Leto LXVL, št. 164
LJubljana, petek ti. ]uli]a 1935
Cena Din 1»-
Iffcaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petlt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO
LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3136
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it- 6&, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št, 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani s t. 10.351.
Načela in smernice
JUGOSLOVENSKE NACIONALNE STRANKE
Kongres vsedržavne nacionalne stranke je soglasno odobril predlagani program ter
izvolil novo strankino vodstvo z Nikolo Uzunovicem na čelu
Beograd, 21. julija. Kongres Jugoslovanske nacionalne stranke je svoje delo nadaljeval včeraj ob 5.30 popoldne, ko je bivši minister in narodni poslanec Juraj Demetrovič razvil strankin program, iz katerega navajamo:
JRKD je bila ustanovljena z namenom, da organizira jugoslovenski narod politično, brez ozira na plemena, vere in pokrajine, da bi mogel vsak državljan, ki izvršuje po načelih prave demokracije svoje dolžnosti in uživa vse pravice, priznane po ustavi in zakonih, sodelovati v javnih poslih svoje države.
Pri tem sodelovanju so člani JRKD dolžni, da se ravnajo po teh osnovnih načelih  in  delajo  na  njihovi ustvaritvi.
Jugoslovenska nacionalna misel
Srbi, Hrvati in Slovenci tvorijo, živeč na nepretrganem ozemlju zemljepisne in narodopisne celote. po svojem poreklu, jeziku, svojih trajnih težnjah, po enakosti zgodovinske usode in doživljajev ter po nikdar ugasli zavesti o skupnosti enoten jugoslovenski narod. Zato je jugosloven-sko narodno edinstvo nesporno in prirodno dejstvo. Z osvoboditvijo in na podlagi načela samoodločbe narodov, s prostovoljno izvršenim uedinjenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno nedeljivo nacionalno državo, je postala jugoslovenska narodna misel za vedno enoten znak narodne celine in temelj vsega narodnega živ-lienja. izključna vodilna nacionalna misel celokupnega jugoslovenskega naroda. S složnimi napori vsega uedinjenega naroda se morajo čuvati, razvi iati in stap-ljati vse v razedinjeni preteklosti pridobljene kulturne, ekonomske in socialne pridobitve vsakega narodnega dela kot splošna in skupna narodna dobrina, obenem pa se moraio tudi vse nove pridobitve stalno poiacavat? in izpopolnjevati.
Največja skupna jugoslovenska pridobitev je nacionalna država Jugoslavija. Ona je končno uresničenje jugoslovenske narodne misli. Jugoslavija je življenjska potreba za Jugoslovene. njej morajo vsi in vsakdo nad vse služiti.
Notranja ureditev države
Kot država edinstvenega jugoslovenskega naroda mora biti kraljevina Jugoslavija zgrajena in urejena kot edinstvena nacionalna država. Le tako se more zanesljivo politično osigurati svobodno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in zajamčiti popolna enakopravnost vseh poprej razcepljenih delov naroda, izključujoč vsako nadoblast ali prednost enega nad drugim. Državno in narodno edinstvo mora biti zato neizpremenljivo zajamčeno z eno državno ustavo za vso kraljevino.
Na podlagi tega smatra JRKD kot bitne elemente svojega političnega programa:
Edinstveno državo, monarhijo na čelu z narodno dinastijo Karadjordjevičev. eno Narodno predstavništvo za vso državo, neodvisno sodno oblast, zasiguranje vseh osebnih pravic državljanov, dekoncentracijo upravne oblasti po banovinah in široke  narodne samouprave.
Kralj je vrhovni zaščitnik edinstva naroda in državne celine.
Narodno predstavništvo, sestavljeno iz senata in Narodne skupščine, sklepa zakone z obvezno močjo za vso državo in za vse državljane po predpisih ustave.
Sodna oblast izreka pravico na podlagi zakona, neodvisno od vsake druge oblasti in vpliva.
Upravna oblast služi državi in državljanom po odredbah ustave in zakonov. Ona ne sme biti birokratska in formalistična in se ne sme posluževati sredstev, ki ne odgovarjajo zahtevam morale in pravičnosti Ona mora čuvati in ščititi državne interese, strogo izvršuioč zakonske predpise in storiti vse za zaščito in obrambo države ter splošne dobrobiti naroda. Noben državlian se ne sme čutiti zapostavljen zaradi plemena ali vere. Organi, ki jim ie poverjena upravna oblast, morajo imeti strokovno in moralno kvalifikacijo, kakor tudi zasigurano eksistenco, da morejo popolnoma odgovarjati svojim dolžnostim. S svojim pravičnim m poštenim delom morajo čuvati avtoriteto oblasti in uživati zaupanje naroda.
Reorganizacija državne administracije se mora poenostaviti, sedanja uprava poceniti. Prilagoditi se mora potrebam to zahtevam naroda v posameznih krajih in mora biti zato dekoncentrirana v banovinah kot upravnih edinicah in decentralizirana v banovinskih in občinskih samoupravnih ustanovah.
JRKD stoji na stališču, da morajo biti vsem državljanom v državi kot pravni zajednici, enako zajamčene one osnovne pravice in dolžnosti, ki so pogoj pravilnega ■ivljenja države kot celote in svobodnega i/voja posameznika. Zato morajo vsi dr-'vljani kraljevine Jugoslavije uživata ena-
kost pred zakonom in enako zaščito oblasti, osebno svobodo, zajamčeno z zakonom in popolno pravico pred sodišči: nedotakljivost doma in stanovanja, zajamčeno z zakonom, pravico do privatne svojine, z zakonom zajamčeno svobodno izražanie misli v besedah in pisavi, zbiranje v zbore in organiziranje udruženj, razen onih. ki bi imeli kak strankarsko-politični cilj verskega, regionalnega ali plemenskega značaja.
Svoboda vere in vesti mora biti zajamčena vsakemu in spoštovana od vsakega. Vse priznane veroizpovedi moraio uživati enako moralno in materialno pomoč, enako zaščito v državi in družbi, ker odgovarja samo tako postopanje etiki naše narodne duše. Ceneč visoko moralo in etični značaj vere v narodnem življeniu. mora biti verska politika države diktirana z željo po dobrih odnošajih med verskimi organizacijami in državo. prav tako pa morajo biti tudi verske organizacije medsebojno v dobrih odnošajih in zaradi sebe in verskega miru ne smejo dopuščati izkoriščanja in zlorabljanja vere v stran-karsko-politične svrhe.
Pripadnikom narodnih manjšin priznava JRKD vse pravice po mirovnih pogodbah, nosebno pravico do čuvanja svojega jezika in svoje kulture, zahtevajoč od njih. da kot lojalni državljani tudi oni politično sodelujejo skupno z Jugosloveni za dobrobit kraljevine Jugoslavije.
Mednarodna politika
Prežet z duhom mednarodne pravice in miroljubnosti, prirojene slovanskemu plemenu, želi naš narod, nacionalno uedinien v kraljevini Jugoslaviji, trajen mir in iskreno sodelovanje v mednarodni zajednici. JRKD bo podpirala vsa stremlienia za omejitev oboroževanja, da se odstranijo vojne nevarnosti in obenem istočasno zajamči varnost države. Podpirala bo taka stremljenja tem lažje, ker jugoslovenska voina sila ni zavojevalni instrument, temveč samo sredstvo narodne obrambe in nacionalne vzgoje. Cilj stranke je, da na zunaj zasigura miren razvoj vseh moralnih, kulturnih in gospodarskih sposobnosti jugoslovenskega naroda. Naloga zunanje politike kraljevine Jugoslavije, ki dobiva po svoji moči in geografskem položaju vedno večji mednarodni značaj, mora biti: Čim večje sodelovanje na organizaciji trajnega miru in sedanjega mednarodnega reda, zasnovanega na mirovnih pogodbah in obstoječih mednarodnih sporazumih. Čvrsto udružena s svojimi zavezniki in prijatelji, mora kraljevina Jugoslavija negovati najboljše odnošaje in ustvarjati čim močnejše politične, gospodarske in kulturne zveze in sporazume z vsemi narodi, posebno s svoiimi sosedi.
Narodna prosveta
Skrb za duhovne, moralne in telesne vrednote posameznikov in narodne celote mora biti ena glavnih nalog državne politike. Prosvetno dviganje naroda v duhu jugoslovenske ideje in v cilju izgradnje edinstvene jugoslovenske narodne kulture, se mora izvajati skupno z etičnim in fizičnim vzgajanjem, skladno in sistematično v šoli in izven nje. Narodna in državna misel, ljubezen in privrženost kralju in domovini mora preiti v žile in kri našega pomladka.
Pouk mora biti državen, toda prosvetna politika mora računati z geografskim, gospodarskim in kulturnim položajem posameznih krajev, v katerih živi narod. Osnovni narodni pouk mora biti državen, splošno obvezen in brezplačen. Srednje- in visokošolska vzgoja mora poleg znanstvenih in umetniških ciljev omogočiti tudi ustvarjanje svobodnih poklicev in samostojnega delovanja. Narodu se mora omogočiti zadostno razvito praktično in strokovno šolanje, ki bo izpopolnjevalo one načine dela, s katerimi se bavijo posamezni sloji. To pa je mogoče doseči samo z ustanavljanjem praktičnih strokovnih šol kmetijskih, obrtnih in strokovnih smeri, kakor tudi z razširjenjem gospodinjskih šol za vzgajanje gospodinj.
Učiteljišča morajo ustvarjati sile, ki^ se bodo posvetile posebno vasi, za splošno nacionalno, kulturno in gospodarsko po-vzdigo kmetovalcev. S strokovnimi tečaji in ljudskimi vseučilišči naj se omogoči strokovna in splošna izobrazba onih siromašnih slojev, ki ne morejo obiskovati takih zavodov. Ravno zato pa je treba tudi narodnemu učitelju nuditi gmotno sigurnost in primeren moralni položaj, da bo mogel v polni meri vršiti svojo vlogo narodnega vzgojitelja in nacionalnega delavca.
JRKD bo podpirala vsa gibanja, društva in ustanove, ki goje jugosfovensko narodno in državno misel, posebno jugoeloven-sko Sokolstvo, ki je na vasi in v mestu prvi vzgojitelj naroda v nacionalnem in telesnem pogledu in eden prvih činiteljev ? moralnem, kulturnem podvigu državlja-
nov in poleg narodne vojske najboljši učitelj narodne discipline.
Splošna gospodarska politika
Za našo gospodarsko politiko je odločilnega značaja socialni sestav naše države. Jugoslovenski narod je v ogromni večini kmetski narod. Zato mora biti prva Ln temeljna naloga naše državne gospodarske politike skrb za napredovanje vseh panog poljedelstva in njega rentabilnost, ki jamči kmetskemu narodu pristojno eksistenco.
Drugo načelo gospodarske politike JRKD mora biti dovajanje v sklad gospodarskih interesov vseh vrst v duhu narodne solidarnosti. Skladnost osebnega in socialnega interesa na ekonomskem terenu je ena najbitnejših nalog njene politike. Zadružništvo je oblika ekonomske organizacije, ki jo je treba posebno podpirati Stoječ na stališču privatne svojine, ki se ne sme uporablisti na škodo narodne celine, vidi stranka v razvijanju in podpiranju osebnega napora vsake gospodarske edinice bitni pogoj za ekonomski napredek jugoslovenskega naroda.
Kmetijska politika
Delo za napredovanje kmetijstva se more izvajati po sistematičnem državnem načrtu in programu, in sicer vzporedno s stremlieniem vseh pristojnih državnih in samoupra\nih činitelje.-, kakor tudi privatne iniciative za razvoj kulture vasi.
Kmetijska politika smatra kmetski dom kot temeljno gospodarsko in moralno edi-nico. Kmetski dom je temelj narodne kulture in narodnega gospodarstva, on je izvor telesne in moralne sile naroda in države. Zato bo stranka pri izvajanju agrarne reforme, ki predstavlja osvoboditev kmetskega jugoslovenskega naroda od tuje ekonomske avtokraciie in fevdalizma, pazila na to, da bo zemlja res last onega, ki jo obdeluje, tako da bo vsak Jugoslo-ven gospodar na svoji zemlji. Posebno pozornost bo posvečala stranka tudi agrarnim interesom  in  izvajanju kolonizacije
Vsa sredstva, ki morejo pospeševati prodajo kmetijskih proizvodov v notranjem prometu, se morajo staviti v službo proizvajalca. Razvijanje notranje trgovine s kmetijskimi proj2.vodi bo dosegel posebno cenen promet. Zato bo stranka posvetila vso pozornost tudi notranji tarifni politiki. S pomočjo posebnega zakonodaj-stva se mora podpirati privatna iniciativa in omegočevati angažiranje kapitala za izvajanje melioracije v naši državi. Obramba proti poplavam in hudournikom se mora izvajati sistematsko, hidrotehnična služba čim bolj izpopolniti in tesno spojiti z notranjo poljoprivredo. Šumsko gospodarstvo v državi mora osigurati oskrbovanje kmetskega naroda z gorivom in lesom in zadovoljiti tudi njegove potrebe za pašo živine. Pogozdovanje golicav se mora vršit* intenzivno, celo tako, da se gozdna zemliišča izroče narodu v ta namen brezplačno.
Med najvažnejše naloge spada izdelava kmetskega zaščitnega zakonodajstva za vso državo. To je zaščita minima kmetske posesti, preprečenje prevelikega parceliranja zemlje, reforma kmetskega nasledstve-nega prava, reguliranje delitev kmetskih domačih zadrug in organizacija vzajemne pomoči na vasi za slučaj elementarnih nezgod, slabe letine in drugih nesreč. V zvezi s tem je tudi osiguranje sadov kmetskega dela in sistematsko razvijanje in podpiranje zadružništva.
Zadružništvo je forma organizacije ekonomsko slabejšega, malega človeka, da se v zajednici z drugimi zaščiti pred izkoriščanjem ekonomsko močnejših in da osigura sebi ekonomsko svobodo in neodvisnost. Poleg podpiranja zadružništva se bo stranka zavzemala iudi za ustanovitev kmetijskih zbornic in za izvedbo organizacije zemljoradniškega kredita. V prvi vrsti pa bo posvečala svojo pozornost vprašanju kmetskih dolgov, ker je to vprašanje odločilne važnosti za vse narodno gospodarstvo in narodno življenje v sedanjem času. Začasna zaščita zadolženih kmetovalcev se mora zamenjati z definitivnim reguliranjem odnošajev med dolžniki in upniki tako, kakor odgovarja to sodobnim ekonomskim prilikam naših seljakov.
Obrt
Obrt predstavlja najmočnejšo gospodarsko panogo za kmetijstvom. Stranka bo podpirala ekonomsko delavnost obrtnikov z ustvarjanjem ugodnih delovnih pogojev, posvečujoč posebno pozornost modernemu napredku obrtniške tehnike, organizaciji obrtniškega kredita, kjer more igrati zadružna samopomoč vidno vlogo, kakor tudi strokovnemu izpopolnjevanju obrtnikov, t*
Industrija
Prilike na svetovnem tržišču, zapiranje tržišč našim proizvodom, ogrožajo razvoj te panoge naše nacionalne delavnosti. Industrija predstavlja kulturni napredek, ki se ne more in ne sme zavirati. Razen tega je industrija potrebna za krepitev našega notranjega tržišča. Tudi je treba ustvariti možnost za zaposlitev naše nacionalne delovne sile, da ohranimo svoje prebivalstvo ln naraščaj v mejah nacionalnega ozemlja. V tem pogledu je treba posvetiti pozornost posebno industrializaciji naših pasivnih krajev.
V tem poslu mora biti osnovno načelo pospeševati v prvem redu ono industrijo, ki se naslanja na domače sirovine in domače potrošače Industrijska proizvodnja služi v tem primeru zdravemu narodnemu gospodarstvu. Sistematska državna kontrola in posebno pobijanje zlorabljanja kar-telov. naj podpira ustvarjanje teh ciljev. Z državno kontrolo naj se vrh tega zaščiti domača delovna moč nasproti tuji in sploh bolj osigura nacionalni značaj industrije v naši državi.
Trgovinska politika
Tudi za našo trgovinsko politiko je odločilen predvsem sestav naše zemlje. Kot pretežno kmetska država moramo v prvi vrsti skrbeti za to, da osiguramo prodajo naših kmetskih proizvodov in rentabilno ceno na tržiščih drugih držav. Poleg sklepanja ugodnih trgovinskih pogodb pa spravlja to stremljenje v ospredje še naslednje naloge: popravo kakovosti kmetijskih in živinorejskih proizvodov, povečanje proizvodnje v onih vrstah, kjer se nam ne more lahko konkurirati, iskanje novih tržišč za previške, ki jih ne moremo plasirati na evropskih trgih in postopno za-menjavanje one proizvodnje, katere viški se težko plasirajo, s proizvodnjo, ki se lahko iztrži.
Podpirajoč v skladu s temi načeli tako notranjo kakor tudi zunanjo trgovino, ima-joč vedno pred očmi interese širokih slojev naroda, bo delovala stranka na razvoju nacionalnega kapitala in pobijala vsako njegovo zlorabljanje na škodo delovne sile, narodnega blagostanja in narodnega zdravja.
Promet
Dobra in razvita prometna sredstva so bistveni činitelji gospodarske delavnosti in narodnega napredka. Naša zemlja potrebuje za svoj gospodarski razvoj in napredek gosto izgrajeno omrežje cest in železnic, močno razvit parobrodni promet na rekah in na morju ter dobro urejeno poštno, brzojavno in telefonsko službo.
Socialna politika
V izvajanju socialne politike mora stranka v soglasju z osnovnim načelom upoštevati upravičene interese vseh družabi h slojev ter delati za to, da se naša socialno politična zakonodaja izpopolni na podlagi socialne pravičnosti ter gospodarske moči vseh činiteljev. V to svrho si bo stranka prizadevala, da se s postopnim izvajanjem reform izravnajo in ublaže nasprotujoča ti stremljenja ter odpravijo škodljivi spori, ki bi mogli nastati zaradi pretirano poudarjenih interesov posameznih družabnih slojev.
Stranka priznava potrebo snovanja gospodarskih korporacij in sindikatov zainteresiranih slojev pod pogojem, da vpliva država po pravu svoje vrhovne oblasti na njihovo delo in medsebojne odnošaje v korist socialnega miru.
Potrebno je, da se z zakonom uredi delovni čas, zlasti pa delo žensk in otrok, da se zagotove higienski pogoji dela, da se postavijo tako individualne kakor kolektivne delovne pogodbe pod zakonsko zaščito, da se uredi pravni položaj vajencev in pomočnikov, kakor tudi, da se z zakonom urede vsa vprašanja na področju delavskega in nameščenskega prava, zlasti pa, da se izvedejo zaščitni ukrepi za zdravje in življenje delavcev ter nameščencev.
Brezposelnost se mora predvsem pobijati produktivno. Z javnimi deli naj se zagotovita delovnemu narodu zaposlitev in zaslužek. Stranka bo skrbela, ofa se čimbolj ojačijo zveze naših izseljencev v nacionalnem, kulturnem in gospodarskem pogledu z domovino.
Vojnim invalidom se mora dati zasluženo priznanje ter življenjska preskrba. Z revizijo sedanje invalidske zakonodaje naj se upoštevajo upravičene zahteve invalidov.
Največjo pozornost je treba posvetiti skrbi za otroke in matere, ker je ta zaščita ena izmed najvažnejših zahtev strankinega socialnega programa.
Na področju zaščite narodnega zdravia se ima započeti najširša akcija za zboljšanje higienskih in socialnih pogojev, ki vplivajo na narodno zdravje, pri čemer bo treba poskrbeti, da se siromašnim državlja-
nom zagotovijo   brezplačna   zdravila in zdravniška pomoč. Prav tako je treba skrbeti za zgraditev novih bolnišnic in higienskih ustanov v svrho vzgoje najširših slo jev naroda, za čuvanje njegovega zdravja kakor tudi za primerne ukrepe v svrho pobijanja hudih bolezni, zlasti pa tuberku loze  in malarije   Največjo  skrb  je treba posvečati  preskrbi  vasi  in mest z dobro pitno vodo.
Finančna in kreditna politika
Finančna politika državnih samoupravnih organizacij mora imeti za cilj proračunsko ravnotežje, ki naj temelji na gospodarski moči naroda. Slaba gospodarska moč našega pretežno kmečkega naroda, ki je poleg tega hudo prizadet od svetovne gospodarske krize, zahteva imperativno skrajno štedenje v državnih in samoupravnih izdatkih. Obremenjevanje z neposred-• nimi davki mora odgovarjati gospodarskim razmeram v državi ter mora biti v pravilnem sorazmerju s celotnim nacionalnim dohodkom in z uporabo načela progresivnega obdai'čevanja. Eksistenčni minimum se mora oprostiti neposrednega obdavčenja. Davčni sistem se mora izpopolniti tako, da bodo davčna bremena enakomerno razdeljena na vse kraje države. Posredni davki, dajatve, takse, trošarine in monopoli ne smejo obremenjevati osnovnih pogojev življenja ter zavirati moralni in materialni razvoj naroda Luksuz naj se podrvrže naj-jačji davčni obremenitvi.
Carinska politika mora poleg svojega umirjenega fiskalnega značaja služiti kot orodje za povzdigo in pospeševanje domače delavnosti, zaradi česar je glede na to njena višina znatno odvisna od politike drugih držav. Carinska zaščita ne sme biti vir za obogatenje privilegiranih posameznikov ali njihovih skupin, temveč samo potrebna pomoč domači delavnosti in regulator mednarodne konkurence.
Skrb za narodni denar se mora voditi tako, da bo zagotovljen zdrav razvoj našega narodnega gospodarstva.
Kreditna politika emisijske ustanove mora korakati vzporedno z učinkovitim državnim nadzorst*. m nad denarnimi zavedi, da bi se vrnilo splošno zaupanje, na katerem temelji ves denarno-kreditni sistem.
Državna gospodarska podjetja se morajo upravljati komercialno in morajo sorazmerno manjšo rentabilnost opravičiti s svojo službo celoti naroda ali pospeševanju posameznih panog gospodarske delavnosti. V nasprotnem primeru naj se propuste privatni iniciativnosti.
Samoupravne finance morajo biti pod nadzorstvom državnih oblasti. Zaradi ustvaritve resnične samouprave se morajo odstopiti finančni viri lokalnega značaja samoupravam za pokritje njihovih potrebščin. Pri tem naj se upošteva gospodarska moč naroda.
Po poročilu g. Demetroviča se na vprašanje predsednika Uzunoviča ni nihče oglasil k besedi ter je bil program stranke odobren soglasno, kakor je bil predlagan.
Sledilo je nato čitanje novih statutov stranke, o katerih je poročal generalni tajnik minister dr. Albert Kramer. Po novem statutu ne bo več banovinskih odborov stranke, ker bo težišče dela preneseno na sreske organizacije. Ukinejo se tudi sedanja banovinska tajništva, vendar pa ima glavni odbor pravico, da osnuje v banovinskih središčih posebna tajništva stranke kot svoje pomožne administrativne ustanove. Proti ukinitvi banovinskih odborov se je izrekel senator dr. Jove Ba-njanin, vendar pa sc bili v ostalem statuti sprejeti soglasno.
Novo vodstvo stranke
Pred volitvami novega vodstva stranke je predsednik Uzunovič odredil kratek odmor, med katerim je imelo začasno pred-sedništvo JRKD svojo zadnjo sejo.
Ob zopetm otvoritvi razprave je predsednik Uzrunović predlagal novo predaed-niStvo in nov glavni odbor ter so bili njegovi predlogi soglasno sprejeti.
V novo predsednifttvo so bili izvoljeni: predsednik dr. Nikola TJznnović, podpredsedniki dr. Voja Marinkovlć, dr. Milan Sr-Sklč, dr. Ko* t a Kumanudi, dr. Albert Km-mer, Ivan Pucelj, dr. Svetislav Popovlč, Boža Maksimović,, Juraj Demetrovič, Pa-vao Matica, Karlo Kovače vi Ć, generalni tajnik dr. Albert Rramer, blagajnik Ulja Mihajlovič.
V ožji glavni odbor, ki ima 45 članov, so bili izvoljeni poleg drugib: dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Adolf Ribnikar, senatorja Janko Rajer in dr. Miroslav Ploj.
V širši glavni odbor so bili izvoljeni poleg drugih: dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Adolf Ribnikar, Josip Benko, Milan Mravlje, Lovro Petovar, dr. Stane Rape, dr. Miroslav Ploj, dr. Vladimir Ravnikar, Janko Rajer, Ivan Prekoršek, Albin Ko-man, Ivan Terček, Ivan Pipan, Ivan Tavčar, dr. Fran Lipold. Ivan Matko, Fran Sire. Avgust Dolinšek, Rudolf Juvan, Ivan Sajovic, dr. Ernest Kalan, dr. Vinko Ra-potec in Ivan Urek.
Po izvolitvi predsedništva, ožjega in Širšega glavnega odbora je predsednik Uzunovič zaključil kongres, zahvaljujoč se za zaupanje, ki je bilo izkazano vodstvu stranke
S tem je bil kongres ob 9. zvečer zakliu čen, nakar so delegati odšli na skupno večerjo v topčidersko restavracijo.
POVEST O T A JIN ST VENO POGREZNJENEM SVETU, KJER JE NEKOČ VLADALA PRELEPA ANTINEA! A TPf AklTtnA« PO ROMANU PEERREA BENOITA
J*** * A*f%n M UJM JUTRI PREMIERA!
Ljubljanski malčki
v Kamni gorici
Kako je v počitniški koloniji Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev
te v l M
Baar zopet trener SK Ilirije
O itafijanskem sportu pripoveduje, da je na visoki stopnji
Kamna gorica, 20. julija.
Vse je tiho, prav vse, le potoki šume in iubore svojo poskočno pesmico, ker jim še ni treba poganjati težkih kovaških koles. A tam na obzorju pa so že zažarele planine v vsej svoji magičnosti z nepopisno lepimi vrhovi, ki se ponosno dvigajo, a njih obleka se preliva iz barve v barvo tako, da je vsak hip slika drugačna in človek misli, da je vpravljičnem kraju. Za temi vrhovi pa prihaja v vsem svojem sijaju solnce, solnce vir vsega življenja v spremstvu zlate zarje, ki objema velikane, pisano polje in gozd, da se vse leskeče, kot bi bilo posejano s samimi smaragdi in biseri. Se ptičice, mile naše prijateliice. spremljajo ta sprevod in oznanjajo slavo zmagovalcu, ki je premagal noč.
Takole po sedmih, ko je solnce najlepše, stopi g. Oblak in voSči s krepkim glasom: -»Dobro jutro, dečki,» in že se oglase drug za drugim: »Dobro jutro, dobro jutro ... Hipoma oživi kolonija »Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev«, ki je poslala 37 otrok v Kamno gorico, da se navžijejo solnca, zraka in vode.
Oh tam na reki, kakor mi pravimo, je vse živo, ko si 37 dečkov sveži telo z mrzlo vodo, le mali Milanček malo čudno pogledava, ko ga obliva dežurni s hladno vodo. Vsi drugi pa junaško nastavljajo svoja gola prsa, da butajo valovi v nje, a oni stoje trdno in neustrašeno. Hitro se umijemo in že stojimo v ravni vrsti, da nas dežurni pregleda. No, koga že doleti, da mora iti na ponovno porcijo vode. Nato vsak postelje svojo posteljo in dežurni pregleda, če je vse v redu, potem pa hajdi na gim-nastične vaje. Vsi strumno telovadimo in celo mali Marjanček pokaže, da je kos vsem nalogam. Janezek, ta naš Janezek, pa noče kar nič zaostajati za njim in tako be kosata, kdo bo boljši. Zajutrk je že pripravljen. To tekne. Komaj smo žlice obrnili, je že vse zrazno. Vse smo že obhodili. Pri Materi božji na Brezjah smo bili, v Kropi, v Radovljici, na Mošanjski planini, ah, tu, prav tu je bilo tako prijetno, da nihče ni hotel iti domov. G. nadzornik kliče: >V vrsto, zbor!« in od hribov odmeva juhuhu, juh, juh. Že smo zbrani in veseli, prepevaje planinske pesmice se vračamo. Kako je bilo, ko smo kuhali, o tem vam pa ne morem pisati, ker je bilo toliko lepih dogodkov, da če vam le enega omenim, moram vse, a za vse je premalo prostora.
Ura še ni deset in mi še pogledujemo, kje bo primeren prostorček, pa bodisi da smo na igrišču ali na izletu, da bomo udobno malicali. Kruh z marmelado, sirom ali surovim maslom, to je nekaj za nase že-lodčke. Pa pri kovačih smo bili tudi. Ko smo si ogledali tovarniško izdelavo žeb-ljev, smo šli še v kovačnice, katerih je tu precej. Tu smo si ogledali, kako udarja kovač po razbeljenem železu in že je žebelj za pritrditev tračnic ali za v gojzerice gotov. Dasi nam je g. Havliček vse lepo razložil, nam ni in ni hotelo iti to v glavo, dokler nismo vsak svoj žebelj skovali. Oh, škoda, da nas niste videli. Z zavihanimi ro-
kavi, ob nakovalu, ioj, to smo kovaH in mali Marjanček je dejal: »To jc pa hudo težko.« V spomin na ta dan nosimo vsak
svoj žebelj v žepu.
Solnce je na višku, naša lakota tudi. Joj, kako smo lačni, kako tudi ne bi bili,
saj smo mladi in naše telo se razvija, da končno postanemo junaki, ki se nikogar ne boje. Po obilnem kosilu, ki nam ga prav okusno skuha ga. Bohinčeva, počivamo. Kar v travo ležemo, nekateri spe, nekateri igrajo šah, ping-pong, še celo »marjanca« včasih zapleše.
V zvoniku bije ura dve. 2e odhajamo na težko delo z žagami in drugimi igračami v rokah. Le pomislite, odbojka ni delo kar od muh, ali pa nogomet. Tako težko delo je, da se pošteno pretreses" in komaj čakaš na južino. Tudi oni pri igranju črnega moža, slepe miši itd. nič manj ne pogrešajo južine. Hlastno pojedo kruh s sirom ali marmelado. Pa naši mali arhitekti in pionirji, ki grade ob potoku mostičke, mlinčke, jeze, bazene in visoke palače, tudi oni so lačni in le žal, da jih ne vidite pri njih napornem delu. Tudi kopljemo se. Tu je šele prijetno tu, ko prav za prav ne vemo, ali se mi igramo z valovčki ali se valovčki z nami.
Za to udobnejše kopanje se moramo zahvalit1' g. Vladimirju Kapusu. ki je dal na razpolago del svojega zemljišča, kjer je voda nekoliko globlja. Pa tudi na streljanje nas je povabil. To smo streljali! Vsi smo zadeli — nekateri v tarčo, drugi pa v zemljo.
Bliža se sedma ura in naša strumna četa koraka domov. Veseli pojemo pesmice in niti ne vemo, kdaj prikorakamo na dvorišče. Pridna gdč. Minka nas že na pragu pozdravlja in namiguje, da bo dobra večerja. Hitro povečerjamo, da se lahko še malo naskačemo.
Solnce se že poslavlja in tenka koprena polagoma, neslišno pada na zemljo. Hitro si na povelje umijemo noge, nato pa hajdi pod odejo v posteljo. Večerna molitev je končana in g. Havliček nas uspava z igranjem na vijolino. Polagoma preidemo v sa-njavi svet in tedaj, ko je zunaj vse mirno in tiho, ko ni več slikovitih vrhov, ko je z zastori zastrta Kamna gorica in se s hribčka slišijo udarci cerkvene ure, a tem v daliavi nes oznanja poznega popotnika s svojim hov, hov — tedaj smo zopet pri zlati mamici doma. Tu pa tam še kdo glasno govori s svojo mamico, drugi se nemirno obrača, tretji stiska blazino, kot da objema ljubega ateka. a noč, noč se za vse to ne zmeni, in stiska svojo kopreno, da je vedno gostejša, dokler je ne razblini kralj vsega življenja — solnce.
Da! Takšni smo kolonisti in prav nič drugačni, vsi pridni in zdravi in kako tudi ne bi bili, ko nas tako skrbno čuvata g. Oblak in Havliček.
Le pridite k nam v Kamno gorico, da se o vsem tem prepričate, da se tudi vi navžijete teh lenot. Imamo sicer nekaj obiskov, toda mi bi hoteli več, več in še več. Jožko-
Tečaji češkega jezika v Kranju
Tečafe, ki |Hi vodi učiteljica ga. Božena Lukman - Čermakova, je obiskovalo lani 116 učencev in učenk
Kranj, 20. julija.
Ena najdelavnejših društev Kranju je nedvomno Jugoslovansko čehoslovaška liga- Njeno delo ni vnanje in hrupno, temveč tiho prosvetno delo. Liga si je nidela nalogo, ustvarjati med domačini in Ceho-slovaki, ki jih je v našem mestu veliko število, kulturne stike. To doseza s predavanji in kulturno-nacionalnitni prireditvami, v prvi vrsti pa s tečaji češkega je zika, ki se vrše pod njenim pokrovitelj stvom. Tečaje vodi že drugo leto učiteljica ga. Božena Lukman-Čermakova.
Lani so se pričeli tečaji 18. oktobra m so se zaključili 3. junija za dijake tukajšnje gimnazije in tekstilne šol: 24. juniia pa za" šolsko deco. Tečaji so razdeljeni v tri oddelke. Prvi oddelek obiskuje šol. de-ca, ki je je pol čehoslovaš-ce. pol naše narodnosti. Vpisanih je bilo 5* učencev, 28 dečkov in 23 deklic. Poučevalo se je 4 ure tedensko. Pouk se je vritfl v smislu dopolnilne šole. Glavni predmeti so: češki jezik, povesti iz češke zgodovine, spozna -'anje Čehoslovaške v geografskem oz'ru in petje čeških narodnih pesm:. Učiteljica paz: piedvsem na to, da si učenci pridobe pravilno in lepo izgovarjava in da se vadijo v pravepisju. Deca, ki o V skuje ta tečai, ie priredila 30. oktobra p? -?\bvi narodnega praznika »Osvobojenje Čehoslovaške« IS. decembra so ae otroci zbrali pod božičnim drevesom. Otroci so nastopili z deklamacjami, pravljicami, petjem božičnih pesmi in plesi. Po proslavi so ne-brali za sošolce, kojih starši so brezposelni, 290 Din. 5. marca so proslavili rojstni dan predsednika Masarvka. 25. maja so izkazali ljubezen svojim materam, priredili so materinski dan. Ta prireditev je bila zaključena z nastopom petih učencev, ki so predvajali sceno iz »Babice« Božene Nemcove, kjer opisuje pisateljica, kako preprosto žena uči ljubiti vnuke svojo domovino. Glavni pomen tega tečaja je ta, da se tu družijo otroci obeh bratskih narodov v celoto šolskega razreda. »CeŠka beseda* je vedno poskrbela, da so bUi otroci pri vseh prireditvah primerno pogoščeni. Pri zaključku 24. junija so se poklonili otroci po poslovilnem govoru ge. učiteljice jugoslovenski ln češkoslovaški zastavi.
Dragi oddelek obiskuje srednješolska mladina, poučuje se dve uri tedensko. Tu M uporablja primerjalna metoda, opozarja a* petdrom na podobnost obeh jezikov
kakor tudi na razliko. Praktični cilj teh tečajev so vaje v konverzaciji. Učiteljica je pojasnjevala slovanične posebnosti češkega jezika in seznanila dijake s predstavniki češke kulture. Tretji oddelek so obiskovali dijaki drž. tekstilne šole. Tu je bila metoda ista kakor pri gimnazijcih, poučevalo se je eno uro tedensko. Drugi oddelek je obiskovalo 39, tretji pa 26 dijakov. 3. junija sta se zaključila oba tečaja v okrašeni gimnazijski telovadnici ob navzočnosti predstavnikov oblasti in društev. Voditeljica tečajev je predavala o zgodovini češke književnosti v 19. stoletju. Podala je pregledno sliko in seznanila srednješolsko mladino s predstavitelji češkega slovstva s posebnim ozirom na njih stike z Jugosloveni. Obiskovalci tečajev so pri tej priliki recitirali in deklamirali dela velikih čeških mož. Direkt. gimnazije g. dr. Simon Dolar je ob primernem nagovoru razdelil štirim dijakom iz sredstev JČ lige denarne nagrade.
Voditeljica tečajev ga. Božena Čermakova je letos zopet pokazala, da se zaveda svoje dolžnosti, širiti med našo mladino češkoslov. kulturo ter buditi ljubezen in zanimanje za češkoslov. narod. JC liga pa se kot pokroviteljica tečajev zaveda velike kulturne potrebe po izobraževanju naše mladine s prosvetnimi dobrinami, ki jih je ustvaril bratski češkoslovaški narod.
Razmesarjeno truplo na železniški progi
Maribor, 21. Jurija. Včeraj so v jutranjih urah na&li železniški uslužbenci pri obhodu železniške proge Prage reko - Kotoriba med postajama Sv. Lovrenc na Dravskem polju in Ptujem sredi med tračnicami strašmo razmesarjeno mofiko truplo, ki ga je očividno povozil nočni vđak. Posamezni deli trupla so bili razmetani po več deset metrov narazen. V močno okrvavljenem suknjiču ponesrečenca so našli sokolsko legitimacijo na ime Martin Gurmzej, izdano od so-kolskega društva pri Sv. Juriju ob južni železnici. Kako 6e je pripetila ta nesreča, še ni ugotovljeno, bo pa to dognala preiskava, pri kateri bodo skušali tudi ugotoviti, ali je ponesrečenec identičen z imenom legitimacije. Truplo so pripeljali v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, kjer bo pokopano na tamošnjem pokopališču.
LJubljana, 21. Julija. Z vcerejtajim dnem j« prevzel posle trenerja nogometašev pri SK Iliriji Dunajčan Hana Baar, ki je to funkcijo opravljal te pred dvema letoma. Beloaeleni so bili trenerja zelo potrebni. Po Baarovem odhodu je moštvo začelo rapidno padati in prišlo je tako daleč, da Je se skoro tradi d j analni podsavesni prvak zlezel na zadnje mesto in mu sedaj grosi drugoraarecmost. Trener Je prišel ob dvanajsti url.
Novi oatroma že stari trener Sirije g. Baar je takoj, ko Je zapustil LJubljano, nastopil trenersko mesto pri enem najboljših italijanskih klubov, pri FC Roma, in to na priporočilo avstrijskega severnega kapetana Huga Me 1 sla. Tu je ostal 18 mesecev. Po njegovi zaslugi je Roma zavzela v prvenstvu tretje mesto. Zanimivo je, da igra v moštvu Slovenec Volk, ki je svoje čase igral na Reki pri Olimpiji. Starejši igrači Ilirije ga imajo se prav dobro v spominu, saj jim je o priliki gostovanja na Reki zabil dva gola. Roma je izredno dobro situiran klub in posecata njegove tekme stalno oba Mussolinijeva sinova. Igrači prejmejo za zmago izven Rima vsak po looo lir premije, doma pa le 500 lir, če pa na lastnih tleh podleže jo, se jim od plače odtegne 600 Ur. Enako je pri Ju-ventusu in Bologni, najbogatejšima kluboma Italije. Baar je odšel pozneje v Bari, kjer je treniral tamošnji klub, ki tudi pripada prvi italijanski diviziji. Tu je ostal 8 mesecev. Večno potovanje po Italiji — moštva so skoro vedno v vagonih — pa mu ni preveč ugajalo in želel si je drugo mesto. Ilirija je baš iskala novega trenerja in se je dogovarjala tudi z Baarom, ki je s največjim veseljem prevzel staro mesto.
O italijanskih športnih prilikah ve veliko povedati. Vsi igrači so čisti profesijo-nali in prejemajo bajne plače, povprečno po 3 do 4000 lir. Disciplina je vzorna. Dan pred tekmo zapro moštvo v hotel, ki ga ne sme zapustiti Ta čas prejemajo dietično hrano. Na vlakih imajo polovično voznino, na razpolago so jim rezervirani vagoni. Kvaliteta klubov je prvovrstna. Klubi Ju-ventus, Ambrosiana, Roma, Bologna in Napoli se lahko merijo s vsakim evropskim moštvom, večinoma jih pa prekašajo. Najboljši dokaz je tekmovanje za srednjeevropski pokal, kjer je le malo manjkalo, da nista prišle v finale oba italijanska udeleženca. Baar meni, da je Juventus danes najboljše moštvo v Evropi. Klubi razpolagajo s prvovrstnimi igrišči. Vsak večji kraj ima stadion, ki jih morajo graditi občine. Za sport se mnogo stori. Igrišča so betonirana in imajo mogočne zidane tribune. Zlasti krasna igrišča so v gornji Italiji. Vsak klub ima trenerja in maserja. V igralskih zadevah odloča samo trener in nihče drugi. Država sama stori mnogo za sport in ni prav nič čudnega, da so Italijani v vseh športnih panogah med prvimi.
Jutri in pojutrišnjem bomo imeli v Ljubljani pester športni spored. V soboto se ob 16. prične v kopališču Ilirije podsavezno prvenstvo, ki bo glavna preizkušnja za bližnje državno prvenstvo. Zvečer se bodo na igrišču Ilirije prvič predstavili rum unski nogometaši, ki igrajo s Primorjem. Primorje nastopi s svojim novim liginim moštvom. V nedeljo se bo nadaljevalo plavalno prvenstvo, na teniščih Ilirije pa se
prično tekme sa Pogačarjev memoriaL že drugo soboto se prične državno prvenstvo v plavanju. Vršili se bodo skoki juniorjev in seniorjev, oboje v Ljubljani. Ilirija bo morala braniti že tradicijonalno prvenstvo. Letos bo borba izredno huda, kajti Ilirija stremi za tem, da ponovi lansko zmago in si pribori dragoceni Petrinovi-čev pokal.
Velika mednarodna
ob 20.45 nastopi ne igrišču Ilirije FRC Bucuresrj proti slovenskemu zastopniku v ligi.
Brez vsakega pretiravanja in olepševanja: že dolgo ni vladalo med našim športnim občinstvom toliko zanimanje, kot prav za to tekmo. Vsepovsod vprašujejo, kdaj bo tekma, kje se že dobe vstopnice, v kateri postavi nastopi naš liga§ in še mnogo drugih podrobnosti bi radi vedeli naši športni entuziasti.
Nameravana je bila tekma že za drevi, da bi se omogočil poset onim, ki zapuščajo Ljubljano ob sobotah. Na žalost pa gostje ne morejo priti v Ljubljano že danes, zato bo tekma jutri zvečer.
Mnogim je tudi prodaja vstopnic za danes in jutri prav dobrodošla. Razlika je v ceni za par dinarčkov, jn kdor je prisiljen računati z vsakim novčičem, bo gotovo kupil vstopnico že prej. Tudi tisti, ki se ne marajo prerivati pred blagajnami, bodo poslali čimprej po vstopnice. Vstopnice se dobe v trgovini »Baraga« v palači nebotičnika danes do 19., jutri pa samo do 16. ure. Postavi moštev in druge podrobnosti bomo še objavili.
Tako se počasi približujemo startu v drugo polovico liginega tekmovanja, nastop našega ligaša proti rumunskim gostom je zadnja večja prireditev tega poletja pred otvoritvijo oficielnega tekmovanja, ko bomo seštevali pike, če jih kaj bo. Nade so velike, da bi se le izpolnile.
e
— Medklubske kolesarske dirke ASK Primorja. Kolesarske sekcija Primorja priredi v nedeljo 30. julija velike medklubske cestne dirke na progi Ljubljana — Trojane in nazaj. Start bo ob 13.45 uri ob km 2 na Tvrševi cesti (restavracija »Kova-čič) in cilj bo istotam. Dirka se v dveh skupinah, in sicer glavna skupina na km 75 in juniorji na km 56. Za prvoplasirane v obeh skupinah je razpisal prireditelj lepe nagrade. Pravico startati imajo vsi verificirani dirkači, člani klubov, ki so včlanjeni v koturaškem savezu. Prijavnina znaša Din 10.— ter je poslati prijave na naslov kluba: Poštni predal 311 odnosno jih je oddati načelniku sekcije Stanku Juriju v Delavski zbornici Pozivamo vse dirkače v koturaškem savezu včlanjenih klubov, da se v čim večjem številu udeleže.
— Velike medklubske dlrkališčne kolesarske dirke kolesarskega in motoclkli-stičnega društva >Save< in kolesarskega podsaveza Ljubljana se vrše v nedeljo dne 13. avgusta na igrišču ŽSK >Hermesa< v Spodnji Šiški. Ob tej priliki bo agilno drušitvo >Soča< preskrbelo v paviljonih za dober prigrizek in pijačo ter čisti dobiček naklonijo rudarskim trboveljskim otrokom. Točen program prireditve sledi.
Grenak kruh
Ljubljana, 21. julija. Meščani se navadno ne zanimajo za križe in težave drugih slojev ter imajo celo 3>v želodcu« kmete kot povzročitelje draginje. Gospodinje in kmetice, ki zalagajo naš živilski trg, so si večne nasprotnice, gledajo se vedno pisano kot pes in mačka. Prve dolže druge, da so vedno pripravljene od-reti jih, kmetice se pa vedno boje, da bi jih gospodinje ne ogoljufale. Gospodinje trde, da se kmeticam niti ne sanja, kakšni križi teže meščane .dočim kmetice še vedno mislijo, da gospoda ne ve, kaj se pravi živeti.
Nočemo biti pristranski, a reči je treba, da je povsod hudo, ter da ima vsak svoje križe. Ne moremo pa verjeti, da bi nase vrle gospodinje ne opazile, kako grenak kruh je, ki si ga služijo kmetice na živilskem trgu. Trda je za denar, da človek res ne more biti sentimentalen, če pride na trg kupovat ter barantat. Gospodinje ne prihajajo na trg s socijalnim čutom, nego s ce-karji. In toliko skrbi imajo, da ne morejo opaziti trpčih obrazov ubogih kmetic, ki češče čakajo na kupce po več ur zaman. Mnoge prihajajo na trg brez zajtrka, saj na jed ne utegnejo misliti. Zgodaj se morajo odpraviti z doma, da dobe prostor na trgu in ker bi rade prej prodale. Doma jih čaka mnogo dela, ki prav za prav ne more čakati. Toda ljudje tako krvavo potrebujejo denar, da morajo tvegati dolgo pot v mesto, kjer bi radi prodali nekaj kilogramov jagod ali zelenjave. Zato pomeni kmetici pravo nesrečo, če mora čakati vse dopoldne zaman na kupce. Dolge ure stoje uboge kme tiče trudne in lačne na solncu. Gospodinje hodijo mimo ter kvečjemu barantajo za pol litra jagod, nazadnje pa jih niti ne kupijo. Kmetica pa nima češče niti dinarja za sol. Morda ji leži doma na mizi davčni opomin. In napol gole otroke ima, ki jih ne more poslati nagih v šolo.
V sredo je ponujala okrog 40 let stara kmetica borovnice ob semenišču. Trg se je že začel prazniti, nekaj minut je manjkalo do poldneva, kmetica pa še ni ničesar prodala. Ob zidu, kjer se je upiralo solnce, je bilo neznosno vroče. Kmetica se je držala komaj na nogah. Začela je obupavati, ljudi je bilo na trgu čedalje manj. Nenadno so se ji vlile solze po razoranem obrazu. Ni se mogla več premagovati. Obšla jo je slabost. Izčrpalo jo je vroče solnce in potrla jo je žalost, Ce joče kmetica, je zadeva navadno bolj resna, kot če žaluje meščanka. Kmetice so vajene trpeti in molčati. Reva se je začela bati, da bi se ne zgrudila, pa si ni vedela pomagati.
Ob nji so se začele zbirati radovedne gospodinje. Ko so videle, da ni »nič posebnega«, so odhajale. Ubogo kmetico je pa kmalu premagala slabost. Zgrudila se je med tržne mize. Vendar je pa med nami toliko usmiljenih ljudi, da so kmetico pre-
nesli v bližnjo hišo, kjer so jo z mokrimi obkladki spravili k zavesti.
Taksne male tragedije se zde ljudem brezpomembne. Toda mnogo pomenijo, zlasti če še pomisliš, da jih je nešteto, da so vsakdanje. Težko je govoriti o njih, ker se nekaterim zdi kvečjemu smešno, če se zgrudi utrujena in obupana kmetica med tujimi ljudmi. Končno je pa le dandanes kaj čudno na svetu, da omahujejo ljudje sredi grmad živil — zaradi oslabelosti in obupa. To je še mnogo bolj čudno, kot če se siti ljudje posmehujejo nezavestni, zdelani kmetici.
Nasmejali smo se
Ljubljana, 21. julija.
Kako potrebni smo v teh mračnih časih razvedrila in smeha, se je pokazalo snoči. ko smo se kar pulili za vstopnice pri blagajni kina Matice, kjer so nam pripravili res tako lep večer smeha, da bi si takih želeli še več. Štiri kratke burke smo videli na filmskem platnu in od srca smo se jim nasmejali. Szoke Szakall in Hans Moser sta nas imenitno zabavala s svojim neprisiljenim humorjem, da smo vsaj za hip pozabili na moreče skrbi vsakdanjega življenja. Vse štiri burke so zelo posrečene, kratke, zgoščene, polne zdravega humorja in duhovitih domislekov. Nemara niti vodstvo kina Matice samo ni pričakovalo, da bo Ljubljana s tolikim navdušenjem sprejela to filmsko novost, ki se bo pri nas nedvomno hitro udomačila, tako da jo bomo vedno znova z veseljem pozdravili. Smeh ie pri nas že itak redek, še redkejši pa pod težo razmer. A da je smeh človeku potreben, ve najbolje tisti, ki se zna od srca nasmejati, pa čuti potem blagodejne posledice. Zato tudi ni čuda, da takega navala na kino že dolgo nismo videli, kakor včeraj.
In prav nič ne dvomimo, da bo velika dvorana kina Matice tudi danes pri vseh treh predstavah ob 16., ob 19.30 in ob 21.15 nabito polna. Vodstvu kina Matice bomo hvaležni, če nam priredi še več takih večerov.
Vlom v trafiko
št. Vid pri Stični. 21. julija. Gabrijelo Fačinijevo, ki ima v št. Vidu pri Stični gostilno in trafiko, je včeraj sredi trde noči nenadoma prebudil iz spanja sumljiv ropot, ki je prihajal iz lokala, kjer ima tobačno zalogo. Korajžna Gabrijela ni nič pomišljala in kar brž odhitela v trafiko, ne računajoč z možnostjo, da lahko zdajci skočita proti njej dva roparja z nožem in revolverjem v rokah, kakor se je pred nedavnim časom pripetilo Andreju Maliiu v bližnjem sv. Roku. Ko je hipoma odprla vrata, se ji je nudil >grozen« prizor: pri nasprotnih odprtih vratih sta s filmsko naglico izginila na cesto dva bosa podplata... Presenečena Gabrijela se je ozrla okrog sebe in zagledala na stolu precej čedno količino tobaka in cigaret, pa tudi nekal denarja, kar vse je hotel nesrečni vlomilec stisniti pod pazduho. Ko je pospravila tobak in denar
na prejšnje mesto   ter   je   zapirala sa
uzmovičem vrata, je ugledala pred vrati še — čevlje. Pa ne morda svojih, temveč bosopetčeve...
>Vendar nisem vstajala zastonj,« je dejala zadovoljna Gabrijela, vzela še dokaj dobre čevlje strastnega, a >rJrevidnega« kadilca ter jo mahnila nazaj v posteljo.
Koledar.
i P^!6*' Petek. *L Julija katoličani: Da-niei, Obja, pravoslavni 8. julija.
Današnje prireditve. Kino Matica: Večer smeha.
Dežurne lekarne. Danes:  Dr.   Piocoli, TvrSeva in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9
cesta 6
0xpod sita
m reseto
Na vseh poljih je naše gibanje uspešno. Kaj bi vam razlagali na dolgo in široko, saj nemara sami najbolje čutite in vidite, da resnično in splošno napredujemo. »Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi strelci, a pred nami boben gre skozi noč . . .<r Nikjer pa naš napredek ni ta ko otipljiv kakor v nogometu. Tu nam svetovno prvenstvo ne uide, ker prav razumemo, kaj zahteva duh časa. Nogomet je treba pospešiti, vcepiti v meso in kri vsem stanovom, da postane naš narod eno samo veliko nogometno moštvo. Glede kapetana se bomo že kako sporazumeli, sodnika nam itak preskrbe drugi narodi Le tako zedinjeni si bomo lahko priborili prvenstvo v ostri mednarodni konkurenci.
Lep zgled so nam dali oni dan naši vrli častniki in novinarji. Z njihovo nogometno tekmo je bil prebit led. Zdaj pojde ta vsenarodni pokret lažje in hitreje. Exempla trahunt in docent. V Tržiču se spoprimejo v ponedeljek frizerji in šoferji. V Ljubljani - se nam pa obetajo v bližnjih dneh nogometne tekme med dav kopljčevalci in davčnimi eksekutorji, med hišnimi posestniki in stanovanjskimi najemniki, med upravnim svetom TPD in brezposelnimi rudarji in ie nekatere druge, ki bodo razpisane pozneje Vivat se-guentesl
Izlet Avtokluba na Dolenjsko
Ljubljana, 21. julija.
Za izlet Avtokluba na Dolenjsko vlada veliko zanimanje. Priglašenih je že mnogo udeležencev in sodeč po pripravah bo tudi proslava sv. Krištofa v Novem mestu mnogo slovesnejša, kot so organizatorji prvotno mislili: za slovesno proslavo se zavzemajo zlasti  novomeški avtomobilisri.
Kakor smo že poročali, se zbero udeleženci na Grosupljem, od koder bo najkasneje ob 8. uri zjutraj odhod. Seveda se ne bo vozilo že zaradi prahu v koloni, temveč v presledkih. V Soteski bo eventuelno kratek odmor. Ker se vrši slovesnost na čast zaščitnika sv. Krištofa v Novem mestu ob 10. uri, morajo dospeti do te ure tudi oni udeleženci, predvsem iz Zasavja, ki ne potujejo čez Grosuplje, temveč naravnost v Novo mesto. Ker »e bo vršila slovesnost na Glavnem trgu in ne kot je bilo prvotno določeno, na Grmu, počakajo na kolono, ki prispe čez Stražo, pred bolnišnico r Kandiji, tako da dospe povorka sklenjena na Glavni tr£.
Skupno kosilo bo ob 1. na vrtu hotela »Koklič«. Kdor se še ni prijavil, naj to takoj stori, ker bo sicer težko pravočasno rezervirati mu mesto.
Prav prijetna družabna zabava se obeta v Mokronogu na prostem v vinogradu, kamor odidejo izletniki ob 3. popoldne po kosilu. Pred razhodom se zbero izletniki (točneje se bo to določilo na mestu) v dvorani gostilne Majcen v Mokronogu.
Vabljeni so vsi člani kluba, avtomobili-sti in motociklisti, ki tega še niso storili, da prijavijo udeležbo tajništvu ljubljanske sekcije. Kongresni trg 1-1. Pričakuje se, da bodo zbrani ta dan v svoji metropoli zlasti dolenjski avtomobilisri v častnem številu.
Iz policils^^ k^uilkt
Ljubljana, 21. julija.
Godbenik kavarne »Zvezde« A. R. se je včeraj popoldne odpeljal na svojem motornem kolesu na izprehod proti Gorenjski. Okoli 16. se je vračal iz Dravelj proti mestu, imel pa je v bližini tržnice v Spodnji Šiški defekt in se mu je motor ustavil. Skušal ga je spraviti v tek, kar se mu pa ni posrečilo. Pridružila sta se mu dva mladeniča, od katerih je bil eden okoli 22 let star, velike bolj šibke postave, oblečen v rjave karirane »pumparice« in v kratek rjav športni jopič. Rekel je, da se spozna na popravilo motorjev in je res skušal pognati motor, vendar brez uspeha. Godbeniku se je mudilo, ni pa vedel, kaj bi z motornim kolesom. Neznani mladenič se je ponudil, da bo odpeljal kolo v garažo »Lojze« na Miklošičevi cesti R. mu je dal za uslugo 10 Din in se je s tramvajem odpeljal v mesto. Okoli IS. pa je telefonično pobaral garažo, kaj je njegovim motorjem. Močno se je začudil, ko je dobil odgovor, da ničesar ne vedo o njegovem motornem kolesu. Godbenik je takoj sumil, da je neznani mladenič s kolesom pobegnil in je zadevo prijavil policiji. Motorno kolo je znamke F. N. 350, št. 1362, je dvosedežno, ima električno svetilko, je sveže lakirano in skoro novo. Vredno je 10.000 Din.
Policija pridno nadaljuje s čiščenjem. 2e včeraj je odposlala v domovinske občine več postopačev, ki so po mestu prosjačili, danes pa še eno skupino, in sicer v Bosno.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2316.51,_2327.^ . Berlin 1364.5S—1375.38, Bruselj 8.1.07 do 805.01, Ourih 1108.35, 1113.85, London 1 j.86—191.46, Newyork ček 4^7.16 do 4075.42, Pariz 224.49 225.Gl. Praga 169.13 do 304.53 (premija 28.5%) Avstrijski 51 ling v privatnem kliringu 8.85.
INOZEMSKE BORZE.
C ur i h:   Pariz 2ft.?"~    T.ondon 17.1 Newyork   367.50.   Bruselj   72.2750, Milan 27.30, Madrid 43.20.  Amsterdam 209, Ber lin 123.30, Dunaj 58.25, Praga 15.355, Varšava 56.75, Bukarešta 3.08.
Stev 14
»SLOVENSKI NAROD«, dne 21. julija 1933
c »u ef
JUTRI PREMIERA VKLEFILMA
Brigita Helm
GUSTAV DIESSL
ATLANTIDA
V ELITNEM KINU MATICI
Dnevne vesti
Shod železniških vpokojencev. Uedi-njeni savez železničarjev Jugoslavije sklicuje za nedeljo 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani _ Miklošičeva cesta javen že-lezničarski shod, na katerem se bodo obravnavala vsa vipražanja upokojencev, /enačenju pokojnin. 100% povišanje prispevka za boln. zavarovanje ter o določbah novega zakona glede pridobitve pokojnin. Ker je ta točka važna tudi za vse aktivne železničarje, jih pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže shoda. Uedi-njeni savez železničarjev.
— Otvoritev zračne proge Ljubljana— Zagreb. V Ljubljani se je mudil te dni pilot Aeroputa g Striževski, ki si je ogledal aerodrom pri Dev. Mar. v Polju. Svečana otvoritev zračne proge Zagreb—Ljubljana bo baje 20. avgusta, ko se prične reden zračni promet na novi progi. Otvoritev bo združena z velikim letalskim mitingom.
— Avstrijski profesorji in dijaki na Jadranu. Na dunajski univerzi imajo dijaško društvo »Akademisches Institut fiir Stu-dienreisen«, ki organizira izlete in poučna potovanja po Evropi, posebno po našem Jadranu. Na Orebiču pri Korčuli ima to društvo svoj dom. kjer so na počitnicah dunajski akademiki. Letos je kupilo društvo velik motorni čoln in ga preuredilo v lepo jahto, ki pluje pod avstrijsko zastavo. V torek zjutraj je prispela jahta v Korčulo. Pripeljal je 26 akademikov in profesorjev. Iz Korčule je nadalievala pot v Orehič.
— Zračna proga Salzburg—Sušak. Na konferencah, ki sta iih imeli naša in avstrijska komisija za pospeševanje tujskega prometa najprej na Bledu, pozneje pa v Celovcu, je bilo sklenjeno, da se bodo posvetovanja nadaljevala v Liubliani. Poleg tega je bilo sklenjeno prirediti 20 avgusta iz Saleburga z aeroplani izlet na Sušsk. Ker bo v tem času v Salzburgu festival, bo važen dogodek, ker bo s tem otvorjena nova zračna proga Salzburg—Sušak. Tz Salzburga krenejo aeroplani v Celovec, kjer se jim pridružujejo drugi aeroplani t povabljenimi gosti. Spotoma se ustavijo ae-oplani v Ljubljani, kjer bo otvoricn aerodrom.
— Dubrovnik poln tu.feev. V Dubrovniku in okolici že dolgo ni bilo toliko tujcev kakor letos. Dan za dnem prihaiajo novi letoviSčarji. Največ le Cehoslovakov, M prihajajo Često v večjih skupinah.
— Z Uskovnice. Zadnja leta je zaslovela planina L'skovnica pod Triglavom. Je pa res užitek bivati na tej planoti, uživati svež gorski zrak in motriti gorske velikane, ki obdajajo ta kraj. V obilici stanov najdeš prijetno preskrbo z vsem. žgan-ci in mleko pa te krepčajo in pomlajajo. Zadnje leto so pričeli graditi nove stavbe. G. Zupane iz Srednje vasi je postavil visoko stavbo s sedmimi sobami in skupnim ležiščem, ki naj služi pred vsem smučarjem. G. nadzornik Grad si je postavil prijeten dom. G. Hudnik iz Ljubljane je postavil s prijatelji lično vilo, posamezne stranke pa dvigajo in urejuje^ sobice /a rince Vsako '.eto nripeljt tu sem g upra vitelj Pibrovec Geo jeseniško deco na letovanje. T mi letos »e tu, se veseli n redi-Uskovnica postaja v tujsko-prometnem pogledu važna točka, apeliramo na na posestnike stanov, naj s pretiranimi cenami tujskega prometa ne ovirajo.
— »Ljubljana v jeseni«, jesenska prireditev Ljublianskega velesejma. se vrši letos od 2.—11. septembra. Poleg industrijskega, obrtniškega in trgovskega oddelka bo letošnji jesenski velesejem v Ljubljani obsegal še sledeče specijalne razstave: Veterinarska razstava, ki jo prirede naši veterinarji. Prvič se bo vršila v Ljubljani razstava, kakršne naša domača zgodovina ne pozna. Zanimiva bo posebno zato. ker bo sestavljena po ogromni večini iz domačega materijala. Razstava bo izvrstno služila našemu živinorejcu kakor tudi reicu malih domačih živali. Agilno društvo rejcev malih živali »Zivalica« priredi razstavo ovac in koz, ki bo prva večja razstava te vrste pri nas. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, ovce, ovni in jag-njeta v seh pasem, ki jih goie rejci v dravski banovini. Poleg tega bodo razstaviiem tud: razni predmeti in izdelki iz volne, ovčje kožuhovme in usnja, razna krmila in potrebščine. Odlično delavna Zveza gospođini v Ljubljani pripravlja veliko gospodinjsko razstavo »Red in snaga k zdravju pomaga« Razstava se bo naslanjala kot tretji člen na prvi dve gospodinjski razstavi ter ju bo strokovno spopolnjevala v programu. Prvič in v velikem obsegu bo prirejena letos razstav slovenskih cerkva, tej pa bo priključena umetniška razstava madon. Našemu kmetijstvu pa bo posvečena kmetijska razstava. Ze ta kratko ori-^an program obeta, da bo letošnja »Liub-liana vneseni« nekai lenega in koristnega. Obenem pa bo dokaz, da navzlic krizi kulturno in gospodarsko napredujemo.
_ Zamorec Inž. Kola Ajayl ho Predaval S skloktičnimi slikami v nedeljo 23. t m. ob pol 9. zvečer v Sokoljem Domu v Dol. Logatcu o temi: Afrika, moja somč-na domovinac.
Delo dobe. Borza dela v Ljubljani išče za takoj 1 mesarja prekajevalca. več izdelovalcev lesenih kopit in podjetnikov. 5 tkalcev. 1 pekovskega vajenca 1 mizarskega vajenca in 1 godbenika pia-nista.
— Zaklopne znamke jesenskega velesejma »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od !_11. septembra so že izšle. Dobe se brezplačno od urada Ljublianskega veleseima. so zelo lične s slovenskim, srbohrvatskim. ćirilskim, francoskim ali nemškim tekstom, kakor jih naročnik želi. Poštna uprava ]e dovolila, da se smejo te znamke lepiti na vse poštne pošiljke. Naše tvrdke naj se teh 'namk marljivo poslužujejo in tako propadajo za našo jesensko razstavo.
_ Nov grob. Po kratki bolezni je umrl čeraj v št. Vidu nad Ljubljano solastnik nane tovarne pohištva g. Štefan Errnan. ogreb bo jutri ob 10. dopoldne na šent-iško pokopališče. Bodi mu lahka zemlja!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in toplo vreme. Včeraj ni v naši državi nikjer deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32, v Zagrebu, Beogradu in Skoplju 29, v Ljubljani 27.5, v Mariboru 25.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.8. temperatura je znašala 16 stopinj.
— Moža svoje ljubice ubil. Mladi Mu-zaferdin Alajbegovič iz vasi Borovsko blizu Rogatice se je bil pred tremi leti zaljubil v lepo Habibo. Ko je pa odšel k vojakom, se je dekle omožilo z drugim. Fant se je po povratku od vojakov nekaj časa jezil, potem se je pa sprijatelji! z možem bivše ljub:ce. Habiba se je pa svojega moža kmalu naveličala in za njegovim hrbtom je imela^ ljubavno razmerje z Muzaferdi-nom Mož je zvedel za njeno nezvestobo in ie te dni liubčka zasačil pri ženi. Hotel ga ie s koso ubiti, pa je žena brž dala ljubčku težak kamen, ki je z njim moža ubil.
-- Ruski emigrant skočil pod vlak. Včeraj je skočil v Beli Cerkvi nod vlak ruski emigrant Grigorije Netrebenko. Strojevodja ni mogel ustaviti loVomotive in tako ie nesrečneža prerezalo če? pas. Netrebenko ie noonala v smrt beda
— Sina "bil zaradi slame. V vasi Kli-men blizu Varaždina ie ubil TOletni Juraj Gluhak svojega sina Josipa zaradi slame 1 dnril ?a ie tako močno z vilami po h^-bUi. da mu ie počilo srce Starec ie bil n* pred sodiščem oproščen, ker se ie izkazalo, da ie bil niegov sin tuberkulozen in da ie 'mel hudo srčno nr»nako. tako da ni bilo mogoče dognati, da ie povzročil njegovo smrt iHirec no hrbtu.
— Samomor čiidnAk^ga delivea. V Šestinah nri Zserpnu se je obesil delavec Anton Sertič. Pr< njem so nafli 2000 Din. a pred samomorom je v gostilni govoril, da že tri dni ni ničesar lede! in propil ie
--e-*-   v cj^-j^-t  r,r> {rrf  r>orrr>!■>'■* ri-°ri'!*"i z žppo
Pri zapeki, motni« h nn prebavi, srore-čici v želodcu, krvnih navalih ^Ip.vobo-1«. splošni slabosti vzemite zjutrai na tešče kozarec »Franc .Tonetove« grenčice. Po izkušniah. nabranih na klinikah za notranje bolezni, ie »Franz Josefova« greneica izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh drogerijah. lekarnah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij Na ribjem trgu je ađaj mrtva sezona. Ljudje kupujejo Čedalje manj ribe zato se prodajajalci tudi ne zalagajo z njimi, ker bi jih sicer ne mosli prodati Zlasti malo je bilo danes morskih rib, dražjih vrst samo po nekaj komadov. Najbolj so se založili s sardelicami. ki so jih prodajali po 16 do 20 Din kg. Rečnih rib tudi ni bilo mnogo, vendar pa več kot morskih. Med njimi je bilo največ postrvi, kar se najbrž se ni zgodilo na našem tr-STu. Te postrvi so iz Gameljščice. Proda J ali so jih kot navadno postrvi na našem trgu, po 50 Din leg. Na izbiro :e bilo pečenk, ki so po 10 Din k«, in platnic po 12 Din. Mren je bilo samo nekaj koma dov. žab je bilo skoraj več kot rib, a ljudje so jih kupovali še manj kot ribe. Bolj tosti kraki so po dinarju sicer so pa tudi še dražji. Pri večjem odvzemu prodajalci precej popuste pri ceni
—lj Monumentalno stopnišče pri Ger-berju še ne bo dograjeno ta mesec, čeprav poteče rok že 28. t m. Delo je nekoliko oviralo slabo vreme in ob pravem času niso dobili obklesanega kamna. Za stopnice, ki bodo držale z Dvornega nasipa na zgornjo teraso, je že zbetoniran temelj. Zdaj grade zidovje ob zgornjem stopnišču, ki bo nosilo ploščo za tera?o nad spodnjimi stopnicami, držečimi z nasipa k vodi. To zidovje tvori hkrati tudi pročelje ob nasipu. Ker je iz klesanega kamenja, delo ne more napredovati hitro Dela je še mnogo. Položili bodo pod in nad nasipom stopnice iz umetnega kamna, na nasipu bodo postavili ograjo — tudi iz umetnega kamna — za zgornjo ploščad med hišami bodo zbe-tonirali železobetonski plošči in postavili na nji ograjo ob nasinu, postavili bodo betonske svetilnike, zbetonirali tla pod spodnjo ploščo in ometali betonirane arkade ob vodi. Razen teh del je pa še nekaj manjših. Stopnišče bo otvorjeno najbrž šele avgusta.
_IJ  Ptice strelja s flobertovlco mlad
dečko v Koleziji, Trnovo. Pri tem divja-Srvu seveda ne pomisli, da dela občutno Škodo tudi vrtovom, ko >im uničuje naj-marlji vejšega zatiralca škodljivega mrčesa. Da strelja kose in druge ptice pevke, uničuje pa tudi prelepo njth petje, s katerim razveseljujejo te ljubke ždvalice ves ondotni okraj. Poleg vse te Škode pa spravlja v veliko nevarnost tudi ljudi, ki hodijo tam mimo, bodisi po ooravkih aH na izprehod. Prav W b4R), da bi se nasa policija zanimala za to zadevo in napravila red tudi v tem pogledu.
_I j Bluze, razno danrako perilo, torbice in rokavice, najnoverjee mode, dobite le pri  tvrdki    Miloš Kamičnik.    Stari trg.
"~~Ženska s polovico možganov
Dr. James Gardiner iz Clevelanda je Izvršil pred nedavnim naravnost neverjetno operacijo. V bolnišnico so privedli pacientko z oteklino v desnem delu možganov. Gardiner ji je moral pri operaciji odstraniti ves ta del možganov, a proti pričakovanju je bolnica ozdravila nenavadno hitro. Funkcije možganov niso utrpele nobene škode, kakor so morali ugotoviti strokovnjaki v svoje največje začudenje. Pacientka si je ohranila svoje duševne sile nezmanjšane. Samo leva stran telesa z levima okončinama vred ji Je neobčutljiva in ne reagira niti na temperaturne razlike niti na obodljaje.
—Ij žegnanje v Stepajgi vnel. Prihodnjo nedeljo bi moralo biti v fttepanji vasi žegnanje, ki je priljubljeno tudi med Ljubljančani, saj mnogi radi hodijo k post re ti ji vim in gostoljubnim sosedom Ste-panjcem, posebno kadar imajo žegnanje. Zaradi biserne maše nadškofa dr. Jegliča je pa šentpetrski župnik preložil žegnanje v gtepanji vasi na to nedeljo.
—Ij Zatvoritev železniškega mostu ob križišču glavne proge s Tyrševo cesto je potrebna radi popravila železne konstrukcije mostu. Zatvoritev za promet bo trajala od 24. t m. do približno 2. septemora.
—lj Ustanovna Članica »Krke« ga. Tin-ca Gro&ljeva daje vsem novinarjem, ki se izkažejo z novinarsko legitimacijo, na svojem kopališču na Ljubljanici 50% popusta pri kabini, tako da stane ta samo 3 Dm.
—lj Mestni socijalno politični urad ponovno in zadnjikrat opozarja vse one, ki posedujejo izposojene šolske knjige, da jih takoj vrnejo uradu.
—lj V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
Iz Trbovelj
— Letovanje rudarskih otrok v Poljanski dolini. Danes se je vrnil iz Poljanske doline, kjer tabori kolonija tukajšnje bra-tovske skladnice, pođuradnik g. Grabner. ki je pravil, da se počutijo otroci isborno Hrana je obilna in dobra. Otroci, ki so ves dan na prostem, ponoči pa počivajo v šotorih, so od solnca ogoreli in zdravje kar žari iz njih. čez dan se kopljejo v bližnji Sori. isrrajo nogomet,   telovadijo    ali pa prirejajo pod  vodstvom svojega učitelja izlete v bližnjo okolico.    Vsem se pozna kako zelo jim prija dober planinski zrak solmce in voda
— Sokolsko lutkovno gledališče >Ga šperček, priredi v nedeljo popoldne ob 15 uri v Sokolskem domu smeha in zabave polno igro >Konec sveta«, pri kateri bo sodelova'a tudi na?a mladina Vstopnina 1 in 2 Din
_  Razglas sreskega načel3tva. Sresk< načelat.vo   razarlaša,  da   se razveljavljajo izjemne odredbe, ki so bile izdane 4. t. m Izdalo pa je nove odredhe, ki zatranjuje jo za območje občine Trbovlje in za kraje občine Dol pri Hrastniku vsako zbiranj* prebivalstva v skupinah po cestah, trgih in pri  vhodih v  rove, razen pri rednem ielu in službi božji. Vse skupščine, sestan ki in shodi, ki sipadajo pod določila zako na o društvih, shodih in posvetih, so pre povedana.  — Za prosvetne in zabavne pri reditve. tekme, koncerte, javne produkcije pa veHa>o obči nolic^eki predpisi.
_ K porazu  Amaterja v Novem mestu
G-lede na popravek £K Elana v Novem mestu nam pojasnjujejo iCTalci SK A.ma terja, ki so se uđe'ežili tekme v Novem mestu, sledeče: Ko bo dofeli igralci SK Elana iz Novesra mesta dne 25. p. m. v Trbovlje, so jih pričakovali igralci SK Amaterja na trbove>ljSiki postaji, ter jum pripeti na prsa v znak prijateljstva in športnega tovarištva le-pe šopke. Naspr->t no pa. igralci SK Elana icralcev SK Amaterja ob prihodu v Novo meeto niso pn čakovali, dasiravno so Amaterci svoj prihod ob določeni uri prijavili. Igralci SK Amaterja so morali v Novetn mestu ^ele spraševati, kje ima SK Elan svoje prosto re. šop'ke so sicer prejeli, vendar pa šele nopoldme na igrišču. Neki igralec SK Sla na je v Trbovljah med igro težko raniJ A.matenjeve*a vratarja Gracarja s sunkom v glavo, tako, da mu je presekal uho. To so morali tudi Novomeščani opaziti, sai je imel Amaterjev vratar Gracar še pri igri v Novem mestu obvezano glavo, kjer ga je isti igralec ponovno sunil v že itak ranjeno glavo, kar ga je Jako oviralo pri obrambi. _ S K Blanu bi lahko postregli z nekaterimi prav nelepimi izrazi. ki so žalili naše igralce in tudi prebivaj-stvo. pa nočemo. To se seveda ne more r>osplošiti na celotno publiko, kajti uver jeni smo, da je večina športne pubJrke odločno obsojala izpade posameznikov, kakor tudi ne moremo grajati vseh igral cev SK Elana, marveč velja naša gca/ja predivsem onim. ki so igrali bodisi ta ko nesportno ali p? nasilno, da so ranili našega požrtvovalnega vratarja Gracarja. — Igralci SK  Amaterja. Trbovlje
Iz Kranja
— Nogometne tekme vediio privabilo precej ob-f- - na Korotanovo igriške V nedeldo 9. t m. je z vojaš>ko nogomet no enajstorico gostoval ljubljanski planin ski polk in porazil domače kombinirano moštvo s 3:2. 16. t m. je v Kranju prvič gostoval SK Dobrna is Trbovelj. Simpatični dečki so igrali precej primitivno in ojačeni enastorici podlegli s 5:2 (3:1), zaslužili pa so ■boljši uspeh, i Je reden potek igre oviral silovit veter V nedeljo popoldan bomo imeli nekak mali gorenjski >derby«. Srečala se bosta s svojimi enaj-storicami zastopnik kamniškega okraja SK Domžale ln zastopnik kranjskega dela Gorenjske SK Korotan. Ta dan bo na igrišču nenavadmo živahno, saj bodo agilni Domžalci privedli s seboj tudi večje število navijačev, ki bodo s kranjskimi posikrbell za kričavo zabavo, od moštev pa je pričakovati zanimive, napete in fair noeometne borte. Pričetek prve tekme bo radi vročine šele ob 16.30; kljub temu pa bo radi številnih vTOČelcrvnežev, ki bodo ta dan posetili tekmo, tudi za hladilne pijače preskrbljeno. V nedeljo po kopanju zato vsi na Korotanovo i grlice.
Iz Celja
v Gaberju pri Celju. Gojilo bo poleg nogometa tudi druge športne panoge.
—c Umrla je v torek 18. t. m. v celjski bolnici 241etna delavka Terezija Jugova iz Gorjan pn Podsredi. v četrtek, 20. t m. pa je umrl 671etni dninar Franc Vrtačnik od Sv. Roka pri Sevnici
—c Dve naidbi. Dne 17. t. m. ob 15. je bil v m^^eni parku najden okrog 100 Din vreden ' ?a manikiranje, dne 18. t. m. pa je b Frankopanski ulici najden šči-palnik v  tsnjatem etuiju
_c Danes ob 18.15 se bo pričela na Gla-
ziji pokalna nogometna tekma med SK Celjem in SK Jugoslavijo. Tekma bo gotovo prav zanimiva.
RazkK za ločftev zakona.
Sodnik: Kako oa utemelitriete svojo zahtevo oo točrtvi zakona?
Mož stenograf: Moja žena izgovori 300 besed v minuti.
Iz življenja Slovencev v Ameriki
Strašna avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje treh Slovencev. — Novi grobovi in druge novice
V predmestju GLJcaga se je pripetila prve dni julija strahovita avtomobilska nesreča. Skupaj sta trčila dva avtomobila, v enem so bili Slovenci in sicer Margareta Habjan, njena sinova Valter in Standley ter 30-ietna Ana Plahuta iz Hlnsdale. Obe Jonski in Walter Habjan so bili takoj mrtvi, Standley Habjan, ki je šofiral, pa težko ranjen. Nesrečo je zakrivil newyorški policij, ki je prezrl prometni signal >stoj< Ln ni avtomobila ustavil. V njegovem avtomobilu so bili vsi ranjeni in je en ranjenec v bolnici kmalu umri. Margareti Habjan je bilo 40. njenemu sinu pa 17 let
V West Newtonu je 17. junija vlak do smrti povozil Freda Povirka. Pokojni je bil star 25 let in rojen v Ameriki, kjer zapušča starše, 4 brate in sestro. V John-stovnu je med delom omedlel Ludvik Hreščak. čez tri ini je pa v bolnici umrl Rojen je bil v Ameriki, kjer zapušča starše. Smrt ga je ugrabila f cvetu mladosti, »tac je bil šele 24 let. V Coverda'e se je 17. junija smrtno ponesrečil v premogovnika poitalijančeni Slovenec Pivie-dori, doma iz okolice Vidma v Purlaniji. star 45 let. V istem kraju so pokopali isteea dne Martina Homca, ki je podlegel posledicam operacije V Ročk Sprinssu so naSli v postelji mrtvega Franca Romi-ša. Najbrž ga je v spanju zadela kap. V Cloverdale se je pri delu v rudniku hudo ponesrečil Josip Bukovec. Zasulo ga ;e kamenje in so ga komaj rešili. V Chis holmu je Ludovik Andolšek tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo V Milwau-kee se je pripetila težka prometna nesre-
ča, ki  je nn n.
življenje Robert D .
min. Nesrečo je zakrivil baje Ivan Urbas, ki je Dumina podrl z avtomobilom, da je padel pod mimo vozeči tramvaj, ki ga je razmesaril.
V Jolietu je umrl tragične smrti 19 letni Rudolf Pulman S tovariši se je odpeljal v sosedno mesto na piknik. Na povratku je padel pod vagonček, ki ga je strahovito razmesaril. Pokojni ie bil zelo naiiarjen, lani je dovršil višjo šo!n. pred meseci je pa položil tudi pilotski ispit.
V Detroitu je bil diplomiral za inže-ajerja    zrakoplovstva  Virgil Simonič iz
Calumeta, kjer ima starše. V Newyorku so vprizorili zadnje daii junija izvirno slo venetko dramo >ToLminec<. Snov je T*zeta Iz življenja Slovencev v Italiji. V Cbica-gu se je poročil Franc Zvokal % Roao Starman. V Caiumetu sta se poročila Martin Baher in Ana Kralj ter RudoM Urba-nas in Elizabeta Wartinen, v Bvelethn pa Anton Smolič z učiteljico državne šole ▼ Duluthu, v Chisholmu pa Josip Stritar z Olgio Krže. V Detroitu sta se poročila Ciril Gaberšček z Vrhnike in Bmilija OgTine iz Podgorja pri Kamniku. — V Clevelandu je postal profesor kemije na univerzi Slovenec Karel Urankar
V Ellwooth City je podlegla srčmi hibi 16-letna Ivanika Kočevar. V ^uffaJu je umrl 74-lerni Josip Vovk. doma iz Cotne vasi pri Novem mestu. V Barbertonu Je umrl 38-letni Anton Rozman iz Mat ene vasi V Ameriki je bival 20 let. V New-yorku je umrl družini Valentina Vavpoti-ča 35 letni sin Ivan Podlegel je pljučnici, ki jo je dobil po operaciji slepila. V Lm-perialu je umrl trgovec in mesar Ivan L.ogar, star 55 let, doma \% Viz^erjev pri Treh kraljih.
V Chkagu je umrla Marija Petrovič, stara 74 let doma ta Ribnika v Beli Krajini. V Clevelandu je umrla Helena Hočevar roj. Zaje, stara 46 let, doma iz Bistrice pri st. Rupertu na Dolenjskem Zopušča G otrok in sestro, v Ameriki je bivala 26 let. V Oregon City je umrl Josip Zalar. star 2l let. Bil je oneriran na slepiču, pa se mu je vnela mo&ganskd mrena. V Johnstownu je umrla Angela Pristov, rojena Rovan^tk, star. >ft let. V Coloradu Sprintu je umrl 62^1etni Franc Starec, doma iz Prigurice pri Dolenji vasi. V Buenos Alresu je umrl Joeip Koletjč, doma iz Dola pri Opatjeim Selu. Pobrala ga je bolezen, ki sd jo je nakopal pri delu v plinarni. V Roakspringsu je umrla Rozalija Suster. doma od Sv. Lenarta nad Skofjo Loko. V Ameriki Je bivala nad 30 let. V Denvem je .podilepel v bolnici jetiki Josip Smuke, star 65 let. V Ambridge je podlegel dolgi boleoani 71-letni JosH Zetelj. V Salidi je podlegla raku na želodcu  Ivana Lovšin.
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT!
VEČER S1E
Szbke Szakall in Hans Mose?
gostujeta v 4 burk ali
t. »NEDOLŽNI DIREKTOR«
2. »NEPRIJETNI PACIJENT«
3. »VESTNI NOSAC« tin
4. »AHOJ, AHOJ1«
Bombe smeha! Novitete za Ljubljano!
Samo še danes ob 4., ^8. in ^410.
zvečer.
Rezervirajte si takoj potrebne vstopnice! Cene znatno znižane!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
v
_ Akad. slikar Ferdo Vesel    ni samo
nestor slovenskih slikarjev, tem/več menda tudi — šahistov, saj ga njegova znana šahovska strast še v visoki starosti noće in noče zapustiti. Preteklo nedeljo bi mo '.ali igrati šahisti Vinšnje gore in »Ivan&ie gorice v Višnji sori mateh s šahovskim klubom iz litije Vesel - dr. Lasker, ki mu je bila seveda tudi poverjena težka naloga braniti ftast "išenj&kega in podi-vanškega šaha, se je pripeljal na mejdan kar s kolesom iz vojega gradu Grunlofa, od-daljenega skoro 15 km od Višnje gore. Da, Vesel je res večni mladenič, prav nič se mu ne pozna, da mu preti že osmi krti. Ln ne samo, da je strasten šahist, temveč tudi prav dober šahist. To je dokazal celo ▼ braoturnirju. ki se je vršil na mestu odpovedanega mateha in na kateerm je sodelovalo 12 domačih igralcev Kdo- ne verjame, naj vipraša oba favorita Švala in Turnherja, da še sedaj zmajujeta z glavo in premišljata, kako sta se moela naenkrat znajti v njegovi matni mreži ln kljub temu! Da bi nam mladenič Ferdo še dolgo, doLgo dajal mate!
vega kopališka prišel v poštev. — Takoj pa bodo markirana pota. in sicer: Vrh— Trebnje—Grmada—^Repče; Trebnje—Rač-jeselo—Blato—Sevnica—Križ—Čatež; Trebnje—Studenci — Mrzla luža — Iglcnik — Se-mrga—Čatež; Trebnje—Pnmštal—Rodine— Poltar—Pristava—Gradišče: Trebnje — Ponikve—Risovnica do ponikovalnice Temeni ce—6v. Ana — Nad postajo bo nameščena orijentaci jska deska s slikami teh krajev in zemljevidom odnosno z označbo smeri. Vsi lastniki za markacijo v poštev prihajajočih objektov se naprošajo, da dovolijo markimti pot, ostali pa. da markacij ne uničujejo Odbor bo zainteresiral tudi Tre-banjce za enkratno podporo društvu, ki bo vsak dan škropilo ceste. Končno naproša odbor vse hišne lastnike, da okrase okna s cvetlicami Lepi in koristni nameni krajevnega odbora bodo imeli uspeh, če bodo v polni meri dose/eni, kar bo pa mogoče le s pomoč jo Trebanjcev. ki jih odbor naproša, da podpro po svojih močeh nameravano akcijo.
— Prepustitev vaške parcele. Na prod-sinočmji seji vaškega odfoora Trebnje tal krajevnega odbora -Krke- v Trebnjem j<-prišlo do ugodnega zakl.:*uč-ka, pa je ra*kl odbor oddal v najem >Krki„ za dobo 10 let paivelo na Temenici, kjer je predvidena gradnja novega kopališča. Najemnina ima značaj priznalnine, aaj znaša le Din 10 za dobo 10 let. Odbor >Knke< bo dal napraviti takoj načrt kopališča, pa Je verjetno, da bomo prihodnjo sezono imeli prvo moderno kopališče na Dolenjskem baš v Trebnjem ob prijetni Temenici.
Iz Trebnjega
_ Gospodarski odbor vati čosnjevka.
Načelnik Ratajc AJojzij, člana Pekolj Fran, O ražen Fran, namestniki Tomšič Alojzij in Oražen Joeip, vsi iz Crešnjevke.
Dražba zaplenjenega orožja. Dne 9. avgusta ob 9. uri bo v poslopju sreskega načelstva, soba štev. 21 javna dražba zaplenjenega orožja. Dražbe se udeleži lahko samo oni, ki se izkaže že pred prič«* kom dražfoe z dovoljenjem xa nabavo orožja.
_ Razpis. Mladeniči stari od 14 do 16 let, se opozarjajo na razpis vojne nvuzičke škole v Vrecu. ki v letošnjem letu sprejme 50 gojencev v iolo. Podrobni podatki pri pristojnih občinah. Prošnje Je vlagati do 15. oktobra.
_ Sklepi krajevnega odbora iKrke«. V četrtek 13. t m. se je vršila prva seja krajevnega odbora »Krke« Seji so prisostvovali tudi nekateri tukajšnji pridobitniki izven odbora. Glavna točka dnevnega reda je bila ureditev kopališča na Temenici. Na-ziranja navzočnih so bila zelo različna, pa je bilo po daljšem razpravljanju sklenjeno, da se kopališče na Temenici za letos le primitivno uredi, predvsem, da se očisti in olepša. V načelu pa je odbor sklenil naprositi centralni odbor »Krke« za izvedenca, da napravi za kopališče potreben načrt, po katerem naj se zgradi novo kopališče Prvo delo bo. da stopi krajevni odbor v stik z občino odnosno vaškim odborom za prepustitev prostora, ki bo za zgradnjo no-
— Opozarjamo na razvif je prapor« Sokola v Žirovnici, '•• K^ t n*d#Ho t-' >i no prihodu popoldanskega vlaka ob 15. uri. Za prihod in odhod so železniške zveze idealne. Razvitje bo na zletišču ob glavni cesti na koncu vasi 2irovnica v smeri proti Selu. Od kolodvora 4 minute! Pridite prav v-
— Delovanje zdravniškega odseka za časa   sokolskega   zleta v Ljubljani. Pri
zdravniškem odseku je sodelovalo 55 zdravnikov, 61 samaritanov oz. samaritank in 8 skavtov Zdravniki so vršili slu/bo pri prehodih in odhodih vlakov, službo na telo-vadišču, službo pri povorki in službo v prenočiščih Zdravniških intervencij je bilo za časa vseh sokolskih dni t. j. od tabora v Vižmarjih pa do 2°. junija 1078. Večinoma so bili to samo lahki slučaii (angina, zobo-bol. črevesni katarji itd.). Omembe vredno pa je. da je bilo precej slučajev, zlasti med naraščajem, tujih teles (saje) v očesu, kar je tudi povsem razumljivo. V bolnico je bilo poslanih 8 naraščanikov (ic), ki so vsi še isti dan zapustili bolnico. Bili so vsi samo lahki primeri. Za časa glavnih zletnih dni je bilo poslano v bolnico 44 članov(ic). Od tega je bilo 18 poškodb, ki so bile vse lažjega značaja, razen dveh (izpah roke v komolcu in prelom krače). Operiran je bil samo eden (zadrgnjena kila). Izmed ostalih primerov je omeniti, da je bilo 5 slučajev malarije, dočim so vsi drugi, večinoma že v enem dnevu zapustili bolnico. Umrl ni nihče. Z ozirom na veliko število udeležencev (25.000) je ta rezultat zelo ugoden. Zdravniki so pregledovali tudi hrano po gostilnah in so našli vse v redu. Pač pa se je prodajala v nekem lokalu pokvarjena šunka, ki je pa bila takoj zaplenjena, dotičnik pa kaznovan.
Sobota, 22. julija.
12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče; 18.30: Citre solo, g. Mezgolits; 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug); 20: Koncert delavske godbe Zarja; 21: Prenos z Bleda; 21.30: Cas, poročila; 21.45: Prenos z Bleda; 22,15: Plošče; 23: Konec.
Najbolj zvesta žena
— Ali veš, prijatelj, katera žeaa je bite najbolj zvesta?
— Seveda vem. Eva, ker v raju taku.*t še ni bilo razen Adama nobenega moškega.
A. D Enoerv: {
siroti
Rom
Toda predstojnica ni hotela uslišati njene prošnje. Od tistega dne je hlinila spokorjena zločinka pomirenje in kmalu je dosegla, da so jo dodelili na službo v jetniško bolnico. Tam se je pa nekega dne zastrupila z moćno dozo arzenika, ki so ga dajali nekaterim bolnikom po kapljicah kot zdravilo; bilo je baš tistega dne, ko bi morala iti njena hčerka prvič k obhajilu.
V zadnjih trenutkih smrtne borbe je nesrečnica večkrat klicala svojega otroka. In baš kot na te klice se je pojavila pri njeni postelji Genovefa, ki jo je privedla k smrtni postelji njena botra.
— Objemi to ubogo ženo, Genovefa! Objemi jo, — je dejala botra deklici, — ker te je zelo ljubila.
Umirajoča je sklenila iztegnjene roke nad svojo hčerko, ki se ji je vrgla vsa zbegana in razburjena na prsa.
Umirajoča se je dotaknila z izsušenimi ustnicami dekličinega obraza in zašepetala:
— Velika grešnica sem ... Genovefa; toda povedali so ti resnico... Ljubila sem te___zelo ljubila .., moli zame — kot bi  molila___       za___ za___
svono...
To so bile njene zadnje besede. Roke in glava so ji omahnile nazaj. Bila je mrtva.
Genovefa je padla na kolena.
— Da, da, — je zaihtela... Molila bom za ... za ... vas. — Potem je pa vstala in pripomnila: — Molila bom zate, mati!
Uganila je resnico!
— Molila bom zate vse življenje, dokler se ne snideva v nebesih, — je zašepetala solznih oči.
Cez tri dni, ko ie klečala Genovefa pred oltarjem pri prvem obhajilu, je krsta z zemskirni ostanki njene nesrečne matere tiho zapuščala ietnišnico.
Kmalu je stala Genovefa pred odločitvijo glede poklica. Botra je sklenila vprašati jo, kaj jo najbolj veseli.
Vest, da jo hočejo poslati v šolo, jo je zeilo potrte. Prosila je, naj ji dovolijo ostati v jetnišnici. Obljubljala je, da bo z veselijem opravljala vsaiko delo in se pridno pripravljala, da postane vredna sprejema med pobožne sestre.
Predstojnica je privolila, da postane novinka, da se preizkusi stalnost njenega veselja do redovniškega stanu.
Hčerka spokorjene zločinke je prav dobro prestala preizkušnjo; nikoli niso redovnice opazile pri nji nobene mlač-nosti ali nevolje, pa naj so ji naložili še tako težko delo.
Duševno se je zelo hkro razvid a la. S šestnajstimi leti je napravila izpite in deležna je bila največje pohvale.
Posebno se je pa odlikovala z brezmejnim sočutjem in dobroto napram bolnikom. Vedno si jo lahko našel pri posteljah trpečih, ki jim je vztradno in požrtvovalno stir egl a.
Ker je pa rada preveč delala, jo je predstojnica svarila, naj pazi na svoje zdravje.
Toda na njene nežne očitke je odgovarjala Genovefa zamišljeno:
— Dokler me moči ne zapuste, bom posvečala svoje življenje tistim, ki so pomoči potrebni... In vi, sveta mati, me ne morete karati, vi. ki ste me ■■' izpolnjevati dolžnosti do bližoj ki ste mi pokazali primer nc vdanosti v vol*: o božjo.
In sredi teh pobožnih misli je doča-fcada Genovefa dlan, ko je postala redovnica.
Dolga leta je sestra Genovefa tolažila v Salpe tiri ero prihajajoče nesreeni-ce; in v najtežjih časiih, ko so bile vso kaznilnico zajele črne koze, ki so baš razsajale v Parizu, se je odlikovala z neverjetno požrtvovalnostjo in samozataje van jem. Njena roka je delala pri bolnikih prave čudeže.
In ko se je čez nekaj let predstojnica v zadnjih trenutkih svojega življen-nja poslavljala od sester, jo je po pra-
»SLOVTCNSrTT N ARO D«, one 21. julija 193S
vici doiočiia za svojo naslednico ter ji zapustila vso ljubezen in sočutje z nesrečneži.
In Baiko je postala hči spokorjene grešnice predstojnica tistega zavoda, kamor so spravljali duševno borna, zločinska in pokvarjena dekleta.
Takoj prvega dne, ko so Marjano pripeljali v kaznilnco, je spoznala predstojnica v nji eno oniih izgubljenih ovčic, ki se še lahko vrnejo na pravo pot.
Videla je jetnico vso obupano, kako je prišla v roke lopovom, ki so jo zapeljali v greh in zločin.
In sestira Genovefa je upala, da bo pomnožila število spokornac. Vsak dan je videta. Marjano v vedno večjem prizadevanju, da bi se ne pregrešila v očeh svoje dobrotnice.
In taiko se je spletla vez med predstojnico in grešnico. Prva je oznanjala moralne nauke, druga pa rada poslušala dobre nasvete in navodila.
Sestra Genovefa je nameravala opozoriti pristojne oblasti na to nesreč-nico, ki se ji je v dno duše smi'Jila. Pri tem naj bi jih pomagal zdravnik.
Koliko nesrečnic je bila že rešila sestra Genovefa s svojo vplivno besedo! Koliko solz je bila že osušila in kolikim nesrečnicam priskočila na pomoč!
Misel, da bo tudi Marjano zadela kruta kazen, je predstojnico zelo bolela. Začela je napenjati vse sile, da bi odvrnila od svoje varovanke vsaj glavno težo kazni.
— Prepričana sem, da napravim iz nje pošteno dekle, — je zatrjevala zdravniku, — in da bo lahko drugim v zgled.
Zdravnik — poznamo ga že, bil je tisti plemeniti mož, ki je dajal grofici tako očetovske nasvete — zdravnik je obljubil, da bo že zastavil svoj vpliv; ni pa tajil predstojnici, kako težko je doseči pomilostitev v času, ko se zločini strahotno množe.
Vendar pa zdravnik ni zamudil nobene prilike, da bi ustregel sestri Ge-novefi, ki jo je visoko cenil.
Marjana je torej pričakovala, da ji bo po predstojničnem in zdravnikovem prizadevanju kazen znižana; ta čas so bile lahkoživke, udeleženke orgij v paviljonu Bel-Air, že prepeljane v Salpe-triero.
Te nesrečnice. ki so bile padle z viška razkošja in razuzdanosti v mračno kaznilnico, so tarnale in preklinjale svoje ka vali rje, ker jim niso hoteli pomagati iz škripcev, čeprav jih je bila doletela bridka usoda po njihovi krivdi.
— Ah, kako sem nesrečna! — je vzkliknila nekega dne vsa objokana Floretta, sedeč na klopi na velikem dvorišču.
Marjana je stopila k nji, jo prijela za roko in ji zašepetala:
— Nikar tako ne obupujte, gospodična !
Toda bivša prostitutka je odgovorila solznih oči:
— Nikjer ne najdem utehe za to, kar se mi je pripetilo... Ne, nikoli se ne bom privadila življenju letnice —
— Poskusite delati, — ji je prigovarjala Marjana. — Delo razvedri človeka in mu prežene neprijetne spomine, n
Floretta ji je pa pokazala nežne, bele roke in tenke prste, rekoč:
— Delati... Saj bi si opraskala prste, či bi vzela v roke to platno in iglo.
— Res je. vase roke niso vajene takega dela.
hi ko it Floretta pritrdila, da res ni "ajena deTati in da je živela brezskrbno, je Marjana zašepetala:
— Da. kako različno je bilo najino življenje!
Videč svojo tovarišico v živahnem razgovoru z Marjano so se Florettine družice približale.
Julija in Gora sta obujali spomine na burno preteklost. Spominjali sta se. kako sta bili srečni. Saj so se potegovali za njuno ljubezen celo plemiči.
— Nosile smo samo svilene in bar-žunaste obleke, — so tarnaj e Co-ra, Julija in še dve bivši plesalki iz Opere.
— Jaz sem pa morala nositi leto in dan koteninasto obleko. — je pripomnila Marjana.
Očetove milijone išče
Hči ameriškega pustolovca polkovnika Gardnerja ne more najti bogastva, ki ji ga je zapustil oče
Priletna hči znanega ameriškega pustolovca Aleksandra Gardnerja se je odločila za drugo potovanje v Indijo, kjer hoče iskati zaklad svojega očeta. Dard-ner je baje zapustil mnogo milijonov draguljev in zlata, toda njegova hči Helena Gardner Bothova kot edina dedinja kljub vsemu prizadevanju še ni našla nobenih sledov za očetovim bogastvom.
Polkovnik Gardner je bil ob koncu preteklega stoletja znan po vsem svetu. Njegov oče, škotski zdravnik, se je izselil v Ameriko, kjer se je boril na strani Washingtona in Lafavtta, pozneje je pa z njima dolga leta dopisoval. Njegov sin Aleksander je postal častnik in po burnem pustolovskem življenju se je ustavil na dvoru kašmirskega mahara-dže, kjer kot polkovnik prevzel poveljstvo nad topništvo. Organiziral je več pohodov proti upornim kmetom in ma-hardža Randžid Sing je bil z njim tako zadovoljen, da mu je podaril celo bogastvo v obliki draguljev in zlata. Zadnja leta svojega življenja je preživel polkovnik Gardner kot nekakšen kralj novih naselbin v Srinagaru. Ljudje so mu morali plačevati davke in tako je zbral polagoma veliko premoženje.
Bivši ameriški častnik se je dobro prilagodil običajem domovine in imel je tudi svoj harem. Helena Gardner Bothova je baje hči njegove najdražje žene. Moja mati je bila Kali, hči šejka iz Turkestana, ki je njegovo pleme vedno znova pustošilo Kašmir, dokler ga ni
moj oče iztrebil, je pripovedovala Gardner Bothova. Samo štiri žene so ostale žive in najlepša med njimi, Kali, moja mati, je bila prepeljana v harem mojega očeta. Tu je umrla čez dve leti, potem me je pa vzgajala druga najdražja žena mojega očeta Čirang Bibi. Oče me je poslal v Anglijo in po njegovi smru mi je pisala moja vzgojiteljica: Tvoj oče je zapustil draguljev za 10 milijonov funtov šterlingov in en milijon funtov šterlingov v gotovini v podružnici Agre-Bank v Lahori. Njegova želja je bila, da podeduješ ta zaklad ti.
V Angliji je skrbela za mojo vzgojo soproga sira H. Davisa lady Davisova Peterboro. Omožila sem se še mlada z nemškim častnikom, toda ta zakon je bil kmalu ločen. Pozneje sem se omožila s sodnikom Bothom, ki živi zdaj v Bloemfontainu v Južni Afriki, pa sem se tudi od njega ločila. Od bogate ded-ščine svojega očeta sem dobivala največ 100 funtov šterlingov letne rente. Pred 37 leti sem odpotovala s prijateljem v Kašmir, da bi poiskala svojo dedščino. Prispela sva v Lahore, toda edino, kar sem v banki našla, je bila oporoka mojega očeta. O draguljih in denarju ni bilo duha ne sluha. Zdaj odpotujem ponovno v Indijo ker sem prepričana, da sem našla sledove za svojo dedščino. Pa tudi če dedšeine ne najdem, bom vztrajala na svojem dednem pravu, ki mi morajo po njem plačevati davke občine, kjer je moj oče nekoč vladal.
Otok Jamaika — izgubljeni raj
Otok Jamaika, sloveč po svojih pravljičnih naravnih lepotah, zdravju in toplem podnebju, poln ptic pevk, na drugi strani pa brez mrčesa in raznih škodljivcev, je bil znan kot pravi raj na zemlji. Zdaj je pa tega raja na zemlji konec. Pred leti so za vlekle evropske ladje na otok podgane, ki so se tako razmnožile, da so bile prava šiba božja otočanov, ki dotlej niso poznali niti miške, kaj šele podgano. Neki modrijan je vladi svetoval, naj kupi nekaj dihurjev, ki bodo podgane pokončali. Vlada je poslušala njegov nasvet, kupila je tri pare dihurjev, ki so res kmalu pokončali vse podgane.
Ko so pa bile podgane pokončane, so se spravili dihurji na gosi, kure in race, končno pa še na ptice pevke, ki so jih doslovno iztrebili. Dihurji so se tako razmnožili, da jih je sedaj na otoku nad 10.000. Cim pa ni bilo na otoku več ptic pevk, se je mrčes tako razmnožil, da je začel napadati prebivalstvo in da na prostem ni mogoče vzdržati. Tako se je izpremenil raj na zemlji v pravi pA-kel. Dihurje so začeli zdaj pobijati in vlada plača za vsakega visoko nagrado.
Tragedija viteza z zlato
V Budimjješti so imeli te dni zanimivo dražbo. Prodajali so pohištvo in zlato kočijo viteza Evgena pl. Freystadt-lerja, ki so o njegovem bogastvu pred vojno krožile cele legende. Po svojem očetu je bil podedoval 25 milijonov zlatih kron in živel je zelo razkošno. Najbolj se je bahal s svojimi konji in kočijami. Oprema njegovih konj je bila okrašena z zlatom in dragulji. Vsako leto je naročal iz Anglije najnovejše modele kočij. Najbolj znana je bila njegova pozlačena kočija. To je bil pravi simbol njegovega pravljičnega bogastva. Kadar se je vozil v nji po mestu, so ljudje kar strmeli.
Po vojni je pa začelo Frevstadtlerje-vo bogastvo usihati. Vitez se je spustil v špekulacije s hišami, ki so ga uničile. Zadnje čase je živel zelo skromno, dohodkov ni imel nobenih in vedno bolj je lezel v dolgove. Ni se pa mogel odločiti za izselitev iz svoje palače, dokler ga ni
k temu prisilila terjatev v znesku 9000 pengo. Seveda je prišlo na dražbo mnogo kupcev, ki so se kar pulili za krasno starinsko pohištvo, samo pozlačene kočije ni hotel nihče kupiti, čeprav so jo cenili samo na 500 pengo. 60-letni »vitez z zlato kočijo« je še lani poskušal priti do denarja. Napisal je spomine, pa ni mogel najti založnika, ker so bili baje napisani zelo slabo, naivno in dolgočasno.
Obtok denarja v Angliji
V Angliji vsako leto preštejejo denar. Zadnja leta so skoraj ves srebrni denar iz leta 1920., nadomestili z novim in obtok kovanega denarja je bil znižan. Zdaj je kovanega denarna v obtoku približno za 70 milijonov funtov šterlingov od tega za 8,000.000 medeninastega. Prva povojna leta je bilo v obtoku za 100 milijonov tako zvanih trdih novcev, zdaj je pa razdeljen ta denar na banke in na prebivalstvo, tako da ga imajo banke približno za 18,000.000, prebivalstvo pa za 32,000.000.
Mnogo več je seveda v obtoku papirnatega denarja. Bankovcev, ki jih je izdala angleška banka, je v obtoku za 448 milijonov funtov šterlingov, tem se pa pridruži še za 37.000.000 škotskih in irskih bankovcev. Od 448,000.000 je za 175,000.000 bankovcev v rokah bank in tudi Agnleške banke, 310,000.000 bankovcev pa služi potrebam prebivalstva. S kovanim denarjem vred je v Angliji v obtoku za 362 milijonov funtov šterlingov denaria. Zadnja leta se je okus ljudi glede bankovcev močno menjal Leta 1921. je bilo v obtoku za 258, mi-ljonov bankovcev po 1 funt. lani pa samo za 219.000 000 Pač se je ta čas povečal obtok bankovcev po 10 funtov od 83 na 89 milijonov kar priča o padanju kupne moči v Angliji.
Pri izpitu.
— No, le nikar se ne bojte, mladi gospod. Kaj vam dela moje vprašanje take težave?
— Vprašanje ne. pač pa odgovor, gospod profesor.
Antropologija.
— Gospod profesor, ali se da sklepati po buli na moževi glavi o njegovem značaju ?
— Po mojem mnenju bi se dalo prej sklepati o značaju njegove žene.
Ilija Predovič, ki smo včeraj poročali o njegovi 80 letnici
Z Jesenic
— Ustanovitev krajevnega odbora JS.
A7 kratkem se ustanovi na Jesenicah kraj. odbor Jadranske straže, za katero vlada najboljše razpoloženje in navdušenje. Priglasilo se je že mnogo članov. Nove člane sprejema sedanji poverjenik, šol. upravitelj Fibrovec Leo. ki bo vpisoval nove člane izven običajnega aisa tudi v nedeljo dopoldne od pol 11. do 12. Zavedni Jeseničani, storite svojo dolžnost.
— \enadna smrt simpatične mladenke V nedeljo popoldne ie šla 201etna Vera Pečarjeva s Koroške Bele na izprehod proti Žirovnici, pa se je na cesti nenadoma zgrudila in obležala nezavestna. Prepeljali so jo na njen dom, od tam pa po nasvetu zdravnika v ljubljansko bolnic}, kjer pa svoji bolezni ni našla leka. Prepeljali so jo nazaj, a je med prevj/oin tmtrla. Vsa okolica sočustvuje z nesrečno družino Pečarjevo, 1> jim je smrt nenado ma ugrabila ljubljeno hčerko v »vetu m' i-dosti. Bodi ji ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem pa naše iskreno sožalje!
— Nesreča pri delu. Ko s3 v torek ob 18. uri zapuščali uradniki K1D sv >je pisarne, so r.ašli v veži pisarniškega poslopja mlado žensko, ki je ležala v nezavesti na tleh Rila je to 341etna tov. de'svk* Terezijo ^enat, ki je zaposlena kot snažilka pisarn &ehatova je padla z 'e*tve. na kateri je snažila električne luči, pri tem pa je padla na dosedaj nepojasnjen nač:n na kamenita tla. Prenesli so jo v tovarniški gasilni dom, kjer ji je poklicani zdravn.k g. dr. Viljem Sch\vab nudil prvo pomoč, na kar so jo prepeljali v bolnico bratev-ske skltdnice na lečenje, kjer je pnSla šele po treh urah zopet k zavest:. Pri padcu si je precej huudo pretres'.i možgane, a je upanje, da bo kmalu okrevala Se-batova je vdova po tovarniškem delavcu in mati treh nepreskrbljenih otrok.
— Avto zgorel na cesti. V ponedeljek proti večeru se je vozil z avtomobilom trgovski potnik tvrdke Kern iz Ljub'jane v smeri proti Jesenicam. V znani soteski med vasjo Koroška Bela in Potoki, kjer je speljana državna cesta tik ob železnici, pa je nenadoma počila na avtomobilu bencinska cev in je bil avto hipoma ves v pl imenih. Potnik in šofer sta hitro ustavila vozilo in poskakala iz njega in si s tem rešila golo življenje. Avto je popolnoma »gorel, poleg tega pa tudi kovčegi z vaorei. plašči, odeje in druge stvari.
— Športne vesti. V nedeljo ob 17.30 uri bo na igrišču SK Bratstva nogometna tekma med I. moštvom SIK Korotana is Ljubljane in I. moštvom Bratstva z Jesenic. Kombinirano moštvo Bratstva pa gostuje v nedeljo v Lescah, kjer nastopi proti moštvu SK Lesce. Dne 5. in 6. avgusta priredi agilni SK Bratstvo svoj HI. športni dan v zelo velikem obsegu. Pri tej priliki bo slovesno otvoril svoje na novo urejeno in močno razširjeno športno igrišče. Pokroviteljstvo nad to veliko športno prireditvijo je prevzel jeseniški mestni župan mr. phr. Jože £abkar.
Samo izjemoma.
— Tu ne smete kadki, to je vagon za nekadilce.
— Saj sem tudi jaz nekadilec.
— In vendar kadite.
— Da, toda samo izjemoma.
Prevelika samostojnost
— To je grozno prijatelj, kako je zdaj mladina samostojna!
— Prav praviš, dragi moj. Om dan se mi je rodil deček brez moje vednosti.
ERMAN & ARHAR, tovarna pohištva
naznanja tužno vest, da je njen soustanovitelj, gospod
po kratki bolezni v Gospodu zaspal.
Vzor-družabniku bodi ohranjen časten spomin I
St. Vid nad Ljubljano, 20. julija 1933.
Erman & Arhar
STANOVM
LEPO ZRAČNO SOBO
sončno, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu v sredini mesta. — Pismene ponudbe pod j Lepa okolica 3031«.
DVOSOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami, po možnosti s kopalnico, v sredini mesta iščem. — Pismene ponudbe pod >Bleiweisova cesta 3022« na upravo »Slov. Naroda«.
ŽENIIVE
POROKE
posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — >REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L
VASE BRIGE
sa kaparprodajom posjeda, upoznavanjem radi ženitbe, povjerite Daruvarčanu Daruvar bez provizije. — Popis besplatan. 3033
BOLJŠE POSESTVO
kupim. — Ponudbe na: Žemljic, Konjice.
3038
SLUŽBE
OŽENJEN POLJEDELSKI PAR
sprememo takoj. — Novak, Zagreb, Maksimirska cesta 64.
3037
ZDRAVNLK
Ugodno mesto zanj v lepem kraju Slovenskih goric. — Pojasnila daje občina Sv. Anton, Slovenske gorice. 3047
KUPIM
DOBRO OHRANJENO KOLO
kupim za primerno ceno. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« z navedbo cene pod šifro »Dobra znamka 3050«.
BENCINSKO ČRPALKO
kupim takoj. — Remic, Dravograd. 3048
BENCINSKO ČRPALKO
kupim. — Ponudbe na: Remic, Dravograd. 3011
MLADA DAMA
dobro situirana, išče znanja z boljšim gospodom. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Tujka 3041«.
MLADO GOSPODIČNO
do 22 let, srednje in lepe postave, išče inteligenten gospod za sprehode, kopanje in izlete. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Mlada in lepa 3049«.
1K
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra eeirta 14. 1UT
S 75.000.— DLN želim sodelovati pri rentabilnem podjetju. — Ponudbe na upravo   »Slov.  Naroda« pod »Vknjižba 3042«.
Specijelni entel oblek
ažuriranje. predUsk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn
Matek & Mikeš Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov   perila, zaves, pregrinjal, »ntlanje. izdelovanje gumbnte. Vsled najmodernejše ureditve podjetja —   i.umžip cene
Hranilno knjižico
ali dobroimetje »Jadransko podunavske banke4
za vsoto Din 100.000.— vzamem s polno vrednostjo za odplačilo bančnega dolga. — Dvojno jamstvo. Pogoj: primerne obresti in dolgoletno posojilo.. — Dopise pod »Sigurno 100 tisoč« na upravo »Slov. Naroda«. 303t>
ItimjUi; Josip. 4ufttDCic» £» »Narodno Oakanooc: Fxan J
— z* upcavo in inoommi «ei usta; utoo CnnaoL — Mm t Ipnrujam.
6.