PoStnlnt plačana * eotovln' Leto IX, št. 123 LiubSjcr.3, soLoIa 28. maja 1928 ^ Irtif ijutraj. — Stane meacčno Din *5"—, n bmm* scmstro Din 4• miajo. Cena 2 Din ftt. 54. — Telefon ftt. «096. t Ljubljana, Prcfter-ftt. 4. — Telefon ftt. 149» Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Podrvtnld: Maribor, Alekia K ftt fj — Celie, AJeksandrova cesta pri poštnem tek. uvodu: pob« it 11.S4* • Praha čialo 78.1*0. Wien,Nx. »5.141. Jutrišnja binkoštna številka bo prinesla našim čitateljem obilico zanimivega berila. Male »Jutrovec prijatelje pa bomo gotovo najbolj razveselili s tem, da bomo jutri začeli objavljati novo ilustrirano pripovedko, ki jo bodo gotovo pozdravili z enakim veseljem kakor so »Zvezdanko« in »Debelinka«. * Naš inseratni oddelek v Prešernovi uMci 4 bo danes odprt nepretrgoma od 7. zjutraj do 2. popoldne. Kasneje inse-ratov in tudi malih oglasov ne bomo mogli več sprejemati.____ Ljubljana, 25. maja. Val ogorčenja zoper italijanske pre-tenzije gre sirom Jugoslavije. Vsa nasa javnost čuti, kakšno je resnično razmerje med našo kraljevino in Italijo, ve dobro,, kakšen pomen ima ratifikacija nettunskih konvencij in prihaja spnco tega v razdraženo razpoloženje, ki si išče duška v raznovrstnih manifestacijah. . .. Na drugi strani se pripravlja v ozadju osnova za obnovitev prijateljskega pakta, ki poteče dne 28. julija. Zelo je verjetno, da bo k formalnemu podpisu tega čudovitega diplomatskega dokumenta potovala naša deputacija, ki bi sestojala iz članov ministrskega sveta, med njimi nedvomno vnanji minister. Tak je dandanes običaj in zelo je, kakor rečeno, verjetno, da se bo prak-ticiral tudi to pot in tudi v našem primeru seveda ako Narodna skupščina brez'večjega oklevanja sklene ratifi- kacijo Naša deputacija bo izvedla v formalnem pogledu nekaj, kar absolutno nasprotuje našemu pojmovanju. Kdor se hoče v vnanjem svetu o tem poučiti, ima prav te dni priliko videti naše mnenje o prijateljstvu z Italijo. In samo po teh manifestacijah se da presoditi notranja vrednost vsega, kar se sklepa med obema državama. Nettunske in beograjske konvecije nam je, skoro se lahko reče, diktirala Italija, prav tako kakor nam je v Ra-pallu diktirala mejo, ki je zarezana po sredi našega nacijonalnega teritorija. Kakor si je v onem diktatu vzela našo zemljo in naše prebivalstvo, ker se ji je tako zdelo ugodno za njen politični rmperijalizem, prav tako je v konvencijah smatrala za primerno, da nam naprti take gospodarske in pravne pogoje, ki ji bodo omogočali na našem ozemlju vršiti nacijonalno in ekonomsko eksploatacijo. S temi pogodbami smatra, da si je zasigurala svojo pre-dominantno pozicijo na vzhodni strani Jadrana. Pogodbe se ne sklepajo za večnost. Kar se danes zdi nemogoče, kjer ni videti nikakega drugačnega izhoda iz situacije, tam se more v doglednem času pokazati možnost povsem drugačnih solucij. Danes gredo italijanske preten-zije visoko kakor morda še nikdar, odkar obstoja italijanski nacijonalizem; fašizem napoveduje silne stvari in dela vtis, kakor da se pripravlja za zmago nad vsem svetom. Ali kako se bo obnesla ta ohola prepotentnost, je drugo vprašanje. Te dni se je zdelo fašizmu potrebno, da praznuje slovesno in z običajnim pornpom obletnico, ko je Italija pričela vojno z Avstro-0grško. V Innsbrucku so smatrali italijansko parado z zastavo za izzivanje in so na to odgovorili z nasprotnimi manifestacijami, kar je do-vedlo do znanega incidenta. Sedaj se poroča iz Innsbrucka, da nameravajo tamkaj na dan obletnice kobaridske bitke izobesiti zastave po vsem mestu. Na fašistično provokacijo zelo primeren odgovor. Danes je Italija tako rekoč trajno v onem razpoloženju kot je bila pred leti ko je pričenjala vojno z Avstrijo. Ves svet je pričakoval, da se bo situacija na bojiščih pričela naglo spreminjati na škodo centralnih držav, ko prične svoje de!o italijanska armada. V resnici vsega tega ni bilo. nasprotno: naposled je prišel celo Kobarid in da niso zmagale vojske ostale antante, bogve, do kdaj bi bile čmorumene čete še na Piavi. Sedaj, ko se zaključuje poniža-joči niz naših kapitulacii napram Italiji, menimo, da smo upravičeni učiti se kai dobrega iz zgodovine in upati tudi na drugačne pogodbe, kakor so nettunske. Naša nacijonalna javnost, ki protestira te dni proti nettunskrm konvencijam, se zaveda vsega tega in črpa iz te zavesti svojo notranjo silo. Fašistični denar Rhn, 25 maia (ri.) Uradni Ust je ohjavil odlok, fta podlagi katerega se ie uvedel v ItafiJI v spomni na oMeitmeo vstma Ttaffie v svetovno volno JO-VtsM srebrni? kovani denar Denar nos1! re:k: »Bolne ie žrveiti ea samo obveznosti in bremena. Te konvencije so samo dopolnitev beograjskih konvencij, ki so že ratificirane. Nettunske konvencije Še zaokrožajo pravice Italije, da 'ahko na miren način vrši svoje prodiranle v Dalmacijo Po teh konvencijah se mora ©omagati Reki na noge v škodo našega Sušaka. Ves naš izvoz in uvoz morata po nettunskih konvencijah iti preko Reke. tedal v občutno škodo naših pristanišč. Tstotako oredpisu-jejo nettunske konvencije ustanovitev javnih skladišč v bazenu Thaon di Revel, ki smo ga vzeli v najem, kar ie za nas zopet neugodno, ker }e ves načrt izdelan sistematično v škodo našega narodnega gospo-dastva in predvsem v uničenje Sušaka. Z istimi konvencijami se odstopa za ba-gatelo Italiji vse imetie reške občine in se pravica naseljevanja zaposlovanja italijanskih delavcev v JugoslavlJI še razširja in izpopolnjuje. Obenem pa dajejo pravico italijanskim optantom, da si orldrže eno tretjino vse obdelane zemlje v Dalmaciji. Ako se ratifikacija teh konvencij zahteva kot pogoj za angleško posojilo, potem naša država ni več samostolna suverena kraljevina SHS, zlasti ker se ve. da le Italija uradno ovirala realizacijo sedanjega posojila. Istočasna ratifikacija konvencij In sklep posojila mora dati vsakomur pravico misliti, da smo morali preje ratificirati konvencije, preden smo dobili posoiilo. Nettunske konvencije niso najtežje med onimi 150 konvencijami, ki so iih vlade Nikola Pašiča In Ljube Davidoviča zaključile z Italijo. Toda nettunske konvencije so zdaj simbol nečesa, kar se od nas izsiljuje in česar ne damo prostovoljno. Zato bodo naletele na nevoljo in na odpor v Narodni skupščini in pri narodu. Nanašajo se samo na zapadne dele naše kraljevine ter na naše Primorje in ako bodo Izglasovane brez Hrvatov, bodo pomenile samo napol ratificirane poTkonvencije. Take kakršne so, sem prepričan, da Jih ne bodo mogli in hoteli spreleti niti Hrvati niti Srbi. Nam jih ni treba sprejeti, ker jih Italija zahteva zaradi vprašanja svojega prestiža in našega ponižanja. Nettunske konvencije se lahko sprejmejo šele po temeljit] reviziji. Ako ima vlada Vukičeviča za to privoljenje Italije, se o tem lahko govori, sicer pa nikakor ne.« Kako utemeljuje vlada ratifikacijo Do vladnega sklepa g ratifikaciji baje ni prišlo na pritisk Italije. Zveza med ratifikacijo in londonskim posojilom. — Konvencije pridejo na dnevni red Narodne skupščine že prihodnji teden Beograd, 25. maja, č. V vladnih krogih so zvečer zatrjevali, da bo vlada že jutri predložila predsedstvu Narodne skupščine nettunske konvencije v ratifikacijo, ki bo stavljena na dnevni red že 30. maja. Iz najbližje okolice zunanjega ministra povdarjajo, da do sklepa vlade glede ratifikacije nettunskih konvencij ni prišlo na zahtevo ali pritisk Italije. Nasprotno, sklep vlade da je za Italijo skrajno neugoden, ker bodo z ratifikacijo onemogočene diplomatske intrige, s katerimi je italijanska diplomacija doslej tako spretno manevrirala proti naši državi. Na ugovore opozicije, da je prišel ta sklep vlade povsem nenadno, zatrjujejo vladni krogi, da to ne drži. Opozicija ie baje že pred enim mesecem vede'a, da morajo priti konvencije na dnevni red. Vesti, da je ratifikacija v zvezi s pogajanji za inozemsko posojilo, v krogih zunaniega ministrstva ne zanikajo, marveč naglašajo. da je vsekakor razumljivo, da bodo posojilodajalci tem prej in pod tem ugodnejšimi pogoji pri- stali na posojilo, če bodo vedeli, da živimo z vsemi sosedi v dobrih odnoša-jih. Glede zahteve opozicije, da mora b ti predhodno rešeno agrarno vprašanje v Dalmaciji, naglašajo v vladnih krogih, da ni krivda vlade, da se to ni že zgodilo. Vlada namerava istočasno s konvencijami predložiti Narodni skupščini tudi zakon o agraru v Dalmaciji. Beograd, 25. maja, č. Povodom vesti, da so posojilodajalci zaradi ureditve naših odnošajev z Italijo zahtevali čimprejšnjo ratifikacijo nettunskih konvencij, se je vaš dopisnik obrnil na aktivnega člana vlade, ki mu je izjavil: «Te vesti so popolnoma netočne. Nobeden izmed posojilodajalcev ni stavil takega ali sličnega pogoja in bi ga tudi ne mogel staviti. Ce pa bi se bilo to že zgodilo, smo imeli dovolj časa, da spravimo ratifikacijo na dnevni red. Vprašanje ratifikacije nettunskih konvencij je pokrenila vlada sama, brez vsakršnega pritiska od zunaj in to v želji, da pridemo končno z Italijo v normalne in urejene odnošaje.* Davidovičevci zahtevajo koncentracijo Zanimive informacije beograjskega »Vremena« Beograd, 25. maja r. Današnje »Vreme« piše: Zanimivo je, da se v zadnjem času čujejo iz demokratskih vrst čimdalje bolj glasovi, kako je položaj sedanie vlade omajan in kako se resno dela na ustvaritvi koncentracijske vlade. Demokrati sami izjavljajo, da niso zadovoljni z rezultati, ki Jih je dala doslej vlada Velie Vukičeviča in da bodo prisiljeni zaradi položaja v državi, zahtevati novih izhodov, ako Velia Vukiče-vič ne bi naglo ustregel njihovim zahtevam Nekateri demokrati povdarjajo. da bi bilo zaradi važnih vprašanj, ki so na dnevnem Novi romunski poslanik v Budimpešti Bukarešta, 25. maja 2. Za romunskega pcftio-močnega ministra in poslanika v Budimpešti j« bil imemovan dosedanji državni podtajnik notranjega ministrstva Rihard FTenarovich. Truplo umrlega poslanika Sttrooe bo v nedeljo prepeljano v Bukarešto. Titulescu na potu v Ženevo Bukarešta, 25. mala g. Zunanji minister Titulescu bo dne 30. t. m. prispel v Ženevo, kjer bo pred svetom Društva narodov zastopal romunske interese v optantskem vprašanju. Dne 12. junija pričakujejo Tiitulesca v Bukarešti, da bo voddl priprave za konferenco Male antante. Francoska letalca dospela v Varšavo Varšava, 25. maja (pa.) Semkaij sta prispela iz Beograda francoska letalca Costes m le Brix. Letalca so sprejele oblasta fei velika množica občinstva. redu, zlasti zaradi ratifikacije nettunskih konvencij in zaradi zaključitve novega posojila potrebno še enkrat napraviti poskuse za ustvaritev koncentracijske vlade. Kot kandidat za predsednika koncentracijske vlade se navaja v teh demokratskih krogih dr. Vojiislav Marinkovič. Prijatelj dr. Ma-rinkoviča smatrajo, da bi mogel zbrati okoli sebe vse stranke. Mnenja so. da se bodo poskusi za ustvaritev koncentracijske vlade izvršili še pred sestankom Narodne skupščine. Dr. Bazala se umika iz politike? Zagreb, 25. maja d. Kakor poroča »Ju-tarnji List«, ie prof. dr. Bazala odstopil kot predsednik Hrvatske federalistične se-ljaške stranke. Njegov odstop ie v zvezi z nedavnim občnim zborom Matice hrvatske. na kateri so ga zelo napadali zaradi njegovega »Jugoslovenstva«. Neuspeh monoštrske preiskave Pariz, 25. maja s. Kakor piše Pertinax v »Echu de Pariš«, bo poročilo tročlanskega odbora o monoštrski aferi na zahtevo madžarske vlade objavljeno šele 4. junija. Pertina* dostavlja, da so lisitiine izredno lakonične in nedoločene, tako da vzbujajo vtis, kakor da bi ne vsebovale miti najmanjše graje za madžarsko vlado. Boji z uporniki y Mehiki Mexico Citjr, 25. maja. s. 36 upornikov je bilo usmrčenib pri spopadu z vladnimi četami v bližini mesta Jalisea. Nekaj upornikov je padlo pri napadu na mesto Atemguillo, kier niso pričakovali nikakih vladnih Je t. Vedno večje ovire pri londonskem posojilu Po zahtevah londonskih bankirjev bi nam ostala za investicije le prav mala vsota. - Naraščajoča nervoznost v vladnih krogih Zagreb, 25. maja č. Nocojšnje »Novosti« objavljajo informacije iz vladnih krogov, glasom katerih so pogajanja za najetje velikega investicijskega posojila naletela na nove težave. Rotschildo-va banka je stavila namreč zahtevo, da mora služiti to posojilo v prvi vrsti za kritje srbskih predvojnih dolgov in za delno kritje svojočasnega Blairovega posojila. Rotschildova banka je pokupila veliko množino srbskih predvojnih obveznic in hoče sedaj predvsem doseči kritje tega dolga. Pripravljena pa je v tem primeru povišati posojilo še za par miliionov funtov. V Vladnih krogih je zavladalo zaradi tega veliko razburjenje, ker bi posojilo na ta način izgubilo značaj investicijskega posojila, na katero je polagala vlada toliko važnosti in vse svoje nade. Če bo Rotschildova skupina vztrajala na tej zahtevi, je padec vlade po mnenju vladnih krogov samih neiz- ogiben. Obenem se naglaša, da sta tako glavni odbor radikalne stranke, kakor g. Aca Stanojevič ravno z ozirom na pogajanja za investicijsko posojilo odgodila svojo akcijo proti vladi, da jima g. Vukičevič ne bi mogel očitati, da sta mu onemogočila najetje tega posoiila. Beograd, 25. maja r. V Beogradu je zavladalo tako rekoč popolno politično zatišje. Politični krogi razpravljajo na najbolj raznovrstne načine o sklepu vlade, da predloži Narodni skupščini v ratifikacijo nettunske konvencije. Potrjujejo se informacije, da so med našim velikim inozemskim posojilom in net-tnnskimi konvencijami tesme zveze. Da ie vprašanje posojila zastalo, je razvidno tudi iz nervoznosti vladnih krogov. Predsednik vlade Velja Vukičevič je v neprestanem stiku z zunanjim ministrom in namestnikom finančnega ministra, s katerima je tudi danes imel glede posojila daljše posvetovanje. Važna seja uprave Narodne banke Razprava o stališču Narodne banke do stabilizacije dinarja in o tozadevnih zahtevah londonskih upnikov Beograd, 25. maja. p. Danes se je vršila seja glavnega upravnega odbora Narodne banke pod predsedstvom guvernerja Srečko-viča. Prisostvovali so ji skoro vsi člani iz Beograda in drugih krajev države. Navzoča sta bila tudi vice-guverner g. Bajloni in generalni direktor dr. Novakovid, ki je imel glavni referat. Finančno ministrstvo je zastopal direktor Jovanovič. Na seji so v glavnem razpravljali o poročilu generalnega direktorja dr. Novakovica, ki se je v zadevi stabilizacije dinarja mudil v Parizu in Londonu. Poročal je o zahtevah posojilodajalcev glede izpremembe že prej med Narodno banko in finančnim ministrstvom oziroma vlado doseženega sporazuma o načinu stabilizacije dinarja. Posojilodajalci zavzemaj«! stališče, da se ima stabilizacija izvesti na zdravi podlagi, to se pravi, da morajo imeti vse novčanice Narodne banke zadostno kritje. Zahteva se, naj stabilizacija dinarja za-jamči čim večjo samostojnost Narodne banke in v tem smislu se ima izvršiti izprememba zakona in statuta Narodne banke. Govori se, da se bo izvedla tudi nova razporeditev kredita. Z ozirom na dejstvo, da je Narodna banka dajala v pretežni meri kredite srbijan- Policijski teror pro" manifestaciji KDK Mostarska policija je zaplenila olak?te, ki vabijo na dubrovni- ško manifestacijo cem na škodo prečanov, se je zahtevalo na seji, naj se posojila ne dajejo po številu delnic ki se nahajajo večinoma v rokah srbi-jancev, temveč po razmerju javnih bremen, ki jih nosijo posamezni kraji. Na seji je bil najprej prečitan zapisnik o poslednji plenarni seji, na kateri je bil dosežen sporazum med finančnim ministrstvom in Narodno banko. Nato je generalni direktor dr. Novakovic poročal o splošnem položaju Narodne banke, o svojem potovanju v London, o posrajaniih za zaključitev posojila in o pogajanjih s posojilodajalci glede stabilizaci je dinarja. O njegovem poročilu se je razvila daljša razprava, v kateri so govorili dr. Ptotič, Ged»on Dundjerski, dr. Vladimir Turkovič in -"kugi. Izvenbeograjski člani so predvsem izrazili željo, naj se ne sprejemajo definitivni sklepi na današnji seji. ker je potrebno, da se prej seznanijo z vsemi elementi, ki so pogoj za pravo oceno ukrepov, potrebnih za določitev stališča Narodne banke napram izpremembi statuta in stabilizaciji dinarja. Definitivni sklepi bodo sprejeti na jutrišnji seji upravnega odbora. Mostar, 25. maja č. Tukajšnje organizacije KDK so hotele danes razdeliti med narod lepake, v katerih ga pozivajo k udeležbi na velikem manifestacij-skem shodu na binkoštni ponedeljek v Dubrovniku. Lepaki so bili tiskani v Dubrovniku in razširjeni po vsej Južni Dalmaciji. Državno pravdništvo v Dubrovniku, kateremu so bili predloženi Pismena matura Beograd. 25. maja. p. Z odlokom prosvetnega ministrstva so končno določeni datumi za polaganje višjih tečajnih izpitov na srednjih šolah. Po tem odloku se bodo na gimnazijah in realnih gimnazijah vršili pismeni izpiti po naslednjem razporedu 9. junija iz srbskega, hrvatskega in slovenskega jezika; 10. junija iz živih jezikov; 11. junija iz latinščine; 12. junija iz matematike, na realkah bodo pismeni izpiti 9 junija iz srbskega, hrvatskega in slovenskega jezika; 10. junija iz živih jezikov: 11. iz matematike in 12. junija iz opisne geometrije. Bolgarski kmetje v Beogradu Beograd. 25. maja č. Na povratku iz Prage je dospela nocoj semkaj s pamikom preko Budimpešte večia skunina bolgarsk h se-ljakov Srbski zemljoradniki so iim v beograjskem pristanišču priredili sprejem. V imenu poslanskega kluba zemljoradniške stranke jih ie pozdravil posl. dr Tuoanja-nin. Srbski zemljoradniki so povabili bolgarske goste na banket v hotel »Srpska krona«, vendar pa ie policija spočetka delala težkoče. ker so imeli Bolgari samo tranzitni vizum. Šele na intervencijo poslancev pri policijski direkciii so Bolgarom dovolili vstop v mesto. Na banketu ie bilo izmenjanih več govorov, v katerih so naglašali potrebo medsebojne vzajemnosti in solidarnosti. Zlasti lep govor ie imel bolgarski poslanec Georgji Jordanov. ki ie nagiašal da ie treba pozabiti, kar ie bilo. in da se nikdar več ne sme ponoviti, da bi se srbski in bolgarski narod medsebojno uničevala na ljubo tujerodnim izkoriščevalcem. Po banketu so Boleari nadaljevali pot v domovino. V pristanišču se ie zbrala velika množica, ki iim ie prirejala navdušene ovacije. Kralj v Zaječaru Beograd, 25. maia 0. Iz Zaječara iavlia-jo. da je davi dospel tjakaj kralj, ki je tekom dneva obiskal tudi okolico. v cenzuro, jih je odobrilo. Kljub temu pa ie mostarska policija lepake zaplenila in prepovedala vsako nadalino razširjenje. Domneva se, da ie dobila za to naiog z v*šiega mesta. To postooanie pa ie rodilo baš n?»soroten usneh. Ogorčenje med pristaši KDK ie tem večie in zato od moža do moža agitiraio za čim večjo udeležbo na shodu. Radič in Pribičevič v Splitu Split, 25 maja n. Danes dopoldne sta dospela semkaj oba v<>ditelia KDK gg. Svetozar Pribičevič in Stiepan Radič. Na kolodvoru ju je pozdravila velika množica pristašev. G. Pribičevič ie odšel v mesto. g. Radič pa se ie podal takoi v pristanišče, kjer je čakal na parnik. da nadaljuje potovanje v Dubrovnik. V razgovoru z novinarji je g. Radič opozoril na to. da sam Joca Jovanovič. ki ie Srbiianec, obsoja nettunske konvencije. KDK bo zahtevala, da Narodna skupščina najprej razpravlja o azr. zakonu in reši vprašanje dalmatinskega agrara in da šele nato pridejo na dnevni red nettunske konvencijo. Opoldne sta gg. Pribičevič in Radič nadaljevala s parnikom pot v Dubrovnik, kier se bo vršil v ponedeljek velik manifesta-cijski shod KDK Na povratku iz Dubrovnika ostane g. Radič 2 dni v Splitu Slava gardne konjenice Beograd, 25 maja p. Danes ie konjeniška brigada kraljeve garde svečano proslavila svojo slavo. Proslavi ie prisostvovalo tudi več ministrov. Kralj ie konjeniški brigadi prisrčno čestital Nova razporeditev uradništva Beograd. 25. maja. p. Po izjavi pomočnika finančnega ministra Jevte Protiča nadaljuje komisija za novo razporeditev uradnikov in za izpremembo uradnišk. zakona svoje delo ter bo do Vidovega dne izročila svoj predlog finančnemu odboru. Incident z italijanskim konzulom v Splitu Split, 25. maja. n. Tukajšnji italijanski konzul Castagneti. ki je izzval neljub incident in veliko ogorčenje med prebivalstvom s tem, da je hotel v nekem tukaišniem kinu na lastno pest cenzurirati neki film. je danes nenadoma odpotoval v Rim Zatrjuje se, da je bil pozvan od Mussoliniia. da se opraviči radi svojega jtostopanja Verietneiše na je, da je odšel v Rim po nadaljnja navodila glede na to da je poslanec dr. Grisogono radi njegovega postopanja vložil interpelacijo na zunanjega ministra. m »JUTRO f št. 123 ==================== Odmev protiitalija nsklh demonstracij v Innsbrucku Ostri glasovi berlinskega tiska. — V Rimu še ne smejo pisati komentarjeT i i ....... Sobota, 26. V. 1928 i Ljubljana manifestira za zasužnjene Brate Impozanten protestni shod naših akademikov proti fašističnim barbarstvom Jnnsbruck, 25. maja. s. Okoli polnoči so prenehale demonstracije po mestnih ulicah. Do večjih incidentov ni več prišlo. Pri canjšem spopadu med demonstranti in policijo je bilo na obeh straneh nekaj oseb lažje ranjenih. Orožništvu, ki je bilo po« rvano od zvezne vlade, ni bilo treba sto« piti v akcijo. Davi je mesto kazalo zopet običajno sliko. «Tiroler=Anzeiger» zahte» Va odpoklic italijanskega generalnega kon» rula Ricciardija, ker je s tem, da je na dan obletnice vojne napovedi Italije Av« atriji razobesil zastavo, izzval prebivalstvo, elnnsbrucker Nachrichten» zahtevajo, naj avstrijske oblasti kot revanžo izobesijo za« etave na dan obletnice kobaridskega po» raza. Berlin, 25. maja. s. Z incidenti v Inns* brucku se obširno bavi jutranje časopisje, ki obsoja na eni strani postopanje dijakov, na drugi strani pa označuje početje itali« janskega konzulata kot izzivanje «Tiigli« che Rundschau* ne vidi v tem, da je itali« janski konzulat razobesil zastavo na dan obletnice vstopa Italije v vojno, samo iz= rivanja, temveč zaničevanje in žalitev juž; ne Tirolske. Najostrejše se izraža «Vor= v,'arts», ki piše pod naslovom »Izzivajoče razobešenje zastave in nespametna demon« •tracija*, da je treba dejstvo, da so dijaki Kohnar, 25. maja. d. Včeraj je bila izrečena razsodba v razpravi proti kolmarskira avtonomistom. K popoldanski razpravi se je nabrala velika množica občinstva. Odvetnik Berthon, ki je govoril kot zadnji zagovornik, je podaljšal svoja izvajanja za dve uri Opozarjal je na resnost stvari in naglašal, da je treba po možnosti pomiriti duhove. Zaradi tega je potrebno, da sodišče obtožence oprosti. Ne gre misliti, da se hoče Alzacija vrniti k Nemčiji. Za njim je govoril še enkrat generalni državni pravdnik, ki je naglasil, da so dali denar za avtonomistično gibanje ljudje, ki tele, da bi se Alzacija ločila od Francije in zopet priključila k Nemčiji. Nato so ponovno kratko govorili zagovorniki, ki so še enkrat naglasilj veliko važnost odločitve; za njimi so govorili še obtoženci, nakar je bilo stavljenih porotnikom 17 vprašanj. Prvo vprašanje se je glasilo, ali je bilo ugotovljeno, da se je zbralo več oseb na nacijo-nalnih tleh z namenom, da bi uprizorili gibanje, ki naj bi spremenilo režim in naščuvalo državljane, da bi z orožjem nastopili drug proti drugemu. Končno vprašanje pa se je glasilo, ali je bilo ugotovljeno, da se je ta sklep dejansko pokazal v pripravah ali celo izvedbi. Na cesti se je medtem na- Amsterdam, 25. maja 2. Danes je bil slovesno otvorjen kongres Fife, ki se ga ie udeležilo 70 delegatov 28 držav. Kongres je obravnaval zelo obširen program. Razveseljivo je dejstvo, da je vladalo v raznih točkah dnevnega reda popolno soglasje med delegati. Sklenjeno je bilo. da se priredi I. 1930. mednarodno prvenstvo; sklep je bil sprejet s 23 proti 4 glasovom. Proti so glasovali zastopniki Švedske, Norveške in Dan ske, dočim se je Nemčija glasovanja vzdržala. Izvoljena je bila posebna komisija, ki bo izdelala podrobne določbe velikega tekmovanja, v katero so bili imenovani gg. Meisl (Avstrija), Delanay (Francija), im Lil-lemann (Nemčija). Prihodnji kongres se vrši dne 17. in 18. maja 1929 v Madridu. V vodstvo Fife je bil izvoljen urugavski minister dr. Buero. . Spor med Nemčijo in osrednjimi državami, ki bi bil moral zavzeti velik del poga- Tudi Amerika odpošlje vojaštvo na Kitajsko Peking, 25. maja. (be.) Tukajšnji ameri* Ski poslanec je sporočil potom ameriškega generalnega konzula v Sanghaju nangkin* škemu zunanjemu ministru, da bodo Zedi« njene države odposlale na Kitajsko voja* štvo in se pridružile v Tientsinu drugim velesilam za obrambo svojih interesov Tientsin, 25. maja. s Semkaj je prispelo 800 japonskih vojakov, s čemer se je ce« lokupno število japonskih čet v Tientsinu povečalo na 4500 mož, ki imajo na razpo* lago 12 poljskih topov in 9 letal. Preprečen bombni atentat na Malti Rim, 25. maja d. Kakor poroča »Tribuna«, so prtjpraviM na Malti bombni atentat na stanovanje voditelja italijanske nacionalistične opozicije v senatu. Bombo so pravočasno odkrili in tako preprečili nesrečo. »Tribuna« obtožuje sedanjega ministrskega predsednika na Malti, da ie pozivaj k nasilnostim proti voditeljem italijanskih nacijo-Nalistov. Voldemaras v Londonu London. 24. maja. (10.) Danes je sprejel xralj v daljši avdijenci litavskega ministrskega predsednika Voldemarasa K vohunski aferi v Krakovu Varšava, 24. maja s. Sovjetsko poslanik je izročil zunanjemu ministrstvu noto, v kateri se označuje trditev poljskih listov, da je zapleten v pred kratkim odkrito vohunsko afero v Krakovu uradnik sovjetskega poslaništva v Varšavi, Vinogradov, kot neutemeljeno. Velikanski požar Kairo, 24. maja. (10.) V bližini Tante je požar upepeli 500 hiš. V plamenih so našle imrt 4 osebe, 8 pa je bilo težko ranjenih. raztrgali zastavo, že zaradi tega obsoditi, ker s tem lahko spravijo samo lastno vla« do v neprijeten položaj. Ni pa dovolj ostrih besed, da bi ožigosali čin italijanskega konzula, ki je razen navadne netaktnosti tudi najhladnokrvnejše izzival, kar mora razburiti duhove. «Germania» piše o protiitalijanskih de« monstracijah v Innsbrucku: Mi se popol« notna strinjamo z naziranjem avstrijskega časopisja glede ogorčenja nad raznarodo vanjem Južne Tirolske. Italija je morala videti v naprej, da bo to ogorčenje ravno v Innsbrucku imelo za posledico incidente. Staviti smemo vprašanje, kako je mogla Italija sploh porabiti za slavnost dan, na katerem so se pričeli najstrašnejši umori v zgodovini. Ali hoče s tem fašizem doka« zati, da si želi prvega dneva novih spopa« dov z orožjem, katerih bi Italija, kakor se zdi za dosego svojih zahtev potrebovala. Rim, 25. maja. g. Časopisje objavlja o incidentih v Innsbrucku izčrpna podrobna poročila in se zaenkrat vzdržuje vsakih ko« mentarjev. Dogodkov listi ne pretiravajo, dasi priznavajo da bi utegnili imeti dale« kosežne posledice. Jasno je da čaka italis jansko časopisje na stališče merodajnih krogov ter bo šele nato prišlo na dan z lastnimi komentarji. bralo Še več ljudi, ki so glasno demonstrirali. Malo po 19. so se porotniki vrnili v dvorano in izmed 17 vprašanj potrdili 5, med njimi tudi ono, ali je šlo za zaroto. Z ostalimi štirimi pritrditvami so bili štirje obtoženci spoznani krivim. Ker »e bilo zadnje vprašanje zanikano, so uporabili sodniki olajševalne okolnosii. Ta krivdorek je izzval v dvorani nepopisen nemir. Nastali sta dve skupini, izmed katerih je prva vzklikala Franciji in prepevala marseljezo, dočim je druga vzklikala Alzaciji. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do stvarnih spopadov. Po kratkem posvetovanju je sodišče obsodilo štiri obtožence na eno leto zapora in prepoved bivanja za pet let v gotovih pokrajinah, kakor tudi na solidarno kritje sodnih stroškov. Razsodba je ponovno raz burila poslušalce. Na cesti se je zbralo ne kaj tisoč oseb. ki so vzklikale obtožencem in se na poziv celo niso hotele raziti. Predsednik je nato sporočil obtožencem, da imajo tri dni časa za pritožbo na kasaeijsko sodišče. Odvetnik Feillet se je dvignil in za-klical. da ne bi hotel, da bi padla ta razsodba Franciji v breme. Nato se je jokajoč sesedel. janj sploh ni prišel v debato. V opoldanskih urah so se sestali delegati Nemčiie fn zastopniki osrednjih držav na privaten razgovor, ki ie imel ta uspeh, da ie bila praška resolucija o boikotnem vprašanju preklicana in da ni prišlo do nikake interpelacije na Fifo. Kongres je dalje potrdil črtanle Walesa iz federacije. Madžari so Izdelali za kongres več predlogov, ki se nanašalo na definicijo meddržavnih tekem, na način odigravala in prijavne formalnosti takih tekmovanj. Ker predlogi niso bili pravočasno predloženi, o njih ni bilo mogoče razpravljati. Dalje je bil sprejet predlog Češkoslovaške, ki določa, da je treba vsa vprašanja, ki se nanašajo na amaterstvo, pred razpravo pri Fifi predložiti komisiji za amaterstvo. O vprašanju zopetnega vstopa Anglije v federacijo se danes še ni razprav ijalo. Zadeva pride na jutrišnji dnevni red. Sporazum v tangerskem vprašanju Pariz, 25. maja. (lo.) Nadaljnja posveto« vanja strokovnjakov Anglije, Francije, Ita« lije in Španije, ki se bavijo s tangerskim vprašanjem so bila uspešno zaključena. Strokovnjaki so končali proučevanje itali« janskih želj glede tangerskega statuta, in so v tem vprašanju dosegli popolen spo« razum. Tudi Japonska odobruje ameriški protivojni pakt Tokio, 25. maja. s. Vlada je odobrila odgovor na Kellogove predloge glede protivoj-nega pakta. V splošnem prevladuje mnenje, da odgovor sprejema v načelu ameriški predlog, vendar pa daje pobudo za nekatere spremembe manjšega pomena. Republikanski ustavni praznik v Nemčiji Berlin, 25. maja (be.) Državni svet Je sprejel predlog, da se proglasi dan sprejetja weimarske ustave za državni praznik. Predlog ie bil sprejet s 47 proti 19 glasovom. Sovjetska pomoč švedskim rudarjem Berlin, 24. maja (be.) Roška rudarska zveza ie poslala stavkajočim švedskim rudarjem 16.000 rubliev. Dosedaj so prejeli švedski rudarji iz Rusije 26.000 rabljev. Povratek »Italie« Kingsbay. 25. maja g. »Italia« je danes Opoldne gladko pristala v Kmgsbayu. Njen povratek so močno ovirali jugovzhodni ve&rovi, ki so dosegli hitrost do 60 km na aro. Zrakoplov je zašel v višini 300 do 400 m v gosto meglo in je mestoma popolnoma izgubil oriiemtaciio. 2 Nepoboljšljivi falzifikatorji Klerikalna politika brez falzifikatov ne more živeti in neštetokrat smo že morati ožigosati sramotno pisavo klerikalnega glavnega Usta, ki se v neprijetnih situacijah brani vedno s tem, da si argumente ali sploh izmišlja ali pa jih potvarja. Včeraj si »Slovenec« prizadeva zagovarjati postopanje SLS v zadevi nettunskih konvencij s tem, da krivdo za njihov podpis vali na SDS. Klerikalno glasilo trdi, da je nettun-ske konvencije sprejela »Pašič-Pribičevič-Žerjavova vlada«, kar je prosto izmišljeno. Res je namreč, da je pogajanja, ki so se končala s podpisom konvencij v Nettunu pričela Korošec-Davidovičeva vlada (v septembru 1924). res je, da so potem 1. 1925 samostojni demokrati v vladi na vso moč skušati ustaviti usodepolni razvol teh pogajanj in res je. da so netfunske konvencije bile podpisane še le po padcu vlade Narodnega bloka, 20. julija 1925. Ko so bile v iuni.iu 1926. predložene Narodni skupščini tkzv. beograjske konvencije, katerih en del Je podpisala Korošec-Davidovičeva vlada (v avgustu 1924). je bil glavni proti govornik posl. Grisogono, ki je v velikem govoru utemeljil zahtevo SDS. da se razprava teh konvencijah odgodl. dokler ne bodo predložene Narodni skupščini vse pogodbe z Italijo, da bi se moglo enotno presoditi celotni kompleks italiiansko-jugoslo-venskega problema.. Pod utisom tega govora se vlada potem ni upala zahtevati tudi ratifikacijo nettunskih konvencij. Od takrat so se razmere še znatno spremenile. Uveljavilo se je (tudi v vladnih krogih) prepričanje, da nettunskih konvencij brez revizije spreieti ne smemo in ne moremo. Prejšnje vlade so trdno stale na tem stvarno in politično osnova nem stališču— dokler nI Vukrčevičev režim tudi tu pokazal svoje hegemonistične barve. Nettunske konvencije so neznosne predvsem za prečanske krale in menda zato si današnja beograjska gospoda ni mnogo belila glave ali na? se ratificiralo ali ne SLS pa kot najeta dekla hegerrKmistov mora slepo ubogati... Da bi prikrila svojo sramoto, falzlficlra-lo njene novine zgodovino ter zvračajo krivdo na druge. Klerikalci nimalo niti toliko moraličnega poguma, da bi si upali braniti svojo politiko odkrito in pošteno. Mariborski ohridski svet Maribor, 25. maja Današnjo sejo le zaradi obolelosti župana vodil podžupan g. dr. Lipold. Po otvoritvi je sporočil zahvalo mesta Prage za sprejem praške občinske delegacije v Mariboru. nato pa odgovoril na nekatere socialistične interpelacije. Mestna hranilnica sporoča, da je izgotovljen računski zaključek pretečenega leta in prosi za določitev štiričlanskega preglednega odbora. V ta odbor so bili izvoženi: za klub SDS g. Tum-pej. za socialistični' klub g. Jelen, za Nemce g. Sirak. za SLS g. Hraste!). Predlog občinskega svetnika dr. Jerovška glede ugoditve prostorov v zavodu Vesna za namestitev meščanske in najbrže tudi trgovske akademije, se odstopi odseku. Isto tako se odsekom odstopijo predlogi socialističnega kluba glede osnovanja komisije za pregled nehigienskih stanovanj, elede kontrole klavne živine ln glede ra^mnežitve seinih zapisnikov za vse odbornike. Elektrarna Fala ie po dolgih posalaniih pristala na znižanje cen toka za reklamne svrhe. Popust znaša od pol 7. do 10. ure zvečer 50 %. za dalje pa za 75 %. Obč. sv. Weixl predlaga, nai se ukrene da bodo deležni popustov tudi obrtniki, zlasti mali. obč, svet. Bureš pa. da bi se zaradi dolgotrajne zimske dobe popusti začeli ne šele ob 19., temveč že ob 16. uri. Nadalje se le razpravljalo o posebni dokladi na stan.rvania. katerih najemnina presega zlato pariteto. Predlog je bil sprejet z omejitvijo, da so izvzeta ona stanovanja, ki so bila preurejena po 1. juliju 1. 1914.. in ona. pri katerih je davkarija že sama nredpisala odnosno zahtevala prekoparifetno najemnino. Za uredbo je glasovalo 24 odbornikov, proti so glasovali Nemci, dva odbornika pa sta se odtegnila glasovanju. Kot mladinska predstojnika sta bila imenovana učitelja gg. Bratuša in Kutin, prvi za tretji, drugi za četrti okraj. Po pogojih, ki iih je stavil gradbeni urad. se dovoli Angleško-iusroslovenskl petro-lejski d. d. postavitev bencinske črpalke ob Aleksandrovi cesti, kavarni Jadran pa zgraditev terase. Vodovod se podaljša do stavbišč za nove delavske hišice, ker se brez vode ne da zidati. To bo stalo 120 000 Din Za tlakovanje ceste od državnega mosta do Tatten-bachove uHce ie potrebnih 195.000 Din. za popravilo Smetanove ulice ki ie v slabem stanlu, 120 000 Din. za zvezo Tattenbacho-ve ulice z Mlinsko pa 127 000 Din. V to svrho se najame posojilo 600 000 Din. ki bo amortizirano iz fonda za nepredvidene Izdatke. Odobri se prodala raznih parcel. GI. Matici oa se odobri vrnitev posojila v treh letnih obrokih od 1929 naprej. Stroški za čuvaje v parku znašajo 10.000 Din in se bo ta denar vzel iz fonda za nepredvidene Izdatke. Odobri se popravilo mestne tehtnice na trgu Svobode, kar bo stalo 9.000 Din. Ker oblastni odbor zida stanovanjske hiše blizu starega pokopališča, je notrebna regulacija Strossmaverjeve ulice. Za letalski dan se dovoli prispevek 5000 Din. S tem Je bila javna seja zaključena. Harmsworth odletel..« Budimpešta, 25. maja s. Aneleški poslanec Eduard Harmsworth. ki le bival 10 dni v Budimpešti se ie danes poslovil od prestolnice. Pred odhodom ie sprejel pozdrave nacionalnega odbora ter odšel nato med ovacijami velikega števila prebivalcev na letališče, odkoder le opoldne zapustil Budimpešto Posledice o©**®«*« katastrofe v Peru LIraa, 25. mala s. Po zadnjih vertdi. ki so dospele la pokrajin, ki iih Je prizadel zadnji potres, se doznava. da Je bfl kraj Jaen v severnem Peru popolnoma razdejan. NI t J ena hiša ni ostala cela. Tudi v drugih kraiih 1" bilo trm^go razdejanih. Tifus v Rusiji Moskva. 24. maja. (be.) V raznih pokrajinah je izbruhnila nenadoma epidemija tifusa, ki se rapidno širi LiubUana. 25. maja Nocoj se le vršilo na pobudo akademske podružnice Jugoslovenske Matice in drugih akademskih društev v nabito polni dvorani »Uniona« veličastno manifestacijsko zborovanje za naše Primorje in naše zasužnjene brate. Akademiki so se korporativ-no zbrali ob 18. na Kongresnem trgu pred univerzo in v povorki. ki je vedno bolj naraščala, odšli v Union. Množica si ie že na ulici in nato v dvorani dajala z ogorčenimi klici duška svoji obsodbi nad barbarskimi metodami, ki jih uporablja proti našemu ljudstvu fašizem. Zborovalci so se umirili šele. ko se je pojavil na odru predsednik akademske podružnice IM. jurist Vekoslav Iskra, ki je otvoril zborovanje. Naglasil je. da imajo Italijani tako v Ljubljani kakor drugod svoje zastopnike, ki vsepovsod povdariajo italijansko kulturo. (Klici: Dol s požigalci.) Dobro se še spominiamo ko so primarši-rali Italijani v naše sedaj zasužnjene kraje z belimi zastavami, obljubljajoč ljudstvu največjo svobodo in vse dobrote italiian-ske kulture, ki jo bodo občutile narodne manjšine. Sedaj pa vidimo doli čisto kaj drugega. Zato naj se odslej naprej tudi pri nas uveljavijo čisto drugačne metede za dosezo izboljšanja položaja naše narodne manjšine pod Italijani Z njimi mi pademo ali živimo. (Živelo Primorje!) Govornik ie dalje omenjal. kako nam Italijani uničujeio naše kulturno in društveno življenje in kakih metod se poslužujejo pri dosegi svojih ciljev. Kot drugi govornik je nastopil novinar Karlo Kocijančič, ki le poudaril, da se na našem živem narodnem telesu sistematično uničujejo kulturne in socijalne vrednote. Naša oficijelna politika oa z barbarstvom še pakti ra in sankcionira kruta nasilja. Pravkar stojimo zopet pred sankcioniranjem neke »prijateljske« poeodbe z Italijo. Tretji govornik, akademik J. L i k o v J 6 , je naglašal, da dvigamo obtožbo proti Italiji v imenu vsega našeea naroda Obtožbo dvigamo pred vso kulturno Evropo in pred samim božjim stolom v veri. da se prej ali slej zerodi večna pravica. Vsi ducati raznih pogodb z Italijo nas ne vežejo, ker so nemoralne. Akademik Ljuba D. J n r k o v i 6 je ori- Klerikalci in državno uradništvo (Dopis iz uradniških krogov.) Vestno upravno uradništvo je najmočnejša ovira, da strankarski korupcijonisti kljub najsilnejšemu prizadevanju ne dosežejo tistih uspehov, ki so se iih nadejali, ko so vstopili v vlado z namenom, da podrede v-službi svoji stranki , vso Javno , jn državno upravo. Naši klerikalci pa hočejo popolnoma prezreti dejstvo, da je vsakokratna vlada odvisna od politične konstelaciie v skupščini, uprava pa mora biti zaradi potrebne kontinuitete poslovanja stalna iti nanjo ne smejo odločilno vplivati razne demisije in druge parlamentarne perturbaciie. Naši klerikalci bi hoteli kot slučajna vladna stranka doseči čez noč. da vse uradništvo obrne plašč po vetru ter zavrže vse svoje nazore o napredku, vse svoje politično prepričanje ter se slepo udinja novemu gospodarju. Uradništvo pa na srečo ni ona nerazsodna masa, ki jo klerikalci kot poslušno testo gnetejo po mili volji ter jo enkrat navdušijo za cesarja, drugič za Jugoslavijo, potem za Samoslovenstvo in na 11 za velesrbsko radikalijo. Uradništvo ie najbolj izobražen sloj ljudstva, zato se pri nlem ne dosege hipnih političn'h izorememb Žalostno bi bilo, ako bi se inteligentni sloj, kojega svetovni nazor in politična ideologija je ustaljena in ravno zaradi izobrazbe usmerjena v stanoviten pravec. dala hipoma preusmeriti v diametralno nasprotno ideološko pojmovanje. SLS Je kot vladna stranka naletela na trd oreh. zato nje glasilo poskuša včasih kar f brutalnimi grožnjami, včasih s sirenskimi vabili, včasih pa z obo jnim prima rni ti gros reklerikalnega uradništva k sebi. Klerikalcem se zdi neznosno, da Je obiektivno in pošteno uradništvo uspešna in neprijetna kontrola delovanja režima in da se ravno najgorostasneiše nameravane kršitve zakona ter največie zlorabe vladne oblasti v strankarske svrhe razbijejo ob nepopustljivi službeni korektnosti uradništva. Klerikalci se kar ne morejo vživet! v dejstvo. da državno uradništvo ni uradništvo bivšega deželnetra odbora, ki nI smelo nikoli kontrolirati ali ovirati nezakonito početje mogotcev. Izumili so zato leno formulo, da bi ž njo dokazali, kako neobhodno potrebno je, da vse slovensko uradništvo priseže na klerikalni prapor in zamenja svol položaj za položaj strankarskih hlapcev. Pri tem istovetijo svojo stranko z ljudstvom ter pravijo: Kdor dela proti SLS. dela proti ljudstvu in SLS »si ne bo pustila streljati v hrbet«. Glasilo SLS fe nekaj časa sem napada Jn preti vsem državnim nameščencem, ki nočejo trobiti v klerikalni rog, potem oa drzno in t debelimi črkami pišeio o »pomirijivosti krogov SLS« ln o uradnikih, »ki še vedno nočejo razumevati klerikalnega koncili Jan t-nega stališča«, ki dTŽavnemn nameščencu niti več ne douušča. da bi se Javno prizma! kot Sokol, torej kot član društva, ki stoji pod neposredno kraljevo zaščito! Slovensko uradn:5tvo se dobro zaveda, da sltržJ državi vestno ln pošteno, zato mu ni treba Iskat! zaščite Pri klerikalcih, ki tolčejo po uradnlštvn, da b! ga prestraSill fn zvabiM v svoj tabor. Kolikor se iih Je udafo grožnjam, bodo pri prvi IzpremembJ političnega pobožala ztroet presedlali. Odstntek tega elementa, k! fluktufra. fe minimalen. Nit! črnilo se »Slovencu« ne bo izplačalo. Državni nameščenci smo seveda razumeli fn tudi pravilno ocenili »prizadevanje« klerikalcev, zanesti v naše vrste strah pred mogočno se napiinijočo SLS. Toda gospodje < sal, kakšnih metod se Je poslužila Italija^ da si je pridobila jugoslovenski Zader. Zdaj pa, ko se vidi, da italijanski Zader ne more živeti, hoče Italija, da ga živi jugoslovensko zaledje, kar hoče zopet doseči z nettunskimi konvencijami. V imenu socijalistične akademske omladl-ne je jurist Joško Dolenc naglašal, da se je rešil italijanski kapitalizem, ki je bil že na begu v Švico, samo s fašizmom, ki svoje teroristične metode vedno najprej preizkuša nad zasužnjenimi Slovenci. Z viharnim navdušenjem je bil pozdravljen bolgarski akademik D i m i t r o v , ki je v bolgarskem jezikn povdarjal, da tudi bolgarska omladina ne bo pozabila naše boli, ki nam jo je prizadejala Italija in da pride čas. ko se najdemo Balkanci solidarni v boju proti italijanski ekspanzivnosti. V imenu organizacije Orjem je govoril g. Košuta, ki je naglašal, da hoče naše Primorje k Slovanstvu. Italijanska zasedba Primorja je klofuta vsemu Slovanstvu. Zato je tudi naloga vsega Slovanstva, da se naše Primorje ohrani slovansko. Slednjič je spregovoril še akademik K a-r a d j o I e , ki je povdarjal, da so Italijani huiši od Turkov, kajti celo Turki niso jemali jezika našemu narodu, kakor to počenjajo Italijani. Govori vseh govornikov so bili sprejeti in spremljani ves čas z burnim odobravanjem in živahnimi vzkliki proti fašističnemu terorju. Po zaključku zborovanja je prišlo na uli* ci pred Unionom do novih demonstracij proti Italiji in obenem manifestacij za za» tirane brate. Demonstranti so se sklenili v impozantno povorko. ki je odkorakala proti Marijinemu trgu. Sredi vzklikajoče množice se je nenadoma pojavila mala italijanska zastava, ki so jo hoteli nekate* ri mladeniči zažgati. V tem pa je vdrla med demonstrante policija in neki straž« nik je pograbil zastavo in jo zaplenil. Tu« di dohod na Erjavčevo cesto kjer se se« daj nahaja italijanski konzulat, je policija zaprla z močnim kordonom. Demonstraci* je so se še nekaj časa ponavljale na Korv grešnem trgu in po Šelenburgovi ulici, na« to pa so se demonstranti razšli. Tekom ve« čera je policija aretirala tri omladince, ki pa so bili po zaslišanju zopet izpuščeni. klerikalci bodite uveTjenf, da se le to teme. ljito ponesrečilo. Včeraišnji članek »Sloven-ca< je samo priznanje popolnega neuspeha. Izseljevnaje - nepotrebno zlo Nazori ministra za socijalno politiko. Minister za socijalno politiko Čeda Ra-dovič, ki se je zadnje dni mudil v Zagrebu, je po končani inšpekciji konferiral z vsemi šefi zagrebških socijalno - političnih institucij Ln je ob tej priliki glede na izseljeniš-ko vprašanje izjavil naslednje; — Opazil sem, da naša emigracija raste. Samo v preteklem letu je poskočila na 22000 a takisto se je letos v prvem četrtletju izselilo 400 naših ljudi več nego v Istem času lani (5390). Radi splošne krize v mnogih deželah emigracije se dogaja, da gotovo število naših izseljencev ne more najti v pre-komorskih državah primernega zaslužka in da zahtevajo od naših konzulatov, da jih repatriirajo. Da naredim temu konec, se nisem poslužil nobenega policijskega sredstva, temveč sem odredil, da se potni listi izstavijo samo onim, ki imajo vnaprej zagotovljeno zaposlenje. — Mnogo se nadejam doseči za naše izseljence po činiteljih, ki hočejo omogočili, da se prično melijoracijska dela v državi z grajenjem železnic in cest. Našla se bodo sredstva notranje kolonizacije, povzdigniti se mora tudi uaša domača industrija itd. Ia tako bodo našli naši ljudje zaslužek doma. Vse to bo pokazalo, da ni izseljevanje pri nas nobeno potrebno, temveč nepotrebno zlo. — Mimo tega se moramo pobrigati za one, ki so se že izselili, da se nam ne izgube in da se v tujini ne asimilirajo. Na nobenega našega človeka ne smemo pozabiti. Treba je v prvi vrsti, da se organizira čim veS naših konzulatov v prekomorskih državah. Posebno smatram za umestno, da se namesti v Pittsburghu, ki je poleg Beograda in Zagreba mesto, v katerem živi največ naših ljudi in je naš center v Ameriki, v katerem pa še ni našega konzulata, vsaj specijalni ia-seljeniški delegat. Treba je, da se iz izse-Ijeniškega fonda pomaga našim društvom v Ameriki, da se tam podpirajo naše šole, cerkve in druge kulturne institucije, kakor tudi da se forsira čim živahnejši kontakt naših tamošnjih izseljencev z očetnjavo. S tem v zvezi hočem takoj ukiniti tako zvano spovratniško glavarinoc, ker ne gre, da bi izseljenec plačal takso, ko se vrača v svojo domovino ... Minister za socijalno politiko je torej velik optimist. Obeta notranjo kolonizacijo, vsestransko zaposlitev pri državnih gradnjah, nove konzulate, subvencije društvom izseljencev! Kajpak, vse na račun novega vna-njega posojila, ki ga še nimamo! A dotlej bo še dalje pel boben po naših vaseh in bodo obupana še nadalje postopali pred iz-seljeniškimi agenturami. Emigracija bo rast-la naprej, emigracija iz lastnih domov, zares nepotrebno zlo po krivdi današnjih krmi-Iarjev državne uprave. ŽRTVE ATENTATA V BUENOS AJRESU — Buenos Aires, 25. maja. Pri atentatu na italijanski konzulat je bilo ubitih 22 oseb, 50 pa jih je ranjenih. Uradno je bilo iavljenih samo 10 mrtvih in 30 ranjenih. Atentat j. bil iaperi-n proti italijanskemu poslaniku, ki je v zadnjem času dobil mno« go grozilnih pisem. Aretiran je bil itali« janski komunist Nino Sacco, pri katerem so našli v stanovanju dokumente iz itali« jamskega konzulata. Razsodba v kolmarskem procesu Štirje obtoženci obsojeni na eno leto ječe, ostali oproščeni Otvoritev mednarodnega kongresa nogometne federacije Mednarodno prvenstvo L 1930. — Likvidacija spora med Nem čijo in osrednjimi državami Naši Kraji in ljudje Bira v Poljanski dolini kapnik je najbogatejši posestnik, a kmetje morajo dajati še biro. Poljane, 23. maja. Kar ge je zgodilo radi bire v logaškem okraja, v župniji Hotederšici, kakor smo zad-zijič brali v >Jutru<, to se obeta tudi nekaterim kmetom v naši poljanski župniji, ki so po vojni prenehali z dajatvo bire tukajšnjem župniku. Že lansko leto je prišlo do velikega razburjenja v Gorenji vasi, kjer je bila že več kmetom zarubljena živina zaradi zaostale bire na senu tratarskemu župniku. Zdaj čaka nekaj takega več kmetov v poljanski župniji. Posamezniki, sicer rediti, so jeli opuščati biro že pred vojno. Tudi že v starih, davnih časih, je prišlo med tem in onim kmetom in župnikom zaradi bire do navzkrižja in prepirov. Vse to je neprijetno in mučno občutil že prejšnji, zdaj že pokojni poljanski župnik. Zato je smatral za najbolje, da se težko kmečko breme odkupi. Izjavljal je, da uvideva, da je treba kmetu priti nasproti in da zato ne bo stavil pretiranih zahtev. Stvar bi se bila najbrž ugodno in zadovoljno rešila, da tega ni preprečila vojna. Med tem so trajali spori zaradi bire naprej. Na pritožbe župnika je sledila seveda protipritožba. In zadnji čas je pa prišla odločitev od velikega župana v prilog župniku s pozivom, da »uporni« kmetje v 14 dneh poravnajo zaostalo biro, bodisi v naravi, v žitu ali v denarju. Ta odločitev velikega župana je izzvala veliko ogorčenje. Težko prizadeti kmetje pravijo, da so odločeni svojo pravično stvar gnati do skrajnosti, ki marsikomu ne bo ljuba in prijetna. Kmetje v poljanski župniji občutijo biro kot posebno krivično breme, saj vidijo, v kakem izobilju živi in gospoduje njihov župnik. Poljanski župnik poseduje enega največjih in najlepših gruntov v dolini, na katerem se redi do 20 glav živine in na katerem bi lahko ugodno živele tri, štiri kmečke družine. Posestvo je tako veliko, da župnik precejšen del zemlje oddaja še v najem za lepe denarje. Razumljivo je torej, da uvidevnim in razumnim kmetom ne gre v glavo, da bi morali od svojih pridelkov dajati največjemu posestniku v dolini, ki ima zemlje preveč. Tudi je krivično, da mora biro oddajati le kmet, ki je vpisan v gruntmh bukvah kot gruntar. Vsi drugi stanovi, naj so še v tako dobrih položajih z obilnimi dohodki, so tega bremena oproščeni. Le kmet naj bo še vezan na ono, kar spominja na srednjeveške čase graščinske podložnosti, desetine in tlake. Tlaka, desetina je odpravljena. Skrajni čas je pa tudi, da se pomete še z zadnjimi ostanki tlačanstva prejšnjih stoletij. Kar se je s silo naložilo, naj se kot krivično odpravi Da bi duhovščina ali klerikalna stranka na to silila, tega ni pričakovati. Narobe! Ona se bo temu upirala z vso silo. Bira gre klerikalcem nad vero! Zato pa se obračamo na zastopnike naše KDK, da ne odnehajo od te zahteve. Na njih odločnost stavimo vse nade, da se bira povsod odpravi in kmet osvobodi enega najhujših davkov. Zopet nov dokaz, kako umestno bi bila storila Narodna skupščina, če bi nedavno sprejela umestni predlog nar. posl. dr. Kra-merja. Iz Zagreba izgnan komunistični agitator na begu V sredo so aretirali orožniki med postajo Laze in Kresnice sumljivega moškega, ki je z odprtim nožem v roki napadel službujočega progovnega obhodnika g. Antona Rusa iz Jevnice. Preiskava je ugotovila, da je aretirani begun 261etni Avman Vekoslav, bivši mesarski pomočnik v Zagrebu in nad vse goreč pridigar komunizma, in ga je zaradi tega po Hdnevnem zaporu zagrebška policija izgnala v Cerklje na Gorenjskem. Da je prišel pobegli ptiček orožnikom v roke, se je primerilo tako-le: Progovni ob-hodnik g. Rus je šel po svoji službeni poti ob progi. V bližini čuvajnice št. 611 — med Lazami in Kresnicami — je srečal 2 moška, ki sta koračila po progi. G. Rus je opozoril oba tujca, da je hoja po tiru prepovedana. Opozorjena sta začela nato hrvatsko nad njim preklinjati in se pridušati. Nato je izvlekel Avman nož, ga odprl ter stekel za službujočim organom. Le-ta je uvidel opas-nost položaja; ker pa ni imel pri sebi nika-kega orožja, s palico pa se tudi ne bi otre-sel dveh nasprotnikov, Je zbežal nazaj v čuvajnico št. 611, odkoder je o dogodku obvestil službujočega uradnika na kresniški postaji. Kresniški postaji so tudi javili, da sta se oba moža med tem skrila v zasedo in čakata. Prav tedaj pa ie prišla v Kresnice orožniška patrulja, katero so obvestili o obeh hudih postopačih na progi. Patrulja je odšla proti označeni čuvajnici, kjer so res opazili v grmovju osumljeno dvojico. Enemu se je posrečilo, da je zbežal v gozd, drugega pa so prijeli. Povedal je, da se piše Vekoslav Avman. Pri aretaciji in na kresniškem kolodvoru se je Avman zelo surovo obnašal. Trdil je, da mu ni prav nič mar za svoje življenje, v skrajnem primeru je pripravljen celo, da si konča življenje s strupom ali pa s steklovino. V izbruhu leze je nadaljeval, da ga je nedavno aretirala zagrebška policija pri nekem skrivnem sestanku komunistov. Trdi, da je ob tej priliki pometal 6 policajev. Avman je mesar in je videti res prav močan. Svojega pajdaša, ki ie ušel v gozd. noče izdati. Pravi, da ga niti sam ne pozna ter se mu je med potjo slučajno pridružil. Ob aretaciji je Avman tudi priznal, kako je zašel na železniško progo pri Jevnici. Po kratkem zaporu ga je zagrebška policija kot vnetega komunističnega agitatorja izgnala iz svojega področja. Dva detektiva sta imela nalogo, da oddasta Avmana njegovi domači občini. Na ljub. kolodvoru pa se ie Avmanu posrečilo, da se je svojim varuhom izmuznil. Neopazen je skučil v zi-danmoški vlak, na Lazah pa je izstopil, ter je hotel šele z nočnim vlakom nadaljevati svojo pot nazaj proti Zagrebu. Na nesrečo pa je imel med potjo incident s progovnim obhodnikom, kar ga je privedlo zopet policiji v. roke. Avman dela utis inteligentnega mladeniča in je tudi povsem korektno in prav lično oblečen. Pobeglega Avmano-vega sopotnika zasledujejo orožniki. Mož, ki mora biti prav sumljiv tip, se zna spretno skrivati Danes! Danes! Velika premijera bučnega smeha! SMEH SMEH Priljubljena, nerazdružljiva in nedosegljiva komika PAT in PATACHON v izvrstnem velefilmu smeha in zabave Krali Pelikaniie Pat in Patachon kot gledališki lasuljar, brivec, šepeta,lec, ljubimec, diplomat, minister, kralj itd. Vse binkoštne praznike boste veseli in od srca se boste nasmejali pri tem sporedu! Danes otvoritev naše letne sezije ob globoko znižanih letnih cenah Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Kulturni pregled Ljubljanska drama Začetek ob 20 Sobota. 26. maja ob 16. uri pop. Cyrano de Bergerac Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja 27 maja ob 15. Snegulčica. Otroška predstava po znižanih cenah. Izven Ponedeljek. 28. maja ob 20. Stilmondski župan. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ljubljanska opera 6obota. 26. maja. Manon. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja. 27. maja ob 15. Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 28. maja ob 15.: Mignon. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven ob pol 20 Kneginja čardaša. opereta. Premijerski abonma. Maribo sko ^edališče Sobota, 26 maja ob 20. «Lepa pustolovšSi« ščina«. B kuponi. Znižane cene. Nedelja. 27 maja ob 20: »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Ponedeljek. 28. maia ob 20.: »Lepa pustolovščina«. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Posetnlke današnje dijaške predstave v ljubljanski dram? opozarjamo, da se začne igra danes izjemoma ob 16. uri in ne kakor je bilo prvotno javljeno ob 15. popoldne. Več članov drame ie namreč zaposlenih dopoldne pri generalki v operi. Kot dijaška predstava se vprizori Rostandova klasična komedija »Cvrano de Bergerac« v dovršeno lepem, pesniškem prevodu Otona Zupančiča. Cene so izredno znižane in na poset vabimo dijaštvo kakor tudi ostalo občinstvo. Massenetova »Manon« v ljubljanski operi. »Manon«. brez dvoma ena najpri-tjubljenejših pa tudi najboljših francoskih oper. se poje ponovno na našem odru danes v soboto. Naslovno vlogo Manon poje prvič na našem odru gdč. Majdičeva. Mladega grofa De Grieuxa g. Banovec. starega grofa g. Betetto. Lescaut Je g. Neralič. član mariborske opere. Ostale vloge so v rokah ge. Ribičeve, gdč. Ramšakove in gdč. špa-nove ter gg Janka. Mohoriča. Erklavca. Gostiča. Marolta in Mencina. Opero dirigira kapelnik g. Neffat. režira g. ravnatelj Polič. Predstava je ljudska po znižanih ce-nih. BInkoštI v ljubljanskem gledališču. Drama vprizori v nedeljo popoldne mladinsko igro »Snegulčico in škratje«. Zvečer je 50. vprieoritev Shakespeareovega »Ham- Izsledena vlomilska tolpa v radenski okolici Kmečko prebivalstvo v okolici Slatine -Radenci se še do sedaj ni popolnoma izne-bilo strahu, ki ga je povzročala letošnja pomlad neznana vlomilska tolpa, ki se je pojavila zdaj tu zdaj tam in kradla vse vprek, kar ji je prišlo pod roke. Vlomi so bili najpogostejši v Slatini sami, dalje v Hrastju, Murščaku, Kapeli, Rožičkem vrhu, Očeslavskem vrhu in Radenskem vrhu. Orožništvo je drzne vlomilce, o katerih pa ni nikdo znal, kdo bi to bili, vedno pazno zasledovalo, toda zasledovanje je bilo dolgo popolnoma brezuspešno. Vlomilci so nemoteno gospodarili dalje in se pojavljali nocoj v tej, jutri zopet v drugi vasi. Vdirali so v hrame, najraje pa so obiskovali kleti, iz katerih so znosili vse, kar jim j? bilo po godu. Zanimali so se za živila, pijačo, zanemarjali oa tudi niso prilike, da so se polastili gotovine in nagrabili razne obleke. Sled za tatovi je ostajala vedno v opisanem okolišu. Najpogostejši so bili vlomi v marcu, ponehali pa niso tudi pozneje, ako-ravno so postali zadnje tedne bolj redki. Tatove je pričelo očividno skrbeti in so se jeli bati za svojo prostost. Ljudstvo je bilo zaradi početja lopovov čedalje bolj razburjeno, zato so pričeli z oprezovanjem za zločinci tudi posamezni kmetje, da tako olajšajo delo orožnikom. Naposled so nekateri zaznali za skrivno shajanje domačih fantov, ki so ponoči odhajali iz vasi in se vračali posamič šele zjutraj na svoje domove. Ker tega ni bilo pripisovati le raznim običajnim podeželskim Ijubavnim avanturam in vasovanjem, so posvetili orožniki iz Slatine-Radencev tem fantom še več pažnje. In te dni je njihovo prizadevanje res rodilo pozitiven uspeh. Dognali so, da so tvorili drzno vlomilsko tolpo domačini, sami mladi fantje: 271etni Matija Kokolj iz Radenskega vrha, 18letni Ludvik Klemenčič iz Puričnjaka, dalje še dva fanta iz okolice in Miha Horvat iz Muršfaka. Cim so orožniki imeli za svoj sum v rokah dovolj dokazov, so fante aretirali in jih spravili v zapore mariborskega sodišča. Ušel jim je le eden, in sicer — na drugi svet. Bil je to vodja vlomilcev Miha Horvat, ki je bil ubit aprila meseca pri nekem fantovskem pretepu. Orožnikom se je posrečilo zapleniti tudi skoro vso zalogo nakradenega blaga, ki so ga skrivali vlomilci po raznih skednjih. Vlomi in tatvine okrog Kranja Aretacija vodje vlomilske tolpe. Kranj, 25. maja. Zadnje mesece ni zabeležila kronika v kranjski okolici nobene večje kriminalne posebnosti, tako da je izgledalo, da je naša ukolica najbolj očiščena raznih, zlasti tudi lastnini nevarnih elementov. V zadnjih dneh pa je postalo tudi v tem pogledu bolj živahno. V noči na 21. t. m. je bil izvršen v Vok-lem v trgovino Josipa Beliharja večji vlom. Vlomilci so imeli dokaj sreče pri opravljanju svojega posla in so nemoteno odnesli novo moško kolo ter večjo množino špecerijskega in manufakturnega blaga v skupni vrednosti nad 6000 Din. Sled za vlomilci je vodila skozi gozd Terovo proti Repni. Osumili so nekega Alojzija Škodlarja, brezposel-neža in poznanega vlomilca, rodom iz Dor-nice, pristojnega v Smlednik. Pri svojih 33. letih ima mož burno preteklost za seboj, vodil je svojčas vlomilsko tolpo v ljubljanski okolici ter je že več let presedel v ječi in prisilni delavnici. Škodlar se je omenjenega večera mudil v trgovini Beliharja in se je izdajal za delavca iz Tržiča. Razven Škodlarja je bila vloma osumljena njegova komaj 16 - letna sestra ter več tovarišev. Zasledovanje je bilo zelo otežkočeno, ker osumljenci nimajo stalnega bivališča. Včeraj pa se je mudil škodlar s sestro zopet v Voklem, kjer je razpe-Čaval razno blago, ki pa je izviralo iz neke trgovine v Kamniku, v katero je bil pred kratkim izvršen vlom. Ljudje so avizirali orožnike iz Šenčurja, ki so kmalu ujeli Škodlarja in sestro ter oba prignali zvečer v zapore kranjskega sodišča. Pred par dnevi smo poročali o tatvini zlatega razpela, vrednega nad 3000 Din, iz kapelice pri Župni cerkvi v Stražišču poleg Kranja. Sedaj je vrnila razpelo neka posest-nica iz Zabnice, ki ga je kupila od neznanega moškega za bagatelno ceno 50 Din, dasi je vredno nad 3000 Din. Po opisu prodajalca se je moglo ugotoviti, da je razpelo pro«tal kmetici 60 - letni poznani cerkveni tat Fra-kelj iz Ovšiš pri Podnartu. Njega sumijo tudi, da je izvršil pred kratkim vlom v Dru-lovki pri krojaču Janezu Udirju, kateremu je odnesel blaga za tri moške obleke in še druge stvari. Udir trpi občutno škodo, Fra-kelj pa se še skriva pred roko pravice. Po družinskem prepiru v smrt Najdba trupla pri Fuiinah. Ljubljana, 25. maja. V noči od 3. na 4. t. m. je odšel iz svojega stanovanja na Tržaški cesti znam ljubljanski postrešeek France Pestotnik. Mož je bil pre cej razdražljive narave. Posebno, kadar je malo globlje pogledal v kupico, je doma povzročil družinsko prerekanje. Tako tudi ugodnega večera. Pestotnik je prišel precej pozno domov in se po krajšem prerekanju odstranil zopet iz stanovanja ter izginil v noč. Odtlej za njim ni bilo več sledu in se je upravičeno domnevalo, da je mož storil samomor. Ta domneva je zdaj popolnoma potrjena Danes zjutraj nekaj pred 8. uro so delavci na jezu pri Fužinah ugledali neznano moško truplo, ki ga je naplavila voda. Truplo je bilo že v razpadajočem stanju. O najdbi je bila takoj obveščena orožniška postaja v Vevčah. Komandir stanice g. narednik Suš-uik je na licu mesta uvedel preiskavo in ugotovil, da je utopljenec pogrešani France Pestotnik, rojen 1. 1875, Ker na truplu ni bilo nikakih znakov nasilnosti in je torej očitno, da je France Pestotnik sam šel v smrt v Ljubljanico, je narednik Sušnik odredil prevoz trupla v mrtvašnico pri D. M. v Polje, kjer se bo jutri ob 4. popoldne vršil pogreb. Polovične vožnje na izletniških vlakih Od 27. maja do 30. septembra 1928. je dovoljen 50% popust normalnih voznih cen v vseh relacijah v II. in III. razredu na progi Ljubljana gl. kol.—Bistrica^Boh. jezero uri nedeljskem izletniškem vlaku štev. 920, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5 uri 28 min. in prihaja v Bistrico—Boh. jezero ob 8 uri 57 minut in pri vlaku štev 919. ki odhaja iz Bistrice—Boh. jezero ob 19. uri 4 min. in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 20 minut; nadalje na progi Ljubljana gl. kol._Kamnik pri nedeljskem izletniškem vlaku štev. 8438, ki odhaja iz Ljubljane gl kol. ob 5. uri 37 min. in prihaja v Kamnik ob 7. uri ter pri vlaku štev. 8439, ki odhaja i/. Kamnika ob 20. uri 07 min. in prihaja v Ljubljano gl. kol. cb 21. uri 20 minut. Ta popust uživajo samo oni potniki, ki porabijo navedene vlake pri napotu in povrat-ku ter so v posesti posebnih izletniških povratnih kart, ki se glasijo na omenjene vlake. Elektrifikacija občine Dovje Dovje, 25. maia Končno se je rešil problem napeljave elektrike v naši občini. Elektrarna v Žirovnici podaljša daljnovod iz Hrušice do Dov-jega in Mojstrane. Kljib denarni krizi se tukajšnje prebivalstvo ni uplašilo denarnih žrtev, ker uvideva pomen te važne napra-ve. Največ zaslug za to pridobitev gre pač tukajšnjemu šolskemu upravitelju g. J. Serajniku, ki je odstranil vse zapreke in vsu stvar brezhibno izpeljal Žirovnica, ki se je obvezala, da dovrši napeljavo koncem maja t. 1., je že pred dvema mesecema poslala na Dovie svoje štiri monterje v svrho notranje instalacije, ki je delno tudi že gotova. A za krajevno omrežje, kakor rudi za podaljšanje daljnovoda se ni započelo še nikako delo. Kdaj se bo to pričelo graditi, zavisi pač od ravnateljstva elektrarne, ki dobro ve, da je potrebna električna razsvetljava v najkrajšem času. ker smo tik pred poletno sezono in pričakujemo velik poset letoviščarjev. Apeliramo na merodajne faktorje, kakor tudi na oblastni odbor, da posveti tej stvari več pažnje in pospeši skorajšnjo izgotovitev. napeljave. leta«. Opera ima v nedeljo popoldne predstavo »Grofice Marice«. V ponedeljek je v drami zvečer »Stilmondski župan, v operi popoldne opera »Mignon«. zvečer pa premijera operete »Kneginja čardaša«. Obiskovalcem letalskega dne v Mariboru, prav posebno zunanjim, priporočamo, da si zvečer ogledajo v gledališču najuspe-lejšo vseh komedij »Dobrega vojaka Švei-ka«. Predstava se konča že pred pol 11. Opozarjamo, da je to nepreklicno zadnja predstava »Švejka«. za katero veljajo znižane cene. »Othello« na mariborskem odru. V začetku prihodnjega tedna vprizori mariborska drama v blestečem Župančičevem prevodu in v režiji g. J. Koviča pretresljivo Shakespeareovo žaloigro v petih dejanjih »Othello«. To je eno najmočnejših in najučinkovitejših oderskih del nesmrtnega angleškega dramatika, ki je še danes po tolikih stoletjih ljubljenec gledališke publike, in ki je še danes največji, najtemeljitejši in najgloblji poznavalec človešek duše. Vsekakor že sedaj opozarjamo na to zanimivo preimijero. ki bo nedvomno pomemben gledališki dogodek v letošnji sezoni. V naslovni vlogi bo nastopil g. Grom. Dalje bodo poleg vsega članstva, ki le zaposleno v »Othelu«. nastopili v glavnih, odnosno večjih vlogah: gdč. Kraljeva (Desdemona). gdč. Kovačičeva (Emilija) in g. Železnik (Jaigo). Skrbinšek (Cassio). Stankovič (Ro-derigo). Daneš (Beneški dož). Barabantio (Pave! Kovic) itd. Režiser g. J. Kovič ie obširno delo (po Župančičevem prevodu 158 tiskanih strani) dramaturgično in scensko tako priredil, da bo konec te grandijozne žaloigre še pred enajsto uro. Zagrebška »Mladost« v LJubljani. V četrtek 31 t m. koncertira v Filharmonič-ni dvorani zagrebški akademski pevski zbor »Mladost« pod vodstvom komponista Jakova Gotovca. Pevski zbor »Mladosti« deluje že od leta 1900 dalje v kulturnem in nacijonalnem pravcu. V kulturni smeri skrbi za umetniško literaturo, v nacijonalni pa nosi umetno zborovsko pesem med širše plasti naroda ter prireja v to svrho turneje po domovini in izven njenih mej. Od svojega postanka dalje je priredil zbor »Mladosti« nad 400 koncertov do vseh pokrajinah naše države. Bil je pa tudi že v češki in Poljski. Trenutno je v Nemčiji. Ker je to eden najboljših moških zborov, zasluži vse naše zanimanje. Tri domače aktovke na zagrebškem odru. V zagrebškem gledališču so igrali te dni tri domača oderska dela: enodeianki dr. E. Katiča: »Izvan ograde« in »Vlastela u progonstvu« in Mirka Dečaka igro v enem dejanju »Konflanski huzari«. Zemlja se ie tresla od smeha in krohota pri včerajšnji kolosalno uspeli premijeri najnovejšega in najboljšega Pat in Patachon-velefilma Dva vesela vagabunda Pat in Patachon kot profesorja umetnosti in športa nastopata prvič v Ljubljani! Popolnoma novo! Smeh! Krohot! Danes ob 4., ^ 7., K S. m ^10. Tel. 2730 KINO »DVOR« Deco, ki hodi v Solo, naJzanesljTveie obvarujejo od prehlajenja, nahoda in influence okusne ANACOTPAS Rft.VJttnffiRA. „Naše gledališče v razsulu" (Nekai odgovora »Slovencu«) V dopisu izven uredništva ie priobčil »Slovenec« 4 t m. pod zgornjim naslovom članek, v katerem ie navedel nekatere podatke o staniu osobia. posebno Da Dovdar-jal visoke plače nekaterih članov uprave. K navedenim prdatkom naj služijo sledeče pripombe: 1) Podatki, ki jih ie imel dopisnik na razpolago. so netočni in ne odgovarjajo dejanskemu stanju. 2.) Število osobja ie znašalo 1. aprila 1. 1928 skupno z upravo, zvaničniki. tehničnim osobjem in umetniškim osobiem 192 čia-nov. do budžetu pa ie predvidenih 208. Pri- -hranek na plačah se uporabi za ojačenje do-zicije »Honorarji in dcklade umetniškega osebja*. 3.) Upravnik Kregar ne dobiva nikake umetniške dokiade. kaknr ie to trdil dopisnik: njegovi prejemki so sledeči: a) prevedbena plača z dokladami 2 525 Din b) doklada po pravilniku 1.200 Din c) doklada za nedeljsko in večer, službo (čezurno) dovoljeno z aktom ministrstva prosvete 1.500 Din Skupaj 5.225 Din Iz tega je razvidno, da znašajo njegove dokiade letno 32.400 Din ne pa 52.200 Din. kakor je trdil dopisnik »Slovenca«. 4.) Dohodki vlasuljarja so res letno 54 tisoč dinarjev ,a dopisnik ne pove. da ie v tej vsoti zaračunana odškodnina za vse izposojene baroke itd., ki se rabiio celo leto v obeh gledališčih. 5.) Nadzornik zgradbe in ekonom, oo poklicu učitelj, dobiva, kakor navaja dopisnik. 22.000 Din letne umetniške dokiade. Dejansko stanje Da ie sledeče: a) prevedbena plača z dokladami 2.910 Din b) doklada po pravilniku 500 Din c) doklada za službo pri večernih predstavah pri operi 5O0 Din d) za izvrševanje tajniških poslov 850 Din Skupaj 4.760 Din S tem so provizorno prihranjeni izdaiki za tajnika, ki bi bili pa gotovo višji. 6.) Izvršujoči umetnik (tu misli dopisnik najbrže direktorja opere) preiema po navedbah dopisnika 25.800 Din redne letne plače in 33.600 Din letne umetniške dokiade. dalje tantijeme, njegova soproga pa 40 tisoč dinarjev letne olače in nastopi komaj vsake kvatre. Dejansko stanie Da ie sledeče: a) prevedbena plača 2.150 Din b) doklada po pravilniku 1.000 Din c) doki. za nedeljsko in večerno službo, dirigiranje in režiran.ie 1.800 Din Skupaj 4.950 Din Vse dokiade g. direktorja znašaio torej 23.600 Din in ne 33.600 Din 7.) Gospa Poličeva ima 3.300 Din plače kot operna pevka in 1.000 Din mesečno za operetne nastoDe. O kakih tantiiemah pri g. direktorju in niegovi soprogi ni govora. Povsem deplasirana pa ie opazka, da nastopa vsake kvatre: kdor obiskuje gledališče. se je o nieni veliki zaposlenosti že neštetokrat prepričal. 9.) Za potovanje na Dunaj. Prago. Draž-dane. Berlin. Magdeburg. Monakovo in Sol-nograd je prejel upravnik 9.897 Din potnih stroškov in ne. kakor ie dopisnik poročal, celih 17.000 Din Potoval ie v svrho študija modernih električnih oderskih naprav in si je tozadevno v vseh navedenih mestih ogledal ondotne naprave. Potne stroške si ie zaračunal na podlagi predoisov. ki so veljavni za potovania uradnikov v inozemstvo. Dokiade za nadurno delo in za vršenje nočne službe pri predstavah v drami in v operi so se priznale v sporazumu z ministrstvom prosvete. kolikor jih ne določa pravilnik, sklenjen na seji ministrskega sveta. Pripomniti je le. da so dokiade istih funkcijonarjev v Zagrebu in Beogradu je malo višje. Ljubljana. 24. maja 1928. _Ing. R. Kregar. Dopisi KRŠKO. Poročilo slede vloma v krško hranilnico .popravljamo v toliko, da so svedrovci sicer vlomili v hraroilnične prostore, a blagajne niso mogli odpreti m radi t-ega niso mogH nič denarja odnesti KAMNIK. Ob priliki proslave »Materinskesrji dne« je obdarovalo Kolo jugoslovenskih sester v Kamniku 37 starih, delanezmožnih r-evežev. V go tov ini so prejeli iz društvene blagajne 984 Din ter od velikodušne, neimenovane dobrotnice prispevek v naturalijah v skupni vrednosti za 150 Din. Prodaja odkupnih znakov z rdečimi ali modrimi pentlicam-i z napisom »Materinski dan« 13. V. je donesla 341.45 Din. Popoldanska prireditev s sodelovanjem šolske mladine je lepo uspela ter prinesla 349 Din prostovoljnega prispevka. Vzpored je bil zelo pester. Materam je govorila sestra R upnikova, za ajo so se vrstili dečki in deklice z deklamacijami. Srčkan Je bil nastop »petfičic« s petjem. Milo je donela pesem deklic v zboru. Nad vse ljubka je bila mala mamica, govoreča svojemu sinčku v vozičku. Kakor vse je bila tudi igrica »Materin god« dnevu primerna. Mali. dobrosrčni Janezek se Je s svojim voščilom in darilcem kaij dobro postavil napram svoji zbadljivi sestrici. Krasna je bila zaključna živa slika z dekfomacirjo: mlada mati v naroda' noši, z detetom v naročju, obdana z angelci, le godejo uspavanko. Ob 2. uri popoldne zaključimo sprejemanje oglasov za jutrišnio številko .,3utra" Oglasni oddelek' »Jutra«, Prešernova ulica štev. 4, telef. 2492. Domače vesti * Kralj ]e posetil razstavo ▼ Skoplju. V prisotnosti kralja Aleksandra je bila predvčerajšnjim v Skoplju slovesno otvorjena velika tekstilna in gospodarska razstava. Kralj je pregledal razstavo ter čestital pri- » Sprejemanje novih uslužbencev v železniško službo. S členom 347. finančnega zakona za leto 1928./1929. se odreja, da se ustavi sprejemanje novih uradnikov in uslužbencev ter da se izjemoma v primeru nujne in neodložljive potrebe smejo sprejemati novi uslužbenci samo oo pismenem odloku ministrskega sveta. Glede na to, da bi v železniški službi čakanje na tak odlok moglo povzročiti veliko škodo, ker se na izpraznjena mesta moraio postaviti novi uslužbenci, je prometni minister zaprosil ministrski svet za pooblaščenje, da na izpraznjena mesta lahko imenuje nove neukazne uslužbence v mejah kredita, a samo na ona mesta, ki so ostala izpraznjena zaradi upokojitve, smrti, odpusta iz siužbe ali zaradi ostavke, ne sme pa se prekoračiti številčno stanje osobla, kakršno je b:1o dne 1. aprila 1928. Ministrski svet je odobril predlog prometnega ministra. * Ekspresne pisemske pošiljke za Rusijo. Ministrstvo pošte in brzojava razglaša, da se smejo odslej pošiliati v Rusiio tudi ekspresne pisemske pošiljke. * Prometni odsek mesta škoije Loke sklicuje na dan 29. t. m. ob 10. v deški osnovni šoli v Škof j i Loki anketo zaradi železniške zveze s Savinjsko dolino (Sv. Peter) preko Domžal v Skofjo Loko in od tod dalje v eno od obeh dolin. Poljansko ali Selško. * Učitelji pri Stepanu Radlču. Predsednik oblastnega odbora v Zagrebu g. Stepan Radič ie predvčerajšnjim sprejel deputaci-jo Udruženja jugoslovenskega učiteljstva, ki mu je razložila želje v zadevi gradbe učiteljskega konvikta v Zagrebu. Radič je deputacijo ljubeznivo sprejel ter obljubil, da bo prošnjo učiteljstva v naivečji meri upošteval, zlasti tudi v pogledu dotacije za konvikt. * V vednost društvom gasilske župe ra- dovljlške! Polovična vožnja k prireditvi v Mošnjah 27. t. m. ni dovoljena. * Kongres nacijonalnih železničarjev. V Splitu se bo vršil v dneh 9., 10. in 11. junija kongres Udruženja nacijonalnih železničarjev in brodfirjev, katerega se bo udeležilo 150 delejafov in veliko število članov. Na kongresu bo sodelovala tudi godba »Sloge« iz Ljubljane. 64'J1 Gospodje klobuke srajce kravate najboljše kupite velikanska izbira P. M«fjdi<\ Ljubljana * Most med Beogradom In Zemunom. Beograjska mestna občina je od neke velike nemške tvrdke prejela ponudbo za gradbo velikega mostu, ki bi Beograd vezal z Zemunom. Gradbeni troški bi znašali okroglo 200 milijonov dinarjev. Izdatke za gradbo mostu bi prevzeli država in beograjska mestna občina. Država bi krila stroške za železno konstrukcijo, občina pa stroške za ureditev tramvajskega prometa na novem mostu. * Otvoritev planinskih koč. Pisarna SPD javlja: Koča na Kamniškem sedlu ie od 22. t m. dalje popolnoma oskrbovana. Pot je do vrha popolnoma kopna, torei vsakemu lahko dostopna. — Cojzova koča na Kokr-škem sedlu se bo otvorila za Binkošti. Pot iz Kamn. Bistrice do koče je do malega prosta snega, le ob pečinah leži še plaz, kateremu se je lahko izogniti. Prehod po severni strani Grebena proti Krvavcu je še zasnežen, zato brez cepina in brez derez ni priporočljiv. — Staničeva koča bo v primeru ugodnega vremena za Binkošti začasno oskrbovana in preskrbliena s pro-vijantom To postojanko je priporočati posebno smučarjem, kajti Triglavsko pogorje leži še globoko v snegu in nudi smučarjem najidealnejšo smuko, — Orožuova in Malnarjeva koča se otvori danes, v soboto in bo nadalje oskrbovana. * Dražba lova občine Kropa. Dne 5. Juni-nija t. 1. ob 9. uri dopoldne se bo vTšila pri sreskem poglavarstvu v Radovljici dražba občinskega lova občine Kropa. Lovišče samo je priznano eno najlepših in obenem tudi najboljših na Gorenjskem ter obžlhije na vsakovrstni divjačini. Posebno pripravno je za lov na divje koze. Na to dražbo se opozarjajo vsi ljubitelji lovskega športa, ki nai ne zamude ugodne prilike. — Županstvo. 1001 * Domžalska brezžična oddalna postaja dnniala dodelana ln prav tako tudi sta- novamska baraka za uslužbence. Koncem glavnega poslopja je bazen s talno vodo ža Dieslnv motor. Za ohlajevanje katodnih cevi (žarnic) je pa posebna naprava, ki se mora napolniti z deževnico. Naprava drži 3G00 I vode, a posoda še ni polna. Spričo dosedanjega deževnega vremena bi se bilo to pač lahko že napravilo. Pod anteno je položena v 50 cm globokem iarku 3 do 4 mm debela bakrena žica. Ta podzemska mreža obstoji iz mnogih kremliastih žičnih sistemov, ki so med seboj v paralelni legi. Dieslov motor že teče. S prvimi poizkusi se bo pričelo prihodnje dni, na kar se bo izvršila slovesna otvoritev. ♦ Ponarejeni dinarji. Sarajevska policija Je ugotovila, da krožijo v Sarajevu in okolici ponarejeni novci po 1 Din. Falzifi-kati so večji kakor pristni dinarski novci ter imajo tudi drugačen zvok. sicer pa so dobro izdelani ♦ Manliestacila proti lordu Rothemereii. Kakor javljajo iz Subotice, je na predvčerajšnji seji mestnega zastopstva v Velikem Bečkereku občinski odbornik Matič ostro nastopil proti akciji lorda Rothemerea za revizijo trianonske pogodbe ter ie končno stavil predlog, naj Veliki Bečkerek priredi čimprej veliko protestno zborovanle, da se čuie tudi naš glas. Mestni zbor le soglasno sprejel predlog, da se v sporazumu z novo ustanovljeno organizacijo Narodne obrane skliče velik demonstracijski zbor. na katerem bodo meščani Velikega Bečkereka odločno protestirali proti Rothemereovi akciji. Turisti, lovci ?se športne In lovske potrebščine priporoča 123-a P. MAGDIC, LJUBLJANA. Oglejte si folotbe. * Mlin na Otiškem vrhu pogorel. Na Otiškem vrhu pri Dravogradu ie te dni do tal pogorel umetni mlin Vincenca Jam-nika. Domneva se, da ga ie zažgala vlomilska tolpa, ki že delj časa rogovili in krade v tamkajšnjih krajih. * Huda avtomobilska nesreča se je predvčerajšnjim pripetila pod Avalo v okolici Beograda. Sin znanega beograjskega milijonarja Miloša Savčiča, Milenko Savčič, se je v družbi nekaterih svojih prijateljev z avtomobilom vozil proti Mladenovcu. Ker je bila cesta zaradi trajnega deževja blatna in polzka, je avto zdrčal v Obcestni jarek. Milenko Savčič si Je pri padcu zlomil roko ter se tudi na desni nogi težko poškodoval. Nevarno ranjen ie bil tudi vi-sokošolec Darič. Tri osebe pa so ostale nepoškodovane. Nad Milošem Savčičem je bila izvršena operacija. * Grozna nesreča delavca brez strehe. Na kolodvoru v Novem Sadu je prošlo sredo prenočeval delavec Jovo Saličimovič, rodom iz Bihača, v nekem praznem vagonu Pri ranžiranju vlaka pa ie Saličimovič padel pod lokomotivo, ki mu le odrezala obe roki. Prepeljali so ga v bolnico. * Bela zastava na Jetnflšnici v Ormožu. Na jetnišnici okrajnega sodišča v Ormožu Je bila od prošle sobote do torka izobešena bela zastava, ki pomeni, da v tem času ni bilo v njej nobenega jetnika, kar se redkokedaj pripeti. Že v torek pa sta bila izročena v tamkajšnje zapore dva fanta, ki sta osumljena, da sta vlomila v tamkajšnji poštni urad ter odnesla iz ročne blagajne 200 Din. * Krvav pretep lz ljubosumnosti. Seljaki-nji Marija Prubinič in Slava Skariač doma obe iz okolice Karlovca. sta živeli že dalle časa v sovraštvu. Prubiničeva ie v sredo zvečer v moški obleki prišla v Skariačevo hišo z namenom, da se maščuje nad sovražnico, češ, da ima nedovoljeno razmerje z njenim možem. Razvila se ie med njima krvava bitka, v kateri je Prubiničeva svojo nasprotnico z nožem zabodla v prša. Poškodba je smrtnonevarna. * Bivanje inozetncev v naši državi. Inozemci smejo prebivati po na novo izdanih ministrskih navodilih v naši državi: Če imajo redni potni list z vizo našega predstavništva v inozemstvu za čas, dokler velja viza. Kdor hoče. ko mu ooteče viza, še nadalje bivati v državi, sme prositi s posebno prošnjo za podaljšanje bivanja, toda le največ za dva meseca, pri prvostopnem državnem upravnem oblastvu svojega bivališča, tj. pri sresk. poglavarju (sreski izpostavi v Skofji Loki. odnosno pri policijskem ravnateljstvu v LjubljanO Daljša bivanja dovoljuje veliki župan, toda le največ za leto dni. le onim. ki so že od leta 1918. neprestano v naši državi, lahko dovoli bivanje za nedoločen čas. Vsak inozemec mora imeti redni potni list. Kdor ga še nima, naj si ga nabavi vsa i v treh mesecih. V posebnih primerih so mogoče izjeme. ProJnle ra bivanje, ki iih je kol-kovati z Din 25 —, se vlagalo kakor doslej, tudi v primerih pod točko 3.), pri zgoraj navedenih prvostopnih oblastvlh oo predpisanem obrazcu, ki se dobi pri njih — Iz prošnje morajo biti razvidni ti-le podatki: a) Ime, priimek, roistno leto in dan. držav- SRAJCE, KRAVATE paffoe, naramnice, nogavice. ?ep-n« robce, čepice rtd. kupite najceneje pri ŠTERK tiasl KARNIČNIK Stari trg 18. 6*43 Uanstvo. narodnost fn bivališče prosHčevo. b) Vsi njegovi družinski člani (po imenu navedeni), ki žive s prosilcem ▼ skupnem gospodinjstvu, c) Od kdaj prebiva v državi. Kdor prosi dovoljenje za nedoločen čas, mora priložiti potrdilo županstva (v LJubljani policijskega ravnateljstva), da Je že od leta 1918. neprestano prebival v državi. d) PokHc. Kdor mora imeti Doleg dovoljenja za bivanje tudi dovoljenje za za-poslenje, mora priložiti overovljen prepis dotičnega dovoljenja inspekciie dela ali vsaj njeno potrdilo, da ie vložil prošnjo za dovoljenje o zaposleniu. e) Imovinske in pridobitne razmere. f) Posest potnega lista, g) Kratka utemeljitev prošnje. — Vsaj 14 dni pred po-tekom prejšnjega dovoljenja se mora prošnja obnoviti. Dosedaj od ministrstva notraniiH del izdana dovoljenja ostanejo ▼ veljavi, dokler ne poteče njihov rok. o FLOR - NOGAVICE 0 S bluze, rokavice, damsko perilo, S U torbice, dežnike itd. kupite naj- U r. ceneje pri « . ŠTERK nasl. KARNIČNIK ■ 0 stari trg 18. a Q 3IOIOIOIOIOIOIOIOIO ♦ Dan bonbončkov v Novem mestu. Dan bonbončkov bo priredila 10. Juniia ženska C. M. podružnica v Novem mestu, na kar opozarjamo rodoljubno občinstvo. 999 ♦ Naši današnji nakladi je priložena posebne pozornosti vredna priloga znane bančne tvrdke Bankovno komanditno društvo A. Rein i drug v Zagrebu, katere vsebino predvsem priporočamo našim cenjenim čitateljem. Splošno znana točnost in solid-nost te tvrdke kaor tudi sijajni uspehi njenih strank so povzročili , da se ta tvrdka smatra danes za največje in najpomembnejše podjetje te vrste. 6001-a ♦ Pri zaprtju, motenju prebave, neenakomernem valovanju krvi, glavobolu, obči onemoglosti vzemi zjutraj na tešče čašo naravne grenčice »Franz-Josef« Na klinikah za notranje bolezni so preizkusili, da Je grenčica sti vojaškega stanu in o nalogah, ki jih čakajo. Nič nimamo proti veselemu razpoloženju bodočih vojakov, vendar ne sme to veselje izzveneti v surovosti, pri katerih je potrebno cejo posredovanje varnostnih organov. Iz Litije t— Odhod naših planincev na Bijele Ste* ne. Z današnjim opoldanskim vlakom od« potuje odbor litijske podružnice SPD z nekaterimi člani k otvoritvi nove planinske koče HPD na Bijelih Stenah (1335 m) pri Ogulimi. Litijski planinarji bodo ob tej priliki poklonili bratski hrvatski organiza« ciji krasno izdelan posnetek Sv. gore nad Litijo. i— Pokončevalec brajd prijet. Gospod Premk, posestnik v Gradcu, je opazil, da se mu je začelo sušiti trtje. Po natančneje sem opazovanju je ugotovil, da mu je vin« ska trta, ki je tvorila prav lično brajdo, vsa izpodrezana in da je uničenih 37 trt. Hudobnega dejanja je bil osumljen neki okoličan, ki so ga aretirali in oddali v za« pore okrajnega sodišča. i— Konj odgriznil kravi jezik. Pri Voz« hi v Šmartnem so imeli v hlevu konja in kravo, ki sta pulila iz jasli vsak svojo kr« mo. Kravi pa zadnje dni njena ženska na» tura ni dala miru. Menda iz gole ženske nagajivosti je silila v konjske jasli in je konju izpred gobca pulila mrvo. Potrpe* žljivi konj je nekaj časa prenašal muhaste kaprice svoje hlevske sosede in tovarišice. Končno pa se mu je zazdela kravja po« žrešnost vendarle prehuda. Krepko je hlastnil z gobcem in prijel svojo tovari« šico prav za predolgi jezik. Močno je za» škrtnil in že je odletel jezik na tla. Dogo* dek je vzbudil v Šmartnem mnogo veselo« sti. Ženski nestvor, kravo brez jezika, pa so morali zaklati. i— Zaradi pijanosti preložena poroka. V Šmartnem pri Litiji bi se imela vršiti v nedeljo poroka nekega kmečkega para iz bližnjih hribov. Pa sta prišla ženin in ne« vesta, ki sta se v družbi svatov z izdatni« mi požirki okrepčala za opasno pot, v ta« ko navdušenem stanju pred oltar, da ju duhovnik ni hotel poročiti, dokler se vsa čestita družba, predvsem pa ženin in neve« sta ne iztrezneta. Svatovski sprevod se je moral nato obrniti izpred oltarja, kamor so se povrnili še Ie, ko so si razgrete živce ohladili s pomočjo črnih kav in svežega zraka. Dogodek je zelo značilen za naše razmere Razumljivo je, da je neobičajni dogodek vzbudil po okolici različne ko» mentarje. Sledeče srečke V. razreda državne razredne loterije, bi iih je predala Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, Žrebanje dne 23. maja 1928. Din 3.500 je zadela št. 20.178. Po Din 1.500 so zadele št. 5.707, 115.603, 7.691, 7.676, 58.367, 58.387, 72.164, 109.776, 78.763, 123.821, 123.847. Po Din 500.— so zadele št.: 14.113, 14.115, 14.133, 100.738, 100.740, 5.796, 30.939, 80.951, 53.443. 66.601, 91.800, 91.726, 115.627, 115.6re 115.612, 20.176, 22.518, 46,080, 46.1?8, 46.183, 58.255. 58.203, 58.275, 70.243. 70.340. 70.333, 72.161, 109.894, 78.712, 103.107, 10.833. 10.961. 10.945. 34.603, 34.677. 34.786, 34.768, 47.345, 47.372, 47-361, 47.326. 60.126, 84.694, 97.390, 97.379, 97.412, 97.499, 97.477, 108.107, 108.214, 108,280, 108.281, 123.872. 123.823, 123.802, 123 957, 123.939, 24.570, 23.334, 24.211, 24.221, 24.214, 35.841, 95.99C 97.499, 97.477, 111.466, 111.483, 111.451. Dobitke bomo IrplačevaH od t JuntJa do 14. septembra t L Srečke za tekoče žrebanje so razprodane ln toraj Izžrebanih ne moremo več zamenjati. Naročijoe dopisnice bomo priložili dne 90. maja ter prosimo vse Interesente, da počakajo z naročili aa oa$e naročilnice. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19 »JUTRO« St. 123 3 Sobota, 26. V. 192S Ljubljana, Krekov trg. ZA B1NKOŠTI! Din 58 "Lp"' O n 189 Din 23— platneni V O I K Gospodarstvo Iz Kranja r— Vročekrvni vaški fantje. Po naših vaseh še vedno ni izumrla bojevitost in »auf-biksanje« domačih ftntov. To lastnost je moral okusiti posestnikov sin Ragelj iz Oreh-ka, ko je šel v Gornje Bitnje kupovat kolo. Domači fantje so ga dobili med svoje pesti in palice ter ga tako zdelali, da so ga morali še isto noč prepeljati i vozom v Kranj k zdravniku. Proti napadalcu je uvedeno po-iitopanje. r— Kranjska osnovna šola v Ljubljani. Jugoslovanska Matica je povabila tukajšnjo osnovno šolo, naj vprizori v ljubljanskem gledališču Ribičičevo mladinsko igro >V kraljestvu palčkov«. Kakor je znano so dosegli malčki z vprizoritvijo te igre v Kranju zelo lep uspeh. r— Tukajšnja obrtna nadaljevalna šola zaključi to nedeljo šolsko leto z razdelit« vijo izkazov in odhodnih izpričeval. Od 9. do 12. dopoldne in popoldne do 16. bo od* prta razstava vajeniških del in rizb. r— Novi sneg. Deževno vreme je prine« slo preteklo sredo precejšnje presenečenje. Med tem ko je v ravnini neprestano de* zevalo, je zapadel v planinah precej v ni« žino nov sneg. Zato je temperatura znat« no padla. Iz Trbovelj t— Rudniško gasilsko društvo Trbovlje I. «i je nabavilo rešilni avto. Ta bo za našo dolino prava dobrota, če pomislimo, da je naša dolina dolga okrog 6 km in da je bilo treba včasih ponesrečence spravljati do zdravnika ali do bolnice na neprimernih vozilih, ki so stanje ponesrečenca še poslabšali. Vendar je potrebno, če hočemo, da bo rešilni avto služil v polnem ob6egu svojemu namenu, da se izipopolni telefonsko omrežje. Rešilni avto ima pomen le, če lahko izvrši prevoz ponesrečenca hitro in udobno. O tem naj razmišljajo merodajni činite-lji! - t— Konferenca med TPD in občino. Pred dnevi so se sestali zastopniki občine in TPD k nekaki konferenci, ki jo je vodil sreski poglavar g. Pinkava. Konferenca naj bi rešila vodensko šolsko vprašanje v vsestransko zadovoljstvo. Do kakih pozitivnih zaključkov ni prišlo. Tako bo ostalo vodensko šolsko vprašanje nerešeno toliko fesa, da bodo rešili zadevo upravno in pravno v zadnji instanci. t— Voz mesa zaplenjen. Tržni organi v Trbovljah so zaplenili nekemu mesarju iz Posavja voz mesa, ki ga je prodajal po ze* lo nizki ceni. Ko so mesarja vprašali po potrebnih izkazilih, se je pokazalo, da je brez njih. Živinozdravnik je ugotovil, da je meso popolnoma neužitno, nakar so ga uničili. ........--< - - • Iz Ptuja j— Roparski umor. Iz Ptuja poročajo, da je davi vse prebivalce v Svetincih in pri Sv. Urbana presenetila vest, da leži znani posestnik in konjederec Jakob Žlajfer ubit na poti iz svojega vinograda. Kakor so poizvedovanja dognala, sta ga ubila nje* gova hlapca Ludvik Bre« in Karol Cotar, ki sta ga tudi oropala. Eden izmed njiju sc je namreč zanimal za njegovo hčerko, čemer pa se je pokojni Jakob Žlajfer pro* tivil, nakar sta sklenila, da ga ubijeta. Svoj namen sta izvršila v pretekli noči, ter Žlajferju oropala tudi znesek 6000 Din. Oba morilca sta že v zaporu. j— Velik požar. Snooi ob 22. je izbruh« ril v Puglu velik požar. Pogorela so To* mažu Golcerju in Konradu Ramšaku vsa gospodarska poslopja. Zlasti hudo je pri« zadet Tomaž Bolcar, ki je imel zelo lepo urejeno gospodarstvo in ki mu niso po« goreli samo vsi gozdovi, temveč tudi vsi gospodarski stroji. Nevarnost, da se požar razširi na vso vas, je bila zelo velika, ker stoje hiše tesno skupaj in so večinoma s slamo krite. Le požrtvovalnosti gasilcev in vsega prebivalstva se je zahvaliti, da ni došlo še do večje nesreče. Pred sodniki Premetena natakarica Tvanka je šele 20 let stara, a že polna v^eh muh. Dekle je doma v Lokah, s svojim očetom se slabo razume, zato je on tudi ne mara, in morala je s trebuhom za kruhom. Ivanka je zelo jezna na svojega očeta in sama ne ve, kako bi se nad njim maščevala. Februarja letos se je pojavila v Zelencu, kjer se je ljudem predstavljala kot sodna uradnica, ki kupuje drva za litijsko sodnijo. V Spodnji Jablanci in v Gradišču ter St. Jurju pa se je predstavila trem kmetom kot uradnica glavarstva in je popisovala živino. Ivanka je že lani v novembru .^odnesla v Klenku Janezu Grilcu nekaj stvari, ki so bile vredne par sto dinarjev. Kmetje, katerim se je Ivanka predstavila kot uradnica, niso bili oškodovani, razen kmetice Micike. ki ji je dala 46 Din, da bi šla zanjo k odvetniku v Ljubljano. Micika je bila namreč obtožena radi žaljenja časti in Ivanka ji je obljubila, da se bo kot uradnica zanjo zavzela, da ne bo zaprta. Pred senatom se je obtožena zagovarjala, da je pač vse to delala samo zaradi tega, da bi napravila sramoto svojemu očetu. Ko ji je razglasil predsednik sodbo in ji povedal, da bo sedela 2 in pol meseca zaradi tatvine pri Grilcu in pa zaradi goli/ufije, je skesano dejala: >Ah, ah. mislila sem napraviti očetu sramoto, pa sem jo napravila sama sebi. Vikoli več me ne boste videli!« Stražnika je oškropil Lipe je navihanec, da mu ni para. Po poklicu je pek, razume se pa tudi na sobno slikanje, saj sam trdi, da zna pleskati kakor malo kdo. Marca letos se je spravil nad svoje stanovanje v ljubljanskem predmestju in je vsega prebelil. Ko je ravno mešal apno, je prišel mimo hiše višji stražnik Peter. Lipe je urno pograbil svoj čopič, potegnil parkrat po stropu sobe v prvem nadstropju; potem je pa hitro zamahnil s čopičem nad stražnikom, ki je baš tedaj stopal mimo. Z belim dežjem seveda stražnik ni bil zadovoljen, ker mu je brezobzirni Lipe poškropil dežni plašč. Stražnik je hitel v hišo, a Lipe se je skril. To mu pa ni nič pomagalo. Sodnik ga je obsogil na 300 Din globe. Porota Zaključni dan porotnega zasedanja v Novem mestu Spoliranje dolarskih pisem ▼ okolišu starp-trške pošte. — Poneverbe pismonoše Fr. Padarja v Vel. Laščah. Novo mesto. 25. maja. Danes, zaključni dan razprav v tem porotnem zasedanju, sta se morala zagovarjati pred porotniki Marija Radetova, p. d. Bar-čeva, roj. 1. 1896. v Predgradu, pristojna v Stari trg, samska, bivša poštarica v Starem trgu, sedaj v Predgradu 106. še nekaznovana, radi hudodelstva tatvine in hudodelstva poneverbe, ter France Padar, roj. 1. 1883 v Zagorici, pristojen v Videm - Dobrepolje, oženjen, bivši pismonoša, potem lesni mani pulant, že kaznovan, radi hudodelstva poneverbe in prestopka zakona o posesti in nošenju orožja.- Že več let sem so se čuli v okolišu staro-trške pošte glasovi, da odpira poštarica Marija Radetova pisma iz Amerike in da jemlje iz njih dolarske bankovce. Ob vizitaciji poleti 1927. so ljudje ta sum izrekli tudi napram inšpektorju Vladimirju Kosu, ki je pregledoval pošto. Inšpektor takrat sicer ni uvedel preiskave proti Radetovi. ker ni pričakoval uspeha, pač pa je povzročil, da so začeli Radetovo nadzorovati, nakar je poštni inšpektor Mijo Sedlar letos sredi februarja nenadoma izvršil novo revizijo. Pri tej vizitaciji je inšpektor predvsem ugotovil, da Radetova ni točno odpremljala ameriških pisem strankam, ampak da je več pisem po nekaj dni zadržala; nadalje da so bila mnoga pisma poškodovana, očitno nasilno odprta in zopet zalepljena z gumijem; da so bila v pismih ona mesta, kjer se je govorilo o številu poslanih dolarjev, zapac-kana s črnilom ali pa so bile prvotne številke prenarejene v druge manjše. Pod bremenom dokazil se je obtoženka udala in pri znala, da je res odpirala ameriška pisma in jemala iz njih dolarje. Po podatkih preiskave znaša število dolarjev, ki jih je obtoženka pobrala iz pisem, 152 v vrednosti 8360 Din Obtoženka je poštnemu inšpektorju ob koncu pregledovanja tudi priznala, da je na 10. poštnih nakaznicah poneverila denar v znesku 12.894 Din ter poneverbo krila s tem. da je sama podpisala na nakaznicah tiste osebe kot prejemnike, ki jim je bil denar namenjen. Proti Radetovi so uvedli disciplinarno preiskavo, ki se je končala s tem, da je bila odpuščena iz službe. Neodvisno od disciplinarne preiskave je uvedlo sodišče kazensko preiskavo. Rodetova je kot obtoženka priznala, da je res poneverila denar 10. nakaznic v znesku 12.894 Din in rta je na prej opisani način spoli rala ameriška pisma, dasi se na vsako posamezno ne more spomniti. Franc Padar je stopil v službo na videni ski pošti 15. septembra 1909 in je ostal tu kot pismonoša do 29 avgusta 1924.; prekini! jo je le med svetovno vojno. Pred vojno je Padar pohvalno izvrševal službo, po vojni pa so se začele proti njemu pritožbe. Vroče-vanje inozemskih, zlasti ameriških pisem, je postalo neredno in celo izplačilo poštnih nakaznic je zadržal pogosto ne-le za več dni. ampak za cele mesece. Če so se ljudje pritožili, zakaj še niso dobili zneskov, ki so bili nanje odposlani že pred dnevi ali tedni, jim je obtoženec došli denar z raznimi izgovori izplačal, zato pa je pridržal nove nakaznice z denarjem. Tako je obtožene«' padal vedno globlje in je končno znašala vsota pridržanega denarja nad 20.000 Din. Leta 1924. je bila uvedena preiskava, pred katero pa je mož ušel čez mejo v Italijo. V postojnskem okraju je preživel pod napačnimi imeni več let, dokler ga niso lani izsledili in ga marca meseca letos oddali iugosloven-skim sodnim oblastem. Obtoženec priznava poneverbe, katerih je obtožen. Zagovarja se, da ga je v kazniva dejanja zavedlo njegovo slabo gmotno stanje; trgovina njegove žene da je začela med vojno pešati in ko je prišel 1. 1918. iz ruske ga ujetništva, je našel trgovino prazno, po sestvo zadolženo in otroke zanemarjene; v začeiku je jemal poštni denar Ie kot posoii lo, pozneje pa je uvidel, da poneverjenih zneskov ne bo mogel vrniti in je radi tega zbežal v Italijo, kjer so ga izsledili. Posest neprijavljenega samokresa, ki je po zakonu prepovedana, obtoženec priznava in je bil samokres tudi pri njem najden. Senatu je predsedoval sodni svetnik dr. Fisfhinger, votanta sta bila sodna svetnika dr Romih in dr. Hočevar, obtožnici je zastopal namestnik državnega pravdnika gosp. Kovač, zagovornik Radetove je bil dr. Re-žek, Padarja dr. Vašič. Razprava proti Radetovi je trajala do 17. ure, proti Padarju do 20.30 Porotnikom so bila stavljena glede Radetove šiiri vprašanja, od katerih so poleg drugih pctrdili, da je zakrivila hudodelstvo tatvine in hudodelstvo poneverbe v nepremagljivi sili. Na podlagi te odločitve je bila Radetova oproščena. Glede Fadarja je bilo stavljenih porotnikom pet vprašanj Ker so prav tako kakor pri Ra letovi potrdili, da je zakrivil hudodelstvo poneverbe v nepremagljivi sili, je bil glede tega oproščen, pač pa radi nedovoljene posesti orožja obsojen na 24 ur « a p o r a. Roparska morilca Slapšak in Skomina pomilos^ena Novo mesto, 25 maja. Danes je došlo obvestilo, da je kralj po« milostil morilca Slapšaka in Skomino, ki sta bila zaradi dvojnega roparskega umo« ra v Sentjanškem okraju obsojena v smrt na vešalih, na dosmrtno ječo Ko so obso« jencema. ki sta se že docela udala v svo« jo usodo in bila pripravljena na eksekuci« jo, ki bi se imela te dni izvršiti, sporočili, da ju je kralj velikodušno pomilostil. sta nekaj časa bila, kakor da ne razumeta, kaj jima pripovedujejo, nato pa sta skočila po« konci in začela veselo kričati in hvaliti uso do, ki jima je bila tako naklonjena. Oba pomiloščenca bodo najbrže že jutri eskor« tirali v mariborsko kaznilnico. Konkurz Slavenske banke Kakor smo že poročali, se je vršila 21. in 22. t. m. v trgovinskem ministrstvu v Beogradu na prošnjo upniškega odbora sklicana konferenca med istim ter zastop* niki Trboveljske premogokopne družbe in upravnega sveta Slavenske banke, in sicer v svrho poravnave in čim prejšnjega izpla. čila terjatev. Konferenca se bo nadalje* vala 11. junija in bo vlada na interven« cijo upniškega odbora poskrbela za to, da se bo konference udeležila tudi Lander« banka, ki sedaj ni poslala svoiega zastop« nika, niti je našla za vredno, da svojo od« sotnost opraviči, day je bila tudi ona od trgovinskega ministrstva pozvana na kon« ferenco. Trboveljska dru?ba, ki je za 31. t. m. sklicala svoj redni občni zbor, je obvesti« la svoje delničarje, da morejo deponirati svoje delnice tudi pri denarnih zavodih v inozemstvu, to pa na podlagi svoječasno ji izdanega dovoljenja trgovinskega mini* strstva. Na brzojavno prošnjo upniškega odbora je trgovinsko ministrstvo Trbovelj« ski družbi edvzelo ta privilegij in izdalo odredbo, da se morajo za občne zbore Trboveljske družbe polagati delnice v tu« zemstvu. Vzlic močnemu pritisku vztraja vlada na svojem zakonitem stališču in so njeni merodajni člani dali zastopnikom upniškega odbora topogledna zagotovila. Pri Trboveljski družbi je bila Slavenska banka zainteresirana s paketom 85.000 ko« madov delnic, razen tega tudi komitenti banke z nad 30.000 komadi Vse te delnice drži pri sebi Lan erbanka na Dunaju in si prisvaja nad njimi zastavno in reten. cijsko pravico za denar, ki ga je vložila zadnje leto pred polomom v Slavensko banko, katera že od leta 1924. ni bila stvar« no ničesar drugega, kakor Landerbankina filijala. Pozdravljamo energično borbo upniške« ga odbora za pravice upnikov, da bi se čimprej končal konkurz Sla-enske banke, v katerem je samo Slovenija angažirana s terjatvami v znesku okrog 90 milijonov dinarjev. — Francosko - jugoslovensko - romunska valutni unija. Ponovno smo že poročali o prizadevanju francoskih vladnih in finančnih krogov glede sodelovanja Fran« cije pri stabilizaciji naše valute. Merodaj« ni krogi v Franciji nam zamerijo, da smo glede posojila in v vprašanju stabilizacije dinarja prezrli našo staro zaveznico, ki se je zadnja leta finančno in gospodarsko že toliko opomogla, da zopet lahko prihaja v poštev kot posojilodajalka. Francija bi želela, da bi bila v bodoče naša valuta naslonjena na francoski frank, prav tako kakor bo romunska. Iz Pariza poročajo, da se trenutno nahaja v Parizu guverner new» vorške Federal«Reserve*Bank Strong. Isto* časno so prispeli v'Pariz tudi vodilni an» gleški bankirji. Kakor poroča «Daily Mail» se vršijo pogajanja za dalekosežni med* narodni sporazum na finančnem polju v zvezi z nedavnim povišanjem diskonta v Nevvvorku kakor tudi za stabilizacijo francoskega franka. Poleg tega pa se raz« pravlja o ustvaritvi francosko*jugosloven* skotromunske valutne unije. Iz navzočno« sti vodilnih angleških bankirjev moremo sklepati, da bo v tem vprašanju sodelova* Ia tudi Anglija. Vsekakor je značilno, da je finančni minister Markovič, ki se trenut« no nahaja v Parizu, izjavil, da bo ostal v Parizu še teden dni, dočim se je prvotno takoj po ratifikaciji arbitražnega dogovo« ra za ureditev vprašanja srbskih predvoj« ni!" posojil nameraval vrniti v London. — Vprašanje trgovinskih pogajanj s Francijo. Kakor znano so se lani trgovinska pogajanja s Francijo razbila, predvsem zaradi tega, ker nam Francija ni hotela priznati največjih ugodnosti za blago, ki ga izvažamo v Francijo. Ena izmed spornih točk je bila tudi zahteva po znižanju naše uvozne carine na vino V zadnjem času pa opažamo, rta je Francija bistveno spremenila smernice svoje trgovinske politike. Čeprav Francija po zakonu ne priznava principa največjih ugodnosti vendar je že ob priliki pogajanj za trgovinsko pogodbo z Nemčijo pustila pa-*ti svojo zahtevo po enostranskem priznanju največjih ugodnosti. Nemčija je prelomila odpor Francije ter jo prisilila, da je opustila politiko protekoijonizma v svoji carinski tarifi. Ta uspeh Nemčije je velike vaz. nosti tudi za vse druge države, kajti nemško francoska pogodba pomeni novo epoho v trgovinski politiki Francije. Pravkar je tudi Avstrija sklenila trgovinsko pogodbo s Francijo. Tudi njej je dejansko uspelo dobiti priznanje največjih ugodnosti za uvoz v Francijo. Izvzeta je bila le gotova vrsta tarifnih postavk francoske carinske tarife, katere si hoče Francija kridržati za pogajanja z drugimi državami, ki pa niso za izvoz iz Avstrije v Francijo večje važnosti. Pozneje pa bodo tudi v tem pogledu Avstriji priznane največje ugodnosti. Pogodba med Nemčijo in Francijo je bila Z3 druge države signal za trgovinska pogajanja. Tudi Zedinjenim državam. Belgiji, Italiji in Švici je pri teh pogajanjih uspelo dobiti od Francije materi-jelno priznanje največjih ugodnosti. Trenot-no se v tem pogledu pogajata tudi Češkoslovaška in Madžarska. Za našo državo je sprememba trgovinske politike Francije velikega pomena. Uspeh Nemčije in ostalih držav je prvi korak k likvidaciji evropskega pro-tekcijonizma. Izgledi za uspešna trgovinska pogajanja med našo državo in Francijo so danes mnogo ugodnejši. Ni dvoma, da bo Francija tudi nam če ne formelno pn vsaj dejansko priznala največje ugodnosti. Lahko tudi računamo, da nam bo uspelo prav tako povoljno rešiti ostala vprašanja. Ker more francosko tržišče postati velike važnosti za naš izvoz zato bi bilo potrebno, da tudi mi čim prej pričnemo ponovna trgovinska pogajanja s Francijo. — Poslabšanje trgovinske bilance ■ Avstrijo v tekočem letn. Nedavno smo poročali o znatnem poslabšanju naše trgovinske bilance s Češkoslovaško. Po pravkar objavljenih podatkih o avstrijski zunanji trgovini za razdobje januar - april pa je razvidno, da se je tudi naša trgovinska bilanca z Avstrijo v tekočem letu znatno poslabšala. V prvi tretjini t. L smo po avstrijski statistiki izvozili v Avstrijo za 40.6 milijona šiliugov napram 59.4 milij. šil. v istem razdobju leta 1927.; uvozili pa smo za 51.0 milijona Din napram 46.5 milijona Din v istem razdobju L 1927. Ker se je na eni strani povečal uvoz iz Avstrije, na drugi strani pa je nazadoval izvoz v Avstrijo, se je lanskoletni suficit zunanje trgovine z Avstrijo za razdobje januar-april v višini 12.9 milijona šilingov letos spremenil v deficit v višini 10.4 milijona šilingov. = Pričetek trgovinskih pogajanj r Avstrijo. Iz Dunaja poročajo, da je avstrijska vlada prejela iz Beograda sporočilo, da s« bodo pogajanja za revizijo avstrijsko - jugoslovenske trgovinske pogodbe ponovno pričela 7. junija ua Dunaju. Kakor znano so bila ta pogajanja Lani v decembru prekinjena. V dunajskih poučenih krofih se pričakuje, da bo mogoče pogajanja zaključiti v dveh tednih. Zdi se, da so avstrijski merodajni krogi g!e 58. v Jugobanki po 87 in v Ze-malisk' Sars^evr po 143. Zasebne vrednote so hi'e 7anemai'•Jne. Zaključena je bila samo Slavonija po 115. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.9325, Berlin 0 - 13.7075, Bruselj 0 — 7-93, Budimpešta 9.916 - 9.946. Curih 1093 5 — 1096.5 (10951. Dunaj 7.9825 — 8.0125 (7-9975), London 277.08 _ 277.88 (277.48), Newyork 56.73 — 56.93 (56.83). Pariz 0 — 223.77, Praga 168.05 - 168.85 (168.45), Trst 298.25 — 300.25 (299-25). Zagreb. Amsterdam 0—22.9325. Berlin 13.5865 do 13.6165. Dunaj 7.9825—8 0125, Budimpešta 9.916—9.946, Milan 298.357—300.357, London 277.08—277.88, Newyork 56.73—56.83, Pariz 222.78—224.78, Praga 168.05—168.85, Curih 1093.5 do 1096.5. Dunaj: Beograd 12.48—12.52, Berlin 169.95 do 170.35, London 34.63875-34.73875. Newyort 3737 do 37.47, Milan 709.25—711.75, Praga 21.01 do 21.09, Curih 136.66—137.16: dinar* 12.44—12.50. Curih: Beograd 9.1325. Berlin 124.125, New-york 518.90, London 25.33625, Pariz 20.4325, Milan 27.34. Praga 15 38. Budimpešta 90.655. Bukarešta 3.215, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73.025. Trst. Ee-igrao 333—33.6. Dunaj 264.25— 270 25. Praga 56.11—56.41, Pariz 74.575— 74.875, London 92.575—92.775, Newyork 189H -IS9« Curib 365—367, dinarji 33.25 —3:1.75 Deviza Beograd aa ostalih borzah: v Pragi 59.14, v Berlinu 7.352. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Praštediona 845 — 0, Kreditni zavod 157 — 175, Trboveljska 525 — 525 (525), Vevče 105 — 0, Ruše 265 — 280, Sešir 105 — 0, Stavbna 56 — 0, Kranjska industrijska 310 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 450 do 451.5, kasa 450-451.5, za Junij 453—454, za december 472—473, investicijsko 91 75—92.5, agrarne 57—57.5; bančne vrednote: Hrpo 58.5—60, Poljo 18—20, Kreditna 85—86, Praštediona 851 do 855, Ljubljanska kreditna 126—130. Jugo 87 do 87.5, za december 91.5-93. Narodna 6925 do 7100, za december 7350—7450. Zemaljska Sarajevo 140—147.5, Srpska 139—140; industrijske vrednote: Našička 1900—0. Girtmann 210—220, Slavonija II—12, Narodna šumska 32 5—35, Nihag 3—10, Danica 145—149, Drava 375—385. Vevče 106—108. Dubrova*ka 460—480. Trbovlje 532 do 537, Tvornaca vag. 98—100, Šečerana Osijek 507.5 do 510. Beograd. Vojna škoda 449—449.5, investicijsko 91.5—92.5, agrarne 57—58. Blagovna tržišča Z lesnega trga. Nedavno je posebna deputacija lesnih pro-ducentov iz Sušaka predložila trgovinskemu ministru načrt statutov za lesno borzo na Sušaku. Prošnjo za ustanovitev te borze utemeljujejo 8 tem, da se sedaj preko Sušaka letno izvaža okrog 40.000 vagonov lesa, poleg tega pa še okrog 10.000 vagonov preso Reke za Španijo, dokler nimamo trgovinske pogodbe s Španijo. Istočasno so eušaški in-dustrijci podvzeli akcijo, da se izgradi luka v Martinščici, kjer bi se lahko uredilo skladišče za 130.000 kub. m. lesa. S tem bi kapaciteta sušaškega pristanišča mnogo pridobila ter bi bilo mogoče ves les iz Sloveuije izvažati preko Sušaka — Martinščice — V zadnjem času se jugoslovenski mehki les v vedno večji množini izvaža v Afriko, in to ne samo v severno temveč tudi v francoske kolonije ob zapadni obali. Francoski kores-pondent dunajskega >Holzmarkt< je mnenja, da bodo direktne kupčije iz Jugoslavije v Zapadno Afriko sčasoma zavzele znat«?n obseg. Težkoče obstojajo predvsem le zaradi dimenzij (v francoskih kolonijah se v prvi vrsti trgujejo madrijerji v določenih dimenzijah od 75—220 mm). Ljubljanska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca živahna. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in sicer 2 vag. desk, smreka*jelka, 28 in 38 mm, monte, fco vag. meja po 515, 1 vag. tramov, 6*7—6 m in 4-5. 5«6 od 6 do 10 m, fco vag. meja po 300; 1 vag. tramov 3*3, 3*4, 4*4, od 4—9 m, odnosno do 13 m, po vag. meja po 335 in 1 vag. tramov 18=24, od 5—8 m. po vag. nakl. post. po 250. Nudi se 30 vag. drv, hrastovih, popolnoma suhih, 80 odst. cepanic, 20 odst. okroglic, po vag. nakl. post. po 14. Po* vpraševanje je za hrastove podnice, 43 milimetr., 2 65 m. 18—^ cm, fco vag. nakl. post. po 1050. DežeMi pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78*79 kg, 2 odst., slov. post.., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška prompt« na po 410—412-5 Din, slavonska prompt« na po 397.5—400; turščica (slov. post., na« vadna tarifa, plač. 30 dni); baška prompt« na po 350—352.5; moka: «Og» fco Ljub« ljana, plač. po prejemu po 555—565 Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet 7 vag. pšenice, 2 vag. ovsa, 34 vag. turščice, 3 vag. moke m 3 vag. otrobov. Pšenica: baška. 77-78 kg 355—357.5: baška, 78-79 kg 357.5—360; gornje banaška. 78-79 kg 350—355. Oves: baški rn sremski 265 — 270; makedonski 222.5 — 227.5. Turščica : baška in sremska 297.5—300; za junij 300—302.5; banaška 295—297^. Moka: baška vOg« in »Ogg« 485—495; »2« 465—475; .5. 445—455; »6. 420—430; »7. 350—360. Otrobi : baški in sTemski v Jutastili vrečah 227.5—232.5. Dunajska borza za kmetijske proizvode. (24. t. m.). Prijaznejše ameriške notacije m--0 vplivale na tendenco dunajskega tržišča. 1'rcmf^ se je dai;e fibal v minimalnih mejah, ker so kupci skrajno rezervirani. Tudi za blago nove žetve ni zanimanja, ker obstojajo izgledi za zboljšanje posevkov. Jugoslovanska pšenica Tisa (77 kg) se nudi po 1.88—1.89. V turščici je tendenca prijaznejša in "sicer v zvezi s stavko argentinskih pristaniščnih delavcev Notacije za domačo pšenico in rž so bile znižane za 50 groš^v. Uradno notirajo vključno blagovno-promet-ni davek brez carine: pšenica : domača 42.5—43.5. madžarska Tisa 47.25—47.75; r z : marchfeldska 41.75—42.25, turščica: 37—37.5; oves: domači 38.25—38.5. Vremensko poročalo *ptpnrolo?kl »»»od • M«Mwnt 25 maja 1928. ViSim harometTs 30&8 n Kraj Ca* rT>ewr»an !• Liubltan* Mnnbof Zagret . Be*»grdd Sar* levo , Skopi ie . . Dubrovnik Split . . . . • • . e o L. eS 30 640 636 /64-4 75 >7 63 2 6 -9 765-4 64-3 S a e o Z* tmei »etr» ie brzina » metrib Ii Padavine Vrsta » ■■ te t or« 13 8 9 14 14 16 12 12 6 100 95 75 66 58 99 SW 2 NW 2 NW 6 SW 4 mirno n.irno NE 4 NE 8 U 10 7 10 2 3 4 dež dež megla dež dež del 68 Solnce vzhaja ob 4.22, zahaja ob 19.32, luna vzhaja ob 10.3, zahaja ob 0.52. Danev ie bila v Liohltom temperatura 16.8 C najvišja, 8.0 C najnižja Dunajska vremenska napoved za soboto: Najprej še spremenljivo in malo dežja. Hladno vreme. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahni vetrovi z raznih strani. Nebo večino« ma jasno. Temperatura od 12 do 19 stopinj. Morje nekoliko razburkano. m Rudniške katastrofe v Ameriki Naš list je že poročal o nenavadno težki rudniški katastrofi, ki se je do* godila v Brownsvilleju v Pennsylva* niji. Doslej so rešili samo ntkaj živih ljudi, 96 mrtvecev so spravili na dan, a preko 100 jih leži gotovo mrtvih v rovih. Ko so izkopali prvega živega rudarja, so se odigrali okoli rudnika pretresljivi prizori. Sorodniki in znanci nesrečnežev so se nabrali od vseh strani, ker so upali, da bodo rešili še druge rudarje. Policija je morala ope* tovano nastopiti, da vzdrži red. Bojijo se, da bo nervoznost mase povzročila težke nemire. Istočasno skoraj so poročali o dru* gi eksplozijski katastrofi v karlan* skem premogovniku (v Kentuckyju). Po silnem naporu so od 25 pogrešanih rudarjev rešili 10, za druge še ne vedo. Oton Braun, predsednik pruskega zbora, |e najuglednejši nem-Irki republikanec In ima največ Izgledov, da mu bo poverjena sestava nove nemške vlade. Razstava moderne kulture v Brnu Kakor smo že poročali, se otvori ta velikanska razstava danes (v soboto) ob 10. dopolHne. Otvoritve se udeleži* jo zastopstva vsega kulturnega in jav* nega življenja na Češkoslovaškem, a zbor moravskih učiteljev bo izvajal na začetku in koncu več skladb. Na večer pred otvoritvijo so prvikrat pri* redili svečano iluminacijo. Razstava je tako vzorno urejena, da ima vsak važnejši oddelek svoj tele* fon, ki je priključen telefonski centra« Ii. Vseh telefonskih naprav je sku* paj 44. Poleg oddelkov, ki smo jih že ome« nili, bo vzbujal posebno zanimanje go* tovo oddelek vojnega ministrstva. Raz* stavljeni bodo predmeti iz vojaškega geografskega zavoda, vojaškega znan* stvenega zavoda, vojaškega študijske* ga instituta za zračno plovbo in ma* terijal, ki bo podal sliko o vzgojnem delu v armadi. Ta bo gotovo najbolj vlekel. Znano je, kako se češkoslo* vaške vojaške oblasti trudijo, da bi poslale iz vojašnic v civilno življenje čim bolj zavedne državljane. Analfa« betizem pobijajo kakor nikjer drugod, na etično vzgojo polagajo največjo pažnjo, a prav tako tudi na poklicno vzgojo, zlasti na poljedelsko. Iz tega oddelka se bodo učile lahko vse dru* ge države, kakšne naloge ima milita* rizem poleg brambnih in patrijotskih. Zastopana bo tudi telesna vzgoja po vojašnicah. Fosgenske zaloge bodo uničili Komisija strokovnjakov, ki preisku* je vzroke in učinke fosgenske kata* strofe v Stoltzenbergovi tovarni v Hamburgu, je sklenila, da bo dala uničiti vse preostale zaloge nevarne snovi. Zaloga šteje kakšnih 3000 stek* lenic. Za uničenje bodo izbrali bržko* ne kemično pot z amonijakom. Dama s cigareto Zastopnik filmske družbe Pathe* Journal Drankov je odpotoval te dni na Poljsko, kjer je menil posneti nov film. Med vožnjo iz Katovic v Varša« vo se je seznanil z elegantno mlado damo, ki je trdila, da se imenuje Ema Borelli in da je sestrična Pole Negri* jeve. Ponudila mu je cigareto Ko jo je Drankov pokadil, je zapadel v teže ko spanje. Čez nekaj časa ga je orno« tica minila in je opazil, da stiče dama v družbi nekih moških po njegovih žepih. Drankov je dvignil hrup, ven* dar so neznanci ubegnili s 40.000 zlo* tov. V Varšavi je okradenec slučaj« no naletel na damo in jo je dal aretit rati. Dognali so, da je nemška arti* stinja Wendorfova, ki je bila že več= krat kaznovana. Vihat in vlak Nad Lodzern je razsajal te dni takšen vihar, da je vrgel cel tovorni vlak iz tira. V bližini mesta ie podrl hišo. pri čemer sta bili dve osebi ubiti. O nenavadno močni nevihti poročajo tudi iz Berlina. Strela je udarila v tank z vodikovim plinom Zeppelinovih delavnic v Staakenu. Eksploziia je bila tako močna, da je odnesla železne dele tanka stotine metrov daleč in razbila vse šipe v okolici Vendar ni bilo človeških žrtev. Pač pa je strela na drugem mestu ubila neko žensko. Voda je poplavila mnogo cest da je morala nastopiti požarna hramba. Wilkins in Eielson pripravljata za Ie< h SpHzbergov na Norveško potem ko sta preletela polarne kraje. Zvonimir Kosem: Izletniki Prepevaje, s smehljajočimi se lici, so šli preko poljane in poslušali, kako Vriskajo proti nebu škrjančki. Mak sredi polja se je zibal v ve* tru, pšenica je valovala kakor od maestrala razgibano morje, stara tep* ka kraj njive je skrivnostno pošume* vala s svojimi vejami. V daljavi, v svežem zelenilu bukov* ja kipeči grički in hribi — iznad njih čisto v ozadju pod nebo bleščeči se beli dvori Triglava. Gospodična Veronika, ki je stopala na čelu izletnikov, je prepevala: Oj tam za goro, oj tam za goro, škrjančki, škrjančki nam pojo ... Pa je sredi pesmi nenadoma utihni* Ia in zamahnila s slamnikom za ve* likim pisanim metuljem, ki se je pre* letaval baš pred njo. «Hoj, hoj. hoj!» se je s sumljivim naglasom oglasil iz družbe gospod Ju= rij. «Nu — kaj?» gospodična Veronika je planila iz trave. «Ali mislite, da ga ne bom ujela?« »Metuljček je lep, da, da...» je na» daljeval s pojočim glasom gospod Ju* rij. «Samo brzo leti, prebrzo frči —> —* «Pa nič!» se je ujezila gospodična Veronika in obesila slamnik nazaj na roko. «Ker ste tak kavalir, gospod Ju* rij, da javno izražate dvom o moji lovski spretnosti in sreči, mi boste pa zdajle kupili pokalico! Tamle je go* stilna!» «Ojoj!» je zajavkal debeli docent Tomaž, ki je šepal ob strani svoje boljše polovice, gospe Kunigunde, Ve* ronikine tetke. «Ali ne veste, gospo« dična Veronika, da je gospod Jurij pesnik in da so pesniki zmerom brez denarja?!« «Pesnik s&m, pesnik tja — pokalico mi mora plačati, ako hoče ostati na dobrem glasu v naši slavni družbi!* se je hudomušno naščeperila gospo* dična Veronika. «Pa on tako in tako ni pesnik — saj mi še ni zložil nobe* nega soneta!« Nekdo je tedaj bridko zastokal za njenim hrbtom, kakor da so ga z me« čem sunili v srce. «0 jejhata. preljubo logika, kje si doma? Nezadostno, troika. gospodič* na Veronika! Sedite! Ako naš dični gospod Jurij ne kuje sonetov vam, dražestna gospica, s tem vendar še ni rečeno, da ne bi bil pesnik. Mogoče pa zlaga pesmice samemu sebi ali dru* gim CosDodičnam na čast!* J. B. Mairy, Id |e kljub svojim 60. letom nastopil turnejo z bobnom po Belgiji. Udeležil se Je ie večib tekem a svojim bobnom ln bil vedno zmagovalec. Zadnje pismo generala Auffenberga Dunajski listi poročajo o vsebini zadnjega pisma generala Auiienberga, avstrijskega zmagovalca v svetovni vojni pri Ko-marovu. Upokojeni general je živel zadnje čase silno bedno. Prejemal ni baje nobene pokojnine in se je moral preživljati s tem, kar je zaslužil s pisanjem. Nekaj dni pred smrtjo je poslal avstrijskemu vojnemu ministru Vau-goinu prošnjo, nai se vendar usmili njegove družine, da ne umre od lakote po njegovi smrti. Avstrija ni hotela priznati Auffenber-gu penzije zaradi tega, ker je smatrala bivšega vojskovodjo za romunskega državljana, Romunija pa ni hotela o njem nič vedeti. Tako je moral bivši general pozimi prezebati, vse leto pa stradati in je umrl v bedi, ki se za nekdanjega vojskovodjo pač ne spodobi. Pravijo, da bo avstrijska republika sedaj uredila zadevo njegove penzije, kar je s človeškega stališča čisto v redu. ker je bil Auffenberg končno le sluga režima, ki Je državo upropastil, čeprav je s svojimi zmagami pripomogel k njenemu porazu. Ahilleion prodan Grška vlada je kupila gradič Ahilleion na Krtu za 15 milijonov drahem. Ahilleion je bil svojčas last pokojne avstrijske cesarice Elizabete, j>o njeni smrti pa ga je kupil nemški cesar Viljem. Znano .ie, da se je za nakup Ahilleinona potegova'a zadnja leta neka inozemska delniška družba, ki je hotela na Krfu odpreti mednarodno igralnico po vzorcu igralnice v Monte Carlu. Družbi pa je stavila grška vlada tako težke pogoje, da ni mogla računati na uspeh. Pred časom se je govorilo, da bo grška vlada spremenila Ahilleion v zdravilišče, kar se bo sedai najbrže zgodilo, čeprav javnosti še ni znano kakšno tako izrecno določilo. Potres v Peruju Iz Lime poročajo, da je silen potres popolnoma uničil kraj Jaen. Mnogo ljudi je bilo ubitih, na stotine jih je brez strehe. Potresni sunki se nadaljujejo zlasti okoli mesta Chachapoya. Lepe samoveznice zadnjih novosti ter vse druge modne potrebščine izberete po najnižjih cenah pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Afganski kralj in kraljica v Angori Na svojem svetovnem potovanju je dospel afganski kraljevski par sedaj v Angoro, kjer je bil izredno prisrčno sprejet od turškega diktatorja Kemala paše. Velike neprilike so bile edinole s stanovanjem, kajti turška prestolnica nima luksusnih hotelov in visoke osebnosti morajo radi tega prenočevati v salonskih vagonih na angorski postaji. Aman Ullah si je ogledal mesto in mestni svet mu je poklonil album s slikami mesta, dve dragoceni preprogi ter kipec, ki predstavlja Kemal pašo. Potem sta šla kralj in kraljica v parlament, kjer se je vršila njima na čast svečana seja. Po svečanem pozdravu je kraljevski par prisostvoval debati v parlamentu, kjer se je razpravljalo baš o uvedbi latinice, katero ie turški parlament sprejel in priznal in ki se v najkrajšem času uvede v evropizirani Turčiji. Boby, tekač na dolge razdalje Huet, neki hotelir v I.ouvižreu (Belgija), Je stavil, da bo opravil na biciklu in v spremstvu svojega psa Bobvja pot Iz tega kraja v Angers (na Francoskem) in nazaj, približno 1100 km. V dveh dneh sta bila potem v Parizu, kar nI malenkost, ker znaša ta pot 270 km. Ostane še nad 800 km. Za moža bi še šlo, ker Je treniran kolesar, ampak Boby mora že prav pogumno dvigati lastne pete. Doslej se Je držal dobro in Je pričakovati, da bo vztrajal do konca, kjer ga čaka velika čast, a njegovega gospodarja še večja nagrada. Klobuk za 37.000 frankov V pariškem hotelu «Drouot» se je pred kratkim vršila prodaja antikvitet, med katerimi je bil tudi klobuk cesarja Napoleona I., katerega je Napoleon nosil še kot francoski konzul. Prvotna cena za klobuk je znašala 15 000 frankov. Licitatorji so io tako navijali, da se je dvignila na 37.090 frankov. Snloh je zanimivo, kako visoke vsote se plačujejo za vojaške spominke v Franciji Neka svetinja za vojake in podčastnike se je prodala na tej dražbi za 31.000 frankov, čeprav ni ne zlata ne srebrna, ampak ima svojo vrednost samo kot predmet iz zgodovinskega časa. Zločinci v akcijski družbi Ta »izbrana« družba je obstojala v Ameriki seveda v Chicagu. Policija jo je odkrila te dni in io poaretirala. Številni višji upravni in policijski uradniki so bili nje člani in tako je umljivo, da ie lahko več let uganjala svoj zločinski posel nemoteno. Posel se je pa izplačal, sai je donašal na leto baje okiroglo 15—20 mili ionov dolarjev. Letalo na ulici V Viborgu na Finskem se je dogodila težka nesreča. Dve voini letali sta trčili skupaj, pri čemer se je eno vnelo in padlo v sredo prometne ulice. Pilot je zgorel, mehanik se ie raztreščil na neki strehi Dva pasanta, starejša dama in neki mladenič sta bila ubita, dva druga pasanta lažje ranjena. Letalo je padlo na avto, ki je bil slučajno prazen, in ga popolnoma razbilo Razsodba v kolmarskem procesu V četrtek je porotno sodišče v Kolmar* ju obsodilo štiri obtožence (med njimi tudi dr. Ricklina, voditelja alzaških avto« nomistov) na eno leto ječe. Drugi obto« ženci so bili oproščeni. (Glej poročilo na drugem mestu.) Fachot, francoski generalni državni pravdnik. Dr. Ricklin, vodja alzaških avtonomistov. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 k*). ERANKFURT (428 m 4 ki). LANGENBERG (468 m 25 kw) STUTTGART (379 m 4 kw) PRAGA (349 m 5 kw) LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 m 3 kw) OAVENTRY (492 m 12 kw). VARŠAVA (lili m 10 kw). >TOCKHOLM 'MOTAf A i??n m 30 kw). Sobota. 26. maja. BERLIN 20.30: Zabaven večer. (Petje in godba). FRANKFURT 20.15: Anzengruberjeva burka »Dvojni samomor«. LANGENBERG 20.20: Zabaven večer. STUTTGART 20.15: Sturm - Farber: >Ek-stemporalno«; veseloigra v 3 dejanjih. PRAGA 20.20: Prenos programa iz Brna. LONDON: 19.45: Orkestralen koncert. — 1. German: »Nell G\vyn<; uvertura. — 2. Saint - Saens: Sarabanda za godala. — 3. Pierne: Farandol. — 4. Tri pesmi za tenor. — 5. Elliot: Tri skladbe za orkester. — 6. Tri pesmi za tenor. — 7. HiggS; Suilivan. — Mešan večer. ZAGREB 19 30: Prenos opere iz Nar. gledališča v Ljubljani. BRNO 19: Koncert Češke glasbe. (Orkester in solisti) 20.20: Slovaški večer. (Zbor deklic in dečkov). RIM 21.15: Prvo in drugo dejanje Puccinije-ve opere »Turandot«. DUNAJ 20.15: Večer dunajske glasbe. VARŠAVA 20.30: Leharjeva tridejan. opereta »Vesela vdova«. STOCKHOLM 19 30: Koncert starih plesov — Veseloigra s petjem. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Profesor Gašpar je bil ta godrnjavs, zmerom pripravljen boriti se za pra* vico. Toda gospodično Veroniko je bilo težko ugnati v kozji rog! «Vkljub vašemu natolcevanju, go* spod profesor, sem in ostanem duho* vita dama!« je napihnila sobico. — «Gospod Jurij, vam pa zaukazujem, da mi že do mraka zložite kar najbolj srčkan sonet...» Tedaj pa, o dragi kristjani — kako sramežljivo in zagonetno se je na* smehni! naš gospod Jurij! «PokaIica vam ne odide, gospodič* na, ali s sonetom ne bo nič--* «Tedaj niste pesnik, gospod Jurij?* «Samo navaden zemljan, recimo geometer, ko položim izpite ...» «Brrrrrr--—!» Obadva hkrati, docent Tomaž in profesor Gašpar. sta poskočila, kakor na novelje. «Fant gorenjski, koreniak po božii vol i i na ne pesnik?! N^k. gospodična, le nikar mu nič ne verjemite — samo iz skromnosti izvira to njegovo taje* nje... Saj stvar vendar ne bi bila v redu, slavna gospoda, ako ne bi on, sin naše vesele Šmarne gore gojil pes* niške stroke, ko je vsa Gorenjska ta* k« rekoč, ena sama lepa pesem...* Nič ni odgovoril na to učeno logiko obeh modrijanov Tomaža in Gašpar* ja gospod- Jurij, samo oči so se mu skrivnostno posvetile, in ko so s polj* ske poti zavili na vrt živahne vaške gostilne, polne nedeljsko oblečenih kmečkih fantov in deklet, je za belo pogrnjeno mizo. pod cvetočim vejev* jem jablane, zavzel mesto nasproti gospodične Veronike in ji z galantno* stjo francoskega markiza natočil v kozarec šumečo, rdečo vsebino poka* lice, med tem ko je sebi naročil vina. Po starem, lepem slovenskem običaju je družba stanovitno sedela in pila vse do mraka, in med tem časom sta gospoda Tomaž in Gašpar ugotovila, da bi kranjske klobase in cviček bre2 dvoma odlično teknili tudi božanstve* nikom na Parnasu in Olimpu, a go* spa Kunigunda je na podlagi svojega opazovanja prišla do zaključka da je gospod Jurij v njeno nečakinjo vkljub enomesečnemu poznanstvu že smrtno zaljubljen ... Račun za pokalice, ki jih je popila gospodična Veronika, mV bil velik in gospod Jurij je — kot kavalir — brez najmanjšega gubančenja čela iz no* tranjega žepa suknjiča žurno privle* kel novčarko. Pri tem mu je iz žepa palo nekaj na tla, česar ni opazil ne on, ne gospodična Veronika, niti ne gospod Tomaž in Gašpar. Opazila pa je to s svojim strokovnjaškim očesom gospa Kunigunda, in sekundo pozneje je vso družbo nemalo iznenadil v nje* ni desnici nad mizo iztegnjeni zvezek, ves izpisan s pesmimi... «Evo — poezije našega gospoda Jurija!* Rdeč kakor deklfc, zasačeno po materi pri čitanju pregrešnega romana, je gospod Jurij zamrmral nekaj o in« diskretnosti gospe Kunigunde. Ali v tistem trenutku ga je za neljubi do* godek obilno odškodoval veseli vrisk gospodične Veronike. «Poljubček ste zaslužili, gospod Ju-rij — zdaj vendarle vidimo, da ste pesnik!* A njene oči so bile še zgovornejše od besed ... In gospoda Tomaž in Gašpar sta se unisono zmagoslavno vzradovala: «Za to veselje, da se glede gospoda Jurija nisva varala, in smo tako rekoč črno na belem odkrili v njem novo zvezdo na nebu poezije — pa še en literček na mizo, Lojzka, tistega boljšega, cekinastega!* Šport Finale prvenstva LNP Primorje s Maribor ASK Primorje ter ISSK Maribor igrata v nedeljo 27. t m. ob 16.30 na igrišču Pri» morja kot prvaka Ljubljane in Maribora odločilno tekmo za letošnje prvenstvo LNPa. Kot predtekma se vrši ob 15. prven* stvena tekma rezervnih moštev Primorja in Slavije. Ze lani m predlanskim se je morala Iii« rija v finalu z mariborskim prvakom Ra» pidcrm oz. Mariborom trdo boriti za prven* stvo. Tudi Primorje, novi ljubljanski pr» vak, ima premagati na poti do podsavez« nega prvenstva v SSK Mariboru najresnej« sega tekmeca. Maribor je jeseni, ko se ni bil v današnji odlični formi, na svojih tleh zmagal nad Primorjem $3:1, pred krat« ki;m pa je nadvladal Ilirijo s presenetijo vim rezultatom 3:0. Že ta dva rezultata sama dokazujeta, da gre SSK Maribor v odločilno borbo za prvenstvo LNPa za 1927/28 s popolnoma realnimi izgledi. Ilirija s Austria Debui celovškega prvaka v Ljubljani 28 t. m. SK Ilirija igra na bmkoštni ponedeljek ob 16.30 mednarodno tekmo s SK Austria iz Celovca. Kot prvak Celovca oz. Koroške bo Austria zanimiv gost, tembolj še ker gostuje prvič pri nas. V Celovcu je igrala Ilirija z njo neodločeno 1 : 1, v medmestni tekmi Celovec : Ljubljana, ki je končala z 2 : 1 za Ljubljano, je igralo 7 igralcev Austrije. Tudi sicer beleži Austria letos več lepih uspehov, v prvi vrsti laskavo zmago nad dunajskim profesijonalnim WAC s 3 : 1. Jeseni je igrala s sedanjim praškim prvakom Grazer Sportklubom (bivši Strassenbahnerji) zmagovito 6 : 3 in z ljubljanskim Primorjem 4:2. — Za predigro je določil LNP prvenstveno tek« mo rezervnih moštev Ilirije in Hermesa, ki se prične ob 15. uri. Binkoštnl nogometni program. V Ljub* ljani se odigra v nedeljo ob 16.30 na igri* šču Primorja ob Dunajski cesti finale za prvenstvo LNPa za 1927*28 med ljubljan« skim prvakom ASK Primorjem in mari* j borskim prvakom ISSK Mariborom. Pred« tekma ob 15. Primorje rez. : Slavija rez. (prvenstvena). — V ponedeljek 28. t. m. ob 16.30 igra SK Ilirija na svojem igrišču mednarodno tekmo s koroškim prvakom SK Austrio iz Celovca. — Predtekma ob 15. Ilirija rez. : Hermes rez. (prvenstvena). V Mariboru organizira medklubski odbor LNPa tekme za pokal mariborskega trgov« ca Ilgerja; v turnirju sodelujejo SSK Mari* bor, SK Železničar, SK Svoboda in SK Ptuj. — Na Rakeku odigrata v nedeljo ob 14.30 tamkajšnji SK Javornik in SK E"an iz Novega mesta revanšno odločilno tekmo za podeželno prvenstvo ljubljanske* ga okrožja LNPa. Prvo srečanje med nji* ma v Novem mestu je končalo s 4 : 1 v prid Elana. V Trbovljah igra v nedeljo ob 15. uri SK Amater z vojaškim SK Trigla« vom iz Ljubljane. Tour de Slovenie. Kolesarska dirka eTour de Slovenie« se zaradi stalno sla* bega vremena in slabega stanja cest pre* loži na kasnejši termin. — Odbor. Tenis turnir Klagenfurter Atletiker Sportklub : TKD Atena. Postava: dame: Obermann, Luggin, Apel L., Apel H., Mon* dre; gospodje: Maurer, Loscher, dr. Kug* ler, dr. Zenkl, Apel, Haberl, baron Boyne* burgk, Klenwachter. — Dame: Ravnihar, Samec, Dacar M., Heinrich, Pekolj. Go« spod je: Bleiweiss M., Dacar, Novak, Froi» er, Finotti, Medved, Zaje Pintei. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da« res ob 17.30 morajo priti na igrišče nasled« nji atleti: Stepišnik. Pero.. Režek, Vrečko, Frohlich, Gaberšek, Outrata, Habič, Šou* kal. Obvezno! — Načelnik. ASK Primorje. Danes sestanek ob 20.30 v klubskem tajništvu, Masarykova cesta. Prosijo se, da se istega sigurno udeleži* jo atleti: Stolfa, Močan, Korče, Furlan, Ja« novskv, Žorga, Omladič, Corradini, Pero« vič zaradi «Jutrove» štafete. —- Načelnik. SK Krakovo. Seja poslovnega odbora se vrši dne 29. t. m. ob 20. uri v posebni sobi gost. Usenik na Rimski cesti. Ude« ležba za odbornike strogo obvezna. Pod« predsednik. Hazena v Cerknici. Na binkoštni po« redeljek ob 11. uri dopoldne se vrši haze* ra tekma med družino SK Elana in dru« žino SK Slivnice. Ker sta obe družini pre« cej enako močni, obeta biti tekma zani« rniva in napeta. Kriza v JNSu. Zagrebški, beograjski in subotiški podsavez so pri JNSu prote« stirali proti temu, da bosta JNS zastopa* la na letošnjem kongresu FIFA v Amster« damu predsednik dr. de Marchi in tajnik Riboli. JNS je siceT zavrnil ta protest, ven« dar pa je dr de Marchi podal ostavko na mesto predsednika JNSa. Mesto njega je določen poleg g. Ribolija za našega dele« gata blagajnik g. Zangl. Posle predsednika JNSa bo vodil do redne glavne skupščine II. podpredsednik Krčelič. Olimpijski dan v Celju. Po inicijativi KS kolesarjev Celje, prirede združena športna društva v Celju Olimpijski dan dne 10. junija t L Predsedstvo prireditve se je poverilo g. Wagnerju (SK Celje), ter so obljubili sodelovanje: SK Celje, Atletik SK., «Aero klub., «Motoklub» SPD. skav« ti, Klub slov. kolesarjev Celje in smučar« ski klub Ojstrica. Na predvečer bakljada z godbo, v nedeljo dne 10. junija ob 11. uri velika športna povorka po mestu z god« bo in promenadmm koncertom Popoldne na Glaziji dve nogometni tekmi, tahkoat« letske tekme, gimkana motociklistov in ko* lesarske dirke Z ozirom na vse hvale vred« no skupno delovanje vseh celjskih šport« nih organizacij, je pričakovati najboljšega uspeha v prid olimpijskemu fondu TKD Atena. XXIX redni občni zbor TKD Atene se vrši dne 8. junija t. 1. ob 20. uri v damski sobi »Emone® — Odbor. Holandska porazila Madžarsko. V Noordwijku sta Holandca Kopman in Tim mer v IL rundi tekmovanja za Davisov po* kal porazila Madžare Kehrlinga, Peteryja in Takacza 3 : 2 in tako zasigurala Ho* landski nadaljno tekmovanje. — Slika tošnjega Davis*cupa je sedaj taka: V Ame* riki so od šest tekmovalcev ostali še štir» je: Kanada in Japonska, USA in Kina. — Končni favorit je seveda USA V evTop« skem pasu je iz drugega kola nedoigran edino še mateh Danska : Avstrija; slednja nima kaj izgledov, da bo uspešno prestala to rundo. Od 27 evropskih udeležencev pokalnega tekmovanja jih je v prvih dveh rundah izpadlo 18 in tekmujejo še: Indi* ja in Italija, Nemčija in Vel. Britanija, Holandska in Danska (Avstrija) Češkoslo* vaška in Nova Zelandija Najzanimivejše bo vsekakor srečanje med Nemčijo in An« glijo, ki sta prilično enake močni; sodeč jx> zadnjih rezultatih bi prisodili skoro več izgledov Angliji. Italija bo eliminirala In« dijo, Danska bržčas Holandsko in Čehi Novozelandce, tako da je pričakovati za semifinale bojev med Italijo in Anglijo ter med Dansko in Češkoslovaško. Na vrhunec sveta (Filmsko predavanje ZKD o ekspedlcijl na Mont Everest leta 1924.) MisK nebroi Hudi lete tudi na vrhunec sveta. Kako izzleda? Ali Je tam življenje sploh možno? Kakšna Je ta pustinja snega in večnega ledu? Vsak korak pod zemljo in nad njo Je osvojen po človeškem duhu. Človek triumlira, ker sd Je osvojil tečaje zemlje, zavojeval tropične pasove, raziskal globočine Oceaana in zmagal končno tudi nad zrakom. Edino ena trdnjava Je ostala doslej še nepremagana, in to Je Mont Everest. krona 3200 km dolgega pogorja Himalaja. Na ta najvišji vrh sveta, ki leži 8840 m visoko nad morsko gladino, se Je izvršilo nebroj ekspedticl!, aH doslej še vse brez uspeha Leta 1924 se Je na pobudo geografskega društva v Londonu zopet osnovala dobro pripravljena ekspedicija, katero nam bo nazorno popisoval fibn in z nJim združeno predavanje ZKD v prostorih kina Matice Ta zanimiva prireditev se vrši na binkoštne praznike v nedeljo hi ponedeljek, vsakokrat ob U. ari dopoldne in vabimo cenjeno občinstvo zlasti pa dšjaštvo m šolsko mladino, da si ta poučni film atgnrno ogleda. Pfen om popetje preko ladlft v zemljo Buddhe, na planoto Tibet, kjer nas »ezna-nja z ondotsknJ razmerami, Id so za vsakogar predmet izrednega zanimanja. Nato spremljamo e>kst>edici)o vedno višje ki višje do o« točke, kjer sta zapustila dva člana ekšpedicije Malk>ry in I r vrne svoje tovariše to se le 200 metrov pod vrhom smrtno ponesrečila. Opozarjamo občinstvo, da odpade obiSaJna predstava v soboto ob 14.30 uri. ker se vrše dve predstavi, in sicer v nedeUo ki na praznik, vsakokrat ob 11. ori dopoldne. p— Kako ravnajo z vojaškimi novinci. V Koritnici pri Bovcu se ie v neki zasebni hiši zbralo nekoliko voiaških novincev, da bi se skupno poslovili od svojih prijateljev Ko so se po domače zabavali med seboj, je vdrl v hišo poročnik fašistične milice iz Bovca, Petroni. in ž niim italijanski učitelj, ki je tajnik fašiia. in še neki drug Lah. Petroni je takoi začel z revolverjem v roki poditi fante iz hiše in iih s svojima tovarišema klofutati in brcati Ko so fantje prišli iz hiše. so videli da ie bila hiša obkoljena po fašističnih nriiičaTlih. ki so čakali poročnikovega ukaza, da planejo z otožjem po njih Mož pa ie bil vendar toliko usmiljen, da se ie zadovoliil z brcami in klofutami. — Naši novinci se v snus.u posebnih odredb voineea ministrstva dodeljujejo izključno ie Polkom v stari Italiji Šele na oni strani Piave se dobe naši vojaki V planinskih četah iih ni več. pač pa so Jih letos lepo število poslali v lužno Italijo in celo na Sicilijo In ko odhajajo v vojake, gorie Jim če zapoieio našo pesem! p— Italijansko dljaštvo le znano po svojih neumnostih, ki lih uganja ob priliki svojih Izletov Ob takih prilikah ni nihče varen pred njim in neorilike. ki «h, delajo prebivalstvu, presegajo vse. kar bi si mogli izmisliti nairazposajenelši pouličnii pobalmi Tako je bilo tudi v nedelio v Izoli, kjer so dijaki tržaške trgovske univerze ves dan uganjali najnesramneiše šale. Praznovali so namreč svoi brucovski krst in so ob te' priliki pokradli po vsei Izoli kliuče vežmh vrat, ki iih Izolani običajno ouščaio znotraj v ključavnici. Posredovati so morali ka,ra-binijerii. da so hišni lastniki dobili svoje ključe. Ženske, ki so prihajale po vodo k javnemu vodnjaku, so moTale bežati pred dijaki, ki so zasedli vodnjak in brizgali vodo na vse strani pri čemeT pa lo ie tud; marsikdo med njimi pošteno Izktroil, ko mu je vznevoljena ženska zvrnila poln skaf vode čez glavo. Izola se ie naravnost od-dehnila, ko so se z večernim oarnikom vrnili v Trst ^ . p— Zgradbo nove železniške črte c Reke v Trst rope* prav toplo priporoča rimski oblasti reška »Vedetta«. Železnica s predorom skozi Jčko goro in vezala obe mesti skoro direktno in U bila od sedanje preko Šempetra krajša za 42 km. »Vedetta'« pravi, da šele po zgradbi te proge ta avtomobilne ceste bo kvamerska pokrajina v resnici združena z Italijo. Treba bo najbrže še precej 5asa čakati na to t S? te Mag. št. ad 20.813/28. ref. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kamnoseških del za dvorano nove palače »Delavske zbornice« na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe po-čenši s 26. majem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2-II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 1. junija 1928 do 11. ure v imenovanem uradu. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 25 maja 1928. lajli etti pri plačevanju uslužbenskega davka brez broSure: fin. svet. JOS MOSET1ZH: Usluzbenski davek in obrazci za napoved uslužbenskega davka pf 1 Din. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubhani, Prešernova 54, podružnica v Mariboru. Aleksandrova u» 13. PoMneso nodzornika išče prvorazredna zavarovalna družba m specijalne branše za Slovenijo. Ponudbe z referencami in Curriculum vitae na anončno ekspedicijo Jugoslavensko Rudolf Mosse, Zagreb, Zrinjevac 20. 6463-a Oddaja del. Stavbni odbor za gradbo okoliških Sol ca Vrhniki razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih in vseh obrtniških del pri zgradbi enorazredne ljudske Sole v Ligojni pri Vrhniki. Načrt in pogoji so na vpogled v občinski pisarni na Vrhniki med uradnimi urami. Ponudbe, katere naj vlože le koncesijonirani zidarski mojstri in stavbeniki, j© doposlati do vštetega 9. Junija do 4. ure popoldne na županstvo na Vrhniki. Kupim večji listnat ali iglast GOZD kateri mora biti sposoben za posek (debel ies). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra" pod »Večji gozd'. — Posredovalci dobuo provizijo. 6420 Zahvala- Vsem, ki so spremili našega nepozabnega očeta Jožefa Oblaka na zadnji poti njegovega življenja, iztekamo tem potom na -skrene jšo zahvalo Zahvalju emo se g, *uonlku č. p. kapuelnom, nadal < rust. ga^ druš vu v ŽabnH, godbi istega društva za g*nl Ivr osUuke, pevcem, ki so 1< po zapeli večno lepi pesmi .Vigred* n .Blagor mi* ter gasilnim društvom: Škofja Loka, Staia Loka, Viimaše-Sv. Duh B tnje, Stražišče In Kianj in " lista uprava. 97 MALE ob sprejemamo od danes dalje sobotah samo do do 2. popoldne. Oglasni oddelek Jutra Prešernova ul 4. telefjn 2iQ2 Kleparski stroji tr ike Mach in Fiseher. — Uro o v Zastopstvo tu ea loga Rudolf Deržaj Ljub-ljanii, Kolodvorska nlica 2b 125 Ec?elbert Franchetfi Ljubljana. Dunajska e. 28 priporoča elegantno urejeno brivnico fr posebni oddelek »a damsko iriziranje barvanje m izvrševanj«- la» nih izdelkov. 106 Solnčne zastore (plahte) platnene. Do na) nižji 8«ni oo meri Iz.ieiuj' Rudolf Sever tapetnik, Marijin (rs ll 2 — Pred nakupom >1ragj. *ahtevajte moj prospekt 47 Otomane drvane, vrhne in spodnje nodroce sprejema v delo .Anton Koleša tapetnik — Sv. P tra nasip štev 45 Fprejeoia tudi razna popravila. 19179 Uniforme ▼seh vrst izdeluje tudi na obroke Simon Kiimanek — Ljul>ljaiia, Selenbursrova nI. it. 6 " 1S781 Botrom in botercam fe tnnlo priporoča foto-arelje D Rovšek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 34. 19015 h--- Fotograf. učenca ali učenko sprejmem takoj ali pozno je Ponudbe je poslati, Č6 mogoie s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Veselje in talent za prostoročno risanje*. 19371 Krojaškega učenca sprejme takoj Fr. Brodar. krojač, Bistrica/Tržič. 19381 Kuharico mlajšo in zdravo, ki ljubi red in snažnost ter ki bi opravljala Tsa domača dela sprejme samec. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Takoj ali junija«. 19455 Vajenca Za elektrotehnično obrt takoj sprejmem. Na<>!ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19452 Kuharica »pretna. poštena, zanesljiva, ki zna tudi dobro šivati, z dobrimi spričevali, dob stalno službo pri samostojnem gospodu. Ponudbe pod »Dobra gospodinja 58» na oglasni oddelek »Jutra* 19438 Drž. vpokojenec ne prestar, ki razpolaga S kavcijo ca. 10.000 Din. ali vsaj 5000 in ki se ustraši nobenesra dela, dobi službo skladiščnika pri večjem ljiib!jan=kem podjetju Ponudbe na oglasni oddelek »jutra« |>od »Delaven in vesten«. 19459 Aš Poslovodjo oziroma v mlekarstvu iz-vežbanega, kavcije zmožne-?a gospoda sprejmem Po-J.adbe z refere-ncami in zahtevki pod »Mlekarna« na cghisni oddelek »Jutra« 19300 2 frizerkj dobro izurjeni, »prejme proti p^nrazredni plači takoj ali puzneje damski salon A!eks Gjud, Ljubljana — Kongresni trg 6. 19229 Tr& pomočnik imutt-s roditi samostojno veijo dehi*te*no trgovino — «• sprejme takoj proti dobri proi '*iji Imeti mora kavcijo! Punudbe na ogla« cMelak »Jutra« pod iifro »lft-litateia«. 1381* Lovskega paznika Z3ne3ljivega. izkušenega v vs°b lovskih panogah, ilče Lovsko fouftro v Slovenski Bistrici. Starost 25—40 let, «;:mce. zdrav, trezen in tnergič'!) Mes»Cja plač» v denarju 50u Din, poleg strel-r.in in n 'gr.i !,.v naravi: sta-'>v.n:ijc. l:n:ivo ter letno 1 oblftka in ?ev!ji. 19340 • Sprejmem uradnico zmožno stenografije in strojepisja. Dr. I Jane, odvetnik v Kranju. 19454 Zastopnike in agente, v vseh večjih krajih Slovenije išče velika zavarovalna družba. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Provizijska baza«. 19396 Postranski zaslužek nenavadno velik si pridobe osebe vseh stanov, s prodajo povsem novega presenetljivega predmeta Pismene ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zaslužek 66«. 19240 Potnice za dobro idoč ženski higi-jenski predmet, proti dobri provizij; sprejme trgovska agentura in komisija v Ljubljani, Slomškova ulica 2/1, soba St. 7. 19413 Zastopstvo dobro vpeljano, o d d » m o proti fiik*ni plafi in provi-siji. Ponudbe s prilogo Din ■) v znamkah poslati tovarni »Vefrau>, Moravče. 19417 ššiC» Uradiifr vojaščine prost, vešč slov., srbohrvaškega, nemškega in italijanskega jezik*, kakor tudi vsega trgovskega poslovanja, želi službo — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik 93». 19323 Gospodična trgovsko izobražena — Ieli boljšo službo v kavarni ali kaj sličnega Ponudbe pod • Beograd ali Zagreb* na oglasni oddelek »Jutra* 19269 Elektromonter ■oaiožni iščt služb«, eveni 'prejme tudi »lužbo ->lug. kladiščnika ali kakrgnukol 'rogo 1*lo — Ponudb* oa iglasni oddelek »Jutra* Elektromonter* !86fF' Mesarski pomočnik išče mesto kuhinjskega mesarja. točaja ali slično — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod lifro »t rezen in zanesljiv 50*. 19234 Bivši fin. stražnik prosi službo sluge, skladiščnika ali kaj sličnega. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19151 Natakarica lice mesta — tudi izven Ljubljane. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pogoj*. 19411 Mesto učenke iščem za 14 let staro deklico z meščansko šolo. t boljši trgovini, t hrano In stanovanjem ▼ hiši. Cenj. ponudbe prosim po^ značko »Vdova* na upravo »Jutra« v Celju. 19434 B. S. A. motorno kolo, 750 em*, z velikim priklopnim vozom, temeljito prenovljeno in z novo pnevmatiko, z elektr. razsvetljavo, naprodaj. — Vpraša se pri: L M. Ecker sinova, Slomškova ulica 4. 19394 Ope| auto šests»dežen, 35 HP, ugodno naprodaj Pavel Dostai, trgovec, Ptuj. 19146 Avto znamke »Austro - Daimler«, šestsedežen. 35 HP. v zelo dobrem stanju po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 19319 Švicarske ure verižice in obeske za birmo n n d i no nizkih cenah A Fuehs, zlatar, Ljubljana Šelenburgova ulica štev 8 19-1 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupiti najceneje v najveiji vrvar ni v Jugoslaviji: Tovarna metvoza in rrvarna, d d Grosuplje pri Ljubljani — Komisijska zaloga: Franc Palme. Ljubljana. Gospo-svetska eesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 in Maribor: Koroška 8. 261 Stare pisalne mize »rhivne omare, stojni pisal nik. železna tehtnica za kg iOOO. žel duplikat kotel ta 500 lt, angl vprega za ko nje, 22 komadov l&scikel nor. pisarniški format, za korespondenčni arhiv in druge drobnarije poceni na !>roda,i Naslov t ogla^nen iddelku »Jutra*. 19156 Železnih postelj vet »to komadov dobro ohranjenih poceni p r o d t Mih Kaučifi. Ljubljana 711 Zg Šiška). 19136 Vrhniško opeko '.Make. taretano strešni n*-ko ln bobrovee od oi»-narne Jelovšek ima »»dnu zalogi Jakob Goli. T» novska nlir.a 1 18071- Čoln dobro ohranjen — 4 vesla, proda L Krže, Trnovski pristan 12. 19402 Auto trieedežen, znamke Renault, zelo pripraven za potnika ali zdravnika, t najboljšem »tanju prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19219 Auto Diatto ?5 H. P., petsedeini, z električno ratSTetljavo in sUrterjem, v prav dobrem stanju poconi prodam, ali pa zamenjam za manjšega, dobre znamke, potrebnega popravila. Haselbach. Celje. 19367 Moško kolo »Puch« — dobro ohranjeno, proda Habjan, Svabičeva 7 (Trnovo). 19333 Kompletno posteljo nočno omarico, umivalnik, mizo. ogledalo ter omaro za obleke, radi selitve prav ugodno prodam Več v prodajalni v Florijanski ulici št. 5. 19C90 Pletilni stroj »Ideal«. 8/40, dobro ohranjen, 1 leto rabljen, prodaJn Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19299 2 motorni kolesi in čevljarski stroj »Flacb-steper« poceni proda Lehen Dramsko gledališče. 19416 Pisalne mize stare, arhivne omare (pripravne tudi za moilisterijo), stojni pisalnik. železna tehtnica za 1000 kg, žel dupli-kat kotel za 500 1, angleška vprega za konje, vozovi-dire in druge drobnarije, 22 komadov fascikelnov pisarniški format ta korespon-denčni arhiv, poceni naprodaj — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19156 Spalnico jesenovo, gladko politirano, s črnimi obrobki, proda J. Žagar, mizar, Dravlje pri Ljubljani. 19438 Steklo, porcelan starinske stvari, žimnice in pohištvo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19449 Spalnica iz mehkega lesa — dobro ohranjena in otomana poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19428 Deško vozilo »HollSn-ler«. več op'etenih in drugih steklenic prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19448 Arondirano posestvo na katerem so 3 obrti, prodam za 350.000 Din. Vpra^ Sanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vredno« 19433 Pekarno kupim, za dobo večletne najemnine. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Promet 50«. 19450 Družabnika z 200.000 Din, za dobička- nosni predmet iščem. Cenj. I>onudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 6«. 19206 Parcele suha lega prodam v sredi mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19203 Poslopje pripravno za vsako industrijo, velika dvorana, stanovanje in pisarna, zraven pripadajoče poslopje s skladiščem in hlevom, elektr napeljava, v bližini glavnega kolodvora prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19202 Čevlje, obleko svilene klobuke, rože in Rreproge poceni prodam — aslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19463 Šivalni stroj »Singe-r« prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 19461 PshMM Jugovičevo SalvatO' -irišče da v petih minutai ladek »ir. 6 Din Barva t* ■ irovo maslo in ta Mi Dio 5 Prašek z» pripremo »iro "ega masla 5 Din Spre) memo preprodajalce — Le karna Jngovlč Novlsad -Zahtevajte vtorce in oo Mjite v pismo 10 Din 17824 2 vagona krompirja belega branega, kupim takoj po Din 105 Naslov oglasnem oddelku Jutra 19322 Elektromotorje vsakovrstne, kupujem j> prevzamem v komisijsko prodajo Ponudbe na naslov Bergodar & Comp, Ljubljana, Kolodvorska al 8 19065 Otroško postelj železno, dobro ohranjeno, najraje belo emajlirano, ku-nim. Ponndbe na naslov: Karel Holešefc, rudnik — Hrastnik. 19372 Klubsko garnituro ali posamezne usnjate fotelje kupim — Ponudbe pod «Klub garnitura* na oelas. oddelek »Jutra*. 19337 Stružnico 1000 mm. vrtalni stroj do 30 mm. moderno in dobro ohranjeno, kupi Josip Stirn v Kranju 19414 Bukovih drv veC vagonov kupj PogaSnik trg. « kurivom v Ljuhlj.-mi. Bohoričeva ulica 5, telefon št. 20,-9. 19431 Parcelo 1» kolodvora v okolici po-'tiel-kfg* me-ta. 3—400i in1, vodovod, elektrika bližini, pripravno za večje •odjetje oziroma tovarno rodam pod ugodnimi po-roji Ponudbe na oglasni iddelek »Jutra* pod šifro »Parcela 197*. 1909-, Hišo r bližini sv. Petra, pošte ali frančiškanov kupim za ceno do 150 000 Din. Posredovalci izključeni. Ponudbe "a cglasni oddelek »Jutra« pod «30. maj«. 19331 Trgovino nziroma trgovski lokal vzamem v najem event kupim Pontidle na otrlas oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj* 19238 Majhen lokal ali sobo za pisarno, v pritličju, iščem na prometnem kraju. ozir. strogem centru v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Čimprej 1. junij 1928* 19418 Trgovino z mešanim blagom, na zelo prometnem kraju, v večjem mestu Štajerske, mesečni promet ca. 100.000 Din — pod ugodnimi pogoji dam takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Najem*. 19307 fUmevtmia Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin šče za takoj v sredini mesta mirna in »olidna tričlanska stranka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Brez otrok*. 19346 Stanovanje sobe in kabineta, »li dveh kabinetov, s pritiklinami — na levem bregu Ljubljanice išče za takoj ali avgust stalna in mirna stranka samo dveh oseb. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra* pod »Cimpreje*. 19159 St?n"v?»n5p 2 »ob Ln kuhinj« !S?,e s 1. junijem mirna stranka brez otrok Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Višji drž. uradnik«. 19330 Sostanovalko sprejmem takoj aJi s 1. junijem na dobro brano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19362 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin odda takoj Martin Nedog, Sp. Šiška — kolonija »Bajtar«. 19389 Večje stanovanje iščem, oziroma kupim hišo v sredini mesta Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zdravnik*. 19386 Sostanovalko sprejmem lahko takoj r ulici na Grad 7. 19377 Stanovanje s 3 sobami, pritiklinami in vrtom oddam v vili na Mir-ju. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 1600*. 193S3 Gospodično sprejmem na stanovanje — event. s hrano v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19408 Gospodično sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19421 Sostanovalca sprejmem v mirno zračno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19442 Damo ki je »edela v četrtek od 6-—'/Š9 ure zvečer v kavarni Union v družbi mlajše gospodične, v modri obleki, prosim raai nekega sporoCila za naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prošnja*. 19405 6. Pričakuj me 29. popoldne ali 30. zjutraj! — Zdrav, zdrava! 19450 Kupim psa dobTega mišarja. Ponudbe pod »Mišar* na oglasni od delek »Jutra*. 19267 Taško »aktovko* sem izgubil med št. Vidom in Ljubljano — Najditelj naj sporoči, ozir. jo izroči proti nagradi na naslov: Ivan Seunig, Tacen. 19420 Na velesejmu oddam na veseličnem prostoru paviljon. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 19423 Prijazno sobo v mestu išče • 1 junijem mlad uradnik Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 50». 19220 2 manjši sobi itf 1 veliko ta pisarno, r oližini glavne pošte iš&eno Ponuobe na poštni preda! « 172 Ljuhljana 18109 Mesečno sobo lepo, v sredini mesta oddam boljši gospodični ali jrospodu. Naslov v oglasnem oddelku tražl$£e ori Kranjt HupIo očesa Najboljše s -dstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Skladišče v lekarnah ali drogerijah ali na> ravnost iz tvorniee in glavnega skladišča M. Hrnia& - lekarnar, SISAK. titrtlam.Nom /km j-jet-tsrt. fvrtidl. org'gel Žrebanje efektne loterije prostov. ga, silnega društva Zalog Sp Kašelj, se prelož: od 28 maja na 3 junija 1928. - Po žrebanju velika vrtna veselica poleg gasilnega doma. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. 19407 Dekoracija Za kavarniške in restavracijske vrte in druge prireditve je naprodaj več lo-vorjev in palm različne velikosti po ugodni ceni. — Matija Koše, Ljubljana. Linhartova ulica 5. 19406 Čitaj! Važno za vsacega! Za malo lenarja e) zamorete doma -ami pripraviti izvrstno in Jiravo pijačo, ki Vam na-tomesti najboljše pivo. — Zahtevajte navodila in pi-'ite še danes na oglasni '>ddele.k »Jutra« pod šifro »Samopomoč v draginji* 19095 Pozor, orožniki! Sukno. kamgarn in vse po. trebščine ima v zalogi Simon Klimanek. Ljuhljana, šelenburgova ulica štev 6. 18782 Za BiRMC F. ČUDEN Ljubiiana Prešernov? 1 ovska hiša v Kamniku sredi mesta s kor-poracijsko pravico v jako dobrem stanju se proda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Trgovska Hiša v Kamniku«. 6340-a = „GLLA'« je kot do. O kazano že deset-- let ja vodilna kot rtajstareiša svetovna znamka in dokazljivo tudi najzanesljivejša Lep naj bo dom. 35 :karije in pleskanje naj Vam vedno ireskrb! Ivan Košak. Bleiueisova ce- ■ta št 15. Slikarstvo in ole^k&rstvo. N"*.....iHprreiši vzorci! O 1 - \> 6481 HEMOROiD \lert-sernm roper be moroide. Recto-Seroi pronikn« avtomatično v sedež« Bolezenskih kalin kmalu sdstratr aad eio Urbtfčioo v radka *kelenje, bolečine) to povzroči, da se hemo ro!d: posule Zatrevajt« ca v lekarni t 6427 Ljubljanska gasilska župa naznanja vsem svojim člainom pretužno vest, da je njen velezaslužni doigoietoi načelnik tovariš Fran Bar e dne 23. t. m. v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil d.ne 26. t. m. ob pol 16. uri iz mestnega doma na pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. Potrti rodbini izreka iskreno sožalie ODBOR. Ljubljana, 25. maja 1928. Ali ste se že naročili na „PonedeMek" ded jeodgoToreo Alojzij Nov t*. Vsi v LjiAljanl