NAS JE, VA2NC )E CA SMO
Št. 38 (1417)
NOVO MESTO,
Leto XXVII četrtek,
16.	septembra 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Igre „Alpe Adria”
Tokratno športno srečanje mladih bo 25. septembra v Novem mestu
Pred tremi leti so Zveza telesnokultumih organizacij Slovenije, Odborništvo za šport dežele Furlanije-Julijske krajine in Sekretariat za šport pri koroški deželni vladi razpisali ..Mladinske igre Alpe 'Adria", ki so od takrat naprej tradicionalne. Najprej so se mladi športniki zbrali v Italiji, nato na Koroškem, tretje srečanje pa bo 25. septembra v dolenjski metropoli Na novomeškem srečanju mladih iz treh držav (rojeni 1962 in mlajši) se bodo športniki in športnice pomerili v atletiki in namiznem tenisu, strelska ekipa je lahko moška, ženska ali mešana, v košarki in rokometu pa se bodo pomerili samo fantje.
Počastitev stavke
Govornik v Kranju bo predsednik CK ZKS F. __________Popit__________
V soboto bo v Kranju osrednja proslava 40-letnice delavskih stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije. Okrog 25.000 udeležencem, zbranim v Savskem logu, bo govoril predsednik CK ZKS France Popit. Med zborovalci bo 10 do 12.000 stanovskih tovarišev in naslednikov stavkajočih. Proslave se bodo udeležili tudi Dolenjci. V Kranj bodo od vsepovsod vozili posebni vlaki in avtobusi.
Takojšnjo
razumno
rešitev!
Pretekli teden so se na protestnih zborovanjih zbrali zaposleni tovarne zdravil Krka in bršlinskega Novoteksa. Malo pred 14. uro, pred iztekom delovne izmene, so delovni ljudje prihajali na zborovanje z izpisanimi transparenti.
V Krki je imela uvodni govor inž. Vilma Manček, sekretarka osnovne organizacije ZKS, ki je prebrala tudi protestno pismo, poslano avstrijskemu konzulatu in našim najvišjim organom. Posebej so v Krki poudarili, da zahtevajo takojšnjo razumno rešitev manjšinskega vprašanja, „kajti rojakov onstran Karavank nismo in ne bomo pustili na cedilu", je med drugim zapisano v protestni listini
Podoben zbor delovnih ljudi je bil tudi 10. septembra pred 14. uro v Novoteksu, kjer je zbranim najprej govoril Hinko Sinkler predsednik sindikata, zatem pa so v imenu 2720-članske-ga kolektiva poslali protestno pismo. V njem je rečeno med drugim:
„Želimo sodelovati z vsemi, toda predvideno preštevanje naših ljudi je pred vrati Upravičeno izražamo svoj gnev in zahtevamo brezpogojno izvrševanje avstrijske meddržavne pogodbe."
Leskovec pri Krškem: novo šolo, ki bo stala kar 43 milijonov novih dinarjev, bodo odprli 18. septembra
Najlepša med šolami
.KOROŠCI, MI SMO Z VAMI!“ je bilo poudaijeno na protestnem zborovanju v novomeški tovarni zdravil Krka, ko so zaposleni z množičnega zbora poslali protestno pismo zaradi nameravanega preštevanja naših rojakov na avstrijskem Koroškem. Tudi zaposleni v Novoteksu so minuli petek izrazili vso podporo slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji, ki doživljata- težke trenutke. „Smo za sodelovanje z vsemi, tudi z Avstrijo, samo naj izpolnjuje določbe meddržavne pogodbe,“ je bilo rečeno med drugim. (Foto: R. Bačer)
Slovenski delavci podpirajo zakon
Ocena predsednika ZSS Janeza Barboriča na seminarju v Dolenjskih Toplicah — Kritično o slabostih, ki delno
zmanjšujejo uspeh javne razprave o osnutku zakona o združenem delu.
RIBNIŠKI SEJEM - Naprodaj je bilo „robe vsake sorte, kar si je ranku zmislit morte“. (Foto: Budja)
Da delavca ne zanima samo debelina njegove kuverte — tako mnenje skušajo še vedno vsiljevati, seveda ne javno, nekateri nasprotniki samoupravljanja - je pokazala tudi javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. V njej je približno pol milijona slovenskih delavcev podprlo osnovna izhodišča zakona, ki je doživel celo več zanimanja kot osnutek nove ustave same.
Vendar bi bilo daleč od resnice,	gov, ki jih je bilo mnogo, je
če bi mislili, da so vsi sodelujoči	pokazala, da polovica pnpomb izvi-
tudi razumeli, kaj prinaša novi zakon. Analiza pripomb in predlo-
Zadovoljni iz Ribnice
Prvi ribniški sejem je uspel — Več kot 1.000 obiskovalcev — Vsakdo je našel kaj zase
Mimo lahko zapišemo, da v nedeljo ni bilo človeka, ki bi iz Ribnice odšel praznih rok. Več kot tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije pa tudi iz tujine, ki so si ogledali prvi Sejem suhe robe, lončarstva in ostalih domačih izdelkov v Ribnici, je bilo nadvse zadovoljnih.
Številne stojnice, na katerih si našel vse, od ribniškega zobotrebca pa do barvnega televizorja, so dale svojevrsten pečat tej prireditvi, ki so jo zelo skrbno in marljivo pripravili delavci ribniškega Turističnega društva ob podpori številnih delovnih
organizacij. Vsakdo je našel kaj zase. Živinorejski sejem, prikaz nastajanja izdelkov suhe robe, modna revija tovarne Krim, gobarska razstava, otvoritev likovne razstave in v popoldanskih urah še nastop folklorne skupine Tine Rožanc, vse to je dokaz, da v sončnem nedeljskem dnevu ni bilo nikomur dolgčas. Še več: težko je bilo v enem dnevu pogledati vse, kar so organizatorji pripravili
Ob koncu še to: morda ne bi bilo napak, če bi v prihodnosti del tega sejma premestili tudi v kak drug kraj in tako dejavnost Ribniške doline približali še ostalim krajanom
B. B.
oblike in premalo v dohodkovne odnose v združenem delu, ki so po svoji vsebini najbolj bistveni
Tako je med drugim dejal v svoji oceni predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič v petek zvečer v osnovni šoli v Dol Toplicah, kjer je govoril slušateljem dvomesečnih političnih tečajev.
Nadaljeval je, da je po grobi, še nedokončni oceni (več o tem bo rekla republiška konferenca ZSS skupno s	predstavniki drugih
družbenopolitičnih organizacij 20. septembra) mogoče zanesljivo trditi, da je javna razprava in akcija primerjanja	lastne samouprevr.c
organiziranosti in prakse z osnutkom novega zakona uspela, žal ne povsod, saj ocenjujejo, da je bila v
tretjini delovnih organizacij več ali manj formalna in bi jo bilo treba ponoviti Zadovoljile tudi niso - v celoti vzeto - razprave v krajevnih skupnostih in samoupravnih interes-
(Nadaljevenje na 4. str.)
O BANKAH IN ZAVAROVALNICAH
Jutri se bo v Kostanjevici sestal politični aktiv posavskih občin. Na dnevnem redu je razprava o ustanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav, informacija o problematiki bančništva v regiji ter dogovor o pripravah za sklenitev družbenega dogovora o vprašanju regionalnega pomena v srednjeročnem obdobju.
Janez Barborič: ocena, ki nas mobilizira
ra iz nepoznavanja novega zakona, preveč pa so pripombe in predlogi nasploh usmerjeni v organizacijske
PRED MS ZKS OCENA GOSPODARJENJA V POSAVJU
Oceno poslovnega uspeha organizacij združenega dela v Posavju za obdobje januar - junij 1976 bo v torek, 21. septembra, obravnaval MS ZKS Posavje na seji v Krškem. V razpravi bo tudi osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav. Člani bodo nato izmenjali mnenja o pripravi predloga družbenega dogovora, ki naj bi ga podpisale posavske občine.
Pomot Kanižarici
Solidarnostni čut za Kanižarico ni odrekeL Po najnovejših podatkih je zbrano 5,174.507 dinarjev. Sedem dolenjskih in posavskih občin (brez Sevnice in Ribnice) je prispevalo 2,072.340 dinarjev, od tega črnomaljska in metliška občina polovico.
Maribor je skupaj z dravskimi elektrarnami nakazal za Kanižarico 96.235 dinarjev, ljubljanske občine okoli 139.500, Kamnik 55.500, Koper 3.814, Laško 28.372, Ravne na Koroškem 2.054, Žalec 302, Škofja Loka 112, Nova gorica 17.314. Iz Duge Rese so že kmalu po rudniški nesreči poslali 100.000 dinarjev. Zasavska regija je nakazala 1,589.581, Rudis iz Trbovelj pa 55.953 dinarjev. Med darovalci imajo na častnem mestu zapisana dva občana, ki živita v tujini: to sta Jože Gorše (Nemčija), ki je prispeval 1Z335 dinarjev, in Franc Kastelic (Avstralija), ki je poslal za Kanižarico 1.081 dinarjev.
ZDRAVNIKI BODO OBISKALI KRKO
Podružnica Slovenskega zdravstvenega društva v Brežicah, ki združuje zdravnike iz posavskih občin, prireja v soboto, 18. septembra, obisk novomeške tovarne zdravil Krka. Ogledu tovarne bo sledilo strokovno predavanje. S srečanjem v Krki začenja podružnica Brežice svoj delovni program za naslednje obdobje.
POSEBNA PRIZNANJA — Posebna priznanja so za 30 let dela pri AMD Novo mesto prejeli tudi prvi organizatoiji tega društva: Slavko More, Boris Kos, Ignac Pavlin, Greti Vrhovnik, Rudi Berger, Adolf Mavrovič, Stane Kos in Tone Petrič. (Foto: Smiljan Pavišič)
Zahvala aktivistom Ljudske tehnike
Do konca tedna se bo zadrževalo še nestalno vreme. V soboto in nedeljo ponovno izboljšanje.
V Leskovcu pri Krškem bodo v soboto, 18. septembra, odprli vrata nove osnovne š ole, ki so jo poimenovali po narodnem heroju Milki Kerinovi. Na zelenici pred šolskim poslopjem bodo odkrili njen doprsni kip, delo akademske kiparke Vladke Štovičkove. O junakinji narodnoosvobodilnega boja Milki Kerinovi bo na slovesnosti spregovoril narodni heroj Jože Boršt nar.
Slovesnost se bo pričela ob 14. url Družbenopolitične organizacije, šole in krajani Leskovca vabijo na slavje borcev in aktivistov Posavja in Dolenjske vse učitelje, ki so kdaj poučevali v Leskovcu, ter starše in druge občane, ki si želijo ogledati eno najsodobnejših šol v Sloveniji.
Nova šola v Leskovcu bo veljala 43 milijonov din. Občani krajevne skupnosti Leskovec bodo prispevali zanjo svoj delež s samoprispevkom, katerega bodo zbirali tri leta. Denarja še manjka, zato so zaprosili delovne organizacije za pomoč pri
nakupu opreme za šolo, v kateri imajo vse možnosti za celodnevno bivanje otrok. To je šola, ki ji vsaj za zdaj nič ne manjka. Ob njej so uredili tudi okolico z igrišči, čez dobra dva meseca pa bodo dokončali zraven šole še športno dvorano.
J. T.
ZAČETEK Z GRAFIKO - Jesensko sezono je začel Lamutov likovni salon v Kostanjevici z razstavo grafik švicarskega umetnika Petra VVullimanna. Posnetek je s petkove otvoritve, na sliki (v prvi vrsti - od leve na desno) pa vidimo: Božidarja Jakca, njegovo ženo Tariano, umetnostno zgodovinarko Melito Steletovo in Petra VVullimanna. Več o tem dogodku poročamo na kulturni strani. (Foto: I. Zoran)
Počastitev 30-letnice Ljudske tehnike in novomeškega avtomoto društva
Skrbne organizacijske priprave, prijetno vzdušje na vseh prireditvah in zadovoljstvo stoterih aktivistov ljudske tehnike so samo nekatere izmed posebnosti, ki so odlikovale srečanje aktivistov LT preteklo nedeljo pri Miklavžu na Gorjancih. Tridesetletnica ljudske tehnike in novomeškega avtomoto društva je bila združena s 120-letnico rojstva Nikole Tesle, 35-letnico vstaje naših narodov in praznika občine Novo mesto.
Ze v petek popoldne so člani Ljubljane na rokometnem igrišču
kluba za podvodne športe na Loki prikazali nekatere izmed veščin, ki jih obvladajo, kmalu nato pa je tekmovanje radijsko vodenih avtomobilov članov RVM iz Maribora in
privabilo množico navdušenih novomeških navijačev. V soboto zjutraj je startalo 47 voznikov izpred IMV na tekmi, ki se je z ocenjevanjem vred končala pri Miklavžu. Tam sc
je kljub gosti megli dojroldne zbralo več sto avtomobilistov, nad 500 ljudi pa se je udeležilo slavnostnega zborovanja. Posebno prisrčno so člani ljudske tehnike pozdravili tudi slepe planince, ki so ta dan iz vseh krajev Slovenije priredili izlet na Gorjance.
Aktivistom in članom organizacij tehnične kulture je spregovoril Avgust Avbar, predsednik izvršnega odbora novomeške občinske skupščine. Predvsem se je toplo zahvalil
(Nadaljevanje na 4. str.)
tedenski
mozaik
Nesrečni sodelavec znamenitega francoskega letalskega tovarnarja Dassaulta, ki je pobegnil z nekaj več kot poldrugim milijonom dolarjev, ki jih je dvignil z osebnega računa svojega šefa, ni dolgo užival svobodo: v začetku tega tedna se je namreč skesano predal policiji, vendar pa ne z vsem denarjem, ki ga je vzel v banki. Za zdaj še niso sporočili podrobnosti o tem nenavadnem odgodku, domnevajo pa, da je imela vmes svoje prste tudi znana korziška mafija... Kratko sladko življenje...
Ta čas pa še niso razvozljali ugank na Marsu, kjer sicer ameriška vesoljska ladja Viking 2 še naprej raziskuje površino tega planeta, toda brez kakšnih spektakularnih rezultatov. S posebno vrtavko so sicer zvrtali v globino rov in iz njega vzeli prgišče zemlje in kamenin, toda rezultati analize, ki jo je začela posebna naprava v Vikingu 2, so še neznani. Znanstvenike seveda najbolj mika, da bi zvedeli, če je na Marsu vendarle kaj življenja, kar dosedanje raziskave niso potrdile — pa tudi dokončno ne ovrgle.,. dolga pot do skrivnosti...
In ko smo že pri vesolju, navr-žimo še eno novico: znanstveniki iz tehnološkega inštituta Cambridge v ZDA so na najnovejših n doslej najbolj jasnih posnetkih oovršine Venere ugotovili nekaj rto kilometrov široko skrivnostno lodročje, ki je po vsej verjetnosti ’ulkcnskega izvora. Po mnenju 'neg i izmed znanstvenikov kaj ■akey/ ni ne na Zemlji, ne na Luni n ne na Marsu. Kaj naj bi to bilo, i ne edo prav razložiti... Še ena iezr:'inka več...
T. čas pa okoli italijanskega mest ■ Sevesa blizu Milana, kjer je oreo časom prišlo do zastrupile veli figa področja zaradi eksplozije s> 'amkajšnji kemični tovarni, še vedno odpravljajo posledice te velike ekološke nesreče. Doslej so zgrad’!> že sedem kilometrov dolg zid i. plastike in tako izolirali to obn ;čje, vendar pa vse nastale Škot..' (cenijo jo na blizu 80 mi-liuorov dola-jev) še niso uspeli od j aviti... draga nepazljivost...
Podcenjevanje malih
Še vedno nepravilen odnos do malega gospodarstva
Skorajda vedno, ko omenjamo gospodarstvo, nas misli zapeljejo predvsem k tistim delovnim organizacijam, ki imajo vsaj sto zaposlenih in ustvarjajo zavidanja vredne vsote dohodka. Prav tako je tudi povsem razumljivo, da se naše občine postavljajo predvsem z »velikimi« in marsikje celo odkrito vedo povedati, da so jim manjše delovne organizacije nemalokrat v veliko breme. Toda tako gledanje je predvsem posledica nerazumevanja dejanskega stanja.
In prav v tej resnici se skriva nevarnost podcenjevanja malega
TELEGRAMI
ZAGREB — Četrta »okrogla miza« dežel v razvoju, ki je letos namenjena njihovemu industrij skemu sodelovanju, se je pričela v Zagrebu. To že tradicionalno srečanje dežel v razvoju, ki je vsakič v času zagrebškega velesejma, je odprl član ZIS Janko Smole. Na četrti »okrogli mizi« sodelujejo predstavniki okoli tridesetih držav Azije, Afrike in Latinske Amerike, predstavniki mednarodnih organizacij in ustanov ter predstavniki več kot dvestotih jugoslovanskih delovnih organizacij.	,
JOHANNESBURG — Tisoče črnskih delavcev iz predmestja Johannesburga, Soweta, je začelo tridnevno stavko, ki je močno prizadela mestni promet in številna podjetja v milijonskem mestu. Neposredni povod za stavko je smrt šestih ljudi v protivladnih demonstracijah, ki so bile čez nedeljo v Capetovvnu. Stavko je organiziral svet študentov Soweta.
KARAČI — V revni četrti Karačija se je podrla šestnadstropna stavba. Življenje je izgubilo 31 ljudi, okoli 20 pa je bilo ranjenih. Gradbeniki so že v priporu.
gospodarstva, nekaterih dejavnosti, ki imajo nedvomno pomembno vlogo pri odpravljanju strukturnih neusklajenosti našega gospodarstva. Ne nazadnje bi stvarnejše in pravičnejše gledanje najmanjše gospodarske enote obrti, gostinstva, prevozništva, turizma in podobnih usmeritev pomagalo najti delovna mesta tudi za naše delavce, ki so na začasnem delu v tujini.
Ni težko najti ljudi, tudi na pomembnejših položajih, ki še vedno zmotno mislijo, da bi podpora takim dejavnostim pomenila nekakšno nasprotovanje političnim oziroma družbenim stališčem. Prav zato se tudi na tem področju srečujemo z velikim neskladjem med sprejetimi stališči in doseženimi rezultati. Če drugega ne, lahko najdemo jasen dokaz v dejstvu, da se neprestano zmanjšuje število obrtnih delavnic in gostinskih lokalov, s tem pa tudi zaposlenih v teh dejavnostih. To pa se dogaja kljub dokajšnjemu zanimanju za take in podobne usluge in celo ob zahtevah ljudi, da naj bi sedanje stanje čimprej uredili.
HHHHl
LOS ANGELES — Ameriške oblasti so dale azil sovjetskemu pilotu, pomočniku letalstva Viktorju Ivanoviču Belenku, ki je nepričakovano pristal z najmodernejšim sovjetskim lovskim letalom Mig-25 na japonskem letališču Hakodate. Sovjetska zveza je sicer odločno zahtevala vrnitev letala in pilota ter se pri tem sklicevala na to, da so pilota, ki naj bi pristal na Japonskem po pomoti, zadržali s silo. Toda slednji je to odločno zavrnil v razgovoru s sovjetskim veleposlanikom na Japonskem. Na sliki: Mig-25, ki so ga medtem Američani že dodobra raziskali. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
— Menda se bo časopisni papir podražil!
— Nič hudega, 3aj pravijo, da papir vse prenese!
Možnosti nikakor ni malo. Tu so najrazličnejši servisi, ki bi jih lahko spodbujale velike delovne organizacije, da bi poleg njihovih osnovnih zadolžitev opravljali tudi druge usluge. Potem so možnosti za izkoriščanje kmetijskih in drugih surovin, hišna obrt na podeželju, ki bi jo združevale večje organizacije, kmečki turizem, obrtne delavnice, ki jih nedvomno primanjkuje, itd.
Seveda pa so poglavitne predvsem dve plati odnosa do malega gospodarstva. Najprej bi morali urediti davčno politiko, spodbuditi k sodelovanju poslovne banke, izdelati programe razvoja, prisluhniti potrebam ljudi in urediti nerešena sistemska vprašanja in ukrepe ekonomske politike. Na drugi strani pa moramo dosledno zahtevati da v teh dejavnostih, pa najsi gre za družbene ali zasebne obrate, zagotovimo spoštovanje ustavnih načel, uredimo vprašanje delitve dohodka ter kar najbolj izboljšamo družbenoekonomski položaj zaposlenih, ki je doslej vse prevečkrat povsem nekaj drugega od tistega, kar hočemo doseči. Zavedati se namreč moramo, da na tem področju ne smemo dovoljevati nobenega pridobitništva, temveč samo pošten zaslužek na podlagi dela.
JANEZ KOROŠEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Dramatični dogodki konec minulega tedna so!: ijpak zasenčili v pozornosti ljudi vse ostalo
Ostro je obsodil šovinistično nasilje nad področju - vemo pa. kako pomembna je pd-našimi narodnostnimi manjšinami na Koro- Prava razvojn.h planov za naprej! - m da
dog'Janje - predvsem je bila v ospredju po- škem tudi republiški sekretar za mednarodno zomosti tragična letalska nesreča v petek na sodelovanje Marjan Osolnik — v svojem go-neb’ v bližini Zagreba, vzroke za to hudo kata- voru na sobotnem zborovanju koroških parti-stror^ še raziskujejo, potem pa so se v soboto zanov ob 35-letnici vstaje (slavnost je bila v prot. večeru in še v nedeljo spet močno zatresla Solčavi). Osolnik je poudaril, da smo priče tla \ Furlaniji in Beneški Sloveniji, ti močni temu, ko ob naši severni meji znova oživljajo potivsni sunki pa niso prizanesli niti našemu korenine nacifašizma. Avstrija naj ve, je dejal Posočju, ki si še ni dodobra opomoglo niti od Osolnik, da določila državne pogodbe, ki so se hudf f,a letošnjega potresa pred nekaj meseci.
T' i tokratna potresna škoda v Posočju je veli. i: potresni sunki so v tolminski, idrijski in gori. :i občini povzročili za kakšnih 40 milijard (stari'') dinarjev gmotne škode na stavbah, od katc-iiise jih je sedaj mnogo tako poškodovalo, .* bodo samo še za rušenje. Iz območja, kje: e prebivalstvo umljivo močno vznemir-In zbegano, nujno pozivajo na pomoč ?no operativo širše družbene skupnosti, iStnimi močmi vsej tej veliki škodi pač ne kos.
jen' gru saj z boe
Minulo soboto so v trboveljski cementarni prosi*.vili pomemben jubilej: stoletnico dela in obs oja tamkajšnje tovarne — ob priložnostni slove, nosti, ki so se je udeležili mnogi vidni pred: «vniki republiškega političnega življenja, j-- ,,iedsednik slovenske skupščine dr. Brecelj Lročil kolektivu red dela z rdečo zastavo, s kateri m je predsednik Tito odlikoval to našo najsL ojšo cementarno za njen delovni jubilej. Slavnostni govornik ob tej priložnosti je bil predj-idnik republiškega izvršnega sveta And.oj Marinc, ki je v svojem govoru ostro obso di najnovejšo gonjo proti našim narodnost: >im manjšinam na Koroškem v sosednji Avstuji. Ti dogodki jasno kažejo, je poudaril Marinc, da ne gre samo za ppložaj naših tam-kajši jih manjšin, marveč da so na delu mračne
Več sape trgovini
o
jih doslej dvajset let izogibali, niso le mrtva črka na papirju, marveč mednarodne obveznosti, od katerih ne moremo in ne smemo odsto-
P1*1'	» .	.........Di/cvrvi	delajo	z	izgubo	in	zato	prepričljivo	terjajo, naj se jim
Izvršni odbor predsedstva RK SZDL S - jovo|j spr0stitcv cen govejega in svinjskega mesa. nije je sredi prejšnjega tedna kritično ocenil
stanje na področju oblikovanja samoupravnih Republiški IS, ki je prejšnji teden med drugim
reakuonarne sile, ki si ne žele dobrih sosedskih sporazumov o temeljih planov SIS v zvezi z obravnaval tudi to problematiko, je skic odnos« >v s socialistično Jugoslavijo, ki si žele njihovo dejavnostjo za naprej. Dejali so, da v ^^“‘"^i^j^Sokle^ne bo^išlodo polit- • zaostrovanja in ponovnih političnih mnogih občinah msose prav inč naredili na tem ma|oprodajnjh cen mcsa na (rgu. kriz.
tedenski zunanjepolitični pregled
standardov. Dogovorjeno je bilo. da se začne z akcijo s predsedniki občinskih štabov za to nalogo, v pomoč občinam pa bo pri tem novo ustanovljeni republiški štab.
ZIS je prejšnji teden predlagal nekaj zelo pomembnega za trgovino — predlog je namreč, naj bi z dopolnitvijo ustreznega zakona trgovini olajšali problem njihovih trajnih obratnih sredstev^ Tako naj bi imela trgovina pravico, da od poprečne letne vrednosti zalog odbije kredite za obratna sredstva, pa še druge zakonske dopolnitve so predlagane. Za ta korak se je ZIS odločil zato, ker je bilo v zadnjem času zaradi pomanjkanja obratnih sredstev v trgovini opaziti padec prometa — hkrati pa povečevanje zalog pri proizvajalcih (ki svojega blaga niso mogli spraviti na trg, saj se ga je trgovina branila, češ da nima denarja za zaloge). Tako so se začele kazati tudi težave v preskrbi z reprodukcijskim materialom — in prav to naj bi sedanja sprememba v predpisih pomagala rešiti.
Prejšnji tedep je bilo na zvezni ravni sklenjeno, da ostanejo cene nafte in njenih derivatov nespremenjene, saj bi imela (zahtevana) podražitev le-teh hude posledice za velik del gospodarstva. Res pa je, da bodo morale republike ob tem najti način, kako pokriti primanjkljaj v zvezni blagajni (,v višini 800 milijonov din), kajti predlagano je tudi, da bi se podražitvi izognili s tem, da bi začasno odložili carinske dajatve za nafto in njene izdelke.
Ob krsti pokojnega Mao Ce-tunga se še vedno pomikajo neskončne vrste Kitajcev, ki se poslavljajo od svojega velikega voditelja, minuli teden preminulega predsednika kitajske komunistične partije.
V začetku tega tedna so h krsti pokojnega predsednika Mao Ce-tunga položili venec jugoslovanskega predsednika Tita. Na traku je z zlatimi črkami zapisano:	Predsedniku	centralnega
komiteja JKP Kitajske — predsednik SFRJ in predsednik ZKJ Josip Broz Tito.
Smrt Mao Ce-tunga je v LR Kitajski še vedno tema dneva ne samo v političnem vrhu, marveč tudi v vsakdanjih razgovorih na ulici, na delovnih mestih in drugo. Osemstomilijonska dežela je resnično presunjena ob veliki izgubi.
In vendar je s smrtjo predsednika kitajske komunistične partije po vseh znamenjih sodeč nastopilo novo obdobje razvoja največje, bolje rečeno najštevilnejše, države sveta. Nesporno je namreč, da se je z njegovim odhodom s politične scene začel boj za njegovo nasledstvo in ta boj, čeprav prikrit očem svetovne javnosti, bo vsekakor dramatičen in z velikimi posledicami.
Doslej je avtoriteta Mao Ce-tunga pogosto preprečevala odkrite spopade med dvema strujama kitajske družbe: tisto, ki je bila bolj naklonjena radikalnejšemu načinu življenja in politike ter ono, ki se je zavzemala za tako ali drugačno liberalizacijo Kitajske.
Nobenega dvoma skorajda ni, da se bo spopad teh dveh nasprotujočih si stališč v tednih in mesecih. ki bodo prišli, nadaljeval in nemara celo zaostroval.
Morda bo k dejanjem prisilila ustrezne ameriške oblasti tudi odločna nota Jugoslavije, ki sojo v začetku tega tedna v Washing-tonu izročili Združenim državam Amerike.
VLADA
VOR!
PODPIRA DOGO-
NOVA
AKCIJA
TERORISTIČNA
Vse kaže, da se je avstrijska zvezna vlada dokončno odločila v celoti podpreti dogovor treh avstrijskih	parlamentark
Slovo
od
Mao
Ce-
tunga
strank o načrtovanem preštevanju manjšin v Avstriji.
Tako je mogoče sklepati na osnovi osnutka ustrezne vladne uredbe, ki so jo uradno poslali v proučitev pokrajinam in v kateri piše, naj bi »tajno jezikovno štetje« v Avstriji opravili 14. novembra letos. Še pred tem pa naj bi zbrali podatke o tako imenovanem »personalnem stanju« v državi.
Vsem občinam so tudi že poslali uradno zvezno »predinfor-macijo« o pripravah na preštevanje manjšin.
Slednji seveda to preštevanje še vedno najodločneje odklanjata, pri čemer imata slej ko prej odločno podporo v matičnem narodu.
Ob tem samo še povejmo, da je mogoče predvideli skorajšnjo podražitev vseh vrsl rr.esa — živinorejci namreč (po sedanjih odkupnih cenah) že lep čas
sklenil (glede :ij se premi-popravka
Skrajni fašistični ustaški teroristi so znova izvedli eno izmed tistih podlih akcij, s katerimi od časa do časa opozarjajo na svoje še vedno žive in prisotne mračne ambicije.
Topot se je drama ugrabljenega boeinga 727 končala še razmeroma srečno — če kajpak odštejemo policista, ki je izgubil ob demontiranju podtaknjene bombe svoje življenje in treh njegovih tovarišev, ki so bili ob tem hudo ranjeni — toda akcija sama je dobro opozorilo, da bo naposled treba tem in jim podobnim teroristom odločneje stopiti na prste.
Ameriške oblasti, še posebej pa predsednik Gerald Ford, so že napovedale nekaj vzpodbudnih ukrepov v tem smislu, toda spričo slabih izkušenj v preteklosti se je moč vprašati, ali ne bo tudi topot ostalo zgolj pri besedah.
SOFIJA — Avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirchschlaegcr je prispel na uradni obisk v LR Bolgarijo. Pred tem obiskom je avstrijska stran poudarila, da avstrijsko-bolgarski odnosi lahko veljajo za vzgled razumevanja in sodelovanja v duhu Helsinkov.
BUENOS AIRES — Med napadom gverikev v argentinskem mestu Rosariu je bilo ubitih 12 ljudi, od tega 9 policistov. Avtobus s policisti je ustavila močna eksplozija bombe, ki so jo gverilci podtaknili v parkirni avtomobil. Nato so gverilci iz zasede streljali proti policistom in jih devet ubili.
BEOGRAD — Na povabilo predsednika skupščine SFRJ Kira Gligorova bo od 14. do 25. septembra obiskal Jugoslavij« predsednik senata republike Turčije Tekin Aribu-run s soprogo.
TOKIO — Japonska policija je sporočila, da je zaradi tajfuna Fran umrlo .12 ljudi, 43 pa jih pogrešajo. Tajfun se pomika proti severu Japonske. •
..TotHtJil
D*t*CA7/!
STILLESPRED VELIKO NALOŽBO
Prekaljeni kolektiv sevniške-ga Stillesa je pred pomembno naložbo. 26 milijonov dinarjev bo namreč namenil za obnovitev strojnega parka in tehnologije, v zidove pa vložil 4 milijone dinarjev. Letošnje gospodarjenje v tovarni je bistveno drugačno od lanskega. Zbirajo visoko amortizacijo, ki je kar za 1,43 milijona dinarjev nad predpisano v polletju. Lansko prvo polletje so imeli še 4,8 milijona izgube, medtem ko so sedaj že na čistem. Predvidena naložba bo odpravila vrsto težav, zato ni dvoma, da se ta kolektiv, znan doma in po svetu po kakovostnem stilnem pohištvu in notranji opremi, ne bo še bolj uveljavil.
Sejmišča
NOVp MESTO: tudi v ponedeljek ni bilo pretirano velike ponudbe prašičev. Naprodaj je bilo 248 pujskov in 47 nad tri mesece starih prašičev. Kupci so bili predvsem iz- drugih občin in so pokuDili 200 prašičev; pujski so veljali 600 do 820 din, od tri do šest mesecev stari prašiči pa 820 do 1.100 din.
BREŽICE: na sobotni sejem so rejci pripeljali 445 prašičev, od tega le 16 starih nad tri mesece. Prodali so jih skupno 302; pujski so bili po 38 do 40, starejši pa po 22 do 23 din kilogram žive teže.
Nepremagan „če”
■ 'd* •
Kmetijski
- So
rekli,
graditi
da
čim
bližje
tovarne
moramo
surovinam, pa smo jo postavili kar
na mejo:
(Karikatura: Marjan Bregar)
„Nobem druga stvar m svetu me ne prevzame tako kot delo: cele ure lahko sedim in ga opazujem. “ Tako pravi v enem svojih del angleški pisec Jerome, ki bi v našem neutrudnem razpravljanju o delu in nagrajevanju - o tem ni dvoma -našel obilo hvaležnih tem za svoje humoristično pero.
Uvod in primerjava je malce nenavadna, ker je tudi
vsa stvar nenavadna in težko razumljiva Ko namreč opazovalec na različnih krajih posluša to nenehno razglabljanje in teoretiziranje o delu in njegovem nagrajevanju, se ne more znebiti vtisa, da se kar naprej vrtimo v krogu in da se, ko že dosežemo nekatere uspehe, sčasoma spet iz različnih vzrokov povrnemo na staro, da lahko začnemo znova...
V mikrodelitvi (nagrajevanju po delu) smo zaostali in to slabo vpliva na delovno storilnost. Oženje razpona osebnih dohodkov je osnovni vzrok nizke produktivnosti Stimulativno nagrajevanje po delu je ključni problem, ki ni ustrezno rešen, oz. vgrajen v sistem. Vse to je izrecno poudarjal predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič na seminarju v Dol. Toplicah minuli petek. Trditve je ilustriral tudi z odnosom do izumiteljstva Vsi vemo, kako zadaj smo in kako nujno ga moramo spodbuditi, toda ko je treba dati nagrado za izum ali izboljšavo, ki se nam sicer tisočkrat izplača, podležemo starim slabostim, med katerimi ni zadnja „slo-venska fovšarija".
Tako seveda ne bomo prišli daleč naprej, vrteli se bomo v začaranem krogu, če... Če ne bodo stvari vzeli v roke delavci, sindikati, delovne organizacije same. To bitko, bitko za resnično nagrajevanje po delu, je treba bojevati predvsem v sindikatih. Modeli internega nagrajevanja morajo izhajati iz delovnih organizacij samih, poudarja tov. Barborič. Tam se ve, kdo je dober delavec, koliko je vredno posamezno delo, tam je treba najti ustrezna merila za vrednotenje dela. Ni mogoče pričakovati rešitev „od zgoraj“.
M. LEGAN
NOVA MESALNICA — Novomeška Kmetijska zadruga v Bršlinu postavlja mešalnico močnih krmil. Z gradnjo še niso končali, vsekakor pa so „stolpi“ (nad njimi bo mešalnica) za zadrugo velika pridobitev. Na sliki: štirje od šestih žitnih silosov. (Foto: Janez Pezelj)
GOZDARJI SO TEKMOVALI - Kot poročamo na 1. strani, je bil v nedeljo v Ribnici sejem suhe robe, lončarstva in ostalih domačih izdelkov. Na posnetku je motiv iz popoldanskega tekmovanja gozdaijev, ki je privabilo ogromno število radovednežev. (Foto: F. Modic)
MALA MAŠA ZA SUKNJO VPRAŠA, so rekli včasih, dandanes pa so drugi septembrski teden ljudje navalili na premog, kurilno olje in plin. Posnetek je s Cikave, kjer ima Novotehna skladišče in prodajo plina in kjer so delavci trenutno precej zaposleni. (Foto: R. Bačer)
RIBNIČANI DOBILI MOST - Ob nedeljskem sejmu v Ribnici so krajani te občine dobili tudi dolgo pričakovani novi čevljarski most. Delavci komunalnega podjetja Ribnica so se držali predvidenega roka in tako z dograditvijo tega objekta precej razbremenili stari most.
šolskih prostorov v Ribnici in pri Sv. Gregorju, na področju otroškega varstva je glavna naloga gradnja vrtca v Sodražici, za razvoj telesne kulture je predvidena gradnja telovadnice z zaprtim bazenom v Ribnici, na področju kulture niso predvidene nobene večje novosti, prav tako ne za socialno skrbstvo, le za razvoj zdravstva je v načrtu gradnja zdravstvenega doma v Ribnici
Da bo slika še slabša, naj zapišemo, da tudi za te navedene novosti sredstva še niso v celoti zagotovljena. Tako še ni zagotovljen niti dinar za področje izobraževanja, za uresničitev potreb na področju otroškega varstva pa manjka še več kot polovica sredstev.
B. BUDJA
Spet potres v Severni Italiji in Posočju. Posnetek je iz Magna-na v soboto popoldne
Metlika še nič
Posočje spet kliče na pomoč
Po podatkih SDK do zdaj od občin dolenjske regije samo metliška še ni ničesar prispevala za od potresa prizadeto Posočje. V Beti so menda sprejeli sklep o pomoči .iz sklada skupne porabe, vendar do časa, ko to poročamo, tega še niso uresničili
Sicer znaša skupna pomoč Dolenjske 1,128.362 dinarjev. Od tega so. zbrali v črnomaljski občini 146.492,5, v novomeški 723.354 in v trebanjski občini 258.515 dinarjev. Solidarnostna nakazila za prizadete kraje in prebivalstvo Posočja še pritekajo, čeprav ne v zadovoljivih vsotah.
Močni potresni sunki v Posočju, ki so si sledili ob koncu minulega tedna, so zapustili novo razdejanje. Precej maja razmajanih in razpokanih stavb se je sesulo v prah, poškodovanih pa je tudi veliko že obnovljenih hiš.
Nobenega dvoma ni da je Posočje po tej zadnji nesreči potrebno še večje pomoči. Zato bi morali vsi, ki niso še ničesar prispevali ali pa so dali premalo, ponovno pretehtati svoje odločitve. Metliški primer v teh solidarnostnih prizadevanjih gotovo ne sme postati zgled.
TOVARNA SE BO SIRILA
Brežiška Tovarna pohištva načrtuje gradnjo skladišča za izdelke in razstavni paviljon za 13 milijonov dinarjev, graditev nove proizvodne hale z novo strojno opremo za 27 milijonov ter modernizacijo obstoječih strojev in druge opreme za 22 milijonov dinarjev. Povečanje je predvideno do 1980. leta.
0 hvali in pridelavi česna
Čisto navaden (mnogim smrdljiv) česen štejejo zdravniki med najbolje zdravilne rastline. Sloviti ljudski zdravnik, pisec knjige „Narava ima vedno prav“, h kateremu so se zatekali po zdravniško pomoč tudi najbolj imenitni sodobniki njegovega časa ne le iz domovine Francije, marveč tudi iz drugih dežel, je zapisal, da bi bilo česnu treba postaviti spomenik za zasluge, ki jih ima za človeško zdravje. Ta pisec, po imenu Maurice Messegue, priporoča še, naj bi si prijatelji ob Novem letu pošiljali za darila namesto bombonier - zavitke česna.
Tudi zgodovina pozna veliko hvale na česnov račun. Zgodovinar Herodot piše, da sta bila česen in čebula v Egiptu posvečeni zdravilni rastlini, in jima pripisuje celo zasluge pri gradnji Keopsove piramide. Tudi drugi narodi so cenili česen kot zdravilno rastlino, ki prinaša človeškemu organizmu žilavost, odpornost proti boleznim. Medicina je potrdila izkušnje in razložila delovanje česna, zlasti njegov blažilni učinek pri boleznih ožilja, krvnega pritiska itd.
P* Namen kmetijskih nasvetov seveda ne more biti poučevati o zdravljenju s česnom, temveč svetovati o njegovem pridelovanju. Bližamo se začetku oktobra, to pa je čas sajenja zimskega česna, ki ima debelejše stroke od letnega in ga zato mnogi raje pridelujejo, in to zelo donosno.
Najprej: česen je proti mrazu zelo odporna rastlina, zato ga lahko sadimo tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah, spomladi na primer kmalu potem, ko odleze sneg. Za saditev je i.**ba 5 do 6 kg stročkov na ar. Sadimo v vrste, med seboj oddaljene četrt metra, stroki pa naj bodo v vrsti oddaljeni manj, kakih 10 do 15 cm. Z gnojem, gnojnico ali gnojevko česna ne gnojimo, ker sicer rad gnije. Ce ni bila z gnojem pognojena predhodna rastlina, je treba gnojiti z umetnimi gnojili, in to kar izdatno. Sodijo, da da zimski česen precej večji pridelek, celo 200 stotov na hektar. Njegovo pridelovanje se širi. r Česen zahteva v času rasti tudi precej nege. Plevele zatiramo z gesagardom (2 kg na 1 ha) in tanoranom (6 kg na 1 ha). Če je rastlino napadla plesen, kar se rado zgodi v toplih, vlažnih poletjih, ga je treba poškropiti s kakim fungicidom, na primer z 0,2-odstotnim manebom. Pridelek je treba pobrati pravočasno, v sušnem vremenu, da ostanejo glavice lepo bele.
Inž. M. L.
za toliko. Po napovedih iz tovarne pa naj bi bil obračun na koncu leta še ugodnejši: v drugem polletju naj bi bil namreč uvoz manjši, ker so si v prvem ustvarili večje zaloge. Kjer le morejo, uporabljajo domače surovine, zato celo vlagajo pri naših proizvajalcih. To pa lahko prinese še večje prednosti.
A. ŽELEZNIK
VEČ UMETNEGA GNOJILA: krava pri gobcu molze, pravijo, in tudi za njivo to velja.
Nova tovarna ■ ■■ _ ■■■
Slovenska zemlja postaja vse bolj revna s hranljivimi snovmi saj ji dajemo mnogo manj, kot od nje pričakujemo. Poraba umetnih gnojil je sorazmerno še zelo majhna. Podatki kažejo, da je Jugoslavija glede tega na predzadnjem mestu v Evropi za njo je le še Portugalska. Leta 1974, na primer, so jugoslovanski kmetovalci v povprečju na hektar zemlje potrosili le 91 kg čistega dušika, fosforja in kalija v mineralnih gnojilih, sosednje dežele, ki imajo podobno sestavo tal in podobno podnebje, pa kar trikrat toliko. Da o Belgiji in Nizozemski, kjer so že presegli porabo 600 oziroma 700 kilogramov na hektar, sploh ne govorimo.
Zato je naše kmetijstvo lahko toliko bolj veselo prenovljene tovarne umetnih gnojil v Rušah, ki bo sredi septembra začela obratovati. Tovarna dušika ruše, ki bo letos slavila 60 let obratovanja, se je lotila rekonstrukcije pred dvema letoma. Preurejena je na starem mestu, investicija pa je znašala le 110
milijonov dinaijev, ker so za novo tovarno delno obnovili stare prostore.
Zaenkrat bodo v Rušah naredili okoli 125.000 ton kompleksnih umetnih gnojil, za kasneje je predvidena proizvodnja 250.000 ton.
V novi tovarni je mogoče izdelovati vse vrste sestavljenih umetnih gnojil v različnih razmerjih in koncentracijah, ki jih narekujejo potrebe kmetijstva. Še letos bodo naredili približno štirideset tisoč ton gnojil v naslednjih razmerjih dušika, fosforja	in	kalija:	12:12:12,
7:18:14, 10:15:20, 7:14:18 z dodatkom bora in magnezija ter gnojilo PK 20:20. Cene umetnih gnojil bodo letos ostale nespremenjene, čeprav ob sedanjih cenah surovin, ki skokovito nihajo, izdelovanje umetnih gnojil ni donosno.
Najprej denar
Politika investiranja tako v gospodarske kot v negospodarske panoge je še kako pomemben činitelj pri razvoju vsakega kraja. Ni naš namen tokrat grajati tovrstne politike neke občine (v tem primeru Ribnice), z nekaj besedami bomo skušah le opozoriti na napake, ki se v Ribnici pojavljajo že vrsto let.
Investicijska vlaganja so v ribniški občini v preteklih desetih letih precej zaostala ne le za republiškim poprečjem, marveč tudi za sosednjimi kraji. Tako so skupne investicije v Ribnici naraščale letno za 16,9 odstotka, v Cerknici kar za 86, v Kočevju za 29,6 in v republiki za 26,7 odstotka. Še bolj presenetljiv je podatek, da o vlaganju v negospodarstvo v ribniški občini sploh ne moremo govoriti saj je zaznavno le v letih 1971 in 1972 (šola v Loškem potoku). Vse to govori, da skrb za delovnega človeka, ki bi naj bila temeljni cilj družbenega razvoja občine, stoji ob strani
Zal tudi v prihodnosti ne kaže, da sc bo na tem področju kaj bistveno spremenilo. Predvidena vlaganja v družbene dejavnosti lahko naštejemo na nekaj prstov: na področju izobraževanja je v načrtu obnovitev
Največji sevniški. kolektiv Konfekcija Lisca si je v letošnjem proizvodnem načrtu zadal nalogo prodati na domačem trgu 60 odst. proizvodnje, 40 odst. pa jo naj bi izvozili. Polletni obračun kaže izvoz v vrednosti 64,6 milijona dinarjev, kar je skoraj trikrat toliko kot lani v istem času. Sedanje razmere kažejo še naraščanje izvoza, razmerje med tistim,'kar prodajo doma, in onim, kar gre na tuje, je že 50 : 50..
To je, kot so ugotavljali na seji izvršnega sveta sevniške občinske skupščine minuli četrtek, silno pogumno dejanje, saj nekateri celo že opozarjajo na „pregrevanje“, češ da se še večje firme ponavadi ne lotevajo večjega izvoza kot 30 odst. proizvodnje. Sevniškega velikana to očitno ne moti, glava jih v tovarni boli zaradi pomanjkanja delovne sile. Najhuje občutijo to pomanjkanje v zunanjih tozdih, predvsem v Zagorju.
Tolikšen izvoz terja tudi uvoz nekaterih surovin in reprodukcijskega materiala. Le-ta se kljub letošnjemu „boomu“ v izvozu še zdaleč ni razbohotil
SlOVCnski... Kdko zori pomnik rovoluciji? s Odlok občinske skupščine Krško S
(Nadaljevanje s 1. str.)	■________________________________*_______ <	■	*
(Nadaljevanje s 1. str.)
nih skupnostih. Nesporno se je tudi pokazalo, kako pomembno je družbenopolitično delo v osnovnih organizacijah sindikata. Kjer te delujejo, tam je bila javna razprava dobra in je v resnici spodbudila primerjanje prakse z zakonom in zakona s prakso ter nakazala tudi '•premembe oz. ukrepe.
Javna razprava o osnutku novega zakona, ki ga bo zvezna skupščina predvidoma sprejela za letošnji dan republike, sama po sebi še ne prinaša novih odnosov v združenem delu, je le uvod v novo etapo socialističnega samoupravljanja. Boj zanje pa ne bo tako rekoč nikoli končan, je poudaril tov. Barborič. Razvoj se nc da ustaviti
Predsednik slovenskih sindikatov je spregovoril tudi o politični aktivnosti sindikatov v septembru in oktobru. Razprave o novem zakonu je treba prirediti tudi v sestavljenih organizacijah združenega dela in tako imenovanih „velikih sistemih". V njih je treba dati siceršnji politični aktivnosti nove poudarke, m to stvarem, s katerimi nismo zadovoljni:	poteku združevanja,
kršenju samoupravnih sporazumov ipd. Politično povsem nesprejemljivo je, denimo, da smo na področju delitve dohodka in osebnega dohodka v štiriletni praksi sicer dosegli uspehe, ne kaznujemo pa kršiteljev, ki delajo mimo dogovorov, ki so jih sklenili njihovi delegati. Trenutno je celo tako, da nediscipliniranost narašča in spravlja dogovarjanje v nevarnost, da ga bomo sami razvrednotili
M. LEGAN
Odbor za gradnjo novega oddelka NOB v Novem mestu poslal v javnost prikaz dosedanjih prizadevanj — Skrbeti tudi za gradivo, ki bo zasedlo muzej
Zahvala
(Nadaljevanje s 1. str.)
vsem znanim m neimenovanim aktivistom ljudske tehnike, ki so v letih obnove in kasneje razvijali zlasti med mladino interes za tehniko vseh vrst, za novatorstvo in racionaliza-torstvo, kar vse je dvigalo tehnologijo dela, višjo storilnost dela in krepilo splošni gospodarski dvig domovine. Pestro vsestransko dejavnost organizacij LT so razvijali številni mentorji in inštruktorji v klubih, krožkih, društvih in šolah; njim predvsem gre zahvala za hiter dvig tehnike. Organizacije tehnične kulture zaslužijo zato tudi danes večjo podporo in trajno opredeljena finančna sredstva, saj so nepogrešljive pri vzgoji mladine in graditvi sistema SLO.
Sledil je kulturni spored članov LT iz Žužemberka, novomeških šol in godbe na pihala ter ansambla JLA. Prireditelji so podelili tudi 18 zlatih, srebrnih in bronastih plaket, številna zvezna jn republiška priznanja ter diplome, ki so jih prejeli posamezniki, šole, društva, organizacije, podjetja in garnizija JLA Novo mesto. Zjasnitev je omogočila tudi nastop radijsko vodenih letečih modelov iz Maribora in letal novomeških konstruktorjev. S srečanja ljudske tehnike na Gorjancih so poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu in oster protest avstrijski vladi, ki ne spoštuje pravic slovenske in hrvaške narodne manjšine.
G. T.
Popopran show
Skupina Copa Rio je z nastopom razočarala
Novomeška športna dvorana Marof je bila prejšnjo sredo nabita z radovedneži, ki so z velikim upanjem in zanimanjem prišli na napovedani „show“ skupine Copa Rio iz Brazilije. Toda ob koncu, ali bolje rečeno že po prvem odmoru, nas je bilo precej, ki smo razočarano ugotavljali, da je šlo 40 din za vstopnino v nič.
Mogoče je res bilo nekaj takih, ki so jih raznobarvna razsvetljava in svetlobni efekti, kot tudi pisani in marsikdaj sila mini kostimi pritegnili, toda to ne more odtehtati dokaj klavrnega nastopa. Vemo, da se prava brazilska samba precej razlikuje od našega pojmovanja tega plesa, vsekakor pa ne toliko, da nismo v celotnem nastopu našli ene same skupne točke. Sila nesinhronizirano in marsikdaj kar samovoljno gibanje nastopajočih (mogoče je bil temu vzrok premajhen oder-op.p.), prehrupna glasba, neskladnost partnerjev in gibov, povrhu pa še neakusti-čna dvorana, so elementi, ki so nas privedli do takšne ocene. Resda ne moremo mimo vitkih in gibčnih teles izvajalcev, njihovih spretnih in hitrih gibov, toda kot smo že omenili, premalo je bilo povezave in skladnosti Našega vtisa ne more popraviti niti podatek, da je imela skupina med svojim nastopom v ljubljanskem Tivoliju pred seboj nabito polno dvorano, ki pa je z reprizo novomeškega nastopa prav gotovo ne bi zadovoljili
Malce prehuda bo verjetno ocena, ki smo jo slišali v sredo po nastopu, da je ansambel zbran iz vrst študentov iz tujine, ki študirajo pri nas, vendar resnici na ljubo, taksno je bilo občutje večine po končanem nastopu skupine Copa Rio iz Brazilije.
B. B.
Odbor za izgradnjo oddelka NOB pri Dolenjskem muzeju je svoja nekaj več kot enoletna prizadevanja obelodanil v posebni brošurici, ki je izšla v nakladi 1.000 izvodov, namenjena pa je tako gospodarskim in drugim delovnim organizacijam kot samoupravnim interesnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim. Poleg tega je njena vsebina z zgoščenim prikazom NOB in revolucionarne preteklosti na Dolenjskem tudi pravšno propagandno gradivo za dokončno izpeljavo zamisli o postavitvi novega muzejskega oddelka za NOB in ljudsko revolucijo kot osrednjega spomenika padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja ter revolucionarnim dogajanjem na Dolenjskem.
meseca pozneje bodo razpisali javni natečaj za izvajalce, tako da bi bil 27. aprila, na obletnico ustanovitve OF, slavnostni začetek gradnje.
Novi objekt bo imel po izbranem idejnem projektu 1.127 m2 koristnih površin. Glavni prostor bo za razstavne zb^ke, v katerih bo prikazano napredno gibanje na Dolenjskem od začetkov do leta 1941,
Širši odbor, ki ga tvorijo predvojni komunisti in organizatorji vstaje na Dolenjskem, predstavniki družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij in ga vodi Bogdan Osolnik, ima v nekaj več kot letu dni prav gotovo kaj pokazati. Poleg drugega je za njim razstava projektov za idejno (arhitektonsko) rešitev novega muzeja s posebnim izborom najboljših - prvonagrajenih, odkupljenih in pohvaljenih. Odločeno je tudi, da bo glavni projekt narejen na podlagi prvonagrajenega dela, ki so ga pod šifro BREG poslali arhitekta Marija in Mirko Kajzelj ter študent Boštjan Kolenc, vsi iz Ljubljane.
Nobenega dvoma ni, da je zdaj prvenstvena naloga poskrbeti, da se zidava oziroma izvedba načrtov začne. Na podlagi pripomb k sprejetemu projektu bo njegov avtor izdelal predlog študije tlorisov, po odobritvi pa bodo z njim sklenili pogodbo za izdelavo tehnične gradbene dokumentacije, ki mora biti pripravljena (brez detajlov) najkasneje sredi januaija 1977. Dva
NOB in ljudska revolucija ter kulturne stvaritve partizanskih umetnikov, poseben prostor pa bo za občasne razstave. Spominska avla bo vsebinsko povezana z muzejskim prikazom revolucije. V muzeju bodo poleg tega delovne in študijske sobe, depoji za hranjenje muzealij in arhiva, fotolaboratorij, delavnica, upravni prostori itd.
Kajpak bo potrebno do otvoritve novi muzej napolniti z ustreznimi eksponati, zato ne bo v naslednjem obdobju nič lažja naloga od graditve zbiranje in urejanje gradiva za ta muzej. Ob marljivem delu bi tokrat lahko oteli pred pozabo ne le še ohranjene in uporabne predmete, ampak tudi še ne izpovedane spomine borcev in drugih udeležencev NOB in prejšnjih revolucionarnih dogajanj na Dolenjskem.
I. ZORAN
Belokranjci brez koncepta
Odmev na televizijsko oddajo „ Ljudje ob Koipi"
Nestrpno sem pričakoval četrtka, 2. septembra, in oddaje „Ljudje ob Kolpi“, a me ni razveselila. Prelepa pokrajina, otožna glasba, precej črnogledi razgovori niso stvari, ki bi me spravile v razpoloženje, pa še zjezil sem se. Kot že tolikokrat so prišli televizijci v Belo krajino, posneli otožno oddajo, dokumentirali brezizhoden položaj Bele krajine in njenih prebivalcev ter razneženi odšli. (Isto radi počenjajo tudi drugi novinarji in politiki.) Vendar pa v tej lepi in poučni oddaji niso bili televizijci sami vsega krivi. Nastopajoči občani sami niso vedeli zatrdno povedati, kje je izhod iz nevzdržnega stanja, nerazvitosti in revščine.
Omenjali so, da bi bilo treba zgraditi po raznih krajih tovarne (Adlešiči, Dragatuš), kar pa je zgrešeno kot le kaj. Zelo hudo je, da se nastopa tako brez koncepta, in vsem nam Belokranjcem je v veliko škodo in zamero, da se ne ve za gospodarsko zdravi načrt lastnega razvoja. Treba pa je na drugi strani ljudi tudi razumeti. Že zdavnaj ne pričakujejo ničesar od nikogar.
Sam koncept razvoja je preprost. Delovna mesta je treba odpreti v Črnomlju, Metliki, Semiču - do tam pa zgraditi ceste za prevoz delavcev. Če bomo gradili tovarne po vaseh, bodo obsojene na životarjenje. Noben kraj v Beli krajini pa ni oddaljen več kot 30 km od navedenih mest in na vsem svetu se tako vozijo ljudje na delo.
Če intervjuvanci v oddaji niso vedeli za ta izhod, bi ga morali najti avtorji. Obžalujem, da televizijci niso prišli v Belt, v Iskro ali Beti in še kam, pa bi bržkone izvedeli, kako neizprosen in neobziren boj se bije za proizvodne programe in ceste, ki prinašajo delovna mesta in razvoj. Odkrili bi najbrž še marsikaj drugega in naredili bolj angažirano oddajo ter na bolj pravem mestu pomagali Beli krajini.
JANEZ KURE Črnomelj
Dolenjci pod »Triglavom”
Tako se bo imenovala nova zavarovalna skupnost
Ustavno in politično nesprejemljivi odnosi v slovenskem zavarovalstvu doživljajo svoj konec, okostenela tradicija dveh zavarovalnic („Sava“ in „Mari-bor“) se podira navkljub poskusom posameznikov in skupin, da bi ohranili dosedanje stanje. Preobrazba poteka v tem smislu, da bi v Sloveniji dobili enotno zavarovalno skupnost, ki bi se imenovala „Triglav“.
Akcijski program za sprejem samoupravnega sporazuma in drugih dokumentov ter oblikovanje organov upravljanja bo v javni razpravi do 30. septembra. Trenutno potekajo po vsej Sloveniji tehtne razprave o teh dokumentih in rešitvah za novo, še bolj samoupravno obdobje zavarovalstva. Dolenjska se močno trudi, da bi v tem času dala kar največ koristnih in uporabnih predlogov ter pripomb, saj zajema preobrazba zavarovalstvo tudi na njenem območju. Kot je razvidno iz rokovnikov, naj bi samoupravni sporazum sprejeli do 31. oktobra, zavarovalna skupnost „Triglav“ pa bi začela živeti s 1. januarjem 1977.
Iz osnutka samoupravnega sporazuma je razbrati, da bi bilo Novo mesto sedež ene od šestih območnih zavarovalnih skupnosti v Sloveniji
V tej območni skupnosti bi ustanovili štiri temeljne rizične skupnosti.
V razpravah se zavzemajo za to, da bi v novi območni skupnosti ohranili teritorij, ki ga zdaj pokriva s svojo dejavnostjo novomeška po-
slovna enota zavarovalnice „Sava“, in sicer občine Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Eno od dolenjskih stališč je tudi, da bi v samoupravni sporazum o ustanovitvi zavarovalne skupnosti . „Triglav“ navedli minimalne in maksimalne pogoje za ustanovitev temeljnih rizičnih skupnosti (število zavarovanj, višina premije).
Ob vsem tem na Dolenjskem tudi menijo, da je treba pri oblikovanju stališč in rešitev bodoče podobe zavarovalstva v celoti upoštevati partijski dokument,,Ocena stanja -smernice in predlog akcije za nadaljnje uresničevanje ustave na področju zavarovalstva."
I. ZORAN
Prisrčen sprejem
Krajevna organizacija ZB Novo mesto-levi breg je pred kratkim organizirala za svoje najaktivnejše člane enodnevni izlet kot priznanje za njihovo požrtvovalno delo. Cilj izleta je bU srečanje z borci iz Radatovičev.
Potem, ko je predsednik ZZB Radatoviči pozdravil udeležence srečanja in obudil spomine na težke dneve NOV, so udeleženci obiskali vasi Dj uniči in Jarce polje, kjer so skupaj z vaščani preživeli čas v pripovedovanju zgodb iz partizanskega življenja. Novomeščani so vsepovsod naleteli na prisrčen sprejem in znova je bil potrjen izrek, da sta bratstvo in enotnost, skovana med NOV, nezlomljiva.
D. a
POLOŽILI VENEC — Borci ZZB Novo mesto-levi breg so položili venec na grob padlih borcev v Radatovičih.
C
*
<*
*
\
*
*
*
*
*
\
*
\
*
I
Ž
s
s
*
%
\
*
Na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 27—255/72) in 160. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 19—193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 10. septembra 1976 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. septembra 1976 sprejela	,
ODLOK
o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju mesta Krško z Leskovcem
1. člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišča, se razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, ki so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov.
2. člen
Prepoved obsega območja, ki so navedena v 2. členu odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju mesta Krško z Leskovcem (Skupščinski Dolenjski list št. 23—299/73).
3. člen
Meje območij, za katere velja splošna prepoved, so razvidne iz osnovne karte M 1 : 5000. Grafični prikazi so sestavni del tega odloka.
. 4. člen
Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo prezidavati ali obnavljati z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa.
5. člen
Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo izjemoma graditi nadomestni objekti, primarni infrastrukturni in regionalni objekti, za katere bo v času splošne prepovedi izveden predpisani postopek.
6. člen
Splošna prepoved iz 1. člena tega odloka ne velja za objekte, za katere so že bila izdana lokacijska dovoljenja in so le-ta postala pravnomočna.
7. člen
Grafični prikaz območij iz 2. člena tega odloka je stalno na vpogbd občanom in organizacijam pri za urbanizem pristojnem občinskem upravnem organu.
8. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja urbanistična inšpekcija.
9. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč na območju mesta Krško z Leskovcem (Skupščinski Dolenjski list, št. 23-299/73), razen 2. člena.
10. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-350-10/76
Datum: 10. 9. 1976
PREDSEDNIK
OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO: SILVO GORENC, Lr.
:
s
*
v
S
5
S
S
N
s
s
!
Velesejem - ogledalo našega gospodarstva
V petek so v Zagrebu odprli največjo sejemsko prireditev v državi — Zagrebški velesejem
Letošnji mednarodni jesenski velesejem v Zagrebu, ki so ga odprli 10. septembra in bo trajal do 19. septembra, jev znamenju pomembnega jubileja - 65-Ietnice prve moderne sejemske prireditve v tem mestu in 20-letnice delovanja na sedanjem sejemskem prostoru, na desnem bregu Save.
motorjev in vozil, pohištva, gradbena industrija in druge.
Na velesejmu sodelujejo letos razstavljalci iz 58 tujih držav in Jugoslavije. Na 285.000 kvadratnih metrih razstaviščnega prostora raz-
VPISOVANJE SE NADALJUJE
Na Dolenjskem vpisovanje javnega posojila za ceste še ni končano. Do ponedeljka, 13. septembra, so v črnomaljski občini dosegli 1,994.400 dinarjev, v metliški občini 3,600.000, v novomeški občini 36,464.223 in v trebanjski občini 5,434.700 dinarjev. Kopičijo se tudi presežki nad obveznostmi. V novomeški občini so pozvali 53 delovnih organizacij, naj stoodstotno izpolnijo posojilno obveznost.
stavlja 5.000 tujih razstavljalcev in 1310 naših približno 300.000 eksponatov. Posebno močno so zastopane strojegradnja, črna in barvna metalurgija, elektroindustrija, kemična industrija, industrija
Namen letošnje velesejemske prireditve je pospešiti blagovno menjavo, poudariti enotnost ponudbe vseh naših proizvajalcev ter prispevati k oblikovanju splošnega jugoslovanskega tržišča. Prireditev ima izreden pomen za mednarodno trgovino, saj se na njej srečujejo gospodarstveniki iz skoraj vsega sveta, tako da postaja zagrebški velesejem v resnici eno izmed največjih vozlišč svetovnega tržišča.
JANKO SAJT
PANORAMA: razstavni prostor zagrebškega razstavišča
7 o stran ste napisali sami!— To stran ste
tura
in
bra-
anje
Še: Mavrica lepša kot Zarja?
Javnosti in piscu članka: „Je Mavrica lepša kot Zarja'!' objavljenega 26. avgusta v Dolenjskem listu, dajemo pojasnilo.
V podgorjanski vasi Hrušica smo res ustanovili kulturno skupino Mavrico, v kateri sodelujejo predšolska, šolska, odrasla mladina in ostali vaščani z namenom, da nekako nadaljuje kulturno delo skupine Zarja, ki je pred leti delovala v Hrušici in žela precejšnje uspehe.
Vendar Zarje ni ustanovil mladinski aktiv, ampak je nastala L 1972, ko je mladinski aktiv v Hrušici že prenehal delovati. Pomembno delo je opravila zlasti v sodelovanju z mladinskim aktivom Veliki Slatnik - Potov vrh. Skupaj z njimi je prirejala proslave ob državnih praznikih in zabavne prireditve, in sicer na prostem ali v gasilskem domu na Potovem vrhu. Sad skupnega delaje tudi uprizoritev Razvaline življenja in Zločina na novomeškem trgu. Z obema je gostovala po raznih krajih, med drugim tudi (z Zločinom na novomeškem trgu) na Zletu bratstva in enotnosti pri Pionirjevem domu na Gorjancih na povabilo mladinskega aktiva Stopiče. Zaradi težkih razmer, v katerih je skupina vseskozi delala, je njeno delovanje počasi zamiralo. V ,času svojega obstoja pa Zarja ni nikoli nastopala v cerkvi, niti ob cerkvenih praznikih 'niti sicer. Pa tudi v času mladinskega aktiva Hrušica se kaj takega ni
Prosim za odgovor
Še preden sem končala III. letnik srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani, sem poslala pismeno prošnjo Vzgojnovarstvenemu zavodu v Novo mesto, da bi opravljala počitniško prakso. To so storile tudi vse moje sošolke in nekatere prejele odgovor že pred koncem šolskega leta. Rada bi javno vprašala, zakaj mene niso sprejeli in zakaj mi še do danes niso odgovorili, kljub urgenci.
Prakso bi sprejela tudi brez honorarja, saj bi mi koristila pri šolanju. Tako rekoč edina sem brez prakse med počitnicami Poleg ostalih razočaranj (štipendije dobim le za kritje polovice stroškov, preneka-teri drugi dijaki, ki živijo pri starših, pa prav toliko kot jaz) je zdaj prišlo še to. Boli me, ko poslušam sošolke, ki se vse iskreče pogovarjajo, kaj so doživele med otroki, in se sprašujem, zakaj to meni ni bilo omogočeno. Vsiljuje se mi vprašanje, ali me bodo, ko bom končala šolo, sploh vzeli v službo in ali se mi nc bo treba odreči edini in vroči želji postati dobra vzgojiteljica. Na moje vprašanje želim pošten in iskren odgovor.	LUČKA	SF.RINI
Novo mesto Majde Šilc 18
POJASNILO K PISMU
V zvezi s člankom ,,Zdanje slovo naj mi izreče borec!" v Dolenjskem listu št. 39 z dne 2. 9. 1976 dajemo naslednji odgovor:
Tovariš Malerič je resnično sodeloval od leta 1941, toda njegovo delo ni bilo takega značaja, da bi dobil spomenico 1941, zato poudarjamo, da je ta podatek neresničen.
Kar pa zadeva sam pogreb, naj povemo, da občinski odbor, kakor tudi krajevni odbor ZB NOV takrat, kadar je cerkven pogreb, pogreba ne organizira. To pojasnilo dajem zato, da bodo vsi borci na jasnem, kako jc bilo iesnično s to zadevo.
Predsednik ZZB NOV FRANC KOŠIR
zgodilo, čeprav je bila dramska sekcija precej delavna in tudi pohvaljena od OK ZM Novo mesto. Leta 1972 je bila v hrušenski cerkvi interna cerkvena prireditev, katere organizator pa ni bil mladinski aktiv; ne prej ne pozneje se vaščani ne spomnijo česa podobnega. Zato upamo, da bodo to pojasnilo prebrali tudi v župnijskem uradu v Stopičah, saj bi se lahko upravičeno zgražali, kdaj smo zlorabljali cerkvene prostore. Zdaj pa, kot je avtor pravilno zapisal, hrušenska mladina ni orpnizirana v aktiv ZSMS. Tudi skupina Zarja, ki je delala izven mladinskega aktiva, ne dela več.
Ko smo se letos Hruščani ponovno odločili obuditi kulturno življenje na vasi, smo demokratično sprejeli ime Mavrica, saj sodeluje veliko več ljudi kot v Zarji (od najmlajših, mladih do starejših) in tudi nastala je po krajšem kulturnem mrtvilu. Naše delo je šele v razcvetu. Do sedaj smo pripravili program za 25. maj z naslovom: „Mladost ob Titu" in zabavno prireditev: „Dobra volja je naj-bolja“, oboje na prostem. Pripravljamo še krajše uprizoritve in daljšo igro.
Razmišljanje o barvali Zarja (rdeča), Mavrica (več barv) in iskanje nekakšnega „ozadja“ temu je naivna Sicer pa vabimo avtorja članka, naj si bliže ogleda naše delo in se udeleži vsaj ene predstave (vaščani - obiskovalci, člani Zarje in Mavrice ga nismo videli še na nobeni!), pa bo spoznal vsebino našega dela in pomen barv. Seveda pa potem pričakujemo, da bo njegovo pisanje bolj objektivno. Obenem vabimo vsakogar, ki ga naše delo zanima, da se z njim seznani in ga pravično oceni.
Člani kulturne skupine Mavrica, Hrušica
ŠE EN USPEH VOJAKOV
Enota tovariša Marka Reliča iz garnizije Milana Majcna je bila te dni na taboijenju, kjer je reševala naloge iz programa bojnega vojaškega pouka in izobraževanja. Enota je v celoti pokazala visoko raven znanja v ravnanju in uporabi bojne tehnike in opreme. Gotovo gre temu v prid tudi priznanje poveljstva za delo enote.
Navzlic temu da je taborjenje posebna oblika življenja in dela v naravi, so tukaj posvetili dovolj pozornosti tudi področjem, ki sodijo k vsakdanjemu delu vojaka v garniziji.
M. STJEPANOVlC
PIONIRJI NA MORJU
Pionirji krške osnovne šole smo od 19. do 30. avgusta letovali v zadnji, šesti izmeni v počitniški skupnosti Materada v Poreču.
82 se nas je odpeljalo z dvema avtobusoma, pojnima zelenjave in drugih živil, ki so jih za nas zbrali člani Društva prijateljev mladine Zdole in Dolenja vas. Življenje v pionirskem taboru se je odvijalo po ustaljenem dnevnem redu.
Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno, tako da smo se vse dneve kopali tudi po dvakrat na dan. Kljub temu nam je ob večerih uspelo pripraviti zaključno prireditev, na kateri so nastopili pevski zbor, recitatorji, folklorna skupina in športniki s simboličnimi vajami Ob koncu smo sestavili svojo himno, s katero smo se poslovili od pionirskega naselja v Materadi, kjer. smo preživeli dvanajst čudovitih dni, ki jih ne bomo nikoli pozabili.
IRENA URŠIČ
Škodljivo šušmarstvo
Nedovoljeno in nikjer prikazano nadurno delo povzroča posameznim občanom, delovnim kolektivom, vsej družbi in oelo tistemu, ki tako dela, zelo veliko škodo. Žal se tega še premalo zavedamo in celo ne ukrepamo učinkovito. Najdejo se celo zagovorniki takega dela, češ: „Kdo bo pa potem pomagal zasebnikom pri gradnji njihovih hiš? “
Taka skrb pa je v glavnem popolnoma odveč. Neregistrirani popoldanski delavci zaračunavajo na uro že nekako 30 do 80 din, kar je občutno dražje kot v podjetju. Pri tem pa niti ni upoštevano, da delavcem podjetja ni treba plačevati dragih malic in da podjetje daje za
opravljeno delo jamstvo, šušmar-ji pa seveda ne.
Neregistrirani (pa tudi nekateri registrirani) popoldanski delavci nikjer ne prikažejo svojih dohodkov (oziroma vsaj ne vseh), zato dobivajo otroške dodatke, imajo prednost pri štipendijah itd., pa čeprav imajo v resnici precej večje dohodke na družinskega člana kot tisti, ki ima vse dohodke prikazane, oziroma ne skriva dohodkov.
Seveda pa ima tako delo tudi zelo slabe posledice za delavčevo zdravje. Nobena skrivnost tudi ni, da zahtevajo delavci na rednem delu popoldne vse varstvo pri delu, popoldne pa sc za varstvo pri delu nič kaj posebno ne zmenijo.
J. PRIMC
MALOMARNI
GRADITELJI
Graditelji cest bi morali ob prekinitvi dela (petkih, sobotah in podobno), ko nehajo z delom, zapustiti ceste v prevoznem stanju. Ne bi se smelo dogajati, da morajo vozniki motornih vozil zaradi zemlje in blata na cestišču iskati tujo pomoč, če hočejo priti do cilja. Tak je bil primer 11. septembra na cesti Kanižarica-Dobliče, kije v gradnji
T. š.
VREDNO JIH JE POSNEMATI - Stanovalci bloka v Jerebovi 20 v Novem mestu smo imeli prejšnji teden akcijo, v kateri smo očistili in uredili okolico stavbe. Nekaj ur prostovoljnega dela, ki je marsikomu koristilo, je polepšalo okolico bloka. Ali se ne bi tega lotili tudi drugod? (Foto: Janez Pavlin)
Očistimo okoli hiš, vasi in rek
O Kolpski dolini govorimo in pišemo, da je čista, lepa in privlačna. Sem zelo radi prihajajo turisti, tako Jugoslovani kot tujci. Vsak odnese s seboj dobre ali slabe spomine. Pri nas pred nekaterimi domačijami rastejo šopi stare trave in kopriv, pred drugimi pa spet razne cvetlice. Do nekaterih osamelih hiš sega celo že grmovje, čeprav so lastniki še živi.
Vzdržujmo red in čistočo okolja, kakor le zmoremo! Nc kopičimo stare šare nc na vidnih ne na skritih mestih! Ko je bilo nedavno na sestankih prepovedano odmetavanje stare šare ob bregovih reke Kolpe, so se pojavile razne „razstave“ te šare in odpadkov ob bregovih potokov. NaS potoki imajo čisto in pitno vodo, v njih živijo postrvi.
Zakaj ne bi na nekem določenem skritem mestu sežigali, kar se da
sežgati, ostalo pa zakopali? Tako bo lepo in čisto okoli hiš in vasi, kar nam bo v ponos.
Tudi tisti, ki se jim vedno mudi, naj bi z avtomobili manj drveli po vaških poteh in skozi naselja. Tako
nc bi ogrožali ljudi in kvarili poti in cest ter delali prevelike stroške za popravila.
JOŽE KRIZ Kuželj Kolpska dolina
Srečanje na Vodenicah
Odbor Gorjanskega bataljona in družbenopolitične organizacije občine Krško vabijo borce in aktiviste Gorjanskega bataljona in vse občane na tovariško srečanje, ki bo 19. 9. 1976 ob 10. uri na Vodenicah pri Kostanjevici. Smrt fašizmu - svoboda narodu!
BOGASTVO IZ RIMSKIH GROBOV — „Najdbe iz rimskega časa kažejo med drugim, v koliki meri je prodrla na Dolenjsko rimska civilizacija z življenjskimi navadami," je dejal arheolog Tone Knez na otvoritvi nove arheološke razstave v Novem mestu. (Foto- I Zoran)
Zemlja razkriva čudesa
Med arheološkimi izkopavanji v zadnjih dveh letih je dolenjska zemlja razgrnila nova čudesa. Bogate kovinske, keramične in steklene najdbe iz Kamnega potoka, Šahovca, Pristave, Novega mesta in Brusnic so od minulega četrtka razstavljene v mali dvorani Dolenjske galerije. Prireditev so posvetili prazniku novomeške občine.
Na otvoritvi je obiskovalce s poljudno strokovno besedo popeljal v življenje razstavljenih starin kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez. Iz njegovega plastičnega opisa predmetov v vitrinah si je bilo kaj lahko predstaviti nenavadno visoko življenjsko in civilizacijsko raven prebivalcev Dolenjske v rimskem času.
Tone Knez je opozoril, da so odkrili posebno bogate in dragocene predmete na Pristavi pri Trebnjem
(bronasto okrasje in pubor, steklene posode, kvalitetna keramika) in'na Bele to ve m vrtu v Novem mestu (rebraste keramične posode). Šaho-vec pri Dobrniču je novo najdišče: pred dvema letoma so pri oranju naključno naleteli na rimski grob, v katerem sta bili dve hišasti žari s sežganimi človeškimi kostmi, bronast kovanec cesarja Antonina Pija, steklena čaša in steklena žara, bronasta fibula in dvoročajni vrč. Iz Brusnic je pokrov rimskega sarkofaga, ki je bil vzidan v obzidje tamkajšnjega pokopališča (na razstavi je le fotografija). Že prej so v tem kraju našli kamnit portret Rimljana in bronast kipec boga Jupitra.
Pričujoča razstava, ki bo odprta do 10. oktobra, znova potrjuje neprecenljivo arheološko bogastvo dolenjskih tal in dokazuje, da so tod že vsaj pred dvema tisočletjema živeli ljudje visoke kulture in življenjske ravni
I. Z.
Odličen gost salona
Prvi jesenski gost XXI. dolenjskega kulturnega festivala in Lamutovega likovnega salona v Kostanjevici je švicarski grafik in pesnik, 35-letni Peter VVul-limann. Razstavo njegovih grafičnih listov (lesorezov) je odprl 10. septembra akademik Božidar Jakac, o umetniku pa je govorila Melita Stele, ta čas najboljša poznavalka grafične umetnosti na Slovenskem.
Wullimann, čigar dela, razstavljena v Kostanjevici, so nastala v zadnjih letih, je na švicarskem likovnem nebu in Parnasu znano in spoštovano ime. Jakac, ki v otvoritvenem nagovoru ni mogel mimo laskavih priznanj njegovi grafiki, .se ga še posebno spominja iz dni, ko je sam razstavljal v Švici: takrat mu je Wullimann izrekel takšno dobrodošlico - umetniško in človeško, ki ostane trajno v spominu. Steletova pa v oznakah VVullimannove grafike ni izpustila niti ene „črte“, brez katere bi bi! švicarski gost predstavljen manj popolno in celovito. Pripomniti velja še to, da se je že v času otvoritve porodila zamisel, da bi Wullimannovo razstavo prenesli še v kakšno likovno razstavišče, po vsej verjetnosti pa bo to Ljubljana.
Slovesno otvoritev sta popestrila pianista Alenka in Igor Dekleva, ki sta dovršeno in doživeto izvedla Debussyjevc „Tri antične epigrafe", Cascllove „Karikaturc“ in Poulcnco-vo „Sonato“. Koncert je bil hkrati
„medigra“ za pripravo na naslednjo otvoritev.
V dvorani rastavracije „Pod Gorjanci", ki se občasno spremeni v likovni salon, je svoje stvaritve v tolčenem bakru razstavil novosadski avtor Drago Dragič. Motivno Dragičev likovni svet ne preseneča, saj upodablja avtor tu in tam že kar stereotipne in banalne motive. Treba pa je reči, da mu je likovni motiv samo za okvir, v katerem zaživi kot likovna snov tolčen baker.
I. Z.
Drago Dragič: KMEČKI MOTIV (detajl), tolčeni baker. (Z razstave v dvorani restavracije Pod Gorjanci v Kostanjevici.)
Talija se ne izneverja
V Novem mestu bo v novi sezoni 9 abonmajskih gledaliških predstav — Znova uvajajo tudi mladinski abonma
V ponedeljek, 27. septembra, bo v Novem mestu gostovalo Šentjakobsko gleda-
FOLKLORISTI,
RECITATORJI!
Novomeška folklorna skupina išče nove člane. K sodelovanju vabi dekleta m fante z odsluženo vojaščino, dobrodošli pa bodo tudi mladi zakonski pari z veseljem do folklornih plesov. Nove člane folklorne skupine bodo vpisovali do 22. septembra v pisarni Zveze kultumo-prosvet-nih organizacij na Prešernovem trgu v Novem mestu.
Oktobra se bo začel v Novem mestu tudi dvodnevni seminar za recitatorje. Vodili ga bodo priznani slovenski dramski (poklicni) igralci Zadnji dan za vpis bo 1. oktober, prijaviti pa sc je možno prav tam, kjer bodo sprejemali vpisnice za folkloriste. Število prijavljenccv za seminar ni omejeno, še posebej pa vabijo prireditelji k sodelovanju moške in ženske, ki jih veselijo recitiranje, napovedovanje ali nastopanje v igrah in sc za to čutijo sposobne.
lišče iz Ljubljane s Cankarjevo dramo „Jakob Ruda". To bo prva gledališka in hkrati prva abonmajska predstava na novomeškem odru v novi sezoni.
Podobno kot lani bodo tudi novi abonmajski spored v dvorani na Prešernovem trgu izpolnila gostujoča gledališča - poleg Šentjakobskega še Mestno gledališče ljubljansko in Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Vseh abonmajskih predstav bo devet, pet od tega jih bo štelo še za mladinski gledališki abonma, ki ga uvajajo tudi v tem šolskem letu.
Šentjakobčani bodo v Novem' mestu gostovali še z Govekarjevo dramatizacijo Jurčičevih „Rokov-njačev“. Tržačani bodo k nam prišli z Wedekindovim ..Pomladnim prebujenjem" in z ..Benečanko" neznanega renesančnega pisca. Že po tradiciji bodo obiskovalci videli največ predstav Mestnega gledališča ljubljanskega. Ljubljanski gostje bodo v okviru novomeškega abonmaja uprizorili troje del slovenskih, avtorjev: Mikelnov satirični kabaret »Zaradi inventure odprto", Strniše-ve ..Ljudožerce" in Lužanovo „Sre-čo neposrednih proizvajalcev" - ter dve deli iz svetovne zakladnice: Lorcovo „Donjo Rosito" in Vitraco-vo farso ..Victor ali otroci imajo besedo".
Ne trenutna pozornost!
Franc Zaman: »Partijsko obdobje za kulturo"
Dve nalogi je dobil na pleča Franc Zaman, ravnatelj Dijaškega doma Majde Šilc, na nedavni seji občinskega komiteja ZK v Novem mestu: s sodelavci mora pripraviti gradivo c aituri za partijsko konferenco r s posebnim odborom organizacijsko in vsebinsko pripraviti teden Komunista, ki bo v novomeški občini pod geslom „Človek, delo, kultura" od septembra do Prešernovega dne prihodnje leto.
Kakšen pomen pripisuje konferenci, ki naj bi bila 5. oktobra, in kako si zamišlja večmesečno akcijo v okviru tedna Komuni-' sta?
Franc Zaman
..Konferenca, za katero zbiramo gradivo več mesecev, naj bi kritično pogledala, kaj je s kulturo, česa je v njej preveč in česa premalo. Rodila naj bi akcijski program in sprejela izhodišča za kulturni razvoj v srednjeročnem obdobju. Hkrati naj bi od slehernega komunista zahtevala, da vprašanj kulture ne bi jemal postransko, od komunistov, ki delajo v kulturi, pa še posebej, da bi se organizirali
Osnovni namen akcije bi bil približati kulturo delovnemu človeku in človeka kulturi. V tej obojestranskosti naj bi se izostrila kulturna in splošna razgledanost delovnega človeka, kar zdaj precejkrat pogrešamo. Premiki so nujni na vseh področjih, še posebno v tozdih in krajevnih skupnostih. Skratka: ker imamo izčrpnejše analize in programe kulturnega razvoja, tudi politična usmeritev za naslednje obdobje ne bo težka."
Glede tedna Komunista Zaman meni, da bo s svojo vsebino v nekem pomenu nadaljevanje omenjene konference in hkrati tudi že uresničevanje njenih stališč in sklepov. ,.Naloga bo v sleherni delovni sredini pripraviti pregled kulturnega stanja z oceno razmer, čemur naj povsod sledi tudi akcijski program. V te programe naj bi napisali, kako razrešiti vprašanja, ki zaviralno vplivajo na razvoj kulture. Posebno, vlogo in pomen bi morali v rej akciji pripisati poklicnim kulturnim ustanovam.
Da bi teden Komunista ne bil presuhoparen, samo nabit z govori, ugotovitvami, stališči in sklepi, ga bodo ..popestrile" knjižne in umetniške razstave, recitali, pogovori z ustvarjalci itd. Pričakujemo kar največji odziv domačih kulturnih društev in skupin, ustvarjalcev in poustvarjalcev. Celotna akcija naj bi bila torej tudi možnost za pregled kulturnih stvaritev pod domačo streho."
I. Z.
KOČEVJE: RAZSTAVA ZA TEDEN KOMUNISTA
Za teden Komunista v Kočevju, ki bo od 1. do 10. oktobra, pripravljata komite občinske konference in Likovni salon Kočevje v Likovnem salonu skupinsko razstavo likovnih stvaritev avtoijev z območja Kočevske pod naslovom „Clovek-delo-kultura“.
Namen razstave je prikazati umetniško ustvaijalnost našega delovnega človeka, ki poleg rednega dela in ostalih vsakdanjih življenjskih obveznosti najde toliko časa, da z likovnim ustvarjanjem bogati svoje življenje in vpliva ra medsebojne odnose v socialistični samoupravni družbi Prepričani smo, da se bodo likovni ustvaijalci odzvali vabilu, naj razstavijo svoja dela, saj je na Kočevskem veliko delovnih ljudi vseh starosti, ki slikajo ah kiparijo.
A. A.
1»«TA .
m stii^
Dežurni
poročajo
ZRINILI STA SE NOTER - 6. septembra okrog 9. ure sta pri Mariji Oklešen na Partizanski cesti potrkali dve Romki. Ko jima je odprla, sta se kar zrinili v stanovanje. Iz torbice, ki je bila na mizi, sta hitro potegnili denarnico s 500 dinarji in zbežali iz hiše.
SUKNJIČ JE ŠEL Z MOTORJEM - 5. septembra zvečer je nekdo odpeljal kolo z motoijem, ki je stalo v Vel. Cerovcu pred Badovinčevo hišo. Na motorju sta bila tudi suknjič in kapa.
STANOVALCEM NI DAL MIRU - 6. septembra zvečer so črnomaljski miličniki pridržali 25-letnega Luko Bubniča iz Črnomlja. Opit je v veži stanovanjskega bloka na Cankarjevi cesti razgrajal in se pretepal, tako da so ljudje poklicali pomoč.
RAZBIJAL V LOKALU - Žu-žemberški miličniki so 10. septembra odvedli na hladno Ladislava Lavriča iz Stavče vasi Močno opit je nadlegoval strežno osebje v zadružni gostilni, grozil je s pretepom in razbijal opremo. Zadnjo besedo bo imel sodnik za prekrške.
TATVINI V HLEVIH - Antoniji Rajer iz Vel. Bučne vasi je nekdo v noči na 12. september odnesel iz hleva 14 kur, isto noč pa je Olgi Virant iz Straže zmanjkalo 13 zajcev.
POČILO JE V OVINKU
12. septembra zvečer je 264etni Slavko Kopar iz Male Poljane vozil z avtom proti Brezovem. Med potjo je naletel na oster ovinek, ker pa je vozil brez luči, je počilo. Trčila sta z nasproti vozečim avtomobilistom Janezom Žibertom iz Brezovega. Gmotne škode je za 25.000 dinarjev.
RADA BI
VIDELA KRKO .. .
12. septembra je-šla 4-let-na Nataša Šuster z Rožič vrha s starim očkom po pločniku na Partizanski cesti. Ob koncu ograje pri pljučnem oddelku se je dekletce iztrgalo z rok in steklo čez cesto, da bi pogledalo Krko. Stari očka je Natašo poklical nazaj, zato se je punčka na sredi ceste obrnila, tedaj pa je pripeljal avto. Bršlinčanka Marija Aljančič je sicer skušala z zaviranjem preprečiti nesrečo, bilo pa je prepozno: Nataško je zadela in jo rinila pred seboj, dokler se ni avto ustavil. Ranjeno dekletce so odpeljali v bolnišnico.
Prvič in zadnjič
Vrnil je ukradeno, še preden so ga odkrili
ROMSKO RAZKOŠJE bi lahko rekli redkim srečnežem iz Žabjeka, ki imajo pod milim nebom razpadajočo otomano, vsak dan premočeno od dežja in otroškega urina. Spet je jesen, veliko takih družin še nima strehe. Ne pozabimo tega! (Foto: R. Bačer)
24-letni Valentin Kunej iz Koprivnice pri Brestanici je dajal odgovor za vlom v barako ribiške družine.
11. novembra lani je nekdo z vojaškim bajonetom odtrgal obešanko z vrat ribiške barake v Mačkov-cih pri Senovem, iz poslopja pa je izginila žaga in še nekaj drugih predmetov, vrednih 380 dinaijev. Kot je nedavno tega ugotovilo okrožno sodišče v Novem mestu "od predsedstvom senata Janeza Kramariča, je vlom zagrešil Valentin Kunej v družbi z mladoletnikom.
Kunej se je namreč skesal, še preden so ga odkrili, in je ukradeno vrnil, pripravljen pa je poravnati tudi dnigo škodo. Na obravnavi je odkrito povedal, kako je bilo tisti večer. Z mladoletnim kolegom sta se našla v gostilni, in ko sta bila primerno „pod paro", sta bila pripravljena na izlet. Pripeljala sta se z mladoletnikovim avtom do ribnikov, tam najprej poškodovala rolete na baraki, potem pa se lotila vloma.
Sodišče je upoštevalo, da se je Kunej iskreno skesal, daje bil odkrit in prvič na stranpoteh, zato mu je izreklo 5 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Sodba se ni pravnomočna.
NAENKRAT
ČEZCESTO
11. septembra okrog 14.30 je Branko Živič iz Brežic vozil z avtom po lokalni cesti proti Čateškim Toplicam, naenkrat pa je na cesto skočila 5-letna Simona Krepak, ki se je babici iztrgala z rok. Avtomobilist nesreče ni mogel preprečiti, otroka je zadel in zbil, nakar so poškodovano deklico odpeljali, da bi ji nudili pomoč.
V HRBET GAJE ZADEL
11. septembra po 20. uri je Mehmed Hamzič s Senovega z kolegom pešačil proti Brestanici, ko je za njima pripeljal z neregistriranim motorjem in brez vozniškega dovoljenja lS-letni Stanislav Kozole iz Lokev in ga zadel v hrbet Hamzič je padel in se hudo poškodoval, medtem ko vozniku motorja ni bilo nič, čeravno je tudi on zletel z vozila.
Z razpisi se ne da več šariti
Pred sodiščem združenega dela dva domala enaka primera: Dijaški dom Črnomelj in Posebna šola Novo mesto nista postopala zakonito
V največ primerih pozabljajo, da mora biti prizadeti navzoč, ko razpravljajo in odločajo o odklonitvi kandidata na razpisano delovno mesto. Tako je sklep kc lektiva nezakonit.
Sodišče združenega dela je najprej obravnavalo primer Marije Stariha iz Semiča, ki se je pritožila
zaradi odklonitve na razpisano delovno mesto ortopedagoga. Ko je dobila prošnjo za sprejem v službo
SUHOR : V OVINKU GA JE ZANESLO - Metličan Dušan Raja-kovič je 10. septembra popoldne vozil z avtom proti Novemu mestu, na nepreglednem ovinku pri Suhorju pa ga je zaneslo v naproti vozeči avto Karlovčana. Bilo je za 10.000 dinarjev škode.
ČRNOMEU : TRK SREDI MESTA - Franc Sedlar iz Desinca je 11. septembra dopoldne vozil avto po Ulici Staneta Rozmana in zavijal v Fabjanovo ulico, naproti pa je pripeljal Ljubljančan Mihajlo Prolič. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je laže poškodovala Ana Novak, Proli-čeva sopotnica. Gmotne škode je za 7.000 dinarjev.
VEL. BUČNA VAS : ZRAČNICO RAZNESLO - Ignacij Vrščaj iz Male Bučne vasi se je 12. septembra dopoldne z avtom peljal proti mestu. Med potjo je na ovinku razneslo zračnico, avto pa je zaneslo v kamnito škarpo. Voznik je bil ranjen, gmotne škode je za 15.000 dinaijev.
JORDAN KAL : MED SREČANJEM ... Novomeščan Alojz Primc je 12. septembra dopoldne vozil ■ avto proti Globodolu, pri odcepu za Jordan kal pa je naproti pripeljal avtomobilist Polde Rus z Golo-binjka. Vozili sta trčili, Rusov sopotnik Alojz Slak z Golobinjka pa je dobil nekaj prask, medtem ko je gmotne škode za 15.000 dinarjev.
DRSKA : ZAVIJAL V LEVO -Ivan Sašek iz Novega mesta se je 7. septembra zjutraj na motoiju peljal proti Brodu in zavijal v levo. Ravno takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal avtomobilist Jože Kranjc z Broda. Prišlo je do trčenja, motorist
pa se je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Škodo cenijo na 9.000 dinaijev.
GOR. GRADIŠČE: ČEZ SADOVNJAK V DREVO - Novomeščan Nedeljko Leban je 7. septembra dopoldne vozil z avtom proti Šentjerneju, med potjo pa ga je začelo zanašati. Zapeljal je v sadovnjak in se zaletel v drevo. Voznika in sopotnika Ivana Matjažiča iz Novega mesta so ranjena pripeljali v bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 20.000 dinarjev.
DOBRUŠKA VAS : AVTO V JARKU - 8. septembra zvečer je Vinko Kovačič iz Drame vozil avto od doma proti Dobruški vasi, pri tovarni strešnikov pa je po levi pripeljal naproti avtomobilist Martin Gorenc iz Sel. Trčila sta, nakar je Kovačičev avto odbilo v jarek, škodo cenijo na 20.000 dinaijev.
PREHITRO NA TRGATEV
Ena hudo ranjena in tri laže poškodovane so bile 11. septem-bi
bra dopoldne štiri ženske, ko se
je v Ravnem prevrnila traktorska prikolica. Albert Pirc (19 let) iz Kavnega je vozil proti Senušam v
vinograd, na prikolici pa je sedelo več ljudi, ki so hoteli pomagati v trgatvi Neizkušeni Pirc je prehitro zapeljal v ostri levi ovinek, tako sc je prikolica prevrnila, ženske pa so popadale na tla. Hude poškodbe je dobila Marija Lekše iz Ravnega, laže ranjene pa so bile: Ana Solce iz Vrhulj ter Justina Lekše in Marica Zupan iz Ravnega.
zavrnjeno, se je pritožila na kolektiv Dijaškega doma, pa je spet prišel odgovor: „Ne moremo vas zaposliti, ker ne izpolnjujete pogojev 36. člena zakona o šolstvu." Delovna skupnost je torej potrdila prvotno stališče, češ da ortopcdagoginja Starihova nima dokazil o družbenopolitični in samoupravljalski dejavnosti
V obravnavi pred sodiščem ni šlo za dokazovanje teh sposobnosti, čeravno je Starihova zavračala očitke, ker je bila v mladih letih aktivna kot pionirka in mladinka. Med študijem pa se je poročila, postala mamica, vseeno pa je še aktivno delala pri Društvu za pomoč duševno nerazvitim osebam. Ugotovili so, da je Dijaški dom izdal nezakonito odločbo zato, ker je niso povabili na sejo, ko so o tem razpravljali, s čimer je bila kršena ustavna in samoupravljalska pravica Starihove. Dijaški dom mora po odločbi sodišča (ki pa še ni pravnomočna) ponovno razpravljati o odklonitvi kandidatke, razen tega mora povrniti prcdlagateljičine sodne stroške, ki znašajo 1.401 dinar.
Skoro povsem enak primer je bil v Posebni šoli Novo mesto, kjer so na razpisano mesto ortopedagoga odklonili Branimira Frlana, pa je prav tako poiskal svojo pravico na sodišču združenega dela. Tudi v tem primeru se je izkazalo, da je Posebna šola izdala nezakonito odklonilno odločbo, kajti postopek ni bil pravilno izpeljan. Kandidat Frlan ni bil zraven, ko so odločali o njegovi pritožbi na zavrnjeno prošnjo za sprejem v službo.
Podobni primeri se dogajajo kar naprej, zato bi kazalo potegniti nauk, še preden pride s sodišča vabilo na zaslišanje in še preden sc začno nabirati stroški.
KOLESAR V TOVORNJAK
8. septembra zvečer se je v Sevnici pri križišču Kvedrove in Savske ulice zgodila hujša nesreča. Milan Praznik iz Sevnice je s, ' tovornjakom pripeljal do križišča irf zaradi prometa ustavil, takrat pa je z zadnje strani vanj trčil kolesar Vili Žabkar iz Sevnice. Pripeljal je na kolesu brez luči, domnevajo pa tudi
da je bil vinjen. Kolesar se je tako ‘ ado poš-
v celjsko bolnišnico.
hudo poškodoval, da so ga prepeljali
m 'vz/b % i v. 4.
'S/S/Ss 'S, Y>
»TI lili
Atletika:
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU 5000 GLEDALCEV - Drzne vožnje najboljših jugoslovanskih voznikov motokrosa sije ogledalo okoli 5000 gledalcev, ki so bili z odlično organizacijo in kvalitetno prireditvijo na moč zadovoljni.	/
Dragovanja vas nared za SP
Pokrovitelj dirke za državno prvenstvo v motokrosu je bila črnomaljska KZ — Domača AMD bo organizirala svetovno prvenstvo — Odlični Božo Štukelj
V nedeljo popoldan so se v Dragovanji vasi pri Črnomlju zbrali skoraj vsi najboljši jugoslovanski vozniki motokrosa, in sicer v razredu 50 ccm in 125 ccm.
Organizatorji tekmovanja so svojo nalogo opravili več kot odlično in tako 5000 gledalcem dokazali, da
Žužemberk: košarkarj od kola do kola boljši
Žužemberški košarkarji nadaljujejo z dobro igro tudi v nadaljevanju tekmovanja. Minuli teden so gostovali na novomeški Loki in premagali dobro vrsto Most iz Ljubljane (75:62).
V pomembni tekmi - ogledalo si jo je okoli 50 Novomeščanov — je dobro zaigrala vsa ekipa, izkazali pa so se predvsem Avsec (31 zadetkov), Pibernik, ki je polovil skoraj vse odbite žoge pod svojim in košem nasprotnikov, ter Plut, Cerkovnik, Pucelj in Podboj.
V drugem kolu jesenskega dela pa so Žužemberčani gostovali v Ljubljani in sicer pri Spodnji Šiški in zmagali s 65:73. Le nekaj časa se je zdelo, da gostje niso uigrani, v drugem polčasu pa so ponovno zaigrali, kot znajo, in zasluženo zmagali Koše so dosegli: Pucelj 2, Plut 3, Pibernik 15, Podboj 20, Avsec 17, Hrib 9, Jarc 3 in Brezovar 4.
Pred pričetkom tekmovanja so mladi košarkaiji pričakovali boj za obstanek, če pa bi imeli Žužemberčani le malo več športne sreče, bi se lahko potegovali celo za prvo mesto. Razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da žužemberški košarkarski klub, čeravno igrajo zanj v glavnem mladind, skrbi za podmladek. Tako so tudi pionirji in kadeti med najboljšimi na Dolenjskem.
OBUTEV - ŠEST TOČK NASKOKA
Do konca prvenstva v dolenjski košarkarski ligi so samo še tri kola, na lestvici pa še neporaženi vodijo košarkaiji Obutve, ki jih podpira novomeška »Industrija obutve". V minulem kolu je Obutev gostovala v Dragatušu in v dokaj zanimivi tekmi premagala domače igralce s 56:72,
Mirna je dosegla že tretjo zmago, in sicer s Črnomljem (70:67), Stražani so po odlični igri v napadu in v obrambi premagali Semič (65:55), Loka pa je izgubila s Podbočjem (77:83). Trenutni vrstni red: 1. Obutev 20 točk, 2. do 3. Podbočje in Semič 14, 4.-Straža 10, 5. do 6. Loka in Dragatuš 8, 7. do 8. Mirna in Črnomelj po 6 točk.
Krško: nov športni center
Z gradnjo novega obrata celuloze v Krškem „Djuro Salaj" je sosednji bazen izgubil vrsto športnih objektov. Zato so športni delavci v začetku lanskega leta imeli v načrtu gradnjo novega centra, vendar se za prostor, kjer naj bi stal, še niso dokončno odločili. Na zadnji seji pripravljalnega odbora so se dokončno odločili za sedanji Stadion Matije Gubca, kjer je za nove objekte dovolj prostora. Dodali naj bi hipodrom za konjske dirke, več igrišč za košarko, rokomet, tenis, odbojko, atletsko stezo, -balinišča, sprehajališča itd. Ker bodo na Savi za potrebe prve nuklearne elektrarne kmalu zgradili jez, bi se zajezena voda dala uporabiti tudi za nekatere vodne športe. Seveda bi morali poskrbeti za urejenost obrežja in za čisto vodo.
Ob vsem tem so na seji sklenili, da bodo takoj naročili dokončni načrt športno-rekrc-acijskega kompleksa in akcijo pospešili, tako da bi se postopna gradnja lahko pričela že drugo let0‘	Ž. ŠE BI’K
bodo prav tako dobro pripravili tudi dirko za svetovno prvenstvo.
Minule dirke za državno prvenstvo so bile izredno kvalitetne in zanimive zlasti zato, ker je nastopilo več kot 70 tekmovalcev iz Radovljice, Tržiča, Kopra, Orehove vasi in Črnomlja, svoje pa je pridalo tudi zelo ugodno vreme. Gledalci so se najbolj razživeli v dirkah do 50 ccm, kjer je zmagal domačin Štukelj.
Rezultati: 50 ccm: 1. Štukelj (Črnomelj) 30, 2. Jeseničnik (Orehova vas) 20, 3. Gombec (Koper) 12;_vrstni red za državno prvenstvo: 1. Štukelj (Črnomelj) 86, 2. Lipnik 67, 3. Mulej (oba Radovljica) itd. Do 125 ccm: 1. Predan 30, 2. Kotnik (oba Orehova vas) 22, 3. Mulej (Radovljica) 20 itd.
solidni rezultati
Na Olimpijinem stadionu v Ljubljani so bile minulo soboto kvalifikacije za atletski pokal Slovenije, na katerih so nastopili tudi mladinci in mladinke iz novomeškega atletskega kluba. V finale, ki bo 26. septembra za mladince v Novi Gorici in za mladinke v Celju, se je uvrstilo 12 najboljših iz vse Slovenije.
Rezultati - mladinci: 110 m ovire: Rangus 17,4; 100 m: Stupar 11,8: 400 m: Stupar 53,1; 1500 m: Kapš 17,7; 3000 m: Semec 9:35,6, hoja na 5 km: Bajt 34:03,5; daljava: Kranjčič 615; troskok: Kranjčič 13,23; Kostrevc 13,05; višina: Šuštar 195, Kostrevc, Bartol in Gačeša 180; kladivo: Rifelj 35,35; disk: Okleščen 38,56; kopje:	Cujnik
58,80, krogla: Okleščen 11,80.
Mladinke: 100 m ovire: Bele 19,3; 100 m: M. Bele 13,9; 400 m: Kastelic 67,9; daljava: Rihar 476, Kralj 473; višina: Hribar 140.
Novomeščani so na kvalifikacijah dosegli nekaj dobrih rezultatov, zlasti skakalec Edi Kranjčič, ki sije s 13,23 m v troskoku zagotovil nastop v slovenski mladinski repre-zentancl K0LQ ZA
ZDRAVO TELO"
Novomeški kolesarski klub bo 19. septembra pripravil drugo trim akcijo „Kolo-zdravo telo". Udeleženci bodo vrteli pedale od Novega mesta do Otočca, Rateža in nazaj do Novega mesta. Start bo ob 10. uri na Loki na cilju pa bodo organizatorji podelili značke in nalepke.
Krka v republiškem vrhu
.Crna" rokometna nedelja za Sevničane, Ribničane in Novomeščane — Štrukljeve varovanke vodijo
V drugi zvezni rokometni ligi—sever sta obe ekipi z Dolenjskega gostovali in se vrnili domov brez točk. Nič več sreče niso imeli Novomeščani v Gilžah, medtem ko so Krkine rokometašice v Brežicah z dokaj dobro igro premagale domačinke in so po dveh kolih na pivem mestu. Brežičani so doma zamudili priložnost, da bi osvojili obe točki.
JELOVICA-SEVNICA 34:30 (18:13)
Škofjeločani so bili v nedeljo za goste pretrd oreh, zlasti v obrambi, česar pa sodnika nista videla ali pa nista hotela videti. Srečanje je bilo dinamično, več kot 500 gledalcev pa je videlo kvalitetno srečanje s 64 zadetki.
Sevnica: Možic, Gane 12, Zorc, Jazbec, Guček 12, Svažič 1, Koprivnik 3, Štojs 1, Novšak 1, Ivančič in Sirk.
SENJ-INLES * 21:18 (12:8)
Pomlajena Inlesova ekipa se je v Senju dolgo časa enakovredno kosala z domačimi igralci, tik pred koncem polčasa pa so domačini dosegli zaporedna zadetka in odšli k odmoru s štirimi goli prednosti V nadaljevanju Ribničani kar šest minut niso premagali domačega vrataija in tako je bila tekma odločena.
Inles: Kcrsnič, Ilc 2, Svetič 2, Radič 6, Šilc 3, Andoljšek 3, Putre 2, Gelze, Laibacher.
MINERVA- KRKA 28: 24 (15:13)
Novinci v ligi so zelo dobro začeli igro, v nadaljevanju pa so nekoliko popustili, kar so domači spretno izkoristili, povedli in po odmoru razliko še povečali.
Krka: Cotič, Petančič 2, Šprajcar 1, Popadič, Cvelbar, Grabrijan 7, Adlešič 1, Osmokrovič 1, Pungerčič 6, Hudelja 5, Stojšin 1, Marn.
BREŽICE-JADRAN 27:27 (13:14)
Domači igralci so začeli dobro, navzlic temu pa so polčas dobili gostje. V drugem delu so Brežičani igrah nervozno, nepovezano, preveč napadali preko sredine in tako zamudili priložnost, da bi osvojili obe točki.
Brežice: Rožman I, Bršec 3, Buzančič 7, Vervega 2, Ban 5, Zagode 6, Zavadlav 1, Ribnikar 1, Blatnik 2, Jurkas, Rožman II.
BREŽICE - KRKA 11:15(6:7)
Novomeščanke so prišle v Brežice le z malo upanja na zmago, kajti skorajda polovico deklet je bilo bolnih. Navzlic temu pa so v odločilnih trenutkih dobro igrale, upoštevale trenerjeve napotke m po kolektivni igri v kateri' sta se odlikovali Brajerjeva in Mršnikova, zasluženo zmagale.
Brežice: Levačič, Balon 3, Štau-ber, Bah 5, Zakšek, Cetin, Getin II 3, Vogrinc, Rožman, Kostanjšek.
Krka: Hribar, Kastelic 2, Šere-met, Hodnik 1, Brajer 2, Kralj, Svažič, Štular 1, Kostanjšek 1, Kobe, Mršnik 8, Golob.
KAJ, KJE, KDO?
Ljubitelji rokometne igre pravijo, da je bila minula nedelja za rokometaše črna. Vsekakor se Ribničanom v nedeljo obeta še en poraz, kajti v goste pridejo Slovanovi igralci. Precej več možnosti za novi točki imajo Sevničani, ki bodo imeli v gosteh ekipo Rudarja. V Novo mesto pridejo igralci iz Slovenj Gradca in tako kot Brežičani v Šoštanju nimajo veliko možnosti za zmago. Novomeščanke bi morale doma premagati Izolo, Brežičanke pa gredo k Dobravljam in že neodločen rezultat bi bil lep uspeh.
Odbor za medsebojna razmerja obrtno storitvenega podjetja ..USLUGA"
KOČEVJE - RUDNIK
razpisuje prosto delovno mesto
VODJE OBRATA ZAGE
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: srednja izobrazba lesne ali gozdarske stroke ter 5 let delovnih izkušenj v samostojnem vodenju. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela sprejema „ Usluga" Kočevje -Rudnik 8 dni po objavi
S %	V
Nikolaj Pirnat: VDRLI SO V NAŠE DOMOVE, 1944, linorez
Spomini na 27. september 1942, ko so zločinski rafali pri Semiču pokončali življenja plemenitih borcev in talcev iz Smarjete — Proslava bo v nedeljo, 26. septembra, ob 10. uri pred spomenikom
NOB v Semiču
Bila je lepa jesen 1942. Kmetje iz Šmarje te in okolice so pospravljali pridelke, obirali in stiskali grozdje in sadje ter poskušali prvi mošt in jabolčnik. Bila pa je to tudi krvava jesen, ki bo ostala v zgodovini dolenjskih kmetov iz Šmaijete in njene okolice globoko v spominu, t kako a je kmet koval svobodo in plačeval zanjo krvni davek.
Okupacija Slovenije 1941. leta ni mogla uničiti svobodoljubnega duha dolenjskih kmetov, saj se je prebivalstvo iz Šmaijete in njene okolice že spomladi 1942 z vsemi močmi in sredstvi vključilo v borbo za osvoboditev.
Zgodaj spomladi 1942 so bili osnovani odbori osvobodilne fronte, v partizanske enote pa so odšli prvi borci iz tega kraja. Osnovali smo ilegalno skojevsko organizacijo, v katero smo bili vključeni naprednejši mladinci, in pionirsko organizacijo, ki je imela posebne naloge. Gospodarska komisija OF je začela deliti zemljo pobeglega klevevškega graščaka Ulma revnim kmetom in kmečkim delavcem.
Italijani so se zadrževali v Novem mestu, v gradu Otočcu in v drugih postojankah, ki pa so bile bolj oddaljene in niso neposredno ogrožale osvobojenega ozemlja.
V	vaških stražah, oboroženih z lovskimi puškami in opremljenih z gasilskimi trobentami, smo sodelovali mladinci in skojevci ter zreli možje, ki so odslužili vojaški rok, imele pa so nalogo nadzirati osvobojeno ozemlje in alarmirati prebivalstvo ob nenadnem pojavu sovražnika.
PRETNJA „MALI MOSKVI”
Meseca junija ali julija 1942 smo politični aktivisti tega kraja skupaj s prebivalstvom, mladinci, skojevci in pionirji sodelovali na velikem partizanskem mitingu pri Vinici nad Šmaijeto. Na mitingu smo sklenili, da bomo nadaljevali delo in odpor proti okupatoiju, ne glede na naše žrtve in okupatoijev teror.
Okupator ni držal rok križem. Začel je vpadati in bombardirati
osvobojeno ozemlje. Italijani v Novem mestu so pretili, da bodo razbili „Malo Moskvo“, kakor so takrat imenovali okolico Šmaijete, žal pa so se pojavili že tudi nekateri domačini, ki so nasedali sovražni propagandi in so s svojim razdiralnim delom razbijali enotnost prebivalstva.
Ko smo v nedeljo, 30. avgusta 1942, organizirali velik partizanski miting v Šmaijeti, za katerega je kulturni program pripravil Stefan Suhi, nas je napadel belogardistični bataljon. V neenakopravni borbi, v kateri je sodelovalo samo pet partizanov, med njimi tov. Viktor Avbelj, Štefan Suhi in Ahac, saj jih takrat v Šmaijeti več ni bilo, sta padla dva belogardista. Vsi aktivisti in zavedni vaščani smo se pravočasno in organizirano umaknili v hrib Koglo, tako da belogardisti niso imeli posebnega uspeha, razen propagandnega, saj so njihovi somišljeniki začeli dvigati glave in celo pretiti aktivistom Osvobodilne fronte.
Veliko težje pa je bilo za prebivalstvo in politične aktiviste ob veliki italijanski ofenzivi konec poletja in v jeseni 1942. Italijani so se namreč organizirano, načrtno in z velikimi silami približevali osvobojenemu ozemlju, saj jih je bilo kot listja in trave. Preiskali so vsak kotiček. V ofenzivi je sodelovala tudi belogardistična enota, v kateri je bilo tudi nekaj domačinov iz bližnje okolice Šmaijete, ki so poznali aktiviste OF in njihovo delo ter so sodelovali v izdajalskem početju pri izdaji sodelavcev OF in poštenih, zavednih prebivalcev.
Partizanske enote so se med ofenzivo umaknile iz območja Šmaijete, nekateri mlajši partizani, kot npr. Jože Gregorčič, pa so bili začasno poslani celo domov. Posebne prakse, kako in kam se je potrebno skriti pred okupatoiji in izdajalci, še nismo imeli, in ker je bil organiziran odpor proti tako veliki sili nemogoč, si je moral pač vsak pomagati, kakor je vedel in znal.
Italijani in belogardisti so nas pobrali po njivah, vinogradih, kleteh in v gospodarskih poslopjih, nas zaprli
v osnovno šolo in „Šlosaijevo“ hišo v Šmaijeti, od tam pa so nas odpeljali preko Bele cerkve v zapore v Novo mesto.
V PESTEH ZLOGLASNEGA KAPLANA
Pri zasliševanju v Šmaijeti in Beli cerkvi je imel glavno besedo belogardistični funkcionar, kaplan Šinkar iz Mime peči, ki je z orožjem v jokah in pretepanjem nas aktivistov OF dokazoval ..ljubezen do bližnjega1’. Italijanska čelada na njegovi glavi, očala, ki jih je nosil, in kozja br-.da, ki si jo je pustil, so mu dajale zastrašujoč vider, vojaka, ki se nečloveško izživlja nad poštenimi in zavednimi prebivalci. Tudi Italijani so se samozavestno in oholo znašali nad nemočnimi zaporniki in so sodelovali v pretnjah in pretepanju aktivistov OF, hoteč tako izsiliti razna priznanja.
Bil sem star šele 18 let. Z menoj je bil zaprtih veliko znancev iz Šmaijete in bližnje okolice, kakor tudi moj brat Ciril, ki je imel komaj dobrih 16 let, saj je okupator pobral vse moške, kakor tudi aktivne mladince, skoraj še otroke, in nas zaprl. Ker je bil moj brat Albin že v partizanih, jaz pa od izdajalcev očrnjen kot mladinec, aktivist OF, ki je sodeloval in organiziral sestanke mladine skupaj z drugimi političnimi aktivisti in vodil pionirski odred v Šmaijeti,"mi ni bilo lahko, saj sem dobival klofute in brce od vseh strani za tisto, kar so vedeli, in za tisto, kar so hoteli izvedeti, pa nisem priznal. Veijetno me je rešila usode, ki so jo doživeli šmaiješki talci, moja mladoletnost, kakor tudi to, da Italijani in belogardisti niso vedeli, da sem bil tudi sekretar ilegalne skojevske organizacije, ker smo jo osnovali in delali tajno. Med zajetimi skojevci ni bilo izdajalca.
RAZVRSTITEV V ZAPORIH
V novomeških zaporih so nas razvrstili v 3 skupine. Ena je bila spuščena domov, drugo, v kateri sem bil tudi jaz, so odpeljali v ljubljanske zapore in nato v italijansko internacijo, tretja pa je bila določena za talce. Seveda takrat, razen za skupino, ki je bila izpuščena domov, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo z nami ostalimi.
V spominu so mi ostali naslednji sosedje in sovaščani iz zaporov in
zasliševanj v Šmaijeti, Beli cerkvi in Novem mestu, ki so bili v naslednjih dneh ustreljeni kot talci:
Jože Gregorčič, ki je bil malo starejši od mene. Med ofenzivo so ga partizani poslali domov. Bil je miren in otožen fant. Oba sva bila v zaporu zelo lačna. Skupaj sva obrezovala hlebec kruha in kos surovega svinjskega mesa, ki mi ga je oče pretihotapil v zapor. S/oje obljube, da se mi bo tudi on oddolžil, ko bo dobil kaj od doma, ni mogel nikoli izpolniti, ker se nisva nikoli več videla.
Franci Karlovšek, sposoben, napreden in pošten kmet in gostilničar iz Šmaijete, ki je zelo aktivno sodeloval v OF, je zaskrbljeno premišljeval in spraševal, kako je mogoče, da so se nekateri ljudje in sosedje tako spremenili, začeli sodelovati z okupatoiji in belogardisti. Zelo je bil zaskrbljen za svoje štiri otroke in ženo, ki so ostali sami na kmetiji in v gostilni, posebno pa je rad govoril o svojih dvojčkih Janku in Metki. Žal jih zaradi izdaje ni nikoli več videl.
Poldka Jurančič, tiha, blaga, mirna in zaskrbljena žena, se je kot edina ženska znašla z nami moškimi v zaporih. Ker soji moža Italijani kmalu prijeli kot starega komunista in učitelja iz Šmaijete in ga zaprli v zapore, je stalno mislila na svoje tri mladoletne otroke, ki so ostali sami doma. Vedela je, da se kot žena komunista in družine, ki je aktivno sodelovala ori delu za OF, posebno pa ona in yn Lado, ne moreta kaj dobrega obetati od Italijanov in izdajalcev. Vendar pa kot mati ni mogla dojeti, da so izdajalci in Italijani tudi njo zapisali smrti in da bo v kratkem padla kot talka. Tolažila se je z mislijo, da bo kmalu pri svojih najdražjih, vendar ni tega nikoli doživela.
Tudi ostale zapornike, ki so bili kmalu nato ustreljeni kot talci, sem poznal, saj so bili iz sosednjih vasi, vendar pa so mi ostale njihove osebne težave, mnenja in občutki iz zaporov manj v spominu. To so bili naslednji tovariši: Franc Videčnik, gostilničar iz Šmaijeških Toplic, poročen, oče enega otroka; Jože Grm iz vasi Brezovica pri Šmaijeti, neporočen; Janez Udovič iz vasi Gomila, neporočen; Jože Kukman iz vasi Gradenje, neporočen; Jože Šušteišič, begunec iz Štajerske, ki je začasno živel v vasi Brezovica, poročen; Jože Barbo iz Gor. Toplic, poročen, oče treh otrok, ter Jakob Planinšek iz Koglega nad Šmaijeto, vdovec, oče dveh otrok, ki pa so ga Italijani ustrelili v drugi skupini talcev v bližini Otočca.
KAKO SE JE ZGODILO
Po pripovedovanju še živečih prič se je zgodilo zadnje dejanje zločina nad ustreljenimi talci takole:
27. 9. 1942 okrog 7. ure zjutraj so Italijani naložili vse talce na terensko vozilo z močnim spremstvom, oboroženim z mitraljezi in brzostrelkami. Vozilo so ustavili pred nekdanjo trgovino Alfonza Oblaka v Novem mestu. Moj brat Boris, ki je bil zaposlen v tej trgovini kot trgovski pomočnik in je bil tudi aktivist OF, je ravno takrat odpiral trgovino. Nekateri zaporniki, posebno dobro se spominja Francija Karlovška in Jožeta Barba, so mu dali suknjiče ali denarnice, s prošnjo, da jih izroči svojcem, ker bodo ustreljeni To je brat tudi storil.
Italijani so vozili zapornike nekaj ur po stranskih poteh skozi Goijance in iskali primemo mesto, da zakrijejo zločin. Ustavili so se v kraju Mladika pri Semiču, ga močno zastražili in zahtevali od telesno in duševno izmučenih zapornikov, naj si skopljejo dve jami - grobove. Nekateri zaporniki niso radi ubogali, čeprav so z njimi fizično obračunavali, en zapornik pa ni hotel kopati pod nobenim pogojem, zato je bil najveijetneje ustreljen pred drugimi zaporniki.
Kmet Ciril Malnarič iz bližnje okolice Semiča in Nežka Bojuk, vdova po umrlem internirancu, ki živi zdaj pri Viktoiju Velšetu v Selih pri Semiču, sta se po naključju peljala n? kmečkem vozu mimo mesta zločina v gozd po drva. Videla sta, kaj pripravljajo zločinci, ki so šele dobro pričeli krvavo dejanje. Eden od izmučenih zapornikov je zaklical: „TUKAJ BOMO USTRELJENI IN POKOPANI ŠMARJEČANI!“, nakar so ga Italijani, ki so mislili, da bodo zločin prikrili, prisilili, daje molčal.
Zločinski rafali, plod sovražnega dela izdajalcev — belogardistov in Italijanov so pokončali življenje plemenitih borcev, talcev iz Šmaijete pri Novem mestu in bližnje okolice, 27. septembra 1942 okrog 11. ure.
Žrtve so bile težke za sovaščane in boleče za njihove družine, vendar niso bile zastonj in tudi ne edine, kajti na njihovih kosteh in iz njihove krvi je zrastla nova in svobodnejša domovina, ki zagotavlja boljše življenje vseh delovnih ljudi in tudi dolenjskih kmetov.
Zveza borcev, politične organizacije in osnovni šoli Šmaijeta in Bela cerkev bodo organizirale 26. septembra letos svečanost ob spomeniku ustreljenih talcev pri Semiču. Ob tej priložnosti se bomo skupaj z otroki, predstavniki ZB Semič in osnovno šolo Semič, ki skrbita za stalno krasitev spomenika padlim talcem, poklonili žrtvam fašističnega nasilja in domače izdaje.
IN SE PRIPOMBE
Na koncu želim pripomniti naslednje dejstvo:
Po pripovedovanju Janeza Zorana iz Šmaijete, ki je dobro poznal vse talce in je sodeloval pri odkopu njihovih posmrtnih ostankov pri Semiču in njihovem prenosu v skupno grobnico v Šmaijeti, so bili talci položeni drug poleg drugega v dveh jamah. Ker je bil pok. Franci Karlovšek položen v t. im. zgornjo jamo ob 'cesti navzkriž z drugimi talci, je veijetno on tisti talec, ki si ni hotel sam kopati groba.
Preživeli borci iz Šmaijete in okolice, ki nas boli ta krivica, pa se večkrat sprašujemo, kako to, da se je družini padlega talca Franca Karlovška takoj po vojni nacionaliziral in odvzel del hiše v Šmaijeti. Vsi smo prepričani, da se kaj takega, če bi ostal Franci Karlovšek živ, ne bi nikoli zgodilo, posebno ne zaradi tega, kei nikomur drugemu niso nacionalizirali ali odvzeli hiše v Šmaijeti in okolici, čeprav imamo primere, da so lastniki hiš, ki so po velikosti približno enake Karlovški, bili v sovražnih vrstah.
Še vedno je čas, da se taka krivica popravi. Za to pa naj bi dali odločilno pomoč in besedo sedanji politični in gospodarski dejavniki v Novem mestu.
MIRAN BERETIČ . rez. podpolkovnik
kmetijska zadruga novo mesto
n.sub.o.
Svet delegatov TOZD in TZE, svet DSSS in zadružni svet TZE „OSKRBA", n.sub.o.
razpisujejo
naslednja prosta delovna mesta:
1. UPRAVNIK MEŠALNICE MOČNIH KRMIL V IZGRADNJI
2. FINANČNI KNJIGOVODJA V DSSS
3. UPRAVNIK TZE „OSKRBA" (NI REELEKCIJA)
4. MATERIALNI KNJIGOVODJA ZA PROIZVODNI OKOLIŠ MIRNA PEC
5. KV KUHARICI ZA GOSTINSKE OBRATE V NOVEM MESTU, KI OB NEDELJAH NE OBRATUJEJO
Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo biotehnične smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj; pod 2 — da imajo končano srednjo ekonomsko ali drugo ustrezno šolo in najmanj eno leto delovnih izkušenj; pod 3 — da imajo visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo biotehnične, ekonomske ali pravne smeri, da imajo najmanj osem let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na ustreznih delovnih mestih, z visoko ali višjo, oz. 8 let s srednjo izobrazbo; pod 4 — da imajo končano srednjo ekonomsko ali drugo ustrezno šolo in najmanj eno leto delovnih izkušenj; pod 5 — KV kuharice in najmanj eno leto delovnih izkušenj;
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Kmetijska zadruga „KRKA'', Novo mesto. Kom. Staneta 10.
VODILNA DELOVNA MESTA
Komisija občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja
razpisuje
naslednja vodilna delovna mesta
1. RAVNATELJA osnovne šole narodnega heroja Martina Kotarja v Šentjerneju,
2. RAVNATELJA osnovne šole Brusnice,
3. RAVNATELJA osnovne šole Dolenjske Toplice,
4. RAVNATELJA TOZD osnovne šole Bršljin,
5. RAVNATELJA zavoda „Osnovne šole Novo mesto"
POGOJI: za vodilna delovna mesta ravnateljev osnovnih šol veljajo pogoji po prvem odstavku 89. člena zakona o osnovni šoli.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah in s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi Komisiji občinske skupščine Novo mesto za volitve in imenovanja.
PROIZVODNO
GRADBENO
PODJETJE
GRADNJA ŽALEC
Kdor dolgoročno računa - ta gradi s STIBO TERMIČNIM BETONSKIM BLOKOM,
saj le ta predstavlja:
- OPTIMALNO TOPLOTNO IZOLACIJO
- ODLIČNO ZVOČNO IZOLACIJO
- NAJVEČJO OBSTOJNOST
- 50 %-PRIHRANEK PRI ENERGIJI
- 50 CM OPEČNEGA ZIDU
Upoštevajte njegove mehanske fizikalne lastnosti: koeficient toplotne prevodnosti znaša 0,25 kcal/mh° Celzija, koeficient toplotnega prehoda pri zidu debeline 30 cm, ki je ometan, znaša 0,65 m2 h C.
Za STIB O stenami je ugodno stanovati.
Varčujmo dolgoročno, saj so stroški Za STIBO stenami je ugodno stanovati.
Varčujmo dolgoročno, saj so stroški leta v leto.'
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIRAMO
Proizvodno gradbeno podjetje G RADNJA Žalec,
Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, /10-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latko-va vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027.
Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
SVETU OKOLI
PISMONOŠE ŽIVE NEVARNO - Pismonoša Joseph Lucas iz Cleanvarteija v ZDA bo dobil po sklepu sodišča 14.000 dolarjev odškodnine, ker gaje ogrizel pes ovčar, last ene od njegovih strank. Poštarjevi ženi je sodišče priznalo 1000 dolarjev odškodnine. Pismonoša, ki gaje lani omenjeni človekov najboljši prijatelj oklal po stegnih in ledjih, trdi, da je zaradi poškodb bistveno prizadeto njegovo spolno življenje.
ZASLUŽEK S POROKAMI
— Sloviti Scotland Yard išče žensko, ki se je za nagrado poročila s 50 moškimi, da jim je zagotovila pravico do stalnega bivanja v Veliki Britaniji. Detektivi so ugotovili, da je ženska uporabljala lasulje in druge pripomočke, kadar je šla na ta ali oni londonski matični urad. Ena „poročna stpritev11 je veljala ženine sto funtov.
NAD POŽARE Z GOSTO VODO _ j^a Letonskem so izumili raztopino visoko molekularnih spojin, ki jih dodajajo vodi za gašenje požarov. Dodatki narede čisto navadno vodo „lepljivo“, kar pomeni, da bolj počasi teče z gorečih površin lesa, plastičnih snovi itd. Gasilci naj bi s to metodo gašenja porabili občutno manj vode, gospodarska škoda zaradi požarov pa naj bi se zmanjšala za petino.
NA STAROST BO ZDRAVIL LJUDI - Attilio Andilf-fatto, 68-letni veterinar iz Padove v Italiji, je nedavno tega diplomiral na medicinski fakulteti. Izjavil je, da želi biti pred upokojitvijo zdravnik za ljudi, ne za živali. Veterinar je Attilio postal že leta 1931, ker je tako želel njegov oče.
Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri
OSNOVNI ŠOLI JANCKA MEVZLJA, MOKRONOG
objavlja prosto delovno mesto
KUHARICE.
Pogoj: KV kuharica.
Rok prijave je 8 dni po objavi. Prijavi priložite spričevalo o zahtevani kvalifikaciji.
VOZNIKI!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22 372 GARANCIJA	ZA
OPRAVLJENO DELO!
TECTYL CENTER
h. tisti
•i
ŽARKI - Fotografijo, ki jo tokrat objavljamo v naši, zdaj že utečeni rubriki TISTI HIP, nam je poslala Zdenka Fakar iz Novega mesta. Videti je torej, da se na zaslonke, osvetlitev in druge drobnjarije iz fotografske „kuhinje“ dokaj dobro spozna tudi šibkejši spol. Zanimivo je tudi, da je Pakaijeva poleg dike poslala tudi podatke o aparatu, filmu in razmerah, v katerih je bila posneta fotografija. To je pogosta praksa v svetu fotografije. Torej: aparat S me na 8, film Orwo 27 DIN, čas 250-inka sekunde, zaslonka 8.
Zdaj pa nekaj o fotografiji: Sonce in njegovi učinki na svetlobo in senco so pogost motiv. V našem primeru gre za tako imenovani posnetek ,,proti svetlobi”. Zaradi tega je dobro viden tudi odsev odprtine zaslonke. Kljub temu da Zdenka ni uporabila filtra, se oblaki precej jasno odražajo, še lepši bi bili seveda videti s filtrom.
Še vedno velia vabilo: sodelujte v vašem in našem TISTEM HIPU.
PROSTO DELOVNO MESTO!
Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev MERCATOR,
Ljubljana, n.sub.o.
- TOZD STANDARD,
Novo mesto, o.sub.o.
razglaša prosto delovno mesto za DELAVCA - TEŽAKA V PRODAJALNI ŠKOCJAN
Pogoj za sprejem:	nekvalificiran	delavec	z odsluženo
vojaščino
Nastop dela: 1.10. 1976 ali po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite do vključno 23. 9. 1976 splošni službi TOZD Standard, Novo mesto. Glavni trg 3.
OZIMNICA!
KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA",
NOVO MESTO
obvešča cenjene potrošnike, da od 15. 9. 1976 lahko nabavijo jabolka za ozimnico direktno iz plantažnega sadovnjaka Brezovica pri Šentjerneju. Nakup je možen tudi v popoldanskem času.
Obenem sporočamo, da bo možen nakup ozimnice, to je krompirja, jabolk in hrušk, tudi v naših trgovinah v Novem mestu, Bršljinu in Žabji vasi po konkurenčnih cenah. Se priporočamo.
ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE NOVO MESTO
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
SEKTETARJA ZVEZE
POGOJI: VISOKA ALI VIŠJA IZOBRAZBA IN DELOVNE IZKUŠNJE S PODROČJA ORGANIZACIJE IN VODENJA ŠPORTNE DEJAVNOSTI TER MORALNOPOLITIČNA NEOPOREČNOST.
PRIJAVITE SE DO 30. 9. 1976 NA NASLOV: ZTKO NOVO MESTO, STADION, p.p. 30.
Roka,ki ne pozna poraza
Pota sodobne kirurgije dan* danes že prav fantastične rezultate, zato se ne smemo čuditi podvigom, ki jih s svojo „obrt-jo“ dosega korejski zdravnik Ralph Millard pri odpravljanju deformacij na ustnicah. Iz fanta, ki je v mladosti sila rad vihtel laso, se je razvil kirurg, ki ga danes pozna vsa svetovna zdravstvena javnost.
Millard je pri svojem delu sila natančen. Potem, ko posname vse dele poškodovanih ustnic, obesi fotografije na nekakšno slikarsko platno in jih opazuje, dokler ne najde vzroke deformacije in ne ugotoviti najboljše rešitve. Po takšnih pripravah je povsem nepotrebno skrbeti za uspeh operacije. Za vse bo poskrbela roka skromnega kirurga, ki je s svojimi dosežki izredno presunil svet. Pa vendar ostaja navzlic svoji popularnosti tih, zaveda se, da se zlo, ki ga prinašajo popačene ustnice, iz dneva v dan širi.
Podatek, da se vsak 750. novorojenček rodi z nenormalnimi ustnicami ali da je vsako leto opaziti v svetu najmanj okoli 5.000 takšnih deformacij, je vreden pomisleka. Kje so vzroki? Odgovor nam bo dal doktor Millard, ki je vsa svoja proučevanja usmeril na to področje. Prve raziskave kažejo, da gre za genetično okvaro, ki je rezultat bodisi nedohranje-
f Rešitev prejšnje križanke ^
Deivle pred.
				.		Si	SL		2S	«	r		Ki'
					S	K	i	C	R	K	T	A	T
				-	T	O	T	£	M		e	R	O
					A	B	A	m ES-	1	S	L	A	M
					V	I	L	A		A	e	K	O
				>D	e	L	O	v	M	A		A	S
«		P	A	R.	K	A	=S£	.A	A	R	el		*w«
ar	R	A	K	U	P	R.	A	N	d	5=1	K	£	P
•3T	€	M	C	I	M	S?	S.	T		K	A	L	0
	e.	6	I	D	A	=SJ	K	U	N/	A	=*.	1	R
a	B	£	3		K	L	€	R	St,	IV/	A	T	O
	e	L	A		O	T	T	A	—	r	K	A	K
- f -
Brez besed
m
15
DEL. EL. MOTORJA
POSLOVI
TEtf
mote
hi srn x vuu
KP BISMARCK
NDIGO
SL
ZAJEOALEC
[HJEEBDd
m
ilAGI
KANTON V ŠVICI
SIDV.SAH
MOJSTER
IANGLJ
PESNIK
GROTOK
Šlajmer
EDO
3RB.MIME
U8RAN0S1
NESRAM
FIGURA jPRI
ČETVORKI
r
m po operaciji
nosti ali kakršnekoli infekcije ali uživanja mamil, bodisi skupek vseh navedenih elementov.
Miki Muster Janez Trnove
In tako je „Bog” ustvaril Zemljo
Z razvojem našega planetskega sistema so se ukvarjali že renesančni misleci -Današnja teorija temelji na podobnosti Zemljine atmosfere
. Nastanek kozmosa, Sončnega sistema, planetov je že v dobi renesanse burkal duhove znanstvenikov. Leta 1644 je Rene Descartes postavil temelje kasnejši „katastrofistični“ teoriji, ki je zatrjevala, da so planeti nastali iz „odvrženega“ materiala Sonca, ki je odpadel pri trku večjega „predmeta“ v Sonce. Skratka, teorija je predvidela, da planeti predstavljajo izjeme v kozmičnem prostoru. V naslednjih letih je imela ta miselnost ogromno privržencev vse dotlej, dokler niso sodobni znanstveniki odkrili v tej teoriji velike napake.
Gre za povsem preprosto zadevo. Če bi drsalka, ki se vrti na ledu, pritegnila roke k telesu, bi njeno vrtenje postalo hitrejše. Prav tako je tudi s Soncem. Če bi le to odmetavalo materijo, bi dobilo sploščeno obliko in bi se tako moralo vrteti vedno hitreje. Vemo pa, da je vrtenje Sonca sila počasno: en obrat v 25 dneh. Kje lahko torej iščemo vzroke za nastanek novih planetov, med njimi tudi Zemlje?
TEMELJNI KAMEN JE POSTAVLJEN
Odgovor na to vprašanje lahko iščemo, pa naj se sliš i še take čudno, v okviru kemijskih dosežkov. Ena teorija, ki je zavrgla prejšnje (te so govorile, da se je planetni material oblikoval iz raztopljene magme), je bila, da nekateri deli mateorita mineralnega porekla niso nastajali pri temperaturi, večji od nekaj sto stopinj Celzija. Za primer vzemimo ogljikov hidrat, ki vsebuje
velike količine vezane vode, ki bi ob večji temperaturi prav gotovo izhlapela. Z drugimi besedami: materija, ki ga je formirala, je morala biti hladna in takšna ostati celih’ 4,6 milijona let Ta teorija je celih 20 let vladala v znanstvenih krogih.
KLJUČ V ATMOSFERI
Kemiki, ki so se ubadali z rešitvijo tega problema, so povsem nepričakovano našli ključ do rešitve v dandanašnji Zemljini atmosferi
Kozmična megla, ki je imela v začetku kar 1.500 stopinj Celzija, se je pričela hladitL Vprašanje kemikov je bilo jasno: kaj se bo zgodilo z meglo v procesu ohlajanja, če vemo, da je bila v glavnem sestavljena iz vodika, helija in primesi železa, silicija in kisika? Kot smo že rekli, je odgovor v naši atmosferi Ko se oblak zraka shladi, se oblikujejo padavine, bodisi v obliki snega, dežja ali pa
ledenih zrn. In. kot kažejo raziskovanja, se je nekaj podobnega zgodilo tudi pri ohlajanju kozmične megle. Pri temperaturi okoli 1.300°C so se pojavila mikroskopska zrnca oksidov nekaterih elementov, kot so aluminij, titan in kalcij, medtem ko so se zrna niklja in železa oblikovala pri temperaturi 1.150 Celzijevih stopinj. Takšen proces se je nadaljeval vse do 0°C, ko so se začeli pojavljati kristali vode, metana in amonija-ka.
Teorija, ki smo jo v kratkih besedah orisali, je š e dandanes v veljavi, čeprav je jasno, da do-
S hitrostjo več tisoč kilometrov se je v večje telo zaletel manjši objekt in pri tem razmetal drobce na vse strani
končna sodba še nekaj časa ne bo objavljena. Večina kemikov je danes naklonjena tej teoriji z nekaterimi dopolnitvami Poglejmo jih.
JEDRO IZ 2ELEZA
Kot dopolnilo prejšnji teoriji so kemiki dodali še to. Zrna železa, ki so se s časom družila v celoto, predstavljajo današnje jedro zemeljske oble, medtem ko je silicij „odšel“ na površje. Ob tem pa se nam vsiljuje sila zanimivo vprašanje: po kakšnem postopku rastejo mikroskopsko majhna zrnca do premera nekaj sto ali tisoč kilometrov?
Zamislimd si da v neko večje telo udari drobec, težak 1 gram. Ce se bo ob tej priliki od večjega telesa odlomilo nekaj gramov snovi se bo telo vsekakor zmanjšalo. Je pa že druga možnost: če bo tisti enogramslu drobec, ki je priletel v večje telo, prodrl v njegovo notranjost, se bo masa tako večala. Večkratni tovrstni pojav bi vsekakor pripomogel, da bo drobec narastel iz malega zrna do telesa velikega premera. In ta verjetnost bo prav gotovo tudi držala. Po nekaterih virih obstoje tudi neposredni podatki o pravilnosti te teorije.
Po vseh teh podatkih in raziskovanjih smo prišli do zaključka, da je formiranje in evolutivna pot našega planetskega sistema normalen pojav, ki ga z dandanašnjo tehniko in razvojem že lahko razvozlamo. Na drugi strani pa se nam vsiljuje trenutno bolj aktualen in razburljiv zaključek. Takšni procesi rojevanja potemtakem (ker gre pri tem za celoten kozmos) vodijo do nastanka podobnih sistemov tudi drugod...
ZA OČETOM
73
Dolgo je trajalo, da st: spet zbrala dovolj poguma za nadaljevanje poti. Stopala sta počasi in previdno s samokresi v roki in se oprezujoče ozirala na vse strani. Pa ni trajalo dolgo, ko ju je prestrašilo novo presenečenje. Zaslišala sta nad seboj silen vrišč, močno podoben človeškemu. Ozrla sta se nnvzgor in zagledala na drevesu trop opic vriskačev.
74
Nekaj jih je sedelo na vejah, druge pa so se za repe obešene gugale sem in tja po zraku ter neusmiljeno vreščale. Bile so vznemirjene in bi bile nedvomno že davno pobegnile, da jih ni zadrževala nepremagljiva radovednost. Najbrž so prvič v življenju videle lamo in psa, morda pa tudi človeka. Dečka sta jih navdušeno opazovala. Manj navdušen je bil
RAZPIS
AVTO-MOTO DRUŠTVO KRŠKO
razpisuje prosto delovno mesto
SEKRETARJA DRUŠTVA
Pogoji:	organizacijske	sposobnosti,	praksa za vodenje
družbenih organizacij in po možnosti predavatelj—voznik inštruktor.
Osebni dohodki po dogovoru.
Prijave sprejema AMD Krško do zasedbe delovnega mesta.
75
Pes je pričel divje lajati in poskakovati. Zaganjal se je celo v deblo drevesa, kakor da bi hotel splezati k opicam, česar seveda ni mogel storiti. Vriskače je njegovo početje vznemirilo, zagnali so še glasnejši vrišč in se pognali v divji dir z veje na vejo in z drevesa na drevo. Kuni jih je vneto zasledoval in neutrudljivo lajal navzgor proti bežeči tolpi.
KONFEKCIJA PO ZM2ANIH CENAH!
dolenjka novo mesto.
prodaja od 17. 9. do 30. 10. v svojih prodajalnah Tekstil, Novo mesto. Glavni trg 28, Blagovnica Črnomelj in Oblačila Mokronog konfekcijo po tovarniško znižanih cenah:
moški plašči moške obleke površniki moški balonarji ženski balonarji ženski zimski plašči ženska krila ženske jakne
850 din 690 din 750 din 450 din 390 din 500 din 170 din 350 din
Za razno otroško konfekcijo 20 do 50-odst. znižanje.
OBVESTILO
KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE NOVOGRAD Novo mesto
obvešča, da bo lokalna cesta Maharovec-Draga zaradi popravila lesenega mostu v Dragi zaprta za ves promet od 20. 9. do 24^9. 1976.
Obvoz je možen po cesti Novo mesto-Šentjernej in do Drage po lokalni cesti.
r
TTG LJUBLJANA
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA NOVO MESTO
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
za Bife Črnomelj
- VODJA BIFEJA
VKV natakar ali KV natakar s 5 leti delovnih izkušenj
- NATAKAR—ICA
KV natakar ali PKV natakar s 3 leti delovnih izkušenj
za Kolodvorsko restavracijo Novo mesto
- SKLADIŠČNIKA
Zaželena šola za skladiščnike ali večletna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu
- SNAŽILKA
Dokončana osemletka ali nekajletna praksa
Prošnje sprejema Kolodvorska restavracija Novo mesto. Nastop službe je za vsa delovna mesta možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD TTG Ljubljana.
GRADITELJI!
OBVESTILO
LJUBLJANSKE OPEKARNE
TOVARNA KERAMIČNIH PLOŠČIC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM,
OBVEŠČA BRALCE DOLENJSKEGA LISTA, POTROŠNIKE GRADBENEGA MATERIALA, DA SMO S 26. 7. 1976 ZAČELI PRODAJATI KVALITETNE NEGLAZIRANE KERAMIČNE PLOŠČICE IZ POSKUSNE PROIZVODNJE ZA OBLAGANJE TAL IN FASAD. KERAMIČNE PLOŠČICE IZDELUJEMO V TOVARNI KERAMIČNIH PLOŠČIC V RAČJEM SELU PRI TREBNJEM.
PRODAJNA MESTA: LJUBLJANSKE OPEKARNE, LJUBLJANA, CESTA NA VRHOVCE 2, INDUSTRIJSKA PRODAJALNA IN RAČJE SELO PRI TREBNJEM.
dolenjska med nebom in zemljo
Zvedavo so se dva dni ozirali v nebo številni Dolenjci. Toliko hrumenja v zraku niso slišali od vojne: Dolenjski letalski center je priredil 12. republiško prvenstvo motornih pilotov. Letališče v Prečni je nudilo gostoljubje kar petnajstim letečim strojem in skoraj trem desetinam fantom, ki jih znajo krmariti. Da pa letal ne vodijo samo fantje, je dokazala Cvetka Klančnik-Belin, ki je bila pilot-navigator ene od treh novomeških posadk.
Slovenski motorni piloti so se pomerili na reliju. Vzleteti je bilo treba v točno določenem času, nadleteti točno določene kraje na točno določeni višini, prepoznavati objekte, vmes časovne kontrole, nato pa pristanek, [n to pristanek skoraj na meter natančno. Če bi fantje še raketirali ali streljali na cilj, bi bila to prava pravcata bojna naloga, vsekakor pa so se morali odrezati skoraj tako kot vojaški piloti—izvidniki. Prenekateri Dolenjec je tisto sončno avgustovo soboto in nedeljo c^lo pomislil, da so kakšne vojaške vaje, stari, dobri „aero 3" (teh letal je 'bilo največ) je namreč pobarvan sivozeleno.
Čeprav se jadralni piloti svojim motornim kolegom pogosto posmehujejo, češ da je leteti na „vetrnico" najbolj preprosta stvar pod letalskim soncem, je takle reli dokaj zapleteno opravilo. Za teboj sedi v kabini navigator, ki pa mora biti tudi motorni pilot. Če v tujo pomoč ne zaupaš preveč (bilo je tudi nekaj takih), si pilot in navigator obenem. Nekaj minut pred vzletom, ko čakaš s prižganim motorjem ob vzletni stezi, ti izroče sodniki zapečateno ovojnico, v kateri so opisane vse naloge.
Nato start. Zamah z belo zastavico te do sekunde natančno požene po vzletni stezi. Nato je vse v tvojih rokah.
Kot že rečeno, je ena od nalog na letalskih motornih relijih tudi časovna točnost. Ena od kontrol časovne točnosti na reliju je bila na relaciji Prečna—Mirna peč—Prečna. Po vzletu se je moral pilot usmeriti proti Mirni peči, nad cerkvijo obrniti, nato pa nazaj. Pred vzletom so mu sodniki na zemlji določili, v kateri minuti in
i ■
••v*..: *
#«	i
m j*"'JT
r r	^	.
sekundi bo moral na za vse enako določeni višini preleteti kontrolno točko na letališču. Kdo bo mislil, da to ni kdove kako težko, vendar je treba vedeti, da piloti niso smeli od mirnopeške cerkve do točke na letališču prav nič zavijati. Leteti je bilo treba v ravni črti in na določeni višini. Preostane torej samo plin. In kljub temu so nekateri preleteli kontrolno točko v natanko tisti sekundi, ki so jo napovedali, Novomeščan Slavko Kos (kasnejši zmagovalec) celo dvakrat.
Ali pa, recimo, pristanek na določeno točko. Dei letališča je razdeljen na 25-metrske pasove. Letalo mora brez kakršnegakoli poskakovanja „sesti" v pas, ki je označen s črko T. To prinese največ točk. Letala niso počasne zadeve, poleg tega pa tudi nekaj tehtajo. Ma.o preveč ali premalo plina, 10 centimetrov višine preveč ali premalo in že ,,sediš" v pasu, ki ne prinese prav nobene točke. Tu je seveda še poskakovanje. To ne velja, letalo se mora dobesedno prilepiti.
Ena od nalog na letalskih motornih relijih je tudi opazovanje objektov. Z višine (recimo 200 metrov) in pri hitrosti 150 ali 200 kilometrov na uro je dokaj težko ugotoviti, koliko nosilnih stebrov ima leseni most v Podbočju. Če koga to zanima, povemo, da jih ne bo še! štet peš, da je nosilnih stebrov 13.
Ali pa na ,,maršruti" 210 stopinj po kompasu (niti ena gor ali dol, spodaj so morebiti sodniki, ki vedo, nad katero hišo se moraš pojaviti, če letiš prav) najti cerkvico z dvema zvonikoma in ugotoviti, kateremu svetniku na čast so jo postavili farani. Iz zraka je ta ljubi svet videti precej drugačen. Bili so tudi takšni, ki se jim je zdelo -- pravzaprav so bili prepričani — da ima cerkev na Trškic gori dva zvonika. Dolenjskih pilotov sicer ni bilo med njimi, toda kaj, ko bo prihodnje leto letalski reli v Celju, Lescah ali pa Ptuju. Kdo, za vraga, bi natanko vedel za vsa ta pobožna zidanja.
° Naloga je lahko - z. njo prej ne veš, ker dobiš ovojnico v roke nekaj minut pred vzletom — da moraš najti v Beli krajini na določeni „maršruti" jezero. Ko ..splezaš" čez Gorjance, sicer veš, toliko si že podkovan v zemljepisu, da kakšnih Ohridskih ali Bajkalskih jezer v tej lepi deželici sicer ni, konec koncem pa ugotoviš, da se je strogi komisiji zdelo vredno imenovati jezero malo večjo napajalno lužo.
Tako nekako so videle letalski motorni reli laične nepilotske oči. Seveda je treba vedeti, da se obenem dogaja nekaj tudi v letalski kabini. Instrumenti, štoparice, zemljevid.
Aha, pritisk olja je v redu, še dva kroga nad Mirno pečjo. Koliko stebrov si naštel? Enajst, pravi navigator, tebi pa se zdi, da jih je največ deset. Še en krog. Bo čas za časovno kontrolo. Pazi, v šolskem krogu je letalo!
In tako naprej. Skjraj celo uro.
//■PRILOGA
Sicer pa je motorno letenje tudi vonj po visoko oktanskem bencinu, ki se meša z vonjem po otavi; motorno letenje je zvedav pogled prikupnih deklet, ki so prišle pogledat te fante, ki, oprtani s padali, tako samozavestno lezejo v leteče stroje; motorno letenje sta v znak zmage , dvignjena kazalec in sredinec tvojega letalskega _ mehanika, ki ti želi vso srečo; letenje je tudi ; tisti spokojni mir, ki po sončnem zahodu na letališču zavlada tišina, ki jo slišiš, ti pa sediš ob kozarcu piva v krogu tovarišev, ki znajo govoriti samo o letenju. In vendar ti ni prav nič, zares prav nič dolgčas. Čeprav si vse ze vsaj stokrat slišal.
Pili smo šampanjec iz zmagovalčevega pokala. Letos si ga je prvič v zgodovini republiških letalskih motornih prvenstev priboril Dolenjec— Novomeščan. Pokal je simboličen dokaz, da imamo tudi ljudi, ki prebijejo prenekatero urico svojega življenja v zraku. Tako rekoč na Dolenjskem med nebom in zemljo.	/.
.n
Slavko Ciglenečki. Vsi trije so seveda arheologi. Izkopavanje je velikodušno sofinanciralo Splošno gradbeno podjetje Metlika, ki ima na Kučarju kamnolom.
„Prva, zgornja cerkev, ki smo jo odkrili že lani," pripoveduje Janez Dular, „meri 20 krat 8 metrov in ima prizidek. Cerkev, našli smo seveda samo temelje, je enoladijska, leži v smeri vzhod—zahod, oltar je na vzhodu. Naravnost odlično je ohranjena polkrožna klop za duhovščino, vidi se tudi mesto, kje je bil osrednji sedež za predstojnika, morebiti škofa. Zelo dobro je ohranjen tudi prostor za relikviarij, ki pa ga seveda nismo našli. Obe cerkvi sta bili namreč nasilno porušeni, požgani. O tem pričajo ostanki oglja. Prostor za relikviarij je edini, ki smo ga doslej iz tega obdobja našli v Sloveniji. Na zahodni strani cerkvene veže smo naleteli na prazno grobno jamo.
Druga, spodnja cerkev, katere temelje smo izkopali letoS, leži v neposredni bližini zgornje. Je nekoliko večja, meri 25 krat 11 metrov. Smer je ista: vzhod—zahod, oltar je na vzhodni strani. Tudi tu smo našli dobro ohranjeno klop za duhovščino, zanimiva najdba pa so tudi pravilni jarki, napolnjeni z ogljem. To so ostanki ograje, ki je ločevala navadne vernike od duhovščine. Oglje je obenem dokaz, da je cerkev uničil požar.
Druga cerkev ima na zahodni strani vežo, ki se dotika obrambnega zidu. Cerkvi in naselje ob njiju so namreč znaki, da je bilo ob cerkvah tudi naselje, so bili torej obzidani. V zidu druge, spodnje cerkve smo našli dva rimska, poganska žrtvenika. Eden od njiju je posvečen bogu gozdov Silvanu, napisa na drugem, ki je močno poškodovan, pa še nismo razvozlali. Zanimivo bi bilo, če bi bil žrtvenik posvečen kakšnemu še neznanemu, krajevnemu bogu. Ve se namreč, da so bili Rimljani, kar se vere in bogov tiče, zelo velikodušni. Bogove podrejenih ljudstev so enostavno posvojili.
Nobeden od žrtvenikov nima seveda nobene verske funkcije. Sta le dva izmed neštetih kamnov v cerkvenem zidu.
Sicer pa so posamične najdbe dokaj skromne. Našli smo nekaj keramike (fragmenti z volovni-co), srebrn križec, železne predmete (stavbno okovje), nekaj nožev in kose ravnega stekla. Cerkvi sta bili torej zastekljeni. Dobro ohranjen je v obeh cerkvah tudi pod. Kar se črepinj tiče, je zanimivo, da smo našli ostanke prazgodovinskih in poznoantičnih posod, zelo veliko pa je tudi ostankov žlindre, kar daje slutiti, da so bile
v naselbini (prazgodovinski ali antični) tudi topilnice železa.
Na tleh spodnje cerkve smo naleteli na pravokotnik. Vse kaže, da je stal na mestu, kjer so kasneje sezidali cerkev, še en, zagotovo starejši objekt. Morebiti hiša. Objekta se bomo lotili prihodnje leto.
Sonda, ki smo jo napravili, kaže, da je stal cel gradbeni kompleks na umetno nasipanem platoju. V spodnjih slojih smo našli ostanke prazgodovinske (halštatske) keramike in žlindre, zgornji sloji pa so „novejši". Zanimiva najdba je tudi kamnita sekirica. Kaj to pomeni? Vse skupaj je dokaz, da je bil Kučar brez prekinitev naseljen tako v prazgodovini (halšta-tu in latenu), kakor tudi v pozni antiki.
Na temelju primerjalne metode (najdbe ostankov podobnih cerkva drugod po Sloveniji) menimo, da sta bili cerkvi pozidani v 5. in 6. stoletju po našem štetju. Bili sta nasilno uničeni, o čemer pričajo številne najdbe oglja. Kdo je cerkvi zrušil? To so bili lahko samo Slovani, katerih zahodna veja je takrat zasedla novo domovino. Koga so porazili z ognjem in mečem? Staroselce, porimljanjene in pokristjanjene Ilire in Kelte.
Prihodnje leto bomo izkopavanja nadaljevali. Našli bi radi babtisterij (krstilnico), ki mora biti nekje ob obeh cerkvah. Zanimivo je, da je spodnja, letos izkopana cerkev največja doslej najdena v Sloveniji. Najdbi sta pomembni, mečeta novo luč na zgodovino prastarega življenja v arheologiji tako imenovanega jugozahodnega alpskega prostora. In še nekaj smo neizpodbitno dokazali: doslej smo zagotovo vedeli, da je bil v prazgodovini naseljen samo južni vrh Kučarja, lanska in letošnja izkopavanja pa kažejo, da so Iliri in Kelti živeli tudi na severnem vrhu. Zdi se tudi, da je bil Kučar v pozni antiki versko središče najbrž relativno gosto naseljene okolice, ki je imela morebiti celo škofa, če lahko kaj damp na osrednji sedež v polkrožni klopi za duhovščino zgornje cerkve.
Prihodnje leto bomo cerkvi dokončno raziskali ter se najbrž lotili (denar je zagotovljen) naselja, katerega ostanke je v minulem stoletju našel arheolog Szombathy. O tem pričajo njegove, za tiste čase precej natančne skice. V naselju pričakujemo tudi najdbe (novce), ki bi naselbino časovno natančneje opredelili." Tako Janez Dular.
Ko sem odhajal, sem vzel s seboj - naj starinoslovci tega ne štejejo za zlo - košček oglja. Ognjeno sled njihovih, vaših in mojih prednikov.
MARJAN BAUER
METEOROLOGI V REZERVI
OPTIMISTI
MUZICIRAJO
Muzikant, ki je sprva igral doma za zabavo, potem na ohcetih in vaških prireditvah, ima že pet let svoj ansambel. Franc Vegel, 36-letni harmonikar iz Dobove, je poklicno sicer šofer pri Dekorlesu, toda ves preostali čas posveča muziciranju.
„Mi smo Optimisti", je rekel' v imenu petorice članov ansambla, ki si je nadel malce . nenavadno ime. Zdaj nas poznajo že daleč naokrog, ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih republikah. Igrali smo že v Ogulinu, Zagrebu in po manjših krajih na Hrvaškem. Doma smo tako zasedeni, da ob sobotah in' nedeljah navadno izbiramo med 10 do 15 ponudbami."
Dobovški Optimisti vadijo v najemniški sobici, povsem prelepljeni z lepaki in polni inštrumentov in ozvočevalnih naprav. Kot pravi Vegel, so vsi fantje navdušeni za igranje, tako Janez Prišel — vodja ansambla, ki igra klarinet in saksofon — kot bobnar Ivan Marolt, kitarist Drago Muta, trobentač Drago Zagmajster in pevec Jože Pavlovič. Nastopajo pod okriljem dobovskega prosvetnega društva, plačajo vse davke, imajo vse registrirano. To je organizacijski šef ansambla večkrat poudaril.
Nisem jih slišala igrati, ampak Vegel pravi, da znajo vse, od Avsenikovih zabavnih do hrvaških popevk in popularnih melodij, ki so najljubše mladini. Najraje pa igrajo tiste od „Stirih kovačev".
Ko sem ga vprašala za zaslužek, je Franc Vegel povedal: „Precej je režije. Dve leti sem delal za inštrumente in kombi. Imamo pa vse novo, od glasbil do ozvočenja. Za ohcet, kjer igramo od popoldneva vso noč do sedmih zjutraj, nam plačajo 4.000 din, včasih tudi več. Na veselicah pa računamo 3.000 din, tako da dobi vsak petstotaka."
Dobovški Optimisti se učijo novih melodij po ploščah. Glasbeno izobrazbo imata le Prišel in Marolt, medtem ko so drugi samouki, zraven pa delavci raznih strok. Le trobentač je kmet.
„ Letos imamo smolo," pravi Vegel, „na vsaki veselici nas prežene dež. Mi bi igrali tudi v mokrem, tako smo vneti, ampak ljudje odnehajo. Prehitro zbežijo, saj se včasih spet zvedri." Po teh besedah sodeč, prav zares — optimisti!
R. BAČER
Tale pav z razprostrtim repom nam oznanja lepo in sončno vreme.
Dandanes je že tako, da ljudje nič kaj dosti ne verjamejo meteorologom pri napovedih vremena. Kolikokrat se je že zgodilo, da so zaradi nenapovedanega dežja opustili misel na nedeljski izlet, potem pa so se pražili na domačem balkonu. V takih primerih se ljudje raje obračajo na druge znanilce vremena — živali. Pa poglejmo, kaj in kakšno vreme nam s svojimi kretnjami in gestami prinašajo.
Pes, najzvestejši človekov spremljevalec, je eden zelo zanesljivih ..vremenoslovcev". Če bo leno in zaspano hodil za gospodarjem, je to znak, da se bo vreme izboljšalo. Prav tako, če bo začel jesti travo. Mačka bo pred slabim vremenom vznemirjena, ne bo jedla in spala, medtem ko bo sonce naznanjala z umivanjem in lizanjem telesa.
Starejši ljudje se prav gotovo spominjajo, ko se vreme določevali tudi s pomočjo govedi.
Slaba pašnja in lenoba sta znak spremembe vremena. Ovce, ki se po paši zadržujejo na travniku, ..kličejo" dež, svinja, ki se dolgo valja do blatu, naznanja lepo vreme, osel pa s spuščanjem ušes opozarja na padavine. Kikirikanje petelina v zgodnjih jutranjih urah pomeni lepo vreme, ko pa se valja po prahu, se pričakuje sprememba vremena. To je le nekaj primerov živalskega sveta, ki nas opozarjajo na vremenske spremembe; pa tudi vsi ostali so bolj ali manj zanesljivi znanilci vremena.
In še nekaj naravnih pojavov, ki nam pomagajo pri ugotavljanju vremena. Rdeča ali izrazito rumena barva meseca nas opozarja na bližajoči se veter ali dež, veliko vzhajajoče sonce prav tako. Vsi navedeni primeri, po katerih se lahko orientiramo tudi doma, so že stoletja preizkušeni, meteorologi pa svoje zaključke vse pogosteje snujejo prav na teh pojavih.
OGNJM SIM SLOmOI/
Ljudsko izročilo, ki je pogosto zelo natančen in zvest starinoslovčev pomočnik, je trdilo, da je nekoč na Kučarju, panonskem osamelcu v Beli krajini, stala cerkev. Bile in so še tudi bajke o zlatem teletu, Kosteh ajdovske deklice in podobnih rečeh, ki arheologom povedo, kje je treba zastaviti lopato. Kučar je znano (tudi v Evropi) prazgodovinsko arheološko najdišče, letošnja izkopavanja pa so prinesla neizpodbitne dokaze, da je bila Bela krajina naseljena ne samo v stoletjih pred začetkom našega štetja,
ampak tudi v pozni antiki. V petem in šestem stoletju.
Izkazalo se je namreč, da legende o cerkvi v sivi davnini niso zvite iz trte. Vendar arheologi niso našli samo ene. Na severnem vrhu Kučarja so našli ostanke (temelje) kar dveh cerkva: zgodnjekrščanskih in poznoantičnih.
V	imenu Inštituta za arheologijo in Belokranjskega muzeja je vodil letošnja in lanska izkopavanja Janez Dular (domačin iz Metlike), v ekipi pa sta bila še njegova žena Anja in
VELIKEGA
KIRURGA
V petek, 3. septembra, se je od novomeške bolnišnice poslovil prof. dr. Oton Bajc, dolgoletni vodja -tega zavoda. Ob slovesu smo že zaradi narave stvari polni vzvišenih in okrašenih besed. Ne maram jih, teh besed, menim, da lahko ob človekovih prihajanjih in odhajanjih največ pove njegovo delo. Če bi povojni razvoj novomeškega zdravstva simbolično označili s poslopjem, zgrajenim iz opeke, bi morali zapisati, da je prenekatero opeko vzidal prav prof. dr. Oton Bajc.
Omenjeni petek sediva v njegovi sobici na kirurškem oddelku nove novomeške bolnišnice, v prostoru, ki je bil vse do slovesa Bajčevo stanovanje in pisarna hkrati. On v naslanjaču, ki je v tem prostoru edino udobje, jaz pa na kavču, s katerega je snažilka že pospravila posteljnino. Zadnjikrat za prof. Dr. Otona Bajca , je najbrž rekla doma. Soba je gola, vsi predmeti, ki so ji dajali podobo, so najbrž v škatlah in zavojih, ki sem jih videl v preddverju. Na mizi so ostale pozabljene sveže zlikane bele zdravniške hlače. Ura je ena. Tako je bilo domenjeno.
STROG DO SAMEGA SEBE IN DRUGIH
Da je bil velik kirurg, strog do samega sebe in drugih, sem slišal govoriti za sivolasega moža, ki mi sedi nasproti. „Kar prižgite," pravi prof. dr. Bajc, ko vidi, kako živčno se predevam po tistem kavču.
Nato pa slap besed. Ne o sebi, marveč o novomeški bolnišnici. Leta 1948 je imela Splošna bolnišnica Novo mesto tri oddelke: internega na desni strani Krke ter kirurškega in ginekološko-porodniškega na levi. Vsega skupaj 284 postelj, ki pa so bile zasedene le do dveh tretjin. Vzrok: nezaupanje bolnikov v zavod, ki je bil med obema vojnama tako na tleh, da je moral sprejemati celo umobolne. Leta 1946 je prišel v Novo mesto kot vodja protituberkuloznega' dispanzerja primarij dr. Ivo Smrečnik. Kot izkušen strokovnjak je kmalu dosegel, da mu je interni oddelek prepustil 20 postelj za bolnike, ki jim je pljuča načela tuberkuloza. Po vojni je bila na Dolenjskem strahotno razširjena. Dr. Smrečnik je pri slovenskem ministrstvu za zdravstvo dosegel, da so leta 1947 začeli graditi oddelek za tuberkulozne bolnike. Zaradi pomanjkanja denarja je bil dograjen šele leta 1954. Sto novih postelj je bilo takoj zasedenih. Vodstvo kirurgije je prevzel leta 1948 dr. Oton Bajc, interni oddelek pa leta 1951 dr. Feliks Kosec. Dr. Kosec je bil tisti, ki je začel z veliko mladostno vnemo uvajati na interni nove diagnostične in terapevtične metode. Predvsem se je trudil, da bi zboljšal in opremil zelo klavrni laboratorij. Vodstvo laboratorija je prevzela inž. kemije Vilma Boh. Skoraj v istem času kot laboratorij se je v poslopju interne formiral tudi oddelek za kožne bolezni in venerologijo, ki ga je od vsega začetka vodil primarij dr. Milan Adamčič, na novo ustanovljeni oddelek za pediatrijo pa je prevzel primarij dr. Alojz Boh. Adamčič in Boh sta specialista novomeške bolnišnice. Nov veter.
MILICA ŠALI ZOPER VLAK
Takrat ni bilo krvi, oziroma jo je vlak lahko le trikrat na dan pripeljal iz Ljubljane. Ustanovijo lastno postajo za transfuzijo krvi. Leto 1957. Veliko zaslug za ustanovitev postaje ima Milica Šali, neutrudna delavka Rdečega križa. Poslej na Dolenjskem do današnjih dni ni primanjkovalo krvi. Drugod jo.večkrat.
Leta 1959 je nova pridobitev novomeške bolnišnice oddelek za rehabilitacijo, opremljen s telovadnico, aparaturami za obsevanja, vodno terapijo itd.
Rakova ranar povojnih let bolnišnice je pomanjkanje rentgenske diagnostike. Kljub trem aparatom iz pomoči Unre. Tehniko rentgenske diagnostike so obvladovali le na tuberkuloznem oddelku, kirurgi in internisti so si morali pomagati (znajdi se!) sami. Leta 1961 dobi zavod rentgenski oddelek, ki ga vodi dr. Ivo Obrez, specialist novomeške bolnišnice. Še ena velika pridobitev.
V prvi polovici petdesetih let postane jasno, da se bo bolnišnica kljub uspehom prej ali slej zadušila v prostorski stiski. Do leta 1958 so priprave toliko napredovale, da so ustanovili gradbeni odbor. Na podlagi študije Jožka Novšaka, uslužbenca ministrstva za zdravje, naj bi imela novomeška splošna bolnišnica 500 do 600 postelj. Tuberkulozni oddelek ni vštet.
Ob vseh teh pripravah pa je bilo treba število postelj v starih poslopjih nenehoma povečevati.' Leta 1962 je bilo postelj že 512, pomagati si je bilo treba z zasilnimi ležišči. V desetih letih se je število bolnikov povečalo od 7800 na 11500, število oskrbnih dni pa od 89000 na skoraj 160000 na leto.
BOLNIŠNICA MORA BITI
Načrte za novo bolnišnico je republiška komisija potrdila 19. oktobra 1960. Odločeno je bilo, da se najprej zgradi poslopje za kirurški, pediatrični, nevrološki in otorinolaringološki oddelek. V novo stavbo naj se vseli tudi rentgenski oddelek. Slovesen začetek gradnje je
17.	julija 1961. Kmalu denarne težave. Po prvem obroku je obljubljena republiška dotacija usahnila. Še obrok v obliki brezobrestnega posojila, nato pa konec. Vse je ostalo v lastnih, dolenjskih rokah.
Bolnišnica mora bitil Tega so se zavedale lokalne oblasti, gospodarske organizacije, družbenopolitične organizacije, bolniki in zdravniki. Po dramatičnem boju za posojila (tu se je izkazala
Dolenjska banka in hranilnica), ki jih je bilo treba zaradi podražitev vedno znova najemati, je Dolenjska leta 1965 (ob 600-letnici Novega mesta) končno dobila načrtovano bolnišnico. Pravzaprav njen del. Zgradbi, ki je bila najprej zamišljena v obliki črke H, so morali zaradi suhe blagajne odrezati oba vzhodna kraka. H se je spremenil v C.
Po prvi gospodarski reformi je bilo videti, da bo druga faza graditve novomeške bolnišnice čakala na papirju leta in leta. Zato se je bolnišnica v okviru možnosti posvetila predvsem notranjim izboljšavam. Leta 1968 preobrat. Z zelo ugodno finančno konstrukcijo, ki. jo je izvedla Dolenjska banka in hranilnica ob pomoči krajevnih činiteljev, so spomladi leta 1970 lahko nadaljevali z dozidavo obeh vzhodnih krakov. Vseljena sta bila jeseni 1972. Novomeška bolnišnica ima danes 748 postelj in prav vse oddelke, ki so predvideni za moderno splošno bolnišnico. Stvar prihodnosti je, kdaj se bodo na desni breg Krke preselili oddelki iz tako imenovane ženske bolnišnice, kdaj bo stal v okviru bolnišnice tudi sodoben zdravstveni dom, lekarna itd. Dolenjsko zdravstvo sicer ne terja kliničnega centra (za vso Slovenijo kar zadostuje ljubljanski), vsekakor pa potrebuje zdravstveno službo, naravnano na danes že zahtevne, zdravstvene potrebe pokrajine, ki šteje okoli četrt milijona ljudi. To pa je tako imenovana tretja faza izgradnje novomeške bolnišnice.
VESELJE ZARADI VSAKE POSTELJE
Mož, ki je tisto petkovo popoldne sedel v sobi, ki ni bila več njegova, pred mano, je vsekakor eden od tistih, ki so zaslužni, da je novomeška bolnišnica postala to, kar je. V duhu ga vidim, tako rekoč izgnanca iz za slovenske pojme svetovljanske Ljubljane, kako se je veselil vsakega novega mikroskopa, rentgena, na novo pridobljene postelje. Profesorja Otona Bajca vidim, kako se je kot otrpk navduševal nad vsako skico inž. Platnerja, očeta gradbenega okostja današnje novomeške bolnišnice. Pred očmi mi je, kako se posvetuje z dr. Koscem, dr. Smrečnikom, dr. Adamčičem in drugimi kolegi.
Leta 1949 je imela novomeška splošna bolnišnica 5 zdravnikov, danes jih ima več kot 70. Ko je dr. Oton Bajc prišel leta 1948 iz slovenske prestolnice v provincialno mesto, ki je štelo okoli 4000 duš, se je najbrž spomnil, on, ki je študiral medicino v Heidelbergu, Innsbrucku in
Berlinu, na zgodbo, ki se je menda uče tudi v današnjih šolah.
Nekoč, pred desetinami stoletij, je bil v Grčiji mladenič, ki je prišel iz bolj uglednega mesta na obisk v manj ugleden kraj. Prekipevajoča mladost dveh različnih svetov je razpravljala tudi o skoku v daljavo. In takrat je gostujoči fant rekel, da je na rodnem Rodosu skočil v. daljavo toliko in toliko. Ljubeznivi gostitelji so mu hladnokrvno odgovorili: „Tukaj je Rodos, tukaj skoči!"
Zgodba ne pripoveduje, kako je na ta odgovor ravnal velemestni grški širokoustnež, ve pa se, da je dr. Bajc po prihodu v Novo mesto pravilno in več kot zadovoljivo odgovoril na izzviv antične legende, ki jo poznamo pod imenom „Hic Rodus, hic salta!"
Oton Bajc se je rodil 14. novembra 1903 v Ljubljani. Oče je bil dentist. Medicino je študiral, kot že rečeno, v Heidelbergu in Innsbrucku. Leta 1933 v Ljubljani specialistični izpit. Kirurg. Superspecializacija v Berlinu, dodatno izpopolnjevanje na Dunaju. V Ljubljani je začel operirati možganske in hrbtenične tumorje, pri nas uvedel žebljanje stekleničnega vratu (prelomi v kolku). Z nasmeškom pripominja, da je take in podobne operacije po vojni videval, predstavljene kot najvišji kirurški dosežek, v sovjetskih filmskih tednikih. Kaj hočemo. Sovjeti so nekaj časa verjeli celo to, da je Stalin izumil podzemeljsko' železnico.
OPERACIJA USPELA, PACIENT PREŽIVEL
Leta 1946 je kot kirurg služboval v Crikvenici.
V	takrat resnično neugodnih razmerah je nanesla usoda, da se je bilo treba odločiti, ali naj na bolnici, ki je bila nepreklicno obsojena na smrt, izvrše tvegano operacijo. Treba je bilo kirurško odstraniti del pljučnega krila. Dr. Bajc se je v popolnoma neprimernih prostorih in temu dobesedno ustreznih asistentih odločil za poseg. Odstranil je polovico pacientkinega desnega pljučnega krila. Prvi v Jugoslaviji. In potem ni bilo treba reči, da je pacient umrl, operacija pa uspela. Pacient je preživel in živel.
Leta 1947 je bil dr. Bajc premeščen v vojno bolnišnico v Ljubljani za vodjo kirurškega oddelka. Tam je s tovrstnimi operacijami nadaljeval, postale so rutinske, vsakdanje.
Z možganskimi in pljučnimi operacijami je dr. Bajc nadaljeval tudi v Novem mestu. „Ko zapuščam Novo mesto," pravi, „imate Dolenjci 15 kirurgov, v začetku pa sta bila samo dva." In res: poleg tega podatki potrjujejo, da se je za časa
Bajčeve ..vladavine" na novomeškem kirurškem oddelku mudilo več kot 200 zdravnikov.
V	šestdesetih letih postane dr. Oton Bajc tudi izredni profesor kirurgije ljubljanske univerze. Morebiti tudi zato, ker novomeški bolnišnici pod njegovim vodstvom ni bilo treba zaradi pom .nj-kanja ..materiala" (tako pravijo temu brez zlobe in zlega namena zdravniki) več sprejemati umobolnih. Celo več, statistika kaže, da je oilo med pacienti dolga leta kar petina bolnikov, ki ne bi mogli niti na podlagi rodovnika v desetem kolenu trditi, da so vsaj malo Dolenjci. Novomeški skalpel so vzljubili celo Ljubljančani.
V	teh besedah, ki jih ni izrekel prof. dr. Oton Bajc, ni hudobije, je samo potrditev nekega dejstva.
Sicer pa nekaj neposrednih vprašanj:
„Prof. dr. Bajc, koliko operacij ste opravili? "
Ne spominjam se natančno, lahko bi pogledala v papirje, vem pa, da sem samo na golši operiral okoli 4000 bolnikov.
„Prof. dr. Bajc, kako se počuti človek, kirurg, ki odloča o življenju? "
NI ČASA ZA FILOZOFIJO
Ko delaš operacijo — skušaš jo delati dobro — ne misliš na svoje počutje. Ni časa za filozofijo, ko kri zaliva trebušno votlino, ti pa mrzlično iščeš nepričakovani izvir krvavitve. Podobno je tudi pri- čisto rutinskih operacijah, posegih, ki potekajo pričakovano. Skušaš enostavno dobro opraviti delo. In nič več. Veš, da si ga sposoben opraviti. Ne poznam zdravnika, ki ima namen umoriti svojega pacienta. Vse pravljice iz tako imenovanih „doktor romanov", v katerih zdravnik moralizira že med operacijo, so pogrošne. Res je, zgodi se in zgodilo se je, da pacient umre. Temu rečemo višja sila. Seveda je mogoče pod to streho spraviti tudi neznanje, slab dan in površnost. Eno pa lahko rečem: však dober kirurg da toliko nase, da si neznanja, površnosti in slabega dne nikoli ne bo privoščil. To je stvar ponOsa. Storiti moraš vse, kar znaš in zmoreš. Stvar je veliko bolj preprosta, če odmislite, da odločate o človekovem življenju. Preprosto se je treba popolnoma, res popolnoma posvetiti nalogi, ki leži pred tabo. To morda zveni kruto, nehumano, vendar je tako.
Seveda so tudi stresi. Hudo je, če pacient umre. Hudo, kljub temu da si storil vse, kar si znal in vedel. Smrt vsakega mojega pacienta me je zelo prizadela. Tudi jaz bom umrl, ne vem kdaj in v kakšnih okoliščinah. Vendar/pride ta misel, to filozofiranje šele kasneje. Ko delaš, delaš. So samo bolj spretni in manj spretni kirurgi, ni nezmotljivih. Nobeden od njih pa se ne zmoti hote.
,,Prof. dr. Bajc, vaš odnos s pacienti? "
Če povem po pravici, jih veliko poznam na videz, nekatere pa tudi po imenu. Ko me kdo od njih pozdravi ali pa jaz njega, se največkrat spomnim: to je bil tisti trebuh s komplikacijami, to so tista pljuča itd. Vendar tega ne smete razumeti podcenjevalno. To je pač tako imenovana profesionalna deformacija. Tudi novinarji pogostoma v ljudeh, ustanovah in podjetjih ne vidite ljudi, ustanov in podjetij, ampak članke. Vse skupaj ni zaradi tega nič slabše. Če pošteno opravite delo.
ZDRAVNIKI IN DARILA
„Prof. dr. Bajc, govori se, pravzaprav že stoletja, da se zdravniki ne branijo daril."
O tem je res veliko slišati. Zdravnik sem 46 let, vendar lahko rečem, da ni bil pri meni ali pri mojih sodelavcih nihče slabše ali boljše operiran. Ne rečem, da nisem včasih dobil slike, knjige, plošče ali pa bil povabljen na večerjo. Verjetno se je to dogajalo tudi mojim kolegom. Pravzaprav se to dogaja in se bo dogajalo. Vendar je to odnos, razmerje popolnoma nove kakovosti. Gre za nekakšno obojestransko hvaležnost med obema strankama. Zdravniki ne umirajo od gladu, pacient prav tako ne, tisti šopek vrtnic, bomboniera ali prijazen pozdrav na ulici pa so samo znak dejstva, kako blizu smo si ljudje. Najbrž ne bi bilo reka, da je lahko ..Človek človeku volk"t če ne bi bilo tudi tistega, ki pravi, da je lahko „Človek človeku človek". Vsekakor pa lahko trdim, da v novomeški bolnišnici v moji karieri nikoli ni bilo trebuhov, ki bi bili zaradi te ali one stvari lepše ali grše zašiti. Niti pri mojih sodelavcih niti pri meni. Tako bo, upam, ostalo tudi v prihodnje.
VISOKO DVIGNJENA GLAVA
Smo tretjega septembra, petek je, ura pa dve popoldne. V naslanjaču mi nasproti še vedno sedi prof. dr. Oton Bajc. Na mizi so še vedno skrbno zlikane in pozabljene zdravniške hlače. Dogorela je spet moja cigareta. „Kar kadite, v tej sobi me ne bo nikoli več," pravi Bajc, dobitnik številnih državnih odlikovanj, najvišjih novomeških priznanj, nekdanji politični izgnanec, ki je znal iz povojne novomeške zdravstvene zmede s pomočjo sodelavcev (to vedno znova poudarja) narediti ugledno ustanovo. *
Zato me je med pisanjem tega teksta kot strela z jasnega neba zadela novica iz novomeških kuloarjev (to so tisti hodniki, kjer se vse sliši, nihče pa ne ve, kdo je kaj izjavil), da se nekdo zanima, koliko in kaj bo Dolenjski list napisal o prof. dr. Otonu Bajcu. Odkrito povemo, da je vsega skupaj okoli 230 tipkanih vrstic, ostane pa še vedno vprašanje, kdo je komu Človek ali volk. Naj nanj odgovori tisti, ki ga je (v kuloarjih) zastavil. Vsekakor pa sem prepričan, da tisti ali tista v pokoj ne bo mogel oditi tako visoko dvignjene glave kot Oton Bajc.
MARJAN BAUER
SO diru-rjev r.t dolir. treva v »no^re 3u. krut:
potrebujete.
Pisatelj in publicist Louis Adamič se po toliko letih tujstva in ob petindvajsetletnici tragične smrti vrača spet med svoje rojake v Blato in Praproče, med Grosupeljčane, Slovence, Jugoslovane in med prijatelje, ki ga še niso pozabili. Vrača se iz daljne Amerike in z zaprašenih polic, kjer so spravljene njegove knjige, ki jih je čas pozlatil s patino dragocenih izkušenj in vizionarske moči. Louis Adamič ali Adamičev Lojze, nemirni deček, popotnik, avanturist, delavec, pisatelj samouk, publicist in veliki borec za človekovo dostojanstvo, je izpričana resnica nekega življenja, obdobja in družbenih nasprotij, ko je krčil poti za sporazumevanje med narodi, ko je iskal svoje korenine in se zoperstavljal vsakemu ponižanju. Njegova prva objavljena novela v Ameriki „Bohunki" (poniževalni izraz za izseljence slovanskega rodu) nosi te prvine in -jedkost odkritega spopada s konzervativnimi in malomeščanskimi rojaki, ki so ga proglasili za lažnega ideologa in zastrupljevalca domačijskih tradicij.
PREMOČRTNA POT BOJEVNIKA
Toda Louis Adamič je šel svojo premočrtno pot proletarca—bojevnika in v knjigi ..Dinamit", s podnaslovom ,,Zgodovina razrednega nasilja v Ameriki", je vstopil v svet literature kot napreden in drzen kronist, kritik in predvsem subtilen umetnik. Bil je tudi med prvimi publicisti, ki so se zanimali za narodnostna vprašanja Amerike.
Za knjigo „Smeh v džungli" je prejel Guggenheimovo štipendijo in se po devetnajstih letih vrnil s svojo ženo Stello v rodni kraj. V letih 1932-1933 je prepotoval celo Jugoslavijo, se seznanil z diktaturo in nasiljem kralja Aleksandra in po vrnitvi v Ameriko napisal knjigi Struggle (Boj) po zapiskih Edvarda Kardelja o mučenju komunistov v Glavnjači in pa Vrnitev v rodni kraj (The native's return"), ki je bila ameriški bestseller in je doživela dvaindvajset izdaj.
..Knjiga Vrnitev v rodni kraj in vse, kar je napisal Louis Adamič," se spominja 73-letna Mery Grili—Ivanuš, urednica priloge Progresivnih Slovenk v Ameriki, „je bilo za nas, ameriške Slovence, svetinja." In Mery je po petinšestdesetih letih priromala v Adamičevo Blato, da se pokloni spominu velikega človeka.
RAZGLEDNICE S PISATELJEVIM LIKOM SO POSLE
Bili smo v Blatu, v stari, samotni graščini, v stolpu, kjer je skromen spominski muzej, in kot je povedal pisateljev brat Stane, tisti žlahtni kmet z lopatastimi širokimi dlanmi, kakor je opisan v ..Vrnitvi v rodni kraj" - z grenkim priokusom. „Še sedaj se ne ve, toliko let po Lojzetovi smrti, kdo naj pravzaprav skrbi za ta muzej. Jaz sem že star. Veliko dela imam na kmetiji in ne morem, kadar se komu zljubi, po teh strmih, zavitih stopnicah. Vidite," se pošali, „samo z domačim žganjem vas lahko postrežem. Nobenega spomina si ne morete kupiti v rojstni hiši Louisa Adamiča. Razglednice z njegovo podobo so že davno pošle, zdaj pa čakamo - le še dobrih štirinajst dni je do velike proslave — razglednic pa ni od nikoder."
Sijalo je sonce. Adamičeva domačija je bila kakor izurhrla in le doli pod hišo ob železnici se
je sušila, otava. Stane je obračal nežne poletne bilke in se spominjal, kako jih je bila včasih pri hiši cela četa. (Bilo je enajst otrok, ampak trije so umrli že v zgodnji mladosti.) Lojze je enkrat na tomboli zadel bicikel. To je bil dogodek za sedem vasi. Toda zaradi denarne stiske ga je moral kmalu prodati.
ZA NEVIHTO PRIDE SONCE
Po vrsti mladostnih peripetij, ko je sodeloval v proti avstrijskih demonstracijah, ko so ga vrgli iz šole, mu grozili z jezuiti in ga je oče poslal v uk za trgovskega pomočnika na Vrhniko, je Lojze le preprosil očeta, da mu je dal denar za pot v Ameriko. Bil je še deček, star komaj štirinajst let, in tiste čase je takole popisal: „Moj izgon iz šole in potem moje svojeglavo upiranje, ko je bilo treba oditi v jezuitsko šolo, sta imela na starše podoben učinek kakor huda toča v minulem poletju, ki je uničila skoraj ves poganjajoči krompir in mlado žito. Tedaj sem videl mater nepremično strmeti v vrtince toče, ki je tolkla po mladem rastlinju. Jokala je in z blagoslovljeno vodo škropila s hišnega praga, medtem ko je oče stal ob njeni strani ter v isti sapi molil in klel. Potem se je nevihta razvlekla, v nekaj trenutkih je znova posijalo sonce, mati je nehala jokati, oče pa ni več molil in klel. Odšla sta na polje, da bi pregledala škodo. Jaz sem hodil za njima. Nenadoma se je žalostni materin obraz razjasnil. ..Poglejta," je pokazala, „tu pa toča ni pobila skoro ničesar. Mimo je šla. Vse bo zopet pognalo." Nasmehnila se je očetu, potem meni. „Da," je pritrdil oče, „to bo zoptet pognalo ..." Ko sem naslednje jutro prišel s podstrešnice, mi je mati dejala preprosto: „Oče pravi, da ti je voljan dati denar za v Ameriko, pa bog te blagoslovi, sin moj."
MOJ BRAT JE BIL VELIK ČLOVEK
Univerzitetni profesor biotehniške fakultete v Ljubljani, priznani kmetijski strokovnjak in pisec več znanstvenih del France Adamič, je sedel v svojem kabinetu v prijetnem stanovanju v Janežičevi ulici v Ljubljani. Ko sem omenil starejšega brata, svetovno znanega pisatelja, je postal čudno tih in zagrenjen. Nenadoma pa je iz njega bruhnila adamičevska energija in ponos. Pripovedoval je o hudih časih svojega brata in še posebej mame, ko je zvedela za sinovo tragično smrt v daljnem Milfordu v New Jerseyu. „Veste, moj brat je bil velik človek, toda bil je prepošten in to je bila njegova usoda. Najino prvo srečanje pa je najlepše popisal sam v knjigi Vrnitev v rodni kraj. Z bratom Jožetom sva ga prišla pozdravit v hotel Union:
„Ko sva s Stello naslednjega jutra prišla dol (po stopnišču hotela), sva zagledala dva velika, mlada moža sredi sicer zapuščene hotelske veže. Onadva naju nista precej videla. Eden od njiju je živčno korakal gor in dol. Drugi je besno kadil cigareto.
,To sta najbrž tvoja brata,' je dahnila vame Stella. Obstala sva na stopnicah. .Strašno sta ti podobna,' je pristavila, ,samo da sta lepa . . . Moj bog, kako sta lepa!'
Takrat sta naju zagledala tudi fanta. Prepoznala sta me in njuna široka, bronasto rjava obraza sta se razklenila v neznanski nasmeh, ki se je bleščal od belih zob. Planila sta proti meni, jaz pa sem planil nizdol in trčili smo drug ob drugega pri znožju stopnic. Segli smo si v roke in se prisrčno smejali, vsi trije hkrati. Nato se nama je pridružila še Stella. Več minut nismo spravili iz sebe nobene besede, samo smejali smo se. To sta bila moja mala brata France in Jože."
France Adamič je-bil vseskozi v pismeni zvezi s svojim bratom, in ko je leta 1949 prišel drugič v Jugoslavijo, ga je počakal na beograjskem letališču. Spremljal je njegov uporni boj za priznanje nove Jugoslavije, ko je pisal knjigo „Orel in korenine". To je bilo njegovo zadnje delo. 4. septembra 1951 so ga na njegovem domu v Milfordu sovražni elementi ubili in hišo zažgali.
BIL JE NEUTRUDEN DELAVEC
Adamičeva smrt je zabeležena pod številko. Primer neraziskan. Vatroslav Grili, dolgoletni urednik Enakopravnosti, pravi o njem, da je bil neutruden delavec. Njegov duh je snoval in ustvarjal 24 ur na dan. Zgodilo se je, da je med razgovorom nenadoma sedel za pisalni stroj in tipkal kakšnih deset minut, potem pa je nadaljeval razgovor.
Kljub obilnemu delu in obveznostim pa je imel velik posluh za vse, ki so ga prosili za kakršno koli pomoč. Spominja se ga tudi Bogo Komelj, upravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu:
„Louis Adamič je bil zelo popularen že pred letom 1941, čeprav je bilo le nekaj njegovih knjig prevedenih v slovenščino. Njegova zasluga je, da so Slovenci v ZDA spoznali pomen OF in so s pomočjo SANS gmotno in moralno podpirali naš boj.
IZGUBLJENA POŠILJKA
Ko smo leta 1946 v Novem mestu ustanovili Študijsko knjižnico (takrat še ni nosila imena Mirana Jarca) smo si prizadevali, da bi zbrali čimveč originalnih del dolenjskih avtorjev, med katerimi je bil tudi Louis Adamič. Na našo knjižnico ga je opozoril novomeščan Milan Medvešek, ki je bil znan javni delavec med Slovenci v Ameriki. Adamič je kmalu sporočil, da je poslal z ladjo v pristanišče na Reko vsa svoja dela in izrezke svojih člankov iz časopisov. Na žalost pa se je ta pošiljka zgubila in tudi poizvedovanje mecena naše knjižnice Bojana Osolnika je bilo neuspešno. Ko smo to vest sporočili Adamiču, je odpisal, da bo znova vse skupaj zbral in poslal, toda prehitela ga je smrt. Kljub temu pa ima naša knjižnica več Adamičevih del. Redno pa je pošiljal naši knjižnici svojo revijo T. + T."
Louis Adamič je imel velik vpliv in vpogled v tokove takratnega časa. Osebno se je poznat z vodilnimi politiki, da pa bi osvetlili njegovo dejavnost tudi s te strani, citirajmo pismo, ki ga je 1943 poslal predsedniku Združenih držav komaj nekaj ur po Mussolinijevem padcu. Pismo se glasi:
„Predsedniku Združenih držav
Bela hiša, Washington, D. C.
Dragi gospod predsednik,
pošiljam Vam tole pismo kot predsednik komaj ustanovljenega Združenega komiteja, ki predstavlja veljko večino Američanov jugoslovanskega rodu. Želim Vam izraziti veliko hvaležnost zaradi Mussolinijevega padca, ko je njegov dvajsetletni režim terorja tlačil ne samo narod Italije, ampak tudi in še posebno nad 600.000 Slovencev in Hrvatov, katerih ozemlje je pripadalo Italiji na osnovi tajnega Londonskega pakta kljub dejstvu, da je vaš veliki predhodnik VVoodrovv VVilson močno protestiral proti temu.
Naš komite je popolnoma ameriška organizacija. Naš namen je, da v prvi vrsti krepimo enotnost vseh Američanov jugoslovanskega rodu, kar zadeva delovne napore, in dosego pravic — vplivati na povojne načrte in operacije. Najfc* naloga je, da govorimo v interesu vseh južnih Slovanov, ki zaradi vojnih naporov in boja zoper sile osi ne morejo govoriti v svojem imenu.
Naš komite in več kot milijon ameriških Jugoslovanov zelo močno čuti problem Istre, Trsta in Gorice, Reke in Zadra in dalmatinskih otokov, ki vsi po logiki pripadajo Jugoslaviji in Balkanu, so pa pod Italijo od prejšnje vojne. Menimo, da je normalno, s stališča svetovnega miru in pravice, da se ta ozemlja priključijo bodoči jugoslovanski državi, ki jo mi vidimo kot demokratično federacijo.
Popolnoma verjamemo v Vašo deklaracijo iz Casablance, kjer se zahteva brezpogojna predaja, ter verujemo v Vas, Sir, da se v morebitnih razgovorih za separatni mir z Italijo ne bo ukrepalo nič, kar bi Italijanskim imperialistom pomagalo obdržati slovansko zemljo.
S prisrčnimi osebnimi pozdravi
Vaš vdani Louis Adamič
Zgornje pismo je prvič objavljeno v slovenščini.
LADISLAV LESAR
Louis Adamič (1898—1951) severnoameriški pisatelj in publicist, doma iz Blata pri Grosupljem Glavna dela:
Dinamit Smeh v džungli Hiša v Antigui
Vrnitev v rodni kraj (22 izdaj)
Narod narodov Naša Amerika Pot tja in nazaj Večerja v Beli hiši Zibelka življenja Vnuki
Moja rodna zemlja Boj
Kriza v Ameriki Iz dveh domovin Orel in korenine
,,Jernejeva pravica" (prevod Cankarjevega Hlapca Jerneja)
Izdajal je revijo „Trerids + Tides T. + T." in revijo „War and Postvvar". 14. 2. 1941 prejel diplorno častnega doktorja za literaturo univerze TEMPLE (Philadelphia).
v.
Adamičevo pismo materi iz leta 1933 (prvič objavljeno)
VIZIONAR IN POPOTNIK
To J* naolov (prosim ne menjajta >):
lOaTtorris Ar«., *
Kew Yorg, ;..Y.
ltrr.Zt at ar :
-amo ne«a J vrat. toje knji«* o . Unpah J« sasir.urar.. ;*rvi dan, ko islde, v< 55,000 istlaov. !.«xi knJirAl	ki	J«
Slovenski, J« naročil J: ,C(C ittluor. .'oti kakih EC.OCC prodi uor-JO« »« vell.o pao,
. V1 lsela 1. [*' rusrja. resposlinlh po Ameriki letoj sličnega Mat let : a vo pe j-otov« soda J« 1« ta, d«
n« dd*>la voaje demrjt n vw to tauoj, tao.vee iorae er ki tl »kara do »onar 1934. .Jijlyt in Jrug<- »tvtrl v svati h knjigo m1 *»odo n»Jvrsa vr,:le^»10,0CC itKou lete, toe* ni .■• tre^a a-«v«o voeellt, k^\ 1 1* ta-i torar. planeti 10* noJ«~u agentu in »toro 20* davkov drtai^T in otntn Inl vladi; poten lata tartl ;i,200 dolcov, itd.	I 1*1 1e p*, da V** voa tenom 1934 lrho poslal tokih J80C »11
/£50 — up« n, de ko ve^. »o >0 no orlo potu nlo. beno Mod« J« »svada. da/»o porlli tolar toliko doli — porifli je pnv, ksjtl dolar ni padal; naui vdi.dr. ca^uaatno rine to 11.
■ iljsa
/ICO In u p. t itu kolikor ;
1j.	<1	doaa	i
•-rpado^nai.-,
.Zanimalo	vas	Vo	offoer,	da J«	Mia moja	knjiga	lsbrsna	— tot
menda najboljša	—	lsaad	skoro 1000 rasnih	knji«,	ki bodo	laala”^-^*
tatom februarja. Kad njin«. Je ‘bili. a na od o/nolmlrja Lenlaa .
ki Ja savada praoej apaano. Sl kils zvran», tor Ja o Jugoslaviji. ■»
11 — sa avojo "literarno toljavo."
'1»V	.
) mogoča prinesla^kaklh 10,000	**	.«•
»marlaklh turistov v J, a knji*-* na vo dovoljena tam -- ln ato bi Jas »ata prišel tja, bi me gotovo vatrvill na maji. Cel« dni
V soboto cren v Chicago ln mrcaj gre e s« vstavim v Clsvalandu
✓
ln Pittsburghu, lama vae sestankov s uradniki velikih slov. in hrv. orgrnlzaolj, ki bodo mo<ooa rarposlali nakaj tlsoe istlsov .tudi. It Ir n« rra kako se '•o odnaalo. .:«v«da to adsj til posebno
v	>°	.
Knjiga vo vsoja .ot "Smeh" in^lmal* 4»	slik.
Ungac« vsa po starec. Zdravi. Upam isto doma. Stsll«
vas vsa posdravlje
/dl Jo!
L*
X*xs»kxXBBihadaxlsplsBslix
Ali s« Jose in /r*nom-yolta ruaio 1
.# te. *e.- tore
irtTTJ:? ,ru
il plse, dr. /rane« prida • i prodno aa vna. cupl — tudi .nlol kaj.
"ctttA
.TANUARV
r^^rSRpTtO:
22^==^--75m5cETO^TO
n..«*	 77f
r]!^	„	..\w,-pgranj>	ci^
E wmla **____  =r
plavuti so hitrcgSe
Reklamni plakat za Adamičevo knjigo „Večerja v Beli hiši". Vodilni motiv plakata je telegram, ki ga je Louisu Adamiču poslala Eleonora Roosevelt. Telegram se glasi: ..Gospod Louis Adamič, Milford N. J. Rada bi imela priložnost govoriti z Vami in Vas prosim, če bi hoteli sprejeti vabilo na večerjo z nami v Beli hiši. Eleonora Roosevelt." Faksimile plakata prvič v Jugoslaviji , objavlja naš časnik.
France Adamič, univerzitetni profesor, strokovni pisatelj in mlajši brat Louisa Adamiča
Gradič Blato
Pred dnevi se je končalo v Trbovljah letošnje državno prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju. Dolenjci so se na'tem tekmovanju odrezali kot malokje drugje, saj so bili najuspešnejši slovenski predstavnik. Poleg tega so plavalci iz Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto osvojili tudi več naslovov državnih in republiških prvakov, hkrati pa postavili en državni rekord in dva republiška. Prav je torej, da se nekoliko podrobneje seznanimo s tem športom, za katerega je tudi pri nas vedno več zanimanja.
Plavuti omogočajo lahkotno in hitro plavanje in ni naključje da jih vidimo na plažah pri-mladini in odraslih. Lahko rečemo, da so plavuti najbolj razširjen kopalni rekvizit. Služijo zabavi kopalcev in dopustnikov, so pa tudi nepogrešljiv del opreme naših potapljačev. Plavuti pa zelo cenijo tudi potapljači, ljudje-žabe, ki opravljajo pod morsko gladino najrazličnejša opravila. Plavuti so povezane celo s takim poslom, kot je črpanje nafte na dnu morskih globin. Prav tako jih ne gre zanemarjati pri konceptu splošne ljudske obrambe, kar nedvomno potrjuje tudi navzočnost uglednih vojaških osebnosti na omenjenem tekmovanju v Trbovljah.
Hitro plavanje s plavutmi vzbuja željo po primerjanju sposobnosti med mladino. Kmalu po „rojstvu-" plavuti so se začela že tekmovanja v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, ki so v minulih letih doživela v večini evropskih držav nesluten razmah. V Franciji velja plavanje s plavutmi za nacionalen šport, znani so rezultati nemških potapljačev, zahodnih in vzhodnih, prav tako tudi izredni časi sovjetskih potapljačev. Vrstijo se državna, evropska prvenstva, kjer zavzemajo Jugoslovani 5. mesto, pravkar pa se je končalo tudi prvo svetovno prvenstvo, ki je pokazalo veliko razširjenost tega športa v svetu. Kot tekmovalno disciplino bodo plavanje s plavutmi prvič uvrstili tudi na sredozemske igre v Splitu in na olimpijske igre v Moskvi leta 1980.
Stil plavanja je poljuben. Pri plavanju s plavutmi se je uveljavilo prosto plavanje (kravl), ki pa v zadnjem času dobiva svojo potapljaško inačico v kombinaciji roke-kravl noge-delfin. Ravno v tem stilu so bili doseženi zadnji rekordi. Pri hitrostnem potapljanju se je zlasti uveljavilo delo nog, ko potapljač s strigi kot pri kravlu ob ustreznih plavutih dosega izredne hitrosti, dihalni aparat pa zaradi zmanjšanega upora drži z iztegnjenimi rokami pred glavo. Kot najhitrejši način plavanja pa slovi podvodni delfin. Časi,
doseženi s tem stilom pod vodo, so boljši kot na istih progah v plavanju s plavutmi.
Bistvenega pomena za dobre rezultate je pri tem novem tekmovalnem športu oprema. Plavuti, ki jih uporabljajo tekmovalci, so danes praviloma izdelane iz „fiberglasa", snovi, narejene na osnovi plastičnih mas. Plavuti so dolge 70 cm. Stopničasto stopnjevanje debeline pa omogoča primerno uvijanje plavuti pod vodo, kar omogoča neverjetne hitrosti, tako da nekateri vidijo prihodnost plavanja prav v plavutkah. Večja plavut obremenjuje nogo, predvsem skočni zglob, mnogo bolj kot navadne gumaste plavuti in seveda neprimerno bolj, kot je lahko obremenjena noga pri klasičnem plavanju. Pri netreniranih potapljačih lahko pride zaradi tega do poškodbe v skočnem zglobu, ob pretiranem plavanju stila delfin pa tudi na hrbtenici. Slednje se pojavijo predvsem ob uporabi tako imenovanih monopla-vutk, ki so izdelane iz enega kosa v obliki delfinovega repa, ki imajo pritrdila za obe nogi. Najboljši ukrep za preprečevanje poškodb je primerno ogrevanje pred tekmami in kajpak dovolj treniranja.
V	Evropi tekmujejo tekmovalci vseh starosti, od pionirjev do seniorjev. Pri nas tekmujejo predvsem člani potapljaških društev s kategorijami, kar pomeni, da nastopajo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju predvsem člani, starejši od 18 let. Rezultate svetovnih vrednosti dosegajo praviloma tekmovalci, stari okoli 33 let, torej po že dovršenem telesnem razvoju. Povprečna starost ekipe KPA Novo mesto je približno 17 let; torej se ji obetajo vrhunski rezultati šele v prihodnosti. Samo vprašanje je, kako bomo ta šport sprejeli in mu omogočili celovit razvoj. Treba je reči, da oprema ni ravno poceni, da pa bi bila težava še večja, je trenutno pri nas niti ni moč dobiti. Plavalci si pomagajo kar z uvozom iz Italije in nekaterih drugih evropskih dežel. Dolžni smo ceniti dosežene rezultate dolenjskih plavalcev, obenem pa poskrbeti za njihov nadaljnji razvoj.
Zveza za podvodne dejavnosti SFRJ si prek svojih republiških organizacij prizadeva, da bi se ta nova tekmovalna panoga čim bolj razvila. Saj plavanje s plavutmi ni samo šport, hitri in okretni potapljači zavzemajo vidno mesto v enotah sodobnih armad. Redno plavanje v okviru treningov kluba pa vzdržuje kondicijo in pripravno sposobnost naših podvodnih reševalcev, ki tudi na Dolenjskem ne bi bili odveč.
IVO KULJAJ
Sobota je. To je dan, ko lahko malo dlje ostanem v postelji. Danes si tega ne morem privoščiti, z Urošem sva se domenila, da greva na izlet.
Moža kot ponavadi ob sobotah ni doma. Vedno se izgovarja na službena potovanja. Vem kakšna so ta njegova potovanja: izleti s tajnicami. Ne vem, zakaj sploh še živiva skupaj. Otrok nimava, ljubezni ni več. Ve, da vem, da me vara. Ko mu to omenim, zanika, ko spregovorim o ločitvi, pravi: „Ali imaš vzrok? Imaš dokaz? " Vedno se izgovarja na ta prekleti dokaz. Mislim, da mu bom nekoč lahko dokazala. 0 moji zvezi z Urošem se mu ne sanja.
| jsl;
V*«	•
•••••
•••••
andrej novak: s flomastrom
'V v
Tandem
NA PRAGU JESENI
Vreme nam je letos pošteno zagodlo, ne le v turističnem smislu, marveč tudi pri oblačenju. Vse izrazito poletne in hladne obleke smo lahko nosile le dobrih štirinajst dni in na dopustu, medtem ko že ves avgust segamo po lahkih puloverjih in celo kostimih. Vse bolj razmišljamo o jesenski garderobi, čeravno je do uradnega nastopa jeseni še precej dni.
Naglo je ves modni svet obšla novica, da ozka krila z razporki niso več edino zveličavna, marveč da se vračamo k udobnim, širšim in frfotajočim oblačilom. Krila z zalikanimi gubami, ki imajo primerno dolžino, lahko mirno privlečete iz naftalina.
Kaj bomo nosile zraven? Bluzo ali puloverček s kratkimi ali z dolgimi rokavi, kar ne bo
težko izbrati spričo lepih in na modnih sejmih nagrajenih izdelkov slovenskih tovarn pletenin. Čez oblečemo pleteno jopo ali tuniko ali jakno. Vrhnja oblačila imajo to modno jesen tri dolžine: bluzon do pasu, ki ima včasih kapuco, tunika sega čez boke ali tudi do treh četrtin krila, jakna pa je lahko klasično krojena kot moški suknjič ali pa je udobnejša, v obliki črke T. To pomeni širša ramena, rokave raglan ali kimono. Sicer je krojena ravno.
Novi so tudi ovratniki. Napovedujejo povratek ruskih vratnih obrob - stoječi ovratniki, modele brez ovratnikov, pri oblekah in pleteninah pa spet puli vratne raz ključke. Bluze pa tudi obleke imajo dostikrat ovratnik, ki ga zavežemo v pentljo.	^	BAČER
FOUNDIE
BOURGtriNONNE
Po imenu bi človek sodil, da gre za culukafrščino ali vsaj kakšno nenavadno jed, pa gre le za pljučno pečenko, ki jo gost speče sam, nima pa domačega imena. To jed pripravljajo najraje v brežiškem Turist hotelu. Kako, je povedala Anica Drugo-vič, vodja izmene v kuhinji:
„Za dve osebi potrebujemo
36 dkg pljučne pečenke, narezane na kocke, za prilogo pa feferone, čebulo, kisle kumare, ajvar, gorčico, tatarsko omako in gorčično omako.
Posebnost te jedi je v tem, da jo gost peče sam pri mizi. Natakar prinese segreto olje v posebni ponvi na prižganem gorilniku, gost natakne z vilicami narezano meso in ga pomaka
v vroče olje. Zapeče toliko, kolikor mu najbolj prija. Pečeno meso pomaka v na pladnju narezano zelenjavo ali omako."
Privlačnost takega serviranja je menda v tem, da se gost ob njem zabava. Lahko peče in je, kolikor časa ga je volja. Za dve osebi stane taka jed 110 dinarjev.
ne. „Njive" imenujeva kraj, kjer imajo ljudje iz blokov vrtove in gredice.
Uroša zagledam že od daleč. Smeji se. Vedno se smeji, ko pridem z nahrbtnikom. Sedeva v avto.
„Kam pa danes, ljubica? "
„Če ti je prav, na Lisco. Odkar so obnovili kočo, še nisem bila gor."
Uroš me poljubi in požene. Še nekaj ovinkov in tam bova. Ob robu ceste je parkirana množica avtomobilov. Nehote mi pogled oplazi forda, ki se mi zdi znan. Res je — avto mojega moža.
Obrnem se k Urošu. „Daj mi fotoaparat in nahrbtnik, ti pa se vrni v dolino. Danes bova dobila dokaz in dobiti ga hočem sama." Malo zmedena sem, Urošu pa je vse takoj jasno.
Oprtam si nahrbtnik in jo mahnem po hribu za kočo. Gotovo sta kje zunaj. Ozka stezica me pripelje na jaso, od koder prihaja razposajen smeh. Zdaj sem prepričana, da je res Stane. Valjata in poljubljata se na odeji, ki sem mu jo kuDila za rojstni dan.
Previdno stopim izza debla. Fotoaparat nekajkrat škljocne. Poljubljata se in smejita. Prežema me občutek zmagoslavja in jeze hkrati. Lahko bi se neopazno vrnila. Toda ne! Zakaj ne bi tudi njemu pokvarila izleta?
„Še en nasmešek, golobčka, da vaju bo videti tudi v obraz!"
Presenečena se oba hkrati ozreta proti meni. Še enkrat pritisnem, nato pa se obrnem in grem. Za sabo slišim Stanetov glas: „Sonja, Sonja, počakaj!"
Dovolj dolgo sem čakala. V koči kupim značko za Uroša. Zbira jih.
V	sodni dvorani sodnik razglasi: „Ločitev zaradi moževe nezvestobe."
Za novo leto sem spet na Lisci. Vesela, srečna in razigrana. Ob meni je Uroš, moj sedanji mož. Potreben pa je bil dokaz.
JANJA
DOKAZ
Ko sem nared, zazvoni telefon. „Si gotova, ljubica?" vpraša Uroš. „Dobiva se za njivami. Kot vedno."
Vržem nahrbtnik čez rame in odhitim po stopnicah. Kadar grem z Urošem, se vedno oblečem po planinsko, da bi sosedje ne posumili. To, da sem vneta planinka, namreč vedo, ostalega
ggg1	IZMENJAVA
J0”*	IZKUŠENJ
Ozkolistni trpotec, ki raste ob potih, na neobdelanih njivah, po suhih travnikih in puščah, ima veliko zdravilno moč. Rastlina cvete od maja do oktobra, nabiramo pa samo liste ali pa tudi vso rastlino.
Znano je, da trpotec čisti kri, lajša bolečine, krepi želodec, prav tako je uspešen pri lajšanju pljučnega katarja, jetike, kašlja in naduhe.
Za zdravilo pripravimo iz trpotčevih listov čaj (3 do 5 g na skodelico vode) in ga pijemo trikrat na dan. Še večji učinek pa dobimo, če trpotcu primešamo lapuha ali islandski lišaj, kar velja posebno za obolenja na pljučih. Pri motnjah v prebavilih, čirih v črevesju in želodcu, katarjih in prehladih, pa tudi pri driski dodamo trpotcu regrat, rman ali lapuh.
Razen tega uporabljajo trpotec pri bolnem mehurju, kamnih, pri obolenjih jeter in ledvic, pri rumenici in vodenici. V teh primerih dodamo trpotcu preslico, fižolove luščine ali trnoljico.
Zunanje rabimo sveže trpot-čeve liste ali sok iz svežih listov za zdravljenje ran, pa tudi za obkladke na gnojne rane in čire ter za vnete oči.
Da bi ne prišlo do pomote, naj že uvodoma zapišem: ta zgodba se ni zgodila pri nas, slišal sem jo na nekem svojem potovanju po zahodnih deželah. Torej: če bo kdo v njej iskal podobnost z razmerami v naši mili domovini, bo to počel na lastno odgovornost in bo njegovo početje ostro obsojeno od vseh pozitivnih sil.
Zdaj pa k zgodbi.
Srečala sta se po dolgem času direktor velikega gradbenega podjetja in politik.
„Kako ti gre? " je vprašal direktor.
„Dvesto na uro," je dejal politik in pokazal na avto.
„Vse v redu? "
..Odlično. In ti? "
»Sijajno."
Popila sta viski, se potrepljala po ramah in izmenjala vizitke, da se obiščeta.
Pa je politik obiskal direktorja. Pred hišo je obstal od presenečenja: vse v marmorju, negovan vrt, na vrtu bazen, v hiši prelepo.
„Dobro se imaš," je pohvalil, „po pravici mi povej, kako si vse to zmogel!"
„Po pravici," je dejal direktor in se zvito smehljal, „ampak le med nama: en kamionček peska na gradbišče podjetja, enega sem, en kamionček cementa na gradbišče, enega sem . .."
„ Razumem," je dejal politik in povabil prijatelja k sebi.
Obstala sta pred hišo na gričku, bila je še lepša kot direktorjeva, vrt še večji in bazen tudi.
„Tudi klimatske naprave imam," se je pohvalil politik.
Preproge so bile debele, mehke, prave. Sedla sta v ogromne fotelje in počasi pila.
„Kako si zmogel vse to?" je vprašal direktor.
Politik je vstal, stopil k oknu, odgrnil zaveso in dejal:
..Stopi sem. Vidiš v dolini reko? "
..Vidim."
,,Vidiš most čeznjo? "
„Most? Nikjer ga ne vidim ..."
„No, vidiš, ni ga! Mosta ni. Je pa tale moja hiša..."
14
DOLENJSKI LIST
 J -J
cJAnrie
ZNANJE
KNJIGE
Pred kratkim so prodajalci po slovenskih knjigarnah postavili v izložbe že drugo slovensko izdajo ,.Knjige za vsako ženo". Minilo je triindvajset let, odkar je pokojna Nada Sremec s pokojnim dr. Dragom Chloupe-kom poskušala v eni sami knjigi zajeti vse, kar naj bi ženi gospodinji in vsej njeni družini rabilo kot priročen svetovalec ob vseh vprašanjih vsakdanjega življenja. Bržkone 24 izdaj z okoli 550.000 izvodi najbolj prepričevalno dokazuje, da je knjiga nekakšna uspešnica (doslej so namreč izdaje izšle v hrvaščini) in da tudi zadnja izdaja ne bo obležala na policah. Zakaj po dokaj zajetni knjigi — odlikujejo jo številne risbe, črno-bele in barvne fotografije — je, navzlic temu da je šele izšla, veliko povpraševanje.
Nova izdaja je razširjena z novimi spoznanji v zdravstvu, veliko prostora je posvečenega vzgoji in prehrani otrok, glasbeni in likovni vzgoji, pravni zaščiti žene in otrok itd. Pri knjigi je sodelovalo kar trideset sodelavcev, iz srbohrvaščine pa jo je prevedla Stina Baševa. Vsekakor bo v knjigi na 741 straneh - izdal jo je zagrebški „ Nakladni zavod Znanje" -marsikatera žena našla marsikaj zanimivega, bržkone pa je horoskop ob koncu povsem nepotreben.
naj ga uvrstijo v plejado piscev pogrošnih kriminalk ali mu naj prisodijo mesto med resnimi možmi peresa. Simenon namreč piše kriminalke kot na tekočem traku. Izračunali so, da napiše v povprečju vsake štiri mesece eno knjigo, vendar v nasprotju s pričakovanjem, da bodo taka dela manjvredna, ostaja pisatelj na solidni višini. Zasluga gre verjetno posebnemu čaru, ki ga je pisatelj vtkal v osrednjo osebnost vseh svojih kriminalk, inšpektorja Maigreta. Maigret ni atletski lepotec nadčloveških zmožnosti, ampak le bister meščan Pariza, ki zna prodreti pod kožo ljudem, se vživeti v njihove položaje, čustvovanja in mišljenja. Ta sposobnost ter bistro sklepanje na osnovi drugih dokazov mu pomagata odkriti vse zapletene in manj zapletene kriminalne primere. Prav takega Maigreta lahko bralec spozna v knjigi „ Rumeni pes", ki je izšla v zbirki Krog pri Mladinski knjigi.
Simenon
Georges Simenon je pisatelj, s katerim imajo literarni teoretiki same težave, saj ne vedo, ali
V zbirki „Zlata ptica", ki jo izdaja Mladinska knjiga, je pred kratkim izšla knjiga, s pomočjo katere spoznamo Čile še z druge plati. Zakaj ..Čilske pravljice" ne omenjajo fašističnega nasilja, pač pa nam z lepo besedo predstavijo preprosto ljudstvo.	Za dokaj obsežno
knjigo — spremno besedo je napisal prevajalec Jože Dolenc
—	je nedvomno najbolj zaslužen zbiralec	ljudskih pripovedi,
pravljic, legend in drugega ljudskega izročila Yolando Pino-Saavedra.	Mož je več kot 50 let
posvetil	ljudskemu izročilu.
Najzvesteje je zapisoval mikavno blago pri raznih pripovedovalcih, največ pri dninarjih, vaških čevljarjih, pletarjih, babicah, pomorščakih, rudarjih itd. Zanimivo je, da je špansko izročilo v čilskem pravljičnem svetu tako prisotno, da domači pripovedovalci pravljic iz ljudstva pripovedujejo zgodbe, ki jih v Španiji več ne poznajo in imajo svoj izvor na Pirenejskem polotoku.
V Čilskih pravljicah se prepletajo fantastika, humor in resničnost, specifičnost kraja in
ali igrivih etud, barkarol, tarantel z znano Fantazijo v f-molu. Plošče so letos izdali v Nemški demokratični republiki, in sicer v stereotehniki. Posamezna plošča stane 70 dinarjev. Da bodo pričujoče interpretacije Chopina ljubitelji resne glasbe prej našli, naj še dodamo, da ima vsaka plošča na sprednji strani ovitka Rubinsteinov portret, na zadnji pa obširnejšo razlago' Chopinovih del v nemškem jeziku izpod peresa Eberharda
OnKlinn"
Artur Rubinstein
knjiga, je izšel najnovejši roman plodovitega slovenskega pisca Pavleta Zidarja „Živim". Roman sodi med modernejša prizadevanja v proznem ustvarjanju, saj Zidar niči zgodbo romana v zapis stanj, povezanost vseh mogočih podob v čutenje, oris tega, kar naj bi pomenila beseda „živim". Ljubiteljem sodobnega slovstva bo knjiga prinesla kar prijetno branje, ki niti ni tako zahtevno ali celo utrujajoče, saj Zidar v tem romanu piše v zelo dodelanem in izoblikovanem slogu.
PLOSCE
V obsežnem skladateljskem opusu poljskega romantika F r y de r y k a Chopina' (1810—1849), Prešernovega in M ickievviczevega sodobnika, zavzemajo posebno^esto dela, ki so nastala ob poglabljanju v ljudsko umetnost ali pa so jih avtorju navdihnile pesmi nekaterih poljskih in drugih besed-
nih umetnikov. To so krajše, lirično pobarvane skladbe z značilnim ritmom ali izpovednostjo, pisane pa za klavir.
V	novejšem času je ta Chopinova dela znova oživil njegov v Parizu rojeni (1886) rojak Artur Rubinstein, svetovno znani pianist, pri katerem je pred leti študirala tudi slovenska virtuozinja Dubravka Tomšič — Srebotnjakova in ki - mu strokovnjaki prisojajo prvenstvo med interpreti Chopinovih klavirskih skladb. Rubinstein je eden redkih umetnikov, ki mu toni zapojo tudi tisto, kar je Chopin izpovedoval med ..vrsti-cami"; slehernemu delu zna vdihniti značilno lirsko balad-nost poljske duše.
O vseh teh vrlinah slavnega pianista se lahko prepričajo tudi slovenski ljubitelji Chopinove umetnosti. V prodaji so se pojavile tri velike plošče s posnetki Rubinsteinovih interpretacij Chopinovih valčkov, balad „brez besed" (zanje' je skladatelj dobil navdih v pesmih Adama Mickievvicza) in čisto lirskih izpovedno-razmišljajočih
Nič koliko knjig in publikacij je že bilo izdanih v spomin na svetlo tradicijo naše NOV in vendar smo Slovenci vse do sedaj pogrešali literaturo, ki bi nam dala celovit vpogled v boj slovenskega naroda v pretekli revoluciji. Z izdajo knjige Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 — 1945 pa je založba Partizanske knjige pripravila prvo vojaško zgodovinsko monografijo, v kateri je celovito obdelan narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda v letih druge svetovne vojne.
Že julija 1959 je Vojaški zgodovinski inštitut JLA v Beogradu predvidel izdajo štirinajstih temeljnih monografij, od katerih bi jih 8 obravnavalo najvažnejša vprašanja razvoja jugoslovanske NOV v celoti, 6 monografij pa naj bi vsebovalo
orise NOV na območjih posameznih republik. Slovenci smo s pripravami pričeli že zelo zgodaj. Tako se je glavnemu uredniku izdaje Zdravku Klanjšku pridružil štab liudi, ki je skrbel za nenehno povezavo pri pripravljanju rokopisov s slovenskimi ustanovami na področju zgodovine NOV in Inštitutom za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Tako je nastalo delo, ki predstavlja predvsem vojaško zgodovino, njegovo težišče pa je na nastanku in operacijah vojaških enot. Ob vsem tem osvetljuje še družbenopolitične silnice vojnih dogajanj, zlasti vlogo Osvobodilne fronte, ki je z vnašanjem revolucionarne vsebine v boj slovenskega ljudstva pripomogla k izoblikovanju ljudske
oblasti v novi, Titovi Jugoslaviji.
Delo pri oblikovanju monografije temelji na bogati podlagi, ki je bila v povojnih letih ustvarjena za proučevanje zgodovine NOV. Avtorji so svoje prispevke oprli na vse dosegljive vire in že opravljene raziskave, tako da predstavlja knjiga doslej najizčrpnejši pregled in hkrati poskus sinteze že opravljenih raziskav o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Kljub temu je vidna poanta piscev knjige, ki temelji na nedorečenosti zgodovinskega boja za svobodo in kot taka daje spodbude za nadaljnjo osvetlitev dogodkov med NOV.
Vsebina knjige je razdeljena na osem poglavij, ki zajemajo dogodke od aprilske vojne in
zasedbe Jugoslavije do bojev za končno osvoboditev Slovenije in.sklepnega dela, ki poudarja pomen NOV kot pomembno prelomnico v narodni zgodovini.
Ob koncu moramo še poudariti, da precejšen del monografije temelji na pričevanjih še živečih udeležencev NOV, ki so svoje spomine že objavili v okviru Knjižnice NOV in POS in so tako vsi podatki vsestransko preverjeni s pomočjo vseh dosegljivih virov. Tako smo Slovenci končno le dobili vojaško monografijo, ki jo kot prvo lahko ocenimo kot izredno popolno, čeprav zgodovinska dejstva niso nikdar dorečena in bo delo, načeto v tej knjigi, potrebno še nadaljevati.
BOJAN BUDJA
^-PREMinvimmo vMn->
L	)	1R1-
Q		
časa pa jim dajeta poseben poudarek. Nekaj povsem novega je vdor moderne tehnike: v pravljicah se srečujemo z vlakom, avtom, letalom, v katerem kralj leti za svojo hčerjo. Nastopajo policaji, duhovniki, vojaška godba, milijonarji itd. V pravljici o petelinu, psu in mački se srečamo celo z motivom lepe Vide. Skratka:'izvirni motivi, in kakor že v pravljici mora biti, tako je tudi v tej knjigi: dobrota zmaguje nad hudobijo, pravica nad krivico. Nedvomno je knjiga z ilustracijami Kostje Gatnika lepo za okrožena celota in vredna branja.
J. P.
Kaže, da si romani, napisa; na tradicionalen način, v jasnem slogu in z nezahtevno tematiko, ki ne sili bralca k pozornemu in poglobljenemu branju, pridobivajo precej ljubiteljev. Tak tekst je tudi roman Lady Anne sodobnega angleškega romanopisca Normana Collinsa, ki ga je v prevodu Sonje Berce izdala Pomurska založba.
Avtor je dogajanje svojega romana postavil v osrednjo Afriko, zgodba pa se odvija v času, ko je angleški lev gospodoval še nad velikim delom sveta. Mlada lady Anne se je poročila z dvajset let starejšim možem, ki si je mlado ženo želel le zato, da se je z njo lahko postavljal v družbi, za občutke njene nežne duše pa mu ni bilo mar, saj je sir Gardnor veljal za gospodovalnega, krutega in samoljubnega človeka. Seveda si je Anne poiskala ljubezni drugje in zapleti so ,tu. Pridih romantičnosti dajejo tudi opisi safarija. Collinsov roman seveda v svetovno literaturo ne prinaša nič novega, saj tudi ni bil napisan s tem namenom.
živim
V	zbirki Nova slovenska knjiga, ki jo izdaja Mladinska
Črnsko liriko na Slovenskem slabo poznamo, mogli bi reči da predvsem po prevodih nekaterih pesmi tega ali onega avtorja. Načrtno se do nedavnega s prevajanjem črnskih avtorjev ni nihče ukvarjal, vse tovrstno prizadevanje je bilo bolj ali manj odvisno od pripravljenosti revij, da svojim bralcem dajo za poskušnjo tudi nekaj eksotike. Dolgo je bilo treBa čakati tudi na antološki prikaz lirike, ki jo pišejo pripadniki ljudstev črne polti v Afriki, Ameriki in na drugih kontinentih. Tako knjigo smo dobili te dni. Gre za antologijo z naslovom „Afrika, mati moja", ki jo je izdala založba Obzorja v Mariboru, pripravila pa Veno Taufer in Aleš Berger, obenem prevajalca vseh pesmi in avtorja spremne besede. V antologiji je predstavljenih 55 pesnikov iz 21 držav, pišočih predvsem v angleščini in francoščini, torej v jeziku belih gospodarjev. Ne smemo namreč pozabiti, da so bile do nedavnega mnoge afriške države kolonije in njihovo prebivalstvo brezpravno izkoriščano ljudstvo. Osvobojene in samostojne pa dandanes mnoge med njimi predstavljajo jedro neuvrščenega sveta. Obzorja so prav zato posvetila pričujočo antologijo veliki zamisli gibanja neuvrščenih ob konferenci v Colombu.
I j * / ✓ f t f i
iltthii
KOLPSKA
VODA
IN KOLPSKA DREVESA
Reka ima svoje skrivnosti, svoja velika razmerja, svojo tihoto in svoj bes. Ljudje ob Kolpi živijo odmaknjeno in samosvoje življenje. Sonce in dež. Na strmih pobočjih raste grmovje in slabo drevje, medved in divji prašiči, kanje, kragulji in vse mogoče živali.
Trava je visoka in poti so slabe, ponekod komaj izhojene in zarasle s kopinjem. Stari ljudje obujajo spomine. Mladi pa pridejo samo kdaj pa kdaj, da se napijejo čiste studenčnice, da se okopajo v reki, in če imajo srečo, ujamejo kakšno ribo. Izviri žive vode so tod pogostni in nepresahljivi. Kristalni curki razjedajo kamne, ko privro iz zemeljskih neder. Napno se v bregu ledenih masivov, v podzemnih katakombah okoliških hribov.
Kostelci, nekdanji krošnjarji, gozdni delavci — večni sezonci in popotniki so se na starost umirili v svoji dolini. Tudi dolina Osilnice in Čabranke ima podobno zgodovino. Doma je bila samo voda, vsega drugega je primanjkovalo. V odročnih- hribovskih vaseh pa je velikokrat primanjkovalo tudi vode. Nosili so jo na glavi in vlekli z živino. To ponekod počno še danes. Voda pa se peni v brzicah in umirja v tolmunih, globokih za kraljestvo sulca in vabljivih v poletni vročini za potna telesa.
Naseljeni v tišini so ljudje kakor drevesa, molčeči, spojeni s svojo reko kakor z znamenjem večnega bega in. večne prisotnosti. Reka jim prinaša in odnaša upanje in reka je tujka, kakor so ljudje njeni tujci, njeni večni tujci in prijatelji... Tako so domačije v napol praznih vaseh redko posejane lučke in na oknih skoraj ni več rož. Razdrti mlini in žage trohnijo med vlažnimi, zapuščenimi zidovi. Na mlinskih kamnih pa se sončijo kače.
Upanje pa je kakor življenje in kakor voda, ki nikoli ne odteče. Včasih se kdo znova naseli, popravi porušeni zid in ubije kačo na kamnu ali
pa zaživi s kačo v sožitju. V Slavskem lazu, Mavrcu, na Žagi in drugih obkolpskih vaseh skorajda ni izvirov. Od vsepovsod priteka voda v korita in zbiralnike, po lesenih žlebovih in kamnitih razpokah za živino in za ljudi.
Ponekod so si napravili zbiralnike nad^.vasjo in zdaj jim durlja skozi pipo ledeno mrzla voda.
Tinca Rauhova se je primožila pred štiridesetimi leti z Vrha na Žago. Bila je lepa mladenka in žejna življenja. Imeli so žago in mlin in tekala je kot srna med tistimi kamni in vrečami žita in deskami. Rodila je dva sinova. Mož pa je bil hudo bolan in po desetih letih zakona je postala vdova.
Bila je tudi vojna in mimo hiše so prihajali vse mogoči ljudje. Takrat, kmalu po začetku vojne , sta se tam zadrževala tudi organizatorja vstaje na Kostelskem Milka in Jože Klarič, in Tinca Rauhova se spominja, kako je vozila partizane v narasli reki. Ona in Mihova, ki soji pozneje ubili moža.
Življenje pa je kakor večen izvir in teče naprej. Sinovi rastejo. Prišla je tudi Zvezda in veliko prijateljev, vnučki. . . Lojze pa je popravil hišo in napeljal vodovod. Tinca Rauhova ima spomine na tiste hude čase, toda zmerom je ljubezniva, in če pridete ob katerem koli času, '^s Hcrt>eže z odličnim domačim žganjem in studenčnico. Na njenih njivah pa vse zeleni.
Ko sva se nekega dneva potepala po obkolpskih krajih s kiparjem Stanetom Jarmom, ki je osilniški domačin, mi je razlagal turobnost vsega, kar je doživel v teh krajih. Sonce je bilo molčeče in reka je počasi naraščala. Nazadnje pa mi je pokazal drevo-obraz deklice in obraz favna in vedel sem, da je življenje večen izvir, da rastejo drevesa in da teče voda, in Tinca Rauhova je sedela pod senčnimi listi leskovega grma.
Na Raki je bila svoje čase občina in v trgu je bilo odprtih pet gostiln. No, občine že lep čas ni več, pa tudi število gostiln se je zmanjšalo, tako da prebivalci, ki bi radi proti večeru malo pomoževali, lahko zbirajo le še med dvema. Ena od teh„ Bonova, je s krajšimi prekinitvami odprta že od. 1913.
Neža Bon, 78-letna bivša lastnica, ki je pred osmimi leti gostilno prepisala na sina Ljuba, je živa kronika ne samo zgodovine gostilne, v kateri živi že dalj kot pol stoletja, marveč tudi kraja.
,,Eh, stara sem, stara, leta se mi poznajo in noge me rade bolijo," je potarnala, „ampak spomin imam pa še dober. Kaže, da je to pri nas v rodovini. Moj starejši brat vam lahko natančno pove za vse dogodke, ki so se pripetili na Raki pred desetletji, pa se ne bo niti enkrat zmotil v datumu. Na srečo mi kljub letom tudi oči še niso opešale in lahko berem brez očal. Strašno rada berem, pri meni vedno sveti luč pozno v noč."
Da pa si ne bi kdo Neže predstavljal kot sključeno starko ob palici! Kje pa! Če je treba prav rada še danes priskoči na pomoč sinovi ženi Ani, ki je sedaj nosilka obrti. ..Seveda mati še postreže in tudi za šankom je rada. Navajena je tako, celo življenje je bila med ljudmi in tudi ni take sorte, da bi bila kar naprej v svoji sobi," pravi sedanja gostilničarka.
Hišo, v kateri je še danes gostilna, je že pred prvo svetovno vojno zgradil Vinko Bon. „0, to je pa bil podjeten človek," se spominja Neža. „Na Raki je imel vinsko trgovino, trgovino z blagom, gostilno. Ta je znal zaslužiti; med drugim je hodil tudi na Ogrsko, tam kupoval konje, jih tudi po dvajset naenkrat prignal sem in z dobičkom prodal. Pravi .kšeftar' je bil: kupoval je posestva, jih prodajal naprej, zidal hiše. Nazadnje je v Krškem kupil Kočevarjevo posestvo in hišo, gostilno pa prodal svoji sestri Kristini. Moj mož Jože, *njun brat, je bil sedem let v Ameriki črkostavec. Po prvi vojni mu je težko prigarani ameriški denar doma hitro skopnel; za zdravnike in zdravila za bolno ženo ga je dal. Prva žena mu je umrla in Jože je potem pomagal sestri Kristini v trgovini. 1921 je začel voditi gostilno, ki pa je še naprej ostala sestrina last," je živahno pripovedovala Neža Bon.
V tistih časih je bilo težko za službo, za šolanje pa je bilo potrebno precej denarja. „Čeprav sem imela v odpustnici iz ljudske šole vse odlično in bi šla rada naprej v šole, ni bilo nič iz tega. Veliko je kriva tista prekleta vojna. Znala pa sem šivati, plesti in druga ročna dela, da sem zaslužila kakšen dinar. Najbolj pa me je vleklo v gostilno. Tako veselje sem imela, da bi šla zastonj pomagat v gostilno. Kako so se časi spremenili: danes še za dober denar ne moreš dobiti dekle, ki bi bilo pripravljeno delati v gostilni..."
Jože Bon je bil vdovec, Neža pa mlado dekle z veseljem do gostinskega poklica.
Vendar se je Jože hotel o tem prej prepričati, preden je vzel Nežo. „ Nekaj mesecev pred poroko sem ob nedeljah hodila pomagat k njemu, da je videl, če sem za kaj," se je zasmejala. Potem sta se pa vzela. To je bilo 1921. Mož, ki je bil osemnajst let starejši od Neže, je rad povedal, da je zato vzel mlado, da lahko teče po stopnicah v klet po vino.
Vendar Jože ni bil zadovoljen, da ne dela na svojem, saj je bila gostilna še vedno sestrina last, čeprav ni od brata zahtevala nobenega denarja. 1940 sta se s sestro dogovorila, da mu bo gostilno prodala za sto tisočakov. „To je bilo takrat veliko denarja, saj je krava stala ju rja," pove Neža Bon. S prepisom pa so zaradi sestrine bolezni odlašali. „Morali bi v Krško. Takrat je bila jesen in Kristina je rekla, naj počakamo do pomladi," se spominja. Spomladi pa se je že začela vojna in na Rako so prišli Nemci. Kot toliko drugih družin iz teh krajev so tudi Bonovo izselili v Nemčijo. „ Kasneje se je vsa zadeva tako zapletla, da še deset let po vojni nismo mogli narediti prepisa in je končno Kristina naredila darilno pogodbo. Tega pa Jože ni več učakal.
„Za posledicami trpljenja v Nemčiji je komaj tri mesece po vrnitvi domov umrl. Da, marsikaj smo pretrpeli v nemških lagerjih; celo družino so izselili: moža, mene in oba otroka. Na moža je imel lagerfirer še posebno piko, ker je vedel, da je bil doma sokol in naprednjak."
Tako je Neža morala po vrnitvi začeti sama in iz nič. „To so bili najhujši časi; za vse sem bila sama: za kuho, strežbo, nabavo. Danes naročiš in ti vse pripeljejo, takrat pa sem hodila okoli z vozičkom po pivo, kokto, liker.. ."
Najraje se Neža spominja tistih časov, ko so bili pri njej na hrani raški učitelji, po dva je imela tudi na stanovanju pa še prenočišča so imeli. „Takrat so se ljudje še s kočijami vozili okrog in so se radi ustavili na Raki; danes pa po avtocesti vsak brzi mimo našega kraja. Včasih sem vsako nedeljo naredila golaž iz pet kil mesa, pa ga je vedno zmanjkalo; juhe pa sem skuhala dvakrat po 15 litrov. Vino smo od nekdaj kupovali. Nekaj časa smo imeli svoj vinograd, vendar ni dajal dobrega vina. Že več desetletij ga kupujemo v Drenovcu, ponj sem hodila tudi v Belo krajino. Dobro poznam vino in me ne more nihče preslepiti, saj šmarnico na daleč zavoham," se pohvali.
Današnja gostilničarka Ana Bon ima obrt devet let. „Pri nas ni toliko prometa, da bi bila lahko zaposlena oba z možem, dajatve za zavarovanje pa so velike. Zato se je mož zaposlil v Krki," je povedala gostilničarka, ki je pri hiši že več kot dvajset let. „Pri nas je tako: korajžo imam, veselje tudi, gostilna bi se dala sodobno opremiti in prenoviti, vendar so okoliščine take, da so nam vzele vso voljo, in večkrat razmišljamo, da bi vse skupaj pustili..."
A. BARTELJ
pol ”
stolet za gostilno
Alarm zaradi primanjkljaja | žulji jun niso prihranjeni
Zavarovanci v brežiški zdravstveni skupnosti prebili mejo povprečne porabe v celjski| regiji — Poziv zavarovancem in zdravstvenim delavcem k varčevanju
Primanjkljaj je sprožil alarmne zvonce v brežiški zdravstveni skupnosti. Poraba na zavarovanca se je v prvem polletju dvignila nad povprečje v regiji in samo še v celjski občini so zavarovanci potrošili več denaija.
brežiškega primanjkljaja. Iz zagate se morajo potemtakem v brežiški občini izkopati predvsem z varčevanjem in manjšim odlivom denaija drugam.
Zato priporoča izvršilni odbor zdravstvenim delavcem in zavarovancem, naj dosledno spoštujejo stabilizacijske ukrepe. V razpravi o odlivu pa so Brežičani menili, da ta izraz ni vedno upravičen, zato naj analiza, ki jo pripravljajo, pokaže, kdaj so razlogi zanj objektivni in kdaj subjektivni. Če gre na primer pacient na operacijo slepiča v Ljubljano namesto v Celje ali Brežice, potem je to posledica osebnih zahtev, zato mora biti pacient pripravljen na plačilo razlike. Drugače je v primerih, ko pošlje zdravnik bolnika v Ljubljano ali Zagreb zaradi zahtevnejšega zdravljenja in posegov, za katere zdravstvena služba v regiji ni usposobljena.
Ko je tekla beseda o odlivu, so poudarili, da je tak pojav značilen tudi za druga obmejna območja. Na primer: nekaj sto
Člani izvršilnega odbora so na seji 9. septembra zvedeli, da v regiji ne morejo pokriti
NOVO V BREŽICAH
NEZAINTERESIRANOST ALI KAJ DRUGEGA? - Delo samoupravnih interesnih skupnosti ovira odziv delegatov na sejah, kar velja predvsem za kulturno, telesnokul-tump in socialnovarstveno skupnost Razen tega se delegacije ne sestajajo, kot bi bilo treba. Na seje skupščin prihajajo delegati pogosto brez oblikovanih stališč, ker v delovnih kolektivih sploh ne predelajo gradiva. In namesto da bi se v interesnih skupnostih razvila poglobljena razprava, zgubljajo dragoceni čas s tolmačenjem gradiva. Kakšno je potem odločanje?
KRAJANI ZADOVOLJNI -Cerkljanski okoliš se letos lahko pohvali s tremi pridobitvami; z vodovodom v Vrhovski vasi ter z dvema mostovoma čez Krko. Sredstva občanov in krajevne skupnosti so se ob pomoči JLA, katere pripadniki so gradili oba mostova, bogato izplačala.
DELAVNI L^VCI - Lovska družina Globoko slovi kot ena najbolj delavnih v Posavju. Letos je slavila tridesetletnico obstoja. V tem obdobju se je njeno članstvo nekajkrat povečalo. Lovci so si s prostovoljnim delom zgradili svoj dom, da imajo zdaj prostor za sestajanje in za družabne prireditve.
KADROV NI - V krajevnih skupnostih opozarjajo na kadrovske težave. Pokazalo se je, da z amaterskim delom ne morejo reševati zahtevnejših problemov programiranja in administrativnih poslov, saj zaradi tega pogosto prepozno ukrepajo.
BREŽIŠKE VESTI
DA IME BO POPLAV
Sotla odnaša plodno zemljo vsakič, ko naraste. Zlasti prizadeto je območje od Figarovega ^ mostu do Gregovcev. V srednjeročnem programu je zapisano, da bi ta del morali regulirati vsaj do 1980. leta. V tem obdobju bo nujna tudi regulacija Gabmice od Globokega do Pišec, sicer ne bodo mogli modernizirati ceste.
zaposlenih v Bregani živi na hrvaški strani in družine iščejo zdravniško pomoč v Samoboru in Zagrebu. Razen tega so zveze z Brežicami slabe, kar tudi povzroča ovire.
Varčevanje je možno tudi drugod, predvsem pri bolniškem staležu, kije bil prvih šest mesecev za 14 odst. večji od predvidevanj, delno zaradi gripe spomladi, delno pa tudi neupravičeno. Zato so opozorili na potrebo po boljšem sodelovanju delovnih kolektivov z zdravstveno skupnostjo in po večjem razmahu pogodbene navezave pooblaščenega zdravnika za člane kolektiva.
JOŽICA TEPPEY
AMBULANTA
V	DOBOVI?
Direktorji nekaterih delovnih organizacij v Dobovi so dali pobudo za ureditev splošne ambulante za zaposlene v njihovem kraju, da bi delavci zgubili za obiske zdravnika in vožnjo v Brežice manj časa. Za sedaj to ne bo mogoče, ker v Dobovi ni primernega prostora za ambulanto. Trenutno je več možnosti za zobozdravstveno ambulanto, za katero je zdravstveni dom v Brežicah pripravljen odstopiti del opreme. Postopoma bodo Dobov-čani verjetno dobili tudi splošno ambulanto, če bo krajevna skupnost poskrbela za nov prostor in če bodo delovni kolektivi za to, da bi zaposlili v Dobovi stalnega zdravnika za poln delovni čas.
BETI IN JUTRANJKA JUTRI
Jutranjka - tozd Orlica v Brežicah bo povečala proizvodne zmogljivosti za 50 odst in tako v letu 1980 pomnožila število zaposlenih od 21 2 na 363. Tudi Beti, tozd Konfekcija Dobova, predvideva večjo proizvodnjo do izteka srednjeročnega planskega obdobja. Zdaj napravijo delavke v Dobivi po milijon kosov na leto, 1980 pa bo to število naraslo na 1,2 milijona.
Vodovod v dobrniško dolino raste kljub solidarnosti vse občine tudi z veliko vnemo krajanov: prispevki tudi po 16 tisočakov — Načrti za nadaljevanje del
jim poslali v podpis pogodbe, kar naj bi tem v bodoče omogočalo priključitev na vo-
Dostikrat je mogoče slišati celo take očitke kot: ljudje v trebanjskem delu Suhe krajine bodo z majhnim trudom prišli do vodovoda, ko se za to vendarle steka del samoprispevka, na trasi dela grosupeljsko Komunalno podjetje in še marsikdo.
Predsednik gradbenega odbo- drugo in občinsko upravo in ra kmet Alojz Mežan iz Knežje vasi ima podatke, da so občani tako majhne krajevne skupnosti, kot je Knežja vas, prispevali za vodovod 650.000 dinarjev. Samoprispevek plačujejo seveda še poleg, tako kot drugi občani. Prispevek na domačijo je v tej vasi znašal od 8.000 do
16.000	dinaijev. Pri vsaki hiši so bili dolžni opraviti tudi delovne ure, kjer ni bil izpuščen nihče od 15. leta starosti dalje — ženske do 60. leta starosti, moški do 65.
Mnoge moti, zakaj se dela ne nadaljujejo. Za minuli petek je bil dogovorjen sestanek s Splošno vodno skupnostjo Dolenjske za posojilo, kajti naložba mora biti pokrita. Druga etapa izgradnje vodovoda proti Dobrniču velja namreč 2,06 milijona dinaijev, odcep na Lužo pa nadaljnjih 350 tisočakov. Tudi na dobmiškem koncu je zbrana med ljudmi že polovica prispevka, čeprav se dela še niso pričela. Svoje so prispevali celo v tako_ oddaljenih vaseh, kot sta npr. Šahovec ali Vavpča vas, medtem ko je težko razumljivo, kaj oklevajo v KS Velika Loka in ne poberejo od ljudi prispevka, ko so že dobili glavni vod.
Pri tem zaostajajo tudi v Štefanu.
Razumljivo je, da gradbeni odbor skuša izvrtati kaj denaija, kjerkoli bi bilo to le mogoče.
Tako so se že pred meseci obrnili na tiste maloštevilne delovne organizacije, ki imajo vsaj nekaj zveze s to dolino.
Obrnili so'se na Merkatoija, šolo, trebanjsko kmetijsko za-
Gostoljubnost ni odrekla
Po akciji mladinskih delovnih brigad na dobmiškem vodovodu je bilo slišati nekatere očitke o domnevni hladnosti krajanov do brigadirjev. Tisti, ki prizadevno delajo v gradbenem odboru, so zaradi tega seveda močno prizadeti, saj so skušali narediti vse, da bi vse najbolje potekalo. Tako so se žene v Dobrniču prostovoljno javile za oskrbo brigad (kuharice), čeprav so za to, da bodo brigade prišle, izvedeli le tri dni prej. Čeprav gre za očitke sanitarne neoporečnosti prostorov in predvsem vode, bi to uredili s prevozom vode od drugod. Ko se je brigada nastanila v Veliki Loki, so bili ljudje v Dobrniču razočarani
Grosupeljčani so pripeljali orodje k Mežanu v Knežjo vas dan pred prihodom brigade. Čeprav je predsednik gradbenega odbora, ga o tem ali čem drugem ni nihče vprašal; ko je šel sam k vodstvu brigade, so bili redkih besedi Zadnji dan bivanja brigadirjev so v šoli v Knežji vasi pripravili malico za 54 brigadirjev in 15 gostov. Vse je minilo v splošnem zadovoljstvu, predsednik Mežan je brigadirjem čestital ža Uspeh pri akciji in se jim zahvalil za pomoč in prizadevnost Očitno je torej, da bi šlo vse še bolje, če bi se z gradbenim odborom še tesneje povezali Če je bilo premalo sodelovanja mladih iz Suhe krajine, pa je to samo dokaz več, da je treba tod z njimi še več politično delati Najboljša oblika za to je bila že brigada.
dovod brez kakšne druge priključne takse. Gre za prispevek
20.000	dinaijev, vendar še ni nobenega odgovora, čeprav so že trije meseci, odkar so s tem seznanjeni. V minulem tednu naj bi na občini naredili načrt za odcep na Lužo in rezervoar. Tako je bilo obljubljeno.
A. ŽELEZNIK
JELŠEVEC: ZGLEDEN RK
Človečnost ljudi iz Jelševca in okoliških zaselkov na Treb-eljanskem je vredna vse pohvale. Ti revni kraji v trebanjski občini imajo kar 53 krvodajalcev! Frančiška Peterle iz Drečjega Vrha je darovala kri že 15-krat. Prizadevna vaška organizacija Rdečega križa se po svojih močeh trudi za prijetne stike med člani. Vsako leto se sestanejo v eni od hiš vsi krvodajalci in žene pripravijo priboljške. Vsa leta doslej so shajali brez družbene pomoči, letos so se obrnili po pomoč na občinski odbor RK, ki pa jim, ker sam nima denarja, kot kaže, ne bo mogel pomagati
Iz kraja v kraj
PAST ZA KOLESA - V Zvijalni-ci blizu Trebnjega razpada asfalt na notranjem robu proti hribu. Seveda pa tu ni mogoče le meriti debelino asfaltne preseke, tudi rob cestišča že lep čas ni videl peska, kot bi se to spodobilo za bankine. To je past za vsa kolesa in gume na njih, za dvokolesnike pa je tudi smrtno nevarno.
KRUH LE ZA ZGODNJE - V soboto so na Mimi premogli kruh le v jutranjih urah, že sredi dopoldneva se je lahko zanj marsikateri nakupovalec obrisal pod nosom. Malo delj so g? ta dan premogli v Trebnjem.
TREBANJSKE NOVICE
Mesto Krško se bo prerodilo Kmetijstvo slednjič » skupščini
Krajevna skupnost poziva občane in delovne organizacije k urejanju okolja — Program!
napravljen
Jutri bo o kmetijstvu razpravljala sevniška občinska skupščina
Leto 1977 bo potekalo v znamenju proslav in prireditev v počastitev petstoletnice Krškega. Osrednje svečanosti so predvideli v okviru občinskega praznika 7. junija. Krajevna skupnost se je obrnila na občane, predvsem pa na prebivalce mesta, s pozivom naj uredijo okolje.
omladi zacvetelo	Že zdaj je treba pomisliti na obnovo
s nikoli do sedaj.	hišnih pročelij, na pleskanje vrat in
oken, zlasti v starem delu na desnem bregu Save. Lastniki imajo možnost najeti posojilo preko samoupravne stanovanjske skupnosti, delovnih
Mesto naj bi si in ozelenelo kot s
Krške
novice
POMOČ DELOVNIH KOLEKTIVOV - Pri opremi in nabavi učil za novo osnovno šolo v Leskovcu sodelujejo tudi delovne organizacije. Prošnji sta se med prvimi odzvala TOZD Imperial in Transport, pomoč pa je obljubila tudi Celuloza. Večino sredstev za opremo bodo prispevali občani krajevne skupnosti Leskovec, ki so se letošnjo pomlad odločili za zbiranje samoprispevka. Plačevali ga bodo tri leta.
SINDIKAT POROČA - Občinski svet je za včeraj sklical konferenco, da bi ocenila potek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v obdobju od aprila do septembra. Delovni ljudje v občim so se prizadevno vključevali v razpravo in izrekli precej pripomb. Veliko vprašanj so postavili v zvezi s financiranjem programov v krajevnih skupnostih in medsebojnih odnosih KS z delovnimi organizacijami Kmete zanima predvsem njihovo mesto v okviru kooperantskih vezi in drugih oblik sodelovanja s kmetijskimi organizacijami
PREPOVED - Zaradi prostega prometa z zemljišči do leta 1973 so nastali številni komunalni problemi in mesto Krško se ni širilo tako, kot je predvideval urbanistični načrt. Občinska skupščina je na zadnji seji sprejela odlok, s katerim podaljšuje prepoved prometa z zemljišči na območju Krškega in Leskovca. Odlok prepoveduje tudi parcelacijo zemljišč, gradnjo in spremembo kulture. To velja za območja, namenjena za stanovanjske, komunalne in druge objekte.
KRŠKI
TEDNIK
organizacij ali neposredno pri banki
Mesto se bo prerodilo le ob sodelovanju vseh prebivalcev, kajti krajevna skupnost obsežni nalogi ne bo kos. Tu je mišljena večja skrb za čistočo, ureditev oken, balkonov in vrtov ter opuščanje divjih smetišč, ki kazijo bregove Save, ulice in parke. Zdaj se lahko izkažejo hišni sveti in povzamejo zglede tistih, ki so že doslej vzorno bdeli nad okoljem družbenih stanovanj.
Samoupravna stanovanjska skupnost pričakuje tudi odziv vseh delovnih organizacij, ker lahko veliko pripomorejo k olepšanju okolja. Krajevna skupnost je sprejela obsežen delovni program, vezan na petstoletnico mesta, vendar nima dovolj denaija za njegovo uresničevanje. Poskušala bo priti do finančnih virov pri delovnih kolektivih in občanih, čeravno se zaveda, da to ne bo lahko. Občinska skupščina in delovne organizacije so ta čas vezane na nekatere velike investicije,
ki jih s težavo poravnavajo. Kljub temu Krčani ne mislijo odnehati, kajti svoje mesto imajo radi in so ponosni nanj, zato kažejo pripravljenost in razumevanje do polepšanja njegove zunanje podobe.
J. T.
BOLJE KOT KDAJ PREJ
Zaključni račun davkov in prispevkov ter prispevkov za starostno pokojninsko zavarovanje kmetov kaže, da se je obremenitev lani povečala za 23,03 odst, plačila za 25,74 odst, neizterjani del pa samo za 2,94 odst. v primerjavi z letom 1974. Za minulo leto so odmerili za 3,844,600.000 več dajatev kot 1974, izterjali pa so jih za 3.790.800 več kot leto dni poprej. To je doslej najboljši rezultat, kar jih je doslej dosegla davčna uprava.
MOKRA OTAVA
Deževno vreme prinaša kmetom veliko skrbi, saj marsikdo ne more pospraviti otave. Mnogi jo pokosijo, potem pa napol suha obleži v kopicah na mokrih travnikih. Včasih jo mokrota popolnoma uniči, saj zgubi vso hranilno vrednost in ni uporabna za drugo kot za steljo. Zares imajo smolo: česar ni vzela suša, jemlje zdaj moča.
Delegat kmetov kooperantov Lojze Tomažin je svoj čas od seje do seje občinske skupščine ponavljal zahtevo po nujnosti razprave o položaju kmetijstva. Njemu in vrsti kmetov bo dana prilika jutri.
pripraviti svoja stališča. Le-ta so sedaj tudi napisana na naslovno stran obsežnega gradiva. Izvršni svet še vedno meni, da je treba strokovno službo kmetijske zemljiške skupnosti prenesti z občinke uprave na sevniški Kmetijski kombinat, in to
O tem je že 4. marca razpravljala posebna problemska konferenca pri občinski konferenci SZDL v Sevnici Da je vse skupaj - gradivo obsega kar 41 strani (!!) - prišlo med delegate, je res preteklo precej vode, tako da bi bilo sedaj zanimivo vedeti, kaj od zastavljenega je bilo že uresničeno. Med reci in piši 72 sklepi jih je kar 57 takih, ki imajo pri roku izvršitve zapisano: „Takoj, stalna naloga - ah — čimprej!" Večina preostalih se glasi: „V 1. 1976.“ Ker se je tudi to leto že močno prevesilo v drugo polovico, je izvršitev bliže tistim od „takoj“. Vse to obilje sklepov še zdaleč ni toliko plod sejanja kot takega, temveč prej dokaz tega, da v kmetijstvu ne manjka težav.
Dokaj dolgi molk o teh sklepih | marsikdo pripisuje občinskemu iz-| vršnemu svetu, ki je bil dolžan
utemeljuje celo z* ustavnim čiščenjem proračuna. Ne gre podcenjevati na videz jedke ugotovitve, da se naj poročilo o stanju in problemih v družbenem kmetijstvu in kooperacijski zasebni proizvodnji dopolni z obstoječimi dejstvi, ne samo s kritiko, temveč tudi uspehi, ki so bili doseženi v zadnjem obdobju. Izvršni svet tudi predlaga, naj se sporazumeta Trgovsko podjetje in kombinat glede svojih trgovin na podeželju in jih združita, da ne bi bilo večtirnosti Za sodelovanje v Posavju je pomembno stališče za povezovanje kmetijskih organizacij v regiji Inšpekcijske službe naj v
SLOVO OD MORJA. Vožnja z ladjo je bila za mnoge otroke iz krške počitniške kolonije v Materadi nepozabno doživetje. Na sliki so pionirji zadnje, šeste izmene, ki je imela tudi izredno srečo z vremenom. (Foto: Vladimir Vogrinc)
bodoče ostreje ukrepajo ob nezaželenih pojavih, da ne bi prihajalo do materialne škode. Kombinatu predlagajo tudi zaposlitev planeija-anali-tika za vprašanje načrtovanja v kmetijstvu. Izvršni svet sprejema sklepe občinske konference SZDL, vendar meni, da bi bilo treba določiti prioriteto. Ne gre tudi zametavati mnenja izvršnega sveta, da bi vendarle kazalo sistemsko rešiti vprašanje stanovanjske gradnje pri kmetih, da bi le-ti lahko dobili denar za gradnjo ali popravilo domov.
ALFRED ŽELEZNIK
SEVNIŠKI
PABERKI
BRANJEVCU KONKURENCO -Kovinska lopa nekdanje tržnice je zadnje čase prišla celo na program seje izvršnega sveta občinske skupščine. Menda je v breme tudi gasilcem. Zatorej bi bilo najbolje, ko bi jo slednjič le postavili v bližino kakšnega kraja, ki ga bolj ali manj stalno uporabljajo razni redki prodajalci na prostem, da bi Sevnica po zgledu okoliških krajev le dobila nekaj, podobnega tržnici!
PF.RILO DO VIŠINE OGRAJE -Pripravljen je predlog odloka o varstvu in urejanju okolja v sevniški občini, ki bo slej ko prej šel med delegate občinske skupščine. Rekel
razobešanje
ba
nat t
bilo dovoljeno tam sušiti le do višine
„zastav po stanovanjskih blokov. Perilo naj bi
TEKOČA AKCIJA - Pred nedavnim je bilo v sevniški občini izvedeno fluorografiranje. Čeprav so morali v golniški avtobus vsi odrasli občani občine, je vse potekalo brez običajnih | repov. Organizacije Rdečega križa so ob tej priliki pobirale prostovoljne prispevke, kjer se je izkazalo lepo razumevanje za potrebe te organizacije. Na sliki: prizadevni predsednik občinskega odbora RK Rudi Lisec daje napotke podmladkarjem sevniške osnovne šole. (Foto: Železnik)
bo tudi nekaj, kar naj bi odpravilo „zastav“ po balkonih ih blokov. Peril oljeno tan balkonskih ograj.
KDO JE KDO - Marsikoga je v nedeljo vznejevoljila bolj ali manj poskočna glasba z valov sevniškega radia, ko je bil v državi vendar v veljavi sklep zveznega izvršnega sveta o žalovanju zaradi tragične letalske katastrofe pri Zagrebu, po čemer sta se ravnala radio in televizija. Pri sevniškem radiu jim je to prišlo na misel šele proti koncu programa. Vseeno bolje prej kot nikoli.
stivanSni mm
Napredovati z manj pritrgovanja
Trimo: letos že 300 milijonov vredna proizvodnja — Konsolidacija tovarne
4. september, praznik trebanjske občine, je tudi praznik delovnih^ ljudi Trima. Lani so na ta dan odprli novo tovarno „sendvič plošč, letos so ob tej priliki podelili priznanja za desetletno delo osmim sodelavcem.
Inž. Stane Velikonja je minulih deset let označil kot prelomne za razvoj tovarne. Takrat so namreč spremenili proizvodni program, iz treh obratov je nastalo enotno podjetje. 400 delavcev, kot jih sedaj
REKORDERJI
Rekorder po številu odvzemov krvi v trebanjski občini je še vedno Peter Šemrov iz KPD Dob z 38 odvzemi krvi. Anton Petje iz Trstenika je daroval kri 32-krat, Frančiška Prah s Trebelnega 31-krat, ravno tolikokrat je daroval kri tudi upokojenec Anton Gole z Grma, načelnik za notranje zadeve pri občinski upravi v Trebnjem Tone Gole pa 30-krat.
že zaposlujejo, naj bi letos ustvarilo 300 milijonov dinarjev vredno proizvodnjo. Ugodno se spreminja sestav zaposlenih, kjer jim je dosti pomagala tudi dobra štipendijska politika v minulih letih.
Vprašanje, ki ga v preteklosti niso zadovoljivo reševali, je gradnja stanovanj. V obdobju utrjevanja delovne organizacije, v katerem se nahajajo, naj bi se samoupravni organi zavzemali za tako delitev dohodka,
REKE PIJAČE IZ DANE
V sezoni je iz Dane vozilo pijače po 26 tovornjakov iz lastnega avtoparka, šest zasebnih avtoprevoznikov, za daljše prevoze pa so najemali še prikoličarje špediterskih podjetij. Dnevno je šlo s tekočega traka po 100.000 litrskih steklenic pijač, 100.000 vrečk (doypack) in 200.000 stekleničk po 2,5 del. Pa naj še kdo reče, da v letošnjem deževnem poletju ni bilo žeje!
SODOBEN DOM — Na idejnem načrtu za gasilski dom v Dolnji Nemški vasi je e vidna podoba bodočega doma, kotiček vseh družbenopolitičnih organizacij v kraju.
TEDEN KOMUNISTA
Letošnji teden Komunista pod naslovom „Človek, delo in kultura14 se bo v trebanjski občini pričel 27. septembra. Do zadnje srede so morali posamezni nosilci akcij pripraviti osnutke gradiva za razprave, ki bodo v tednu Komunista. Prvi dan tega tedna bodo šle v akcijo osnovne organizacije ZK v Trimu, Dani, trebanjski Kmetijski zadrugi, občinski upravi in KPD. Na svojih sestankih bodo obravnavali kulturno življenje delavcev v kolektivu, ugotavljali razloge, zakaj to ni zadovoljivo, in sprejemali akcijske programe, da bo prišlo do izboljšav. Naslednji dan bodo imeli podobno nalogo sveti ZK v Trebnjem, Mirni, Mokronogu in Šentrupertu. Na razširjenih sejah s predstavniki krajevnih organizacij SZDL, svetom KS, vodji delegacij in vsemi kulturnimi delavci kraja morajo obravnavati kulturno dogajanje v krajevni skupnosti in naloge, ki izhajajo iz kongresnih sklepov o kulturi.
POPRAVEK
V članku ,,Dvoje vodovodov in boljše ceste", objavljenem 2. septembra, je bil predsednik KS Šentrupert Peter Zgonc pomotoma preimenovan v Toneta Zgonca. Za napako, ki je nastala pri prepisovanju in za katero se tov. Zgoncu in bralcem opravičujemo, ni kriv naš pod člankom podpisani dopisnik.
TBEBANJSB
ki naj da večji poudarek družbenemu standardu zaposlenih. V pripravi imajo izdelovanje novih proizvodnih dvoran za tržišče z antikoro-zijsko zaščito. Gre za tipske objekte, ki se vse bolj uveljavljajo, to jim potrjujejo zahteve graditeljev po vsej državi
Na zborih delovnih ljudi so izoblikovali jasne sklepe za odpravo raznih pomanjkljivosti Inž. Velikonja je na tem; čeprav slavnostnem zasedanju delavskega sveta in -vodstev družbenopolitičnih organizacij, moral ugotoviti, da je od pravih -pomanjkljivosti odpravljenih le malo. To je vnaprej neodložljiva obveznost vseh, da dela vsak po najboljših sposobnostih in močeh, da se ugled delovne organizacije na vseh gradbiščih še bolj utrdi.
A. Ž.
Šteje le uspeh
7. septembra se je v enem od razredov osnovne šole v Dolnji Nemški vasi sešel odbor za gradnjo gasilskega doma, sestavljen iz predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij v kraju in krajevne skupnosti. Največ je bil govor o pripravi dokumentacije za gradnjo.
V kraju želijo zgraditi sodoben gasilski dom, v katerem - tako dolgoročno načrtujejo - naj bi bil prostor celo za gasilsko avtocistej-no. V pritličju naj bi bila poleg te še orodjarna, še ena garaža in nekakšno skladišče s pritiklino za kuhinjo ob veselicah ter sanitarije. V nadstropju bi bila pravcata dvorana v velikosti 15x12 metrov in tri pisarne. Dom seveda ne bi bil brez susilnega stolpa in še enega za sireno. To so podrobnosti, ki jih razodeva idejni načrt. Vložili bodo prošnjo za gradbeno dovoljenje, ki bi ga radi dobili še letos. Medtem seveda ne bi radi držali rok križem. Nabaviti želijo osnovni gradbeni material, pesek, betonsko železo, odriniti humus in zbrati les od občanov. Soglasje zaradi bližine ceste pričakujejo čimprej. Glede zamenjave zemljišča nameravajo urediti z zemljiško skupnostjo. Gradbeni odbor vodi Željko Gričar.
A. Ž.
VELJA LE USPEH — Gradbeni odbor za novi gasilski dom v Dolnji Nemški vasi se prizadevno sestaja, da bi pripravili vse potrebno za začetek velike gradnje. Na sliki: s sestanka 7. septembra. (Foto: Železnik)
NAŠA NOVA ŠOLA
V soboto, 4. septembra, je bil občinski praznik. Za nas mokronoške pionirje je bil to kljub hudemu dežju zelo lep dan. Dobili smo novo šolo in naše dolgoletne želje so se uresničile. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da smo dobili novo šolo. Mi pa obljubljamo, da se bomo v njej pridno učili.
RENATA JANEŽIČ OSNOVNA ŠOLA JANČKA MEVŽLJA MOKRONOG
POVEZAN S PRAKSO — Med dobitniki letošnjih priznanj občine Trebnje je tudi Franc Režun s trebanjske osnovne šole. Poleg dela na šoli derbi za uspešen razvoj občinske knjižnice, izredno pomembno je bilo delo pri zalaganju nekaterih učbenikov v zvezi s preteklostjo in sedanjostjo domače občine. (Foto: Železnik)
Doklej žoganje s potrošniki?
Drska s 1400 družinami še nima trgovine, ki je bila obljubljena in planirana že pred leti,
zato je na vseh sestankih huda kritika
Zadnji dve leti v novi stanovanjski soseski Irča vas — Drska ne mine sestanek SZDL, članov ZK, borcev ali drugih organizacij, da ne bi v ospredje problematike postavljali trgovine. Eden takih vročih sestankov članstva ZK je bil 7. septembra zvečer.
Uradni podatki kažejo, da je danes v tem predelu mesta še enkrat več ljudi kot leta 1953. Danes je tu 1440 družin, gradi se 260 blokovskih stanovanj in 37 vrstnih hiš, medtem ko bo naselje tudi v prihodnje naglo raslo. Ker morajo ljudje z Drske, Irče vasi in Broda po vsako žemljo, liter mleka ali kilo soli v mesto, ni čudno, da se dviga pritisk. Posebno še, ker živi tu mnogo upokojencev, saj so pretežno zanje zgradili tri bloke.
Medtem ko kakih 12 let prizadevanja za trgovino niso imela resne možnosti, pa je leta 1974 kazalo, da bodo na vogalu pri Jakšetovi gostilni zdaj zdaj začeli prodajati najnujnejša živila. Izredno hitro je bila zbrana osnovna dokumentacija, nato je lokacijo kupil Pionir, da bi gradil za trg, pa se je ustavilo kot pred znakom STOP.
O trgovini ni ne duha ne sluha, čeravno so na torkovem sestanku kazali Pionirjev uradni dopis, v katerem med drugim piše: „Z gradnjo nameravamo začeti 23 8. 1976, če bomo dobili gradbeno dovoljenje v 14 dneh . .. Objekt bomo predali namenu 1977 ... Predkupna pogodba je sklenjena z ,Dolenjko*. “ Itd.
Minil je tudi 23. avgust - za živce prebivalcev zares zadnji datum za začetek gradnje, vendar na tistem mestu še stoji baraka. Komunisti te osnovne organizacije so se spraševali, zakaj lahko Pionir, tako ugledno podjetje z zmožnostjo izredno hitre gradnje, zgradi zahteven blok v nekaj mesecih, majhne trgovine pa ne more postaviti v dveh letih. Predčasno je bilc\ slišati, da Domin-vest, Pionir in Dolenjka tesno sodelujejo - ti trije imajo tudi zadnji dve leti žogo v rokah, ker si podajajo dokumentacijo pogodbe in papirje iz rok v roke, pa ni uspeha. Medtem se je, kot je bilo rečeno,
pojavil kot interesent za gradnjo Mercator z denarjem v rokah, a ga ne pustijo blizu. Če so komunisti z občani tega dela mesta napačno poučeni, kar pa je ob številni lastni zbrani dokumentaciji dvomljivo, potem jih mora nekdo prepričati o nasprotnem. Dotlej pa padajo take izjave:
Janko Petrič, sekretar osnovne organizacije ZK: „Imamo občutek, da gre za neodgovorno obnašanje investitorja do občanov.
HW»
Inž. Zmago Novak, predsednik soseske Drska, pa pravi: „Veliko govorimo o tem, kako naj krajevna samouprava zaživi. Mi se že dve leti intenzivno bavimo samo z gradnjo trgovine, a nam ni uspelo. Zato nismo več v stanju sklicati katerega koli množičnega sestanka, ker ljudem popuščajo živci. Ljudje hočejo trgovino in jim ni mar, čigava bo. Mislimo tudi, da ne bi smela biti podjetju z monopolnim položajem v gradnji prepuščena odločitev, ali bo gradilo objekt splošno družbenega pomena ali ne in kdaj. Taka odločitev sodi pod okrilje krajevne in občinske politike."
RIA BACER
KS-
TE DNI DOBIVA novi Dom JLA streho. Taka je videti stavba s poti na Loko, sicer pa je krog in krog nenavadne oblike. (Foto: Ria Bačer)
Dvorana s 500 sedeži
Nenavadna stavba, novi Dom JLA, vzbuja zanimanje Kaj bo s tem objektom pridobilo mesto?
Predvideno je, da bo novi Dom JLA med pošto in mostom odprt že za letošnji 22. december. Poslopje nenavadne oblike ne bo namenjeno le pripadnikom JLA, temveč vsem delovnim ljudem in prebivalstvu.
Med radovedneži, ki stavbo radi ogledujejo, so mnenja različna. Zdaj, ko je krog in krog stavbišče in je mali parkec tako rekoč neuporaben, nekateri kritizirajo lokacijo. Manj znano je, kako bo po dograditvi objekt vraščen v okolje in kaj bo sploh v njem.
Če upoštevamo, da bo v domu najsodobnejša kino dvorana s 500 oblazinjenimi sedeži in sodobnim odrom za nastop do 200 ljudi, namenjena kino predstavam, zahtevnejšim gostovanjem gledališč, fo-klomih skupin itd-, potem lahko ugotovimo, da mesto tak prostor nujno potrebuje. Dvorana bo odprtega tipa, v njej bo možno prirejati tudi razna srečanja, celo kongrese in politične shode. V Domu JLA bo še štiristezno avtomatsko kegljišče, ki bo ustrezalo
olimpijskim normam, tako da bodo omogočena ne le domača, temveč tudi meddržavna tekmovanja. V Domu bo knjižnica in igralnica šaha, vse tudi za občane.
Med prostori velja posebej omeniti sodobno urejeno restavracijo, ki bo imela tudi velik prostor za zunanjo strežbo med zelenjem proti Krki. Posebej bodo urejeni prostori za sestanke in večje zbore. Manjša dvorana s sedeži in mizami za okrog 80 ljudi, prav tako na voljo za potrebe javnega in družbenopolitičnega življenja mesta in Dolenjske, je tudi eden izmed prostorov, ki jih zdaj močno pogrešamo.
Trenutno, v času cradnje, je morda stavba res videti kot čuden betonski blok, vendar je projektant predvidel njeno estetsko vključitev v okolje. Med Domom JLA, občino in pošto bo nastal nov park z drevesi, klopmi, razsvetljavo vse do pontonskega mosta in nekaj asfaltnimi potmi za sprehode.
Do konca septembra bo izdelana maketa celotnega objekta in okolja. Najprej, bo na vpogled delegatom občinske skupščine, nato pa jo bodo razstavili tudi za občane.
SLAVJE NA KARLOVCIH
V nedeljo, 19. septembra dopoldne, bo na Karlovcih pri Hmeljniku proslava v čast 34-letnice ustanovitve železniškega rajonskega komiteja in 33-letnice ustanovitve železniške brigade. Za udeležence proslave je zagotovljen prevoz izpred novomeške železniške postaje med 8. in 8.30 uro.
Začetek politične jeseni
Kritika komiteja Knjigotisku, ker se izmika integraciji z Doienjskim listom — Dve specializirani konferenci
Septembrsko-oktobrski delovni načrt novomeškega partijskega komiteja obeta razgibano politično jesen. Okvirne naloge so zajete v štirinajstih točkah, v tem času pa se bo začel tudi teden Komunista.
Dve seji bo komite pripravil skupaj z OO ZK zdravstvenega doma in Straške krajevne skupnosti, sam pa bo obravnaval, ocenjeval in spodbudil ustrezne akcije v gospodarstvu (na podlagi devetmesečnih podatkov), dal pod lupo zasebno obrt, politični predavateljski aktiv in občinsko politično šolo, stanje v občinski upravi, kadrovsko politiko in podobno. Do 5. oktobra bo komite pripravil partijsko konferenco o kulturni dejavnosti v občini,
SMO OPRAVILI IZPIT?
Danes bo v veliki dvorani občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto konferenca, na kateri bo sindikat predvsem politično ocenil javne razprave osnutka zakona o združenem delu in usmeritev za nadaljnje naloge s tem v zvezi. Šlo bo za preverjanje dogovoijenih akcij, za ugotavljanje uspehov in pomanjkljivosti.
v oktobru pa tudi posebno konferenc? o kmetijstvu, pri čemer bodo problematiko obravnavali v luči novega zakona o združenem delu.
Mnenje o nekaterih zadevah iz tega programa je komite izrekel že na seji 7. septembra. Ugodno je ocenil vpis cestnega posojila ter zavrnil za nesprejemljivo obnašanje podjetja Knjigotisk v prizadevanjih za integracijo s ČZP Dolenjski hst Komite je sprejel izhodišča, kakor jih je za to povezovanje pripravil Dolenjski list, za nadaljnjo akcijo v Knjigotisku pa je zadolžil sindikat
KMALU BO AVTUBUS
Občani Šmihela pri Žužemberku se zavzemajo za usposobitev dela lokalne ceste iz Poljan za avtobusni promet. Lotili se bodo razširitve ovinkov, pripravljalna in začetna dela pa so se že začela. V pomoč jim bo priskočila tudi krajevna skupnost s kompresoijem in minerjem, v akciji pa sodeluje še žužem-berška šola, da bi se otroci iz Šmihela lahko vozili v šolo in domov. Avtobusna proga je za šmihelske šolarje zdaj tembolj potrebna, ker se bodo nekateri prešo-lali na Dvor.
M. S.
Novomeška kronika
NOVE IZKOPANINE je naslov razstave, ki so jo prejšnji teden odprli v Dolenjski galeriji v organizaciji Kluba novomeških študentov.
ODKAR IMAMO NOVO ŠPORTNO DVORANO, imamo v našem mestu tudi veliko gostovanj, tako domačih kot tujih. V sredo, 8. septembra zvečer, je nastopila tudi skupina Copa Rio, ki je pred številnim občinstvom pokazala brazilske plese in glasbo.
_ RODILI STA: Slavica Popadič z Nad mlinov 23 - Tino in Irena Pirnar iz Volčičeve 5 - Andrejo.'
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI so tudi preteki' teden prišli na transfuzijsko postajo. Kar "55 občanom gre zahvala za darovano kri, med temi je bilo 17 zaposlenih iz Novoteksa, 11 iz Krke, 9 *iz Novolesa, 7 iz MV in 11 drugih.
TRŽNICA JE BILA v ponedeljek, 13. septembra, dobro založena, vendar le v zgodnjih jutranjih urah. Dobiti je bilo kumare po 8 din, peso po 12 din, korenje po 16 din, endivijo po 16 din, radič po 20 din, papriko po 12 din, zelje po 6 din, bučke po 8 din, paradižnik po 10 din in krompir po 4 do 6 din kg. Slive so veljale 10 din, hruške 13 din, jabolka 7 do 15 din in gobe štorovke - 10 din kupček.
Ena gosp? je rekla, da se je prav bala 7a svojega sina, ki je šel v soboto za pol dneva na Otočec, 'ijer so igrali rock ansambli, pa je prišel živ in cel domov. „Sem mislila, da bo kraval, pa je bilo menda bolj mirno, kot na kakšni vaški veselici,“ je rekla.
vprašuje
raau / iiiiiijunuv ta asiaii
Podrobne podatke, kaj je bilo asfaltirano v Kočevju v zadnjih 5 letih in iz katerega denarja, lahko dobite pri krajevni skupnosti
(medved odgovarja
— Kako pa najdeš iz Novega mesta pot do Kočevja, ko vendar ne znaš brati?
— To je čisto preprosto, saj grem le za dimom in smradom. Ze na Laščah kurijo neke odpadke, v Kleču jih kuri kočevski Melamin, tik pred Kočevjem pa še LIK. Zanimivo je tudi, da so vsa ta goreča smetišča kar ob glavni cesti.
DROBNE IZ KOČEVJA
HITRO ODKRIT ZLOClN -Zverinski uboj starke je bil izredno hitro odkrit in storilca prijeta. Ta hitri uspeh varnostnih organov zasluži priznanje in pohvalo, saj so vestno izvršili težko nalogo. Tako so bila tudi preprečena oziroma zavrta ugibanja in napihovanja, ki jih ob takih primerih širijo senzacije željni ljudje. Žalostno pa je, da sta bila v uboj vpletena mlada brezdelneža. Takih brezdelnežev je še več. Nemoteno dan na dan pohajkujejo po mestu in obiskujejo gostilne. Zakaj se takim ljudem ne prepove dajati pijačo?
KROŽNIKA NI VEC - »Leteči krožnik" smo rekli paviljonu avtobusne postaje prve dni, ko je bil nekako pred 20 leti zgrajen. Bil je takrat res nekaj posebnega in v okras Kočevju, ki je bilo še delno v ruševinah. Lesena konstrukcija s trikotno ravno streho na slokih stebričih nad pisarnami in čakalnico je dajala poseben videz. Zato se je paviljona prijelo ime ,.leteči krož-nik“. Po ukinitvi osebnih vlakov se je promet zelo povečal, zato je bila potrebna nova avtobusna postaja. Na prostoru, kjer je stal „leteči krožnik", bodo pričeli zidati objekt Ljubljanske banke.
Obračun ureditvenih del cestnoprometnih objektov na območju krajevne skupnosti (KS) Kočevje v obdobju 1972-1976 je pokazal, da je bilo v tem obdobju urejenih oziroma asfaltiranih nad 34.000 kv.m cest in ulic, nad 4.000 kv.m plačnikov, blizu 4.500 kv.m parkirišč, okoli 1.900 kv.m športnih igrišč, 5.700 kv.m zasebnih dvorišč in dovoznih poti, 300 kv.m asfalta pa je bilo popravljenega.
Vsa ta dela so veljala 7,394.848 din. Računi so bili plačani tako: iz komunalnega sklada (prispevek za uporabo mestnega zemljišča) 4,132.163 din, prispevki TOZD, OZD in SIS so znašali: 2,446.158 din in prispevki občanov 816.527 din. Opravljena so bila v glavnem vsa dela, predvidena v načrtu za to petletno obaobje, ponekod pa še celo več.
KAM PO PLIN?
Krajevna skupnost Kočevje in Komunala Kočevje sta predlagali, naj bi bil obrat za preskrbo s plinom v bodoče pri gradbeno-komunalnem podjetju, ki bi uredilo tudi primerno skladišče in poskrbelo še za naprave za polnjenje manjših plinskih steklenic.
V teh številkah so zajeti objekti, dokončani do 1. septembra letos, se pravi, da tu ni v.šteto asfaltiranje Mestnega loga, odsek ceste Zgornji Mahovnik-Ljubljanska cesta, Teksti-lana-Ccsta na Trato, osrednje parkirišče v Kočevju in okolica Seškove-ga doma, kar vse naj bi bilo dokončano še letos.
J. P.
PREDLOG ZA SLAŠČIČARNO
Ker bo sedanja slaščičarna Žita na Trgu zbora odposlancev 58 v Kočevju porušena, bo treba najti prostor za novo. Nekateri predlagajo, naj bi si jo Žito uredilo v bližnji stavbi na Trgu zbora odposlancev 54. Ta predlog utemeljujejo s tem, da bo po porušitvi številke 58 urejen tu velik parkirni prostor prav do št 54 in si bo tako pridobila slaščičarna za svoje goste brezplačno parkirišče. Razen tega so blizu šole in športni objekti, se pravi mladina, ki je glavni gost slaščičarn. Nova slaščičarna bi bila tudi na bolj varnem prostoru, imela pa bi vrh tega možnost, da si uredi vrt, česar sedanja ni imela.
Promet v Kočevju bo popolnoma spremenjen
KOČEVSKE
Kočevje bo predvidoma v kratkem dobilo nov prometni sistem. Pripravlja ga posebna komisija, potrdila pa ga bo občinska skupščina.
Zvedeli smo, da bodo nekatere ceste in ulice zaprte za promet, v nekaterih bo dovoljen le enosmerni promet, na glavnem križišču (pri spomeniku) bo semafor, porušene bodo nekatere stavbe, zgrajena parkirišča itd.
Komisija je tudi ugotovila, da je Ljubljanska cesta preobremenjena s prometom, ker so ob njej vse ustanove in trgovine; hkrati pa sta obvozni Tomšičeva
in Kolodvorska obremenjeni le do ene tretjine. Za prometno signalizacijo menijo, da je zastarela.
Semaforizacija bo veljala okoli 600.000 din, potrebna pa bo še prenovitev magistralne ceste od križišča do Podgorske ceste. Po sedanjem predlogu naj bi ureditev semaforov plačali iz domačih sredstev, prenovitev ceste pa iz republiškega cestnega sklada. Ta predlog so utemeljili tudi s tem, da je bila iz domačih sredstev plačana obnova republiške ceste od Podgorske ulice do Itasa.
J. P.
v Kanižarici se ooje jeseni
S koncem gradbene sezone bo ob delo tudi okoli 150 kanižarskih rudarjev -M W dogovoru Gospodarska zbornica SRS ni zagotovila novega proizvodnega programs^"
Čeprav potekajo dela za sanacijo rudnika Kanižarica po programu, s tesnobo pričakujejo bližajočo se jesen. Takoj ko je voda zalila jamo, so v Kanižarici vedeli, da je za nadaljnjo usodo rudnika nadvse pomembno, da obdržijo kolektiv skupaj, če hočejo po končani sanaciji uspešno nadaljevati delo.
Okoli 150 rudarjev je dobilo delo računu do prejšnjega tedna zoralo
tujine so prispevali 320.000	;
jev.
pri obrtno-komunalnih delih v črnomaljski občini, sezona za ta dela pa se sedaj na jesen končuje, pa tudi viri, iz katerih so ta dela v črnomaljski občini financirali, so izčrpani Sedaj se postavlja resno vprašanje, kaj bo s socialno varnostjo teh delavcev. Rudnik sam v tem položaju seveda ne more rešiti tega problema. O tem, kaj bi bilo, če sanacija ne bi uspela, pa rajši sploh ne razmišljajo, saj bi bilo potrebno najti zaposlitev kar za 320 ljudi, za vse tiste, ki so vezani na delo v jami.
Črnomaljski izvršni svet je zadolžen, da o vseh težavah v rudniku seznani komite za energetiko, republiški izvršni svet, Gospodarsko zbornico SRS in njen odbor za Dolenjsko ter medobčinski svet Zveze sindikatov za Dolenjsko. Gospodarska zbornica je bila dolžna, da do konca letošnjega maja zagotovi za rudnik nov proizvodni in investicijski program, vendar tega do sedaj ni naredila. Zaradi tega v Kanižarici še s toliko večjo negotovostjo pričakujejo jesen in zimo.
V okviru solidarnostne akcije za pomoč kolektivu se je na posebnem
5.090.000 dinarjev. Zelo so se izkazali delavci REK Velenje, kii so prispevali dva milijona; iz novomeške občine so delavci nakazali
1.630.000 dinaijev, iz črnomaljske 680 tisočakov, občani Metlike .380.000, Trebanjci pa le 80.000 dinaijev; delovni kolektivi in posamezniki iz drugih občin pa tudi iz
ČRN0MALJSK DROBIR
PO TOCl DAVČNE OLAJŠAVE
Škodo, ki jo je 4. avgusta povzročila v delu črnomaljske občine toča, je ocenila posebna komisija. Do roka je na davčno upravo prišlo okoli 150 prijav kmetov, ki jim je toča uničila del ali celo ves pridelek. Odločbe bodo narejene do konca meseca, davčnih olajšav pa bodo deležni vsi tisti, ki jim je toča uničila več kot 20 odstotkov pridelka.
Četrto predstavništvo
Novomeška PE „Sava" odpira predstavništvo tudi v Črnomlju — Vse vrste zavarovalstva
Novomeška poslovna enota zavarovalnice „Sava“, ki opravlja zavaro-valsko dejavnost v črnomaljski, kočevski, metliški, novomeški in trebanjski občini, je v zadnjih dveh letih razširila poslovanje na vse vrste zavarovanj, vključno z mednarodnimi transportnimi in kreditnimi zavarovanji. Opravlja enako dejavnost in vsa tista zavarovanja kot druge največje poslovne enote „Sava“ v Sloveniji in drugih republikah.
K temu je treba dodati, da je novomeška poslovna enota med prvimi začela ustanavljati svoja
predstavništva v središčih občin, v katerih opravlja zavarovalstvo. Predstavništva že delujejo v Kočevju, Metliki in Trebnjem, v Črnomlju pa pravkar urejajo prostore za tako predstavništvo.
Prav gotovo se je novomeška poslovna enota „Save“ s tako organiziranostjo še bolj približala zavarovancem. Z zasebnim sektorjem, posebno pri zavarovanju živine, so še posebno dobri stiki Le-te so vzpostavili prek posebnih odborov, ki jih sestavljajo sami zavarovanci -zasebni kmetovalci.
0k reseli rena\
MANJ UR - SLABŠI USP0 J®? Z zadnjim uspehom teoretik n dela izpita za voznike A i* Svoji kategorije v Črnomlju niso S ito, k voljni Od 26 kandidatov jih ičasi izpita ni opravilo uspešno, n? > I0 da je temu krivo tudi skr*? tečaja od prejšnjih 70 na seda —_ 48 ur.
ZAPRTA PRODAJALNA ' 12 | začetka meseca je prodajalna fe1 v Ulici Staneta Rozmana zal1'*-—.-Kruha lačni ljudje pa lahko reklamnih letakov v izložbi spo® .‘‘0 vse prednosti in koristi varčuj “nilo pri črnomaljski podružnici LjuN1 *talij ske banke. Sedaj bi lahko vsa* _Deln novega varčevalca v banki razve* '°don s pol kile svežega kruha.	.	k
»rtizai
RAZPRODAJA - V trg«' Veletekstila prodajajo po zniOjMjani cenah ženske poletne obleke ženske, moške in otroške pletel" .
j "Cena
KDAJ PA IZPITI? - Črno®snes sko AMD je že julija organizif" sta, ]< Gribljah tečaj za traktoriste, ki? iža , obiskovalo 27 kandidatov, faltira njimi ena ženska. Čeprav so p* 3čevje kus znanja iz cestnoprometnih,? ojja, pisov opravili že konec julij*' w, sedaj čakajo na praktični del m Ljudje negodujejo, saj bi v tein® ■ ® če bi opravili izpit, lahko n are®* <3' marsikaj koristnega.	^
NOVA CVETLIČARNA ' začetku meseca je Tončka ™ ‘ED’ kovič v Ulici Staneta Rozl? odprla cvetličarno „Cvetje“: ’ 0vo cem so na voljo razne p Pravit-aranžirani šopki, sveži in suhij][{?Ji j lončnice, sveče itd.
ffc p
V? I5
TEHNIČNI PREGLED - ■ .p se* to, 25. septembra, od 7. ure d«; se u. v Viatorjevem servisu v Crn<J| id0 tehnični pregled traktorjev i* 4 ali tornih koles.	''jad	jj
huje' je
neejj :c> d;
m
novifc
[$>R/ . 'žb,a ji
Letos še 34 stanovanj
V Ribnici gradijo novo stanovanjsko sosesko — Do sedaj že 51 stanovanj, letos še 34 novih
— Ali veš, da nameravajo pri Sv. Gregoiju graditi in obnavljati nekatere šolske prostore?
- Nekaj sem že slišal, toda bojim se, da bo to ob sv. Nikoli.
ČREPINJE IZ L0NČARIJE
ZAKAJ BREZ RUT - S pričetkom novem šolskega leta je na ribniških uucah polno malčkov. Ob našem obisku pa smo opazili, da se posebno prvošolčki ne znajdejo kaj prida v prometu, in ne bi duo napak, če bi jih označili z rumenimi rutami, kot to delajo drugod. Nesreča nikoli ne počiva.
ZAPRTO TUDI OB DELAVNIKIH - Z odpiralnim časom trgovin že tako niso ljudje kaj prida zadovoljni, zadnje čase pa so trgovine zaprte tudi ob delavnikih v dopoldanskem času. Tak primer smo opazili v trgovini Sukno Zapu-že, na vratih pa je pisalo: Službeno odsotna. Že tako je ena sama trgovka premalo za opravljanje vsega dela, sedaj pa je še ta odsotna.
SPOMINKI GREDO V PROMET - V prodajalni spominkov v Ribnici je zadnje čase polno obiskovalcev. Že avgusta so dosegli lanskoletni plan prometa, tako da bo letošnja bilanca ena najuspešnejših za prodajalca Matoha. Vendar se nam zdijo cene nekaterih spominkov le malo previsoke.
VREME IN PREGOVORI -„TUen (1. september) oblačen, meglen, naznanja deževno jesen,“ in „Če je na mali šmaren (9. septembra) lepo, ostane še dva meseca tako.“
REŠETO
Stanovanjska stiska je v ribniški občini velika. Pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ribnica smo izvedeli za prve korake, ki prinašajo napredek tudi na tem področju.
Gradnja velike stanovanjske soseske za domom družbenopolitičnih organizacij je v velikem razmahu. Do konca leta 1980 je tukaj predvidenih 14 stanovanjskih objektov z 255 stanovanji in garažnimi boksi Do sedaj sta bila dograjena 2 bloka z 51 stanovanji, od tega so jih letos vselili že 27. Pravkar pa zaključujejo dela na dveh 34-stano-vanjstdh blokih, ki bosta vseljiva do konca tega leta. Vsa dela izvaja kočevsko gradbeno podjetje Zidar, financira pa jih solidarnostni sklad ribniške občine ob pomoči delovnih in drugih organizacij.
V prihodnjem letu je tukaj predvidena še gradnja 3 objektov z 51 stanovanji, v letu 1978 2 bloka s 34 stanovanji, prav toliko v letu 1979, ob koncu tega programa pa gradnja treh blokov z 51 stanovanji. Vsa sredstva za gradnjo v naslednjih letih še niso zagotovljena; če jih bo dovolj, bodo v soseski gradili še prepotrebne komunalne objekte
(trgovine, vrtec itd.), letos pa bo dograjena kotlamica za vseh 14 blokov in čistilne naprave.
Sicer pa to ni vse. Letos je bil v Dolenji vasi zgrajen 6-stanovanjski blok, ki je že vseljen, v Sodražici bo do 15. septembra dograjen 15-stano-vanjski blok in trgovina, za naslednjo leto pa je predvidena gradnja 12-stanovanjskega bloka v Loškem potoku.
B.Ji.
OD BESED K DEJANJEM
Že dalj časa na ribniškem območju gojijo željo, da bi ustanovili zvezo kultumo-pro-svetnih organizacij občine Ribnica, ki bi povezala vsa ostoječa KUD, pevske zbore in lutkovne odre.
Takšen način delovanja bi vsekakor pripomogel k uspešnejšemu opravljanju kulturnega poslanstva v občini, obenem pa bi pomagal pri ohranitvi bogate kulturne tradicije Ribniške doli-
ZA POSOČJE
°tioč
•Minulo sredo so se na sestanku zbrali člani prec^ metliškega občinskega sindik^ sveta Zveze sindikatov in komisije za samoupravljanje-pregledali gradivo za razširjeni občinskega sveta, so še P0®0^; nadaljnji pomoči Posočju ins^ da bodo še naprej org^ zbiralne akcije.
•M«
K
.,V K
USPEL ZBOR OBČANOV
METLIŠKI GODBENIKI — Bržkone v metliški občini ni proslave, na kateri ne bi nastopili tudi člani metliške mestne godbe. Pred letom dni so godbeniki praznovali 125-letnico in takrat so v svoj delovni program vnesli nekaj novih aktivnosti. Na sliki: člani mestne godbe na eni izmed proslav.
Do denarja z - veselicami
Letos praznuje metliška mestna godba 126-letnico Mesto ima tudi petnajstčlansko pionirsko godbo
Pisalo se je leto 1850 in v Metliki so se odločili, da ustanovijo mestno godbo. Sto šestindvajset let kasneje se mesto lahko še vedno pohvali z dobro uigrano skupino, ki predstavlja v metliškem amaterskem mrtvilu že lep čas malone edino kulturno dejavnost.
Zavoljo tega ni prav nič čudno, če so metliški godbeniki prisotni na skorajda vseh proslavah ali pa se
Na zadnjem zboru obč horske krajevne skupnosti " zelo dobro obiskan - so se P<L jali o zakonu o združenem delovnih uspehih. NaiveČ b®? posvetili odnosom zadruge f * rantl Kmetje so dokazali, zavedajo prednosti organi01 sodelovanja, in kot kaže, ška zadrugi dobila še nekaj*» kooperantov. Na zboru so tiw“ J1 so v kratkem času dosegu lepih uspehov, omenili pa cesto v Dragomlji vasi, elek napeljavo na Hrastu itd.
PO METLIKI, *
L83 21
Prt naj Pred iprei :l)eva za
NI SLIŠATI, da bi se
►V1
predstavijo ob vsakem večjem občinskem dogodku, razen tega pa
NOVA STANOVANJA — ZGP Zidar končuje gradnjo dveh stanovanjskih blokov s 34 stanovanji. Oba objekta bosta vključena v novo stanovanjsko sosesko, ki bo imela 14 blokov in bo predvidoma končana do leta 1980. (Foto: B. Budja)
METLIKA: DOLOČENI ROKI ZA TRGATEV
V smislu 5. člena zakona o vinu so v metliški občini določeni naslednji roki za trgatev posameznih vrst grozdja: za kraljevino in laški rizling 27. september, za modro frankinjo 4. oktober in za žametno črnino 11. oktober 1976. Da bi dosegli kar najboljši pridelek in lažje sprejemali grozdje v vinsko klet KZ Metlika, opozaijamo zasebne vinogradnike na disciplino pri trgatvi in na sankcije, ki izhajajo iz nespoštovanja navedenih rokov trgatve. Posamezni kršitelj je lahko kaznovan za prekršek z denarno kaznijo od 1.500 do 10.000 din.
nemalokrat nastopajo po slovenskih in lirvaških mestih. Marsikdo meni, da so v Metliki za godbo dodobra poskrbeli, vendar ni docela tako. Godbenike kar naprej pestijo denarne težave in poleti so se odločili da bodo del delovnega programa uresničili sami; vsak je prispeval denar za nove uniforme, tako da imajo poleg zimskih še letne uniforme.
Kot vrsto let poprej tudi sedaj vadijo dvakrat na teden in še naprej skrbijo za podmladek, ki se v prostorih stare šole zbere kar štirikrat na teden in se za dve uri posveti notam. Načrtna skrb za godbenike se je Metličanom že nič kolikokrat obrestovala in nemara je domača osnovna šola edina v republiki, ki ima, prav zaradi mestne, petnajstčlansko pionirsko godbo.
Člani godbe se še naprej udeležujejo vseh večjih prireditev, razen tega so se odločili, da bodo prirejali veselice. Kajti to je ena izmed najzanesljivejših poti, da pridejo do potrebnega denarja. Popravila inštrumentov so namreč dokaj draga, in če bi čakali samo na pomoč, bi lahko svojo dejavnost opustili Veliko prostega časa zadnje dni porabijo za študij tako imenovanega »zimskega koncerta"; namenjen bo predvsem osnovnošolski mladini in verjetno sc bo po njem v članske vrste vpisalo še nekaj mladih Metličanov.
skrivil las, ker so vrata dvorane meseca.
metU« m
zaprta že več k®
  Odsek za gospodarski^ *0
občinski skupš čini je prejel'anov^ časom pismo, s katerim ga je "J, ;0[j. • kino podjetja seznanila z nt’ ™ nim stanjem, toda pismo je . >« . enak učinek, kot da ne bi bij0, “K/ odposlano. Tako že več k®, p0 meseca ni kino predstav. K so a zaklenili Mežnaršičev« eosU11 ■ i
zaklenili Mežnaršičevo gostij ita^j* bolj poredko zahaja' ti  kie P'
ovorni le Tako°V ^
i
se gotovo	kdo	razbuijal,	(fari,
dvorano pa so odgo edko zahajali
PO CESTAH je že videti V°J !"^kul naložene s sodi Letos so viiH *le* *a lepo obrodili, bolj žalostn0 , sp|0”» tam, kjer	je	gospodaril«	, lcd	"J
Kmetje se vesele mladega	Dl
je lansko že marsikomu po»l® | ga je razprodal ljudem, ki v J posegajo po belokranjski^. *
Obeta se torej vesela, pesfl11 t jesen.	^	v^vr
SKLICATELJI SESTANj[y<lo bodo zdaj, jeseni, spet pr^J P°rnic nad nesklepčnostjo, ne za ,< *ni SQ ( se, da je v tem letnem časj* v°ldža ’ dela in da si ljudje vcllK J ' polnijo kleti,	kot pa	sedijo v j :«fcna
polnih dima.	Se bo	moralo r aj^' >
nekaj kubičnih	metrov	* tie	J
bodo ljudje	prej pomislili n»	J.
kot nase.	j	l^niai,'
18
DOLENJSKI LIST
di-ol
K
Pia')
»Vrtec Kekec bo dokončan do roka”
ko je zatrdil direktor Komunale Vinko Zajc, medtem ko izražajo ostali bojazen, da bo k znatno zamujen — Te dni je prišel na pomoč „Gramiz" — VVZ potrebuje prostora še za 4 oddelke, a ni denarja za gradnjo
Okoli 50 otrok, varovancev vrtca Kekec v Kočevju, se je začasno vselilo v telovadnico stare osnovne šole, ker pač njihov vrtec fenavljajo. Starši teh otrok so nas opozorili, da telovadnica ni pjiimerna za otroke, ker je vlažna, kert je to le velika dvorana, v jči Meri ni mogoča prava vzgoja, in ker ni primemo opremljena.
a tSvt so izrazil* predvsem še iih •et °bnavljanje vrtca Kekec le L J)Casi napreduje, in so menili, da rok dograditve 15. oktober
eda*
J* kolpske doline
zap^ 	J
iko
«51S01^,N NA VOJNO j- Te dni je 'rfju*?.. *et od napada partizanov u j ^'Janško kolono, ki je prihajala ■r„7lnic.proti Brodu na Kolpi. Med 'v£ Z0 in Malo Lešnico je italijan-kolono pričakala v zasedi ihanska enota. Navzkrižni ogenj
i Hrol*	vuvia. i^ctvz.ruiz.111 ugcuj
aliin ezov’ Pušk in ročnih bomb je 1 'odfl'16 Prpsenetil, saj ’ se je to °,v bližini njihove postojanke ličp pijanska kolona je bila itn ir,..113- Padlo je nad sto Italijanov. ■i st_ ,s® tu že vije lepa asfaltna kif iža’	n' popolnoma končana.
(f, Se	dan, ko bo končno
j I* Dčev-ana tuc^ ta cesta, ki povezuje ih P: ojjaJC ln ^e*nice iri vo di naprej do
1 i*(	- Skoraj mesec dni so
nvc ‘k..1® dela v zamudi zaradi
pu- vremena, sedaj so vsa dela na s .• izkopavanje krompirja, snla otave in še mnogo drugih.
nffiDVED1 V VASEH - Tudi J tov0 P°^a svoj davek. Prav w pravit* ^re^a v Kolpski dolini hivio\i '°fenzivo Proti njej. Ti divji fljše - aJ° kmetu vedno naj-10 Pndelke, medvedi pa hodijo V s® e vasi- Zgrabiti bo treba dal/ L , e> kole ali kar bo pri roki rnolido jjPreti divjadi Potem pa ali in s . e(li, divje svinje in jeleni d .mi nje. Ali naj delamo za [(1j® trpimo, da nas po vrhu še ilj Več je škode po njivah, KUftoec' wiv-iad zaščitena. Anton ‘ »ec ,? trtovičev pravi, čeprav je "ivih t t t:istih nekaj jabolk po 0YisžeTa Va^a M me k°t
^RAVSTVO - Zdravstvena ikn^tr-. r dobra. Naš zdravnik mA "tkolič rad nudi vsakemu <-e je potrebno, tudi opciji, d-* z?bozdravnik včasih izostajat? i km jP^dejo nekateri občani do -* n ^eč zastonj v Vas.
JOŽE KRIŽ KUŽELJ
v*Aj PORUŠITI?
,ruže„;Kočeviu so predvidene za
Stni/K« r»„xi,:_____o
ai'°4'u
",1*
poPJo
del“K bes« rje, V ki
■'''vrju so preuviucne za
- i i-?31«5® na Ro^ki cesti 3>
> Seškovi 7, Trg zbora ^sta ??cev 58 (slaščičarna) in figa,v.Trata (bivše župnišče, i “Porablja Tekstilana). ’ a«ii n "a,,skuPnost Kočevje je že 11 li, .lagala občinski skupšči-ffo nJ.^da odlok o objektih, ki i *tepre^!?en' za rušenje. Tako bi • tudi nekontrolirano 6 ®nJe v take objekte, stro-Hapf^ rušenje bi načrtovali iotraJ’razen tega pa teh objektov ne bi več )osi,r. ali- Seveda bi bilo treba
a l0skrh..at Seveda bi bilo treba l°Valo!r 1x1 d> za preselitev sta-lJ>2ij0.^'v- Občinska skupščina 'tedlnll Ji®0 izvršni svet f ^ KS še nista sprejela.
as
‘Si
cin..
Sflll >
Je
R|be vlagajo
KL,
• V l\l je usklajevalni odbor
ŽP* in Sir" Kočcvie> Brod na kov S bar vložil v Kolpo 9.500 ,pi‘Žili in6 cm. Že prej so ■!l V ni Postrvi, dolgih 20 cm,
* ut ar>ov \» Harncravajo še 30.000
Jno4oli! 5o.ooo tl Vl0Ž<ik ^ VC,jal
Kti
v, UKREPI
^ Cisto rin2o
inT s^uPnosti Kočevje, Dol »niT do ■
»e strugo Rinže
so .“.Požiralnikov. Dolgova-
V° ^anT°!° ^o^nost že opravili,
m
občutno zamujen. Hkrati so poudarili tudi, da je bil v preteklih letih razvoj otroškega varstva v Kočevju slabo zastavljen, predvsem izgradnja vrtca, kar ima slabe posledice še danes.
Direktorica osnovne šole Kočevje Ana Mihelič-Savič je povedala, da je Vzgojnovarstveni zavod (VVZ) zaprosil, naj bi mu odstopili telovadnico za potrebe vrtca Kekec le za mesec dni. Zdaj pa obstaja upravičena bojazen, da Kekec ne bo obnovljen niti do roka 15. oktobra, in bo šola torej še dotlej brez telovadnice. Ti prostori pa so tudi vlažni in sploh neprimerni, saj v
KOTIČEK POBRATENIH ZA PRAZNIK VPROKUPLJE
8. oktobra slavi pobrateno srbsko mesto Prokuplje dan svoje osvoboditve. Te dni so prišli iz Prokuplja v Kočevje na razgovor predstavniki mladine in športnih organizacij. Z domačini so se dogovorili, da bodo v Prokuplju gostovale iz Kočevja ekipe košarke (kadeti-pionirji), nogometa, strelcev, šahistov in rokometašic (pionirke), razen tega pa še taborniki in gimnazijski pevski zborček DoremL Ta srečanja naj bi postala v bodoče tradicionalna.
takih niso bili v varstvu otroci niti v prvih povojnih letih, ko je bilo za prostore še težje. Predlagala je tudi, naj bi otroke preselili v ostale prostore VVZ (novi vrtec in vrtec ob Ljubljanski cesti), ki so v Kočevju.
Ravnateljica VVZ Zalka Kocjan se je v glavnem strinjala z vsemi pripombami staršev in šole, poudarila je le, da varovancev iz Kekca ne morejo preseliti drugam, ker so pač ostali prostori popolnoma zasedeni. Tako v „Jasli“ niso sprejeli 17 dojenčkov, ki so nujno potrebni varstva, v „Kekca“ 14 dojenčkov in v novi vrtec 7 predšolskih otrok. Te številke tudi kažejo, da so „Jasli“ še bolj v težavah kot Kekec. Denarja za gradnjo novih prostorov in celo za obnovo ostalih sedanjih prostorov pa ni.
O preurejanju Kekca pa je menila, da potekajo dela res počasi, ker ipia izvajalec, to je Komunala, težave z delavci. Izrazila je bojazen, da dela res ne bodo dokončana do roka.
Direktor Komunale Vinko Zajc pa je povedal (kot že tolikokrat na raznih organih in sestankih), da so se delavci res branili delati še popoldne ali ob prostih dnevih, ker popoldne pač raje delajo honorarno in tako več zaslužijo. Zato pa prihajajo utrujeni na redno delo in potem jim v službi ne gre preveč od rok. Prav te dni pa so v podjetju in s pomočjo nekaterih občinskih organov te zadeve zaostrili. Člani kolektiva bodo delali pri Kekcu tudi popoldne. Od 6. septembra dalje jim prihaja na pomoč še ekipa „Grami-za“. ,.Zaradi vsega tega sem prepričan," je dejal direktor Vinko Zajc, „da pri delih na Kekcu ne bo bistvene zamude, sc pravi, da bodo končana okoli 15. oktobra."
J. PRIMC
Varovanci „Kekca“ so kar zadovoljni v telovadnici stare šole, saj se niti ne zavedajo, koliko upravičenih in neupravičenih skrbi povzroča otroško varstvo njihovim staršem, vzgojiteljem in drugim. (Foto: Primc)
Za eno izmeno potrebnih dvanajst novih učilnic
Zamisli za rešitev so, denarja pa še ni
Poročali smo že, da bo tudi letos, podobno kot prejšnja leta, obiskovalo kočevsko osemletko okoli 1500 učencev. Vsako leto je v Kočevju več zaposlenih žena, zato je tudi vedno več prošenj oziroma zahtev, da bi otroci hodili v šolo dopoldne. Mnogim seveda ni mogoče ugoditi, ker ima šola premalo irostorov za enoizmenski pouk. faradi tega je prihajalo prve šolske dni šc do posebno mučnih prizorov, ker so starši prosili, da bi vzeli njihove otroke v dopoldansko izme-
s
je 1*	1 t*'n‘
S Mrtve RIBE?
• ,=1(1.8° fr!l,i **no že o mrtvih ribah, v 1,0ki[^ j!‘. Plavale po Kolpi in it	da	je za pogin
'ko ‘Va nizka in topla voda, saj °lc 2a\Ctje zaradi tega lipani .. vO1 ,runkiiiWs®bnim gnojnim vnetjem "Sda ^a). Vendai menijo ribi-
n -ieti Vsc mrtve ribe le ni kriva [la |SPlQ2iVwmp.a.k...tudi lovljenje vifl>
Zdaj ima dopoldne pouk 46 oddelkov, popoldne 12, dva oddelka pa v turnusu. Vodstvo |ole meni, da bi bilo nujno potrebno pridobiti najmanj 12 učilnic. Potem bi lahko vsi učenci obiskovali pouk dopoldne, ker bi en oddelek učencev (turnus) lahko razporedili med ostale oddelke istega razreda.
Nakazana je tudi že rešitev: pri novi šoli' naj bi prizidali 8 novih
učilnic, kat pomeni, da bi podaljšali sedanji krajši trakt šole za toliko, da bi bila oba enaka. S to rešitvijo se strinja tudi arhitekt Preostale štiri učilnice pa bi pridobili v stari šoli tako, da bi izpraznili obe stanovanji, ki sta v šolL Nerešeno ostaja samo še najvažnejše vprašanje:	kje	dobiti
denar za prizidavo in za gradnjo dveh stanovanj? Nekateri predla; gajo nov samoprispevek, vendar je to vprašljivo, ker občani že zdaj plačujejo dva.
Enoizmenski pouk pa bi imel še vrsto drugih prednosti: učenci bi lahko obiskovali krožke, glasbeni pouk in drugo, česar zdaj ne morejo, če niso v „pravi“ izmeni; manjše probleme bi imgli vozači: starši in otroci bi bili bolj zadovoljni, kar pomeni, da bi bilo manj nervoze; varstvo učencev bi bilo lahko bolje organizirano itd. Razen tega je enoizmenski pouk tudi prvi pogoj, da bi lahko kasneje prišli do celodnevne šole, kije naš cilj.
J. P.
i Zivn	tudi	lovljenje z
kdo h; t11?; Miličniki že raziskuje-1 bili krivolovcL
da
od
'l'*4 ji (. že 'Ul',Pa ne. Tudi kočevski dei v ^«cn,očl^en. Ko bo struga
I. 'Mri	,	"0“
lie 'rm vodnogospodarsko k bo „ avna*° strugo, tako »' Zar"?rav,'il' jezov in tolmu-Jt&ni^di tch sc namreč v
le nesnaga . in
■ V
30 LET INKOPA - 180-čIanski kolektiv Industrije kovinske opreme iz Kočevja je v soboto v Fari proslavil 30-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so za 10-letno delo v podjetju prejeli nagrade: Anton Križ, Nada Grgič, Ivanka Tomič, Jakob Kralj; za 20 let dela v podjetju: Jože Kotnik, Marija Janež, Mirko Kordiš in Jože Rtlop. Najstarejšemu članu kolektiva Dušanu Skvarču, ki je pri Inkopu že blizu 30 let, pa so podarili sliko likovnega pedagoga Ivana Brudarja (Foto: F. Brus)
Doklej žoganje s potrošniki?
Drska s 1400 družinami še nima trgovine, ki je bila obljubljena in planirana že pred leti,
zato je na vseh sestankih huda kritika
Zadnji dve leti v novi stanovanjski soseski Irča vas - Drska ne mine sestanek SZDL, članov ZK, borcev ali drugih organizacij, da ne bi v ospredje problematike postavljali trgovine. Eden takih vročih sestankov članstva ZK je bil 7. septembra zvečer.
Uradni podatki kažejo, da je pojavil kot mteresent za gradnjo
Mercator z denaijem v rokah, a ga ne pustijo blizu. Če so komunisti z občani tega dela mesta napačno poučeni, kar pa je ob številni lastni zbrani dokumentaciji dvomljivo, potem jih mora nekdo prepričati o nasprotnem. Dotlej pa padajo take izjave:
Janko Petrič, sekretar osnovne organizacije ZK: „Imamo občutek, da gre za neodgovorno obnašanje investitorja do občanov.
danes v tem predelu mesta še enkrat več ljudi kot leta 1953. Danes je tu 1440 družin, gradi se 260 blokovskih stanovanj in 37 vrstnih hiš, medtem ko bo naselje tudi v prihodnje naglo raslo. Ker morajo ljudje z Drske, Irče vasi in Broda po vsako žemljo, liter mleka ah kilo soli v mesto, ni čudno, da se dviga pritisk. Posebno še, ker živi tu mnogo upokojencev, saj so pretežno zanje zgradili tri bloke.
Medtem ko kakih 12 let prizadevanja za trgovino niso imela resne možnosti, pa je leta 1974 kazalo, da bodo na vogalu pri Jakšetovi gostilni zdaj zdaj začeli prodajati najnujnejša živila. Izredno hitro je bila zbrana osnovna dokumentacija, nato je lokacijo kupil Pionir, da bi gradil za trg, pa se je	ustavilo	kot pred
znakom STOP.
O trgovini ni ne duha ne sluha, čeravno so na torkovem sestanku kazali Pionirjev uradni dopis, v katerem med	drugim	piše:	„Z
gradnjo nameravamo začeti 23 8. 1976, če bomo dobili gradbeno dovoljenje v 14 dneh . . . Objekt bomo predah	namenu	1977...
Predkupna pogodba je sklenjena z ,DolenjkoV' Itd.
Minil je tudi 23. avgust — za živce prebivalcev zares zadnji datum za začetek gradnje, vendar na tistem mestu še stoji baraka. Komunisti te osnovne organizacije so sc spraševali, zakaj lahko Pionir, tako ugledno podjetje z zmožnostjo izredno hitre gradnje, zgradi zahteven blok v nekaj mesecih, majhne trgovine pa ne more postaviti v dveh letih. Predčasno je bilo slišati, da Domin-vest, Pionir in Dolenjka tesno sodelujejo - ti trije imajo tudi zadnji dve leti žogo v rokah, ker si podajajo dokumentacijo pogodbe in papirje iz rok v roke, pa ni uspeha. Medtem se je, kot je bilo rečeno,
Inž. Zmago Novak, predsednik soseske Drska, pa pravi: „Veliko govorimo o tem, kako naj krajevna samouprava zaživi. Mi se že dve leti intenzivno bavimo samo z gradnjo trgovine, a nam ni uspelo. Zato nismo več v stanju sklicati katerega koli množičnega sestanka, ker ljudem popuščajo živci. Ljudje hočejo trgovino in jim ni mar, čigava bo. Mislimo tudi, da ne bi smela biti podjetju z monopolnim položajem v gradnji prepuščena odločitev, ali bo gradilo objekt splošno družbenega pomena ali ne in kdaj. Taka odločitev sodi pod okrilje krajevne in občinske politike."
RIA BACER
i
TE DNI DOBIVA novi Dom JLA streho. Taka je videti stavba s poti na Loko, sicer pa je krog in krog nenavadne oblike. (Foto: Ria Bačer)
Dvorana s 500 sedeži
Nenavadna stavba, novi Dom JLA, vzbuja zanimanje Kaj bo s tem objektom pridobilo mesto?
Predvideno je, da bo novi Dom JLA med pošto in mostom odprt že za letošnji 22. december,. Poslopje nenavadne oblike ne bo namenjeno le pripadnikom JLA, temveč vsem delovnim ljudem in prebivalstvu.
Med radovedneži, ki stavbo radi ogledujejo, so mnenja različna. Zdaj, ko je krog in krog stavbišče in je mali parkec tako rekoč neuporaben, nekateri kritizirajo lokacijo. Manj znano je, kako bo po dograditvi objekt vraščen v okolje in kaj bo sploh v njem.
Ce upoštevamo, da bo v domu najsodobnejša kino dvorana s 500 oblazinjenimi sedeži in sodobnim odrom za nastop do 200 ljudi, namenjena kino predstavam, zahtevnejšim gostovanjem gledališč, fo-klomih skupin itd., potem lahko ugotovimo, da mesto tak prostor nujno potrebuje. Dvorana bo odprtega tipa, v njej bo možno prirejati tudi razna srečanja, celo kongrese in politične shode. V Domu JLA bo še štiristezno avtomatsko kegljišče, ki bo ustrezalo
olimpijskim normam, tako da bodo omogočena ne le domača, temveč tudi meddržavna tekmovanja. V Domu bo knjižnica in igralnica šaha, vse tudi za občane.
Med prostori velja posebej omeniti sodobno urejeno restavracijo, ki bo imela tudi velik prostor za zunanjo strežbo med zelenjem proti Krki Posebej bodo urejeni prostori za sestanke in večje zbore. Manjša dvorana s sedeži in mizami za okrog 80 ljudi, prav tako na voljo za potrebe javnega in družbenopolitičnega življenja mesta in Dolenjske, je tudi eden izmed prostorov, ki jih zdaj močno pogrešamo.
Trenutno, v času eradnje, je morda stavba res videti koi čuden betonski blok, vendar je projektant predvidel njeno estetsko vključitev v okolje. Med Domom J LA, občino in pošto bo nastal nov park z drevesi, klopmi, razsvetljavo vse do pontonskega mosta in rfekaj asfaltnimi potmi za sprehode.
Do konca septembra bo izdelana maketa celotnega objekta in okolja. Najprej bo na vpogled delegatom občinske skupščine, nato pa jo bodo razstavili tudi za občane.
SLAVJE NA KARLOVCIH
V nedeljo, 19. septembra dopoldne, bo na Karlovcih pri Hmeljniku proslava v čast 34-Ietnice ustanovitve železniškega rajonskega komiteja in 33-letnice ustanovitve železniške brigade. Za udeležence proslave je zagotovljen prevoz izpred novomeške železniške postaje med 8. in 8.30 uro.
Začetek politične jeseni
Kritika komiteja Knjigotisku, ker se izmika integraciji z Doienjskim listom — Dve specializirani konferenci
Scptembrsko-oktobrski delovni načrt novomeškega partijskega komiteja obeta razgibano politično jesen. Okvirne naloge so zajete v štirinajstih točkah, v tem času pa se bo začel tudi teden Komunista.
Dve seji lx> komite pripravil skupaj z OO ZK zdravstvenega doma in Straške krajevne skupnosti, sam pa bo obravnaval, ocenjeval in spodbudil ustrezne akcije v gospodarstvu (na podlagi devetmesečnih podatkov), dal pod lupo zasebno obrt, politični predavateljski aktiv in občinsko politično šolo, stanje v občinski upravi, kadrovsko politiko in podobno. Do 5. oktobra bo komite pripravil partijsko konferenco o kulturni dejavnosti v občini.
SMO OPRAVILI IZPIT?
Danes bo v veliki dvorani občinskega sveta Zveze sindikatov Novo mesto konferenca, na kateri bo sindikat predvsem politično ocenil javne razprave osnutka zakona o združenem delu in usmeritev za nadaljnje naloge s tem v zvezi. Šlo bo za preverjanje dogovorjenih akcij, za. ugotavljanje uspehov in pomanjkljivosti.
v oktobru pa tudi posebno konfe-rcnc-9 o kmetijstvu, pri čemer bodo problematiko obravnavali v luči novega zakona o združenem delu.
Mnenje o nekaterih zadevah iz tega programa je komite izrekel že na seji 7. septembra. Ugodno je ocenil vpis cestnega posojila ter zavrnil za nesprejemljivo obnašanje podjetja Knjigotisk v prizadevanjih za integracijo s CZP Dolenjski list Komite je sprejel izhodišča, kakor jih je za to povezovanje pripravil Dolenjski list, za nadaljnjo akcijo v Knjigotisku pa je zadolžil sindikat.
KMALU BO AVTUBUS
Občani Šmihela pri Žužemberku se zavzemajo za usposobitev dela lokalne ceste iz Poljan za avtobusni promet. Lotili sc bodo razširitve ovinkov, pripravljalna in začetna dela pa so se že začela. V pomoč jim bo priskočila tudi krajevna skupnost s kompresorjem in minerjem, v akciji pa sodeluje še žužem-berška šola, da bi se otroci iz Šmihela lahko vozili v šolo in domov. Avtobusna proga je za šmihelskc šolarje zdaj tembolj potrebna, ker sc bodo nekateri prešo-lali na Dvor.
M. S.
Novomeška kronika
NOVE IZKOPANINE je naslov razstave, ki so jo prejšnji teden odprli v Dolenjski galeriji v organizaciji Kluba novomeških študentov.
ODKAR IMAMO NOVO ŠPORTNO DVORANO, imamo v našem mestu tudi veliko gostovanj, tako domačih kot tujih. V sredo, 8. septembra zvečer, je nastopila tudi skupina Copa Rio, ki je pred številnim občinstvom pokazala brazilske plese in glasbo.
RODILI STA: Slavica Popadič z Nad mlinov 23 - Tino in Irena Pirnar iz Volčičeve 5 - Andrejo.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI so tudi pretekli teden prišli na transfuzijsko postajo. Kar 55 občanom gre zahvala za darovano kri, med temi je bilo 17 zaposlenih iz Novoteksa 11 iz Krke, 9 iz Novolesa, 7 iz IMV in 11 drugih.
TRŽNICA JE BILA v ponedeljek, 13. septembra, dobro založena, vendar le v zgodnjih jutranjih urah. Dobiti je bilo kumare po 8 din, peso po 12 din, korenje po 16 din, endivijo po 16 din, radič po 20 din, papriko po 12 din; zelje po 6 din, bučke po 8 din, paradižnik po 10 din in krompir po 4 do 6 din kg. Slive so veljale 10 din, hruške 13 din, jabolka 7 do 15 din in gobe štorovke - 10 din kupček.
Ena gospa je rekla, da se je prav bala za svojega sina, ki je šel v soboto za pol dneva na Otočec, kjer so igrali rock ansambli, pa je prišel živ in cel domov. „Sem mislila, da bo kraval, pa je bilo menda bolj mirno, kot na kakšni vaški veselici,“ je rekla.
Kolinska
Kolinska Ljubljana, TOZD za predelavo krompirja na Mirni na Dolenjskem, je dopolnila svoj osnovni proizvodni program z izdelki instant otroške hrane pod skupnim imenom BEBI.
Kolekcija BEBI zejema zdrobove kosmiče, zdrobove kosmiče s kakavom in riževe kosmiče. V kratkem pa bodo poslali na tržišče tudi zdrobove kosmiče z mešanim sadjem.
BEBI dodatki pomenijo velik napredek v prehrani otrok kot dopolnilna prehrana. Tudi starejši bodo radi segli po kolekciji BEBI, saj so tudi zanje zdrobovi in riževi kosmiči lahko okusna popestritev prehrane.
Izdelki BEBI so mnogo bolj kvalitetni kot pa sam zdrob ali \riž, saj so obogateni z vitamini in drugimi dodatki, ki so potrebni otrokom in odraslim.
Pri kuhanju kravje mleko izgubi svoje kvalitetne sestavine. Prav z dodatki BEBI pa ponovno vrnemo mleku njegovo vrednost in še več — celo oplemenitimo njegovo vrednost.
Kolekcija BEBI je tudi zelo praktična, saj odpade kuhanje. Pri vseh vrstah mešanico raztopimo v toplem mleku. Hitra priprava je dobrodošla zlasti zaposlenim materam v mestih in na podeželju. Zaradi praktič-
nosti priprave je kot nalašč tudi v vzgojnovarstvenih zavodih in otroških bolnišnicah.
Vse mešanice BEBI smemo pričeti uporabljati pri otrocih od 3. meseca starosti dalje, ko že jedo polno mleko, in to na stekleničko. Kosmiči kot kaša pa se kasneje že lahko uporabljalo kot samostojen obrok.
Kosmičev ni priporočljivo uporabljati pri otrocih, ki so nagnjeni k debelosti. Previdnost pa je potrebna tudi pri rahitičnih otrocih. V takih primerih je potrebno, da se matere posvetujejo z zdravnikom v posvetovalnici.
Posebno dobrodošla je kolekcija BEBI pri slabotnih otrocih.
Vse priznanje gre KOLINSKI, saj je s kolekcijo BEBI storila korak naprej pri prehrani otrok.
Da bi se mamice lažje odločile za nakup ene ali druge vrste kosmičev BEBI, ki jih bodo dajale svojim malčkom, in da bo odločitev lažja, ko bodo stale pred trgovinskim pultom, navajamo osnovne značilnosti posameznih vrst kosmičev:
BEBI ZDROBOVI KOSMIČI
a) Priprava zdrobove kaše za v stekleničko:
V 2 dl prekuhanega toplega mleka vmešajte 10 — 12 g (dve
veliki jušni žlici) zdrobovih kosmičev. Dodajte po okusu sladkor in obrok je pripravljen. Vsak obrok je potrebno pripraviti na novo!
b) Priprava zdrobove kaše:
1. 2 dl prekuhanega toplega mleka zlijte na krožnik.
2. Vmešajte 20 g (4 velike zvrhane jušne žlice) zdrobovih kosmičev. Po okusu dodajte sladkor in obrok je že pripravljen.
Glavne sestavine so: pšenični zdrob, pšenična moka, škrob, sladkor, vitamini.
100 g zdrobovih kosmičev vsebuje:
vitamina B(	0,7	mg
vitamina B2	0,8	mg
niacina	8,0	mg
železa	12,0	mg
fosforja	210,0	mg
etilvanilina	20,0	mg
askorbinske kisline 45,0 mg
BEBI ZDROBOVI KOSMIČI S KAKAVOM
a) Priprava zdrobove kaše za v stekleničko:
V 2 dl prekuhanega toplega mleka vmešajte 12 - 14 g (2 veliki jušni žlici) kosmičev.
Dodajte sladkor po okusu (1 kavno žličko) in obrok je že
Pakirnica BEBI proizvodov na Mirni na Dolenjskem (Foto: J. Saje)
Prehrambna industrija Ljubljana - TOZD Mirna na Dolenjskem
ZA ZDRAVJE IN VESELJE VAŠEGA OTROKA
mleka vmešajte 20 g (3 — 4 velike jušne žlice) riževih kosmičev. Po okusu dodajte sladkor (2 kavni žlički) in obrok je pripravljen.
Riževi kosmiči pri dietah — po posvetu z zdravnikom in po njegovem navodilu:
a) V 50 ml prekuhane mlačne vode dajte. 4 kavne žličke riževih kosmičev, premešajte, da se razpuste, in dolijte 150 ml prekuhane vroče vode. Ponovno premešajte, precedite, sladkajte s saharinom, ohladite na telesno temperaturo in ponudite.
Navedeni način priprave riževih kosmičev se priporoča kot prehodna prehrana med dietično hrano pri driskah in prehod na normalno hrano.
b) Riževe kosmiče, pripravljene na vodi ali mleku, priporočajo pri vnetju prebavil odraslih in otrok ter kot lahko prebavljivo hrano.
c) Riževi kosmiči ne vsebujejo gliadina. Zato pripravljamo riževe kosmiče kot samostojno jed za bolnike s kronično drisko. Uporabljamo jih kot zakuho in kot dodatek pri pripravi jedi tem bolnikom.
Riževi kosmiči so še posebno priporočljivi pri kroničnih driskah, ki vodijo v podhranjenost, in pri otrocih in odraslih, ki so alergični na škrob žitaric.
Glavni sestavini:	riž,	vita-
mini.
100 g riževih kosmičev vse-
buje:
beljakovin	7,1	g
maščob	0,86	g
ogljikovih hidratov	85,5 g
kalorij	396
vitamina Bi	0,7	mg
vitamina B2	0,8	mg
niacina	8,0	mg
S tem zapisom smo želeli opozoriti mamice na prednosti proizvodov BEBI. Trgovcem pa naj bo to spodbuda, da bodo imeli v svojih trgovinah vedno primerno zalogo BEBI tako v mestih kot na podeželju, da ne bodo morale mamice tekati od trgovine do trgovine in iskati BEBI proizvode za svoje malčke. Zastonj bodo vsa prizadevanja proizvajalca Kolinske in njenih strokovnjakov, če ne bo trgovina šla v korak z njimi. BEBI naj bo dostopen vsem za zdravje in veselje naših otrok!
EPDL- JANKO SAJE
pripravljen. Vsak obrok pa je potrebno pripraviti na novo!
b) Priprava zdrobove kaše:
1. 2 dl prekuhanega toplega mleka zlijte na krožnik.
2. Vmešajte 25 g (3 — 4 velike jušne žlice) kosmičev. Dodajte sladkor po okusu (1 — 2 kavni žlički) in obrok je pripravljen. Glavne sestavine: pšenični zdrob, pšenična moka, kakav, škrob, sladkor, vitamini.
100 g zdrobovih kosmičev s
kakavom vsebuje: vitamina Bi	0,7	mg
vitamina B2	0,8	mg
niacina	8,0	mg
fosforja	250,0	mg
etilvanilina	20,0	mg
askorbinske kisline 45,0 mg
BEBI RIŽEVI KOSMIČI
a) Priprava riževih kosmičev za v stekleničko:
V prekuhano toplo mleko vmešajte 4 - 6 g riževih kosmičev (ena kavna žlička je 1,5 g). Dodajte 7,5 — 10,0 g sladkorja (1 kavna žlička sladkorja je za 5 g), ohladite na telesno temperaturo in dajte dojenčku.
b) Priprava riževih kosmičev kot kaša:
V 2 dl prekuhanega toplega
V	soboto, 18. septembra, slavi 90-letnico obstoja sevniška Kopitarna, najstarejša tovarna v kraju. Danes šteje ta kolektiv 270 delavcev. Poleg osnovne proizvodnje kopit iz lesa izdelujejo plastična kopita, pete, rolete, ko ni sezonskega povpraševanja, tudi napenjače in razte-zače.
Vrednost letošnjega celotnega dohodka, doseženega v prvem polletju, znaša 30,78 milijona dinarjev (v istem obdobju lani 25,2 milijona), med izvozniki je Kopitarna v občini na tretjem mestu z 2,97 milijona dinarjev (porast v primerjavi £ z lani za skoraj trikrat).
Žal, zgodovinsko še ni zanesljivo ugotovljeno, komu pripada prvenstvo v izdelovanju sevniških kopit: domačinom ali tujcem iz Nemčije. Nekateri podatki govorijo v prid trditvi, da je bil avtor sevniških kopit naše gore list. Neposredni mejaš Kopitarne Karel Jeler se namreč spominja, da je kopita izdeloval predhodnik po imenu Škofca, ,ki je bil celo njegov daljni sorodnik. Kopita je izdeloval seveda silno preprosto: primerne kose lesa je obtesal s sekiro na ročni stružnici in jih nato še ostružil. Takrat še niso delali razlike med desnim in levim čevljem in seveda tudi med kopitom za eno ali drugo nogo.
Podobno kot mojškre še marsikje po vojni so takrat po vaseh hodili potujoči čevljarji, samostojne čevljarske mojstre 10 so premogli le trgi in mesta. Potujoči čevljar je bil obenem
tudi kopitar. Ko se je z vso ropotijo začasno nastanil pri kakem kmetu, je najprej izmeril stopalo gospodarju, iztesal „ko-pito" zanj, naredil obuvalo, nato pa ga je zmanjševal za ostale člane družine in služinčad.
ZAČETKI TOVARNE
V	MLINU
Nič nenavadnega, da so kopita, narejena v nekdanjem mlinu septembra 1886, kjer sta brata Winkle začela na industrijski način pri nas lomiti to idilično tradicijo izdelovanja kopit, šla v prodajo za med. Surovin, kakovostne bukovine in gabra, je bilo v bližini in okolici dovolj, ravno tako tudi delovne sile, saj je Sevnica imela le majhno usnjarno. Sprva je bilo v Wink-lejevi delavnici zaposlenih le 25 delavcev, podjetje pa se je jelo izredno hitro razvijati in je imelo kmalu zaposlenih 100 delavcev. V svoji stroki so brž prevzeli prvenstvo v tedanji avstro-ogrski monarhiji. Delavci od tega razmaha niso dosti imeli, kruh je bil skromen, za dolg delavnik so prejemali le skromno plačilo. Z žulji sevniških in okoliških delavcev se nista opomogla le brata VVinkle-ja, temveč vsa rodbina: brata iz Sevnice sta -ves čas z lesom in tudi denarjem zalagala tovarno v nemškem Altenstadtu, ki se je razvila v sodobno tovarno; da kateri od otrok te kopitarske rodbine ne bi bil brez tovarne, so spravili na noge še eno v Milanu in na Švedskem.
Stroj za izdelavo plastičnih kopit. (Foto: Marko Klinc)
NOČNASTRA2A
V	PARTIZANE
Zanimivost tega kapitalističnega razvoja Kopitarne v Sevnici med obema vojnama je bila tudi v tem, da so se nemški lastniki naravnost trudili, da kateri od domačinov ne bi obvladal kaj več kot posamezno delovno fazo. V začetku septembra leta 1944 je skoraj vsa nočna straža iz tovarne krenila v partizane. Takrat se je tudi ohladila tovarniška lokomobila, dokler je niso ponovno zakurili 11. junija 1945, tokrat v svobodi.
UDARNIŠKO DELO
Zastarela tovarna je v času povojne izgradnje domovine imela velike planske obveznosti. Delavci so se marsičesa lotili udarniško, od tiste še mnogim delavcem in celo Ljubljančanom trpko izkušene „konzerva-cije" hlodov v ribniku do praznjenja vagonov, prevoza lesa iz železniške postaje v tovarno, polnjenja in praznenja sušilnic in pod. Za preskrbo Beograda so se takrat pri železniškem mostu na Savi sestavljali splavi, ker v prvih dneh svobode ni bil mogoč drugačen prevoz. Eden od prvih administrativnih vodij Kopitarne po osvoboditvi je bil dr. Avguštin Lah, sedanji podpredsednik slovenskega izvršnega sveta.
DOBRODOŠLE LASTNE IZBOLJŠAVE
Cokle - priljubljena obutev za staro in mlado.
nem v ničemer ni več podobna častitljivi predhodnici. Pravzaprav je težko prepoznati celo njeno okolico na slikah iz prejšnjega stoletja, kar najzgovorneje dokazuje razvoj, ki ga je naredila tovarna in z njo mesto. Nekaj od nemih prič starosti tovarne, stare stavbe, je bilo odstranjenih ob zadnji rekonstrukciji pred leti. Kopitarski stroji se v državi v glavnem ne izdelujejo, vendar v preteklosti vseeno niso bili slepo odvisni od uvoza strojne opreme, preneka-tera domiselna rešitev se je porodila med samimi delavci. Pod spretnimi rokami delavcev v lastni mehanični delavnici so nastali tudi pravcati stroji, da o skrbnem vzdrževanju zahtevnih uvoženih strojev ne govorimo. Ravno to je mnogo pripomoglo k večji produktivnosti in tudi konkurenčnosti pri ceni izdelkov, saj držijo v svoji stroki ves čas vodilno mesto v državi. Z modernizacijo proizvodnje so močno izboljšali delov te pogoje v tovarni, tako da Marsikateri upokojenec ob tradicionalnih obiskih tovarne ob tolikšnem napredku zadovoljno ugotavlja: ,y taki tova ,i je danes šala delati, če se spomnim na težavne delovne razmere nekoč!"
PLASTIČNA KOPITA
izdelava plastike je segla tudi v kopitarstvo. V Sevnici so se v tem poskusili leta 1975. Poleg uvožene opreme se je obneslo
čnih polizdelkov, izdelano v lastni mehanični delavnici. Leta 1956 se je začela proizvodnja pet. Pri tem pa se je pokazala vsa muhavost mode. Ženske pete so tako tanjšali (moda koničastih čevljev in pet), da leseni deli niso zdržali, zato je bilo treba izdelovati aluminijaste nastavke, ker pa tudi ti niso zdržali, so morali delati celo medeninaste. Ko se je moda
vendarle odvrnila od te skrajnosti, so izdelovali celo pate z jeklenimi podaljški.
V	tovarni so pričeli izdelovati tudi leseno obutev, znane cokle. Potrošnja kopit, glavnega proizvoda tovarne, je zaradi modnih sprememb hudo sezonskega značaja, zato so se zaradi stalnosti delovnega procesa ’ predvsem pa izkoriščanja surovin, v tako imenovanih „mrtvih sezonah" usmerili tudi ria razna izvozna naročila, npr. napenja-čev za obutev za Anglijo in Ameriko.
90-letna preteklost tovarne je polna raznih dopolnilnih dejavnosti. Ravno v času planskega gospodarstva so v tovarni izdelovali toliko stvari (celo lesene valjarje, kladiva za meso, metli-šča), da je to pomenilo hudo breme za vse zaposlene. Med * pomembnimi dejavnostmi tovarne v preteklosti je bilo tudi žagarstvo (parna žaga v Sevnici in vodna v Dolenjem Boštanju, od koder je mesto dobivalo celo prvo elektriko). Nekdanja parna žaga se je dokončno odcepila od Kopitarne leta 1973. Žila-vost kolektiva pa se kaže tudi v tem, da niti ta odcepitev ni zmanjšala vrednosti družbenega brutoprodukta tovarne. Ta izpad so takrat v glavnem nadomestili z razširitvijo tržišča na dopolnilne proizvode, predvsem na leseno obutev.
ep-DL M. KLINC
Današnja Kopitarna v glav- tudi orodje za vlivanje plasti- V gradbeništvu so plastične rolete uspešno nadomestile lesene.
tovarna kopit, pet, rolet in ostalih izdelkov
m • y
'j ^ p
tedensK6le
IMi
Četrtek, 14. oktobra - Nedeljko Petek, 15. oktobra - Terezija Sobota, 16. oktobra - Hedvika Nedelja, 17. oktobra - Ignac Ponedeljek, 18. oktobra - Luka Torek, 19. oktobra - Etbin Sreda, 20. oktobra - Irena Četrtek, 21. oktobra - Uršula
LUNINE MENE
16. oktobra ob 9.58 uri - zadnji krajec
ČRNOMELJ:	17.	9.	ameriški
barvni film Detektivi iz Harlema. 19. 9. japonski barvni film Trdnjava
prev«
km. Franc Potočar, DoL Polje 5,
smrti 22. 9, nemški barvni film Izposojena zaročenka.
KOSTANJEVICA: 18. 9. ameriški film Neznani zaščitnik. 19. 9. ameriški film Prepad za Romela.
KRŠKO: 18. in .19. 9. jugoslovanski film Sarajevski atentat. 22. 9. ameriški film Lev med gangsterji.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 17. do 19. 9. ameriški film Mladi Frankenstein. 19. 9.'ameriški film -matineja Sinovi pustinje. 20. in 21. 9. italijanski barvni film Tudi angeli jedo fižoL 22. in 23. 9. francoski barvni film Močnejši od straha.
RIBNICA: 19. 9. domači barvni film Pomladni veter.
SEVNICA: 22. 9. ameriški film Rdeči gusar.
ŠENTJERNEJ: 18. in 19. 9. film Kaliber 9.
TREBNJE: 18. in 19. 9. ameriški barvni kriminalni film Ubijte Sharlea Warricka. 22. 9. ameriška akcijska drama Odrešitev.
OS
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO žensko, ki bi pazila dva otroka na domu. Možna izmenična zaposlitev v Novolesu v Straži. Naslov v upravi lista (2706/76).
NA SVOJEM domu iščem v dopoldanskem času varstvo za 8-meseč-no punčko. Ražen, Kristanova 5, Novo mesto.
IŠČEM žensko za varstvo otroka v dopoldanskem času v Mirni peči.
-Naslov v upravi lista (2729/76).
SPREJMEM samostojnega mizarja, prednost vozniško dovoljenje. Zaslužek 20 do 25 din na uro, nastop takoj, samsko stanovanje zagotovljeno. France Merjasec, reklamni atelje Ljubljana, Šent-vid-Gunclje, Štrukljeva 17, telefon (061)51-641.
STANOVANJA
PRODAM trisobno komfortno stanovanje v strogem centru Novega mesta, ki bi bilo takoj vseljivo. Ponudbe na naslov: N. Levičnik, 41000 Zagreb, M. Tmine 4.
MLADA DRUŽINICA išče v Novem mestu ali okolici garsonjero ali sobo z možnostjo pranja. Ponudbe pod „CENA NI VAŽNA" ali na telefon 21-319.
Motorna vozila
PRODAM dobro ohranjeno lado, letnik 1972. Informacije na telefon 21-681.
PRODAM ŠKODO 110 L. Ogled v dopoldanskem času. Mala Cikava 6, Novo mesto.
UGODNO prodam tomos cross 50 junior in tomos avtomatic, oba stara eno leto. Cegelnica 22, Novo mesto.
PRODAM avto Zastavo 101 (nova), karambolirano, prevoženih 1.600 km. Fti Straža.
PRODAM neregistrirano škodo, letnik 1969. Možno tudi po delih. Milan Pribanič, Občice 20, DoL Toplice.
PRODAM zastavo 750, letnik 1972. Ogled v soboto. Naslov v upravi lista (2747/76).
UGODNO prodam osebni avto Fiat 124 special, letnik 1970. Anton Rešetič, Sela pri Ratežu 1, Brusnice.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1975. Naslov v upravi lista (2696/76).
PRODAM dva mopeda (brez izpita in z izpitom). Mirko Mohar, Smolenja vas 61, Novo mesto.
SPAČKA, 70 letnik, registriran do februarja 1977, potreben manjšega popravila, prodam za 7.000 din. Skalickijeva 2, Novo mesto-Grm.
SPAČEK 2 CV 6, april 75, prodam. Matija Jež, Kristanova 28, Novo mesto.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1975, prevoženih 21.000 km. Informacije po telefonu (068) 84-522 do 14. ure.
PRODAM RENAULT 10 in prinza 1000 po delih, ob nedeljah dopoldne. Franc Majcen, Vrh 25, Šentrupert
PRODAM ŠKODO, letnik 1970, registrirano do julija 1977. Jože Matoh, Mirna peč 40.
PRODAM avto Zastava 101, letnik 1974. Cena 45.000 din. Naslov v upravi lista (2719/76).
UG6DNO PRODAM zastavo 750, letnik 1973. Jože Dornik, Drnovo
PRODAM ZASTAVO 1100, letnik 1974 ali zamenjam za zastavo 750. Naslov v upravi lista (2734/76).
PRODAM
PRODAM oljno peč EMO 6. Ogled po 15. uri na Zagrebški 4 a, pritličje levo.
PRODAM nov obračalnik Maraton za BCS, prešo za stiskanje grozdja in 3 tridelna rabljena okna. Alojz Potočar, Dol. Kamence 27, Novo mesto.
PRODAM kravo, brejo 6 mesecev, in junca (oba znata voziti), ročno slamoreznico in zimska jabolka. Naslov v upravi lista (2733/76).
PRODAM 5 let staro kravo z 10 dni starima dvojčkoma. Anton Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje.
GRUNDIG avtoradio, nov, poceni prodam. Informacije na telefon 22-749.
PRODAM ostrešje za zidanico in nov 750-litrski sod. Viktor Rataj, Dolenja vas 6, Otočec.
PRODAM termoakumulacijsko peč. Bojan Pavlič, Gotna vas 26, Novo mesto.
PRODAM plinsko peč in kavč. Štrumbelj, Ragovska 16, Novo mesto. Ogled od 18. ure naprej.
PRODAM vinski sod (1500 litrov), star 8 let Anton Urbas, Cankarjeva cesta 22, Metlika.
PRODAM 2.000 kosov rabljene strešne opeke. Koštialova 39, Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno 1600-litrsko hrastovo kad po ugodni ceni Alojz Čebular, Škofje 8, 61296 Šentvid pri Stični
UGODNO prodam opremo za spalnico in kuhinjo. Informacije na telefon 22-941.
UGODNO prodam nesestavljeno enodružinsko montažno hišo. Naslov v upravi lista (2759/76).
PRODAM kravo, staro 5 let, brejo 4 mesece. Naslov v upravi lista (2697/76).
PRODAM menjalnik in druge dele za škodo 1000 MB. Tadič, Ragovo 3, Novo mesto.
PRODAM 7 arov grozdja na trti (šmarnica) ter jabolka bobovce na drevju. A. Bakšič, Koroška vas 4, Stopiče.
PRODAM večjo količino jabolk. Peter Murgelj, Jablan 30, Mirna peč. Prodam tudi novo harmoniko Planinka.
POCENI prodam menjalnik in motor za zastavo 750 zaradi karamboliranega prvega dela. Franc Mlakar, Zalog 20, Škocjan. Ogled je možen vsak dan.
PRODAM sod (20 hi) in krompir cvetnik. Franc Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec.
PRODAM žagana drva. Janez Medic, Drska 48, Novo mesto.
KOMPLETNO sklopko in vodno črpalko za opel kadet prodam. Telefon 22-161.
PRODAM novo diatonično harmoniko. Jože Kavšek, DoL Težka voda 21, Stopiče.
TEHNIČNO enciklopedijo Leksikografskega zavoda Zagreb, 5 zvezkov, prodam. Volčičeva 26, Novo mesto.
PRODAM mlin za sadje. Anton Mrhar, Paderšičeva 11, Novo mesto.
VRATA s podbojem, široka 85 cm, rabljena, prodam. Naslov v upravi  3/76).
34, Leskovec pri KrSKem.
PO . UGODNI CENI prodam motorno kolo Jawa CZ 175 ccm, registriran do junija 1977, in
Krškim. Voda, elektrika v zidanici, dostop z vsakim avtomobilom. Cvetličarna Franc Klobasa, Brežice (samo dopoldan).
PRODAM tri zazidljive parcele za vikend z vinogradom. Elektrika na parceli. Marija Čulina, Doblič ka gora 4, Črnomelj.
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst popusta!
DELAVEN FANT s podeželja (29/172), s čisto preteklostjo, dobro situiran, želi spoznati sebi primerno dekle od 20 do 22 let zaradi poroke. Zaželene resne ponudbe s sliko. Pbnudbe oddajete v upravi Dolenjskega lista (2731/76).
SEM VDOVA s pokojnino, stara 60 let in grem za gospodinjo, če si osamljen, nealkoholik in brez vseh obveznosti. Naslov v upravi lista (2736/76).
V NEDELJO, 12. septembra 1976, sem med potjo Ratež-Hrušica izgubil priključek z jermenico. Prosim poštenega najditelja, naj jo vrne Jožetu Srebrnjaku iz Hrušice 24, Stopiče.
[^OBVESTILA ■
ZORANOVI MAMI iz Gor. Kame-nja želijo za 50. rojstni dan, da bi praznovala še veliko zdravih let v krogu svoje družine. Vsi njeni!
DRAGI SESIRI, teti in svakinji MICI BERKOVI iz Gabrijel pri Krmelju iskreno čestitajo za njen visoki jubilej — osemdeseto obletnico življenja - njene sestre in bratje z družinami, nečaki in nečakinje s svojimi malčki ter ji želijo mnogo zdravja in še vrsto let bivanja med njimi
DRAGI mami MARIJI CESAR iz Dolenje vasi pri Otočcu želi za njgn 82. rojstni dan veliko sreče v nadaljnjem življenju Mimi z dru-
um
tfcr^
OPOZARJAM CVETKO SMUKO-VIČ, Ganglova 14, Metlika, naj preneha govoriti neresnične besede o meni in moji ženi, ker jo bom drugače sodno preganjaL Stane Mušič, Metlika, UL 1. maja 4.
LUDVIK AVSEC, Goriška vas 20, Škocjan, prepovedujem pašo živine po travniku pod Poljanami Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ROLETE, LESENE IN PLASTIČNE, IZDELUJE RO-LETARSTVO PETERKA -BARDORFER - BLEJ-ČEVA 25, MENGEŠ
8l
KUPIM
500 kg grozdja, kraljevine in žametne črnine. Peterlin Šegova 39, Novo mesto, teL 22-612.
POSEBNA ŠOLA Novo mesto se prisrčno zahvaljuje za znesek 500,00 din namesto venca za pok. pomoč. glav. direktorja ZO PTT tov. Borisa Juvana iz Novega mesta.
ANTON MAVRETIČ iz Boldraža se lepo zahvaljuje dr. Moteli za uspešno opravljeno operacijo, prav tako pa tudi dr. Janžeko-* viču, dr. Goraniču, vsem ostalim zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu. Vsem prisrčna hvala za vso skrb in nego.
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila mama, sestra in stara mama
FRANCKA VOLČJAK
Brezje št. 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, puuaijeiii. vence, cvetje ter izrečeno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Vodniku za obiske na domu, pevcem iz Brusnic in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ter župnikoma za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: mož Janez, hčerke Fani, Micka in Pepca z družinami, Tončka, sin Jože, brat in sestre ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
JOŽEFE GORIŠEK
iz Dol. Stare vasi, Šentjernej
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence. Posebna zahvala tovarni Iskra Novo mesto in Iskri Šentjernej za podarjene vence. Posebno se zahvaljujemo družini Zagorc za izkazano pomoč in župniku za opravljeni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastitli njeno zadnjo pot.
Žalujoči: mož Anton, sinovi Tone z ženo, Janez, Jože, Martin z družinami, hčerke Ivanka, Jožica, Mimi z družinami in hčerka Tončka, sestre, brat ter drugo sorodstvo
registriran do junija 1 'in, in čelado. Kramarič, Šmarješke Toplice.
lista (272
POSEST
PRODAM stanovanjsko hišo v romskem naselju z nekaj sadnega vrta na Rupojč vrhu. Ignac Hrovatič, Stranska vas 50 (Ruperč vrh), Novo mesto.
ZARADI selitve prodam vinograd z zidanico, sadnim vrtom in stanovanjem, star 5 let na Dunaju nad
ZAHVALA
Ob hudi izgubi ljubljene žene, mame, babice, sestre in tete
ANE CVELBAR
iz Kočevja, Ljubljanska 47
se ob boleči izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Avto Kočevje za darovano cvetje ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in jo tako polnoštevilno spremili na njeni zadnji poti Se posebno se zahvaljujemo tov. Eriki in Franciju Miklič za neizmerno pomoč v težkih trenutkih. Prav tako lepa hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Polde, hčerka z družino, mama, sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Kočevje, Kranj, Perudina, Sečje selo, Kostanjevica, Celje
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame in stare mame
ANTONIJE
ŠALI
iz Kočevja
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, .nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti Iskrena hvala sosedom, prijateljem, znancem, delavkam iz Trikona in kolektivu osnovne šole Dobrava. Hvala godbi in župniku.
Žalujoči: hčerka Silva z otrokoma in hčerka Metoda z družino
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 73. letu starosti zapustila naša ljubljena mama, tašča in stara mama
TEREZIJA KOSMAČ
s Trške gore 27 pri Krškem
Prisrčno se zahvaljujemo vaščanom, posebno najbližjim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali ter darovali vence in cvetje. Posebna zahvala tudi dobri sosedi Tomčevi ter družini Mavsar za vso pomoč v najtežjih dneh.
Žalujoči: hčerka Gelca z možem, sinovi Roki, Franci in Žani z družinami, vnuki ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše skrbne, dobre žene in mame
ANE
SLAK
roj. BARBO iz Jordan kala 4 pri Mirni peči
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjeno cvetje ter izrečena sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju za pomoč v bolezni kolektivom za podarjeno cvetje. Hvala tudi župniku in pevcem ter vsem tistim, ki sojo pospremili na zadnji poti
Žalujoči: mož Matija, otroci: Marija, Stane, Anica, Lojze, Jožica, Vida, Matija, Tone, Kristina in Jelka
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
ANTONIJE ROZMAN
Nad mlini 27, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna hvala kolektivu Novomontaža Novo- mesto, druž. Kordiš in Mrgole in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Boris in drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SŽDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Barteli, Marjan Bauer (urednik Priloge), Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva v naprej - Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in udsl
tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JURIJA ROGINE
iz Stare lipe pri Vinici
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so pokojniku darovali cvetje in vence. Posebna hvala Združenju samostojnih obrtnikov Črnomelj za darovani venec. Zahvaljujemo se pljučnemu in internemu oddelku ter strežnemu osebju splošne bolnišnice Novo mesto ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Neža, sin Bogdan z družino, hčerka Angela z družino, sin Jure z družino, sin Lojze z družino ta* sin Miko z družino iz Kanade
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA VOLKA
krojača s Čateža ob Savi
se iskreno zahvaljujemo garniziji v.p. 3363 Cerklje za denarno pomoč in vence, vsem pripadnikom JLA za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti ter govorniku za poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo sindikatu in civilnemu delovnemu kolektivu JLA za vence in tolažilne besede. Zahvaljujemo se sosedoma Antonu Agrežu in Andreju Ošterbenku za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, kakor tudi kolektivu Dolenjskega lista iz Novega mesta, kolektivu Slovina iz Brežic, kolektivu Restorana iz Bregane za vence in udeležbo, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vence in cvetje ter za tako številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem lepa hvala!
Žalujoči: žena Martina, hčerka Erika z družino, hčerka Fanika in sin Rafko z družino
TELEVIZIJSKI
SPORED
ZAHVALA
Ob. smrti moža in nadvse ljubljenega očeta, starega očeta, strica in bratranca
JANEZA SMRKETA
iz Selške gore pri Mirni
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podaijeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vaškemu in cerkvenemu pevskemu zboru. Zahvaljujemo se tudi osebju gastroenterološke in urološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani, prav tako osebju Nlaximarketa in Manufakture v Ljubljani Prisrčna zahvala župniku za opravljeni obred in vsakomur, ki je kakorkoli počastil njegov spomin.
Globoko žalujoči: žena Marija, sin Janez, hčerke Ivanka z družino, Justina z družino in Majda
-ŠTIPENDIJE-
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA „BETI"- METLIKA
Odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko pri DO „Beti" - Metlika razpisuje za šolsko leto 1976/77 naslednjo štipendijo:
— za uk strojni ključavničar — 1 štipendija
— na visoki tehnični šoli, smer elektro — 1 štipendija
Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu DZ 1,65 v 8 dneh po razpisu na odbor za kadre, delovne in življenjske pogoje ter stanovanjsko politiko pri DO „Beti" - Metlika.
OBVESTILO STARŠEM! OSNOVNA ŠOLA MIRANA JARCA V ČRNOMLJU
obvešča starše, da bo vpisovanje novincev v 1. razred osnovne šole 20. in 21. septembra 1976 od 8. - 11. ure in od 14. — 17. ure v šoli v Loki.
Vpisovali bomo otroke, rojene v letu 1970 in v januarju in februarju 1971 .-
Prosimo starše, da pridejo k vpisu z otrokom. S seboj naj prinesejo izpisek iz rojstne matične knjige.
PETEK, 17. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zagreb) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Beograd) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zagreb) -
16.00 TV v ijpli - ponovitev (do 16.35) (Beograd) - 17.10 Križem kražem (Beograd) - 17.20 Pisani svet (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) -
18.10 Rock koncert: Mott The in jesse collin joung, barvna oddaja (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Temeljna organizacija združenega dela (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -
19.20	Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) -
20.00 Propagandna oddaja (Lj) -
20.05 Kako pa kaj oče? - barvna humoristična serija (Lj) — 20.35 Propagandna oddaja (Lj) - 20.40 Slikarske tehnike:	tempera in akvarel, barvna oddaja (Lj) - 21.10 Barvna propagandna oddaja (Lj) -
21.55 S.O.S., barvni serijski film (Lj) - 22.05 TV dnevnik
SOBOTA, 18. SEPTEMBRA: 40-letnica stavk tekstilnih in gradbenih delavcev, prenos iz Kranja (Lj) - 14.15 Državno prvenstvo v tenisu (ženske), prenos (Zg-Lj) -15.25 Nogomet Radnički (Niš): Velež - prenos (Beograd) - v odmoru propagandna oddaja -
18.05 Obzornik (Lj) -	18.20
Mozaik (Lj) - 18.25 Polcilinder ir gomoljast nos, barvni serijski film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.50 Tedenski
zunanjepolitični komentar (Lj) -
19.55 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Mož, ki je strašil samega sebe, barvni film (Lj) -
21.30 Moda za vas (Lj) - 21.40 TV dnevnik (Lj) - 21.55 625
NEDELJA, 19. SEPTEMBRA:
9.10 Poročila (Lj) - 9.15 Za nedeljsko dobro jutro: Naši zbori: Trbovlje, barvna oddaja (Lj) - 9.50 625 (Lj) - 10.30 Maupassant: Lepi striček, barvni serijski film (Lj) -
11.15 Otroška matineja (Lj) -
11.55 Mozaik (Lj) -	12.00 Reportaža Mratinje (Lj) - 12.30 Kmetijska oddaja (Beograd) -
13.15 Poročila (do 13.20) (Lj) — Nedeljsko popoldne: Pisani svet, ponovitev, Krapina 76 - posnetek, Okrogli svet, Moda za vas, Poročila (Lj) - 17.20 Dolgo, vroče poletje, celovečerni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
—	19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.05 S. Matavulj:	Beograjske povesti, barvna nadaljevanka TV
Bgd (Lj) - 20.55 1'rop oddaja (Lj) - 21.00 Skrivnosti Jadrana: Sveti Štefan - I. del barvne oddaje (Lj) - 21.25 TV dnevnik (Lj) - 21.50 Športni pregled (Lj) - 22.25 Nogomet CZ: Hajduk - reportaža (Beograd) PONEDELJEK, 20. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zagreb) - 9.00 TV v šoli (do 10 05) (Beograd) - 14.10 TV v šoli
- ponovitev (do 15.00) (Zagreb) -
17.15 Nori besednjak, barvna oddaja (Lj) - 17.30 Žuželke -serijski barvni film (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Mozaik (Lj)
- 18.15 Tehnologija dela: Odšel bom drugam (Lj) -	18.35
Odločamo (Lj) - 18.45 Mladi za mlade (Sarajevo) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55
Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 K. Klarič: Izjava, barvna drama * V Zagreb (Lj) — 21.05 Kulturne diagonale (Lj) - 21.35 Mozaik kratkega filma (Lj) - TV dnevnik (Lj)
TOREK, 21. SEPTEMBRA: 8.00 TV v šoli (Zagreb) - 10.05 TV v šoli (Beograd) - 14.00 TV v šoli -ponovitev (Zagreb) - 17.25 Vrtec na obisku: Igrajmo se knjižnico (Lj)
-	17.35 Catch Kandy, serijski
barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) -18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 TV trim test (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -
19.20	Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Aktualna oddaja (Lj) —	20.55	Barvna
propagandna oddaja (Lj) - 21.00 Grimmelshauser:	Pustolovski
simplicissimus, barvna nadaljev. (Lj)
- 22.00 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 22. SEPTEMBRA: 8.10
TV v šoli (Zagreb) - 9.00 TV v 6oli (do 10.05) (Beograd) - 14.55 Bukarešta:	Nogomet
Romunija :CSSR (do 16.45) IV. prenos - 17.10 Beli delfin - serijski barvni film (Lj) - 17.25 Rembrandt
- barvni dokumentarni film (Lj) -
17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Od zore do mraka: Vojaki z zvezdico (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Glasbeni amaterji (Beograd) -
19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) —
19.55 Propagandna oddaja (Lj) —
20.00	Film tedna: Melanholične zgodbe - barvni film (Lj) - 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov (Lj) - 21.35 Miniature: Ko slišim uro, barvna oddaja (Lj) -21.50 TV dnevnik (Lj)
Josip
Jurčič
Ta
misel, ki vsakega hudodelca na zlem potu priklepa, govore mu, da je prepozno povrniti se na pravi pot, navdajala je tudi Franceta; sklenil je biti tihotapec, glasovit in poznan po vsej deželi.
Trudni prisopo trije popotniki na vrh. Govor jim je bil že potekel, tiho so stopali po strmi stezi, vsak je zase premišljeval. Kakor moije se je bila razlila zimska večerna megla po veliki krški ravnini, ob deroči Krki tjakaj do šumeče Save. Tudi luna je priplula na nebo. Tiho je bajala po nočnem zraku zdaj čista, zdaj zopet na pol zatemnela v letečem oblaku. „Kmalu pridemo do kraja,“ govori France Ivanu, kije svoj ,bogme‘ klel med zobe, „tukaj precej v vežini se začno vinogradi; na hramih vem za suho seno, ležalo se bo prav dobro na njem. Jutri zjutraj pa vstanemo še ob noči in gremo v dolino. Tudi je varneje zjutraj začasa hoditi z Gorjancev ko pa zvečer."
,,Dobro!“ rekel je stari tihotapec.
„Ako bi nas vragi zalezovali, čakali bi nas gotovo o takem času, ko je zdajle. Saj veliko bi ne opravili, ako pridejo. Zanič so vsi štirje. Ste li videli, Ivan, kako smo jih bili oni večer ugnali * v krčmi? Povem vam na mojo dušo in na p fajmoštrovo besedo, če se tukaj na samoti snidemo, še slabeje se jim bode godilo, zlasti tisti drobtini, Peču, katerega sem že imel enkrat pod pestjo, pa sem ga premalo mehčal; popravil bom, ako se mi nastavi še kdaj.“
Hrvat se namuzne, ne reče pa ničesar. To je tudi Franceta utišilo in molče so stopali med
vinogradi, ki so se zdaj stezali navzdol zmerom gostejši.
Prišedši do velikega vinskega hrama, ustavijo se in odvržejo v podstrešku težka bremena s pleč. France prinese iz drugega ogla polomljeno lestvico, pristavi jo do male luknje nad hramom in mož za možem so zlezli trije tihotapci v suho mrvo, zarili so se in odeli si dobro utrujene ude in kmalu potem ni bilo slišati drugega okrog ko lahko pihljanje severne sapice in glasno hrčanje spečih popotnikov.
Niže v dolini pak srečamo drugo druščino. Šest možakov se je namenilo po ozkem potu v Gorjance, ne boje se noči ne mraza. Prvi v vrsti je bil majhna podoba, v raztrgano plahto zavit, naš znanec Tekmec. Ker ga je v noge zeblo skozi raztrgane podplate, stopal je jako na gosto in naglo, tako da so ga morali za njim hodeči veSkrat opomniti, naj , korači bolj tiho in golagoma. Prvi za petami mu je bil brljavi birič Spuntek, kije nosil staro, krivo, zarjavelo sabljo opasano in uklepnike v rokah. Za njim pak so še svetile graničarske puške, štiri cevi, izmed katerih je vsaka naglo smrt pretila tistemu, kdor bi se Peču in njegovim tovarišem hotel ustavljati.
„Kje pa je tisto gnezdo, v možek? “ vpraša birič Tekmeca.
„Kmalu pridemo do njega. Ko bi le tako spakovone mrazilo!** odgovori Tekmec.
„Če nas za nos vodite, mož, vržemo vas v prvo rupo, ki do nje pridemo, ali vam pa hrbet zravnamo,“ reče Peč.
„Koga? !“ togoti se Tekmec, „mene bo v kotanjo vrgel, kdo? Vrzite me, vrzite! Anti nočete imeti tožbe pri gosposki, ki bo leto in dan trpela in tako nehala, da vas bodo zaprli
Bonoči in podnevi, za kolikor bo sodba stekla, 'a, pač, botrov, to vam povem z lepo, če ste prav gospod, jaz sem že nekaterega nadelal. Kaj menite, da bi vam jaz kazal nocoj pot in skrivališče Hrvatov, ko bi se mi ne bili zamerili ti možje? “
„Kako so se vam zamerili? Ali vam ni zadosti, da ste dolžni gosposki pomagati in da obeta?''
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 19. SEPTEMBRA -10.30 Napoved programa in EPP-I. del - 10.45 Krošnjarstvo - poklic, ki je izumrl (iz cikla Šege in navade našega naroda) - 10.55 Po domače
- 11.10 Kmetijski nasveti - 11.25 EPP-II. del - 11.35 Naš razgovor (krajevna skupnost Primož) - 12.00 Za vsakogar nekaj - IZ30 Poročila
- 12.50 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa
SREDA, 22. SEPTEMBRA -
16.00 Napoved programa in EPP -16.20 Tisoč in en nasvet — 16.30 Poročila — 16.40 Po domače -16.55 Kotiček za ljubitelje malih živali - 17.05 Iz diskoteke naših poslušalcev - 17.35 Mladinska oddaja (OO ZSM Šentjanž) - 18.00 Zaključek programa
SOBOTA, 25. SEPTEMBRA -
16.00 Sobotni vrtiljak (napoved programa in pop glasba) - 16.15. EPP - 16.30 Poročila - 16.35 Smejmo se - 16.40 Svetujemo vam
- 16.50 Narodnozabavna glasba — 16.57 Melodija za slovo
z\
PROSTO DELOVNO MESTO!
ns'm	
	
plačilo
pravi birič
vam postava Špuntek.
,,Kaj? Jaz vam pomagal? “ rekel je Tekmec. „Ovbe, to ne bo nič; jaz vam že ne bom pomagal. To si izgovorim, da bom devet dobrih stopinj na strani stal, vi sami se pa mikastite in lasajte ž njimi, kakor hočete. Jaz vem, da ima tisti fante hude zobe; in skusil sem tudi že hrvaške pesti, poznam jih, le sami jih uklepajte, samo glejte spaka, da vas po nosu ne cvrknesjo, kakor so vajene.
V času od 2. do 9. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Stanislava Kodrič iz Dola — Andreja, Martina Hočevar iz Stare vasi -Tanjo, Ivanka Kastelic iz Loga -Toneta, Antonija Bratkovič iz Gabrja - Damjana, Darinka Sekula iz Jurne vasi - Natašo, Jovanka Brčina iz Črnomlja — Sladžana, Angelca Blatnik s Potoka - Borisa, Marjeta Senica iz Gorenje vasi - Boštjana, Alojzija Stupar iz Gradca — Alenko, Pavla Zivič iz Krškega - Urško, Nada Mušič iz Podzemlja - Lidijo, Marija Oguliti s Krvavčjega vrha -Boštjana, Ivica Tomažin z Gmajne — Rafaela, Milena Škarje iz Martinje vasi — Aleksandro, Dorica Turk iz Dolnje Straže - Metko, Fanika Kastelic iz Slamne vasi — Mojco, Vojka Jenko iz Orešja - Vasilija, Marija Ambrožič iz Bereče vasi -Borisa, Danica Sila iz Trebnjega -Jerneja, Ana Žugič iz Dobov -dečka, Rozina Pezdirc iz Krškega -deklico, Olga Jordan iz Ruhne vasi - dečka, Jožica Rcvinšek iz Šentjanža - deklico, Danica Benčina iz Hudcnja - dečka, Marinka Starina iz Murnie - dečka, Ivanka Papež iz Velikega Lipja - dečka in Draga Piškurič iz Metlike - deklico. -ČESTITAMO!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ
Na podlagi 109. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj objavljamo
javni razpis za delovno mesto
TAJNIKA — SSS občine Črnomelj
Kandidat za razpisano delovno mesto mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je aktiven družbenopolitični delavec z organizacijskimi sposobnostmi in da je sposoben razvijati in utrjevati samoupravne odnose na celotnem področju stanovanjskega gospodarstva;
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo in najmanj 3, 5 oziroma 8 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu ali družbenih službah.
Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj, Ul. Mirana Jarca 3, v 15 dneh po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta.
LICITACIJA!
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA export—import BRE2ICE
razpisuje licitacijo za prodajo
— 2 kamionov TAM 5000 v voznem stanju
Licitacija bo v soboto, dne 18. 9. 1976 ob 10. uri na dvorišču Strojne postaje Brežice, Šentlenart 72 (železniška postaja).
Ob priglasitvi k licitaciji morajo interesenti položiti 10-odst. polog od izklicne vrednosti.
OPRAVIČILO BRALCEM
Zaradi nujnih objav smo morali podlistek delno skrajšati, za kar se bralcem opravičujemo in se zahvaljujemo za razumevanje.
Uredništvo
'rane Tekavec
SK5««S
ip tfpifainnpvvia cpni«
Iv IIvltH IU1Iv w BIH vvIIbI
Rugljev in Tekavčev zločin, o katerem smo poročali prejšnji teden, naj bo prvi korak, da bomo učinkovito zatrli delomrzništvo in „šole zločina" ne le v Kočevju, ampak tudi drugod — Opozorila občanov naj ne bodo zaman! — Vsi
zahtevajo za zločinca najstrožjo kazen
Globoke so zorane brazde
deset strokovnih del. Razen tega mu je že januarja 1968 prvemu od mlajše generacije zdravnikov na l\>lenjskem zvezna komisija priznala napredovanje v naziv primarij.
Ves čas službovanja na Dolenjskem se razen v stroki aktivno udejstvuje še na družbenopolitičnem področju. Že pred 20 leti je bil predsednik sindikalne podružnice, zatem predsednik upravnega odbora in predsednik delavskega sveta bolnišnice, deloval pa je tudi v širšem regionalnem merilu kot predsednik zdravstvenega centra Novo mesto, predsednik sveta za zdravstvo in socialno varstvo OLO Novo mesto, odbornik občinske skupščine, v društvu rezervnih vojaških starešin kot rezervni oficir in aktivni udeleženec NOB. Za požrtvovalno in nesebično delo je bil že odlikovan z redom republike - bronastim vencem.
Ob njegovem bogatem in uspešnem strokovnem delu in javnem udejstvovanju pa primarij Adamčič ni znan le kot ugleden strokovnjak, marveč kot človek v pravem pomenu besede. Da je od prtega srca in blagih besedi, vedo tisoči bolnikov od Dolenjske, do Bele krajine in Posavja. Da je vnet smučar in uspešen vrtičkar, vedo njegovi številni znanci, kot iskrenega prijatelja ga cenijo v ožjem krogu, v družini pa velja za najboljšega očka.
S Resen in strog pri delu, a = vendar vsak hip pripravljen H na smeh in dobro besedo -1 -takega poznajo sodelavci pri-1 morija dr. Milana Adamčiča,
§ ki je te dni zajadral v = petdeseta leta. Najbrž se i tudi njemu samemu zdi kot | hip odtlej, ko je pred več = kot dvajsetimi leti prišel m B Dolenjsko in vendar se je vsa 5 ta leta nesebično razdajal § bolnišnici
| Izhaja iz Ljubljane, kjer je §j končal klasično gimnazijo in § univerzitetni študij ter leta I 1953 promoviral za doktorja 1 vsega zdravilstva. Takoj za-I tem je prišel m pripravniški | staž v novomeško bolnišni-I co, kjer dela še danes kot | predstojnik dermatovenero-I loškega oddelka. Pred krat-| kim je bil, po odhodu prof.
1 dr. Otona Bajca v pokoj,
§ imenovan za v. d direktorja | Splošne bolnišnice Novo | mesto.
= Specialistični izpit iz der-1 matovenerologije je opravil 1 že leta 1958 in tudi sodelo-= val pri ustanovitvi dermato-E venerološkega oddelka, ki je = sprva deloval v mansardnih i prostorih bivše moške bol-= nišnice s 40 posteljami Po | dograditvi nove bolnišnice se | je ta oddelek preselil in ima | zdaj sodobne pogoje za delo. i Primarij dr. Adamčič je i prispeval tudi številna stro-~ kovna znanstvena dela v strokovne revije v slovenskem in jugoslovanskem merilu, na več kongresih je imel predavanja in je objavil več
——I————miMIMIIIIIHHIIIIIIHHHIIIIHMH—nillll=
Občani Kočevja so že pred umorom 75-letne Ane Muhič opozarjali, tudi na sestankih, daje treba ukreniti kaj učinkovitega proti znanim delomrznežem, občanom, ki so po svoji krivdi brez dela, in proti tako imenovani „Sončni upravi", v katero so prištevali tudi 25-letncga Marjana Ruglja iz Mahovnika in 264ctnega l:ranca Tekavca iz Kočevja.
V „Sončno upravo41 so prištevali tiste, ki niso bili zaposleni, ki so delali včasih le priložnostno in nato ves zaslužek skupno zapili. Ti brezdelneži tudi prosijo ali izsiljujejo („Če ne daš juija, te bom nroteoel!") denar nri kinu, v gosti-
ščih in drugod. Nekateri kradejo in vlamljajo, se nedostojno vedejo itd.
Oba mlada morilca sta samska, živela pa nista v urejenih družinskih razmerah, kar pa ne more biti noben izgovor za mnoga njuna kazniva dejanja in za uboj. Mnogi žive v težkih ali še težjih razmerah, pa niso postali tatovi, vlomilci, morilci
Marjan Rugelj je bil kaznovan zaradi kraje motornih vozil, nedostojnega vedenja in pijančevanja. Letos je prišel iz zapora, kjer je je bil leto dni Prejšnji mesec sta-skupaj s Tekavcem vlomila v rudniško menzo (prežagala sta železno rešetko) in ukradla pijačo, cigarete in nekaj jedače.
Franc Tekavec je kradel že kot mladoletnik. Dekletom in ženam je
PRI DELU DVA RANJENA
8. septembra sta sc med popoldansko izmeno v tovarni Novoles poškodovala kar dva delavca. Ko je 18-letni Alojz Pavček iz Dol. Straže delal na rezkalnem stroju, se je rezalo odtrgalo in ga zadelo v roko. Stroj pa je priščipnil prste 18-letne-mu Janezu Kolencu iz Rumanje vasi med tem, ko ga je čistil med obratovanjem. Oba so odpeljali v bolnišnico.
kazal na javnih mestih ah skritih spolovilo. Zakrivil je roparski napad in bil v vzgojno-poboljševalnem oziroma prehodnem domu (!? ) in zaprt.
Gnusnega zločina, ki sta ga zakrivila, ni treba podrobno opisovati, ker je ljudem znan. Ponovimo naj le, da sta z nožem grozila 75-letni Ani Muhič, naj pove, kje skriva denar. Tepla.sta jo z desko za rezanje mesa, jo zaprla v omaro, nato spustila. Davila sta jo z rjuho in spet tepla z desko, ji metala jajca v glavo, jo udatjala z loncem, da se je zvil, in na njegovih robovih so ostali starkini lasje.
Ukradla sta 1.200 din, zapestno
Marjan Rugelj
uro, prstan in majhno ključavnico. Ko sta odhajala, sta zaslišala stok iz hiše, nakar se je Rugelj vrnil v hišo in še enkrat udaril Ano Muhič z
ŠOFERJE
MRTEV
11. septembra med 20. in 21. uro je huda prometna nesreča na Jugorju terjala življenje 29-letne-ga voznika avtobusa Jožeta Kumpa z Obrha pri Dragatušu, zaposlenega pri podjetju Gorjanci Straža. Do nesreče je prišlo, ko je 38-letni Anton Jakša iz Malin vodil konjsko vprego od Vahte proti domu. Voz je bil naložen z drvmi - vrhovino. Pri odcepu za Semič je Jakša voz ustavil, da bi zavil na stransko pot, za njim pa je pripeljal avtobus NM 159-06 in trčil v voz ter ga potisnil na lokalno cesto. Avtobus je imel prednji del močno razbit, voznik Kump pa je dobil tako hude poškodbe, da je takoj po prevozu v bolnišnico umrl.
V avtobusu so bili štirje potniki, ki so sedeli na zadnjih sedežih. Pometalo jih je sicer sem in tja, užili so nekaj strahu, vendar so vsi odnesli celo kožo.
desko za rezanje mesa po glavi Potem sta odvrgla hišni ključ, nož, desko in odšla ...
Po tem gnusnem zločinu ne le osamljene ženske, ampak vsi občani bolj zapirajo in zaklepajo hišna vrata. Tistim, ki tega ne delajo redno, pa naj zapišemo v opomin, da sta morilca Rugelj in Tekavec odšla po uboju spat v klet tretje stolpnice v Kidričevi ulici v Kočevju.
Morilca sta torej za zapahi in bosta tudi obsojena. Vendar sc občani boje, da bo „šola zločina", to je „Sončna uprava", ostala. Niti ne bo rešitev, da bi razgnali „Sončno upravo". Tako bi le
»Pokal Krka” Dolenjcem
Ribiška družina Novo mesto je v nedeljo v Kronovem vzorno pripravila ribiško tekmovanje za tradicionalni „Pokal Krka". Pomerilo se je 45 ribičev iz slovenskih, hrvaških in srbskih ribiških družin. Največ uspeha so imeli dolenjski ribiči, zmagali so med posamezniki in v ekipni konkurenci
Med posamezniki je bU prvi Novomeščan Podergajs (mlajši), za njim se je uvrstil Brežičan Gerjevič, tretji pa je bil Čmomaljčan Čop. Ekipno je zmagala črnomaljska ribiška druina (Butala, Šneler, Čop), drugi so bili gostje iz Beograda, tretji Brežičani, četrti pa Novomeščanl
Zanimivo je, da je zmagovalec v dveh urah nalovil okoli 6 kilogramov rib. Krka torej ni pusta in prazna.
Jelen z domače njive
Uplenil ga je A. Beljan
- Kar na domači njivi je 7. septembra ponoči uplenil okoli 160 kg težkega jelena-deseteraka Andrej Beljan iz Kočevja. Srečni lovec je zaposlen pri NAMI, sicer pa je doma iz Jesenovega vrta, kjer divjad naredi precej škode.
Andrej Beljan, ki je član lovske družine Banja Loka, je odšel tisti večer na lov z nekaterimi lovskimi tovariši Svetila je luna. Jelen se je prišel past kar na Beljakovo njivo. Pravzaprav je brskal iz zemlje z rogovi krompir, ki ga Beljanovi takrat še niso izkopali, in ga jedeL Lovec je imel res „dober pogled" in mirno roko. Uplenjeni jelen je bil pravilen deseterak, razen tega pa je bil razmeroma težak in masten, kar pomeni, da se je že dolgo gostil s krompirjem in drugimi dobrotami z njiv tistih redkih kmetov, ki še vztrajajo na domačijah oziroma sredi divjadi
Lovski tovariši Andreja Beljana pa so še posebno poudarili, naj zapišemo, da je bil jelen uplenjen s kroglo 7,57 mm, ki jo lovci še vse. preveč in. neupravičeno podcenjujejo.
J. PRIMC
navidezno zatrli leglo pijančevanja, prostitucije, nedostojnega vedenja, groženj, kraj, izsiljevanj itd. Kdor ne dela redno, nima denarja in se bo zato gotovo preživljal na nepošten način, ki se razteza tam od majhnih tatvin in izsiljevanj do roparskih napadov in celo uboja. Doseči bo torej treba, da bodo tudi brezposelni pijanci in delomrzneži delali; če nočejo sami, pa morajo pod kontrolo družbe. Popustljivost do brezdelnežev je slabost naše družbe. Tako le spodbujamo, naj v vrste brezdelnežev prihajajo novi člani Proti njim namreč ni učinkovitih ukrepov, dokler ne zagreše hudega zločina. Do takrat (in tudi kasneje v zaporu) pa žive na račun poštenih delovnih ljudi in občanov.
Iztok Podrgajs: po ribiških stopinjah
očetovih
Med prvimi na Kočevskem je padel tale jelen, ki ga je uplenil Andrej Beljan. Lov je bil sicer odprt že 16. avgusta, a je najbolj uspešen ob polni luni (Foto: Primc)
Albert Jaklič (desno) sprejema v Ljubljani ček za 270.000 din, ki mu ga izroča glavni blagajnik loterijskega centra.
Sreča prišla v Črni potok
Glavni dobitek loterije je šel tokrat na Kočevsko
PEKLENSKI POK NAJDBE — Dve zaporedni eksploziji sta v ponedeljek, 13. septembra, naznanili, da je ekipa za odstranjevanje življenjsko nevarnih eksplozivnih teles iz Novega mesta uničila še nekaj ostankov iz druge svetovne vojne. V globeli roškega gozda so pognali v zrak šest min italijanskega izvora za minometalec kalibra 81 mm, ki so jih dan poprej našli med svojo akcijo Straški jamaiji nedaleč od Drganjih sel ter jih, zložene v gajbico kot kumare, pripeljali na postajo milice v Dolenjske Toplice. Na posnetku: člani ekipe za razstreljevanje min si ogledujejo nevarne najdbe poleg gajbice. (Foto: I. Zoran)
300.000 din (30 starih milijonov) je zadel pri žrebanju loterije 2. septembra šofer Albert Jaklič iz Črnega potoka pri Kočevju.
Srečni dobitnik je povedal, da kupuje srečke Državne loterije in razne druge srečke že okoli 20 let, vendar doslej ni nikoli zadel nad 100 din. Vsakič kupi po eno do tri srečke, redko kdaj pa nobene.
Tokrat je kupil najprej dve srečki Potem je šel vprašat v trafiko pri pekarni v Kočevju, če je bilo že žrebanje. Prodajalka mu je rekla, da ne. Nato je kupil še eno srečko in prav ta je zadela 300.000 din.
V ponedeljek ali celo še prej so se razširile po Kočevju in okolici govorice, da jc šel tokrat glavni dobitek na Kočevsko in da ga jc dobil neki Kavran. Takrat je šel tudi Albert Jaklič pogledat v kočevsko trafiko, če morda le ni kaj zadeL Ko je zvedel, da je prav njegova srečka zadela glavni dobitek, tega niti ni popolnoma verjel. Šele v Ljubljani, ko je dobil v torek v roke ček, se jc prav razveselil, saj mu je prej vedno
nekaj govorilo, da gre lahko za pomoto.
Po odbitku davka je dobil v roke ček za 270.000 din, ki jih je takoj vložil pri Ljubljanski banki Povedal nam je, da mu bo prišel denar zelo prav, ker je spravil hišo pod streho, zdaj pa potrehuje denar za obrtniška dela in seveda za avto, saj je sedanji že star.
J. PRIMC
NEVARNI PSI SE KLATIJO
Na Doblički gori sc že dalj časa klati psica s šestimi mladiči. Psi delajo škodo po vinogradih in vrtovih ter napadajo mimoidoče ljudi Prod tremi tedni je bil o tem obveščen veterinarski inšpektor, ki naj bi po uradni dolžnosti ukrenil vse potrebno za odstranitev psov — klatežev. Kljub dvakratnemu posredovanju ni bilo ukrojeno ničesar. Ali je res potrebno, da živali najprej zbolijo in ogrizejo ljudi?
NESREČA S PETARDO
5. septembra zvečer se je na veselici na Maverlenu poškodoval 2CMetni Jože Kovačevič s Stražnjega vrha. Kovačeviču se je zdelo, da mora na veselici tudi pokati, zato jc s seboj prinesel petarde. Ko je že opit malo pred 21. uro petardo prižgal, ni hotelo počiti Vnovič je hotel sprožiti pok, tedaj pa mu je petarda eksplodirala v roki Poškodovanega so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu razstrelnino na levi roki zakrpali in ga drugi dan odpustili domov. Ta bo vedel, da se s strelivom ni igrati!
GOBE SREDI NOVEGA MESTA - Slavka Zarebec iz Podturna je navkljub dvajsetim letom stara gobarica, ni pa se ji še pripetilo, da bi sredi mesta našla skoraj kOogram gob. Na sliki: mlada gobarica z zgodnjimi mraznicami (ponavadi pokukajo iz zemlje s prvo slano), ki napovedujejo hudo zimo. Stanka je našla gobe minuli teden na travniku pri novomeškem muzeju.
TRIKRAT DVOJČKI — Na kmetiji Antona Jazbeca iz Drožanja v sevniški občini minuli teden ni manjkalo veselja v hlevu: kar troje krav zapovrstjo je telilo dvojčke, ob koncu tedna pa je sledil še en normalen porod. Res lep dosežek v mesni krizi, za gospodarja pa dobra spodbuda za nadaljnjo rejo, saj bo v novem hlevu, ki gradi, imel zanje dovolj stojišč. (Foto: L. Florjančič).
ga