12. številka. Ljubljana, v torek 16. jannvarja. XVI. leto, 1883. Izh^jii vsak dan sveder, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman 7.a a v str ij s k o - og e rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 ^ld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., »a četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več., kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje s« od četiristopne petit-vrste po i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če su dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljnbljaui v Frana Kolmana hifii »Gledališka stolba". D pravni fitvu naj sa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. \ Ljubljani, IG. januvarja. Ko je nekateiim hrvatskim dijakom na misel prišlo o priliki Gambettine smrti telegrafovati sočutje in sožalenje predsedniku francoske republike Grevy-ju, je „Deutsch. Zeit." na Dunaji rekla porogljivo in prezirajoče, da se ima ta izliv hrvatskih src pripisovati le temu uzroku, da so še, kakor Slovani sploh, v kulturi toliko zaostali ! Še huje se pa godi Čehom v nemškem časopistvu. Naj store kar hočejo in naj se lote katerega posla jim drago, Nemci ne pripoznajo nikdar jednega lasa na njih, ki bi bil ne rečemo hvale, ali vsaj priznanja vreden. Vse, kar Čehi podvzamejo, je pri Nemcih bedasto, neumno ali pa surovo in barbarično; — čehi nemaj o nobenega dobrega čuta, pri njih je vse hudobno, sprideno in do dna pokvarjeno. V resnici, ako bi kak inostranec začel poznavati češki narod iz samih nemških časopisov, moral bi si mislit1, da je to taka sodrga in tak izmeček človeštva, da bi bilo bolje, ko bi se danes zemlja odprla in vse skupaj požrla za večne čase. V „barbarstvu" pa jih nadkri lujejo v nemških očeh ob sebi se umeva v prvi vrsti nflši severni bratje Rusi. Ne davno smo brali ▼ nemških novinah članek o ruskem popovstvu. Tu so pa že ruski svešteniki tako popisani, kakor pravi na duhu in na srci gnjili, pravi pravcati evan-geljski gobovi možje. Vsakdo, to prečitavši, mora) se je čuditi, kako je vender možno, da tako „sprideno" duhovenstvo vodi duševno že nad tisoč let ruski narod. Ko je bil 1876. leta nek Brodski Poljak, mestni odbornik v Odesi, za nekoliko časa po vladi iz tega mesta administrativno prognan, kričali so vsi nemški časopisi, da je to nečuveno barbarstvo, in da kaj tacega se more jedino le v Rusiji pripetiti! Ko se sedaj v Baltiških pokrajinah proti nemškim trinogom, katerih je komaj sto tisoč na broji, gibljejo potlačeni Estonci in Litvanci, katerih je nad dva milijona in ki so bili do sedaj pravi nemški robovi v Rusiji, kriče spet nemški listi soglasno, da kaj tacega morajo samo ruski „barbari" sprožiti in odobravati, ker se ruska vlada nekoliko za pravice toliko tlačenih in zatiranih Estoncov in Litvancev zavzema. Ta in jednaka razmišljevanja se nam urivajo dan za dnevom pri neprestanem, neizpremenjenem in neizpremenljivem psovanji in obrekovanji slova n-stva od strani naših nemških sosedov. Se ve, da to ni sad novejšega časa, temveč, — ne vemo, kako bi rekli, — prirojena strast naših nemških „prijateljev" od pamtiveka. Že od nekdaj, kar zgodovina pomni, so se postavljali naši sosedje, kakor znani evangeljski farizeji v templji in so kazali pred celim svetom QB nas Slovane kakor na čolnarje t. besedami: Glejte kakšni neotesani barbari so to, kakšni kultu-ronosci smo pa mi! Pri nobenem naroiu se beseda „kultura" tako Čestokrat ne upotrebljuje in ob jednem zlorabi, kakor pri Nemcih. Olovek, ako to prežvekovanje „kulture" dan za dnevom čita, ne bi mogel verjeti, da Be je moglo v nemškem središči, v Berol;nu, (ali kakor Nemci pravijo „in Spree-Athen") tako nezaslišano barbarstvo pred 30 leti zvrševati, o katerem ne najdeš kaj sličnega v slovanskih analih 19. stoletja, niti pri katerem drugem evropskem narodu. Znano je, da je slavni nemški pesnik, pisatelj in učenjak Gottfried Kinkel 14. novembra lanskega leta umrl v Curigu na Švicarskem kakor vseuči-liščni profesor poezije in povestnice umeteljnosti. Rodil se je leta 180.r). v mali vasi pri mestu Bonnu Habilitira! se je 1845. leta na Bonnskem vseuči lišči kakor privatni docent in je dobil 1840. lela poklic na berolinsko vseučilišče, kateri pa ni vzpr -jel. Naj bolj slavnega je naredila moža epopeja „Otto der Schiitz", katera je doživela čez 50 nati sov, — isto tako je popularna njegova pesen „l)as Mannerlied". Ta nemški učenjak in pesnik bil je 1849. leta kot Badenski ustajnik od Prusov ujet in na smrt obsojen samo zavoljo političnega republikanskega mišljenja in prepričanja. Po velikih prošnjah vsega nemškega izobraženega sveta spremeni! je tedanji pruski kralj to smrtno kazen v doživotno LISTEK Pogled v Idrijsko dolino.*) (Spisal Črnologar.) Idrija! Kolikokrat so te že opisovali pisatelji raznih stanov in raznih narodnostij! A vsi, brez izjeme, počenši s starino Valvazorom, proslavljajo tvojo lego, tvoje griče in hribe, tvoje „bele hišice" s „pri-jaznimi vrtiči", cerkve in rudniške stavbe! In vsi ti razni pisatelji spravili so me v ne malo zadrego, in skoro ne vem, kako bi začel, da bi me ne zadela ostra pušica priobčena pred meseci tukaj pod črto. Poludne je zvonilo po idrijskih cerkvah, ko sem dospel do prvih hiš na mestu, kjer je nekdaj stala žgalnica ali „prejnuta" (Brennhutte), kakor govori staro in mlado v Idriji. *) Glej St. 193 „Slovenakega Naroda" od 1. 1881. Orjaški, že porašeni nasipi nad cesto in pod njo pričajo, da se je v teku stoletij mnogo rude žgalo. In kateri Idrijčan se ne spomina živahnega gibanja, ki je trajalo tu po priliki do 70. leta V V minulem desetletji pa so podrli nepopolne žgalnice in združili vsa tovarniška dela na nasprotnej strani Idrijce, kjer se Še zmirom stavijo nove peči. Rudniško vodstvo sezidalo je na tem kraji več hiš za rudarje (Berghaus). To hvalevredno početje ima le jedno slabo stran, da so hiše preblizo tovarne. Ako je hotelo rudniško vodstvo napraviti zdravih stanovanj, poiskalo bi bilo lahko drugod potrebnih prostorov. Tukaj stoji pod cesto tovarniška lončarija, staro na polu podrto poslopje, ki preti vsak trenutek podkopati pod seboj v prahu delujoče lončarje. Skrajni čas je že, da se poruši ta podrtija. Tesna dolina odpira se pri tovarni v kotlino, obdano na okrog z visocimi, strmimi hribi. Pustivši tovarno na levej, onstran Idrijce, pelje teško ječo. Odpeljali so Kinkel a v jetnišnico v Span-dau. Tam so slavnega nemškega pesnika in vseuči-liSČnega profesorja zaprli mej oajprostejle in najbolj ostudne tolovaje, mej proste razbojnike, morilce in tatove. Moral je vsak dan tkati od ranega jutra do poznega večer .i, tako, da je imel vso prste krvave in pozneje mu je vsled tega na prstih koža postala tako trda in debela, kakor na petah. Ako ne bi bil v tkanji svojega „pensuma", naloženega mu po jet-ničarji, ob tednu dovršil, pretila mu je telesna kazen z leskovačo ; — čitati ni smel druzega, kakor sv. pismo in to le ob nedeljah! To je trajalo celo leto do novembra 1850. leta, ko ga je njegov genijalni učenec Karo! Sihilrz, zdanji sevemo-ameri-kanski minister in senator, rešil iz tega peklenskega groba. Le po tem potu se je posrečilo Kiukelu ebežatl v London, od koder se je po/noje preselil v Švico. V nemško cesarstvo ni hotel nikdar več na/aj, akoravno so mu bila vrata po amnestiji odprta. Tako so ravnali vsemu svetu „kulturonosni" Nemci z jodnim njhovih najslavnejših duševnih velikanov, in ob jednem vseučeliščnim profesorjem! Vprašamo zdaj: je-li v povestnici tega stoletja pri katerem slovanskem plemenu od belega do črnega morja, od Triglava do Urala tak ali vsaj sli-Čen barbariČen čin zabeležen V Brez primisleka in z lahko vestjo smemo odgovoriti, da kaj tacega pri nas Slovanih sploh po naši naravi in čudi niti mogoče ni! Rusi pošljejo tacega moža, ako ni vladi ušeč v Sibirijo, kjer mu dajo polno prostost, da jim pri prvi priliki, kedar se mu zijnbi, lahko uide, kakor je to storil Mihael Bakunin in mnogi drugi pred njim in za njim Mislimo, da bi bilo bolj shodno in pravilno, ako bi Nemci poprej velik brun barbarstva in na-silstva iz svojega očesa izpulili, predno se usojajo zaletavati se v reso v slovanskih očeh. Ali pometanje pred lastnim pragom pa ne gre našim oholim in prevzetnim sosedom na noben način v glavo, ako bi jim o tem ie tako lepe in koristne članke ali celo knjige pisali! --!-!-T- te cesta pod prijazen „hribee", čegar vrh krasi cerkvica sv. Antona in v bregu nad cerkvico „kal-varija" s križevim potom, ki je, rekel bi, mestu pravi in jedini kras. Raz hribca se ima lep razgled na mesto, in le škoda, da ni pripravnejšega pota do vrha. Tolminska cesta združuje se z logaško v mestu pri mostu čez Idrijco. Mesto Idrija šteje dandanes 4200 prebivalcev, ki si večinoma služijo svoj kruh pri c. kr. rudniku za živo srebro. Od rudnika neodvisni so le trgovci in nekaj rokodelcev. Nepravilno zidano mesto ima značaj nemških rudarskih mest. Stavili so namreč v prejšnjih Časih hiše, kjer je bilo kaj prostora, na ravnem ali v bregu. Večjidel so vee polu zidane, polu lesene s strmimi z lesom kritimi strehami Te „bele hišice" obkoljene s sadnim drevjem in „pri-jaznimi vrtiči" piouzročujejo prijeten utis, če se ogleduje mesto raz kako viSino. Priznati Be mora, da idrijski rudar ljubi čednost ne le na obleki, nego O slamnikarstvu. —n. Kranjska je pred vsem kmetijska dežela in zategadelj moramo skrbeti, da se kmetijstvo kolikor moč pospešuje. Vsaka domača obrtnost, ki jemlje ali slabi kmetijstvu potrebne delavske moči, je škodljiva. Dobra pa je domača obrtnost, ako se tako vrši, da kmetijstva nič ne ovira. Za tako smatramo pletenje kit za slamnike v domžalskej okoliei. Dokler in kedar je kaj kmetijskega dela, nihče ne plete, po zimi je pa vse pri kiti. Akoravno je zaslužek pri pletenji pal že za polovico, je vender š** : precejšen z ozirom na to, da je tamošnjim prebivalcem kmetijstvo prva in glavna skrb in vse, kar pri pletenji dobe, le postransk zaslužek. Nam so dobro znane le kake dve, tri občine, in rečeno velja le o teh, akoravno mislimo, da tudi drugod v okolici, kjer se s pletenjem pečajo, niso razmere dosti drugačne. To je v kratkem, kar smo pisali v prvej polovici oktobra lanskega leta, tedaj prej, preden se je zima in pletenje začelo. Letos 10. januvarja je pa prinesel „Slovenski Narod" popis iz ljubljanske okolice, ki nam odgovarja tako-le: „Nedavno je pisal neki g. dopisnik nekoliko člankov v „Slovenski Narod," v kojih se je izrazil, da se ljudstvo mnogo bolje počuti, ako ne zanemarja kmetijstva, in pravi, kako dobro da izbija ljudstvo okolu Domžal, koje se le po zimi s pletenjem bavi. Jaz moram temu žalibog oporekati. L;udstvo si zasluži s pletenjem kit dan danes tako malo, da se komaj slama splača ubogemu kmetu in da faktično dela zastonj. Dokler ni bilo tirolskih podjetnikov, je bila kupčija s slamarijo izvrstna, kajti prosto ljudstvo je korespondiralo s fabrikanti v Pešti in Buka-reštu. Toda sedaj je vse proč! Nikjer ne kaže več ubogemu kmetu kaj dobička, ker se mu niti delo ne splača. Tako je stanje v resnici in nič drugače. Nikakor ne moremo reči, da so uzrok te nesreče tirolski podjetniki, k ji imajo že mnogo tovaren in se jako pošteno obnašajo v naši deželi, pač pa je uzrok konkurenca z druzimi deželami." Naravnost povemo, da in>s veseli, da se je še kdo oglasil o tej zadevi, ker več. očij več vidi. Le, ako vsestranski in natančno spoznamo domače gospodarstvene razmere, moremo nasvetovati, kje in kake pomoči je treba. G. dopisnik pravi, da nam mora žalibog oporekati in na videz je res z nami navskriž, ali v resnici nam ne oporeka in le popol-nuje naš omenjeni spi-i. Mi smo se pred vsem ozirali na kake dve, tri nam dobro znane občine v kamniškej okolici, kjer se, dokler niso prišli tirolski podjetniki v našo deželo, s pletenjem niso skoro nič bavili. Ko so pa ti pnšli, je pa vse začelo plesti. Pletli so in pleto le po zimi, kedar ni druzega dela. Zaslužek je bil s početka Izvrsten, sedaj se je pa zelo znižal in Bicer, kakor pravi dopisnik, zarad konkurence z dru-zimi deželami, ali vender je Be zmerom precej bolji, kot nekdaj pri kolovratu. G. dopisnik iz ljubljanske okolice se pa morda ozira, kakor se kaže iz best dij „dokler ni bilo tirol- tudi v svojem stanovanji. Posebno 'ženski spol zasluži, da se ga polivali. Najzuameniteje poslopje v mestu je grad „Gewerckeneggu (narodu neznano ime) na zapadnoj strani mesta, ki ima dvorišče in tri stolpe. Grad je sedež c. kr. rudniške gosposke, c. kr. okrajne sod-nije, itd. V njem se hranita živo srebro in cinober. Pod gradom stoji ob mostu čez potok Nikovo kapela sv. 1 v a n a ; onstran mostu pa dobro poznana narodna hiša g. St. Lapajneta. Nekoliko hiš loči kapelico sv. I v a u a od ponosnega poslopja, ki ni v nikakeršnej primeri z druzimi mestnimi hišami. Na pročelji nosi pod rudarskim kladivom nemški napis: „K. k. Werks-Volksscuule!" Po najnovejših zahtevah zidana šola ima celo sobe za „garderobeJ, („grdo robo" rekel je jezičen Idrijčan). Dvomilo se jc že, da bi bile te sobe potrebne, kajti za silo oblečena mladina pač nema uzroka, še to malo slačiti. V bregu nad šolo je najstarejša, prvotno v go-tiškem slogu zidana cerkev sv. Trojice. Primerno prostorna mestna farna cerkev sk'h podjetnikov, je bila kupčija s slamarijo izvrstna," na take vasi (Studa, Ihan itd.), kjer so so že zdavnaj prej ne samo s pletenjem kit nego tudi s šivanjem slamnikov zelo pečali, kateri kraji pa nam niso dosti znani. In ker pravi, da so korespondirali s Pešto in Bukareštom, si moramo pač misliti, da so se nekateri bolj bavili s slamnikarstvom nego s kmetijstvom. Da so morali veliko zaslužiti, pač radi verjamemo, ker drugače bi se Tirolci najbrže ne bili naselili. S tirolskimi velikimi podjetniki prejšnji slamnikarji gotovo niso mogli konkurirati in zgubili so svoj dober zaslužek in pali morebiti še celo v največjo revščino. In zdaj tudi Tirolci ne morejo tako dobro izhajati in tako drago kit plačevati kot s početka, baje, ker jim je konkurenca z druzimi deželami na poti in, da bi mogli uspešneje konkurirati, si hočejo filijale napraviti celo v daljnej Ameriki. Tedaj sama konkurenca in boj za obstanek! Ako pravi g. dopisnik, „da se komaj slama splača ubogemu kmetu", se to menda ne sme prav po besedi umeti, ker se tudi pri najbolj ordinarnem pletenji, pri tako imenovanem „fa?u" in „saku", vender nekoliko zasluži. Ampak g. dopisnik misli najbrž, da plačilo za kito ni v pravej razmeri s časom, ki se potrebuje za njeno izvršenje. Mogoče, da se je zaslužek zopet zmanjšal, kar pa mi ne vemo, ker letošnjo zimo nismo imeli prilike obiskati ondotnega kraja. G. dopisniku iz ljubljanske okolice se zdi zaslužek pri pletenji prepičel. Pritrdimo mu radi, ako si misli pletenje kot obrtnost, ki se opravlja „handwerksmiissig", kajti družina, ki bi se bavila le s pletenjem, bi se ne mogla živiti. Ali znano je, da smo mi govorili o pletenji le kot domačej obrtniji, ki se vrši le tačas, ko ni druzega dela. Ako zasluži vsak le 10 kr. na dan, je to taka .-svota v kmetskem budgetu, ki se ne da z lepa po greš:.ti, je to precejšen zaslužek v primeri z onimi kraji, kjer nimajo nobene domače obrtnosti. Končajmo z besedami, ki smo jih že večkrat izrekli v tem listu: Pri nas se mora pred vsem pospeševati kmetijstvo, ono ima najsolidnejo podlago in mu tudi konkurenca ue more toliko škodovati kot obrtnosti. Domača obrtnost je dobra in se more priporočati le kot postransko delo, ker le na ta način je mogoče, ako se uniči v konkurenčnem boji domača obrtnost, da se ž njo vred ne uničijo tudi delavci kmetje. Politični razgled. ftlolraiij debele. V Ljubljani 16. januvarja. Včeraj ob jednajstih bila je prva seja dr* žavncira zbora po praznikih. Predsednik dr. S molka javlja Najvišjo zahvalo za voščila zbornice ob priliki rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarice in praznovanja GOOletnice Habsburškega vladanja. No-voustopivši člani grof Fran Attems, Gustav Hirsch in dr. Vielguth store obljubo. Finančni minister preda predlogo glede podpore po povod nji po škod o van i m krajem Koroške. Poljedelski minister predloži načrt, postave za u rej en je reke Adiže. Justični minister predloži načrt 2akona, za- devajočega stavbo sodnijskega poslopja v Marcheggu. Načrt postave o akcijskih družbah odda se odseku 24 članov. — Na to utemeljuje dr. Eoser svoj nasvet, da se ustvari postava proti po nar e-jenju in popačenju hrane in pijače. Ako si želimo zdravih, močnih ljudij, treba temu važnemu vprašanju več pozornosti nakloniti. Popačenje živeža je že vrlo staro, že v rimskem pravu se nahajajo postave proti njemu. Naj se napravi za to posebna kolikor možno ostra postava in uspešno nadzorovanje v posebnih preiskovalnih postajah. Druga neprilika je vedno množeča se draginja živeža, tudi ta bode trkala jedenkrat na vrata parlamenta, kakor zdaj socijalno vprašanje. Poleg visoke carine je tu uzrok posredovalna kupčija. Tudi v tej zadevi bode treba primernih naredeb. Govornik priporoča svoj nasvet ter predlaga, naj se odkaže odseku kazenskega zakona. Ta nasvet podpira gorko dr. Kindermann, poudarjaje, kako se celi vozovi mavca prevažajo, ki se potem primešavajo moki. — Poslanec dr. Men-ger utemeljuje svoj nasvet, zadevajoč obdačenje krošnjarstva in premakljivih kupčijskih zalog. — Čldnovi obrtnega odseka snidejo se danes k seji, v katerej se jim bodo naznanile nameravane premembe obrtno novele, kakor jih želi komisijon gosposke zbornice, • da bodo zamogli po tem urediti svoje stališče. Razglašuje se postava o vojaškem naboru za leto 1883., s katero se dovoljuje za stalno vojsko (in mornarsko* 55.922 mož in za dopolnitveno re-servo 5592 mož vojakov-novincev. Nepričakovano zaprta jezuvitska cerkev v Lvovu se tako-le tolmači: Rektor jezuvitskega konventa, pater Kaminski, dobil )e bil brezimenno pisanje, v katerem se napoveduje za nedeljo demonstracija v cerkvi. Ker se v Lvovu baš vrši velika socijalistna pravda, se je ta vest zdela verjetna in jezuvitje so v sporazumljenji s policijo zaprli cerkev. V dnevnem raportu policijskem stoji lakonično: „Jezuvitska cerkev ostane do torka zaprta z ozirom na varnost občinstva". V nedeljo imela je policija več hišnih preiskav. — Poročilo nekaterih poljskih listov, da bi se bil v rusinsko veleizdajsko pravdo zapleteni pater Naumovvicz potem, ko je bil izključen iz rimske cerkve, obrnil v Rim za restitucijo s pre-klicom vseh njegovih izjav, se baje ne potrdi; marveč se trdi, da je prost Naumow.cz prestopil k iz-točnej pravoslavnej veri. Sv. očetu poslal je baje desit pol obsežno pismo, v katerem hoče dokazati, da je zveza grško-katoliške cerkve z Rimom nemogoča in da je prestop zjedinjenih k starej veri neizogiben. Nekateri stavijo celo prej imenovano uo-vico o jezuvitskej cerkvi v zvezo z Naumovviczem. Vsiaiijr države. Miroljubni ruski list „Golos" imel je zadnje čase veliko prestati; od treh stranij, iz Berolina, Moskve in Petrograda so ga napadali. „Mosk. Vč-domosti" so gc obdolževale, da je oncijozen organ ruskega ministra viiaiijih zadev ter da je uepatrijo-tičen in da služi poljskej stvari. Zanimljivo je vedeti, zakaj da je Bismarckov organ „Nordd. Allg. Ztg.M tako hlastno popadel za to prvo natolcevanje, trdeč celo, da je francosk list. „Golos" je namreč, dasi uva/evaje vrednost rusko nemškega prijateljstva in nevarnost boja z Nemčijo in Avstrijo, vender zadnje čase bolj energično kakor vsaki drugi ruski list kazal na velikanska utrjenja Nemčije ob ruskej meji in dokazoval, da ima Rusija proti napudu od zahoda jako slabo utrjene meje. Od tod tedaj ljubeznjivosti nemškega lista! „Golos" odgovarja tem napadom in pravi, da ni oficijozen, da je vedno zagovarjal miroljubno politiko, da bi pa moral biti slep, ako sv. Barbare na glavnem trgu ima pet altarjev, močne in lepo ubrane orgije in nove zvonove, katerih naj- ! večji tehta 46 stotov. Temeljni kamen tej cerkvi' položil je 1628. 1. znani reformator ljubljanski biskup; Toma Hren. V „cesarskej gostilni" poleg cerkve točilo se! je še pred nedavuim „na cesarsko" rudarjem ceno vino. Idrijska Čitalnica ima ondu v prvem nadstropji svoje prostore. Čitalnici ravno nasproti, mej glavnim in šolskim trgom, stoji rudniški hram za žito. Zastarelo poslopje nema sicer nobenih posebnostij, a znamenito je vender radi okusne in zdrave npolente", katero je pred leti iz smrdljive (?) koruze na nepoznani način kuhal tukajšuji magacinski oskrbnik, hoteč nezadovoljnim rudarjem dokazati, da sparjena, smrdljiva koruza (tako so rudarji prejemali) ni zdravju škodljiva! Ta iznajdba je, se ve da, ostala tajna, ima le krajevni pomen in velja le za one čase. — Oskrbnikova „polenta" spomina me „strokov- njaške" komisije, obstoječe iz ranocelnika in konjederca, katera je c. kr. urad k Fari poslal, da pregledata in kot „strokovnjaka" izpovesta, je-li crknen bik poginil radi škodljivega upliva idrijske tovarne za živo srebro ali vsled katere koli druge bolezni! Idrija ima tudi svoje gledališče, katero je blaga cesarica Marija Terezija dala sezidati. Po jako nepristojnej vnunjej obliki je težko uganiti, da je hram Taliji posvečen, ako ne bi imelo napisa : „K. k. Werkstheater". Gledališče je leto in dan zaprto. Le redko kedaj igrajo tuji nemški igralci; idrijski diletantje isto tako niso za gledališče posebno uneti. Poleg gledališča so na šolskem trgu še jedina idrijska kavarna^ jedina lekarna in paralelno s to sedaj predelana nekdanja rudniška glavna šola, v katerej so nam razsvitljeni možje s palico ubijali nemščino v trde slovenske buče. (Konoc prih.) bi prezrl n em šk e p r i pra ve o b r us k e j m «j i, katerih velikost se ne daje pomanjševati z zatrjenjem miroljubja. Ne iz sovraštva do Nemčije, ampak iz J ljubezni do Rusije smatra si za svojo dolžnost n. to opozarjati. Nemški učenjak Iflommseii bil je tudi pred j drugo instancijo oproščen zatožbe razžaljenja kance-larja knezn Bismarcka. Vsled te oprostitve godilo so se razne demonstracije za učenjaka in to je baje j živce mogočnega kancelarja tako razburilo, da je j Mommsen za najbolje spoznal, umakniti se mu za nekoliko časa izpred očij ter se bode najbrž podal v Italijo. Povše, dr. Nikolaj Tonkli, dr Rojic jun., Nanut, K obal, Ma sera in Kocijančič. S tem je bil občni zbor končan ob 1. uri po-poludne. Navzoči odborniki „Sloge" izbrali so si potem dr. Gregorčiča za podpredsednika, g. Povzeta za tajnika in g. Jegliča za denarničarja. Dopisi. Iz Gtorice 11. januvarja. [Izv. dop ] Danes ob jednajsti uri zbralo se je bilo kljubu slabemu vremenu na poziv našega poslanca dra. Tonkli-ja, j predsednika političnega društva „Sloge", v prostorih goriške Čitalnice lepo število rodoljubov iz Gorice in dežele v posvetovanje jako važnega in zanimivega programa. Prva točka dnevnega reda bila je predlog o ustanovi slovenskih otročjih vrtov v Gorici. Ko je g. predsednik „Sloge" razložil namen in potrebo takih zavodov za otroke mej 4. in G. letom iz narodnega in državnega stališča, bil je predlog z živahnimi dobro-khei in navdušenjem jednoglasno sprejet. K drugi točki dnevnega reda: o ustanov: ljudske posojilnice za Goriško po že izdelanih pravilih, govoril je g. Povše, ravnatelj slov. dež. kmetijske šole v Gorici, dokazal potrebo in korist posojilnice v kratkem a jedernatem govoru ter odbijal s tehtnimi razlogi vse pomisleke zoper ustanovitev teh nam neobhodno potrebnih zavodov. Z navdušenjem sprejetemu govoru sledilo je jednoglasno odobravanje predloga. Na odborov predlog voljeni so bili na to v osnovalni odbor posojilnice jednoglasno sledeči gospodje: dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici, predsednikom; dr. Aleksij Rojic, posestnik in zdravnik v Gorici, namestnikom; č. g. Kravanj a, nadškofijski tajnik v Gorici, denarničarjem; č. g. dr. Gregorčič, bogoslovja profesor, kontrolorjem; in g. Berbu č, c. kr. višje realke profesor, tajnikom. Priporočamo tem gospodom, da se takoj in resno poprimejo dela ter ustanovijo zavod, od katerega pričakuje dežela ne le gmotne pomoči, temveč tudi prospeh narodnega in duševnega razvitka ; zadnji je od prvega odvisen, kajti, kjer vlada siromaštvo, kjer izsrka skrb za vsakdanji kruh vse moči, tam ni duševnega napredka pričakovati. Dežela jim bode hvaležna, Bog pa naj blagoslovi njih delo! Predlog, da predloži odbor „Sloge-' visokemu nauinemu ministerstvu peticijo z namenom, da napravi pri tukajšnjem izooraževališči za učiteljice po. seben tečaj za pouk v vodstvu otročjih vrtov ter združi z zavodom jeden otročji vrt, bil je brez debate jednoglasno sprejet. Prav živahna debata pa se je unela pri razpravi četrte točke dnevnega reda, namreč o peticiji do vis. naučnega ministerstva in do vis. državnega zbora za upeljavo slovenskega kot učnega jezika na c. kr. deški šoli in na c. kr. dekliški šoli v Gorici. Odborov predlog, da bi se poučeval na imenovanih zavodih nemški jezik kot obligatni jezik v 3. in 4. razredu, bil je pri deški šoli z vsemi, pri dekliški šoli z vsemi, izvzemši jednega glasu, zavržen. A sprejet je bil predlog, da naj bosta zavoda izključljivo slovenska, ne da bi se čas na teh ljudskih šolah z učenjem nemščine tratil. Brez ugovora je bil dalje sprejet predlog, d-i se upeljejo ua tukajšnji gimnaziji in realki v nižjih razredih vštrični razredi s slovenskim in italijanskim učnim jezikom za vse predmete. Pri volit vi novega odbora pokazala je dežela po svojih zastopnikih zopet jasno, da ima popolno zaupanje do uašega poslanca dra. Tonkli-ja in da mu je hvaležna za njegovo trudapolno a uspešno delovanje za slovenski narod. Z burnimi živio klici iu navdušenjem sprejeli so navzoči zastopniki naroda iz vseh krajev naše male a ljubljene domovine predlog, da se voli per acclamationem g. dr. Josip Tonkli zopet predsednikom našega političnega društva „Sloga". V odbor so bili voljeni po predlogu jednega društve-nika sledeči gospodje: dr. Gregorčič, Jeglič, rega Sokoli rabiti ne Minejo, je 7. t. m. točno odredil mej drugimi dnevi tudi ponedeljek za telovadbo Sokolov. Včeraj pa, ko je prišlo kacih 60 naših telovadcev, bila je telovadnica zaklenjena, ker je v njej imela „die alte Riegeu svoje vaje, katera do sedaj še nikdar v ponedeljek telovadila ni. Gospod Schraidt sicer v svojem listu z dne 14. t. m. bije ob prsi rekoč: E* thut mir in der That leid, dass durch meine Schuld eine Cjnfusion entstanden istu, a izvestno je, da se nam je hotel napraviti Ša-bernak, kajti vse „kar leze in kar greu gomazelo je včeraj v telovadnico, ne iznim>i citi g. Riltinga. No, bojazen g. Schmidta, da bi utegnil nastati „konflikt", bila je puhla, kajti dobro vemo, kam in zakaj pes taco moli, tudi jour hxe „Sokola" (g. Schmidt izumil je baje za to nov izraz „fressage") izpal je izvrstno in mnogo bilo je v steklenem salonu veselosti, koso se čitali g. Schmidtovi „prouunciamentoJ, zlasti stavki o odgovornosti, katere pa ob ponedelj kili do sedaj niti poznal ni, ker sam piše, da se ni brigal za to uro („um diese Stunde nie gekllmertu). Nečemo pozornosti čitateljev zlorabiti še na dalje s to zadevo, za to le še toliko, da dotični gospodje svojega namena dosegli ne bodo. — („Fali en sen1 ich Blatt auf Blatt".) Pred nekaj dnevi prinesla je „Luibacherica" prav sramežljivo na zadnje j strani mej inserati naznanilo prvosedstva kamniškega „Leseveivinau, da je to društvo zadnji dan leta 1882. izvršilo nad sabo „ha-rakiri", da se je namreč razšlo. No, razhajati se pač ni bilo komu, ker je društvo izgubilo do malega vse ude; tla je pa tako prišlo, to je za nas Domače stvari. — (Današnja „Laibacher Zeitung") ima jako zanimljiv uvodni članek, čegar nekateri stavki se odlikujejo po uprav lapidarnoj jasnosti. Odgovarjajoč ustavovernemu listiiu v znani Plenerjevej zadevi, jako odločno odvrača mnenje, da bi bil uradnemu listu nalog, braniti ustavoverno, vladi sovražno stranko, katera naj se sama brani in pravi nadalje: rMi se sploh ne angažiramo za strankarske može, ko bi tudi pripadali vladi ne nasprotuj očej stranki. Naša naloga in dolžnost je jedino, potezati se za vlado, kjer se ona napada, — za vlado in tiste javne funkcijonarje, ki delajo v duhu vlade in jo podpirajo. Dobro tedaj zapomniti: mi se tedaj ne angažiramo za uradnike, ki svoj poklic in zaveze svoje prisege tako zelo prezirajo, da se javno družijo s propagando proti vladi, da nastopajo kot a gi tatorj i za stranko, ki hoče propast vlade in njenim pomirljivim namenom nasproti vztraja na stališči trde negacije. Sedanjej vladi mi to visoko cenimo, da je tolerantna proti inonrslečim in da pri volitvah in jednakih prilikah uradnikom ne krati svobodnega uporabljanja državljanskih pravic. A ta toleranca ima svojo mej o." -Nobena vlada na svetu, ako neče postopat: tolažljivo. Tako gine on dne dO dne nemškutarija samomorno, ne more in ne bode dopuščala, da se [pO Slovenskem! njeni lastni organi jej protivijo in prekriža vajo njen progrum. Program sedanje vlade pa je: sloga in mir mej narodnostmi. Od svojih organov tedaj zahteva, da so prebivalstvu nasproti brez razlike na rodnosti objektivni in dobrohotni; od svojih uradnikov terja, da se boja političnih strank ne udeležujejo aktivuo, da niso ščuvalci iu agitatorji in da na ta način ne pridejo ob zauptnje prebivalstva, ki.tero je le nepristranskim in vseskozi pravičnim javnim funkcijonarjem gotovo." „te po*miiilčni uradniki — in teh ]e hvala Bogu le malo — ne ustrezajo nnrav-Ijivnii iiiloiicijam vlaile, če ne «la«lo volil i v airiiacl J*Ue odbore, ee »e ude* lcžujejo «lio. januvarja. Govori se, da cesarjeviČ Rudolf opusti nameravano potovanje v orijcnt z ozirom na po povodnjih poškodovane kronovine in da namerava nekoliko potovalnih stroškov nakloniti poškodovancem. Pariz IG. januvarja. „Figaro" objavlja manifest princa Napoleona, kateri kritikujoČ zdanji položaj, zase zahteva Napoleonovo ded-šino. Lyon 16. januvarja. Pravda anarhistov. Krapotkiu skuša dokazati, da ni nikake mejna-rodne zveze in pravi, da je jedino izvedljivo sredstvo za zboljšanje osode delavcev: razsvo-jitev (eksproprijacija) lastnine, ki bi se proglasila po konvenciji. Anarhije v Francosko ni zasadil on, ampak Proudhon in misleci leta 1848. Ta ideja raste kljubu vsemu. Njegova obsodba bi prouzročila le proselvte. Lyon 15. januvarja. Predsednik sodišču v pravdi anarhistov dobil iz Švice, Nemčije in Rusije 19 pretilnih pisem. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 21. decembra. (Konec.) Puško s sedmimi atreli (Repetirgewehr) imel je Lenger napeto, a ni imel časa sprožiti jo. Tudi vodja Okorn trdi, da je moral jeden napadovalcev prijeti Lengerja od zadaj, drugi pa od spredaj, drugače ne bi bilo mogoče razorožiti Lengerja, kateri, dasi le srednje postave, je bil vender krepak in jako pogumen vojak. Zasliši se jako mnogo prič, a ti nečejo, dasiravno jih predsednik ponavljaje opomina na svetost prisege in jim grozi z večno in posvetno kaznijo, katera jih čaka, o stvari nič natančnega vedeti; vsi pravijo, da so le slišali, od koga in kje pa nečejo znati. Kakor železna zveza zde se nam te priče. Štirinajstletni pastir Janez Urbanec, ki je pri rodovini Bezlajovej za pastirja, priseže in odločno izpove, da nič ne ve. Ko ga predsednik opo/.arja na v?č neresničnosti j, ki se ne ujemajo z drugimi izpovedbami in ga vpraša, kdo ga je naučil tako govoriti, se kratko odreže: „Nobeden !" Tudi o kapi neče ničesa znati, ravno tako o krvave j srajci. Predsednik opomni: „Se ve da, kapa vojaška je izginila za to, ker bi bila Bezlaja izdala !u Priča Urbanec pravi: „Ne vem!" Priča Marta Jermen, 17 let stara kričenica pri Bezlajevih stariših tudi ničesa ne ve. Prej je bila žandarju Hinku rekla, da jej je bil naročil Bezlaj drugi dan po umoru, uaj krvavo srajco opere. Danes pa pravi, da je to stoiila sama, ker je bila srajca umazana in krvava. Na, vprašanje predsednikovo, ali se jej ni nič čudno zdelo, da je srajca krvava, odvrne: „Ne, kakšna hoče pa biti pri me sarjih ko krvava V" Kdaj je to srajco prej zadnjikrat oprala, toliko ve, kakor kdaj bo umrla. Isto tako izpovelo vse druge priče, izimši c. kr. žandarmov Hineka in Okorna. Le dve priči odločno iu resnično izpovedavati, in ti sta Savel in Strah. Ivana Savel, bivša kuharica pri postajnem predstojniku v Zalogu, bila je isti dan proti polnoči še po konci in gledala iz okna v prvem nadstropji. Slišala je prepir in videla tri može. Dva sta zmerjala rekoč: „Kaj govoriš, kar ni res!" Jeden je odgovoril: „Kaj mislita, da se vaju bojim V" Na to slišala je pogosto priduševanje, in izrek: „Zdaj ga bomo!" in klic: „Fiihrer! Fiihrer! her!u potem pa je začelo pokati in osvedočena je bila, da nekoga bijejo in kolikor je zamogla razločiti, videla je, da dva tepeta jednega. Vsi trije bili so od prvega začetka skupaj. Pokalo je kar zaporedoma. Vse je trajalo kake pol četrt ure, potem je bilo tiho. Dva sta potem odšia, jeden za plotom jeden po cesti, na robu ceste prišla sta vkupe in šla tik postajinega poslopja proti Kašlju a ker je bila v mesečini senca od poslopja, ni mogla razločiti, kdo sta. Govorila sta tiho mej sabo. Jeden bil je večje, drugi srednjo postave. Na vasi v Zalogu je bila še luč pri UdovČevih in pri Tonetu. Bezlaj pravi, da nima opomniti na izjavo priče ničesa, Pavčič pa se roti pri živem Bogu, da ni storil ničesa Lengerju in da se še nikoli tepel ni. Bezlaj pripomni, da se boji, da zato laže. Priča Andrej Strah, 22 let star kmetski fant iz spodnjega Kašlja, je zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe na šest mesecev obsojen v ječi na Žabjeku. Isti večer bil je v Zalogu pri Gradišku kjer mu je Sesek plačal vino, potem pa je zgodaj šel domov in ker je bil bolan, spat. Po noči prišel je Bezlaj po lestvici na hlev, kjer je spal in ga zbudil. Povedal mu je, da je imel namen, poklicati dekleta pri Dovču, pa Pavčič ga je klical na pomoč. Stekel je in „z žandarjem smo skočili vkupe in udaril je,H rekel je Bezlaj, ne „vem s čim." Žandar je upognil kolena in potem sta s Pavčičem stekla, tako da ne ve, ali je še živ ali mrtev. Ko je priča vprašal: „katerega Žandarja," odgovoril je Bezlaj, da sta s Pavčičem pretepla „ta malega" (Lengerja). Jokal se je in tožil, da je nesrečen, da je imel prej kapo, zdaj pa jo je izgubil. Žandar ga je vprašal, je li vojak in ga hotel predreti. A on ga je s sabljo usekal, sicer bi bil sam nesrečen. Priča mu je takrat rekel, da se mu smili, ker bo nesrečen. Drugi dan je priča vprašal Dovčevo, ali kaj ve, a ta je z ramama mignila in rekla: nko bode do konca prišlo, bode že povedala1'. K Pavčiču je potem priča rekel: „Janez, slaba bo, Dovčeva dekle bo vse povedala." Bezlaj odločno taji, da bi bil priči kaj pravil. Sploh nista bila prijatelja, pa bi mu kaj tacega šel pravit! Pavčič pa opomni, da je priča Strah vse po pravici povedal. Bezlaj obrnivši se proti priči Strahu reče: „Ali imaš kako pričo?" Strah odgovori Bezlaju: „Kaj si pa k meni prišel? Če nisi bil ti, bil je pa hudič v tvojej podobi. Saj bi mi bilo ljubše, da bi te ne bilo, vsaj bi me ne bili žandarji uklenjenega gonili v Ljubljano!" Sodišče stavilo je porotnikom dvojno vprašanje, glaseče se za vsacega zatoženca na umor; a ko sta zagovornika dr. Ahazhizh in dr. Zamik zahtevala, tudi na uboj. Zagovornik Bezlaja dr. Zarnik je v jako dovršenem govoru izpeljeval, da ni dokazano, da bi bil njegov klijent namen imel, umoriti žandarja Lengerja. Niti Bezluj niti Pavčič ni imel orožja, še navadnega orožja kranjskih fantov, kola ne. Brez orožja pa se ne gre bojevat s c. kr. žandarjem. kateri je dobro oborožen. Tudi nista skušala zatoženca kaj sledu izbrisati. Bila sta v takem rfektu, da nista vedela, kaj delata. Ko bi človek v takem trenutku, ko dejanje izvrši, hladno premišljal, ne bi ga storil. Mnenje državnega pravdriika, da bi bila zatoženca žandarja morila, ko je. že na tleh ležal, je samo mnenje, kajti dokazanega ni nič, a porot niki imajo soditi po dokazih, ne po mnenjih strank. Zagovornik tedaj smatra zločin le za žalibog navadni kmetski uboj in priporoča porotnikom, naj potrde vprašanje, stavljeno na uboj. Porotniki, katerim načelnik je bil Henrik baron Lazarini, potrde oba vprašanja na umor in sodišče obsodi Bezlaja in Pavčiča na smrt na vislice in aicer ima biti obešen najprvi Pavčič in potem še le Bezlaj. Oba obsojena prosita milosti. 5°/0 marčna renta.........92 Akcije narodnu banke . .... Krvditne akcije...... . . 280 London . ..... Srebro . ....... Napol. . ......... C. kr. cekini . ...... . , Nemške marke ..... 4u,0 državne sn-čke i/. 1. 1854 250 gld. Državne urečke i/, I. 1864 100 l°/0 iu str. zlata rent*, davka prusra . . Odrska zlata rontft 6"/u • ... JO' n n n *»•••••.,»« n papiri'a renta 5°/o . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez. obli^. . . Dunava reg. srećke .'>0/,. . . 100 gld, Zemlj. obč. avstr. 4 V«"/« zlati zast. listi . Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditno srećke.....100 gld. Kudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Traminway-druftt. ve!j. 170 gld. a. v. . . 92 ■ 05 , 836 280 • 75 119 H 9 I 1» 50'/, l 5 n 65 , 58 n 70 . 119 t 168 „ 25 96 n 118 n 25 „ 85 60 84 n 95 103 n 115 25 119 T •n 98 75 105 25 „ 171 50 19 m 75 114 50 221 m — _ Zahvala. Za izraze toplega sočutja mej boleznijo našo nepozabljive, drage matere Marije Urbas, roj. Leveč, ter za mnogoštevilno spremstvo k njenemu zadnjemu počitku izrekamo s tem vsem dotičnikom svojo najglnbokejo zahvalo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gospodom mesarjem, kateri bo blagovolili drago ranjco počastiti s krušnimi venci in bakljado. V Ljubljani, v dan 16. januvarja 1883. (32) Žalujoči otroci. Pekarija in vinotoč se pod ugodnimi pogoji daje v uafem. — Natančneje povo upravništvo »Slovenskega Naroda". (31—1) Velika zaloga rumrncKM ali rudečegn dolenjskega vina, iz leta 1882 po 4>/„ 5 do 6 gld,, staro vino po 9 do 10 gld. avBtr. vedro, iu kakih SOOO žlahtnih » do listnih IV* •viaaakih. trt po 1 gld. 50 kr. sto pri (30-1) v Sevnici (Lichtenwald.) I.iNtuicit iimlnisi va: Gosp. Črnologar! Kakor vidite dobro došlo, isto tako tudi spis o južriej Istri! Zdravi! L«»terijiM» sreelte 13. januvarja. NaDunaji: 81, 65, 30, 43, 40. V Gradci: 41, 90, 4, 73, 63. Umrli so t IJ ii 1» I. j a ii i: 10. januvarja: Fran Rungar, delavec, 17 let, Ilovica St. 1, za otrpiienjcin pluč. — Marija Vodnik, perica, 63 let, Soteska št. 6, za kronično artbritido. 12. januvarja: Neža Finkel, mestna uboga, 87 let, Karlovska cesta št. 7, za marazinoin. — Marija Urbas, po-sestnikova udova, 50 let, Keseljev trg št. 1, za spridenjem jetr. 13. januvarja: Marija Dovganivec, 72 let, llovca št. 6, za starostjo. V deželnej bolnici: 9. januvarja: Jarnej Pipan, delavec, 49 let, za jetiko. — Marija Zavbelj. gostija, 82 let, za oslabljenjem. ID'u.rjLa-jslsia. "borza, dne 16. januvarja. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta..........77 gld. 15 Srebrna renta .... .....77 „ 70 Zlata renta..........95 - 95 kr — mm in im i ■ NAJBOLJŠI ^?\R ZA CIG4/?£-^ LE HOUBLON Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! Pravi je ta papir za cigarete sauio ; tedaj, će ima vsak list znamko LE IfČ) HOUBLiON in vsak karton nosi \S varstveno znamko in signaturo. 7 Prou™ du Brevet CAWLEY & HENRY, alleinige F.ibrikanten, PARIŠ Seuls Fabricants brevetia des M.irgue« Couleur Mali* kalite HupčrVcut« BUDO o« Mala as ~ n Z/i 2 I td 2. W3 se oc 5 & *! C a o "t P S o h a' lilST - K* i* 5 n ob ,1 k a s M S 5 I " - c ■-i i « C <1 ta ^J" o O 2 c C. E B t 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4r Lovro Sebeniclier, posestnik, restaurateur tikom kolodvora na Rakeku, odprl je vsestransko špedicijo. Vsa izročena opravila pri prejemu in otl