Štev 24$. Posamezna številka stane 1 Din. V LManl. v sredo dne 8. Dovntra 1922. Leto L. ~ Naročnina — za državo SHS: t) pa pošti meseino Din 12 10 b; doBiavljenon dom mesečno za inozemstvo: meeečno ....... Dlu 20 sS Sobotna izdaja: — v Jugoslaviji.....Din 15 v Inozemstvu....... 35 s Cene inseratom: sa Bnostolpna uetltna vrst« malt oglasi po Dlo.1"— in Din. 150, veliki oglasi nad 45 mm višine po Din. 2 —, poslana itd. po Din. a-—. Pri večjem naročilo popust Izhaja vsak dan tzvremll nonedeljka In dneva po praz« nlkn ob 5. url zjutra). __Uredništvo |e v Kopitarjevi olloi 6tev. 6/IU. Rouopisl se ne vračajo; nelranklrana pisma ie ne sprejemajo. Dredn. telef. Stv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ul.6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino tn št. 349 za oglase, zagreli 39.011. sirajev. 7563, praške lndunaj. 24.797 Za aktivno politiko. Med pristaši Hrvatskega bloka so se Čimdalje tembolj množili glasovi, da je v interesu Hrvatov, ako blok opusti svojo abstinenčno politiko in začne v parlamentu ramo ob rami s sedanjo parlamentarno opozicijo rušiti koalicijo radikalov, demokratov in njihovega brezpomembnega priveska. Po eni strani je postajalo vedno bolj jasno, da so vladne stranke, izvzemši par idealnejših politikov, taktike Hrvatskega bloka silno vesele, po drugi strani pa je Davidovičev zamah proti ožji koaliciji Pa-žiča-Pribičeviča omajal vladni blok. Le neločljiva ljubezen gospodov ministrov do ministrskih foteljev in premnogih režimskih poslancev, ki se po volitvah ne bodo več vrnili v narodno skupščino, je razpad vladnega bloka zadržala. Lahko mirnim srcem rečemo, da so ljudske množice v vsej državi proti sedanjemu režimu, le !a se da moralno sicer ne najviše stoječi del ljudstva še mamiti od vladnih obljub in groženj, pa tudi od ^dobrot«, ki jih dobiva na račun skupnosti od sedanjih nesocialnih režimovcev. Kamor se ozremo, povsod splošna nezadovoljnost in to opravičena nezadovoljnost. Je-li potem čudno, da se vladne stranke drže vladnega krmila kakor klop kože? Kljub sklepu demokratskega kluba, da mora vlada po kumanovskih in praških slavnoslih podati ostavko, sta si gospoda Pašič in Pribičevie premislila, da ne govorimo o kakem Puclju in samostojnežih sploh, ki se kar tresejo pred trenutkom, ko bodo morali položiti ljudstvu račun o svojem > vladanju«. Kako naj stopijo pred svoje volivce z volivnim programom, ko bodo pa ti k vsaki besedi njihovega programa lahko dejali: Kaj se lažete in se bri-jete iz nas norca? Vsako vaše dejanje je nasprotovalo "ašim obljubam in vašemu »programu«. Ta strah pred volitvami je prešel vladnim strankam v mozeg in kosti in zato razmišljajo, ali ne bi gi mogle podaljšati svoje parlamentarno življenje z dveletnim podaljšanjem mandatov. Kaj jim je za en absolutistični akt več ali manj! Tako se vladne stranke igrajo državo idjub resnemu zunanjepolitičnemu položaju, na katerega za nas uspešen razvoj bi mogla vla ia odločilno vplivati le, če bi bile notranje razmere konsolidirane in bi imela za seboj večino prebivalstva. Tako pa nima za 6eboj niti navadne večine poslancev, izvoljenih v konstituanto, in še ta fata-morganska vladna večina sedanjega za več kakor sto poslancev okrnjenega parlamenta se skrči v vladno parlamentarno manjšino, kakor hitro se odloči Hrvatski blok za aktivno, parlamentarno politiko. Vse to so pač momendti, ki so napotili Hrvatski blok, da je začel najresneje razpravljati, ali naj izpremeni svojo dosedanjo taktiko ali ne. Mi ta preokret najradosl-neje pozdravljamo in želimo samo, da ne bi ostalo pri premišljevanju, ampak da bi Hrvatski blok zaključil, da se ne udeleži dela v narodni skupščini samo s kako delegacijo, ampak z vsemi svojimi parlamentarnimi člani. Mnenja smo, da se sporazum '£ diplomatičnim pogajanjem nikdar ne bo dosegel, ampak bo prišel samposebi, ko bo parlamentarna opozicija tako močna, da velesrbska politika Pašiča in Pribičeviča »e bo mogla preko dejanskega položaja, Vi ga more ustvariti krepka opozicija. ::Mi smo za to, — je dejal Radič so-Irudniku >Slob. Tribune« —, da aktivno sodelujemo pri ustvarjanju predpogo-j e v za sporazum in pri odstranjevanju onih, ki so temu sporazumu najbolj napoti.« Kot zunanji povod za ta preokret je navedel tako Radič kakor časopisje Hrvatskega bloka zunanji položaj države. Turki prihaajo v Evropo, v Italiji so fašisti prevzeli vlado in konspirirajo s Horthyjem. »Ta naš današnji državni teritorij je folika. pridobitev, ki jo mora v današnjih razmerah ščititi samo taka vlada, ki jo more dejansko sprejeti ves narod. Ravno Hrvatje bi največ trpeli, ko bi prišla v nevarnost integriteta našega današnjega teritorija.? Naglasil je tudi, da hočejo njegovi ('naši ljudi«) jugoslovansko politi- ko, ki je bil tudi njihov prvotni program, ki pa se mora izvesti le, če bo dosežen sporazum. Začel je dobro, končal pa slabo, kakor nam ravno sporoča telefon. invalidski zakon. - bernotove dnevnice. - afera princa jurja. očitki velike korupcije z vojno odškodnino. Belgrad, 7. nov. (izv.) Seja narodne skupščine se je pričela namesto ob 4. šele ob 5. Po formalnostih je dobil besedo zem-Ijoradnik S t a j i č , ki je govoril o invalidskem vprašanju. Poudarjal je, da hoče vlada, namesto da pomaga invalidom, sezidati pantheon v času, ko mnogi umirajo lakote. Vprašal je predsednika, če je invalidski zakon že predložen narodni skupščini, nakar mu je dr. Lukinič odgovoril, da doslej še ni prejel tega zakona. Ko ga bo prejel, ga bo dal takoj na dnevni red. Minister za socialno politiko dr. Žerjav je izjavil, da on ni kriv, da ta zakon še ni prišel pred skupščino. Izdelal ga je že davno. V tem vprašanju ni kompetentno samo ministrstvo za socialno politiko, ampak tudi druga ministrstva. Hotel je zvaliti vso krivdo na ministrstva za agrarno reformo, finance, železnice in vojno. Izjavil je, da je bil invalidski zakon pred dvema dnevoma izročen ministrskemu svetu, ki je določil poseben komite, da zakon prouči. Ko bo ta komite končal svoje delo, bo zakon takoj predložen narodni skupščini. Poslanec Stajic se je zadovoljil s tem odgovorom. Radikalni poslanec M i 1 e t i č je vprašal, zakaj niso prišle na dnevni red njegove interpelacije. Dr. Lukinič mu je odgovoril, da interpelacije niso bile sestavljene po poslovniku. Posl. Drofenik je stavil na predsednika sledeče vprašanje: Pred letom dni je verifikacijski odbor uničil mandat samostojnega poslanca Kirbisa radi nepravilnega seštevanja glasov pri volitvah. Isto se je zgodilo tudi s poslancem Bernotom, ki pa še danes vleče dnevnice, čeprav je bilo že pred letom dni ugotovljeno, da ni več poslanec. Radi tega vpraša, če hoče g. predsednik vse potrebno ukreniti, da Ber-not ne bo več dobival dnevnic Dr. Lukinič je odgovoril, da bo stvar sprožil in upa, da bo ta zadeva čimprej rešena. Nato je vprašal demokratski poslanec A n g j e 1 i 6 , zakaj se mu ne odgovori na vprašanje o kraljeviču Jurju, ki je je že davno vložil. Konstatiral je, da vlada tega vprašanja še ni rešila, a zato trpi škodo država in dinastija. Vso odgovornost za to je zvalil na vlado in posebno na Pašiča, ki iz posebnih namenov noče, da bi se to vprašanje rešilo. — Dr. Lukinič odgovarja, da je vprašanje bilo stavljeno že v prošlem zasedanju in zato poslanec nima pravice zahtevati odgovora. — Posl. Angjelič je izjavil, da bo o tej zadevi stavil novo vprašanje in upa, da se mu Pašič topot ne bo izmuznil. Nato je skupščina prešla na dnevni red: Poročilo odbora o zakonu za vojno odškodnino. V imenu večine je razjasnil zakon minister Markovič, v Imenu manjšine pa posl. S i m o n o v i č. Nato se je pričela načelna debata. Prvi je govoril zemljoradnik Vojeslav 1 L a z i č , ki je v enournem govoru povdar-jal, da je zemljoradniški klub izdelal poseben načrt tega zakona, ki pa je bil odklonjen. S sedanjim načrtom hoče vlada ponovno doseči strankarski uspeh, ker ni smatrala za potrebno, da ta zakon predloži ■ ie prej nego sedaj tik pred svojim odhodom s krmila. Poslanec povdarja, kako so se v imenu vojne odškodnine dajale mastne podpore posebno radikalcem in našteva konkretno svote v skupnem iznosu več milijonov dinarjev. Napada vlado, ki tako postopa in daje podpore nepotrebnim, potrebnim pa nič. Svoj govor je posl. Lazič končal z obsodbo sedanjega režima. Nato je govoril radikal Ž u j o v i č , ki je opravičeval in priporočal zakon. Za njim se je pravosodni minister dr. Markovič opravičeval, da navedbe. Laziča niso resnične, ker da je on dajal podpore samo potrebnim, kar bo v najkrajšem času tudi dokazal. S tem je bila seja zaključena. Jutri radi pravoslavnega praznika sv. Dimitrija ne bo seje. Prihodnja seja bo v četrtek ob 4. popoldne s istim dnevnim redom. Dr. Korošec proti provokacijam V Vrsivncfm! Belgrad, 7. nov. (Izv.) Radi novih prepovedi verskega pouka v Vojvodini je imel načelnik Jugoslovanskega kluba posl. dr. Korošec daljši razgovor s Pašičem, katerega je opozoril, da take privokacije ne bodo pospešile konsolidacije v Vojvodini. Pašič je dr. Korošcu odgovoril, da se bo za stvar osebno zanimal. O isti zadevi je posl. Barič (Jugoslovanski klub) posredoval pri prosvetnem ministru Pribičeviču, ki mu je obljubil da bo stvar preiskal in potrebno ukrenil. Nezaupnica demokratskim ministrom. Belgrad, 7. nov. (Izv.) Danes dopoldne je demokratski klub nadaljeval debato o položaju. Na seji so pokazali pristaši g. Davidoviča več agilnosti in upornosti. Vsi govorniki so napadali režim in vlado in demokratske ministre iu zahtevali njih odstop. Prvi govornik poslanec Kutid. Kritiziral jc zunanjo politiko in obsojal postopanje vlade glede sporazuma z Italijo. Povdaril je, da je vlad,t mnogo grešila v vprašanju Sušaka in Reke in zahteval, da se tako nesposobna vlada zamenja z drugo. Za njim je govoril posl. Trajko Aršič, ki je v dolgem govoru napadal prosvetno politiko. Radi tega je došlo med njim in Pribičevičem do ostrih spopadov. Toslanec je navajal razna lakta, kako vodi Pribičevič samo strankarsko politiko, na ljudstvo se pa prav nič ne ozira. Končno je zahteval, da se sedanja vlada čimpreie umakne in napravi prostor drugi vladi, ki bo skrbela samo za dobrobit ljudstva. t Poslanec Radosavljevič je tudi zahteval, da ! se osebnosti v sedanji vladi izmenijo. Končno je notranji minister Timotijevič skušal braniti svoje ministrske tovariše, pa se mu ni posrečilo. Razpr.ua še ni končana in še ni prišlo do nobenih sklepov. Seja se bo nadaljevala v četrtek dopoldne. Hrvatski blok omagal. Zagreb, 7. (Izv.) Hrvatski blok je po večdnevnem zborovanju sklenil na pritisk frankovcev, da ne gre v Belgrad. V tem smislu je danes Stjepan Radič priobčil uvodnik v »Hrvatu«. češko-Jugoslovanski inter-parlamentarni odbor. Belgrad, 7. nov. (Izv.) O priliki bivanja naših poslancev v Pragi se je sklenilo, ustanoviti interparlamentarni odbor, se-stoječ iz naših in češkoslovaških poslancev. Kandidate za ta odbor so imenovale že vse parlamentarno skupine, in sicer: radikali Ljubo Jovanoviča in Mišo Trifu-noviča, demokrati Davidoviča in Wilderja, republikanci in socialisti Gjonoviča, Jugoslovanski klub Sušnika in Bariča, Spahova kupina Bajiča, vladni muslimani Ševič, zorni joradni ki dr. Stajica in Gjokiča. ZAKONODAJNI ODBOR. Belgrad, 7. (Izv.) Zakonodajni odbor bo imel svojo sejo v četrtek ob štirih popoldne. Na dnevnem redu je: 1. Volitev pododborov n) za proučevanje zak. predloga o nastavljanju sodnikov nižjih sodišč in advokatov, b) za cenzuro filmov, c) za državljanstvo. 2. Zakon o uradniškem vprašanju. ObCni zb«sr Jugoslovanske kmetske zveze se bo vršil v četrtek, dne 0. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in tajništva. 2. Organizacijsko poročilo. 3. Poročilo polit, položaja. Poročal bo dr. Korošec. 4. Volitev načelstva in celotnega odbora. 5. Sprememba pravil. 6. Sklepanje o zavarovalnicah za ži. vino. 7. Poročilo o stanju našega zadružništva in o naših gospod, nalogah. 8. Poročilo o davčni in gospodarski po--litiki vlade in stališče JKZ. 9. Slučajnosti . Vse Kmetske zveze pozivamo, da takoj določijo svoje zastopnike, ki se bodo občnega zbora udeležili. Eventuelne predloge naj pošljejo vsaj teden dni pred občnim zborom tajništvu JKZ v Ljubljani, Jugoslovanska tiska m a. Za aačelstvo JKZ: Janez Brodar, Ič. načelnik. URADNIŠKI ZAKON. Belgrad, 7. (Izv.) Danefe dopoldne je imel pododbor za uradniški zakon svojo zadnjo sejo. Rešil je vsa vprašanja razen pokojnin sedanjih vpokojencev, kar bo pa rešil — finančni minister sam. Na zahtevo sodnikov iz Vojvodine se je še sprejela odredba, da se odvetnikom, ki so po prevratu vstopili v sodno službo, računa v pokojnino odvetniška praksa do 15 let. ZOPET ODOODENE OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI. Belgrad, 7. nov. (Izv.) Poslanca Jugosl. kluba dr. Dulibič in Stanko Banič sta stavila na notranjega ministra interpelacijo, zakaj so ponovno na nedogleden čas odgodene obč. volitve v Dalmaciji. Jutri bo o tej zadevi posl. Banič konferiral z ministrom dr. Krsteljem. Pastirski list češkoslovaških škofov. Praga. 7. nov. (Izv.) Češkoslovaški šk ?je so izdali pastirsko pismo, ki razpravlja o vprašanju ločitve cerkve od države, o katoliški vzgoji šolskih otrok in o uporabi katoliških cerkva in pokopališč. Pastirsko pismo so podpisali: praški nadškof, 8 škofov in generalna vikarja v Tr-navi in Rožnavi. Pastirski list je bil zadnjo nedeljo prebran ljudstvu, štrajkovno gibanje v češkoslovaški. Praga, 7. nov. (Izv.) V rudarskem revirju Falknov se je danes končala stavka. V severozapadnih revirjih so podjetniki odklonili pogodbo. V državnih rudnikih na Slovaškem se je z delavci dosegel sporazum, po katerem se od 1. novembra znižajo plače za 15%, od 1. decembra pa za nadaljnjih 7%. VELIKO NEURJE. Košice, 7. nov. (Izv.) V noči od sobole na nedeljo jo v okraju Lžhorod divjal velikanski vihar in utrgal se je oblak. Reka Už je prestopila svoje bregove, odnesla vso mostove in preplavila več vasi. Škoda je ogromna in je doslej še niso mogli oceniti. Sforza - Mussolini. Rim, 7. nov. (Izv.) Proti grofu Sforzi so vprizorili fašisti ob priliki njegovega povrntka v Italijo velike demonstracije. V Milanu so vagon, v katerem se je vozil grof Sforza, odpeli in le s težavo sc je oblastem posrečilo omogočiti grofu Sforzi nadaljnjo potovanje. Pariz, 7. (Izv.) Po poročilih pariških" listov ne bo vrnil grof Sforza zopet v Pariz, da izroči francoski vladi svojo odpoklicno listino, pač pa bo zastopal Sforza Italijo ua konic renči v Lausannl. Istočasno poročajo listi, da je 1!' njegov nastop proti Mu.-ollniju v Pi iu jako oster. MUSSOLINI BO POTOVAL. Pariš, 7. nov. (Izv.) »Petit Journal« poroča: Novi italijanski ministrski predsednik Mussolini namerava v kratkem odpotovati ter obiskati Pa-ris, London in Bruselj. ITALIJANSKI TELEFON V NAJSKU. Rim, 7. (Izv.) Kakor poročajo listi, je italijanska vlada sklenila izročit! telefonska podjetja privatnim društvom v eksplo-aiacijo. V državni upravi ostanejo samo interurbanne linije. Poostren položaj v orientu. Pariš, 7. nov. (Izv.) Z ozirero na resni razvoj dogodkov na Turškem »o zaprosili vrhovni komisarji zavezniških tiržav v Carigradu od svojih vlad navodil, kake odredbe naj ukrenejo v danem položaju Odredbe, ki so že izvršene v Carigradu so enake obsednemu stanju. Komisarji predlagajo, da bi ukrepi carigrajske uprave ne smeli nasprotovati doslej veljavnim določilom, ki so bile za tujezemce ugodne. To velja predvsem glede kapitulacijo carinskih tarifov. London, 7. nov. (Izv.) Iz Oarigrada poročajo: Štirje angleški vojaki so bili od turških nacionalističnih manifetelantov ranjeni z noži. Resno nevaren in grozeč je postal položaj v okolici Č a n a k a , kjer jo turško orožništvo prišlo tik do angleških žičnih ovir. Vsled tega nastopanja turškega orožništva je angleškim patruljam onemogočeno patruljiranje v obsegu 3 milj naokrog, kakor je bilo določeno na konferenci v Mudaniji. London, 7. nov. (Izv.) Reuter poroča: Zavezniški vrhovni komisarji poročajo svojim vladam o zahtevi angorske vlade, da »e mora Carigrad po tujezemcih izprazniti. Vprašanje vojaške izpraznitve Carigrada so rešili že vrhovni komisarji zaveznikov. Po zadnjih poročilih iz Carigrada tam sedaj ni došlo do nikakih bojev več. Sultan še ni odstopil ter se še vedno nahaja v svoji palači. Carigrad, 7. nov. (Izv.) Reuter poroča: Glasi se, da je angleška oblast ukrenila vse potrebno, da se zaščitita sultan in prestolonaslednik. Sultan je včeraj naprosil angleškega vrhovnega komisarja, da pride k njemu. Angleške čete že dva dni stražijo sultanovo palačo, London, 7. nov. (Izv.) Reuter poroča Iz Carigrada: Izmael paša je dospel semkaj. Okrog 100 muslimanov, med njimi šejk lil Islam, so pribežali no angleško poslaništvo, da tam najdejo zaščite. Carigrad, 7. nov. (Izv.) Zavezniške komisije so trdno odločene varovati striktno nevtraliteto in zahtevajo, da se strogo izpolnijo vse obveznosti v Mudaniji sklenjenega premirja. London, 7. nov. (Izv.) »Times« poročajo: Angleška, francoska in italijanska vlada so sporazumno ugotovile, da je za vsako ceno treba Ke-maliste držati v šahu ter določiti pogoje, pod katerimi bo orientska konferenca v Lausanni mogla pričeti svoje delo. POGAJANJA ZA IZPRAZNITEV CARIGRADA. London, 7. (Izv.) Reuter poroča, da so se začela pogajanja med zastopniki angorske vlade in zastopniki zaveznikov glede izpraznitve Carigrada. ODKLONJENA ZAHTEVA ANGORSKE VLADE. Bern, 7. (Izv.) Kakor se poroča iz Carigrada, je prebivalstvo odločeno, da prepreči sultanovo otlpovcd. Vrhovni poveljniki zavezniških sil so zahtevo angorske vlade, po kateri bi bila plovba preko Dardanel in Bospora odvisna od dovoljenja angorske vlade, krutkomalo odklonili. NAVODILA IZMET PAŠI. Car;~ro;l, 7. (Izv.) Angorska vlada je dala svojemu zastopniku na orientski konferenci Izmet paši sledeča navodila: Zahtevati mora 1 izvršitev tako:..anega »nacionalnega , .' ta- v polne;,- obsegu, 2. odpravo krpitulacij in 3 popolno gospoe ,rsko ln linančno neodvisnost. TURŠKI SENAT ODPRAVLJEN. Ca.israd, 7. (Izv.) Angorski - verner v Carigradu Refet paša je odpravil turški sonat v Carigradu. ANGORA - GLAVNO MESTO TURČIJE. Carigrad, 7. novembra. (Izv.) Cari-grajski guvernor Rifaat paša je sporočil, da se Carigrad ne bo več sam upravljal, ampak skupno s Stambulom. Za glavno mesto turške države je proglašena Angora Rifaat paša je razveljavil cenzuro, katero jo odredil sultan. ANLEŽI STRAŽIJO sultana. Carigrad, 7. nov. (Izv.) Angleški vrhovni poveljnik general Harrington je prevzel varstvo sultana M e h m e d a. Sul-f.-innvn palača je zastražena od angleških čet. SULTAN OSTANE KALIF. Pariz, 7. (Izv.) Glasom poročil raznih francoskih listov jo Izjavil carigrajski sultan, do se ne namerava o lreči naslovu »kalife. Izselil se bo v Indijo, ker ulivo med tamkajšnjim mohamedanstvom še vi-»oko spoštovanje. RUSKI PRIDRŽEK ZA ORIENTSKO KONFERENCO. Angora. 7. (Izv.) V svoji noti od 2. novembra je odgovorila rurka vlada na zahteve zaveznikov glede konference v Lausanni: Mi no moremo pristati na to, da bi bil ruski komisarijat za zunanje zadeve pri-puščen k orientski konferenci samo poti kakimi pogoji, ampak zahtevamo, da uživa ruska vlada iste pravice kakor vse drugo državo. Nemško - rusko zavezništvo. Berlin, 7. (Izv.) Nemški poslanik v Moskvi je izro"!! danes zastopniku komisarja za zunatjs zadeve Kalini, u svoje povf.r'\ie listino. Pri tej priliki je Kalje-nin v svojem nagovoru naglašal nesebično zaupanje Nemčije do Rusije, ki je edino možno ntijti pravo pot iz dosedanje svetovne zmešnjave. Rusi,'a ln Ksmčija kažeta danes pravo pot celemu vetu. ferenca dela Ženeva, SREČNA DEŽELA! London, 7. (Izv.) V volivni kampanji doslej 8 bivših ministrov ni imelo nikakih protikandidatov in zato veljajo ti kot izvoljeni. Med njimi se nahaja tudi Lloyd George. VOLITVE NA POLJSKEM. Varšava, 7. nov. (Izv.) Pri deželno-zborskih ovlitvah so v srednji in zapadni Poljski dobili večino narodni demokrati. V Varšavi so dobili 7 mandatov. Udelfežba pri volitvah je bila zelo velika. STAVKA V pariških PLINARNAH. Pariš, 7. nov, (Izv.) V Parizu jc izbruhnila delna stavka dclavcev v plinarnah. Včeraj zvečer j so morale prenehati z obratovanjem štiri plinar ne, ki oskrbujejo mesto s plinom. Dragoljub V. Miletič: Po zborovanju skupščine Društva narodov, t. j. od 18. t. m. ima tu v Ženevi sv6-' je seje Četrta mednarodna konferenca dela, na kateri je od 56 članov Mednarodnega urada za delo zastopanih samo 35 državi Dnevni red te konference sestoji v glavnem iz dveh vprašanj, ki se imata na njej rešiti: izprememba statuta Mednarodnega urada dela v zvezi z volitvijo novih članov upravnega sveta in vprašanje o statistiki delavske emigracije in imigracije. Razen tega se bodo delegati konference pečali z generalnim poročilom ravnatelja upravnega sveta o delu v preteklem letu. Ob otvoritvi konference je predsednik upravnega sveta naglasil nekoliko značilnih vspehov, ki jih je Mednarodni urad za delo dosegel tekom minolega leta, med temi posebno o vprašanju poljskih delavcev. O tem vprašanju se je bila lani na tretji konferenci M. U. D. vsled francoske opozicije razvila živahna debata, da to vprašanje je tvorilo središče vseh razprav. Šlo je za kompetenco M. U. D. v stvareh, tičo-čih se poljskih delavcev. Spričo francoske opozicije se vprašanje na konferenci sarai ni dalo'rešiti ter se je preko sveta Društva narodov odkazalo v končno veljavno rešitev Mednarodnemu sodišču v Haagu. Mednarodno sodišče je odločilo, da je Medn. urad za delo kompetenten, da se briga za izboljšanje socialnih razmer poljskih delavcev ravno tako, kakor se od svojega postanka briga za delavstvo v industriji in trgovini. J Za predsednika četrte konference je bil izvoljen lord Burnham. Povodom volitve treh podpredsednikov so pa nastale ovire, ki še sedaj niso odstranjene, tako ua to vprašanje še sedaj ni rešono. Izmed treh skupin, ki imajo pravico voliti vsaka svojega podpredsednika, sta delodajalska in delavska skupina volili kandidata, ki sta oba iz Francije. Po pravilih je pa izključeno, da bi smela ena in ista država zavzeti dve podpredsedniški mesti; zato bi morala ena ali druga skupina kandidata izpreme-niti. Tega pa do danes ni hotela storiti nobena obeh skupin in tako jo ostalo podpredsedniško vprašanje do danes nerešeno! Ta incident žarko osvetljuje, kako malo resnično dobre volje za resno delo je na konferenci. Za proučavanje raznih vprašanj in morebitnih predlogov so se ustanovile tri komisije: za predloge, za izseljeništvo, revizijo statuta MUD in končno komisija za revizijo konvencij. V vseh teh komisijah je naša delegacija, ki je sedaj prvič polnoštevil-na, odlično zastopana. V komisiji za izseljeništvo je g. dr. Čuvaj, za preti loge g. Vasa Jovanovič, za revizijo statuta pa g. Krekifc. V tem, ko bodo komisije proučavale posamezna vprašanja, bo plenura razpravljal o generalnem ooročilu ravnatelja MUD. To poročilo, ki Je samo ob sebi vrlo zanimivo in veliko delo, s pogledom na izvrševanje sklepov in konvencij, ki so bili sprejeti na prvih treh' konferencah v Washing-tonu, Genovi in Ženevi, ni ravno razveseljivo. Saj največje industrijsko dežele z Anglijo na čelu še do 'danes niso ratificirale konvencij, ki so se bile v VVashingtonu 1. 1919. (o osemurnem delavniku) soglasno sklenile! Sam ravnatelj MUD Albert Tomas zaključuje svoje 295 strani obsegajoče poročilo z naslednjo trpko rezignacijo: »Toda kaj pomaga, ako se sestavi zgolj soliden stroj z dobro preračunanim mehanizmom, ako bo moral ta stroj zastonj delati, če z njegovim delom ne pojde vštric napredno gibanje drugih nacij in ako ta stroj ne bo istočasno rezultantu tega gibanja in njegov regulator. Nič ne bo koristilo ustvarjanje dragocene mednarodne ustanove (samo za MDU znaša proračun za leto 1923. 8,200.402 frankov v zlatu! Op. por.), nič vse svečane konference, ako bodo ostajalo resolucije, sprejete na teh istih konfereucak brez vsake avtoritete!« (Podčrtal poroč.) Iz teh besed se lahko spozna, kako malo resno se je mislilo pri ustanavljanju te drage mednarodne institucije na resnično i ' oljšanje socialnih razmer delavskega razreda. Saj ostajajo resolucije lastnih konferenc samo — mrtve črke na papirju! "^vlce. -t- Dalekoviden politik. G. dr. Kukovec je povedal na celjskem sestanku demokratsko stranke med drugim tudi sledeče: »Da-lekovidni jugoslovanski političar Voja Marinkovič je nedavno poudarjal, zakaj mu je jasno, da hočejo gospodstva željni ljudjo klerikalce kot zaveznike, četudi so jim zo-perni. Ko bodo opravili, se jih po zaslugi brcne v kot, slovenskih demokratov se ne bo moglo, ker njih vežejo s srbstvoin srčne žile skupnega jugoslovanskega telesa.« — To je lepo priznanje. To priznanje nam pove, da se slovenski demokratje zatekajo pod srbsko okrilje, ne toliko iz čiste ljubezni in nesebičnega navdušenja za srb-stvo, ampak zato, da s pomočjo srbstva ubijejo »klerikalnega zmaja«. V svoji slepi strasti in divji zagrizenosti pa seveda pozabljajo, da ne bodo — s svojim podrepa-štvoin ubili le »klerikalnega zinaja«, ampak tudi Slovenstvo kot tako in ž njim tudi sebe. Na tej poti jim seveda slovensko ljudstvo ne bo sledilo. -f Pismo piše Mnsa Kesedžija — pismo piše kraljeviču Marku. Dr. Triller jo pisal dr. Kukovcu pismo sledeče vsebine: »Jaz jo (revizijo ustave) smatram za neizbežno in za edini izhod. Vsaka stranka, ki se bo temu trdovratno upirala, bo prišla poti kolesa, o tem prav nič ne dvomim, Uvidevam, da za tako naziranje v stranki, kateri stojita na čelu Ti in dr. Žerjav, vsaj za sedaj še ni mesta in zategadelj bom ob prvi priliki izvajal posledice ter se umaknil iz aktivnega političnega življenja. Fron-dirati ne maram, na drugi strani pa tudi ne morem na veke vekov žrtvovati svojega prepričan a na oltar strankarske discipline. Sicer pa prosim, da veruješ v moja iskrena prijate'jska čutila. Da si mi zdrav in vesel! Tvoj udani dr. Triller.« — To pismo je priobčil dr. Kukovec v »Novi do-bk. Tz pisma je razvidno, da je Musa-Tril-ler pameten gospod, dr. Kukovec pa še zelo oddaljen od kraljeviča Marka. + Licitacija. >Pri boju za revizijo (ustave) imajo klerikalci gotovo izrazitejše geslo, ker zahtevajo avtonomijo tudi v zakonodajstvu in rti dvoma, da jih dr. Triller ne more nadlicitirati.« (Iz govora dr. Kukovca.) — Daleč je prišla 'odeesarija, če se še licitirati več ne upa. -f Idejna smernica. Mariborski »Tabor?; piše dne 7. novembra v uvodniku o konferenci demokratske stranke v Belgradu in pravi med drugim, da je zmagala tudi to pot ona »idejna smernica ;-, ki pravi, tla je država nad strankami. — Je pa še druga »idejna smernica«, ki velja za današnjo vladno večino in ta pravi: Država je nad strankami, a nad državo so »pare«. Za take »ideje« so vsi demokratje iti radikali. -j Politis in Pucelj. V Belgrad je prišel te dni grški minister zunanijh zadev Politis. G. minister Pucelj pa je prišel v nedeljsko ilustrovano prilogo »Prager Presse«. -}- »Smrt ncverniciina«. Belgrajska »Politika« objavlja zanimive dopise o turških razmerah iz peresa dopisnika »Cor-riere della Sera« g. Arnolda Fraccaroli-ja. V enem izmed teh dopisov čitamo: »Na svečanosti v Hagiji Sofiji, kjer se je vršila služba božja v proslavo zmago muslimanskega orožja, je ogromna množica klicala: ^•Smrt nevernicima!« -f Revizija italijanskih misij v inozemstvu. Ministrski predsednik Mussolini je poslal vsem ministrom okrožnico, v kateri zahteva natančne podatke o vseh italijanskih misijah, ki se sedaj mude v inozemstvu. Mussolini hoče izvesti med temi misijami temeljito revizijo, nepotrebne poklicati domov, ostale pa skrčiti. -f Neredi v Italiji se nadaljujejo. — Kljub vsem strogim odredbam za upostavo reda in miru, ki jih je izdal Mussolini, se po vsej Italiji slej ko prej vrše nasilja in izgredi. V tržaški okolici izvajajo fašisti nad slovenskim prebivalstvom svoja običajna, barbarska nasilja; grofa Sforza so fašisti, ko se je peljal v Rim, na postaji Bu8solena insultirali; komunističnega poslanca Fellonija so fašisti napadli v njegovem lastnem stanovanju v Novari in mu izbili eno oko; v Genovi so je 5. t. m. vršila med fašisti in nacionalisti prava bitka in je na mestu ostalo 6 mrtvih oseb, med temi dve ženski; v trgoski zbornici v Turinu jo eksplodirala bomba itd. Zdi se, da Mussolini ne bo imel moči, da bi ukrotil duhove, ki jih je sam priklical. Slike »naprednosti«. V glasilu »Jadranske banke«, ki s« nazivlje /Jugoslavija«, neki Verus piše kilometrske članke, prepisane iz nemških brošur o *>klerikalizmu in r; prednosti«. V dokaz, da je »klerizalizem« sovražnik starinske in NSSareke naprednosti belo Ljubljane, navaja celo rajnega Tertuliana, ki že okrog 1700 let počiva v grobu. Ker smo mnenja, da s prepisavanjem nemških judovskih brošur v Ljubljani ne bo zgrajena niti ena hiša več, in da z branjem Verus-ovih narodnosocialističnih prepisanih modrosti niti en delavec, uradnik in obrtnik ne bo sit, smo se odločili, pojasniti vprašanje ljubljanske »naprednosti« na praktičen način ter na podlagi dejanj ljudi, ki še hodijo po zemlji. Kar po vrsti! Ko so po mestih naši mali obrtniki in delavci, po deželi pa naši mali kmetje trpeli pod grozovlatlu denarnih mogotcev, tedaj so ti denarni mogotci bili v znamenju »naprednosti« politično organizirani v ta-kozvani »narodno-napredni stranki«. To je bila politična zastopnica denarnega ode-ruštva na Slovenskem. To oderuštvo j« oblačila v plašč »naprednosti«. In s to »naprednostjo.« in z njenimi gosposkimi voditelji se danes veže NSS. Ko se je po Slovenskem začelo veselo gibanje med kmeti, delavci in obrtniki, da se z zadružno in gospodarsko organizacijo rešijo oderuških »naprednih« pijavk, je slovenska »narodna naprednost« začela srdit boj na nož zoper to gibanje slovenskega delovnega ljudstva. S to »naprednostjo« se veže danes NSS. Ko je dr. Krek začel organizirati delavstvo, so ljubljanski »napredni« voditelji ščuvali nanj policijo, orožništvo, ministre in svoje lakaje. Vse v znamenju tiste »n« prednosti«, s katero je zvezana NSS. Ko je ustanovil dr. Krek delavska stavbinsko društvo, ki naj bi gradilo de lavske hišice v Ljubljani, so ljubljanski »napredni« mogotci to preprečili v znamenju »naprednosti«, ki se ž njo danes veže NSS. Ko se je slovensko delovno ljudstvo, dotlej politično brezpravno, dvignilo v boj za splošno in enako volivno pravico, tedaj so »napredni veljaki bele Ljubljane« kli cali na pomoč barona Heina in Franca Jožefa, naj rešita slovensko »naprednost« pred množicami slovenskih kmetov in delavcev. Taka je bila slovenska »naprednost«, s katero se veže danes NSS. V frazah za »naprednost« vzgojeni del slovenskega »naprednega« učiteljstva je zvesto pival in prepeval ali pa stradal in kimal pod bičem slovenske »narodne naprednosti«, ki je skozi celo človeško dobo imela v rokah hleb in nož. Kakor celo »Jutro« ugotavlja, so morali priti v de?"!! kranjski na krmilo »nazadnjaki« od »Ljudske stranke«, ki so še le povišali plače uČiteljstvu. Vkljub temu pa je ta liberalna »naprednost« vredna, da se danes ž njo veŽ3 NSS. Skoro pol stoletja dolgo je slovenska »naprednost« vladala Ljubljano. Ves ta las ni pokazala za ubožce najmanjšega socialnega čustvovanja. Ubožnica na Karlovski cesti ostane večni dokument brezsrčnosti slovenske »naprednosti«. Za ubožno skrbstvo v Ljubljani je pokazala večje umeva-nje še le koalicija zadnjega obč. sveta, v kateri so delovali tudi somišljeniki SLS. Ta je skušala v kratki dobi svojega obstanka popravili grehe starinske »naprednosti«, s katero se danes veže NSS. Mestno uradništvo je bilo pod vlado »narodne naprednosti« v Ljubljani prepuščeno ob slabih plačah samovolji tr^h ^ prednih« polbogov. Koalicija — z SLS vred — je te moralne in materielne moro rešila mestno uradnišk o, ki si sedaj n® želi več nazaj stare »naprednosti«, s katero se danes veže NSS. Mestno delavstvo je bilo brezpraven raja. Ob hudem nasprotovanju od strani slovenske »naprednost!« se je v koalicij1 ustvaril delovni red za delavce in plače so so jim izbol jšale. Vsega tega v 40 L lih ni hotela storiti stara »narcidna naprednost«, s katero se danes veže NSS. Uradništvu »Mestne hranilnice« F koalicija izboljšala plače. Stara »naprednost« je nasprotovala ter dosegla, da so je tozadevni sklep od strani »napredne« pokr. uprave razveljavil. Po zatrdilu arvstr-ministra samega, je ljublajnska »naprednost« vsled tega zvišanja dosegla celo .n*-pust obč. sveta. In » to »naprednostjo*, se veže danes NSS. Stev. 148. SLOVENEC, tfiie 8. novembra "1923. S Kako je »narodna naprednost/ gospo- I darila v mestu in v meslni hranilnici, o tem je bilo že govoru in še bo. Zgražali so se nad tem gospodje od NSS. In danes se s taislo v naprednostjo* vože NSS. Slik pa še ni konec o tej ^naprednosti«. Naj ljudje vidijo, kaka je ta »naprednost« in-s kom se veže NSS! novice. — Umrl je v torek 7. t. m. v starosti 44 let Franc Ks. S t e r ž a j, župnik na Koprivniku v Bohinju. V mašnika je bil posvečen 13. julija 1903, služil je kot kaplan v Št. Janžu, Škofji Loki in Boh. Srednji vasi in od 1. 1908. kot upravitelj in župnik na Koprivniku. Povsod, kjer je služboval, so ga ohranili v najlepšem spominu. Posebno vneto in požrtvovalno je deloval v izobraževalnih organizacijah, ki jih je po mnogih krajih na novo ustanovil. Na Koprivniku je prenovil cerkev, razširil pokopališče in nabavil nove zvonove. Zelo je skrbel povsod za krašenje cerkve in lepo cerkveno petje. Že kot dijak in bogoslovec je začel pisateljevati. Mnogo lepih zrtic izpod njegovega spretnega peresa je priobčil svo.ječasno Dom in Svet, Slovan, Koledar Družbe sv. Mohorja (psevdonim F. Ks. Pavletov), Vrtec in Angelček in drugi listi. Bil je zelo dobrega srca in brezmejno gostoljuben. Pogreb bo v četrtek, 9. t. m. ob 12. uri. Počivaj v miru! Molite zanj! —> Otvoritev bogoslovja v Splitu. Prejšnje zadrsko bogoslovno semenišče se je premestilo v Split. 3. t. m. se je zaenkrat otvoril I. letnik in sicer v prostorih škofijskega someni!!a. Bogoslovcev je deset. Profesorji 6o: dr. Ante Katalinič, rektor, dr. Ivan Kast-drič, dr. Ivan Butkovic in prof. Jakob Parac. • — Kadar gre kmetijac mod diplomate. Belgrajska »Politika« poroča: »Naš dosedanji poslanik v Pragi bo v najkrajšem času izmenjan in stavljen na razpolago. Zdi se, da je odšel iz Prage brez vednosti in odobrenja vlade in o svojem odhodu v Belgrad ni obvestil uiti češkoslovaško zunanje ministrstvo. Razen tega se zdi, da se je g. Vošnjak s svojim obnašanjem onemogočil tako v Pragi kakor v našem tamošnjem poslanstvu.« — Upokojitev g. dr. Vošujaka. Razne vesti vedo povedati, da bo upokojen naš dosedanji veleposlanik v Pragi g. dr. Vošnjak. Ko je minister Pucelj bral ta poročila, je vzdihnil: Srečen Vošnjak I — O. Miroslav Spalnjkovič se je tudi udeJouil kosila prirejenega na čast grškemu ministru vnanjih zadev g. Politisu. G. Spalajkovič bo zastopal našo državo na konferenci v Lausanne. G. Pucelj pa bo ostal v Belgradu. — Družba sv. Mohorja naznanja, da radi nestalne kupne vrednosti denarja za letni književni dar le toliko knjig proizvaja, kolikor se jih spomladi naroči. Naknadnih uaročil Družba ne sprejema in radi visokih poštnih pristojbin na nje ne odgovarja. — Iz D. M. v Polju. Gospodarsko življenje se pod vodstvom mladega župana g. Srečka Svetka lepo razvija. Nihče mu ne odreka sposobnosti in pridnosti, tudi nasprotniki ne. Samo eden je, ki se kar ne more vživeti v razmere. To je nas Zadko Lazič. Pravi, da bo vse prekucnil, kakor takrat, ko je prišel na tukajšnjo šolo in isto dejal liberalnemu učiteljstvu. Da je bil takrat Slomškar in bil 5 let star po maturi, ni treba posebej pripominjati. Danes je večkratni odbornik v »državi UJU«. — Barometer njegovega političnega naziranja so volitve. Kmalu po preobratu pridejo k ujetnu UJU-jovci, da bi se organiziral. On zamahne z roko in jim odgovori, da bo počakal, kako bodo izpadle državnozborske volitve. — Pokojni Ivan Cankar, pisatelj farse »Hlapci«, ni bil samo izboren stilist, ampak tudi dober psiholog in poznavalec vazmer, kakor se vidi. — Povod nji. Povodom zadnjih nalivov so vse vode, ki imajo plitko strugo, prestopile bregove in poplavile sosedno ozemlje. Velik del Ljubljanskega barja se je bil iz-premenil v jezero. V Celju in okolici takih poplav že dolgo ne pomnijo ter je škoda, ki jo trpi kmetijstvo, ogromna. Voglajna je prinesla živo kravo, ki so jo ljudje rešili. V Zagrebu je Sava zalila vse ozemlje med Podsusedoni in Sveto Nedeljo; voda v strugi ie stala 3. t. m. 3.30 m visoko. - Novo veliko tiskarniiko podjetje t Jugoslaviji. Belgrajska »Srpska književna zadruga* snuje delniško skupino, ki hi z glavnico 2 in pol milijon« dinarjev uslanoviln veliko novo. moderno tiskarno. — Spalni vozovi! Pisarna Wagons-lits, Ljubljana, Dmur ' a cesta 31, tel. št. 106, nam javlja, da vozijo spalni vo;o\' redno vsaki dan i. s. Ljubljana— Zagreb -Belgrad brzovlak, ki odhaja ob 16.10 uri iz Ljubljane, i. s. ima spalni voz od Zagreba drž. kol. dalje; Ljubljana—Dunaj bzovlak it. 10 odhod iz Ljubljane 0.32 uri, Ljubljana—Trst brzovlak 8L 13. odhod iz Ljubljane ob 24. uri, Ljubljana preko Trsta v Pariz S. O. E. vlak odhaja vsaki dan iz Ljubljane ob V5.50 tiri. Pri vseh goraj navedenih spalnih vozeh je prvi razred. Vsa pojasuila, kakor tudi predprodaja železniških kari za Iu- in inozemstvo v gornji pisarni. — Velik« tatvina. Iz stanovanja dr GoUHebs v Zagrebu jo neznan tal odnesel 800.000 K vredno ovratBlco. — VlomL Dne fl. f. in. Je bilo ob 10. dopoldne vlomljeno pri posestniku Alojziju Gotarju v Vodicah. Vlomilci so odnesli obleke v vrednosti 2560 K. — V Poku, občina Loke, Je neznaui vlomilec okra-del kočarja Antona Koširja. Oškodoval ga je za 21.800 K. — Novaren vlomilec prijet. Dne 4. t. m. Je na Jesenicah aretiral detektiv LJudovlt Marolt silno novaruegii vlomilca Ivana Sucheria z Ledenic, kateri je prišel če2 planino it Nemške Avstrije v Jugoslavijo Suclier jo silno novaren človek, ki je bil že mnogokrat kaznovan in ki je ie desetkrat orožnikom ušel. Marolt je Sucherja aretiral, ker le lotos 22. oktobra v Fohnsdorfu okradel gostilničarja Ulrika Lippolda, katerega je oškodoval za 4,922.000 a. K. Sucherja so izročili sodišču. — Prostovoljna dražba 1 vagona bačkega ovsa, kg 10.000, se vrši v sredo 8. 11.11. ob 11. uri dopoldan na državnem kolodvoru v Ljubljani, poleg tovorne blagajne. 4787 š 5r letnico svojega obstoja praznuje 19. t. m. vinarska in sadjarska šola v Mariboru. š Umrl je v Krčevini pri Mariboru tovarnar Herman \Vogerer, znan po svoji dobrodelnosti. N. v m. p.! š Odvetnik dr. Ir^olič v konkurzu. Mariborski odvetnik dr. Irgolič je te dni napovedal konkurz. Pravijo, da gre za 14 milijonov kron dolgov, za katero je le 7 milijonov kron pokritja. Tega moža je pokiajin-ska vlada že lam smatrala za najsposobnejšega, da pomaga na noge mariborski mestni hranilnici, ki je bila podpisala 10 milijonov kron vojnega posojila in je v skrajno težkem položaju. Dr. Irgolič je bil kljub svarilnim glasovom imenovan za gerenta ozir. predsednika ravnateljstva mariborske mestne hranilnice. Kot tak si je izposodil od svojega zavoda 3 ali 4 milijone kron. Umevno je, da je vzbudil Irgoličev konkurz med prebivalstvom in posebno med vlagatelji mostne hranilnice veliko razburjenje. g Žitni trg. Na novosoclski produktni borzi so bile cene žitu sledeče: pšenica 13.45 K, oves 9.60 K, ječmen 9.50 K, pšenična moka (št. 0) 19.60 K. — Ieu-denca se je ustalila. g Uradni kurz tujega denarja za november. Na podlagi odredbe finančnega ministra veljajo tujim valutam itt devizam za mesec november sledeči kurzi; napoleondor 220 Diu, 100 Ir. frankov 450 Din, 100 belg. Ir. 432 Din, 100 drahem 160 Din, 100 ital. lir 255 Din, 100 šv. frankov 1103 Din, 100 pesos 020 Din, 100 holaudsltih gold. 2820 Din, 100 danskih kron 1200 dinarjev, 100 švedskih kron 1600 Din, 100 rubljev 10 dinarjev, 1 angl. funt 275 Din, l dolar 62 Din, 100 nemških mark 2.50 Diu, 100 rum. lejev 40 Din, 100 levov 40 Din, 100 čsl. kron 204 Diu, 1 papirna turška lira 50 Din, 100 papirnatih turških pijastrov 50 Din, 100 avstr. kron 0.12 Din, 100 poljskih mark 0.70 Din, 100 ogrskih krou 3 Din. g Odgoditev velikega semnja v Novem Sadu. — Vr.led slabega vremena je novosadski veliki semenj, ki ae je imel vršiti te dni. odgoden ua nedoločen čas. g Podražitev vžigalic. Uprava državnih monopolov, odelenje prodaje v belgradu, objavlja z nared-bo z dne 21. oktobra 1922, da je Upravni odbor Sa-mostalue monopolske uprave na svojem 89. sestanku z dne 21. oktobra t. 1., z odobren jem finančnega ministra z dne 28. oktobra 1922, izdal odlok, da se poviša monopolna taksa na vžigalice, in sicer za eno škatljico parafinskih vžigalic (100- 120 drvic) od dinarjev 0.35 na Din 0.45; parat. vžig. (100—110 drvic) od Dia 0.32 ua Diu 0.41; paral vžig. (70—80 drvic) od 0.22—0.26; paraf. vžig. (50- 60 drvic) od Din 0.20 na Din 0.24; žvcplenib vžigalic (120—130 drvic) od 032—0.12; svedskih normalnih vžigalic (60—65 drvic) od Din 0.30—0.42; švedskih malih vžigalic (50 do 55 drvic) od Din 0.28 ua Din 0.40. — Poleg tega so se z istim odlokom in odubrenjem tinaučnega ministra odredile sledeče maksimalne cene za vžigalice iz domačih tovarn, in sicer za eno škatljico parafinskih vžigalic (100—120 drvic) Din 0.70; paraL vžig. (100 do 110 drvic) Din 0.75; paraf. vžig. (70- 80 drvic) Din 0.50; paraf. vžig. (50—60 drvic) Din 0.50; žve-plenih vžig. (120—130 drvic) Din 0.75; Švedskih normalnih (60- 65 drvic) Din 0.75; švedskih malih (50 do 55 drvic) Din 0.75. g Padanje cen kožam na Mažarskem. Vsled prepovedi izvoza surovih kož so padle cene tu Mažarskem pri kravjih kožah na 330—345 o. K, pri telečjih pa 760-780 o. K. g Zunanja trgovina Poljske. Na podlagi uradne statistike se je uvozilo v Poljsko blaga za 448.100 ton v skupni vrednosti 53.9 miljard p. mark, izvozilo pa blaga za 290.943 ton v skupni vrednosti 22.7 miljard poljskih mark. BO II ZA. Zagreb, 7- nov. Deviz*,: PeStn 2.84 -264, Berlin 0.05—0.05, Italija 2.58—2.02, London 278.50— 278.50. Nowyork 61 -63, Pariz 407.50 -412.50, Praga 108.50- 201.50, Dunaj 0.847—0.860, Zflrich 11.80 -11.40, Bukarešl 30.75-41.25, Sofija 11.40, Stok-liolm 10—16.60, Amsterdam 24.50, Kopenlingen 12.70—12-80. — Valute: lira 2.54—2.58, dolar 60-61, čsl. K 106-199. Cnrih. 7. nov. (Sklepna borza) Devize: Pešta 0.22, Berlin 0 067'/,. Italija 22.45, Newyork 54625, Pariz 35.90. Praga 17.75, Dunaj 0.0078, Bukarešt 3.42, Sofija 3.75, Zagreb 2.20, Varšava 0.04, Holand-sko 218. London 24.27. — Valute: n. s K 0.0076 ljubljanske novice. lj Novi poveljnik dravske divizije g. polkovnik Milan Vučkovifcježe nastopil svoje novo službeno mesto. lj Pojasnilo. Z ozirom na našo notico z dne 7. novembra 1922 n m je poslal g. dr. Avramovld sledeče pojasn;io: »Na poslovilnem večeru na čast odhajajočemu divi-lionarju Dokiču nisem pozdravil generala Eolciča kot predsednik pravoslavne ob!i- 1 ne, pr.S pa kot mervni sanitet in kapetan v imenu navzočega rezervnega častništva povdarjajoč, da je dobro rezervno časlni-štvo poklicano, "..i brani svobodo naše r'e-dinjene oržave in da je dalo neizmerne dokaze požrtvovalnosti n:ed vojsko. O eml-nentni državotvornosti p.-.voslavne občine ni bilo niti govora, pač pa sem se zahvalil generalu Dokiču, ker je pravoslavni občini dobrovoljno odstopil prostore za kapelo in ker je tudi častni predsednik pravoslavno občine.« lj Čudna zgodba. Ali poznate g. Bučka? No torej! Kdor ga nc pozna, naj si zapomni: Gospod Bucek je čvrst ljubljanski junak, primerno debel, rdečega nosa kakor najlepši dolenjski cviček, in gladko obrit kakor najlepši angleški lord. Tudi rad dobro jč in se rajši pije. To je njegova slabost Pravi sicer, da »en ntal' ga je dobr'«, am-psk včasih je tisti en tnal'« precej obilen in dolgo traja. Tako se mu je zgodilo tudi včeraj. Iz znane gostoljubne hiše v Kolodvorski ulici se je napotil domov v ranih urah in sedaj se nc ve, ali je ležala megla nad Ljubljano ali nad njim. Skratka, megleno je bilo. In v tej megli zagleda g. Bucek pred seboj nekaj čudnega, črno je bilo, pomikalo se je naprej, špegle je imelo in liropelo kakor plin iz gazometra. G. Bucek se je oprijel z obema rokama za kandelaber in godrnjal: »Ne boš me, prekleti klerikalni zmaj, ne boš me!« »Ampak jaz bom Tebe,« sc je oglasil drug glas. In g. Bucck je bil takoj trezen, ko je spoznal v tem glasu glas svojega domačega »lintverna* ali —■ svoje žene... Na licu mesta pa je našel zjutraj ob 6. Jernejev mesarski vajenec — razbit cilinder in polomljen dežnik. U Srebrno poroko sta obhajala včeraj g. Gašper K u m e 1 j, mestni uslužbenec. In njegova ga. soprogu Frančiška roj. Varšek. Se na mnoga letal lj Rokodelski dom. Rokodelsko društvo priredi danes ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma predavanje ^Orlovski tabor v Brnu«. Predaval bo g. Jernej Hafner. Predavanje bodo jrcjasnjevale skiop-tične slike. Vstop je prost. V uedeljo, 12. nov., ob 7. uri zvečer bo običajna Martinova veselica rokodelskega društva. Na sporedu je petje društvenega pevskega zbora, veseloigra »Dva gospoda in en sluga« in kupleti. Društvo pričakuje, da se danes zvečer ob 8. uri in v nedeljo odzovejo vsi člani in prijatelji društva iu pridejo v Rokodelski dom. lj »Ljubljana* ima danes ob 8. uri zvečer redno mesečno sejo. — Predsednik. lj Mladeniški krožek — Kodeljevo. V sredo, 8. t. m. zvečer ob 8. uri predava vlč. g. Zabret o petju. lj Uinrlf so v Ljubljani: Marija Merkužič, bivša post rožni«*, 93 let. — Terezija Andlovle, žena mizarskega mojstra. 52 let. — Aua Okrupa, živino-zdruvnlkovn vdova, 76 let. — Rudolf Štefan, kleparski pomočnik, 19 let. — Aua Albrecbt, občin, uboga, 69 let. — Jožefa Rankel. zasebnica, hiralka, 78 let. — Albin Kuga, bJralec, 16 let. — Frančiška Skvarča, delavkina hči, 7 mesecev. — Alojzij 2gaj-nnr, delavec, 51 let. — Mihael Rezek. žel. strojevodja v p., 70 let. lj Zdravstveni ukaz.. v času od 29. oktobra do 4 novembra jo bilo v Ljubljani rojenih 23 otrok in sicer 13 dečkov in 10 deklic. Umrlo je 22 oseb: 10 moških in 12 ženskih; med njimi je bilo 7 tujcev (2 moška in 5 žensk). Umrli so: za jeUko 5, za grižo 1, za zastrupijen.jem rane 2, vsled srčne hibe 4, 7/1 rakom 1, pri ostalih so bili mirovni smrtni vzroki. Naznanjena sta bila dva slučaja davice. lj Pogreša se 10 letni Josip ftkerlj. za svoja leta slabotne postave. Lase ima črne, obraz temino barv«. Oblečen je v rjav suknjič In jahalne hlače, sive volnene dokolenice, črno čevlje in plavo čepico Kdor bi ga videl, naj to naznani policiji ali bližnji orožnlški postaji. lj Ustanovni občni tbor »Kluba ljubiteljev športnih (nelovskih) psov«. Živo zanimanje, ki se je pojavilo v zadnjih letih za človekovega naj-zvestejšega spremljevalca — psa, ki jp pripomoglo k lepemu poteku lansko razstave, je neizbežno vodilo do ustanovitve --Kluba ljubiteljev športnih (neloveklh) psov«. Namen mu je, pospeševati vzre-jo čistih pasem vseh vrst nelovskih psov in razširjanje čistopasemskili nelovskih psov sploh. Svoj namen bo skušal klub doseči s predavanji, učnimi tečaji, z razširjanjem spisov poslovne vsebiue, z izdajanjem jugoslovanskega rodovnika spoftniii (nelovskih) psov (J. R. Sp P.) Nadalje bo prireja! klub smotre in razstave nelovskih psov, spoaobno-stne preizkušnje in tekme ter vršil posredovanje med vzrejevalcein, dreserjem In ljubiteljem nelovskih psov Vsi, ki se zanimajo za to, se vabijo na ustanovni občni zbor, ki se vrši dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Slon«. Narodno gledišče. Oostovanje gospe Ade Poljakove. Velika ruska umetnica, članica petrograjske opere »Theatre du Drames musical«, gospa Ada Poljakova, ki je gostovala zadnje čase po raznih velikih evropskih gledališčih kakor na Dunaju, v Berlinu, v Neaplju, v Bo-logni itd. nastopi v soboto, due U. t. m. na našem opernem odru v vlogi »Madame Butterf!y«, v kateri je žela povsod sijajne uspehe. Začetkom marca t. 1. ie pela to vlogo na dunajski Volksoperi. »Neue l reie Presse« je o njej tedaj pisala sledeče: »Pevka je polna eksotične dražesti. Njen glas nosi jasnino in biidko-bo in je za ljubko govorico malega japonskega metuljčka kakor ustvarjen. Za izraze radosti in bolesti, začudenja in presenečenja razpolaga gospa Poljakova z najljubkejšimi gestami.« O njenem gostovanju v Berlinu sredi decembra 1921 piše »Berliner Zei-tung am Mittag«: »V veliki ariji jc pokazala Ada Poljakova rusko kri in finočo romantične kulture. Nie-no »Butterfly« preplavlja čar pristnosti Po krčevitih poskusih raznih pevk našega opernega odra je učinkoval ta japonski metuljček kakor prava uteha.« Sprememba opernega repertoarja. V soboto, dne 11. i m. se poje v operi za izven »Madame But-terfly« z izredno zanimivim gostom svetovnega sloves«, gospo Ado Poljakovo iz Pet r ograda. Premier« »Sevilskega brivca« se vrši v torek 14. i m. Red B. Prosveta. pr Llsinskl. V včerajšnjem listu smo prtob-«111 spored koncerta, katerega Uvaja v Ljubljani hrvatsko pje.vačko udruženje >Llslnski< iz Zagreba v nedeljo 12. t m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Je to ciklus moških, mešanih in ženskih zborov, katere Je komponiral Božidar Sirela. Dr. Božidar Sirela spada med najplodovitei-Se hrvatsko kompouiste novejšega časa. Je vsestransko delaven in njegova dela dosegajo povsod, kjerkoli se izjavajajo največjo uspehe. V Hrvatih je SI-rela znan tudi kot glasbeni publicist ter je v najnovejši dobi spisal tirvatsko glasbeno zgodovino. Znan je )ia Iudi kot popularen skladatelj, kajti skoro vse pesmice in skladbe, kt so Izvajajo v zagrebškem marionetnem gledališču, so njegovo delo. Njegove uapeve mladina naravnost obožava. Občinstvo opozarjamo na koncert, za katerega M vstopnice v predprodaji v trgovini Glasbene Matice. Cerkveni vestnik. c Razipsani sta bili polom okrožnice župniji Št. Vid pri Stični v šmarski deka-niji in Tomišelj v dekaniji ljubljanske okolice. Rok za vlaganje prošenj 1. december t. 1. c V Ljubnem bo 29. novembru ob enajstih konferenca za polovico soHalov radovljiške de-kanfje. c V tfošuje so koncem oktobra z Jesenic pripeljali dvu jeklena zvonova cis in e, Ul se lepo vje-mata s prejšnjim ostalim glasom n. Zvonenje je podobno predvojnemu. Vsstnlk S, K. S, Z. Danes, sreda, S. t. 111. odborov« seja ob 8. zvečer v Jugoslovanski tiskarni L Vsi gg. odborniki, na* mestniki in zastopniki vljudno vabljeni. •— Predsed. Učiteljski vestnik. Glaite ljubljanske okoliške podružnice Slomškove sveže vabimo, da se udeleže zborovanja gorenjsko podružnice, ki bo dne 12. in 18. L ni. v Tržiču. Zborovanje obeta biti v vsakem oziru pruv poučuo. v uedeljo zvečer nastopi naše učiteljstvo prvič na odru, v poudelje4< pa bomo prisostvovali pri zborovanju, hospituciji ter si ogledali tržiško industrijo. Oglasite se takoj vsi pri šolskem vodstvo za dopust. Javiie udeležbo tudi tovarišu U. Pečjaku, strokov, učitelju v Tržiču rudi preskrbe prenočišč. Opozarjamo člane ljubljanske okoliške [jodruiuice, da radi tega izleta odpade mesečno zborovanje — zato pa poliitimo vsi v Tržič I Orlovski vestnik. Vsem srenjam in okrožjem. Nekatere srenje in okrožja šc niso poslale priglasov. Nujno poživljamo vse prizadete, uaj store to čimpreje. Tečajuiki se pri-glase v pondeljek 13. t m. ob 11. uri dop. v pisarni O. P. v Ljudskem domu. Odeje naj priueso s sabo. Tudi naj priueso Poslovnik, Zlato knjigo, pesmarico in pisalne potrebščine. Ljubljanske odseke, krožke in društva opozarjamo, da so skiopUčtie slike brnskega zleta za Ljubljano ta mesec ns razpolago v Društveni nabavni za-drugL Zato naj se čimpreje priglase v pisarni O. P. Izposojnina znaša 20 Din. Dijaški vestnik, d Na sem. rednem občnem zboru »Danice« 7.1. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Campa Lojze, ca ud. iur., podpreds. Hure Jakob, caud. i ur., tajnik Rezelj Jože, cand. iur, blagajnik Bednarik Rado. stud. phil., arhivar Kuap Anion, stud. phil., gospodar Radica Dušan, stud. iur., vodja inform. tečaj« Jeršič Mirko. cand. iur., revizorji Prijatelj Jože, cand. iur., Kozjek Ante. stud. phil., Stiplovšek Franjo. cand. phil. Tmistlka in šport. T. K Skala Važen sestanek celokupnega članstva se vrši v sredo due 15. t. m. ob 20 uri v mastni posvetovalnici na magistratu (Mestni trg). Turistovski klub Skala v Ljubljani. V nedeljo dne 12. novem, priredita T. K. Skala v Ljubljani in bohinjska podružnica na Jesenicah ob 14. url v restavraciji »Mesart zborovanje v avriio dogovora s prizadetimi činitelji, kako najhitrejše pospešili tujski promet, zimski šport in alpinizem na Oorenjskem. Vabijo se vsi interesenti ua ta sestanek, posebno oni iz radovljiškega in kranjskogorskega okraja. Nedeljski prvenstveni tekmi med Ilirijo in Pri-morjem sta zbudili med ljubljansko športno publiko mnogo več zanimanja kot ga zainorejo zbuditi običajne tekme domačih klubov. Zaslugo na tem je pripisovati v prvi vrsti reklami, ki je nazivala to popolnoma vsakdanjo lokalno tekmo z« nekako odločilno tekmo za prvenstvo Ljubljane in celo Slovenije. Igra in rezultat tekem sta pokazala, da pridejo kot rivali Ilirije za prvenstvo Slovenije pred Primorjem v po> štev v prvi vrsti SSK. Maribor in Atletik S. K, Celje ter potem Hermes in Jadran, ki gojijo vsi za enkrat lepši in tehnično boljši nogomet. — V tekmi prvih moštev je zmagala Ilirija z 8 : L Visoka zmaga Iili-rije je prišla vsem, ki poznajo razmerje sil, disciplino in izvezbanost obeh moštev, popolnoma pričakovana Score bi mogel biti tudi še precej večji, da ni porabila Ilirija skoro cel prvi polčas, da se je privadila tujemu terenu in dobila svojo pravo kombinirano ijjro. Kakor hitro je stroj pričel delovati, se Primorje nt moglo več resno upirati. Posebno dober dan je imel v nedeljo srednji napadalec Ilirije Oman. V Pn-tnorju je omeniti pred drugimi srednjega krilca Birso, levega krilca Vrančiča in srednjega napadalca dunaj-čana Mateječka.. Primorje kot mošlvo ni razvilo nobene skupne igre, igralo je zelo razdrapano in imelo dobre momente le v defenzivi. Tekmo prvih moitev je vodil kot sodnik g Suput iz Maribora. Vočijjled nervoznemu razpoloženju publike in nediscipliniranosti Primorja, ki je prišla do izraza osobito v odmoru, ko so igralci in civilni člani Primorja obkolili sodnika z raznimi nesmrtnostmi in očitki, je rešil svojo nalogo vestno in objektivno. — Tekma jc nudila sicer običajno sliko ostrejših prvenstvenih tekem. — Prvenstvena tekma rezervnih moštev, ki je končala islotako t zmago tehnično in kombinacijsko neprimerno boljše Ilirije, jc bila manj razburljiva in za ljubitelje nogometa večji užitek. Kot sodnik jo je vodil povsem zadovoljivo g. Ilus. Score 3 :1. Posebej omeniti je izvrstno igro srednjega krilca Ilirije Do-linarj* Sobn 4814«. Krojaški pomočnik želi mesto kje na deželi Naslov • pove uprava lista pod Številko 4804. Več zmožnih slikarskih pomočnikov sprejme v stalno delo proti dobri plači P. FR. STARE, slikarski mojster, Ljubljana, norijanska ulica 16. 4810 Za velesejem prepozno dospelo, se prodaja sedaj po znižanih ccnah jedilno orodje najmodernejših fason v kasetah in brez kaset. — Kino-srebro. — Berndorf (Ia) in pravo srebro. Jos, šelovin — čuden trgovina z zlatnino, srebrnino, urami in Šivalnimi stroji LJUBLJANA, MESTNI TRG STEV. 13. Poučujem KROJNO RISAN II. in PRI-KROJEVANJE domskih oblek. MODNI ATELJE za izdelovanje damskih oblek itd. itd. R0ZA MEDVED Ljubljana, Mestni trg 24. — Vhod začasno v Ribji ulici. 4808 i-------- » /f Preskrbite se za zimo! 1 X novodoiUml lovskimi čevlji zelo 1 prlporoCMIvI za aa. lovce, oficirje. Sumarle Itd. 1 DRUŽABNIKA za takojšnji vstop in sodelovanje s kapitalom najmanj 20.000 Din za izboljšanje trgovine, išče mali trgovec na dežeH. Ponudbe pod Šifro »Mali trgovec 4P05« na upravo iista. Javna dražba mizarskega orodja se vrši v soboto ob 8. uri zjutraj v Rožni dolini št. 274, nasproti G. Galetove tovarne. 4a°3 Prodam več voz dobrega konjskega gnoja. losip Turk, Radeckega cesta številka 3. Pritlična hišica z vrtom pripravna za vsako obrt, tik rudnika, ie po zelo ugodni ccni naprodaj. Več pove Mitiael Cestnik, Loke Stev. 29, p. Trbovlje. 4783 ■■■■■■■■■■■■■■■HHHSi JELENE, SRNE, ZAJCE, JEREBICE, FAZANE, DIVJE KOZE, KLJUNAČE ITD. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah E. VAJDA IZVOZ DIVJAČINE IN PERUTNINE ČAKOVEC :: MEDJIMURJE brzojavi: VAJDA, CAKOVEC. lnlerurban telefon številka 59. živinska pesa se odda v večji in manjši množini. Poizve se v upravi graščine na Kodeljevem. Eiepnien hrasti športni O.U.IO dvosedežni, znamke CHA-PUIS-D0RNIER J. GOBEC, LJUBLjffl Naprodaj je: dvoje enonadstropnih HIŠ z gospodarskim poslopjem (velika skladišča, konjski hlev), poleg tudi nekaj vrta. V eni hiši jc lepa, prostorna trgovina. Kraj na periferiji Ljubljane, prometen in pripraven zo vsakovrstno obrt. Ccnn zelo nizka. Dd se event. tudi v najem. Noslov v upravi pod štev. 4762. III BENCIN PNEUMA1IKA 01 JE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blauo in delo po solid-uib cenah uudi JIJGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. BSBBSEBisaisssiiBassaiHsassEianB Trgovska HIŠA y ^ jdvonadstropno, 50 let obstoječa v I.jub-- - - liani, se proda. Hiša stoji v sredini me-st.o, na najbolj prometni točki, ima trg. lokale in skladišča, pripravna tudi za kako industrijo, so iakoj na razpolago. Ponudbe pod »Dobra pozicija« na An. zavod Drago BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 4759 iBBHBKBaiBBBBaiBaBaBIlBBBBBBBB 99 Pozor peki! »DIA.MALT*, tvornice Hau-ser i Sobotka, Beč • Stadlau, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glav-nem zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DU2ANEC, Zagreb, ■II mi Liijana, stari trg štev. 34, kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. Večja množina SODOV za mošt, vino itd., naprodaj Istotam se kupi nekaj sena iu slame, več steklenih, velikih balonov iu lahka dira. I. AUGUSTIN, Ljubljana, šiška, Jer neieva cesta štev. 231. JE^ jf^l!. JE^ vsak čas, po najnižjih cenah, pri E. VAJDA, IZVOZ divjačine in perulnine, ČAKOVEC, Medjimurje, (UGOSLAVIJA. - Brzojavi: VA)DA, Ča-kovec - Telefon štev. 59. Pristne kranjske klobase Is garant, samo svinjskega mesa izdeluje in razpošilja ▼ vsaki mnoiini staro renomirana tvrdka M. URBAS, LJubljana, Slomškova ul. 13. Poleg mestne elektrarne. (POGAČE) zmlete v vrečah prodaja po najnižjih cenah HROVAT & KOMP., Ljubljana, Vegova ulica štev. 6. 4661 » « emajliremo in z ognjem ponikljamo v last. delavnicah in shranimo preko zime. F. BATJEL, »TRIBUNA«, Ljubljana Kariovska cesta štev. 4. Suhe gobe in kurano kupuje SEVEB & Komp„ Ljubljano Wolfova ulica 12. Perilo za dame, gospode in deco, opremo za novorojenčke po najnižjih cenah pri: A. SINKOVIC nasl. K. SOSS Ljubljana, Mestni trg štev. 19. DRVA oddaji vsako množino. Rezanje drv z motornim obratom. LUDVIK ILERšlC, na Friškovcu, za prejšnjo belgijsko vojašnico. 4385 H B \ 1 1 \ Dobe se pri i tvrdki: Peter Kozina & Konip. S Tovarna Čevljev — Tržič ljubljene, Breg 20 S IBBBBHiaiBBflHIBBfla 9BBIB Naznanilo. Vse naše cenjene odjemalce obveščamo, da je gospod /ANKO HOMAN izstopil z današnjim dnem kot družabnik iz naše tvrdke. Z ozirom na to, ni več g. Homan upravičen podpisovati v imenu tvrdke, prejemati naročil niti prejemati plačila Stanko Žar&i&Co., Ljubljana, Martinovac.15 Nudimo iz našega skladišča: Molino-spodnje hlače Ia za delavce. Delavske Zephyr- srajce, temne ln svetle. Črni klot, delavske srajce. Bele moške srajce. Žensko perilo. — Ženske srajce z ročnim vezenjem. Vse po najnižjih cenah. Najboljša izdelava ln samo najboljše blago. MZE-8fH", doma« prolzuod perila, ZSfiREB, Hlcfl 19. BBBBRBBBBIKBaH^BMEiftBBliHglHHflBHBMaiSa&HnBnfflB smrekov in jelkov, nad 10 cm na drobnem koncu in nad 3 m dolžine, kupi vsako množino franko kranjske postaje šentjanški premogokop And. Jakii, Krmelj, Dolenj, BBBBBDBffimflBHBaBiSBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBiaBSI „RIBA6" ]ugoslavensko-nemško trgovačko d. d. Centrala: Zagreb, Vrhovčeva ulica 15 Podružnica: Beograd, StraHInJIfr bana ul. 26. — Telefon 23—01, Maslov za brzojavk« RIBAQ, Zagreb, Telefon 5-80, Oddelki: I. Juta. (vreče, tkivo od jut«, embalaZe, plahte itd.) H^a|a70 I" plo?«vlna vsake vrste za Industrl- • A.CIw«-v> ja|M |„ graujb«ne svrho kakor tudi gospodarska orodja in hISne potrebjflne.) III. StrOjI. (*« industrijo In gospodarstvo) IV. Kemično tehniško blago. K^g V. Kupovni oddelek. TZll^TSiA jekla Itd,) feteja Jsvsscrstf «801*00* Odgovorni urednik Mihael Moškere y LJubljani ^URoalovanska tlakama » Ljubljani,