SVETA Jfftee of Pubiicauob »687 South Lawndale At» lalaphoae. Rockwall 40M GLASILO SLOVENSKE NAROÚNE PODPORNE JEDNOTE pro—year ca^^ks.'ilrs; S 5LSVS; chicago 23. ill. torek. 25. marca (march as). 1947 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for In faction 1103. Act of Oct 9. 191T, authorised on June 4, 1911 Subscription 9600 Yearl* ÔTEV.—NUMBER 59 Stavka kavcakarskih delavcev odtrnjena Unija naznanila dosego sporazuma Cleveland. O.. 24. marca.—Preteča stavka proti vodilnim kavčukarskim kompanijam, ki imajo tovarne v Akronu in drugih mestih, je bila otivrnjena. Z oklicem stavke je zapretila unija kavčukarskih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij. Uradniki unije so naznanili dosego sporazuma s kompanijami. Ta določa med drugim zvišanje plače za 11 in pol centa na uro. Povprečna plača nu uro je zdaj $1.45. Sporazum glede zvišanja plače je retroaktiven do 2. februarja. L. M. Buckingham, pravni svetovalec kompanij, je pohvalil dosego sporazuma, ki je odvrnil stavko. Izjavil je, da kompani-je ne bodo zvišale cen kavčuku, čeprav so bile plače zvišane. V tovarnah kompanij, ki so sklenile sporazum z unijo, je uposlenih čez 11,000 delavcev. Domače vesti Nov grob v North Chlcagu North Chicago, 111.—Tukaj je umrl Matt Slana, star 70 let, do ma od Vrhnike, v Ameriki od 1899, član KSKJ. Živel je ves čas v tej naselbini in bil alder-mu m od 1924 do smrti. Kazen par let je ves čas delal pr» American Steel & Wire Co., do 1941, ko je šel v pokoj. Zapu šča ženo, tri sinove, dve hčeri in pet vnukov, v starem kraju pa sestro. Nova grobova na vshodu Glendale, L. I., N. Y.—Dne 19. marca je umrl John Kozja, star 59 let. - Forest City, Pa.—Dne 21. mar ca je po daljši bolezni umrUMar tin Muchitz, star 75 let, doma lz Logatca. Tukaj je Uvel 50 let in bil 12 let mestni iupan. Zapušča Štiri sinove in dve hče ri—žena mu je umrla pred tremi leti. Is Clevelanda Cleveland.—V Collinwoodu je umrl Frank Kovič, star 59 let, doma iz Doba pri Domžalah, Gorenjsko, v Ameriki 42 let, član društva 26 SNPJ. Tukaj zapu Šča ženo, sina, poročeno hčer, tri vnuke in brata, v Californiji dve sestri, v starem kraju pa brata. —V mestni bolnišnici be nahaja Frances OŠtir.—John Maurič iz Euclida je zadnje dni odpotoval v stari kraj, in sicer v Mošo pri Gorici, odkoder namerava pripo Ijati v Ameriko svojo mater, ki je nekoč že tukaj živela. Ruski premier Stalin naj bi podal deklaracijo USTANOVITEV NEVTRALNE CONE Odpustitev nelojalnih uradnikov in uslužbencev POROČILO ZAČASNE KOMISIJE ne in kulturne ustanove — vse kar je dobrega in zdravega v Chicagu in okolici, vsi ki se zavedajo pogubonosnosti korakov, ki jih zavzema ameriška vlada pod vodstvom predsednika Tru mana. Kaj bomo ameriški Slovenci v Chicagu storili v tem oziru? Naša sveta dolžnost napram našim družinam je, da odločno manifestiramo svoje zgražanje nad hujskači tretje vojne ter tako dokažemo, da ogromna večina ameriškega naroda odločno obsoja ter protestira proti vsem korakom, ki bi pomenili novo prelivanje nedolžne krvi. Na omenjenem shodu se moramo pridružiti in aktivno sodelovati. Moramo se organislrail. V dosego tega se sklicuje posebna seja vseh odbornikov člkašklh slovenskih društev. SANSovlh podružnic, gospodarskih, družabnih, kulturnih ln političnih ustanov. TA VAŽNA SEJA SE BO VRŠILA V ČETRTEK. 27. MARCA V DVORANI SNPJ. 2657 SO. LAWNDALE AVENUE. OB 8. ZVEČER. Vsaka organizacija ali društvo naj pošlje vsaj tri ali več zastopnikov na to sejo. Vprašanje vojne ali miru, svetovnega prelivanja krvi ali bratskega sožitja narodov je vprašanje nas vseh brez razlike na naša verska, politična ali druga prepričanja. Zaradi tega naj ne bo slovenske organizacije, ki bi ne bila ¿astopana na sej, 27. marca! ko fiomo skupaj sestavili načrt na množično udeležbo či -kaških Slovencev na veliki manifestaciji ob drugi obletnici smrti Franklina D. Roosevelta dne 13. aprila. Se enkratr ZADEVA JE NUJNA! NE ČAKAJTE DRUŠTVENE SEJE, TEMVEČ KOT ODGOVORNI URADNIK SVO&E ORGANIZACIJE STORITE VSE POTREBNO, DA BO SE- Cleveland. O.. 24. marca —Da-lekoaeini program, ki naj bi re Šil grški problem in ublažil bojazen sovjetske Rusije pred vlogo Grčije v mednarodnih zadevah, je podal grški zunanji minister Konstantin Caldaris v Atenah na sestanku z Johnom Leacoeoaom, dopisnikom cleve-landskega lista Plain Dealer. List je objavil detajle razgovora v Atenah. Caldaris je predlagal: Premier Stalin naj bi kot načelnik Sovjetske unije in največje komunistične organizacije na svetu objavil deklaracijo o smernicah in komunističnih doktrinah v vseh državah v interesu svetovnega miru, da je ruska komunistična stranka za zmago komunistično filozofije s pomočjo demokratičnih sredstev Izvolitev, ne pa z oboroženo revolucijo. Deklaraciji naj bi sledila ustanovitev nevtralno cone v severnih grških pokrajinah. Cona naj bi bila široka deset ali dvajset milj, v katero naj bi imeli grški genlcl prost vstop v svrho odložitve orožja ameriškim, ruskim, britskim kn francoskim vojakom. Cono naj bi ustsnovil odbor Združenih narodov, ali pa katere drugu mednarodno organiza clja. Gerilci, ki bi odložili orožje, naj bi imeli priložnost do svobodne odločitvo, uli hočejo ostati v Grčiji pod garantirano policijsko zaščito, se vrniti v svoje vasi ali pa od|>otuvati čez meje v druge države. Nove volitve v Grčiji naj bi bile razpisane |>o dobi treh ali šestih mesecev po odložitvi o rožja. Volitve naj bi ae vršile pod mednarodnim nadzorstvom. Pred volitvami nsj bi bila raz glušenu liberalna amnestljs za vse gerilce in politične jetnike, ki so v grških ječah. Jugosluvija In Ilolgarlja naj bi dobili svobodne carinske cone v Solunu in Izhod do te luke ob Kgejskem morju s sklenitvijo |>ogodbe z grško vlado. Potem, ako bi se grško ljudstvo svobodno izreklo za izvolitev večine komunistov v parlament al« veliko komunistično re prezentacijo, naj bi se to zgodilo, Komunisti v Franciji, Italiji In Belgiji predstavljajo močno politično silo In vplivajo na živ-Ijtnski razvoj, Zakaj naj ne bi grški komunisti deluli isto? Kakšen odmev bo dobila Izje va grškemu zunanjega ministra v Rusiji m drugih državah, Je predmet ugibanja. Washington. D. C.. 24. marca. —Predsednik Truman je odredil drastično čistko v vseh vludnih departmentih in agenturah. Naglasil je, da bodo načelniki de partmentov in agentur morali prevzeti osebno odgovornost za čiščenje. Vsi uradniki in uslužbenci, i katerih - lojalnost je dvomljiva, bodo odslovljeni. Načelniki de-partmentov in agentur so bili instruirán!, naj predloži sezname imen in rekorde sedanjih u-radnikov in uslužbencev federalnemu detektivskemu biroju. Načelnik biroja je Edgar Hoover. Slična navodila je dobil federalni justični tajnik Clark. Trumanova akcija pomeni razširjenje preizkušenj lojalnosti ti-rudnikov in uslužbencev federalnih departmentov. Vsi, proti katerim bo predložena evidenca glede nelojalnosti, bodo odpur ščeni. Za nelojalnost se bo smatralo včlanjenje uslužbencev in uradnikov v organizacijah in grupan, katere je federalni justični department označil za komunistične, fašistične, totalitarske ali prevratne. To je široko polja. Načelniki departmentov in agentur bodrt lahko odsloviti Vsakega, ki je član liberalne ali pro-- grešivne organizacije. Truman je odredil čistko nu podlagi poročila, katerega je se stavila začasna komisija. Člane komisije je imenoval predsednik pred nekaj meseci. Tvorijo jo ' reprezentanti vladnih departmentov ln komisije za civilno službo. Načelnik je A, D. Vu necli, pomožni justični tajnik. Jugoslovanske avtoritete izpustile ameriške vojake Rim, 24. marca.—Jugoslovanske avtoritete so Izpustile tri ameriške vojake, katere so jugoslovanski stražniki ujeli, ko so prekoračili akozvano Morganovo linijo v Julijski Krajini, ki tvori novo mejo med Jugoslavijo in Italijo. Vojaki so Thoma^ E. \ii)wper, Robert Pamore in George J. Fite. Ameriške vojaške avtoritete so protestirale proti aretaciji vojakov. Hoover orisal program za Nemčijo Washington, D. C., 24. marca. —Bivši predsednik Herbert Hoover je orisal ekonomski program za Nemčijo, ki naj bi razbremenil ameriške davkoplačovalet stroškov za nasičevanje Nemcev. Nemške industrije naj bi postale svobodne, toda podvržene kontroli zavezniške kopiisije. Program je uključen v poročilu, ku-terega je Hoover predložil predsedniku 'Trumami. JA 27. MARCA POLNOSTE-VILNO OBISKANA. Za morebitne nadaljne informacije se obrnite na podpisanega ali kličite ROCkvvell 4904 ali BIShop 3710. PREPREČIMO VOJNO! DELAJMO ZA MIR! Mirko G. Kuhel. gl. tajnik SANS. General svari ored novo vojno La Jolla, Cul., 24, murcu. — Upokojeni general Holland M. Smlth je posvaril javnost pred izbruhom nove vojne. Dejal Ju, da Amerika sedi na robu ognjeniku in da Je ona edina, ki lahko prepreči Izbruh vojne. Upanje, da bo organizacija Združenih narodov prinesla mir svetu, je Izginilo. Zavezniki se zdaj tresejo pred Husijo, kot so so pred leti tresli pred Hitlerjem. Ruski zunanji minister Molo-v jo predložil načrt glede po-ične in ekonomske bodočnosti smčije. Izrekel se je za ustavitev močne centralne vlade parlamentarni podlagi, ki naj omogočila enotnost, zaeno pa eprečila dvig novega Bis-areka ali Hitlerja. Molotov je 1 razumeti, da je Rusija proti eji federalizacije, ker bi bila le Uvoza /a razkosanje Nemčije, vol je stališče, da se Nemčija moro uničiti. Proti razkosali jo tudi večina nemškega idstva. Ohlapna centralna «da ne bi mogla izpolnjevati veznosti napram zaveznikom. Kuski načrt je osnovan na do-montu, ki je omogočil formi-fiJ« prve nemške republike po kljuconju prve svetovne voj- confidence Kongresnih za ekonom-êko vojno proti Rusiji Washington, D. C , 24 marca. Kongreanik Coliner, demokrat Iz Mlsuissippija, je predlagal, naj Amerika začne ekonomsko vojno proti Husijl, kakor tudi proti drugim državam, ki imajo komunistične vlade. V tem smislu je predložil resolucijo nižji zbornici. J National Al rocking the ¡ni trOPA is permanently discontinued, the production of good« will mount rapidly snd, through free competition, adjust themselves to level« that consumers are willing to nav. ^ irity of American manufacturers sri Puch as they can, as feat as they can, pnces. Člani senatnega odseka za zunanje zadeve bodo odprli zaslišanje o predlagani ameriški finančni in vdjaški pomoči Grčiji in Turčiji jutri, Zaslišanje pred odsekom za zunanje zadeve nižje zbornice, ki se je pričelo zadnji teden, se nadaljuje. Senator Vandenberg, republikanec iz Michigana in načelnik odseka za zunanje zadeve, Je izrazil dvom. da bi senst odobril pomoč Grčiji in Turčiji pred 31. marcem. Newyorški governer Thomas E. Dewey je podprl Trumanov predlog, naj Amerika pomaga Grčiji in Turčiji in s tem ustavi širjenje komunizma Dejal Je. da bi moralo predlog odobriti tudi ameriško ljudstvo. Grčija in Turčija naj bi postali trdnjava proti komunizmu, ki ograža Evropo in skoro ves svet. ngion. D. C.. 24. marca, r Barkley, demokrat iz kyja in vodja demokratom« v višji zbornici, je fiaj Amerika takoj po-'Ji in Turčiji $100,000,-" naj bi prišel iz skla-'alne korporacijo za redijo financ. Senator je bi sprejetje resolucije ""alo posojilo, ker se je da kongres ne bo odo-"Jila državama do 31. * a ta datum bo Velika umaknila finančno in *o pomoč Grčiji, 'k Tru man je nedav-d na kongres, naj sank--moč v vsoti $400,000,-«n Turčiji, "da ae bo-upirall komunistični Ta krst je dejal, da pre t komunizma tudi de-i sinjega vzhoda. Previous records mined thai such price Inly those fully justified by American manufactur creases as may be net increases in wage and Then, as production |sts rolling a*«'"« «Jpply h ill csicli up will» demand.. prices h ,11 b« fpir and r* asonabU lu .11 . quai* y will be improved ... black markets will disappear... snd America will enter the period of prosperity that everyone hss been ( NATIONAL ASSOCIATION OF MANUFACTURER^ / rnmvwmanrrm p^v i Food Prices Up 50% Without 0PA; i i i NAM's flnaa&e fe Public Brokaa I Obi lube. Id so lib detail "free enterpriser»", de so unltlll opa sate, da sda) lahko ftanlejo 4e veé le profite. / PROSVITA PROS VET A THE ENLIGHTENMENT OU.ZZ.0 m LASTNIMA SLOVENSKE NAHOD NE PODPOBMS JEDNOTE ___M Zdfusene «lriaee (Ima CHiip) i» oa leto. $3.00 M pol lela. 1140 m ¿«trt lata; m Chicapo la okolic« Coofc Co.. $7.S0 ta telo lato. U.7i sa pol lotai a« laflMilto IMS Subscriptloa ratks; tor tha United S ta tat (except CMNp) a»d Canada HM pet i*mx. Ckicago and Cook Coimty 97J« pav feas. lof«igB couniries NN por yoot. Cmm oglasov po dogovoru.—Rokopisi doplaoe is iiMtnfflh | M a* rrmtmje. Rokopisi literarne vsebiae (trtico. povesti. Ud.) m rramfo pošUJalelJa lo v slučaju, ¿o Jo psttoftll Aivartklsf ratas o o sad unsolid lad articles wUl not bo such as stories, plays, poena, ate. wftU be «baa accompanied by —If addressed and Of 0M Other to lioetk ••if Naslov na ve«, kar lana stik a PROSVETA 2657 49 So. Lawndala Ars. Chicago 23. Illinois TOREK, 25. MARCA 1SH? $IOMVJL iL na&ih. noMliitt Mac Arthur in japonska "revolucija" General Mac-Arthur, vrhovni poveljnik okupacijskih sil na Ja ponskem in v realnosti tudi bos* poraženih "sinov nebes," je zadnje dni presenetil svet s svojo izjavo, v kateri se je izrekel za skle nitev miru "čim prej mogoče" in potegnitev okupacijskih čet i Japonske. Kot je razvidno, on želi, da pride do sklenitve miru z Japonsko že do prihodnjega poletja, nakar naj bi Združeni narodi prevzeli nadziranje Japonske. MacAithur pravi, da vojaška okupacija nima kaj več prispevati konstruktivnega pri reorganizaciji japonskega življenja, ker je že storila vse, kar je bilo mogoče doaeči. Demilitarizacija je končana in položeno Je ogrodje za demokratično državo, toda demokracija sama pa je vprašanje razvoja in časa. Demokracijo bodo morali Japonci sami razviti in ustvariti, kajti tega atributa jim ne more vsiliti nobena okupacija, nobena tuja sila. On smatra, da ni več nevarnosti, da se bodo Japonci zopet oklenili militarizma, kajti meni, da se dodobra zavedajo, kaj je vojna. "Japonska danes razumeva tako globoko kot more kakšen narod, da se vojna ne izplača. Njena duhovna revolucija je najbrže naj-večja, kar jih je še svet videl." MacArthur prfcvi, da so se Japonci otresli fevdalistične miselnosti in da je prepričan, da bo osebna svoboda postala trajna. On ne misli, da bo po sklenitvi miru potrebna še kakšna oborožena sila na Japonskem, marveč le civilna oblast Z. N., ki naj Japonsko nadzoruje in igra vlogo svetovalca. Ako organizacija Z. N. ni sposobna prevzeti te naloge, tedaj bo še toliko manj sposobna vršiti težje naloge. ★ Če je MacArthur v pravem, tedaj se je na Japonskem res izvr šila največja politična in miselna revolucija, kakršne ne pozna nobena druga dežela. Pred in po njeni kapitulaciji smo slišali in čitall, da bo morala trajati njena okupaciju najmanj 20 let ali celo polno generacijo, kajti prej Japoncem ne bo mogoče zbiti iz glave militarizem, šintoizem (vera v. božanstvo njih cesarja), izkureniti fevdalizem in imperializem. Zdaj pa slišimo iz ust vrhovnega poveljnika okupacijske oblasti kot da so Japonci tako rekoč čez noč postali najbolj civiliziran in najbolj miroljuben narod na svetu. Vsi se še spominjamo, kako so se še pred kratkim fanatično borili in umirali za cesarja brez vsakega pomisleka. Sploh so smatrali predajo orožja za največjo sramoto. Rajši smrt kot ujetništvo. Sploh je bila Japonska edina, ki je vzgojila "kamikaze"—letalce, ki so šli prostovoljno v smrt. Ce je na Japonskem v tem kratkem času ros prišlo do take miselne spremembe kot je zapopadena v tej MucArthurjevi izjavi, tedaj so Japonci res narod brez primere—ljudje, ki se lahko čez noč spremene, na primer iz militaristov v pacifiste, iz "yellow dogs" kot so jih imenovali mnogi v tej deželi med vojno, v ljudi s čutom visoke civilizacije. Včeraj še primitivna zver, ki je po šastno morila in po božansko častitala cesarja in slepo sledila mi-litanstom in impcriallstom In bila suženj Zaibatsu (mogočnih kapitalistov), danes pa dika civiliziranega človeka . . . * Vse to nam ne gre v glavo, dasl verjamemo, to je na podlagi raznih poročil, da je na Japonskem po kapitulaciji res prišlo do velikih političnih*tn kulturnih, to je miselnih sprememb. Pod okupa cijo Je bila dekretirana nova ustava, ki Je po formi demokratična In bo stopila v veljavo to pomlad. V tej ustavi je rečeno, da se Japonska enkrat za vselej odpoveduje vojni in militarizmu. Toda na papir lahko postavite mursikuj, kar se lepo sliši. V ustavi je zajamčena osebna svoboda, svoboda govora, tiska in zborovanja Delavstvo je dobilo pravico do organizacije in japonske unije danes že štejejo blizu pet milijonov Članov. Prav tako se svobodne gibljejo politične stranke in zadružno gibanje. Na papirju je torej zarisana zapadne vrste demokracija, t od i današnja vlada Je konservativna, ako ne reakcionarna. Prepove dana Je državna religija In cesar razbožanstven ler razgaljen za navadnega Človeka Dekretiruna Je šolska reforma, prav tako tudi "razbita" veleposestva z agrarno reformo, ki bi bilo revoluclo narna i /a Ameriko, daai ne za današnji Balkan. Po tej reformi država namreč odkupi zemljo od Veleposestnikov In Jo proda na lahke obroke tistim, ki Jo obdeiavajo. Dekretlrano Je tudi uničenje koncentracije kapitala z "razbitjem" velikih industrijskih In finančnih podjetij, in sicer s prodajo delnic "malim" In "srednjim" ljudem. Cilj le reforme Je, da Japonska postane dežela malih "free enterprizejev." Toda ker tudi na Japonskem operirajo isti gospodarski rakoni kot po vseh kapitalističnih državah, bo ta "reforma ostala le na papirju, odnoano je povaem možno, da se Ja-ponrke Industrije polasti tuji, predvsem ameriški velekapital. a Z drugo besedo: Na površju in na (mpirju res izgleda, da ae je na Japonskem pod ameriško okui>acijo zgodila pravcata revolucijo, ki naj preobrazi vso deželo, vso japonsko civilizacijo. P r etre* Japonske, ki ga je prinesel katastrofalni pora*, j« bil nedvomno zelo velik, t«>da motil bi se, kdor bi mislil, da je bil zadan smrtni udaicc japonski reakciji. Se m dolgo, komaj par mašactv, ko smo litall v nekem poročilu, kako j«|>on«kl vladajoči krogi komaj ča kaj«», da piide do xpt>peda med Ameriko in Husijo, nakar bi se z velikim vcaeljem pognali proti slednji kot zavetniki prve Vse to je seveda inano tudi M »t Arthurju Povsem možno Je. da je prav to tisti fakUir. ki mu polaga v usta besede, s katerimi slika japonski politični položaj v letiš* luči kot faktično Je O kakšni večji aocialni revoluciji, ki bi |>om*dla s japonako reak cijo. vsa) ni nobenega sluha MacArthur je vsekakor ustvaril ugoden teren za ameriški kapital na Japonskem Kakor smo čitall pred nekaj dnevi, se med Japonskimi kapitalisti in ameriškimi bankirji ž*- vrte pogajanja za večja posojila ali investicije s poare dovanjt-m ameriške vlade, Možno je. da je glavni namen te Mac Arthurjeve izjave ugladenje poti tem finančnim transakcijam, kar pomeni "našemil* goapodarekemu vplivu na Japonskem. Klic na konferenco Dotroit. Mich. — Šesta redna konferenca Ameriškega slovanskega kongresa za Mtchigan se bo vršila v nedeljo, 30. marca od 1. do 6. ure popoldne v Tul ler Hotelu, Park in Adams rt. Ta konferenca bo zelo važnega pomena v teh razburkanih časih. Reakcija se poslužuje vsake vrste izzivanj, da bi spet zaneti la svetovni požar, kateri lahko uniči vso civilizacijo. Ameriški in angftaftki vojni hujskači so pripravljeni tvegati mihjone delav skih življenj, samo da se obdr žijo na površju. Amerika danes zavzema ravno takšno stališče kot ga je prej nacijska Nemčija in najrajši bi podjarmila ves svet. Samo mi smo pravi, de mokratični ljudje, drugi, ki se ne strinjajo z našim načinom življe nja, so pa banditi. Posebno slovanske narode radi nazivajo s tem imenom. V vojnem času so bili Slovani dobri, ko so delali in producirali vojni materijal in s tem rešili življenja sto tisočem našim vojakom, toda danes podpiramo vse tiste dežele, v katerih vemo da lahko vzklije fašizem. Zato ameriški fašisti tako nasprotujejo slovanskim deželam, ker one v resnici hočejo odpraviti fašizem s koreninami vred. Vsled tega je danes važno, da Slovani strnejo vse svoje sile skupaj, da preprečijo rojstvo kakemu Hitlerju, danes mogoče ameriškemu. Zato ste Slovenci naproše ni, da si rezervirate 30. marec za protestni dan. Glavni govornik na tej konfe renči bo Zlatko Balokovič, kate ri se je nedavno povrnil iz Jugoslavije, kjer se je udeležil vse-slovanskega kongresa v Belgra du. Po konferenci bo prirejen banket v počast borcu jugoslovanskega naroda in njegovi soprogi mrs. Balokovič. Priprave so tudi v teku, da bo mrs. Balokovič predavala detroitskim Slovencem 31. marca v S. N. D., ako bo le mogoče. Pazite za na-snanilo v obeh slovenskih do movih, da ne boste zamudili te lepe prilike. Potrebno je tudi, da se malo bolj zanimamo za SANS, kajti ta organizacija Še ni dokončala svoje naloge. SANS je danes bolj potreben kot kdaj poprej, ker črne sile se besno zaletujejo in na vse načine skušajo uničiti novo demokratično jugoslovansko državo ter postaviti nazaj ljudi, kateri bi spet služili ameriškim in drugim krvosesom. Zato vas prosim, da podprete SANS z vsemi močmi. Udeležujte se tudi SANSovih sej, katere se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. Joaef Korale. Pismo iz Slamne vasi pri Metliki Denvor, Colo.—Prejel aem pismo od mojega svaka Antona Pezdirca iz Slamne vasi pri Metliki. Med drugim piše: "Pišeš, da je moje pismo prišlo v Ameriko v desetih dneh, Tvoje pa je hodilo 23 dni. Nata družina je zdrava. Pravkar so k nam napeljali industrijsko a lektrično žico, prav takQ na Bol-draž. Stane me 1.280 dinarjev, prejšnja pa me je stala 4,114 dinarjev, to |e osem luči. Mesečno plačam 34 din., torej dva litra vina. Nedavno smo imeli otvoritev belokranjske proge, 9. februarja pa otvoritev mosta čez Kolpo, ki Je bil porušen med vojno. Sicer pa ni bil porušen samo ta most, te m vet- vsi in vsa proga. Ka kor smo se skupno borili proti sovražniku, tako sedaj skupno delamo /a obnovitev. Naša mladina hodi na prosto volino delo (tukaj tmemiicmo u darniško delo). Tudi naša Rezka Je delala prostovoljno dva meseca na belokranjski progi aedaj pa se naha|a v zadružni trgovski šoli v Liubljani, Naša vas Je dala do sedai de set udarnikov, kar pomeni 600 delovnih dm. Menda sem Ti že pisal, da je sedaj n« Tolmkrnem državno posestvo, k ter ie kmetijsko gospodinjska šola. Tudi naša Rerka Je v to šolo pohaja la pel mesecev in Izdelala s prav dobrim uspehom. Upravitelj te ga posestva )e moj zet. «nož nd Barice ona pa le htla v redniž-m trgovini v Metliki, katera ima aedaj že tri lokale. Kakor vidiš se časi spreminjajo m hitro napredujemo. Sedaj pa pravijo, da bomo dobili vodovod s Krašnje vrha, in sicer j Radovtca, Bojanje vas, Boldrež, in Slamna vas. Vsa ostala Bela; Krajina pa bo dobivala vodo nekje onstran Črnomlja. Pri nas bo kmalu Amorika! Z velikim in trdnim upanjem gledamo v bodočnost, čeprav nam zdaj ne gre vse gladko. Vse še gre j ali za obleko ^n obutev pa je še vedno težko. Vse nam je prav priilo, kar nam je poslala Katka in Ti.j Pošlje se lahko vse, samo to baka in cigaret ne. Od paketa plačam toliko kot od pisma, če ga pošljem z zračno pošto. Zaključujem in Te pozdravljam— Tvoj svak Anton," Mike Mavetic. Pisma iz grahoveke okolice Cleveland, O.—Podpisani sem prejel zanimiva pisma iz rojstnega kraja; eno piše hčerka nečakinje iz Bločic, drugo pa Krajevni odbori vasi Lipsenj pri Cerknici. V slednjem pismu je obvestilo, da so prejeli prvo pošiljko denarja za krajevno knjižnico v Grahovem pri Cerknici. Pismo sorodnice Micke Intihar je sledeče vsebine: "Bločice, 30. januarja 1947. "Dragi mi sorodniki!—Po dolgem času se Vam zopet oglašam, dragi stric. Čez dan mi čas ne dopušča, zvečer hodim pa na mladinski sestanek in k političnim uram, tako da sem vedno zaposlena. Dragi stric, ne morete si misliti, kakšno veselje je zavladalo v naši okolici, ko je tovariš u pravitelj šole Grahovo, Stanko Novljan v Domu ljudske pro--svete prečital Vaše pumo, v katerem pišete, da skupno z tovariši in tovarišicami zbirate d6-larje za našp knjižnico. Po vsej dvorani se je razlegal kričeč glas: 'Živeli* naši slovenski izseljenci v Ameriki, živeli naši rodni bratje in sestre, živeli, živeli, živeli . . K Ne dolgo tega, se je širila zopet vesela novica: 'Denar je že tu!' Ogenj veselja je zanetil srca ljudstva, posebno naši mia dini. Sedaj mladina še bolj ve selo in navdušeno hodi na redne mladinske sestanke. Na naših sestankih čitamo in študiramo razne članke iz dnevnega časopisja ter knjige 'Kako se je kalilo jeklo,' 'Leninova mati' itd. Nedavno sem bila izvoljena za odbornico krajevne podružnice Rdečega križa Sloveniie (RKS) in odbornico Ljudske mladine Slovenije (LMS), obe nem sem odgovorna za stene as mladine. Na stenčasu pišemo samouk, rasne spise o tovarišu maršalu Titu, generalisimu Sta linu, ter o rodni domovini Jugo slaviji in bratski Sovjetski zvezi. Dragi stric, obenem Vam pri lagam moj prosti spis, kateri se čita tudi na našem stenčasu. Mogoče Vas bo zanimalo. BOGASTVO IN LEPOTA SLOVENIJE!!! Slovenija,—Gorenjsko, zazre naj tja oko^~-mogočno videl stati, slovensko boš goro. Veliki Triglav tam stoji, v nebu upira gore tri,— lepota njega v soncu se blešči, prekrasen si—slovenski biser ti. Na jugu morje nas krasi, nebroj otokov v njem sedi— veliko rek se v vanj vali, Jadran slovenski s Trstom si! Vinska trta—žitno polje, bodimo vedno dobre volje,— iz dneva v dan nam gre na bolje, bogastva mnogo—rodi nam polje. So lepa mesta in vasi, železnice na vse strani,— po cestah avto krog drči, izpod hriba potok žubori. Stoje slovenske elektrarne, veliki rudniki, tovarne, država ljudstvo,—to je gospodar, maršal Tito je naš vladar!!! ZIMSKO VESELJE MLADINE Mrzla zima je prišla, prinesla mnogo nam sne-gar- veliko mraza in ledu, mladini vendar ne strahu. Mladina drsa se in smuča, na hribu cela jo je gruča,— spuste navzdol se vsi po tiru, vsi v tekmo—nihče zdaj ni pri miru. i* .>.. . Po strmem hribu zlo leti, uglajene so vse sani,— kakšen pade—nič zato, še več veselja da nanj to. Zabava naša—fizkultura, za nas mladino zlata ura,— telovadimo, se smučemo po-* vsod, iz tega zdrav, krepak, bo zrasel rod. Na noč veselje to se neha, nekoliko mladina se upeha, nato pa študija, kaj je in bilo je preteklo, ter čitamo 'Kako se je kalilo jeklo/ Studii«—to velik je pomen, naš narod mora bit*, zgra jen,— kar rekel Lenin je, ne pozabimo, * vsi pridno in vztrajno se učimo! V družini se imamo po navadi, zdravi smo, kar tudi Vam in Vaši cenjeni družini želimo prav iz srca. Mnogo lepih in prisrčnih pozdravov Vam pošilja aorodnica Micka Intihar, Miklova." Micka Intihar je stara šele 17 let, in kakor mi pišejo njeni starši, ja zalo pridna. Z njenim o-četom gre celo v gozd pripravljat les za gradnjo njih porušene hiše in jim je v splošnem velika opora. e Pismo od vaških odborov vasi Lipsenj pri Cerknici pa je sledeče vsebine: "Lipsenj, 16. februarja 1947. Tovariš Franc Lunka, Cleveland, O. Prejeli amo Vaš dopis, za katerega se Vara lepo zahvaljujemo in sicer vse organizacije vasi Lipsenj,. Denar, katerega ste poslali v Grahovo, je že prispel, kot upamo, da Vas je že obvestil tova riš Stanko Novljan. Hvaležni smo Vam prav vsi za to pošiljko, zdaj vidimo, da na nas niste pozabili, ampak nam pomagate, da si bomo obogateli znanje z lepimi in koristnimi knjigami. Naši stari in mladi kažejo veliko zanimanje do knjig. Do sedaj smo jih dobili sto petdeset (150). V teh dneh je začela na ša knjižnica delovati. Obljubljamo Vam, da si hočemo pridobit čim .več znanja iz teh knjig. Veselilo nas bo, če se boste še s kakšnim dopisom spomnili na nas. Veseli pa tudi nas, da ste po takih dolgih letih odsot nosti ostali zavedni Slovenci in Slovenke, da niste pozabili, da Vas je rodila prava slovensko mati. Drugič Vam bomo poslali še obširneje poročilo. Tovariške pozdrave vsem odbornikom in prispevateljem pošiljajo vse organizacije. Za Osvobodilno fronto: Jože Mlakar, sekretar, Zdoljni Jošlov. Za Antifašistične žene: Justina Mašek, predsednica, Kolarica; Ivanka Kotnik, Mikav-ča; Anton Truden, Končarjev zraven Thinca. Za Ljudsko mladino Slovenije: Nežka Šuštar šič, sekretarka, Joškova; Anica Krašovec, Hribarjeva gostilna; Mirko Tauželj. Za Pionirje: Malka Zabukovec, Levcova." e Pred nekaj tedni je bilo razposlano na vse domačine gra-hovskega okraja obvestilo in pojasnilo. V dotičnem je bila pri-deljena tudi posebna vprašalna pola, na kateri se je prosilo, naj bi jo vsak prejemnik «polnil in vrnil nazaj na podpisanega. Zelo je važno, da vsak odpošlje dotično listino spolnjeno takoj, ker je nujne važnosti, da se bo vse uredilo in pripravilo. Zato ponovno opozarjam in prosim vse domačine iz Marti-njataa, Grahovega, Bločic, Blo ške Police, Lipsenja, Goričic, Gornjega jezera, Lazov, Otoka in Žerovnice, da listino spolnijo in jo takoj vrnejo na podpisanega. Hvala lepa! Frank E. Lunka. 15413 Luclntow a ve., Cleveland 10, Ohio. sa rvUanJe Joevs Kreea pohetla "protekttra" stavkarle pri Ni ašašrtea rab lh. eadl Idrtli In et r*> i ti i h Polica.1« lasni« v poatoh O ženinih in nevestah Llnden. N. J,—V stari domovini so imeli navado, da so ie-nlnu zbrali nevesto starši. V neki vasi sts bila dva bogata ženina. Prvi ženin je poslušal očeta, ki Je govoril: "Tam imajo nevesto, ki bo Imela veliko doto, zato moraš vzeti njo. Sest-naj* sto bo imela " Sin se je očetu upiral tn mu dejal, da ne mara ne dote in ne tiste neve ste. toda oče Je bil gospodar In »in mu Je moral ukloniti. Vršila se Je velika svatba, a zakon ni bil srečen, kajti ženin Je odšel v Ameriko in ga ni bilo voč nazai. Dobil * delo nekje v Cal.forniji, kjer te kmalu umrl. dočim Je njegov oče garal doma po kmeti ii z bogato nevesto. Drugi ženin pa je imel več are^e. kajti starši so mu dali prosto voljo in si Je zbral nevesto no svojem srcu l)astravno je bil njegov oče najbogatejši po-(Dalje aa ». .treni.) Henry Wallace: BOJ XA MIR BE JE PRi^ Dvanajsti marec 1947 je mej nik v ameriški zgodovini. N« u dan predsednik Truman ni pr«,. stavil »vetu grško «ospodargl» krizo, ampak krizo ameriškega duha. Česar sem se bal zadnje-ga julija in bojazen izrazil v pj. smu predsedniku Trumanu, je prišlo nad nas. I^e čuječe ame riško ljudstvo lahko prepreči veliko nesrečo. V imenu demokracije in člo-večanstva predlaga predsednik Truman vojaški posojilno najemninski program, predlaga posojilo v znesku 400 milijonov d«l Grčiji in Turčiji, ki naj bo kut predujem neomejenih stroškov v boju proti razširjenju komu-aizma. Predsednik faktično predlaga, da mora Amerika za-itražiti vse ruske meje. Noben režim ni preveč nazadnjaški za nas, če se postavi proti Rusiji. V telcu treh tednov se ima kongres odločiti za naj radikalnejše spremembe, ki so bile še kdaj predlagane v ameriški zunanji politiki, in sicer brez za dostnih svedočb, z malimi podatki in brez znanja, kje se bo ta spored končal. Predsednik Truman opravičuje to nenavadno postopanje v imenu krize, kakor da bi slišali že jutri korakati vojake Sovjetske unije i težkimi škornjami po atenskih ulieäh. Kaj je ta kriza, ki je izzvala predsednika, da je šel pred kongres, kakor da bi bik sovjetska armada že na pohodu, ali pa da je nad nami zopet Peail Harbor? Danes se nahajamo v svetovni krizi, toda to ni vojna knza-Sovjetska unija ni napravila nobenega vojskujočega koraka. Bistvo svetovne krize leži v tem, da so milijoni brez strehe, lačni, bolni, sirote brez staršev in podivjani vsled mnogoletnega boja. Seveda ta kriza kliče po ak ciji. Ljudstva Italije, Poljske, Jugoslavije, Francije, Grške, Kitajske in drugih dežel nujno potrebujejo ameriških živil in po trebščin. Rusija je utrpela več je izgube in doprinesla več a poraz Nemčije kot katera drugi država. Ona tudi potrebuje a meriških potrebščin in pomoč pri obnovi. Če je naš namen pomaflau ljudstvom, ki so bila pnzadeU radi vojne, zakaj sta predsednik in kongres dovolila, da je umrk organizacija UNRRA? Zakaj n tako malo prizadevamo, poma gati milijonim brezdomcem, ki jih je po vsej Evropi? Zakaj hočemo samo 406 milijonov dolarjev, ko je vendar potreba ve liko večja? Zakaj naj bi dali l«0 milijonov od 400 milijonov Turčiji, ki ni bila naša zavezni oa m nI v nujni potreba za živež in druge potrebščin«' Trumanov načrt skoraj nič ne odgovarja faktični krizi dana! njega dne, prav tako ne potre* bam ljudstev, temveč stremi za sebičnimi profiU, zaeno pa nasprotstvo proti Sovjetski um ji. Palovtco od posojila Grčiji * namerava porabiti za orožje s» za ameriške častnike, ki bi f» magali trenirati sedanjo trt» armado. Zelo malo od <*•* vsote bi Ho za takojšnjo pom* grškemu ljudstvu Posojilo Turčiji v znesku 1» milijonov dolarjev m rut v v* zi z demokracijo ali gosp^dait«. m. potrebami turške*- lju WHAT TH44 stvfv. SHOW« ABOUT THAT, Ave HAM \ >N THi MOOR 1 . THAI"» MKT «VAft-TIMT THAT MIAN5 PRICf ft SHOULD HA Vf GÖNS U# ONLY t.4% lTO COVfRWW KAlftl^ Will, MOW MOCM 1MP TMt Y »AIM L PAlCffft ? VI lOOO »MOU4M Wf'it THINK IT HURT '(Mi (Sedemindvajseti marec 1941 v Maraeiliu) 1941 je bila na zapadu dušeča in brezvetrna pomlad. V ■Jtnriii je bilo kakor v močvirju: Franco« so molče prenašali Eno Nesrečo, ki jim je težila dušo in vest, in jezno poslušali JrLski glas metuzalemskega maršala Petaina, ki jim je iz vi-JSdh toplic govoril o večni Franciji. Najbolj klavrna pa je najbrže pomlad v pustem —----- Lvskem mesta Marseillu, ki 1 zdavnaj ni poznalo vojne in nJenih strahot, ki se ni zanimalo a usodo človeka in ki je zdaj dokaj neprijazno gledalo tisoče p tisoče beguncev, ki so ze od nne zore stali pred konzulati ter * pehali za potnimi listi, vse popoldneve pa presedeli po kavarnah prekupčevali z vsemi motnimi stvarmi ter sanjarili o Ameriki. Vse se je pripravljalo samo na beg iz tega moreče-m zapadnega vzdušja, kakor bi bila Evropa in zapadna civilizacija, o kateri so tako imenova-geniji toliko govorili in pisarili. nepreklicno in za vekomaj izgubljena. Pomlad brez vetra, brez prebujenja. Kakor vse dni te moreče pomladi, sem se tudi 27. marca zjutraj namenil v mestno knjižnico, kjer sem takrat prebiral Cervantesa, kadar še nisem mogel krotiti svojega želodca s tem, da sem stikal po slovarjih in enciklopedijah za definicijo bese-lakota. Bil sem že na stopnišču, ko sem se spomnil, da že dva dni nisem bil v knjižnici, ker se nisem maral srečati s knjižničarjem, s katerim že nekaj časa nisva prav posebna prijatelja. Ko sva se nekoč pogovarjala in mi je hvalil starega Petaina, češ da je Fracija zdaj mala dežela in da bi se Franco-prej ali slej tako morali odločiti za Nemčijo ali za Anglijo, sem mu odvrnil, da smo Sloven-še neprimerno manjši narod, da mi še nikdar ni prišlo na um, da bi premišljal o tem, ali hočem živeti pod Nemčijo ali pod Italijo. Zadnje čase, ko je bilo mnogo govora o naši domovini, sem mu zatrjeval, da Jugoslavija ne bo stopila k trojnemu paktu. Zato po 25. marcu nisem maral več v knjižnico. Vrnil sem domov, se vrgel na posteljo tov dan jezno brskal po knjigi o ekiltizmu, ki mi jo je zapustil jotelj Matevž, ljubitelj nezna-sil in podobnih stvari. Zvečer sem kakor po navadi il v staro mesto k umazanemu Bolgaru in posrebal boršč, ki oil vreden tega imena. Stis-sem roko staremu pijanemu idžaru, ki se je v Francoski tujski legiji naučil nekaj srbskih besed in se nato po stranskih ulicah povzpel na Plače Jean Jaures. Na tem samotnem trgu »m se skoraj vsak večer spreha-med zapuščenimi jarki, ki so napol zasuti in zaliti od deževja zevali v puste dni in ča-kli tistega pomladnega vetra, jih bo posušil in hkrati zdrami i francoski narod, da se bo 't zagnal v jarke in na barikade. Kolobaril sem po razritih «tezah kakor v začaranem kro-vdihoval prvo cvetjc kostanjev ter se včaaih zamaknil v erno sonce, ki se ie ogromno ^»■ko in že na pol ug?slo ko-v morje za zidovi trdnja-Cheteau d'lf med trdnjavama Ivana in sv. Nikolaja, kjer so hneli španski borci in pofitič-|jHniki vseh narodnosti, večer ni bil, kakor so bili dru^ večeri, ker tudi sam ni-bil, kakor druge dni. Na-rava J« včasih kakor zvon: isti *v,,mk. isti bron, isti žvenkelj 1 u zvonar, a vendar zvon po-J» kakor «a sliši tvoje srce. Son-J* bilo bolj krvavo, bolj mrko 'n mrtvo. Iz ozkih ulic le od J-" M« y«asih tuhril veUt in n« ' v majhnih vrtineh vr-11 in gnilo listje pre-' / ni V meni pa je bil \ *rcu se je zgoščevala !pka m vendar nekam. ' 'Jetna bolečina, ki jo v 1 in ki nas zajame K,rr'i dokodki. Pakt je Toda čutil aern, Ja ' bil konec. Ril je zajedaj? Ko sem iskal na nešteta vnašanje. a imate.) j šopkov in vencev z napisi, Pri-' a fait." (Se ne) sem | nesli ao jih učenci, ribiči, bra-njevke, delavci iz pristanišča. l"'uPle ... ca bouge I Stražniki so zelo prizanesljivo razganjali množico. Ujel sem pogovor med tremi tramvajskimi sprevodniki; govorili* so o vencu, ki ga bodo ob enajstih položili pred palačo borze na mestu, kjer sta padla kralj Aleksander in francoski minister BartJwu. Eden se je upiral, češ da se Je v Jugoslaviji dvignilo ljudstvo in ne dvor. Ostala dva pa sta mu dejala, da to ni važno, važno je, da je trg pred palačo borze najbolj prometen in najbolj primeren za vse manifestacij«. Zavil sem po ulici St. Ferreol k pašači borze. Bilo je blizu desetih zjutraj. Na vseh dohodih k trgu so bili stražniki Prerinil sem se skozi množico do ulice. Zelema plošča z besedo Pax, ki je bila položena med tramvajske tračnice, je bila že zdavnaj vsa pokrita s cvetjem. Francosko ljudstvo res ni moglo najti primernejšega kraja, kajti prav trg pred palačo borze je najbolj prometen. Rado-voden sem bil, kck> se bo prvi prebudil. Povedali so mi, da je že zgodaj zjutraj kmetioal( ki je prišla na trg iz predmestja Aubagne, prinesla s sabo šop poljskih rož in jih položila na ploščo. Trg je bil takrat še prazen. Kmetica iz predmestja se je prva predramila. Tam mimo so šli delavci v pristanišče. Stopili so v cvetličarno in kupili nekaj rož. Ko so meščani vstali, je bila plošča že pokrita s cvet-1 jem. Pokrili so jo ljudje iz predmestij, ljudje, ki vstajajo s soncem in morajo na delo. Ti ljudj« se morajo prvi zbuditi in ti ljudje so prvi spoznali, da se je v Evropi, nekje daleč na Balkanu začela pomlad in da je ta pomlad pripesla prebujenje tudi zapadu. Bilo je pol enajstih in plošča je že zdavnaj utonila pod cvetjem. Stal sem med množico in strmel. Vsakih pet minut je prišla skupina s šopki ali pa z velikimi venci, Šla mimo stražnikov in položila venec. In množica je vselej zaploskala. Tlak med tirnicami je bil zdaj pokrit če v dolžini kakih desetih metrov. Spet smo se morali umakniti. Prikorakalo je šest delavcev v modrih delovnih oblekah z velikim vencem. Pred njim je korakal moj stari znanec Jules in držal trak, na katerem je bilo pisano: Delavci marsejske plinarne jugoslovanskemu ljudstvu." Jules je bil preddelavec v plinarni; blizu ljudske kuhinje je imel tudi skromno vinsko klet, kamor sva včasih s prijateljem Matevžem zahajala po Henry Wallace, ki Ja nastopil proti novi ameriški aunenll politiki — vojaški ta gospodarski intervenciji v OrftUi ln T«yčiJl. Delal le. éa te politike vodi v ■ovo svetovno volno. Wallace bo šel pm dni aprila v Anglijo. kosilu. Ko je šel mimo mene, mi je rekel, naj ga počakam. Ko so položili venec in postali nekaj trenutkov, je Jules stopil k meni in mi z neverjetno silo stisnil obe roki. "Bravo! Bravo!" je mrmral od ganotja: "Dali ste Hitlerju klofuto. Dali ste jo. Mar nisem zmeraj trdil, da se ne boste dali. Sedaj se je vojna obrnila na drugo stran. Vsi to čutijo. Pridite drevi k nam. Morate priti. Škoda, da ni vpč doktorja." Mislil je prijatelja Matevža. Ob enajstih je nemška komisija zahtevala, da morajo zapreti vse cvetličarne. Toda cvetličarne so bile že zdavnaj izpraznjene. Cvetje je že prihajalo iz predmestij in iz mesta Aix-en-Provence. Tisti dan so v Marseillu prodali več kakor za 100,-000 frankov cvetja. Ob dvanajstih je morala policija na nemški ukaz izprazniti trg pred borzo. Prišlo je do nove demonstracije. Trg je bil prazen in pred palačo borze je bilo kupe cvetja. Toda prometa niso mogli ustaviti.' Skoraj vse tramvajske zveze £a so morale preko trga. Zato so ljudje šli v Staro pristanišče in sedli v tramvaj. Ko so se peljali mimo borze, so spustili cvetje s tramva-' ja. In ljudstvo, ki je gledalo od daleč, je burnb ploskalo. Ko se je neki venec zapletel v kolesje, je sprevodnik ustavil tramvaj. Potegnili so venec izpod tramvaja, narovnali cvetje fn ga položili. In ljudstvo je ploskalo. Avtomobili, ki so vozili tam mimo, so se izognili in skrbno pazili, da niso povozili rož. Dan se je nagnil v večer in padla je n9č. Od morja je pihal topel veter, Prihajala je po- mlad. Vsi so čutili, da je prihajala pomlad. Bližala se je policijska ura. Ljudje se niso hoteli raziti. Razvile so se manifestacije, ki so trajale pozno v noč. Zvečer sem šel v vinsko klet k prijatelju Julesu. Mala klet je bila nabito polna. Delavci v modrih delavskih oblekah so praznovali. Jules je točil in ni sprejemal denarja. "Danes je naš praznik," je ponavljal kar venomer. "Začelo se je, začelo se je. Prvi veter, ki je prišel tudi k nam." In bil je res prvi pomladni veter na zapadu. Prišlo je prebujenje. Ko sem se zvečer vračal domov v svoj zasteničeni hotel preko Plače Castellane, je po široki aveniji od morja pihal veter. Bil je poln vonja cvetočih kostanjev. Pomladni veter je prišel v Evropo. Prišel je iz naše dežele, iz naše domovine—in zbudil je ljudi za novo pomlad Na cvetno nedeljo zjutraj, ko so prvi nemški škornji stopili na naša tla, sem pred cerkvijo sv. Jožefa na Rue Paradis dal mladi materi, ki je beračila z dojenčkom na prsih, dva poslednja franka za oljčno vejico, ki je Še danes v mojem "Evgeniju Onje-ginu". Bilo mi je tesno pri srcu, a vendar ne pretesno, ker sem čutil, da bo prišla zmaga hi mir za nas in za vae, ki jih je prebudil veter z Balkana. Glasovi iz naselbin (Nadaljavanjn s 1. atranl.) sestnik v semiški fari, ni nasprotoval, ko je sin poročil revno dekle, katero je prvič videl na trgu pred cerkvijo. Zakon je bil srečen in rodilo se jima je veliko otrok, leta 1918 pa je razsajala influenca in žena je umr la ter bila pokopana pri sv. Duhu pri Semiču. Agnee Paaarlch. Poizvedovanje Nortk Chicago, !U. — Peletič Franc je pisal zadnjič leta 101? svoji materi Anki Kutnarjevl, poročeni Kapus. Ona pa je u mrla 1. 1940 brez Franc Peletič je dedič ___ la hiše in sodnija želi, da se o-glusi, ako ne, bo njegov delež konfiscirala država. Njegov zadnji naslov je bil: 714 Mar-ket st., VVaukegan, 111. Ako bi čital te vrstice, naj pi Še na naslov: Pavel Peklaj, 1108 McAllister ave„ North Chicugo, 111. Pavel Pekla 1. \o o» e< "7 THEN A WAGP «Al«t H JUST A SAltB OH THAT FAUT, SfB? I Tli A n«c< or a piect — a mum* of a HUNK-l g»t it ? ^ LABOR COST It JUST A SMALL PAKT OT TM« VALU« or a FtNisMco roooucr. ABOUT 16.6%, O* LSSS THAN £ OH ALL MANUTACTOaiWe^ m suae T HI THAT ft.t« hai#a wa« A SAISI ON THf 14 6% THAT COoxneje t veliki stroški nadomestiti tako zapravljeno imetje, toda isgo val jajo se, da si na noben drug način ne morejo preskrbeti potrebnega denarja za nakup naj potrebiiejših predmetov za ti v i Jen Je. Dr. (iumi. indoneški minister zu gospoduiske zudeve. je pripo ročil, da se začne pogajanja, v katerih bi se dognalo, kaj naj bo fndonetljeem dovoljeno izva »ntI tn kaj je neoporečno zares imetje Nizozemcev. ZASTOPNIKI USTA PROSVETE turni, ki Nk |Našl valell Lenta kavkartrH. Wla. le ekotiee. Anton Ja «kavki i» ae Ole OMa le akettee. frank nee ti C M Chli^oiiti Im rnsÉ Cvetne le JPUSÜ* AnSra Seeeft It rr-rT— IS»? te. Le vedete Ave. -jjjjffjii 11 rrrr • ••—— PROSVITA SOSED LUKA KMEČKA NOVELA IVAN CANKAR (Nadaljevanje) "Da bi se že to zgodilo! Da bi se že vse to izvršilo!" je zavzdihnil nenadoma sosed Luka. Videl je in vedel, kako je treba izvršiti—toda vse je bilo še pred njim, nič še ni bilo izvršenega. Tako natanko si je%mislil, z živimi očmi je skoro gledal, kako bo udaril... enkrat, dvakrat, trikrat... da so se mu napenjale kite na rokah. In ni še udaril. V mislih, v srcu je bilo že vse kakor storjeno—-tam na cesti pa se je še zmi-rom zibala drobna senca, opotekala se na desno, na levo. Komaj še dvajset korakov je bila pred njim. "Zgodi se, kakor je treba!" je izpregovoril sosed Luka skoro naglas; in njegov glas je bil ves drugi, čisto tuj, kakor da bi bil zaklical nekdo iz dalje, iz noči. "Tudi tiste besede je izpregovoril zlodej sam!" je pravil pozneje sosed Luka. "Zlodej sam mi je prigovarjal, še videl sem ga s temi svojimi očmi; za jarkom je sedel, za črnim grmom, njegove oči pa so se svetile." Urno je stopil in je razločil Andrejca, kakor da bi ga videl podnevi. Visono črno kučmo, dolgo suknjo, vso že povaljano in oblateno, škornje, ki so gazili po blatu. Nekoliko sključen je šel Andrejec, z rokami je mahal po zraku in je mrmral predse, kakor da bi bil zlovoljen in užaljen. Sosed Luka je šel tik za njim, s prav takimi, opletajočimi se in omahujočimi koraki, kakor je hodil Andrejec. Včasih je nekoliko postal, Andrejec pa se je opotekal dalje. "Naj gre, naj gre še ta trenotek, še to minuto" je mislil Luka v čudni usmiljenosti. "Morda mu sam Bog vdahne misel, da pomoli spotoma še Očenaš in Češčenomarijo . . ." Komaj je sosed Luka to pomislil, se je Andrejec nenadoma široko opotekel, zavrtel se v kolobarju ter omahnil z razprostrtimi rokami naravnost pred Luko; zvrnil se je na kolena, objel ga je v svoji pijanosti okoli nog ter pomočil v blato kučmo in obraz. V tistem trenotku je Luka vztrepetal, kakor da bi mu bili položili led na ves život, ogrnili ga golegs v ledeno plahto; koža se mu je čudno strdila in skrčila, nagnil je glavo nazaj, kolena so se stisnila in so se šibila. Tako se je Luka vzdramil. Vzdramil se je Luka, minil je mraz, toplota ga je izpreletela od temena do pete. Videl je, kakor ni videl prej; temna noč je bila prej, zdaj je bil svetel dan. Gledal je z izbuljenimi, prestrašenimi očmi, kakor da bi bil vstal iz groba. "TI, ti bodi zahvaljena ... ti si molila zame, mati!" "No, Andrejec, pijanost pijana,- ali se boš streznil ali ne? Hajd, še dolgo je tvoja pot!" Počasi se je vzdignil Andrejec, s sivim, pijanim obrazom je strmel v Luko, potipal m* je narahlo po suknji, okrenil se je nerodno in se je opotekal dalje. "Bog a teboj!" je zaklical Luka. Oddahnil se je globoko, v curkih mu je lilo od čela, po životu, po vsem telesu. Bilo mu je, kakor da je bil sanjal čudne sanje, polne groze in greha; strašne sanje, ki utrudijo človeka in ga napravijo bolne«u, žalostnega do smrti. Tam se je opotekala drobna črna senca, tam je bila blatna cesta, tam je stalo črno drevje, mirno, kakor učarano. "Niso bile sanje!" se je zgrozil sosed Luka. Ozrl se je po nočni, sivočrni pokrajini; ugledal je od daleč troje drobnih rumenih lučic, svetla okna krčme. Tudi tam se je svetilo, na daljnem obzorju, nad holmi, ki so se vzpenjali iz temne ravni; širše so bile svetle proge, višje je segal bledikasti dim. Narahlo je šc rosilo, oblaki so bledeli. "Niso bile sanje!" Groza je rasla v njegovem srcu, kolikor bolj se je zavedal, da se mu ni sanjalo niti en sam hip. temveč da je bilo vse od začetka do oknca sama živa resnica. Vse od tistega trenotka, ko je ugledal bankovce v Andrejčevi roki in mu je vdahnil zlodej strašno misel, pa do trenotka, ko se je zgrudil Andrejec predenj na kolena ter ga objel okoli nog. Sosed Luka se je pokrižal in je začel bežati, kakor da bi greh, v mislih do konca storjen, ne izvršen z roko, bežal za njim. V begu se je zadel z roko ob kamen, ki ga je bil spravil v suknjo in spreletela ga je mrzla grozota, kakor da bi se bil dotaknil gada. Segel je v suknjo in je zalučil kamen daleč na polje, nato je stopil k jarku in si umil roke z dežnico. "Krvav je bil kamen!" mu je šinilo v misel. "Čeprav nisem udaril, kamen je bil krvav!" Umival se je dolgo, drgnil je z vso močjo dlan ob dlan, 'Težko se izmije kri!" je mislil. "Zmirom še ostane kje rumen madež!" Umil si je roke in je bežal dalje. "Umil sem si roke kakor Pilat!" je mislil. '"Pilat si je umil roke, greha pa ni izmil in ga ne bo na vse veke!" Na križpotu je postal Luka in se je ozrl. Pot se je cepila; na levo je držala v Malo Ligojno, na desno v Veliko Ligojno. Ozrl se je LuJca in zdelo se mu je, da vidi v daljavi, v sivi temi, še zmirom tisto drobno črno senco. "Če prideš tod mimo," je pomislil kakor v vročici, "boš pa tudi ti postal in se boš ozrl. In takrat se spomni name, grešnika, in mi odpusti!" Sel je in komaj je storil par korakov, je vztrepetal in se je ozrl vdrugič. Zdelo se mu je, da je bil začul iz dalje tenek čuden krik, kakor da bi bil zajokal otrok, ki je izgubil mater. "Tako bi bil morda zastokal, če bi ga bil udaril s kamnom!" je pomislil Luka trepetaje. "Ni zastokalo tam na cesti, ne na nedolžni ravni, ki spi tam brez zla; v mojem srcu se je oglasil greh in ne bo umolknil na vse večne čase!" Pot se je vzpenjala polagoma navkreber, blato je bilo še višje neko na veliki cesti, noga se je pogrezala kakor v močvirju. Na rebri so se zasvetile tihe rumene luči; vas ni še ipala. Truden, poten, premočen in blaten do vratu je stopil sosed Luka v krčmo kraj vasi. Samo troje pivcev je bilo še tam in tudi ti trije so sedeli pred prazno steklenico; krčmar je slonel ob peči in zehalo se mu je. Luka je stopil v izbo, stal je nekaj časa na pragu, med nastežaj odprtimi durmi, nato je sedel za malo mizo v kotu, kjer sede navadno popotniki in berači. (Dalje prihodnjič.) MAUTHAUSEN Nemogoče fia je čiti grižo. Oboleli za grižo ho večinoma iz bolnišnice niso več vrnili. Nekaj dni je tak bolnik ležal v postelji, ko pa jo je po-nesnažil, so ga položili n« gola tla, Za grižo je pomrlo največ tovarišev iz Zagorja, Huš in Kadeč Umiranje Slovencev Je začelo v novembru. Skoro vsak dan je katerega zmanjkalo. Predno Je nastopila zim«, smo w dogovorili za beg Kač, Hude Hude Kcbernik, Dominik Hibar in jaz Kač, bivii občinski slu-K* iz Polzele in mesar po poklicu, je predlagal. da bi pobegnili '»d dela na Siedlungubau. S se-l*>) moramo vzeti nože In vžiga-lict- Če m* nam |N»srcči priti pr*-ko Donave, je dejal, bomo nekje lekvirirali vola, naložili meaa v nahrbtnike, si kuhali v gozdovih m poiasi pi odirali proti domačim krajem Kcbernik brivec iz Šmartna ob Pakl, p* je dejal, da je sedaj ugoden trenut« k ko smo kopali cesto, ki je bi Is globoka dva metra in na» stra/arji ruao videli. Prilika )e rr-s bila. toda samo en dan Stražarji so kaj kmalu opazili, «ia bi p* globoki cesti utrgnil kdo pobegniti in au cesto tudi od konca zastražill. Naš nalrt o begu je s tem pit-pedel Nesreča je bila še v tem. da smo bili ravno tisti dan slučajno pr« mešr em. Ostala sva od naše če-tvorne sari.a z Ju berrilkufn na fronce Hribar 'Savinjiek" . (Nadaljevanje) bilo prepre- Siedlungsbauu. Kač, Hribar in še mnogo Slovencev je bilo določenih v novo komando, tako imenovani Lagcrbau. Hilu ie to velika njiva, posejana s pšenico v premeru J ha. Njiva je bila viseča, ker je sploh vse taborišče na griču. Komanda je sklenila to zemljišče uporabiti za povečanje taborišča. Govorilo se je, da pride še 30,000 vojnih ujetnikov Kusov. Odsek l«agerbau je bil eden najstrahotnejših. Celo ogromno njivo je bilo treba izravnati v vodoravno ploskev. Uničili so lejKi polje in podkopali zeleno pšenico, ker so jteč računali na ukrajinsko žito No, britko bodo ie občutili to pusto&enjc pl«xlne zemlje. Zaposlili so tu do 1000 ljudi. Na dveh mestih smo položili traiMce za vozička, največ nakopane prsti pa smo znosili v ročnih nosilih. Od stalnega dežja je bila njiva vsa lazmočena in smo ae pogreznili do kolen. Blato je bilo mastno, da kar ni hotelo z lopat Za hrbtom vsake male skupine pa je stal kapo s palico m se neutrudno drl in tolkel po naših hrbtih z gorjačo. Za tepenje jim Je piav pnšel »hI-lomljenl ročaj od lopate Ni bilo trdko. da )e kapo komu raz» bil a kakšnim kolom lobanjo. Kri smo videli na vsakem koraku Najbolj krvoločen pa je bil oberkapo aorš Imel je zverin- sko divji obraz. Okrutnež brez srca. Vsakemu odseku deln so na-čelovali SS komandofirerji, ki pa so se izmenjavali. Na Lager-bau je prišel vedno mlad SS-ovec, pravi vzor hitlerjevskega glavorezca In vzgled vsem jtra-žarjem in kapom. Zato se je na tem odseku pretepalo kot drugje nikjer. Težko delo, priga-njanje, pretepanje, slaba hrana in k temu še vedno deževno vreme in zgodnja zima je pripomoglo, da so naši tovariši, zaposleni na Lagerbauu, začeli umirati na veliko. Največ Slovencev Je ugonobil Lagerbau. Tudi Kača je ta odsek izčrpal. Žalostno ga je bilo videti: Prej še tako krepak mož, tu pa je v treh mesecih upadel in postal ves rumen in zabuhel v obraz. Vlačil so je ko senca. Ni več pripovedoval smešnic. Nazadnje se ga je lotila še griža Ko je prihajal zvečer od dela, je hlače kar v rokah nosil. V začetku decembra je umrl. Kača je gotovo poznala vsa Savinjska dolina, ki si jo je želel vsaj še enkrat videti. Ko smo bili še v "starem piskru". nam Je včaath pripovedoval zanimive dogodivščine iz svojega pestrega življenja Bil je res rojen ša-IJlvec. Na lati način sta podlegla tudi rudarja iz Hrastnika. Jagodtč in Mlakar., Ko sta že toliko ope šala. da nista mogla delati kot drugi, ju je kapo. češ da ata lenuha. pretepel do nezavesti Ja-godič je ležal celo popoldne na mrzli zemlji. Hribar in še en tovariš sta ea v takem stanju prinesla v blok. kjer Je še isti ve-več za vedno zadremal. Odnesli Ali se spominjste ie slike? Bila Je sneta leta 1941 pred Fordovo tovarno v Detroitu, kjer so kompanljslcl pobojniki napadli organizatorje UAW. Od tedaj Je število organisiranih delavcev na* raslo na okrog 15 milijonov, kar Je vsrok sa aedanjo kampanjo« da kongree zalije unije. so ga v umivalnico, ga slekli in opravil in sicer ga je eden z metlo drgnil, drugi pa je z ve-drico polival vode nanj. V naši umivalnici so bili na zimo stalno po trije okostnjaki. Jagodič je ležal tam tri dni. Promet v kre-matoriju je bil tak, da niso vedeli kam z mrliči. Mi smo bili že čisto otopeli in od prvotne groze smo se navadili gledati te vsakdanje strahove povsem ravnodušno. Ker so Slovenci, zaposleni na Lagerbauu, vsebolj umirali, se je naposled le zganila vrhovna komanda taborišča in začela preiskovati vzroke množičnemu umiranju Slovencev. Lahko jih je ugotovila. Premestila je preostale Slovenpe po drugih odsekih in umiranje naših tovarišev je nekoliko prenehalo. Prispel je zopet nov transport Slovencev, tokrat iz Begunj. Vsi so bili uvrščeni v Štrafkolono. Prišili so jim poleg številk, ki smo jih sicer vsi imeli na hlačah in bluzah, še oknogle črne pike, kar je pomenilo, da pripadajo kazenski koloni. Ta oddelek je moral nositi kamenje iz tri kilometre oddaljenega kamnoloma. Po strmem bregu je bilo več sto stopnic in z otrpnjenimi koleni so dospeli na vrh, pometali skale s svojih ram in hajdl na novo turo. Brez prestanka dan za dnem. štrafkolona je poleg najtežjega dela prejemala trikrat na teden le polovično hrano. Naši tovariši v tej koloni so bili večinoma iz Gorenjske, eden pa je bil iz Dravograda, sin lesnega trgovca. V Štrafkolono sta bila tudi dodeljena novoprigna-na primarij iz zdravilišča v Vu-kovaru in bivši direktor Agencije Avala, Kozamarič iz Bel-grada. Prejšnji imeniten gospod je postal Kozamarič po par tednih napornega dela sključen starček, izčrpan in izpit. Spominjam se, da sva včasih skupaj pokadila čik, ki sčm ga kje iz-taknil. Bil je strasten kadilec, tobaka pa ni bilo. V kazenski koloni so sedaj gotovo že vsi pomrli. že takrat so bili bolj premikajoče se sence kot pa ljudje. * V krematoriju je gorelo noč in dan. Nekoč je razgnalo dimnik. Nekaj dni so morali ustaviti "ob rat". Ta čas se je nabralo na stotine mrliecv, ki so jih zlagali v pritličju krematorija, kjer je velika ledenica. Tam so jih zlu-guli štiri po dolgem in štiri počez do stropa. In nato spet drugi sklad. Na vsak odsek delu so jemali s seboj nosilnice, da smo zvečer nosili mrtve.—Iz blokov pa ao prinašali vsak dan mrliče, ki so ponoči pomrli. Ko amo zjutraj na znak zvonca bila-krnil pokoncujismo videli križem po sobi ležati tovariše, ki niso mogli več vstati. Umirali ao med nami |*>iioči, ne da bi kdo vedel. Zjutraj so bili trdi in imeli so kup pen na ustih. Potegnili so jih v umivalnico, jih oprali, nekaj dni tam "pacali", slednjič pa odiesli v krema torij. Včasih sem srečal noseča mr-Itčev Iz rad| O Uporabi lati ta plaatar. t« kot hI t*. J»»all ao« hotni "pad na dalo • aabol To mik» »dr av tirni« nr,rnaSs krofeni* OMCJI v a« hrbat. olaMa bolottna in okorakMtl Ja Hato Ni* t a mm» oata-n» m vaf eni !r¿Tîîl! «-AST«« varut* aro« hladu. rv»b mtftca. ea a am.I * Jot**—x* trna. bi pomani EST w 0•ul~, * v «ah la- sem iz nosača prsti—tesar specialist. Bil je tudi že skrajni čas. S specialisti se ni tako surovo postopalo, zlasti pretepanja je bilo mnogo manj. , (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi NA PRODAJ IMAM Na Cermak Road v slovenski naselbini je na prodaj 6 sobna hiša, zaprt porč, spodnji prostori 3 sobe zadej, in spredaj pripravno za kro-jačnico ali čistilniško obrt ("Cleaning"). Dve kopalnice, gorka voda gorkota. Zidana garaža za dve kari. Cena je zelo zmerna, kupec lahko zasede prostor v 30 dneh. 10 apt.—6-8—4-4, moderno poslopje, gorkota na olje. Se lahko kupi po zelo zmerni ceni. Lastnik odpotuje iz mesta. Na severno-zahodni strani mesta se proda 12 apt. hiša 3-6, 3-5, 6-4, Kewaunee bojler in stoker. $17,000 morgaže. Proda se po zmerni ceni zaradi bolezni lastnika. Na prodaj imam tudi več manjših stanovanj, kakor tudi farme v Wis-consinu, Michiganu in Illinoisu. Za vsa nadaljnja pojasnila obrnite se osebno ali pismeno na naslov: JOHN ZVEZICH Pilsen Realty, 1858 W. Cermak Road Tel. Chesapeake 9785 - Chicago 8, 111. TOREK, 25. MARCA nu. S EXPERIENCED S0LDERERS AND WIRERS like to work in the friendly atmosphere of Motorola THE BEST RADIO PLACE IN TOWN EXPERIENCED RATE, 94c AUTOMATIC INCREASE TO WE TRAIN INEXPERIENCED GIRLS STARTING RATE, 83c 4545 W. AUGUSTA BLVD. Razni mali ogUii AU GLEDATE ZA DOlMn PLAČO IM STABILNOSTI Telefon kompenija In* ^. takih prilik 1 HIŠNICE (JAMITRE88ES) Takoj od sačetka plst. 72 Vie si uro. po treh mesecih 77 na J! In po šestih mesecih po 12* „ uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do lj ure ponoči. Oglasile se pri ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v uposloTslnam uradu sa iiniki v pritličju 309 W. WASHINGTON ST. "PROLETAREC" ■Socialistično - delavski tadnik- Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane $3 sa eelo. fl.75 za pol. $1 sa četrt Uta. NAROČITE SI GA! I Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23,'ILL. 2301 South Lawndala Atmim DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Prosvetl aH y glavni urad SNPJ, ne posablls v naslovu napraviti poštne šte-vilke 23 sa besedo "Chicago". Na kuverti vselej saplšlte: Ckl cago 23, I1L To bo olajšalo dslo na čikaiki pošli, nam pa p» apešilo dostavljanje pošte. All ate naročeni na dnevnik "Proeveto "? Podpirajte svoj I lat I TISKARNA S.N.P.J. —--sprejema vsa--- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsjro delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y 2657-59 S. Lawndala Avenue - . Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnk prosveto lf- konvencija ae lahke naroči na list Prosvsto Ia SiTi .•filil!'tTi' itlTi ^ «»»T i. ene drušlne k eni narod-. ¿T Pro*T*t" » vse enako, sa ¿lana ali nečlane SS.00 ss ni*!*nlno\1IC*r P* Plačajo pri aeesmentu 11.20 u to k naročnini. Torej »daj ni vsrok. re*l. »iti. . Pf#dn£ " *Un# 8lfPJ« LUt Prosveta Je vaše lastnin. Is gotovo Je v vsaki drušlnl nekdo, kt bi rad čital liet vsak dan. r^V^uVT^1^ kakor hitro ktteri Preneha biti ilsn t^ri ¿J* M pr^n P™* ^ ^nižine in bo zahteval sam svoj liit tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu lista, in otenem doplačati dotično vsoto listu Proeveta. Ako tega ne ^ tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena Ustu Prosveta Jat _ Zdrui. «trševe ia Kanado SS 00 1 tednik ia _ t tednika ta . 9 tednike in _ 4 tednike ia 9 tednikov ia 9.99 V4Ê MO Za Chleego la okolico Je......17.50 1 tednik in .......- 9 tednika in______*•>' 9 tednike in____J " 4 tednike In___** Za Evropo Je 9 tednikov ia 1JI mÍS!«11! ■P0d.n,i k*pon' Potešil, potrebno vsote denarj. "onay Order v pianu in si naročite Prosveto. IUI. ki Je vaša laslnlna. prosveta. sitpj. »•T So. Lawndala Ava. Chleego 99. HL Prtloêeao pošiljam naročnino aa liai Proeveto veeto I----- ----------------------------------ČL društva li. ------ Wae lov __________________________> _____ «• ---------- *--------ČL —---«t —---- «n