260. številka.
Lj« Miana, v sredo 11. novembra 1896.
XXIX. leto.
'•;>*)*» nak dau Kve£er» inmii nedelje in praanike. tez elja po pofiti prejeman xa avatro-opnrok? deSels *r »te leto 15 #ld., t>n pol teta 8 gld, sa^flet.it leta 4 gld., *a jeden NMi l gld. 40 kr. — Za Ljabljaoo brca potilja^ja tfa dom .<:« vse leto 18 gld., ia eetrt leta A gld. 30 kr., na jed»n mesce t gld. 10 kr. Zh poftiljanje na dom računa ko po 10 kr
lur meano, po flO kr. na četrt leta. — Za tuj o deaeJo toliko ecfi. kolikor oofitniua e-.iafia, Za osnanila pl»fiu}» m od Itiritrtopae pd.it-vcste po G kr., č« bo omanilo jed&nkra; tiska, po & kr., 6f. es dvakrat, ic po 4 kr., 6e eo trikrat ali veAkrat ti-jka Dopisi naj se ievoie frtuikiratt. — Rokopisi Be ne vračajo. ■■■  Uredništvo ic npravr.iitvo ><•• na Kongresnom rnrn ftt. rt. Dpravni&t7G naj »r blagovolijo poAiljsti naročnine, reklamacije, onanila, t. j. rs« ,»■!>--.      rutiv/ie »tvan.
Državnozborska volitev na Goriškem.
Včeraj se je v gor ških mestih in trgih vršila dopolnilna državnozborska volitev mi mesto umrlega princa Hohenlobea in zmagal je zcp«r kandidata furlanskih volilcev, viteza Bnjattija, katerega bo podpirali tudi Slovenci, kandidat goriške iredecteveke klike dr. Maran i.
Znano je, da se je za ta mandat potegovalo jako mnogo kandidatov, mej njimi tudi takih, ka terih izvolitve bi se bilo posebno veselilo tržaško namestništvo, a končno so se vsi ti kandidatje umaknili uvidevši, da ni pričakovati uspeha, in ostala sla samo dva, vitez Bajatti in dr. Marani.
Slovencem goriškim ni b lo težko, odločiti se mej tema kandidatoma. Dočim je dr. Marani mož, na čigar avstrijski patrijotizem se ni nič kaj dcsfi zanašati, a'rupen sovražnik slovenskega naroda sploh in zlasti tudi nasprotnik vseh gospodarskih prizadevanj goriških Slovencev, ni vitez Bajatti, dasi Italijan po reda in po mišljenju, nikdar Slovencem kazal sovraštva, pač pa je zngovcruik predelske železnice, torej tiste proge, katera je za goriške Slovence oprav življenjsko vprašanje.
V takih razmerah je bilo torej prav in dobro, da so goriški Slovenci sklenili, glasovati pri dopolnilni volitvi za furlanskega kandidata viteza Ba jftttija.
V skupini mest in trgov je 2388 volilo?. Pri včerajšnji vrlitvi je dobil Edvard vitez Bajatti 784 glasov, dr Wi. Marani pa 855 glasov, izvoljen jo torej s'ednji in sicer z večino 71 glasov.
Slovenskih volilcev je v tej skupini kakih 700 do 800, kateri to se razmeroma jako št' v.Ino udo-ležili volitve, kajti mej glasovi, katere je dobil dr. Bajatti je bila dobra polovica, če ne več slovenskih, dočim furlanski volilci niso postopali tako solidarno, kajti blizu 200 furlanskih volilcev je volilo dr. M ranija.
Marani je bil v svoji oholosti pred volitvijo izjavil, da slovenskih glasov ne mara, toda to je bila le ošabna fraza, govorjena skozi okno, kajti Maranijevi agitatorji so lovili zlasti v Gorici po vseh
ulicah manj zavedne Slovence, z Grčine in z Blacče so slovenske volilce vozili v „žardinijeri"; poljski čuvaji v Stari gori so kupovali slovenske glasove po 2 gld., sploh pa so je laška stranka trndila na vse mogoče načine, da ujame kol kor največ mrgoče hI«.venskih glasov in posrečilo se jej )•■ v toliko, da je zagotovila zmago svojemu kandidata.
Da je bila volitev svobodua, da se ni v Tržiča in v Gorici z grožnjami in s knpovarjem glasov deLIo. da niso v Gorici magietratovi sluge na rr-zne načine pritiskali na slovenska volilce, ne bil bi la h» roki kandidat dr. Marani nikdar dobil večine.
Slovenci goriški zmafrajo izvolitev dr. Mura nija za nezakonito in so proti njej oglasili protest.
Govor posl. dra. Ferjančiča
pri raztravi o Pacakovem jezikovnem predlogu v poslanski zbornici dne 6. t m.
(Konec.)
To. gospoda moja, bi mi bilo umevno, da biva v Avstriji le jeden narod , govoreč le jeden jezik, toda tu prebiva več jako različnih narodov in v takih razmerah ne gre, ignorirati jezikovnega vprašanja pri kompleksu tako važnih zakonov, kakor bo civilnopravdni zakoni.
S tem se vprašanje o uredbi rtbe jezikov ie spravi iz sveta. Z ignoriranj* m se je poskusilo zadnje sredstvo, da se prepreči rešitev tega vprašanja. Novo se bo dalo težko dohiti in treba se bo torej resno lotiti rešitve tega vprašanja.
Jugoslovani spadamo gotovo rrtj tiste avstrijske narode, kateri imnjo mnogo, če ne največ nzrokov pritoževati s**, da smo prikrajšani glede porabe našega jezika pri državni upravi.
Gospod pravosodn i m nister rrif-li, da se umakne temu vprašanju na ta način, da pravi, kakor zadnjič v prora ujinkem odseku, da se drži načeta, naj sine vsak v svoji deželi — moida je rekel v skujem jezikovnem okrožju ali v svoji domovini — zahtevati pravico v svojem jezika in naj jo tuii dobi.
Ugovarja se mn, da t- mu ni tako, on pa ni rekel, da je tako, niti, ako ni tako, da bo poskrbel,
da b.j vsak v svoji deželi mogel zahtevati pravico v svojem jeziku in jo tudi dobil.
Gospod minister ve prav dobro, da te naredbe, tudi najdlje segajoče, govore samo o tem, kar je mogoče in kar kaže, cela vrsta naredeb pa da še za tera zaostaja. S teni naredbami nam ni pomagano, toliko manj, ker zaostajajo daleč za državnimi osnovnimi zakoni.
Vladi očitamo, da ne nastavlja uradnikov, jezika v govora in v pisavi ; o;n 1 oma zmožnih ; očitamo jej tudi, da re zahteva od popolnoma sposobnih uradnikov, twij eo naredeb strogo drže.
Vprašam Njtgi ekpcalcnco gospoda sedanjega pravosodnega ministra — so li ta naredba sptcijelno na Štajerskem in na Koroškem {spolnjuje? Nikakor ne! (Pritrjevanja.)
Te naredbe imajo to lastnost, da se morejo uradniki, kateri jih nočejo izvrševati, prav h sklicevanjem nanje opravičiti, da je pa dobra tendenca mnogih *jare d h brez učinka, tega je deloma kriva neprjszr.o«t. uradnikov, deloma njih nezadostno jezikovno znanje. Z naredbami bi nam ne bilo pomagano, tudi če bi se izvrševalo s tisto intencijo, s k a •••o so bile izdane, in sicer zategadelj ne, ker nikakor ne dajo tega, kar dajo državni osnovni zakoni. Zahtevati moramo torej izvršitev že storjene nredbe po členu X.'X drž. oen. zakonov, ker ne maramo biti o Ivisni od volje vlada, da bi jedna to preklicavala ali preziral**, kar je druga dobrega ukrenila.
Omika ljudstva napr duj*>, naudi so čedalje bolj zavedajo svojo individuva'nosti, zahtevajo, naj se respe^tirajo in naj se n spe k tira njih jezik, prav ker je ta najraarkaatol jši znak ni h narodne inJivi-da.alnoeti.
Mi ne zahtevamo izvršitve ustavnih določb iz gole svojeglavnosti; to misliti bi bila velika napaka. Ako zahtevamo, naj se Šola ozira na naš jezik, nas vodi pri tem potreba omike, in če zahtevamo to isto za urade in za javno življenje, zahtevamo to zategadelj, ker nam zagota Ija dubro in zanesljivo jnstico in upravo. (Prav res!)
Načelnik   kab netu   je   v   politično življenje
Po narodnih slavnostih preko domovine.
Spisal S. E. (Dalje in konec.)
Kmalu prispemo v Ve neon, kateri imenujejo Rezjani Pušlja vas, iz tega so naredili Nemci „PtUflchelsdoif, starinski, a popolnoma zapuščen trg, ki je pa še vedno z razpadajočim zidov jem in jarki obdan. Nekdaj je bila ta izmej glavnih trdnjav proti „Nemcem" in bivalo je ta mnogo trgovcev. V prvi polovici XIV. stoletja je prestavil patrijarh Bertrand sem mitnice iz Klnže in Tolmeca, h ker njegov naslednik ni znal skrbeti za varnost cest, je pesedel habsburški vojvoda Rudolf IV. 1. 1351 mej dragim tudi Vencon. Poleg zgodovinske važnosti ima ta kraj Še prirodno redkost, da trupla, zakopana v kremenico pod cerkvijo in stransko ka pelo, ne segnijejo, nego se izpremene v mumije, ki •o podobne posašenim mehovom. Takih mumij ka-'■'■jo v pi sebm m mavzoleju okoli 40; najstarejša je 'e četrt tisočletja stara, in ker je vsled pokončne fege skopaj zlezla, jo imenujejo „il gobo" (=grbec).
Muogo važnejši in živahnejši je Ž min (Ue-ttena, K* m .mi), od katerega zKgleriamo naj poprej *agpadajoče grajska razvaline, potem šelo zakrnele
hiše, ki so kakor prilepljene na strm podanek gore Čampona. V stari Žmmjski stolnici je imenitna Pordei onina shka ,čaščenje sv. treh kraljev*. Blizu mestca so kamenolomi rdočega mramorja. Jugozahodno od Žmina je zapuščena trdnjava Žovh (Osoppo), kjer je baje že Karla Velikega palatin Roland potolkel furlanskega vojvodo Radogaisa. Tu je tudi patrijarh Bertrand pobil vojsko goriških grofov, od tod je razgleda! Suvorov svoje kazake, in tod mimo je peljal Massena Francoze proti osrčju Avstrije V opornem leta 1848 so se branili Furlanci v Zovhu sedem mesecev proti AvBtrijc«m, in o tej vrlini ša sedaj poje narodna pesem iz novejše doba.
Južno od postaje Artegna je zloglasni kraj Buja, kjer imajo ponarejevalci avstrijskih bankovcev svojo izdelovaluico. Ravno zahodno od tega kraja, toda Že onstran Tulmenta, je zopet zanimiv kraj Klavžet; tam namreč izganjajo hudiča iz obsedencev.
V Vidma se nisem mogel nič ustaviti, da bi pozdravil tamošnje znance, ker je vlak v Čedad že čakal. V starodavnem Čedadu pa me je moja kombinacija prevarila; mislil sem namreč, da ima italijanska pošta zvezo proti Kobaridu, toda izvedel som, da se jo že dve uri poprej odpeljala. Zato som moral hitro vozičtik najeti do Podbonesca
(Pulfarc), ker sem vedel da tam še ujamem avstrijsko poŠto. S cer me pa fcadi nt mikalo v Čedadu ostati, ker mi je to mesto z vsemi svojimi starinami že iz prejšnjih let popolnoma znano. Pri mostu čez Nadižo som po kratkem presledku zopet stopil na slovensko ozemlje ia kmalu potom sera se prepričal na svoja ušesa, da v Šp jetru SI o v en o v še slovenski govore Sploh v Italiji ne opaziš veliko tiste zagrizenosti proti S'ovencem, kakor v Gorici in v Trstu. — M>mo slavne Laudrijske jame sem prispel kmalu v poštni kraj Podbonesec.
V Podbonescu sem se po domače razgovarjal s krčmarJMm in krčinarico o italijanski politiki v Afriki, o ženitvi kraljevičevi s črnogorsko kuežico itd. Pri tem mi je krčmar še omenil, da Italijani ne bi bili izpremenili imena Spjattl Slovenov v „S. Pietro al Natisoue", ko bi bili vedeli, da postane Slovenka njih kraljica. Mcž Čuti terej še vedno slovenski.
Nud Š t opico stoji italijanska finančna stražnica in poleg nje kamenit steber z napisom , Regno d' Italia". N;emu nasproti stej. čr.ožolt kol z napisom, ki nas pouči, da M nahajamo v „rolnem mejnem okraju eolnije RobičM, zahoduo od Ko-baride.
Ker v Italiji ni.iem videl nohenegu beneškega Slovenca, me j« zelo iznenadilo, da sem našel v
uvedel Izraz, kateremu se pri tej priliki ni moč ogniti. Opetovano jo govoril o presegajočem pomena nemški ga naroda
Gospoda moja! Pomen kakega naroda se določa po številu duš in po množini duševnih in materijalnih sredstev. IS tega stališča sojeno, je nemški narod morda jako znamenit, ali gotovo jo tudi Češki narod jako odličen, jako številen in ima na razpolago mnogo duševnih in materijalnih sredstev. Dres zavisti priznam, da mi južni Slovani, Slovenci in Hrvatje, nismo tako odlični. Ali priznavajoč znamenitost teh naiodov v tem zmisln, ne omejena in mi vai ne umejemo, kako je meč izvajati iz tega razne pravice, kakor da bi znamenitejši narod imel večjih pravic, nrgo manj znameniti tiari di. To nam ne gre v g'avo in določbe ustave same nas v tem podpirajo. VpraSmJ9, katero jo dr. Pacak sprožil 8 svojim predlogom, se da le rešiti, Če se popolnoma in '•■./. zadržka izvede člen X<X drž. osn. zakonov m tista vl*da, katera bi se z vsemi silami lotila uredbe in rešitve tega vprašanja, si pridobi neminljivo zaslugo za Avstrijo, odpravi glavni uzrok prepirov in prihrani mnogo časa ia moči sebi in avstrijskim narodom ter njih zastopnikom, katere moči in katari ras se bo lahko porabil v koristnejše namene.
Jeden predgovernikov je že omenil najnovej Šega glasila vlade ,R iichsw ur" in rea me je v prvi številki tega nov ega t ficijoznega lista presenetil prvi članek, kateri pravi, da so ti večni, nikogar več z^nm »joči jezikovni boji že zastareli, da se prihodnje f-toletje in že prihodnja zbornica ne bo ž njimi več bavila.
Gospoda moja! Tako se jezikovno vprašanje v Avstriji ne sme podcenjevati. Ni misliti, da bi avstrijski narodi, zlasti prikrajšani narodi pustili to vprašanje nerešeno in se oprijeli kakega drugega vprašanja.
Pravi se, da sa bo prihodnje stoletje in tudi ž ■ prihodnja zboniica bavila s socijalnim vprašanjem ni ne več z današnjim.
Priznavam, da se bo že prihoduja zbornica s tem bavila, a tudi z današnjim vprašanjem se bode še bavila. Izključno, poglavitno ali zlasti s socijai n m vprašat jem sa bode mogla baviti šele potem, ko je jez,kovno vprašanje zadobilo tolerantnejše lice. Kako nuj se to zg< d«, to kaže vladi usttva, to kažejo ustavne določba. Vlada vsak trenotek ob-Ijoblja, da jih izvrši — dozdaj je osfala le pri obljubah — ni to nam je obljubila tudi danes
Ker sem prepričan, da je rešiti najprej to vprašauje, predno b > moč razpravljati o drngih, važnih vprašanih, in ker se mi zdi, da so ee razmere v posamičnih kronofinah in pri posamičnih narodih že tako poostrile, da slijo na rešitev tega vpru sanja, pritnam nujnosti stavljenega predioga ia bomo jaz in moji somišljeniki glasovali zanjo. (Odobravanje )
\ ■ Jitliljiani, 11. novembra
Krona in Hrvatje. Hrvatski opozicijski listi opozarjajo na to, da poslednji čas, če s- kaka av fttrijlks nid/ojvodinja omoži s kakim tujim princ-m, ni pri njeni odpovedi pravici  d)  avstrijskega pre
Kobaridu dva; bila eta to pri fnor vi lt*msk» ga lic-ja dr. Fran M isjoi in špjet^rski župan, notar Kiikuvae (Cicavaz). Ooadva govorita aloveniki in prvi — prijatflj našega pesnika Zamejskega — je vrh tega inan tudi po svojih zemljepisnih spisih, ki se vsaj doh ma tičejo Slovencev in nj:h naselbin po Far no,k. m. V njih družbi so bile zelo prijazne dam« celo iz M laua in Florence, ki so bivalo na letoviš u • Spjehu. V*, so mi pripovedovali, da se Večkrat vozijo na razvedrila v hI ko viti K b.tr d
V Kobaridu sem mš'd nekaj novega nepričakovanega. G desetoj pofdiuec geom^ter Lipanj* je osnoval v svoji ptssmioi risarsko Šolo, v katero zahajate sedaj dva mladeniča, ki ju jo a paznika pripeljal in v kratkem čaiu tako izuril, da že por-tnte (>\   pr  Ora. Gregorčiče) rišeta.   Bog daj tema
talentoma »raco, da »»ajdeta potrebnih podpornikov I Predno se pcslovim od domovine našega p'<H-Likt Kriiana, naj so še njega na kratko spomnim, k* r so ravno sedaj izftb ojegi ■brani spisi. V iivotopiaa sa nam pripoveduje, da je rad delal šaljive napitoioe v i*»r ib; evo jedno, ki ss mena
(i e, ia kt A* n- n kjer objavljena«
.Kuj t.iimi oni j«> na Ar, čo je ui-on gospodar,
Če ga grize in kolje, čo jo slabo vulje?
On placa kosilo, in kur ho jo spilo.
Zuto l»oy živi Simonu, naseda dobrega patrona."
stola zastopana Hrvatska. Po njih mnenja bi moral Hrvatsko zastopati ban. Ogerski minisrersti predsednik je ne more, pa tudi hrvatski m:nioter ne, ker oba imata le tedaj kaj govoriti, kadar gre za i z mer je mej Hrvatsko in Ogereko, ne pa za razmerje mej Hrvatsko in kr*no. Hrvatsko-ogerska nagodba razmer ni nič premenila. če je bil ban zraven, ko ee je mehikaneki cesar Maksimilijan bil odpovedal pravioi do prestola, bi moral biti tudi sedaj pri tacih prilikah Hrvatje so samostojni bili ob ovojem času, vaprejeli pragmatično sankcijo prej kot Ogri. I a Če kdaj izumrje sedaj vladajoča rodbina, imajo Hrvatje nezavisno od Ogrov pravico vo liti svojeg* kralja. Seveda vladni stranki na Hrvatskem ne pride na misel, da bi ee v tem ozira potegnila za pravico Hrvatske.
Madjari v nemški luči V Nemčiji izhajajoči listi skoro brez izjema obsojajo postopanje Mad-jarov pri zadnjih volitvah. „F ankfurter Zeitong* naravnost kliče Madjarom, naj najprej Evropci postanejo, kar še sedaj niso, kakor bo volitve pokazale. Obširno se po teh listih opisuje, kako so pritiskali in sleparili pri volitvah. Posebno p* nemški listi kažejo veliko simpatije za katoliško ljudsko stranko, ki se je v narodnem ozira postavila na nekoliko pravičnejše stališče Naglašajo posebno to, da je t* stranka dosegla večino celo v nekaterih krajih, ki so dosedaj veljali za trdnjavo madjarstva. Pisava nemških glasil imela bode pred vsem to dobro posledico, da svet spozna, kakšen je tisti proslavljeni liberalizem viteških Medjarov. Ponosnim M uljarom gotovo ni prav po goda, da se jih zaradi H o.fTyj«vega postopanja pri volitvah sramujejo evropski kulturni narodi in jih ne marajo šteti mej se, temveč je postavljajo v jedno vrsto s Turki.
Diplomatidna razkritja. Neki danrjiki list je izvedel, kakor piavi, iz jako zanesljivega vira, da je v sedemdesetih letih Ru<rja resno mislila napasti Avstrijo. Vprašala je tedaj Nemčijo, če b: ostala neutralna. V Rusiji je tedaj vojska bila postala nemirna. Po ekoro dvajsetletnem mira so častniki zahtevali vojno, da se odlikujejo in hitreje napre dujejo v službi. Ko je Nemčije se izrekla odločno, da bi Avstrijo branila, je Rasija sklenila z Avstrijo pogodbo, po kateri jej prepusti Bosno in Hercegu vino, ako bode neutralna, ako Rusija napade Turčijo. To ae je tadi zgodilo. Rusija je imela zaželjeno vojno v Tarč.ji in Avstrija je naposled dobila Bosno in Hercegovino. — Seveda odgovornost za vse to moramo pn-jn A'-ati dunajskemu lietu. Sodi so, da dotičua novica prihaja od kneza Bismarcka, ki bi sedaj svet rad prepričal, da je prijatelj, ne pa sovražnik Avstrije.
Oboroževanje v Turčiji Vse drugače kakor z r< formami gre v Turčji z nab'ranj»m dsnarja za nakap orožja. Po vseh okrajih so že sestavljene komisije Te komisije dajo liatke po 5, 10, 30, 40, 50 in 100 pijastrov, kolikor je kdo dal v ta namen Prvo delo take komisije je, določiti kolike pi-jastrov more kdo dati v ta namen. Potem seveda so bode kar od ujega rahteval ta prosto volj nj dar. Nič ni pomagalo, da so zastopniki velevlastij ugovarjali lomu nabiranja. Turčija je že naročila več pušk Napoin la bode vsa orožna skladišča po pokrajinah, da boda vselej res lahko i.borož Ia mo-hamedance, če se jej bode potrebno zdelo. Pri novem klanju kristijaoov turški policiji ne bode več treba muhamedancem dajati kolov, <hla bode jioa Lhkopuške ia bajonete, da bodo uspešneje morili. Zabtopuik velevlastij so pa pri tej priložnosti lahko s-jozuali, koliko se njih eahteve in opomne cenijo. Turki vodijo vso K /ropo za noe.
Izvolitev Mao Kienleya predsednikom Zjadi-njsiiib držav j* čudovito poživila industrijo v Ameriki. Tovarne, ki že več mesecev nisi delale, so nakrat delo začele, će tudi novi predsednik šele v marcu nastopi svoje dostojanstvo. Vse so nadeja za in lustrijo boljših časov. Ca bode Muc Kienlev opravičil vse uade, ki se stavijo vanj, je veliko vpra-š mje. V naj zatrjuje se, da se jo mož že moćno pr. menil in ni več za tako visoke carine, kot je bil nokdaj. Pri tem J6 omeniti, da so letos v Ameriki se volu ve udeleždi v velikem številu zamorci in je tudi to k Mac Kienlevevi stranki pripomoglo do zmage. Ztniorci volijo vsi republičansko, ker je republi-čanska stranka jih osvobodila robstva in se tudi sedaj poteguje za njih pravice. Deunnkratje so še veduo veliki nasprotniki zamorcem. Če le morejo, jim kaj škodujejo, posebno v političnem ozira, kar je jim tem ložje, ker imajo opravo južnih držav v i svojih rokah.
Daevao vesti.
V Ljubljeni, 11. novembra..
— (Inkorporaoija Vodmata.) V ponedeljek je stopil v veljavo dež. zakon, a katerim se je Vodmat priklopil Ljubljaii. Še pred izvršitvijo in. korporacije je meatni magistrat dal popisati prebivalstvo v Vodmata in dognal, da šteje inkorporirani del Vodmata 2200 prebivalcev, tiraj za 1500 prebivalcev več, nego pri zadnjem ljudskem št cviljenju 1. 1890 Inkorporaoija bode za prebivalce velike koristi, zlasti ker bode najmlajše predmestje hitro raslo, eaj je še za prihodnjo pomlad projektirana cela vrata novih zgradb.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Herman Sadermann velja sa najgenijalnejšega in najdahovitejšega vseh modernih nemških pisateljev. Nastopil je v književnosti z manjšimi pripovednimi spisi, njegove drame, vzete iz modernega življenja, .Čast*, „Dom", „ Konec Sodome" pa so ma pomagale do svetovne slave. Koderkoli so se predstavljale Sadermannove igre, povsod so doeegle fenomenalne uspehe, največje pa igrokaz „Dom", kateri ee bo v petek prvič predstavljal na našem odru. Glavno ulogo v tej veleintereeantni igri, pevko Magdo, bode igrala gospč. T e r š e v a, katera jo je že na Češkem igrala z velikim uspehom.
— (Dražba sv. Cirila in Metoda) se upa-polno veseli svojih lepih koncertov prihodnjo soboto in nedeljo. Iz izbornoga programa povzemljemo „Rusalko", v koji se odlikuje ooseboo alt solo in crkestrovo spremljevanje. Ni z lepa čuti tako znamenitega ienakega zbora, kot je uprav „Rusalka". Žal, da se v lepakih in v jednem dela vabil po motom imenuje mešan zbor. — In te ljubke naše „narodne pesmi", vse zbrane iz polpreteklega časa. Vse po vrsti: aKo dan se zaznava — Preljubo veselje, oj kje si doma? — Otok bleski — V Gore a-sko oziram", vse te popevane narodne odrastle poslušalce prestavijo ono njihovo otroško dobo nazaj, ko so je sami prepevali ali čuli prepevati mej nami. Mile spominje teh otroških let jim buditi bodi tem našim narodnim poseben naman. — Pa M .š^kov „Kdo je mar" 1 7 do 8 let nič več pet v Ljubljani. Kdor je le jedenkrat fcnl to proslavo naših različnih slovenskih stanov — tema ne gre več iz uma niti besedilo niti napev. — In konećno Gaoglov ginljiv dramatični prizor „Materine sanje". Iz njega veje prav tisti nedolžnoatni duh, ki naj bo znak tej mladini, za koje vsestranski blagor se žrtvuje dražba sv. Cirila in Metoda. — Torej Slovenci: na svidenje pri teh naših inladi mljuhih koncertih.
— (Slovansko gledališča) Sinoči se je šele dragic predstavljala Fantkova drama „Iz osvete* in zaslužijo vsi preietavljalci najtoplejšo pohvalo. A vzlic tema smo ostrmeli, ko smo se ozrli po gle (tališči. Pričakovali smo, da bode gledališke vsaj dobro obiskano, saj se je vender predstavljala izvirna igra oglednega slovenskega pisatelja, igra, kt.teri mora tadi najstrožji kritik priznati, da ja vtlic nekaterim pomanjkljivostim dobra, jako zanimiva in efektna, o kateri se je po premijeri vedelo, da je teko skrbno nastndirana, kakor redko katera droga, da bode torej predstava za naše raz« mere izvrstna, a — vzlic tema je bilo gledališče slabo obiskano. Ako bi bila kake nemška predstav tako obiskana, bi sicer uradnega lista poročevalko rekel, da je bilo gledališče „sehr gat besueht", ali v naši slovenščini pomeni to derbi t, ia prav ker sinoči niti toliko dohodkov ni bilo, kolikor je bilo dnevnih stroškov, si štejemo v dolžnost, izraziti brez ovinkov svoje začudenje. Kako naj imajo slo-venski pisatelji veselje za dramatiko, ako je že draga predstava dobre isvirne igra slabo obiskana Kako naj se vodstvo slovenskega gledališča, katero mora paziti na vsak krajcar, upa negovati izvirno dramatično literatom, uprizarjati izvirna dela, če n« najde pri občinstva potrebne podpora? Gledališče ima prvo nalogo, gojiti izvirno dramatično literaturo, ali mogoče to ni, ako bode občinstvo tako hladno, kakor je včeraj bilo, ko niti tistih ni bilo v gledališči, kateri sioer tako strastno napadajo gledališko vodstvo, ker baje zanemarja izvirna dela.
— (Predstave s kinematografom) bodo od ponedeljka dne 16. do nedelje dne 22. v salonu kotila „Pri Malico". Kinematograf je narejen po pri?" cipih kinetoskopa, ali znatno zboljšan. Mesto malih posamičnih figur se vidijo celi prizori skoro v naravni velikosti, na stotine ljudi se premika kakor v življenju. Podobe so plastične, podobe krajev in arhitoktoničnih del eo perspektivično izborne. Vse,
I kar se godi v življenja in naravi, promet po ulicah
itd. vse se giblje prav kakor v naravi To niso ?a ffeH narejene podobo, vse je fotografično vzeto j z iivljar.ja. Kinematograf prinaša serijo oamih f<od b ki predstavljajo: 1. Življenje na pariških uhcah; 2 Pri pik*ofeu aahavajoča se družba; 3 Prepirajoč« se kvarlopiro ; 4 V perduici; 5 Opeharjeni, CUnjar; 6. V phivaruic. in končno: Brzovlak se prepelje na postajo, ket>ra slik* je najintaresantnejš*. KA< r v vseh drugih mei t-h obudi ta interesantni aparat tudi v Ljubljani bre». dvoma veliko zamrnenje. Predstave bodo va*k dan od 5  do 8. ure zvečer.
— (Policijska vest) Po naročilu okrajnega sodišča v Idriji j« mestna policija aretovala na kolodvoru z vlakom is L g* t ca došlo 20'etno C. 31,, na katero leti suin, da je pomagala spojim st<rišem pri ponarejanju • z.roina izdajanju ponarejenega de narje. Are'ovanka, katera je imela pri sebi razmeroma pteeejšiuo sveto neponurejeoi-ga denarja, s» je izročila dež. sc-d-š>'u
— (Zdravstveno stanje v Ig ubijani-} Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mostne občine ljubljanske od 1 do 7 novembra kaže, da je bilo novo rojencev 15 (= 24*44 °/8o). mrt*oroj*nec 1, umrlih 13 (=21 32<700), mej njimi so umrli za {etiko 4, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi G Me) njimi sta ,bila tujca 2 (= 15"3 iz zavodov 4 (= 30*6 Za infekojoznimi bolpznimi eo obolele, in sicer: za škarlatico 1, za vratioo 2 osebi.
— (Imenovanje)   Okrožnim sdravoikom v
S-oiož- čab }0 imenovan goip. dr. Porko.
— (Is šiuartna pri Litiji) ee nam piše: Dne 10. t m. ob polu 4. uri zjutraj nastal je ogenj v hiši I. Briderja Ker eo ljudje prišli hitro na po moč in vetra tudi m bilo, se ni zgodila večja no uma. Zgorela je le jedna hiša Kako je ogenj nastal, ve ne »e
— (Predavanje) 1^ Ihana se n»m poroča: D^nes, v «»d«ijo p< jnoudne imel je v tuka,š.n šoli ; podučm go«or ces > r. okrajni i- vinozdra* mk iz Kamnika, gosp Je. Nk JSadoikar J. ko zamud-veu.u govom sledili so abrani živinorejci, kotih je bilo blizo 100, t »ajvečjo pnzljivostjo. G-**pod zdravnik ju pr*d*»al tako natančno iu rsBU-uljivo, da se ion po-lušalci niso ni- gli Mkakot d >st za hvahti. Tu kresni govor se mu je v imenu vseb občanov t* hv»hl ^h, od r.u jh.i ter priatavd, da bi se tak p- d..<'•.,i «..vori ponavliali, kar bi bdo go tovo v pr-d pr^bival-*tva; da je pa ljudstvo za to i jako Oteto, poiok j« števio zbranih, kateri se niso nstrašdi d( Izrg* ^ota v teko slabem vremenu in ne koncem govora, dasiiavno je trajal dve ui, izrazili, da bi še radi [K>eh>A-< I« g« sp. (govornika
— (Bralno društvo v Mokronogu) je napravilo dne 8  t. m. vteeiico  • gostilni   .pri lipi-. O tfj veselici te nam piše:   Začetek jo bil d<>lo'eu ob 1 UH. uri zvečer;   a zaradi   pičle  udeležbe sa je vzpon-d jel »z*rA*v.ti Ae le uro kasneje.  Najprej se j je vrnila ig>a .Žveeki jok".   Vhi ddetantje so reAdi j svojo nalogo   prav dobro.   Mojstrski je    ral gosp { učitelj Bobi«ec. pa tud  gosp« d* Tekavćič in C-sms J pa  gospici   K- '-ni.ova  in PovšVtova  sta  bili na svoj*-m mesni. Ž lia.n |ih sonet skoraj zo, et videti i na ngledali4kih d <* skeli'     Po   igri je sledila jvd.na I pe'.ska to ka : Voiančeva , Slovi«, ka", katero ..o ob upn mljevenju   citer   y--lo  6 gos^odič-in.   Rešilo si svojo nalogo  tako  »'aiti.o,   da  so  morali ponovili ekl.idbu. Po b-nedi      jo vršila prosta zabava, katera je tile v trm, do smo izprazuib kup>co dolenjskega cvička t+r se jo inlaoi »vet zavrtil ob zvokih citer, Ž h u bi b lo, da bi odbor v priborijo postavil i na dnevni re-J kaj v«č pevskih točk. pa da bi tudt I u<i. u >\>-\ bila obilnejša. Ce bi *e uvaževal Bal svit, ! bi proeitt, naj ae »prihodnjo tudi ne puščajo oiroci
K veselici, ier |<i je proti vnem vzgojnim pravilom, ako tjik» ljudje gledajo in ponlušajo take igre. Bez zamere!
— (Delavsko bralno in pevsko društvo
V Mariboru) juirrdi s priiaznitri eo t« lovanp m taru-lairaiikig. e»*o d> >i *ke   čltaUicu   v oroefordi
httela  aN«d^ij«i-da  l»an"   v  nedejo. d«e 15 no vembra t  1. »e*elioo.  Vr.pored : 1. „V Ljubljano jo dajmo-    Utirat  »eeelcis>e v te h d< janoh, epiual Jos. Ogriteo; a. .Slavjaneka", mcški r.bor; 3 „Slove« ska deklica", run^u zbor; 4. „Jadransko nn.rjHu, ninski zbor; 5. „0 mraku*, mešan zbor; 6 D**Ih •»noija,  7   „Ktiško bratje", moški zbor; 8 BUo ttanca",  mešan  ibor;   9   .Ztezna",  inoAki ehor; 10. TamburaAtii zbor bo udaral pet točk. Po %zpo-udu plee in prosta zabava  Uetopnina: zt ud.i po-bnbno; ta uende oseba 30 novč., obtelj (3 osebe) 70 novč Delavci 20 novč., obitelj (3 osebe) 50 i«o»č. Preplačila  e<- bodo   hvaležno sprejemala. Začetek točno ob 8. dri zvečer.
— (Pol društvo .Edinost"; priredi prihodnjo nt del jo kar tri javno shode, dopoludno v Bazovici, popolndns pa na Opčinah, na kateiih shodih bo poro<v> 1 poti, Nebergoj, in v Ma e rigah v ■ < ' jnutiki občim. Na shodu v Lonjerju je b.la ie-eolucija glede osnutja okr. glavarstva za tržaško okolico vzprajtta soglasno, vzprej?tih je pa bdo še več drugih resolucij, tako jedna, naj se rojatiska Upravnica premesti v medo in jedna, s katero se P*»'te»dir>* z<p*r postopanje trž. obč. sveta proti Posl. Gorjupu.
— Vestnost tržaškega magistrata ) Zoper volilne listine, kakor  jih je sestav i tržaški magistrat, je bilo pravočasno vložen h 149 4 reklameoij,' mej temi 350 slovenskih.   Magistrat ni hotel slo venski pisanih reklamacij  vzprejeti, vsled Čtsar so se mu vročile posredovanjem namestništva.
— (Iz beneške Slovenije.) „Primorec* p.iA>: „V Čedadu je bila ^agn***. Poieg italijanskih „'.n color" so d lu.Hiu) vdirale todi slovi-n-^ke <n;bojnico. Neki Lbh iz Gor.ce js začel zabavljati, češ kaki psitnjotjo no Uedajot ki razobf-šajo „tricolore rusHo" polrg laški- ZHS*ave. Todn C d>t"ci *o mu dal« resno rszumett, da se re bodo hodii v Gorico učtt patri jotsziopa I o ih da ne dopuste, da bo tojea žulil i-..iM'a o — prihodnje ifalijaoske kraljice ! In G »ričan je moral izginiti kakor k • f.-a, sicer bi pa bili prav pošteno uančdi — italijanskega patrijotizma".
* - Pameten višji pastir.) Dalmatinski nad Akt f EUtjčević jh izdal oZrožnico, v kateri pe,io-vednj- ve-m duhovnikom vzprejeti volitev v kak ob nnki xast<-p in ukazuje vsem tistim, k.t ti so Člani kakega občinskega zastopa, n-j odlože man dati-, č«A, uuhovnik uaj stoji nad strankami, sicer škoduje veti in cerkvi Takega utesnj>ivanja državljanskih prav-c duhovnikov sicer ni moč odobravati, ali nseibi nadAkofovi eo pametni in hvalevredna.
* (Gališka pravica ) „Kuiyer Lw vviki" piše: G of StereeneSJ, o-a^Iih poslanec gahAki in last.uik vasi i>er-wia, je oo;>olnoma poz .bi. kako so g«-);škt koietjo I 1840 šlahto klali in nje grad >ve požirali Podrejen uradnik okr. glavarstva v Z d-knwu je dne 3 t. m. 23 kmetov Mk-vemplari^oo kaznoval, ker so se prolrmili v grofjvein go&du nabirati — g- be ! Po uradni ceoitvi jh znsšele vsa škoda 7 kr.. beri: sedlao krajCMJev Ur/»dnik je priAe.1 v vas l)»iri-w.ifa aam i zal,«g\de!j, da kannuio teh 23 k-netos, m »e tU bi bil kitite zaslišal, »<.mo po pogovoru z grof >vim valjitom je razsodil: Vn.ik • imj m km> t plača konusiitkih tro^kov 50 kr.. v. skupaj ll gld 50 kr., 12 kmetov se obsodi na 2 4 ur v BHpor, jadan na dva dni, dva na štiri dm zapora, šrirji na globo po 5 gld., jeden na g I ho 10 ;/ld . dv/i na g'obi 20 gid !
* (človekoljuben mož) V neki me.iažeriji v Hamburgu je krotitelj zveri zapazil n^k» g i A»gl-ža kat-r: je pri^ot z najve:jo točopatjl k vsaki prod s*ai i in pn v*aki vztrajal do konca, op zu oč z vidn<m zanimanjem, kar je krotitelj počenjal /. zveron. To je trajalo »e ; roesjcev. Končno j» krotitelj ven-der vprašal A-g!eža, če g* pred-itave ttko ziniiUrtjo, da prdiHjt k vsaki, a dobil je iakončn odgovor: Predstave me nič ne zanimajo; jhb le čakam, kdaj v*8 bodo eveH raztrgale
* (Krematorij v Goti.) Kar obst >p krema torij v Gut>, je iu'o oudu sežganih 1703 tupd, io vprek na li'<i 120, kar je z oztrom na vel ke stroAke precej ;n*ogij N. nemšnem «• š ri sež gaoje trupel • lasti oditar st»» hila ustanovlJHna krematorija v H-n huri:u m v H^idtdb'rgn. kjer je sežiganje «lo ti oenejše kak« r v Goti.
* (Povabila k pogrebu) Neki farmer v T*x*t-u je vihjo s-ojiui <• nanoern v okolioi pod d povabila, nsj predejo na določe-i dan n-i določeio mi sto in »-aj ga pnrrerno pokoptyejo V-»akeuiu P'fmu je priložd 100 dolarjev. D .1 iču .i d.tu ao oaAli pcgrejMi m>*ae ia oz lačeneaa kr*j'i, z mvol Verj<*m v roki, p-ed n in pn so stale sfare Ume, na ki<t*re mi je aaeeds za'gr.tl, preini si je uitre.il.
	1 1	
	Slovenci in Slovenke! ne zabite družbo sv. Cirila in Metoda!	
I I
Darila i
UredniAtvu   n-iAega   lista jo poslal:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod EriPtrO &di, ič'idj t Trbovljah 2 1 kron nabiau-j-ri zboro*;*nju trboveljske podružnice m pobite <kna Sa slu*. Šoli v Vcl'koven DsroVall s>: l'o 1 L rone: gg. Peter B'javen* žujmik in kr. š:t duhovni sve t>*a!i«' Ad. Vrteruik m P-.nkr. Giegorc, kajdMna, P»r>ln ltoš, župan in •eiotvH'-Ht oik. J. Peklar, žnpan in gostllaičat na Dolu. Kob. Piavšak, učodj, Lovro S vb, u :it-lj, Fr. K«11 m, obč svotnik in vi-lepo "letnik, puepS! MoPota, Donnik ova in Topolov-HHk-;».«, Kao Po>k, »inohŽHC in v leposest »ik, LjU'i. Pl \Artk, uradhik, Malt. Bsrovisk, urar. Vat j. Kosem, trg. pcs'ovodja, otef. Moč-nk, čevlj mojuter, Al Pniti-r, ; o ■<••.' m i , uionjA« vsore so daroval : ajoepodičloe : Antonija Irfti rls-tova, A n bja in Frici Miiiovi, Ivrint.ma Divjakova ttgovslr.a pomoč dca, Ju-tina Pultova. A«nnlja Čeb'nova; gg Dragotin Hnb'ir v C^'i' F.-. Hi * /.vit k, posestn k, J. L čer, or-pioiflf, Jan. Porte m^sar ti puseH'n k, u'etiec O-kar M* II in UČS)QVS Mo M nI OVSa M-«»t. Blazmk, po eestttik, Jm. Ton^c, prsmogec« — 2'Veli rodonubui datOV^Ici in d.rovt.lko in ti j i ll nasledniki 1
Dunrtj 11. novembra.    V  današnji seji poslanske zbornicu so dr. Kai/1  in tovariši
d
I nujno predlagal?, naj se severozap'idna železnica v zmislu koncesije so lotos podržavi. Zbornica je potem začela specijalno razpravo o obrtni noveli. Ha jek je predlagal, naj se za trgovini določi maksimalni delavnik na 12 ur. Poročevalec Exner je grozil, da odloži referat, če obvelja ta predlog
Dunaj 11. novembra. Z ozirom na to, da je štajerski deželni šolski svet profesorju Hofinann • "NVellenbofu, kateri se je odpovedal državnozborskemu mandatu in zopet hotel prevzeti svojo profesorsko slu/bo, naročil, da mora še jedenkrat narediti profesorsko skušnjo, je naučni minister Gautsh na podano interpe lacijo izjavil, da dotična naredbi, na katero se je skliceval štajerski dež. šolski svet, ni veljavna za definitivno nastavljene profesorje, kateri imajo dopust, dokler so poslanci.
Dunaj 11. novembra. Nemški poslanci, kateri so izstopili iz levičarskega kluba, ne odlože svojih referatov. S tem je pravočasna rešitev proračuna znatno olajšana.
Inomost 11. novembra. V kmetskih občinah so bili voljeni v dež. zbor vsi prejšnji poslanci razen jednega.
Berolin 11. novembra. Razni listi javljajo, da se je pred Kratkim obnovila tajna rusko nemška pogodba, katero je bil sklenil še Bismarck, katere obnovitev 1. 1890 pa se ni dosegla. Ta nova pogodba je naperjena zoper angeško politiko na Ddkanu in v v/hodni Aziji, Nemčiji pa zagotavlja nevtralnost Rusije v elačaju, da jo Francija napade.
Narodno-gospodarsKu stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (l)<dje.) 3) Občinski z««top v I) >m/, dah i/jHvljM, da prevzuuie troAke za prostore za pcuk, uj'buo lazivetljavo, kurjavo in snaženja ter za stanovanje u ntefcjevOt ka b<i im>d svoje »itaino bvahšče v D mždcth. Oočinski zf.s!opmki iz I) dm, Jtrš, lhsn<v,. Poirečja iu Brezovice so v .eli izjavo oboin-i zastopa domžalskega zdivaljujo ne na ztiante, k*r nimajo valed tega mkukih froškov. Zntop občine B'ezovca proei, d^ bi cela ohčina udeleževala p uk.t v elamopletarstvu v Do.ai'.aiah in ne j.d-n del v It m.o / a' ah, diugi pa V Moravčah, ker imrjo '1 v l) ni'. J« bližje, kakor pa v M -ravče. Ob'*'ne Drigoaoij, D palja va^ in H onec niMO bile znetrpan^ pri ibraviiavi. II Pii tem hhudu, k; je bil dne 14 aept. popolaJee v Luk>vc, so iza/di: 1 ) RfOVekl obvinsbi zastop, da prevzame fako froške za prostoro za p<aik, kakor troski« za nj.hao raz-sietiiavo, kurjavo in zm.ženje. Če bi bdi troški pra^ieokl, poprosi pri kranjskem i-u-m liuu za piie|ieveki 2 ) /a-doja oiič n Prevefe m Krtina k-ta aj-ivi-a isto, k-akor rovaki. I'-j' menita ra ob-čiUskn zastopa, dj» se ob':iroi Bpoddje Koseze oh bi ušoiali v M ravče, ampak vas Pr^v.dje v Prevoje, druge vasi pa v Inkovicj. Prevaije Np?da v okulš ljudske šole v Pievoian in je *e l,4 ure uddatj^uo <d t*g»» krnet, drč ni ee mora v M vr^vee hodd« poldrugo uto. Drugi krhji pa ineejp bllšje v Lutovico, knkor pv v Moravče m j« todi obiineki zantop v L'.ikov ci s tem zadovoljen. 8) Lukotišci ob-maki pr^d* ojuik J »nk" Kersnik izjavlja, da bretpltčno preskrbi take }>rc&tore za atanovanje učitnij.vo iu z* ju... k kakor njihno raze vet I j tvo. kurjavo iu sna-ž«M»i'< Z t'«adrli ne bo občinam Liiiivica. Z!ate) p«lj«\ č sn nKii.il iu Spodnje Koseze ničesar prispevati. Z.odop občine Z a to polje jemlje iziavo « tičiuakega uredatojnika lukoviAkuga z zalivalo na znanje — Češojiaki ob'iuski pr dst;jnik je opravili! s-;ojo odaotuost, pels'ojiiiic onMne R folče n«jbrž radi slabega vremena ui prišel. Gllede preeetj sa najboljšo slamo za pletenje s i prisili vsi zastopniki, da naj se dolo ijo pr«m je po 1O—50 kron in ne po 25 — 50 kron. II. Na shodu, ki je bi dae 15 eept 1890 ob t nri dopoiui^ v Moravčah, so ii.,p*iM: Zastopniki krajevnih ortčm M r.v.e, 1> tija in V*iika vas, d • prevzamejo vee fcfOSke /.a nran:>-vatijo uiteljevo potem za razsvetljavo, kuriavo in maženje prostorov za pnuit G^ispoJ zaipnik in dekau v M iravcah, Tomaž Kajdtž uj^vija, da da nroetOM za pr>uk brezplačno na ruzpoltgo. Ti za-stopndki, kakor tudi dekan se strinjajo z rni>enj<>ni laitopa občine Brezovice, da je bolje, to občino tečaju v Domžalah iu tudi občino Spo toj« Koseze deJiTIBl t"i'aju v L ikovici, doloma točijo v Pre-vojah prideliti. V samopletartikt tečaj v Moravi'ah hi bdo tor»»j uvrstiti učence in menice tz obdu Moravče, Velika vas in Peči. Občinski pred atomih v Pečab je opravičil svo;o odsotni s^. IV Na shodo, ki se jo vrši dao 17 sept. 1800 ob 9 n-i d p dadne v Kamniku, so »»javili: 1 ) Zastopniki krajevne ideŠine Kamnik, da s»» pripravljeni prevzet« troška za s'a uvanje učitrljevo, za predore ^a p^.'uk. nj hoo kurj ivo, razsvetljavo iu snaženje, če prispđ-aio a ihzujirnm zneskom tndi kraji, pr;dcJj n tečaja v K a ni i.i k u. prih.)
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu bolehajočim
lj r.d> m priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska"'. ki jit prefikušeno domače zdravilo in upliva na Želodce krepi lno ter pospo&ilno na prebavljenje in Bicer z rastočim uspehom. Škatljica 1 gld. Po pofttnem povzetji r«'/pt-Silj:i In zdravilo vsak dan leknrnar A. MOLL, c. in kr. dvorni Kalagatelj, DUNAJ, Tuc.lilauben 9. V lekarnab na deželi zahtevati jfi izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnosti o -znamko in s podpisom. 5 (1756—15)
E'rt-lzitiisili lil priporočili
bo sloviti vsenčililfini profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska cesta', katera le Ugodno učinkujoče, želodec krepčnjoče,  slast in prebavi ji njo pospeSujo-če in telo odpirajoče sredstvo.
Steklcničica velja 10 kr. 1 (3202—2)
1% urauiiiet^a lista.
I«vrAllne »li   eUn. u uti»i».    dražbe: Antona
Palčiča zemljišča v Igi Vaii, cenjena 276i> gld., dne 16. novembra in in. decembra v Ložu.
Antonije Verbič posestvo v Gornji Hrusici, cenjeno 2250 gld., diie 16. novembra in   19. decembra v Ljubljani.
Marije Hafner posestvo v Zagorji, cenjeno 10.000 gld., dne 17. novembra in 18. decembra V Litiji.
6'
tJiurfi »o v Ljubljani:
Dne 4. novembra:   Kristina Kos,  polic, agenta hči,
leta, Breg st. 8, Brigbtova bolezen po Skarlatici,
Dne 6. novembru: Fran Sedlak, u mir. c. kr. davkar, 72 let, Gospodske ulice M   10, rak na jetrih,
Iftetcorologično poročilo.
1-B ■S a > O S5	Čaa opa-■ovauja	Stanje barometra v mm.	r b m p s -ratura ,c	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 arah
10.	9. iVr.'iT	741 2	62	si. jvzb.	oblačno	
11. •	7. ejutraj 8, popol.	7S9 e 737 ti	42 42	si. jvzb. p m.jjvzh.	oblačno oblačno	00
Srednja včemjjnj malom.			a temporatura 8kfl		% za 1'4° nad nor-	
dnč 11 novembra 1896.
tiknpni državni dolg v aotah..... 101 gld.
Sknpni državni dolg v crebru    ... 101 w
avstrijska zlata lenla....... 122 ,
avfttrfjgka kronska ror.fn *•/•..... 101 „
Ogaraka zima renta ....... 122 ,
Dgeraka kronska renta 4",',    .... 99 ,
ivHtro-ogeiske bančne delnice                 . 940 »
Kreditna delnice......... 365 t
L lUflon vista.   i  ........   , 119 „
Nemški dri. bankovci ta too mark    , 58 ,
mark............ U ,
BO frank, v.......... 9 „
Kalijaneki i.aukovef........ 44 B
C. kr. cekini •  • •......                         • 5 .
Dne 10. novembra 1896
4°/0 državne srečke is 1. 1854 po 250 gld. 141 gld,
Državne areOke iz 1. 1*6* po [00 gld..   . 198 ,
Dunava reg. srečke B*/« P° 100 gld.   .   . 129 .
Zeoiij. obč. avhtr. i'/,°/o z'atl znst. listi    . — ,
Kreditni iračka po 100 gld...... 197 ,
Ljubljanske srečke......... 22 ,
Kodolfove srečke po iO gld...... 22 „
Akcije ..• , '■•> .i. i I r. ba ike po 200 gld..    . 153 ,
T"aniway-druft. velj. 170 gld. a. v.        .   . 450 E
Papirnati rogelj......... 1 .
kr.
35 SO 65 05 -J>> 30
20 ,
85
77'/ ' i ■
76
53'/, „
52'/, , 69 .
IVa Martinovi cesti
se proda iz proste roke (3228—1)
hiša s prodajal nico
Več 8c izve pri luMfnikii intotain Nt. 11.
kr.
25 75
75 75
27% .
Poti strogo j»m£ciu(>
s  mnogimi  spričevali  in   pohvalnimi  pismi  potrjene kot
kmetijske stroje
Nluniori'7.ttlre. niluMInlco Itd., kakor tmli nnJUoljAe
šivalne stroje
sa ro«ll»li>e, kroj»< «>, »i vili«' Itd«, nedosegljive v tr-pežnosti in delnvrii zmožnosti in nizki ceni se naročujc jedino:
Florijanske ulico št. 24 v Ljubljani.
Za solidno, točno postrežbo in dobrost strojev se popolnoma jamči. ~*»o^, (3182—4)
Gotov XL\
imajo skndene in visoko čislano
Kaiserjeve karamele iz poprove mete
najboljši pr pomoček preti potimiikaii|n s:nsli. l»ol«'iiju želoriea in Mlalienill pok * ar |eeienill želorivu. pristne v zavojčkih po 20 kr. (3147-2) Zaloga v LJubljani: Viljema Mavor-Ja lekarna, Marijin tr^ in Mr. Ph. M. Mardet-Hcblaeger-Ja lekarna, Prešernov trg.
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
Spretna kasirka
z dobrimi spričevali in večletno prakso, obeh deželnih jezikov v govoru in pismu zmožna, dobi v moji manufakturni prodajalnici stalno službo.
Fran Ksav. Souvan
(3227—2) Ljubljana.
(2911—19)
priporoča
Karol Recknagel.
najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda (sin-ii)
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet pri:
anemiji, klorosi, polhih, živčnih in ženskih boleznih, malariji i. I, <l
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah.
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljevaje bo za dosedaj meni izkazano zaupanje, naznanjam si. občinstva, da sem otvorila v svoji novi hisl
gostilno „pri raku"
na Krakovskem nasipu št. 4.
Potrudila se bodem postreči cetij. gostom z dobrin Jedili in prlatno pijačo.
Istotam so dobo
vsak petek ribo.
Za obilen obisk se priporoča z velespostovanjom
Ivana Kovač
(35221-2) gostilničarka.
Svetovnoznana kot najstarejša in največja
tovarna za rolete in žalnzije
premične zastore in varnostne stene
j*
IYI»x» Vcttcrlein-a
v II rolo vi im {'eAkeiu.
Največja izber platnenih in lesenih rolet, ža luzij in zastorov v različni okusni izdelavi §p&~ Nnjutžjo eepe sHK<»lovl|ene>. ~W
Opozarjamo p. n. hiSne posestnike na svoje, za cel stavbe posebno nizke skupne proračune, kateri so ne mo rejo doseči ne pri stavbinskih mojstrih, niti pri drugih tu-kajfinjih ali potujočih agentih druzih tovarn. Ilustrovan' ceniki in proračuni, kakor vsa druga pojasnila broznlačii" pri zastopništvu {3183—I
Florijanske ulice št 24 v Ljubljani
|>ri   He«lttii|lli   iiuroeilih   nt   n|MiiiiIh«I «lovo> IJtiifiuo vkljub nlmkliu  «Kumu se I o —
VI2ISKICE
priporoča
Narodna Tiskarna.
1'otlpisaiiHC si usoja naznanjati slavnemu občinstvu in gospodom čevljarjem, da je odprl
"U-sr^jstrsikii o Tort
na Sv. Petra cesti št. 32
in priporoča svojo v«'liUo /alo^o iiniiJh, kakor: «ia-Nkt'^a.   irliniMkc^u.   <l minj»*l* itd.,   kakor tudi
<irii££f- «-«'% Ijar^ki- |m»IrebScl 11«'.
MT Dobro lu lepo blago prodaja po najnižji ceni. "W
Z odi čnim spofitovanjom
Janez Marhoti
3221—2;
usnjar.
Gostilna ,pri luni
0
S
prostor mada
i i.-.kili
(3201 —
«e^00H»e>»e>»»»»»»»»»«
......<i
i
i
i i
8
f
0
Krojaške ulice h. št. 1.
Naznanjam otvoritev gostilne v novih in vhcui zahtevam vstrezajočib ui, kjer se bode točilo Roininghausovo marčno pivo ir. do-priitna vina ter se dobivala okusna In aveia Jedila po prav
cenah.
Svojim čast. p. n. gostom so zahvaljuje, prosim za muogobrojni obisk. V Ljubljani, dno 3, listopada 18%.
Z odličnim Kpost. >vanjem
3) AInr.j;i  1 *o«*"*a<'iiili.
Lekarna Ki* Leustek
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1, zraven mesarskega mostu
priporoča svojo izhorno delujočo
taniio-chinin tinkturo za lase
keiiee *kMp4laJe tu ohraakjnf« laaliea Inaj>rep)reeaje lapatlaaaj« Uua,
Cena 1 steklenici / ratiilnitn navodom 50 kr.
Velika zaloga preskuSenih domatili zdravil
katera so priporočajo po tesnih Baaoplaifa in ct-nikih. (3173—6)
UtitT' iiwT.p«»Mii)n ae vniiu dan Avnluat i><» p«»h(|. "^ajn
Ud j tel j in odgovorni mednik: J oru p Nolli.
onooonnHenn^nnnnonnnnnnnnno
i --------- m
traverze, železniške šine, vsakovrstno w
železo za vez/, strešni papir, šiorje &
za obijanje stropov, samo kol niče, m
^ cinkasto in pocinkano ploščevino, m
vsakovrstna kovanja za okna in vrata, k
sploh vso, kar se pri f<tu%Riali potrebuje (Jy priporoča po zelo znižanih conah \/
Andr. Druškovič $
trgovec z železnino («17»—58) M \- I ^jni»i [ana, uši. < *       immii tt-«j:ii j^t. IO. J0
Lastolne iu tisk „Narodne Tiskarne".