Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdoja celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 50 lii 2 D, večji oglasi nnil 45 min vlilne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večjem □ norožilu popual Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljka In dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici St. 6'ffl Koltoplsl se ne vračalo, nefranhlrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon Slev. SO, upravnlStva Sle v. 3 28 Uprava le v Kopitarjevi ul.it. 6 - Cehovnt račun: C/ubllana Stev. lU.drtO In 10.349 xa lnserale. SaralevoAt.7563, x.agrel> St. 39.011, Praga In Dunaj 61. 24.797 Danes zvečer ob 8. uri bo v Ljudskem domu skioptično predavanje o zgodovini ljubljanske stolnice. Predaval bo mssr. V. Steska. V vlado? Naši politični nasprotniki na Slovenskem neprestano javkajo in zatrjujejo: »Ah, kako bi mi pomagali Sloveniji, ako bi imeli toliko mandatov, kakor jih ima Slovenska ljudska stranka!« Toda že kratkodobna zgodovina našega državnega obstoja govori drugače. Leta 1920, ko so bile volitve v ustavotvor-no skupščino, so nasprotniki dobili veliko večino slovenskih mandatov. Slovenska ljudska stranka je ostala v odločni manjšini. A nasprotniki so Slovence grdo prevarili. Prodali so jih centralizmu, na katerem sedaj krvavimo iz stoterih ran. To se je zgodilo leta 1921 s sprejetjem ustave. Potem so še isti slovenski mandatarji vladali do leto 1923. Pod njimi se je usmeril centralistični vladni sistem, ki izsesava Slovenijo, zadržuje njen gospodarski razvoj ter nas tira v najskrajnejši obup. Leta 1923 je dobila Slovenska ljudska stranka v novi državi prvič večino slovenskih mandatov. Svojo borbo je osredotočila proti centralizmu in hegemonizmu, glavnim virom naše nesreče. A naši nasprotniki, ki so ostali v manjšini? Namesto, da bi se nam pridružili ali nas vsaj od strani s kritiko silili k vedno večjemu odporu, kaj so naredili? šli so v vlado, se zopet zvezali s centralisti in hegemoni-sti, nam nalagali davke, poviševali tarife in carine, preganjali slovenske uradnike in učitelje, nasprotovali industrijelnemu razvoju na slovenskih tleh — zraven se pa, sedeč v varnih vladnih stolih, našim poslancem, ki so branili slovenstvo, slovensko zemljo, slovensko delo, zaničljivo posmehoval i, češ, kako nas »klerikalni tigri« zaman napadajo! Še tisto število poslancev, ki so ga jim nezavedni volivci naklonili, so naši nasprotniki izrabljali, ne za Slovence in Slovenijo, ampak za centralizem, s katerim hodi roko v roki hegemonija naroda nad narodom. Tudi leta 1925 so dobili nasprotniki zopet par slovenskih mandatov. In kako je bilo sedaj? Zopet so se drenjali v vlado. Samostojnež Pucelj je šel kar nepoklican v njo in sedaj ne čuje nič in ne vidi nič, kako se ukinjajo prepotrebne socialne ustanove, kako se črtajo krediti za ceste, mostove, bolnice, uradnike, sluge v Sloveniji, kako se v proračunu protiustavno zapostavlja katoliška cerkev, kako se ubija naša industrija, kako kmetom in obrtnikom radi previsokih davkov poje boben in kako brezposelni delavci zmrzujejo in gladujejo na cesti. Tudi dva slovenska demokratska poslanca je še volilo par tisoč prestrašenih in odvisnih volivcev, a sedaj ne upata »demokratska tigra« niti v proračunski odsek, da bi ožigosala krivice, ki se nanovo nakladajo Sloveniji. Doma čepita in od daleč gledata, kako se spušča kri našemu gospodarskemu telesu, da s tem varujeta posestno stanje svoje stranke v upravi. Bedni in malenkostni zastopniki slovenskega naroda! Kateri zaveden Slovenec si mora želeti, da bi takih zastopnikov, ki kruto zanemarjajo interese slovenskega naroda, bilo še več v Belgradu? Gorje Sloveniji, slovenskemu jeziku, slovenskemu človeku, ako bi imeli v Belgradu večino zastopnikov, ki ne čutijo in ne mislijo ved slovenski! Kažejo nam pot v vlado. Ali se gre v vsa-ko vlado? Tudi v vlado s protislovenskim programom? Tudi v vlado z nesocialnim pojmovanjem? Tudi v vlado nadaljnega izmozga-vanja in obremenjevanja slovenskega naroda? Vlada nam ni načelo, ampak samo sredstvo za izvrševanje svojega programa. Seveda stranke, katerih programi so preračunjeni samo na varanje volivcev, tega ne razumejo in ne bodo razumele. Slovenska ljudska stranka hoče ostati poštena «tranka, ki zvesto drži narodu dano besedo in se ne odmakne od njega ne v trpljenju ne v veselju. Stranka bo tudi ostala, dokler bo slovenski narod hotel svoj lastni narodni obstoj. Ako pa bo hotel služiti in ro-bovati drugim, bo nas zapustil, a zastava Slovenske ljudske stranke bo ostala poštena in neomadeževana. Vsaka državna in kraljeva vlada pa bi morala biti vsem narodom pravična, morala bi za vse skrbeti, ne oziraje se, katere stranke so v vladi, kajti namen države je skrb za splošno dobrobit njenih narodov. Huda stvar je, ako države ne izpolnjujejo svojega namena! Popolno mrtvilo v Belgradu. KAJ PRIPRAVLJAJO RADIKALI PROTI RADIČU. Belgrad, 21. jan. (Izv.) SkoTo večina ministrov je odsotnih. Predvsem ni najbolj odgovornih činiteljev vlade, predsednika in Stjepana Radiča ter fin. ministra. Vsled tega vlada v krogih vladne koalicije popolna brez-glavost. Jasno je, da se popolen zastoj pozna ne samo v parlamentu, ampak tudi v drž. upravi. Sploh je zadnji čas postalo jasno, da se sedanja koalicija ne bo mogla držati. Odnosa ji med obema vladnima strankama so se zadnje čase zelo poslabšali, kar predvsem dokazuje dejstvo, da je sam Radič pričel udarjati na demagoške strune. Napada proračun za orož-aištvo, njegovi poslanci pa glasujejo zanj. Vse to dokazuje, da se Radič pripravlja na volitve in da išče šlagerjov, s katerimi bo šel pred volivce Po poslednjih dogodkih in za-pletljajih v zakulisnem življenju, je že prodrlo prepričanje, da vlada niti sedanjega proračuna ne bo spravila pod streho. Splošno prepričanje je, da bo kmalu po sestanku narodne skupščine, ki bo 29. januarja, prišlo do razčiščevanja med vladnima skupinama. Iskali bodo nov izhod iz krize. Po šestmesečnem delovanju, se je sedanja vlada izkazala za popolnoma nesposobno izvrševati kakšno jasno začrtano in za državo dobro politiko. Mnogo se komentirajo vesti o aretaciji komunistov. Nekateri radikalni krogi, trdijo, da so te aretacije v zvezi s spremembami, ki se pripravljajo. Ti radikalni krogi pravijo, da se je pri aretiranih komunistih našlo mnogo »materiala« proti Radiču, ki da je stal še vedno v zvezi s komunisti. Trdijo, da od tod izvirajo Radičevi napadi na notranjega ministra, ki je vodil preiskavo proti Radiču in ga zaprl, in se sedaj poslužuje istih lepih sredstev. Za izplačilo »razlik" in ureditev pokojnin. VLADNA VEČINA GLASUJE IN SREJEMA BREZ DEBATE. Belgrad, 21. januarja. (Izv.) Finančni odbor je danes vzel v pretres proračun Vrhovne državne uprave, ki znaša skupno 133,127.483 dinarjev. Od tega odpade za krono (civilna lista) 24,180.000 Din, za narodno skupščino 47,042.023 Din, za predsedništvo min. sveta 2,933.940 Din, za Državni svet 6,086.220 Din, za glavno kontrolo 17,612.720 Din, za pisarno kraljevega dvora 1,751.160 Din, za pisarno kraljevih odlikovanj 1,251.420 Din, splošni izdatki 32,270.000 Din. Proračun Vrhovne drž. uprave je letos prvikrat razdeljen v državno upravo, ki vsebuje proračune za krono, narodno skupščino, ministrsko predsedništvo, kraljevo pisarno, pisarno kraljevih odlikovanj in državne dolgove. Pri razpravi o tem proračunu — je poudaril posl. Pušenjak — je treba imeti pred očmi politiko celokupne vlade. Zalibog ne kaže vlada nobene delavnosti in smisla za rešitev perečih socialnih in gospodarskih vprašanj. Ministri so sicer tekmovali, kdo bo naštel več zakonov, ki so jih že izdelali in jih bodo predložili narodni skupščini, toda na izpolnitev obljub čakamo zaman. Znana je usoda invalidskega zakona. Državna uprave more funkcionirati brezhibno, če se more naslanjati na dober uradniški aparat s potrebno kvalifikacijo in veseljem do dela, katero more imeti, ako je materielno stanje zadovoljivo. Preveliko število nesposobnega uradništva, posebno v centrali, pa obremenjuje proračun. Nesrečno strankarstvo, ki vlada med uradništvom in katerega vlada favorizira, onemogoča nepristransko delo v uradih. Naša birokracija je že svetovno znana po svoji počasnosti. Brez posredovanj navadno sploh ni rešitve. Inštančna pot je zelo dolga. V materialnih zadevah dela neznosne težkoče paragraf o knjigovodstvu in načinu budžetira-nja. Zato je nujno potrebna d e p o 1 i t i z a cija in reforma javne uprave. Z reformo se mcfra znižati število uradništva. Preostalemu uradništvu pa se mora materialno stanje izboljšati. Uradništvo je opetovano predložilo vladi svoje zahteve. Na manifesta-cijskem zboru 20. decembra 1925 so bile sprejete resolucije, ki vsebujejo zahteve javnih nameščencev. Dolžnost države je, da izpolni upravičene zahteve uradništva. Razprave v finančnem odboru so pokazale, da je revizija uradniškega zakona potrebna in da je treba stanovanjsko vprašanje javnih nameščencev, ki se ne da rešiti s tem zakonom, rešiti in takoj zidati stanovanjske hiše. V silni bedi sc nahajajo na&i upokojenci, posebno kronski. Naša država je edina, ki ni izpolnila obveznosti rimskega pakta z dne 6. aprila 1922, ki v čl. 3. prav jasno pravi, da se je kronskim upokojencem svojčas priznalo pokojnine v tej veljavi. Pri nas pa se izplačuje pokojnina v papirnatih kronah. Posledica jc razlika med upokojenci. Govornik našteva slučaje bede staroupokojen-cev in primerja njihove pokojnine v drugih državah. Zahteva, da vlada upošteva zahteve upokojencev in da plača uradništvu dolžne razlike, ki znašajo 210,000.000 Din. Ogorčenju v invalidskih krogih se bo povečalo, ko se bo izvedelo, da je za izplačilo invalidnine določenih samo 5 milijonov. Leteči dolgovi niso v proračunu navedeni. Mnogi uradniki in upokojenci že leta in leta čakajo na izplačilo diferenc in plačilo pokojnin. Nato govori poslanec o tem, da se bo prihodnje leto pričelo plačevanje dolgov. Vse druge države so to vprašanje že ure-d i \ naša država pa je kakor povsod drugod poslednja. Države, ki so pred nami uredile dolgove, so dosegle popust, kakor n. pr, Anglija 18 odstotkov, Francija 30, Belgija 47, Italija 80 odstotkov. Zanimivo je, da je Italija dosegla ugodnosti pri obrestih, ki znašajo v prvem letu osminko odst. in se v drugem letu povišajo na 2 odstotka, Romunija v prvem letu 3 odst., pozneje 3% odstotka. Radi malomarnosti naše vlade sc je bati, da naša delegacija ne bo dosegla takih ugodnosti. — Krediti za izplačilo dolga Narodni banki so nezadostni. Ako hočemo zboljšati valutno stanje in doseči stabilizacijo naše valute, moramo zahtevati, da najde vlada sredstva, da more začeti z izplačilom teh dolgov. Govorili so še dr. Kosta Kumanudi, dr. Sečerov in Moskoljevič. 'Nato je bil proračun sprejet z redukcijami, ki znašajo 3,700.000 dinarjev. Pri razpravi ie prišlo do polemike med Popovičem (sam. dem.), ki je protestiral i proti upokojitvi profesorjev na zagrebškem vseučilišču, in dr. Žaničem, ki je utemeljeval, da so upokojitve popolnoma na mestu, ker so bili svoj čas od Pribičeviča postavljeni ti vseučiliški profesorji na nezakonit način, s čemer je vseučilišče trpelo na ugledu. Pred sprejetjem celokupnega proračuna Vrhovne državne uprave je min. Gjuričič podal kratek ekspoze, v katerem je izjavil, da bo treba uradniški zakon revidirati. Nazadnje pravi, da vlada smatra, da je potrebno, da uradniki sami plačujejo pokojninski fond. Glede civilne liste je trdil, da je zelo majhna. Za urad. razlike vlada ni mogla dati večjega kredita, ker se bodo iste na novo regulirale. Na ta način bodo uradniki zopet prikrajšani. Na vrsto je prišel proračun ministrstva za izenačenje zakonov. Kakor je znano, je to ministrstvo popolnoma nepotrebno. Zato je opozicija zahtevala, da se krediti za to ministrstvo krajšajo in črtajo in njegovi posli izroče ministrstvu za pravosodje. Minister Srskič je poudaril važnost tega proračuna. Vladna večina je sprejela vse kredite. Končno je bil sprejet rezervni kredit v znesku sto milijonov brez debate. Seja se je ob 8 končala. Jutri pride v razpravo proračun železniškega ministrstva. LETALSKE NESREČE. Rim, 21. (Izv.) Včeraj popoldne sta v rimski okolici v višini kakih 1000 m trčili skupaj dve vojaški letali in padli na tla. Oba pilota-častnika sla mrtva. PRIJETI AMERIŠKI TIHOTAPCI. Pariz, 21. jan. (Izv.) »Chiicago Tribune« poroča, da je ameriška vlada zaplenila 10 ladij, ki so bile naložene z alkoholnimi pijačami. Na ladji »Oktavia« je prišlo med tihotapci in uradniki do oravega spopada. Z ZAGREBŠKE UNIVERZE. Zagreb, 21. (Izv.) Danes zjutraj je pro-rektor Kostrenčie zaprl univerzo z motivacijo. da hoče preprečiti spopade med visoko-šolci. Na brzojavni ukaz. prosvetnega ministra Stjepana Radiča se je kasneje univerza zopet odprla in se predavanja mirno nadaljujejo. REDUKCIJE PRI ZAGREBŠKI POLICIJI. Zagreb, 21. januarja. (Izv.) Inšpektor ministrstva notranjih del je pregledal zagrebško policijo. Gre za redukcije in reorganizacijo urada. Izvršenih bo tudi več premeščenj. Pri tej priliki bo najbrže imenovan tudi novi šef zagrebške policije in poveljnika straže. KONFERENCA MALE ANTANTE. Belgrad, 21. januarja. (Izv.) Jutri bo pri« spel v Belgrad naš romunski poslanik C. An-tič, ki je pozvan v Belgrad, da sporoči naši vladi predloge romunskega zunanjega ministra Duce glede konference male antante na Bledu. Kakor smo poročali, se bo vršila ta konferenca 20. februarja. Datum je definitiven, dočim program še ni znan. PONAREJEVALSKA AFERA V MADJARSKEM PARLAMENTU. Budapešta, 20. jan. (Izv.) V včerajšnji seji narodne skupščine je ministrski predsednik Bethlen v triurnem govoru pojasnjeval ponarejevalsko asero iz njenimi posledicami. Med njegovim govorom je prišlo do velikih prepirov, pretepov in škandalov. Desničarji, fašisti in legitimisti so zagnali divji krik kadarkoli je govornik omenjal, da nekateri časopisi spravljajo vlado in državnega predsednika v zvezo s ponarejevalci. Socijalni demokrat Peidl je nahrulil predsednika z nesramnim lažnjivcem. Ta psovka je povzročila splošen pretep, ki se je ponovil, ko je Peidl na predsednikovo vprašanje, komu je psovka veljala, odgovoril: ^Ministrskemu predsedniku«. Po seji so se pri skupščinskem predsedniku sestali vsi voditelji strank in se končno sporazumeli, da skupščina sestavi parlamentarno komisijo, ki bo imela vso sodno oblast, vpogled v vse spise, pravico zaslišavati priče in osumljence. Ta komisija bo imela nalogo ugotoviti če je imela ponarejevalska afera kake politične cilje, če so bile z njo v zvezi kake politične organizacije, stranke ali kaka večja društva. Komisja bo takoj pričela z delom. Budapešta, 20. jan. (Izv.) Glede ponareje-valske afere je vloženih doslej že 14 interpelacij. Vse zahtevajo točnega odgovora vlade zlasti glede sokrivde državnih funkcijonarjev, državnih zavodov in političnih zvez ponarejevalcev z inozemstvom. Nekateri poslanci zahtevajo, da vlada pojasni zakaj ni celo leto prišla ponarejevalcem na sled in zakaj je čakala, da je moralo posredovati inozemstvo? Poslanci vprašujejo vlado zakaj je izdala celo vrsto napačnih komunikejev, zakaj je označevala pod-vzetje kot patriotično? Nekatere interpelacije zahtevajo od ministrskega predsednika, da se točno izjavi kedaj so on in drugi člani vlade zaznali za ponarejanje, ali je ministrski predsednik voljan takoj predložiti demisijo svojega komprornitiranega kabineta in razpisati nove volitve. Hud mraz v Italiji. Rim, 21. (I/.v.) Mraz v gornji Italiji traja dalje. V Turinu je danes padla temperatura na — 14° C. V Milanu so vse šole zaprte, ker deloma nimajo peči, deloma pa primanjkuje premoga radi prometnih ovir. V Turinu je zmrznila ena oeeba, v Milanu pa dve. V Istri je huda zima privabila volkove v bližino se-lišč. Volkovi so raztrgali že mnogo živine. Pri Sv. Križu so volkovi napadli avtomobil. Dve ženski sta omedleli. Šofer je z revolverjem ustrelil dva volka, nakar se mu je posrečilo z avtomobilom pobegniti. Snežni zameti v Romuniji. Budimpešta, 21. jan. (Izv.) V Romuniji divjajo veliki sne/,mi viharji, ki zelo otežko-čajo železniški in telefonski promet. Vlaka iz Cernovic in Jassyja sta obtičala v snežnih zametih pri Ramnicul-Saratu. Na mnogih krajih so vse telefonske iu telegrafske zveze potrgane. Po poročilih iz obmorskih mest razsaja na Črnem morju silen vihar. Pomik »Sdnope«, ki je plul proti Bosporu, se je potopil; 20 mož posadke je utonilo, le štirje mornarji so se rešili. V donavskem rokavu Sulina se je potopilo mnogo parnikov, naloženih i. žitom. t Dr. Ljudevit Peric prvi ljudski župan ljubljanski. Včeraj okrog 10. ure dop. je umrl v Ljubljani na svojem stanovanju na Miklošičevi cesti bivši ljubljanski župan in gerent, odvetnik dr. Ljudevit Perič. — Vest o njegovi nepričakovani smrti je hudo pretresla vse njegove prijatelje in znance kakor tudi vse sloje prebivalstva Ljubljane. Pokojni je sicer bolehal že več let ln so se enkrat že širile vesti, da je njegovo stanje brezupno. Vendar pa je takrat še premagal krizo in vsi so upali, da bo končno premagal tudi bolezen Toda pred par dnevi se je njegovo stanje zopet poslabšalo in včeraj dopoldne je podlegel. Bil je star šele 41 let. Dr. Ljudevit Perič je bil sin železniškega Čuvaja v Borovnici in se je rodil dne 4. avgusta 1884. leta. Dovršil je gimnazijo v Ljubljani, juridične študije v Pragi, odkoder se je vrnil po promociji.v Ljubljano, kjer je pozneje odprl odvetniško pisarno. Med vojno je moral oditi nn bojišče iu sicer na rusko fronto, kjer je prišel v vjetništvo. Tam se je prijavil kot zaveden Slovan v dobrovoljski oddelek in je šel kot tak Iz Rusije v Srbijo. Prišel je v Niš ravno v času. ko se je umikala srbska vojska preko Albanije na Krf in v Ilalijo. V Italiji je bil dr. Perič konfiniran in šele po dolgem prizadevanju se mu je posrečilo, da je prišel k dobro-voljski armadi na solunsko fronto, odkoder se je vrnil z jugoslovansko vojsko srečno nazaj v domovino. Za ljubljanskega župana je bil izvoilen dr. Perič pri volitvah dne 24. oktobra 1. 1922. in je županoval do razpusta občinskega sveta ljubljanskega dne 29. maja 1923. Sledila mu je doba gerentstva dr. Senekoviča do novih občinskih volitev, ki so se vršile dne 3. decembra 1923. Takrat je bil dr. Perič ponovno izvoljen za mestnega župana ljubljanskega in je županoval do dne 10. mainika 1 1924. Za njim je prevzel zopet gerentstvo ljubljanski odvetnik dr. Krejči. Od dne 1. avgusta pa do 10. novembra 1924. je vodil pod Davidovičevo vlado gerentske posle zopet dr. Perič. dokler ni bil pod PP-režimom imenovan sedanji ge-rentski trosvet. Zupanovanje dr. Peričevo je za Ljubljano naravnost epohalno. Do njega je vladala mestu liberalna buržuazna oligarhija. Dr. Perič pa je bil izvoljen od znamenite »Zveze delovnega ljudstva«, ki se je stvorila iz vseh socialnomi-slečih strank in ob prvem naskoku iztrgala magistrat iz rok liberalni gospodi. Zato je datum 24. oktobra 1922., ko je bil za župana izvoljen dr. Perič, za Ljubljano prav zgodovinski dan, ki je odmeval po celi državi, pa tudi drugod, kajti Ljubljana je bilo prvo in edino mesto v Evropi, kjer so šli skupaj na enem in istem pozitivnem delovnem programu vse socialne stranke od krščanskih socialcev do najbolj levih marksistov. Ljubljansko prebivalstvo pa je imelo zavest, da je bil izvoljen za ljubljinskega župana pravi ljudski mož s širokim duševnim obzorjem, z veliko nanbrazbo in iskrenim socijalnim čustvovanjem. Pripadal Je socialnim demokratom, med katerimi so njegovi somišljeniki tvoril nekako svoje krilo. Vse stranke, ki so ustvarile in tvorile to močno zvezo, so videle v dr. Periču svojega iskrenega in odkritega prijatelja in povsem objektivnega človeka, ki je bil vsem enako pravičen. Dr. Perič se je lotil mestnih županskih poslov z vso svojo mladeniško eneržijo in 6koro dvetretjinska večina občinskega sveta, ki je stala takrat za njim, mu je bila najboljše poroštvo, da se bo v občinskem gospodarstvu naše slovenske prestolice končno res uresničil delovni program Zveze delovnega ljudstva in da bodo imeli v njej kakor tudi v županu dr. Periču vsi ljubljanski zatirani sloji vso zaslom-bo. Dr. Perič je bil kot župan skrajno vesten in natančen mož. Zahteval je kot tak od vseh enako izvrševanje dolžnosti brez obzira, posebno od vseh mestnih uradnikov in uslužbencev. Posebno pa je bil naklonjen mestnemu delavstvu, za katere se je vedno odločno zavzemal in zaradi česar bo njegov spomin med ljudstvom trajen. Pri tem pa je seveda tudi vestno čuval interese drugih magistratnih uslužbencev in uradnikov. Rajni dr. Perič je bil delaven na vseh poljih mestnega političnega in gospodarskega življenja in je imel tudi povsod vsled svoje previdne presoje in odločne delavnosti lepe uspehe. Pospešil je mestno gradbeno akcijo in za časa njegovega županovanja smo dobili prve mestne stanovanjske hiše na Prulah in za Bežigradom. — Dalje je usianovil in organiziral mestno poklicno gasilstvo, kar tudi innči velik sorijalen napredek za naše mesto. Uvidel je nujno potrebo in ustanovil je pri mestnem magistratu poseben socijalno-politl-len oddelek. Tudi povečanje, obnova in razširitev mestne ubožnice je v veliki izmeri njegovo delo. Očetovsko je skrbel župan dr. Perič la preskrbo mestnih ubožcev, očistiti je dal zanemarjena njihova stanovanja in je poskrbel sa to, da so dobivali ti reveži tudi primerno obleko in pa zdravo hrano. Dvajset let pred njim se za te reveže ni skoro nikdo brigaL Skrbel pa je tudi za promet v mestu. Za časa njegovega županovanja se je določilo in izvršilo prvo moderno tlakovanje v Ljubljani in sicer na Aleksandrovi cesti. Baš po tem njegovem vzgledu je izvršilo sedanje gerentstvo tlakovanje Miklošičeve ceste. Ni pa rajni ob tej priliki prirejal nobenih slavnosti, ker je bil previden in žtedljiv mož in tudi nI iskal sijaja in časti, marveč je našel svoje najlepše zadoščenje v izpeljanem delu za razvoj, blagor in napredek ljubljanskega meščanstva. Pokojnika je bolela vsaka kršitev zakonov. Kot županu, ki je prišel iz strnjenih delavskih vrst, so mu takratne oblasti posebno z demokratskimi oblastnimi eksponenti delali pri njegovem delu za procvit mesta vedno samo ne-prilike in težave. Zgodilo se je, da se celo sklepi občinskega sveta niso potrdili od strani velikega župana. Nasprotno pa se je povsem neutemeljenim pritežbam iz demokratskih vrst ugodilo in se je na ta način delo občinskega sveta pod županstvom dr. Periča na tak način naravnost sabotiralo in to brez obzira na dobro in koristno delo za razvoj in procvit našega mesta. Pri tem naj omenimo le službeno pragmatiko za mestno uradništvo in delavstvo. Zveza delovnega ljudstva pod župa-novanjem pokojnega dr. Periča je hotela preskrbeti tudi mestnemu delavstvu primerno in stalno eksistenco ter tudi pokojnino. Toda fanatični demokrati so takrat to človekoljubno in socijalno delo preprečili, ker jim seveda ni šlo v glavo, da je delavec enakopraven činitelj z ostalimi stanovi v človeški družbi. Tudi od strani »Mestne hranilnice ljubljanske« so se delnle izvedbi programa pokojnega župana razne ovire. Dovoljevali se niso mestu potrebni krediti, zavlačevala se je potrditev občinskih sklepov in pridrževala izvršitev sedanjemu demokratskemu gerentstvu. Na podobne ovire in težkoče je naletel pokojni župan dr. Perič ludi v mestnem šolskem svetu. Tudi tam so se ustvarjale težkoče in so moža lako ovirali, da se mestni šolski svet ni mogel konstituirati v takšni sestavi, ki bi odgovarjala mišljenju večine takratnega občinskega sveta. Delalo se je takrat tudi za razširjenje mestne elektrarne, odnosno zgradbe električne centrale na Savi. Pod njegovim vodstvom se je sestavil in odobril tudi poseben pravilnik glede oskrbe in uprave mestnih zavodov za onemogle in pa poseben pravilnik za podeljevanje podpor, ki je bilo delo socijalno-poliličnega odseka. Mnogo zaslug si je pridobil mož za zavetišče mestnih delavcev in drugih socijalnih pre uredb. Med obsežnimi deli dr. LJudevita Periča za naše mesto naj omenimo še popravo cest, preureditev prostorov na ljubljanskem Gradu za stanovanja, nakup zemljišča za mestni pogrebni zavod in pa uvedbo podpor za brezposelne. — Pokojni se je tudi z vso vnemo zavzel za ustanovitev »Zvezo avtonomnih roc.t« in je posetil v spremstvu takratnega podžupana dr. Stanovnika zagrebškega župana Heinzla in pa bivšega belgrajskega župana Dobro Mitroviča. — Dr. Perič se je tudi mnogo potrudil za ureditev našega trga in je delal tudi na to, da se odkupi od dunajske družbe ljubljanska cestna električna železnica. Toda tudi pri tem je naletel mož na razne strankarske težkoče. Izvedel je dalje tudi službeno prrgma-tiko uslužbencev mestnega dohodarinskega urada. V letu 1922. se je dovršilo pod njegovim županovanjem razširjenje mestnega vodovoda in pa zgradba mestnega kopališča na Ljubljanici. Ko sta bila dr. Perič in pa podžupan dr. Stanovnik v Belgradu, sta dosegla izplačilo kahlermine, s katero je zdaj demokratsko gerentstvo tlakovalo Miklošičevo cesto, podržavljenje ljubljanskega dekliškega liceja in pa regulacijo državnih podpor za Ljubljano Bila sta tudi pri ministru dr. Periču, pri katerem sta intervenirala radi stavbne akcije v Ljubljani in se je župan dr. Perič posebno zavzel za to, da gradi država za svoje državne urade svoja lastna poslopja in s tem odpomore težki takratni stanovanjski bedi v Ljubljani. Tudi sta se potegovala, da bi se dovolil mestni občini ljubljanski za napravo raznih socialnih naprav v Ljubljani posojilo bodisi v tu ali pa inozemstvu. * * * Kot pravi ljudski župan je dr. Perič, kakor smo že poudarjali, naletel na velikanske težave in ovire od strani liberalne gospode in belgrajskega režma, toda ni mu bila tudi ne prihranjena britkost, da je videl krhati se Zvezo delovnega ljudstva, nn kateri je imel toliko zaslug. Bil je oni, ki je največ pripomogel. da se je dne 26. oktobra 1922 v srebrni dvorani Uniona ustanovila delovna skupnost med »Krščansko delavsko zvezo«, »Neodvisno delavsko stranko« in »Socialno demokratsko stranko« na pod'ngi pozitivnega delovnega programa, ki se je takrat sestavil. Zalo ga je hudo bolelo, ko so pozneje odskočili od Zveze delovnrga ljudstva komunisti, od katerih on tega ni pričakoval in je računa! r,a njihovo složno sodelovanje v procvit mesta. Svoj pogum pa je najsijajnejSe pokazal 14. junija 1924, ko je bil pod orjunaško strahovlado razpuščen ljubljanski občinski svet in je rajni na protestnem zborovanju brez strahu ožigosal to protiljudsko dejanje. • • » Z Ljudevitom Peričem pa ni preminul samo velik prijatelj ljudstva, neumoren delavec, pravičen in vesten mož, nesebičen do ! skrajnosti, ampak tudi nedosegljiv značaj po 1 svoji ljubeznivosti, dobroti in plemenilosti. Zdaj, ko je odšel blagi mol po svoje večno plačilo, se spoštljivo klanja njegovemu spominu vsa Ljubljana, se mu klanja vse sloven- sko ljudstvo. Neizbrisno pa bo stalo njegovo ime zapisano v srcih siromakov, zatiranili, malih, katerim je bil kot župan pravi oče, ki nikomur ni mogel ničesar odreči. Dr. Periču je namenjeno eno najlepših mest v zgodovini našega mesta in naroda. Večni pokoj Tebi in blaženstvo pri Očetu ubogih! Pogreb nepozabnega rajnika bo v soboto popoldne ob pol 4 iz Miklošičeve ceste na pokopališče k Sv. Križu. Volitve v Delavsko zbornico. Kdo ie ta kontrolor? Na žago g. Kobija je pVlnesel neki urad* nik glasovnice. Petih delavcev ni bilo, ker ao drugod v delu. Delavski zaupnik ga je na to opozoril. Uradnik je res začel odštevati glasovnice. Delavci so podpisali, toda ko odide »a »gospod«, opazijo, da manjka ne 5, ampak 14 glasovnic. 9 delavcev je oropanih glasovalne pravice po »osrečevalcih delavstva«. Da bi pokrili svoje malverzacije, vpijejo v »Delavski politiki« o kaplanu, kakor da bi ta razdeljeval glasovnice. Ce bi take sleparije ne prijelo državno pravdništvo, res ne vemo, zakaj bi bilo tu. G. ravnatelja okrožnega urada pa prosimo, naj temeljito napravi red. Izjava. Slučajno sem dobil v roke torkovo števfl. ko »Delavske politike«. Z začudenjem sem bral v njej, kakšni teroristi da smo kaplani. Poroča namreč pod naslovom »Kaplanski terorizem« o borovniškem kaplanu, ki da je vzel glasovnice, katere je prinesel organ OUZD za delavstvo na žago g. Kobija. Ker pa delavci baje niso voljni oddati svojih glasov klerikalcem, so zahtevali, da jim jih kaplan povrne, pa kaplan tega ni hotel storiti. Ker sem pa, v kolikor vsaj morem vedeti, kaplan v Borovnici edinole jaz, prosim dotičnega, ki je to neumnost pogrunlal, da mi odgovori samo na tile vprašanji: Kdo je tisti zaupnik, ki je meni izročil glasovnice in kdo so tisti delavci, ki so jih od mene zahtevali? To je namreč zame velika uganka, kajti do danes, ko to pišem, še nisem prejel prav nobene glasovnice in tako tudi prav nobene nisem mogel pridržati. Delavci pa sedaj lahko sami sprevidijo s kakšnimi poštenjaki imajo opraviti. Zato pa le vsi glasujte za listo Jugoslovanske strokovne zveze! — I. Oblak, kaplan v Borovnici. Uničevanje glasov. V neko tukajšnjih tiskarn pridejo kuv^ te. Zaupnik jih razdeli. Manjka bolni stavec Brozovič. Ne da bi se ga obvestilo, da ima glasovnico, jo delavski zaupnik strga. — To je volivna svoboda in glasovalna pravica po slav. nem volivnem redu, ki so ga izdelali od demokratov izbrani socialisti v začasni Delavski zbornici. Take modrijane naj delavstvo voli, če hoče, da ga oropajo vseh pravic! Ljubezen socialistov do delavstva. Delavsko zbornico delavcem, kriči »Delavska politika« kakor da bi mogel kdo drugi kandidirati v to zbornico kot Usti, ki je zavarovan pri delavskem zavarovanju! In vendar isti gospodje tako šikanirajo delavstvo kakor se doslej na Slovenskem še ni slišalo. Po trikrat mora uboga služkinja do poslovalnice, da si pribori svojo volivno pravico! Gre prvič s poselsko knjižico, pa ji rečejo, da je ni v imeniku. Gre drugič s potrdilom Jugoslovanske strokovne zveze, da je v imeniku in pod katero Številko. Krajevni volivni odbor je sklenil, da je to potrdilo veljavno kol izkaznica. Povedo ji da ni več veljavno, ker je glavni volivni odbor drugače sklenil. Mora še tretjič, da prinese nova dokazila! In ta volivni red so delali socialni demokratje. Kdo med delavstvom bo to pozabil?! Nov slučal s!epari|. Tičar Marija in Kozlevčar Uršula gresta 21. januarja po glasovnice. Povedo jima, da so njune glasovnice dvignjene že 15. januarja. Obe sta vpisani pravilno v volivne imenike. Nobena ni nikomur izročila svojih dokumentov. Sleparija je tu očividna, ker se nihče ni mogel legitimirati z njunimi dokumenti. — Ni čuda, da se je »Delavska politika« pobahala, da imajo socialisti že 223 glasovnic služkinj. Na tak način, kakor je zgoraj opisano, jih ni težko dobiti. ogrski vojni proračun; Budimpešta, 21. jan. (Izv.) Na današnji skupščinski seji so obravnavali proračun ministrstva za vojno. Poslanec iJubiuek je ostro kritiziral premale vsote, ki so določene za to minstrstvo. s temi vsotami nikakor ni mogoče opremiti dobre armade, tem mnnj pa je mogoče, da bi se v armadi upeljale vse pridobitve moderne obrambene tehnike. * * * Budimpešta, 21. jan. (Izv.) Dop!sniku »Pesti Kurier« je zastopnik francoske državne banke izjavil, da se banka odpoveduje vsaki materialni odškodnini ako knez Win-disc'igriUz pop Inoma iasno in odkrito razkrije celo afeip. Kes čudne zveze. ^Delavska politika« z datumom od četrtka, ki je izšla v sredo popoldne, pod naslovom »Čudne zveze« poroča o shodu v Litiji, češ, da sem tam hvalil komuniste, hvalil Gustin-čičevo »linijo« ter pred poslušalci prebiral »Delavsko kmetski list«. Občudujem poročevalca, ki je videl, česar drugi niso videli, in slišal, kar drugim zborovalcem nI bilo dano slišati. Ugotavljam le to: Na shodu nisem govoril ne o Gustinčičevi »liniji«, ne o Gustin-čiču; nisem govoril o »Kmetsko delavskem listu«, še manj ga pred poslušalci prebiral, ker ni moja navada, da bi na shodih ljudem časopise prebiral. Res pa je, da sem poudaril, da mi je v javnem življenju in v delavskem gibanju tudi pri nasprotniku ljubša odkrita načelnost kakor pa tiste sorte ljudje ki so danes tu, jutri tam, kakor jim veleva osebni profit. Če seveda «Delavska politika* med tako sorto ljudi prišteva -»komuniste« okrog »Delavsko-kmetskega lista«, potem ima prav in so moje besede res veljale njim. S tem pa — mislim — jih nisem preveč pohvalil. Ta sorta ljudi namreč danes na žive in mrtve agitira za Kristanovo listo, zavedajoč se starega m od »Delavske politike« priporočenega gesla, da »gliha vkup štriha«. Zakaj pa se »Delavska politika« naenkrat tako goreče otresa »komunistov« ter zakaj bi rada nam naprtila ljudi, ki sedaj za Svetkovo listo nad krščansko socialističnim delavstvom uganjajo svoj teror, to bi bilo zanimivo vedeti. S takim namigavanjem, kakršno je priobčila v sredo pod naslovom »Čudne zveze« bj očividno le rada prikrila neko drugo res čudno zvezo. Franc Kremžar. Zadnji dnevi! 27. januarja je zadnji dan za dviganje glasovnic in kuvert. Prosimo vse somišljenike, nrj opozarjajo na to vse delavce in delavke. Kdor ni čez pet kilometrov od poslovalnice okrožnega urada za zavarovanje delavcev, mora sam po glasovnico. Naj vzame seboj kako izl azilo. Poudarjamo, da je ob tem čudovitem volivnem redu verjetno, da nasprotniki glasujejo za one, ki sami ne gredo po kuverte. V drugih krajih nad 5 km dostavijo kuverte in glasovnice kontrolorji okrožnega urada. Pazite da vam kuverte gotovo dostavijo. Vsako nerednost nam takoj javite! Če kje ne bi bilo dostavi;eno pravočasno, nam pišite, da se vloži pritožba! Kam vse glasovnice? Glavni volivni odbor obvešča: »Volivci, ki glasujejo po pošti morajo glasovnice franki-rali in poslati Glavnemu volivnemu odboru med 2. in 7. februarjem, kakor je na glasovalnih kuvertah adresirano, ne pa krajevnim volivnim odborom. Nefrankirane kuverte se ne bodo sprejemale. Kuverte, ki hi došle pred 2. in po 7. februarju, se bodo smatrale za neveljavne.« Tako obvešča uradni volivni odbor. Mi pa prosimo vse naše bravce: Nobene glasovnice po posti uradnemu volivnemu odboru! Vse priporočeno pod posebnim ovitkom pred dnem ' 1. februarja na naslov: Tajništvo Slovenske j ljudske stranke v Ljubliani, Jugoslovanska ti- i skarna. Tu je sedež našega volivnega odbora, j Na Štajerskem pošljite vse na Tajništvo Slov. ljudsko stranke, Maribor, Aleksandrova costa. V Ljubljani jih prinesite osebno na gorenji naslov. Tako se izognemo sleparijam. Bodite pazljiv!! V vsako kuverto mora uradna »glasovnica«, ki ima štnmpiljo Delavsl-e zbornic« in naš glasovalni listek. To dvoje oboje, drugega nič. Naš glasovalni list ima napis: »Glasujem za listo krščansko socialnega delavstva, katere nositelj je Franc Terseglav, urednik v I jublja-ni in kalero je predložila Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubliani « »Oddajni list«, ki je na kuverti, se ne sme I odtrgali. Nanj se volivec podpiše. VoSivni imeniki. Kako vzorni so volivni imeniki za volitve v Delavsko zbornico spričujejo zadnji dnevi vedno bolj. Ni skoraj podjetja, kjer ne bi bili izpuščeni delavci, ki so že leta in lela zavarovani. V » Union u« je izpuščen takoj prvi po abecedi. Pri Reichu so izpuščene delavke, ki so že lela tamkaj, kakor Kokalj Ivana in Malovrh Marija. — Koliko delavcev v vsej Sloveniji je tako oropanih po socialnih demokratih volivne pravice! Poudarili smo že da je bila reklamacijska doba tako kratka, da reklamacij nI bilo mogoče izvesti Imeniki so bili v vsej Sloveniji na 26 krajih! Samo ljubljanski je štel malo manj kot 20.000 imen. A Napovedana napredna koncentracija. Na nedeljskem shodu se je sicer Pribičevič bahal, da ne samo cela Slovenija, ampak cela država gleda na njegov ljubljanski shod, toda danes, ko je minulo komaj par dni po tem shodu, bo nam tudi Pribičevič priznal, da se je varal. Ni bil kmalu kateri Pribičevičevih govorov tako puhel in prazen in vsled tega tako malo opažen kakor ljubljanski. »Jutro« se je sicer trudilo par dni, da nasilno drži med svojimi čitatelji spomine na nedeljski shod, a je zadnje dni že samo opustilo ta brezuspešen trud. Za naše domače razmere pa je zanimiva trditev, ki jo je zadnjo nedeljo izrekel dr. Žerjav inter pocula pri obedu demokratskih av-gurov: »Zagotavljam vas, da bo v Sloveniji prišlo do napredne koncentracije, toda le pod praporom samostalne demokratske stranke.« Prvi del stavka je prosta trditev, drugi del stavka grožnja proti stranki samostojnežev. Napredna koncentracija ima blag in vzvišen namen, da se koncentrira antiklerikalna gonja. Dr. Žerjav je oče te kolosalne ideje, dr. Korun in Tone Kristan navdušena pristaša. Prepeluhovci cincajo, a samostojneži so za idejo, a ne za voditelje »antiklerikalnega« pokre-ta. Sami bi radi vodili. Med radikali je dr. Niko Zupaničeva struja tudi odločno za to rešilno misel in stoji v ozkih stikih z demokratskimi voditelji ter tudi posreduje, dosedaj brez uspeha, pri samostojnežih. Zato sedaj demokrati z vsemi sredstvi delajo, da bi spodnesli samostojnežem pri prihodnjih volitvah tla in jih zbrisali s političnega zemljevida. Očividno g. Pucelj še danes ne razume položaja, ker v potu svojega obraza glasuje v Belgradu za vse predloge srbskih poslancev, a za to ne dobi, na posredovanje imenovane slovenske radikalne struje, od vlade niti ficka za svojo stranko in Slovenijo. Pri zadnjih volitvah je dr. G. Žerjav že odcepil del samostojnežev, pri prihodnjih volitvah bi se mu naj posrečil drugi del te akcije proti samostojnežem. Potem se bo trlumvirat dr. Žerjav, dr. Korun, dr. Zupa-nič proglasil za neposredno koncentracijo. — Nam pa ta pošast, ki jo dr. Žerjav že sedem let slika na slovensko politično desko, tudi tokrat ne zgleda prav nič nevarna. A Ali res ne znate drugače? »Slov. Narod« in »Narodni Dnevnik« poročata o nastopu dr. Kulovca v debati o proračunu vojnega ministrstva. Soglasno molčita o odločnem poslančevem protestu proti previsokemu proračunu, o zahtevi, da mora vojaška uprava uradovati tudi slovensko, da se natneste slovenski vojaki pri polkih v Sloveniji itd. Pač pa pišejo, da je cela opozicija bila nekako zadovoljna s tem proračunom, da je dr. Kulo-vec izjavil, da že celo leto ni nobene pritožbe ..proti postopanju s slovenskimi vojaki, da je hvalil vojaško prehrano itd. Skratka, »Narodni Dnevnik« in »Slov. Narod« postavljata zastopnika Jugoslov. kluba v tisto pozicijo, kakršno zavzemata njena zastopnika Pucelj in Pivko. Vprašamo: Ali res ne znate drugače? Če nočete nasprotniku pošteno priznati, kar mu gre, ali morate zavijati in lagati? Mar boste s tem prikrili, da so vaši prijatelji glasovali za ogromni vojaški proračun? A Katolicizem in politika. Članek dr. Hoh-nfeca pod tem naslovom v našem listu komentira »Narodni Dnevnik« — z demagoškim zavijanjem. Čudimo se, da je »Narodni Dnevnik« začel posnemati metode samostojno-demokrat-skega tiska. »Nar. Dnevnik« izvaja iz Hohnje-čevega članka, češ, da je SLS potemtakem v vsej svoji politiki oziroma v vseh političnih vprašanjih podložna papežu in njegovim ukazom. Kako potvarjanje resnice! Jasno je vendar, da mora katoliška stranka delovati v duhu in po načelih, verskih in etičnih, kakor jih uči katoliška cerkev. To je poudarjal dr. Hohnjec in nič drugega. S politično taktiko stranke nima pa to nič opraviti. Kaj se to papeža tiče, ali je SLS danes v opoziciji ali v vladi, ali zastopa to slovensko zadevo ali ono, ali se veže na to ali ono stran. In zakaj bi SLS ne mogla biti slovenska stranka zato, ker je katoliška? Kako more »Nar. Dnevnik« tako absurdnost zapisati, da papež komandira SLSI Napadajte, gospoda, če že mislite, da morate, samo smešni nikar ne bodite I A Triurni SDS naziva »Jutro« nedeljski shod na sokolskem Taboru in Pribičevičev govor. Na to mu dobro odgovarja »Narodni dnevnik«, ki ugotavlja, da je bil shod g. Pribičeviča vse prej ko triumf. Samo malo je treba pogledati nazaj v preteklost, piše »Dnevnik«, in primerjati to, kar so generali SDS govorili nekoč in kar je govoril njih prvi vojskovodja v nedeljo! Kje je ostal v nedeljo veliki centra-list, ki je hotel vso Jugoslavijo obleči v eno uniformo? Čuden triumf to, kadar triumfira misel nasprotnika. Zato pa tudi ni bil Pribičevičev govor triumf za SDS, temveč za njene nasprotnike, ki so videli, da tudi g. Pribičevič ravno isto trdi kot oni — če je namreč v opoziciji in da je zato najbolje, če ostane v opoziciji, ker se tako najtemeljitejše ozdravi od centralizma. To spoznanje je namreč efekt Pri-bičevičevega govora. A Presenečeni, pravi »Jutro«, da so »klerikalci« nad ljubljanskim govorom g. Sveto-zarja Pribičeviča, čegar izvajanjem ne morejo ugovarjati, in nas radi tega prav grobo zmerja. — I seveda smo bili presenečeni, kakor so bili presenečeni vsi ljudje, ki so g. Pribičeviča poslušali ali pa brali njegov govor v »Jutru«. In pa da njegovim izvajanjem ne moremo ugovarjati? Še na mar nam ne pride, da bi jim ugovarjali! Ali naj ugovarjamo izvajanjem našega zaveznika, proticentralista in avtonomi-sta? Naj »Jutro« obrača in zavija Pribičevičev govor kakor hoče, njegovi bravci se bodo zdaj presneto malo zmenili za to, kaj piše »Jutro«. Saj niso na glavo padli, saj znajo tudi sami kaj misliti. Brali so Pribičevičev govor in sami so se prepričali, da se je g. Svetozar Pribičevič res popolnoma preorijentiral, da je res kapituliral pred avtonomizmom, kakor je to že ugotovil belgrajski tisk. A Pribičevič pridiguje gluhim ušesom. Gluha so predvsem »Jutrova« ušesa. Čeprav je njegov vrhovni šef in mojster pospravil s proti-avtonomistično gonjo, »Jutro« jo vseeno nadaljuje, napadajoč »klerikalce« radi »požrešno-sti« separatističnega in avtonomističnega stališča, demagoške gonje proti vidovdanski ustavi itd. Znana pesem! A Pribičevič je rekel v nedeljo in »Jutro« je to debelo natisnilo: »Zakaj dopustite, da vam ljudje, katerih največja modrost je avtonomističen prepir in kreg, vodijo politiko? Slovenski del naroda mora biti prvi, ki razume, da prazno strankarsko govoričenje, natolcevanje in politiziranje ne bo napravilo naše države velike.« — Hujše moralne zaušnice g. Pribičevič ne bi bil mogel dati generalom v »Jutrovem« taboru kot jo je. Pomagalo ne bo nič. »Jutro« bo ostalo dosledno v natolcevanju in vsa njegova modrost bo gonja proti »klerikalcem« in avtonomizmu. Ker vse prenese »Jutro«, samo besede avtonomija ne, čeprav jo je izrekel s^m vrhovni general g. Pribičevič. »Jutrovo« reakcionarstvo in av-tonomistična misel, to se ne bo nikoli v je malo, ko voda in ogenj ne. Kaj razume nazadnjaštvo in mračnjaštvo o demokraciji in svobodi? A Ravnopravnost za vse. Da je srbsko časopisje z Radičevim govorom v Subotici nezadovoljno, to je njegova pravica. A da se to časopisje postavlja na stališče, da Radič v Vojvodini sploh ne sme govoriti in agitirati, je proti ravnopravnosti vseh državljanov, ki jim je v ustavi izrecno zajamčena. Srbske stranke smejo agitirati in kandidirati po vsej državi in to tudi delajo, a Hrvat in Slovenec bi se ne smela pokazati ne v Vojvodini, ne v Macedoniji! Na vsakem koraku srečamo taka hegemonistična naziranja, ki so pač najboljša agitacija za Žer-javovo »narodno edinstvo«. A »Jutro« o Pribičeviču. V nedeljo sc je g. Pribičevič zavzemal za avtonomistične re- forme v naši državi. V torek mu je »Jutro« v svojem poročilu z največjim navdušenjem pritrjevalo. V četrtek pa ima v svojem uvodniku o tem že čisto drugačno sodbo in piše: »Avtonomija je že zdavnaj na veke skrahi-rala in kdor danes še o njej govori, jc sam bolan ali pa vara.« — S kakšnim užitkom bodo to brali »Jutrovi« bravci in kako bo g. Pribičevič — debelo gledal, če bo to bral. Ali pa je to morda revanža g. Pribičeviču za tisto, kar je rekel na shodu o ljudeh, katerih največja politična modrost je avtonomističen kreg in prepir? Zborovanje HPS. Iz Zagreba poročajo: V nedeljo 17. jan. je imela HPS zborovanje v Našicah. Navzočih je bilo okoli 500 ljudi, samih somišljenikov HPS, le kakih 10 radičevcev in komunistov je bilo med njimi. Shodu je predsedoval dr. Janko Š i m r a k, ki je po kratkem nagovoru dal besedo nar. poslancu Francu S m o d e j u. Smodej je med živahnim pritrjevanjem in odobravanjem zborovalcem izvajal: Vsi politični činitelji so danes edini v tem, da je država v težkem položaju. Vsi iščejo izhoda. Pa-šič je nezadovoljen z Radičem, Radič pa s Pašičem. Napravila sta sporazum, ki ni sporazum ampak neiskren dogovor dveh neiskrenih oseb, ki jih ie sila spravila skupaj v isto vlado. Ta needinost v vladini koaliciji, ki tava brez cilja in načrta, je v največji kvar državi. Ljudstvo je nezadovoljno. Neznosni davki tarejo vse stanove, zlasti kmeta. Korupcija ni danes nič manjša, kot je bila pod prejšnjim režimom. Radičevci so se izkazali kot silni »nasprotniki« korupcije, saj so glasovali za oprostitev dr. Lukinlfia. Sedaj so poslali v Ameriko dr. Kežmana no kot člana delegacije ampak čisto po drugih poslih. V resnici gre Kežman reševat Radičeve strankarske zadeve. Ta »priboljšek« bo stal drža^ vo 200.000 Din. Programa radikalne in Radičeve stranke sta danes faktično že čisto enaka. Radičevo popuščanje ne pozna nobenih mej. Radič se je izkazal napram svojim prejšnjim zaveznikom kot silno nelojalen politik. Sporazum s Pašičem je čisto nemogoč. Pašič je velesrb in centralist. Z njim se stranka, ki hoče Hrvatom in Slovencem dobro, ne more sporazumevati. Združiti se morajo vsi pošteni Hrvati in Slovenci, vsi prečani in v skupnem boju izvojevati dejansko enakopravnost v tej državi. — Med velikimi manifestacijami in ovacijami je poslanec končal svoj govor. Za Smodejem sta govorila še Stjepan B a r i č in kmet P e t r i č e v i č. Popoldne je bil sestanek zaupnikov, na katerem so izdelali načrt o podrobni organizaciji stranke v okraju. novice O te tujke I (Blamaža.) Sinoči smo dobili anonimno dopisnico s sledečo vsebino: »To ste se pa spet enkrat grdo blamirali. Dobro vam jih je »Jutro« naštelo. Kaj pa tudi pišete take bedastoče, da Pribičevič hoče zdaj avtonomijo! Kje je to zapisano? Še brati ne zrnate. Pribičevič hoče samoupravo. Avtonomijo hočete le Vi, ki ste avstrijakanti in separatisti. Doli Korošec, doli s klerikaliz-mom, žavio Pribičevič, živio jugoslovenski unitarizem, živila nacija!« Ko smo to prebrali, nas je bilo najprvo hudo sram... potem smo s tresočimi rokami poiskali »Jutro« od torka, da še enkrat preberemo govor g. Pribičeviča. Res! Nesmrtna blamaža. Naša seveda, ne gospoda Svetozarja ali pa »Jutra«. Pribičevič niti v ustih ni imel besede »avtonomija«, ampak je govoril le o potrebi najširše oamouprave z lastnimi financami, ker to zahteva demokracija. Mi pa smo šli pisat, da se je preorientiral, da je kapituliral pred avtonomistično mislijo, da se ja iz centralističnega avtokrata prelevil v avtonomističnega demokrata in se s tem približal našemu programu. %. take in enake stvari smo šli pisat. Kaka blamaža! To so vse te tujke krive... Kaj pa pišeš, človek božji, o avtonomiji, če misliš samoupravo! In kaj čenčaš o narodu, če je nacija tu. In kaj se usajaš nad slovenskim plemenom, če si jugoslovenske rase! Prav nam je. Blamirali smo se. Priznamo in udarno se. Pa da popravimo to blama-žo, kličemo navdušeno: Dol z avtonomijo naroda, živila samouprava nacije! ♦ » ♦ ic Srednješolski tečaji za odrasle. Že davno se je po vsem kulturnem svetu pokazala potreba, da se nudi odraslim osebam, ki v mladosti zaradi kakršnihkoli ovir niso mogle obiskovali ali dovršiti srednjih šol, prilika, da to poleg svojega pridobitnega poklica naknadno store, ako jih žene želja po znanju. Tej potrebi odgovarjajo razne zasebne šole in tečaji in dopisne šole. Vse vrste teh ustanov imamo že tudi v naši državi: šoli v Belgradu in Sarajevu, večerne tečaje v Zagrebu in dopisno šolo v Sarajevu. Kako živa je bila potreba teti ustanov, priča dejstvo, da je v vse pravi naval. Tako šteje zlasti Vidovičeva dopisna šola za odrasle v Sarajevu na tisoče članov širom države in se snujejo po vseh večjih krajih Vido-vičevi klubi. V Zagrebu so se prvotno osnovali večerni tečaji na trgovski podlagi ter so se pobirali od učencev znatni prispevki. Da obvaruje široke sloje pred tolikimi izdatki ter jim nudi željene srednješolske nauke proti čim najmanjšim gmotnim žrtvam, je prevzel sedaj te tečaje hrvatski Prosvjetni Savez. Tečaji se vrše na učiteljišču vsak večer od 7 do 10. Tako je sedaj v vseh večjih mestih Jugoslavije poskrbljeno za tiste, ki bi radi zasebno dovršili srednjo šolo. Samo v Ljubljani še nimamo take ustanove, dasi ni dvoma, da bi se zanjo takoj oglasilo veliko število učencev. Vidovičeva dopisna šola je že sedaj preobremenjena; razen tega dela Slovencu hrvatski učni jezik kolikor toliko težkoč in končno je ta šola le del Vido-vičevega etično-reformnega gibanja, ki mu sicer ni mogoče odrekati pomena, s katerim pa se pozitivno veren katoličan vendar ne more strinjati. Na vsak način moramo tudi Slovenci poskrbeti za to, da bodo imeli tudi naši ljudje, ki bi si radi pridobili srednješolsko izobrazbo, priliko za to doma. Kar zmorejo Srbi in Hrvati, bomo zmogli pač tudi mi. Umrl jo v Mavčičah dne 20. januarja Janez Vrhovni k, vrl mož. Letos o veliki noči bi bil obhajal 50 letnico, odkar je bil cerkovnik. Silno je želel dočakati to slavje, pa Bog je trudnega in zvestega hlapca že poprej poklical k sebi. * Kdo je kriv? Minister za promet Krsta Miletič je dne .13. januarja 1926 pod št. 1073 ex 26 dovolil za udeležence vinskega sejma v Središču 50 odstotni popust na vseh železnicah ljubljanske in zagrebške direkcije. Predsednik razstavnega odbora g. Robert Košar je dobil par dni pred 19. januarjem od g. ministra depešo, v kateri mu javlja, da je polovična vožnja dovoljena. Ravnatelj dr. Borko pa je razne kvalitete in barve dobiš najceneje pri tvrdk Slanico Florjancič trgovina z želeanlno ljubljena, Sv. Petra c. 35 Dr. L. S. Kmetijske šole m Češko- Kot vse druge panoge gospodarstva, tako se je tudi kmetijstvo po prevratu v Češkoslovaški republiki zelo povzdignilo. Svojo zaslugo pri tem ima kmetijsko šolstvo, ki se [e v zadnjih letih na novo organiziralo in smotreno razširilo. O tem nas najbolj pouči vodilni kmetijski strokovnjak, generalni tajnik češke kmetijske Akademije v Pragi, dr. ing. Edvard Reich v knjigi »Zemedelska vychova (školstvi, vyučovani a literatura)«, Praha 1925 (prim. Pol jop ri vredni Glasnik, Novi Sad, 1925, št. 23, str. 2 ss. in istega članek v češkoslovaški številki (5—6.) imenovanega lista 1. 1925, str. 17 ss.). Pod Avstrijo se češko kmetijsko šolstvo ni moglo prav razviti, ker so mu bili nasprotni Nemci in vlada; prvi takšni zavodi, č)3to praktični, so zrastli na plemiških posestvih. Na Češkem 6e je ustanovila prva prava češka kmetijska šola 1. 1850 v Rabinji, na Moravskem pa 1. 1865 v Prerovi. Prvo zimsko kmetijsko šolo je dobil 1. 1875 Kromeriž, kmetijske gospodinjske šole pa so se začele snovati z 1. 1884 oz. 1887. L. 1886 sta bili osnovani za višjo sirokovno izobrazbo uradnikov in veleposestnikov višja deželna poljedelska in kmetijsko-obrtna šola v Taboru in Libverdu, ki »ta bili spremenjeni 1. 1884 v | višja kmetijska deželna zavoda, 1. 1900 v | kmetijski akademiji, po prevratu pa sta bili j ukinjeni kot podlaga novoaastalim fakul-| tetam. Strokovni napredek sta pospeševali kul-! turno-tehniški in kasneje še češki poljedel-! ski oddelek, ustanovljeni v 90 letih oz. zadnji 1906 najprej na češki in potem na nemški tehniki v Pragi, iz katerih so naslale po prevratu poljedelsko-gospodarske visoke šole. Podoben je bil razvoj na Moravskem, kjer so po dolgih bojih v 60 in 70 letih dobili nižje kmetijske šole, ki so služile do prevraia za odgojo kmetijskega uradništva, ne pa visoke šole razen kmetijskih stolic na obeh tehnikah v Brnu. Temelj samostojni visoki kmetijski šoli v Brnu je dala akademija v Taboru, ona v Libverdu pa služi kot ekspozitura za osnovo fakultete na nemški tehniki v *>ragi. Danes obstoji v Čehoslovaški le ena privatna (ukrajinska) kmetijska akademija v Podebradih (ust. 1. 1921) s 4 letnim študijem in s kmetijskim in kulturno-tehniškim oddelkom. Prva češka gozdarska šola je nastala v Pisku na tamošnji poljedelski šoli. L. 1885 je bil otvorjen pripravljalni tečaj, 1. 1899 pa 'je bila šola že razširjena v nižjo triletno za gozdne čuvaje in višjo 2 letno gozdarsko šolo. Sedaj imajo Čelioslovakii z Nemci vred 4 državne gozdarske šole, 1 privatno in nekaj javnih šol za nazorno osebje ter drvarsko v Chebu. Po prevratu se je izvedla preosnova' višjih kmetijskih šol v štiriletne zavode, namenjene mladini od 14—15 let dalje, večinoma absolventom podeželskih meščanskih šol. Študij je prvo leto posvečen predvsem priro-doslovju, drugo leto tehniški strani, tretje nadaljevanju kmetijske tehnike in narodni ekonomiji, četrto pa v glavnem gospodarstvu. Zadnja taka šola je bila ustanovljena 1. 1920 v Opavi, od tedaj naprej so se snovale le še strokovno kmetijske na deželi, enoletne in gospodinjske šole; število prvih je po vojni najbolj naraslo (za 42). Po prevratu je nastala še zelenjavarska in semenarska višja šola v Časlavi, ki je s svojo praktično gospodarsko zasnovo dosegla ugodne rezultate. Istotako je velike važnosti za celo okolico višja vrtnarsko-sadjarsko-vi-nogradniška šola v Melnici, ker prireja mnogo tečajev in predavanj. Dobro so obiskane ludi nižje, med njimi dveletna vrtnarska šola za deklice v Krči pri Pragi. Od specialnih je n. pr. vzgledno urejena ribarska šola v Vodiiauili. Zelo cenjena in dobro organizirana je višja kmetijsko-zadruž-na šola v Pragi, ki vzdržuje živo zvezo z drugimi kmetijskimi institucijami, zlasti z Akademijo. Za vzgojo učiteljic za gospodinjske šole. ki kažejo po vojni relativno največji napredek, so ustanovili višjo gospodinjsko šolo in pedagoški seminar. Najmlajše ustanove za kmetsko izobraz- bo so ljudske kmetijske šole, ki se v vsej republiki hiitro širijo; od teh obče pri/Jianih šol si obetajo še mnogo koristi. Ko so tako završili reorganizacijo kmetijskega šolstva v celotnem obsegu, so se lotili vodilni krogi z največjo vnemo organizacije pouka za odrasle med delovnim kinet-skim ljudstvom. Državna zemljišča, preskuše-vališča, tečaji, predavanja z bogato uporabo osvetljevanili slik, torej pouk s sredstvi in učnimi močmi kmetijskih šol, dalje razni specialni kurzi in državne konference poljedelskih učiteljev, inšpektorjev in drugih strokovnih uradnikov, slednjič kmetijski pouk med vojaštvom, ki se že par let sem izvrstno obnaša: vse to priča o intenzivnem delu za širjenje kmetijske prosvete med ljudstvom. Po statistiki za 1. 1923-24 je bilo v češko-slovaški državi 245 kmetijskih šol. Po narodnosti je bilo 187 čeških, 52 nemških, 3 ruske (ukrajinske), 2 poljski in 1 madžarska. Po stopnjah in vrstah so se razdelile takole: Visokih šol (fakultet) 6, kmetijska akademija 1, kmetijskih: višjih 16, podeželskih 28, enoletni 2, strokovnih 117; specialnih: višja 1, nižjih 9; vrtnarsko-sadjarako-vinarskih: višji 2, nižjih 8; gospodinjskih: višje 4, 2 letna 1, 1 letnih 19, 1 letnih v 2 tečajih 7, po-iemin gu/jaaioivin. vinje -t. nw-jm o. Največ jih je na Moravskem, najmanj na Slovaškem in v Podknrpaiski Rusiji. Na Slovaškem jih je bilo 23 z 800 diiald. a njih šte- brzojavil postajenačelniku v Središču, da mu o polovični vožnji za udeležence vinske razstave ni nič znano. Radi tega so morali mnogi udeleženci še enkrat plačati vožnjo. Treba bo strogo preiskati, kdo je to zakrivil. Ministrstvo je 13. januarja ekspediralo akt o 50 odstotnem popustu, a ljubljansko ravnateljstvo še do 19-t. m. ni nič znalo o njem. Čudna so pota jugoslovanskega uradnega šimeljna! Poslanec Be-djanič je vložil radi tega postopanja protest na g. ministra z zahtevo, da se zadeva strogo preišče. k Vinski sejem v Sreoišču je bil izredno dobro obiskan, dasiravno je »Jutro« skušalo agitirati proti tej strogo gospodarski prireditvi. Došlo je več sto vinskih kupcev in drugih gostov. Največ je bilo interesentov iz Ljubljane, Gorenjske, Maribora in Gradca. Velika dvorana Društvenega doma je bila tako natlačena, da se skoro nisi mogel premakniti. Razstava je bila spretno organizirana. Od 12 do 8 popoldne je bilo prodanih 2100 hektolitrov vina. Najbolj so kupci segali po finem sortira-nem blagu. Sejem je dosegel popolen moralen in financielen uspeh. Gornjeradgončani so napovedali enak sejem v Gornji Radgoni za prvo polovico meseca februarja. Omeniti moramo še, da je oficielno otvoril sejem g. Košar. V imenu velikega župana je prireditev pozdravil g. inž. ZidanSek. * Vinski sejem za severozahodni del vinorodnih Slovenskih goric nameravajo prirediti vinogradniki v Št. Ilju v Slov. goricah. V poštev bodo tu prišla predvsem vina iz jare-ninskih, jakobških, šentiljskih in svečinskih vinogradov. V teh krajih so vina letnika 1925 izredno dobre kakovosti. •k Obupen položaj Slovencev v Nemčiji. Beckhausen, 18. jan. 1926. V Nemčiji se obetajo čimdalje bolj črni dnevi vsem inozemcem, v prvi vrsti pa seveda Jugoslovanom. Pretekli teden se je po našem okraju raznesla govorica, da bomo morali vsi tujci zapustiti delo in prepustiti naša mesta domačinom. Mnogi rudniki so že odpustili naše rojake ter je že tretjina jugoslovanskih rudarjev brez dela. Druge čaka v kratkem najbrž ista usoda. Vsi smo v največjih skrbeh, kaj bo z nami in našimi družinami. Do 40.000 nas je tukaj, očetje smo, večinoma smo starejši možje, nad 45 let stari. Kje bomo v tujini dobili delo, ako ga izgubimo tukaj, saj je znano, da najemajo podjetja le mlajše moči. Naj se nas vendar spomni naša domovina in poskrbi za nas, kakor delajo vse druge države za svoje državljane, ki jih je borba za kruh pognala v tujino. Upamo, da ima domovina prostora in kruha tudi za nas; delati znamo in radi bomo delali. Ako ni drugače, naj nam Jugoslavija pripravi mesta in jela na isti način, kakor to dela sedaj Nemčija. Obračamo se na jugoslovansko zunanje in notranje ministrstvo s prošnjo, da se zavzameta la nas in našo usodo. — Slovenski rudarji. k Zaključitev dijaške loterije. Odbor DPD 6e enkrat vljudno opozarja svoje razprodajal-ce, kakor tudi tiste, ki so jim bile poslane srečke v nakup, da zanesljivo do 24. januarja plačajo, oziroma vrnejo srečke. Ker na dan žrebanja ne sme biti v obtoku nerazprodanih srečk, zato po 24. januarju vrnjenih ne bomo smeli več sprejeti in se smatrajo take za kupljene od pošiljatelja. Ravno tako je treba do 24. januarja odposlali denar za srečke, ker na take srečke, ki do 24. januarja ne bodo plačane, ne smemo dati eventuelno zadetega dobitka. •k Koliko kovanega denarja je stranka Solzna naenkrat sprejeti? Na to vprašanje v »Slovencu« z dne 15. januarja 1926 objavlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani uradno: Po čl. 8 Pravilnika o kovanju uradnega zla- j lega denarja in o kovanju drobiža z dne 18. no-rembra 1924, I br. 34.010 niso ne državne ne samoupravne blagajne in tudi ne drugi vezani, sprejemati ob enem izplačilu nad Din 100 v lovcih po Din 0.50, nad Din 200,— v novcih po 1 Din in nad 500 Din v novcih po 2 Din. Po čl. 5 Zakona o kovanju drobiža iz nikla in gance z dne 30. decembra 1921 niso primorani sprejemati ne posamezniki ne državne blagajne ob istem izplačilu drobiža po 10 dinarskih par več nego za 10 Din in drobiža po 5 dinarskih par ne več nego za 5 Din. Pravilnik in zakon sta dobesedno objavljena v Uradnih listih štev. 116-366 z dne 13. decembra 1924 h) štev. 114-368 z dne 4. novembra 1922. — Delegat: Dr. Šavnik, s. r. * Umrla je 20. t m. v Radovljici g. Marija Thuma, vdova po vpokrjenem nadučitelju. ir Železniška nesreča pri Rajhenburgu. Včeraj zjutraj okrog 8 je vozil brzi tovorni vlak št. 43 iz Ljubljane proti Rajhenburgu. Približno 1 km pred postajo Rajhenburg sta skočila dva vagona s tira. Ker je vlak vozil s precejšnjo brzino, ga strojevodja ni mogel takoj ustaviti in je bila zato proga v dolžini par sto metrov razdrla. Materijalna škoda je velika, človeških žrtev pa hvala Bogu ni bilo. Vsled to nesreče so imeli osebni vlaki velike zamude. ir Razpisane pošte. Razpisano je odprav-niško mesto v Leskovcu pri Krškem (III—1), Krški vasi (III-6) in Mačkovcih (III—6). -Prošnjo je poslati v 14 dneh na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. •k Pošta Niš dostavlja pakete na dom, torej mora pošiljatelj poleg ležne in vrednostne pristojbine plačati tudi dostavnino, ki znaša za pa' ete in vrečnike 5 D:n. ■k Kadar se mudi jo treba hiteti. Kakor povsod velja to tudi za loterijo DPD. Le dva dni je še časa, da si kupiš dijaško srečko, zato se poiuri! k Glede na plavno salogo tobaka v Rib-n:ci smo z ozlrom na pojasnilo njenega imeji-telja, g. Hoen;gmanna, dobili včeraj iz Ribnice od interesentov odgovor, da g. Hoenigmann do pred kratkim zaloge ni imel odprte, kakor se to zahteva, ampak je prihajal iz Kočevja, koder je doma. v Ribnico vsak dan ob 1 opoldne in imel zalogo odprto do 4 popoldne, ko se je odneljal nazaj v Kočevje. Sedaj prihaja z jutranjim vlakom in ostaja istotako do 4. Sicer pa bo o tem vedela natančni stvarni stan finančna kontrola, na katero so se ribniški trafikanti tozadevno pritožili. ~k Obrtniški dom v Belgradu. Belgrajske obrtne organizacije zgrade svoj skupni dom: »Dom zanatskog fonda«. Doslej so prispevali v lo svrho: Gradbeno društvo 80.000 Din, Mesarsko društvo 50.000 Din, Obrtna zveza 150 tisoč dinarjev itd. *k Telefonska zveza Jesence— Trst—Gorica Včeraj se je olvorila nova telefonska zveza med Jesenicami ter Trstom in Gorico. k Načrt novega kazenskega zakonika. Iz Belgrada poročajo, da je zakonodajni oddelek jusličnega ministrstva domalega dovršil načrt novega kazenskega zakonika in načrt novega kazensko-pravdnega reda. Oba načrta prideta še ta teden pred zakonodajni odbor narodne skupščine. Zakonski načrt o poromih sodiščih topot še ne pride pred narodno skupščino. k Delo Narodne Zaštife. Kakor poroča glasilo »Narodne Zaštile«. zveze hrvatskih dobrodelnih društev, da ;e N. Z. tekom leta 1925 izdala v dobrodelne namene ?anio v gotovini 6C0.000 Din; razen lega je razdelila mnogo obleke, izvršila nešteto posredovanj, zastopala svoje varovance na oblasteh itd. k Ponarejen stotak. Podružnica Prve hrv. štedionice v Subotici je prejela od neke tamkajšnje tvrdke zveženj stolakov, med katerimi je bil en bankovec ponarejen. Falzifikat je izvrs'no uspel in ga ie težko spoznati. •k Požar v Skoplju. V Skoplju je te dni do tel pogorela restavracija »Zrinjski«, naj-odličnejši lokal v mestu. Restavracija je bila last mestne občine. •k Znižanje cen mesu v Zagrebu. Zagrebška tržna obla«t je v sporazumu z mesarji znižala cene svinjskemu mesu, slanini in masti; najvišje cene so sedaj sledeče: špeh 18 Din, salo 22 Din zareberje 20 Din, pleča in rebra 18 Din, mast 22 Din kg. * Velika sleparija s čekom. Čekovni promet znatno olajšuje denarni promet med strankami in denarnimi zavodi, vendar je treba biti pri lem prometu skrajno previden. Tako je ! dobila pred par dnevi neka manjša zagreb-; ška banka ček in ga je izročila neki večji za-j grebški banki proti vpisu protizneska v znesku 230.000 Din. Par dni nato se je zglasll pri tej banki neki tujec, ki je zahteval izplačilo čeka proti pokazilu izplačilnega naročila te manjše banke, ki je vposlala ček. Banka je ta znesek Izplačala in je po izplačilu obvestila prvotno banko, da je njen ček vnovčen. Pri tem pa se je izkazalo, da je bil ček ukraden in ponarejen in da se je sleparju njegova spretno zasnovana goljufija prav dobro posrečila. Celo zadevo preiskuje sedaj policija, vendar je le malo upanja da bi izsledili zločinca, ki jo je z denarjem že Bog zna kam popihal. k Darujte slepim! Podpisano društvo naproša vsa plemeni!a srca, da s svojimi darovi I lajšajo slepim bedno življenje. Na željo poš- 1 ljemo položnice. Podporno društvo slepih, Wol-fova ulica 12, Ljubljana. k Mrzla čakalnica v Zlebičn. Pred par dnevi sem prišel v to čakalnico, kjer opazim, kljub temu, da ima železniška uprava dovolj sredstev, ne uvidi, da je v tej lopi nemogoče občinstvu vzdržati brez peči. — Ondotnega čuvaja vprašam, zakaj ni peči, pa odgovori: »Se za metlo nimamo, pa bo peč.« — Opozarjamo železniško upravo, da temu nedostatku napravi konec in postavi peč. Davke in tarife plačujemo zadosti visoke. k Čuden vzrok smrti V policijskih zaporih v Novem Sadu se je obesila le dni ciganka Roza Hajdu. Napisala je, da gre v smrt vsled žalosti, ker je bil njen mož ravno isti dan izpuščen iz zanorov, ko je bila ona aretirana, tako da ga ni mogla videti. k Gospodinia! Kupuj in zahtevaj v vseh trgovinah samo čaine mešanice »Čajanka«, so najboljše in najizdntnejše. Prodajajo se v korist »Jugoslov. Matici«. 8548 * Tavžent roža, lipov cvet duhteč, ajbiš tudi mnogim je všeč, vendar zdaj spoznal je svet: »Buddha«-čaj je cvetov cvet! £fufolfana © Ljubljanske somišljenike prosimo, naj vsakdo poučuje in opozarja delavce in delavke, da gredo takoj po glasovnice in kuverte. Tudi to jim naročite, naj ne oddajo kuverte razen čisto zanesljivemu našemu človeku. O Skioptično predavanje o ljubljanski stolnici priredi danes zvečer ob 8. uri v Ljudskem domu Prosvetna zveza kot IX. prosvetni večer. Predavanje je nekako nadaljevanje lanskega predavanja o zgodovini našega glavnega mesta. Ker je naše življenje tako tesno spojeno z našimi cerkvami, zato bo za marsikoga to predavanje zanimivo; zlasti še za one, ki stolnico obiskujejo bodisi ob delavnikih bodisi ob nedeljah. Vse drugače se človek počuti v cerkvi, če pozna njeno zgodovino, če pozna njene slike in oltarje. G. predavatelj msgr. V. Steska je pač eden najbolj pridnih in hkrati priljubljenih predavateljev. Opisal nam bo tudi lepe slikarije Langusove in Quagliove, s katerimi se lahko ponaša naša metropola. Na sporedu je tudi deklamacija Prešernovega soneta Mateju Langusu in nekaj orkestralnih točk. O Minister za trgovino in industrijo na poti skozi Ljubljano. Včeraj je potoval skozi Ljubljano iz Švice v Belgrad minister trgovine in industrije g. dr. K r a j a č. Na postaji so ga pozdravili predsednik Zbornice za trgovino, g. I. Ogrin in tajnik g. dr. Pless, železniški ravnatelj g. dr. Borko in zastopnik vel. župana g. dr. R. Marn. 0 Občni zbor Slov. kat. akad. starciinstva bo v nedeljo, 24. t. m., ob 10. uri dopoldne vilo narašča vsako leto. Nedržavnih je bilo največ na Češkem. Zanimivo je primerjati, kako zelo se je razmahnilo to šolstvo po prevratu. Dočim je bilo 1. 1887 le 58 kmetijskih šol in ob koncu vojne 1. 1918 161, je narastlo njih število v 1. 1819-20 na 181, v 1. 1920-21 na 205, v letu 1921-22 na 220, v 1. 1922-23 na 232, v 1. 1923-1924 na 245: se je torej konstantno dvigplo in se je pomnožilo v povojnih letih za 81. Razlika bi bila še večja, da ni bilo ukinjenih mnogo nemških in madjarskih šol. Učencev je bilo 1. 1924 že 9209, med temi 1290 učenk (brez slušateljev fakultet v Brnu, Pragi, ekspozituri v Libverdu in veterinarske v Brnu, ki spadajo pod prosvetno min.str-stvo). Pri tem pa niso vštete ljudske kmetijske 8ole za kniet/ško in delavsko mladino kot najnižje odinice kmetijskega pouka. Te so nameščene po vaseh pri osnovnih šolah in so obvezne, kjer obstoje, za mladež obeh »polov od 14—16 lota, ki ne obiskuje več drugih šol. Takih ljudskih kmetrjskih šol je bilo I. 1924 nad G00 z 964 razredi in 29.319 učenci, med njimi 15.235 deklic, 6edaj pa jih je j ie nad 700. j Videti je torej, da je poljedelsko ministrstvo kot vrhovna instanca prav usmerilo razvoj šolstva, tako da bodo poiagoma deiežne pouka čim širše plasti kmečkega ljudstva. Na snloh se uveljavlja čedalje bolj načelo, da kmetijske šole raso namenjene toliko odgoju uradn'kov kolikor samostojnih kmečkih posestnikov oz. podjelnikov. To se vidi tudi iz stremljenja, da se čim bolj razširijo poleg n žjih in zimskih kmeti jskih šol ali celo mesto njih enoletne kmetijske šole s celoletnim poukom (10 mesecev). Te šole so nko Kotnik. Dr. Prntn.rinv tr.nrnako-ulovenslii del tdnvmia dobi Drama. Začetek ob 8 zvečer. Petek 22. jan.: KRPAN MLAJŠI Red D. Sobota 23. jan.: PERIFERIJA. Delavska predst®. va. Izven. Nedelja 24. jan ob 3 pop.: ZAPELJIVKA Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 8 zvečer: DRUGA MLADOST. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pot 8 zvečer. Pe'ek 22. jan.: AIDA. Red A. Sobota 23. jan.: ZVEDAVE ŽENSKE Red B. Nedelja 24. jan : EVA. Ljudska predstava po znižanih cenah lzv>n. Premiera t ljubljanski operi. Wolf-Ferrarlt »Zvedave ienskcc. V sobo.o dne 23. t m se vprizori prvikrat na slovenskem odru slav. italijanskega skladatelja VVolfa-Ferrarija komična opera v šestih slik-ti .»Zvedave ženske«. Opero dirigira g. Neffat, režita pa g. Fran Buč?r Glavne vioge pojejo: Beatrico gdč. Patučkova. Rozavre ga. Lov-šelova, Elroiioro pa. Ribičeva, Cclombino ga. Po-liševa, Oitavia g. Rumpe j, Lolia g. Janko, Florin-da g. Barovee, Arlekina g. Zupan, Pantclona g. Šubelj. Pantnlon, Arlekin in Colombina so vzeti iz benečanske »Conimedie dell'aite<. Nede.ja v Narodnem gledališču. V nedeljo , dno 24 t m. so v Narodnem gledališču tri pred-I stave. Popoldne ob treh se poje v operi Foerster-j jeva opera »Eva«, ko,je snov je zajeta iz slovaške* i ga življenja. Glavne vloge pojejo ga. Thierry ter gg. Banovec ln Holodkov. Predstava je ljudska pri znižanih cenah. V drami se igra ob treh »Zapeljivka«, ob osmih pa »Druga mladost« pri znani zasedbi po znižanih cenah. Cerlaveni vestnih Častiti duhovščini! Na seji Osrednjega odbora Unio Cleri za Jugoslavijo, k> se je vršila dne 15. oktobra v Zagrebu, se je določila Svečnica (2. februar) za misijonski praznik. Podobni misijonski prazniki so se uvedli po svetovni vojni v raznih deželah, tako tudi Jugoslavija ne sme zaostali. Sicer bo Škofijski list te dni objavil tozadevna navodila, odbor Unio Cleri ?.a ljubljansko škofijo pa prosi že sedaj čč. gg. duhovnike, da naj misijonski praznik eno ali dve nedelji preje vernikom v cerkvi razglasijo in jih povabijo, da i sprejmejo na praznik sv. obhajilo za misijone, i Monla bi gg. duhovniki opozorili tudi Marijino družbo ali druge organizacije, da prirede ta dan kako misijonsko igro ali predavanje izven cerkve. | Ker bi naj ta dan bila posvečena božja služba misijonski ideji, bo Unio Cleri gotovo čč. gg. duhov-n kom ustregla s tem, da jim da z\e/ek Misijonskih pridig in predavanj na razpolago, ki »e bo razposlal te dni. Za Un'o Cleri: l)r Lambert Ehr-Iich, predsednik. Dr. Ciril Potočnik, tajnik. Naše dijaštvo Članom akad. društev Danice, Zarje in Borbe! V sobo o ob pol osmih bo opravil g. p. dr. Gvido Rant slovesni Requiem za umrle člane vseh ! treh društev. Šport Modl;lttb*ka smuška tekma v Kranjski gori SK Ilirija opozarja športnike, da je smuka v KranjSki gori izborna in da je predvidena vožnja po polovični ceni ter prosi "je tekmovalce in gledalce na tekmi, da se do določenega roka sigurno prijavijo v trgovini J Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke, » a se jim moro pravočasno preskrbeti prenočišča Opozarjamo, da so vsa prenočišča v Kranjski gori že rezervirana po SK Iliriji, ; ki bo udeležnike po prenočiščih pravilno razvrstila in da se .je točno ravnati po štanbenih ukrepih Ilirije — Privatna naročila so neveljavna. — Del udeležencev bode moral prenočevati v MoJ-i strani, odkoder ima ob osmih odhod vlak v Kranjsko goro — Vodsivo tekme. Medklubsko smučarsko tekmo nn R0 km priredi TK »Skala« dne 81. januarja ua Bledu. Proga poteka z Bleda preko Ribnega na Jelovco. od tu na Lipnico, Lanrovo, lil d, Bohinjsko Belo, blejski kolodvor. Gorje, Krnica, Grabče, Laze, Pod-tiorn, Zasip, Bled. Tekme se lahko udeleži vsak prijavljen organiziran smučar, član kateregakoli kluba v naši državi. Med drugimi zasleduje la tekma namen dodobra preizkusiti kvnlitelo jugoslovanskega smučarskega malerijala, ki naj bi v bodoče častilo zastopal naš smtiški š|>ort med inozemskimi narodi. Ker je start in cilj tekme na Bledu ter poteka ravno polovica proge is otam, nudila bo tekma veliko užitka tudi širši športni publiki. ki bo brez dvoma prihitela ta dan Iz vsel ^elov na*o domovine, da si ogled« prvo prireditei te vrste v nnii državi. Žarki smrti. Časopisi so med svetovno vojno večkrat prinašali poročila o novih strašnih žarkih, groznem izumu, ki bo vpepelil vso armado in deželo sovražnikov. Toda vojna se je končala, ne da bi posegli vmes kaki zeleni ali ultra-vijoličasti žarki. Tudi lansko poročilo o »hudičevih žarkih« je ostalo brez posledic, če ni kupilo ta izum angleškega fizika kako vojno mi-nisterstvo, ki skrbi za tajnost. V resnici je našel novo skrivnostno moč, »žarke smrti«, znani ameriški fizik in rektor tehnološkega instituta države Kalifornija, prof. Millicane šele pred kratkim. Koncem novembra 1923 jo poročal Millicane o svojem odkriiju v zborovanju ameriške akademije znanosti. Zdaj je ta izum nedvomno lastnina vsega učenega sveta. Millicane se ni zanimal za v^jno uporabo novih žarkov, toda je dognal, da imajo neverjetno moč. Lahko ubijejo človeka in lahko iz-premenijo njegovo truplo v kemično prvine, to je, v najlažje pline, kot helij ali vodik. Fiziki so dognali že za časa Newtona, da je bela luč skupna vsota večbarvnih luči, sestavnih delov cele mavrice od rdeče do vijoličaste. Toda bolometri, posebni aparati, so dognali, da se pričnejo po rdeči barvi še topli Žarki, katere ne vidi oko, toda občuti naša polt. Še naprej leži dežela električnih žarkov, ki jih ne občutimo, pač pa izrabljamo za brezžično brzojavljenje ali telefoniranje. Na drugem koncu mavrice sledijo vidni vijoličasti barvi nevidni ultra-vijoličasti žarki, ki vplivajo tudi v temi na fotogrnfično ploščo, toda ne morejo daleč skozi zrak Bas vfled toga se zdravi jetika v planinskih snna'orijih: tam pride do bolnika več zdravilnih ultra-vijoliča-stih žarkov. Še naprej sledijo Rontgenovi žarki, ki jih pozna vsak zdravnik. Tudi ti sicer zlata vredni larki so nevarni za človeško telo pri dolgem obsevanju. Millicanu pa se je posrečilo odkriti nov del spektralne mavrice, ki leži daleč Kimaj ROntgenovih žarkov. Valovi, katerih dolžina je vedno različna, so pri teh žarkih 50krat krajši nego pri RSntgenu. Ti novi žarki gredo skozi 2 metra debele svinčene stene! (medtem ko obvaruje zdravnika ROntgenovih žarkov 2 Bm debela zaščita). Končno razcepijo ti žarki atome vsake snovi, s katero pridejo v dotiko. Baš ta lastnost je pomagala Millicanu do odkritja. Električna analiza je dognala, da se žarki »mrti stvorijo ob napetosti več milijonov volt. Millicane jih še ni naredil umetno. Jasno je samo, da pridejo novi žarki od daleč in seveda ne od našega malega in razmeroma mrzlega solnca, katerega vročina znaša kakih 6000 stopinj. Domovino Millicanovih žarkov moremo iskati na močnejših zvezdah s toploto 20—80 tisoč stopinj Celzija. Žarki pridejo k nam iz resoljstva. Med potjo izgubjo svojo uničevalno moč, ker razkrojijo preveč atomov. To je naša rešitev, ker sicer bi uničili vse življenje na zemlji. Millicane še ne ve, kako nastanejo žarki smrti, misli pa, da jih povzroči izpremenitev atomov vodika v atome helija. Astronomi so pred kratkim dognali, da imajo ravno najmočnejše tzv. helijeve zvezde lastnost jonizirati, to je, cepiti vsako snov. Vsled tega tudi svetijo razcepljeni atomi na veliko daljavo. »Žarki smrti« se rodijo torej na oddaljenih mogočnih zvezdah in potujejo v ve-soljstvu več sto ali tisoč let, preden pridejo k nam na zemljo. isi ljudje NEVARNA KRIZA BELIH PLEMEN. Poleg rumenih in rjavih narodov, se pripravljajo tudi črnci, da se otresejo belega go-spodstva. Jedro teh tvori 120 milijonov zamorcev južno od Sahare; nadalje prebiva precejšnja množina zamorcev na avstralskem otočju. Teh je okoli 3 milijone in so ostanek prebivalstva, ki je včasih živelo na vseh obrežnih deželah južne Azije. Ti pa radi svoje kulturne zaostalosti ne pomenijo ničesar. Večjo nevarnost predstavlja 25 milijonov črncev novega sveta, katerih predniki so bili pripeljani v Ameriko kot sužnji. Vsi beli ljudje v južni Afriki so najbrž izgubljeni vsled silno naraščajoče črne mase; izračunali so, da bo v 50 ; letih vsa južna Afrika res dežela črncev. V vse delavne panoge belih stopa zamorec, ne samo v rudarstvo in obrt, temveč tudi v poljedelstvo, k čemur pomagajo posebne poljedelske šole. Islam, ki je gospodujoče veroizpove-danje v centralni Afriki in ki bojevitemu čutu zamorcev tako prija, je veliko pripomogel, da se vzbuja plemenska zavest črnih narodov in sovraštvo napram vsem belim ljudem. K temu prihaja še panislamska politika, ki si stavlja za svoj cilj, da napravi iz združenih zamorcev in Indijcev bojno fronto napram belim naro- Maskirani tihotapci z alkoholom. Ameriški tihotapci so v boju s policijo vedno iznajdljivejši. Slika nam kaže dva tihotapca, ki so ju aretirali v Newyorku v njihovih ma-ikali, s katerimi hočejo zabrisati sled pred policijo, in njih prave fotografije. Pridobivate r*nv!h naročnikov! dom. Najjasnejše pa se kaže nevarnost panafri-kanskih teženj v zamorskih kongresih, od katerih se je prvi vršil 1. 1920. v Newyorku, drugi pa potem v Londonu in Parizu. V New-yorku je korakalo v sprevodu 50.000 črncev, ki so nosili različne napise o združenih državah zamorcev. Prva konferenca vseh črnih narodov se je bavila s problemom, kako osvoboditi Afriko, kako sklicati zamorski parlament, o ustanovitvi črne armade, o zgradbi bojne mornarice itd. Seveda so to sedaj še fantastični načrti, toda kljub temu znaki boljše bodočnosti zaničevanili črncev. V Združenih državah Amerike se črna in rumena rasa tako hitro množita, da postaja za bele velika nevarnost. Po približnih računih bo pred koncem 20. stoletja prebivalo v Ameriki §0—80 milijonov črncev. Nevarnost pa obstoja posebno v južni Ameriki, kjer ni izključeno, da se že v kratkem času zamorci polastijo vlade. Z različnimi dobrimi ali slabimi potezami zavirajo sedaj zamorcem pot k aktivni politiki. Njih gibanje pa podpirajo še tam bivajoči Japonci in Kitajci. V Kaliforniji sami je naseljenih skoraj 150.000 Japoncev. Tudi ti se silno množijo, tako da bo imela v gotovem času Amerika na svoji zapadni obali lahko rumeno državo, ki bo le neka japonska pro-vincija. Temu bo sledila tudi zamorska prevlada. kar bo imelo za posledico, da bo usoda bele rase na zapadu zapečatena. »CARJEVA HČI.« Brzojavni urad Ritzau v Kopenhagnu je prejel poročilo, od dvora carice vdove Marijo Federovne, da gospa Čajkovska v Berlinu ni nikakor istovetna z veliko knežno Anastazijo. Vel. kneginja Olga Aleksandrovna, carjeva sestra se je nalašč peljala v Berlin in je našla, j da ni gospa Čajkovska prav nič podobna veliki knežni Anastaziji. • • • -f- Nov provod sv. pisma v bolgarskem jeziku. Bolgarski sv. sinod je izdal nov prevod sv. pisma v bolgarskem jeziku. Nekaj izvodov so natisnili na pergameniu in jih opremili z dragoce-.a vezavo. En tak izvod je bolgarski sv. sinod po bolgarskem poslaniku Vakarev-skem poklonil srbskemu patrijarhu Dimitriju. H- Helena Kellerjera pri predsedniku Coo-Iids;ein. Gluhonema in slepa ameriška pisateljica Helena Kellerjeva. ki je dosegla na univerzi doktorsko čast, nabira milodare v korist slepcev v Ameriki. Iz tega namena je obiskala tudi predsednika Coolidgeja, ki jo je sprejel v Belem domu v Washingtonu. »Govorila« je s predsednikom na ta način, da se je dotikala s prsti svojih rok njegovih ustnic in grla in je vse razumela, kar ji je govoril. Svoje odgovore in vprašanja je narekovala svoji tajnici, ki jih je predsedniku tolmačila. -f- Obdavčen 00. Občinski možje malega nemškega mesteca Salzungen so izmislili novi davek v svrho podpiranja brezposelnih. Obdavčili so namreč vse hišne posestnike, ki imajo stranišča z napeljavo vode! Mestni vodovod ima nalog preskrbeti prebivalstvo s pitno vodo, water-closeti pa so že »luksus«. Zdaj bo plačala vsaka stranka, ki vživa to napravo, letnih 17 zlatih mark davka (225 Din). -f- Kitajski list v Moskvi. Dne 28. decembra je izšla v Moskvi prva številka lista »Cjanj Djunj Bao« (»Naprej«), glasila »Kitajskega preporoda«, zveze kitajskih državljanov SSSR. -f- Označeni gostje. Lady Astore, prvi angleški narodni poslanec ženskega spola, je član konservativne stranke. Zato pa je zelo napredna v zasebnem življenju. Odpravila je med drugim dolgočasno medsebojno predstav- KOLIZEJSKI KRIŽ. V Rimu, sredi kolizejske arene v navzočnosti kardinalov kot zastopnikov katoliške cerkve, zastopnikov vlade in nepregledne množice ljudstva so svečano položili temelj, na katerem bo stal velikanski leseni križ. Stari ceder je bil posekan nalašč za ta križ na get-zemanskem vrtu. Jeruzalemski katoliški me-tropolit ga je daroval mestu Rimu. Misel o križu je sprožil Musoll ni osebno, da se počasti spomin kolizejskih mučenikov. Številni tujci in domačini so namreč do sedaj premalo vpo-"tevali ta sveti kraj. PRED SKLEPOM KONKORDATA Z ROMUNIJO. Listi poročajo, da je dobil romunski poslanik pri Vatikanu od svoje vlade navodilo, naj podpiše konkordat. Tozadevna pogajanja so so vlekla preko dveh let in so bila že enkrat prekinjena, ko je romunska vlada zavrnila zahteve sv. stolice. Tudi je hotela vlada prej rešiti intersonfesionalni zakon. Glavna težava je pa ležala v vprašanju o prenosu vseh pravic, ki jih je vžival prejšnji ogrski kralj, na pravoslavno kraljevsko družino, čemur se je sv. stolica upirala. Kcnčno je romunski ministrski predsednik Bratianu podal izjavo, kjer je toliko popustil, da so bili omogočeni na-daljni ra-govori, ki so se srečno končali. Glavne določbe v novem konkordatu so; Določitev teritorialne oblasti katoliških škofov. Njihova oblast m ne more raztezali izven državnih romunskih meja, kakor tudi ne obratno. Tako bo n. pr. katoliška cerkev v Bukovini prešla izpod oblasti lvovskega škofa pod oblast kat. škofa v Jassy. Zasebne katoliške šole ima država pravico nadzorovati, a učni jezik določajo vzdrževatelji šole. Za upravljanje cerkvenega premoženja veljajo splošne pravne določbe. Romunska zakonodaja bo priznavala cerkvene občine kot pravne osebe. Pri upravi teh sme država nadzorovati samo porabo od nje podeljenih podpor. Škofe imenuje sv. stolica izmed kandidatov, ki so bili prej predloženi vladi; novoimenovani škof pa mora priseči kralju zvestobo. Cerkvene časti dosežejo lahko le romunski državljani in brez vladnega dovoljenja se ne sme naseliti v državi nobeden nov me-niški red. Če no bodo nastala kaka nova vprašanja, bo ta konkordat kmalu podpisan in kot se zdi, bo zgrajen tudi konkordat z našo državo na podobni osnovi, ker so si razmere v obeh državah precej podobne. JUBILEJ APOSTOLA SKANDINAVIJE. Z veliko vnemo se .pripravljajo danski katoličani, da bi primerno proslavili enajsto stoletnico prihoda sv. Ansgarja, tega velikega apostola severnih narodov. Sv. Ausgar je bil rojen v Pikardiji. Vstopil je v benediktinski red in bil 1. 826. pride-Ijen danskemu kraiju Haraldu kot misijonar za Dansko. Že prej so skušali misijonariti po tak deželah, a uiso dosegli nobeueoa uspeha. svetu Ijfinje goslov v svojem salonu. Vsi povabljenci, gospodje in dame, dobijo pri vhodu listič s svojim imenom, primkom in naslovom. Gostje nosijo ta listič na ramenu in tako odpade navadno: »Dovolite, da se predstavim.« Angleški listi pripominjajo, da je prevzela plemenita lady ta izum od pijancev, kjer je že davno udomačen. Angleški pijančki nosijo namreč navadno listič z napisom: »Gospod stražnik! Podatki za slučaj, da bom pozabil na moje ime in naslov.« ... -f Glas vesti. 36 let stari ključavničar K. je prostovoljno naznanil policiji v Potsdamu, da je bil 1. 1917. prvi kurjač na parniku »Ho-henfels«, ki je potegnil iz morja mine po nalogu pomorskega ministrstva. Tajno je vzel takrat s seboj 18 letno dekle, svojo zaročenko, katere se je hotel iznebiti. Ubil jo je na ladji in vrgel truplo v peč, drugega dne pa je potopil preostale kose kosti v morje. Pozneje se je oženil in postal ključavničar. Ko se mu je rodila hčerka, ji je dal ime umorjene. Vendar ga je tako pekla vest, da si je hotel v božični noči vzeti življenje. Žena ga je snela iz zanjke. Skesani morilec je prišel v ječo. + Žrtev pijanca. Varšavski listi poročajo o tragičnem dogodku v Lodzu. Popolnoma pijani podčastnik Rogačevski, ki je nastavljen pri smodnišnici, se je prikazal sredi promenade, odprl svoj kovčeg in pričel obmetavati občinstvo z granatami. Pričel se je divji beg, toda kot žrtve prve eksplozije sta obležali 12-letni deček s prebito nogo in neka težko ranjena ženska. Stražniki so po dolgem naporu razorožili pijanca v trenutku, ko je hotel vreči tretjo granato. V kovčegu jih je imel še pet in je kričal, da bo »celi Lodz eno samo pokopališče.« -f Rezanje pri operacijah z električnimi iskrami. Na vseučiliški ženski kliniki prof. drja DSderleina v Monakovem so izvršili te dni operacijo, ki jo lahko imenujemo »rezanje z električnimi iskrami«. S koničasto elektrodo, napolnjeno z več tisoči voltov, se silno visoko segreje koža ter lahko in varno prereže prav kakor z najo6lrejšim nožem. Rezanje z električnimi iskrami zbuja v zdravniških krogih veliko senzacijo. L. 826, pa se je dal krstiti v Mainzu kralj Harald z obilnim spremstvom in to je bilo seme za misijonsko delo na Danskem. Sv. Ansgarja je gnala v misijonstvo posebno goreča želja, da bi prelil za Kristusa svojo kri. To svetnika ni doletelo, a bil je kljub temu velik mučenik za svojo vero, ker je moral večkrat bežati iz Hamburga, kjer je bila od 1. 833. njegova nadškofijska stolica. Umrl je na misijonskem potovanju po Švedskem leta 865. Letos v juliju nameravajo danski katoliki proslaviti ta jubilej z vso slovesnostjo, kakor še niso obhajali nobene svečanosti, odkar sc zadobili versko svobodo. Proslava se bo vršila blizu mesta Kolding na Jtttlandu na nekem griču. Relikvije svet-nikove so sedaj v Kopenhagenu, pa jih bodo prepeljali v Kolding in od tu nesli v slovesnem sprevodu na goro, kjer bodo prisostvovali sv. maši. Po končani cerkveni svečanosti se bo vršila slavnostna akademija, kjer bo govoril znani konvertit Jorgensen. Slavnosti se bodo udeležili tudi zastopniki raznih krajev Danske, Švedske, Norveške, Finske, Islandije, Hamburga, Bremena in tudi od drugod. Zanimivo je, da šteje kat župnija v Kol-dingu le 350 vernikov in še od teh je 200 otrok. KATOLIŠKE UNIVERZE.. Francoski list »La vie religieuse« objavlja statistiko katoliških univerz po vsem svetu: V Evropi ima 17 katoliških zavodov značaj univerze. Najstarejša in najbolj na glasu je Lovanska, ki je bila otvorjena 1. 1834. Slušateljev ima 3400, profesorjev pa 150. V Franciji je pet univerz: v Parizu, Lyonu, Lilleu, Angersu izl. 1875. in v Tu-luži iz 1. 1877., ki štejejo 1600 slušateljev. Končno naj omenimo še teološko fakulteto v Strassbourgu. Švicarska univerza v F r i -b u r g u ima 65 profesorjev in 755 slušateljev. Na Španskem se nahajajo kat. univerze v Madridu, Bilbao, San Korezu, Es-korjalu in Sari ji. Na portugalski univerzi v Koimbre se je ohranil katoliški značaj. Na Ogrskem v Budapešti je tudi ena univerza, ki ima bolj katoliški značaj. Na Poljskem je kat. univerza v L u b 1 i n u , v Italiji pa v Milanu. Najnovejša kat. univerza v Evrop' je pa v N i m v e g n u na Holandskem. Združene države v Ameriki imajo sledeči katoliške univerze: V Georgtonu, Sani Luizu, Fordamu, M i 1 v o k e j u ir Washingtonu, katera ima 2 milijona do larjev glavnice, medtem ko ima nekonfesional-na univerza v Hervardenu 50 milijonov dolarjev glavnice in 800 slušateljev. Univerza v Georgtonu ima tri fakultete in 1000 slušateljev; v Fordamu ima dve fakulteti, jus in ekonomijo s 3700 slušatelji; v Sant Luizu je več kot 2800 slušateljev ter 250 profesorjev. Čikago ima dve univerzi s 5000 slušatelji. Največ slušateljev imajo univerze v Novem Orleanu, Ovaki, Daj-tonu in Mendeaneji, ki so nekonfesionalne. Kanada ima tri univerze: K v i b e k, 4 fakultete, 100 profesorjev in 70Q slušateljev; Montreal, 7 fakultet, 275 profesorjev ter 2200 slušateljev; O tava ima pa okoli 3100 slušateljev. Na Filipinih je tudi kat. univerza, ki ima 7 fakultet, 75 profesorjev in 700 slušateljev; nahaja se v Manili. Čile ima svojo v Sant-jago; Argentinija v Buenos Aires; Sirija v Bejrutu; Palestina v Jeruzalemu. V Indiji so kat univerze v Bomba ju, Kalkuti,Ma-nijabri, Trinopolu, in v Kolumbu. Na Kitajskem v Zikaveji, Tienčinu, H a u k o v u in Pekingu. Na Japonskem je katoliška univerza v T o k i j u. Na vsem svetu je 60 katoliških zavodov, kateri imajo značaj univerze, priznan od države. Pomanjkanje poslov v Ameriki. Gospa v Newyorku opravlja zaradi potna. kanja služkinj delo hišne in pestunje obenem. srečko v korist naših študentov! "V"! *l Q r Gospodarstvo O gospodarski stagnaciji. Maribor, 20. januarja. Maribor sc ji je dolgo branil in otresal, a zaplavati je moral v razmere z drugimi slovenskimi mesti, četudi ne prireja sam zase hrupnih protestnih zborovanj. Stara, skoro tipična meščanska brezskrbnost je naredila prostor izvršbam in brezposelnosti in znana, naravnost prešerno zavestna bližnja in da jna okolica deli z mestom usodo negotove bodočnosti in opozicije sedanjosti. Med nami so gospodarski razgovori vsakdanji, koncentrirani v eno samo točko: kako bomo sploh živeli? In dobra je karakterizacija teh razmer, morda predpustno navdahnjena, pa vendar ne daleč od realnosti, o maski na plesu v goli spodnji obleki, ki je na vprašanja, kaj predstavlja, odgovorila: »Tistega domačega Jugoslovana, ki j« vse davke plačal«... Zastoj povsod in na splošno! Brezposelnost je problem, ki se bohotno razširja že v vsakdanjo navado, kamorkoli in kjerkoli pobrskamo. O izraziti revščini, ki je toliko daleč od življenja kolikor životarjenje od smrti, smo že govorili. Da je okrog 1500 oseb ozir. družin v našem mestu in najbližji okolici takih, je abnormalen pojav, ki z bengalično lučjo razkriva, kaj smo v resnici. Malo bolj življen-•ki, nikakor pa ne zadovoljiv je pogled v druge sloje, ne izvzemši zavidanja vrednih »die oberen Zehntausend«. Denarja ni! to je nai vsakdanji pozdrav in kjer je že kaj nabranega, odmeva druga tožba: Klijentele ni, ne moremo ga investirati! In ladja trgovske sreče se, kakor nam izpričujejo poznavalci razmer, nagiblje pri mnogih navidezno trdnih ln z lepimi izložbami obdarjenih tvrdkah, na tisto stran, kjer jo čaka trgovski brodolom — konkurs! Ne moremo si misliti, da bi izviralo iz gole nagajivosli, če mnoge tvrdke, obrati in podjetja nočejo plačevati niti — elektrike in more električno mestno podjetje priti do p'a-čila tudi le potom skrajne, a seveda učinkovite cksekucije: odmontiranje elektrike! Tudi bi bilo naivno mišljenje, da izvira odpust ducata bančnih uradnikov iz osebnih ali strankarskih razlogov. Mi smo pasivni — to je klic. Odtod tudi zopet vehementna konkurenca pri lovu za klijentelo med posameznimi bančnimi podružnicami, ki se je pri nekaterih začela s tiho resignacijo: Če še sedaj ne uspemo, je odprta le še ena pot — likvidacija! Odtod tudi nezdrav, pojav, da posamezna velepodjetja od-prodajajo posame/nc tovarne, da z izkupičkom mašijo preodprte luknje tistih obratov, katere hočejo še obdržati. Odtod dobiva naša 6tara slovenska gospodarska rana nove odprtine in zopet pada koprena, da vidimo resnici v obraz. Pri kupu kake domače tovarne 8e je udeležil kak Leykam-kcncern s tolikimi In tolikimi procenti ali kdo drugi, in korak k osamoosvojitvi na gospodarskem polju se je zaobrnil nazaj, da koraka staro pot naprej! Gospodarska stagnacija je splešna. In če bi tudi poskusili z novimi, brezkonkurenčnimi podjetji, ko je pa tako težko dobiti v Belgradu koncesijo. »Pa zidaj fabrike v Srbiji!« in industrializacija Slovenije, naša življenjska potreba, se na potu k uresničenju ob formalnosti ubije, še preden je rojena. Mi imamo take vzglede! Da ni boljše pri srednjih slojih, je jasno. IzvrSb je pa toliko, da so deske v uradih, ka- mor se oglasi nabijajo, prenapolnjene. Tn vzemite povprečni uspeh zapuščinskih obravnav, pa je slika ista. Smrt vzbudi navidezno molčeče upnike in pri oklicu raste njih število s filmsko hitrostjo. Tožbe inteligentnih prostih poklicev o pomanjkanju klijentele so itak vsakdanje. Živahni izvozni promet preko Maribora pada. Večji je še izvoz mesa in mesnih izdelkov in med večjimi izvozničarji so le imena Benko, Welle in Wogererja, da izvzamemo tvrdke iz južnih krajev. In naš avtohtonski trgovec — vinski vele-trgovec je letos počasnejši kot lani. Dočim so bili lansko leto ob tem času založeni do dobrega z vso zalogo, letos čakajo, kakšne bodo razmere, kaj bo dinar naredil, kakšen bo kredit, in raje operirajo z malim. Mi živimo v negotovosti in stagnaciji. In to kljub temu, da je Maribor naravno industrijsko in trgovsko središče, da so njegovi naravni pogoji za to med vsemi slovenskimi mesti najboljši. Omejiti se na minimum in čakati, da se trgovinska carinska in davčna politika v naši državi vendarle enkrat spremeni — to je parola našega gospodarstva. V dočakanju tega si ono obljublja svojo srečo. a—a. Produkdla premoga v Sloveniji. Ljubljana, 21. januarja 1925. Leto 1925. je po dosedanjih podatkih, ki jih imamo za prvih 11 mesecev, dalo manjšo množino produciranega premoga kakor leto 1924, kar kaže na poslabšanje konjunkture slovenskega gospodarstva. Iz produkcijske statistike za prvih 11 mesecev lani moremo cenili produkcijo premoga v Sloveniji v cele m lanskem letu na približno 1,800.000 ton v primeri z 1,900.000 tonami v letu 1924. V mesecu novembru lani je bilo nakopa-nih 141.930 ton premega napram 171.057 tonam v oktobru 1. 1924 in 168.926 tonam v oktobru leta 1923. Skupno je znašala produkcija premoga v prvih 11 mesecih lani 1 660.551 ton napram 1,732.977 tonam v prvih mesecih leta 1924. Od množine nakopane v novembru in od zalog dne 31. oktobra, ki so znašale 69.907 ton, jo bilo oddanih (v tonah: v oklepajih podatki za oktober 1925): železnicam 62.775 (66.736), industriji 43.132 (51.371), raznim 14.792 (22.459); premogovniki so izvozili v inozemstvo 8.436 ton (11.102 toni), samii so pa porabili 14.517 ton (14.692 ton). Skupno so torej cddali 144.453 ton (166.319). Zaloge so se v teku meseca novembra zmanjšale; medtem ko so imeli rudniki na zalogah dne 31. oktobra 69.907 ton, so znašale zaloge dne 30. novembra 1925 samo 68.073 ton. Število povprečno v mesecu novembru lani zaposlenih delavcev in pa n kov je bilo 12.522 napram 12.453 v mesecu oktobru lani. Da je produkcija v novembru napram oktobru znatno padla, je prip sovati tudi manjšemu številu delovnih dni v novembru kakor v oktobru. • » » Anketa o načrtu zakona o pobijanju draginje. Dne 22. t. m. se vrši v zagrebški Trgovski in obrtniški zbornici anketa o predlogu zakona o pobijanju draginje. Na tej anketi zastopa ljubljansko zbornico za trgovino, obrt in industrijo njen tajnik g. dr. Ploss. Konferenca tajnikov trgovskih in obrtnih zbornic cele države v Zagrebu. Dne 21. t. m. se je vršila v ZagTebu konferenca tajnikov zbornic iz cele države, katero je sklical tajnik ljubljanske zbornice g. dr. Windischer kot doyen. Na konferenci so razpravljali o terminu konference zbornic iz cele države v Ljubljani in o dnevnem redu za te konference. — Ljubljansko zbornico sta na tej konferenci zastopala gg. dr. Fr. Windischer in Ivan Mohorič. Promet zagrebško in belgrajske borzo. V letu 1925. je znašal promet zagrebške borze 4.316 milijard dinarjev, belgrajske pa 4.211 milijonov. Številke leta 1924. so za Zagreb 4.056, za Belgrad pa 3.374 milijonov. Razen v letu 1919. in 1920. je bil promet zagrebške borze vedno večji kakor promet belgrajske borze. Veliki britanski industrijski semenj v Birminghamu in Londonu se vrši letos od 15. do 26. februarja t. 1. Zastopniki za razpečavanje pinninov in klavirjev so iščejo. Interesenti naj pošljejo svoj naslov zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Domača obrt. Včeraj se je registrirala v trgovski register pri deželnem trgovskem sodišču v Ljubljani rova tvrdka pod imenom »Hribar & Ko«, tovarna za slamnike v Mengšu. Lastnrka nove tvrdke sta brata Valentin in Mihael Hribar, prignana strokovnjak-t, h sta v tej stroki že dolga leta uspešno delovala. Horssct Dne 21. januarja 1026. Denar. Zagreb. Budimpešta 7.805—7.995, Berlin 13.409—13 529 (13.40-13.50), Italija 227 05—229.45 (226.90-229.30), London 273 78 275.78 (273.82— 275.82), Ne\vyork 56.143-56.743 (56 15—56.75), Pariz 210-214 (210-214), Praga 160 53-168.53 (166.52-166.52), Dunaj 7906 -8.076 (7.901-8 001) Curih 10.8816—10.9616 (10.88—10.96), Amsterdam 22.63- 22 83 Curih. Belgrad O <"5 (9.175), Budimpešta 72.60 (72.00), Berlin <-3 20 (123.30), ItalTa 20.90 (20.90), London 25.1725 (25 175). Ne\vyork 517.75 (517.80), Pariz 19.45 (1935), Praga 15.325 (15.3.5), Dunaj 72.90 (72.90), Buknrešt 2.?0 (2.315). Sofija 3 325 (2.95), Varšava 72.50 (72 50), Amsterdam 208.12 (208), Bruselj 2352 (23.."0). Dunaj. Devize: Belgrad 12.555, Kotanj 170.10, London 34.1875, Milan 28 63, Ne\vyork 709, Pariz 26.57, Varšava 97. Valute: dolarji 715.25, angleški funt 24.42 francoski frank 26.55, lira 28.50, dinar 12.515. češkoslovaška krona 20.9775. Praga. Devize: funt 1039750, lira 1364250, dolar 3370, frank 1269250, dinar 538750. Vrednostni papirji. Ljubljana, 7% invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 807 den., zastavni listi 20—22, kom. za- dolžnlce 20- 22, Celjska 200-205, Ljublj kreditna 210 den., Merkantilna 1C0-104. Pra&leJiona «65 den., Slavenska 50 den, Kied. zavod 175—185, Strojne 125 bi., Trbovlje 335 den., Vevče 110 den., S.avbna 100-110, šešir 115-115, zaklj. 115. Zagreb. 7% invest. posoj. 77 den. agrari 44.50 —45, vojna odškodnina 312—313, fi bruar 286— 288, Hrv. esk. 121-123, Kred. 131-135, liipobaih. ka 64.,".0 den , Jugobnnka 100-110, Praštediona 962— 965, Ljublj. kreditna 210 den., Slavenska 50 den., Srpska 144—146, Narodna banka 4300 den., Eksploatacija 36-44, Šečerana 39,">—405, Nihag 35 bi., Gulmann 330-335, Slavex 150-155, Slavo-nija 42-43, Trbovlje 340 den., Vevče 110 den., Kagusea 405 zaklj. Dunaj. Podon.-savska-Jadr. 535.000, Alpln* 207.000, Greinitz 128 000, Kranjska Industrijska 315.000, Trbovlje 438.(X)0, Hrv. esk. 140.(XX), Ley-kam 151 000. Jugobanka 132.000, llipobanka 78000, Avstr. tvornire za dušik 200 000, Mundua 050.000, Slavonija EO.OOO. Blago. Ljubljana. Les: Bukovi hlodi la, na tanjšam koncu 30 cm prem., od 4 m dolž napr., brez grč, brez srca, fco Postojna tranz 10 vag. 375—875, zaključek 375, hrastovi hlodi, I., II., od 30 cm prem. napr., 2 70 m dolž., fco vng. Ljubljana 450 den., hrastovi hlodi, I., II., od 22-32 cm prem., do'lina po želji kupca, fco vag. naklad, post. 350 lil. — Žito in poljski pridelki: Pšen ca 76 kg, 2%, fco bačkn post. 310 bi., koruza stara, fco vag. bačka post. 165 bi., koruza, umelno sušena, fco v. naklad, post. 152 bi., koruza času primemo suha, gar. zdrava do Postojne fco Postojna tranz., dobava II., III. 4 vag. 165—165, zaklj 165, koruza nova, času primerno suha, fco vag. naklad, post. 3 v. 120—120, zaklj. 120, oves srbijanski, par. Liublj. 1 vag. 215—215, zaklj. 215, oves slavonsI Pob. V nedeljo dne 24. jan. 1920 v društveni dvorani v Dobti Preše;en-S!omšok-Krekova proslava. Spored: 1. Otvoritev. 2. »Slovenec sem', poje mo?ki zbor. 3. Dr. Prešeren: »Slovo od mlado- POrOC; dne 21. januarja 1926. Kraj | Cas Barometer Temperatura Rel. vlago v V. Veter Oblačnost Padavine v mm Uabllana 7 7625 -6-2 99 sever I megla — 14 760-5 — 0-8 {•8 sev, vzh. ! Vi — 21 76(/0 — 4-8 92 sev. vzh ; megla — Maribor 7 Zagreb 7 761-6 -2-0 98 jug zah. megla — Betflrad 7 762-7 -3-0 96 brezvetr. 0/, — Sarajevo 7 762-8 - 3-0 85 sev. vzh. '/4 — Prnga 7 760-3 - 10-0 — brezvetr. sneg 2-0 ! (Kreka kapitana Granta. 177 (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. Morje je imelo naraščati še uro ali kaj. Prevozili bi lahko še dve milji. Tedaj se je veter hipoma popolnoma polegel, da, videti je bilo celo, da bo začel pihati od suhe zemlje. Čoln je obstal nepremično. Kmalu je začel celo lesti nazaj, ker je jela nastopati oseka. John ni mogel čakati niti za hipec več. — Vrzi sidro! je velel. Muhlrady jeb il že pripravljen, da izvrši povelje. Spustil je sidro pet sežnjev globoko. Splav se je odmaknil še za dva sežnja in vrv se je napela. Zvili so ladro in ukrenili vse potrebno za daljši odmor. Morje ne bo naraščalo pred deveto uro zvečer. Ker Johnu Manglesu ni prišlo na misel, da bi vozil ponoči, so bili priklenjeni na sidro do petih zjutraj. Zemljo so videli komaj tri milje daleč. Valovje je bilo precej razburkano. Zdelo se je, da se zene proti obali. Zato je Glenarvan, ko je izvedel, da bo treba prebiti vso noc na splavu, vprašal kapitana Johna, zakaj ne porabi tega valovanja, da ae približa obali. — Blagorodje, je odgovoril mladi kapitan, zmotila vas je optična prevara. Čeprav se zdi, da se valovi ženo proti bregu, ni na tem tako. To je samo zibanje in nič drugega. Vrzite med te valove košček lesa, pa boste videli, da se ne premakne. Treba bo torej nekaj potrpljenja. — In pa kosila, je pristavil major. Olbinettt je privlekel iz zaboja nekaj kosov pre-kajenega mesa in tucat prepečencev. Kuharja je bilo kar srant, da mora ponuditi gospodi tako slabo kosilo. Pa kako se je začudil, ko je videl, da so hlastno posegli po skromnem grižljaju ne samo moški, ampak celo cba dami, čeprav jima guganje, ki ga nista bili navajeni, ni moglo posebno pospeševati teka. Zares je bilo guganje splava kar neznosno. Kratki, pa muhasti valovi so ga premetavali. Včasih se jim je zdel udarec tako silen, kakor da so zadeli na skrito čer. Vrvica je bila silno napeta. Vsake pol ure jo je John nekaj skrajšal, sicer bi se gotovo titrgala in splav bi zopet zablodil na odprto morje. Morete si misliti, kakšne skrbi so se podile po Johnovi glavi. Zdaj pa zdaj se je mogla utrgati vrv ali pa spodleteli sidro. V obeh slučajih ne bi bilo več pomoči. Približala se je noč. Solnčna obla, ki se je zdela po odboju podolgovata, je bila krvavo rdeča. Jela se je že potapljati za obzorje. Zadnje svetle črie vode so se svetile na zapadu in iskrile kakor čisto srebro. Na tej strani je bilo vse samo nebo in sama voda, izvzemši eno jasno točko, Makarijo, ki je počivala na peščeni sipini. Kratki mrak je komaj za par minut zadržal popolno temo. Kmalu se je zemlja, ki je mejila obzorje na severni in vzhodni strani, izgubila v temi. Položaj nesrečnežev, ki so morali prenočiti v gluhi noči na krhkem splavu, ni bil zavidanja vreden. Nekateri so zadremali v plašnem snu, da so jih morile hude sanje, ostali pa niso našli niti minute počitka. Ko je izšlo solnce, so bili od prestanega trpljenja vsi zbiti. Morje je zopet začelo naraščati, s plimo pa je tudi prišel veter od morja. Bilo je ob šestih zjutraj. Mudilo se je že. John je pripravil vse potrebno za odhod. Zapovedal je, naj dvignejo sidro. Toda to se zarilo globoko v pesek. Brez škripca ne bo šlo. Tako so se zaman trudili več kakor pol ure. John, ki je komaj čakal, da odrinejo, je dal vrv presekati. Tako je pustil sidro v moriu. hkrati pa si ie barometer je reduciran na morsko gladino. vzel vsako možnost, da bi mogel še enkrat zasidrati splav v slučaju, da bi ta plima še ne zadostovala, da pristane na bregu. Toda nič več ni bolel izgubljati dragocenega ča?a. S sekiro je presekal vrv in izročil, splav valovom ter vetru. Takoj se je začel bližati obali s hiirostjo dveh vozlov na uro. Razpeli so jadro. Zemlja, ki so se ji bližali, se je začela začrtavati v sivkastih gomilah na nebesnem ozadju, ki je je osvetljevalo vzhajajoče solnce. Spretno so se izogibali čerem in jih puščali za sabo. Sapa je zepet jela pojenjavati. Zdelo se je, da se splav nič več ne bliža suhi zemlji. Koliko truda, da se izkrcajo na tej Novi Zelandiji, ki je tako nevarna! Ob devetih je bila zemlja le še miljo daleč. Videti je bilo, kako se valovi kipeč zaletavajo v skale. Obrežje je bilo le težko pristopno. Treba je bilo poiskati ugodno mesto, kjer bi mogli pristali. Veter je že zopet čisto ponehal. Jadro je ohlapno viselo na jamboru. John je je dal zvezaii. Tako jo le šc plima nesla splav proti bregu. Krmiia niso mogli več uporabljati, vodne rastlino so ovirale vožnjo. Ob desetih je John sprevidel, da je oddaljen le še par slo metrov od brega Plima je ponehala, splav je obstal. In sidra niso imeli \ ec! Ali ga bo oseka zopcl zanesla nazaj na morje? Mladi kapitan je s stisnjenimi zc.hmi in z obupom v srcu divje pogledoval na ncpiistcpni otok. Na srečo — to pot res ra rrcčo — so začni il i, da so zadeli. Splav se je ustavil. Tako so t^rej u>!i morju in prišli na peščena tla, petindvajset so/.njuv ml obale. Glenarvan, Robert, \Vilson, Mulradv ar« skočili v vodo. Z vrvmi so privezali splav na bližnje poti ne. Popotnici, ki so jih tovariši menjaje se r.o .ili, sla prišli na suho, ne da bi si zmočili le gubico na obleki. Kmalu so bili vsi z orrž>m in živili vred na obrežju nevarne Nove Zeiandiiu liti « "S "3 i»«s £ 2 g | „ - " « 1 2 s a j 1 = 2 -a i >. - d f 2 5 S S li C -J > H S ° g a: S Š-a s ® o O 2 . f 03 r. 8 M o Č S r &■- M « S 7-1 | ., »'a JZ, 2 S- s ? g IJ i m 5 I « « 3 " > £ I i j .. 14 J ^ o * - . •• a o " " "8 :- c ^ iS , j « » . o = > J* O _ N M rj tn o — o > m n > S. a - p c 5 a §. ~ ® — ^ c £ .9 0 -i > 1 c £ 1 i fl o » •v — •• o 5 = J t — t.a S. £ = ■=> L V i. v. o O t. H « 13 =lll=lll Bti*, 4. Fr. Bevk: »Pesem proletarcev«, S Dr Pregelj: »Ko bi mu bilo 60 let*, deklamaiije. 6 Tain-buranje- »Hej Slovenci« i. dr. 7. Govor (govornik iz Ljubljane). 8. »Molitev za slovanski rod<-, moški zbor. 9 »Pravica se je Izkaznlac, dr. Krekova burka v dveh dejanjih. Začetek točno ob 3 uri. Vslopninn znižana na 5, 3, 4 Din. Občni zbor društva državnih pisarn, uradnikov, se bo vršil dne 7. februarja 1926 in ne dne 2. februarja, kakor je bilo prvotno določeno. Zbo-rovatiii prostor restavracija Miklič v Kolodvurski ulici. Dnevni red ostane. AbstinonUko akademijo prireje v nedeljo dne 24. jan. oh pol treh popoldne v K kodelsl;ern domu abstinenti in abstinentke, v6!an;eni(e) pri podružnici »Sveto Vojske« na III. realni gimnaziji s sledečim sporedom: 1. Otvorilev, g. prof. Ov- senek. 2. Recitacija: Mens sana in corpore sano, Kotli Vit 3 Prizor: Duševna zaostalost. 4. Prizor: Major in njegov sluga. 5. Predavanje: Alkohol in našo telo, V. Seibitz. 6. Prizor: Demon. 7. Burka: Bucek v strahu Spored je jako pester; ponovila se bo burka »Bucek v strahu«, ki je že zadnjič'povzročala dobilo smeha. Pridite vsi, ki se zanimate za dijaStvo. stremeče za ideali! Rogaška Slatina. Redni občni zbor Pevskega društva »Sloga« se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 15. uri v društveni sobi gostilne Stern z običajnim dnevnim redom. Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani. V soboto dne 23. t. m. predava v salonu pri »Levu- g. Alojz Potočnik o »zgodovini Ljubljane?. To obširno predavanje se vrši v dveh ciklih. Prihodnjo soboto nam bo podal prvi del o stari Ljublja- ni t. j. 1. Mostiščarji, 2. Emona, 3. Utrdbe in Grad, 4. Mestna vrata, in 5. Mostovi. O novi Ljubljani sledi predavanje 30. t. m. Vabimo k temu prvemu in lepemu predavanju o Ljubljani vse Ljubljančane in »Sočanec. Začetek točno ob pol 9 zveier. Vstop prost, vsi dobrodošli. — Odbor. Esperantski klub v Logatru niznanja, da se vrši v nedeljo dne 24. t. m. redna občni zbor točno ob treh popoldne v ljudski šoli. Udeležba za člane obvezna! — Odbor. Zahvale Za Jugoslovansko Matico. V gostilni Inglič v Srednji vasi v Poljanski dolini je nabral starešina pošte g Janko Alifi znesek 134 Din ter ga nakazal Jugoslovanski Matici. Župan g. Ivan Debeljak je k tej zbirki prispeval 100 Din. šolsko vodstvo v Savi ob j. ž. je ob priliki .Koroškega dne« nabralo za Jugoslovansko Matico 130 Din Vsem darovalcem iskrena hvala! — Jugoslovanska Matica "Poizvedovanja Našla se je niklasta ura z verižico. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v upravništvu »Slovenca«. Izgubila se je od Pogačarjevega trga do Slške listnica z nekaj dinarji. Poštenjak se prosi, da odda na policijo. Izgubila se je v nedeljo dne 17. t. m. ročna torbica s 100 Din, srebrno žensko uro z verižico, 2 ključema na poti po sadnem trgu ali po Cankarjevem nabrežju. Najditelj se naproša, da jo odda na naslov, ki je v torbici; dobi nagrado. Orig'nalne (pn?e) potrebščine f'.xat in preservata za Opalograph dobite edino le pri L. Baragi Šelenburgova ui. 6/1. Ts? q»o ma: Vsaka drobna vrstšces Rln 1'50 ali vselta faes®«2a 50 par. Naj-munjši 5 Din. Oglasi nod devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko i Prodajalka dobra moč, vajena mešane stroke, išče službo. Gre v mesto ali na deželo. - Naslov sc izve v upravi lista pod št. 335. Učenka l^^TS- goni na deželi se sprejme s potrebno šol. izobrazbo, v starosti ne pod 14 let. Hrana, perilo in stanovanje prosto v hiši. — Ponudbe na tvrdko J. VREČKO, Šmiklarž — p. Slovenjgradec. _414 Ddrplf ki se 'e uči,' že l/CliCfV 6 mes. čevljarske obrti, želi mesta nadaljnjega učenja pri kakem kršč. mojstru. - Ponudbe naj sc pošljejo na upravo pod »Učenec 453«. BRIVSKEGA POMOČNIKA fgčem. Nastop takoj ali So dogovoru. - Vekoslav ruškovlč, L;ubljana, Metelkova ulica 81. 1. 456 ženska oseba, ki je bila 12. t. m. v kamniškem vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 2.10, in je v Domžalah zamenjala paket, v katerem jc bila siva razparana obleka in več drugih stvari — se prosi, da javi svoj naslov v svrho vrnitve paketa. Marija Kuhar, Kolodvorska ulica 11, Ljubi lana. ~~žac?ovodja * večletno in zadovoljivo prakso, ki je izurjen v dobri izrabi lesa, v dobri organizaciji delavstva ter v vzdrževanju reda, dobi službo na parni žagi v ČRNEM LUGU pri Delnicah. - Ponudbe na naslov KA.TFEŽ & HEINRIH "" Sušak. 446 9 ^SHffllt 1 JUTRI in V NEDET ro i Majhno POSESTVO JHF- se dobe pri _ , . . .. , , dobičkonosno, pri Sevnici «Seomia» v Mostah ob Savii 15 min od pp pečene rižpve in mesene KLOBASE. I> It V A - C E H I N ftollova ulica l/M. - Teleton iW> | KLAVIR kupimo. Ponudbe na »P.oivctno društvo, SMLEDNiK. staje: 2 vinograda, go-d njive, travniki, zasajeni s sadjem pleni, vrst, naprodaj. - Naslov in na'.ančna pojasnila daje A. Šramelj, žel, in poB., Sevnica o. S Kratek zimski KOŽUH še prav dobro ohranjen, jeza ceno 300 Din naprodaj. Naslov pove uprava lista pod Stev. 440. Zelo dobro vpeljana in izvrstno vspevajoča gostilna v Mariboru f radi bolezni lastnika takoj proda ali odda v najem. Samo resni re-flektanti z gotovino naj naj se obrnejo na Oglasni znvod Kovačič, Maribor Slomškov trg 16. 194 SIBSiBBBaaaflBBBBaBBBBBBBBB ZLATO in SREBRO kakor tudi zlati in srebrni kovani denar, briljante -----------j «n bisere kupujem po najviš|lh dnevnih cenah! Lepa meblovana SOBA s j _ _____ , .... posebnim vhodom in z 2 i R. ALMOSLECHNER, zlatar in juvehr, posteljama, se odda.. Na-j slov v upravi pod it. 452.1 Celje, Prešernova ulica 1. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani iščejo za svojo komercijelno centralo v Vevčah pri ljubljeni vodso ftalftniacitsKcga odflelfta s primerno teorptično izobrazbo in prakso, verziraneera v industrijski kalkulaciji in statistiki, veščega slovenščine in nemščine. Jugoslovansko državljanstvo pogoj, samci imajo r-ednost. Dalje mlajšega uradnica maferltalncga oddclha s potrebno komercijelno naobra/.bo in prakso v nakupu, prevzemu in upravi blaga, verziranega v železniških in carinskih zadevah s popolnim znanjem slovenščine in nemščine. Jugoslovansko državljanstvo in samski stan pogoj. i\aturalni stanovanji zagotovljeni. Ponudbe z izkazom državljanstva ter prepisi izpričeval o teoretični in praktični usposobljenosti ter z navedbo zahtevkov glede prejemkov in možnosti službenega nastopa so nasloviti na tajništvo Združenih papirnic d. d Ljubljana, Bunafsha cesta 1 b. ki gravitira na Kamnik, nudi v prodajo po ofertni licitaciji Uprava gornjegrajskih posestev ljubljanske škofije Inserirajte V Marijinem^radsi pošla Mozirje. V »Slovencu ! Išče se za grajski vrt, predvsem veščnk za cvetlice in zelenjavo. Prednost imajo oženjeni brez otrok, srednje starosti, ki znajo nemški. -Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava (elektrika) ter druge ugodnosti. Stalno do-življensko mesto. Plača po dogovoru. — NASTOP ČIMPREJ. - Ponudbe z navedbo starosti in kratkim opisom dosedanjih služb pod: »Perfekten vrtnar« štev. 438 na upravo »Slovenca«. IBB '^v' m. - '.-vV?'- iA-S+fa* y v •'>' 'i - v> U ■■ Tužnim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni brat, stric in svak Anton Pečnik poštni oficijal dne 20. januarja 1926 v zdravilišču na Golniku preminul. — Pogreb se bo vršil dne 21. januarja ob 9 dopoldne na pokopališče Križe. — Priporočamo ga vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. Zagorje - Struge, 21. januarja 1926. Stanko, Jože, Lojze, braije — in sorodniki. Naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat in svak dr. Ljudevit Peric nas je v četrtek dne 21. januarja ob desetih dopoldne v 42. letu svojega, delu in splošnemu blagru posvečenega življenja, za vedno ostavil v žalosti in neutolažni tugi. — Pogreb bo v soboto, dne 23. januarja 1926 ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva eesta št. 16, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo čitala v cerkvi Marijinega Oznanjenja, V Ljubljani, dne 21. januarja 1926. CIRILA PERIČ roj. GOLIA v svojem in v imenu vseh sorodnikov. ■ V^ti " .,'a««''*-: •'..' v;«.- '" • ' ■•/•««♦/:»- Ot*->. ■•* '-.V-,-Kv..* . • -J * •. • '* - v«;' 1' , .' ' • V ' '• '-V»4» Naprodaj je HIŠA z vrtom, njivo ter kozolcem, v bliž. Vrhnike, ob glav. cesti. Naslov pove uprava lista pod št. 436. Kapitalisti — pozor 1 Kdor hoče začeli industrijo z najboljšim žganim apnom in pa z izdelovanjem gramoza za ceste in železnico (svet leži tik železn. proge, kjer sc lahko napravi industrijski tir). Gradiva na razpolago več kot dovolj. Interesent naj se obrne na Dragotina KOROŠEC, Rečica ob Paki. 318 Odda se takoj v najem v novozgrajeni cnonadstropr.i hiši, cirka 12 km od Ljubljane, v prometnem kraju, več lepih prostorov, primerni za trgovino ali obrt, In več stanovanj. - Poizvc sc v upravi lista pod it. 445 PERJE! kokošje, purje, račje, gosje in gosji PUH, j prodaja in razpošilja1; po najnižji ceni E. VAJDA Cakovec, Medjimurje ■ Množina bo precej velika, vendar ne bo presegla mase od m3 10.000, — Točna množina se bo določila šele oblastveno. — Ponudbe naj se pošilja v zaprti kuverti do najkasneje 30. januarja 1926, koje naj vsebujejo: 1) da je kupec za celo množino, ki bo določena. 2) ceno za m3 bodisi na vse, ali za poedine debe-lostne razrede. 3) plačilni obroki, garancije, eventuelno predplačila. 4) Izjava, da so mu znane uzance, s kojimi gozdarsko osobje imenovane uprave izroča les ter da se z istimi strinja in da se bo točno držal navodil in predpisov gozdarskih organov glede načina sečnje. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naša preljubljena hčerka, gospodična Efči Kavčič danes, v četrtek, ob 8. uri po dolgotrajni mučni bolezni, previdena s sv zakramenti, v cvetu mladosti komaj 18 let, mirno izdihnila v Bogu svojo blago dušo. — Pogreb nepozabljcnc se bo vršil v soboto 23. januarja t. I. ob 15 poooldne iz hiše žalosti, Kejžnrjeva ulica 1, na mestno pokopališče Pobrežje. Sv mala zadušnica sc bo darovala v ponedeljek, 25. januarja t. 1. ob pol 9 v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Vzornemu otroku ohranimo blag spomin. Maribor, dne 21. januarja 1926, Žalujoča družina ANTON KAVČIČ. »KLUB BIVŠIH OBČINSKIH SVETNIKOV SLS« naznanja žalostno vest, da se je preselil v večnost gospod dr. Ljudevit Perič bivši ljubljanski mestni župan itd. Pogreb pokojnika bo v soboto 23. t. m. ob pol 4 popoldne z Miklošičeve ceste št. 16 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnega ljubljanskega župana ohranimo v najlepšem spominu, njegova dela ostanejo vpisana v analih našega mesta v trajno pobudo pokojnikovim naslednikom in vsemu delovnemu ljudstvu. V Ljubljani, dne 21. januarja 1926. MESTNA OBČINA LJUBLJANA sporoča pretužno vest, da je danes preminul gospod dr. Ljudevit Perič advokat v Ljubljani kateri je bil med leti 1921. in 1924. dvakrat ljubljanski mestni župan in je blagru naše občine posvečal vse svoje mlade sile. Pogreb bo v soboto dne 23. januarja 1926 ob pol 4 popoldne iz stanovanja, Miklošičeva cesta št. 16. Preblagi pokojnik ostaja našemu mestu v najčastnejšem spominu! V Ljubljani, dne 21. januarja 1926. llPPlii mnriiiTV'\ Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Če& Izdajatelj: dr. Fr. Kulovee, Urednik: Frane Tersetflav,