LUBLANSKE O ¥ I Z jann. fridr. egerja. Sfgda 7. d. » $1 J&fc.lj, Sufhza 179g Nro. 19, Dunej i/. Svizhanav Ovitli Žefar je pei*volil, de tofkanfki Konsul Tomasirii fine en theater na fvojo toko V* Terfti isidat. Eni gofpodje v' Gallizii fo dobrovolne darove sa vojfko poflali, to je dva fto fturjeneh frajz, nekaj ufinja^ inu trinajft lgpih kojn, Franzia. tJeslieian Garat je sa poflanika fhei v' Nea-jiel; Trouve k' zisalpinfki republiki, inu Gin«* guene v'Turin< Vishar- Visharji fo v'Shvajz povedali, sakaj fovoj-fko poflali. Franzia je porok poftala v'l§ti 1565, sa medne pravize Vatlendarjov, fedaj jim >hvaj-Zarji ftare pravize kratio, torej fo Visharji vka-Sali divisionu generala Mafsena, de imajo dohiu gredozh s* potjo v'Shvajz ftopit, inu Shvaizarje permorat, de nebodo Vatlendarfkem pravizam file dglali. Shvajzarji kantona Bern fo fe super-ftavili, dva franzoska lmsarja vmorili, katera fta eniga na pogovor poflaniga offizirja fprcmlala, franzoski offizir je komaj vfhel.* Vatlendarji fo franzosam pomagali, inu fe zhes Bern vsdignili. Timzhafi fo fe ngkaj rezhi prebernile, Bernani inu Shvajz fe bodo s'lgpo vdali, inu kashe, de fiebode vojfke treba. Zisalpinzi pofhlejo franzosam na pnmozh en regiment fvojih husarjov super Anglese Visharji fo per Petim fto naprofili perpufhenje, de bodo fmeli v' Franzio priditi; sakaj poftava pro povg, de fkusi franzio nelmjjo ptuji foldatje hoditi. Visharji fo vfe deshelne rajtenge od defe-tih l?t pregledali, inu najdeli, kaj fo deshelaki na davkih fhe dolshni; al oni fe pertoshio de po fedajneh no veh poftavah je tefhko ludi terjat, j-nu h'plazhilu pergnat. Ludje nizh prav inu sV^-fto neplazhujejo na urbar, dazov nedajejo, ze-Ste inu tabak nifo obloshene s'davkam; s'eno belgdo, gofpodarftvo fhe nizh kaj prav negrg-de^ Same tri okrajne fo vfe davke plazhale, druge ge fo na ftarim dolgi fto mu defgt millionoV dol* shne; lanfko lgto ni plazhano. Al grg prav, de farni foldatje fvojo dolshnoft dopolnio , vfi drugi franzosi fo neboglivi? Al kra^t inu mgftnati nifta dcsheli nizh dolshna? Zhe nebode druga, bomo drugazhi pgti sazhgli, inu ludi drugo pe-fem uzhili. Vo fkni miaifter perporozha generalam, foldate vadit, de bodo pridni republikanzi, rekozh: fedaj je mir na fuhim fturjen, Franzia fe nima vezh fovrashnikov od svunaj bati; al snotrajnih puntarjov ie dofti, katgri povfod raspor inu ne-pokoj fejejo Podvuzhite foldate, de bodo mirnif pokorni inu republiki sv^fti. Katgri general bo f oje foldate narbol per dobrim ferzi ohranil, taiftim bodo visharji narvezh saupali. Anglia. Bogato obloshene barke fo perfhle drugi danSvizhana is jutrove Indie inu isKilaja (Chi- na.) Kar narbol morejo, obftavlajo morfke brg* gove , pofhilajo foldate , inu v' shold lovg ; de fe bomo franzosam branili. Feldmarfliall Vajvod York na vfe kraje povela daje, kašo fe imajo na bran perpravlati. Kral je osnanil, de flghernimu je perpufhe-no kupzhovat notri do Nofa dobriga Upanja na tiin kraji; unira kraji pruti Indii pa lmg lama indir Indlfka kompania; to je taifti kupzi v'Anglii^ katgri fo v' tovarfhii jutrove Indie, inu od tiga pofgbej davk plazhujejo. Ngkaj dobrotlivih ludi fo fklad naredili, de puftg uzhiti take otroke, katgri nimajo zhafa ob d?lovnikih v' fhole hoditi. Oni fo uzhenike inu fhole perpravili, de otrozi ob nedelah nauk do. bg.' Otrozi doma zgl teden dglat pomagajo, vun-der fe saftojn inu lahko pifati inu brati nauzhg. Sedaj je zhes 73. tavshent otrok. Dobrotniki fo shg fto tavshent plateltofov rasdelili, inu med otroke dali 2? tavshent bukv noviga Teftamen-ta inu fhgft tavshent fvgtih Pifmov. Bdtavia, Sbiralifhe je dalo povele na vfe ludi po Ba^ tavii, de imajo Petire Visharje bogat, inu pod ojftrim pokorjenjam republiko terditi. Unajni poflaniki fo nove prenargdbe sa prav fposnali tudi hollendarfke deshele Geldria; Greninga, Oberyfsel, inu Frisia fo fe s'dobrim podvergie. Sama Seelandia fe je branila , inu rekla: dokler ludftvo nepervoli, nemorejo pokorfhine oblubi-{i. Visharji fo jeli s' hudim shugati; tedaj fo fe vdale Zeelandia inu batavfka Brabantia. Mojhkovia. Zar je napravil eno kafso v* Petergradi, is katgre potrgbni denarje na pofodo dobojo pruti snajnfhi zinsham, kakor ib oherniki od ludi jem- lejo. Jejo. Ta nargdba je sato od Zefarja fturjcna, de oherniki nebodo mogli revne ludi tako nevfmi-Jeno drgti, kaicor do fedaj. Turzhia Po pifmih is Konftantinopla 10« dan Profenza mifli Turfhki Zar veliko mozh superpoftavit Pafhavand Oglu. Defet tav$hent Janizharjov mu je she napruti fhlo; v'Asio fo fhli fante v'shold naberat, de le bode ena ftrafhna armada na noge poftavija. Ludem bodo osnanili, de Mahometova vera je vnevarnofti, zhe fe rsevsdignejo zhes tiga puntarfkiga Pafha, katgri vfe satrgti shuga, Shvajz, Shvajzarji fo franzoskimu poflaniku povg» dali, de fe ozhejo s' lgpo poglihati. Na Vishar* fbvo v' Pariš fo poflali nasnanje , dc shgle gliha-ti, inu eno dobro saftopnoft narediti. Vender franzosov nepuftg v' fvoje deshele , ampak mif-lio rajfhi vfo kri do sadne kaple preliti, kakor franzose notri fpuftiti. Svojim regimentam fo fhvajzarji sapovedali, ne nasaj odjenat, dokler fe franzosi od meje prozh nepotggnejo. Vfi kantoni fo perpravili foldate , kakor hitro fo safli^ fhali, de franzosi na fovrashno visho ravnajo. Oblaftniki kantona Zurih fo tretji dan Svi-zhana osnanili, de franzosi fo defgt tavshent mosh rnosh poft vili fedem ur dalezh od mefta Bern; inu foxrekli: pomiflite, de ite fhvajzarji; var-vajte delesh, katgriga fte od ozhakov prejgli i nesaframujte vafho domovino ! branite fe, kakor vredni finovi nekidanih kerpkih ozhgtovi Lublana Povele je perfhlo od dvorniga vojfkniga. fveta na vfe regimente, vfe batallione vkup po-klizat, kar ih lemterkje raskroplenih les.hi, de bodo zgli regimenti fkupaj dali Satorej pojde Turnov Oberftbatallion is Dalmazie v Vide m ; inu perhodne dni bomo vidili dofti foldatov na zgftah ene fem ene kje marfhirat. Po pifmih is Parisa je fhel general Bona-parte na morfki brgg pregledovat f^ldate inu per-pravo zhesAnglese. On nepojde v1 Raftadt, mir le bo bres njega v'kratkim nargdil; N$.mzi bo-« do mogli odjgnat, ako fe nezhejo fppt bojovaU Sheft tgdnov bo imel Bonaparte opravit s'preglg-danjam; tudi drugi divisionfki generali fo fhli perprave fpregledat. Is Rima je flifhat, de fo franzosi novo mg~ ftno inu deshelno gofpofko poftavili; Papefh i-ma upanje, vfe poglihat, zhe bo mogozhe; zhe pa ne, bodo franzosi inu Pvimzi mogli njega po-fhteno prefkerbgti. Franzosi fo v' Rimu osna« nili, de vgra oftane per ftarim inu po navadi; Papesh ima duhovne opravila inu duhovno oblaft naprej pelati, kakor do fedaj.j Povpdanje od JloVgnfkigajesikti. Kdo inu kdaj je glagolitfke zherke sna}* del, fe na tanko nevg. Modri moshje fo tg mif-li, de per eni glihi pred trinajft fto lgtmi fo bile snane, to je okoli pgtiga fUlgtja pro Kri-ftufovim rojftvi; sakaj zhes fto Igt po tim fo fe Hravatje savgsali, de nezhejo super kriftjane voj-fko pelat, inu fo Rimfkimu Papeshu s'laftno roko pifano oblubo v' roke podali. Okol devetiga ftoletja kerfhanfhiga fhtevi-Ja fo miffionarji flovgnze k' vgri preobrazhali * fo pifanje inu branje bol vterdili, inu flovenf-ki jesik perpraven dglali sa duhovfke bukve. Ob tim zhafi je bilo preftavleno fveto Pif-mo v' flovenji jesik, kakor ga fhe fedaj imamo v' Lublani v' fhofifkim bukvifhi, natifneniga na Mofhkovitarfkim v'mgfti Oftrog v' lf ti 15^1, s* 2irilfkemi zherkani, m Slafti fi je persadel vgro inu jesik pogrneš rati en grekifki mafhnik Konftantin, kateriga fo kriftiani Zirillus imenovali. Od tiga Zirilla fo zirilfke zherke, katere fo po zeli Mofhkovii fhe danafhni dan v'navadi. Ra/ladt. Franzosi fo Ngmzam na njih sadn»zh popi-fane befede odgovorli: Nemzi fo vojfko perzhg-li, ne mi franzosi, kgr N^mzi fo franzoske po-btgnenze gori vsgli, jim oroshje puftili, inu ne-branili, fe zhes naf bojovat. Franzos je ze 2e profil, de jih imajo raskropiti, franzos je jgl na ngmfhkim te pobegnenze popadat; inu Ngm-zi nifo teli nafhih fovrashnikov is fvojeh deshcl isgnat, temuzh fo nam vojfko napovedali. Dalaj, mi nilmo s'Zefarjam v'K.ampo Formido sgli-hali, sa ngmfhko Zefarftvo per fvoji poprejfhni ze-lofti. A