macijo planinstva v zavesti članov in nečla­ nov. Kot sem dejal že uvodoma, se mi zdi ta naloga osnova in sploh edina utemeljitev za obstoj slehernega planinskega društva. Gospo­ dar ske in organizacijske naloge so sicer zelo važne, vendar jih moramo slejkoprej pojmo­ vati le kot p o g o j za delo, ne pa kot c i l j delovanja društva. :Zelim, da bi nocojšnja raz­ prava krenila v to smer. Da bi še sam pripomogel le temu, dajem tudi nekaj konkretnih predlogov za bodoče delo društva: Propagandni odsek naj si prizadeva, da zbere okrog sebe več sodelavcev iz vrst vidnejših javnih, kulturnih in prosvetnih delavcev, so­ ciologov in publicistov - planincev, ki naj pokrenejo obravnavo kultur no-idejnih vpra­ šanj planinstva in naj zagotove tudi ustrezno publiciteto teh vprašanj v javnih sredstvih ob­ veščanja, idejnih predavanjih, razpisih šolskih nalog za mladino ipd. Odsek za varstvo narave naj vzpostavi kon­ takt z organi in strokovnimi krogi, ki prav sedaj pripravljajo nekaj pomembnejših pred­ pisov o zaščiti pokrajine, ter naj si prizadeva, da zavzame upravni odbor društva jasna sta­ lišča do posameznih konkretnih vprašanj s tega področja ter jih j avno objavi. Mladinski odsek naj se otrese nekaterih klub­ skih prijemov in značilnosti ter naj odpre svoje delo tudi navzven, na šolsko mladino nasploh - z vključitvijo pedagogov, s prire­ janjem j a v n i h mladinskih izletov, preda­ vanj itd. Gospodarski in organizacijski odsek naj vo­ dita tako politiko nagrajevanja in kadrovanja za osebje na postojankah, da bodo vsaj oskrb­ niki tudi aktivni in planinsko razgledani de­ lavci. Sedanji osnutek statuta s svojimi dO'­ ločbami o delitvi dohodka po finančnem pro­ metu postojank se mi zdi v tem pogledu sumljiv. Disciplinsko sodišče društva mora postati or gan, ki ne bo živel le na papirju, ampak ba tudi dosledno sankcioniral neustrezna de­ janja med člani. Izdelati je treba čimprej za­ devni pravilnik, hkrati pa se preko Zveze zavzeti za en-0tno politiko vseh društev glede teh vprašanj. Vzporedno bi bilo treba raz­ misliti tudi o možnosti za neposredno man­ datno ukrepanje oskrbnikov, gorskih stra­ žarjev itd. (Iz diskusije na občnem zboni PD Ljubljana­ matica, 15. aprila 1966.) Kaj je bilo najlepše, najbolj napeto Rado Kočevar Prijatelji in znanci so me večkrat vprašali, kje v gorah je bilo najlepše, najbolj zanimivo, najbolj napeto? Priznam, da sem vedno v za­ dregi, ker nisem na taka vprašanja priprav­ ljen, pa tudi preveč je vsakovrstnih spominov, da bi odgovoril in vprašanju ustregel. Nekoč napeti trenutki v gorah počasi odhajajo v pozabo. Zato bom skušal nekaj teh spominov znova zajeti in obuditi. Alpinizem v prvih desetih povojnih letih se v marsičem loči od današnjega. Menim pa, da nova generacija nima dosti manjših težav, saj stoji pred problemi, ki jih mi takrat nismo poznali. Naša generacija se je spoprijela s težavami, ki so jih v ostalih alpskih deželah odpravili že pred vojno. Razlika je bila v tem, da je bila naša generacija materialno in teh­ nično na slabšem. Imeli pa smo izredno voljo in zalet. P rav zaradi tega so »padale« stene in za predvojno generacijo nedosegljive smeri. Medtem ko smo v letu 1947 »bliskovito« po­ novili najtežje predvojne smeri, je bil v letu 1948 prebit »zvočni« zid. Tako sm o že maja meseca nedeljo za nedeljo prihajali v Tamar. Toda le slabo vreme nas je zadrževalo. Raz Jalovca je bil zdaj le še vprašanje časa, ozi­ roma lepih nedelj. Ko smo potem stali na vrhu tistega zloglasnega previsa, smo doumeli, da zmoremo tudi več. Tisto leto smo veliko ple­ zali. Oprema je bila za današnje čase kaj borna. Klobučevino na copate smo običajno lepili kar sami. Domača konopljena vrv je za suho vreme še nekako zadostovala, gorje pa, če te je dobil dež! Glede prehrane je bilo še slabše, kajti UNRRA pakete si dobil le na tečajih. Le ti so bili ravno zaradi te bonitete dostikrat prav dobro obiskani. Kolo je bilo takrat hvalevredno prometno sredstvo. Nešte­ tokrat smo se z njim vozili v Kamniško Bi­ strico ali celo v Vrata in na Vršič. Avgusta 499 leta 1948 sem v družbi Janeza Freliha iz Je­ senic preplezal slovito Aschenbrennerjevo smer v severni steni Travnika. To je bila prva ponovitev te smeri. Zanjo sem se temeljito pripravljal vse leto. Ker sva pozno vstopila in ker so naju iznenadile težave v steni, sva s prijateljem izstopila šele tt·etji dan zjutraj. Glavno načelo mi je vedno bilo: Najprej pra­ vilno varnvanje, potem ostalo. Tako je dosti­ krat tekel čas v »prazno«. Za to mi ni bilo nikoli žal. V steni Travnika sem morda stal na robu skrajnih možnosti. Ce bi bilo malce težje, bi verjetno ne zmogel več. V bivaku med kaminom in orlovim stojiščem sem prvič v življenju videl, da je povratek morda komaj mogoč. Pot je držala samo navzgor. Zavedel sem se tudi, da bi morda ostala za vedno v steni, če bi obnemogla. Takrat pri nas tako težavnih smeri še niso plezali in eventualna pomoč GRS bi najbrž prišla prepozno. Povrhu vsega naju je dajala še neznanska žeja. Imela sva tudi smolo. Ušlo nama je precej klinov in tik pod strehami nad lusko tudi eno kladivo. še danes ne morem pozabiti, kako sva z Ja­ nezom kot največjo slast sesala vlažni in ze­ leni mah v drugem bivaku. Da sem prišel do votline, sem moral nekaj klinov zabiti kar s skalo, ki sem jo mimogrede odlomil. Cenjeni bralci naj mi oproste, če sem bil včasih pri opisih preveč suhoparen. V zaletu tedanjega plezalstva so se pač bolj beležili tehnični opisi kakor globlja notranja doživetja. Vzpon v severni steni Travnika zame ni po­ menil le velike tehnične zmage. Pomenil mi je mnogo več. Spoznal sem pri tem marsikaj, predvsem pa skrajne meje svojih zmogljivosti. Tega spoznanja sem se potem tudi držal. Res je, plezal sem še težavnejše smeli, predvsem prvenstvene. Toda pli tem je bil moj partner tehnično enak ali pa celo boljši. Sam pa sem svoja dognanja, pridobljena z dolgotrajno prakso, z nasveti in varovanjem prenašal na svoje soplezalce. Med imenitna doživetja sodita poleg ostalih tudi Dedec nad Korošico in pozneje štajerska Rinka. V severni steni Dedca v centralni smeri je Cie čudovito rešil problem črne stene, kjer sva le za las ušla smrti. Cie je premagal 20- metrsko steno v prostem plezanju in sicer prav na koncu svojih moči. Njegov padec bi takrat pomenil katastrofo. V naslednjem raz­ težaju se je iudi to zgodilo. Toda dober klin in dobro stojišče sta ob moji budnosti rešila situacijo_ Bila sva na koncu svojih moči. Re­ šila sva problem smeri, toda naslednjega dne 500 nisva mogla samostojno izplezati; problem sem dokončal pozneje. Stena Dedca je pome­ nila višek mojega razvoja in morda tudi mojih sovrstnikov. Te meje življenja in smrti pa sem se zavedel mnogo pozneje. To je bil eden redkih vzponov z izrazitim tveganjem. Bila sva s1·edi stene, ko sva to spoznala in ko se vrniti ni bilo več mogoče. Ce bi bilo drugače, vzpona ne bi tvegala. Tiste čase smo mnogo plezali pozimi. Morda mnogo več, kot si to predstavljajo današnji plezalci. Bivaki v mrzlih zimskih nočeh so bili na dnevnem redu. Oprema je bila borna. Bi­ vaka v Jugovem stebru v triglavski steni ne bom pozabil nikoli. Alpinist ve, kako je feb­ ruarja v gorah. Toda z Zupanom sva najprej ves dan čistila pršič in se dvignila nad naj­ težji del. Celo noč sva d1·getala in drgnila drug drugega. Bilo je 12 stopinj pod ničlo. Midva brez vsega! Naslednjo noč v koči na Doliču je bilo bolje, pokrila sva se vsaj s tr­ dimi žimnicami. In takih vzponov je bilo več. Zdi se mi, da zimski alpinizem zastaja. Morda novi rod ne pozna našega »garanja« ali pa je zimski alpinizem zgrešen pojav? Menim, da je za vzpone v Himalaji in drugih gorstvih le to najboljša šola. Nam te možnosti niso bile dane. Glej kakorkoli, takrat materialnih po­ gojev ni bilo. Bodoči kandidati himalajskih sten bi verjetno nabrali največ izkušenj in kar je potrebno ravno v zasneženih strminah naše t riglavske stene. Spominjam se prijate­ ljev, ki so po treh bivakih prišli iz stene. Se­ veda pa je zimski alpinizem več kot garanje in svojih zimskih vzponov ne morem z ni­ čimer primerjati. Tukaj ni bilo časa za ob­ čudovanje lepe gorske narave. Običajno sta bila dva dneva vsa do kraja napeta in spro­ stitev je prišla šele naslednjega dne po srečno končani turi. Med lepa doživetja v gorah pa moram vse­ kakor uvrstiti čudovite smučarske pohode v Triglavskem pogorju. žal pri nas visokogorske ture niso tako množične kot »mehanizirana« smučišča naših novih turističnih središč. Med množico teh pohodov pa je skoraj pozabljeno križarjenje od Mozirskih planin, preko Raduhe in Korošice. S pokojnim prijateljem Vladom Fajgljem sem preživel teden dni v snežnem metežu dolge ture na smučeh. Vlak sva zapu­ stila v Šmartnem ob Paki in znova \'stopila v Kamniku. Vmes sva s smučmi dosegla Ra­ duho in smuči pustila le 100 metrov pod vrhom Ojstrice. Do Raduhe naju je spremljal snežni metež in le s pomočjo karte in busole sva do- segla kočo. 'vmes sva bivakirala sredi stoletnih smrek kar na prostem. Eskimski iglu sva na­ pravila tudi na vrhu Raduhe, nepozaben raz­ gled sva imela od tam! Se danes ne morem pozabiti tega prijetnega tovariša, ki je obenem tudi znanstveno poznal ta svet. Leta 1950 sem prvič obiskal avstrijske Alpe. Toda še isto leto sem se odpravil na Mont Blanc. Res je, da sem ga pozneje dosegel po mnogo težavnejši smeri, za menoj so pozneje ostale mnoge težke smeri v Zapadnih in Vzhodnih Alpah, toda prvo srečanje z Mont Blancom je bilo najlepše, pa čeprav po smeri Jacquesa Balmata. Na vrh sem prišel popol­ noma sam. Za vseh enast dni potovanja preko Avstrije, Švice in Vzhodne Francije sem imel na razpolago le deset dola1·jev. Edino vožnja je bila plačana. Z voljo se vse doseže. Seveda sem v Chamonixu prenočil kar na postaji in tik pod vrhom Mont Blanca v bivaku Vallot. Devet let pozneje, ko sem preplezal južno steno Aiguille du Geant, sem se peljal s kabino na Midi in prenočeval v hotelu Torino. Tak je pač razvoj. Kje je bilo najlepše, najbolj napeto? Se vedno sem v zadregi; začel bi naštevati nova in nova doživetja svojih gorskih srečanj, pa bi težko prišel do konca. V kraljestvu bele gore Stane Belak Kot presfreljena se usedeva ob šotoru v pri­ jetno macesnovo senco in precej časa mine, da si toliko oddahneva, da snameva nahrbt­ nika. Neznanske količine limonade in drugih mogočih in nemogočih tekočin uničiva, preden sva spet godna za normalno registracijo do­ godkov okoli sebe. Lepo naju je zdelala stena Aig. du Midi, in vsi tisoči razpok, serakov in ledeniških potokov, ki sva jih morala presko­ čiti ob sestopu. Zadovoljstvo, da je v nahrbt­ niku spet lepa tura, kar nekako zvodeni vse težave in reve, ki srno jih prebijali tiste ne­ skončne nočne ure, ko smo drgetali na ozki polički in nas je ponosna gora dobesedno mrc­ varila. Tine in Boris se odpravljata v »Bonattija« in deležna sta brez števila vzpodbudnih vzklikov in želja. Malo jih je, ki ne bi poznali ponos­ nega obeliska onstran Mer de Glace, ki vsako jutro kot mogočen p1·st strmi kvišku in nam ves škrlatno rdeč naznanja večer. Se dolgo stnnimo za njima, ko izgineta v množici na Montenverški postaji. »Pa srečno, prijatelja!« Prekrasen dan se nagiba k večeru in zdi se mi kot posmeh vsem tistim dnem, ko nas je pralo in prepihavalo na turah. V utrujene ude se spet vrača moč in pod večer pospravljamo ►►ciganski tabor«, ki smo ga čez dan uprizorili okoli šotorov, ki drug drugemu konkurirajo • s svojevrstno dekorirano okolico. Vreme, ki se je tako nenadoma izboljšalo, spremeni naše načrte. Vsi ostali so si že določili jutrišnji dnevni red, le midva sva še preveč »povožena«, da bi že jutri nameravala kaj resnega. Z mra­ kom zlezeva v šotorček in prepevanje ob ta­ bornem ognju, ki ga tu gori predstavlja na­ vadni butanski gorilnik, zamira v naraščajo­ čih sunkih večernega vetra. Mt. Blanc Prekrasno jutro zaleživa v pozno dopoldne. Ko zlezeva iz šotora, velja pn-i pogled Dn.iju, kjer se ta čas Boris in Tine že dajeta s skalo in ledom v vstopnem kuloarju. Malo Borotovo kukalo sicer precej približa steno, venda1· v pečeh in zajedah ne odkrijeva nikogar. Pre­ ostanek dopoldneva preživlja naša druščina v pripravah na tw·o in postopanju nekaterih, ki zaključujejo svoj obisk na Montenversu. Niti ne opazimo, ko si bela konica Aig. Verte na­ dene pokrivalo v obliki značilnega letečega oblaka, ki menda zanesljivo naznanja slabo vreme. Po kosilu je nebo spet čisto. Pregle­ dujemo še zadnje malenkosti pred odhodom. Romi in Janez pa nama, čepeč vsak na svoji skali, pridno delita ►►očetovske« napotke in nasvete. Zdita se mi kot dve kavki, ki sta si našli primerno zabavo. Končno je vse nared in s »kredencami« na ramah se odpravimo vsi trije proti Plan des Aiguilles. še preden smo na cilju, spoznamo nezmotljivo grožnjo Aig. Verte. Rahel dežek se ponuja in temni oblaki zakrivajo Chamoniške igle. Danes se gremo gospode: z žičnico na Aig. du Midi je za naju pravi luksus. Na besede, da smo slovenski vodniki, se vratar na žičnici le hahlja. Tako pade v vodo še poslednja možnost za popust. 501