Subacription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER IN Izbija V sak dan raaan aobot, nedelj in praznikov. j^ued daily except Saturdaya, Siinday» and Holidajra. YEAR XXXV. Cena lista je $0.00 NOVO IZKRCANJE ZAVEZNIKOV V ITALIJI Nemci beže pred ameriško armado v doline ob reki Calore. Planjave med Neaplom in Rimom postanejo pozorišče glavnih bitk mec zavezniško in nacijsko silo. Nacijska oporišča v Franciji, Holandiji in Belgiji bombardirana.—Moskva naznanila prebitje nemike bojne črte v Beli Rusiji.—Uspesne operacije proti Japoncem na Novi Gvineji prosveta GLASILO SLOVENSKE ff ARO DNE PODPORNE JEDNOTE " '^o.TZZČZč;*: S S^rnff CHICAGO IS. ILU TOREK. S. OKTOBRA (OCTOBER S). 1149 Acceptance for maiUng at »pecial rate otj>ostage provided for jn »ectlon 1103, Act of Oct S, 1917. authorlzed on Juna 4. 1818. Uredniški in uprsvniškl prostori: >007 South Lawndale Ava. Office of Publlcatlon: 1 2887 South Lawndale Ava. Telephone, Rockwell 4004 Zavezniški atan v Afriki. 4. kt—Čete angleške osme armade so se izkrcale v Termoliju, 135 milj severnovzhodno od Rima na vzhodnem obrežju Italije, tjer so zasedle šestnajst milj široko ozemlje; :th kraj leži okrog 50 milj severno od Foggije. Istočasno so čete ameriške pete armade prodrle skozi naravno črto nemške obrambe ob reki Calore, severno od Neapla in pet milj leverno od Beneventa. Nemška armada, ki uhaja severno od Neapla ob morju, je v nevarnosti, da ji pridejo Američani za hrbet. Zavezniški stan v Alžlru, 4. okt. — Oddelki pete ameriške armade, kateri poveljuje general Mark W. Clark, prodirajo naprej proti Riniu in drobe odpor nemške oborožene sile. Pričakuje se, da se bo slednja ustavila v dolini ob reki Calore, ki se izteka v reko Volturno, in ikušala ustaviti prodiranje a-meriške armade. Odpor sovražnika je bil zdrobljen pod udarci ameriške armade v avellinskem sektorju, se glasi uradni komunike. Enote te armade in oddelki osme brit-ske armade so okupirali Bene-vento, Frigento, Vallato, Mon-teleono, Biccari, Orsaro, Savig-nano, Torremaggiore. Lucerp, Bisaccio, Aprlceno, Grotmani rado in Lesino. Vse kaže, da bodo planjave med Neaplom in Rimom postale pozorišče glavnih bitk med zavezniki in Nemci. Poročila trdijo, da deževje ovira vojne operacije na kopnem in v zra- koračile reko Prorjjo. Čez tri tisoč Nemcev je padlo v bitki Rusi v enem sektorju. Komunike, objavljen danes zjutraj, trdi, da so Rusi okupirali nadaljnjih 70 vasi in našel bin v prodiranju prpti Mogile-vu in Gomelu. Mogilev in Or-ša, 50 milj severno, sta bila tarča bombardiranja iz zraka. Nem ška posadka v Gomelu je deloma obkrožena in v nevarnosti uničenja. ~ Kampanja na Kavkazu je prišla v zadnjo fazo. Nemško poveljstvo je priznalo izgubo Ta manskega polotoka, zadnjega o-zemlja ob Kerčevskem zalivu na vzhodni strani Krima. Moskva je prej poročala o zdrobi tvi nemškega odpora. • Osvoboditev Kavkaza in ruski napadi na nemške pozicije pri Zaporožju kažejo, da bo na cijska sila na Krimu kmalu uničena. ku Kairo, Egipt 4. okt.—Nemška fomorska in letalska sila je na padla zavezniške pozicije na o-Jj»ka Kosu na Egejskem morju. Ta otok je drugi največji v Do-dekaneški grupi. Uradni komunike trdi, da je bil napad odbit. Otok Kos in druge otoke v o-»enjeni grupi so zasedle britske «« Koliko vojakov ae nahaja »a otokih, ni znano, toda komu-r*e oglaša, da bodo lahko od-[Wjali napade aovražnlka. Na «°ku Kosu, ki so ga britake če-» okupirale 22. septembra, so vojaška letališča. Nacijski napad je dokaz, da !*Wo Nemci napeli vse sile, da trgajo otoka Kos in Leros iz rok. Britski padalci in drž« tudi grški otok Samos. sto milj južno od Kr«ta. grški otok, ki *mških rokah. London. 4. oktobra.—Angleški rrr'bn'ki «> danes spet odleteli proti mčiji, toda tarče bom-®afdiranja iz zraka niao orne-v izročilu, Prebivalci v na juznovzhodnem an-M>režju m izjavll. da " V,'H. večje formacije bomb-'*"v "" onih, ki so zadnjo ao- jj*' 'metale 500 ton bomb na t ' r°J,tno "»Ho nacij- *'v«tranke. ku^uL" letalci pre- ^Uhkavski preliv in metali Kosa je v na F5. a bor *&» kli! nacijska oporišča v Holandiji in Belgiji. b »o bila letališča, to-'"ktrične centrale v spopadu a sovražili 24 nemških boj- HM ^t—Radi jako po-«' M'*kve pravi, da ao ao-,7 *0,f** prebile nemško v Hell Rusiji, 2* milj •d M "g i leva, in pre- Zavesnlškl atan na Pacifiku« 4. okt. — General Douglaa MacArthur je orisal zavezniške'vojne operacije proti Japoncem na Novi Gvineji in izjavil, da okupacija; Finschhafena, japonske momarične in letalske baze, je zdrobila odpor sovražnika ria vsem obrežju do Madanga. ?a veznifeka sila zdaj drži vse o-brežje ob Huonskem zalivu in Japonci so se morali pod priti skom te sile umakniti do baz na severnem obrežju Nove Gvineje. Finschhafen so okupirale av-atralake čete zadnjo aoboto po zdrobitvi japonakega odpora. Japonci ao bili v zaključni fazi operacij potisnjeni proti morju in uničeni. Goebbels grozi "strahopetcem" Minister napovedal poostritev bombnih napadov London. 4, okt.—Minister nacijske propagande Joseph Goebbels je zapretil, "da bo odseka glavo slehernemu Nemcu, ki b z nelojalnostjo in strahopetatvom oviral vojne napore," zaeno pa je opozoril ljudstvo, da se mora pripraviti na poostritev zavezniških bombnih napadov. Goebbels je izrekel grožnjo.v svojem govoru v Športni palači. "Ako je med nami kdo, ki bi izdajatvom ali nezvestobo napram naši skupni stvari zadal nemški armadi sunek v hrbet, mu bomo v imenu ljudstva odsekali glavo," je dejal. "Glave bodo odsekane tudi onim, ki skušajo omajati vero v našo zmago in ogražajo obstoj in bodočnoat dežele." Izgleda, da je Goebbels sku šal z grožnjami in svarilom uve-riti ljudatvo, da je položaj Nemčije trden in zmaga nemškega orožja gotova in to kljub udarcem, ki jih nacijske legije dobi vajo v Rusiji in Italiji. On je poudarjal, da ljudstvo riskira poraz v vojni, če ne bo povečalo napore in doprinašajo žrtve brez godrnjanja. Goebbels je skušal tudi zagotoviti ljudstvo, "da je nemška oborožena aila dovolj močna za držanje ruskih armad daleč proč od naše meje." Nepokoj in nemiri o Argentini Stavke zajele industrijska središča Montevldeo, Urugvaj. 4. okt. — Poročila, ki prihajajo sem iz Buenos Airesa kljub ostri argen-tinski cenzuri, govore o nepokoj u, nemirih in stavkah v Argentini. Administracija generala Ramireza je prepovedala argentinskim listom objavljanje Vesti o stavkah, ki so v teku v industrijskih središčih, dopisni-ki ameriških in drugih časniških agentur pa so bili instruirani, da jih morajo zamolčatl v poročilih. Kljub strogi cenzuri prihajajo vesti, da ao voditelji delavcev opozorili vlado, da so sedanje stavke le uvod v večje, svarilo, da se ne strinjajo z načeli ln metodami militaristične vlade. Središče stavk je distrikt A-vellanada ob i*eki Plati, ki meji na Buenos Aires. Sodi se, da je čez 30,000 delavcev zavojevanih stavkah v tem distriktu. Prizadete so najbolj klavnice in izgleda, da se bo nadaljnjih 80,-000 delavcev pridružilo stav-kar jem Nasprotniki Ramirezove administracije razpečaVajo letake v delavskih distriktih s pozivi na vlado, naj Ukoj proglasi solidarnost z Združenimi narodi in pretrga odnošaje * Nemčijo in Japonsko Dalje zahtevajo takojšnjo osvoboditev političnih jetnikov, ustavitev peraekucij, svobodo tiska, govora In zborovanja. kak/>r tndi svobodne vo-litve. :____________ Danski Udje dobili zavatja na Švedskem Stockholm, Švedska, 4. okt.— banald kroja sodijo, da je 500 do m Židov, klso se izognili aretaciji v gonji, katero so vodili ge-stapovci 30. septembra, dobilo zavetje na Švedakem. Nekateri so preplavali vodno ožino med državama. Med begunci, ki so dospeli na Švedsko, je tudi profesor Nlels Bohr, prejemnik Nob-love nagrade. Llat Aftonbladet trdi, da je okrog tisoč beguncev dobilo zavetje na Švedskem. Zasedanje federalnega vrhovnega sodišča VVashington, D. C . 4. okt.— Člani federalnega vrhovnega aodišča ao ae danes sestali v svojem zaaedanju. Pred njimi ao vsžne zadeve, ki Čakajo rešitve. Vloženih je več ato peticij za konvencija ahe- Mmska tajnica riske delav- SKE FEDERACIJE Meany ramkril veliko porast v številu članov POROČILO O POGA-JANJU Z LEVVISOM Boston, M aaa« 4. okt.—Danea se je tu pričela SJ-letna konven cija Ameriške delavske federacije, na katero je^ prišlo čez 600 delegatov, repretentantov unij ADF v Ameriki ln Kanadi. Letno poročilo, kl ga je objavil pred odprtjem konvencije( George Meany, tajnik-blagajnik, razkriva velik napredek v Številu članatva. Unije ADF so imele 31. avguata 5,939,021 članov, naj večje število v zgodovini, kar je poraat 456,440 članov od lanake konvencije, število ne uključuje Članov mednarodne zveze strojnikov, ki ja festopila iz federacije 31. marca tega leta. Poročilo trdi, da Ima ADF poleg 106 mednarodnih unij 1614 krajevnih ln federalnih strokovnih unij in da ja aksekutiva podelila Čarterja čez tristo unijam, ki so bile ustanovljene od zadnje konvencije. Ako bodo de-legatje odobrili peticijo Johna L. Levvisa, predsedniku rudarske unije UMWA glade vrnitve v federacijo, aa bo Itevllo članov povečalo na aedem milijonov. Člani ekaefcutivnega sveta ao sestavili poročilo o pogajanjih Lewisom o prošnji za vrnitev UMWA v federacijo. To bo Masno preseljevanja predloženo prebitemu odboru ukrajinskih kmetov in ta bo odločil o-prošnji. Od delegatov aaviai končna odločitev, alt ae rudarska unija sprejme ali ne. Poročilo ekaekutivnega aveta ne vaebuje priporočil glede akcije, omenja pa napore glede izravnave jurladikcijakih sporov med rudarji ln unijami ADF. Delegate, zbrsne na konvenciji, boata danes pozdravila go-verner Leverctt Saltonstall in bostonski župan. Pozneje bo (ovoril vojni podtajnik Robert 'attereon. Izgleda, da združitve med ADF in Kongresom industrijskih organizacij ne bo. Iz poročila ekaekutive je razvidno, da ata ADF ln CIO še daleč narazen. Voditelji CIO trdijo, da imajo pridružene unije skoro lato šte- apelira na ženske Zamašitev vrzeli v delovni sili Waahlngton D. Cm 4. okt.— Delavska tajnica Francia Perk-ins je apelirala na ženske, naj prevrednotijo avoje delo v luči deklaracije komisije za mobilizacijo in dobavo moštva in prl-apevajo avoj delež k vojnim na porom. Če bodo to storile, bodo zamašile vrzel v delovni aill, kl je naatala zaradi vpoklica moških v vojaško alušbo. "Ženske morajo priznati nuj noat in prijeti za delo, ki ga lah ko opravljajo," se glasi apel. "8 tem bodo podprle ameriška voj na prizadevanja ln pospešila poraz aovražnlka." Delavaka tajnica je rekla, da ima Amerika žensko rezervo 26,-000,000, ki lahko podpre vojne napore, To tvorijo ženske v ata roati 16 do 64 let. Dežela priča kuje od njih, da bodo izpolnile avojo dolžnoat. Holandsha dijakinja umorila policijskega načelnika London, 4. okt.—Radio Berlin je naznanil, da je bila Gertrude Van Ller, 22 let atara dijakinja, aretirana kot morilka polkovnika Gerrita Kerlena, policijakega načelnika v Utrechtu, Holandi-ja. Naznanilo doatavlja, da le dijakinja pfiznala soudeležbo pri umorih drugih nacijev in da je imela tri revolverje, ko jo ja policija aretirala. Dalmatinsko obrežje pod kontrolo gerilcev Domače vesti Zakasnela veat la Saa Franciaca Chicago, Ul.—Frank Sernel, ki biva na naalovu 535 N. Wood at., je prejel piamo is Spokana, VVaah., katero ga obvešča, da je 15. avguata t. 1. umrla v San Franciacu, Calif., njegova aestrs Francea Kalep v starosti 76 let in vdova zadnjih 25 let. Rojena je bila v Ponikvah pri Št. Vidu nad Cerknico in v Ameriki je bila 59 let. Ko je odpotovala v Ameriko leta 1864, je bil njen parnik 60 dni na morju. Najprvo je šla v North Dakoto, kjer ae je omošila z nekim Nemcem. V Spokanu je zapuatila dva ai-nova in enega v San Franciacu, v Chicagu brata, v Clevelandu ln Pennaylvanljl pa več drugih aorodnikov. Ia Clevelaada Cleveland.—Dne 30. aept. je v bolnišnici umrl za jetlko Nik Terček, atar 59 let ln doma iz Podlipe pri Vrhniki. Tukaj zapušča ženo, brata in dve aeatri. Nšareče aa farmah VVillard, Wia—Pred dnevi ae je težko ponearečil mladi Ralph Debevec, študent, ki je pomagal očetu na farmi. Veriga mu je potegnila roko v atroj, kl mu je bila tako zmečkana, da ao mu jo morali odrtaati nad aapeatjem. odobritev ali razveljavljanje razsodb, ki ao jih izrekla nižja ao-jvilo članov kot unije ADF. dišča, ko so ae člani vrhovnega Pričakuje ae, da bo Lloyd tribunala mudili na počitnicah. iThruah, predaednik progresivne federacijo, Stockholm, Švedska, 4. okt.— Nemške vojaške avtoritete ao odredile masno preseljevanje kmetov iz zapadne Ukrajine Nemčijo. Berlinaki d o piani k švedakega lista Tidningena poroča, da je preseljevanje aledilo ruski okupaciji mest in vaai vzhodni Ukrajini. Himmler nadzira deportacije Udov Stockholm, 4. okt.—Sem jc dospelo poročilo, da Je Heinrich Himmler, načelnik Geatapa, na cijske tajne policije, nh Danskem, kjer osebno nadzira da portacije danakih Židov v Nem čijo in na Poljsko. rudarske unija, vodil opozicijo proti vrnitvi Lewiaove unije v Kongres pokoplje Wheelerjev načrt t Zaslišanje o davčnem programu VVaaklngton. D. C.. 4. okt. Znamenja kažejor da bo načrt glede odložitve vpoklica moških, kl ao poatalt očetje pred japon skim napadom na Pearl Harbor, pokopan v kongresu. Avtor načrta je aenator Burton K. VVheeler, demokrat Ii Montane. Senator Barkley, vodja demokratske veftne, Je naznanil prt četek debate o VVheelerJevem načrtu, Ta določa odložitev vpoklica očetov do januarja prihod njega leta, kar je v nasprotju i zahtevami generalnega štaba ar* made ln mornarice, da ae mora oborožena aila povečati na deaat milijonov mož v tem letu. Podporniki VVheelerjevega načrta ao priznali nelzbežnoat poraza. Kongreanl odaek za pota in sredstva Je naznanil zaslišanja o davčnem programu. Program določa zvišanje davkov, da ae dobi dodatna vsots dvanajst ml lijard dolarjev za financiranje vojnih operacij. Prej je bilo naznanjeno, da bodo senstorjl, ki mi obiskali vsa bojišča, na katerih se bore ameriške čete, poročali o svojih vtisih In ugotovitvsh na tajni seji višje kongresne zbornice. Tl senatorji so Russell, Mesd, Lodge, Brewster in Chsndler. Gandhi javi pristaši zaieli novo kampanjo Bomba J, Indija, 4. okt - Mo-hsndas K. Gsndhi Je dopolnil starost 75 let in njegovi pristaši so začeli novo ksmpsnjo proti britski nadvladi. On In nekateri drugi voditelji indijakih nacionalistov ao v zaporih. Britske avtoritete ao prepovedala demonstracije v Bomba ju, Mad-in drugih mestih, uu aram, i nasprotni aaaedll nadelo, toda raau Napadi na nemške kolo• ne se nadaljujejo MIHAJLOVICEVA , SILA PRIPRAV-UENA London« 4. okt.—Vae dalmatinsko obrežje a Izjemo nekaterih večjih meat, kakor tudi val dalmatinski otoki, so v rokah geril-cev, ae glaal naznanilo it glavnega atana jugoslovanske oavo-bodllne armade, katere poveljnik je Joaip Brozovič, ki ja znan tudi pod Imenom "Tito". Na-zdanilo doatavlja, da ao tudi vae strategične točke in šolesniške komunikacije, ki vodijo is dal-matinakih krajev do obrežja Jadranakega morja, pod kontrolo gerilcev. Gibanja nemških čet na široki podlagi ni mogoče zaradi te kontrole. Radlopoataja Jugoslovanske o-svobodilne armade poroda, da ao bUa poaorlšča glavnih bitk zadnji teden obrešje od Sušaka do Senja, dalmatinska obal pri Splitu, južni del Črne gora Iti Slovenija od Ljubljane do Trata. V aektorju Sušaka na strani Rake ao Nemci katere mestna predela, predmaatja ln okolica oo v rokah gerilcev. Oerllfki topniški delkl obetreljujejo nemška »ia na Raki in reve. Gerilake enote v Istri napadajo nemška vojake kolone, kl odhajajo ia Trata proti PoM, mornarični bazi. Partiaanaki gerilci drše Istrski polotok a lajamo ozkega obrešnegf pasu ter ogražajo Trat ln Polo. V hribovitih pokrajinah ob maji Italija. Avatrlje ln Jugoalavije dovašajo konji atrelivo ln oroije gerll-cam, katere ao Nemel vrgli nazaj po večkratnih neuapelnih napadih na od Nemcev kontrolirano železnico, kl vodi ia Avatrlje v severovzhodno Italijo. Poročila is glavnega atana osvobodilne armade pravijo, da gerilci skušajo pretrgati to šelas-nleo, po kateri vlaki vosijo nemške Čete na Reko. Šesta brigada osvobodilne armada ja okupirala Orahovo, strategično meeto eb reki Savi, 75 milj Južno-zapadno od Zagreba, hrvaške prestolnice, Stockholm. Svedaka. 4. okt,— Poročilo iz Švice eitira izjavo geiMuela Mihajloviča, poveljnika četnlške armade, da je njegova sila pripravljena ln da čaka le obljubljenega zavezniškega signala za napad na nemško okupacijsko srmado v Jugoslaviji. Mlhajlovlč Je priznal, da njegovi četniki niso udeleženi v sedenjih bitkah proti oailčni si-II v severovzhodni Italiji in na obalah Jadranskega morja. Poročilo Je dobil švedakl llat Dagens Nyheter od svojega dopisnika v Curthu, Švica. Dopisnik trdi, da mu je neki potnik, ki J* prišel v Švico a Balkana, Izročil Mihajlovičevo osebno ni«no. Ime dopisnika Je Sin* ger in on trdi, da se je seznanil generslom, ko se Je pred leti naihajsl v Jugoslaviji. "Angležem In Američanom Ki t* povedal, da je moja armada pripravljena in da bo Šla boj, ko bo prve zavezniška divizija udrU v Jugoalavljo," ee glaai piamo. "Kar bomo takret atorill, bo popolnoma zaaenčilo napore partiranakih gerilcev, ka-jterih poveljnik ja general Tito. Moja sila ee bo borila proti eo- Nemci oboroiujejo holandske naci je I»ndon, 4. okt ~ Arthur 8eyee-!nquart, nemški vrhovni komiser < v Holandiji, je naznanil oboroževanje članov holandeke nacijske stranke, ker je bilo več na- (vrsžniku kot dobro organizira-rijev umorjenih v zadnjih te- na In oborožena armada ze oavo-dmh. j boditrv Jugoalavije," PROSVETA THC ENLIOHTENMENT OLA8ILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of snd publiahsd br Slorena National BonoM Soctetf Naročnina aa Zdrušan« driave (is ven Chicaga) i« Kanado UM na loto, »3.00 sa pol teta. SI 40 ss i«trt Ulaj sa Chlcopo in okolico Cook Co , $7.SO sa colo teto, »3.7» u pol teta; sa inosoaasivo $9M. Subacription ratess tor tha Unitod StatM (ancopt Chicago) and Canada »«.00 ptr yaar, Chicsfo and Cook County »740 pw y#a*. ioroifn countrtes M M par y«ar. Cono oglasov po dogovonu—Rokopisi dopisov in nonarošenih £ tenko v ao n« vračajo. Rokopisi literarno vsebine (črtica, povesti, drama, p*«mi'itd.) so vrnejo pošiljatelju te v slučaju, te Jo pritešil AdvertUina rates on sgr«a»snfc. ■ Masna crlpls of and unsolicilod artictes will not bo roturnod. Othor manuscripts, silab as stortes, pteys, pooms, »te., wiU bo roturnod to sondor onlf wh«n accomponted br soli sddrsaaed aad stampod enfetep«. Naslov na vsa. kos imo stik s listom« PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Ava« Chicago 23, Illinois MEMBER OF TKE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primiy (October 31, 1943). poteg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da sa vam list no ustavi. Kritične tedenske misli Zadnji teden je bilo poročano, da je grof Carlo Sforza, znani italijanski "demokrat/' obljubil avojo pomoč Badoglijevi vladi v Italiji. Sforza, bivii zunanji minister Italije, vsekakor upa, da *e pride v italijansko vlado. Sforza, ki vaa to leta biva v New Yorku, je pred kratkim rekel v radiogovoru, da njegov cilj je demokratična italijanaka republika. Torej Badoglijo, ki je bil dvajaet let fašist in kralj Viktor Emanuel, ki je dvajaet let sankcioniral fašizem, bosta zdaj privedla Italijo v republiko! O saneta simpllcitas! a e e Churchill Je menda spoznal, da Je zadnjič v parlamentu preveč bleknil, ko je pozival demokratične elemente v Italiji in zunaj, naj podprejo vlado Badoglija in kralja Viktorja Emanuela. Zadnje dni je pozval Badoglija, naj avojo vlado "razširi" in vzame vanjo tudi liberalce, socialiste in krščanske demokrate, da bo imela demokratično lice. Čemu to varanje italijanskega ljudstva in svetovne javnoati? Noben Italijan, ki reanično veruje v demokracijo, ne pojde v Badoglijevo vlado. • ♦ • Virgil Pinkley, londonski poročevalec United Preaaa, je javljal 29. septembra, da ao angleški in ameriški bombniki do tega dne uničili industrijske obrate v petnajstih največjih mestih Nemčije, vrgli tri milijone delavcev z dela in potegnili na tisoče nemških bojnih letal z ruske fronte. Uradna aovjeiaka poročila potrjujejo zadnje, ko omenjajo vedno manjša števila uničenih nemških letal v Rusiji. Ameriški komunisti in sopotniki pa kljub temu javkajo, da anglo-amcriška letalska ofenziva v Nemčiji malo ali nič ne koristi Ruaijl. • 0 • Predaednik Rooaevclt je priporočil kongreau, naj podeli otoku Portoriku avtonomijo v vseh lokalnih zadevah in ga tako usposobi za driavatvo. Ta otok a španskim prebivalatvom so Združene države anektirale pred 45 leti po vojni a Španijo. Leži tik Kube in je važna atrategična točka, poleg tega pa nudi Američanom najlepši kraj za letovišča, Res jc čaa, da Portoričani dobe demokratično aamovlado in ae vadijo za politično in ekonomako svobodo. Zato je Rooseveltovo priporočilo na meatu. Ameriški sladkorni magnatje, ki PortoriČane izkoriščajo, ao proti temu. 1 s s s Veat is Stockholma ae glasi, da je danea v Nemčiji največji atrah pred Ameriko in Američani ao najbolj oeovraženi med Nemci, bolj ko Angleži in veliko bolj ko Rusi. Glede Rusov je v Nemčiji mešano mnenje in dobe se celo nacisti, kl še vedno upajo na separatni mir a sovjeti, toliko več pa je tega upanja med nemško maso. Glede Amerike pa je sulošno mnenje, da je ona kriva vseh sedanjih nemških porazov. Amerika je oborožila Angleže! Amerika zalaga Ruae! Amerika Je izpahnila Italijane! Amerika je oklenila Japonce! In če Nemčija pade, pade zaradi Ameriko!—Klobuk dol pred tem laskavim priznanjem a strani kletega sovražnika!— 0 0 • Hitler bi dal milijone dolarjev v zlatu za ameriško iznajdbo, ki ga tako tepe po dolgih pratih, a do danes je še ni dobil. To je "radar." Pod to besedo se ski Iva majhna škatla, v katero gleda topničar na bojni ladji ali v letalu visoko v zraku in vidi sovražno bojno ladjo ali obrežje ali mesto, kl ga ne more videti s prostimi očmi, kljub temu ga lahko zadene s granato ali bombo, kajti ma-. glčni "radar" mu pokaže, kam je treba meriti. Danes pa Amerika isdeluje letalske torpede, kl bodo izpuščeni iz letala in pojdejo na cilj avtomatično— pilotiram po radiu. Ti torpedi baje pojdejo še letoa nad nemška in japonska mesta. Največji iznajditelj je vojna! — • 0 0 Jugoslovanski Informacijski center v New Yorku jo zaprl vrata. To je bila časnikarska ageutui u jugoslovanske vlade, kl je zalagala amerlško-slovenake in druge jugoslovanske liste z novicami. Hoje je ta agentura stala jugoslovansko vlado stotisoč dolarjev. Razpoalalu je veliko ametja—dolgovezne kraljevske ln mlnisterl-ulne govore itd.—razposlala pa )c tudi mnogo zanesljivih vesti, ki jih naši listi ne bi bili mogli dobiti iz drugih virov, namreč vesti o nac t fašistični h barbarstvih v stari domovini. Teh ln podobnih vesti bo /daj manjkalo, ako katera druga ugentura ne nadomesti JlCa. • * • Sana bi lahko zamašil to vrzel, če bt stopil v zvezo a kakšno zanesljivo, objektivno časnikarsko organizacijo in potem prevajal vesti za naše liste. Ce rečemo zanesljive ln objektivno organizacijo." mislimo to dobesedno- ne mislimo kakšne propagandiatlčne ageftture, ki je bodisi pod kuratelo jugoslovanskega poslaništva v NVaahmgtonu ali l»ndonu ali ood kuritelo aparata moskovske propagande ki ae outra na sovictsko "Svobodno Jugoslavijo." ra-diopoetajo nekje v Rusiji. Kkiatka vir vesti bt moral biti nepristranski ali vsaj v slu).bt demokracije, nikakor pa ne le pod krinko slednje. To bi stalo nekaj denarja, toda izplačalo se bt Naši listi v Ameriki bi bili Sansu hvaležni /a tn postretbn. • • • Clang Kunsck. vrhovni poveljnik kitajske armade, je bil pred kratkim izvoljen /a predsednika kitajske republike.* •izvolil ga je odbor stranke, ki se imenuje "kuomintang" ali ljudska stranka. To je vladajoča stranka, katere voditelj je Kaišok. Odbor te stranke pa )e ob priliki izvolitve Kaišeka /m predsednika izjavil, da v enem letu po sklenjenem miru bodo volitve za ustavodajno skupščino, katera ima določiti demokiaticno ustavo za kitajsko republiko To pomeni, da je kitajski diktator Kaišek končno pristal na dcnvv kraUzitanje Kitajske Značilno za povojni svet? asovi iz naselbin Še en protest Cleveland, O,—Ker so sedaj opravičeni protesti in izjave na dnevnem redu napram Ameriški Domovini ter uredniku iste, kakor tudi napram patru Am-brožiču, Rev. Urankarju, in Rev. J. J. Omanu, radi njih gonje v A. D. napram piaatelju Louisu Adamiču in nekaterim drugim odbornikom Slovensko ameriškega narodnega sveta, radi tega, da bi se zanetil razdor za skupno delovanje med različnimi strojami tukaj živečih Slovencev in da bi se tako onemogočilo nadaljno delovanje SANS-a. Radi tega se mi zastopniki Sansove postojanske št. 48, zborujoči na redni seji 24. septembra, izrekamo, da se pridružujemo vsem onim, ki protestirajo in podajajo izjave, da se nikakor ne strinjajo z Ameriško Domovino, njenim u-rednikom in drugimi prispeva-telji spisov, ki so naperjeni radi mržnje, ki je brez podlage, napram pisatelju Louisu Adamiču ali kateremu koli drugemu odborniku in sodelavcu, ki žrtvuje svoj čas s tem, da deluje pri SAN9»u za združenje slovenskega naroda v eno celoto v njegovi domovini 1 Nadalje opozarjamo Ameriško Domovino, ako bo kakšno blatenje v ameriški javnoati, kakor to zagotavlja njen urednik z dne 7. septembra, da bo on opral slovensko ime pred ameriško javnostjo, da bomo mi prišli s protidokazi, da Ameriška Domovina ni nikoli zastopala slovenskega naroda, še manj ga pa predstavlja, ker do zadnje svetovne vojne smo bili v Clevelandu nepoznani, kakor po drugih naselbinah, kot slovenski narod. In le Repubktfanske-mu združenju, v*>diteMn istega in Louisu Adamiču se moramo zahvaliti, da smo sedaj v ameriški javnoati poznani kot Slovenci. Za vse, kar je bilo atorjenega v Združenih državah v prid slovenakega naroda, gre zasluga naprednemu elementu, največ pa Louisu Adamiču. Radi tega vas opozarjamo, da prenehate z vašimi pustolovščinami, ki nimajo namena koristiti našemu narodu v stari domovini. Od-glasovano in sprejeto soglasno od navzočih zastopnikov. Frank Barbič, predsednik; France« Eršen, tajnica; John Zaje, blagajnik. Kampanja sa pobiranje obleke sa rusko vojno pomoč Barberion-Akron. Ohio.—V od vojne razdejani Rusiji, naši zaveznici, je na milijone siromakov brez strehe in brez gorke obleke. Domovi so razdejani od nemških hord, a ruska zima brzo prihaja, # Vsi ti milijoni revežev bodo zmrzovali v nerazgretih, za ailo postavljenih domovih aH bolje barakah, votlinah aH pa tudi pod milim nebom. Otroci ae bodo stiskali k svojim slabo oblečenim materam aH očetom. Tisoči pa so brez staršev, kajti ti ao padli v bitki proti njihovemu in našemu Sovražniku. Matere in^očetje ai lahko predstavljamo trpljenje teh sirot v neznosni ruski zimi. In menda ni nikogar med nami, da bi odrekel nekoliko gorke obleke, to je obleke, katere ne morete, več rabiti, ker vam je premajna ali na kateri drugi način neuporab-na. . s - ' V Rusiji danes ne izdelajo dovolj obleke, da bi zadostovala vsem potrebam, kajti tovarne so zaposlene večinoma za vojne potrebščine. Mt, ki smo pa vaaj toliko srečni v tej dešeli, da ne prejemamo milodarov, temveč jih raje delimo, bomo gotovo storili delo usmiljenja s tem, do bomo podarili obleko tem revežem, katero mi sami ne moremo več rabiti. V ta namen je organiziran v Summit Countyju (Akron) odbor, ki bo skrbel, da se to obleko nemudoma pošlje na pristojno mesto v Rusiji. Glavni sedež je v Akronu. Uradniki te kampanje so: Judge A. W. Doyle, predsednik; mrS. J. A. Nadolske, podpredsednica; mrs. Emma Le men, tajnica; C. H. Brillhart, blagajnik. Podružnica za Barberton pa sestoji iz sledečih uradnikov: Roy K. Dobbs (župan), predsednik; H. H. Creager, podpredsednik; Harold N. Cross, Ujnik; mrs. Mary Streeter, blagajnica. Nadaljnji odborniki: A. P. Cramp, E. D, Heppert, Fred Slaybaugh, Joseph E. Mackel Leo Walsh, mrs. Florence Myer* in E. A. Jskobs. Nekoliko navodil glede darovanja obleke ali obuvala: 1*. Obleka naj ne bo zamazana aH raztrgana, temveč v dobrem stanju za takojšnjo porabo. - 2. Ako darujete čevlje, ste prošeni, da vaak par skupno tesne povežete, da se eden od drugega ne izgube, ker med milijoni čevljev se potem ne more najti para. 3. Vse sknpaj zopet zavite hi dobro povežite predno oddate na pristojno mesto. 4. Te zavoje bodo pobirale vse šole, cerkve in druga javna poslopja. Za to bo poskrbel zgoraj omenjeni odbor. 5. Povejte vašim prijateljem o tej kampanji, 6. Pobiranje se prične 6. oktobra do 13, oktobra vštev&i. Za delo usmiljenja ne boste prejeli nikake kolajne, niti ne posebne zahvale. Toda vi boste vedeli, da ste ogreli v tej hudi zimi nedolžnega otroka ali odra-ščenca in mu olajšali trpljenje mraza. In zato boste imeli pravico, da se čutite ponosne. A. A. B. lajava podrušntee št 3« SANSa Cleveland« O*—Na redni mesečni seji podružnice št. 39 SANSa, ki ae je vršila dne 24. septembra 1943 v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju, so društveni zaatopniki in posamezni .člani SANSa razpravljali o neumestnih in škodljivih napadih na čaatnega predsednika Zona predsednika Roosevelta Aucklandu, Nova Zelandija. SANSa in predsednika Združenega odbora jugoslovanskih Američanov, kakor tudi na nekatere druge glavne odbornike SANSa. Seja podružnice št. 39 SANSa je sprejela sledeči sklep: Ker slovenski pater B. Am-brožič nepmtaino in zlobij^piše in komentira o delovanju in prepričanju našega slovenskega .pisatelja Louisa Adamiča, ki vrši ogromno in pravično delo za demokratično osvoboditev našega naroda v stari domovini ter s tem seje nemir in prepir med ameriškimi Slovenci— Ker slovenski župnik J. J. Oman, ki je člah glavnega odbora SANSa, krivično in netaktič-no vrši dolžnosti, katere mu je naložil Slovenski narodni kongres, da na svojo roko rešuje zadeve SANSa, ki spadajo na sejo istega ter s tem ruši skupno in potrebno slogo med ameriškimi Slovenci— Ker Ameriška Domovina pri-občuje vse te napade in list sam tudi napada delovanje zaslužnega narodnega delavca, pisatelja Louisa Adamiča, \n vse druge člane SANSa v glavnem odboru, da bi uničil in razbil začrtano delo Slovenskega narodnega kongresa, katero je odobril slovenski narod po svojih zastopnikih— Ker seja podružnice št. 39 SANSa visoko ceni toleranco in skupno delo vaeh plasti našega naroda v Am&riki za pravično rešitev slovenskega naroda v stari domovini v demokratični in svobodni Sloveniji— Zato navzoči društveni zastopniki in posamezni člani te podružnice globoko obsojajo vsak posamezni napad na SANS in njegove voditelje, ki se trudijo in žrtvujejo, da izpolnijo narodovo voljo, ki je bila izrečena na kongresu. Navzoči odločno in oatro protestirajo proti ogabnemu in sramotnemu napadanju v Ameriški Domovini ter svečano izjavljajo, da bodo na peli vae aile in moči, da branijo SANS ii) vse one odbornike, ka teri so po krivici in zlobno napadeni. Navzroči tudi poveličujejo in odobravajo junaško in nesmrt no delo in žrtvovanje slovenske narodne vojske, naše slovenske partizane v domovini, ki preganjajo in podijo okupatorje a svete in krvaveče slovenske zemlje ter odpirajo pota in ceste hrab- s vodnikom plemena Maori v A mor iškl tonoral Dortffc! admiral Andmr B. lak* Ubsaeh vrhovni poveljnik savoaniško sile, ta angleški italijansko bojne ladje, ko odhajajo v neke savecnUko rim zavezniškim armadam, ki pojdejo preko slovenske zemlje po nacijsko zver—v Berjin. Kdor danes ne odobrava in ne priznava osvobodilne fronte v Sloveniji, ta ni več prijatelj trpečih in zasužnjenih Slovencev v domovini. Zato je klic vseh navzočUi nocoj: Na pomoč hrabrim borcem v Sloveniji, na pomoč vsem onim« ki Jlh podpirajo v smrtnem boju sa obstanek Slovenije! Ta protest je bil prečitan na seji ter sprejet, da se ga priobči v Enakopravnosti in v glasilih naših podpornih bratskih organizacij, katerih društva so včlanjena pri podružnici Št. 39 SANSa v Cleveladu. Za podružnico št. 39 SANSa— K. Siokol predsednik, Josle Zakrajšek, podpredsednica, Frank Česen, tajnik, Mati Lucich, blagajnik, Milan Medvošek, zapisnikar. Glas zastopnika Hermlnie, Pa.—Moj sosed in dopisovalec Prosvete Frank Fink je pisal, kako je bilo v Kanadi, ko'je bil tam pred 30 leti. Frank, verjamem, da takrat pi prišla v poštev čistost nikjer. Naših žensk je bilo takrat pač premalo v tej deželi in tiste, ki so bile, so moški le želeli, da so jim bile v naslado. Podpisani je takoj prvo noč po {Jrihodu v to deželo občutil, kakšna čistost je bila pri ljudeh. Bilo je 18. junija 1903, ko sem se naselil dve milji od tukajšnje naselbine. Na hrano in stanovanje sem prišel k neki nemški dvojici, ki nista imela otrok, toda pol tucata "bordarjev". Ko se vležem k počitku, sem študiral, kakšno delo bo v ameriškem premogorovu. Kar naenkrat pa začutim, da nekaj leze po životu in živalice so mi že pričele srkati kri, in sicer ne uši, pač pa stenice. Vstanem, vžgem žvepienko in vidim, da jih je bila polna postelja. Nekaj sem jih poklal, a posteljno pokrivalo je bilo že vse s krvjo oblito. Groza me je stresla ob misli, da bi se vlegel nazaj in tako sem raje legel na pod. Tako sem prespal prvo noč v Ameriki, Moj spalni komarad se mi je smejal, ker je bil že vsega vajen, aU pa je imel grenko kri, da ga živalice niso nadlegovale. Moja sreča je bila, da je par dni pozneje eden od "bordarjev" odpeljal našo gospodinjo in tako smo bili prisiljeni seliti se. Da tista ženska ni bila zadovoljna samo z enim možem, sem takoj opazil, ampak da bi čistila stanovanje, ji še na misel ni prt šlo. Potem sem slišal, da tudi oni "purš" ni imel sreče z njo, kajti je pozneje tudi njemu ušla in mu pustila par otrok. Po tem dogodku sem dobil stan,,vanjo pri nekem Ircu ali Škotu — aem že pozabil, kaj je bil. Takoj aem videl, da tudi tukaj ne bo nič. On in njegov kolega sta navadno sama spraznila sodček piva — štiri galone. Blls sta zmeraj napol natrkana. Naša gospodinja pa se je zaljubila v mojega spslnegs tovariša, kar je menda opazil tudi naš "gazda". Posledice je bila, da sva se morala po dveh tednih zopet seliti ob 11. uri ponoči. Sicer tudi tukaj ni bilo snage in ns mizi ao bile vedno umazane čreplnje. Tretji moj "kvartir" je bil pri mojem bratrancu, ampak on je hotel prehitro postati bogat na stroške "bordarjev-. Hranil jrtsUftl na mesec, dasi na hotZ lih takrat ni stala več kot ^M ^^nasjehra^ la s sestcentnim mesom *a , ho, ki je bila sama mast Gosi^ dar je rekel, da bomo lažje £ kladah premog, če bomo m^ jedli. Ker sem mu ugovar* sem se mu zameril in družini i me je bolj in bolj nadlegovak! Tudi ona je bila Nemka Avstrije. Ako nisi bu ob * doma, nisi tisti dan dobil nobe. nega kosila. Stanovanja qJ mogel spremeniti, ker je bili vsaka hiša polna "puršev". Tu di ta ženska je pozneje ušla mol jemu bratrancu. Tako mi ni kazalo druge« kot pisati po moje dekle, ki sem si jo že prej izbral v starem kra ju, čeprav še nisem bil polnole-ten za ženitev. V mojem rojst-nem kraju so se namreč čudili, če se kdo poročil v mojih letih. Ampak ako bi bili v moji koži bi se ne zgražali, ker tisto živ' ljenje je bilo pasje. Sodček ni stolu, galonček na mizi, nepre. stano kvartanje in vse noči ni bilo miru, potem pa delaj v ro-vu po dvanajst ur na dan. Torej po osmih mesecih biva-nja v tej deželi sem stopil v za-konski jarem. Poroka je bila civilna, toda vseeno drži. Kjer vlada razum na obeh straneh, mora tudi držati Ko sem kupi pohištvo kot se spodobi, prepro ge in drugo dobro opravo, so moji sosedje govorili, da mi bo trgovec kmalu vse vzel nazaj ker ne bom mogel plačevati Ampak želje se jim niso u resni-čile, čeprav so po moji porok nastali slabi časi leta 1904. Člo vek mora obračati in znati. Pod piaani se je zadovoljil s kožar cem piva po šihtu. Kart nisen nikdar v roke prijel, pač pa čas nike. In tako je prišlo, da sen se po petih letih preselil v svoji hišo z družino, ki je takrat i štela pet oseb. Leto poznej sem postal državljan. Torej ako bi se delavci znal kontrolirati in brzdati, bi bik zadovoljstvo veliko bolje in tud socialne reforme bi prihajale ve liko hitreje. Ker pa ljudje ne čejo, zato pa posledice trpinu vsi. Sedaj pa še nekaj ns opazki brata George Gornika, ki je re kel, da se čudi, zakaj sem izra zil upanje, da se bo po vojni tu di Stalin umaknil v pokoj. Pri vi, da moram biti slep glede Jo žeta Stalina in dogodkov ma Rusijo in Nemčijo. George, ti in jaz in več dru gih nam enakih razmišljamo ampak drugi za zagrinjali p obračajo po svoje. Kar moren mi doseči, je to, da priporočam čim Več ljudem, da se oprimeji "možganske medicine", da bodi potem res imeli kakšno pravic in da bodo sposobni kljubovat krivicam, tako da bo "pozablja ni" človek prišel vsaj malo t I poštev. Ako sem zapisal, da je upanj« da bo zviti Jože položil resigna cijo, ko bo končana ta krvavi drama, sem to zapisal kot dob« socialni demokrat, kateri a čislati in spoštovati tudi demo kracijo in ima vero v ljudski vlado, ne V diktaturo. To veri smo izpovedali tudi, ko smo po stali ameriški državljani. Kda obožuje diktatorje, pa naj SUlin, Hitler, Mussolini | kdorkoli, je po mojem mnenj slab državljan te dežele in i slabši demokrat (po mišljenji namreč, ne po strankar«tvu).| V tej deželi ima delavstvo pra vico, da si izboljšuje svoj stao (Dalje na 3. strani) a s. ciTizsst' ssnvici com* IZ naselbin s 2. strani.) s Domočjo unij, ko-nt-rativ in s politično akcijo natavodajah na popolnoma demokratični podlagi. Ako se ljud i- prodaj tu in tam, so sami kri Ji ne kapitalisti, če delavec delavcu kruh žre. Kapitalisti se -veda hočejo vzdržati na po-vrsju vsaj še eno generacijo ali kč radi osebnih koristi. Poma-ajo jim pa oni, ki govorijo, da delavstvo ni sposobno, da bi se vladalo. Prijatelji, ravno med obože-vilci komunizma in diktature je jveč vohunov in izdajalcev in ijemateljev podkupnine. Le lejte, kaj delajo sedaj ame-komunisti, ki se povsod eijo z največjo reakcijo in so ravljeni vihteti bič nad de-I vom. Kar čita j te Daily orkerja in druge komunistič-publikacije. V Jersey Cityju se na primer združili z noto-diktatorjem in korup-om Haguejem, ki so ga še par leti tudi sami nazivali Zakaj ne čitate, takih stvari od kraja, da ne boste zago-rjali nekaj, kar smrdi ze samo sebe? Kdor se hoče prepri-i, kako degeneriran je komu-fm, naj čita knjigo "Out of Night", ki jo je spisal člo-t, ki je bil sam žrtev tega gi-nja. On je v svoji slepi zve-obi, misleč, da dela za svetov-revolucijo, storil vse, kar so ukazali komunistični vodici, in tudi je šel povsod, kašo ga poslali in pomagal bijati pošteno delavsko giba-Enako so delali tudi ne-drugi iskreni toda slepi ko-aisti. Na tisoče teh je bilo em "likvidiranih" v Rusiji l tudi izven nje po tajni ruski ciji. Stalin in njegovi poduki so jih enostavno obdol-da so v službi Hitlarja. Ta-i so bili uničeni iskreni komu-in socialisti po vsej Evropi, »j pa pridejo še zmeraj ne-eri ljudje v javnost s simpa-do takih krvolokov. |In ako je podpisani zapisal de Stalina, da bi položil re-»cijo, je to le njemu, Stali-v prilog. Prav ali narobe: je opravljal delo krvnika [opravljali so ga drugi v nje-vem imenu. Zato ga na mi-ljudi črti. Sorodniki "lik-rancev" — očetje in matere, itje in sestre, sinovi in hčere žrtev tega ne bodo nikdar »bili, ker pač ne morejo po-»ti svojih dragih, ki so bili '»ni na oltarju Stalinove »ture, seveda v imenu veli-Rusije. mislite, da se ruski narod tako hrabro radi Stalina? 1 res rr^lite, da on vodi vojno fašističnemu zmaju? Zaje pa z njim bil pripravljen »viti pogodbo "prijatelj-in mu je pozneje tudi poraznim materialom, I°v zunanji minister Molo-Pa je rekel po podpisu tiste infamne pogodbe, da je fašizem le — "vprašanje okusa" ... Ne, ruski narod, ruska mlada generacija se ne bori tako hrabro radi kakšnega Stalina, marveč ker se zaveda, kaj bi pomenita, če bi Rusija ali velik del nje prišla pod tujo, nemško peto. Vzrok, da Stalinu dopuščajo diktaturo, je v tem, ker zdaj nečejo oepiti dlak, ker jim je enotnost v tem krvavem boju potrebna. Sploh pa ruski narod še ne pozna demokracije, kajti car mu je ni nikdar dal. Poudarjam še enkrat, kar je rekel pokojni Debs v ječi leta 1919: Kar je dobro za Rusijo, ni dobro za Ameriko. Čas je že, da se naši slovenski komunisti in sopotniki otresejo slabosti in žčlje po diktatorjih, da boste res vredni vam podeljenih ameriških civilnih svobodščin. Pojdite raje na delo za razširjenje strokovnih organizacij, zadružnega gibanja in neodvisne delavske politične akcije in boste bcflf čislani, kot če ostanete Sta-liHovi sopotniki. Pa brez za mere. Anton Zornlk. »I Uporaba padalcev v moderni vojni Stockholm, 24. sejft. (ONA).— Tukajšnji ruski krogi prerokujejo danes, da bo rdeča armada v bližnji prihodnjosti začela operacije z masivno uporabo padalcev, in sicer v tako ogromnem obsegu, da bo daleč prekašal vse, kar je svet do zdaj videl na tem polju. S temi napadi bodo Rusi, po teh informacijah poskusili doseči odločilen preboj fronte v slučaju, da bi nameravali Nemci stabilizirati bojno fronto ob reki Dnjeper. Še predno se je začela vojna, so imeli Rusi že ogromno armado padalcev, ki je štela preko pol milijona mož. Tukajšnji izvedenci so mnenja, da je to število zdaj vsaj podvojeno. Večji del teh padalskih formacij tvorijo elitne, prvorazredne sibirske čete, ki so se v svojih posebnih borbenih metodah neprestano vežbale od začetka vojne sem. Do zdaj divizije padalcev še niso bile uporabljene nikjer v zares velikih in obširnih operacijah. Le sorazmerno majhni oddelki so stopili v akcijo pri Novorosisku in v nekaterih drugih bojih. Rdeča armada ima baje namen z masivno uporabo padalskih napadov doseči .odločilne strategične uspehe in morda celo popolno uničenje nemške vojaške morale v trenotku, ko bo nemška Wehrmacht nastanjena na taki frontni liniji, da bo upala vzdržati ruski napad v teku zime. Najseneeljlvajše dnevne delavske veeti eo v dnevniku "Pro-sveti." AU jih čita te vaak dan? Gledališčna ln fllmeka Igralka Ethelyne Kali. Uspehi malih narodov Napisal Peter Lipa Washington - (ONA).—Nekateri dogodki zadnjih dni dokazujejo, da so začele velesile bolj resno upoštevati želje malih držav in narodov. Kadar vodilne osebnosti štirih največjih velesil odločajo o vprašanjih največje politične in strategične važnosti, je povsem naravno, da včasih nekoliko zanemarjajo interese malih narodov, ki so prizadeti od .teh odločitev. Najbližji sotrudniki teh velikih osebnosti, ki teh interesov ne morejo spregledati, so v zadnjem času stopili v ospredje z nekaterimi izjavami, ki dokazujejo, da jim bo vsaj v enem pogledu pomagano. Naslednji trije dogodki so velike važnosti za prizadete države in narode: 1. Britanski minister za zunanje zadeve Anthony Eden, katerega smatrajo vedno bolj za bodočega ministrskega predsednika, je izjavil v angleškem parlamentu, da zavezniki ne nameravajo uvesti vojaških vlad na Francoskem, Nizozemskem in v Čehoslovaški. Da-li bo to veljalo tudi za vlade v izgnanstvu Lpksemburga, Norveške, Belgije, Grčije in Jugoslavije, še ni jasno, toda Eden je v zvezi z upravo AMG v Italiji vendar dejal: ". . . Ko bomo prodirali na ozemlja prijateljskih narodov, nikakor ne nameravamo uporabljati istih metod. Jasno je, da imajo vse vlade v izgnanstvu namen, da čim prej prevzamejo svoje posle v popolni neodvisnosti in to ne le iz strogo sentimentalnih razlogov. Ze s prihodom prvih zavezniških vojakov prihajajo namreč v osvobojene kraje tudi že prve pošiljke podpore. Naklonjenost in hvaležnost odrešenih ljudstev bo šla seveda čisto avtomatično tistim, ki bodo te podpore dejan- " B*">.rd Montgomarr. po vel laik oeme britska nj*9« v Raggt« CalabrUL Jašaa Italija. posdrsvlja svoje vojaka, ka kara sko delili sestradanim ljudem— vlade v izgnanstvu pa, ki si niso na jasnem, koliko ssslombe jim je po dolgih letih odsotnosti še ostalo med prebivalstvi njihovih dežel, bi si želelo zasluziti svoj delež te naklonjenosti in hvaležnosti. 2. Mali narodi bodo imeli več vpliva na razdeljevanje podpore kot je bilo videti pred tremi meseci. Takrat so štiri velesile —Anglija, Amerika, Rusija in Kitajska—napravila načrt za administracijo Zedinjenih narodov za podporo in pomoč UNRRA. Po tem načrtu bi bila ta administracija sicer pod vplivom zbora vseh narodov, ki imajo po en glas v Aorti, tods skupni zbor bi se sestajal le po dvakrat ns leto ln v Času med zasedanji bl imel vso oblast v rokah centralni komite štirih velesil in direktor adminlstrscljs UNRRA. Po dolgih diplomstlčnlh diskuzijuh je bil ta načrt spremenjen v takem smislu, da ja zdaj jasno, da bo splošni odbor zares vladal in imel odločilni vpliv na delovanje ta administracije. Pomožni državni tajnik A. Berle Jr. je v pismu, katerega je naslovil bivšemu rumunake-mu zunanjemu ministru Davili, z vso jasnostjo izjavil, da je naša dežela proti ideji "sanitarnega kordona". Tu izjava je moč no razveselila vse one, ki žele malim evropskim narodom po tej vojni varnega miru in popol ne svobode. * Konec JlCa v Neu) Yorku New York, 20. sept. (ONA).— Jugoslovanska vlada v izgnsnstvu je odločila, da mora Jugo slovanski informacijski center nehati s poslovanjem dne 1. ok tobra ter ds bo njegove funkci Je v bodoče prevzela jugoslovanska ambasada v Washingtonu. Krogi, ki dobro po/.najo poli tična razmere med Jugoelova nl, tolmačijo razpustitev Infor macijskega centra kot zmago ambasadorja Konstantina Poti ča, kateremu že dolgo očitajo, da podpira pansrbske interese ne škodo Jugoelevijc. Odkar je bil pred dvema leto ma ustanovljen Informacijski Center kot urad, ki je imel po sloveti neodvisno od embasade. so vladali hudi spon med tema uradoma jugoelovsriNke vlade. Fotič, ki ja Center vedno nepe-del, češ, da njegove funkcije po veej pravici spadejo v Območje embesade. je trdil, da se je Center bavil mnogo več s političnim rovarjenjem kot s svojo nalogo, de razdeljuje nepiutrsneke informacije. Oeebnoeti Centre pa so obtoževale emhasa#er)s, ds zlorab-Ije svoje funkčije kot predstavnik Jugoslovanske \ lede v izgnanstvu s te«, da |*Jdpira interese pansrbflmaa K'banja, ka-terege vpliv pr*OTejJ# v vladi ssmi, kl )a'ta dni pr<>nasla svoj eadaž iz Londona v Kairo.' Te obtožbe podpirajo tudi liberalni krogi ameriških Jugoelova-nov. v Krogi, kl so ambasadorju nasprotni, ee grenko pritožujejo nad tem, da je bil Center razpu-ščen in eden teh je celo izjsvil, da jim ja bila razpuščena edina demokratična inatitucija v tej deželi, tako da imsjo zdaj pan-srbski elementi vso oblast v rokah. Prerokoval je, da bo zdaj. ko je ambasada prevzela posle Centra, kmalu preplavila deželo povodenj poročil o generalu Draži Mihajloviču, ki je eksponent pansrbstva in da bodo obenem zastale novice o partizanskih skupinah, ki so združene v armadi osvobodilne fronte pod vodstvom generala Josipa (Tita) Brozoviča. Notranji konflikt v jugoslovanski politiki je v bistvu izraz notranjih sporov v Jugoslaviji sami, ki so po kratkem premirju zopet zagoreli. Partizanske sila sestavljajo elementi, ki zagovarjajo federalistično ureditev Jugoslavije, dočim podpira general Mlhaj|ovič centralistično organizacijo dežele s središčem oblasti v Belgradu. Zadeva sama pa je internacionalnega pomena, kajti partizane je do zdaj podpirala Moskva, dočim je prevlado^ valo mnenie, da Mihajloviča podpirajo Anglo-Amerikancl, če»-ravno sta obe strani v zadnjem času poskušali deliti enako pomoč obema taboroma. Dobro informirani tukajšnji jugoslovanski krogi so prepričani, da ne bo moglo priti do složne akcije v notranjosti Jugoslavije, dokler ne pride do načelne rešitve problema na konferenci treh velesil v Moskvi. Ako pa doeežejo velesile popolen sporazum, bo iz tega nedvomno rezultirala tudi podlaga za skupno in složno akcijo v notranjosti Jugoslavije. 0 komisiji za Sredozemlje Washington, 30. sept. (ONA). —Dobro informirani tukajšnji krogi pričakujejo, da se bo komisija za Sredozemlje omejevala na dežele, kl leže zahodno od Jsdrsnskega morja, dočim bodo zadeve ns Bslksnu prepuščene drugI mednsrodnl komisiji. Do zdaj smo slišali le o Angliji, Rusiji, Zedinjenih držsvsh ln francoskem Odboru narodne osvoboditve, da so člsni komisije zs Sredozemlja. Niti Grčija, niti Jugoslavija, ki sta obe v polnem pomenu besede zavezniški državi, navidezno nista v tej komisiji. Obe pa sta v Sredozemlju In sts tudi sodelovsll pri sklepanju premirja z Italijo. In vendar niti ena, niti druga nista protestirali proti temu, da ste izključeni iz komisije. Zedinjene držsve imsjo mnogo svojih vojekov v severni Afriki in Italiji, tako da ja njih pozornost posvečena pred vsem zahodnim predelom Sredosamlja. Sovjetska Rusija ps Ims mnogo več perečih interesov v vzhodnem Sredozemlju kot v zahodnem. Rdeča armada Ima tesne zveze z jugoslovanskimi partizanskimi silami—sicer so tudi tradicionalne vezi med temi slovanskimi narodi in njihovim velikim bratom na vzhodu Jako močne, Iz tega sledi, da bo prišlo najbrže do posebnega in separatne, ga sporazuma za skupno pošto penje v vzhodnem in zahodnem delu Sredozemlje. Komisije zs vzhodno Sredozemlje bo morda ustanovljena po zaključku moskovske konference, poeebno, sko bi imelo priti do obsežnejših vojaških operacij v teh krajih. Poloiaj prehrane v Nemčiji VVashington, 23. sept, (ONA). Švicarski list Arbeiter Zaltung Iz Hezla poročs, da je altuacije prehrsne v Nemčiji čedslje slabša. "Mesa, maščob, olja, surovega masla eli Jejec v mestih sploh ni dobiti. Mleka ža leta in lata ne prodajajo. lani je bilo precej krompirja, tako da eo el ljudje nsprevili nekaj zalog. Tods de* nee čeka jo ljudje ža //»pet v dol-; gih vrsteh pred mean ice ml In drugimi trgovinami z živili, Če-sto morejo gospodinje oditi do mov s praznimi rokami In se glasno pritožujejo. "Napačno po bl bilo Iz tega zaključiti, da Nemci zares etre-dajo, kajti/' prsvi brsojsvka,! "neverjetno la s kak9 malimi množinami hrana ea ljudje preživljajo." Črtice iz razvojne \ poti človeštva Leon Datela (Nadaljevanje) Čim nižja je dušcvnost ka-' ke živali, tem bitij prevladujejo v njej slepi nagoni. Vsak nagon je sestavljen iz cele vrste posameznih, strogo zaporednih dejanj, katerih vaško poteka togo nespremenljivo, brez zavesti, tako kot delovanje stroja. Lačno dete nič ne misli, a vendar išče materine prsi "sam od sebe," sesa in požira "sam od sebe," ne da bi ga bilo treba šele naučiti. Najpopolnejše so ae razvili nagoni pri žuželkah. Kot komplicirani nagonski stroji prično žuželke svoje življenje, ki je vpreženo v jeklen jarem nagonov, vse dokler ne pokonča nagonskega stroja smrt. Na prvi pogled zgleda, kot da so nagonska dejanje razumnu, kot da žival pri tem mlali. Če pa posežemo le malo v normalni potek dejanja, vidimo, da žival sploh ns ve kaj dela. Neka vrsta os skrbi za svoj naraščaj tako, da najprej Izkoplje v zemljo jamico, ki jo nato začaenu zadela. Nato odleti in ujsmu kakšno gosenico ali kako drugo žuželko. Ker je ta plen namenjen bodoči osji ličinki za hrano, ne sme niti pobegniti, niti segnlti; to doseže osa s tem, da zastrupi osa svojo žrtev s želom tako, da ni "niti živa, niti mrtva." Z ohromljeno žrtvijo poleti pred jamico, odloži tam v bolečinah se zvijajučo Žrtev in odkoplje vhod v jamico., Potem zavleče zalogo žive hrane v votllnico, zabode globoko v gosenlčino telo svoje jajčece, gre iz votlinice in jo končno zadela. Delo je opravljeno, razvijajoča se osa bo dobro preskrbljena s hrano, imenitnu skrita pred sovražniki ("s dobro zavarovana pred vremenskimi nepri-likami. Zamotano nagonsko dejanje je izborno poteklo in ne bl se mogli dovolj načuditi smo-trenemu delu neznatne ose, če bi vse to izhajalo iz njene laat-ne odločitve. A njena duševno«! jo taks« da sploh na more dru? guče ravnati kot ravna ln ds nima pri vsem tem skrbnem početju niti troh|ce zasluženja. Pustimo n. pr. naj zavleče osa ohromljeno gosenico v votlino, nuj zabode vanjo Jsjčece in naj zsene končno jsmico zadeluvati! 'IVus pa položimo pred jamico ohromljeno gosenico, ki smo jo odvzeli kaki drugI osi! Po končanem delu se bo osa obrnila, hoteč odleteli. Tu pa zagleda zvijajočo se gosenico, ki smo Jo položili pred Jamico in njene modrosti js takoj konec. Zvijanju gosenice pred votU-nlco sledi vendar odkopavanjel Ko pa zagleda v odkopani jamici gosenico z že vloženim Jajčecem, jo pusti njena modrost zopet na cedilu. Delo je vendar že opravljeno, votllnico Je treba samo še zapreti! Ko Je votlinica drugič zaprta, zagleda znova zvijajočo se gosenico In Jamico Je treba seveda znova odpreti! Njena dušev-nost enostavno ne more spoznali stvarnega stanja. Kaj takega se jI nl še nikdar pripetilo—In verjetno tudi njenim prednl* kom na^ln tako bega od ene gosenice do druge, ne ds bl jo njeni možgani poučili, da ni ta* ko prsv. Nagoni delujejo izborno samo v normalnih okolščlnah, vsaka novoat jim je nerazumljiva. Da so se izoblikovali v svoji dovr* šenl |>opolnosti, zato je bilo treba dolgih lleočletij in razumljl* vo ja, da se n« morejo v svoji okorelosti izpremenitl v kratki uricif Nagoni, ki obvladujejo v tako veliki meri vso duševnost živeli, eo zadoblU pri človeku tekom dolgega razvoja podrejeno vlogo. Kar je nagonov pri človeku oetslo, so vSI prepojeni z Višjo duševnostjo in v veliki meri podvrženi naši volji. Le v Izrednih primerih se sprostijo s svoja nekdanjo živalsko ailo in tedaj je človek čeeto nevaren Živ dokaz svojega žlvalskege izvora, • Z razvijajočimi se možgani je reslo tudi duševno življenje člo-večnjakov. Vedno več pojmov je obvladoval njih um in v druži nakern ter drugem sožitju je bilo vecftio pogosteje potrebno luudaabojno sporazumevanje. Medsebojno sporazumevanje ni poaebna novost človečnjakov. Mnoge višje razvite živali, posebno mnoge ptice ln sesalci, razpolagajo z večjo ali manjšo mnoftino'znakov za sporazumevanje. te enolično krakanje jate vran nl nekaj tako dolgočasnega kot se nam navadno dozdeva. Po dolgotrajnem opazovanju, ali bolje prisluhovanju, spoznamo lahko čisto svojevrstne "napove", katerih vsak ima svoj poseben pomen. Z njimi si vrane sporočajo razne stopnje pre--teče nevarnosti, opazit j.).. ne smer nudeljnegu letu, včasih aveni v njihovem krakanju dobrohoten pozdrav, drugič pa ht» nižajo s svojim zategnjenlm k-r-r*r-a*v svoje svalovsko razpoloženje. V as k ljubitelj psov spozna po načinu lajanja duševno razpoloženja svojih varovancev...Tako so ugotovili pri golobih in kokoših po U, pri psih lfi, pri govedu 22, pri nekaterih vrstah opic po 20 različnih glasov, katerih vsuk ima svoj določen pomen. Tudi prvi človečnjuki so se go-tovo še sporazumevali na Uk priprost način. Razen tegu so si gotovo ž« prav kmalu pomagali s prvim, še dsnes nsjbolj razširjenim "mednarodnim" Jezikom "—s kretnjami. Silen razvoj mož-gan Je končno dovedel do tega, da Je sačel človek označevati posamezne pojme z besedami. Človeška govorica pa se bistveno razlikuje od živalskega sporazumevanja. živalsko sporazumevanje primerjamo lahko a signaliziranjem z zastavicami, kot ga uporabljajo pri vojakih, ali. kot so ga včasih uporabljali na ladjah. Gotov signal s zastavico Je pomenjal n. pr,; "Ali je vse zdravo?" Drug signal: MAll prinašata kaj pošte?" ln podobno. Na tak priprost način js možno staviti nekaj nsjvažnejftlh vprašanj ln dobiti nanje odgovor in nič več. Nemogoče bl bilo n. pr. na tu način sporočiti pozdrav: "O kako srčno se veselim, ko po dolgih, težkih letih sopet vidim svojo drugo rojstno hišo!" Živali se sporuiumevaju v različnih položajih z različnimi signali, ne inurejo p« teh signalov samih smiselno sestavljati in is* ražuli z njimi avujih namer, občutkov in mlali. (Kolikor jih sploh imajo!) Človek pa veže possine/ne besede, ki mu pomenijo določene pojme v stavke, ki Izražajo lahko še tako zamotane misli, občutke in hotenja, Kot Je mogoče s 26 črkami naše abecede« pisati vs« knjige, ki so sli ki bodo kdarkoli Izšle v knjižni slovenščini, tako je mogoče aestavitl cele množice stavkov, katerih vsak sam izrazi posebno misel, že z majhnim besednim /a kJ Šilom. Z medsebojnim sporočanjem izkustev, spoznanj, občutkov In namer se je silno naglo pospešil nadaljnji duševni razvoj človeka. Poaamezen človek ni več navezan sam nase Žive govorica je povezala vim« ljudi v veliko za* Jednlco, v kateri je lahko vsak posameznik deležen spoznanj vaeh in vsi spoznanj enega. (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKA NAAOMVA PODPORNA JEDNOTA isdejs fvoje publikacije bi še pese* oe lisi Pres vala sa karto ti tat pa-treba« eplteatje svojih društev la šlaaefva la aa p»ipi|ii vico prepaaano s krvavordečo brazgotino, zadano od holandske sablje. Tomaž Trublet nadaljuje avoja vprašanje: "Kakšni dečki pa so ti korzarji na Tortugi?" "Flibustejci so," mu pojasni vitez Danycan. "Le dobro ai zapomni to ime, Flibustejci! Kmalu jih aam apoznaš." Nekaj, čaaa je vitez že na nogah, da al opaše meč. Nato ae prepriča, da tiči jeklo le rahlo v nožnici in da bo rado blisnilo, če treba. Saj niao kljub meščanski straži krvavi nočni spopadi nikakršna redkost. Ko ae Gautier Dany-can ogrne s plaščem, obdrži desnico prosto za vsak alučaj: "Na svidenje torej, dragi gazda in vsa rodbina," pravi, "in lahko noč vam vsem in pomoč svetega Vincenta, ki je patron našega mesta. Boter Malo, ko se vrne tvoj mladi, bomo pili drugo vino, ki ae bo smelo primerjati a tem-le. Gospa Perina in vl, moje lepo dete, vama poljubljam roko. Midva pa na jutri, kapitane moj, pa pomozi bog!" In odide. Tihi spanec vlada aedaj v domovanju v Strojarski ulici. Kakor se spodobi mladini, sta Tomaž in Mina prva aplezala po leaenih stopnicah vaak v svojo kamrico. Mati Perina jima jc sledila. Malo, družinski oče in glavar, sc jc končno z obema rokama prepričal, du so vrata, ključavnica in zapah na durih v redu, nato je vpihnil zadnji plamcnček v železnem svečniku in tudi on odšel. Tišina vlada v vsej hiši. 6 Kmalu nato se pa v jpeči hiši zbudi lahen šum, kakor da sc slišijo lahki pritajeni koraki, da ne vzbude spečih atarih. Svetilka bllane z žolttml žarki v nizko čumnato. Tomaž in Mina se tiho smejita drug drugemu, ona v kratki spodnjic!, on pa vea oblečen, oborožen in pripravljen na ponočno vasovanje. Očlvldno danes nI prvič, da daje sestra bratu potuho za nočna podjetja. Ko mu še ni bilo dvajset let — Mina jih takrat še ni imela petnajst —> jo je Tomaž že vsako noč popihal v oštarijc in druge njim bližnje kraje, o katerih pa z Mino nista govorila. Kako bi šel dečko danes spat, na pomembni dan, ko je zamenjal svojo arebrno piščalko, znak kvartirmojstrskega dostojanstva, za kapitansko perjanico ln meč! Kako naj gre kapitan Tomaž Trublet apat s kokošmi, ne da bi hc poprej odpravil v mesto in še enkrat pozdravil svoje dobre tovariše in pajdaše! "Hajdi zdaj!" pravi Mina "Pa pazi. ko se vrneš, da ne boš ropotal. Za moje okno veš. Par kamenčkov vrzi, da se zbudim in ti pridem odpret." "Kaj še," pravi Tomaž brezakrbno, "čemu toliko ovinkov? Raje apuati zapah in mi daj ključ, da si odprem sam." "Nikakor ne! Po cestah se potepa preveč takih obešenjakov tvoje vrste, ti gr^pn." Mina se smeje in grozi bratu a prstom: "Resnico povej, ali ae še nikoli niai splazil v tuje stanovanje, ti vagabund?" Nasilno jo brat stisne za roko in poljubi na obe lici: "Jezičnlca! Kaj ne veš, da je to le za šalo?" "Da, najmanj," mu odvrne. "Kako pa je bilo takrat, ko je stari Duque snemal puško a klina, ali ga je tudi takokrat nekdo vaših požgečkal z rezilom pod rebrom le za šalo? Tisti nekdo si bil ti." "Boš tiho!" Kar zadušil jo je v svojem objemu in jo poljuboval po vsem obrazu, obenem jo pa ljubeznivo zmerjal, da je čarovnica. "La-žeš!" se krega ona nad njim, potem pa radovedno vprašuje: "Ali še hodiš k Animariji? Saj sta se včasih rada imela! Ali greš zdaj k njej?" In zaničljivo zaviha nosek. Anamari-ja Kerdoncuff je bila nekdaj njena tovarišica in prijateljica. Pozneje je Tomaž lazil za njo. Bodiai, da je bila tako krepostna, še bolj pa iz ljubosumnosti je Mina zelo zamerila Animariji to ljubimkanje, čeprav Je poprej vedno ao-glašala z bratom, če ai je privoščil še toliko drugih raznih njej neznanih žena in deklet. "Tak povej no," se oglaai iznova, nepričakovano razi j učena, "ali te nese sedaj zopet k tej babnici?" Tomaž se po mornarako zaziblje aem in tja: "Če hočem," pravi. "Ti si pa rea dobra prijateljica, da jo zahrbtno tako obiraš. Kaj ti je storila?" Mina postane zelo ošabna: "Storila, meni?" pravi in zaokroži ustne, kakor da hoče žvižgati. "Anamarija meni? Kaj pa mi naj atori? • Kaj misliš, da se sploh menim z njo? Nobena je več ne pogleda. Nam vsem je . . Toda Tomaž ji preseka Šopirne besede: "Le dalje, klo-poteč! Ravno poslušam te. Poprej ste pa vedno tičale skupaj, ko koža in koiulja. Pa kakšen vzrok imaš? Najbrž ate se zlaaale, kaj, pa te je opraakala? Da, da, gotovo bo tako, Ana-marija je večja in močnejša . . ." Ljuto skoči sestra s kremplji "Opraakala, mene? Glej ga no! Smiliš se mi. Še za odpuščenje me bo prosila, oči ji izprazkam, le reci ji, naj pride, če hočeš, da oslepi!" "Miruj, klopotec, ne razgrajaj tako! Če še nekoliko vpiješ, pride namesto Anemarije kdo drugi nad te." S prstom pokaže po stopnicah in na vrata do spalnice staršev. Osramočena pogleda Mina v tla. Tomaž jo pa buši s pestmi v tilnik, kar je pomenilo ljubeznivo božanje, in pravi: "Otročaj ti! K Animariji pa res ne grem." "Rea ne?" vpraša in Še dvomi. "Tako res, kakor je maša v nedeljo. Tebi se redkokdaj zlažem, saj veš." *Kaj ti zanjo ni več mar?" "Ne, ne, čiato drugam mislim." "Ho," vzklikne ona, jezno in vzradoščeno ob enem: "Ce je pa tako, ti že verujem . . . Joj, kakšen babjek ai! . . . Če je pa to res, ti vse odpuščam ... če le pomislim, kako se ji podaljša obraz, kadar izve!" "Saj ne izve." "MoJa briga! Če drugače ne, ji povem aa-ma, če ae srečava na vodnjaku!" "Ti opravljlvka ti! . . . Zdi se mi, da ti udarci ugajajo." (Dalje prihodnjič.) Gospodična Irma Frsace Bevk 32 Krnil je dvignil tresočo m- roko. Na koncu cevi je zagledal lunino oko. ki se Je nenadoma • k1j>i lo, taslo v neznani groii, telo je trepetalo, uatnicc ao šepetale "Moj IJ<»g. moj Bog. moj lV»g'" I r mino oko je postalo veliko. Krnil ni videl ničeaat mh Čez zemljo je bila tazllta kri, ki ar je sprt nnnjnlu v višnjev somrak, veter tiho pošumevnl Cilka je Molela v sobi, v kateri je bila preživela vso hVojo mladost (>lelrop; zdaj zdaj je ne«lo (Vi. mi* v u»ta Na stopni-< ah jc Silo MiJati kol ake Na prapu p- stal oče Iiim i j« isti iiroki obrar, iste če/ u»ta \ i»eče brke kot nrkde- V lokah je drtal Imč. a oči ntso razodevale strotfoati Kaj )i hoče* Kuil.ok«.!^ N i«lela /milije dni pred seboj, se je živo spomnila na vse prestano . . * Pred njenimi očmi je lebdel prizor, kako stoji na mostu, gleda v zelene. polzeče valove. Zleteti kot ptica . . . Otroka je pritiskala k železni ograji tako tesno, da se je zganil in zajokal. Izginili so valovi, sc razkadile motne miali, prikazal se je rdeč obrazek. Nekaj hi|K>v je strmela vanj, kakor da ga nc pozna. Obup jc'globo- PROSVETA ko klonil pred čuvstvom materinstva. Spoznala je: ni sama, dete ni več njen del. C«ia ni mogle, ni smela odločati o sebi, od- ločal Je jok otroka na njenih pr-aiM. Nacnila je glavo in polju- bila nagrbančeni obrazek t Stopila je z mosta, zavita na drugo ceato, med zide in vrte. Nenadoma je postala močna. Vae je razumela . . . Pod večer je prišla domov. Naj se zgodi karkoli! Med pol golim drevje je stala hiša. Uzrla je okno, s katerega je bila prvič zagledala Leoarta Obstala je na mestu in mislila je, da ne bo mogla dalje. Oče je sedel ob ognjišču in govoril z deklo. Cilka je imela obraz v senci, ni je apoznal. Padla bi bila na kolena, a ne bi mogla izceei besede. Oče se je dvignil in se s čokatim telesom opotekel po izbi Nekaj prikriti radosti podobnega mu je zvenelo iz besed, ko ji je pogledal v obraz. "Saj je . . . naša Cilka." Stežka je požrl slino. Iztegnil je roko, ae zagledal v dete. Po-molčal je. Znova se je omehčalo v njem nekaj trdega. "Pa zakaj niai prej prišla?" Bilo mu je tako nerodno, da je cepetal z nogama. "Saj ne boš zahtevala ... da bi te jaz prosil . . ." Cilka se ni premaknila. To je njen oče? Zrla ga je, ko se je znova ganil, stopil do mize, s^lel, se zgrabil zs laae, nato v bolečini udaril z roko po tnizi. "Kaj tam stojiš! Sjopi naprej!" Cilki so tekle solze po licih. Ni mogla verjeti. Opotekla se je in jecljala: "O, oče, moj oče!" Starec je znova udaril z nogo: "Cilka, kaj boš neki tako . . .! Saj ai naša." Obrnil se je do dekle: "Nana, pripravi ji sobo! Zavri mleka!" Premagoval je jok: "Saj je dobro; saj je prav, . . . da ai prišla ..." Cilki se je zdelo, da plava med nebom in zemljo. Še nikoli ni bila njenA duša na tako Čudežen način razburjena kot tecUtf. Objela bi bila ves svet, se isplakala do dna ... Le eno jo je grenilo, jo delalo zamišljeno;« obisk v ječi. Kaj miali, kaj fluti Lenart? V hipu, ko je vaa ostala teža padla raz njo, je to prišlo nanjo. Morda je oče opazil njeno zamišljenost in žalost in je radi tega stopil v sobo: U>}, ; :)« "V inpšto se pojpeljem, Cilka, če greš z menoj ... na otroka bo popazila mlada." Bil je torek^-dan oblakov v ječi. Kako dobro ji je dela očetova pozornost! Vendar—kako naj atopi pred Lenarta. Bila je ponosna tudi ona, rana jo je skelela . . . Rajši mu bo piaala in čakala odgovora. Ozrla ae je po otroku in dejala očetu: "Ne grem; ne morem." |"Kakor hočeš," ji je dejal oče, jo gledal še za trenotek nerazumljivo, nato je stopil skozi vrata. Na stopnicah je zmajal z glavo. 34. Nebo ja bilo znova nagosto preprečeno z oblaki. Deževalo je. Med zidove ječe je legla tu-roba. Bledi obrazi ao gledali akozi zamrežena okna na dvorišče, ki ae je poauto s peskom raztezalo med tremi stenami poslopja. V sredini je stal pokrit vodnjak, na katerega so sedali vrabci. Ta košček svet^ se je zdel jetnikom vesoljstvo. Med tiste stene so jih izpuščali po eno uro na dan. V deževnih dneh so se tiščali pod streho vodnjaka, kadili in govorili. Nekateri so kljub pršečemu dežju hodili z rokami v žepih v nagli hoji po pesku. Tu so se znašli jetniki iz poaameznih celic vsak dan, si pripovedovali novosti, zabavljali čez ves svet in se šalili. Vsak dan so se ozrli, če ni prišel kak nov obraz med nje. Od novincev so izvedeli več novih zgodb, jih pripovedovali drug drugemu in jih tehtali. Jetnik z obrazom atarikavega brivca je pomežiknil Lenartu: "Sinoči so nam pripeljali novinca. Bil je dva dni v bolnišnici. Tam stoji." Lenart se je ozrl. Ob zidu je stal človek, ki je tiščal eno roko v žepu, drugo je imel obvezano. Krajci klohufra so mu viseli globoko na oči, da je bilo "videti le pol obra'z». ^ "Emil!"' fisi Lenart je bil z enim skokom pri njem. Ta je dvignil glavo in zrl s strmečimi očmi. Predramil se je iz topega razmišljanja. Dejstvo, da je našel pri jatelja med zidovi ječe, kjer mu je bilo vse novo ln tuje, mu je prijetno božalo srce. Podala sta si roki. "To je zgodba, o, to je zgodba!" Emil je težko dvignil oči, ko ga je Lenart vprašal po vzroku aretacije. Že tri dni je neprestano zadrževal jok v sebi. 'Tega ni mogoče povedati v eni sapi . . . Pred tremi dnevi . . . dva dni sem bil v bolnišnici . . . Od sinoči sem tu ... Tega ni mogoče govoriti pred drugimi." Beaede so bile pretrgane in nejasne. Lenarta ata mučili bolestna radovednost in akrb. 'Te boli roka?" Zazdelo se mu je, da ne more biti v nikakršni zvezi z njim, kakor je mislil spočetka . . . Prijel ga je za rokav in ga potegnil iz kroga tovarišev, ki sp se bili nirt^li okrog njega. "Pojdiva!" Zadel ga je v roko, da je jeknil. "Ranjena je," je pojasnil Emil Lenartu. Hodil je z naglimi koraki in dostavil: "Uatreliti sem se hotel." Na Emilovem obrazu ni bilo laži. Lenart je strmel. "Radi tega ao te zaprli?" "Ne radi tega," je dejal Emil zamolklo. "Če bi bil samomorilec, bi me ne zaprli. Pač pa sem postal morilec." Lenart ga je stežka dohajal, rad bi mu bil gledal v obraz. Kam Uko hiti? Vae, kar je Emil pripovedoval, je bilo Uko čudno, strašno in zagonetno, da mu je jemalo sapo, hromilo nogo. TOREK, S. OKTORPi "Koga si—umoril?" "Irmo." Irmo? Lenartu je zledenela kri. Ali stoji blaznik pred njim? Emilu je dobro delo, da se je izpovedoval. "Poslušaj!" je potegnil tresočega se LenarU za aeboj. "Z Irmo sva. bila sklenila umreti . -. skupaj..." Hlastno, v pre-trganih besedah, s tresočim gla-som je pripovedoval o njeni zadnji poti . . . Iztezal je z omahujoča roko revolver, na koncu cevi je rasla Irmiha glava; Na to ni amel zdaj pomisliti, tega občutka ni bilo mogoče opisati. Počil je strel, trma se je zgrudila na tla. Emil je sUl kakor okamenel na mestu. Črno oblečeno Uio' ženake je ležalo pred njegovimi nogami, videl je kri . . . Zdajci či bil moral ubiti še sebe. Dvignil je roko, ki mu je bila omahnila . . . Bilo je nemogoče. Irma, ki mu je prigovarjala k temu, ga zdaj ni več zrla z ukazuj očimi očmi. . . Kdo naj mu zdajci ukaže umreti? Hotel je že vreči orožje od sebe, planiti na Irmo, se zjokati nad blaznim' dejanjem, ko se je ona zganila in odprla oči. Ali je čakala njegove smrti in ne more umreti, če ji ne sledi tudi on? S krvavo peno pom prišle grgrajoče besede iz n ust: "Zakaj nočeš, Emil?" To^Ko sovraštva, zaničevanja in očita nja je bilo v umirajočih očeh, da je Emil skoprnel. Dvignil je roko .. . počil je strel . . . drugi ... Prva krogla je šla mimo gla ve, druga me je zadela v roko ... Irma je bila medtem že mrtva." Lenartu ao zašklepeUli zobje. "Zakaj sU to storila?" "Nisva se hotela—ločiti." Irma je stopila pred Lenar-tove oči kakor živa. Obudil je grozo dne, ko mu je grozila, da bo skočila na svatovski v0z Spomnil se je na skriv^ ni obisk pri ženi in na večeri mu je vsilila vrednotnice Tn! je radi nje, a ni je izdal ' (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati DEKLE ALI ŽENA. pa^TT mesecev starega otroka ln L hišno delo. Dobra plača ^ Mrs. BINDER, Plaza 2662 STAREJŠE MOŠKE POTREBUJEMO za zavijanje in razpošiljanje J razstavljanje v oknih 1 Skušenost ni potrebna, mors ] znati vaaj razločno pisati Stalno delo; 45 ur dela v ted| Pokličite MR. SOELLNER Canal 8800—po 8:30 A.M delo dobe moški ali Ženske od 9. do 3. pop. Pripravljanje živil za zn go. Pripravno za ženski družinami, ki hočejo del samo nekaj ur na dan. manhattan pickle CO. 1711 South Normal Ave., Chici MLAD ALI STAR MOŠKI, splošno delo v pekariji. Dobra pit 4757 Milwaukee Ave. MO&KE POTREBUJEMO • UČENJE OBRTI Mi vas naučimo delati odtise atroju in druga dela v tiskaj Dobra plača. Dnevno ali noi delo. Vprašajte Mr. Fiedler-ja, 85 West Harrison. NA PRODAJ 4 sob. "cottag^" po na kuhinja. Nov "furnace." B šole. $3,000 ali boljša ponvi Oglasite ae po 6. zvečer, 3147 Lawndale Ave. DELO DOBE ženske za čiščenje uradov v Union Station Building Vi lahko naredite svoj del v nujn .. b(>£] vfcftii industriji b tem, da pomaj gate transportacijskemu sistemi STAROST 18 DO 50 LET Stalno delo sedaj ln po vojni '' STALNO ALI ZAČASNO DELO IZREDNO DOBRA PLAČA Povišanje po 6 mesecih Udobne delavske razmere Employment office: CHICAGO UNION STATIO 516 West Jackson Boulevard ' my native land Spisal LOUIS ADAMIČ Nova knjiga, katero bo čitalo stotisoče ljudi šfrom Zdr. držav, med njimi mnogo važnih vladinih funkcionarjev v "Washingtonu, posebno še oni, ki delajo na vojaških, re-lifnih in političnih načrtih za Jugoslavijo in Balkan.' Knjiga "My Native Land** bo vzbudila še posebno pozornost med slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi Amerikanci, ker se tiče Slovenije in Jugoslavije—pozorišča že nad dve leti najbolj neustrašenega odpora proti nacijski in fašistični okupaciji, civilne vojne, revolucij* in proti-revolucije. V MM> Native Land" nam 1x)uis Adamič podaja zanimivo zgodbo južno-slovanskih detel in narodov od sedmega stoletja naprej. Vsebuje 530 strani. CENA $3.50 IZVOD Naroča ae pri PR0LETARCU 2301 South 1 ji und a le Avenue. Chicago 23, Illinois • Filmski igralec Boh Hope š grupe pr Detet le* pe povratku g j j Ameriko is Škilile, kjer Je sabeval ssveaniake vojake. V zalogi tudi ostala književna dela Louia a Adamiča I iseeeeaeeaaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaee eeeeeeeeeeee naročite si dnevnik prosi Po sklep« 11. redne konvencije ee lahko naroči aa Ust Prosrstel prištele eden. dva. trt štiri ali pet članov la eno drušlne k sni m* niai. Llat Prosveta stane aa vae enako, aa člane ali nečlsn. M* ono letno naročnino. Ker pa člani šo plačajo pri aeesmentu tednik, ee Jim le prišteje k naročnini. Torej aedaj nI esroka. da Jo llat predrag aa člane SNPJ. Llat Proaveta )e vaia lasten gotovo Jo v vsaki drušlnl nekdo, kl M rad čUal llat vsak dsa. Pojasnilo!—VaeleJ kakor« hitro kateri teh članov prenehs biU SNPJ, ali če ae preseli proč od družine In bo sahteval sam »vjjnj tednik, bode moral tiati član ls dotično družine, kl je tako rtup™ naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti upravni«™ in obenem doplačati dotično vaoto lietu Proaveta. Ako w i stori, tedaj mora uprovniiivo znižati datum za to vaoto naroen Cono llatu Proaveta Jot I Za Zdruš. državo ln Kanado SM* Za Chicago in okolico i« 1 tednik ln__4Jt 1 tednik In------------.J t tednika in--SJS i tednika In.........— J S tednike in---t M S tednike ln---------,J I tednike ln----I JI 4 tednike In------.J S tednikov te---nič f-------" Ze Evrope Jo lapolnlto spodnji kupon, priložite Monof Order ? pismu In al W90t0 dtasi)« >* HUJIMII PROSVETA. 81VPJ. HIT So. Lesrndale Avo. iž. m. Priloženo pošiljam II too___r____ Naalov____ Usta eito členov II _ S) _ 41 _ žl _ ea Uat Prosveto vaoto I _CL dmšte« U. In «o k »e|l noratnlal ^