AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN , % IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1939 LETO XLII. — VOL. XLll. er baje ne želi vojne vsv°n^°n' Januarja. Hitler ®kein za<*njem govoru v nem-ni kot običaj- bed7jal a Sabljo' Pač Pa J'e bil itopj mire». kar prinaša Ev-"Panje za mir. Fran-kot angleški državniki so + da bo Hitler tekom deloval, du se vrnejo ot . ''n odvzete kolonija, toda He k? IZjavil Hitler, se pri tem Posluževal nasilja. ojem je tudi' da Hitler v lert Ji g0v°™ ni ničesar omenil ^lašk trpi v ekonomskem oziru, da nima dovolj živeža in surovin, toda ta 80 milijonski narod mora živeti in to življenje si bo znal poiskati, je dejal Hitler. Angleški ministerski predsednik Chamberlain bo danes skušal deloma odgovoriti Hitlerju v angleškem parlamentu. Videti je, da bojeviti govor, ki ga je imel Chamberlain pretekli teden Birminghamu, je naredil precejšen vpliv na Hitlerja. Chamber- Relif velja silne denarje v. Chamberlain zahteva evropsko konferenco za mir in razorožitev New Yorku Albany, N. Y., 31. jan. — Governer države New York Lehman je predložil državni postavodaji proračun za dve leti, ki znaša $411,000,000 izdatkov. Od te svote bo država rabila samo za relif brezposelnim $85,000,000. Prora- London, 31. januarja. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je danes govoril v parlamentu in dejal, da morajo diktatorji najprvo pokazati, da Senator^zadovo- gen, fran(0 je laM ob!ega,j j„ obstreljevati jen S 1 erjem [0ja|js)j so vzdržali prvi napad •un izkazuje $30,000,000 defi- jim je v resnici za mir in to do- skih kolo lain je izjavil, da Anglija ne bo e zahteve po franco-1 nikdar poražena, da nima samo ia bo "°nija*1,l Sicer je izjavil, dovolj orožja, pač pa tudi finan-' Podpiral s svojo politiko »ali ie fr 'toda odsotnost izjave gle-ila v ^oskih kolonij je povzro-Jiharije'ranc'ji precej svobodno Ker je tj.,. :ot,0 uitier govoril največ o j mnenju "bo .artleiiskih težavah, je to najbrž »C(lvs Je' c'a Potrebuje Nemčija °je' 1 m*r' konsolidira pridobljene pokraji-. 'teč Avstrijo in sudetske Ind: ce, s katerimi se sosedje ne morejo ponašati. Angleško časopisje v splošnem poudarja značilne besede Hitlerje, ko je izjavil: "Po mojem vladal precej časa mir." Mnogo vplivnih angleških dnevnikov svetuje vladi, da gre takoj na delo in se loti vprašanja nemških kolonij. V soboto bo go- voril Mussolini v Rimu in tedaj g0. -!rektnc je bilo dognati sc bo dognalo, kako daleč bo Hit-a Hitlerja, da Nemčija ler šel, da podpira Mussolinija. %ni demonstrirajo po ulicah radi Fran-r°v> Policija je imela hude boje z ljudmi 31 ■ - (loj (, • Januarja. V Rimu, 'j a^ona in v drugih me-do cestnih demon-"«cra ' Italijanov.' De- enjeilrCl3e so bile prvotno nail z'd nacionalistično špa-N a končno so začeli Itali-m°nstrirati proti Franco- ati Je bila prisiljena are- s Jtelje demonstrantov, °gnjegasci rabili cevi za gašenje, da so razgnali množice, ki so protestirale, ker se Francozi baje norčujejo iz "laške hra- l" - »'V ' Do velikih demonstracij je včeraj prišlo tudi v mestu Neapo-lju, kjer se je izkrcalo 370 laških prostovoljcev, ki so bili ranjeni na španskem bojišču. Prostovoljce je na ladji pozdravil prestolonaslednik. cita, kateri se bo pokril, kot predlaga governer Lehman z uvedbo novih davkov. Vpeljal se bo davek v svoti $1.00 na vsakih $1000 zemljiške vrednosti. Davek na žganje se zviša od $1.00 na galono na $1.50. Na ta način namerava država dobiti letno $35,000,000 novih davkov in pokriti deficit. -o-- Prometna nesreča Ko je Mihael Zimmerman skušal prekoračiti cesto na Payne Ave. in 37. cesti, ga je zadel avtomobil, ki ga je vrgel 64 čevljev daleč in mu povzročil hude notranje poškodbe. Ima tudi obe nogi zlomljeni, eno roko in poškodovano lobanjo. Voznik avtomobila, ki je vozil zelo hitro, je ustavil, pogledal ranjenca, potem pa v naglici odkuril 'naprej. Pozneje je pa policija prijela Omer Schorderja, ki je bil obtožen nesreče. Obtožba se tudi glasi, da je vozil prehitro in cla je bil pijan. Mr. Zimmerman je Washington, 31. jan. — Senator Pittman iz Nevade, ki je načelnik senatnega odseka za tujezemske zadeve, se je včeraj izjavil, da če bo Hitlerjev nastop v bodočnosti e-nako toleranten kot je bil njegov govor v pondeljek, da se ni treba bati, da bi v Evropi k: žejo najbolje s tem, da se ude-j nastala vojna. Pittman je od- ležijo splošne konference, ki bo;govarjal včeraj na mnoga razpravljala, kako naj se Evropa razoroži. Chamberlainov govor jo bil nekak odgovor na govor Hitlerja dan prej. Chamberlain je tudi zagotovil Evropi, da ogromni viri, ki jih imati na razpolago Anglija in Francija zago vprašanja časnikarskih poročevalcev, katerim je povedal, da je prepričan, da v Evropi vsaj letos ne pride do vojne. Manj po volji pa je ameriškim krogom Hitlerjev indi-rektni napad na predsednika tavljajo končno zmago demokra- Roosevelta, katerega je napa-cije napram diktatorjem. Sicer j del radi njegovih "demokra-je pa Chamberlain izjavil zado- tičnih izjav." Hitler je re-voljstvo, ker je bil Hitlerjev govor miren in brez strasti. "Prepričan sem," je dejal Chamber- kel, da znajo v Nemčiji bolj demokratično misliti, kajti pod njegovo vlado je zginil lain, "da Hitler ni govoril kot I sleherni sled brezposelnosti, mož, ki želi pahniti Evropo vidočim imajo v Ameriki po 6- Madrid, 31. jan. — Topovi nacionalistov v Guadarrama gorovju so vzbudili prebival ce mesta Madrida in jim naznanili, da se je ponovno pričelo z obleganjem mesta. Prebivalstvo se je skrilo v podzemeljske kleti. Gen. Franco je mnenja, da če zbere vso svojo silo pred Madridom, da se mu mesto ne more dalj ustavljati kot dva tedna, zlasti ker lojaKsti nimajo dovolj orožja. Vendar so lojalisti vzdržali prvi n|i-pad. Perpignan, Francija, 31. jan. — Španska vlada lojalistov, ki se nahaja v mestu Figueras v bližini francoske meje, namerava" poslati večji del katalonske armade proti jugu v Valencijo. Predsednik vlade Negrin je mnenja, da imajo lojalisti dovolj parnikov na razpolago, da prepeljejo 20,000 vojakov skozi vrste nacionalistov proti Valenciji. Seveda je zadela skrajno nevarna. Katalonska armada lojalistov šteje nekako 300,000 mož. Žalostna usoda prostovoljcev v Španiji. Mnogi so postali brezdomovinci. Orožja primanjkuje plošno morijo." -o- Zahvala predsednika Predsednik Roosevelt se je včeraj javno zahvalil vsem, ki so na večer njegovega rojstnega dneva sodelovali pri tisočerih prireditvah, katerih čisti dobiček je bil namenjen za borbo proti paralizi otrok. Smatra se, da je bilo v tajnik društva Srca Jezusovega i Pondeljek večer najmanj 25,000 št. 55 S. D. Z. Nahaja se v Cha-1 Prireditev v Zedinjenih državah, hej^Marski klubi lliatli' ie državni senator "atu ^°yd-Boič stavil v Msl^^dlog, da se vpelje bo^ a Proti gemblarskim ^airu V °kolici Clevelanda. 6 Plasti H C>JO se ne zganejo, te klube, kjer se >( tuli za njih poslednji PMtj °TreJ mora država na- .'»j* vil, '"žVei Je šerif O'Donnell Of toandu slišal, da je se-vložil tozadevni periskavo, je še-'2 v2'u' da je Boyd storil V«] °«a, ker šerif ni ime-PH,fc Pristašev Boyda kot e šerife. Jo v^v«ne desetice Vlt Je dobil predsednik 'Vf ! Belo hišo za $42,750 'Dos, l desetič, kar so mu po-^juj;Tni državljani, da se b°rba zoper bolezen ?1JetleParaliza- poleg gori , k ^j Sv°te se nahaja v Beli i1 Di^ Pošte s pismi in v i S0 darovane desetiške eilar:'a ®e niso Prešte- I ali so ameriški dr- t Poslali v deseticah $86.- | dS®liani konduktor kHt0l,Je bil aretiran neki ^.Je cestne železnice, $l75neVeril kompaniji katero je na-^ hVoznino. Denar Je „ Pora je ^avna svoj dolg, ki radi gemblanja \. nočnih klubov. i v" arnah v Detr6i" i^ki S!ovi1' "ove vrste trak-• njih močneJ'ši in urnejši ^iHa tocla veljajo par sto nj kot dosedanji. Direktorji v Maple Heights Za leto 1939 so bili izvoljeni sledeči direktorji SND v Maple Heights, O.: predsednik Louis Simončič, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Anton Perušek, 5146 Miller Ave., blagajnik Albert Vrček, zapisnikarica Antonia Kastelic. Nadzorniki: Chas. Hočevar, Antonia Legan ml. in Andrew Hočevar. Kolektorji za Newburg: Anton Hrovat in Andrew Hočevar. Kolektorji za Maple Heights in okolico: John Hrovat in Frank Volkar. Ostali direktorji so: Fred Fi-lips, Antonia Legan st., .Mary Hrovat, Joseph Legan in John Hočevar. Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne. Vest iz domovine Mrs. Marie Presečan, 888 E. 143rd St. je dobila iz domovine žalostno vest, da ji je umrl oče Franc Jalovec v visoki starosti 84 let. Ranjki je živel v Ameriki 12 let in sicer v Lorainu. V dor movino se je vrnil pred 36. leti, vas Malo Mraševo, fara sv. Križ pri Kostanjevici. Ranjki zapušča tri sinove, Johna v Mantua, Josepha v Clevelandu in Franca v domovini, ter dve hčeri, Marie v Clevelandu in Terezijo v domovini. Zapušča tudi dva brata in dve sestri. Bodi ranjkemu mirna domača zemlja! Za Homer Martina člani lokala št. 263, ki spada k uniji avtomobilskih delavcev, so odglasovali, da bodo podpirali glavnega predsednika Homer Martina do skrajnosti, člani odo-brujejo Martinovo borbo zopet komuniste v unijskih vrstah. kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Vest iz domovine Iz Begunj pri Cerknici nam sporočajo, da je tam umrl posestnik Franc D6bevec, po domače Kranj č. Kar naglo ga je pobralo. V torek je bil še v gozdu, v sredo so ga odpeljali v Ljubljano na operacijo, v četrtek je pa že umrl. Truplo so prepeljali domov v Begunje, kjer se je vršil pogreb ob ogromni udeležbi ljudi. Saj je bil France splošno priljubljen ter dober gospodar ene najtrdnejših kmetij na Menišiji. V Willard, Wis. zapušča brata Antona, v domovini pa mnogo sorodnikov. Naj mirno počiva v rodni zemlji, preostalim sorodnikom pa izražamo naše iskreno sožalje. Preprečen samomor Policij-a je aretirala 28 let starega Paula Bielinskega, ker je klical ognjegasce, ne da bi kjs gorelo. Oddan je bil v zapore na 138. cesti, kjer so ga najprvo preiskali, toda niso dobili pri njem nobenega orožja. Ko je pa par minut pozneje policijski poročnik Peter Kekič šel mimo celice aretiranega, je videl, da si jetnik reže žile z britvijo. Mr. Kekič je preprečil samomor. Jetnika so odpeljali v Glenville bolnišnico. Prvi ček Stanley Fox v Columbusu je dobil ček št. 1 v svoti $11.50 za brezposelno podporo. Fox je brezposeln kleparski delavec. Tekom tega tedna bo oddanih vsega skupaj 46,000 čekov v državi Ohio. Hiša zažgana Mr. John Stražišar, 1235 Addison Rd. sporoča, da je pogorela hiša njegovega brata Jožeta v vasi Uzmane, fara Rob. Bilo je zažgano. Hiša je pogorela do tal. Dosluženci 25 letnico svojega koristnega delovanja bo obhajalo društvo Doslužencev dne 18. februarja s posebno prireditvijo v Twilight dvorani. kot milijon i.] art je "olSehjene bolezni. Roosevelt je izjavil, da bo bolezen uničena le, ako bomo dosledno delovali v tej smeri, in ako opustimo boj, da zna biti paraliza največja morilka naroda. Zahteva ženo Župan Homer Dorsey, ki je župan v Findlay, Ohio, je dobil od nekega McClellanda v Seattle, Wash., pismo, v katerem McClelland zahteva, da mu župan poišče "dobro ženo, katero bi poročil." Župan je dal dotično pismo v javnost in kmalu se je oglasilo stotine žensk, ki bi se rade poročile. Toda vse so vpraševale: "Koliko denarja ima dedec?" Župan seveda ni mogel dati pojasnila. Operne predstave Vodstvo Northern Ohio Opera Association naznanja, da bo Metropolitan opera družba podala Clevelandčianom osem krasnih letnem prizadevanju še vedno 10 milijonov ljudi brez dela. Mrs. Zupančič umrla V Community Hospital v Genevi, O., je preminula dobro poznana in spoštovana farmarska soproga, Marija Zupančič, rojena Laurič, po domače Polčenova. Stara je bila 59 let in je stanovala z družino na farmah zadnjih 20 let. Umrla je v torek zjutraj. vem mestu in je živpla v Ameriki 31 let. Tu zapušča žalujočega soproga Josepha, doma iz Meniške vasi pri Toplicah, in sledeče otroke: Jennie poročena Hrovat, Mary poročena Kabineli in se nahaja sedaj na obisku v stari domovini. Nadalje zapušča sinove Josepha in Franka ter neporočeni hčeri Josephine in Frances. Zapušča tudi brata Franka Lau-riča v Canonsburgu, Pa. Bila je članica podružnice št. 41 S. Ž. Z. Truplo ranjke ostane do pogreba v kapeli A. Gr-dina in Sinovi. Cas pogreba se naznani jutri. Družini in sorodnikom naše globoko sožalje! Naj bo ranjki podeljen večni mir in pokoj. Ta ne odneha Lewis Graham je v neki gostilni začel prepir in prišlo je dp tepeža, tekom katerega je bil udarjen v desno oko, da opernih predstav med 27. mar- 'ie moral iškati pomoči v bol- ' nišnici. Ko so ga tam obvezali, je korakal naravnost zo- Perpignan, Francija, 31. januarja. Lojalistična armada in vlada je bila zajeta pred napredujočimi nacionalisti in danes nima nobenega pota, kamor bi se zatekla, da se reši krute usode. Mnogo tednov so lojalisti imeli zasedena vsa pota, ki vodijo iz Španije v Francijo, toda te dni je Francija zajezila odprtino in lojalisti so takorekoč zajeti pred francosko mejo. In vse zgleda, da bo blokada v nekaj dhevih še strašnejša. Brez vprašanja je, da je lojalistična armada uničena. Lojalistična Španija ima sicer še vojake, to- IVt mesecev je bolehala. Do- ...... ma ie bila iz Prečne pri No- dfl sft dezerlirail, doam nimajo ostali potrebnega orožja in strel j i va. Najbolj žalostna usoda je zadek: mednarodne prostovoljce, ki s6 se borili v lojalističnih vrstah. Prvotno so hoteli pobegniti preko francoske meje, toda ob meji so bili od Francozov zopet vrženi nazaj. Med temi je tudi mnogo ame- riških državljanov, .ki imajo svoje družine v Ameriki. V Španiji jim je obstanek nemogoč, preko Francije ne morejo domov in so tako v pravem pomenu besede postali brezdomovinci. Dve najfinejši diviziji lojalistov, peta in petnajsta, sta sicer še vedno obdržala disciplino, po-gum in moralo, toda na fronto ne morejo več, ker so absolutno brez orožja in streljiva. Poleg tega so pa izmučeni do smrti. Toda kljub vsemu temu je lojalistična vlada pripravljena voditi borbo naprej. Ako bo borba nemogoča v Kataloniji, tedaj se da. Sedež lojalistov je sedaj v mestu Figueras, 14 milj od francoske meje. Kljub temu pa tudi z Madridom ne bodo imeli lojalisti sreče. Ko gen. Franco očisti Katalonijo, bo vrgel vso svojo vojno moč nad Madrid, in armada, ki nima orožja, enakih napadov ne more odbijati. cem in 1, aprilom. Izbrane so bile s 1 e d e č e opere: "Otello," "Louise," "Walkuerer," "Thais," "Mancn," "Lohengrin," "Tosca" in "Lucia di Lammermoor." V raznih operah nastopijo najboljše pevske moči, kar jih premore Metropolitan operna družha. Ga najbrž ne bo župan Burton je dobil od odbora Delavske nestrankarske lige povabilo, da pride na njih sejo v petek in raztolmači, kako je to, da mestni proračun izkazuje pri svoti $17,000,000 samo $600,000 za relif, kar niti za dva meseca ne zadostuje. Mi stavimo, da župana ne bo na sejo, kajti odbor ni obljubil, da bo po seji — banket. škrjančki Starše Škrjančkov se prosi, da se udeležijo važne seje nocoj večer v navadnih prostorih. Na programu so zelo važne zadeve. * Nacijska vlada je zaplenila v Berlinu katoličanom denar namenjen za pokojnino duhovnom. pet v isto gostilno, kjer je še: dobil navzoče pretepače. Te-pež se je znova začel in to pot je dobil Graham veliko rano na levo oko. Pa ni šel v bolnišnico-, ampak so ga nesli domov, kjer so poklicali zdravnika. Mladi zločinci Policija je včeraj prijela štiri mlade fante ,stare od 14 do 18 let in z njimi tudi neko 18 let staro deklino. Vsi so priznali, da so vlomili v' kakih dvajset stanovanj, kjer so pokradli obleko in druge predmete. V njih "kompa-niji" je bila tudi neka 21 let stara mati, ki ima dva otroka. Ta je za tatove prodajala ukradeno blago. Novo društvo Pod vodstvom Rev. F. Mišiča, župnika sv. Pavla župnije na 40. cesti, se je ustanovilo za prekmurske Slovenke novo samostojno društvo, ki si je nadelo ime "Marija Sedem žalosti." Za boljše zdravje V državni zbornici v Columbusu te dni ponovno govorijo, da bo sprejet predlog, da vsi oni, ki želijo poročno licenco, morajo najprvo k zdravniku, ki mora dati spričevalo, da sta ženin in nevesta popolnoma zdrava in zlasti prosta spolnih bolezni, predno bo mogoče izvršiti poroko. Zadeva ima mnogo zagovornikov pa tudi nasprotnikov v javnosti, a je jako važna glede boljšega narodnega zdravja. Slov. moška zveza Redne seje podružnice št. 3, Slovenske moške zveze, »e vršijo vsak prvi četrtek v mesecu. Vsi oni, ki želijo pristopiti, so vabljeni, da pridejo v četrtek 2. febr. ob 7. zvečer v gornjo dvorano Slov. doma na Holmes Ave. Podano bo tudi poročilo veseličnega odbora, ki je na delu za veselico, ki se vrši 15. febr. — Tajnik. Tudi žganje zahtevajo Dva mlada roparja sta prišla v gostilno Harmony Club na 4800 Denison Ave. Z revolverji v roki sta zahtevala denar. Dobila sta $36.00, nakar .sta zahtevala še tri kvor-te žganja in sta tudi to dobi- Tujezemski zdravniki Država New York je odredila, da morajo ,vsi tujezemski zdravniki v državi se podvreči posebni skušnji. 1,063 takih zdravnikov se je registriralo za skušnjo in izmed teh jih 441 ni moglo prestati skušnje radi pomanjkljivega znanja. Izmed 422 registriranih nemških zdravnikov n. pr. je 329 naredilo skušnjo z najslabšim uspehom. Iz Turčije in Mehike sta bila pri skušnji po en zdravnik ,toda niti prvi niti drugi ni mogel odgovarjati na vprašanja preiskovalne komisije. Zdravniki bodo morali sedaj prenehati s poslovanjem. K molitvi Člane društva Najsvetejšega Imena, društva sv. Lovrenca, društva sv. Alojzija in društva sv. Antona se prosi, da se udeležijo molitve danes zvečer ob 7. uri v cerkvi sv. Lovrenca, v četrtek zjutraj ob 10:30 uri pa pogrebne sv. maše. Zbirališče je v šolski dvorani. Kdor more naj pride, da izkaže pokojnemu zadnjo čast. župan v Columbusu župan Burton je včeraj z nekaterimi councilmani odpotoval v Columbus, kjer se bo ponovno la. V gostilni je bilo navzo- boril, da dobi kaj m relif v Cle- čih dvanajst gostov. Svinjina bo cenejša Claude Wickard, zastopnik poljedelskega oddelka ameriške vlade, se je izjavil, da bo prešičje meso v letu 1939 precej nižje v ceni kot je bilo lansko leto. Farmarji imajo sko-ro odveč teh živali in jih le težko prodajajo, tako da bo cena precej nizko padla. velandu. Toda v Columbusu so danes republikanci gospodarji in za relif ti nimajo denarja, dasi Mr. Burton tako rad priporoča republikance v volivnih kampanjah. Governer v Kansasu Ohijski governer John Bricker se je podal v Topeka, KanS., kjer sc republikanci slavili svojo zmago. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •117 St. Olair Avenue _Published — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta <3.50. Za Cleveland, po raznašalcth: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada. $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ «83 No. 26, Wed., Feb. 1, 1939 Spomini na mladost Leto diktatorjev Ko se bo pisala podrobna zgodovina leta 1938 bodo morali zgodovinarji priznati, da so diktatorji v omenjenem letu imeli velik napredek in sicer na račun onih narodov, ki imajo vlade, pri katerih imajo vladani še vedno pravico izpregovo-riti, kako naj se jim vlada. Diktatorske države so se torej v letu 1938 veselile velikega napredka po mnenju njih mojstrov. Adolf Hitler je med vsemi diktatorji na svetu prvi in najbolj uspešni. Pograbil je dovolj sveta, da je Nemčijo povečal za nekako deset milijonov prebivalcev. Ko je pripojil kmalu v začetku leta Avstrijo k Nemčiji, je spravil Evropo skoro na rob vojne, ko je zahteval suderske pokrajine v Čehoslovaški za sebe. Začel je groziti z uničenjem in razdejanjem onih držav, ki so mu nasprotovale. Države so mu verjele, da bo izpolnil grožnjo in Hitler je dobil, kar je zahteval. Glede napadalskega diktatorstva je Japonska druga država, ki pride v poštev. Njene armade so bile vsepovsod zmagovite na Kitajskem. Japonska kontrolira danes vse bolj važne kitajske postojanke. Sicer Japonska še ni dosegla politične in ekonomske kontrole treh sto milijonov Kitajcev, toda prepričana je, da se bo to v resnici kmalu zgodilo. Italija sicer ni doživela takega napredka kot sta ga Nemčija in Japonska v preteklem letu, toda Mussolini ima — upanje. Uspehi, ki jih je dosegel Mussolinijev tovariš Hitler, so zmanjšali vpliv Italije v Centralni Evropi, in poslovanje Ber-lin-Rim osi danes Mussoliniju ni nič kaj koristnega prineslo. Toda Italija zadnje čase zahteva svoje (?) od Francije, in ima pri tem ustmeno podporo od Hitlerja, dasi ni gotovo, če bo Hitler to podporo tudi dejansko izvajal. Brezumno bi bilo pri vsem tem mižati in trditi, da so nemške zmage mnogo škodovale demokraciji v Evropi. Demokracija je zaenkrat plačala nemške račune. Brez vsakega dvoma je tudi, da sta bili Francija in Anglija v Monako-vem. silovito ponižani in njuna demokracija nesramno tepe-na. In očividno je, da je Nemčija mogla razkosati Čehoslo-vaško le, ker je prehitela Francijo in Anglijo v oboroževanju, zlasti v gradnji novih zrakoplovov. Ob času, ko je diktator Hitler poklical zastopnike Francije in Anglije v Monakovo, je imela Nemčija 10,000 popolnoma opremljenih vojaških letal. S tem je rečeno, da je bil Hitler bolje oborožen kot vse evropske demokracije skupaj. Tega se je morala ustrašiti Anglija kot Francija. Skoro je bilo gotovo, da se omenjeni državi ne podati, da Hitler v nekaj dnevih uniči London in Pariz in bi bilo pri tem prav lahko stotisoče nedolžnih civilistov ubitih. Res je tudi, da če bi bili Francija in Anglija v zraku enako pripravljeni kot je bil Hitler, da Hitler nikdar ne bi mogel sklicati konference v Monakovo in bi pustil Čehoslo-vaško tako kot je bila prej. Kmalu potem, ko sta Francija in Anglija privolili Hitlerju, kar je zahteval, je naredil Hitler z obema "prijateljsko pogodbo," v kateri je pisano, da se Nemčija ne bo borila niti s Francijo niti z Anglijo. Med tem je pa Hitler nadaljeval s svojim naravnost blaznim oboroževanjem. In njegovo obnašanje napram demokracijam sveta je še vedno drzno in izzivalno. Ostal je gluh napram apelom vsega sveta, da preneha s svojimi izbruhi napram Židom, da ukine grozovitosti, katerim so podvrženi gotovi stanovalci in plemena v Nemčiji. In dočim njegovi diplomati protestirajo pri državah, ki se drznejo Hitlerju očitati to ali ono, pa nemško časopisje, popolnoma pod kontrolo Hitlerja, nesramno napada državnike ene kot druge demokratske države. Da, diktatorja, Hitlei in Mussolini sta toliko zaslepljena da vporabita vsako mogočo priliko, da se.norčujeta iz držav, ki'so ohranile vsaj deloma še demokratski sistem vlade Glasom izjav Mussolinija in Hitlerja so demokratske države preostanek starodavnih časov. Ljudje v demokratskih državah ne poznajo nobenega napredka, dočim je Nemčija danes prva kulturna država na svetu, najboljše ekonomsko urejena in tam ne poznajo nobene brezposelnosti. Tako trdita Hitler in Mussolini o svojih državah. (Konec jutri.) Oni dan se je nek naš rojak spomnil tiste slavne ambulance, ki so jo naši ljubi rojaki poslali španskim komunistom. Rekel je: "Kje neki je tista ambuianca zdaj? Nobenega glasu ni o njej. Niti ne vemo, če je bila poslana na Špansko. Zakaj niso raje poslali tiste ambulance na ljubljansko rešilno postajo, pa bi nam bila vsa Slovenija iz srca hvaležna zanjo in marsikateri rojak, ki bi se peljal komodno v njej, bi se bil s hvaležnim srcem spomnil ameriških rojakov." © * • Recimo, da ste dolžni našemu ljubemu stricu Samu $5.00 na davkih. Bodite trdno prepričani in zagotovljeni, da bo šel za vami toliko časa, da bo tisti petak dobil. Se reče, dajte cesarju kar je cesarjevega ... Okej! Pri vsem tem se pa človek nehote vpraša, kaj je s tistimi sto in sto milijoni dolarjev, ki jih našemu stricu Samu dolguje Evropa, pa radi tega nihče niti kihne ne. Pa ne, da bi bili sami sebi najbližji. Plesali so do večerje. Na večerjo so prišli navadno tudi župnik, učitelj in drugi vaški veljaki. Po večerji so šli zopet ple-sat. Takrat so prišli tudi vaški fantje, katerim je drug natakal vina. V hiši se je vršila pa druga zabava, petje in razni nagovori. Hišni oče je imel nalogo, da je skrbel za vino, da so ga imeli svat je dovolj, starešina in teta sta bila pa častna gospodarja na svatbi. Pri nas v Euclidu imamo tudi teto, ki bo nosila to častno ime do smrti. To je naša dobro poznana in pridna delavka na narodnem polju, Mrs. Frances Rupert. Imamo tudi strica v osebi g. Josip Plevni-ka ih tudi starešine nam ne manjka. Drugo jutro so šli sosedje po hišah krast za nevesto. Ko so se vrnili z blagom, so zakurili zunaj na prostem. Tam je imel zopet godec največ opravka. Ta je imel nalogo, da je v velikem črnem kotlu cvrl jajca in drugo. Najprvo je bila nevesta deležna teh dobrot, potem pa drugi, a največ so pojedli vaški otroci. Potem so pa sedli teta in nekaj svatov na voz z godcem. Teta je imela lepo okinčano pogačo, s katero so se odpeljali po vasi. Pri vsaki hiši so se malo ustavili in plesali, ter vabili, naj pridejo na ohcet. Dobili so tudi kako staro zi-bel, v katero so položili punco iz cunj. Teta je učila nevesto zibati, da se bo privadila. Potem so prišli fantje, ki so se našemili v kamelo. Ta kamela je šla potem na dražbo, ki je morala znesti toliko, kolikor je stalo vino za svatbo. Potem se je razšlo z svatbe sorodstvo, a sosedje so še svatovali pozno v noč. Sosed je prvi, kadar si v sili za pomoč. Pri sosedu najdeš prvo pomoč.Zato je lepo, da smo složni med seboj, da drug drugemu pomagamo. Čeprav smo si različni kot prsti na rokah, kadar pa pride potreba, pa zagrabimo vsi skupaj. To se je pokazalo letos pri nas v Euclidu, kjer se gradi naše narodno svetišče, to je Dom. Sloga in mir naj vlada med nami, pa bomo lahko dovršili započeto delo. Ne pozabimo naših trgovcev, obrtnikov in drugih, kadar česa potrebujemo. Danes lahko dobimo vse doma in ne kot pred leti. Ne pozabite pustne sobote 18. februarja. Pokupite vse vstopnice za srnjakovo večerjo in ples. Saj to gre vse za blagor našega Doma. Le pridite, ker ta večer bo pri nas prijetno. Pozdravljeni! J.R. | i—1---o—- Pustna sobota in nedelja Sedaj, ko je predpust med nami, me spomini ponesejo v mojo rojstno vas. Pri nas na kmetih se je največ zakonov sklenilo predpustom. Mislim da zato, ker takrat je bilo največ časa za ženitev in svatbo, ker pozimi ni toliko dela na kmetih. Kakor hitro so oznanili s prižnice ali oklicali par, ki namerava stopiti v zakonski stan, se je razneslo po vseh vaseh naokrog, da se ženita ta fant in ta dekleta. Prvi pondeljek so šli v mesto delat pismo. Drugi teden so šli kupovat vino za ohcet. Prav židane volje so se vračali. Tretji teden so šli nevesta in družica, ženin in drug vabit v svate. Najprej so povabili daljno sorodstvo, potem bližnje in nazadnje pa še sosede. Ko so vabi-telji stopili v hišo, so pozdravili: "Mir bodi vsej hiši!" Potem so jih domači povabili k mizi, kamor so mati postavili, kar je najboljšega hiša premogla. Kar nas je bilo mlajših, smo tiho sedeli okrog peči kot bi bili mutasti. Naše oči so se pasle samo na dobrinah na mizi in komaj čakali, da bodo vasovavci odšli. Mati so nam bili namreč že prej obljubili, če bomo pridni, da bomo dobili, kar bo ostalo. Razume se, da smo se zelo bali, da ne bi vsega prej pojedli. Na predvečer svatbe so šli ženinovi sosedje na nevestin dom po balo. Navadno so pripeljali nazaj dobro rejeno in lepo, okinčano kravo, za njo je vozil pa voz nevestino skrinjo, svetlo in veliko. V skrinji je bila nevestina obleka in razno perilo. Na skrinji je sedel godec in pridno vlekel meh. Na drugem vozu je bila skrinja, polna žita, na tretjem vozu je bil kolovrat in razne stvari za nevestino domačo rabo. Na zadnjem vozu so se vozili tovariš, ženin, starešina, hišni oče in teta. Ko so vse Drugo jutro so šli ženin, drug in godec klicat sosede, ki so se zbrali pri ženinovi hiši, vsi oblečeni v lepe svatovske obleke. Žene in dekleta v lepih razložili v ženinovo hišo, je bila pripravljena mala večerja, narodnih nošah, z avbami in pečami na glavi. Ko so bili vsi zbrani, so se odpeljali .po nevesto. Na nevestinem domu so jih sprejeli domači in sorodniki neveste in svatje so dobili dobršen zajtrk. Otroci, kolikor jih je prišlo na prežo, so dobili od neveste velike kose belega kruha. Potem so odšli v cerkev, kjer so se vršili poročni obredi. Ženin se je moral odkupiti fantom, ki so zaprli pot z debelo verigo. Po končanih obredih v cerkvi, so sli na ženinov dom, z godcem naprej. Toda V šolski dvorani sv. Vida se hišna vrata so bila zaprta, bo vršila na pustno soboto in ne- žete, da ne daste priznanje naš^ tu rojeni mladini, ki se trudi in svoj čas zapravlja z igrami in drugimi prireditvami. In naš Father Jager se toliko trudi na vse načine, da že kar ne ve, kaj bi napravil, da bi kaj pomagalo. Kaj ni to sramota za vso faro! Zakaj ne bi bili vsi kot eden. Skupaj držimo, pa bomo imeli uspeh. Saj to je naša dolžnost, da se udeležujemo cerkvenih prireditev. S tem pomagamo, -da se stroški plačujejo. Vsak faran bi moral vedeti, da je samo od nas odvisno ,da se obresti plačujejo od dolga, ki ni majhen. Poglejmo druge nselbine, kako skupaj drže. Zakaj ne bi tudi mi tako. Pojdimo, kadar bomo povabljeni napolnimo dvorano, da bodo imeli naši igralci veselje z nami in nam bodo lepo igrali naše slovenske igre in nam prepevali naše lepe slovenske pesmi. Faranka -o- Bog vaju živi! Pred vrati sta se ustavila prva drug in družica, potem ženin nevesta, ter dalje v vrsti svatje. Drug je trkal na vrata in prosil naj odprejo. Bilo je dosti govorjenja in prošenj, predno so jim odprli vrata. Ko so se vrata odprla, so svatje spustili skozi vrata najprej mačka, katerega so v ta namen prinesli s seboj. Potem je stopila v vežo najprej nevesta z starešino, potem pa teta in hišni oče. Ženinov oče in mati sta poljubila nevesto ter jo spremila v hišo. Pri vstopu Sta jo pokropila z blagoslovljeno vodo. Potem so peljali ženina in nevesto za mizo, nakar so posedli tudi ostali svatje. Ko so se dobro najedli, so šli na pod, kjer je bil ples. deljo zabava pri pogrnjenih mi zah. To bo na 18. in 19. februarja. To bo zabava, ki je ne dobite nikjer drugje. Program je izbral za ta dva večer tfežišer naših iger, Father Jager. Na programu bo pevski zbor Baraga, potem skupno petje vseh navzočih, zabavni kupleti in godba štiričlanskega Zorčevega in Trebar-jevega orkestra. Mize si lahko že naprej rezervirate, da boste s svojo družbo lahko skupaj pri eni mizi. Dragi farani sv. Vida! Napolnimo ta dva večera dvorano. Saj se vedno govori, kako je fara sv. Vida velika. Kadar se je treba pa pokazati in postaviti, ni pa nobene udeležbe, kakor je bilo na 21. in 22. januarja. Sramota je za tako veliko faro, da je bila tako slaba udeležba. S tem poka- Kolikokrat slišimo: "Kako hitro bežijo leta, zdi se nam kakor bi bilo včeraj!" Res je, da čas hitro mineva, toda na drugi pomislek se mnogo doživi in prestane vsak dan našega življenja. In če pri vsem tem človek dočaka lepo starost, takrat se ima pa zakaj srečnega počutiti, kakor tudi biti Bogu hvaležnega. Ob tem času imam v mislih zakonski par, ki je preživel skoraj pol stoletja v zadovoljnem družinskem življenju in to sta spoštovana roditelja Anton in Jozefina Krese, ki stanujeta že več kot dvajset let na 1228 Addison Road in skoraj ravno toliko let na 1096 E. 64 St. Ta teden, v~ četrtek 2. februarja, bosta še čila praznovala 49 letnico zakonskega življenju v krogu svoje družine. Od te spoštovane družine prihaja fe Mary, poročena Birtič, ki je sedanja predsednica mladinskega zbora Slav-čkov in katere hčere so odlične dijakinje, med njimi dobro poznana po njenih potopisih Dolores Birtič. Potem hčer Josephine, poročena Seelye, ki se zaslužno udejstvuje pri podružnici št. 50 Slovenske ženske zveze, ki ima tudi tri prav pridne in odlične učence. Hči Emma je pa glasbena učiteljica in prav priljubljena zlasti med mladino, ter sina Harry, ki stanuje na lastni farmi v Willoughby. Torej vse skozi so otroci teh zakoncev dobro preskrbljeni in nadarjeni za vsako morebitno življenjsko usodo. Spoštovana roditelja Anton in Jozefine Krese sta prav lahko ponosna na lepo vzgojo svoje družine in se tudi sedaj v jeseni svojega življenja srečna počutita, da sta doprinesla temu svetu častni napredek in spoštovanje do svojega naroda. Kličemo jima: Bog vaju živi ter ohrani zdrava vsaj do prihodnjega jubileja, da se bomo skupno veselili pri praznovanju zlate poroke. To vama iskreno želimo vsi, ki vaju poznamo in čislamo in teh nas je mnogo. Živela roditelja Anton in Jozefina Krese, še na mnoga zdrava in srečna leta! Prijatelj --o-- ZAHVALA jem dolgočasju tako daleč od moje družine. Bog povrni vsem onim, ki so mi v pismih sporočali, da se me spominjajo v molitvah, da bi okrevala. Lepa hvala vsem, ki so mi poslali šopke v bolnišnico in sicer: Mr. in Mrs. W. N. Eisel, Mrs. Marie Hochevar, Mrs. Louise Piks, Mrs. Helena Mal-ly, Mrs. Mary Makovec, Royal Neighbors of America Euclid Banner vsi iz Clevelanda, potem podružnici ravnoiste organizacije v Rochester, Minn, za obiske in cvetlice in Mr. in Mrs. Joseph Gačnik v Indianapolis, Ind. Za cukerčke se lepo zahvalim Mrs. Mary Makovec, Mrs. Frances Oražem in Mrs. Frances Novak, dalje lepa hvala članicam Community Welfare kluba za vsakovrstne kartice in za lepo darilo. Potem se enako lepo zahvaljujem za poslane cvetlice na moj dom za časa moje bolezni: Mrs. Lydia Eisel, družini Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mrs. Antoniji Tanko, Miss Rose Chapic, Mrs. Sunegle, Mrs. Bowman, podruž. Slov. ženske zveze št. 14, Mrs. John Bresk-var, Mr. Howard Edwards, vsi v Clevelandu. Srčna hvala častiti sestri Consolati iz Eu-clida, O. za tako lepo kartico, tako tudi še sledečim: Moji tovarišici Mrs. Louis Andol-sek v Ridgewood, N. J., Mr. Antonu Šubeljnu iz New Yor-ka, Miss Mary Nartnik, Chicago, Miss Frances Jancer (La Sallita), La Salle, 111., Mr. in Mrs. Anton Zevnik, Middle-town, Wis., Mr. Matija Pogorele iz" Gilberta, Minn., Miss Mary Polutnik, Lorain, O., Mr. Fred Makovec, Omaha, Neb., Mr. in Mrs. Glen Hansburger, Jackson, Mich, in Mr. E. G. Gibbs iz New Yorka. Dragi mi vsi iz Clevelanda, ki ste mi kartice poslali, vas je pa ravno 264, in če bi ime vsakega označila, bi'vzelo preveč prostora. Tako tem potom vam vsem skupaj kličem: Bog vam povrni! Vaše kartice, nekatere velike in male, smešne in tudi resne, so mi bile v veliko veselje in razvedrilo, enako številna pisma, ki so mi dajala pogum in mi krajšale dolgočasne dneve v moji bolezni. Hvala tudi kegljačicam dr. sv. Ane št. 150 v Newburgu za njih pozornost napram meni in najlepša zahvala pa mojim kegljačicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 za tako lep večer, ko ste me prišle vse obiskat na moj dom, ne da bi jaz zato kaj prej vedela in mi izročile tako praktično darilo v mojem bolestnem stanju; gotovo nisem kaj takega pričakovala. Hvala tudi vsem drugim, ki ste me obiskovale na domu bodisi od strani društva, ali pa same od sebe. Bog vas živi vse skupaj! Vam hvaležna : Antonija Zupanova, Cleveland, O., 20. jan. 1939. Naročil požig svoje n%t Okrožno sodišče v Petrini1 več dni razpravljalo o i nem zločinu, ki ga je zag^L trgovec Sime Djakovič, k' nekemu naročil, da je njegovo hišo, v kateri sta w reli trgovčeva žena in s|užIa nja. Poleg Djakoviča se jeTa govarjal tudi Lazo Ere®l • katerega je Djakovič obdolži da je zažgal hišo. Obtožena fa, bila tudi trgovčeva sestra ^IN rija Mrdljenovič, da je isT? la morilca za svojega poleg tega pa je imela lieT°| voljeno razmerje s svojih % torn Djakovičem, V torej M' poldne je sodišče razg'^1 ® sodbo: Sime Djakovič jeras obsojen zaradi naročenega f e|} žiga svoje hiše in trgovin j « kateri priliki je zgorela ! gova žena Milica in Fanika Belenič, kakor tudi?- radi nedovoljenega razmer,,| ai sestro Marijo Mrdjenovi'-J a dosmrtno ječo. Marija novič je bilo obsdjena z3\J razmerja z bratom Djakovl 1 1 in ker je iskala morl'caf.|e| svojega moža, na šest let J\> Lazo Eredija pp je bil ščen, ker je dokazal svoj 31 Oba obsojenca sta vložil" ... , ~ • ziv in revizijo, državni 1 L pa je zahteval revizijo li ; tri obtožence. Na k°nclli 1 stopil pred senat Lazo » ja in dejal: "Hvala va^ Ža spodje sodniki, in hvala ® &le. mu zagovorniku, a ti Si"1 velik lopov, ker si me ^ !V nega obdolžil." Po sodbi ' ak|j ne odprto vprašanje, k0' • ] Simo Djakovič najel ^ strašen zločin. Ko sem bila za časa moje bolezni preteklo jesen v Rochester, Minn., se mi je tako milo zdelo ker se je toliko mojih starih in novih prijateljic in prijateljev spomnilo name. Na vsakovrstne načine so mi dfelali kratek čas. V prvi vrsti se moram lepo zahvaliti vsem onim slovenskim časopisom, ki so prinesli vest o moji bolezni in na ta način seznanili moje številne prijateljice in prijatelje o mo- Podpirajtc slovenske trgovce.' Kaj teki bo to? IN IZ PRIMQRJA — Sv. Križ pri Trst« 1938. — Poročali smo že 0 nezgodi, ki je zadela tedni našega vaščana 3? 'e Antona Bogateč na delu v > ški ladjedelnici. Pretekli^* decembra se mu je' ' stanj« led nastale pljučnice takoPp "Je. šalo, da je izrazil želj0', rad izpolnil obljubo, ki Jed fjj* i zaročenki Idi Bogateč.*> Ji noči je duhovnik bolnice, ^J. 6! ži že tri tedne težko P°9 ^ ^ 1 ni Anton, oba združil v , ■ n" 'Ot med splošno ginjenostjo ^ ^ v A čimi željami za srečno j tev novoporočenca, ki Pa * ^ staršev in prijateljev in , '0f> of ■ jev! fo H vsem prizadevanjem ^ 6 ^ kov da bi ga ohranili Se nju že v jutranjih urah j. « šnimi mukami podlegel l1 b( kam. jj V./" Pokojnik je bil sav*?^ mladenič, član naših J<1 t / . in 1 1 K nih kulturnih društev 1,1 ^ član cerkvenega pevskega I 'U bil je splošno priljubljel! m ^ Je pričal njegov pogreb- ,, ga je spremljala na nje^, nji poti, mnogo okolica'1^ ^ čje število njegovih sot i ^ : ladjedelnice. Dekleta N ^ 1 nih nošah so nosile ob1'0 j jj & j enega cvetja in vence^ j j. riši in tovarišice v zb°J ^ ^ ^ D. bodo svojega dobrega ^ ^ nikdar pozabili so mu v n^ zapeli doma in v cerkvl j med splošnim ihtenjert1 miiu apiuBiiini .^ posebno njegovih drag1 ^ nj —Vreme. Od našega ^ ga vremenskega poroc1'^ nes 2. jan., ko pišemo ^ a smo imeli suho, jiif 1 ^ Preživeli smo lepe, s°n j; ^ 2 znike in tudi ostali dn« J 1 zimske prijetni. Nebo J > ^ --------- j---„------ -j oblačeno, včasih je s'^tfl i ^ sonce, pa ni imelo ' $ [' of. in nikakega bleska, ve vi! ;;t|e ( suho. V hribih in \ ' ' ki * ll se je naselil suh sneg, » ^ ti trajen v. veselje ^tj jev, v nižinah — * 1 la-preko goriške oTc^J JJ^. ske doline, Fur lani je | morja — j6 bilo pa 1o s >tl L4 1 rs hi^ ŽU TI Po nemškem izvirnika K. Maya ZaWu hladnokrvnost je le Premagal se je, mol- 'lU^r^l lp i« T*« dcti mu ie bil0> doWim. Dn . Je VN mp -lm Je zaP°vedal> ; k pnmejo< - ne vem» isfše Se bil razvil Položaj. ff^« je hT mišljen^ i" «ute-bo-; 110 Pač uravnano na »V Cn* ma®čevanje. Piluri« .S6m Amad el-Gan" e] •» • f stopil mimo njega in je Tasim W med Haddedini k p|enii 0njem- Nobeden se ni • I Š Ti "L?,krat sem se obrniL deli* J® pravil Kurd'" i. »ns f ' da smo izgubi j e-tabor je zelo slabo iz-Kurdov ni več samo jlrfam gr. amPak sto dvajset. ir»'jimi!" J' 0 boš opravil z 171 A- udi Na ieris |ran. jn vil. fvanajst 7? wJ** il«9. . U(Jl fn -? Laž je!" "t )f'e' k ° ZaIitev sem prezrl, l opfiega !rancu i« legel poleg i al N J ravo- Pozno ponoči if ove^al Halefa in nje- toj'ioteski fIna' ki sta stražila v ftraži ' bedel do J'utra na niču Tista Tiftv • gi#ene c 111 bila prijetna za aR'" j Žai0s, a "Tile j> lle misli so me obha-okVdel° se ie. da je sa Kt Ael Haddedi- - - bi "rkii^ " Amad el-Gandurja. S ne"' oej ^ak6Seljein so me spre j e-«»|aviij 0 so me častili, me ' mi stregli Rh so JU t sov spremenili, j ing182110 so se obnašali. a Pobit-6 h°tel še;'h cel° na 8to. %si . maščevanja —! ie °(F verj ^ Sam izkusil, ne mo-kako kar uPiJani 7 le% Saj VaBje take divja-u v Hh ,Sev celo pri nas v kul-li t m p02Qezelah zgodi, da filo-stn0 s na čast, celo na . 0ir kiokanje kokle, ki jof* ga i s tcvi i»" ?°febit P0d Peroti /.i!> Da ^ Se mi bodete sme-J°Vem vam, — danes, 0 ^ aj se je tisti dan zgo- Htii k Povem vam, Rih je 8e f] ^ čaka —. Poslav- '' ^e li,^.,taka plemenita' či- ^Ut'la bližajoče se smr- , ' Ki se, priznam, 2e v, aj0 Prav nemoža- Pa nič vam ne bo pomagalo. Od dveh strani vas bomo napadli, tudi v ožini." "Hm —! Kje taborite? Še vedno ob vznožju hriba?" "Ne. Šli smo nazaj. Več ti ne smem povedati. Storil sem, kar mi je velevala prijateljska dolžnost. Stoli, kar hočeš! Bog te obvaruj !" Odhitel je. Pa tudi sam sem pohitel po bregu, kar so me noge nesle. Samo četrt ure —! Brez sape sem prispel na vrh, nisem več mislil na prepir in na žalitve, že od daleč sem kričal: "Zgrabite za orožje, bojevniki ! Bebbehi nas bodo vsak hip napadli! Tule v ožini in še na severu." Amad el-Gandur je planil na noge. "Kje so?" "Zapustili so tabor in šli na sever okoli hriba." "Kdo pravi?" "Brat Gazal Gaboje mi je povedal." "Kedaj si govoril z njim?" "Pravkar. Ne streljajte na njega, ničesar mu ne storite! Vobče prizanašajte sovražniku koli- Nič prijetno ni bilo ko sem vozil po samotni cesti v temni noči. Kar me je skrbelo je bilo, da bi ne zavozil na kak oster predmet ali žebelj, ter tako predrl gumasto cev na kolesu. To bi bilo jako neprijetno v tako samotnem kraju. Končno sem brez vsake nezgode privo-zil v Notranje gorice. Namesto, da bi vozil naprej proti Podpeči, kjer je velik ovinek, sem šel na progo južne železnice, ki vodi naravnost proti postaji Preserje, ter se po stezi med obema tiroma peljal proti domu. Pri tem sem pa pazil, da za menoj ne privozi vlak, ali pa da me ne dobi kak železniški čuvaj. Ni eno ni drugo bi ne bilo prijetno, če bi me presenetil vlak, bi bilo lahko po meni; če bi me pa zasačil čuvaj, bi bil pa prav strogo kaznovan. Že blizu železniškega mostu nad Ljubljanico zaslišim vlak, ki drvi za menoj. Zelo previdno pa naglo skočim s kolesa ter se še pravočasno umaknem. Pri prehodu čez Ljubljanico sem pa z vso opreznostjo šel preko mostu ter pazil če morda ni tam skrit čuvaj in prav lahko tudi kak drug človek, s katerim bi si jaz ne želel srečanja. Že doma so mi večkrat zabičevali, naj bom v takih krajih ponoči previden in naj rajši ne hodim sam, ker se v današnjih časih klati vsepol-no raznih vagabundov in posto-pačev. Ker ni bilo nikogar, ki bi me oviral, sem zopet sedel na kolo, ter se peljal do mostu nad cesto in potem po cesti nadaljeval pot proti domu. Ura v zvoniku Žalostne gore je udarila enajst ko sem stopal po vaški poti proti Prevalju, poleg sebe pa peljal ^colo, ki me je prav srečno pripeljalo domov. ¥ Zopet na pot. *— V Nišu. — Mimo bojišča balkanske vojne. — Skoplje. — Na jugo-slovansko-grški meji. — V rojstnem mestu sv. Cirila in Metoda. — V Atenah. — Na parniku Dacia. — V ligiptu. — Aleksandrija. — P. Keru-bin Begelj. — pri šolskih sestrah. V torek zjutraj 18. maja sem se odpravljal na najbolj zanimivo pot, kar sem jih kdaj napravil v mojem življenju: na pot v Sveto deželo ali Palestino, kakor se uradno naziva ta od Boga izvoljeni kraj zemeljske oble, kjer je bilo završeno največje delo božje: odrešenje človeškega rodu. že dolgo sem gojil željOj da bi potoval tja; končno sem to le dosegel, ter se pričel pripravljati kot na nobeno drugo pot. Delal sem načrte ter se skušal kar mogoče že v naprej seznaniti s temi kraji pot on) ; literature in pa zlasti zgodb sv. p^m'a. Kdor hoče imeti užitek od tega potovanja se mora tozadevno pripraviti, ker drugače ne bo imel dosti koristi od tega. Potem je treba tudi napraviti prav dober načrt kod potovati, kajti potovanje v Sveto deželo ni kot bi šel človek v Rim ali pa Bel-grad, ko se zvečer lepo komod-no vsedeš na brzovlak, zjutraj Bi pa tam. Pot v Sveto deželo je pa dosti daljši in se je treba za potovanje tja poslužiti par-nika. Najbolj enostavna pot je iz Trsta v Harfo, ki je glavno pristanišče Svete dežele; par-nik vozi. tja navadno pet dni. Ravno glede poti sem, bil v precejšnji negotovosti. Iti na Trst me ni bila volja, ker Trsta in Italije sem imel že dovolj; zato 5em razmišljal, da bi vzel kako dru^o, četudi še bolj nepoznano pot. Tozadevno sem izpra-ševal, tako v Ameriki kot tudi doma, pa vsepovsod se mi je reklo: na Trst pojdi, ker po tej poti potujejo vsi naši ljudje, ko gredo tja. Po precejšnjem spraševanju le izvem v Ljubljani, da vozijo parniki v Sveto deželo iz grškega pristanišča Pireje pri Atenah. Ta par-nik gre iz Pireje 20. maja popoldne ter pride V Haifo 24. maja. Točnega naslova kje se urad ali agencija te parobrod-ne družbe nahaja, niso vedeli, pač pa le ime družbe. To je bilo vse. Kje se pa nahaja urad družbe, to boste pa že nakli, ker nekje v Atenah je in kot taka gotovo znana. Sicer pomanjkljivo toda pri-lično kar dovolj, sem dejal po tehtnem preudarku ter se odločil, da potujem preko Grške, ker ravno ta pot me je najbolj zanimala, dasi bodo morda razne neprilike in tudi pot mogoče nič kaj prida, ko nimam nobenih primernih in zadostnih pojasnil in pa, da bi me tu- pa tam čakal agent ter me spremljal od enega kraja do drugega. Je zelo dobro če je, toda če pa ni tega in onega, je treba rabiti svoj razum in si sam pomagati. Saj še pregovor pravi: Pomagaj si sam, potem ti bo pa tudi Bog pomagal. Izjavo glede odhoda parnika sem vzel popolnoma za merodajno, drugo pa dobim, zraven bo pa tudi Bog pomagal. Ako bodo kake neprilike na potu in ne bo šlo vse tako gladko kot bi rad, naj bo pa to v čast Njemu, ki je bos hodil po Palestini ter jo s svojimi stopinjami posvetil. Kar je mene vleklo po tej poti je bilo tudi to, da si na ta način ogledam Jugoslavijo tudi od Belgrada naprej, to je bivšo Srbijo in njena zanimiva mesta, dalje grški Solun, rojstno mesto sv. Cirila in Metoda, slavnoznane Atene, kjer je bil Sokratov dom. Ker tudi Atosa še nisem povsem izbrisal iz svojega načrta, sem upal, da morda dovoljenje za tja dobim ali v Solunu ali pa v Atenah. Tudi Turčijo sem hotek videti in se mi je ,zato zdela ta pot najbolj prikladna, da vse to tem lažje izpelj em. Tudi na jugoslovanske parnike sem mislil, ki vozijo v Haifo, toda žal takrat niso bili tako na razpolago in se mi je povedalo, da ako počakam tja do konca junija, lahko potujem na jugoslovanskem parniku, kar, pa žal radi časa nisem mogel in sem se bal, da bo potem v Sveti deželi prevroče. Tako je bil moj neomajan sklep že začrtana pot. Svak Anton je že čakal pred hišo z vpreženimi konji, da me potegne na postajo, domači so mi stiskali roko ter me blagro-vali ko grem na tako pot. Oče bila mo-1 napadli. Sami jih bomo napa-i« . _ . i ... ........ 10 4 lif I «v toil K,-.«e — ^-"v u«u««,u- kor mogoče! Streljajte na ko-[H[ licu, ko to pišem, nje! Postavil se bom s svojo repetirko —." Jezno me je nahrulil: "Molči! Ti ne zapoveduješ Amad el-Gandur ni sicefl a ' ltl me očetovem gro- ^ L^i.'r °*?azoval z mračni-5 tod! Jaz sem sedaj vodja in n**1 L SUJ1 čudo so se mu ble- : poveljnik in kar bom rekel, ki° h fyi-,1-11 Sem, da se ga lo- to se bo zgodilo S sf; Sel hca- Ramo je imel Ne bomo čakali, da bi nas J^&Ubiiai na in mnogo krvi | dli, iznenadili jih bomo." Icof^Ub1 se mi je. ^mu, kar se je i rT nama, sem stopil • Rart K; ... , /o^d bi mu bil ponu hi t-« i-"0"*" • 11 'n Se ,1e obrnil v ■ ske pse in Obrnil še je k Haddedinom. "Vzemite orpžje in konje, vi pogumni bojevniki Hadde-dinov! Peljali bomo konje po strmini v dolino pa zajahali in planili sredi med te kurdij- AnglešJci aeroplan Cavalier, ki je moral pristati na morju v mojem poletu od, New Yorka. na Bermudo in m je potopil. Tri osebe so utonile, deset se jih je rešilo. Letalo je veljalo $200,000. ipavo povedal: (Dalje prihodnjič) wMmm ' 1 '' mOSm . s ,4?' | llllfli l , H jf, 'I „ ■ J I......i..........I........lllllll.......t.......lil Tovorni parnik Esso Baytoivn in rijega ■ kapitan, ki je rešil deset potnikov potopljenega aeroplana Cavalier. so dejali: "Blagor ti, ko ti je dano, da boš videl Jeruzalem! Srečen sij" Slično so dejali mati in drugi. Ker se je svak bal, da bi morda ne bila pre-kasna, je švrknil po konjih, ter sva oddrdrala proti postaji Preserje, kjer sem se kmalu zatem odpeljal z -vlakom proti Ljubljani, kjer sem potem uredil vse potrebno, tako v telesnem kot dušnem oziru, ter stopil v cerkev Crca Jezusovega, da podam račun svojega hiševanja, kajti kraj, kamor sem bil namenjen, je svet. Ni dovolj pri-lično rejena denarnica, ki je sicer nujno potrebna, ker brez denarja ni nič, tudi ni dovolj potni list, brez katerega ne moreš nikamor, tudi nabasan kov-čeg ne zadostuje. Brez dušne priprave je vsa navedena stvar zelo pomanjkljiva. Pot v Sveto deželo je vse nekaj drugega kot so druga pota. To ni pot zabave in veseljačenja kot da bi šel človek na žegnanje, predavanje ali pa navaden izlet. Zato je treba ne samo telesne, ampak tudi duševne priprave. Poleg denarja je v prvi vrsti potni list, ki mora biti vidiran od konzula dotične države kamor potuješ, če ne so ne samo sitnosti, ampak človeka pri vstopu v dotično državo enostavno zavrnejo. Zato je treba preskrbeti vize pravočasno. Turško kot grško vizo sta mi že pred odhodom iz Amerike preskrbela g. Kollander in g. Za-krajšek, dočim si angleške, ki je potrebna za vstop v Sveto deželo nisem vzel v Ameriki. To sem storil pa zato, ker nekaj dni pred odhodom iz Amerike je angleška vlada znižala pristojbino za vizo od 10 dolarjev na 2. Da prikrajšam že itak bogate Angleže, ter sebi prihranim tistih 8 dolarjev, sem zaprosil za to vizo v Zagrebu pri angleškem konzulu. Ampak Angleži so glede vize v Palestino zelo delikatni. Poleg raznih vprašanj, na katere je treba odgovoriti na posebni tiskani poli, je treba položiti še 300 dolarjev gotovine kot jamstvo, da dotičnik ne bo v Palestini dalj kot tri mesece, ker ako se zadrži dalj, potem tistih 300 pridržijo. Tozadevno sem se zglasil pri Kreditnem zavodu v Ljubljani, kjer sem položil predpisano vsoto, nakar so bančni uradniki Kreditnega zavoda poslali moj potni list z izpolnjeno prošnjo in denarnim jamstvom angleškemu konzulu v Zagreb. Po preteku treh dni je bil potni list z angleško vizo nazaj. V potovalni pisarni Put-nika v Ljubljani kupim vozni listek do Aten, ondi mi dajo še nekaj prav dobrih navodil in ob osmih zvečer se odpeljem z brzovlakom proti Belgradu. Zjutraj ob 6:40 se pripeljem v Belgrad, kjer se pa to pot nisem nič mudil, pač pa sem se presedel na vlak, tako zvani Simplon Orient ekspres, ki vozi na progi Pariz-Ljubljana-Bel-grad-Carigrad. Da sem vzel Simplon ni bilo drugega izhoda, ker med Belgradom in Nisem ni bilo druge zveze in če bi čakal na drug vlak, ne bi pravočasno dospel v Atene. Radi tega sem vzel Simplon do Niša; od tam dalje proti grški meji pa zopet vozi navadfii brzovlak. Tako se mi je nasveto-valo in tega sem se moral tudi držati in se poslužiti tega izrednega vlaka. Razliko v ceni med brzovlakom in Simplonom sem plačal kar na vlaku. Ampak vožnja na Simplonu je pa prav imenitna in udobna, ker so vsi vozovi spalni in tako se človek lahko prav komodno na-spi, navadnih voz ta vlak nima ter je kot tak primeroma dražji. (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI Governer zahteva odstranitev rdečih učiteljev Oklahoma City, Okla., 31. januarja. Bojeviti governer države Oklahome Leon Phillips je včeraj napadel učitelje in profesorje v državnih učnih zavodih, l aterih nekateri učijo komunizem. Zahteval je, da se jih nemu-c'oma vrže iz njih uradov. Governer je izjavil, da ima na rokah dobre dokaze, da je na državni univerzi Oklahome, ki je največji dz'žavni učni zavod, osem profesorjev, ki učijo komunizem. "Naj bo komunist kdor hoče," je rekel governer, toda dokler bom jaz governer v državi, komunisti ne bodo plačevani z denarjem davkoplačevalcev, ki ne verujejo v komunizem." Francija ima dovolj zlata za 5,000 zrakoplovov Paris, 31. jan. Včeraj je potom radia govoril francoski finančni minister, ki je izjavil, da je Francija pod vlado Daladierja se rešila vseh finančnih pasti in da je danes francoski frank finančno močan in da ima Francija dovolj zlata, da kupi v tujezemstvu 5,000 zrakoplovov in jih plača v gotovini. Finančni minister se je zahvalil francoskemu narodu, ki je vladne odredbe potrpežljivo sprejel. Francija je radi tega danes mnogo močnejša kot je bila pred letom dni. Štetje divjačine v Ameriki je pravkar končano Washington, 31. januarja. Kot naznanja biologični oddelek vlade je bilo pravkar zaključeno štetje divjih živali v Ameriki. Glasom sedaj razpoložljivih podatkov se nahaja v Zed. državah kakih 5,000,000 komadov divjih živali na prostem. Največ je srn in srnjakov, katere cenijo na 4,-500,000 komadov, črnih medvedov je 81,000, 17,000 losov, 13-, 000 bivolov, 4,100 grizzly medvedov in divjih mrjaseeev pa la 700. Večina te zverine pa ni v zapadnih državah, kot bi kdo mislil, pač pa v Pennsylvaniji in v Michiganu, kateri državi sta zlasti bogati na srnah in srnjakih. Zvezni sodnik Manton je resigniral New York, 31. jan. — Zvezni okrožni sodnik Martin Manton, katerega je državni prose-kutor Dewey obdolžil, tla so mu gotove stranke plačevale stotisoče dolarjev, da je raz-sojeval v njih korist, je včeraj izjavil, da se ne zaveda nobenega nepoštenega dejanja in bo na vsako očitanje lahko mirno odgovarjal, toda kljub temu resignira kot zvezni sodnik. V uradu je bil 22 let. Prcsekutor Dewey se je izjavil, da kljub temu, da je sodnik resigniral, bo vpeljal kazensko postopanje proti njemu. Hitler upravičen do Nobelove nagrade za mir Stockholm, Švedska, 31. jan. Neki švedski senator je predlagal ime Adolpha Hitlerja, da dobi Nobelovo mirovno nagrado, rekoč, da milijone ljudi zre na Hitlerja kot posredovalca za svetovni mir. Do-tični, ki je stavil predlog, je laboritski senator Brandt, šolski ravnatelj, ki je izjavil, da bi Hitler septembra meseca lanskega leta lahko začel vojno, toda radi miroljubnosti tega ni storil. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI Pranje in likanje Vzamem perilo na dom in ga na željo tudi zlikam. Jako dobro delo in fino izvršeno. Boljše moške srajce 12c od kosa. Na delo se lahko zanesete. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (27) Kupijo se bančne knjižice North American banke. Gotov denar. Zglasite se na 5500 Superior Ave. med 6, in 8. ure zvečer. (29) Fedora poklekne na sredi svoje spalnice na kolena, vila je roki in ustnici sta ji šepetali : —Pomagaj mi sveta Mati Božja! Kardov! Kardov! Na pomoč. Skrajni čas je! —Ha, ona upa, da ji bo prišel kdo na pomoč, — zašepeče Leoni ja. Vrata se odpro in bela pošast stopi na prag. Fedora se zgrudi na pol nezavestna na tla. Ta trenutek je uporabila Leonija, da se je splazila v spalnico in se skrila za omaro, da opazuje, kaj se bo zgodilo. —Nezavestna je, — zašepeče starki. — Dotaknite se je. Starka se skloni k nesreč-nici ter ji položi svojo hladno roko na tilnik. Omahovala je kot pijana ter se zgrudila na stol. Bela pošast se ni premaknila. Stala je kot okamenela in gledala s svojimi žarečimi očmi nesrečnico. —Kaj želiš od mene? — za-kriči Fedora. — Ali zato prihajaš vsako noč, da me mučiš? Če si duh se me usmili, če pa si človek, povej kdo si.. Ker je prikazen še dalje molčala, pograbi ona razpelo, ki je stalo na nočni omarici, dvigne ga ter zakliče z drhtečim in razburjenim glasom: —Zastrupi jevalka! Ta beseda je pogodila kot udarec z bičem. —Strašno! — zašepeče ona obupno ter se zgrudi na kolena. —Ali hočeš tajiti, da si me umorila? — nadaljuje prikazen. — Odgovarjaj! Ali boš tudi sedaj lagala? —Vse ti hočem priznati! — zašepeče bleda lepotica. —Mojega sina si izdala, kaj Kitty Clark bo vodila parado ob času otvoritve Grotto cirkusa v mestnem avditoriju 6, februarja. Cirkus bo trajal od 6. do 18. februarja. V Cirkusu bodo trije krogi, v katerih bo nad 100 raznih aktov. V cirkusu bo tudi. slon, katerega bo ta organizacija podarila clevelandskim otrokom in bo potem, ko ne predstave nehajo odpeljan v zverin jak v Brookside parku. VLOGE vjtej posojilnic so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washington, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 St. Olalr Ave. BEnd. 6070 ne? — Radi tebe so ga pregnali v Sibirijo. —Da. Fedora zastoče. —Ali še moreš živeti, nesre-čnica? Ali še moreš dihati, prokleta, s tem zločinom na duši? —Nocoj sem se ti prikazala zadnjič. Poslušaj, kaj ti bom povedala. —Dvignila sem pokrov svoje rakve, vrnila sem se na svet in moja duša je poiskala telo, da se ti prikažem. — Ne zato, da se maščujem, Fedora, temveč da te pripravim do tega, da se spokoriš. —Kesam se, kesarn se. —Tvoje srce ne ve za te besede, ki jih izgovarjaš, — odvrne starka. — Toda iskVeno se boš kesala, ko ti bom povedala, kako blizu je tvoja smrt. —Kaj bom kmalu umrla? -Ha, ha, ti trepečeš pred smrtjo? Ti se je bojiš? Ali te objema groza, ko se spomniš, da boš kmalu stala pred svojim sodnikom? Poslušaj, revi-ca, tri dni še boš živela! — Čez tri dni, v tretji noči boš mrtva. -Strašno, grozno! — Samo še tri dni! Grozno je to, vedeti, da imam samo še tri dni življenja! Moja usoda je grozna. Morilec, ki mora umreti, ne ve kdaj bo umrl. To zve sar.:o par ur pred usmrtitvijo. Toda jaz bom morala polne tri dni živeti in vedeti, da me čaka smrt. Starka jo je gledala s sočutnim pogledom. Res je bila velika zločinka, toda kazen je bila strašna. Fedora se je oklepala življenja, hotela je živeti, toda sedaj je zvedela, da je izgubljena. Bila je razburjena in je mislila, da stoji pred njo v resnici prikazen. Niti toliko poguma ni imela, da bi iztegnila roko in prijela prikazen, da se prepriča, ali je človek, ali v resnici duh. Leonija je v svojem skrivališču vse videla in slišala ter triumfirala. Bila je prepričana, da Fedora ne bo preživela tega roka. —Znorela bo, predno bodo pretekli ti trije dnevi, — pomisli Leonija. Prikazen še enkrat iztegne roko ter jo položi nesrečnici na glavo. —Bog se te usmili! — reče zamolklo, nato se obrne ter odide neslišno iz sobe. Fedora Bojanovska je stala kot okamenela, gledala je v tla, ter si ni upala dvigniti oči. —Obsojena na smrt! — zašepeče. V tem trenutku pristopi k njej Leonija. — Ah, milostljiva, strašno ste me preplašili. — Tako ste kričali, da ste vznemirili vso hišo. —Kaj vam je? Ali vam ni dobro? S steklenimi očmi je gledala Fedora svojo sobarico. —Ah, ti si to, Leonija? — reče ona. Hvala Bogu da si tu. Morala sem nekaj strašnega sanjati. Bile so grozne sanje. —Sanje? — vpraša Leonija. — Torej ste tako živo sanjali, da ste vstali iz postelje? —Ostani! Ostani pri meni! Ne odidi, Leonija! Ne veš, kako mi je. —Ležite zopet nazaj v posteljo, milostljiva gospa. _ —Ne, nočem. Hočem gefle- ti, toda ti ostani tukaj pri meni, Leonija. Sedi v ta naslonjač. Z obema rokama prime svojo sobarico. Nenadoma jo potegne čisto k sebi. —Kaj ne, deklica, ti si moja prijateljica, kaj ne? Nikdar ti nisem ničesar zalega storila? Kaj ne, da se ne bi veselila, če bi jaz umrla. Leonija se spomni, kaj je gospodarica storila baronu Palenu in to ji je bilo dovolj da se maščuje. — Milostljiva gospa, zakaj govorite o smrti? Saj ste še vendar mladi. Vi še morate uživati življenje. Fedora bolno odkima. — Ne, ne, — zakliče. — Kmalu bom umrla, Leonija, slutim to, slutim. Solze ji pritečejo iz oči. —To je strašno, deklica!— reče Fedora. — Strašno je, če mora človek umreti, ko bi še tako rada živela. — Tukaj ni milosti! — Smrt bo izprožila svoje ledene roke po meni in jaz bom morala oditi s tega sveta! —Blagor njemu, ki lahko v niru umre, — reče Leonija. Vedela je, da bodo te besede ranile Fedoro. Ona si podpre svojo glavo ; roko. * —Moje življenje je bilo polno dogodkov — reče Fedora. — Mnogi moški so me ljubili, oda nobenega nisem uslišala! — Vseh se spominjam. — Najprej svojega moža Bojanov-skega — — Veš li, Leonija, da ga nisem nikdar ljubila — potem Kardov — potem oni mladenič — kako se je imenoval — — da, Izidor. —Dobro se ga spominjam, — reče Fedora. — Vidim ga pred seboj, kot da sva se včeraj ločila. — Vidim ga pred seboj--evo da--tam pri vrahih. Ona strašno zakriči ter pokaže z roko proti vratom. Leonija je 'mislila, da je gospodarica znorela. Nato, pa tudi sama pogleda proti vratom in se. prestrašeno zdrzne. Na pragu je stal bledi Izidor ter se počasi približeval. Obe ženi zakrijeta svoja ob-'raza z rokami ter zakričita. Izidorove plamteče oči so gledale in požirale lepo Fedoro. — Fedora! — spregovori mladenič. — Ali me poznaš? Ona ne odgovori. Trepetala je. Prevzel jo je smrtni strah. Vedela je, da ji ta človek, ki ga je tako zelo mučila, ne prinaša ničesar dobrega. Ona se obrne k Leoniji ter ji ukaže, naj odide iz sobe. In čudno, Francozinja je odšla brez besede iz sobe, čeravno je bila sicer pogumna deklica. —Sedaj sva sama, — zakliče Izidor ter skoči k vratom, da jih - zaklene. —Sama, — odvrne zamolklo Fedora. Ona se zgrozi. On se ji počasi približa. —Sedaj bo me ubil — —• to .je bila njena edina misel. Lepa Fedora je bila blizu blaznosti. Zapuščen Natalija se je nahajala že nekaj tednov v hiši slikarja Raguna. Čitateljem je znano, da je prostovoljno odklonila bogastvo, ki ga ji je nudil bogati trgovec in da se je odločila za revščino, samo da se ne poroči s človekom, ki ga ne ljubi. "Ragunova hiša ni bila zavetje. On ni bil slab človek. Tiho je opravljal svoje delo ter mirno prenašal krivice, ki mu jih je delala njegova žena. Toda ta žena! Ni mogoče opisati njene zlobe, neusmiljenost in surovost. Njena edina želja je bila, da ji mož konečno popolnoma oslepi in da gre lahko kot berač na ulico, kjer bo služil in prinašal domov več denarja. jI Kadarkoli je hotel 11 ti svoje trpljenje, vedno? ona nahrulila! —Kaj delaš? Saj it«» da boš oslepel! To je F to se ne da več prepreč'1; Ubogi slikar ni odg«1 Ni si upal odgovoriti. Natalija mu je pof kolikor ji je bilo mogoc{; magala mu je pri del« tolažila. Toda nesrečnik je . zmajeval z glavo in goVf ga na zemlji ne čaka dobrega. Komedijant že dolgoj prihajal. Zdelo se je, več dela za starega V hiši je zavladala in obup. ( Novo nemško vladno poslopje v Berlinu. Ob otvoritvi novega poslopja je Tiitler sprejel v avdijcnci 3,500 poročnikov armade, mornarice in zrakoplovstva. Kisa Igralec žoge mora biti dober ne samo v nogah w ampak imeti mora tudi močna prsa. Na Foxx od bostonskega teama, ki ga trainira Bili lovadnici. "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." V pondeljek 30. januarja je poteklo šest let vlade v Nemčiji. Če bo učakal še nadaljnih šest let, )e sanje. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSREGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O*