113. MUL
V mdHlimi, v sredo, ZZ. mulo 1901.
XL leto.
ahaia vsak dan zvečer, izlmši nedelje In praznike, ter velja po potil prejeman za avstro-Ofnlu dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|nbll«io s pošiljanjem na dom za vse leto H K za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. —Za taja deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbi irez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikratjali večkrat — Dopisi naj se Izvolć frankovatf - Bokoolsi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnlatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošUjaH naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne stvari
JKesečna priloga: „Slovenski Tehnik"«
Posamezne IteTtlka po 10 h.
UpraTBlšrva tololon ftt.785.
Ljubljančani, uničite klerikalne načrte pri jutrišnji ožji volitvi!
Jutri, 23. maja se bije tudi v Ljubljani zadnji boj, čigar izid odloči sestavo in fiziognomijo novega parlamenta za mnogo let.
Tudi v Ljubljani imamo svojo ožjo volitev, kakršnih je po celi Avstriji sila veliko.
Jutri bo bitka med Hribarjevimi in Kregarjevimi pristaši. Hribar in Kregar, to mora biti vsakemu volilcu jasno, pomenita dve načeli: napredno in reakcionarno. Kregarja sili v ospredje klerikalna stranka, župana Hribarja kandidira liberalna, napredna, za procvit Ljubljane delujoča, zaslužna stranka.
Kregar je kandidat stranke, ki še ni ničesar storila za razvoj mesta, župan Hribar je kandidat tiste stranke, ki je naredila iz stare Ljubljane novo moderno, lepo mesto.
Klerikalci hočejo s Kregarjem pomnožiti v parlamentu število tistih poslancev, ki so samo slepo orodje škofov in drugih starokopitnih struj ; Kregar naj bi pomagal vladati Avstrijo in njena ljudstva v ultramon-tanskem duhu, ki je sovražen vsakemu pravičnemu modernemu napredku. Kregar naj bi z glasovanjem sodeloval pri postavah, ki bi še nadalje kom-primitirale Avstrijo kot zaostalo, reakcionarno državo, v kateri imajo najvažnejšo besedo razni mračnjaki.
Ali nase sosedne države napredujejo od leta do leta v liberalnem zakonodajstvu. Tudi Ogrska je že v marsičem zdavnaj pred nami! Zato moramo tudi mi napredovati. Zato mora tudi Ljubljana poslati v dunajski pariament moža, ki bode imel srce za napredne postave, za čast Avstrije!
In tak mož je župan Hribar, kandidat naprednih meščanov!
Hribar se pridruži v državnem zboru .samo takim skupinam in klubom,
ki bodo glasovali vselej za napredek in svobodo!
Napredka in svobode pa potrebuje tudi v bodoče naša Ljubljana. Zakoni, sklenjeni na Dunaju v novem parlamentu, bodo velikanske važnosti tudi za Ljubljano.
Komu naj torej poveri naša bela Emona svoj mandat: Kregarju ali Hribarju ?
Ni ga razumnega Ljubljančana, ki bi le trenutek pomiŠljal, kateremu izmed teh dveh kandidatov, ki prideta jutri, 23. maja v poštev, naj da svoj glas. Ljubljanski volilec, ki se zaveda, da njegova glasovnica posredno sodeluje pri zakonodajstvu cele države in našega mesta, bode zapisal na svojo rožnato glasovnico ime: Ivan Hribar, župan ljubljanski!
Jutrišnja ožja volitev je daleko -sežnega pomena za bodočnost našega mesta!
Ni je še bilo volitve v Ljubljani, ki bi se mogla primerjati z jutrišnjo.
Klerikalci so v kmetskih volilnih okrajih na Kranjskem vsled politične zaspanosti našega ljudstva zmagali na vsej črti. Zmage pijani stoje sedaj kakor svoje dni Hanibal pred Rimom, naši klerikalci pred zadnjo trdnjavo, ki še stoji ponosna — pred Ljubljano ! Naskakujejo jo že več mesecev. Jutri zbero svoje zadnje čete, nastavijo svoje žegnane kanone in vname se poslednji boj med armado noži in luči!
Ljubljančani, ali se vdamo sovražniku ?
Kdor bi dvomil o Vaši hrabrosti, bi Vas žalil krvavo na Vaši časti!
Ljubljana ne sme pasti v roke Kregarjevih "bašibozukov!
In ker ne sme pasti, tudi ne pade!
Kajti klerikalna vojska bi kruto zagospodarila v Ljubljani, če bi zmagal Kregar. Klerikalna stranka ima zvito zasnovane, hudobne načrte z Ljubljano !
Ako bi zmagal Kregar — kar se absolutno zgoditi ne sme! — bi skušala klerikalna stranka dobiti prej k« -prej tudi občino ljubljansko v svoje roke!  Klerikalna stranka bi v dežel-
nem zboru predrugačila občinski red, in ker bi Ljubljana ne imela svojega liberalnega državnega poslanca, bi se tak red potrdil, vsled česar bi klerikalci dobili večino v občini. Kaj pa bi to pomenilo, si lahko vsak pamet-nik misli!
Klerikalni občinski svet bi bil prava katastrofa za kulturni in gospodarski razvoj mesta!
Klerikalna večina bi v občinskem svetu zidala namesto šol same kloštre. Za vsako malenkost bi hodili vprašat za svet škofa, in kar bi njemu ne bilo všeč, to bi sploh ne obveljalo!
Nikdar nikjer ša niso klerikalci pospeševali v nobeni občini, v nobenem mestu kulture, nikdar nikjer še niso skrbeli za higijeno in snažnost. Ljubljana bi pod klerikalnim županstvom padla na nivo kake vasi. Tujci bi se je oddaleč ogibali, saj bi ne slišali drugega kot neprestano zvone-nje in cerkveno petje. Po ulicah bi se pomikale spokorne procesije z menihi in tercijalkami — lepa perspektiva !
Gledališče bi zaprli, ali pa bi predstavljali v njem življenje sv. Ge-novefe in drugih svetnikov . . .
Klerikalna stranka hoče s svojim Kregarjem ugonobiti Ljubljano samo in jo podjarmiti. To je njen poglavitni namen.
A Ljubljančani, ki vemo, da je naše mesto sedaj med Slovenci, med vsemi Slovani in tudi pri tujcih na najboljšem glasu, bomo branili jutri, 23. maja Ljubljano! Naše orožje bodo glasovnice z imenom : Ivan Hribar, župan ljubljanski!
^Francozi, tisočletja gledajo na Vas,u je rekel Napoleon svojim vojakom, ko so šli v boj pri piramidah proti mamelukom.
Ljubljančani, stoletna in stoletna neomadeževana preteklost naše Ljubljane bode gledala jutri na Vas, ki pojdete s svojimi glasovnicami v boj na volišča, v boj za čast svojega mesta! To naše drago mesto ne sme pasti v roke klerikalni vojski!
Zmagati ne sme general klerikalnih mamelukov, Kregar!
Zmagati mora naš kandidat Ivan Hribar!
Junaki, vsi do zadnjega moramo na bojišče-volišče, potem je zmaga naša gotova!
Naš kandidat je dobil pri prvi volitvi toliko glasov, da je čisto nemogoče, da bi zmagal Kregar. Toda za sijajno zmago je absolutno potrebno,
da pridete na volišče prav vsi do zadnjega I
Nobeden izgovor, nobena zapreka naj nikogar ne zadrži doma!
Pokažite, da ste politično zavedni in zreli volilci, ki vztrajajo na volišču tako dolgo, dokler ne pridejo na vrsto!
Za čast Ljubljane v imenu svobode in napredka jutri v junaški boj z glasovnicami za našega edinega sposobnega, pogumnega kandidata: župana ljubljanskega Ivana Hribarja!
Ljubljančan.
Državnozborske volitve
Brno, 21. maja. Izvrševalni odbor češke napredne stranke je izdal izjavo proti volilnemu kompromisu z ostalimi Češkimi strankami, temuč poziva svoje pristaše, naj pri ožjih volitvah na Moravskem povsod glasujejo za socijalne demokrate.
Češki socijalno demokratični poslanci iz Moravske so sklenili, predlagati, naj se ustanovi samostojna skupina čeških soc. demokratičnih poslancev.
Dunaj, 21. Nemški svobodomiselni kandidat dvorni svetnik baron H o c k je obtožil krščansko socijalne člane volilne komisije, ker so zavrgli celo vrsto glasovnic samo zato, ker je stalo na nekaterih nbaron Hock,u na drugih pa samo „dvorni svetnik Hock."
Line, 21. maja. Soc. demokratično vodstvo je izdalo parolo, da je pri ožjih volitvah iti povsod v boj za protiklerikalne kandidate.
Praga, 21. maja. Strah pred ožjimi volitvami je rodil nenaravne
kompromise. Češka katoliška in agrarna stranka sta sklenili, da glasujete pri ožji volitvi za grofa S t e r n-b e r g a. Še bolj neumeven je kompromis med Wolfom in Gessman-n o m. Wolž potrebuje pri ožji volitvi v Trutnovem krščansko socijalne glasove, zato je obljubil, da bodo njegovi pristaši povsod glasovali za krščanske socijaliste, ako pomagajo izvoliti Wolfa.
Jaures o volitvah v Avstriji
Pariz, 21. maja. Vodja francoskih soc. demokratov Jaures piše v „Hunianite" : „Uspeh socijalnih demokratov v Avstriji ima pomen za celo Evropo. Avstrijske volitve ne bodo rešile le Avstrije, temuč svetovni mir. Splošna volilna pravica je dokazala, da je dovolj narodnostnega prepira, jezikovnega in plemenskega sovraštva. Mladočehi in pangermani so uničeni in javnemu življenju so se v Avstriji odprla vrata na stežaj. Od danes naprej ni v Avstriji več slovanstva in nemštva, ki bi si prizadevalo za priklopljenje k tretji velesili, Evropa je rešena skrbi, da bi se Avstrija raztrgala> kar Hi provzro-čilo najgrozovitejše konflikte.u
rsko-hrvaški konflikt.
Budapešta, 21. maja. Vsi časopisi živahno komentirajo o nepričakovani avdijenci hrvaškega ministra Josipovicha pri cesarju. Govori se, da je nastal konflikt med banom in Josipovichem. O avdijenci se je izdal komunike, v katerem je rečeno, da je minister Josipovich v ministrskem svetu za hrvatske interese dosegel več, kakor sta se dogovorila s sekcijskim načelnikom dr. Nikolićem. Da je hrvatska vlada pozneje spremenila svoje stališče, za to ne more Josipovich nič.
Jubilej kronanja na Ogrskem.
Budapešta, 21. maja. časopisi poročajo, da pride cesar dne 4.
Ogi
LISTEK.
Strahovaltl dveh Krosi.
Zgodovinska povest. (Dalje.) L.
O stražnik, benečanski stražnik: „Vstanite, Benečani in kapetani Po morju se vozi poljska kraljica, Zdaj bo vzela beneški tabor, Svetega Marka visoki zvonik".
Narodna.
V krvavih vojnah, ki jih je imela Avstrija tiste Čase s Turki, so igrali važno vlogo kot vojaki in kot piratje v Senju in njega okolici naseljeni Uskoki. Neprestano so vprizarjali po-jezde v turške kraje, od koder so do-nasali mnogo plena, in nobena turška ladja ni bila varna pred njimi.
Avstrijska vlada, uvidevajoč, kako velikega pomena so zanjo ti neizprosni sovražniki Turkov, je gledala aa to, da jih ohrani na svoji strani. Preskrbljevala jih je z orožjem in jim dajala tudi zapovednike. Eden prvih zapovednikov je bil Juri Lenkovič, sin glasovitega zapovednika hrvaške Vojaške krajine, potomec junaške ro-
dovine, ki je vse svoje življenje posvetil vojni s Turki.
Juri Lenkovič je bil imenovan 1. 1591. velikim zapovednikom senjskih Uskokov, pri katerih je že poprej služboval kot podpoveljnik in pri katerih je bil tako priljubljen, kakor nikdar pred njim noben avstrijski častnik. Na čelu teh vojakov - piratov je Lenkovič izvršil mnogo junaških Činov.
Po smrti Andreja Turjaškega je postal Juri Lenkovič general in glavni zapovednik Vojaške krajine s sedežem v Karlovcu in po smrti Ivana Kobenclja, deželni glavar na Kranjskem.
Med Avstrijo in Turčijo po veliki zmagi v Sisku sklenjeni mir leta 1593. ni nikdar zavladal. Turki se niso hoteli vdati v svojo usodo, tem manj, ker avstrijska armada svoje zmage pri Sisku ni znala izkoristiti. Kmalu se je zopet začelo vojskovanje a z nezadostnimi močmi. Turki so zavzeli Sisek, pustošili okrog Zagreba in vdrli tudi na Kranjsko. Končno je cesar vendar poslal večjo vojsko, ki je najpoprej udarila na turško trdnjavo Petrinjo.   Juri Lenkovič je s
senjskimi Uskoki odloČil v bitki in pognal Turke v beg.
V teh letih se je tudi premenilo razmerje med beneško republiko in med pirati. Republika je želela zadržati Avstrijo, da bi se ne razširila na jug. Bala se je pač za Dalmacijo. Ker je turška vlada vedno zahtevala, naj beneška republika, ki je ;mela v rokah pomorsko policijo v Adrijan-skem morju, zatre pirate, neizprosne preganjalce turških ladij, je začela piratom delati ovire, hoteč se, če mogoče, polastiti Senja. Piratje so to republiki beneški krvavo plačevali. Začeli so napadati in pleniti beneške ladje. Zdaj niso več delali razločka med turškimi in med kristjanskimi ladjami in divjali so tako grozovito, da je beneška republika poslala v primorsko vodovje posebne ladje, naj uničijo senjske pirate.
Zdaj se je med pirati in med beneško republiko začel ljut boj. Piratje so se bili v letih od bitke pri Lepantu dosti opomogli. Imeli so precej četudi le majhnih ladij, z orožjem in strelivom pa jih je zalagala avstrijska vlada. Postali so za beneško republiko to, kar petindvajset let poprej za turško cesarstvo. Po-
tomci in nasledniki strahovalcev turške krone so bili zdaj neizprosni strahovalci beneške krone.
Zapovednik beneškega brodovja, Benedetto Moro, je napenjal vse moči, da bi piratstvo udušil, a trudil se je zaman. Postopal je z neizprosno krutostjo. Vsakega pirata, ki ga je dobil, je dal obesiti ali pa prikovati na galero. Tekom treh let je dal obe-240 dostikrat popolnoma nedolžnih ljudi.
Piratje so Benečanom vračali milo za drago. Usmrtili so vsakega Benečana, ki jim je prišel v roke in delali beneškim trgovcem ogromno škodo.
L. 1597. so piratje na svojih ribiških Čolnih prijadrali pred Rovinj v Istri. Napadli so eno večjo beneško ladjo in deset manjših ter vse ople-nili. Pomorili so več ljudi in odnesli za poldrugi milijon goldinarjev blaga.
Beneška republika je zahtevala od cesarja zadoščenja, in dalmatinski namestnik Benebo je prišel s posebnim brodovjem pred Senj, grozeč, da mesto popolnoma uniči, če ne dobi zadoščenja. Cesar je, Četudi nerad, poslal Jurja Lenkoviča  v  Senj, da
pirate kaznuje. Sedem piratov je dal Lenkovič obesiti, drugim je pa priza-nesel, da bi jih ohranil na strani Avstrije.
Malo mesecev pozneje, februvarja 1. 1598., je admiral Benebo zasačil 17 piratskih ladij, na katerih je bilo 700 piratov, v luki Rogoznici pri Šibeniku. Piratske ladje so bile polne blaga, poropanega na beneških ladjah. Že je Benebo mislil, da so piratje izgubljeni. Toda ti so razprodali svoj plen v naglici in za vsako ceno in se ponoči z nečuveno predrznostjo zapodili s svojimi ladjami v vrsto beneških ladij ter srečno utekli. Beneška republika je admirala Beneba odstavila in na njegovo mesto poslala admirala Nikolaja Donata.
Uspehi, ki so jih imeli senjski piratje v svojih bojih s Turki in zlasti z Benečani, so privabili mnogo tujcev v njihove vrste. Posebno s Primorja in s Kranjskega so ljudje trumoma bežali med pirate, katerih moč in veljava je tako narasla in se razširila, da so tudi cesarju očitno kljubovali. V vojaških stvareh so bili pač podložni vojnemu svetu v Gradcu, a ta odvisnost jih ni dosti ovirala, posebno ker so od nadvojvode Ferdi-
unija za osem dni v Budapešto. Povodom kronskega jubileja bo deževalo odlikovanj. Vsi ministri, ki še niso tajni svetniki, dobe to odliko, ravno-tako predsednik J u s t h, oba podpredsednika in najstarejša državna tajnika Szterenviin Popovios. Grofje Festetics, Czekonics, "Wenkheim in K a r o 1 y i postanejo knezi.
Nemiri v Macedoniji.
Carigrad, 21. maja. Nad 100 mož broječa grška četa je napadla v bitoljskem okraju vas Kaza-Kajalar, v kateri prebivajo Bolgari in Grki. Zažgali so več bolgarskih in grških hiš ter umorili eno Bolgarinjo in eno Grkinjo.
Sofija, 21. Veliki protestni shod Macedoncev je sprejel resolucijo, v kateri se pozivajo velesile in bolgarska vlada, naj napravijo konec sistematičnemu zatiranju bolgarskega elementa. Bolgarska vlada se še posebej poziva, naj nastopi proti aspi-racijam Srbije, ki s pomočjo Turčije s korupcijo in izdajstvom hoče Bolgare polagoma popolnoma izriniti. Končno poziva resolucija revolucijsko notranjo organizacijo, naj z vsemi sredstvi zopet začne z bojem za osvoboditev.
Program   liberalne vlade na Rumunskem.
Bukarešt, 21. maja. Na velikem shodu liberalne stranke v Braili sta govorila ministrski predsednik Sturdza in minister notranjih del Bratiano. Ministrski predsednik je povedal, da stopa liberalna stranka pred volilce s programom, s katerim se bo predvsem zagotovila dobra finančna uprava. Nadalje hoče liberalna stranka dati deželi mnogo dobrih šol, ki bodo zasledovale posebno praktične cilje. Glavna naloga pa bo rešitev agrarnega vprašanja. V ta namen je treba zagotoviti dobro justico in dobro upravo ter urediti razmerje med kmeti in veleposestniki tako, da se kmetom zagotovi dohodek njihovega dela. Kmečka usoda se ne da rešiti z enim edinim zakonom, temuč le z celo vrsto reform, kakor z zakonom o kmetijskih pogodbah, z ustanovitvijo kmetijskih blagajn in z odredbami proti trustom.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 21. maja. Zaradi zarote neprestano zapirajo sokrivce. Zaprtih je že blisu 100 oseb, med njimi trije odvetniki in oba bivša generala NestejovinKaulberg, šest častnikov in 32 vojakov carske telesne straže. Dosedanja carska straža se nadomesti s kozaki. — Državni svet je sklenil za carja sledečo brzojavko : Državni svet je vzel na znanje vladno izjavo o podlem načrtu proti posvečeni osebi Vašega Veličanstva in proti vladi ter izreka veliko veselje, da se je načrt ponesrečil. Državni svet je skrajno ogorčen nad izgredi in hudodelstvi, ki ne obstoje
nanda imenovani zapovedniki dobivali od piratov vedno svoje dele na plenu in so vsled tega prav radi šli piratom na roke. V nevojaških stvareh pa so bili piratje popolnoma neodvisni in so v Senju dobili celo mestno poglavarstvo v roke.
Nadvojvoda Ferdinand ni mogel pogrešati podpore senjskih piratov proti Turkom in zato se je trudil, da bi poravnal sovraštvo med pirati in med beneško republiko ter iz lepa naredil konec njihovim bojem. Tudi papež se je zavzel za poravnavo. Za posredovalca je cesar Rudolf II. izbral senjskega škofa. Ta je bil Italijan in bi bil rad pomagal Benečanom. Škof je Šel na cesarski dvor in je nagovarjal cesarja, naj pirate užene, a da bi jih mogel porabljati proti Turkom, naj jih premesti v okolico trdnjave Otočac. V tem smislu se je izrekel tudi papež Klemen VIII. v pismu, ki ga je pisal cesarju. Skriti namen tega prizadevanja je bil, da bi Benečani dobili v roke Senj in vse hrvaško Primorje gori do Bakra. Cesar je ta namen uganil in si je diplomatično pomagal iz stiske: prepustil je nadvojvodi Ferdinandu, da stvar uredi, kakor ve in more. (Dalje prih.)
niti pred atentatom na zastopnika časti in veličine Rusije. Nebo naj čuva mnogo let praroditelja naše drage domovine." — Brzojavka je bila sprejeta z nepopisnim navdušenjem; Člani državnega sveta so stoje peli carsko himno.
Odesa, 21. maja. Dva policijska častnika sta bila ubita z bombo. Več policajev in pasantov je bilo težko ranjenih. Eden napadaloev je bil ustreljen, dva pa so zaprli. Glavne ulice so vojaki zaprli.
Petrograd, 21. maja. Finski deželni zbor se otvori jutri.
Novi vladar v Brunšviku
B e r o 1 i n, 21. maja. Z merodaj-ne strani se poroča, da so odstranjene vse zapreke, ki so bile napoti izvolitvi vojvode Albrechta MeklenburŠ-kega za vladarja v Brunšviku. Volitev bo 27. maja. Vojvoda nastopi takoj vlado.
Vstaja na Kitajskem.
London, 21. Carinski urad v Tientsimu je zaplenil 8000 pušek, <'>00 000 patron in 5000 bajonetov, ki jih je poslala neka tvrdka na račun vstašev.
Shod Jugoslovanskih odvetniških In notarskih uradnikov.
(Konec.)
G. Tavčar je poudarjal, da se tu ne gre, kako dobro je kdo plačan, ampak gre se za tiste, ki se bore za svoj obstoj.
Nato je bil soglasno sprejet sledeči predlog:
Uvažujoč dejstvo, da dosedanje plače odvetniških in notarskih uradnikov vsled vedno naraščajoče draginje živil in zvišanja stanovanjskih najemšČin ne zadoščajo za njih stanu primerno preži vi j en je, zahtevajo sporazumno z enakimi sklepi tovarišev na državni skupščini odvetniških in notarskih uradnikov na Dunaju dne 31. sušca in 1. malega travna t. L, da se določijo najmanjše plače: u) za strojepisce, kancliste in enake pomožne uradnike najmanj 100 K, b) za tesnopisce najmanj 150 K, c) za soli-citatorje in vodje pisarn najmanj 200 K na mesec: nadalje, da se določi dnevni delavni čas na največ sedem ur počenši ob 8. uri zjutraj ako mogoče brez presledka. Z ozirom na dejstvo, da so dosedaj odvetniški in notarski uradniki brez vsakega varstva za slučaj samovoljnega in takojšnega izpusta iz službe, zahtevajo, da se postavno določi najkrajša odpovedna doba po preteku enomesečne preskušnje, med katero je dovoljena 14 dnevna odpoved — na 6 tednov. Vsi drugi plačilnim in odpovednim določilom nasprotujoči dogovori in pogodbe so pravno neveljavne.
O nedeljskem počitku in dopustu je poročal g. M o š k o n iz Gorice. Ko je govoril k stvari še g. Gilčvert, je bil sprejet sledeči predlog:
Uvažujoč dejstva, da se je nedeljski počitek in dopust vsled socijalnih potreb in iz zdravstvenih ozirov za razne uradnike in druge stanove že splošno uvedel in v novejšem času zakonito razširil in ugotovil, odvetniški in notarski uradniki so pa ostali v tem oziru brez vsakega zavetja, ker se od posameznih odvetniških in notarskih zbornic sklenjeni nedeljski počitek vsled pomanjkljivega vpliva na posamezne zbornične člane ne izvaja povsod in popolnoma; nadalje, ker bi se odvetniški in notarski uradniki, ki s svojim celotnim trudapol-nim delovanjem prerano izgubi vaj o duševne in telesne moči, zamogli okrepiti edino na ta način, da se uvede popoln in neomejen nedeljski počitek ter da se jim dovoli vsako leto vsaj 14 dnevni dopust, zahtevajo jugoslovanski odvetniški in notarski uradniki zbrani na shodu v Ljubljani dne 19. maja 1907, da se zakonito uvede popolni nedeljski počitek ob nedeljah in praznikih v odvetniških in notarskih pisarnah; končno, da se postavno določi vsakoletni najmanj štirnajstdnevni dopust brez vsakor-šnega prikrajšanja plače, ter sklenejo sporazumno s sklepi, storjenimi na skupščini avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov na Dunaju dne 31. sušca in 1. malega travna 1907, da se bodo združeno in vstrajno potegovali za uresničenje teh zahtev. Gg. državne poslance pa prosijo, da se v državnem zboru potegujejo za te njih zahteve.
O ustanovitvi podružnice državne zavarovalnice zasebnih uradnikov v Ljubljani za področje društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov t. j. za vse slovenske dežele in pokrajine je poročal vsestransko temeljito g. P e t r i Č. Ko je gosp. B o v h a želel, naj bi g. dr. M a j a-r o n govoril s odvetniki in notarji, če bi ne  bilo morda boljše,  če se
ustanovi zavarovalnica samo za odv. in not. uradnike. Sprejet je bil nato soglasno sledeči predlog:
Na javnem shodu dne 19. maja 1907 v Ljubljani zbrani slovenski odvetniški in notarski uradniki, stoječi na stališču narodne avtonomije, spoznavajo potrebo, da se ustanovi za področje društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov, to je za vse slovenske pokrajine, namreč Kranjsko, južno Štajersko, južno Koroško, Goriško, Trst z okolico in Istro, posebni deželni zavod državne zavarovalnice zasebnih uradnikov s sedežem v Ljubljani, ker bi le ob taki ureditvi uprave imeli popolno zaupanje do tega državnega zavoda in ker bi bili le na ta način varovani vsi interesi slovenskih zasebnih uradnikov; zaradi tega odločno zahtevajo, da osrednja vlada ob ureditvi uprave zavodov, ki prevzamejo izvedbo pen-zijskega zavarovanja, odredi za slovenske pokrajine poseben zavod s sedežem v Ljubljani. Na javnem shodu zbrani odvetniški in notarski uradniki prosijo vse poklicane korporacije, naj istotako nemudoma zahtevajo, da se zagotovi slovenskim pokrajinam lastno deželno mesto pen-zijskega zavoda s sedežem v Ljubljani. Shod pričakuje od novoizvoljenih slovenskih državnih poslancev vseh strank, da se bodo odločno zavzeli za ustanovitev deželnega mesta zavarovalnega zavoda za slovenske pokrajine s sedežem v Ljubljani.
O ustanovitvi lastnega pogrebnega zavoda je poročal g. Gilčvert. Potrebno bi bilo zato najmanj 100 članov. Obrazložil je načrt, kakšen naj bi bil ta zavod, koliko bi se plačevalo in koliko dobilo. Sprejet je bil nastopni predlog:
Vsled naraščajoče draginje živ-ljenskih potrebščin, morejo odvetniški in notarski uradniki s pičlo plačo le za silo izhajati ter ni misliti na prihranke, tako da lahko vsakega izmed njih prehiti smrt, ne da bi zapustili sredstva za dostojen pogreb, zapuščajoč dediče v bednem stanju. V očigled vedno večjega naraščanja odvetniških in notarskih uradnikov morejo ta žalosten položaj ublažiti le z lastno odpomočjo s tem, da se zvežejo v številno društvo in tako omogočijo: 1. Vsakemu umrlemu članu dostojen pogreb. 2. Obvarujejo pokojnikovo vdovo oz. otroke vsaj začasno pred najbližjo stisko in bedo. Z ozirom na ta dejstva sklenejo za področje društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov osnovati društvo: rLasten pogreben zaklad".
O osnovanju zveze jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov je govoril g. Topolčic- iz Zagreba, poudarjajoč potrebo te zveze in krepke organizacije na trdni podlagi, ker le z njo se bo dalo doseči kaj.
K stvari so govorili še gg. Bovha, Gilčvert, Christofin dr. Stike r. Sklepalo se o tem osnovanju ni, pač pa sklenilo, da se deluje na sklenitev bratske vezi slov. odv. in not. uradnikov z obstoječo organizacijo „Dnev-ničara i pisara kraljevine Hrvatske i Slavonije u Zagrebu" na ta način, da se hočejo medsebojno podpirati v moralnem in materijalnom oziru ter delovati sporazumno za uresničenje svojih zahtev in za koristi obeh organizacij.
Pri slučajnostih je g. dr. Stiker v imenu štajerskih slovenskih in odvetniških kandidatov prinesel pozdrave teh, ki žele zborovalcem velikih uspehov in jih poživljajo, naj s svojimi zahtevami nastopajo skupno in energično. Glede društvenega glasila je nasvetoval, naj ga obdrže vsi slovenski odv. in not. uradniki, da pa ne odklanjajo dunajskega strokovnega lista. Društvo se ne sme obligirati za naročilo tega lista, da bi bili vsi Člani naročniki.
Ker *se ni nihče več oglasil k slučajnostim, se je zahvalil gospod Christof za udeležbo dr. Maj a-ronu kot zastopniku odvetniške zbornice, dr. Trillerju kot zastopniku zveze slov. odvetnikov, dr. Stike r j u kot zastopniku Štajerskih slov. odv. kandidatov, bratom Hrvatom, časopisju za sprejemanje društvenih vesti ter g. Bovhi za previdno vodstvo zborovanja, nakar je g. predsednik zaključil shod poživljajoč še enkrat na skupno delovanje.
Na shod so došle brzojavke iz Celovca (Druževič, Jup), Krapine, Zagreba (Ralič, Lončarič), Loke pri Zidanem mostu (Požun dr. Rajh), Veliko vca (Jak) in Dunaja (izvrševalni odbor drž. organizacije odv. in not. uradnikov) Pismene pozdrave so poslali notar Gruntar iz Ribnice, slov. trg. društvo „Merkur", Kogoj z Vrhnike, Frklič iz Zagreba.
Nato se je vršil v restavraciji rNarodnega doma" banket, ki ga je jako okusno in skrbno pripravil res-tavrater g. K r ž i š n i k. Pri banketu je g. Bovha napil Hrvatom in njih vzornemu predsedniku g. Topolčic u, ta pa se zahvaljujoč za napitnico napil Slovencem in in Slovenkam. G. Christofje napil navzočim Hrvaticam in izročil gospe Topolčioevi
krasen svež šopek. Hrvatje so se izkazali kot izborni pevci in prepevali same izbrane pesmi, da je čas le prehitro minul.
Zvečer je bil v „Sokolovi" dvorani koncert s sodelovanjem pevskega zbora „Zvonimir" in tamburašev „Organizacije dnevničara i inog pisarskog osoblja" iz Zagreba, pevskega društva „Ljubljanski Zvon" in ljubljanske „Društvene godbe". Vse točke so tako pevoi kot igralci izvršili najpopolnejše, zato pa tudi želi obilno zaslužene pohvale. Po končanem sporedu se je razvil ples. Udeležba na koncertu bi bila lahko precej večja, in marsikakem stan. tovarišu mora biti žal, da se ni udeležil prireditve in se razvedril med prijatelji in znanci. Sicer je bila pa zabava izborna, v katere uresničitev se je g. restavrater Kržišnik zelo potrudil z izvrstno pijačo in okusnimi jedili, kar oboje mu je delalo vso čast in splošno pohvalo.
Ljubljanski občinski svet.
Ljubljana, 21. maja.
Predsedoval je župan Hribar, ki je povedal, da se je vsled sklepa zadnje občinske seje z deputacijo dveh občinskih svetovalcev poklonil odstopivšemu občinskemu svetniku ravnatelju Senekoviču, zahvalivši se mu za njegovo mnogoletno požrtvovalno delovanje v občinskem svetu. Ravnatelj Senekovič je poslal za to ovacijo občinskemu svetu zahvalo in pozdrav.
Nakup Ažbetovih slik.
Občinski svet. Šubic je nujno predlagal, naj nakupi mestna občina za bodočo galerijo nekaj slik iz zapuščine pokojnega slikarja A Ažbeta. Sklenilo se je, da se ponudi slikarje-vemu bratu v škofjeloški okolici za veliko sliko v okvirju „pevska vaja na kmetih" in za manjši portret kmetskega moža 600 K.
Dopolnilna volitev v komisijo za ožjo volitev v državni zbor.
Poročal občinski svetnik dr. M a -j ar on. Zaradi nujnih zadržkov so odložili mandate v komisijah v I. volilnem okraju E.Perdan, v V. okraju pa Adolf Hauptmann in Fr. Mil-činski. Mesto prvega se je imenoval Ciril Globočnik, za druga dva pa Lavoslav Pahor in Ivan Grič ar.
Brezobrestno posojilo »Dramatičnemu društvu15.
Poročevalec občinski svetnik Sve tek. „Dramatično društvo", ki ima še 2600 K posojila, prosi za novo posojilo 3600 K, ker je prišlo brez lastne krivde v neprijetni finančni položaj. Zaprošeno posojilo se je dovolilo s pogojem, da ga amortizira po 600 K na leto.
O pogodbi, ki se ima skleniti s c. in kr. vojno upravo glede odkupa vojnoerarskega posestva ob Dunajski cesti in gradnji novega voj aškega pre-skrbovališča se ni moglo sklepati, ker se bodeta o stvari posvetovala še pravni in finančni odsek. Na vrsto pride v seji prihodnjega tedna.
Nov gostilniški paviljon v Latter-mannovem drevoredu.
Poročevalec občinski svetnik Mally. Ivan Kenda, najemnik Švi-carije, je prosil, naj se mu odstopi na travniku v Lattermannovem drevoredu, kjer je dijaško igrišče, 850 m-sveta v najem za stavbišče velike pivnice, a sedanja nedostatna se naj podere, da dobe prostora glumaški šotori. Nova stavba bo v okras drevoredu. Prošnji se je ugodilo s pogoji, da najemnik postavi verando ter ostane vso najemno dobo združena s Švicarijo, po pretekli dobi pa jo na zahtevo na svoje stroške zopet odstrani. Najemnina znaša letnik 100 K do 30. junija 1917. Potrebni materijal za nasipanje sme vzeti najemnik iz mestnega dirkališča.
Narodno-naprednim uo-
Opozarjamo one narodno - napredne volilce, ki so morda izgubili legitimacije, da je danes v sredo
zadnji Čas, dasi preskrbe duplikate na magistratu. Brez legitimacije se ne sme voliti! Kdor izmed narodno-naprednih vo-lilcev ni dobil dostavljene glasovnice, a 1 i j o je izgubil, si jo lahko preskrbi danes v sredo in sicer dobe glasovnice volilci, ki volijo v „Mestnem domu", v šentjakobski dekliški šoli in v gimnaziji v Tomanovi ulici, na magistratu, vsi drugi pa pri de-ielni vladi v deielno-vladnem poslopju v Gregorčičevi ulici v pritličju.
Glasovnice se dobivajo tako na magistratu, kakor pri deželni vladi od osmih zjutraj do osmih zve-
čer. Kdor bi si danes ne mogel pr skrbeti glasovnice, ali kdor bi jo zadnjem hipu izgubil, jo dobi na da volitve na volišču  pri dotig. nem vladnem komisarju.
Mnogo volilcev je dobilo sovnice   brez   pečata detelj vlade.   Takšne glasovnice neveljavne!   Kdor  izmed na, ših    somišljenikov    bi dobi tako glasovnico brez pečata, n& takoj gre k deželni vladi in z* hteva, da  se  mu  pritisne q glasovnico uradni pečat.
Opozarjamo volilce, da se volitev v Četrtek prične že ob sedmih z jut. raj in da traja do dveh popoldne
Vsi naši volilci, ki bi d« teg4 časa še ne mogli voliti, naj skrbno pazijo na to, da bodo pred drugo uro zbrani na volišču, k«,
po drugi uri smej o voliti sam; tisti, ki so navolišču.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. maja
— Osebna vest. Sodni nad
svetnik in mnogoletni državni posla-nec g. dr. Andrej FerjanČič je stopil v pokoj in je bil ob tej prilik: imenovan dvornim svetnikom.
— Vsi na volišče — vsi do
zadnjega.   Klerikalci so napeli v« sile, da bi pri ožji volitvi podrli v.. pana Hribarja. Res velikanska in brez primere je agitacija,  ki so jo razvi, klerikalci.   Cela   armada klerikaJL.; agitatorjev obdeluje volilce z oblju-bami in z grožnjami.   Na vse načine pritiskajo na volilce.   Brez dvoma je, da spravijo tudi zadnjega svojega človeka na volišče in da ne izostane ne en ki erikaln: v o lile c. Brez dvoma bodo tudi parili, kakor so sleparili zadnjič, k. so klicali nevolilce v uredništvo   „Slovenca", jim tamkaj dajali tuje legitimacije in ji: poslali volit.   Nismo mislili takil stvari razkrivati, a spričo nesramiiii dolžitev, ki jih izreka „Slovenec-moremo   molčati.    V   u r e d n i š „Slovenca" je gnezdo volih, sleparij,   ki   a o  jih uganj&l: klerikalci. Z ozirom na £o je sam: ob sebi umljivo, da je treba, da pride  vsak  napredni volile: glasovat,  prav  vsak  do zadnjega. Ne eden ne sme izostati To je toliko bolj potrebno, ker so snoči  tudi  Nemci sklenili, bodo   glasovali   za klerikalnega kandidata. Nemci so dane? začeli z agitacijo, in sicer tab silovito, kakor še nikdar. Pomisliti j« treba, daje mnogo volilcev odvisnih od nemških gospodarjev. Pri prvi volitvi so Nemci spravili le malo volilcev na volišče, kea se  niso   dosti potrudili z agitacijo Nemcev ni mnogo, pač pa laki spravijo   na  noge mnogo nemških   gospodarjev   od vinih Slovencev.   In s temi se di kaj doseči.   Nemci so se zaklel; in  zarotili,   da  mora Hribar! pasti,   naj   velja  kar  hoče m njihova silovita agitacija kaže resnost položaja. V očigled temu je pač vsakemu jasno, kako velikanskega pomena je, da nen-ostane noben napredni volile c. Ne en glas se ne sme izgubit: Videli   smo   pri   volitvi   d uJ 14. t. m., kaj pomeni vsak gla* Samo zaradi brezbrižnosti lastni^ ljudi je stranko zadel ta udarec, di pride njen kandidat v ožjo volite" Koliko je naših ljudi odšlo, ne da bi glasovali, samo zato, ker se jim ljubilo čakati,   dočim so nasprotniki vztrajali po več ur, dokler niso oddali svojega glasu.   Vsak g 1 a s j * n a j v e č j e   važnosti.   Kdor ho& dobro svoji Ljubljani in mu je Čast in veljavo stranke, naj priil* zanesljivo.    Nihče   ne »m* ostati doma, ne en glas s* ne sme izgubiti, vsak gl*> — to  smo  videli   14. t. m. — je lahko usodnega pomena.
— Vodstvo nemške strank«
in za njim stoječi volilni shod sta torej v resnici sklenila, da naj se y: ožji volitvi oddajo nemški glasovi p*' sarju Kregar j u! Večjemu ponižanju $e
■V~ Bali* v prilogi. ~W§
MS
friloga „Slo?eDP*cun Raroaii" st 117, aae 22
nemiki volilci ljubljanski niso mogli
izpostayiti; s tem, da hočejo glasovati za zagrizenega klerikalca in reakoijo-narca, so zatajili svojo preteklost, za I tajili so priQ°ip» ki Jm je dosedaj za I silo še ua nogah držal, v stran so I ^gjj načelo svobodomiselnosti in po-I stati hočejo prav navadni podrepniki I dr. ŠasteršiČa, kateri jih je svoj ča3 v deželnem zboru  blatil in psoval, kakor Še nihče ne prej ne pozneje! Če obstoji vsa moč ljubljanskega nem-štva v tem, da se sedaj baron Schwe-gel pasarju Kregarju za škrice obeša, potem je to nemštvo pri kraju! In če ta nsvobodomiselna" stranka sedaj z navdušenjem stopica za Kregarjem, potem je le karikatura stranke, ne pa več stranka,  če štuli pri tem osebo Hribarjevo vmes, Češ, da te osebe ne mara, je to malenkostno!  Kaj šteje pri tem oseba ? NiČ! Gre se za načelo, in če je imelo vodstvo nemške stranke kaj časti v sebi, smelo se je izreči edinole za abstinenco. Ko se je pa izreklo za Kregarja, podpisalo je definitivno smrt svoje stranke. In da bo ta smrt kolikor najbolj nečastna, volili bodo ti „morituri" pasarja Kregarja! Mislili smo, da nemška stranka ne more pasti tako globoko! Sedaj vemo,  da smo  se korenito zmotili! Dekadenca je, kakor je še ni kmalu doživela kaka stranka! Baron Schvve-gel ob škricih pasarja Kregarja! To je najnovejša metamorfoza kranjskega nemštva!   V to blato bi stranka ne bila smela zagaziti! Zatorej naše odkritosrčno sožalje!
— Bela vrana- Nemci so na včerajšnjem svojem volilnem shodu, kakor poročamo že na drugem mestu, sklenili, da gredo v boj za klerikalnega kandidata Kregarja Ta sklep je utemeljeval in priporočal dr. Eger. Tudi vsi ostali govorniki so se zavzemali za to, naj se Nemci zvežejo s klerikalci in kakor en mož glasujejo pri jutrišnji volitvi za Kregarja. Edini v tej družbi, ki je odločno zastopal stališče, da se svobodomiselni Nemci nikdar ne smejo družiti s klerikalci, še manj pa glasovati za klerikalnega kandidata, j a bil faktor Bambergove tiskarne g. Ritting. Ta je v svojem govoru naglašal, da bi bila naravnost sramota, ako bi kdo izmed nemških volilcev, ki je naprednega in svobodomiselnega prepričanja, volil klerikalnega kandidata Kregarja in naj si bi bili za to merodajni ti aii oni oziri; ako nekaterniki mislijo, da se bo politični položaj za Nemce v Ljubljani zboljšal, ako gredo v boj za klerikalce, se temeljito motijo in naj sedaj klerikalci obljubujejo tudi zlate gradove. Znano je vendar da klerikalci ne drže nobene dane obljube. Žuto bi bilo nespametno, ako bi se dali Nemci vpreči v njihove mreže, zakaj to jim bode samo škodovalo, a nič koristilo, pa# pa jim omadeževalo njihovo svobodomiselno prepričanje. Ritting je končal svoj govor z vzklikom, da on nikdar ne bo dal glasa črnemu kandidatu, če tudi vsi volijo klerikalca. Ritting je ostal s svojimi nazori popolnoma osamljen, zakaj skoro soglasno je bil sprejet dr. Egerjev nasvet, da naj Nemci gredo v boj za Kregarja.
— Na včerajšnjem nemškem shodu v stekleni dvorani kasine je bilo tudi več klerikalcev, ki so navdušeno pritrjevali izvajanjem govornikov, ki so priporočali nemškim volilcem, naj volijo Kregarja. Plačilo Nemcem s strani klerikalcev za pomoč pri jutrišnji volitvi obstoji v tem, da postavijo pri prihodnjih obč. volitvah Nemci in klerikalci skupne kandidate in da pomore j o klerikalci Nemcem do zastopstva v občinskem svetu. Klerikalno-nemška zveza za občinske volitve v Ljubljani je torej že gotova, v kratkem se pa ima Še skleniti taka zveza za deželni zbor. Nam je ta zveza prav dobro došla, ker je najboljše agitacijsko sredstvo za našo stranko!
— Razne nemške tvrdke so
svojim uslužbencem, kakor smo izvedeli iz docela zanesljivega vira, za-ukazale, da se morajo od prvega do zadnjega udeležiti jutri-uje   ožje   volitve   in voliti
Kregarja;  vrhu  tega  mora vsak
uslužoeutc. predao gre na volišče, pokazati svojo glasovnico gospodarju, da se prepriča, ako je na njej napisan Kregar. Imena dotičnih nemških tvrdk, ki delajo s takšnim kažnjivim terorizmom za klerikalnega kandidata, priobčimo jutri s primernim p ri p o r o či 1 o m si o v en sk em u občinstvu. Nimamo nič proti temu, ako se te nemške tvrdke tako zelo eksponirajo za Kregarja, bodemo vsaj vedeli napram njim zavzeti v bodoče primerno stališče. Kdor seje veter, ta žanje vihar, na to prislovico se naj te nemške tvrdke spominjajo, ako bodemo mi plačevali šilo za ognjilo.
— Hranllničnl uradnik Dzimski je v nedeljo teden sklical vse stranke, ki stanujejo v takozvanih delavskih hišah „Kranjske hranilnice", na zborovanje in jim v živih barvah slikal dobrote, katere jim dele Nemoi. Ob koncu svojega govora jih je pozval, naj vsi glasujejo za nemškega kandidata, kdor bi pa proti svojemu prepričanju vendarle ne mogel voliti Nemca, pa naj vsaj ostane doma. To je bilo pred prvotno volitvijo in dokazuje, da je med Nemci in klerikalci bil že takrat sklenjen pakt, sicer bi Dzimskemu ne bilo toliko ležeče na tem, da bi se stranke v takozvanih delavskih hišah ne udeležile volitve! Verjetno je, da bo sedaj Dzimski vse te stranke komandir al, da morajo voliti Kregarja!
— Volilcem III in V. volilnega
okraja I Pri volitvah 14. maja je bil v III. in V. okraju tak naval, da je marsikateri naš volilec odšel, ker bi mu bilo predolgo čakati. Za jutri je v teh okrajih skrbi j eno, da poj de volitev hitrejše naprej in da volilcem ne bo treba čakati predolgo. Poživljamo vse naše somišljenike, da naj vsakdo počaka, da pride na vrsto in naj ne odide preje, dokler ne odda svojega glasu« ker kolikega pomena je vsak glas, se je videlo zadnjič, ko se mora samozaradi enega glasu vršiti ožja volitev.
— C volilnim komisijam in Čas ti tim volilcem. Pri državnozbor-
ski volitvi v Ljubljani dne 14. t. m. odšlo je mnogo poštnih in železniških uslužbencev, ne da bi glasovali, ker so morali službo nastopiti. Razne volilne komisije naj blago vole to dejstvo pri jutrišnji volitvi vpo čtevati in takim volilcem dati prednost za oddajo glasu. Drugi volilci naj pa nekoliko potrpe. Prednost naj se da tudi bolnikom in starčkom. Dovoli naj se jim tudi poseben vhod, ker se takim volilcem lahko v gneči prigodi kaka nezgoda.
— Klerikalci in poštni uslužbenci. Kakor smo že včeraj poročali, zbralo se je v „TJnionu" v pondeljek od 140 povabljenih poštnih uslužbencev 14 (med temi je bilo 6 nevolil-cev, ker ti stanujejo izven Ljubljane), da poslušajo tistih 7 klerikalnih poslancev. Prišli so pa le dr. Šusteršič, PovŠe in Pogačnik, (ta. da bi seveda kot poštar več vplival). Dr. ŠjsteršiČ je tej zbrani peščici med drugim povedal, da bode treba povišati telefonske pristojbine, da se s tem poviša plačo poštnim uslužbencem. Za Boga! Vsem je znano, da so se to leto povišale telefonske pristojbine in da so vsi prizadeti sloji energično proti temu protestirali in sedaj hoče dr. Šusteršič s tako bedastimi frazami poštne uslužbence na limance vjeti! Podurad-nik g-. H. se je pri tej priliki dr. Šus-teršiču britko pritožil, da je njega dvakrat pismeno prosil, naj mu v neki zadevi pomore, pa dr. Šusteršič mu niti odgovora ni dal, kaj še da bi mu kaj pomagsl. Opazka g. H. je gospodu poslancu kar sapo zaprla. No, udeležba je pač pokazala koliko poštni uslužbenci klerikalnim poslancem zaupajo. Včerajšnji „Slo-venec" piše, da uplivajo poštni uradniki na uslužbence, da bi volili Hribarja. Pojdite se solit — tako zavedne može pač ni treba nagovarjati, koga naj volijo. Nasprotno pa agitira in goni v klerikalni tabor poštne uslužbence radi „koristolovstva" znani klerikalni kontrolor — o čemer pa molči resnicoljubni „Slovu. Pa to vse nič ne pomaga — v Četrtek se vidimo!
maja 1907
— Včerajšnji »Slovenec" je
napadel železniške in poštne uradnike, da terorizirajo svoje uslužbence v prilog Hribarjeve izvolitve. Informirali smo se pri poštnih uslužbencih, kaj je na stvari. Nekoliko ima „Slovenec" prav, kajti eden izmed uradnikov na pošti res agitira in terorizira uslužbence, toda ne v prilog Hribarju, ampak za Kregarja. Brez vidnega u■ peha seveda, ker poštni uslužbenci so inteligentni možje samostojnega prepričanja — ne pa klerikalni baeki. „Slovenec" in njegovi pristaši se rav najo po prislovici: „Reci mu, da ti on ne reče." Tisti klerikalni agitator-uradnik na pošti je nam dobro znan in morda nam bo nanesla še prilika, da spregovorimo o njem nekoliko natančneje, saj ima dovolj masla na glavi. Brez povoda se ga gotovo njegovi tovariši poštni uraduiki ne ogib-ljejo in prav gotovo ga tudi niso brez vzroka izključili iz svoje srede!
— To bo pa pomagalo. Kratkovidnost kranjskega kmetskega ljudstva je 14. t. m. izročila kranjske državno-zborske mandate tisti pisani družbi, ki je zbrana okrog Žlindre. Ti ljudje hočejo danes izdati poseben manifest na ljubljanske volilce s pozivom, naj volijo Kregarja in ne Hribarja. Možici si menda domišljajo, da so imena Žlindra, G-ostinČar, Jaklič, Krek, Demšar itd. zadobila posebno veljavo v Ljubljani, tako da bo njih beseda kaj zalegla. Upamo, da bodo ljubljanski voliloi jutri dali tem subjektom tako brco, kakor jo zaslužijo.
— Peklensko lopovstvo stranke ljudskih Sleparjev. Danes razpošiljajo klerikalci letake, v katerih lažnjivo očitajo napredni stranki, to je stranki poštenih mož, raznovrstne volilne sleparije in predbacivajo raznim naprednjakom, da so zaradi njih v sodni kazenski preiskavi. Ti letaki so navadno lopovstvo in nimajo drugega namena, kakor vsako dovoljeno agitacijo preprečiti in volilce zbegati. Napredna stranka je stranka poštenih ljudi. Zgodile so se sleparije, ali samo od strani stranke ljudskih sleparje v, od strani klerikalcev, ki so na vse načine volilce pestili in jim tudi grozili s škodo itd , Če ne bodo volili Kregarja. Navedli smo zadnji čas že več takih slučajev. Doslej smo bili usmiljeni s klerikalnimi sleparji, spričo klerikalnih lopovščin pa mora to usmiljenje ponehati. Marsikateri klerikalec se je moral zagovarjati pred kazenskim sodnikom. Naši somišljeniki naj se ne dajo begati po takih manevrih zavržene klerikalne stranke. Tudi danes razdani klerikalni lepaki, hočejo le naše agitatorje oplašiti in jim vzeti veselje in pogum do zakonito dovoljene agitacije. Ljubljančani na noga in zabite jutri klerikalizem v tla.
— Socijalni demokratje hodijo danes v velikem številu na magistrat, da dobe duplikate legitimacij in glasovnice. Ako se re3 volitve vzdrže, čemu jim bodo potem te legitimacije in glasovnice?! Da se vzdrže volitve, so sklenili na shodu v „Mestnem domu" v ponedeljek, a zapisnikar tega shoda sodrug Vičič in so-drug P ogla j pa hodita po Vodmatu okrog in strastno agitirafca za Kregarja. ViČič je, če se ne motimo, član vodstva socijalnodemokratske stranke, ki je sklenila strogo abstinenco za jutrišnjo volitev, a vkljub temu se udeležuje volilnega boja in agitira v prilog klerikalcu. Kako se to vjema? Kje je tu poštenost? Er-klaret mir, Graf Oerindur, dies Ratsel der Natur!
— Značilno I Na magistratu je ostalo pri prvotni volitvi kakih 900 legitimacij, ki se niso mogle dostaviti volilcem. Klerikalci so radi tega očitali magistratu, da [je pri dostavljanju legitimacij postopal pristransko in da se namenoma one legitimacije niso dostavile volilcem, ker so se na magistratu bali, da bi ti volilci oddali svoje glasove proti napredni stranki. Razume se, da so bila ta sumničenja docela neopravičena, zakaj magistratni organi, ki se jim je poverilo dostavljanje legitimacij, so postopali tako rigorozno in natančno, da so izteknili vsakega volilca, ako ga je sploh bilo mogoče iztakniti. A
vkljub temu dejstvu je vlada verjela klerikalcem in ko je dr. Šusteršič zahteval, da mora za ožjo volitev dostavljanje glasovnio vzeti v roko vlada sama, se je deželno predsedstvo požurilo ustreči tej klerikalni zahtevi, ne da bi se ji zdelo vrelno in potrebno preiskati, v koliko so upravičena klerikalna sumničenja. Vlada je res prevzela v svoje roke razpošiljanje glasovnic in je odredila, da se imajo dostaviti po pošti. Za ožjo volitev je torej dostavljala glasovnice pošta. In kaj mislite, koliko glasovnio ni mogla dostaviti? Okoli 12001 Torej na magistratu niso mogli dostaviti kakih 900 legitimacij, pošta pa, ki je gotovo vzvišena nad vsak sum kakšne pristranosti, ni mogla dostaviti okoli 1200 glasovnic! S tem je dobil magistrat sijajno zadoščenje za vsa podla sumničenja s klerikalne strani, a vlada, ki je klerikalcem slepo verjela, je blamirana pred vso
javnostjo. Deželnemu predsedstvu pa lahko mi sedaj s popolnim pravom očitamo, da je postopalo napram magistratu krivično in pristransko, ker je ustreglo klerikalni zahtevi ter odvzelo magistratu dostavljanje glasovnic, ne da bi imelo le senco kakšnega dokaza v to, da bi bili magistratni organi postopali pri dostavljanju legitimacij pristransko! To in pa mnogo drugih zanimivih podrobnosti, o katerih bodemo govorili še kasneje, dokazuje jasno, da igra naša slavna deželna vlada s klerikalci pod enim klobukom: kar klerikalci žele, to jim vlada izpolni brezpogojno in naj je to še tako krivično in protizakonito. Naravno je, da mi sedaj še nimamo uspešnega orožja, da bi po zaslugi posvetili vladi, toda pride Čas, ko bomo z njo izpregovorili resno besedo in z njo pošteno obračunili. Še ni vseh dni večer, to si naj gospoda zapomnijo!
— „Slaven" klerikalen shod
na Barju- V Črni vasi pri Jevcu že Čisto na meji tomišeljske županije so napovedali v nedeljo popoldne ob 6. klerikalci shod. Prišlo je nanj 5 moških, 8 otrok in 7 žensk, ki so čakali ljubljanskih odreševalcev, ki so se kmalu nato pripeljali v osebi kolarja Anžiča, „drž. poslanca" Gostin-Čarja, ki je sedel spredaj na kozlu, in dveh drugih posfcopačev. Za njimi je pripeljal omnibus še kakih 20 nedoraslih smrkovcev, med katerimi ni bilo niti enega volilca. Značilno je, da so morali to družbico stražiti 4 orožniki in 4 policaji. Kaj so hudega slenili, nam ni znano, upamo pa, da ostanejo Barjani trdni in da bodo vsi kot en mož volili župana Ivana Hribarja!
— Quod licet bovi, non licet Jovi, misli trnovski kapelan, mož nemškega imena in rimsko-nemškega prepričanja. Sam se peha noč in dan za monštrancanja Kregarja, da je na teh potih strgal vsaj dvoje podplatov kajti vera je v nevernosti. — Turki, volčje in še vse druga zverjadjo napada, če prodere Hribar, ta ostudni liberalec, prodal bo brezvercem vse kranjske, posebej še ljubljanske cerkve, v prvo pa trnovsko, ki bo potem služila za konjski hlev. Temu domišljavemu kaplanetu, ki pri svoji agitaciji laže, da se kar kadi, ki sam vsiljivo popisuje glasovnice s kel-harjevim imenom, meneč, da ima obljub eni dekret za trnovskega fajmoštra kot honorar za svoje hujskanje že v žepu, pa nikakor ne gre v glavo, da je tudi drugim dovoljena poštena agitacija. Ker se njegov župnik ne strinja ž njim in ker se je slučajno izrazil nekje, da je župan Hribar pošten krščao, ki je že mnogo storil za trnovsko cerkev, mu je prisegel smrtno sovraštvo. Z blagim krščanskim namenom da mu škoduje na ugledu, je revolucijoniral precejšnji del žup-Ijanov proti svojemu neposrednemu predstojniku in duhovnemu sobratu, s katerim se pri svečanih mašah po-ljubuje, želeč mu hinavsko: Pax tecum 1 Prav po juda-iškarijotski!! — Zasleduje ga po rimsko - katoliški šegi! Mar bi pometal pred svojim pragom! In facit tega zasledovanja je, da so dični moralni „SlovenČevi" svojega duhovskoga sobrata, župnika Vrhovnika,  ovadili državnemu
pravdništvu, trdeč, da kupuje glasove! Kolikor smo doznali, je naš vse česti vredni in dobrotljivi župnik povodom nekega poseta ubožni starici bolnici, ki že tri leta ne more iz postelje in je brez vsakih sredstev, položil dve kroni na odejo, rekoč, naj si za to vsoto enkrat nabavi malo bolje hrane. Moža njenega tedaj nitivsobinibilol — Mi vemo, kako blag, radodaren in dobroten je naš župnik! On ne steza roke, da bi mu kaj padlo vanjo, ko prinaša tolažila naše vere bolnikom, — naopak sam posega v žep in obdarja siromake. Kolikokrat že je v enakih slučajih, kot v opisanem, posegel v žep in delil podporo bolnikom. Temo, kak dober Človek je in spoštujemo ga osobito radi njegove nesebičnosti in ljudomilosti. Prav on nima takozvanoga „farškega žaklja.u Vemo, da je siromaku, ki je hotel plačati mašo, vrnil denar, rekoč: Spomnil se vas bom pri sv. daritvi vse eno. Za te novce pa si nabavite živila ali obleke! In to ni poedin slučaj! Koliko duhovnikov šteje Ljubljana, ki bi ravnali tako ? ? — Naši zavedeni poštenjaki-klerikalci, katere je nahujskal mož, — če je to mož, — katoliški svečenik, kateremu bi moral biti nalog, da po Kriščevem uku propoveduje in priporoča ljubi mir, — pacem homi-nibus bonae voluntatis, — v njihovem društvu zajedno vrli (??) „Slovenec", pa so zagnali huronski krik, da župnik kupuje glasove! In ovadili so ga! To res lepo, vprav krščansko dejanje naših privilegiranih katoličanov se obsoja samo! To so gentelmani! K sreči bodo pa temeljito in korenito pogoreli s to svojo perfidno denuncijacijo. Fej tem poštenjakom! —
Trnovčan.
— Kaplan Kdchler političen fanatika Trnovski kaplan je podedoval vse Šusteršičeve psovke. Kakor je Šusteršič fanatiziral v „Unionu" klerikalce, tako je Kochler fanatiziral trnovske žene. Te ženske imenujejo župana psa, lumpa, in če bode izvoljen, bodo ga ustrelile. Neka revica je rekla: »Tak le „pisač" bode kaj naredil!" Neka ženska je rekla: „Ta-kega osla bote volili, ki je že vse požrl". Vsak pameten Človek vidi, da mora ljudstvo podivjati, ako se takim kaplanom kakor je trnovski, ne da pravi pouk o krščanski ljubezni. Zato pa je skrajni čas, da kaplan Kochler za svoje moralne uspehe dobi Čim prej fin kanonikat.
— Kaplan Kdchler in „vox populi V0X Dei11- Javno mnenje je že zdavnaj obsodilo trnovskega kaplana. Posebno revice imajo o njem slabo mneaje. Neki revici, ki je dobivala podporo iz Vincencijeve družbe, svetovalo se je, naj poj de h kaplanu, ker ima on vse A ženica je dejala: „K temu grobijauu pa ne pojdem, naj sam požre, kar imamo mi dobiti. Rajša stradam z otroki".
— Kaplan Kdchler pri šmar-nicah. Kdur mnogo hodi in dela, mora se krepčati, mora jesti in piti. Kaplan Kochler to rad stori: mnogo agituje in mnogo pije. Proti večeru, ko je večerna zarja, zažare se tudi njemu oči. Tako imamo vsak večer dvojno zarjo: naravno in kaplanov o. Zvečer pa so šmarnice v trnovski cerkvi. Kaplana je popadla pri šmarnicah telesna slabost, da mu je monstranca skoro iz rok padla. Drugi dan je kaplan Kochler vprašal: rKdo pa je včeraj pri šmanicah bral litanije?" Vedel torej ni, da je on sam bil prejšnji večer v cerkvi.
— Uspehi Kochlerjeve agitacije so se že začeli kazati, pa tako, da Kochler tega ne bo vesel. Zgodilo se je namreč, da so starši in botri odklonili Kochlerja, da bi otroka krstil, in so zahtevali, da opravi krst obČespoštovani župnik g. Vrhovnik, kar se je tudi zgodilo.
— Kaplan Kdchler in sveta
maša brez vina. Trnovskega kaplana si sploh brez vina ne moremo misliti. In vendar se dogodi, da mož pozabi na vino, kadar ravno to ne bi smel pozabiti. Pri sveti maši, ki jo je sam daroval, pozabil je naliti vino v kelih in je tako prazen kelih povzdignil, a iz svoje zamaknjenosti se je predramil šele tedaj, ko je občutil, da je kelih prazen. Seveda gospod kaplan ima vse druge skrbi in ne utegne
misliti na mašo niti tedaj, kadar mašu je.
— Kaplan Kochler vržen lz
hiše. Prišel je trnovski kaplan k posestniku, kije pristaš narodnonapredne stranke. Kaplan ga je začel obdelovati, a komaj je izustil par besed, odvzel mu je besedo hišni gospodar rekoč: „Gospod kaplan, če bi jaz imel tako dolg nos, da bi se lahko vanj vgriznil, ne bi tega storil; ne morem se v nos ugrizniti in tudi Kregarja ne morem voliti. Ali poznate tisti sveti evangelij, ki pravi: Dajte Bogu, kar je božjega, cesarju, Kar je cesarjevega. Jaz bom volil Hribarja".
— Kaplana Kochlerja ponočnl izprehoiii. Temna je bila noč, da ni bilo videti nobene zvezde migljati na nebu. V Trnovem pa imamo elek-tiično razsvetljavo in takrat je on spoznal, kako nepotrebna je ta razsvetljava. Zato se je ogrnil v have-lok, neka podoba mu je prišla naproti v črni halji, in tako sta oba korakala v trnovski log. Kaj ju je tja gnalo v temni noči, kdo tega ne ve? Izginila sta, a mi nismo radovedni izvedeti, kdaj sta se povrnila. Vrabci so se od šepetanja prebudili in ker celo po noči nimajo miru, izselili so se iz trnovskega ckr*ja. Od tedaj ni več vrabcev v Trnovem. Tega ne naznanjamo kriminalu, ampak društvu za varstvo deklet in živali. Gospoda kaplana opozarjamo, naj nemudoma sežge vsa pisma, ki so mu jih pisale skrbne matere, ki od tedaj pogrešajo vrablje Čivkanje.
— Krahovci, Trnovci, Barfani ter svete maše. Kako nesramno se laže kaplan Kochler, kaže naslednji dogodek. Zahaja k ženam in jim tako pravi: ^Pregovorite vendar moža, da bode volil Kregarja; Če bode župan izvoljen, vzamejo nam liberalci vse svete maše". Kaplan Kochler je nekatere žene res premotil, da mu to verujejo, četudi to debelo laž lahko vsak spozna, ali te ženske so zabite in bodo na povelje kaplanovo pljuvale skozi okna na naprednjake.
— Trnovski klerikalci imajo poleg Kochlerja in Kačarja še „lese-nega" Škofa za agitatorja   Po zunanjosti soditi bi človek mislil, da mora biti   v njegovem čvrstem, zdravem telesu  tudi  zdrava  duše, a žalibog dela tu očka Lesen izjemo. Mož ima še prav srednjeveške nazore  in je v napredku toliko zaostal,  da še danes ne zna ločiti vere od politike ter se pusti od kaplana Kahlarja pregolju-fati, da bo vere, cerkva, duhovnikov in bogsigavedi česa še konec,  če bo zmagal Hribar.  Prav  od  srca pomi-lujemo tega ubogega možakaija, da ga   zatelebanost še ni pustila, dasi pride kot cenilni mož vendar v do-tiko  z olikanimi ljudmi.  Očka Skof vulgo Lesen ostane pač še nadalje lesen škof in kot tak je nedostopen vsaeemu poštenemu, pametnemu razmotrivanju političnih vprašanj. Ta mož je tako fanatiziran po kaplanu, da ne vidi več velike usluge,  ki mu jo je storil magistrat s tem,  da mu je dovolil, da ostane njegova raztrgana  in   napol  porušena  bajta po potresu še dalje na sredi Korunovih ulic,   kjer   dela  prometu velikanske ovire. Pa tudi iz zdravstvenih ozirov bi se morala ta bajta podreti, in čudimo se, kako more zdravstveni svet dopuščati, da prebivajo v taki vlažni, z   miazmi   prepojeni luknji ljudje, ko je celo za svinjak preslaba. — „Lesenemu škofu"  pa pri tej priliki   tudi   svetujemo,   naj agitira sam, — a svojega sina sedmošolca naj ne pošilja kot agitatorja okrog svojih backov, kakor je  to storil  14. t. m., ker bo sicer prišel njegov sin v neprijetno doti ko z disciplinarnimi predpisi za srednje šole.
— Agitacija v Šoli Duhovniki ne agitujejo samo s prižirice in v spovednici, ampak tudi šoli. Tako je katehet Josip Smrekar izpra-ševal v četrtem razredu otroke, kako bodo njih očetje volili. Katehet si je mislil, otroci slišijo doma starše govoriti o volitvah in gotovo vedo, kakšnega političnega mnenja so starši. Na tak način je hotel izvohati, kdo bo imel večino v Krakovem, Hribar ali Kregar.
— „Slovenec" samo laže. V
št. 112 je prinesel   škofov  list vest,
daje monter g. K a r e 1 DernovSek v pijanosti po sili zlezel čez planke po redkvico in si pri tem zlomil roko. „Sloveneo" je hotel s tem na g. Dernovška vreči nekoliko sence. Stvar je pa vsa od konca do kraja zlagana, česar se našim katoliškim žurnalistom ni prav nič čuditi.
— Kdo le tisti poštenjak?
Pri nekem obrtniku na Poljanski cesti je služila mlado dekle Joiefa Krese iz Trebnjega. Dekle je kmalu zapustila službo in se vrnila domov, češ da je morala uteči iz službe, ker jo je gospodar s silo hotel zlorabiti. Kdo je bil ta možakar ? Kdor bi vedel o tej zadevi kaj natančnejega povedati, naj se zglasi v našem uredništvu.
— S podkupovanjem si hočejo pomagati I Znani Ras b erge r, o Jsaterem je ^Slovenec" še nedavno tega vedel povedati razne pikantne zgodbe in ki je sedaj klerikalni plačani agitator, ima nalogo podkupiti naše napredne agitatorje. Pred dnevi je skušal podkupiti g. Debevoa, včeraj je pa poskusil svojo srečo pri gosp. VerČiČu in g. Podkrajšku. Obema je obljubil precejšnje vsote denarja, ne da bi zahteval drugega od njiju, kakor da odnehata agitirati za naprednega kandidata. In ves dotični obljubljeni denar bi se jima izplačal v pisarni dr. Šusteršič a. Razume se, da sta oba ponudbo z ogorčenjem odklonila. Naši ljudje pač ne prodajajo svojega prepričanja za Ju-deževe groše! No, klerikaloi se ne sramujejo posluževati se Judeževih sredstev, samo da bi si priborili zmago. Naj le delujejo v tej smeri, bodo vsaj to povzročili, da se bo vsak dostojen človek s studom obrnil od gadne klerikalne svojati!
— Klerikaloi lažniki. V dunajskem klerikalnem listu je izšlo skrajno lažnjivo poročilo o izgredih 8. t. m. v Ljubljani. Poročilo je spisal neki tukajšnji klerikalec — morda dr. Šusteršič sam ! — zato je pa v njem zlagana vsaka beseda. Piše se v tem poročilu med drugim, da je prišla pred škofovo palačo množica mladih ljudi, oboroženih s palicami in kamni in začela bombardirati okna te palače. Škof da je vsled te demonstracije zelo razburjen stopil k oknu in klical: „Pr< sim, prosim lepo za mir, prosim za pokoj!" Po teh besedah — da ga je zadel kamen v obraz. Težko ranjen(!) seje oddaljil od okna, tolpa je pa divjala še nad eno uro, ne da bi policija storila le en korak. Naslednji dan pa da so na-prednjaki ponoči napadli klerikalce pri njih zborovanju. Kakor vidimo, so naši klerikalci zopet enkrat dobili priložnost, da so pokazali, kaki spretni mojstri so v lažeh. Da je notica izšla iz vrst naših klerikalcev, dokazuje stavek, da bi Bog dal zmago r m serem Kandidaten J. Kregar."
— „Grazer Tagblatt" ima dopis
iz Ljubljane, v katerem zmerja v Ljubljani bivajoče Žide. Dopisniki „Grazer Tagblatta" naj bodo le lepo tihi. NajzanikernejŠi „brukeljud" ne bo tako tako daleč padel, kakor so padli ti širokoustni Losvonromovci, ki so zdaj opljuvali svoj liberalizem in se prodali klerikalcem.
— Mestni magistrat ne bo jutri
uradoval za stranke, kakor tudi ni uradoval dne 14. t. m, da se omogoči uradnikom ndeležba pri volitvi in da se volilcem samim ne bi delale ovire pri izvrševanju njih državljanske pravice.
— O. Anton Kovač, gostilničar v Kolodvorskih ulicah, izjavlja, da njegova gostilna ni in ne bo zbirališče klerikalnih agitatorjev, s čimer popravljamo sobotno vest v tem oziru.
— Zastavni listek se je našel,
in sicer v Trnovem. Volilni boj divja z vso silo v našem mestu in v času najhujšega boja, ko je bila žeja največja, je bila 2. maja pri tukajšnji zastavljalnici zastavljena srebrna re-montoar-ura in zlat obesek za 8 K. Izdan je bil zastavni listek prinesou ure in obeska, Gostinca r ju, kakor se bere na listku samem. Ali je ta Gostinčar „državni poslaneo" ali Član „SlovenČevega uredništva", ne vemo, poživljamo pa dotičnoga Gostinčarja-zastavljalca, da pride po svoj izgub-
ljeni listek v naSe uredništvo in dokaže svoje pravice do njega.
— Je-li ros?I Iz Celja se nam piše: V mestu se raznaša vest, da misli Marokhl svoj mandat odložiti na ljubo v Mariboru propalemu — Wa-stianu Z ognjem se igrati ni ravno varno. Sicer pa počakajmo!
— Promocija* Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran v petek za doktorja modroslovja gosp. Karel Pirjevec, sin rač. nadsvetnika gosp. Pirjevca v Gorici.
— Sodna vest V pokoj je stopil deželnosodni svetnik E. Š m ar d a v Gorici in dobil pri tej priliki naslov nadsvetnika.
— Železniške vesti Pristav
državne železnice na Jesenicah gosp. Jakob Ko oh je premeščen v Ljubljano na drž. kolodvor kot prometni uradnik, aspirant gosp. Ivan Vala nt pa pride iz Medvod na Jesenice.
— Deputacija „Akademije"
obstoječa iz gg. dr a. Frana II e-ŠiČa, dr a. Dragotina Lončarja in dra. Vladimira Ravniharja se je v soboto 18 t. m. peljala v Zagreb, da izreče profesorskemu zboru zagrebškega vseučilišča zahvalo na predavanjih v Ljubljani. Predsednik „Akademije" dr. Ravnihar je v svoji zahvali rektorju in vsemu senatu, ki je bil zbran v rektorjevi pisarni, dodal prošnjo, da bi gospodje profesorji tudi v bodoče podpirali „Akademijo" v njenem strem jenju, širiti prosveto, znanost in vedo med slovenskim ljudstvom. Rektor dr. Bauer je zagotavljajoč te podpore izrazil željo, da bi tudi Slovenci kmalu dosegli vir znanosti in vede, svojo lastno univerzo. V daljnem in prostem razgovoru so odposlanci Akademije pojasnili današnje stanje slovenskega vseuČiliškega vprašanja in slovenskih šolskih razmer sploh. Po prijaznem slovesu so Člani Akademije zapustili vseučilišče s trdno zavestjo, da imamo Slovenci v profesorjih zagrebškega vseučilišča zanesljive podpornike kulturne vzajemnosti hrvatskega in slovenskega naroda.
— V izgled in svarilo. Nesrečni knjigovez Novak, ki se je vsled obupa lansko leto hotel usmrtiti, prosi pri različnih strankah za kako priprosto knjigoveško delo (šolske ali kake mašne knjige), da bi se mogel preživiti in bi mu ne bilo treba z beračenjem nadlegovati ljudi. Pred-no se je ustanovila katol. knjigoveznica, je imel Novak vedno dosti dela, a danes ko se mož bliža 70 letu. nima toliko dela, da si kupi kruha. Novak je v mladosti cesarja služil, lepo in pošteno preživljal vso rodbino in ni ne enkrat rado volj no ob nedeljah in praznikih maše zamudil, bil je ves čas veren dober katoličan. Takemu možu vzamejo klerikalci v svoji po-žrenosti vse delo. Ni treba „Slovencu" pihati, zakaj „Narodna tiskarna" njega ne podpira. „Narodna tiskarna" še nikomur ni odvzela pač pa je katol. tiskovno društvo s svojo knjigoveznico odjedlo kruh svojim bivšim podrep-nikom, ki so šli celo v ogenj za klerikalce. Socijalnim demokratom naj bo to v svarilo I Na Novakovi usodi se vidi, da je klerikalec najnehvalež-nejse bitje in največji samogoltnež tega sveta. Zdaj bode klerikalna stranka vse obljubila, če hoče kdo mu obljubi tudi za vsak dan pečene golobe iz Jutrove dežele, samo da zanjo agitira in voli. Ko bo ona na suhem, dobe vsi ti zapeljani ljudje tako gotovo brco kot je gotov amen konec očenaša.
— Kokošji tatovi so gostilni-Čarki Frančiški Alatjanovi p. d. Žibertovi v Z g. Šiški odnesli 15 kokoši vrednih (30 K.
— Mrtvega so našli 50 letnega delavca Jožefa Palčiča iz Vač. Umrl je vsled preobilo zavžite pijače.
— Mlad Vlomilec. Litijski orožniki so prijeli 141etnega Ivana K r fali k ar j a iz Velikega Vrfaa pri Litiji, ker je vlomil v Prežganjah. Krhii kar je pred kratkim prišel iz zapora, v katerem je sedel zaradi tatvine. Veliko bo še iz njega.
— Ogenj. V Preski pri Šmartnem pri Litiji je danes teden pogorelo pet poslopij. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. Škode je več tisoč kron, zavarovalnina je majhna.
— Poročil se je v Kamniku mag. pharm. g. Milan Močnik z gdč. Edo Orožno v o, hčerko notarja Orožna istotam. čestitamo !
— Vojaško veteransko društvo v Kranju bo praznovalo dne 29. junija blagoslovljenje svoje zastave.
— Nesreča. Včeraj se je v Logu pri Železnikih pri sekanju drv hlapec Martin Bertonoelj tako močno usekal v levo nogo, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
— Iz Rateč na Gorenjskem.
Lep majnik smo imeli do pretekle sobote. Drevje je ozelenelo in jelo se je razovitati. Ali mahoma se je obrnilo — in v soboto in binkoštno nedeljo je  snežilo.   Temperatura je
padla od 20° na 2°. Snega smo imeli na binkoštno nedeljo 10 cm. Zdihuje kmet, ker nima klaje — ali mnogi Še govore: kmetu se dobro godi.
— Utonila- Na binkoštno nedeljo zvečer je bila v družbi svojega moža in drugih v gostilni na Marofu pri Idriji 48 let stara Marjana Brus iz Spodnje Idrije. V ne prav treznem stanju je zapustila družbo, dasi se ji je to branilo, ter odšla proti svojemu domu. Domov pa ni došla marveč je v temni noči zašla v od deževja naraslo Idrijco, kjer jo je dohitela prezgodnja smrt. Našli so jo utopljeno drugo jutro ob bregu Idrijce v Sp. Idriji. Zopet je terjal alkohol svojo žrtev.
— Iz zapora je pobegnil dne
19. t. m. pri okrajnem sodišču v Idriji zaradi tatvine v preiskovalnem zaporu se nahajajoči 361etni Anton Krebelj, rodom iz Ostrožnega brda pri Postojni.
— UbilO je v Ameriki Janeza Tomšiča p. d. Šindra iz Zagorja pri Postojni. Delal je v premogokopu, kjer ga je podsulo.
— Pogreša se 281etni Anton ČuČek, ki je bil v Sestrani v delu kot kamnolom, dne 6. t. m. pa zapu-stivši ženo in 17mesečnega otroka, neznano kam izginil.
— Izpiti  za  ženska ročna
dela se začnejo v Gorici 27. t. m. ob 8. uri zjutraj in one za otroške vrtce pa 28. t. m.  ob 8. uri zjutraj.
— Modras je prilezel na glavo
v Rihenbergu na Goriškem nekemu mladeniču, ko je šel spat na travnik in tam zadremal. K sreči se je prebudil in vrgel nevarno kačo proč.
— Slaba tolažba za VVastiana
Mariborski občinski svet je v izredni seji izrekel obžalovanje bivšemu poslancu Wastianu, ker je propadel pri državnozborskih volitvah Obenem so ga imenovali za častnega meščana. Wastianu bi bilo gotovo ljubše, da bi mu mestni očetje povrnili izgubljene dijete.
— Mednarodna panorama pod TranČO nam razkazuje ta teden prelepo vseuČiliščno mesto Heidel-berg z romantično dolino reke Ne-ckar. Posebno zanimanje zbuja zgodovinski grad. Idilični so nadalje kraji v tej dolini Neckargemiind, Neckar-steinach, Hirschhorn, Eberbach. Povsod so značilni staronemški gradovi, kateiih je ob Neckarju neštevilno. — Prihodnji teden potujemo v Primorje in v avstrijsko Riviero.
— V panorami kosmorami na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno vidimo ta teden nad vse zanimivo življenje prebivalcev o to čja južnega morja, njih šege in navade, njih prebivališča itd. Serija je jako poučna za vsakogar, zato jo priporočamo kar najtopleje, da si jo vsak ogleda. Prihodnji teden pokrajine ob novi bosenski železnici, katera serija je popolnoma nova in obsega najlepše naravne krasote bo senske.  Opozarjamo že danes nanje.
— Vlomi Predvčerajšnjim popoldne je bilo v stanovanju bogoslov-, nega profesorja g. dr. Jožefa Grudna v Komenskega ulicah št 12 („Roko-delski doma) v omaro vlomljeno in ukradenega 270 K denarja. Tat je še neznan.
— Ukraden je bil te dni gdč. Gabrijeli Rhenovi med vožnjo od Dunaja do Ljubljane iz košare zlat prstan z rubinom liki srce, vreden 400 kron.
— Delavsko gibanja« Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 160 Macedoncev, 21 Hrvatov in 151 Slovencev. 21 Hrvatov je šlo v Molbruck, 70 pa v Heb.
— Izgubljene in najdene reči.
Kolarski pomočnik Ivan Mivšek je izgubil bankovec za 10 K. — Posestnik Fran Novak je izgubil v mehurju zavitih 15 K.
— V gostilni pri MAlešui( na Jezici so našli dva ščipalnika. Lastnika jih dobita pri gostilničarju g. A. Vilfanu.
— Zatekel se je k Jakobu Mi-heliču v Moste št. 31 rjav lovski pes.
— Slovenci  v  Ameriki. —
Okra d e n je bil v Clevelandu slovenski gostilničar Jos. Nose za 700 dolarjev. — Ustrelil se je v Clevelandu Jos. Stefančič, ker je pomotoma ustrelil neko llletno deklico. — Za ranami, ki jih je dobil v rudniku, je umrl v Elyju Jos. U le.
Zahvala.
Castitim volilcem volilnega okraja Ilirska Bistrica - Postojna L o i-Senožeče-Vipava, ki so mi dne 14. t. m. neustrašeno oddali svoje glasove in izkazali svoje zaupanje, kljub temu, da je naša duhovščina brez vsakega povoda tako nedostojno, nepošteno in strastno zoper mene pisarila in agitirala, izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Naši nasprotniki naj ne bodo preveč ponosni na svojo „zmagou, ki so si jo s takim orožjem „priboriliu.
V Postojni, dne 17. maja 1907.
Josip Đekleva.
Gospodom volilcem 11
Sporočilo se ml je, J kranjski klerikalni poslani izdado danes poseben maj nifeat proti meni.
Pod kakšne žolSne U bruhe In pod kakšne baj hate trdtve bode dr. Iv J Šusteršič postavil Imej svojih fmožiceljnoy', ne veJ skoro gotovo bude pa trdi da ostanem v državne' zboru osamljen ter da boo* v imenu Slovencev le or vedril in oblačil.
Zato si pa smatram z£ dolžnost opozoriti gospod; vodice, naj temu in takirr trditvam ne verjamejo. Pre. skrbljeno je namreč že se daj, da dr. Šusteršičeva drevesa ne porastejo do ne bes; da, še več: da v rud vem drž. zboru dobi zasluženo plačilo za izdajstvo, katero je v starem drž. zboru zakrivil na koroških, štajer. skih in primorskih Slovencih
Sursum corda! torej, go. spodje volilci!
Stopite v strnjenih vrstah na bojišče, da storite konec strahovladi poloblaznega fanatizma!
V Ljubljani, 22. maja 1907,
3van Hribar.
Telefonsko m brzojavno poroiila.
Pulj 22 msji. S.cialai demo kratje so izdali cklic, v k&tarem rcte svoje somišljenike, naj pri ožji volitvi glasujejo za italijan skega liberalca R zzija in proti dr Lagioji, češ, da je ni več> nevarnosti za sc;alne demokrate, k-kor so klerikalci in da je zato treba za vsako ceno preprečiti izvolitev vsakrga klerikalca.
Dunaj 22. maja. Parola krščanskih socijalcev za ožje volitve je, storiti vse, da propadejo socijalni demo kratje. Zato razglašajo danes, da je vsak krščanskega socijalca dolžnost, glasovati celo za Wolfa (!) in celo za vsenemškega Schalka.
Dunaj 22 maja. Bivši ministe Jedrzejovvicz   je definitivno propadel proti znanemu kmetskemu poslancu Szajerju.
Dunaj 22 maja Nižjeavstr ski deželni zbor je sklican na dan 27 maja.
Dunaj 22 maja V B denu je umrl bivši škof v Košcah dr Bi bics v starosti 86 let. Moral se le odpovedati škcfiji zar*d< velikanskih škandalov, ki so jih storili duhovniki, ki so ga imeli v rokah
Praga 22. maja. Socijalni de-mokratje so izdali oklic, v katerem poživljajo svoje somišljenike, n&j zasujejo za ministra dr. Forta in za dr Herolda.
Budimpešta 22. maja. V komu nikacijskem odseku je govoril hrv. posl. Tuškan zoper načrt službene pragmatike za železničarje, poudarjaje, da jezikovne določbe tega načrta krše pravice hrvatskega naroda.
Odesa 22. maja. Pri pogrebu redarjev, ki sta bila umorjena z bombo, so neznani zločinci dvakrat ustrelili na pogrebce. Nastala je panika. Vojaštvo je streljalo na hctel, iz katerega je bilo ustreljeno.
Avstrijska specijaliteta. Na želodca bo eha j očim ljudem priporočati je porabo pristnega „Mollovega Seidlitz-praska", ki je pre-BkuBeno domače zdravilo in vpliva na zelo dec krepilno ter pospe Silno na pre bavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate^j, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in a podpisom. 5 16—7
SVETOVNOSLAVNI
298-25
RNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesnl
trgovini in v vsaki kavarni.
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluj« najboljše priznana
Tanno cMniii tinktura
katera  okrepčuje   laslsce, odstranjuje
luske in preprečuje izpadanje las. f steblenlea z navtdom 1 krona.
RasposUja se  z  obratno  pošto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod L t. d.
Dež. lekarna Milana Lensteka f LJubljani, Rasljeva cesta št. I
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jnbil. mosta. tO—21
Zahvala.
Povodom požara v Borovnici dne 21. marca t. L ste blagovolili podariti podpisanemu gasilnemu društvu v gasilske namene zavarovalnica v Gradcu 4U K in banka .Slavij* 20 K, za kar jima izreka najtoplejšo zahvalo Prostov. gasilno društvo v Borovnici
dne *y. vel  travna 19U7.
Anton Drašler, načelnik.
Umrli so v Ljubljani
Dne 13. maja: Josip Star*-, ginin. ravnatelj v p. 64 let. Bleiveisova cesta 16. Vnetje trebušne slinovke.
Dne 14. maja : Stanko Grad, krojačev sin, li, leta. Tržaška cesta 15. Jetika. — Katarina \Vinkler. branjevka, 64 let. Jetika.
Dne 15. maja: Josip Prime, gostač, *?0 let. Ozke ulice. Kap.
Sorzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borae 22. maja 1907.
^Ip^ nafekn reeee.
srcema renta   . . &(i avatr. kronska reate . . ftt    .   «l*ta ,
epska kronska rent* (af      „ zUU
»osojil* eei. Kranjska !»/_•/, eesoja© mesta Spije-
&i     eos.-herc. felesnilkr
posojilo 1902 . . **;4 esika eti. franka k. e
fU       n n .       *• f
&19\ sast. eisms gal. det. fcipotečne banke . past. ko«, k. e. a
10«, pr......
3-.j«,, sest. »tema hmeret. kraniifthic.....
6c£. hranilnice .   . . z. P«- egr. Wp-, eki. e$r. lokalnih §e-ksnic d. dr. ... IHffi eto i Češke ine", banke iH, Sfiof. tek. selez. Tret-
Poret.....
prier. delenšel. L prier. Jot- sel. kap. ', -•NK avsk. pee. se sel. s. e.
BmBSb.
iVsefe« ee L l*QfrV* .  . . „    ed 1. \m ....
. ssekc ......
.    sest. kred. I. fxri*Vfr
\   .   . i. .
, eerake Mp. banke . , srtssk* & fcv W&— a    turske,   .   .       . .
^eemks t*+&m .   , .
^raditnv .    .  , .
s%err.oškc , ...
:&rakovske , ...
^ubljanske       , ...
fcreer. rdeč. krias ,    • • .
r*J[r.      ,       mm      •   t •
"*.dolfove *    . . ,
courike »     . « .
tunelske kom.   .    .  ♦ . Bmiašm,
tatne žeissniee . . » • .
lavne železnice ... ; vstr.-ofrske eaaene dete,. •v/str. kredkne seske . . 2sr«ke , • • • £rvnottenskc • • • /remogokop v Me*sw (sV&s) -*tpinske mentan . . * . -tžke sel. M. dr. ...
•^mfc-MurSJifi.....
vrbeveijekQ
Avstr. oreeee tem .Vtee* sUdk-
Denar
98 45
99 6 i 9840
117 vf5 93 95
112 05 98*501
10450 99 86.
99-40
100 — 9y 10
100 30
106--
99 50
99 — 100—
100— 100 —
99 90 9875 303 43 100 -
161 75 256 —
147 15 263 — 270-50 242 50
96 25 192 25 21 40 435 -80' -88 -67- -46 75 27 90 63-
18 — 476 —
129 60 678 53
1760 — 660 25 763 — 240 50 728 — 596 50
2615 — B46 5j 270 -550 -
148 -
11-86
19 14 23-50 24 —
117-60 96-46 262 4-84
Blag
98 65
99 80
98 60 117 45
94 U 112*25
«J9 30 101 60 100 85
100 40 101—
99 60
101-30 107 —
100-50
100— 100-30
100 20
101—
99 75 305-40 101—
153 7b 260 — 149 15
273 — 280 50 252 50 106 25 193 25
i3 40 445 — 90
94 -63 — 47 75 29 90 73— 18 — 486 -
130 60 67950
1778— 661 25 764— 242 — 734 — 697 50
2625 — 647-50
274 -564 -160 —
1139 19-17 24 06 14-08 117*80 96-66 2*52 6-
2itne osno ¥ Budimpoiti.
Dne 22 maja 1907 Tvrnnln.
^senles ea oktober   .   .  sa 60 kg K 10*67
P         m m        ....   W •  . 570
Xoruea   , jnlfl     .  ,  .   .   60 D . 610
Uvss      B oktober     -   .   .    60 .   . 710 ■frrrlaelv.
•J   20 k višje
fteteorolojltno poročilo.
Vliln\ d %.i murjem 06-{t   firedsjl *racui fclkk  /8d 0
I
B 1	« »• upazo-▼anja	stanje barometra r mut	' o' K Is	Vetrovi	Nebo
	9. *v.	7267	83	si svzh	dež
20	7. aj. i, pop.	7Ž5 1 726 9	86 163	si. jug ar. jzab.	dež del. jasno
■	9. EV.	730 2	8*5	si. jug	pol. oblač.
21. •»	7. si 2. pop.	735-2 737 1	80 12 3	brezvetrno si. szah.	oblačno oblačno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja tempe-»tnra: 78° in 10 8 ; norm,: 14*51 in 149° Padavina r 24 urah 31 0 mm in 2 4 mm
Zahvala.
Za vsa dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti ljubega brata, gospoda
Ferdinanda Bizjaka
trg. sotrudnika
kakor tudi za toliko časteče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zahvalo Posebej in iskreno pa se še zahvaljujemo gospodu in gospe Vaso Petričie za spremstvo in poklonjeni venec, vsem gg. stanovskim tovarišem rajnega za mnogobrojno udeležbo in poklonjene vence ter slav. trgovskemu pevskemu društvu Merkur za tola-žilno petje in polago venca na krsto.
Bodi vsem prt srčna zahvala! V Ljubljani, 22. maja 1907.
1691 Žalujoči ostali.
SUKNA
25 In modno bla$o za obleke
priporoča firma
Karel Kom
tvornica za sukno
v JCumpolcu
na Češkem. T v omiške cene.     Vzorci franko.
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
V 203—21
M Goriškem vinetoču
Lj-dbljaria
Stari trg 13.
Hišo štev. 193
V Novem mostu s 2 sobama, kabin jo,
kleto m vrtom, |e naprodaj.
Več pove Ivan Hočevar, rav-notam. levjo i
dober delavec, bi rad zamenjal mesto.
Ponudbe pod tlJ. M- it- 96" na
upravn. nSlov. Naroda". 1689
Ugodna prilika za
trgovino in obrt!
Dam v najem v svoji hiši na Rakeku St. 61 Vs v ugodni legi ob glavni cesti in bližini kolodvora l.j v pritličju
prodajalnico
8 shrambo, dve sobi, pripravni za go-g08tilno, kuhinjo in daljni dve sobi, veliko skladišče in hlevi za konje. 1.) Eventualno tudi
7 sob in kuhinjo
v I. nadstropju, vse v dobrem stanju. V omenjenih prostorih je bila od nekdaj trgovina in gostilna. 1678- 2
Natančneje Franc Laurič, trgovec v Trstu, Biva Mandracchio 2.
Sive koroške kose
izdeluje
tovarna
W za kose
Karel Zeilinger
t Himnielbergu
iz najboljšega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini. 819—22 Cene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevanje franko.
= Ka$elj!š
Kdor tega no uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesa!
Kalserjeve
prsne karamele
s tremi jelkami. Zdravniško preizk&Seno in priporočeno proti kaftlju i o hnpa-vo8ti. katara, zaslizenju in kataru v požiralniku 5120 notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da dr2e kar obetajo      4001 24
Zavoj po 20 In 40 vin., škatljica 80 vin.
Zalopo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mavr v Ljubljani, v dež. lekarni prt Mariji Pomagaj Milana Leusteka v LJubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koezvju in pri G. Piccoliju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladovlć. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. AnOlk — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Gjuričic, v Radovljici lekarnar A. Roblek, v Novem mestu lekarnar Jos. Matkovic. — Hinko Brilli, lekarnar v Ltiji. — V Kranju v lekarni Karel Savnik.
Več izurjenih
1626-2
l
l
Ml
šivilj
se sprejme
n GonipoplU nllcnh 3, lil, nadrtr.
V na|em se odda takoj dobro idoča
pekarija
z vso opravo vred. — Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda.       162J 'd
HIŠA
z gospodarskim poslopjem, dobro vpeljano trgovino, gostilno ter vrtom se proda z zemljiščem aH tudi brez nJega.
Več se izve pri g. Josipu Cucek, Kneiak pri St Petru. 1588-4
Skladišče
blizu ceste in državnega kolodvora v Šiški se odda po nizki ceni takoj v najem. 16*8 -2
Ogleda se lahko v Spodnji Šiški št. 15 pri Ant. Celarcu.
Proda se veliko, dobro ohranjeno
v v
II11SGE
za gostilno in povlek za Jedila. Ljubljana, Erjavčeva cesta 12.
1600 3
Za trgovino z mešanim blagom se iščeta
pomočnik
in
1651—3
U
n
H. STANCER
trgovina z meš. blagom v Krškem.
Uid Brntouž
Sv. Jakoba nabrežje 25
priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam 206—21
svojo veliko zalogo
i
raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Nova hiša
7. lepim vrtom v bližini jezera na Bledu se proda. Dobra pitna voda pred hišo.
Vsa pojasnila daje Anton Marolt, Bled (Grad) št. 141
Konjski hlapec
k enemu konju se takoj sprejme.
Začetna plača K 75*— mesečno.
Zaloga piva Reininghaus Spodnja Šiška.
1680-2
Sprejme se več
učencev
za pleskarsko in slikarsko obrt b hrano in stanovanjem ali pa dnevno plačo pri tvrdki J. Terdan, LJubljana, Aogove ulice 8. 1532—6
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin 1667-2 se odda
za avgust.  Kolodvorske ulice 35.
in zelenjavo
razpošilja po povzetju Josip Dolčič
V Trstu, Via della ^orgente Štev. 7.
Telefon št 1465. 815—22
Staro železo
baker, svinec in mednino
kupuje po najvišjih cenah
Fr. Štupica
v Ljubljani, los-t-u
Marije Terezije cesta štev. i in Valvasorjev trg štev. 6.
= Ženitvena | ponudba,
Vdova 38 let stara, ijobra-jiena, 6rej otrok W pocestnica hiše Ieječe v mestu s sedečem mnogih J^rt uradov itd., vredne oh^oli 15.000 kron in v kateri Se nahaja tudi mala trgovina, se je// omočiti 5 ^a^/m trgovcem, ki ima tudi ^a/ premoženja ali pa j uradnikom, 1632--3
Samo resne ponudbe s slikami, ka^ere 5Q vrnejo, naj se pošiljajo pod tfŽenitev" na upravništvo „Sl°v» Naroda".
pod teko agodntni  P*f&* to* drugm  lavarovatotoa   Eml j* »»varovanj«   n«  eeiivette Is menjiajoeea! et
Tuk elan ima p« pr«tatni
U»
let
m mm m a-v m r
-    - V'
fondi: H7*e.e*7»7* K. Po voUkooti druga
veni n n banka v Pragi.   -  -  - -odškodnin* in kap helije aT,?Te.3e3*76 K. najemna zavarovalnica nase države
vsMaelfce>«ae>re>elft*e> emrst*.
Vm r-j    " 4*»:
difer piaarae ee v leetmej eaninej baei
Bovaroj*
požarnim   iko4aat   p* . najuiijlk 6ko4«  o«nMr>» takej   u najkateta^ Ufttra  aaJbattU  itoiu, kaear a^alaja.
Dovo4M^ * eletege eeeleka tadetaa podpor«   t   naroda«   ia obomokorlata«
Delniška družba Združenih piUOUOren 2alec in Laški trg
e»M-e»«em ewof
alltetai
izborno pivo. črno pivo 9JolOOtoru.
nranT*      7alAna    w    ftn^#4»«IS    ftSAlrS _ TalafAn    AfAw     Ifl7      "^KVJ 1454-6
0S"T   Zaloga v Spodnji Šiški.  —  Telefon Stev. 187. TŠSQ
?oiilIatve na dona sprojonaa rostavratar fosp. I. Krilinik „Narodni dana11, L]ubl|ana. (Štev. telefona 82.)
60
Pred važno izbiro
stoji mlada mati, če Ji je zabranjeno, da sama doji novorojenčka. Kako telko je pri tem — posebno če ni sredstev za dojko - najti primerno nadomestilo sa materino mleko. To vprašanje pa je že davno  rešeno prav Brečno
in sicer sKufekejevo moko za otroke, prav izbornim izdelkom, ki ga zdravniki p ^ sod priporočajo prav toplo Ta izdelek je rumena moka lahko sladkobnega okusa in ne obsega samo tiste redllnosti kakor materino mleko, nego tudi lahko prebavno beljakovino, kar dela to moko izredno redilno.  Cenjena poglavitna last-
rost Kufekejeve moke je pa obenem, da daje bolezenskim kalem za razvijanje slaba tla, zatorej v obolelem črevesu bolezni sami dela zapreke. Otrokom naj se daje Kufekejeva moka kot pridatek h kravjemu mleku v natančno določeni množini, kakor jo je iznajditelj tega dragocenega izdelka po dolgdftetnih poiskusih in
z zdravniško pomočjo prav natančno odmeril, nakar se kmalu pokažejo dobrodejni nasledki tega načina prehrsnitve na prav zadovoljiv način. Črevesni katar, ki neŽnegt otročiča neskončno slabi in ga vidna hujša, izgine, otrok se začne rediti in zopet uspevati. Tudi razvijanje mišic in  kosti v otrokovem telesu Kufe-
keieva moka za otroke pospešuje prav ugodil Tem obilim dragocenim lastnostim Kufekeje^ moke se pa pridržuje Še važoo dejstvo, da j, to sredstvo docela nepokvarljivo, za pripra,. Nanje pa ni treba nikakršnih nepriličnosti, ^ se otroku, če si ga poželi, labko v najv^ nagi ci pripravi krepko toplo kosilce.
Prva doma
Pstant?vijena leta MjC
pripor Aa slavuemn obeinstn in spoštovanim ^ostihnčarjern svoje ST izborno
Slovenska piVOUamo G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12
marčno pivo v sodcih
4012 81
Številka telefona 210.
nicah
nnnznnBBni^
Svoji k svojim !
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico
Svoji k svojim!
oaj se obrne na trgovino z železnico
1085-13
Marije Terezije cesta 1 FR   fiTUPIfiam V L .11 Rl JANI Valvazorjev trg št. 6
iraveo Figabirta        ■   ■ *****  ■ «^aWaV^a   W   «m VVaVaeiVnilnl    nasproti Krit. cerkve
Edino tam se dobi vedno 8 vež portland in roman cement iz s loveči h tovarn dovtke in trboveljske. Mreže in tica za ograje, travniške brane« plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za lito, oprava za mlekarne ter vse poljedelsko orodje. Glavno in edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovanih
si: moreznic, mlatilnic In gepeljnov. Amerikanski stroji sa košnjo in cbra2an]e?mrve vedno v zalogi
Prostovoljna prodaja.
V konkurzno mano Vendelina J. J. Stareta v Ribnici spadajoča, na 21.036 K 92 h cenjena zaloga specernskega m iuao u fakturnega blaga 80 proda
vsled  sklepa  nunskega odbora in  privoljenja  konkurzuega komisarja potom
prostovoljne draibe
dne 28. maja 1907
ob 10. dopoldne v Ribnici na licu mesta onemu, ki največ ponudi.
Na dan dražbe je treba plačati na račun kupnine 8000 K,  ostanek pa
do 1. junija 1907.
Natančni pogoji se razglasijo na dan dražbe.
V Ribnici, dne 18. maja 1907.
Ignac Oruntar,
1687—2 c. kr. notar kot sodni komisar.
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini,  franko   Ljubljana, državni kolodvor Šiška postavljen
Parožaga Deghenghi v Ljubljani
1188—13
Vrsta       Debelost cena za   Debelost cena za Debelost cena za Dolgostv metrih
y kub mtr
cm    kub. mtr.    v cm    kub. mtr.
hrastov les smrekov les mecesnov les borov les jelkov les bukov les
od 30-60 K 38'— od 26 -29 K 30 — od 19-25 K 26 —
od 30—60) K 20- od 26 -29 K 18'- od 19-25 K 16 —
od 30—60 K 24— od 26-29 K 20 — od 19—25 K 18 —
od 30—60: K 19— od 26—29 K 17— od 19—25 K 15 —
od 30 - 60 K 18— od 26—29 K 16— od 19—25 K 14 —
od 30-6C  K 17— od 26-29 K 16— od 19-25 K 14—
od 3—4 metre 4 metre 4 metre 4 metre 4 metre
2 25 in 450 m
hrastove deske 28 mm debele, 2 do 4 metre dolge Ia K 55—, Ha K 45—, lila K 35 — m» bukove 28 mm     „       2  „   4    „      „      Ia K 35 -, Ha K 30-, lila K 20-— m«
hrastove frize 28 mm debele, 25 do 50 cm dolge Ia K 2 50, Ha K 2—, lila K 180 m* bukove      „    28 mm      „      25 „ 50 cm    „    Ia K 140,   Ha K 1 10,   lila K 1— m«
Priporočamo svoja priznano
izborna kolesa t
po raznih cenah. Vedno v zalogi jj; tudi te rabljena kolesa.
Cdino zastopstvo H
čisti samo
i Z [čistilnim ekstraktom
9
ti I
Najboljše čistilo
na svetu
•rs:
Pozor!   Trsoud! novost!
76 kosov a&m h novosti fin. peciva po 2 vin. za prodaj .uje za 1 K 10 vin. 38 kosov pripravnih za kavarne in gostilne po 4 vin. za prodajanje za 1 K 10 vin. razpošilja vse v lepih kartonih po povzetja; ako se za 8 kron naenkrat naroči tudi poštnine prosto: E. Bran d t, tovarna finega peciva v Kranja. 12*6 10
Gospodje
se sprejmejo na hrano in stanovanje v Spodnji šiški št. iS.
1669 ~i
Cea. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
P/a
Ali imate luskine na glavi in Vam izpadajo lasje?   C* je tako, pa poizkusite svetovnoznani
Steckenpferd Bay-Rum
Bergmanna & Ko. v Draždanih in Dečinu na Labi
prej Bergmannov originalni Sham-pooing Bav-Rura (znamka 2 škrata). Hitro se prepričate o izrednem učinku. 2349   te izvrstne lasne vode. 24
V steklenicah po 2 K jo prodajata v Ljubljani: drogerija A. KANC in parf. O FETTICH-FRANKHEIM.
i
Veljaven od dne Odhod iz LJubljane |nž. tel.:
4 58 zlutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8 septembra.)
7-00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9*05 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
H'4-o predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž.
I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3*.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano juz. žel.:
8.37 zvečer.  Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolfovega, Kočevja. 8*45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
najbolj slovitih tovarn 1664—2
Diirkop & Co., - -Oester. Waffenf abrik
Slvria tovarna za kolosa n
(fnch t Ce.) g
IVOn J0X & Sin, muflona, Dunajska cesta 17. P
I
I g     "11   "j >_—" "Tff —J t   - im      \ ^ .   j¥      "j mmmtmm
Pred
rnaJKupom
si oglejte velikansko 21
sukneno zalogo <$>
R. Miklauca
v Ljubljani, Spitalski 20 ulice itev. 5. a
Ostanki pod ceno I ^
1. maja 1907. leta.
1150 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce-^ lovca, Beljaka,   Gorice drž. žel., Trsia drž. žel.
6-58 zjutraj   Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
ll*»5 predpoidne.  Osebni  vlak iz Trbiža | Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne   Osebni vlak  iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36   popoldne.   Osebni  vlak iz  Trbiža, 1 Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trs:: drž. žel.
6 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija)!
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 1050 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
oh nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano drž. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 10 59 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnik* 6IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v src: evropejskem času.)
I
031
m
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
l^fMIMMMIMIMfMi^fMfMMfMillfMMMIMMIMf^lMIMRliMIMIMMi
I Naznanilo.
fcjj Slavnemu občinstvu tukaj in zunaj vljudno naznanjam, da sem orvoril
Lj=j od visoke c kr. vlade koncesijonirani
pogrebni zavod
v Šmartnem pri Sitiji v lastiti hiši St. 34.
Tu izvršujem priprave za mrliške odre, njih dekoracije, prevlečenje sob z žalnimi preprogami, prenašanje in prevažanje mrliče v ler sploh vsa v to stroko spadajoča
dela najhitreje in po dveh razrednih cenah najceneje. Posamezne mrliške krste (truge) najrazličnejših vrst od kron 2 — do kron 60— so v veliki množini vedno v zalogi,  ter  prosim za  tozadevna cenjena naročila, ki jih bom izvrševal v splošno zadovoljnost. 1646—2?
kon. imetnik   pogrebnega zavoda in tvornička izdelovaloica raznega pohištva v Šmartnem pri Litiji hišna štev. 34.
Brzojavni naslov za zunanja naročila:   Pogrebni zavod Šmartno, Litija.
liiiniiiii
iS
Sprejmejo M zastopniki.
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekarna In zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino
patentiranih
zarezanih strešnikov
„Sistem MAMOLA"        (Stnmgfolzzlesel)        ..Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeti naravno igani, h) črno impregnirani. HT   Najllčnejie, najcenejše In najpreprostejše streSno kritje.
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti aH pa I iieO privezati, kar je gotovo velike važnosti
za kraje, ki trpe po močnem vetrn in bnrji. 706—24
Vzorce in prospekte pottjeao na iel|o prezplacno.
Takojšnja in najz*n««]jivejš* poatreib«.
I
Zadajate! j in odgovorni urednik   H a« t o Poftoileniek
Lastnina in  isk .Narodne tiskarne"