Uhaja nedelj in prasaikov. ¡■sued daily except Sei day* and Holidays. TA Mr Uredaiikl le «prani« îjrro-TEAE 5T glasilo slovenske narodne podporne jednote I JuMwry M. MM, M IW ifft— Chicago, m., pondeljck, U. junija (June U)t 1928 MIT 8. Lawndaie Am Office of PukUeettoai 2 ti ft 7 South Lowndalo AH STEV.—NUMBER 136 Tragikonedija ameriškega kapitalističnega časopisja 0 tem Čaaopisju ee lahko reče, da poneumnuje ljudstvo. Chicago, IIL—Dve vesti v sedanjih dneh, ki sta popolnoma v protislovju z zdravo človeško pametjo, pokazujeta jasno kot beli dan, koliko je kapitalistič nemu časopisju na tem ležeče, da izobrazuje in podučuje ljudstvo. Ena vest pripoveduje resno, da se je Wilbur Glenn -Voliva vrnil s potovanja okoli sveta in se je prepričal, da je zemlja ploskva in da se italijanski avi-jatik general Nobile izgubil s svojo zrakoplovno ladjo "Italia," ker je padel z njo čez rob sveta. In pri taki vesti ni prav nobenega komentarja. Syet je ploskva. Tako trdi Wilbur Glenn Voliva, car med svojimi verniki v Zion Cityju, o katerem zdravniki psihiatri do danes še niso izrekli, da je njegova pamet tako razvita, kot šestletnega dečka, ali pa da je navihanec, ki izrablja zaupanje nevednih in slaboumnih. Voliva se je na svojem potovanju okoli sveta prepričal, da je svet ploskva. Ha, ha, ha! Ce bi bil svet ploskva, bi se Voliva nikdar več ne vrnil s svojo družino nazaj v Illinois. Temu navihancu je neznano, da vsi proračuni, ki jih napravijo kapitani in drugi pomorski častniki na morju, da doženejo pozicijo ladje in pot za ladjo, slone na teoriji i» dognanju, da je svet okrogel iti ee suče okoli svoje osi, a obenem pa okoli «olnca. Voliva je prišel nekoč s 86 centi v žepu v Zion City, danes pa premore trinajet milijonov dolarjev. Kdor zna in ima široke etične principe, ta razume! Druga vest pripoveduje, da je prejel klic "S O S" (pomoč nujno potrebna) od zrakoplovbne ladje "Italija," ko se je razbila ob veliki gori. Neresnica take vesti je tako očividna, kot če kdo trdi, da je muha tako velika kot slon. Kajti če je ladja zadela goro in padla doli, je postal njen radio-aparat neraben. Kako je moglh ladja oddajati klice "S O S," če je ležala na tleh in je bil njen radio aparat neraben in teh kli-cov ni slišal nihče drugi, kot mlad amaterni operator, ki se le uči tam nekje v Pennsylvaniji? Na to kapitalistični šmoki ne mislijo, ko priobčujejo take vesti brez komentarja, ker mislijo, da so tudi vsi drugi ljudje brez možganov ali da ne mislijo na drugo kot kako bodo napolnili svoje želodce. bli lov, rib, ki so jih v dveh dneh razdelili med stavkarje. JSSČiSsSini^a«» četvorici pozno v noč. (Polet v Avstralijo je financiral ameriški kapitalist G. Allan Hancock iz Los Angelesa, ki je pilotoma pojclonil letalo.) VelHd Izgradi v praski .Lsanlal ZDOlRICI U FOLLETTE BO VODIL DE-IEGACUO IZ WISCONSIN A NA KONVENCIJI. 1'latforma te države zahteva, da Sijaji« sprejem letakov v Avstraliji Vlada nagradila voditelja. Največji polet do danes izvršen v 83 urah. Tihi ocean premočen. Sydney, Avstralija, 10. jun. — Transpacifični letalci so danes poleteli iz Brisbana v Sydney, 600 milj severnozapadno. Brisbane, Avstralija, 9. jun. —Danes je praznik za prebivalce tega mesta. Vsa Avstralija slavi zmagoviti prihod štirih letalcev—dveh avstralskih in dveh ameriških—ki so izvršili največji polet v zgodovini avijacije in prvi premostili Pacifični ocean med Ameriko in Avsralijo. Avstralska zvezna vlada je takoj poklonila $25,000 nagrade voditelju poleta, kapitanu Charlesu Kingsford-Smithu. Polet je trajal osem dni z dvema odmoroma na Havajskih in Pižijskih otokih, ampak aktualni polet je trajal 83 ur in 85 minut; toHko časa skupaj je bil "Southern Cross" v zraku. V tem času so letalci preleteli 7300 milj daljave. Zadnji skok s Fižijev v Brisbane je bil izvršen v osemnajstih urah. Polet je bil brez incidenta, izvzemšl da se je letalo borilo nekaj ur z meglo, ki je bila zelo gosta. Letalci so pristali v Brisbanu med tuljenjem siren, zVonenjem in pokanjepi Komunisti pretepli poslsncs in ga skoro oslepili na enem očesu. Berlin, 9. jun.—Včeraj je bila otvorjena nova pruska zbornica, v kateri imajo socialisti in komunisti večino. Otvoritvens seja se je kmalu prelevila v splošen pretep, kakršnega še ne pomni pruski državni zbor. Komunisti so takoj predlagali, da se zbornica izreče za izpustitev svojih novoizvoljenih tovarišev ki so v zaporu. Socialisti so podprli predlog in nacionalisti tudi, ker imajo tudi oni nekaj svojih pajdašev v ječi. Edini dr. Ponfick, poslanec kmetske stranke, je nasprotoval. Tedaj so ga komunisti napadli in tako pretepli, da so ga morali nesti iz zbornice in odpeljati v bolniš- tlektrifn» central« p-U-J.' ^Ä A gih poslancev je bilo lahko ra njenih. javna iaatnina. Waahlngton, D. C.—Senator U Follette je zapustil mesto dne junija. Odpeljal ee je v Ma-(lison# Wis., od Um pa pojde v Kaunas City na konvencijo republikanske stranke. Predla ftziv glas v|*)ifegfl*fuHajfc Mesto delavcev, ki se akessno vračajo na delo, so pa prišli piketi a cvetlicami v gumbni-cah. New Bedford. Mass.—Tekstil ni podjetniki so izdali običajni poziv na stavkujoče delavce, da se naj vrnejo na delo minuli pondeljek. Delavci so odgovorili na klic podjetnikov na ta način, da so se razvrstile stavkovne straže s cvetom španskega bezga v gumbnicah. Portugalski delavci so se spomnili, da so cvetlice znak zmage. In tako so v nedeljo nabrali cvetje španskega bezga in ga razdelili med stavkovne straže, da so ga pripele na prsi. Okoli dva tisoč stavkujočih delavcev na jugu in okoli tri tisoč delavcev na sever ju je pika-tiralo vrata tovaren tvrdk Hathaway, Page, Nonquit in drugih tvrdk. Policija je molče opazovala veliko vrsto pikstov, ki so korakali po dva in dva gor-indol. Na drugi strani ceste so stali stavkarji v gručah uro in pol, ne da bi se ganili. Odbor za podporo stavkarjem je očipal zelene listke, s katerimi so stavkarji opravičeni do živežne podpore. Otrokom so bili listki pre-ščipljeni, preden so šli v šolo.' Piketi od raznih tovaren so se zlili v eno vrsto in korakali na shod, ki se je obdržaval na Saul-nierjevem praznem stališču, pojoč znano John Brownovo popevko. Portugalski delavci, ki so obenem tudi ribiči, ao pri volji oditi na ribolov na morje. Najemnina za dve ribiški škuni stane 8reea in levariši v stari vlegi beraéev «O mmmmmmmammmmmt Voditelji Ameriške delavske federacije prišU v Kansas City beračit republikance sa "de-) lavske planke." Washington, D. C. — Willism Green, predsednik Ameriške do lavske federacije, je naznanil v soboto, da delavske strokovne unije nasprotujejo kandidaturi podpredsednika Dawesa in guvernerja Alberta C. Ritchieja, ker sta oba prijatelja "open shopa." Obenem pravi Green, da federacija ne bo podpirala nobenega političnega gibanja za neodvisno ali tretjo stranko. Eksekutiva federacije je poslala posebni odbor v Kansas City, kjer predloži konvenciji republikanske stranke delavske "planke" v platformi. Isti odbor obišče tudi konvencijo demo kratske atranke v Houston u koncem tega meseca. V odboru so Green, Prsnk Morrison, T. A. Kickert, Matt hew Woll, Martin F. Ryan In James O'Connell. Toča aapmvila veliko škode. Petersburg, Ind. — Debela toča, katero so spremljali nalivi, ..........TTnw . __je napravila v soboto večer z* kan je za predsednika wiacon-/.več tisoč dolarjev škode na polj-»in»ke delegacije za konvencijo^„kih pridelkih v tukajAnji oko-republikanake stranke. Wiacon-!Ikri. 'V Littlesu. P^ogsrskl ainnlui platform, zahteva, da naselbini kakih šest milj ju^o j^™»- Mtehelson od U.U električna centrale postanejo od tega mesta, je ^uioU *vna lastnina in da kongres voda prisilila prebivake^s ¿l^^^ ^r S » CINIZEM V PLATFORMAH KAPITALISTIČNIH STRANK JE HPLOftEN. VELKI POLI TICNI CIRK^I ■VIM8ASMTY Tri iatasiik« faibsas* raio alažati lildÉl "t i Tako ao odločila sodišča v štirih slučajih. Cimbale la reklamni hohnV interesnih skupin po jo, hvaleč svojega liVfKJencs. Chicago, llL—Visoke peami done v kapitalističnem časopisju.. Vsaka «kapfna, ki ima upanje, da vsili avojega izvoljenca repul?likaneki stranki kot pred-aedniškega kandidata, poje in naglaša vrline svojega Izvoljenca in pripoveduje, da le njen izvoljenec popelje republikansko stranko do sntage. Podporniki Lowdena, bivšega konservativnega governerja države Illinois, svare pred Hooverjem ln nagla-šsjo, da le Lowden lahko popelje republikansko stranko pri letošnjih volltvsši do zmage. Poleg Lowdena $o našli milost v očeh te skupine le še senatorji Watson, Curtis» in Goff. V ozadju imajo podpredsednika Dawesa kot "tehtnega konjička," ki se je nekoč trudil, da organizira ameriške fašiate kot protisilo proti delavnemu ljudstvu. Najbolj nemiren tekmec tej skupini se zdi ^ trgovski tajnik Herbert Hoovfr. Ta skupina kaže protestne resolucije proti Hooverjevl kandidaturi kar na koše. Hooverjeva skupina tudi ne drši križem svfllh rok in pridno udriha po nasprotnih izvo ljencih ln pripoveduje, da so n pogubo pepubllkanski stranki. Ts rs v s in kavk v r^publlkan akl stranki nI nič novega. Pred stava ss ponavlja vsaka štiri le-*n i* ika nasetn zbegati Uudsjnoaretll. stvo na eni strani, na drugi strani je pa navadno barantanje. Republikanska stranka je zagovornica in |x>dpornica kapitalističnega alstema blagovne produkcije in distribucije, ali gospodarskega sistema, v katerem ae produclra in razdelJtiJe blago zaradi profita in ne zaradi I j ud-aklh potreb. Stranka, ki zagovarja in podpira tak gospodarski sistem, ne more storiti ničesar za deldvno ljudstvo, pa naj bo njen predsedniški kandidat kdorkoli. Washington, D. C. — Zvezno najvišje sodišče je podalo sodbo treh odškodninskih pravdah, da morajo šelesnlškc družbe plačati odškodnino. Nickel Plate železnica mora plačati vdovi Mtlton Slaterja $9,600 odškodnine. Delal je sa Železniško družbo dvajset let. Ubil ga je velik trsm pri gradnji mostu. Illinois Northern železnica se Je skušala izogniti plačilu odškodnine v vsoti 122,500 sa pokojnim Joseph Glihakom, pre-mikačem, ki je zlezel pod poškodovani voz, da ga pomaga popraviti začasno. Vos se je premaknil in ga ubil. Kompanije se je izgovarjala, ds je GUhak sam od sebe rlskirsl življenje. Sodišče je pa bilo drugega mne-nja in je odločilo proti kompa-nljl. "Katy" železnica se J« trudila, da ae razveljavi razsodba, ki js priznala $16,500 odškodnine za pokojnim J. A, O'Connorjem, predelavcem na progi. O'Connor je bil ubit, ko je vosil po šelez nlški progi vos na motor, a proga je bila prosta. Tako so go vorill signali ob progi. Sodišče ni hotelo pomagati želesnlškl družbi. Tisti dan je najvišje sodišče prisnalo še eno drugo odškodnl no. ln sicer vdovi W. S. Bella v smislu odškodninskega zakona države Tennessee W. S. Bell Je bil pilot na ladji, ki Je čistila strugo v reki Cum berlgnd, Pri delu Je smrtno po- V Rima ao Izvedeli, da se Nobile nahaja nekje 220 milj od ftplebergo*. Oala, 10. jun. — Iz Ktngsbaya poročajo, da je brezžična zvezs z "Italijo" od časa do čass obnovljena. Kolikor Je mogoč« doslej razumeti Noblleve depeše, je silen vihar zagnal zrakoplov ob ledene ploče na arktičnem morju dne 24. maja. "Ita-lla" Je popolnoma uničena, toda Nobile ja moral rešiti radioapa-rat. Dva mota ata bila pri padcu težko ranjena. Moštvo ae Je potem razdelilo v dve partiji, ki ae zdaj vlečeta po ledenih plo-čah proti auhemu in ena partija noal ranjenca. Hrane ao Imeli za šest tednov, torej je še nI zmanjkalo. . Rim, 0, jun. — Časnikarska agentura Štefani poroča, da je ladja f* prejme postave proti izdajanju ¡zapustili svoje domove "linijskih prepovedi ob čaaulka je narasla in grozi "'porov v industriji. j njem polja v nižinah. *ka zveza pa za progre 1 »m Izjavljajo, me^Petereburgom ~in1 da bodo platforme strank leta I > m¡*dega kemika, ki se je podallZegn M rad hil albanski nrsij., putforfm. ^^ polm- fraz, ki n* lov ns divje zveri, je pogrsbll Belgrsd. t. jan^-ŠAlbanski se- ^^ „amen zbeisti in zavsjstl x "lik «km in g« vfgel ob nrko nat je sklenil spremeniti aHmn yo)Uc# ,,r*vo, kjer ao ga našli njegovi ako ustavo. U tegs ae akkpe. -----1 tovariši težko ranjenega Od-! da AlbenUa poetane monarhija SfAROClTE 81 KNJMr'J -i. oo ga v bolnišnico, kjer! "-- — -ni-^-ki V"'" V 1« kmalu umrl. I Ahmed Zogu. diktatorski predsednik, ae okliče za kralja. bi Is Nobile v a oporlščna Tako se izražajo trije čaealkarjl.j "cjtta jj Milsno" včersj v ra- -T"., a diokomunlkaciji z Nobilem. Zvs- Wsshlngtoa. D. C,—Aahmunl ^ ymiala 20 minut. Pozicl-Brown od lista "ProvidenceK kBiero ^ ^ HoblW, js ksklh govori zs republlksn-| jjq mt|J ^ ^ Hmith tn približno 220 milj aeverno od Klngsbajra na Spiebergih. Kapitan ladje «ritta dl Mllano" js takoj nato naprosil lovsko ladjo "Hobby," naj odrine ns dotlčno mos to in skušs doseči "Italijo" : s sanmi in psi. (Ako je ta vest resnične, je "(tališ" obležala na eru*m lzme'1 malih otokov, katerih kar mrgoli v dotičnem «kolišču Otoki a » zapuščeni in «koraj nsdootapni, ker se dvigajo kot skslnstl atož-j ei S00 do 20(n> čevljev visoko Iz mor^.) z uniče časniški sindikat. Železni- aovce. Vsi trije PREISKAVA TRU8TOVK PROPAGANDI. Fred J. Jenkins pozvan as ssall ftaaje pred svesno obrtno komisija. . Waahlngton. D. IV-Vsa obširna propaganda, s katero je trust elektrike prepregel vso de želo v korist svojih Interesov, bo prišla pod poaebno preiskavo katero vodi zvezna obrtna komisija« v tem tednu. Zvezna komisija nasnanja, ds Je posvan Fred R. Jenkins Is Chicaga, predsednik vsgojeval-negs oddelka National Electric a asociacije, da nastopi kot priča pred zvezno obrtno komisijo. Jenkins je zapleten v propagandno afero v državi New York, o kateri se Je raspravljalo in ao bile zaslišane priče pretekli teden v Washingtonu.7 Jenkins Je obdolžen, da Je I. 1924 Imenoval J. B. Sherldana, direktorja miaaourakega pro pa gandiatičnega biroja, predaedni kom preiako val nega odbora, ka teremu je bila dana naloga, da pregleda učne knjige glede jav nlh naprav v višjih šolah. She-ridan, ki Je bil zaališan pred zvezno obrtno komisijo pretekli teden, Je storil kot mu Je naročil Jenkins In sestavil o preteka vi obširno poročilo. Poročilo je vsebovalo "odkritje," da so učne knjige protlvne Interesom električnegs trusts In jih bo trs- POIJETHIKI NE MARAJO | VAJENCEV Za pomanjkaaje vajencev ao odgovorili podjetniki in ae de* lavake at rokov ne organlsacije. Waahhigton. D. C, —Vladno poizvedovanje je zopot eno starih laži, s katerimi ao podjetniki prihajali v javnost, pribils ns steno. Med podjetniki je bila selo priljubljena govorica, da delavske štrokovne organizacija ovirajo nejonanje vajencev. Kapitalistično časopisje je seveda te gnvorloe ponavljalo In tako pomagalo v javnosti širiti vs-stl, da sd delavske strokovne organizacij* odgovorne, ako primanjkujejo izučeni ln isurjeni delavci. Vlada je uvedla poizvedovanje ln tako dognala, da nlao delavake strokovne organi-saeije odgovorne sa primanjko-vanje tsučenlh ln Izurjenih de-lave«v. ampak krivda sa ta pojav je na podjetnikih. Blroj sa delavsko štatlstlko delavskega departmenta Združenih drŽav je po pašnem Študl ran Ju tega vprašanja v devet najst mestih in med stavbinskl mi delavci, prišel do tega zak ljučka. Poročilo pravi, da ae šolaka oblaati, člani komiteja za vajen ce tn stavblnak! kontraktorji ns obotavljajo izreči, da so pose mesni kontraktorji tnajveč od govorni, da prlmanjkujsjo vajenci. Kratkovidnost, bresbrlž-nost ln egolsem kontraktorje/, ki ns marajo vajenoev, Izjavljajo oni kontraktorji, ki tih sadostno število vajenoev primeri s njih podjetjem, so največ krive, da ni zadostnega števila vajencev, BiroJ pravi, drugo vprašanje je, koliko vajenesv se prijavi, da se žete učiti rokodelstva. Tu so dolga liste vajenoev, ki čakajo, da aridfjo na Wsto. Toda delavidts strokovne organizacije težko Viobe podjetnike, ki so pr volji učiU vajence. To posebno velja za zidarje In ometače. Plttaburghu dovoljuje pogodba uniji elektrlčarjev, da Isbere vajence. V Chlcagu ao podjetniki sa montiranje vodovodnih naprav krilil določbo v pogodbi, ki je dajala uniji pravico tsbir$tl vajence. Poročilo pravi, da delavske strokovne organizacije v resnici ne nasprotujsjo učenju rokodel sklh vaJancav. Temu pa poročilo doitivlja, da je valfko težje najti v4jfence v odprti (neunlj-skl) kot v zaprti (unijakl) de-lavnlci. Preiskava Je dognala, da so samo trije neunljskl kon traktorji imeli več vajencev, kot Jih dovoljuje unija. Posladka preiskave je ta, da je dognala, da Je tam veliko va Jencev, kjer so delavske stro-jtovne organizacije močne, malo pa tam, kjer so šibka. Prslskava Js daljs dognala da js samo v štirih msstlh si stem za vežbanje In učenje ro kodelsklh vajencev popoln In obsega vse unije v meatu. Ta mesta so: Nsw York, Detroit, Nia- Fašisti Izpali srbskega keazala Iz Zatira Zadnji dogodki sblišall Jugoela-vijo In Oehoslovakljo v tesni kooperaciji proti fašismu. Ru- Belgrad, 10. jun. — Seja narodne skupščine, ki se je spet soils, je bila včeraj ponovno rasbl-ta v pretepu med pristaši vlade in oposlcljo radi nettunake pogodbe. Policija Je vrgla štiri iwelanoe Is zbornice. Belgrad, 9. jun—Belgradski Usti poročajo, da so fašisti včeraj iagnall jugoslovanskega kon- ■ zula ln večja število drugih Jugoslovanov Iz Zadra. «Ako Ja veat reenlčna, bo Jugoslavija zahtevala sadoščenjs. Dunaj. 9, jun.—Muaaollnljeve agresivnosti napram JugoalavlJI ln agitacija MuaaoHnljevega prijatelja, lorda Rothermera, laat-nika londonake "Daily Mail," sa revizijo trianonsks pogodbe v prid Ogrski, sili dešela male entente k tesnejši kooperaciji»' Cehoslovaška parlamentarna komisij s, ki je obiskala Jugoslavijo, adaj priporoča, da ae osnuje atalnl odbor, bo vodil ko perativno delo med Cehoalova-kljo ln Jugoalavijo. Prvi korak pri tem delu bo, da se laenačljo zakoni obeh dešel glede kasen-skega prsvs ln trgovine. Komisija dalja priporoča, da as rsvi-d i raio trgovaks pogodbe, tako da bo Cehoalovakija kupovala vsa avoj tobak v JugoalavlJI, Jugo* alavlja pa češke tovarniške la-dslke. Na univerzah obeh dešel ae upelja tečaj češkega In arbo-hrvsšksgs Jezika in določi ss poseben dan v letu sa obha-Janja vsajemnoatl ln tbližanja. Jugoslavija Je še dobila $fcS00]»; breme ln skifee. da ImsJfLnsinr ann uiiiiaiiatl s#aNvsris Ukodo- -—• - » ■ ^VlrTlVUlMKll »VIFIITP I> D*wnr vlh tovaren. Medtem se pojaiflja preobrat ¥ Rumunlji. MussMlnl Je pred kratkim obvestil rumunsko vlado, da Italljs ns bo podpirala revizija trisnonsks pogodbe. Pred par dnsvi Js ps Mussollnl dejsl v senatu baš nasprotno, da Je ista pogodba velika coklja sa Ogrsko. S tem ae Jrpoatavi! odprto na atran Ogrske In romunski vladni krogi ao grdo rasočaranl. Eksekeelje etrek v Jalai Kitajski Mori te v «atorškor, "komunlsma," v Kanton. 9. Jun,—Včeraj Ja bilo tukaj eksakutiranlh štirinajst šolskih deklic in trije «o-larčkl, ki so bili aretirani kot "komunisti." V Svatovu so sretlrall «00 otrok s učitelji vred ns nekem "komunističnem" sHfcdu. Peking, 9. jun—Flota Japonskih aeroplsnov je priletela v Peking. Okupacija meeta po nacionalistih se mirno nadalju* js. Pri Tiontslnu so Isbrohnlll boji med nacionalisti In saosta» Umi Mandžurci. •AMERIŠKI 8uivencl' ba revidirati. Da ae pa to gara Falla In Cisvalsnd. Izmsd di, ae mors vplivstl na profesor vi#h m9«t pa ima Clsvelsnd naj-js ekonomije in jih pridobiti "¡i,oljšl sistem. Strokovni učitelji trustovo prof»sgsndo. v strokovnih šolah v dsvslsndu Zvezne obrtna komisijs Je «odelujajo s tsm sistemom, da posvsls na zaslišanje tudi Wil* vajenci razumejo rsa rokodel-lism C. Granta, trustovega dl ! „tvo, ko ptHsče njih učna doba. rektorja, H. J. Gondena, Izdaja-1 ■ telja "Public Service Magazine' j lumedija aa ramenskem dvora, in več drugih uradnikov Netio Bukarešta. 9. jun — Princess nal Electric aasociaclje. i Hrleno, mati šsstistnsgs rumun- 1 '«koga kralja, js atiirlls korak« Merilec depatlje ehaejee M postavno ločitev od svojegs v dosmrtne ječe. , aoprogs Karla, ki ss potsps po Ufayette, Ind—John Burna,j «vetu s lepo Magdo Lupescu ki je umoril John P. Geovs. še- Vaško prošnjo zs ločitav zskons rlfovega doputljs, js bil v prUk; v Rumunlji I» mora odobriti oboa j en v dosmrtno ječo. Burna kralj. Helena mora torej do-je umoril deputlja 7. feb t. I. vi biti dojenje od svojega šest. Covingtonu. Ind., v avtomobilu, utnegs otroka! In d> v državno poboljševalnko. volila rasporoko. NADAIJNE ARETACIJE DELAVCEV V KENOHHI. Renoshs. Wla.—V pstak je policljs sretlrala nadaljnlh devet Izprtlh pleteninarjev. j vilo aretiranih delavcev Je s doseglo 500, odkar Je Allen-A (Tompsny irprla ualjsks delavce pred osemnajstimi tedni. Aretirani delavci zanikajo kakšno krivdo in kill ao izpuščeni proti Jamstvu do obravnave. Zeaa Stickney, S. D. — Farmarja Car I Stranda, starega 4* let, Ja v soboto večer ustrelila njegova žena, ko je mimo spal v svoji postelji, -f prandova je isjavi-la prm dhtavnl pravdnikom. da je žs večkrat nameravala ustreliti svojega moša, toda nI Unela poguma, kar Je moš salo grda postopal s njo la Jo fl. Al. +JÛÊL ' tfi i I iiÉÉiMsfflîi • 't ■ - PROSVET LAST»TWA lUJfEMHl Mi ) il» M ri« «• be*. ÜL1S » M^ ti as •PEOSTETA' PlOgTBTJC racije, da Me dremajoče »aee delavnega ljudstva. ] ■Mirti čakajo, da bodo u žzvrštti agitatorično delo. Ou si pač arfrtfo naj aociatiati ia organizatorji aogijo svojo kožo na trg v južne države, da jim jo ondotni kapitalist natrojijo, mi bomo čakali da aodalfctf in orgmrinato . -I A. D. F. preje facvrie orgaaizatorično delo, na to p« pride-•jmo mi, da bomo jedli, zbegamo mase delavnega ljudstva » prtgladtni aebe kol edine prave, zmožne m spoeofe voditelja delavnega ljudstva. ja la, da so se delavnemu ljudstvu pričele odpi- THE EN «dite J rati o« ia je pričelo lafiti pleve od zrna. miranji uivmii ziflrig ingtd Z IZOBRAZBO DO ZMAGE AU Z ZMAGO DO IZOBRAZBE, Lahko M tako pregledovali dr- ____ bi Državljanska vojna nas uči, da so gospodarski ki povzročili to vojno. In teh vzrokov je bilo več. MedL.i^n obhkftiste, ki vrie pt- glavne vzroke gotovo spadata vzroka, da se je v severnih I onirsk» delo r borbi za rešitev državah razvijala industrija, ki je potrebovala pred vaem I *unovsajskegs vprašanja ia pa svobodnih delavcev in airovin po nizki ceni, južne države t^LZJ!!!*^ • .. , m. f 7 . -__..«sr ee pravi za človeka pnmer- so pa bile za ohranitev sužnoati, ker so v odpravi sužnoeti M stanovanja m hiše. videle ogromno izgubo kapitala. Pri predsedniških v o-j Pa občine in države so povsod Jftvah ao prodrli nazori, ki ao jih zastopali severnjaki v «"i prepustile to delo tv**km*i * - ¡^issjTJt; učila strašne revolucijoname nauke. Po zmagi republi- cijam. kanake stranke na voliiču ao ae vprH in apuntali južnjaki Izjema je mogoče edino—Do-' z orožjem, da se ohrani stari suženjski gospodarski rfcL n*jfk* ki je pa sicer s Unijo kol politično in goepodarsko enoto. Puntarji pa Dunaj je ipsvočasno upeljal niso bili severnjaki, ki ao izvolili Lincolna predsednikom, tz v. tirohnbaustener, ki je n. pr. ampak južnjaki, ld ao ae odcepili od Unije in izvolili li i2?L87'91M97 ** jim predsednikom Jefferson Daviaa. Nasilja so se podu-r^J^^ . . ki žiM reakcij^iarji bi ne naprednjaki, to je element, ki klJJ^o^^^^M zagovarjal etari družabni red in staro goapodaratvo in nelDunajčani, m je zeve dalo mno-naprednjaki, ki so zagovarjali nov družabni red in novo 10 BaprmThi — * k,*ub temu goapodaratvo. - a « «r ft je mormlj| dodajati občina še Zi-iui ^ , .. . A * A? * 7 ,n mnogo is sploinih dohodkov in | Socialisti uče, da se delavno ljudstvo poaluži vseh la- Je morala najeti seve že velika galnih sredstev za prihod socializma. Oni ne drže križem posojils. rok, ravnotako ne razdirajo organizacij delavnega ljud- Kako pa pri naa? ftva, ki so sredstvo za izboljianje življenjskih razmer v I ***ova je dala nekaj malo po-mejah kapitalističnega gospodarskega sistema in za pre- J?'11 (u7: turMd^}ih tv^janje kapit^istične blagovne produkcije in ^ cije v socialistično, hna glavnih zadev poleg drugih v pravi brez zadrug. N. pr. proš- mejah kapitalistične družbe je nacijonaliziranje glavnih N0JN"Maske uradniške zadru 140,140 — i je na ta stanova-Din 1,880008^- na induatrij z demokratično upravo. Tudi ge "Dom" eo zato odklonili, češ. bUve .e s^aJUtip^ui i jovsehlegalnih ^zave- j iikov IZ^Tu^X dajoči se, da se goapodarski preobrati ali revolucije v ka- jence. pital ¡stičnem gospodarskem sistemu ne dajo izvršiti čez *inister dr. Ck>ssr je pa po noč, ampak da se taki preobrati vrie leta in leta in sicer !i.oj,em prfd!,iku dr' MiovWu PO in neruniiljivih „.raw,,h zvonih rJHffc preden so izvršeni. ; poeojllo Din 2.000,000 snuliral— Socialisti niso oportunisti, kot jih žele prikazati zme-|ker načelno "proti zadrugam iane komunistične glave, ampak največji oportunisti noP1?™ 116 j€ ut«v-vse komunistično "mane vrisan je" po vsem svetu je opor-' »-1 rmiun„ ob,i^|Mkefi v* lunistično. ^^ Kdaj ameriški komunisti napadejo od znotraj delavske strokovne organizacije, da jih uničijo, da toliko prej»* pride delavstvo še v večjo kapitaliatično sužnost, da po njih Aepavi teoriji postane vse delavno ljudstvo tako siromašno in obubožano, da bo zrelo za nasilno revolucijo, ki delavnemu ljudstvu ne prinese nobene rešitve, ampak h* večjo sužnost pod diktaturo "nezmotljivega" komunist čnega papeža? Takrat, kadar so delavske organizacije v boju s kapitalisti. Takrat se poslužijo vseh dema-pogicnih sredstev, da pridobe privržencev, nato jim ive-tujejo tako taktiko v boju napram kapitalistom, da raz-bijejo delavske organizacije. Pametni rudarji zdaj ime-nujejo "Committee to Have the Union" . . * "Committee to Wreck the Union." V kolikor niao premogovniški kapitalisti in Lewia spodkopali rudarsko organizacijo, jo IKjdo uničili komuniatični škofje in nadškofje, sklicujoč t-e na diktaturo, da mora vsak član komunistične stranke izvršiti slepo vae, kar mu višji iz New Yorka ukaže jo storiti. ^ ' V južnih državah Je še veliko pol> za organlaireaji delavnega ljudstva. Jn kdo pošilja tja om .............2,000,000.— u nastavniko srednje tohaUke šolo .... 800,000.— ta stavb. sadr. mest. naatavljenoev ...8,000,000.— Nedsvno Je sklenils dajati tudi do Dia i.000,000.— garancije m posojila posameznikom, •ta vb se skeija Jo zs občlns lančno tsnsljlv problem, ki gs bo trsbs vseetrsnsko študirati. LJubljsnsks občina je po preklala Is tata** dohod-kov. oe posojil Din 21.700.000.— la U vsoto jo postavila 285 stanovanj Zs 1% obrssto vanjn ts voote is 0^% anuiteto (amorti-SSCljs j» M let — .to » semestrov) plačuje mrstns občlns 1.069.508 - sedsj ns leto. Dsvkl. dsvščine. vtdrfsvsnjs Din 600.000— Najem- V Kolesij! je h U hišic e 54 stanovanji, ki so vsljale Din 3.000,880.—denar ee Je izplačal iz obvesaie po 6% Najemščina nosi Din lOOJOO obresti zazidane vsote znašajo Din 180,000, vzdrževanje, davki itd. ca Din tOjOOO. Tedaj ca. Din 130,000 redne izgube. Hiša, ki se gradi na Poljanah, bo poseben kapiteU v tem poglavja. Doplačila bodo finančno zelo obremenila občinske obračune in seve naloga občinskega sveta bo zato poiskati virov, ki bodo prinesli zato dohodkov. Dunajska občila Je v naprej poskrbela že vire, pri naši občinski politiki po ho to potreba "za nazaj." In U naloga ne bo lahka. Treba pa jo bo načeti, da ne zastane prehitro ta inače prekoristns občinska akcija. Stavbne zadruge so sezidale v Ljub|jani in okolici okrog 270 stanovanj. Pokojninski zavod ss nameščence Je aszidal 1 uradno poslopje, i lokalov. 50 pisarniških sob, 4 vile pod Bctnikom (10 stanovanj), 7 vil mi Brinju in 2 stanovanjski hiši na Pražako-vi in Miklošičevi cesti (8 lokalov in 20 stanovanj). Potom v Mariboru 3 stanovanjske hiše, 1 hotel z 20 sobami skupaj: 14 lokalov in 82 stanovanj. Kapital, ki je porabljen v to znaša Din 27,100,000, ki se obrestuje oz. ee bo obrestovsl povprečno po raje manj. Pokojninski zavod je tudi male stanovanjske hišo v vze hvalevrednem namenu posodil po 8% lepo vsoto Din 8,000,000, m katero se Je sezidalo 87 hišic. Skupno Je Pokojninski zavod porabil za stavbne namene Din 83,100,000. V Ljubljani in okolici je zazidano s pomočjo ljubljsnske občine Din ........38,000,000 s pomočjo Pokojninskega zavoda . .23,000,000.— s pomočjo viške občine ....... ... 2,000,000. S pomočjo zadrug. 5,000,000 s pom. drieve ca.. v 400,000, Skupaj ca Din . .86,400.000^— Potreba Je še velika. In ne bo prav, če ne bomo poiskali na daljne finančno povsem sigurne precej brezrisične poti. V hiše zazidan kspital je do-ber kapital. Donaša smerno ob-restovanje. še ne ahižl špekulaciji. .....I In tak kapital, izročen zadru ž ništvu, je seve isločen is špekulacije. Zato: podprite zadruge pri Um velekorisšnem delu (Kaneš.) AM. CMs (flnvesdjs): • pMijÉf mm¡ ^imtmá" kateri prihaja tudi k asm v «tari kraj, Je 110(6 1 Wotnim uradom dokazi resnico! Ne verujemo v aefce skrivnosti, v neke nedifi-nlrane pojme, v bajke, da se nam potem smejejo: vidite, kako jih lahko vlečemo in oni nam elede kakor ovce. Stojimo vedno na življenjski posornici življenju iz oči v oči in no verujemo v polnost zaprtih loncev, v resnici so ps prazni, in si ne štejemo tega v greh. če jih odkrijemo ter pogledamo v njihovo praznina Mi hočemo jasne beeads v belem dnevu, ne pa mečkanje v črni noči, zato prodiramo močni v volji ia «sliki v videnju in natančni veri. To klerikalci kaj dobro vidijo, zato ae jim tresejo hlače, kar gremo mi mimo njih "pokritik riht" in se •anje še ne zmenimo 1 Proletarec" je list, kateri vas bo izpeljal as pravo pot, kateri vas ne bo slepil, ampak vam odgrinjsl vodno Is resnico in U-v rake! Prebirajte gs stalno, in izprevideli bo-> da vam šali b najbolje, da uvsrms as vsšs Intmsse kakor noben drugi tednik. Skrbno ar»Jen PmbUrse izhsjs izpod vešče roke franka ZaKaa, Imteri ae sedi križem «Jte njegove igra, katere uprizarjajo, ter občudujte ' številne razprave na obeh zemeljskih celinah; on zna pisati umetniško - preprost* da ga Osai mu je preprost slog, mu Je pa tem pofeo-čno više duh ustvarjanja! Vincent Cainkar, predsednik S. Nt P. J. prihaja s člankom "Naše in tuje podporne organi-zarije". On posna organizatorič-no življenje v vseh podrobnostih kakor strokovnjak v tem, zato nam je podal tudi v svojem dovršenem delu tako lepo sliko. Govori vse i* življenja v življenje, stvarno, saj je predsednik največjih organisncij v A-meriki. Stojte mu ob strani in pomagajte mu, saj delate sebi! Glejte ga: on skTbi za blagor vseh in okna niti takrat oddiha, ko ga imate vi. Vsako diinuto: to, zdaj ono! Dr. Kern in Joie Zavertnik, prvi kot vrhovni zdravnik SNPJ, ki op jo mudil pretočeno leto v naši domovini ob proučevanju tukajšnjih zdravniških ved ter obiskal mile mu tfemače kraje, o katerih vam je poročal ter kazal tudi posnetke, drugi kot dolgoletni urednik Prosvete, predober poznavalec vseh križev in težav, saj prejema že dolgo vrsto let vaše želje in potrebe, katerim ustreza. Urednik biti je na svetu najtežje, ker bi moral vss-kemij ugoditi, če ne snmera tu pa tem. Take sil* ki bo toliko premagala kot je on, bo zmogel le malokateri. Kot posebnost moramo omeniti Katko Zupančičevo. Z njenim prihodom v Ameriko dobili odlično delavko na prosvetnem polju, kar moramo skreno pozdraviti!! Ona ni, da bi se posretila samo svojemu delu, ker njeno obzorje je preveliko, zato vidimo, da piše. V svojem članku "Bela Krajina" se spomni prelepe deželice, katera je poslala stotine in stotine svojih očetov in sinov v daljno tujino. Piše jako zanimivo, in epo ter uglajeno. Pozna se, lm-co dobro še pozna najmanjši de ju bi jene grude. Imamo v starem kraju tudi take odlične lene, ki ekrbe m procvit naroda, pozdravljajo jo preko oceana! Jakob Zupančič je bil v svoji domovini, ve kake nepriUke lahko zadenejo neveščega poto* valca, kar je videl na Ustne oči njegove idilo. Zgodilo SNPJ vsem dobro, ds jih ne bodo drugi izkoriščali, ampak da bo potoval vsak z nasmehom na o-brazu, kakor tudi vaak želi. Obračajte se nanj in vsak mu bo hvaležen posebno še v teh časih ko delajo take zmede med potovanjem, zato tudi pošljejo vedno z vami veščaka! Kot dober fotograf vam pa tudi objavlja nekaj prav lepih poanetkov iz starega kraja, v katerih kaže vso lepoto. I A. Kristan podaja v članku "O slovenski književnost i" vpogled v tuksjšnje literarno življenje, saj najdete vae, kar izhaja. Pa tudi navaja, kaj vae bi še bilo potrebno. On je tudi urednik mesečne revije "Pod lipo", katero ste gotovo že imeli priliko ogledati. Pretočeno leto ee je mudS v Ameriki in nam poročal o ta-mošnjem življenja, vam ao pa gotovo še v spominu njegovi dovršeni govori, katere Je imel. Krietan je prav sgilen prvob* rac pri naa za vfe lepo in dobro. Tone «Seliškar prispeva iz •Ure domovine r listu. Njegove Pasmi so globoko r dnfts asgsjo-čo in Polna rszmišljevsnj ter r je nnie življenje Tako gre vos je v Jugoslaviji, svobodni domovini, ker ie ne vlada Mussolini. Beigrajska via-da je sklenjls, da je treba dobro cejnentirati prijateljstvo s f». šietovako Italijo. Cement za to prijateljstvo pa mora biti neka pogodba (nettunska ji pravijo), ki daje državljanom Italije precej pravic v Dalmaciji; daje jim toliko pravic, da lahko v nekaj letih s kupčijami okupirajo obrežje. Dalmatine i pa so začeli protestirati proti tej pogodbi. Dalma-tincem so ae pridružili tudi ostali Hrvatje, Slovenci, komunisti, srbski dijaki in aam ne vem kdo še. Protest je bil splošen. In kaj je storila vlada? Ukazala je žan-dar jem, da zaduše protest v krvi. Bes ao ga zadušili na ulicah, ali jeza onih, ki niso šli protestirat na ulice, še ni zadušena. Kdo pa je v belgrajski vladi? Pgšičevi radikali in — slovenski klerikalci, na čelu jim dr. Korošec, duhovnik, minister notranjih zadev, ki je poslal žandarje nad demonstrante! Bodoljubi v Ameriki a la župnik Trunk, navdušeni stražniki Palmacije, ki so nas krstili za "narodne odpadnike", naj zdaj blagovolijo pojasniti: Kdo ae mora prvi brigati za Dalmacijo, jugoslovanska vlada z dr. Korošcem vred ali mi v Združenih državah? Kje je več "narodnega odpadništva", pri ah pri voditeljih slovenske klerikalne stranke, v stari domovini, kateri opozfcija očita, d« je s srbskimi radikali vred kapitulirala pred MuasoliiK^m? Po tej dalmatinski politiki v Ameriki bo nekoga glava bolela. STAVBINSKI DELAVCI V NEW TORKU IMAJO ZDAJ SAMO ENO CENTRA!/). Ts centrala bo sartopzle 150.000 organiziranih delavcev. -s T ^ New York, N. Y. — 150.000 strokovno organiziranih stav-binakih delsvcev bo odslej imelo en sam Svet stsvbinskih delavcev v New Yorku. To je posledica tegs, da so se strokovne organizacije stavbinskih delavcev vse pridružile AmeriAki delavski federaciji. Ko je bil razglašen škandal Brindella. čaru organizaciji stavbinskih delavcev, se je organizirala nova centrala stavbinskih delsvcev. h. kateri se ps unije stsvbinskih delavcev niso Hotele pridružit». Sedsnje združenje pon*m zmago za stari in nezdruženi svet stavbinskih delavcev. kakor mrtvaški sprevod. Tu vzdih. Um solza, ps zopet naprej, naprej po tej solzni dolini. Le uboga peščles solnca j*, katera siplje na nas blagovni žarek toplote v težkih dneh Ne smemo pa prezreti naga umetnika H. G. Penija, ki se je v umetnosti že Uko visoko povzpel. Njegova dela Poveva pojoča linija in blarwv<* je kojnblnarij, ki mu sljrjo P"' spekfivično is prekipevajoč duše. Dsn za dnem raste In * m-vije v vedno bogatejšem um ' nlka. Zatopiti se v njegov« d. i» ter čutiti moč ustvarjajoč potem se šele spozna pravs ^ va odbleska njegove duševni' ki nam govori o njegovih hsr-moničnih prilivih In odlhrih Kdo bi naštel vse prispevst' je ter njihova dele, ki so obujena v prvomajski številki Pr»" letarca. ker je toliko! CKajte ee poglabljajte v dela. ps U videli, kako begaU tedeesks revija je "ProlsUres"! POXPELJEtk n. JUNIJA. ZDRAVSTVO Poljudna baaada a hlgijenl In skrbi ia zdravje. solncni Žarki in ZDRAVJE. Iij je seločark*- t-i dolinsko Mf»ca. - SM- ljj\ost infrardgilh Urkov za vid. ___ V lepih poletnih dneh se vsakdo rad posoinči in skoro rt ni ^d nami, ki mu solnce ne bi neznansko dobro dek>. To pride ^ solnčnih žark9V, katerih zdravilna moč je znana že, odkar ži- Jj človeški rod. Morcja so b|li Bolnčni žarki sploh prvo zdravilo, ki ga je človek začel zavestno uporabljati. Iv novejšem času si je zdrav-jenje na solncu pridobilo Ukžno spoštovanje, da ga je začela temeljito proučevati in se ga po-«luževati tudi poklicna medicina, ii se v prejšnjih letih za take jrimitivne načine ni posebno losti brigala. V zadnjih letih je nastala čisto nov* veda, ki sc Äyi samo s proučevanjem solnega žar jen j a in 3 njegovimi fizikalnimi, kemičnimi biolo-kimi vplivi na človeški organizem. • f -Znano je, da bela solpčna svetloba ni nekaj enotnega, marveč da sestoji iz več barvastih svetlob. V njej so združene vse mavrične barve: rdeča, o-ranžna, rumena, zelena, modra in vijoličasta. Ti posamezni barv-žarki se ločijo med seboj le po tem, da 'se razširjajo z različno dolgimi valovi. Valovi rdeče svetlobe so dolgi po 760 mi-lijonink milimetra, valovi vijoličaste svetlobe pa kakih 400 milijonink milimetra. Da je solnčija svetloba res sestavljena iz samih barvnih žarkov, se vsak lahko prepriča aa jutranjem izprehodu, ko rosne kapljice po travi in drevju Weste v vseh mavričnih .fc$rvah, ki se neprestano prelivajo druga v drugo. Od rubinastonfeče preko zlatorumene v temnpvijo-ličasto. A poleg teh solnčnih žarkov, ki so vidni našim očem, iz-žarja solnce še druge nam nevidne žarke. Med njimi so po svoji zdravilnosti najvažnejši tisti, ¿i ilede vijoličastim žarkom. Pravimo jim ultravijoličasti žarki. Ti žarki kemično najjačje učinkujejo na naš organizem. Na drugem koncu pa slede infrardeči žarki, ki so tudi nevidni za o-ko, a na telo jako močno učinkujejo. Vsaka skupina teh žarkov vpliva drugače na nas, a razen tega se njih vpliv spreminja tudi tekom dneva: poleti je drugačen kot pozimi, in drugačen tudi. če Hmo žarkom izpostavljeni v ravnini, na planinah, na morju ali v puščavi. Tudi vremenskim prilikam je podvržen* njihova moč, ki je pod različnimi podnebji povsem različna. ''reden nas solnčpf žarki do-s '< i<>, morajo prodreti ozračje, ki jih deloma varka, deloma pa razprši, tako da padajo na nas - dejali bi — po ovinkih. V okeh primerih izgube žgrjti pa »voji moči, ali pa nas vsaj ena «kupina jačje ožarja kot druga. Naj več toplote noaijo s seboj »nfrardeči, rdeči in drugi veliki 'olm ni žarki. Infrardeče žarke, Posebno one daljših valov, sko-r° (,0cela vsrkavajo zgornje pla-»ti kože, ki se zaradi tega močno grejejo, a tudi hitro ohlade, «'» preneha direktno obšarjanje. R,l" i žarki krajših valov, torej Vi,|"i žarki, in drugi svetli žarki Prodrejo vrhnje plasti skoro ne-no in ogrejejo spodnje pla-Ml ki toploto dolgo obdrže. Po-rul.no „a vplivajo infrardeči žar-I,,Ä <*«. Po dve urnem obšarja-Povzročajo že trajne motnje To ho dognala šele najno-'»ziskavanja, dočltn se je pr"J domnevalo, da škodijo o-p «amo ultravijoličasti larkl. ^ t0 "dolini sicer ti tudi niso, J [««m l>oeebno ne škodijo. V ■["'«nem pa ultravijoličaati Ur-«' na nai organizem, med vsemi k < "li Urkl' najjačje učin-Ze po kratkem obšarje-i/vubl koia svojo bledoto. *r« '«¿ne živahneje pluti po ži-"i tudi njena sesUve ae is-, 'Ji"a. tako da poatane koša "in ae napne. Clo-* zdravo Im «Ura vijoličastih žar-' ^ ne omejuje uuao marveč ae i odpovedal popolnoma. Tako so bili zdravniki prisiljeni iskati boljših varnostnih sredatev proti infekciji. Najbolje se je to posrečilo francoskima zdravnf koma Calmetteu in Guerinu. Prišla «ta na misel, da je treba povzročiti lahko, neškodljivo infekcijo v človeškem telesu že v najzgodnejših letih, še pred nastopom kake naravne infekcije. Takšne umetne infekcije z živimi bacili ustvarjajo tisto trajno imunost, ki je Koch in drugi s svojimi sredstvi niso mogli dosečj. Seveda pa je potrebno u-porabljati oslabljene bacile. To sta dosegla Calmette in Guerin s tem, da sta bacili iz goveje živine '^precedila" 280 krat sko-zi žolčno tekočine. Tako preparirane bacilne goje sta preizkusila s številnimi posuši na živalih in sta dognala njih popolno neškodljivost, ki so jo potrdili tudi poskusi drugih znanstvenikov. Imenovala sta novo-nastali bacil B. C. G, (bacil Cal-mette-Guerin)i V juliju 1*21 sta cepila prvega otroka in sicer skozi UBta. Ker so bili njiju u-spehi izredni, se je metoda kraa-ln razširila po vsej Franciji ni njenih kolonijah, a danes jo prakticirajo že v petnajstih drugih državah, med njimi tudi v Jugoslaviji. Njeno učinkovitost dokazujejo najjasneje številk1). 'Do danes so cepili na Francoskem Že preko 75,000 otrok, skupaj z drugimi državami nad 150,000. Na Francoskem je umrlo prej okoli 30 odst. na tuberkulozi bolnih otrok, danes jih je takšnih manj nego 1 odstotek. Vendar se metoda ne raz širja v takšni meri, kakor bi bi lo potrebno in to radi tega, ker t-lpinogi učenjaki vanjo nimajo pravega zaupanja. Treba bo mendrf ie dosti poskusov in dobrih rezultatov, preden postane tiso univerzalno varnostno sredstvo proti jetiki, kakršna so zaman iskali pred njegovim izumom. njem te uglobi v mišičevje, v kosti in v notranje organe. Obžar-janje same Itože vpliva na notranje organe na ta način, da absorbira kri po kožnih žilicah energijo ultjavijoličaatih žarkov in jo v drugih oblikah dona-ša notranjim organom. Ali pa u-činkujejo ti žarki kemično na ta način, da jim kri donaša raz-krojnine kožnega staničja. Te razkrojnincso najbrž tudi vzrok, da se pri čezmernem solnčenju pojavijo občutki mrzlice, posebno Še, dokler se telo solncu ne privadi. V tem primeru se prijetni občutki prevržejo v bolečine: pojavijo se rdeče otekline ali celo opekline, ki so dobro znane vsem turistom, kadar se po dolgem zimskem odmoru spet podajo na gore, a tudi zgodnjim kopalcem, ki jim po mrzli vodi ni gikolj dovolj sobica. To je solnčarica, posledica ultravijo-letnjh žarkov. J Zdravo telo se jim zna sicer hitro prilagoditi. Ce žarki preveč dražijo kožo, začne ta v vrhnjih plasteh izločati pigmente: nekakšno barvilo, ki nadahne kožo z rdečkastorjavo barvo, katera kot nekakšen solnčnik zastira ostalo telo pred njegovim vplivom. Razen direktnih solnčnih žarkov vplivajo na nas tudi nebesni žarki, ki niso manj važni od prvih. Razumeti pa je to takole: 2e prej smo dejali, da ozračje eolnčne žarke vsrkava, deloma jih pa razprši. Razprše se pred vsem žarki kratkih valov, torej vijoličasti žarki. Ti zadevajo na prah in vodne kapljice, ki jih je vse polno v zraku, in ob zračne molekule, od katerih se odbijajo na vse strani, dokler končno ne pridejo vsi rvo mlado, šele poganjajoče, siato-rumeno pomladno trstičje, ne višje od trave; potem rjavo, va-ovito «trnišče lanskega trstja, nad katerim plapola kakšna posamezna, suha, šeleateča &asU-va. ObaeŽna gladina jezera so ti zdi danes v svoji trdi modrini majhna kakor cvet. Tam preko dolg, oalepljivo Žolt pas obrel-neka peaka, ostro ločenega od modrine kakor a ravnilom. Nad ojim lato Uko oatar, skoro črn trak borovcev, tako teman navzlic alepečemu solncu. Tu pa tam pred njim nežen, rjasto rožnat oblaček: brsteče jelše na brešnem obronku. Ali pa bledo-zelena pega, lahka kakor dim — vrba, ki ji še poganjajo lističi, Udeča fabriška poslopja, vodne naprave ob koncu gozda so ka kor iz Škatlice za Igrače. Dim nlki odsevajo a dolgimi, rdeče LrepeUjočimi odsevi v vodni modrini. SveU pomladna tišina. In vendar rahel zvok, radoeteo n oddaljen, kakor srebrno ive« deč zvonček/ Tjekl TJekl Sedaj tu, sedaj Um odgovarjajoč. Teteretelat I Vidiš tlsU pike tam v jezeru? Tvoje oko se navaja polagoma na «vetlikajočo se kovinsko ainjlno, razločuj«}. Tu aU dve večji, čiafc> blizu. Kr marlU naravnoat ia auhega trstja na odprto gladino, črne tu kalice. Beli kljunčkl se leske-čejo. To je doba njihove lju beznl. Po parih, etrogo po parih ploveje is trstja. Blašeno veliko sinjino, po kateri plešo «olnc«. To pomladno jezero Je neskončno mehka poročna postal nešUtlm ptičem. Opaziš samo še zamudnike, k se odpravljajo, Zunaj na visok gladini mora biti že pravo mr golenje ljubavnih parčkov. Al vidiš ta m brezkončno vrsto točk divje gosi, brez števila, ki rlbs rijo med njimi v strnjeni koloni. čoln jih za hip zmoti, ka kor vrtinčast sUber dima razbežljo na obe strani jezera in navzlle daljavi prihaja rahlo klepetanje njih glaaov do tebe kakor da ropočejo s kavnimi ča iaml v kakšni resUvraciJl. PoUm spet vse tiho. Ob trstičju se Je zabUakalo^ kakor da so ae odtrgali lokvanj od nJega in da sedaj polagoms drčljo po gladini; A v Um ču. su še ni lokvanjev. Nova Jat h ptic odhaja za tukallcaml. To so večji dečki, z belim oprsjsm z rdečkastimi stranmi, z glavo strmo pokonci, kakor da j« «te gajoča se glava kače; na nji j« nekaj kakor majhna kapuca, ki se veže pod glavo v pentljo. To je trdi pernati čop, ki oahačuje ponirka, kralja vseh tukajšnjih vodnih ptic po lepoti in ponosni drži. Tudi ponlrkl Imajo svoj poročni dsn. Ali vidiš tisti par-oglke žeeeke zvesto ha. Toda — polje je «pet prost* la ženske a mešičkom plavala reznsšeae proti sredini jeaera Daleč proč st# ae pojavila tudi predrzna zelenca In družIU OdMia, kakor sU bila, onih dv«h proti svetli sredini, kjer se izgubita pogledu — na nove avanture s slabotntjšlm ženinom. Pomlad, ljubezen vsepovsod. Tudi hllgir tehe ob bragu se oglaša, ne a posameznimi zvoki, temveč v neprestanem, enotnem mrmranju. Tudi to iz ljubezni, (o je poplavilo jezero v vlgredi bregove, je oatala na tam mestu majhna mlaka. AU vidiš l>ele pogke v plitvi, temni gladini? To so mrmra vel. Vsak popek je belo grlo krastače, ki se dviga samo za znamenje ia vode. Od časa do časa «e zablešči novo grlo, s hitrim zglbom, ka-(or če se zlljeU dve kaplji. Potem je vr«U spet trdna-In mr-molja soglasno in poltlho dalje. a ne prepevajo samo. Mnoge so, čeprav negibne, v najbolj razposajeni tajni igri ljubezni n samci držijo samice od zadaj krepko objete. A vse po domače — idila ma^lh bitij, ki jim je to perlšče mlakužnice prav tako dobro kakor pticam celo «Inje ezero. Paatlrlce skakljajo kakor majhne vile okoli mlak« — seveda tudi zaljubljeno. V goz-(Ju «e oglaša zaljubljena zelena žolna. In solne« Url, žari na vso to ljubeaen. « Veletok svetlobe In gorkote ia daljnih «vetovij. ki povzroča veletok ljubezni na «Url zemeljski premičnici. Vsak izmed teh svetlobnih žarkov, ki ee ble šči na mali mlak uši s krasUčs-mi, je poromal dvajaet milijonov milj skozi ledeno proetorni no. In povtroše tu ljubeaen ptic in kraatač omami j Iva kopel veaoljnostl. Ivan Albreht: mm BI!" frml V. MamwMMt LESCIft I0KŠ S« Zvečer Je bila nri Poumovlh velika gostija. Medtem ko je Poum sam Jedel v svoji «odbi ko ae gostje basali a malimi kolački! BIH so polni smeUne In masla. AH, nekaj Izvrstnega 8 trpkostjo se je pritožil «luški nji. "Saj jih bo osUto in Jutri jih boš Jedel/' mu dejale. Jutri! Kakšne lesene mošga ne in kakšno kamenlU srca Ima U Berta! Kako ae upe govorit o jutri? Jutri bodo kolački trd (n suhi ko jabolčni zvlUk. Smetana «« bo (»okvarila ia meeU da bi jedel Poum kakor bogovt bo žvečil la najalabše «taščice. Poum ne more «pati. Vedno vidi kolačke, Koliko Jih Je o«U lo? K>i, štiri, «edem Jih Je na krožniku, okrašenem « papirna tirni čipkami, v kredenci Jedilni ce. Tam «o lepo v krogu razvr ŠČeni. Kaj se neki pogovarja Jo? Le pomisli, da so še popolnoma sveži t Prav »a prav Ima pre vlco do njih, do dveh ali treh najmanj 1 Kaj je na Um, ka koga briga In komu dela krivi co, če Jih poje nocoj ali Jutri? ' Poum ne more «pati. Vse J že poleglo In zelo pozno Je Kakšna skušnjava! Kdo ga bo videl ali slišal? Nihče. Upo na lahko bo odpri vraU ia aieeei v Jedilnico! Toda kaj bodo rek-II, ko zaznajo Utvlno? Ah kaj, ničesar ne bodo opaaliil OsUn-kl slaščic Uko vaš ne pridejo na mizo.,, Dva, recimo trije kolački 4 smetano, ali «o določeni za Pou» m«, ali pripadajo nJemu ali ne? "Da! Tedaj naprej!" "Tat r '"Kaj je? Kdo je govoril? AH je kdo v zida ell pod poetetjo? Ilile je sapica, tede Poum je popolnoma raelošno slišal On de b| bil Ut? Neumnosti U ne» preji" Kljuka zaškriplje, vraU škrip-IJejo, stopnice pokajo, vraU obednlce «e ustavljajo In cvHI» jo. Kredenca ,. ključ na vrat-dh... Poum tipi je: najde ene-ge. dva šest ilh je In se lepo •tiskajo kot mladi zajčki t Hitro, hitro! Poum pogoltne tri majhn« kolače Tu se je začel zločin! Toda kdo se usUvl, ko že drvi po strmini pregrehe? , . , $e enega! Petega! Nesrečni 1'oum, tvoja vest U glsda . , , Na. nikar šeeUga. ki je Uka _ majčken. s#dnji, siroUk Poum, ee^zopet usmHVnje s nJim! zlotlnec je pojedel tudi Kaj mielite o letnioak? Meni se zde uprav strešne. Ljudi, ki mejo sanje spftBln. občudujem n spoštujem, celo bojim ag jih, da povem prav po pr%yicl. j nekoč — re« ae vem, ga leU je kilo, ko sam sedal v četrti» peti ali OMMtfc tudi v šesti gimnaziji in me ja uv«jgl v zgodovinsko učanaat profesor, d je vedel slino mnogo bHnlc. Kar groaa me je obhajala, ko e vstopil v razred. Daat Jt bil jubaaniv la prijaaen, ea» ga vendar aa vso moč «ovraSM* ko-ikor le more sovražiti človek, kadar mu je petnajet, šestnajst let. Komaj Je aarvogno vpisal v razrafelco, kar Ja bilo irefo Je sačel slpati letnice, da ee nam e kar bllakalo pred očmi, Aslr-t in Babi ione i in Čglpšanl In ^enlčapl In Perzijci In Crkl in llipljeni eo paradlrall po odru kakor klnematografake figure. Smuk sem, smuk tja — in rrrl pa je odrdralo par sto lat ml-nuloatl mimo naa: vojne la boji, unaštva In istfajstva, a drupega nič. Ko, oprostlU, ne tako! Letnic Je bUo, JoJ letnic! Kdaj je U nakleatll onega, kdaj je drugI bežal pred tem, kdaj Je kdo zaeedel prestol In kdsj Je po lastni nerodnosti ali po aa-slugi Ufa aH onega "prijatelja" spet telebni) š njega, vae U eo točno povedale latplee. Kakor glas nekoHko obrabljenega tra-moofna Je hreščtflo i odra: toliko In toliko pr. Kr* toliko In toliko po Kr., uro za uro I ^bilon-ski stolp nI bfl nič v primeri s grmado letnic, kl je raa|a na odru. Bogu bodi potošeno, zapomnil si niaem od vaeh teh niti ane. Ko Je profeeor tipal po bletroetl mojega apomina» Ja bil re« obu krmarita v širokem loku mimo'tega i Ean; kajti v temo molčanja Je llo zavito vse, kar Je on s Uko jasnostjo polagal v. naše duše. "Nesrečnik, je V|dM»«0, Mka-ko vobša morate šivati, kako al le upau živeti, ko niti aa vaete, kdaj Je bila bitkr pri Salami-nl?1" Potrt la penišan sam št kotel ša bolj ponlšatl v klopi, toda profeeorja Je zmagovalo uaml-Ijenje. "Pa mi vsaj povajto. kdaj je Pakomlj obiskal ev. Antona v puščavi?" je vdihnil užaloščeni profesor, Jas pa aem pobeal| oči In premišljeval, kako strašno je breme učenosti. 0 Um obisku namreč spet nisem vedel ničesar. , "AU vgbče vesU kako letnico la sgodovlnef' me Je pomilovalno pogledal profeeor. "Eno vem," «em vsdlhnll. . "No—?" In sem povedal nesrečno letnico — svojega rojetva. "A kaj se Je agodUo tedaj?" me s zenlmenjem vpraša profesor. "Rodile ss Js — moje malenkost Po razredu huronski smeh. profesor |w bled la saien. "Ako ml oblJublU, da posa-blte še to letnico, vam 4šm zadostno," se nasadnje sunkom s utrga Is profesorja. Pomislil sem In obljubil. Smeh po razredu je polagoma utihnil, a profesor me Je s vprašujošlmt pogledi meril od pete do Ume-na.,. Naslednjo uro res alsem ve-del niti U edine letake več. profesor je bil vesel, ko je videl, da eem ostal mož beseda. Jas sam se pe na U način sa vselej otreee) letnic in sem se prepričal , da Je mogoče živeti tudi brez njih, Vendar šutlfp še da-aae streh pred njimi In spoštujem ljudi, M '""jo »anj« spomin / 1 Nastane hrup. Poum Je vts la sebe In hoče tbešatl, ali vt*Ua kredence so se neslišno uprla in priprls Poumu srajco. Misli, da ga je zgrabila neka roka U začne kričati. Vaa hiša ee Audi. Stopnice se razevetle In v «fred-nlrl zagori luč. Kaka srameul Prihiteli so k nJemu measa, ter-ta, oče e peti* In hlapec flunln s lovsko puške! In pred vnemi ja sUl Poum. ksterega je ujflla «sa-ščevalna le »ena raka. (Is f» ' 1' Skozi življenje Dnevi eo tekli, leno počsei is ' asteče desna med ličnimi ograjami eo hodili púa nanjo, tisoči. Ustje je padalo iz|ka. ki mi jo te zdravni-I jodom, re- in urb, ki so stale bele, n***.{koč: -Nič hudega; ca Avstrijca bres skorje — obelili eo jih ti j j« to ie premalo f tisoči — ter umirale s nami. ; stotnije so odAle naprej, smo Od kuhe»j je vlekla sape ia cd' uno trije in foai naa kslsbrez. kupi obraščenih nest\orov, majhen oduren, surov človek, več ljudi so vdihavali vojn me-j n^j mj prfsjo sesal pomaga sa. ki se je kuhal v velikih ko- L koibo v hrbet, naprej. "Avan- tlih — jtiL bruto port»r Noči so postale mrzle; ponoči Tmm ^ M ^^ podr- je padla siena in zmrznjena je ^ AMiMgo Ljudi je ie zopet bila zemlja, kamor smo na večer kj ^jjo barake za be- poloiili svoje kosti. Spanje, aa-!-- mo spati, podnevi in ponoči pa slab duh. pa v sili hudič je. XsšH aas udjmmU glave. ni mogoče — mraz in glad in to večno brezdelje ubija moči Kdaj bo konec trpljenja? Vedejo nas v kopališče — drv imajo premalo, zato je voda mrzla, da šldepečejo zobje. Obleko preiščejo ter poberejo iz iepov vse, kar jim ugaja. Deset avstrijskih kron zamenjajo' za eno liro. Zopet teko dnevi počasi; — človek bi ubil samega sebe, pa niti tega ni mogoče. Torej vendar enkrat: kolona je pripravljena, gremo nekam naprej in konjenica nas vodi tristo mol, samih Jugoslovanov. Po dolgočasni, ravnih belih cestah nas gonijo celi dan vedno naprej. Vsepovsod! so Ae tične ovire. Delje proti Veroni. Proti večeru omagajo slabotni, popadajo na tla. Pa kaj je mar to konjenici? Tolče z biči in e konji hodi po njih. mi pe gledamo široko odprtih oči. Kaj boste otroci, brez orotja! Proti večeru pridemo v Dobo, rekah. Zapet nazaj v TIrale. Formirali ao naa v etotnije in nekega Jutra je bila ie sopet cesta naša mejaka postelj. Dolgi meril, malo brane, — ie vedno ne smemo piti. kadar bi hoteli. Cesta se vleče v daljo in dnevno jo premerimo 80 do 60 km. Pet dni vedno delje. toda človek lahko gre, Če je lačen — ge vsej ftelodec ne teli. Nestanimo se v barakah.'kjer ao poprej bivali i-talljanaki vojaki. Ponoči ne moremo apetl, ker je preveč podgan, Id skačejo po aaa. Tu ml guaeai Tu ostanemo eno noč in drugi večer pride mimo neia kolona. Id naa vzame e seboj na voz. Na desni zrušeno Galio. a mi se peljemo naprej v noč. vedno više proti nebotiČnim snežni kom. Temne je noč in Italjani ne znajo pota. Vodim kolono, ker mi je znan kraj in zato mi da aignor tenente čokolade in cigaret Korakava pred kolono, ter ae pogovarjava različne atvari. peč kolikor je mogoče s mojo italjan-ščino. Pravi, da ima Jugoaio-vsae rad. Zal, da ae kmalu ločiva. on ima drugo pot Proti jutru pridemo tudi mi na svoj dlj. Čara po muilo. . Pred dvema Medme sem ti zaklical: Z bogom. Pa ee zopet vidiva, stara ei oekubljen od granat pa bodeš le spomladi zopet lepši. Tu ostanemo precej časa. Pobiramo po brdih ostanke plena avetrijeke vojske. Vozove, sedla, konje smo tako le poprej snedli. Vlačimo tudi napol polomljene topove na cesto. Drugi oddelki popravljajo cesto In tolčejo kamenje. Hrane imamo nekoliko več toda še vedno veliko, veliko premalo. Mraz Je, edino to je dobro, da Imamo v barakah peči. Razsvetljave ni, ki visi od stropa in ga salgemo qa enem koncu, tako, da imamo aaj malo luči. NašH smo v neki baraki oves, katerega tgamo. kakor kavo In potem atoičemo. Skuhan, da p» tem neko črno tekočino, ki Še ni kava, pač nepoln^ ielodec sa Vieels je še flhraki. pa je jedo ia pravijo, ja * " Počasi Deli eo nam neks j denarja ia mi pošljemo par mak nakupiti nekaj atvari v Asiago. Jas kupi* pol litra vina ia pol kg. m tanje. Kabel gori celo noč. Tem ss dragem koncu pojejo: Sveta noč— blažena noč — — Zunaj tali burjs ip skazi špranje sili mraz. Sedem let Sedem dolgih suhih let je danes, kar sem bil zadnjič doma na sveti v Sicer ae poje več strojss puška: -Mir ljudem ns zemlji, ki eo dobre volje"; s ša hujše je biti obeojen na ea sam ozki kraj. bres prostosti. Tiho sede postave po kotih, misli eo pri svojcih v domovini. Tam daleč nekje v dolini eo razsvetljena okns palače, vojn po pečenki in kolačih prihaja iz kuhinje, Vissel smeh doni po sobah, v salonu igra klavir ia otroci skačejo o-krog božičnega dreveecs — naj ggham, sicer snorim Tudi mi smo napravili zunaj bošfčao drevesce. S snegom je potarito in pravo tfvo je, raste in ima korenine. Obesili smo na*J — patrom; in ročne gra- PE OgVBTiT PONDEUEK, 11 Sveto noči blažene noč... Zunaj pod oknom sa sveti bajonet Se par dal ostanemo tu in sapade nas sneg. Odpravimo se nazaj v dolino. Počaei gre, ker je meter snega. Dolgi marši, proti Areieru — snega ni več, a tudi hrane dobimo manj. Arsiero. Tu naa nalože v Živinske vagone po U v enega. Mraz je — vozimo se dva dni ln eno noč sključeni v sede, za vleči hi prostora. Ustavimo sa v Veroni. kjer izstopimo, potem pa dalje še 9 km na vrt velikega gradu z Imenom "Vlila Castel". v autvaAakl... Stari grad, temno zidovje. sa-črnelo umazano, kakor bi bilo prepleekano e krvjo. Daai ob- — Izvolite sesti. Dovolite. Za hip spusti očala ia poglede svoje nohte. Neto prime spet očala. — Gospod prične živahno. J nocoj o neki kaj profeaorski »tan. oči mladino prirodoslovja. te, da mladi« lo je gotovo vzgojao aséek>. kolege, nej bolje veste, ds je Bogomir Pravnik, je. ds govorijn zadevi. Mi vsi. ves ni pestarljes samo zato. ds matematike, temveč tudi zs Nsše nevežnejše nače-VI sami. gospod es dobro vzgojo najvažnejši dober zgled. Dolžnost vseh vzgojiteljev je v prvi vrati ts. ds ksžejo mladini na sebi. kako se je trebe vesti, kako je treba živeti. kaj je koristno opustiti in kej storiti. Ze naš stan zahteva, da je naše življenje od vseh strani brez prigovora, in to nam predpisuje tudi sakon. u _ Ravnatelj preneha, spusti očala In gleda nohte. Prestopi se s desne na levo in čez nekaj časa z leve na desno. Po sobi je tiho. Podobe vladarjeva glede s stene obe enako mirno in dostojanstveno. Za revne tel Jevlm hrbtom se sveti rumena kljuka velike In starinske blagajne. Ravnatelj zakašlja. globoko vzdahne. se prime za očala ln prične: Iz življenja svojih učiteljev naj se dijak uči vsega lepega, koristnega in n ravnega. Pravnik že ve. kam vse to meri. Do tega hipa je bil miren, zdaj pa mu Je zardel levi uhelj In tudi \ dseaega sili počasi kri. Po sencih in po čela so mu izstopile žile. One po sencih se nervozno strasavajo. Tudi lica mu rde-ttjo. — Oprostite, pravi, vem. kaj mlelite. — Tem bolje. Skleniti hočem v kratkih brsedah. Učni zavod, na katerem učlteljujete. ne more trpeti vašega razmerje z žensko, ki Jo držite v lastnem etanovanju. Te zveze je treba takoj pretrgati. Govorim z vami kot vaš ravnatelj in prijatelj obenem. Pričakujem, da ml bo trebe nastopiti proti vam uradno. Pravnik Je popolnum« zmeden. Ker vidi, da se ravnatelj odpravlja. Išče še sam klobuk, toda ne najde ga. Zdi se mu. da je imel tudi palico. MiaH al: petica lahko nazadnje ostane, s klobuk nikakor. — Zjutraj ob eedmih uiaj že dobro vi-di, pravi ravnetelj dom».. Narod pravi, da je dan do »večalo* as toliko daljši, za kolikor zleti petelin. ' -r* Maha. se skuša suho «mejati Pravnik. iJa, da. lu no aa tetiko. _ ? v ... , — Kaj pa iščete? Pazite, da ne pedete. Tam ao knjiga. — Klobuk aem nekam položil. - — Saj ga tiščite pod pazduho. Oh! Oproatite. Moj poklon milosti vi. Oproetlte! * — Nič. nič. Lahko noč. Pravnik hiti, teče. Ko je že daleč od gim-nazijzkega poelopja, atopi v senco za ogel hiše in ae zamlall. Gleda v tla, pritiaka levo dlan na usta In na male brčlce, ae prestopa, prime za uhelj ln pritisne spet dlan na usta in brke. Naenkrat se zgane in gre v bližnjo* hišo. Tam stanuje njegov kolega, ki mu posodi nekaj denarja. Poslovi se spet naglo In hiti na ulico. Izposojeni denar tišči še v roki. Ustavi* se, odpne suknjo, privleče iz nje denarnico In vtika vanjo bankovce. Nato koraka urno in lahko do velike gostilne. Burno odpre vrata, jih zaloputne nazaj in išče prostor. ' Tsm daleč v drugam notranjem kotu sapasl prazno mizo. Stopi tja. sede ln naroči pol litra vina. — Ali bi ne odložili suknje vpraša natakar. — Da, da lahko. Nato naglo pije in naroči in še. Ob oamih aaigra orkeeter. Ze po prvih taktih zaboli Pravnika srce, kakor bi ga ranil kdo z nožem. In potem boli vee Čas napraJ, ne neha. Vee ja fte pijan, toda rana zija in akeli. — Kaj etoriti. vzdahne. — Izgubljeno, si odgovori na glas. Pogini. Pravnik, pogini kskor pes, ki ne uboga goepo-darja! . Pogleda na uro. Devet je proč, bliža ae deseta. — Natakar, natakar, kriči med hrupom orkeatra. Plačam! Odhaja aaglo med mizami, prerine se skozi gruč* ki stoji tik vrst In hiti naravnost domov. Ko sagteda hišo. kjer stanuje, ga igrati bolečina. Za prsi ga drži kakor s trdo pastjo in tudi sa vrat. Svojo pot nadaljuje tik ob .Judu ln po pretih. Ko Išče ključ, ga obtijejo solze. Ns mora ae vsdržati. zalhti. Odkiepn bt zaklepe, kar more tiho. V veži obetane tik stopnic, poliče robec, al briše obraz In ae uae-. kuje. ' Kamlla še ae spi. Oblečena je v domačo haljo ln leži ne postelji. ' Ko ga zagleda, ee dvigne, dene noge na tla In sede. Pravnik leti naravnost k njej. V klobuku in suknji poklekne. objame njena kolena In se vnovič razjoka. — Oh, arček moj. oh! Vse izgubljeno .. fetubljeno... on .. ravnatelj... Kje je evo-boda? ' Pove JI vse. kakor se je zgodilo. —(Daljs prihsiaR) . masivne stavbe, ae delajo tistega veti-kskor gradovi po bregovih. Vse leü ns ravnini, bolj podofaao roparskemu gnezdu, kakor ps bivališču plemenitega italjanake** gospoda Velika obokana vrata črtijo na velikanske vrtove, na katerih je i tako peato mrtvaško. Dolgi jagnetovi drevoredi* ravne i ste in ob kraju globoki jarki polni umazane naa nage. Krog in krog dva metra viaok zid. ob katerem eo razvrstene itsljan-ake straže. felesna vrsta so se škripajoča za nami zaprla in za bivališče ea nam adkazaii prostor, ki je nekdaj bil menda travnik, ee-daj pa samo še velika zmes u-godbe. Krog in krog šameatje kakor v čebelnaku — niti enega veselega klica ni slišati. kakór kletev v vseh mogočih jezikih, dtiriinaedcmde-eet tieoč ljudi in ravno toliko tieoč kandidatov smrti. Rumeni obrazi, globoko udrte oči, lasr je stojijo kakor šetine na glavi In kupi blata se držijo po licih la brkih. Opolnoči pridejo trije aotomobili na katere naložijo Čas dan poginulo človeško mrhovino. Veako noč trije avti, polni, meni ee zdi kakor naročeno sistematično ubijsnje. Prokleta Italija... Zima ja — snega ni, deževno vreme, jarki polni vode. Zagrabil amo ae v do kolena segajoče blato, sicer amo dobili neke strgane šotore, a voda prihaja od apode j, skozi blato. Pozno je že popoldne, kličejo h kosilu. Dance je konjaka pečenka — varali amo ee, samo konjaka pluča in čevesa kuhana vriftu. Naše kuhinje dobijo i dem kg mokrih korenin in a tem morajo skuhsti menažo za rieto mož. Napol^ kuhan riž, v katerem plavajo koei konjskih jeter — še napol krvave pljuča n ti tisoči pojejo vse to, tudi meni gre v slast, dasi c 2 mi želodec obrača. Tr.ni se nekdo oglasi: "Ne r..orem več." In deset jih pisne pb njegovi sko-deljl. žeja, strašna Cija. Krog ih> krof so izkopane lat vine. Prenapolnjene od deževja se raelivsjo po celem vrtu in se iztekajo v jarke iz katerih pijejo ti tisoči vodo. Taborišše se prazni in novi etnikl prihajajo. Danes v jutro jretreee dalo taborišče krohot n cele triime hodijo gledati v nemški oddelek nekega Avstrij ca, ki sedi na nahrbtniku, trd. umrl je*v sede. Široko odprte oči, štrleče kosti in velike rjs-ve čeljusti držijo, med zobmi bankovec sa tisoč kron. Poginil e sedeč na nahrbniku, v katerem je i bel 80.000 evstrijskih c ron. Ko so preiskali njegovo movino ln našli denar, katerega je seveda pobral Italjanski tenente, le en bankovec je mrtvemu vtaknil med zobe ž besedami: "Zdaj ftri, ko preje nisi hotel." Celo taborišče se krohota, pa to nI smeh normalnih ljudi, tam od nekod Is blato in smrdljivih atrin vstaja blaznost____ Dolgi so dnevi, omejeni samo na en kvadrat zemlje, kateremu smemo rečt naše bivsllšče. 2a-oatno stoje jagnetovi drevoredi obeljeni akorje, katero smo že vso pokrili. Naga. brezlist-nato drevesa umirajo. Po cel-tnah tolčejo enakomerno deževne keplje In mi čepimo eede zroč nepremično v pusto temno noč. Kruh dva hlebčka pet mož. katemra smo dobili sa Jutri, smo pojedli že danes. V glavi se vrti — vse je nekam prazno, žila tolče da ae ališi, kakor Idoča turnsks ura. Tiho je — temna noč. le tam sredi travnika. nekdp stoka. ječi. kakor bi se v kronah Jagnetov .pójale pošasti davno umrlih. Nekdo me aune pod rebra, po-tipam. moj tovariš Lojze je. Janes, ali jo vidiš tem na travniku?" Kdor Bele žena. iz latrin Je vstala in sem gre; V mene ima uprte oči." "Saj nI nič. obeljeno jagnje je. ki ga maje veter." "One je, Francka, moja ne-veeto. Po mene je prišla. Tudi tebe povabim na »vadbo, sej *i moj Prijatelj. 1 I Mešal I bomo In pe«. kako je kpa. oči so jI izkopali s Vendar ae ame je... Francka, hej, hoj..." -Saj ni nič Lojse, tiho bodi, ps epi bolan si." -Tudi U bi jo rad. vsi ste enaki Moja je, samo moja. Francka, hoj... k meni pojdi!" -Udari ga po glavi, da ne bo zjov," ee oglasi nekdo iz sosednjega šotora. -Umiri ae, Lojze, pa lepo zaspi. jutri bo Francka tvoja." -8i ti Janez, sli si Juda Iškar-jot — prevarali bi ine radi. Glej tsm, pet jih je — pet mr-tvsških glav, tudi oni Nemec, ki smo ga zadnjič videli je med njimi. Pet jih je...' veliko več sto, tisoč, cel vrt je poln mrtvs-ških glav — tudi moja je mrtvaška hu... beživa Joie... beživa!" Plenil je* v temno noč, s jaz za njim. "Lojse stoj... počakaj." -Mrtvaške glave, kako ao lepe. \. lep.. Bežal je proži zidu. železnim vratom, Id eo škripale, ko je plezal na vrh. Prijel aem ga za nogo — tedaj pa je zasvetilo, krogla je preresala noč--- Francka —" In nekaj težkega mi je padlo na glavo, postala je tema, zgubil aem zavest... (Deliš prikodajtt.) Sluga Galvan je bil zmerom lačen in je rad v kotu pisarne cmokal kakšno jedačo. Neprijazno cmokanje je nekoč razburilo uradnika Glavsns, ki je siromaka nahrulil: "Kaj pa že zopet cmokate?" Galvan: "Na zamirte, gspud, sej jem le obšniclne..." Tadi politika. . "Trk, trk," je nenadoma in precej pozno zvečer potrkalo na vrata debelušnega hišnega gospodarja in v sobo je stopila lepa hčerka hišnice, oblečena bolj na hitro roko. "Kaj pa je vas prignalo k meni" blagohotno eprašuje hišni gospodar. . -Prišla sem samo vprašat, zakaj ste.davi odpovedali moji mami službo hišnice." "Prav, prav, to že razumem," godrnja gospodar, "ne gre mi pa v glavo, zakaj ste prišli v tako pomanjkljivi toaleti." "No seveda, prav zaradi tega..." e Prenagla graja. Prekupec je prišel h kmetu kravo kupovat. Kmet ga je vedel v prostor, ki je bil popolnoma teman. "Oh, kako je mrševa!" je zaklical prekupec v črno temo. "No, no, počakaj vendar, da prideva v hlev, ker tu notri sploh ni živine," je rekel kmet. JtNUA Nev Učitelj: "Zorics, imenuj mi elemente r* Zorics: "Ogeej, voda, zrak in žganje." Učitelj: "Za božjo voljo, kar ko pa prideš tudi do žganja?" Zorica: "No, ko je naš atek pil žganje, mu je mama rekla, ds je zopet v svojem elementu..." a Iz gledališča. Ljubljanski igralec X. je igral svojo vlogo nekoč zelo slabo pripravljen. Zato je neprestano jecljal in as lovil, da je ne polomi popolnoma. Kritika njegove vloge se je glasila potem takole: "Najbolj je pogodil igralec X. svojo vlogo, ki jo je podal res zelo naturalistično..." e Pretežki Csnksr. I Star profesor, ki študira Cankarja, je imel emok>, da se je a police zvalila na njegovo glavo kopica Cankarjevih knjig in ga precej očesnila. ; "No, saj aem rekel," je vzdih-nil profesor, "da je Cankar zame pretežek..." POJA8NILO DRU&TYE1 TAJNIKOM IN POfiij* UEM RAZNIH NA¿V¿n, , . . »S** krt« P* ta kaaorftnakoJi naznanila i» hvale a sautl, tedaj vselej po «• v pisma, aH želite i^T1 «P***« »"Sd- Ake je priobčeao kot atf, ae izpisati iz - zahvale is iaieas ; tf ae taka aszu priobči brezplačno. KadsT hočete isseti priobčeno celo rasnih imen in dragih stvari pa ta aglaa, sa katerega se 1 Plačati, te velja za člane io a člane. Nadalje vel ja iste ta razne prireditve, veselice, ^ Hd. Vede j je treba por« sli hsčste imeti plačan samo asvsdao časnikarsko tadi v takem slučaju . naredi 1 ia se pov« pa asu _ aaj bo plačan oglas, priobči vse, kar sahtevate. toka velja sa vaa draga sa* aRa, «e ae koga Išče, ženiti RAD BI IZVEDEL, kje se nahaja Marija Koprive, aedaj omožena ae piše Sejovic, doma iz vasi Ločica št. 72, Vransko na Štajerskem, Jugoslavija. Njen zadnji naalov leto 1920 je bil Euclid, Proproty str. — Cleveland, Ohio. Imam ji poročati nekaj zalo važnega v njeno korist Rojake prosim, naj ml sporoče njen naslov ali pa ako bo ¿itola to oglas, naj mi piše na naslov: Anton Chebin, Box 834 — Frederick town, Pa. — (Adv.) halj aa kratko ii važnejši doL Ce aje, Ud. Zs mora vedao pJ I ta oglaa, kod toka atvari ae _ dati, da aaj be ~ _ krat ss j se Isti priobči is ša dete saaj plačali. To pojm dajem radi tega, ker je to d am vsi, Id ha da to ravnate, vitel). členi, nam vo lista. Pits In ae po FDIp Godba, tq AU etc že Hm aH To ki ga sa ta ava: "T aaročfli Prosveto Ust ave jemo pri ji v domov* vredsi lafckft poi V ZNIZANA CERA KHJtt KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. AMBRltal SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obssgs