poštnina plačana v gotovini •POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR Štev. 8. V LpiMjasti, dne lg. decembra 1934» Leto IV. v>^X > DELO Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/II. Ban dr. D. Marušič — petdesetletnik Dne desetega decembra t. 1. je slavil ban dravske banovine g. dr. Drago : Marušič petdesetletnico svojega roj* stva. Ni mnogo petdeset let v člove* škem življenju. Toda, če stoji človek v javni službi, kakor je to slučaj pri gospodu banu, je tudi petdeset let mnogo. Ban dn Drago Marušič se je rodil v Opatjem selu na Krasu. Ljudsko šolo je obiskoval v domačem kraju, nakar so ga poslali v gimnazijo v solnčno Gorico. Tu je položil tudi maturo, na* kar je odšel v slovansko Prago, kjer je na vseučilišču posvetil pravnemu 1 študiju. Že doma in pa v Gorici se je odločno oprijel narodne misli. V Pragi pa se je njegova narodna odloč* nost še bolj utrdila, kajti živel je tam stah srbske vojske osebno okusil vse trpljenje mučeniške poti preko alban* ske Golgote, ki ji ni primere v zgo* d o vini. Ko so se po umiku preko Albanije ponovno začele organizirati srbske če* te, je bil dr. Marušič poslan v Švico, odtam pa je prišel v Pariz in London, kjer je vstopil v vrste Jugoslovenske* ga odbora, ki se je v inozemstvu bo* ril za ustvaritev jugoslovenskih te* ženj. Jugoslovensiki odbor, videč nje* gove izredne sposobnosti in njegovo obsežno jezikovno znanje, ga je po* slal v Ameriko z nalogo, da propagira med našimi izseljenci jugoslovensko stvar. Po končani svetovni vojni je delo* val kot tajnik reparacijske komisije v Ban dr. Drago Marušič baš v času, ko so bratje Čehi vodili jiajostrejši boj proti nemškemu naši* •ju. Za časa svojega bivanja v Pragi se je mnogo udejstvoval v raznih na* eipnalnih dijaških društvih, posebno v akademskem društvu »Jugoslavija«, ki ?o ga tvorili slovenski, hrvatski, srbski ■m bolgarski dijaki. Tu je bil položen 'tudi .temelj njegovemu jugoslovenske* 11111 prepričanju, ki mu je bilo pri nje* Sovem delu vedno vodilno. Po končanih pravnih študijah se je Povrnil v Gorico ter se posvetil od* ^tništvu. Kot odvetniški pripravnik Pfi odvetniku dr. Dinku Pucu, seda* P j cm ljubljanskem županu, se je 'Vneto udejstvoval pri vseh tedanjih Uarodnih društvih v Gorici ter kmalu Postal duša narodnega dela. To nje* Sovo delo pa je pretrgala svetovna vojna, ki ga je vrgla v Galicijo. Na fronti pa ni ostal dolgo, ker je kmalu prešel na rusko stran. V Rusiji se je takrat začel med slovenskimi oficirji* ujetniki močan pokret za vstop v za* vezniške armade. Dr. Marušič ni dolgo okleval in eden od prvih je vstopil v srbsko vojsko kot jugoslovenski do* brovoljec, da se bori proti avstrijske* mu nasilju. Bilo je to leta 1915., baš v onem trenutku, ko se je morala srb* ska armada umakniti pred sovražniko* vo premočjo preko zasneženih alban* skih gora pa iRrf. Dr. Marušič je v vr* Parizu. Kljub visokemu položaju, ki ga je zavzemal, pa se je tej službi pro* stovoljno odpovedal, ker njegovo sr* ce ga je neprestano gnalo v domovino, ki je že toliko let ni videl. Nasefil se je v Ljubljani, kjer je odprl odvetni* ško pisarno. Kot ljubljanski odvetnik se je živo udejstvoval v raznih gospo* darskih podjetjih in nacionalnih dru* štvih, pa tudi kot politik v vrstah biv* še Samostojne kmetske stranke. Dne 4. decembra 1930 je bil od bla* gopokojnega viteškega kralja pozvan za bana dravske banovine. Ko je za* sedel to važno mesto, je imel na svo* je uradništvo nagovor, v katerem je med drugim dejal: »... Vedno mora* mo imeti pred očmi in gojiti vse pa* noge narodnega gospodarstva, toda zavedati se moramo, da sta glavna ste* bra naše domovine kmet in delavec. Zato moramo posebno hrigo posvečati našemu kmetu in delavcu, kot glavnim produktivnim silam narodnega gospo* darstva...« Teh svojih načel se je g. ban dr. Marušič ves čas svojega banovanja tu* di držal. In baš radi tega mu nacional* no delavstvo tem iskreneje čestita k njegovemu jubileju z iskreno željo, da bi tudi v bodoče imel vedno pred očmi blagor našega malega človeka. Naj bi nam ga usoda ohranila še mnogo let! 25letnica tivolske resolucije »Zaprli ste tivolsko resoluci* jo v omaro, se niste več brigali zanjo, a sedaj ste jo zopet pri* vlekli na dan.« (»Demokracija«, letnik 1918, str. 21). Teh besed, ki so bile izrečene na desetem strankinem zboru jugosloven* ske soe.*dem. stranke o Božiču leta 1917., sem se spomnil, ko sem v mar* ksističnih listih čital bombastične po* žive na proslavo petindvajsetletnice tivolske resolucije. Tem pozivom so pozneje sledila poročila o »mogočnih manifestacijah« marksističnega delav* stva za — jugoslovensko misel. Mi bi se teh manifestacij iskreno veselili, če ne bi vsebovale toliko drzne zgodo* vinske potvorbe in toliko neresnično* sti, fabricirane za ljudi, ki so navajeni hitro pozabljati in ki slepo verjamejo vse, kar se jim s strani marksističnih generalov servira, ter če bi sami ver* jeli to, kar danes propovedujejo. Neki marksistični časopis se je ob tej pri* liki celo povzpel do drznega vpraša* nja, češ, »kje ste bili vi-nacionalisti, ki hočete imeti nacionalizem v zakupu takrat, ko smo že mi, razredno zaved* ni marksistični delavci zahtevali usta* novitev samostojne in neodvisne ju* goslovenske države«. Da zamore tako vprašanje staviti samo tisti, ki se radi negacije nacionalizma nikdar ni po* trudil preštudirati zgodovinskega raz* voja jugoslovenske misli in jugoslo* venske državne samobitnosti, je samo ob sebi razumljivo in zato tudi odveč o tem izgubljati besede. V nekem dru* gem marksističnem listu pa čitamo, da marksisti nikdar niso zatajili načel ti* volske resolucije, čeprav so se delili na mnogo frakcij. Tudi to je zlobno zavijanje resnice, kajti marksistično časopisje raznih frakcij je po našem osvobojenju pa vse do 6. januarja 1929 zavzemalo prav čudno stališče napram vprašanju jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. Še danes so v njihovih vrstah ljudje, ki trdijo, da je n. pr. slovenski jezik zapostavljen, istočasno pa izdajajo njihove strokov* ne organizacije svoje legitimacije v srbohrvaščini in — madžarščini. To* rej slovenščina je zapostavljena, a je* zik »viteškega naroda«, ki je lastnik Janka Puste, jim je več kot slovenšči* na! Sicer pa: nedoslednost je glavna karakteristika marksizma, obenem pa dokaz, da so naši marksisti ostali ne* izprosni internacionalisti, kljub vse* mu trkanju na prsi, da so naciopalisti. Pribijamo, da avtorji tivolske reso* lucije niti najmanj niso mislili na kak* šno samostojno jugoslovensko narod* no državo, ali pa celo na razbitje av* stro=ogrske monarhije. Oni so imeli le pred očmi avtonomno jugoslovenske skupino s pravico samoodločevanja le v narodno kulturnih zadevah, kar jas* no priča sledeči odstavek tivolske re* solucije: -»Vsem narodom skupni interesi, ka* kor tudi zmagovita napredujoča ten* denca vseh narodov Avstro*Ogrsfce k nacionalni demokraciji predstavljajo proti absolutizmu in fevdalnemu dua* lizmu novo politično idejo narodne avtonomije, t. j. preobrazbo Avstro* Ogrske tako, da bo na enotnem go* spodarskem ozemlju vsakemu narodu brez ozira na zgodovinske meje zajam* čena enotnost, samostojnost in samo* uprava v vseh narodno>kuHurnih zadet vah-« Tivolska resolucija je bila sprejeta ob navzočnosti zastopnikov avstrij* sko * nemške socialne demokracije. Ta pa si je predstavila uedinjenje Jugoslovenov na ta način, da bi prišli vsi Ju-gosloveni pod žezlo Habsburžanov. Prvotno je bila av* strijsko nemška socialna demokraci* ja velikonemška, v času tivolske reso* lucije, leta 1909., zlasti pa med vojno, je bila črnožolta do kosti. Namesto rdečega internacionalizma je stopil črnožolti, katerega bistvo je bilo zdru* žitev narodov pod habsburškim že* zlom. V centralnem strankinem glasi* lu je slavil Renner mimo »simbijozo« avstrijskih narodov, triumfiral nad dejstvom, da je avstrijska »državna misel« zmagala, premagala »narod* nostno načelo« — in to ravno takrat, ko so veleizdajniški procesi, sodbe av* strijskih vojaških sodišč in 10.000 ve* šal posredovali to zmago. Navduše* val se je za aneksijo Poljske in Srbije, da se izvede »svoboda« in uedinjenje obeh narodov. Ker bi se pa ne dalo doseči povečanja habsburške države brez dovoljenja Nemčije, je sprejel načrt »Srednje Evrope in ekonomične* ga imperija Hamburg*Bagdad. Demo* kratična okrožna uprava z narodno avtonomijo naj bi tvorila podlago za mirno »simbijozo« narodov. Iz vsega Mi smo že siti teh večnih afer. — Da so naši gozdovi »pusto maslo«, je najboljši dokaz to, da se v gozdne za« deve vtikajo tudi voditelji revolucijo« narnega socialističnega pokreta. Oni najbrže mislijo: Če nismo mogli iz« vesti revolucije z delavskim svetom, izvedli bomo revolucijo z gozdovi, kajti nam je glavno, da se podira, pa naj bo karkoli. Poglejmo, kaj piše »Pravda« od 20. novembra t. L: Pred senatom Okrožnega sodišča v Sarajevu se je vršil proces proti g. dr. Živku Topaloviču in g. Antonu Ba« derju na tožbo dedičev pokojnega Ba« kiribega Tuzliča, ki zahtevajo od ob« toženih znesek 295.000 dinarjev na podlagi pogodbe o eksploataciji neke« ga gozda v bližini Tuzle. Zastopnik privatne tožbe g. dr. Ta« novici je prečital obsežno obtožnico, ki ves slučaj prikazuje takole: Gg. dr. Topalovič in Bader sta sklenila z de« diči pok. Tuzliča pogodbo, s katero se gg. dr. Popaloviču in Baderju pro« daja prvenstvo sekanja gozda, ki se nahaja v katastralni občini Jasenica v tuzlanskem srezu. Na podlagi te po« godbe sta se gg. dr. Topalovič in Ba« der obvezala plačati za kubični meter določenega lesa 10 dinarjev in to v mesečnih obrokih po 100.000 dinar« jev. Kot garancijo bi bil moral g. dr. Topalovič dati dedičem vrednostne papirje, katere bi smela stranka pro« dati v vrednosti zapadlega obroka in to, če obrok ne bi bil plačan mesec dni nato, ko je zapadel. Nadalje pravi privatni tožilec, da sta gg. Topalovič in Bader dvakrat sprejela večje količine lesa. Prvič okrog 13.000 kubičnih metrov, za ka« tere sta tudi plačala po pogodbi do« ločeni znesek. Drugič pa, ko jima je upokojeni nadsvetnik g. Rolinger do« stavil 34.874 kubičnih metrov, sta pla« čala samo 150.000 dinarjev. Radi tega predlagajo privatni tožitelji sodišču, da se gg. Topalovič in Bader obsodita na plačan j e preostalih 295.000 dinar« jev s 6% obrestmi od dneva zapadlo« sti poedinih obrokov. Ker tej obravnavi g. dr. Topalovič ni osebno prisostvoval, je mesto nje« ga podal zagovor njegov pravni za« stopnik g. dr. Ludvik Najer. On je zahteval, da se ne ugodi zahtevi pri« vatnih itožilcev, češ da so oni preki« nili pogodbo, ki pravzaprav ni niti stopila v veljavo. Kar se tiče njegove« ga klijenta, izjavlja, da se g. dr. To« palovič ni hotel spuščati v kakšne trgovske špekulacije, ampak da je sa« mo garantiral svoj emu tovarišu g. Antonu Baderju. »Moj klijent je jav« ni delavec«, izjavlja zastopnik g. dr. Topaloviča, »in zato se on ne bavi s kupčijskimi posli.« Z ozirom na pravno stran procesa izjavlja g. dr. Najer, da tožba nima niti logične, niti pravne osnove. To« žitelji namreč niso izpolnili pogodbe. Oni so zahtevali samo načelno dovo« ljenje za sekanje gozda, a po pogodbi bi ga morali prenesti na g. Baderja., Razen tega tožitelji niso hoteli niti plačati predpisanih taks. G. Najer dalje pravi, da je bilo vsega dostav« Ijeno 13.000 kubičnih metrov lesa, ki je bil tudi plačan. Do nadaljnjih do« bav ni prišlo, ker se dobavka g. Ro« lingerja ne more smatrati za redno dobavko, ampak za ekspertizom g. Ro« lingerja, ki je bil privatni nameščenec tožiteljev. Ker tudi drugi obtoženec, g. Anton Bader, ni prisostvoval obravnavi, je mesto njega podal zagovor njegov pravni zastopnik g. dr. Oto Engl. On naglaša, da je bil Bader, kar se tiče pogodbe, zapeljan v zmoto. Šele po končani pogodbi se je namreč ugoto« vilo, da se gozd ne sme sekati z ozi« rom na to, da je dovoljenje za seka« nje ugasnilo že leta 1921. Razen tega je obstojala ekonomska nemogočnost eksploatacije gozda z ozirom na te« renske razmere. Da bi ustvaril kakrš« nokoli možnost eksploatacije, je gosp. Bader izdal okrog 60.000 dinarjev za popravilo komunikacij, vendar brez« uspešno. G. dr. Engl pravi dalje, da bi izvršitev pogodbe pomenila eko« nomsko propast g. Baderja, in zato je on, naravno, pogodbo razveljavil. Ko je bilo še zaslišanih nekoliko prič, katerih izpovedi pa niso bistve« ne za izid razprave, se je senat, kate« remu je predsedoval g. Jovanovič, umaknil k posvetovanju, nakar je bilo razglašeno, da se bo sodba sporočila strankam pismeno.« Nas sodba ne zanima. Važen pa je ta proces za nas radi tega, iker nam dokazuje, da se predstavniki delavskih institucij in voditelji marksističnega delavskega pokreta bavijo s trgovski« Izseljenski teden IPo zaslugi izseljenskih organizacij se vsako leto v prvem tednu decembra spominjamo v malin državi naših izseljencev. Ti naši bratje v tujini bi nam bili gotovo bolj hvaležni, če bi se jih spominjali vse leto in ne samo gotove dni, ker bi jim to gotovo mnogo več pomagalo1. Znano je, da imamo nad en milijon naših ljudi v tujini-. Vprašanje pa nastaja, kaj se je storilo za te naše Ljudi. In vendar so to naši ljudje, naši bratje, ki niso šli radi lepšega v tujino, ampak so morali iti za kruhom. Zato ibi bila naša dolžnost, da storimo veliko več zanje. (Od samega izseljenskega tedna in nedelje ne bodo imeli mnogo. Izseljenski uradi so dali približno sta-tiistiko naših izseljencev. Po njej posnemamo, da imamo v Kanadi 18.000, Severni Ameriki 700.000, Central. Ameriki 4000, Argentini 120.000, Boliviji 1500, Braziliji 40.000, Čilu 12.000, Urugvaju 3000, Paragvaju 1500, ostalih državah Južne Amerike preko 2000, Avstraliji 10.000, Novi Zelandiji 3000, Južni Afriki 1500, Severni Afriki 2000, iNemčiji (sami Slovenci) preko 40.000, Luksemburgu 2500, Belgiji 15.000, Franciji 40.000 in v severnih državah preko 60.000 izseljencev. Te številke dajo mnogo misliti. Pred izseljensko nedeljo smo imeli mnogo povratnikov, ki so se morali vrniti v našo zemljo. Tu ne bodo kmalu dobili dela in kruha in je zato naša dolžnost, da skrbimo za nje. Vsa naša javnost je zainteresirana nad vprašanjem, kako pomagati izseljencem. Ne'-kaj se že stori za nje, a vse premalo. Potrebno hi bilo zato, da se vendar enkrat prične z resnejšo akcijo podpiranja teh ljudi, kar hi se lahko storilo, če pomislimo na ogromen izseljenski ifond, ki nekje leži in ni od njega nobenega glasu. Merodajni naj vendar enkrat povedo kaj je s tem fondom, katerega so znosili skupaj sami izseljenci. Ta fond naj služi izseljencem. Vse naše brate razkropljene po širnem svetu iskreno in bratsko pozdravljamo z zatrdilom, da jih nismo in jih ne bomo pozabili. Važno za radarje, njih vdove In sirote Glavna bratovska skladnica v Ljub« Ijani razglaša: Upokojeni rudarji, oziroma njihvdo« ve in sirote, ki so jim bile pokojnine iz Nemčije s 1. julijem 1932 na pod« lagi zasilne naredbe drž. predsednika z dne 16. junija 1932 znižane, oziroma so jim bile ustavljene, ker so bile pr« votno pokojnine manjše, kot pa zne« ski, za kolikor so se pokojnine v splo« šnem znižale, naj zaprosijo zavaroval« ni zavod v Nemčiji, od katerega pre« jemajo oziroma so prejemali pokojni« no, da jim na podlagi izvršilne nared« be z dne 9. januarja 1933, ki določa, da počiva od odrejenega znižka samo tisti del, ki odgovarja razmerju med člansko dobo v Nemčiji in skupno člansko dobo pri nemških in pri na« šib bratovskih skladnicah, s 1. febru« arjem 1933 zopet obnovi pokojnino oziroma izplača od tega dne dalje pre« več odtegnjene zneske. Za one, ki so jim bile pokojnine od« klonjene, bodisi radi tega, ker so bili pri nas upokojeni predno je stopila v veljavo socialno zavarovalna pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo, ali ker niso bili aktivni člani naših bratovskih skladnic vsaj tri leta po uveljavitvi po« godbe, ali pa ker jim je članstvo ugas« nilo, to ne velja. Natančnejša pojasnila glede tega jim bodo lahko dale krajevne bratov« ske skladnice in Glavna bratovska skladnica v Ljubljani. Tiskovni sklad „Dela“ lOb .orMiki okrožne konference v Cehu so darovali za tiskovni sklad (»Dela« naslednji: podružnica NSZ v Zabukovci 20 Din, podružnica NSZ v Hudi jami 30 Din in podružnica NSZ v Velenju 10 Din. Skupaj 60 Din. Darovalcem naša iskrena hvala! mi špekulacijami, mesto da bi se na položajih, na katere jih je spravilo delavstvo, brigali za reševanje najbolj perečih socialnih vprašanj. Komentar k stvari pa naj si napravi vsak dela« vec sam... Vesele božične praznike in srečno novo leto 1935 želijo vsem članom NSZ ter čitateljem „Dela“ Izvrše' valni odbor in tajništvo NSZ ter uredništvo in uprava „Dela**. Županska zveza za sanacijo bratovskih skladnic Županska zveza je sklicala v petek 7. t. m. anketo, ki se je vršila v sej* ni dvorani mestnega magistrata ljub* 1 jamskega. Ankete so se udeležili pred« sednik zveze g. Babnik, njen podpred« sednik župan g. dr. Puc, zastopnik kr. banske uprave g. dr. Karlin, zastopnik inspekcije dela g. inž. Gorjanc, zastop« nik Delavske zbornice g. Uratnik, za« stopmik mestnega socialnega urada to« variš Juvan, upravnik Glavne bratov« ske skladnice g. Dular, zastopnik ru« darskega glavarstva g. inž. Kubias, za« stopniki strokovnih organizacij, med njimi za NSZ tov. Kravos in zastop« niki občin Celje, Celje«okolica, Hrast« nik, Jesenice, Koroška Bela, Mežica, Rajhenburg, Guštanj, Trbovlje, Vele« nje, Zagorje in zastopnika dnevnikov »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Anketo je otvoril podpredsednik Županske zveze g. dr. Dinko Puc, ki je uvodoma pozdravil vse delegate in podčrtal važnost vprašanja sanacije pokojninskega zavarovanja, nakar je podal upravnik Glavne bratovske skladnice g. Dular izredno zanimiv re« ferat o stanju bratovskih skladnic, ki ga v celoti objavljamo na drugem mestu. Sledila je nato debata, v katero je poseglo več govornikov, ki so vsi po« udarjali nujnost rešitve tega važnega vprašanja. Tajnik Delavske zbornice g. Uratnik je med drugim predložil tu« di resolucijo, ki je bila na anketi so« glasno sprejeta. Delegat mestnega so« cialnega urada tov. Juvan je pozdravil sklep Županske zveze, da se zavzame za rešitev tega perečega vprašanja in prosil predsednika zveze, naj se uredi tudi vprašanje enotnega podpiranja brezposelnih, ki postaja tudi že pro« blem. Z naše strani sta govorila še rajhenburški župan tov. dr. Benedičič in zastopnik občine Zagorje tov. Ku« šar, ki je orisal bedo zagorskega rudar« ja ter prosil, naj se sanacija bratov« skih skladnic izvede čimpreje. Resolucija sprejeta na anketi, se glasi: Županska zveza v Ljubljani je skli« cala dne 7. decembra 1934 v Ljubljano predstavnike zainteresiranih občin, ru« darskega pokojninskega zavarovanja, predstavnike rudarskega delavstva in rudarskih podjetij na anketo o sanaciji pokojninskega zavarovanja rudarjev. Na tej anketi se je ugotovilo, da bo znašal primanjkljaj pokojninske pano« ge Glavne bratovske skladnice ▼ fcjub« Ijani v tekočem letu nad 1 milijon di* narjev. Predvideti je, da bodo rezerve te pa« noge, ki znašajo le okrog 14 milijonov dinarjev, mesto 430 milijonov Din, — kolikor bi morale po načelih kapital« nega kritja znašati, — v nekaj letih izčrpane. Na področju te Bratovske skladnice se kaže očitno, — velja pa to v latent« ni obliki tudi za ostale bratovske skladnice v državi, — da stoji rudar« sko pokojninsko zavarovanje v naši državi pred pravo katastrofo in da so bili vsi dosedanji sanacijski ukrepi ne« zadostni. Napori neposrednih interesentov za sanacijo rudarskega zavarovanja so bili v dravski banovini ogromni. Prispevek za pokojninsko zavarova« nje znaša v dravski banovini že 14 od« stotkov od kategorijskega zaslužka in je dosegel letno povprečno višino 1251 Din, kar pomen j a spričo skrajšanega dela v teh rudnikih še več kakor 10 od« stotkov dejanskega zaslužka. Povprečne dajatve pokojninskega zavarovanja so Bratovske skladnice stalno nižale: danes odgovarjajo pri dokazani popolni onemoglosti le naj« nujnejšim vzdrževalnim stroškom upo« kojenca. V rudniških revirjih dravske bano« vine vzdržuje danes preko bratovske skladnice ali preko občine vsak delno še zaposlen rudar še po enega onemo* glega ali brezposelnega rudarja ali svojca. Bremena pa še vedno rasTejo in postajajo neznosna. Stojimo pred katastrofo rudarskega zavarovanja. Katastrofa rudarskega zavarovanja je za stare rudarske revirje, kjer pred« sta vi j a jo rudniki skoro edini pridobit« ni vir celih občin, istovetna s katastro« fo ubožnega skrbstva sploh. V tej obupni situaciji apelira anketa na pomoč širše javnosti in vidi edino rešitev v tem, da se uvede v vsej dr« žavi v svrho sanacije rudarskega po« kojninskega zavarovanja čimprej spe« cialne davščine na produkte rudarske industrije, ki naj nadoknadijo manj« kaj oče kapitalno pokritje rudarskega starostnega zavarovanja. Lep napredek Zemuna (Mesto Zemun je pred vojno bilo ogrsko obmejno mesto napram Srbiji. Danes spada pod občino Beograd ter tvori političnoiupravno z Beogradom in (Pančevom posebno Upravo grada Beograda, ki ne spada pod nobeno banovino. V Jugoslaviji zelo lepo napreduje. Pred vojno je štel 17.000 prebival- Higiena pozimi 1. Stanovanjska higijena pozimi. Zračenje stanovanjskih sob je pozimi ravno tako potrebno kot poleti; gospodinja, ki iz napačne varčnosti greši proti tej zdravstveni zahtevi, mora mali prihranek na kurivu poplačati s slabimi posledicami opustitve kurjave. Kajti tisti, ki pozimi ne marajo dostopa zunanjega zraka, niso iz premožnih (slojev, temveč iz manj imovitlh. In ker imajo le-ti povečini že itak premalo prostora v razmerju z družinskimi člani, je škoda tem večja, če se sobe ne zračijo. Ge pomislimo, da z dihanjem zraku neprestano odvzemamo kisik in mu oddajamo ogljikovo kislino, in če nadalje pomislimo, da sme biti v dobrem zraku samo 0.03% ogljikove kisline, potem se ne bomo čudili, da začne v neprezračenih sobah s številnimi prebivalci posameznike kaj hitro boleti glava, da postanejo omotični itd. Dalje se dvigne toplota v takih prostorih večinoma na višino, ki je že sama na sehd nezdrava, ker nas omehkuži in v podvojenem na-sprotstvu proti zunanjemu mrzlemu zraku pospešuje prelilajenje. Če se vrh-tega porabi peč še za kuhanje in se s tem vodna para v večji meri primeša sobnemu zraku, nastane v zaprtih prostorih plinska mešanica, ki jo moremo označiti naravnost kot istrap za telo. Upravičenost te trditve občutimo najbolj, če stopimo iz takih prostorov ven na prosto. Nehote pričnemo tedaj glo- boko dihati, da kolikor mogoče hitro oddamo ogljikovo kislino in. dopolnimo nezadostno množino kisika, tako dolgo, da teče kri zopet lahko in hitreje po žilah. Iz tega sledi, da je zadostno zračenje s'lanovanjlslrih prostorov prav tako potrebno kot jed in pijača. Dopoldne in popoldne se morajo ne glede na toploto odpreti okna, zlasti če sije solnce. Glejmo na to, da pozimi ne ojačimo zapiranje oken zgolj v svrho ohranitve toplote, razen če stavbne razmere to zahtevajo. 2. Otrok pozimi. Kakor odraslim more postati tudi otrdkom mrzli letni čas škodljiv, in sicer v veliko večji meri. Mlajši ko so otroci, tem manj je odporen njih organizem. V sobi moramo z opetovanim zračenjem skrbeti za dober zrak; toplota v sobi naj ne bo prevelika in naj ne presega 20° C. Pirav majhni otroci morajo biti stari vsaj osem tednov, ko jih nesemo ali peljemo prvič na prosto, za kair maramo izbrati pač najtoplejše dnevne ure. Če je zrak premrzel in preoster, ne smemo pod eno leto starih otrok sploh peljati ven. Nadomestiti jim pa moramo sveži zrak s tem, da jih dobro oblečene vodimo nekoliko časa po večji sobi, ki smo ji odprli okna. Tako uživajo otroci sveži zrak brez vetra in brez ledenega mraza. V dragem letu smemo voditi otroke na prosto le do dveh (štopanj pod ničlo, a tudi tedaj le za pol ure in če ni vetra. Tudi moramo cev, danes jih pa ima preko 30.000. V (Zemunu je po najnovejših statističnih podatkih 12,300 pravoslavnih vernikov, 13500 katolikov, 1100 protestantov, 500 Židov, ;185 muslimanov, 41 grkokatoli-kov, 28 s taroka toliko v in nekoliko pripadnikov ostalih veroizpovedi. Od tujcev je v Zemunu 6.700 Nemcev, 680 (Rusov, 500 Madžarov, 320 iCehoslovakov in okrog 40 pripadnikov drugih narodnosti, predvsem grške. V zadnjih letih je bilo v Zemunu zgrajenih 1564 novih hiš s preko 4530 modernimi stanovanji. Pred svetovno vojno je bilo v zemun- skih osnovnih šolah 240 učencev, danes pa jih je 2400! Srednješolskih dijakov ja v Zemunu okrog dva tisoč. Na gozdarski in kmetijski fakulteti je v sedanjem semestru vpisanih okrog 700 slušateljev. Zemun pa je danes tudi eno od prvih industrijskih središč v naši državi. V njem je blizu 50 najrazličnejših tovarn in industrij. V njih je zaposlenih preko 3000 delavcev in okrog 600 nameščencev in strokovnjakov. Zemun dobiva v zadnjem času najmodernejšo kanalizacijo, ki mora biti do konca teta 1935. v središču mesta izvršena. Podjetje Hermann Goli ne mara organizirancev M veliko to podjetje, a je vendar industrijsko in je v trdih nemških rokah. Delavstvo v tem podjetju je svojčas delalo tudi po 16 uir dnevno in ni poznalo nedelj in praznikov. Sedaj (dela po 12 ur dnevno, 'četudi je bilo naznanjeno pristojni oblasti in baje tildi kaznovano zaradi prekrši tve zakona o zaščiti delavcev. Pa se je nemški (lastnik g. Hermann Goli razburil in v tej razburjenosti odpustil tri dolgoletne delavce, katere je osumil, da so med onimi, ki so se pritožili inspekciji dela. Tudi jih je odpustil zaradi tega, ker iso organizirani. To jim je izjavil o priliki odpusta, ko jih je napotil do našega zaupnika, češ, njemu se zahvalite za Odpust in on naj vam poskrbi za novo delo. iRazumljivo je, da delavci niso bili tihi na to in so se potom NSZ pritožili na Delavsko žbornioo, ki je razpisala razpravo na licu mesta in ugotovila, da je podjetje ires odpustilo Vse tri (delavce za- radi organizacije. Vsi izgovori nemškega podjetnika niso držali, preočitno je pokazal ljubezen do organizacije. Podjetnik je tudi odklonil plačati delavcem nadurno 'delo, ki gre v tisočake. Ker je poskus mirne poravnave ostal brezuspešen, so delavci vložili potom odvetnika tožbo za plačilo nadur in nepravilnega odpusta. Inšpekcija dela bi pa morala takega podjetnika poučili, da ne sme zaradi organizacije odpuščati delavcev. Posebno pa ne, če so osumljeni, da so prijavili nerodnosti pristojni oblasti. Delavstvo se bo v bodoče (balo iskati pravice pri oblasti in je zato potrebno, da se take gospode pouči, da velja tudi za njih zakon. Tvrdka Hermann Goli, M je nemška in ne trpi v svojem podjetju nacionalnih delavcev, ima baje tudi državne dobave. Prav bi bilo, da dobivajo take dobave ljudje, M spoštujejo zakonske predpise. Jugoszlavlal vas-es Semtmmkasok szdvetsege Vemo, da bodo vsi nasii čitatelji začudeno pogledali naslov teh vrstic. Ugibali tudi bodo, če ne hvalimo Madžarske z njim alti če jim ne čestitamo k »uspehu« v Ženevi. Pa ni nič takega. Je le to naziv za Savez metaiskih radinika u Jugoslaviji in satio ga posneli iz članske knjižice, M nam je prišla v roke od odstopiv-šega sodraga, ki ni mogel razumeti, kako pridejo oni, ki so se pred 25 leti izrekali za Jugoslavijo do tega, da dajo jugoslovanskim delavcem v roke članske knjižice z madžarskimi napisi. Nas to tudi čudi, še bolj nas čudi, da naš pošten slovenski delavec ne zavrže in odkloni talke knjižice, ki mu ne služi v čast. )SM!RJ ima trojiezično članisko knjižico, in sicer v cirilici srbsko, v latinici pa hrvatsko in madžarsko. Iz take knjižice smo posneli, da imajo naši slovenski kovinarji namesto članske knjižice »Tagsa-gi konyv« in da so »tagji«, kakor pravijo Madžari članom. Nas je sram, več kot sram, da je mogoče kaj takega po tolikih letih nacionalne osvoboditve. »Elnoku« in »Titkaru« naših marksistič- nih sodragov čestitamo na ljubezni, ki jo imata do Madžarov in napravimo k tem vrsticam piko. »Pecset« ali žig sramote pa sodragi s sebe ne bodo oprali. Javno vprašanje krščanskim socialistom Krščanski socialisti so imeli 2. decem-btra sestanek v kamniškem Ljudskem domu. Na tem zborovanju je govoril g. Srečko Žumer, M je med drugim dejal: »Kdor se hoče organizirati pri kapitalistih, naj ise organizira pri NSZ, ki je poklicana za to, da ruši delavsko fronto.« Javno vprašamo gospoda Žumra in krščanske socialiste, naj nam povedo, na osnovi česa nas prištevajo h kapitalistom in fcedaj smo rušili delavsko fronto. Odgovor pa naj bo tak, da bomo lahko dali gospodom priliko, da svojo trditev dokažejo. pomisliti, da otrokom rade ozebejo roke in ušesa, in moramo le-te posebno zaščititi. — Včasih so vzrok za prehla-jenje mrzla tla v sobi. Zato naj otroci pozimi ne bivajo v sobah, ki niso kurjene. Vpliv mrzlih tal je tembolj škodljiv, čim večkrat otroci na 'deske sedajo, na njih sedijo ali se po njih kretajo. Otroške sobe moramo opremiti pozimi s preprogami ali odejami, ki jih moramo pa seveda večkrat temeljito osnažiti. 3. Zimska higijena. Navodila za ohranitev zdravja pozimi: 1. Pozimi moraš več jestri kot v toplem letnem času; prednost imajo hranilna sredstva z maščobno vsebino, kot olje, slanina, surovo maslo itd. 2. Glej, da se zelo veliko giblješ. 3. Segrej stanovanje, toda ne preveč; za zdravje najbolj prikladna je sobna temperatura 18 do 20° C. 4. Prezrači sobo večkrat za krajši čas, kajti goritota peči dober zrak lažje segreje, na dragi strani pa pospešuje dober zrak zgoritvene procese v organizmu in s tem vred segret je telesa. 5. Tudi spalnico moraš zvečer še enkrat prezračiti. Bolje je, če je spalnica zmerno segreta, kot ledenomrzla. Spanje pri odprtem oknu ni nikakor pozimi v enaki meri za vse priporočljivo. 6. Pozimi nosi temno in debelejšo obleko, po možnosti iz ovčje volne. 7. Če greš na prosto, si obleci suknjo ali površnik, najbolje, če je podložen z volno ali kožuhovino. Brž ko prideš v zaprte prostore, moraš površnik ali suknjo itd. odložiti. 8. Za roke porabljaj pozimi le prostorne in tople nogavice. 9. čevlji naj bodo udobni in prostorni, naj imajo debel dvojen podplat, notri pa vložko iz probkovine ali klobučevine ali močnega papirja. Ob slabem vremenu si natakni galoše iz gumija, ki jih moraš v sobi, vagonu itd. takoj odložiti. 10. Mokrih čevljev ali novagic se znebi, kakor hitro moreš, in jih zamenjaj s suhimi. Mokre noge so zmeraj mrzle. 11. Tudi pozimi ne pozabi na splošno snago telesa. Neguj telo, čeprav včasih to ni prijetno. 12. Dobro je, če se oprimeš primernega zimskega sporta, tvojim telesnim močem in sposobnostim primernega. 4. O nahodu. Nahod, se smatra kot prohladna obolelost. Je nekakšen prvi stadij in predstavlja pogosto prvo našo borbo s prihajajočim sovražnikom. Včasih pa nahod ni prehladna bolezen, temveč je nastal zaradi draženja nosne sluznice po prahu, ostrih snoveh in strupih. Nahod je katarno vnetje nosne sluznice, ki se hoče pogosto razširiti navzdol proti žrelu, jabolku in bronhijam in ki hoče sluznico teh organov katarno napasti. Zato nahoda nikaikor ne smemo zanemariti, zlasti ne v starejši dobi, ker more s prehodom v globlje organe postati nevaren. Naš pokret NSZ gospodu banu Dne 10. t. m. je večja deputacija nacionalnega delavstva pod vodstvom ■centralnega predsednika tov. 'Rudolfa Juvana poselila gospoda bana dr. Marušiča ter mu v imenu celokupnega članstva NISZ izrekla čestitke k njegovi petdesetletnici. Za iskrene čestitke, ki Jih je v lepem govoru izrazil tov. Ju- ptildne sejo upravnega odbora v prostorih tajništva. Prosimo vse odbornike, da se seje sigurno in točno udeleže. Naše okrožne konSerence Jlzvrševalini odbor je priredil za funkcionarje podružnic NSZ okrožne konference, kj so se doslej vršile v Prevaljah, Celju, Trbovljah in Stražišču pri vam, se je g. ban vidno ginjen toplo zahvalil ter sporočil svoje pozdrave celokupnemu nacionalnemu delavstvu. Deputacija je poklonila v imenu NSZ ig. banu krasno umetnino, ki jo predstavlja gornja slika. Je to Visok kip iz žgane gline, ki ga je izdelal znani slovenski akademski kipar g. Tine Kos. Kip predstavlja delavce, ki se vračajo ,z dela ter -simbolizira delavsko organizacijo. Seja upravnega odbora 'Izvrševalni odbor |NS:Z sklicuje za nedeljo, dne 6. januarja 1935 ob 9. uri do- če nastanejo večje težtkoče ('glavobol, mrzlica, slabost), tedaj lezi v postelj’ pij vročo pijačo, se odeni z volnenimi odejami; tako se boš začel močno potiti. — Lahek nahod se zboljša, če smo v topli, a previdno prezračeni sobi. — Ogibaj se med nahodom hitre toplotne spremembe. — Med nahodom pij samo tople pijače. -Ge imaš nahod že več kot štirinajst dni, si moraš brezpogojno dati preiskati nos, če nahoda mogoče ne zavlačuje kakšna komplikacija po polipih ali pa gnojenje v stranski votlini; brez strokovnega zdravi j en ja take komplikacije bi se tak zastaran nahod ne dal odlpra-Xti. . | Kdor rad nagiba k nahodu, naj se poleti metodično utrudi, seveda ob času, ko nima nahoda. Ob pričetku nahoda moreš poskusiti, da preprečiš njegov nadaljnji razvoj s vdihavanjem mentolovega cveta ali če vzameš par kapljic jodove tinkture (v Pol kozarcu vode). O higijeni zimskega sporta. v Poziraj ko zrak v sobah zaradi manjšega zračenja, zaradi kurjave, izMape-Van.ia v*a^ne obleke itd. mi ravno najboljši, moramo poslati otroke večkrat ven na prosto, in tudi sami moramo iti ven, da vsaj nekoliko nadomestimo' pomanjkanje dobrega zraka. Zimski zrak ni sovražnik človeka, kot se večkrat napačno misli, temveč njegov prijatelj. v njem je dosti manj prahu m bolezenskih kali kot v poletnem Kranju. Konference so povsod doživele popoln uspeh, ker so se jih udeležili 'odborniki in mnogo članov vseh podružnic prevaljskega, trboveljskega, celjskega in kranjskega okrožja. Okrožne konference so obravnavale vsa vprašanja 'Organizacije ter druga aktualna strokovna vprašanja. Povsod so navzoči z zanimanjem sledili izvajanjem igo-vornikov in tudi sodelovali v zanimivih debatah. Okrožne konference se bodo vršile še v Mariboru, na Jesenicah in v Ljubljani. zraku. Vrhu tega vpliva mrzli sveži zrak jako dobro na presnavljanje, dihanje in delovanje srca. Tek nam postane boljši, delovanje živcev bolj energično. In vse te prednosti zimskega zraka se še bolj uveljavij-o, če pride k zraku še gibanje, kajti ono nam prinaša zdravo spanje in redno prebavo. 'Najbolje se da zimski zrak in gibanje -spojiti v zimskem športu. Zimski šport je za vse ljudi izborno ohranilno in osvežilno sredstvo. V mestih je seveda težko misliti na kaj drugega, kot na drsanje, a nam je naklonila narava tako pripravno okolico v neposredni bližini mest, da moremo poleg drsanja v polni meri gojiti tudi sankanje in smučanje. Z zimskim športom doseženo ubrjenje je izborno zabranilno sredstvo proti prehlajen ju. Navadimo otroke že kaj kmalu na gojitev zimskega sporta! Najbolj pripravna doba je peto do sedmo leto! Otroci so tedaj že zadosti krepki in odporni, da jim ne škoduje vsaka sapica in si ne nakopljejo takoj nahoda in katarov. Dalje so pa tudi že tako okretni in prožni, da se vseh vrst zimskega sporta igraje nauče. Najbolj pripraven čas za otroke so pač lepe opoldanske ure. Na dirlsališčih je tedaj najmanj gneče in se morejo otroci brez vseh zadržkov polno razgibati. Pri smučanju, sankanju in drsanju se pridružijo v teh urah gibanju še nenadomestljivi sobični žahki. Za otroke, ki hodijo v šolo, in za odrasle so zelo pripravne tudi ure polumraka, ker se morejo oči dd napora učenja tedaj do- Ne pozabite, da so januarja volitve zaupnikov! (Prihodnji mesec se morajo povsod izvesti volitve obratnih zaupnikov v vseh tovarnah in obratih. Tajništvo opozarja vse podružnice in zaupnike na te važne volitve. Pri volitvah je po* stopati v smislu danih navodil, ki smo jih sporočili z okrožnico. Delavska zbornica je izdala za volitve poseben razglas, ki je razdbešen na občinah in v vseh večjih obratih. Podružnice po* zivljemo, naj se povsod udeležijo voli* tev in postavijo svoje kandidatne li* ste. Sicer pa naj podružnice strogo po* stopajo v smislu danih navodil z okrožnico. Hsda nesreča v Senjsketn rudniku V Senjskem rudniku, ki je državno' podjetje ter producira letno preko 200.000 ton premoga pri zaposlitvi okrog 1300 rudarjev, se je pripetila '15. decembra tragična nesreča. Pri tej je izgubil življenje rudar Anton iŠintarič, oče šestih otrok, doma iz novomeškega sreza. Ponesrečeni rudar je bil član skupine kopačev, ki je delal v .120 m globokem rovu, Anton Šintarič je sam kopal v malem stranskem rovu, ko so-popustile opore ter je jamo od vhoda proti sredini zasul velik sklad premoga in kamenja. Tovariši, zaposleni v rovu, so videli nesrečo in sprva tudi slišali tovariša, ki je z druge strani plazu klical na pomoč. Takoj so se oprijeli reševalnega dela, ki pa je bilo naporno in .zamudno. Zasutemu rudarju ni bilo mogoče pomagati. Nanj se je zrušilo za blizu 3000 kg premoga in kamenja. Pokojni rudar Šintarič je delal v Senjskem rudniku že nekaj let in je zapustil ženo in šest otrok. Nesreča se je 'pripetila po golem naključju. Kakor je ugotovila komisija, je bil tudi mali stranski rov po vseh predpisih podprt, pri kopanju pa se je na vrhu rova zrušila večja sklala ter razmaknila s svojo pezo podboj. Podružnice nam pišejo Celje Okrožna konferenca. Pri nas se je vršila okrožna konferenca dne 05. novembra za celjsko okrožje NSZ. Vršila se je pri Skalni kleti ter je trajala ves. dan. Na programu je bilo devet referatov, katere sta menjaje se podajala tov. Rudolf Juvan in tov. Vekoslav Bučar. Po končanih referatih je bila debata, pri kateri sta oba tovariša referenta odgovarjala na stavljena vprašanja. 'članski sestanek. Precej dobro obiskani članski sestanek se je vršil v soboto 16. decembra ob 17. uri v prostorih gostilne »Skalna klet«. Sestanek je otvoril tajnik celjske podružnice NISZ , tov. Wltavsky, ki je podal tudi kratko I poročilo o stanju delavstva v Celju in bro odpočiti. Mlajši in nežnejši 'ko je otrok, tem krajši naj bo čas isankanja ali drsanja ali smučanja, kajti sport mora telo ojačati in osvežiti, a ne utruditi. Zato morajo otroci nehati, predno 'so ise zares utrudili. Nato morajo takoj oditi domov v toplo .sobo, ne pa stati ob drsališču ali sankališču ter druge gledati in zraven prezebati. Športna obleka mara biti smotrena. Ovratniki ne smejo biti ozki, vratne rute so odveč, priporočati je srajce iz volne ali flanele in oblelko iz lodna, a vse skupaj ne sme biti predebelo, ker nas gibanje že itak ogreje. Čevlji morajo sedeti trdno dkoli gležnjev in morajo dati nogi zanesljivo oporo; biti morajo zadostno široki, da se morejo prsti prosto 'gibati in da ne ozebejo. Doma moraš mrzle ali celo molkre čevlje in noga-vice takoj isezuti in steči in jih zamenjati is svežimi, suhimi in po možnosti ogretimi. Ob akutnem nahodu ali kašlju nikar ne sankaj ali smučaj; obratno naj te pa bledica nikar ne drži doma. Otrokom daj s seboj ka/kšno jed, zlasti če imajo do drsališča itd. daleč; najbolje je, če jim daš kruh in maščobo, zadnjo v obliki -surovega masla, slanine, sardin ali kaj podobnega. 6. Mrzle noge. Mnogim prinese mrzli letni čas veliko neprijetnost, mrzle noge. To je neprijetno, ker nas zebe in nimamo dobrodejnega toplotnega občutka; hkrati je okolici, o nedavnih redukcijah v raznih podjetjih ter o ukrepih, ki jih je storila naša podružnica za omiljenje brezposelnosti in za podpiranje podpore najbolj potrebnih. Za njim je povzel besedo delegat centrale tov. Vekoslav Bučar, ki je v zanimivem govoru podal poročilo o enoodstotnem izrednem doprinosu ter o vprašanju zakona o minimalnih mezdah. Posebno zanimiva so bila njegova izvajanja o vlogi marksistov, ki so jo v tem vprašanju igrali. Izvajanja tov. Bučarja so bila večkrat prekinjena z burnim odobravanjem. Sledila je kratka debata, pri kateri so razni govorniki prikazali težki položaj, v katerem se celjsko in okoliško delavstvo nahaja. Nato je poročal tov. iWl-tavsky o regulaciji Savinje, pri čemer je bil storjen soglasen sklep, naj stori podružnica pri merodajnih oblastvih vse potrebne korake, da se ne bo delavstvo pri regulačnih delih plačevalo slabše od onega, ki dela v industriji ter da se pri zaposlitvi upoštevajo prvenstveno domači brezposelni delavci. Pred zaključkom je še prečita! brzojavko, ki jo je podružnica poslala g. banu dr. Marušiču k njegovi petdesetletnici. Čestitka je bila sprejeta z navdušenjem In z željo, da bi g. ban še dolga leta ostal na čelu dravske banovine, kateri je do sedaj s svojim nesebičnim delom toliko koristil. Jesenice Krajevna bratovska skladnica razglaša: Za mesec december 1934 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane brez ozira na njih bivališče, in sicer: 1. in 2. decembra g. dr. Kogoj .Frančišek, 8. in 9. decembra g. dr. Čeh Milan, 16. decembra g. Kogoj Frančišek, 23. decembra g. dr. Ceh Milan, 25. im 26. decembra g. Kogoj Frančišek, 30. decembra g. dr. Čeh Milan. Kranj Članski sestanek. Dne 25. novembra se je vršil članski sestanek narodnega delavstva v Sokolskem domu ob zelo častni 'udeležbi. Na .sestanku, katerega je vodil tov. Žerjal, je poročal delegat centrale tov. Anton Varšek iz Ljubljane o socialni zakonodaji in splošnem položaju delavstva v državi. Udeležba in vneto zanimanje, posebno pa obilni novi pristopi po sestanku, so pokazali, da se tudi ,v Kranju množijo naše vrste, kar mi mala zasluga sedanjih podružničnih funkcionarjev. Okrožna konferenca, ki hi se bila morala za kranjsko okrožje vršiti v Kranju, se je vršila dne 9. t. m. po predhodnem sporazumu v Stražišču. Kot referenta centrale sta se udeležila konference tov. Vekoslav Bučar in tov. Vlai-dimir Kravos, ki sta menjaje se absol-virala vse napovedane -referate, ki so trajali ves dan. Udeležba s strani podružnic, ki spadajo pod naše okrožje, je bila nad vsako pričakovanje dobra. Okrožna konferenca se je vršila v gostilni g. župana Križnerja, ki je tudi navzočim pripravil prav dobro in poceni I kosilo. pa to tudi nezdravo. Večkrat taki reveži po cele ure ne morejo zaispati, se laže prehladijo itd. Še do danes ni popolnoma -znano, zakaj toliko ljudi trpi na mrzlih nogah. Včasih so vzrok prebavna motenja, malokrvnost itd., pri večini pa je to zelo gotovo prirojeno. Saj dobiš cele rodbine, IM trpijo na mrzlih rokah, mrzlih nogah in mrzlih ndsovih. Razlagajo si simptom mrzlih nog iz pomanjkanja kroženja krvi po nogah, kar ima zopet svoj vzrok v neobičajni reakciji živcev v krvnih cevkah kože. Popolnoma zadovoljive razlage pa do sedaj še nimamo. 'Prva naloga v borbi proti mrzlim nogam je primerna obutev s primernimi nogavicami, da se ono malo toplote, M jo noge Vseeno še proizvajajo, obdrži in se prepreči dostop mrzlega zraka; mrzle noge zahtevajo udobne , prostorne čevlje, v katerih moreš nositi debele, najbolje dvojne nogavice. Zelo važno je, da so noge suhe. Vlažne čevlje in nogavice moraš takoj zamenjati, ko prideš domov. Nikdar ne čakaj, da se ti posušijo na nogah! Nogavice moraš premenjati, tudi če niso od zunaj vlažne; kajti že izhlapevanje iz nog zadostuje, da postanejo nogavice vlažne in vialžne nogavice odvzamejo nogi zmeraj toploto. Komur se vrhtega noge še potijo, jih mora namazati s for-malinšpiritom ali pa s kromovo kislino in jih mora pred obuvanjem in po se-zutju dobro popudrati (salicil, tanoform itd.). '(Konec prihodnjič) Stran 6. DELO" Šte . S. Ljubljana Predavanja. 'Centralni prosvetni odsek INSZ -prireja vsak torek o-b pol sedmih zvečer v predavalnici Delavske zbornice poljudn-o-znanstvena predavanja, ki so prav dobro obiskana, kar dokazuje stremljenje našega delavstva po čim večji in širši izobrazbi. Letošnja predavanja je otvoril tov. Vekoslav Bu-čar z zanimivim predavanjem o zgodovinskem ,razvoju klerikalizma, ki ga je imel dvakrat. Tretjič je predaval to-v. Vladimir Kravos o naših socialnih ustanovah. To predavanje je bilo zelo poučno in koristno. Naslednje predavanje je .imel tov. Rudolf Juvan, ki je z njemu lastno spretnostjo orisal -razne do-go-dke in pojave iz vsakdanjega življenja delavca. -Peto predavanje je bilo .zaradi obrtniškega tedna -posvečeno našemu obrtništvu. Ob tej priliki je imel tov. Bučar uvodni govor, v katerem je orisal važnost domačih izdelkov ter -obenem izrekel željo, naj bi obrtniki, ko manifestirajo za svoie pravice ne pozabili tudi svojih pomočnikov in vajencev, katerih položaj nikakor ni rožnat. Za njim je tov. Ambrožič predaval o obrtništvu volboe. Zadnje predavanje je zopet imel tov. Vekoslav ‘Bučar, ki nas je to pot s pomočjo mnogih skio-ptičimh slik povedel na maš jug, preko Bosne m Hercegovine, južne Dalmacije in iCrne gore v Južno Srbijo ter nas tako seznanil na podlagi lastnih doživljajev s pri-ro-dnimi lepotami, mesti, narodnimi nošami in običaji ter umetninami krajev, ki so nam žal še vedno -premalo znam. Započeta predavanja se bodo nadalje- | vala iti upamo, da bodo včdno tako do- | bro posečana, kakor so bila do sedaj. !Dve seji širšega akcijskega odbora. Seji širšega akcijskega -odbora sta se vršili dne 19. novembra in 3. decembra 1.1 Prva se je vršila v dvorani OIUZD. Vodil jo j-e predsednik akcijskega odbo-ra tov. Anton Varšek, ki tudi podal izčrpn-o pomočilo o stanju naših ljubi jan-skih -organizacij in o razmerah v posameznih ljubljanskih podjetjih. TovcVe-koslav Bučar je pa -obširno poročal o zunanji in notranji politični situaciji naše države, nato pa tudi podal izredno zanimivo poročilo o te-m, kaj pripravlja naša država na polju naše socialne zakonodaje in kako si zamišlja rešitev nekaterih socialnih vprašanj. Na drugi seji širšega akcijskega odbora, ki -se je vršila v predavalnici Delavske zbornice, je poročal tov. RudoM Juvan o najbolj perečih vprašanjih ljubljanskega delavstva. Po njegovem poročilu je bila debata- o vprašanjih, ki jih je na prvi seji načel tov. Bučar. — Akcijski odbor namerava odslej prirejati take se-je dvakrat -mesečno. K njim bodo vabljeni tudi nefunkcionarji, ker bo na vsaki taki seji podajal tov. Bučar polmesečna ^poročila o zunanje in no-tranje političnih dogodkih. Žalna seja zaupniškega zbora uslužbencev cestne električne železnice za blagopok. viteškim kraljem Aleksandrom L lU-ediniteljem se je vršila dne 14. oktobra -t. 1. Na- njej je imel kome-m-orativni govor predsednik zaupni-škega zbora to-v. Edvard Te-rkuč. Novo ustanovljeni pevski zbor NSZ pridno vadi vsak torek in petek zvečer. Konstituiral se je tudi -odbor pevskega zbora, ka-terega predsednik je tov. Lovro Kleindi-enst. Zbor šteje- preko 30 pevcev, ki redno poseča-jo vaje. Novi pevci pa se trenutno še sprejemajo. Upamo, da bo pevski zb-or kmalu postal naš ponos. Tobačna tovarna. Nacionalno delavstvo tobačne tovarne je imelo več sestankov, od katerih se je zadnji vršil 7. t. m. Udeležba je bila s strani članstva prav dobra. 6 strani centrale pa se je sestanka udeležil to-v. Bučar, s strani akcijskega odbora odnosno ljubljanske podružnice NSZ pa tovariša Varšek in Sattler. Na sestanku so se temeljito razpravljale tekoče zadeve in vprašanja momopo-lskega delavstva. V tem oziru je bilo storjenih več važnih sklepov. Izpopolnil se je tudi -odbor nacionalnega delavstva tobačne tovarne s tem, da je bil za tajnika izvoljen tov. Cuparla, v akcijski odbor pa tov. iMiihelič. Strojne tovarne. V naši tovarni v zadnjem času -odlično napredujemo. Pristopilo je večje število novega članstva. imeli smo dva sestanka, enega v predavalnici Delavske žbornice, diru-g-ega pa v dvorani (OIUZD. Na obeh sta poročala tovariša Sattler in Vekoslav Bučar. Zadnjemu sestanku je prisostvoval predsednik akcijskega -odbora tov. Varšek, ki je izrazil svoje veselje nad tem, da se naš pokret v iStrojnih tovarnah tako razveseljivo razvija. Obakrat so bili prostori, v katerih so se sestanki vršili, nabito polni. Za zaupniške volitve se -marljivo pripravljamo, zato upamo, da se bomo odrezali, kakor se še -do sedaj nism-o. S tem bo pa tudi konec marksistične demagogije in mar- ksistične-ga terorja v Strojnih tovarnah. Dobrotnik ljubljanskih revežev Anton (iregorc — umrl. Dne 10. t. m. je umrl v Ljubljani znani dobrotnik ljubljanskih revežev Anton Grego-rc v 65. letu starosti. Bil je upokojeni nadrevident državnih železnic. Kot navdušen Sokol in odločen nacionalist je videl našo boljšo bodočnost v tem, da se čimpreje ustvari socialni red, ki bi nudil tudi naj-bednejšim človeka dostojno življenje. Sam je iz svojih skromnih sredstev ali pa od izprošenili podpor stalno po-dpiral podpore najbolj potrebne. Svojega- dela v korist trpečega bližnjega pa v svoji skromnosti ni nikdar obešal na veliki zvon, zato so ga vsi, tudi njegovi politični nasprotniki spoštovali. S pokojnim Antonom Gregorcem je izgubila Ljubljana, posebno pa še njen šentp-eterski okraj, enega- največjih podpornikov in dobrotnikov revežev. Na njegovi zadnji poti so ga spremili tudi predstavniki N1SZ, s katero je vedno simpatiziral in tudi za njo delal in agitiral. Blagemu-možu bomo ohranili med nami časteh spomin, gospe vdovi in sinom in 'hčeram pa izrekamo naše srčno sožalje! Maribor Tajnik Delavske zbornice v Mariboru g. Čeh zastopa samo socialiste. Pri tovarni T h o -m a Karol, tvornica svilenih izdelkov v Mariboru, se je med delavstvom razširila vest, da bo tvornica omejila obrat. Ta -omejitev naj bi trajala samo preko zime. Prizadetih bi bilo -okrog trideset delavcev in delavk. 'Člani -podružnice Narodne stro-ko-vne zveze v Mariboru, ki so prinesli to novico, -so prosili intervencije. Ta naj bi se izvršila v tem smislu, da se naj tovarna, če so že redukcije potrebne, -ozira na gmotni položaj delavstva. IMed delavci j-e namreč več posestnikov, ki bi 'eventuelni odpust lažje prenesli kot pa oni delavci, ki žive od -rok v usta. Podružnica NSZ je takoj storila potrebne korake, obenem pa tudi izjavila željo, da bi pri intervenciji sodelovala, pre-dvsem, ker je izvedela, da nameravajo podvzeti korake tudi marksisti. Podružnica NSZ se je nato obrnila na g. ičeha tajnika Delavske -zbornica v IMa-riboru, ,z vprašanjem, če vodi intervencijo Delavska zbornica. G. Čeh je to zanikal. Pristavil pa je, da je isli-šal o neki intervenciji pri tovarni Th-oma ter .izjavil, da je to izključna zadeva strokovne ko-misije, t. j. marksistične strokovne organizacije. — Da bi se stvar kar najbolj ugodno rešila v korist prizadetim delavcem, smo se obrnili na tovarno s prošnjo, da nas informira, kdaj se bodo predstavili gospodje marksisti. (Rečeno nam je bito, da dne 2ll. novembra! -ob 15. uri. Ob dotočenem času sta pred tovarno čakala -g. Vidovič in g. Čeh, tajnik Delavske zbornice, ki jima prihod naših tovarišev /'rasa in Zajca nikakor ni bil po volji. Slo jim je namreč -samo za prestiž lastne -organizacije in ne z,a interese delavstva. Vprašani g. Ceh je pred tovarno ponovno poudarjal, da intervenira samo marksistična strokovna organizacija, ki ni želela navzočnosti zastopnikov N!SZ. Ko j-e g. Ceh ponovno dal to zatrdilo, se je pridružil g. Vidoviču in drugim zbranim marksistom, nakar so se vsi skupaj podali k vodstvu tovarne. —Povemo to vse javnosti, zlasti pa našim članom. Delavsko zbornico v Ljubljani pa vprašam-o: Ali j-e ig. Ceh tajnik Delavske zbornice? Ali je g. Ceh v Delavski zbornici in tudi od nje plačan samo za to, da dela za -marksistične organizacije? Ce je g. Ceh tajnik Delavske zbornice, katero vzdržujejo vsi delavci brez izjeme, zakaj ne izvršuje svojih poslov nepristransko in objektivno? Zakaj g. Leli v tako važni stvari ne 'Organizira .intervencije na način, ki bi zasigural naj večji uspeh? To se pravi, zakaj g. Ceh, ki je tajnik delavske ustanove, -ki je po zakonu predstavi-teljica vsega delavstva, b,riskira obče intere-se in dela samo po intencijah marksistične strokovne organizacije same? Z. Otlški vrh Tovariš urednik! Dovoli, da se tudi mi enkrat oglasimo v našem listu. V nedeljo, dne 25. novembra smo pri naši podružnici otvorili čitalnico. Dobili smo na razpolago pri g. Sirniku, pd. Begantu, lepo in veliko sobo, ki smo jo uredil; za čitalnico. Po zaslugi nekaterih članov smo dobili t-udi mnogo časopisov, dnevnikov in tednikov. Razen tega smo dobili tudi že mnogo raznovrstnih družabnih iger, tako, da je za prijetno in poučno razvedrilo članstva zelo ■preskrbljeno. Podružnica vabi tem potom člane in tudi nečlane, naj čitalnico pridno posečajo, ki bo odprta začasno -ob nedeljah in praznikih. Na željo članstva bo čitalnica- -odprta tudi ob de'av-nlkih, -kar bo prišlo prav posebno onim članom, ki delajo dopoldne. Zaupno povemo članstvu, da nam je obljubljen tudi radio-aparat, da bo prišel vsak na svoj račun. Tudi knjižnica nam je obljubljena, da si bo članstvo lahko na dom izposojalo čtivo za dolge zimske-večere. Zato -člani, posečajte našo čitalnico in pripeljite s seboj tudi druge naše somišljenike. Prevalje O naših razmerah. (Sezonski čas, v katerem je še marsikdo našel kakšen -zaslužek, da je, lažje preživljal svojo -bedo, je minul. Žalo-stno pa je, da je -bil ta zaslužek tako reven, da si lahko zvečer zajedel, kar si preko- dneva zaslužil. Na kakšen prihranek za zimo se še misliti ne moremo. Zato- bi bilo nujno potrebno, da se čim prej sprejme zakon -o minimalni m-e-zdi, da ljudem ne bi bilo treba živeti ob sami ko-ruzi in nezabeljenem krompirju in da ne bi -izza vsakega vogala prežala tuberkuloza. Tukajšnje delavstvo-, kolikor ga je sploh še ob mizerni plači -zaposlenega, po več mesecev ne prejema svojega zaslužka. Zato ni čuda, da vedno bolj in -bolj leze v dolgove in da s-o rub-ežni na dnevnem redu. Temu bi se lahko- prišlo na kraj s -tem,, da bi se delavstvo zaposlilo in bolj pošteno plačalo njegovo delo. Na razmere v nekem rudniku pa 'opozarjamo oblast in jo prosimo, da se za nje ma-lo bolj pozanima. Drugič pa več! Trbovlje Članski sestanek. V nedeljo 25. novembra smo imeli lepo- obiskan članski sestanek, ki se ga je s strani centrale udeležil tov. France Juvan. Na sestanku j-e obširno poročal tov. Jaka Štruc o marksistični dvojni igri ob priliki zadnjega mezdnega gibanja. Svoja izčrpna in prepričevalna izvajanja je podkrepil s številnimi stvarnimi dokazi. Za njim sta še govorila tovariša France Juvan in Alij-ančič. Zadnji je iznesel prav zanimive slučaje iz zadnjega mezdnega gibanja. Teden -dni pozneje se je vršila v Trbovljah okrožna konferenca, katere so se udeležile vse podružnice -trboveljskega okrožja NSZ. Na konferenci sta predavala tov. Vladimir Kravos in Vekoslav Bučar iz Ljubljane. Naša izjava v časopisju. Po izidu novembrske številke »Dela« je vodstvo naše podružnice NSZ poslalo uredništvom naci-onainih „listov izjavo, -ki so jo prinesli »Jutro«, »Pohod« in »Borba«. Izjava se glasi: -»Od strani marksist-o-v in drugih neodgovornih elementov se razširjajo razburljive vesti med delavstvom, češ, da zopet izbruhne gladovna stavka v revirjih TPD v Trbovljah. Vodstvo NSZ ne dopušča več, da bi se kdorkoli igral z usodo delavstva, -osobito našega članstva, zaradi tega pozivamo- vse članstvo, da se kakršnekoli gladovne -stavke, provocirane od maksistov in drugih neodgovornih elementov, ne udeleži. Zlasti n-e v igri marksistov, ki preje stavko provocirajo, po-tem pa stavko lomijo, delavstvo pa spravljajo v nesrečo zgolj zaradi tega, da se pri kapitalistih kot stavkotomci politično okoristijo, č-elš, da s-o kolovodje drugi. Brezobzirno bomo vsakogar, kdor bi razširjal neresnične vesti o NSZ, njenem vodstvu ali članu, da je kakorkoli udeležen pri iniciativi za stavko, -sma-trali za zlohotnega hujskača in bomo z njim tudi tako- postopali. Narodna strokovna zveza je pobornica za delavske interese, a hoče uspehe za delavstvo doseči zakonitim potom z odkritim bojem, javno na tribuni, -ne pa iz skritega kota, kot to delajo marksisti in drugi. NSZ noče imeti zveze pri iniciativi za- stavko, niti z onimi, ki stavko provocirajo, niti z onimi, ki stavko lomijo. Vsemu članstvu priporočamo, naj bo previdno in naj provokatorjem ne naseda, -ostalemu delavstvu pa priporočamo, da se oklene NSZ. Ta naš sklep sporočamo članstvu zaradi tega, ker se nam ni dalo možnosti sklicati članskega zborovanja, kljub temu, da se je ■marksistom -do-voliio predavanje in družabne večere z godbo, in -to -v času globokega žalovanja. Članstvo pozivamo, da ta naš apel u-važu-je 1 Čuvajmo Jugoslavijo!« Ta naša izjava pa je silno zadela gospode sodru-ge okrog »Delavca«. Zato so najeli gospoda sodruga U. jSakrrr-m-enta, za katerega -dobro vemo, da bi ga že zdavnaj prav po sakrmensko bolela glava, če se ne bi tako sakrmensko spretno skrival za raznimi psevdonimi in pod posebno za neumneže stkanim -demagoškim plaščem. Ra vse to ne bo me pomagalo, -kajti -vsi -z gospodom U. bakr-rrment-om vred vemo, da se -rdeča hiša ruši in da ga ni več lepila -na svetu, ki bi moglo .zopet zalepiti te sakrmensko globoke razpo-k-e, ki so .nastale pod težkimi udarci resnice in poštene javne borbe za delavske interese. Lepega dne bo prav po sakrmensko zagrmelo in tedaj se bo rdeča hiša razletela v sakrm-enski prah. Gospodom rdečim sodrugom -okrog »Delavca« ni bilo všeč, da smo tako hitro razgaUM njihovo p-o-dzemsko delo ob priliki zadnje gladovne stavke. Zato so nas tudi neprestano -oblivali s celimi golidami gnojnice, ki pa nas ni zadela,., ampak je začelo- prav po sakrmensko smrdeti v njihovih vrstah. Zaradi tega tudi na vse to nismo odgovarjali. 'Pa tudi sedaj, ko jim je naša izjava na sakrmensko čuden način vrgia iz te-čaja še zadnje kolo v njihovih možganih, -odklanjamo z njimi vsako polemiko. Tako sakrmensko- brihtno napadena dr. Cepu-de-r in Štruc bosta že sama prav po sakrmensko izpregovorila, kadar bo prišel pravi čas za to. Zato jih tudi branili ne bomo. -Opozoriti hočemo -naše delavstvo na neko drugo sakrmensko nerodnost, ki se j-e pripetila -»Delavcu« v njegovi letošnji 22. številki. IV isti sapi namreč, ko skuša gospod sodrug U... Sakrrnment na tako sakrmensko brihten način osmešiti n-aš apel nacionalnemu delavstvu, v katerem smo na tako sakrmensko »zloben« način pravočasno razkrinkali Sakrrrmentovo -dražbo, in ko v potu svojega obraza gospod sodrug U. S-akrrrment zopet navija ono-staro beraško lajno-, kako so- ti sakr-menski naciji s Cepudrom spravili delavce v rove, prinaša izjavo Zveze rudarjev, da »je na svoji seji, ki se je vršila dne 18. novembra t. 1. razmo-t-ri-vala o postopanju gotovih elementov, ki skušajo pri vsakem mezdnem gibanju izrabiti radarje 'za nepremišljena dejanja ... Odklanja vsako ilegalno akcijo, ki bi jo kdorkoli forsiral med radarji in pozivlje-... -vse svoje članstvo, da se v nobenem slučaju ne pusti zavesti v 'kakršnekoli avanture ...« Torej z drugimi besedami isto, kar smo že mi prej z našo izjavo -povedali in kar skuša gospod sodrug U. Sakrrrm-ent v istem stolpcu tako sakrmensko pamet,no- smešiti. Vprašamo ZRJ: Ali se niste z našo izjavo 'čutili le preveč prizadete in ste zato na hitro skuhali naši izjavi sličen apel na svoje članstvo? Ali pa ste se potem, ko smo že mi opozorili javnost na novo nevarnost, ki preti rudarjem, tudi prepričali, da res obstojajo neodgovorni elementi, 'ki jih pa g-ospo-d sodrug U. Sakrrrment zanikuje? Ali pa ste mogoče hoteli s svojim apelom dokazati, da ZRJ ni marksistična ter tako napraviti uvod v »nacionalne« manifestacije -ob-priliki petindvajsetletnice tivolske resolucije? Mi ugotavljam,o samo eno: Da nam prvi stolpec četrte strani »Delavca« z datumom od 25. novembra t. 1. dokazuje, da so- se »Delavcu« že v enaindvajsetem letu starosti prav po sakrmensko skisali možgani. Pika. Nova socialno-pravna knjiga Zveza -društev privatnih nameščencev v Ljubljani je v posebni knjižici izdala kot ponatis iz svojega glasila »Organizator« razpravo o delavskih in na-m-eščenskih -obratnih zaupnikih, katero 'je spisal sodnik -dr. Stojan Bajič. Avtor je našemu 'delavstvu že -dobro znan kot socialno pravni strokovnjak po svoji odlični knjigi -»Delavsko -in nameščen-s-ko pravo«, ki je izšla lansko leto. Zato nam tudi njegovega najnovejšega dela ni treba posebej priporočati. V razpravi: o delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikih je uporabil najnovejše razsodbe s tega področja ter -se tako naslanja na ,najnovejše pravno stanje tega vprašanja. Knjižico, ki stane dva -dinarja! in s-e naroča pri Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani, Delavska zbornica, članom, predvsem pa funkcionarjem in zau-pniko-m NSZ, najtopleje priporočamo. Po svetu Stavka »liftboiev« v Ameriki Usluž* benci pri hišnih dvigalih, ki jih imenu* jejo littboje, so v Newyorku stopili v stavko. Vseh stavkujočih je 5,700. Pre* bivalci kakih 250 ogromnih newyorških nebotičnikov so zaradi tega popolnoma odrezani od ostalega sveta. Baje je prišlo do stavke zaradi tega, ker hišni posestniki -niso hoteli priznati »liftboj« ske« strokovne organizacije. Tudi poljski rudarji zapuščajo Fram čijo. Na drugem -mestu našega lista po« ročamo o vračanju naših izseljencev iz Francije v Jugoslavijo. Kakor poročajo poljski listi, morajo tudi poljski rudar* ji zapustiti Francijo. Pred kratkim se je že vrnilo v domovino 882 poljskih rudarskih družin. Izdajatelj Dr. Joža Bohinjec.: — Urejuje: Vladimir Kravos. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani Predstavnik Fran Jezeršek.