21. številka. Ljubljana, v četrtek 26. januvarja. XXI. leto. 1888.
Izhaja vsak dan izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemali za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 «ld.. za pol leta S <rld ,  za <Vnt lata l u'Id., za
jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več.  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pctit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole' frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravni&tvoje v Rudolfa Kirbiša hiši, .,Gledališka Itolba". Up r a v ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admnistrativne stvari.
V IJul»ljaiii 26. januvarja.
Največjo pozornost obračajo vedno naše vz-točne razmere. IJaš dogodki na vzhodu prete ev ropskemu miru. Zdaj se vse suce okrog bolgarskih zadev, potem so pa zopet oči vseh obrnjene na azijsko obrežje Črnega morja. Vsakdo ve, da se prej ali slej vname boj zaradi orijentalnih /adev, četudi se dobro ne ve, kje se bode bil in mej katerimi vlastml.
Poslednja leta je ruska diplomacija imela zaznamovati več neuspehov v Bolgariji. Razni poskusi dobiti prejšnji upliv, so spodleteli. Res seje. Rusija znebila Battenb^ržana, a na njega mesto prišel je Koburžan, ki je Rusom še manj po volji. Za okupacijo Bolgarske se ni mogla odločiti, ker bi utegnila zadeti na upor cele Evrope ter bi se zanjo utegnila ponoviti Krimska vojna z vsemi svojimi posledicami. To je bil uzrok, du je Rusija postopala tako previdno. Bolgarija ni toliko vredna, da bi se zanjo podajala 9 tako nevarnost. To tem manj, ker bode z umnim postopanjem tudi brez boja ob Balkanib pridobila opravičeni svoj upliv in j'j bode Bolgarska, kakor zrelo jabolko, pala sama v naročaj. Sedaj skoro vsa Evropa nasprotuje Ru sij i, a čez nekaj časa utegne .se spremeniti ves položaj.
Rusija je že večkrat priganjala Turčijo, da naj zasedo Bolgarijo kot suverenim vlast, ter napravi red. Turčija se pa zato ni nič zmenila, temveč je le mirno gledala, kako so Sofijski mogotci prevračali kozolce. Ker Turčija tega ni storila, bo je Rusiji zamorila in slednja jela je terjati zaostalo vojno odškodnino, in veleposlanik Ne-lidov kaj rad porablja priliko, da oživlja turških mogotcev v denarnih zadevah jako kratek spomin, spominjajoč je, da že mnogo let neso storili svoje dolžnosti.
Kakor se kaže, bode Rusija si sama morala iskati plačila, ako ga jej Turčija z lupa ne da. Svoje oči obrača — vsaj tako trdijo nekateri pruski listi — na nekatere turške azijske provincije. Na azijski strani Ornega morja je jako bogata dežela, ki je pa zaradi svoje geografične lege tudi velieega političnega pomena.   Lahko bi rekli, Jda so v  t* j pokra-
LISTEK.
Preiskava vodnih razmer na Krasu.
Letošnja preiskovalna dela trajala so blizu osem mesecev. Ugodno, neprenehoma suho vreme je pripomoglo, da sem mogel končati ta dela pri podzemeljskih vodah meni odkazanega ozemlja na Notranjskem ter da sem izgotovil pripravljalna dela.
Ker se mora nadrobna razložitev tega obširnega sistema podzemeljskih voda pridržati poznejšemu dotičnemu poročilu, morejo se tu in sicer le v velikem obrisu popisati ugodni uspehi meni izročenih del.
I. Glede vprašanja, kako naj bi se zvršilo neškodljivo odvajanje povodnji iz Planinske doline kot nizko ležeče kotline tega celega ozemlja, mora se poudarjati, da gre v prvi vrsti za to, da se odstranijo odločno najškodljivejše poletinske povodnji, katere prouzročuje skoro vsako leto jedenkrat, semtertja tudi večkrat mej časom, ko so poljski pridelki v rasti, močnejše deževanje. Tačas stopi voda Unec čez bregove, preplavi travnike in polja za nekoliko dni j ter poškoduje žetev ali pa jo še celo uniči.
jini vrata Indije, ključ Carigrada in Dunava. V tej deželi so veliki skladi raznih rud, premoga, bogati petrolejski vrelci. Pokrajina ima milo podnebje, prekrasne gozde, rodovitna polja. Ta dežela ima ugodno trgovino. Njeno prebivalstvo je z Rusi iste vere in Turčiji jako sovražno. Ni čuda torej, Če Rusijo mika ta pokrajina.
Evropa bode težko dosti ugovarjala, če si jo prisvoji kakor za zastavo za zapalo vojno odškodnino. Poleg tega se bode pa Rusija še lahko sklicevala na Berolinsko pogodbo. Na kongresu v Be-rolinu bili so sklenili, da mora Turčija uvesti v Armeniji reforme, katerih pa do sedaj ni uvela in jih tudi uvesti ne more, ker nema dovolj sde za tako reorganizacijo uprave.
Ce bode se Rusija odločila, da si prisvoji to pokrajino, bodo jo na vso moč podpirali prebivalci sami, naveličani zatiranja turških paš. Rusi najbrž sprva ne bodo zaseli vse pokrajine, temveč le nekatere kraje, pred vsem take, da se ne bode dosti bati ogovarjanja Evrope. Posebno so obrnene ruske oči na Erzei um, mesto velevažno v strategičnem, politiškem in gospodarskem ozira.
Ko bi Rusija zasela del turških pokrajin, bode se vedno dalje pomikala proti Bosporu Oslabela Turčija je ne bode mogla dosti zadržavati. V Evropi Rusijo loči od njenega pravega smotra, Carigrada, Bolgarska in Romunija, torej ne more lahko do njega, zategadel si bode skušala napraviti pot iz Azije. Omeniti nam je, da je Rusija že za zadnje rusko turške vojne mislila iz Azije preko Ana-toli je napasti Carigrad, ko bi evropska njena vojska vsled neuspehov pri Plevni ne mogla začasa približati se mu.
Tako in jednako čitamo v nemških listih, ki bi dan na dan radi pripovedovali kaj senzačnega. Faktu m je, da nobeden list ne ve kaj temeljitega, marveč, da se v-i prizadevajo, izpolniti vsem jako nadležni dolgi čas. Iz teh razlogov je baš sedanja doba jako ugodna raznim lažem in tendencijo/mini vestim, kajti v trenutku, ko diplomati in državniki sami ne vedo, pri čem da so, česa se jim je jutri in prihodnje dneve nadejati, je več nego naravno, da se  tudi časnikar spušča   na krive in zmedene
To preplavljenje, katerega se ondotno prebivalstvo kot male povodnji močno boji, odstra-niti in s primernimi stavbami neškodljivo odvajati, posrečilo se bode prav gotovo, ker izvirajo ravno tako, kakor tako imenovane velike povodnji v pozni jeseni ali po zimi od tod, ker pri podzemeljskih požiralnikih Planinske doline zmožnost glede vsprejemanja in odvajanja vode ni v pravem razmerji, in ker se bo ravno glavni načrt izdelal v ta namen, da se bodo večje povodnji neškodljivo odvajale.
Prvo, kar je treba zvršiti, da se pomaga kmetijstvu te tako močno v nevarnosti se nahajajoče kotlinske doline, ravno tako, da se pomaga prometu in mlinarskomu obrtu, kakor da se reši mnogo hiš škode povodnji, je to-le:
1. ) da se zagradi primerni presek takozvane jame pri Malem gradu pri Planini v ta namen, da se bo zadrževal pritok voda v dolino. Na ta način napravil se bo podzemeljski zbiralnik za blizu jeden milijon kubičnih metrov vode;
2. ) da se iztrebi močno zasuta struga reke Unec v dolgosti blizu 20OOw in sicer od mlina pri Malem gradu do mostu, ki drži pri Haasberški graščini kneza \Vindischgratz-a čez to vodo;
3. ) da se vzdigne skozi dolino držeča okrajna
pote konjekturalne politike, ter svojim čitateljem na mizo polaga vesti, o katerih sam ni prepričan, katere pa neso nemogoče.
Iz deželnih zborov.
3De!Ž©li3Li zbor l^rainjsls:!-
(XVII.  in poslednja seja   23. januvarja leta 1 888)
Deželni predsednik g. baron \V in kler odgovarja na interpelacijo dr. Poklukarja in tovarišev o Kočevskih izgredih in na jednako interpelacijo Desch-manovo.
Potem je bila tajna seja. Po otvorjenji so bili naznanjeni sklepi o praznovanji 40letnice cesarjevega vladanja m o slovesnem odkritji Itu lol-hnuma, h kateremu je povabiti cesarjeviča Rudolfa in cesaričinjo Štefanijo. V pokritje troškov dovoli se deželnemu odboru potreben kredit.
0 prošnji občin Zagorje, Kotredež in Režiše glede lega, da se ustavlja delo v rudniku za premog v Zagorji, poroča poslanec Detel a, poudarjajoč imenitnost teh premogovih jam ne le za tamošnji kraj, temveč za deželo. Delavcev je 570 in število družbinskih udov 1070. Letna izplačila znašajo 400 000 gld. Tam je 9 trgovcev in mnogo obrtnikov. Neposrednjega davka plačuje rudnik 17.000 gl, Rudokop vzdržuje 8260 Ultr. o rajnih cest. Južna železnica, ki je največ premoga jemala iz premo-govih jam Trbovliških in Zagorskih, naroča Bi ga zdaj iz Ostrova na Slezkeru. In zakaj V Zato ker je severna železnica zaižala vozno tarifo od 4;"> kr. za kvintal na 28 kr. Po navadnem tarifu velja Ostrov.ski premog na Dunaji 83 kr . a južna železnica ga dobiva po 00 kr. Isti mogočneži (Roth-BChild) vladajo severno in južno Železnico. Čudno, da se vlada ni ž" ustavila temu početju, katero uničuje premogokope na Štajerskem in Kranjskem. Severna železnica ni razglasila te refakcije, da si je dolžna to storiti. Tako početje je jako nevarno v socijalnem oziru. Par milijonarjev spravlja na stotine in tisoče revnih delavcev in malih obrtnikov na berasko palico. Upravni odsek nasvetuje: Vlada se nujno prosi, naj razveljavi nepravilno znižano vozno tarifo za premog, katero je vodstvo severne železnice posestnikom premogokopa Ostrova dovolilo, ter da naj dalje potrebno ukrene, da se tako nepravilno, za premogokope kranjske dežele pogubno ravnanje več ne ponovi.
Poslanec Luk man meni, da bi Kranjska železna industrija  imela  dobiček  od  zuižane tarife
cesta in sicer od Planino na Rakek po jednej in od Janine čez Mlinjti na Maasberg po drugoj strani. V i a namen bi se v strugi vode Unec pri iztreb-ljevanji pridobljeni gramos prav dobro in blizu porabil ;
4. ) da se napravi več prodorov iz sedanjo struge v votline, ki se nahajajo globoko pod dolino na vzhodni in severni strani te doline. V te votline, ki so jako široke in dolge, zbiralo bi h« lahko prav veliko vode, katera bi, kakor hitro bi pritok prenehal, zopet polagoma vsa odtekla.
5. ) da se ob jednem narede rovišča v zvezo posameznih sosednih votlin in da se odpravi ona prodovina, ki se nahaja prav blizu teh najvažnejših del;
G.) da se napravijo na roviščih in prodorih železne mreže, ki bodo ob času povodnji zadrževale priplavljeno h'sovje itd.
Če bi so zvrSila zdaj navedena dela, obvarovalo bi se okolu 3000 oral travni kov in polja vsake nevarnosti za žetev; mnogo zemljišč nižje vrat« bi vsled zboljšanja vodnih razmer tudi boljša postala, sploh bi se doseglo, da bi zemljišča cele doline vsako leto in (rajno prav obilo pridelkov dajala.
(.Dalje prlh.)
■ not-refak-
Ostrovske, ko bi bila razglašena, ker t>i puteni črni premog ceneje dobivala iz Ostrova.   Zakon mora veljati  za vse jednako,  naj  so  tudi postali fahig". Vpraša vlado, zakaj še ni razglašena cija, čeprav je i.ekda že pol leta v veljavi.
Predsednik baron Winkler izjavlja, da seje tudi vladi s to stvarjo pečala, da je natanko preiskovala vse razimre.   Na vprašanje Lukinana ne more odgovoriti ker nema o tem nobene informacije od ministerstva.
Poslanec M u m i k poroča imenom občinskega odseka o načrtu zakona, s katerim se ra/. vel javi zakon dne 2. januvarja 18G9, dež. zak štev. 5. Ker prosijo vsako leto nekatere občine, da bi se ali razločile v manjše občine ali deli pridružili drugim občinam, treba razveljaviti zakon iz I. 1809, po katerem to ni dovoljeno. Dostavi pa se naj določba:
„Ako pojedine krajne občine nema j o moči in sredstev, da bi izvrševale dolžnosti, katere jim nalaga zakon, moiejo se s sosednimi občinami istega sodnega okraja združiti po deželnem zakonu v jedno krajno občino.
Pri taki združitvi ne sme se vender lastnina pojedinih občin spojiti zoper njih voljo.
Ako ni dogovora o tem, kako porabiti dohodke ločen" lastnine, potem ima veljati določilo § 70. občinskega reda."
Poslanec Šuklje je proti temu dostavku in nasvetuje, da se samo zakon iz 1. 1809. razveljavi
Poslauec G u t m a n s t h a I govori o nedostatkih sedanjega občinskega reda. Mnogo občin je premajhnih, druge so neugodno sestavljene. Brez gori navedenega določila pa se združitev, kjer je najbolj potrebna, ne bo dala doseči. Jednaki zakon so VBprejeli deželni zbori koroški, gornjeavstrijski in goriški.
Descbman se po načelu: „Nulla dies sine linea", zaganja v deželnega predsednika in v poslanca Bukljeja. Jezdari) je spet Hden praktischen Krainer", kateri stoji na njegovi strani. Francozi da so v dveh mesecih dosegli, kar mi ne v 20 letih.
Poslanec Šuk I j e zavrne osobne napade Desch-manove. Dostojanstvo deželnega zbora žalil je le Descbman. ko je kot deželni odbornik grdil naš de želni zavod m ko je v zboru zagovarjal koroškega dež. predsednika neosnovani napad na našo prisilno delavnico. Tega "naj ga bod"! srani, ako se sploh Se zna sramovati. (Burno odobravanje narodnih poslancev. Baron Aplaltrern, kateremu se smili njegov obledeli sosed D. schman, kliče: Zur Sache !) Zagovarja svoj predlog.
Poslanec bar Schvvegel polemizuje proti po siam'u Sukljeju in njegovemu  nasvetu. Poročevalec M urnik poudarja, da se po nasvetu  Šuklje ja ne bo ustreglo željam občin, ako  se ovrže dostavek, predložen od občinskega odseka.
Pri glasovanji je bil vsprejet predlog Sukljejev z 16 proti 13 glasom in zakon potrjen.
O prošnji podobčine Orle, da bi se izločila iz Dobrunjake občine in postala samostalna občina, poroča poslanec Murnik in nasvetuje, da se izroči dež. odboru.
Prošnjo IG odbornikov Vrhniške občine za zvr-šitev postave od 23. avgusta 1870 proti ondotnemu županu čita poslanec Kraigher ter omenja, daje župan že predložil račune dež. odboru. Prošnja se izroči deželnemu odboru, kateri naj še nadalje v tej zadevi strogo po zakonu postopa.
Descbman se pritoži,  da pritožba o volitvi župana še po 5 mesecih ni rešena pri deželni vladi.
Deželni predsednik pritrdi, da leži pri vladi neki protest proti volitvi župana. Na Vrhniki sta dve blizu jednako močni stranki. Vlada je mo rala natančneje poizvedovati in ovreči volitev nekaterih odbornikov. Predsednik si je sam pridržal dotični akt. a zdaj mej dvamesečnim zborovanjem ni utegnil ga rešiti. Storil pa bode to v najbližjem času.
Poslauec Kavčič graja slabo gospodarstvo župana Lenas<ija, ki je še le po pritisku predložil račune za štiri leta, namesto da bi jih polagal vsako leto. Šola je bila zidana brez dovoljenja občinskega odbora m godile so se tudi druge nerodnosti. Ravno zato se je pritožilo 16 odbornikov in proti takemu brezvestnemu ravnanju treba Btrogo ravnati. — Predlog se vsprejme.
Sirarska zadruga na Bledu prosi za podporo k ustanovnim troškom. Poslanec Murnik poroča, da se je na Bledu ustanovila sirarska zadruga, ki prosi za 1500 gld. podpore iz deželnega zaklada. Prošnja je brez potrebnih podatkov. Ker pa so sirarske zadruge res velike koristi, nasvetuje finančni odsek, da se izroči prošnja dež. odboru v rešitev s opom-njo, da srne dovoliti 300 gld. iz deželno-kulturnega zaklada za ustanovitev sirarske zadruge na Bledu, ako bode ustanovitev te zagotovljena. Vsprejeto.
Seja se  sklene in   nadaljuje ob 3. uri popo-
ludnc.
sicer po 0% v denarji in po 50% v službah; — kat. občini Komen taksa 1 gld. 70 kr od hektol. piva in 4 kr. od litra žizanja in špirita; — kat. občini Dutovlje taksa 1 gld. 70 kr. od hekt. piva in 8 kr. od lit.žganja; — kat občini Tolmin taksa 1 gld. od hekt. piva; — kat občini Ljubin priklad po 80 % k i/ravnim davkom; kat. občini Zatolmiu priklad po 80 °/0 k izr. davkom; — kat. občini P.t
juhin priklad po 110% k izr. davkom, in sicer po 60% v denarji in po 50% v službah; — županiji
Beželni z"bor g-orišlsi (XIII. in zadnjaseja 14. januvarja 1888.) (Konec)
Po predlogu deželnega odbora (poročevalec dr. Abrami potrdijo se naslednji občinski davki: za kat občino Ročinj priklad po 100% na užit-nino vina in mesa, taksa 10 kr. od vsakega litra na drobno potočenega žganja ; — kat. občini Ponikve priklad po 5!» % k neposrednjim davkom, in
Skrilje priklad po 83% k izr. davkom, to je, 73 % denarji in 10% v službah; — kat. občini Šempeter na Soči taksa 10 kr. od litra žganja , — katastra 1 ni občini Ajba taksa 1 gld. 70 kr. od hekt. piva in priklad po HO % k izr. davkom, to je 40% denarji in 20 % v delu, zraven tega pa še 19 % tistim občinskim oddelkom, kateri spadajo pod Ro-činjski vikarjat; katast. občini Villesse priklad po 63 % k izr. davkom, taksa 1 gld. od hektol. piva in 10 kr. od litra žganja; — Nakelski županiji taksa 1 gld od hekt. piva in naslednji prikladi k izravnim davkom za Barko po 60%, Dane 61 %, Mis-liče 81 «/0 , Podgrad 55%, Škofije 62 %, Vareje 80 % , Vatovlje 85 °/0.
Del Torre poroča o grajenji deželne blaz-nice. Po odsekovem predlogu se naroči deželnemu odboru, naj nadaljuje in kakor hitro mogoče dožene vse potrebne pozvedbe in proračune za ustanovitev deželne blaznice, da bo mogel v prihodnji sesiji podati že koukretne predloge. Slede Še nekatera poročila peticijskega odseka.
Poročevalec Ivančič- Zbor vzame na znanje odsekovo poročilo, v katerem obžaluje, da ni več časa staviti kak predlog zastran Čestitanja sve temu očetu papežu Levu XIII o priliki njegove zlate maše, ker je dotična uloga političnega društva „Slovenski jez" došla dne 28. decembra, ko so bili poslanci na božičnih počitnicah; ko so se pa zopet, sešli, so bile svečanosti v Rimu že končane.
Poročevalec Del Torre: Vsled prošnje županstva pri sv. Luciji na mostu za podporo, da bi se mogle zasledovati in izkopavati starine na holmci sv. Mavra v prid dež. muzeju, naroči zbor deželnemu odboru, naj se dogovori z gospodom Szom-batliv jeni, kustosom ces. kr. dvornega muzeja na Dunaji, in n*j določi pogoje, po katerih se bodo delile izkopane stvari in koliko bo v ta namen do-prinašal deželni zalog. 0 tem naj odbor o svojem času poroča deželnemu zboru.
Poročevalec M ah orčič : O prošnji političnega društva „Slovenski jez", da bi se namestil jeden nadzornik in jeden izveden zdravnik za umobolne v bolnici milosrčnih bratov v Gorici, prestopi se na dnevni red.
Poročevalec dr. Venuti: Deželni zbor izraža svojo zadovoljnost z načrtom, ki ga je predložila Goriška trgovska zbornica v namen, da bi se po njem zboljšale ekonomične razmere v naši Furlaniji in naročuje dež. odboru, naj v družbi s trgovsko zbornico pretehta in bolje določi način, po katerem naj bi se izvršil isti načrt. O tem naj o svojem času podii natančno poročilo deželnemu zboru
V imenu finančnega odseka poroča poslanec dr. Maurovich o proračunu dež. zaloga za leto 1888, ki se po odsekovih predlogih vsprejme in potrdi tudi v zadnjem branji.
V založbo primanjkljaja so določeni naslednji deželni davki: a) Priklad po 8 % na skupno vsoto vseh državnih zemljišnih davkov ; — b) priklad po 12% na skupno vsoto državne najemnine, hišnine, pridobitnine in dohodnine; — c) priklad po 20 % na užitnino vina, mošta in mesa, in d) davščina 50 kr. od vsacega hektolitra nadrobno potočenega piva.
Tudi priklad po 9% k izravnim davkom za zemljišno-odvezni zalog se potrdi v zadnjem branji.
Slednjič se po predlogu svečanostnega odseka (poročevalec dr. Pa jer) soglasno sklene:
Naročuje se deželnemu odboru in daje se mu polna oblast, da pretehta in izvede za dan 2. decembra 188S, ko  se  bo praznovala  40. obletnica slavnega vUdarstva Njega ces. in kralj, apostolskega veličastva cesarja Frana Josipa i. vse, kar bo spo znal za primerno v proslavljen je tega srečnega do godka s takimi pojavi, ki morajo svečano naznanjati srčno voščilo,  podedovano zvestobo,  udanost. spoštovanje in  hvaležnost,  katere izpovedata svojemu piesvetlemu cesarju neomahljivi  ljudstvi te pokne žene grofije in ž njima iskreno udani deželni zbor Vsi  poslanci  so ustali v znamenje pritrjenja temu predlogu.
Ker so rešeni vsi predmeti,  s katerimi se je imel baviti deželni zbor v sedanjem zasedanji, na zdravi predsednik s primernim govorom presvetlemu cesarju Franu Josipu I. in poslanci odzdravijo s trikratnimi naudušenimi živio-klici.
Poslanec Pa jer izrazi v imenu vseh poslancev srčno hvaležnost in prlpoznanje prevzvišenemu gosp. deželnemu glavarju,  ker je zares uzorno vodil de želnozborske obravnave in gospod glavar se od svoje strani jednako srčno zahvaljuje za prijazen ta po zdrav — ter sklene zasedanje.
bodoče leto. V marci bode se že sešel skupni mint-sterski sovet, da bode potrdil budget.
Generalna budgetna d 'bata v oger* kem državnem zboru je končana. Pri glasovanji se je vsprejel budget z 215 proti 113 glasom za podlago specijalni debati. Poslednji je govoril v generalni lebati ministerski predsednik. Ztvračal je razne trditve opozicijonalcev, ki so finančna staije države jako neugodno osvetljevali. Omenjal je kakih ogrom nih žrtev trebalo je v Italiji, da se je doseglo ravnotežje v budgetu. Zavračal je pa tudi trditve skrajne levice, da se je vlada izneverila liberalizmu. V obče se pa mora reči, da je letos zanimanje za budgetno razpravo v ogerskej zbornici bilo mlačne je, nego druga leta.   Oglaša se manj govornikov, in
govori so večinoma suhoparni. Vse tare skrb, da se državne finance vedno slabšajo, in tako bliža nevarnost za madjarsko veličje.
zbornici dnevnice poslanci pravica,
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. januarja fl»ej«'ga«'i j i snideta se letos v maji. V skup nih ministerstvih so že začeli sestavljati  budget za
\ nun Je države.
„Svjet" je že večkrat priporočal, da bi se AvMtriju in Itiisiju sporazumeli sami o balkanskih zadevah. Priznaval je, da ima Avstrija interese na Balkanu in celo trdil, da bi Rusija lahko dovolila, da se Avstrija razširi do Soluna. Ofi-cijozuo „Novoje Vremjaa pa sedaj piše proti zvezi z Avstrijo, ki bi bila nezmisel. Rusija potrebuje prosti pot v Sredozemsko morje in se ne sme dati zapreti v Črno morje. Nikakor Rusija ne more privoliti, da bi Avstrija si prisvojila kako pristanišče ob Egejskem morji, ker bi potem lahko Rus ji zaprla Dardanele.
Si«l»ska vlada pripravlja zakou, da zanaprej ne bode več mogla vlada odstavljati samovoljno uradnikov. Uradnik se ne bode mogel drugače odstaviti, kakor vsled sodnijske obsodbe. Dosedajje vsaka vlada, ko je prišla na krmilo, odstavila več prejšnjih uradnikov in je nadomestila s svojimi pristaši. To pa ni posebno ugodno uplivalo na uradno poslovanje.
Iz Sofije prihaja vest, da se že štirinajst dnij vrše pogajanja mej velevlastmi zaradi rešenja l»ol-garNkega vprašanja. Doseglo se je b:ije že neko sporazumljenje. Rusija jo priznala, da se bolgarsko vprašanje sme rešiti le v sporazumljenji vseh vele-vlastij; zato so pa druge velevlasti pritrdile njeni želji, da ima Turčija v Bolgariji napraviti take od-nošaje, da se bodo ujemali z določbami Beroliuske pogodbe. V Sofiji so pa preverjeni da to sporazumljenje v dejanji ne bode imelo uikacih posledic, kajti Turčija ne bode hotela posredovati.
V Italljansliej zbornici vprašal je poslanec skrajne levice,  Pantano, hoče h vlada predložiti načrt zakonu, da se  poslancem dovolijo Orispi je priznal,  da je treba, da dobe kako odškodnino, ker se je razširila volilna a ta stvar  se mora  združiti z načrtom o parlamentaričnej  inkompatibiliteti.   Ta  reforma se bode  dala izvesti še  le v prihodnjej legislativnej dobi, do tedaj je pa še dovolj časa, ker se je sedanja legislativna doba še le začela.
Komisija francoske zbornice se je izrekla za predlog, da bi vojni in pomorski minister lahko ostala, kadar bode ostalo ministerstvo odstopilo. S tem seveda še ni rečeno, da bi temu predlogu pritrdila zbornica. Velike važnosti bilo bi za zboljšanje brambene sile države, ko bi bil ta predlog vsprejet. Dosedaj so navadno vse vojskine reforme bile brez pravega uspeha. Kar je jeden vojni minister ukrenil, je drugi razdrl,  ker ni ugajalo njegovim nazorom.
Pred par dnevi smo bili dobili brzojavno vest, da je nek ucmalti mejni stražnik z zvijačo k sebi zvabil, uklenil in odvel v zapor truiicoakega lovca Barberota. Nemški listi pa pišejo, da je Bar-berot kradel divjačino po nemških tlen in ga je zategadel prijel nemški stražnik. Kaj je resnica, ne vemo. Toliko je gotovo, da ta slučaj ni vzbudil nobene razburjenosti. Francoski listi, ki so dosedaj porabili vsako priložnost, da so napadali Nemčijo, tega slučaja skoro nič ne omenjajo.
Ker v priiMkein zboru ni dovolj Poljakov, da bi mogli staviti interpelacije, bilo je njih zadnjo interpelacijo podpisalo nekaj nemških katoliških poslancev. Nemški vladni listi se zaradi tega strašno jeze na katoliški centrum in mu očitajo pomankauje patrijotizraa in ua dela proti interesom države. Pričakuje se, da se bode tudi Bismarck sam znosil v državnem zboru zaradi take predrznosti  nad katoliškim centrom. Naučni minister je že odgovoril na poljsko interpelacijo.   Namen  vladni naredbi, da se  bode opustil pouk poljščine, je, da se pruski podložniki   poljske   narodnosti   seznanijo   bolj z nemščino, da ne bode več socijalno in gospodarski osamljeni , ter  se  bodo   mogli   bolj udeleževati javnega in  gospodarskega   življenja Nemčije. Minister je omenjal,  da so se dosegli ugodni uspehi v zapadni Prusiji, kar 6e tiče širjenja nemščine, zato  se  bode^ pa  uvel podobni sistem tudi na Poznanjskem. Če se veronauk poučuje na Poznanj-skem v poljščini, se večkrat otroci nemških starišev odtujijo materinščini. Minister je poudarjal, da nemščina mora postati obče dobro vseh članov nemške države in dolžnost vlade je gledati, da se  to doseže.   To se pravi z drugimi besedami, nenemške pokrajine morajo se vsekako ponemčiti. — Posebno pa jezi Berolinske vladne kroge, ker se Čuje, °-a katoliški centrum v državnem zboru ne  bode g'a" soval za socijališki zakon. Oficijozi pižejo, da pap®* baš sedaj pripravlja encikliko proti socijalistom ,n
bi torej pač ne bilo pametno, da bi v nemškem državnem zboru katoliški poslanci glasovali sedaj za socijaliste. Nekateri katoliški listi pa sodijo, da so le vladni krogi v Berolinu sami izmislili, da Lev XIII. pripravljp tako encikliko, da bi tako pripravili katolike, da bi glasovali za vladno predlogo. Vlada potrebuje katobški centrum, ker se zveza mej konservativci in narodnimi liberalci že začenja rušiti.
Najvišje švedsko sodišče potrdilo je volitve v Stockholmu. Sedaj imajo privrženci varstvene carine večino v švedskem državnem zboru.
Dopisi.
I/ I.juhljAiie 26. januvarja. [Izv. dop.] V tukajšnjem listu izreklo se je o finančnem ravnatelji za Kranjsko, g. Plachkiji,  ki je s 1. majem lani nastopil vodstvo finančne direkcije v Ljubljani, jako laskava pohvala.   Brez dvojbe hotela se je s tem koustiitovati velika razlika mej sedaj  in — poprej. Zato bode dovoljeno, tudi v Vašem cenjenemu listu izrekati, da vsakdo, ki je v teku  prošlih mesecev motril poslovanje novega finančnega ravnatelja, hvaliti mora brezpogojno njegovo izredno spretnost in temeljito poznanje vseh oddelkov finančne uprave, ne manj pa tudi njegovo vestno in nepristransko ravnanje pri oddajanji uradniških   služeb.   Dasi   je g. Plachki juko strog in energičen, je pa pri tem tudi jako blagega srca in  pomaga  takoj   in  kolikor le le mogore izdatno ondi, kjer je sila in pomoč nujna; on sam kot uradnik prav dobro pozna gmotno stran posebno nižjega uradništva, zato pa tudi čuti z uradnikom in nikdar ne odtegne marljivemu uradniku svoje naklonjenosti.   Posebno   pa dobro dela to, da on v službenih zadevali ne pozna ni Petra ni Pavla, pri njem so vsi jednaki, naj si bodo slovensko ali nemške narodnosti, tega ali onega političnega prepričanja ; le zmožen, spreten in marljiv uradnik, ta ima protekcijo pri njem, in to je prav.   Le glede postopanja pri imenovanji jo nečesa želeti. Dasitudi se je pod vodstvom g. Plachkija v tem oziru malo na bolje obrnilo, da se namreč ne zadržujejo uradniki toliko časa pri avanzovanji,   kakor poprej, bi bilo vender želeti, da bi se kakor v drugih krono -vinah tako tudi tu pri imenovanji malo urnejo postopalo, kajti malo je imovitih uradnikov in ako že višji uradnik z visoko  plačo željno pričakuje priti na višo stopinjo, toliko težje čaka nižji uradnik na zboljšanje plače.
Upiimo pa, da se bo pod finančnim ravnateljem g. Plachkijem tudi v tem oziru predrugačilo in za mu bode podrejeno uradništvo gotovo od srca hvaležno.
S M]>o<liifega Št >|«T*li«»na [Izv. dop.] (Kako lažejo!) Celjska „Vahta" prinesla je v številki z dne 15. januvarja t. 1. notico, da, kakor „ Valita" posnema iz „neke ga" slovenskega lista, „g. c. kr. m i nisterij al n i svetnik Levičnik podvrže sodnijske uradnike, ki se predstavijo njemu, kot personalnemu referentu (?) za spodnje Štajersko, ustnemu in pismenemu (!) izpitu iz sloven ščine«.
Čudno, da „Vahta" ne ve povedati, kako se imenuje tisti „neki" slovenski list, ki je baje to ua prvi pogled izmišljeno — novico prinesel. Saj drugače vender „Vahta" ni ravno preveč diskretna, da bi imena zamolčala. Kaj, ko bi to molčanje imelo svoj opravičen uzrok? Kolikor mi vemo, namreč ni noben (Istina! Ured.) slovenski list take novice prinesel, nego očividno je, da je „Vahta" ki je to novico prva prinesla, si vse sama izmislila — da bi v uradniških krogih, ki imajo, kar se znanja slovenščine tiče, tako nekako slabo vest, vzbudila vznemirjenje in zopet hujskala po stari hvalevredni navadi zoper „Celjskim gospodom" neljubega sekcijskega svetnika g. Levičnika, ali pa, da so to novico izmislili znani gospodje pri okrož-nej sodniji v Celji, od katerih dobiva „Vahta" redno svoja poročila o sodnijskih razmerah. Saj se v sod nijskih krogih z grozo in nevoljo pripoveduje, da se je baje sedaj imenovani adjuukt dr. Baverprimi-nisterstvu v slovenskem jeziku nagovoril, in vsled tega se je polotil velik nemir vseh tistih, ki imajo sicer „lepa spričevala" svojih sodnijskih predstojnikov o „zadostnem znanji" slovenščine za razne kom-petence pripravljena, ki pa sami o tem svojem „ zadostnem znanji" neso baš posebno prepričani.
To pa za mnoge naše uradnike tudi ni tako mala reč 1 Koliko jih je, — žal — ki neso zmožni slovenski govoriti par stavkov brez pogreška, kamo li brez pogreška napisati par slov. stavkov, posebno mej gospodi avskultanti v okrožji celjskega okrož-
nega sodišča je, kakor se govori, tacih gospodov še poseben lep broj.
Sam Bog večkrat ve, kako taki gospodje e slovenskimi strankami uradujejo! Dozdaj je za take gospode bilo še povoljno, pri kompetmcah namreč. Priložili so svojim prošnjam že omenjena spričevala o „znanji" slovenščine, in — šlo je! Kako bi pa sedaj „šlo", če bi te gospode nenadoma kdo pri minister8tvu slovenski nagovoril, da bi v „praksi" dokazali, kar jim dokazujejo „v teoriji" spričevala njihovih šefov tako zadostno ! To je vprašanje, kakor orijentalsko, ki se ne da rešiti.
Zatorej bo pa vsak vedel, da mora taka notica, kakor je „Vahtina" pretresti marsikatero urad niško srce v njega najglobokejši globočini.
Žal, da še o tacih „ustnih in pismenih" izpitih v resnici ni govoriti; žal, da se izvršujejo dozdaj samo v prebujnej domišljiji „resnico-ljubne" Celjske „Vahte".
Domače stvari.
— (Iz državnega zbora.)   V včerajšnjej seji dobili so državni poslanci naslednje vladne predloge: a) načrt zakona, s katerim se daje pra-vosodnjemu ministru oblast, da naredbenim potom postavi tarif za tista dela odvetnikov in njihovih pisarnic v sodnjem postopanji, katera so jednostavna in se ponavljajo, tako da se jim da določiti povprečna vrednost ; b) načrt zakona, kako je glede car in e ravnati s praznimi, rabljenimi lesenimi sodi od petrolja; c) načrt   zakona o nakupu poslopja za češko državno obrtno šolo v Brnu; d) načrt zakona  o  razmerji   a k a d e m i č n i h  o b 1 a s t e v k društvom in zborom dijakov ; e) načrt zakona o i z i m n e m sklici reserve vojske in deželne hrambe k sedemdnevni vaji v rabi novega strelnega orožja; t) dopise finančnega  ministra; g) načrt zakona, s katerim se od kolkov  in pristojbin opro-ščajo ustanovine, storjene povodom štiridesetletnice cesarjevega  vladanja; h) sporazum z Nemčijo, da se podaljša  trgovska  pogodba; i) trgovska pogodba z Italijo. Izmej poslancev objavili  so se na slednji načrti zakona: a) o predrugačenji sumar-nega postopanja; b) o sklepu carinske zaveze z Nemčije; c) o načelih vzgoje in pouka v ljudskih šolah (državna šolska post a v a). Poleg tega predlagale so se nekatere resolucije, ki se tičejo natančnega izpolnjevanja p r o p i S 0 V v suniarnem postopanji (§§ 22, 25  33, 34 dekreta o sumarnom postopanji). Jedno in drugo predlogo bodemo v kratkem priobčili. Pred log o zakonu  „verske šole"   podpisal   je dosedaj izmej slovenskih poslancev jedini g. K lun. Prenagljena se nam vidi trditev „Sl.", da se je Hohen-vvartov  klub zavezal  glasovati   za Lichtensteinov predlog.  Na interpelacijo glede požara v smodni-čarni Kamniški je grof Taaffe odgovoril, da se se prijavili pripomočki proti nadaljnim nezgodam; ne da se pa storiti za sedaj,  da bi se v Kamnik postavil večji oddelek vojakov. Na interpelacijo glede lokalne železnice Ljubljana Kamnik odgovoril je grof Taaffe, da so prosilci za koncesijo stavili nove predloge in se na podlagi teh utegne priti do sporazumljenja. Minister Gautsch odgovarjal je na interpelacijo, ki se tiče prepira mej židovskim nekim učiteljem in mej krajnim šolskim svetom. Poslanec Schdnerer  z odgovorom ni bil zadovoljen in je nasvetoval,   naj se  prične prihodnjič debata o odgovoru  „renegata Gautscha,  ljubljenca židovskega časopisja"; ta predlog pa ni obveljal.   Še je Zal-1 inger interpeloval naučnega ministra zastran ukaza, ki se tiče profesorjev  poslancev ter vprašal, kako more opravičiti svoj ukaz.  Prihodnja seja v petek —  (Državni p o s a n e c dr. Gregorec) uložil je tožbo*' proti svojim  državnozborskim kolegam: Klunu, dr. Poklukarju,  Pfeiferju, Hrenu, dr. Ferjančiču, Šukljeju, Nabergoju in Tonkliju zaradi razžaljenja časti, prouzročenega z nekim poslanim, priobčenim koncem  preteklega leta  v „Slovenci". Vsled te tožbe je deželno sodišče Ljubljansko kakor smo že včeraj v brzojavu naznanili, prosilo državni zbor za privolitev kazenske preiskave proti omenjenim poslancem in ker se bode tej prošnji brez dvombe ugodilo, nadejati se nam je jako mučnega prizora, da bodo slovenski poslanci stali drug proti drugemu pred porotnim sodiščem.  Ker je bila vsa preporna zadeva na dolgo in široko že v časnikih premlevana, da je vsacemu pravemu rodoljubu že presedala, moramo zelo obžalovati, da se stvar tira do skrajnosti. Malo manj strasti bilo bi vsekako na  mestu, jako
iskreno bi pa želeli,   da bi se ta zadeva mirnim potom uravnala.
— (O d likovanje) Sodnijski sluga v Ribnici g. Josip Fleš dobil je povodom svojega umirovljenja srebrni zaslužni križec.
— (Zabavni večer „ Pisateljskega d ruštv a " ) odloži se na prihodnji teden, ker je v soboto ples .Kudečega križa", danes pa predstava „ Dramatičnega društva".
— („Deklica Elizonska",) opereta, v kateri so prvič s tako dobrim uspehom nastopili gospa Gerbićeva, gospica Daneševa in gosp. Pajsar, igrala se bode v drugo prihodnjo nedeljo v Čitalnici.   Dodal se jej bode „Stempihar mlajši'.
— (Graška akademična podružnica) sv. Cirila in Me to ti a) je izročila glavni družbi 82 gld. doneskov, Tržaška podružnica pa 90 gld.
— (Osepnice.) V zadnjih 24 urah so za osepnicami zboleli 4 moški, 2 ženski, 4 otroci. Ozdravili so: 1 moški, 1 ženska, 1 otrok. Umrl 1 moški, 1 otrok.
— (Občni zbor slov. delavskega pevskega društva „Slavec",) ki je bil preteklo nedeljo dne 22. t. m., bil je jako mnogobrojno obiskan. Udeležilo se je 42 članov. Po nagovoru predsednika g. Fr. Sakserja poroča blagajnik g. Fr. Dekval o stanji  društva.   Dohodkov  bilo je do konca 1887. 1.: 1087 gld. 48 kr., troškov: 1051 gld. 83 kr.   —  Preostanek: 35 gld. 65 kr. — Dalje poroča tajnik g. Janko Pajk v širjem svojem poročilu o delovanji  društva v preteklem  letu. Poudarja posebno slavnost blagoslovljenja zastave in izleta v Idrijo k VVolfovi slavnosti, kjer so domoljubne gospe in gospodičine poklonile  krasen trak društvenoj zastavi, na kar se ves zbor v znak hvaležnosti vzdigne raz sedeže  in zaori trikratni „ži-vele" Idrijske blage domorodkinje !*   Dalje poroča tudi o udeležbi pri vsprejemu   bratov Čehov in II. koncertu na Knslerjevem vrtu, kakor tudi udeležb'' 251etnice Čitalnice Škofjeloške. Pri vseh prilikah je sodeloval   častni član društva g. Meden, za kar mu celi zbor zakliče trikratni „živio!"   V novi odbor so bili voljeni sledeči gg.: Fr. Sakser, predsednikom; Josip Vidmar, podpredsednikom; Janko Pajk,  tajnikom;   Franjo  Dekval, blagajnikom. Gg.: Jeršek Alojzij, Gjut Aleksander, Zalaznik Jakob,  Funtek Valentin,   Vičič Iv., odborniki. Revizorjema pa gg.: Iv. Dimitz in Anton vitez Frankeu. Dalje se sklene takoj, ko bode društvo dobilo primernih prostorov, ustanoviti si svojo lastno biblijo-teko ter naročiti si časnikov.
— (Ogenj v S]) od nji Šiški.)  O tem se nam poroča od ondot: Danes ob polu jedni po noči jelo je goreti pri nas  na  tako imenovani „vasi". Zgorela je Martinčkova drvarnica. Sumi se,   da je ogenj podnetila zlobna roka.   Ogenj se je k sreči kmalu zapazil in posrečilo se je prihitevšim občanom ga v četrt ure   udušiti.  Rus   velika sreča  za ves doljni konec še s slaino  krite  vasi, da so strehe polne snega, sicer bi bil pač nastal silen požar, kajti ravno oudu nahaja se več skludišČ špirita, lanenoga olja itd.   Pri tej priliki se  je  zadostno pokazalo, kako potrebna bi bila vsaj jedna brizgalnica, kajti predno pribiti Ljubljanska požarna straža, gotovo že preteče pol ure in koliko more mej tem časom že koristiti tudi jedna sama brizgalnica, če je takoj pri rokah!   Naj se torej ne pozabi ua ta slučaj in pomisli, da nesreča nikdar ne počiva. Umestno zdi se mi nasvetovati, da čitalnica naša, katera je že toliko storila v občni blagor, tudi sedaj poprime inicijativo in v namen naprave brizgalnica in potrebnega gasilnega orodja priredi veselico, le da se začetek prične, drugo bodo dale radodarne  roke in nekaj naj stori tudi občina sama — v korist svojim občanom!
— (Kmetijsko predavanje v Mengši) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe Gustav Pire v nedeljo 29. t. in. popoludne po c 'rkvenem opravilu.
— (Iz Kamnika) se nam piše: Naša „Lira* priredi v nedeljo 29. t. m. v prostorih narodne čitalnice koncert in plesni veuček. Program je prav lepo izvoljen in zanimiv ter nastopi prvikrat novi mešani zbor. Odbor, posebno za to odrejeni odsek, se vsestranski trudi pripraviti vse s finim okusom. Zanimanje je splošno in upamo, da bode imela vse prav elegantno lice. Na zdar!
— (Akademično društvo „Triglav") v Gradci ima v soboto dne 28. t. m. svoje V. redna občno zborovanje in sicer točno ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Predavanje g. Domicelja.   3.  Kritika o predavanji g. Rakeža.
4. Slučajnosti. Lokal: Hotel „Goldenes Ross", Maria-hilferstrasse. Gosti dobro došli!
— (Narodna čitalnica Novomeška in dolenjsko pevsko društvo) priredita v dau 4. februvarja 1888 v prostorih „Narodnega doma" Vodnikovo svečanost, h kateri uljudno vabita svoje društvenike. Program »Dolenjskega pevskega društva" pod vodstvom pevovodje gospoda Vaclava Tučka: 1. Miroslav Vilhar: „Po jezeru". Mešan zbor. 2. Anton Fbrster: „Lahko noč". Moški zbor. 3. Vaclav Tuček: „Prvi ples". Salonska polka za dvoje gosli in klavir. 4. Anton Fbrster: „Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesni j'. Mešan zbor, spremljan s klavirjem. Potem sijajen ples s kotiljonom, pri katerem gode oddelek meščanske godbe.   Začetek točno ob osmi uri.
— (Solkanska čitalnica) priredi veselico s plesom v nedeljo 29. januvarja t. 1. v Moze tičevi dvorani. Začetek ob 6. uri zvečer. Veselica bode obsegala godbo, petje, govore in srečkanje treh dobitkov. Srečka 10 kr. Po veselici bo ples. Ustopnina za ples znaša za društvenike 60 kr., za nedruštvenike 1 gl. Brez vabila ustop ni dovoljen. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (III. izkaz dijaške kuhinjev Ptuji) v samostanu č. gg. oo. minoritov za šolsko leto 1887/88. Meseca decembra t. 1. se je razdelilo 459 kosile po vrednosti 68 gld. 85 kr.; v letošnjem šol. letu pa začenši s 17. septembrom t. 1. se je že podarilo 1924 obedov po vrednosti 297 gld. 60 kr. Z nova so darove poslali: G. Karba Jos., kmet v zgor. Krapji pri Ljutomeru, nabral 3 gld. 50 kr.; g. Tratnik Ant. v Ljubljani 3 gld ; č. g. Meško Jak., žup. pri sv. Lovrenci v Slov. gor., 5 gld.; g. dr. Šmidinger Karol, c. kr. notar v Kamniku, 5 gld.; Slavna okr. posojilnica v Ljutomeru 30 gld.; č. g. Zmazek Fr., žup. pri sv. Urbanu v Slov. gor., 5 gld.: č. g. AntoliČ Jan., žup. na ptujski Gori, 2 gld.; g. Šlamberger Ant., c. kr. notar v Ljutomeru, 0 gld.; č. g. Skuhala Iv., tlekan v Ljutomeru, 3 gld.; č. g. Šostarie Ferd., kaplan v Ljutomeru, 1 gld.; č. g. Osenjak Mart., kaplan v Ljutomeru, 1 gld. ; g. Sršeu Iv., trgovec v Ljutomeru, 1 gld.: g. Vau-potič Iv., gostilničar v Ljutomeru, 1 uld. 50 kr. ; gdč. Farkaš Vekoslava, zdrav, hči v Ljutomeru, 50 kr.; „Neimenovan" v Ljutomeru 25 kr.; č. g. Keček Hrabroslav, kap. pri sv. Križi na Murskem p.,
1 gld.; Č. g. Hrg Lovro, korar v Mariboru, 5 gld.; „Neimenovan", 1 gld.; g. Miki Tomaž, trgovec pri sv. Marjeti niže Ptuja, 2 gld.; „Slovenci iz Ljub-m-ga na gor. Štajerskem" 10 gld.; g. dr. Ploj Jak., odvet. v Ptuji, 9 gld. 30 kr.; g. dr. Jurtela Fr., odvet. v Ptuji, 11 gld.: g. Klobučar Ant., c. kr. sod. prist v Ptuji, 4 gld. 50 kr.; g. Kunstek Lu a, prof. v Ptuji, 4 gld.; č. g. Hirti Fr.. beneficijat v Ptuji, 2 gld. 10 kr.; č. g. Majcen Ferd., katehet v Ptuji, 2 gld. 10 kr.; č. g. o. Prus Stan., nun. kapi. v Ptuji, 2 gld. ; g. Cilenšek Mart.,  prof.  v Ptuji,
2 gld. 40 kr.; g Spindler Ant., c. kr. kancelist v Ptuji, 2 gld. Vsem p. n. častitim darovateljem in ljubiteljem naše uboge učeče se mladine, presrčno zahvalo! Bog Vam stotero plati! Posebno domoljubno zahvalo za trudoljubivost g. Kovačiču Jak., učitelju v Ljutomeru! Slovenci no zabite ubogih dijakov ! Nadaljne milodare vsprejema č. g. o. Hrtiš B., gvardijan v Ptuji.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Dunaj 26. januvarja. „Fremdeiiblatt" nasproti gotovim trditvam v „Vaterlandu" naj-določneje izjavlja, da neso niti ministerstvo niti del ministerstva, torej tudi naučni minister ne, poprej znali o šolskem predlogu Liecliteristeino vem, zatorej naučni minister ni mogel pritrjevati tem šolskim predlogom. Ravno tako so bili tudi klubi desnice po Lichtensteinovem predlogu presenečeni. — Na včerajšnjem plesu pri dvoru bili so ministri in skoro polnoStevilno diplomatje.
Poslano.
Gospodu 3PIn-U., učitelju
na Brezovici-V lauskem letniku „Vrtčevem" str. 202 natis-nena je pesem „Božično drevesce", pod katero ste
sicer Vi postavili svoje ime, katera se pa tako ujema z mojo pesmijo „Po zimi. II *, natisneno v ,, Ljubljanskem Zvonu" 1. 1885 str. 92, da Vas postavlja prav na rob §. 467 k. z. Bodi Vam na znanje, da si jedenkrat /a vselej prepovedujem take plagijate. A. Fiiutek.
tr7 ^Sj£
imumu nor
S4t<.Ji (l&t—21*)
za vse leto gld. 4.60; za pol ieta gld. 2.30; za četrt ieta gid 1.15.
-L" .
Tujci:
26. jamvarja:
Pri Slonu : VVurtzel, Fiala z Dunaju. — Filipp iz Dtuuhovara. — IJeck iz Stileka. — Sc'!warz iz Gradca. — Rieger i/, Tržiča.
Pri Mallti: Bober, Ehrlicb, Kiti, Katu, Schmids, Schneider, Ltautsch z Dunaja.
Pri ju/.im-iii koloritom: Knopf z Dunaja. — Be* nnk iz Maribora. — Michl iz Trsta.
Pri Imvarnkeiu dvora: Stainc iz Sevnice.
Umrli so v Ljubijani:
25. januvarja : Jožefa Wolf, tapetarja zona, 31 let, Krakovske ulic« 22, za jetiko. — Kozalija Ohlniaier, devica, 21 let, Kravja dolina II, M vročinsko boleznijo, — Janez Fatur, agent, 38 let, Kravja dolina 2, za kozami.
26. januvarja: Neža Dolenc, hišnega posestnika žoua, .r)8 let, Poljanska cesta 2f), za kozami. — Leopoldiria Dež-man, hišnega oskrbnika hči, 2 tues., Kurja vas 17, za bož-jaatjo.
V deželnej bolnici : 24. januvarja: Alojzija Blaž, gostija, 6o let, za pljučnim emnaeuium.
MHeorologično poročilo.							
	Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
	»o	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja	74.T9 mm. 748*0 mm. 742 0 m.n. temperatur	— 7-2° C 1-8° C — 3-8° C a — 3 T,	bre/.v. si. szh. si. iab. *a L*8	megli d. jas. d. jas. * pod i	0 00 mu. lormalom.
dne 26. januvarja t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.)
	včeraj	—		danes
	.   gld   76 7'»	—	gld.	78-7<>
	8o-«;o	—		80*50
	n I09*fl0	—		109*90
6% marčna renta  .   . .	.     „     93 20	—		&8*10
Akcije narodne banke.	.     „   865 —	—	n	866-—
Kreditne akcije ....	„ 270*80	—	n	269 90
	i,    126-45	—		126*45
Srebro .......	•           t "	—		—•—
	.     „ 10-01	—		10 ol v,
C kr. cekini ....	5-9>	—	n	5-9 *>
Nemške marke .	.     „ 6210	—-		62*15
4 /  državne srečke iz 1. l8	54     250 gld.	181	gld.	75 kr
Državne srečke iz 1. 1864	100 ,	lo	ji	
Ogerska zlata renta 4°/0 •	• •		ii	60 „
Ogerska papirna renta .r)°/u	•   .   . .		ii	i
5'/o Štajerske zemljišč,, odvez, oblig. .		10fi	ii	— „
Dunava re". srečke  5°/n .	IO0 ^'ld.	120	ii	
Zemlj. obč. avstr. 4 V.,0/,, zlati zast. listi .		19-i	ii	50 " <* ii
Prior, oblig. Klizabetine za	>ad. železnico	—	•	
Prior, oblig Ferdinandovo	sev. žclcziiiic	'Ji*		16 „
		177	ii	d
Rudolfove srečke	10 „	19		60 „
Akcije anglo-avstr. banko	.    .    120 „	lol	ii	
Trainmway-rtruŠt. volj. 170	gld. a. v.	916	n	"u ii
Javno priznanje.
V korist  posestnikom živine priznati moramo javno, da nam je gospod Artur FolaLovskl,
c. kr. živino/dravnik v Kninji, našo bolno živino bifro in dobro ozdravil. Priporočamo ga tedaj kot izvrstnega, umnepa in vestnega živiunziii avnika vsem, ki bi potrebovali kako pomoč, obrniti se do njega ter ne iskati kakega „mojstra skazo", ki nikakor ni poklican v to in dela samo kvar ter zapeljuje ljudi v škodo. (ggv
A. pl. Kappus. Terezija Pesiak. Miha Pesiak Fr. Žvan
iz Kun m- gorice,
Ivan Pogačnik, Luka Tratnik
iz l'odrmi fii.
J. Magušar       Rok Debelak        Fr. Šolar
iz Krope, IX Dobrave. iz Podbrezia
Ihčc ne za Uradniško VclofO brc/, otrok/a bilinio jesen IHHS (765-—21
in sicer Uve *oI»i. kuhinju iti rii-vitruiea. Stanovanje mora biti v prvem nadstropji ali v pritličji, kje v sredi mesta, — Kaj več pove npmvniltvu R Slo v enakega Naroda".
Dne 3. svečana 1888
bode v
(70— t)
Loškem potoku somenj
Vozni listi za vožnjo po železnici in po moril»
pri c. kr. konc. Anchor Line,
l>llll I.,   it.ili>\viMU-i:i^ I.
CACAO
in
ČOKOLADA
MlCTOR
ScHiVIIDT &
ki Jta pri prvej Duoajskej raastavi kuhinjske umetnosti b^li odlikovan: z najvišjo odliko,  častnim  diplomom, sta pristni samo. će imata naSo uradno re^istrovano varstvene znamko in firmo. (800—53")
B>4»Hi\ 11 Hi} pri vneli boljših trgovcih in prodajalcih d-> likates, v EJnbl.limi |>ri «r. !; c<rci I^iiNNiiilc-ii. Ru/.portilja se. v provincije i>' ' i ."'tiienio povzetju.
VICTOR SCHMIb • d SOHNE,
c. kr. duž. npr. tovarnarji.  Tovarna in aentr. nizpusiliainiea
Dunaj, IV., Alle^asse Ni*. 48 (poleg juž. kolodvora^
cz
S Z
= 51
s 5 «T
r^. - -
CD
3 rt
S?- %
9*'S? b S A w S _ iS (2 • —- o -a ,
1 i -s?
2 3
.5 >«.2 2 .S
a? >
a
S« £ a — to a
d Si'
Ženske srajce i/, sifona / VOKapjem,  .'i komadi 2.BO.	Naglavni robci lž flanele ZS ženske, jako topli, 8 kom. Ia.         'i.-. Ha. 75 kr.	Barhant za obleko, najnovejši uzoreo. prist. barve, 10 metrov gldt ».HO.
Žensko srajce 1 iz lnočiiu^;; platna.  /- roboi, B komadov S.95,	Ženski predpasniki i/. oxforda, cVetton«, mir. platna in sifona  (> kom. 1.00.	Ti Ini* uš k, težke baŽe, — 10 metrov la. Klel. S.SO, Ua   »l«l. SK.80.1
Ponoćni korzeti I bogato  okrašeni,  .'{ komadi, bi.          4. — , ila. -M. 1.80.	Zimski Nigger-loden za  žensko  obleke, najboljše lsaže, i<» metrov gld« 5*50«	lih'.^-o m ponoSne suknje, najnovejši uzorec, križasto, 10 metrov gi«i- i*.5o. *
Spodnjice iz klobučine, i bogato vezane, rudeoe, rujave, tomuortijave, 8 kom. gl, ii, —.	črn  ali  burvaBt,  tuili  v luirvuli zn |i1oho, tlvojuo iirokosti, 10 metrov »Id. 1.50.	Blago za moško obleko, i modno, za zimo, 9*10 metra, 1
Angora-ogrinjalo za,   z;im.o,   (,)/4 veliko, B.90.	Volneni atlas v modnih In plesnih barvali, dvoj. Sir., 10 met gld. 6.50.	Blago za /Jinske suknje, fttie bate,  uio no barve, 2-10l metra    I<j. 10. —.
| Ženski jopic \i. o\ čje volne . Jersey), V vseh barvali, lepo prileien,       a.—.	Valerie-flanela, najnovejši u/.orec,  10 metrov 4.—	Blago za ogrtače, fino baze, modne barve, 2T0| metra gl<l. O. —.
Ženske nogovice za zimo,  bele  ali barvaste, (i parov k1<1. !.."»<.	lESZeilaacl'U.plc, najnovejši uzoreo,   10 metrov gld.:»—.	iVormaliio |»eriBo po .1 i            i   HIHtf mi,   i« ćUU'   volno, 1 /t -.'Uvjiuilr   ili   <l;llllr, i 1 srajcii jjl. b.bo, 1 lilač«        3.—. 1
"V "V
CEBEL1T0-V0SCE1TE SVECE
(885—14)
PRIPOROČA
V LJUBLJANI.
Izdajatelj in odgovorni  in iuik   Dr. Josip Vodnjak.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".