u. flemiRo.
Posamezna Številka stane Din 2"
V UuMjnni, v neftljo ZO. lonnorio 19Z(.
uto im
OVENSKI
Isbaja vsak dan oopolda«, UTx«:»Ji ae dolio ta praaaUa. srati: do 30 petit vrst I 2     do 100 vrti 4 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebe». Vprašanjem glede maeratov naj se priloži znamka za odgovor.
0*raTBi*tTO »Slov. Naroda" in Jlaradna tiskarna" Knaflova
ulica si 5, pritucao. — Tei*!on st. 304.
Ure4at*t*a „Slor. Narodi** *«sHo*» ulica it 9, I« nadstropje
Telo on štev. 34. Ooplse spra'e-na to vodiistis ta zaiastai 'rinkotaa«.
*~   RokoDiaov a« na vrača. =33
^HtT Posuti3ti^ tt3nlHf>5! ^W
v Ju3osi3viii osi 4— S str. **o O. 1-59,   8 In vet 2 0i V inozemstvu 4—© Str. 2 0.v 8 in vet po S O. Poštnin? alatana v gotovini.
.Slovenski Narod- velja:	7 J*fi			
	T L|tibl|3I»l	po	po i U	
12 mesecev......	Din  240- —	Din	2 10 —	UJn 360-—
^       ■ •••••«	.    120 -		130»—	„ I8J--
	60-	m	60-	90/-
	, 2Cr—	■	20 —	. 30—
Novi naročniki nai poSljcjo v prvič naročnino vedno   i"*oV P° nakazn d, N« -amo r»ismenn nnročila brez poslatvc denar a s<r ne moremo ozirati.
V javnem življenju se dogodevajo dogodki, pri katerih s posebno Jasnostjo spoznavamo njihove smernice in uvidevamo pogreške lastnega delovanja. Tak trenotek je nastopil sedaj za Hrvate in deloma za Slovence. Spor z Italijo je začasno poravnan. Dana nam je torej prilika, da spoznamo njegov dosedanji notranji potek, zlasti pa pogoje, od katerih je bil odvisen in ki so zakrivili, da smo bitko izgubili. Pravimo, da smo bitko izgubili zato, ker smo odstopili od pisane pogodbe in pristali na izpremembe na našo Škodo, dasi priznamo, da prinaša sporazum in še več njega efektivno izvrševanje naši državi razne ugodnosti in da nam je končno sporazum, vspričo našega sedanjega položaja bil takorekoč vsiljen.
Cim ie bila rapallska pogodba podpisana, smo videli, da se je Italija nenadoma skesala in da je zavlačevala pod pritiskom šovinistične svoje javnosti njeno izvršitev. Tedaj bi bili morali vedeti, kaj nam je storiti. Naša diplomacija bi bila morala z vso paro organizirati učinkovito mednarodno propagando ter z vsemi sredstvi vplivati na pravni in kulturni čut zapadnih narodov. To je eno. Po drugi strani bi bili morali v notranjosti konsolidirati naše spore ter onemogočiti omalovaževanje naše države in našega ujedinjenja, ki se je polastilo nekaterih sosedniih držav, predvsem radi hrvatsko-slov. federalizma in defetizma.
Ti dve napaki sta zakrivili, da je Italija postajala čedalje drznejša in končno z oboroženo silo vzela Reko ter nam na podlagi dejanskega, z vojaško silo zaenkrat neizpremenljivega stanja iztrgala kvamersko mesto.
Kakor je jadransko vprašanje bilo zadeva cele naše države in je torej bila dolžnost Beograda, da čuva te interese z enako ravnopravnostjo in doslednostjo, kakor interese Južne Srbije ali Makedonije, tako spada to vprašanje v posebni delokrog zapadnih delov naše države, torei v neposredno interesno sfero Slovencev :n Hrvatov. Jadransko vprašanje ni za Slovence in Hrvate vprašanje razmejitve in mirovne pogodbe, marveč vitalni gospodarski in kulturni problem, od katerga zavisi dobrobit jadranskih pokrajin in preko teh tudi blagostanie in moč cele države. Govorili smo že o jadranski orijentaciji države. Ta ideja prodira že tudi v srbske kroge in beogradski listi pišeio z ena-
ko ljubeznijo o Jadranu, kakor o Var-darju. Kaj pa smo doživeli v zadnjih letih? Da so se odrekle pokrajine, ko.ih interesi so bili vitalno ogroženi, tej naši državi, da so ji pokazale hrbet, da so onemogočale vsako redno upravno in javno konsolidacijo ter da so se udale meglenemu, romantičnemu, abstinenč-nemu nihilizmu. To so pokrajine, ki baje prvačijo v kulturi, gospodarstvu in pro-sveti pred vsemi ostalimi v državi! Pod vplivom bolestnih povojnih razpoloženj so pozabile, da je politika stvar razuma ter delavnosti in da je njih veliko poslanstvo, zavzeti v novi državi soodlo-čujočo vlogo v vseh vprašanjih upravnega, zlasti pa mednarodnega značaa.
Najbolj žalostna je bila hrvatska in slovenska abstinenčna politika, ker se je moral ves jadranski dvoboj voditi brez moralne in dejanske podpore Slovencev in Hrvatov in ki so s svojo revizijoni-stično borbo celo pomagali našim zunanjim nasprotnikom. Začudeno so vprašujemo, ali v zagrebu res ni mož. ki bi znali  povedati  hrvatski javnosti, nai prekine z abstinenčno politiko, naj se Hrvati postavijo na realna tla ter naj o svoji usodi odločajo ne iz abst'nenč-nega za peč k a, marveč s pozitivnim delovanjem v narodni skupščini in preko nje na vladi, kakor tud? v lokalnih samoupravnih ter gospodarsko-kiiifurnih ustanovah.   Ta država daje. edina in močna,   največjo   mednarodno zaščito baš Slovencem in Hrvatom kot neposrednim mejašem i tal. imperijalističnih stremljenj na Jadranu. Razven tega obstoja priložnost pridobiti vef'ko državo za jadranski gopodarski razvoj z vsemi nepreglednimi gmorn!mi in kulturnimi pridobitvami v korist dalmatinskih, hrvatskih   in   slovenskih industrijskih, pristaniških in tujskoprometnih krajev. Končno je dolžnost kulturno in gospodarsko razvitih pokrajin, da si osvojijo državo in da jo s svojimi kulturnimi in gospodarskimi potencami vladaio, urejajo, usmerajo. vodiio! Mesto tega visokega zgodovinskega položaja pa vidimo, da so se vodTfne hrvatske in slovenske stranke omejile na malenkostno kritiko, na trdoglavo abstinenco ter na nasprotovanje državni konso,Td*tc"ji. k! ie šlo tako da'ec, da se je spozabilo rudi na mednarodni politiki in napram I*a-fiji na Jadranu opnsA5to vsak odpor in cnodušnost s brati Srbi.
S sistemom poFtične romantike je treba   prenehati.   £kocla taVozvanega
h i dietnega in drugega zapostavljanja hrvatskih in slovenskih krajev je ničeva napram škodi, ki so jo ti kraji utrpeli radi brezdefnesti in nesposobnost: svojih političnih voditeljev.
V javnem življenju odločuje le kul-turnost, inicijativa in pridnost. Predvsem pa se mora podrejati postranske spore in nesporazume glavnim zadačam. to je novemu državnemu življenju! To življenje ki je tako tesno združeno z gospodarskimi interesi hrvatskih in slovenskih, torej jadranskih krajev, se ni smelo v nič devati ter na ljubo postranski ustavni reviziji ter meglenih samoupravnih zahtev retardirati! Tudi v političnih programih razločujemo neka!t vrstni red In pravimo, da gre drž3vn"m, zunanrepo!itičn?m ter gospodarskim vprašanjem prioriteta pred oblastnim? sli občinskimi interesi. Ne moremo reči, da so Slovenci in Hrvati v sporu z Italijo radi Jadrana pokazali, da umejo to enostavno politično resnico in da bi bili v težkih, sociialnih »n gospodarskih ča-
sih povojnega ujedinjenja prispevali k rešitvi vitalnih naših vprašanj. Prioriteta državnih, finančnih, gospodarskih in drug'h občih interesov pa še danes velja pred revizijonističnimi in drugimi željami.
Reši'ev spora z Itafijo še ne pomeni rešitve internega jadranskega vprašanja naše države. Sedaj moramo gospodarsko popraviti, kar smo politično izgubili. V to so poklicane Slovenke in hrvatske pokrajine. Zveze, železniške in cestne z jadranskimi lukairtj ne bodo padle same od sebe, kakor mana Izraelcem. Naimanj pa bodo prišle s strani omejenih in šibkih oblastnih ali pa večoblastnih fmanc. Takisto bo ves gospodarski in Iraftumi napredek teh pokraj'n odvisen od polit:čnega aktiviz-ma Slovencev in Hrvatov, torej od dejstva, da se otresejo hudobnih demagogov in zavržejo definitivno romantični nftVIizcm javne in oo!:fi"ne abstinence. Tak je nauk jadranskega spora za Slovence in Hrvate!
Galekosežnost jadranskega miru.
Povodom objave francosko - češko- j s'ovaške zveze so italijanski opozicij- | ski listi vedno ostrejše napadali Musso-linijevo zunanjo politiko* Obdolžili so 1 ga nedoslednost?, katere rezultat bo sijajna izolacija Ttalije. Padi tega se je v Italiji povsodi z nekako nervozno napetostjo gledalo na sestanek Male an-tante v Beogradu. Predvsem je lebdela Italijanom pred očmi možnost, da se j raztegne francosko-češkoslovaška zve- ' za na vso Ma'o antanto. Čisto nepričakovano pa je prišla vesela vest o sporazumu. Nanetost se je razrešila z glasno zadovoljnosfjo. Mussolini je v zadnjem trenotku izvrš'1 odločilni protinapad in je francosko hegemomjsko Politiko nazdevno nevtraliziral Korak ital:-janskega odposlanca v Beogradu Sum-monteja pomeni drzno šahovsko potezo, ki je bila v Jugoslaviji toliko ugodnejše sprejeta, ker ne odpravlja z dnevnega reda samo mučnega reškega pro-b'ema, marveč se ie izborno izkazala tudi v volitvi trenotka, da so se razmere do Male antante, od katere je Ital'jo ločilo samo jadransko \mrns"nnje. pre-oMiči^e bob* nr:iatrli«=ko glede ra interese, ki so skupni Ma'i antanti in Ita'iji. Italija in Jugoslavija sta z gospodarskega stališča komplementarni državi, tako da bo motrln hitra zakljtičitev tr-
govske pogodbe in intenzivna izmenjava obojestranskih produktov premostiti vsako sovraštvo in navezati ozke skike med obema državama.
S tem pa da'ekosežnost jadranskega miru še ni izčrpana. Kajti ta mir dovoljuje istočasno tudi revizijo obračunov s Francijo. V Italiji so zasledovali dolgo časa z nezaupanjem vedno ožje odnošaje med Francijo in Malo antanto. Dokler ni bilo rešeno jadransko vprašanje, se jim je zdelo potrebno Jugoslavijo smatrati za nasprotnico in vsako zbližanje Francije k tej nasprotnici je pomenilo neprijazen udarec proti Italiji. Ako je z reš"tvijo reškega vprašanja odpadla ovira za naravno iz-gradbo gospodarskih stikov med Italijo in Jugoslavijo, izginja ž njo istoč-sno tudi eden izmed bistvenih vzrokov stalnega nesporazunVjenja med Italijo in Francijo. Na Franciji je ležeče, a'i dozori, sedanji položaj do zadniega logičnega razvoja. Mussolini je ve-^no poudarjal svoje simpatije do Francije in je pripravljen slediti frnncoski politiki, ako bo ta skladna z italijanskem? interesi in najbrž bi bil pripravljen tudi simnatiie za Madžarsko in Bolgarijo, ako potreba, žrtvovati večji intimnosti z Malo antanto. Spričo angleške lahonrske vlade gofovo ne bo Poineare
J podcenjeval možnosti in prednosti skupne fronte z Italijo in Malo antanto. Tako piše »Neue ZOr. Zeit.« Italijo ! bi bila tako tudi preteča izolizacija prisilila k sporazumu z Jugoslavijo in jo objednem zbližala s Francijo. Torej korist Italije pri Jugoslaviji, Mali antanti in Franciji. Med Italijo in Francijo pride odslej lahko do enotnejšega pojmovanja srednjeevropskih in bu kanskih potreb ali to pojmovanje mora biti v skladu z nazirnniem Male antante: le tako bo moglo biti plodonosno. V Pari-! 7U so že zavrgli misli o pokroviteljstvu in visoki naklonjenosti napram Slovanom, ker ovidevajo, da tudi prijemajo po pogodbah s Slovani in ni res, da bi samo oni dajali. V Rimu pa celo ne sme nihče govoriti s kakega višjega sta i-šča, ker sporazum kaže, kako potreben, koristen in nujen je bil za Itnlijo. mnogo bolj nego za Jugoslavijo. To se mora vpoštevati v polni meri in niti trenotek se ne sme računati na kako italijansko - francosko zvezo v »prijateljstvu« z Jugoslavijo. Dalekoseznost jadranskega miru naj bo res velika, pa pol-| na dobrin za obnovo po vojni udarjenih 1 dežel in narodov.
"Dsrndmrka stran snoraztima.
Pridno se oglašajo italijanski gospodarski člankarji in napovedujejo ugodno prihodnjost italijanskojugoslo-venski trgovini.
V italijanskem gospodarskem listu »Momcnto economieo« piše Mario Maz-zuccheTii, načelnik Studijskega urada zavoda »Credito italiano «o jugosloven-ski finančni situaciji. Naglasa, da treba misliti na ekspanzijo energije in prihranka Italije in Jugoslavija bi bila polje, na katerem bi se italijansko denar-stvo lahko uveljavilo. Jugoslavijo poznajo mnogi italijanski industrijalci in trgovci. Prvih devet mesecev preteklega leta je uvozi'a Italija v Jugoslavijo blaga za 382,178-233 lir in izvozila za 221,911.154 lir. Jugoslavija je scc1m: dežela po vrsti važnosti za našo mednarodno trgovino, ker so pred njo le Zcdiniene države. AttgfeStca, Francija, Nemčija. Arcentinija in £vica. Finnn-čno je Jugoslavija šeTe mnlo znana italijanskemu kanftaftt, ker je doklej gravitirala proti Franciji čenrav ta nt več VelUco 7nk'r>di«če in izdajnH^če evrop-
Narodna banka 1884-1924/
V založbi redakcije revije »Bankarstvo« v Zagrebu je pod naslovom »Narodna banka kraljevine Srba,  Hrvata i
Slovenaca 1884—1924« izšlo pravkar izpod peresa g. Ljubomira St. Kosiera monumentalno delo, katero dela veliko čast odličnemu pisatelju, poznanemu gospodarskemu veščaku. ki je bil prej bančni ravnatelj, sedaj pa se je posvetil samo strokovni literaturi in je član redakcije lepe nove reviie »Bankarstvo«. Delo. ki je prišlo na dan. pomenia znamenit dogodek v naši gospodarski literaturi po svoji vsebini, po svoji kvaliteti, po svojem obsegu, po svoii opremi. Delo je naravnost kolosalno. Sredi ma-loveselh razmer v naši domovini mora vsak. ki dobi to znamenito delo v roke, občutiti resnično in iskreno radost, da se je v tem obdobju moglo pri nas dobiti moža. ki je to velikansko in težko gradivo do nanovejše dobe tako odlično obvladal in ga znal vliti v neverjetno hitrem času v tako lepo formo. Delo, s katerim nas je radostno presenetil g. ljubnmir St. Kosier, mož odličnega pi-°atel^kcga slovesa, imenovan povsodi, k;er se v strokovni gospodarski literaturi imenujejo naša najboljša imena, je v resnici imenitno delo. Gospod pisatelj ;e dal naši literaturi v nemilih časih ve-
• Liubomir St. Kosier: »Narodna banka 1884.—1924.« V Zagrebu 1924.
liko gospodarsko knjigo, ki se bo vedno štela med dela, katerim priliči ime Standard work naše strokovne literature. Knjiga obsega 681 strani v velikem formatu ter je tudi v tipografskem pogledu popolnoma uspela. V resnici dela čast tiskarni »Hrvatskemu Štampar-skemu zavodu d. d. v Zagrebu«. Nas res veseli, da zmore pod'et'e v naši domovini tako odlično opremlieno publikacijo.
Na Hrvatskem opažamo osobito poslednji dve leti nenavadno plodovitost v strokovnem slovstvu. Cela vrsta lepih edicij je bila zadnji dve leti obelodanjena. Ime gospoda Ljubomirja Kosierja se čita zopet in zopet.
V svojem delu »Narodna banka« podaja pisatelj historiat Narodne banke tekom 40 let, počenši od onega časa. ko je januarja meseca 1. 1883. Narodna skupščina v Beogradu vzela v pretres predlog finančnega ministra o ustanovitvi novčnega zavoda za kraljevino Srbijo. Knjiga je pisana v latinici v ekav-skem narečju. Slovenske spomenice, resolucije, članki so v izvirniku. Do leta 1909. je imel zaslužni pisatelj glede Narodne banke kraljevine Srbije na razpolago spomenico, katero je Narodna banka sama začetkom leta 1909 izdala pod imenom »Narodna banka kraljevine Srbije 1884—1909«. To spomenico pa je že jako težko dobiti, ker je bilo med vojno zelo veliko srbskih kniig uničenih. Za nadaljno obdobje od 1. 1909. do dandanes je moral pisatelj orati ledino, moral je pridno zbirati in iskati. Velikan-
sko materijo je odlično zvladal v 13 nogTavjih. vŠtevši jako lep predgovor. Pridal je zanimivo cfati^tiko v 14. po-glaviu na straneh 507 do 626 v 28 razpredenih. V poglavju 15. je govor o emisijskih banjah, in sicer o bolgarski, grški romunski narodni banki, o oto-manski imperialni banki v Carigradu ter o albanski novčanični banki v Tirani. Knjigo završni? interesantno 16. po-gTave. ki je jako aktualno in nosi naslov »Konture i perspektive«. Znameniti pisatelj se je v tem svojem delu po našem mnenju iako modro ognil osebne marke in subiektivne sodbe ter ie napisal to svoje zadnie d°lo kot objektivni opazovalec. Gospod Lj. Kosier je v naši
iavnosti in zlasti v strokovnih krogih zbudil veliko pozornost že s svojim nedavno publiciranim lepim delom »Problem štednie 1 p?tanJe nioga n bankarstvo (206 strani). Sedaj pa nas ;e radostno presenetil s svojim novim delom. Za to delo smo kot Slovenci in Jugosloveni nanj resnično ponosni. Prisrčno mu čestitamo v iskreni hvaležnosti za to imenitno delo. s katerim se lahko pokažemo s ponosom pred celim svetom. V tem velikem delu je ponovno govor o naših slovenskih prilikah, tako zlasti v razpre-delku »Počeci novčarstva na slavenskom jugu«, v katerem na straneh 36 in naslednjih govori o slovenskem denar-stvu po spisu g. dr. Basaja in g. Miloša Štiblerja. nadalie v razpredclku »Diskusija o valutno! relacTj?«, kjer citira članek g. dr. Brezigarja v »Trgovinskem
glasniku«, nadalje v razpredelku »Srbi. Hrvati i Slovenci u borbi za iug^lo-vensku valutu«. k:er na straneh 275 in naslednii prinaša v polnem obsegu izia-vo Trgovske in obrtniške zbornice v Liubliani po referatu g dr. Frana Win- j diseheria ter resolucijo ankete sloven- | skih privrednih organizacij ob prisotno- i sti tednniega trgovinskega ministra g. dr. A Kramerja: v razpredclku »Krimsko d"n*»rska rovča^ca« razgovor urednika »Slovenskega Naroda« s tedanMm predsednikom pokraHnske uprave za Slovenijo g. dr. Gregorjem Žeriav. m ter f«?pomenico zbora slovenskih gospodarskih korporacij v Ljubljani z dne 11. februarja 1920 v sestavi g dr. \Virdi-scherja: v razpredelku »Država 1 Narodna banka« jedrovito mišlienle g. dr
Gustava Gregorina. našega odličnega gospodarskega publicista in prezasluž-nega bivšega člana Jugosloven^k^ga odbora glede državnega dolga pri Narodni banki, nadalie v poglavju »Interesi industrije i Narodna ban k a« obsežno spomenico, katero je Trgovska in obrtniška zbornica za Slove nijo poslala ministrstvu financ, trgovine socijalne politike in generalnemu direktorju Narodne banke oktobra meseca 1. 1922. nadalje v razpredelku »Jugoslavenska privreda uopšte«. članek »Naša industrija in kreditno vprašanje« v dnevniku »Jutro« od 13. novembra 1°23 ter Članek »V skrbeh za kreditne potrebe« v dnevniku »Slovenski Narod« z dne 14. novembra 1923 iz peresa g. dr. Frana
\Vindischeria. V lepem predgovoru se gospod pisatel-' spom:n;a onih Slovencev, ki so mu ob spisovaniu te kniige »predstavili svoje n^r^d0* m nnvnia sledeče gospode: dr. Fran Cerne. dr. Gustav Orogorin. Alojzij Tvkač, dr Fran \Vindischer.
Spomina vredno ie danr»n om en in ti v tej zvezi, da se je v naši slovenski publicistiki živahno razpravl:alo v letih 1019 in 1920 n ureditvi naše jueosiovcn-<=ke valute, Zlasti v »Slovenskem Narodu« je bilo o tem varnem gospodarskem vprašanja mn^go rlank^v in razprav.    Ko je začela  borba za relaeiio med krono in dinar cm, ie po skoro dva-me^ečnem tipografskem Stra:ku dne 10. decembra 1910 zopet Izšel nnš list in ob-•avil članek g. dr. F. VVindtecherja »Naše premožcn;e v nevn-nosti« ki je vzbudil no svoii aktualnosti veliko pozornost. Začelo je živahno gi'iamc v publicistiki in so tedai med drug'mi nb'avffl v   »Slovenskem   Narodu«   gg.   dr. Tvan Tavčar, dr. Dinko Puc. dr. Ivan Hncin odlične    Članke gr><?p-»riarsko-p^lit?čr vsebine. Ti ča^i so nre«+ani in za na^ Oospr>darsko-p^l*fletin nh ?al v sta^r kronskem področju nimamo v naH^' šem spominu. Ostali pa smo gosnoda sko živi. in živi ima vedno prav. 1 z vrstno delo goso Liubomira S t. Kosierja »Narodna bnnka k ral ievin e   Srba.   Hrvata 1 Slovenaca«   kar naitonleje priporočamo v nakup in Studii.
t
►S L O V r. N S KINAK O D«,   d ne 20 fanu rja 1^4
stev. 17
skih kontinentalnih kapitalov.   Franco-   surovine,   Italija pa v Jugoslavijo ▼
ski kapital je investiran že v mnogih | glavnem tekstine produkte. Jugoslavi-
jugoslovenskih podjetjih, v bankah, pod državnimi in poldržavnimi naslovi. Jugoslavija ima vzpodbudno finančno preteklost. Prestala je povojne težkoče in spravila v red svoj proračun, prva na Balkanu in med redkimi evropskimi državami. Ako so prejšnje bilance izkazovale velike primanjkljaje, pa Izkazuje proračun 1923'24 ravnovesje. Podatki jugoslovenskega proračuna so hvalevredni vsled svoje jasnosti in prepro-sto-ti. Mazzuchclli smatra tekočo finančno politiko Jugoslavije za ugodno fn priporoča italijanskemu kapitalu |n inicijativi, da si poišče svoj delokrog v Jugoslaviji.
»Gazzetta del Popovo« se bavi v
ja obdrži svoj eminentno agrarni značaj. List pričakuje, da se obdrži dosedanje trgovsko stanje, katero se Se razširi in izpopolni in da se končno otvori pot tudi italijanskemu kapitalu za Industrijska in železniška podjetja v Jugoslaviji in na vsem Balkanu.
Tako se vidi, da je Italija komaj
menjati po možnosti seveda a sposobnimi domačimi močmi. S svoje strani pa bi morali Makedonci prenehati z rovarenjem proti državi in izzivanjem neprestanih oboroženih spodadov Tudi antisrbsko propagando v Makedoniji in inozemstvu bi mora i docela opustiti. Ako se morejo sestati in sporazumeti z ene strani Pašič in Srbi, z druge pa Todor Aleksandrov in make-
čakala sporazuma. Nekak predsporaz- donska organizacija, je ie vedno čas, um pa izkazuje že velik promet   med   da se izognejo nevarnosti, ki preti raz-
obema deželama kljub ostremu političnemu sporu. Gospodarske dobrote, ki se nudijo z naše strani, mora Italija ceniti prav sedaj po sporazumu, ki ima biti blagotvoren na obe strani. NI dopustno nikako brezvestno špekuliranje in izkoriščanje poožaja. Tega ne bo.
obširnem članku z gospodarsko stranjo j ako bo vladala med nami potrebna p*-e-sporazuma med Italijo in Jugoslavijo j vidnost napram inozemskemu kapitalu in pravi: Italijanska trgovina z Jugo- ' In inozemski trgovini.   Ljudi, prežetih
slav'jo po vojni se po danih razmerah povo'jno razvija. F?nako se naborna dviga trgovsko gibanje na jugoslovrn-ski strani. Trgovina z Ita'ijo, ki je bila v predvojni dobi na drugem mestu s Staro Srivjo. je stopila v prve vrste Leta 1920. je bila na prvem mestu (33.?% vse jugosfovensfce trgovine, leta 1921. je zavzela 21.7% in leta 192?. je stop'la na drugo mesto (?0%\ ker jo je prekosila samo Avstrijo. Jugoslavija izvaža v Italijo živino. les, raznovrstne
neprijaznost' proti nam, ne bomo trpeli v svoji sredi. Med sosedi smo lahko dobri pr:j^felji v vsem. Pozabiti pa ne smemo nikdar na svoje slovanske zveze in na one, ki nam zanesljivo stoje vedno ob strani, kakor so to posvedo-č'Te preizkušnje. Italija se bo morala napram nam. ako hoče biti sporazum res kaj vreden, udejstvovart č'sto dru-<r?če kakor doslej. Prilike jo bodo sproti učile.
Ključ od Balkana.
Kakor smo Že poročali, so začeli gotovo faktorji v angleški javnosti, bržčas pod vplivom makedonskih separatistov, živahno kampanjo za neodvisnost Makedonije, češ da je ta problem nesreča za vse ba'kanske narode in da v jugovzhodni Pvroni ne bo miru dotlej, dokler Jugoslavija in Grška ne pristaneta na odcepitev makedonskega ozemlja. Posebno veselje ima nad takimi hipotezami nek? ang'e-Ški publicist, ki je nedavno potoval po Makedoniji jn priobčuje sedaj v dnevniku »Timesu« svoje vtise in mnenje o makedonskem gibanju. Ta mož je menda zaljubljen v Todora Aleksandrova in njegove hajduke, ki so mu ostali kot gentlemani v najTepšem spominu. O Makedoniii pravi, da je ključ od Balkana in in da Ima realno pravico do tega imena. Njena zemlj^pfcna lega in značaj naroda da ustvarja deželo, ki bo igrala zelo važno vlogo v življenju jugovzhodne Evrope.
Ko je bila končana svetovna vojna in so zavezniki sklicali pariško konferenco, so Makedonci protestirali proti temu, da bi dobile vel'k del njihovega ozemlja Jugoslavija in Grška. Za ta protest se nihče ni zmenil, dasi so gotovi činitelj! zastavil? vse sile, da preprečijo usodne posledice, ki bi nasta'e iz tega razkosanja nekdanje Makedonije .Tudi po neuvllski pogodbi so Makedonci skušali braniti svoje interese na legalen način. Faza legalne borbe pa ni trajala dolgo, kajti po mnenju angleškega makedonofila niti Makedonci niti Srbija niso vajeni legalnih metod. Legalnost se je morala kmalu umakniti revolucionarni organizaciji in neprestani borbi za avtonomijo. Kakšen bo konec te borbe? Sedanji položaj, ki ni nič drugega, kakor država v državi, ne more trajati večno. Kadar bo revoTucijonarna organizacija uvidela, da ima dovolj moči in sredstev za nastop, bo gotovo prišlo do oboroženega konflikta. Nihče pa ne more povedati, kakšni bodo rezultati tega spopada. Toda že samo dejstvo, da pride do borbe, zadostuje za nervoznost vseh balkanskih držav. Grška, ki deli z Jugoslavijo odgovornost za upravo Makedonije, bo prva na vrsti in kot taka najbolj prizadeti, če makedonska organizacija napove vojno.
Glavna skrb Grške bi bil Solun, k! ga smatrajo Makedonci   za svojo
presto^ico. Zato bo Grška gledala, da drži Makedonce daleč od morja, toda nakopala si bo sovraštvo med gotovimi krogi v Jugoslaviji, ki bi radi dobili Solun. Vprašanje Soluna v resnici razodeva več možnosti Obstoja precej močna struja v Jugoslaviji, ki teži za eventualno aneksijo Soluna. Ta korak je seveda nemogoč, dokler eksistlra makedonska opozicija. Uprav zato pa bi bilo mogoče ustvariti bazo za pogajanja med Srbi in Makedonci. Zadovoljena Makedonija z izhodom na Egejsko morje pri Solunu bi b:la zelo koristen klin med ambicijami Bolgarov in Srbov. Makedonija bi seveda s hvaležnostjo odklonila kontrolo in protektorat Sof je in na ta način bi bilo odstranjeno nezaupanje, ki se opaža danes v Jugoslaviji napram Bolgarski.
Glavno vprašanje je seveda v tem, kako se izogniti konf iktu? Na dva načina, ki imata izvestne perspektive za uspeh. Prvi je intervencija velesil ali Društva narodov. Na žalost, današnja evropska polit;čna situacija ni tako ugodna, da bi bilo mogoče računati s skupnim posredovanjem treh velesil, glede Društva narodov je morda nekoliko več upanja; toda tudi tu ovirajo verjetno inercijo države, ki dominira-jo v tej mednarodni instituciji. Druga perspektiva za uspeh je docela odvisna od Jugoslavije. Jugoslavija lahko prepreči vsako nevarnost in pri tem ne bo prav nič izgubT!a v svoji notranji stabilnosti. Danes nihče več ne trdi, da žive Hrvati, Slovenci. Bosanci in Crnogorci v dobrih odnošajih z Beogradom. Za-toje jasno, da ima Srbija realen interes na tem, da se sprijazni in poravna z Makedonci čim preje. Ako Beograd odloči, da naj mesto revo'ucijonarne makedonske organizacije obstoja legalna organizac;ja. je tudi v tem slučaju mogoč kompromis. Srbi bi morali brezpogojno obljubiti, da bodo upoštevali pravice nacijonalnih manjšin. To vprašanje tvori hrbtenico vsega gibanja in Makedonci energično protestirajo, ker beogradska vlada ne izvršuje določb glede manjšin. Druga reforma bi morala zadeti uradništvo v Makedoniji. Tu je pretežna večina uradnikov, ki zavzemajo odgovorna mesta ne po svoii kvalifikaciji in sposobnosti, marveč samo zato, ker radevolje izvršujejo ukaze beogradske vlade in prit skajo na prebivalstvo. Te ljudi bi bilo treba za-
vneti nov požar na Balkanu.
Nasveti, ki jih daje angleški publicist, so zelo interesantni. Poglavarja tolovajskih tolp, ki bi jih ne trpela na svojem ozemlju nobena druga urejena država, stavlja v isto vrsto z ministrskim predsednikom ln meni. da bi bilo dobro, če bi se ta dva faktorja sestala in prijateljsko domenila, kako bi kazalo urediti balkanske razmere. Čudno, da avtor tega originalnega članka ni dos'eden in ne svetuje diplomatičnega sestanka med angleškim ministrom in kakim voditeljem kolonijalnih puntar-jev,   s katerimi pa Angleži ne delajo
nobenih ceremonij. Tudi do danes Se nismo Čuli v angleški javnosti nobene-objektivne sodbe o naših zasužnjenih bratih na Koroškem in v Primorju. Kako to, da ni med Angleži človeka, ki bi prepotoval te kraje in posvetij- svojo pozornost našemu življu, našim manjšinam v sosednih državah, od koder dan na dan prihajajo obupni klici na pomoč? Tu bi bilo hvaležno polje za udejstvovanje vseh »poznavalcev balkanskih razmer« in vsaka nepristranska informacija inozemske, osobito pa še ang'eške javnost, bi nam bila dobrodošla, naš'm bratom pa bi vzbujala nado, da bo trpljenja nekoč konec. Toda o vsem tem angleški tisk unorno molči, pač pa ve zelo mnogo o makedonskem problemu, ki je v primeri z našim manjš;nskim problemom v Avstriji in Italiji prava malenkost. Kdo je temu kriv? Morda sami. ker se premalo brigamo za zunanjo propagando, ali pa mednarodna politrka. ki še vedno smatra male nacijonalne države za igračo.
Telefonska In brzoiauna nctrociia
Vesti o ustanovitvi oiozicijonalnega bloka.
Konference med Davidovićem in Korošcem. — Optimistično razpoloženje. — Glavni cilji opozicije. — Nove volitve.
— Beograd, 19. januarja. (Izv.) Da* nes in jutri radi pravoslavnih prazni* kov ni pričakovati važnih političnih in parlamentarnih dogodkov. Parlamentar« na situacija stoji sedaj v znamenju akcije za ustanovitev parlamentarnega opozicijonalnega bloka, za kar se po* sebno angažira voditelj SLS dr. Anton Korošec. Dejstvo je, da je vpraša* nje bloka postalo sedaj več ali manj aktualno in da se približuje kolikor toMko praktičnemu uresničenju, čeprav nekateri trezno računajoči in objektivni parlamentarci še vedno zelo skep* tično smotre to akcijo. Na drugi strani pa vlada v gotovih taborih velik opti* mizem.
Včeraj popoldne je bil radi opozi* eijonafnega bloka važen sestanek gg. Ljube Davidovića in dr. Korošca, ki je trajal polni dve uri. Sestanek se je vršil v prostorih parlamentarnega klu* ba demokratske stranke. O tem sestan* ku izjavljajo, da so bili razgovori med obema voditeljema zelo povoljno spre* jeti in da je sestanek napravil prav u^ jden vtis. Po "zmeniavi misli in in* formacij sta oba voditelja konstatirala potrebo, da se čimpreje osnuje cel os kupen parlamentarno * opozicijonalen blok. Ta blok naj bi ne bil samo za* časna institucija, marveč soliden parla* mentarni faktor, LJ bi vodil in usmerjal taktiko in borbo v zbornici proti seda* njemu radikalnemu režimu. Blok naj bi tudi "m^l nalogo po strmoglavljenju sedanje vlade po možnosti prevzeti v svoje roke upravo države. Priznati pa je treba, da obstojajo še mnoge težkoče za tak opozicijonalni blok. Gotovi par* lamentarci ne verujejo, da bi prišlo do ustanovitve opozicijonalnega bloka na najširši podlagi, ker obstojajo med po* samnimi opozicijonalnimi skupinami načelne diference in dijametralna na* sprotja v političnih programih. Vpošte* vati pa je treba okolnost, da marši* katera zelo važna vprašanja glede ure* ditve države in notranje*politične kon« solidacije združujejo sedanje opozicij* ske, skupine. Opozicijonalni blok bi imel tudi nalogo vpostaviti nov politični režim v naši državi in pa v resnici iz* vesti v najkrajšem času izenačenje naj' važnejših zakonov. To so: izenačenje občnega državljanskega zakonika, ka* ženskega zakonika, civilno * pravdnega reda, kazensko ■ pravdnega reda in ie druge vitalne zakone, ki morajo biti enkrat za državo rešeni. V teh točkah je mogoča skupna in kompaktna ko*
operacija opozicijonalnih skupin, ki se sedaj pogajajo za ustanovitev bloka.
Na sestanku je g. Davidovič poro* čal vodite'ju SLS tudi o avdijenci pri Nj. Vel. kralju Aleksandru, na kateri je poročal o parlamentarni situaciji. Kakor se je dr. Korošec po sestanku izrazil sotrudniku »Politike«, je g. Da* vidović obvestil kralja o situaciji in da mu je kralj izjavil, da »odobrava vsako borbo, izhajajočo iz vrs* politikov proti korupciji*. Dr. Korošec je na sestanku poročal tudi o mišljenju Slovenije in
Hrvatske glede sporazuma z Itab'jo in kakšen vtis so napravila v teh krajih poročila o sklenitvi zavezniške pogod* be z Italijo.
Dejstvo je, da je nastopila dobra volja, oziroma soglasnost nekaterih opozicijonalnih skupin za ustanovitev opozicijonalnega blof a. Radikalci spre* jemajo to akcijo več ali manj z rezer* viranostjo in z veliko skepso. Nagla* šajo, da je opozicijonalni 6lok na naj* širšem temelju absolutno nemogoč in da taka parlamentarna formacija ne bo mogla prinesti trajnih uspehov.
— Beograd, l& januu.ja. (Izv.) Ak* cija za ustanovitev opozicijonalnega bloka po izjavah vodilnih parlamcntar* cev sedaj mnogo bolj napreduje, kakor popreje. To kaže;o razni znaki. Na se« stanku £2. Ljube Davidovića in drja. Korošca je prišTo do načelnega sporaz* uma glede bloka. Pričakujejo samo prihoda dr. Spahe. na kar se imajo pri* četi definitivna zaključna pogajanja o tem bloku.
KALKULACIJA O PRIHODU RADIĆEVCEV V BEOGRAD.
— Beograd, 19. januarja. (Tzv.) V opozicijonalnih krogih kalkulirajo pri ustvaritvi skupnegr kompaktnega blo* ka na delno podporo poslancev Hrvat* ske republikanske se'jačke stranke, ki imajo priti v beogradsko skupščino. Radićevci bi se direktno ne zvezali s tem blokom, temveč bi pri vsaki parla* mentarni akciji in priliki številčno pod* pirali blok proti vladi. Kakor zatrjujejo, je Radič spoznal potrebo navzočnosti gotovega števila njegovih poslancev v Beogradu, da se strmoglavi sedanji ra* dikalni režim. Glede te obljube vlada v vrstah opozicije velik optimizem in res računajo na parlamentarno podporo Radičevih ljudi.
RadinevR fantastične kombinacije.
Prepovedano Radićevo predavanje na Dunaju. — Radić taji in uravnava svejo politiko po vetru
— Dunaj, 18. januarja. (Izv.) iVa intervencijo avstrijske vlade je policija prepovedala Radićevo predavanje o pacifistični in nccijonalni državi, ki je bilo napovedano za danes ob 20. v dvo* rani železničarskcga doma. Prepoved je sledila iz varnostnih ozirov, ker je vla* da bila obveščena, da nameravajo proti Radiću prirediti na Dunaju bi\ajoči jugoslovenski akademiki velike demon* stracije in so v to svrho pokupili vse vstopnice za predavanje.
— Dunaj, 18. januarja. (Izv.) Vaš sotrudnik je danes posetil Stjepana Radića, ki mu je izjavil, da je moral napovedano predavanje o »pacifistični in socijalno-narodni državi« radi tega opustiti, ker so bila od gotove strani proti njegovi želji razposlana mnogo* številna vabi'a in z druge strani se je začela interesirati za predavanje tudi policija, ki se je bala. da ne pride do kakih škandalov med njegovim preda* vanjem. Vsled tega je bilo predavanje prepovedano. Radić ni hotel izzvati škandalov ter je dal policiji na znanie, da je pripravljen takoj zapustiti Du* naj, ako se policija boji. da bi njegova prisotnost mogla povzročiti kako raz* burjenje. Radić namerava ostati na Dunaju še mesec dni. Nato se na zeljo prijateljev vrne nazaj v London.
O jugoslovenskoiitalijanskcm spo* razumu je Radić izjavil:
»V tem sporazumu vidim m/ro* ljubno pogodbo, ki jo moram samo po* zdravi jati, kajti ta bo lahko odstranila vse medsebojne sosedne diference in pripomogla k zbližan ju. Izrazil je dnlie nado, da naj bi prišli italijanski indu* strijci. v nase pokrajine, da bi se na lastne oči mogli prepričati o razmerah v državi.
Glede praktične vrednosti pogodbe pa je bil voditelj Radić zelo »skep» tičen*.
— Dunaj. 18. januarja. (Tzv.) No* cojšnjl »Abend« objavlja daljši članek Stjepana Radića o notranjem in zuna* njepolitičnem položaju Jugoslavije. — Mednarodna situacija zahteva spora* zum z Beogradom. Od italijanske strani mu je bilo rečeno, da bo vsa Italija in vse italijanske stranke na njegovi strani, ako bo zahteval samostojnost Hrvatske, če misli na sporazum z Beo* gradom, tedaj bo Italija stala na strani Beograda proti njemu in Hrvatom. Na* sprotno so mu izjavili v Angliji, da more računati na vse angleške strankef če se bo boril za samostojnost Hr\'ais ske, toda pod pogojem ohranitve dr* žavne edinstvenosti na zunaj.
Dalje pravi Radić v članku:
Povem vam, da ne morem računati na samostojnost Hrvatske potom me* ščanske ali evropske vojne.
Ment so moji strankini prijatelji sporočili, da se sedaj deluje v Beogradu za sestavo opozicijonalnega bloka v svrho strmoglavi jenja Pašićeve vlade. Hrvatska zahteva razpis novih volitev, da se v vsakem stučaiu pokažp obick= tivni položaj v naši državi v mednarod* nem smislu.
Radić v članku naenkrat zanika vsebino svojega razgovora z dopisni* kom milanskega »Secola«, dementira pravilno reprodukcijo interviewa, če* prav je njegov glavni organ »Slobodni dom*, kategorično pred dnevi potrdil pravilno in resnično reprodukcijo v »Secolu«.
VREMENSKA NAPOVED. — Dunaj. 18. jan. Uradna vremenska napoved vremena za 19. t. m.: V ni?ini večinoma oblačno in medeno temperatura blizu ničle .talno, na višinah jasno in lepo Talno do višine  100 m.
17
S-^n Elvestad:
3)ama v borbi z dvema
Posegel je po revolverju.
Grozeče na ie nameril na odvetnika, ki se ni ganil in ni niti zamižal z očesom.
»Da se mi ne Kanete!« je dejal, »niti enega koraka ne smete napraviti.«
Odvetnik, ki ie uvide!, da tu ne pomaga noben ugovor, je samo pokimal. Odvetnik je bil pameten mož. zato si je mislil: ako bi ga mogel samo zapre-sti v razgovor, bi bilo s tem Že mnogo pridobljeno.
Zato mu je rekel nekako v Šaljivem tona: »Ali morda Želite, da vam pomagam?« Vlomilec pa ni bil razpoložen za Sale in je kratko odvrnil:
»Da se mi ne ganete 1 Kiti koraka ne smete naprej!«
Oovorfl je s tujim akcentom tn s trdim neprijetnim glasom. Njegove oči so bile še neprijetnejše. Trde. mrzle in obenem prežeče oči niso kazale mnogo človečnosti ... V njib ni bilo opažati nobenega strahu, a tudi ne najmanjše iskrice usmiljenja tli prijaznosti, iz njih je odsevala samo preraču-njenost In neki čuden nestalen nemir, ki ga je opa-iati v očeh gotovih Uvali, ki se morajo neprestano
čuvati sovražnika. Da bi človek s takimi očmi komu kaj prizanesel. ni bilo pričakovati.
Tujec je zopet počasi položil revolver poteg sebe na mizo ter srepo opazoval svoja nasprotnika Ko se je odvetnik nehote nekoliko premaknil, je mož znova posegel po revolverju. Odvetnika je sprele-tela groza; v vlomilčevih očeh se mu je zdelo, kakor da bi mislil pri sebi: Ali bi ne bilo najpametnejše, ako sprožim? Pomišljaje se, je lopov zopet odložil samokres.
Nato se je jel znova baviti z železno blagamo Odvetnik je vsak hip pričakoval, da se odpre kiju-niki, za katerega bi bil pod drugimi okoliščinami gotovo hvaležen.
Tenak sveder Je vedno globlje in globlje prodiral v železo.
Tekom ene same minute je Izvrtal tri luknje. Odvetnik je vak hip pričakoval, da se odpre ključavnica.
Jasno je, da je odvetnik vspričo teh dogodkov le s težavo obvladoval sebe. Toda pri vsaki naj-manjSi kretnji, ki jo je napravil, je lopov takoj zopet posegel po revolverju. Odvetnik je ime! zopet dovolj vzroka, da se je jezil in žalostil, ker ni vzel s seboj svojega samokresa. Njegov revolver je ležal v Kopenhagnu v predalu njegove pisalne mize. Naenkrat mu je Sinilo v glavo, da je tudi vedenja njegove žene skrajno čudno. Ni se ganila. Ali je plakala? Z roko ji je pogladil lase in sliSal. da mu je Šepetala: »Za Boga, ne gani se! Naj vzame dragu-
lje!« Tudi zločinec je čul to Šepetanje in se ozrl. N;egov pogled je zdrknil preko odvetnika na gospo, ki je ležala ob njegovih nogah. Vlomilec je samo skomlznll z rameni, se vrnil k svojemu delu in polglasno, kakor da bi govoril samemu sebi, pripomnil:
»Kako krasni lasje* . . . kako krasni lasjč!«
Zdelo se je, kakor da bi nanj napravili lasje gospe Sonje silen vtis. Tekom ene same minute se je opetovano ozrl, jo zvedavo pogledal in pri tem mrmral:
»Kako krasni lasje . . . kako krasni lasjč!«
Ko je odvetnik opazil ta pogled in čul ta gtas. se ga je polastila neka čudna strast, da bi zgrabil zločinca in ga prijel za grlo.
Tako so potekle tri štiri minute. Ako ni lopov šepeta;e govoril ni bilo v sobi slišati drugega kakor fin In rezek glas svedra, ki je vedno globlje ril v ploščo železne blagajne«
V tem trenotku pa se je dogodilo neka!, kar jc odvetnika sUno presenetilo in začudilo, dočlm se je njegova žena jela tresti na vsem telesu. Sklonila je glavo Se globlje k tlom.
Zunanja vrata na verand! so nalahko zaškripala.
Zločinec ie bil mnenja, da Izvira ropot od skupine ob vratih v buduar, zato je grozeče dvignil svojo roko. Odvetnik je stal še vedno nepremično. Vlomilec ni mogel misliti mirnejšega gledalca, zato
je zadovoljno prikimal in se je zopet sklonil nad blagajno.
Odvetnik je stal zato nepremično, ker je nekaj opazil v temni sobi na verandi. Opazil je postavo, ki se je tamkaj kretala.
Odvetnik Age Gade si v svoiem življenju ni nikdar domišljal, da bi bil dober glnmec. Redkokdaj je sploh mislil na igralca. Globoko v srcu strogega jurista se ie naselila ant'oatra proti vsema, kar ie bilo v zvezi z igralci ln glumci, V tem čudnem položaju pa je mahoma uvldcl, da ima posebne sposobnosti za igranje komediie.
Zelene zavese k verandnl sobi so se razmaknile in v odprtini se je pojavila poctava. ki se je tiho bližala. Bil je to policijski poročnik.
Da bi mogli razumeti čudne dogodke, ki so se sedaj vrstili, moramo uvaževati. kakšen je bil v tem trenotku položaj tu nastopajočih oseb.
Ob vratih v buduar je stal odvetnik, ob mego-vih nogah je sedela njegova žena. Odvetnik je bil obrnjen z obrazom proti vbodu v verandno sobo. ln tu je stal policijski poročnik.
Sredi sobe je stal vlomilec ki je hotel odpreti blagajno.
Njegove oči so neprestano švigale od blaga ne na odvetnika in od odvetnika na damo s prekrasnimi lasmi. Mož torej ni mogel opaziti pollciiskcga poročnika. Tudi ga ni slišal, ker Hclmcrsen je popolnoma neslišno stopal preko preproge.
Podpis našega sporazuma v Rimo.
Odhod g. Pašića in dr. Ninčića v Rim. — Sporazum se podpiše na svečan način« — Nekatere podrobnosti o sporazumu.
— Beograd, 19. januarja. (Izv.) Po daljših posvetovanjih in razgovorih v zunanjem ministrstvu je bilo včeraj definitivno sklenjeno, da odpotujeta predsednik kraljevske vlade Nikola pašić in zunanji minister dr. Ninčić v spremstvu nekaterih strokovnjakov v Rim na sestanek z g. Mussolinijem v svr/io podpisa sporazumne in zavezni* ske pogodbe.
Radi važnih notranjepolitičnih po* slov prvotno ministrski predsednik ni nameraval odpotovati v Rim. V vladi so bili mnenja, da je pri podpisu za* dostno zastopstvo vlade od strani zu* nanjega ministra. Včeraj so ta načrt spremenili. Kot razlog za odhod gosp. Pašiea v Rim navajajo dobro poučeni krogi okolnost, da je v zadnjem tre« nutku g. Mussolini poslal naši vladi zelo obširno brzojavko, v kateri vabi g. Pašića, da osebno prispe v Rim k podpisu politične pogodbe, ker se ima s tem na javen način manifestirati do* se žen o prijateljstvo in zavezništvo med obema državama. Za slučaj Pašičeve odsotnosti bi smatrali gotovi krogi, da ne obstr**- med obema državama po* polna iskrenost in bi tudi v Rimu na* pravilo to neugodne impresije, češ da skleniena pogodba ne sloni na solidnih temeljih.
Na podlagi te Mussolinijeve brzo« javke se je g. Pašič odločil, da osebno odpotuje v Rim k podpisu pogodbe. Na nie0ovem potu v Rim ga spremlja več strokovnjakov, ki so sodelovali pri vseh podajanjih z Italijo, med drugimi naš praški poslanik Ljuba N e š i č, Branko Lazare vič in admiral Priča.
Konferenci o odhodu nnistrskega predsednika v Rim je prisostvoval vče* raj dopoldne rudi predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič. De fini* tivno je bilo sklenjeno, da odpotuje naša delegacija v Rim dne 23. ali 24. januarja, tako da se ima sporazum pod* pisati v Rimu 26. ali 27. Konferencam v zunanjem ministrstvu sta tudi zelo dol^o časa prisostvovala italijanski po* slovni odpravnik g. S u m o n t e in pa general Bodrero. V glavnem so raz* pravljali nekatera tehnična vprašanja in pa priprave za sprejem naše dele* gacije v Rimu. Z našo delegacijo bosta potovala v Rim tudi g. Sumonte in na general Bodrero.
Na včerajšnjih konferencah se je tudi nadaljevala razprava o tehniških pripravah za razmejitev med Italijo in Slovenijo.
Kakor javljajo nekateri današnji jutranji listi, nameravata po zatrdilu beogradskih diplomatičnih krogov mi* nistrski predsednik g. Pašić in zima*
nji minister dr. N i n Č i ć odpotovati iz Rima v Pariz, kjer se sestaneta s francoskimi vodilnimi političnimi krogi in bosta s Poincare jem podrobno raz* pravi jala o ustvarjeni mednarodni poli* tični situaciji Evrope.
Listi še vedno prinašajo nekatere
zanimivosti o vsebini politične zavez* niške pogodbe med našo državo in Ita* lijo. Nekateri jo označajo za »defen* zivno politično pogodbo«, drugi za »pri* jateljsko zavezniško« in tretji jo krat* ko označajo z »pogodbo o nevtralno* sti«. Gotovo je, da temelji ia pogodba na principu obojestranosti v svrho va* rovanja skupnih državnih interesov in v svrho ohranitve in izvršitve treh mi* rovnih pogodb, sklenjenih v Sant Ger* mainu, Trianonu in Neuvillu. Kakor omenja današnja »Politika«, prepušča Italija naši kraljevini glede politike na Balkanu popolnoma svobodne roke. Nekateri politični krogi še vedno vem* jejo, da se z Italijo sklene tudi posebna »•vojaška konvencija«. Ta vest pa je od merodajne strani več ali manj ne* potrjena.
Glede podrobnosti omenjajo tudi, da se ima zvezna pogodba med obema državama skleniti za dobo petih let s klavzulo, da se lahko obnavlja za enak rok nadalje. Za slučaj odpovedi od strani kake države se mora objava od* povedi izvršiti eno leto pred potekom pogodbenega roka.
Današnja »Politika« tudi naglasa, da bo vnesena poleg mejnih in gospo* darskih določil v reški sporazum tudi določba o zaščiti našega življa na Reki. Ta določba ima biti pendant oni do* ločbi, ki govori o zaščiti italijanske no* rodne manjšine v naši državi.
— Beograd, 19. januarja. (Tzv.) V kabinetu ministrskega predsedstva je vodil predsednik g. Pašić daljše konference, katerim sta prisostvovala tudi predsednik narodne skupščine g. L. J o-v a n o v i ć in predsednik demokratske stranke g Ljuba D a v i d o v i ć. Zunanji minister dr. NinČic* je razpravljal o vprašanju, kako se ima narodna skupščina obvestiti o sklenjenemu sporazumu z Italijo. V razgovoru z g. Davidovičem je zunanji minister podal nekatere važne podrobnosti. G. Davidović je zunanjega ministra obvestil o nezadovoljstvu, ki vlada v demokratskem klubu proti sporazumu z Italijo. Po končani seji ministrskega sveta je zunanji minister izjavil novinarjem, da odpotujeta on in predsednik vlade g. Pašić verjetno 24. t m. v Rim na sestanek z Mussolinijem. da se podpiše protokol sporazuma. Podpis se ima izvršiti 27. t m.
DEKRET O RAZPUSTU ITALIJANSKEGA PARLAMENTA
_ Rim, 18.  'an. (Izvir.) Po poročilu
»Tribune« se takoj po podpisu rugosloven-sko-rtalijanskega sporazuma objavi kraljev dekret o razpustu italijanske zbornice. Dva dni po podpisu sporazuma bo sklican velik fašrstovski zt>or, na katerem namerava MussoJini rmeri važen političen, obenem volilno progr*matičen govor. S tem govorom bo g. Mussolrm pričel voli!no kampanjo.
VENIZELOS ZA SPORAZUM Z ITALIJO.
— MIlan, 18 jan. (Izvir.) »Corriere della Sera« prinaša pogovor z Venizelo-sem. kateri se je iskreno zavzel za zbližan je z Italijo, kakor je to zagotovM italijanskemu novinarju Berriju. V Italiji vlada nezaupanje do Venizelosa. kateri pa izjavlja, da ne vodi on protiital'ianske politike, ampak da ie bila haJijanska politika prorigrška. 2elf sporazuma glede Doveka-neza in končnih prijateljskih dogovorov z Italijo. Vem>e*!os je rekel, da ako je bflo Italiji mogoče zaključiti dolgi spor z Jugoslavijo, ki je bB mnogo težji in delikatnej-ŠI, zakaj bi se ne mogla izločiti iz mrzlega nesporazum ljenja med obema deželama pravzaprav edina sporna točka? Poslovni odnošari so že povoljni, naj slede še dobri politični.
»PESTI HIRLAP« PROTI ITALUL
— Budimpešta, 18. jan. (Izvir J »Pesti Hirlap« piše zelo ogorčeno o sporazumu med ItaKjo m Jugoslavijo in se ne more načuditi, da je pričela Italija jadrati v vodah sovražnikov Madžarske in je omogočila beogradski diplomaciji velik uspeh. Ta korak Italije boH Madžare toliko bolj, ker ie dal Rim njihovim sosedom, ki so Madžarom že tako sovražni pa bodo odslej še hujši megalomani, novega impulza. Delovanje Italije pospešuje združevanje sil na Balkanu, kar v nobenem slučaju ni v Interesu ItaTHe. Nedavno 5e je Mussolnd zagotavljal Budimpešto najboljšega razumevanja madžarskih teženj!
Politične vesti.
Poincare v kritični situaciji.
Značilno glasovanje o zaupnici vladi. — Nove volitve. — Francija in Jugoslavija.
— Pariz, 18. jan. (Izv.) V zbornici Je danes ministrski predsednik Poincarć Izjavil, da }e Francija napela vse sile. da ohrani enotnost akcije med zavezniki Francija je vselei pripravljena storiti vse potrebno za skupni nastop z zavezniki, rrkdar pa ne more dovolrti, da jim služi samo za opor odo. Separatističnega gibanja v Porei.ju, ki ga je pričelo avtohtno prebivalstvo francoska vlada ne podpihuje. Nemški nacionalisti niso odnehali od političnih atentatov. Francoska vlada je vedno postopala pravilno z nemškimi uradniki.
Nikdar ne moremo privoliti v kršitev versaillske mirovne pogodbe, ml se nikdar ne bomo dali privesti k temu, da bi sami kršili in ne bomo nikdar stopili iz svoje rezerve.
Poincare je končno govori! o raznih mednarodnih alrjansah. Razmerje med Francijo in Malo antanto ie dobro fn trdno. Kratko ie omenfl razmerje med Italijo m Francijo, kakor tudi sporazum med Italijo m Jugoslavijo. Glede tega je Izjavil: »JugosIovensko-Ita!'}anski sporazum glede Adrije pirsrčno pozdravljamo!« Koncem svojega govora je stavil Poincare tale Predlog:
Zbornica odobrava viadmo izjavo, osobito glede zasedbe Poruhrja. Odobrava še nada.ljno njeno blagostanju naroda posvečeno zunanjo politiko. Izreka zaupnico vladi m prehaja na dnevni red.
Zbornica je sprejela prednost tega predloga pred drugim! s 415 proti 151 glasovom. Sprejela le prvi del dnevnega reda s 446 proti 122 glosovom In drugi del dnevnega reda 445 proti 126 glosovom.
_ Pariz, 18. jan. (Izvir.) Parlamentarni krogi so z veliko napetostjo pričakoval! izida glasovanja o zatrpnfci Potu-careju. Splošno je bflo ves dan opažati, da je bil Poincare v zelo kritični situaciji. Proti Po m c ar6 hi so nastopili pri glasovanju o Interpelaciji glede franka Briand, L o u c h e r in pristaši CI emeceaua, Pofncarć sam je bil zelo nervozen ln nekateri so že računali z njegovim padcem. S popoldansko zaupnico se je Poincare znal izmotat, iz težke situacije.
Nove volitve v francosko zbornico je pričakovati za 2. aH 4. maja,
RAZMEJITVENA KOMISIJA MED ITALIJO IN NAŠO DRŽAVO.
— Beograd, 19. januarja. (Izv.) Po odredbi vlade ima voditi razmejitvena dela med Reko in našo državo general Milijć. ki se 21. t m. sestane na Sušaku z italijansko komisijo pod vodstvom generala Bordera. Polkovnik Daskalović vodi razmejitvena dela v Sloveniji. Razmejitvena komisija ima tudi določiti način izpraznitve Baroša, Delte in Banki- I na. Ti kraji se imajo izprazniti takoj po 1 podpisu pogodbe, da se lahko odpre to-liko potrebni promet med zaledjem in Reko. Določitev meja na severu Reke se ima šele določiti po podpisu reškega sporazuma,
Vesti iz Italije.
FAŠISTI ODSTAVLJAJO OBČINSKE SVETE. — POLOM »BANKE ITALIANE« V RIMU. — FAŠISTI PROTI REPUBLIKANCEM. — PROGLAS SPORAZUMA PRED RAZPUSTOM PARLAMENTA.
— Rim, 18. jan, (Izv.) Fašisti v Fi-scianu so udrli v županstvene prostore in tam zborovali. Fašisti dolžijo občinski svet veleizdaje, ker je bil poslancu Amendoli, ko je bil napaden, izrekel svoje sožalje. Občinski svet je moral odstopiti in vlada ie poslala v občino komisarja V kraju S. Oiovanni a Teduccio blizu Neaplja je prišlo do spopada med fašisti in občinskimi odborniki. Fašisti so udrli v poslopje občinskega sveta in progasili občinski svet za odstavljenega
— Rim, 18. jan. (Izv.) Orožno vznemirjenje je povzročila za tvori t ev bančnega zavoda »Banca Italijana d? Credito e Valori«. Velikanska množica se je zbrala m zahtevala da se lej vrnejo vloge, ki znašajo okoli 75 milijonov lir in so last večinoma nižjih sloiev.
— Ferrara, 18. jan. (Izv.) Fašisti so udrli v sedež republikanskega krožka, tam vse razbili in pometaH skozi okna na ulico knllge. časnike in druge stvari, kar so potem zanetili, da je zorel velik kres sredi Ferrare. j
— Rim, 18. lan. (Tzv.) Mussolini hoče proglasiti sporazum med Italijo in Jugoslavijo pred razpustom parlamenta in pred sestankom velikega fašlstovskega sveta Zato se proglas razpusta zavleče za kak dan in tako je pričakovati novih volitev na 13 aprila mesto 6., kakor je bilo sedaj že skoro določena 1
= PotuharjL Ker se slovenski kle* rikalci ne morejo bahati z uspehi in ker čutijo, da jim prede huda, ako bo slovenski narod pri prihodnjih oblast« nih in državnih volitvah obračunal z avtonomističnimi obljubami ter s po* polno brezdclnostjo in brezuspešnostjo klerikalnih voditeljev, se radi sprav* ljajo na svoje nasprotnike in jim oči* tajo najhujše pregrehe, zlasti pa greh trpkega molka, ker ne sodelujejo pri indijanskem klerikalnem vpitju ter ne tulijo ob isti priliki kakor klerikalni levi. Pravijo torej, da smo mi, ki daje* mo vladi in njenemu nesrečnemu delo* vanju, zlasti na davčnem in nacijonal* nem polju, potuKo! V resnici pa so klerikalci tisti, ki odgovarjajo za ves sedanji položaj v državi, predvsem za vlado samo * radikalne stranke. Znano je, da so tekom poletja ob vsaki priliki dajali vladi v narodni skupščini kvo* rum in ji tako omogočali izglasovanje reakcijonarnih in nepopolnih zakonov, kakor je n. pr. uradniški! Toda še naj* več so zakrivili tekom svojega zavez* ništva s HSRS in s St. Radićem, kate* remu so se v prvem času predali na milost in nemilost, in ki ga pozneje niti enkrat niso poizkušali spraviti na pa* metna pota ter mu predočiti potreb* nost aktivne skupščinske politike. Ka* ko bi stala danes država, da so pripra* vili Radića na pot v Beograd, da so za to idejo pisali in zlasti, da so v pomladi stavili Radićevccm skupno z dr. Spahom pri snovanju »federalistič* nega bloka« pogoj aktivne skupščinske politike! Ne! Rajši so se igrali »zmago* vite federaliste« in državolomce ter so celo nekaj časa hoteli posnemati Ra* dićevo abstinenčno politiko in zapustiti Beograd. Prevdarnosti in dalekovidno* sti dr. Koroščevi se imajo zahvaliti, da niso tedaj storili tega koraka in zadali svoji stranki in samim sebi smrtnega udarca. Stoji pa Jejstvo, da so kljub intimnemu zavezništvu z Radićem do* sledno opustili vsak poizkus* izpreobr* niti tega možakarja, ga napraviti umir* jenejšega ter mu z odločno gesto pred* očiti nevarnost osamljenja ter brez* uspešnosti hrvatskega avtonomistične* ga pokreta, ako se ne nasloni na isto* vrstni slovenski in bosanski, zlasti pa na aktivno skupščinsko politiko. Tu tiči vir vse nesreče, ki je po klerikalnem zatrdilu prišla nad našo državo, odkar sipa nova vlada neznosne davščine in ne vodi take nacijonalne politike, ka* kršna odgovarja našim državnim in te* resom. notuharji so klerikalci in njiho* vi politični voditelji in nihče drugi! Oni so krivi vsega zla, davčnega in drugega v naši državi m v Sloveniji posebej 1
= »Mi imamo vse objektivne po* goje za največji'in najhitrejši napredek na vseh poljih človeške delavnosti, na* vzlic temu pa stalno pada ugled nase države.« Ta stavek je posnet iz odprtega pisma, ki ga je naslovil naš amerikan* sld rojak g. F. Petrinovič na min istr* skega predsednika N. Pašića. Na vpra* šanjc. ki ga stavek postavTja, ni težko odgovoriti! Krivi so tipi. kakor Radič in slični mu klerikalni in muslimanski zavezniki, ki blatijo in vznemirjajo našo državo doma in v tujini. Ce bi ti
ljudje posvetili svoje sile notranji in zunanji izgradnji države, bi Jugoslavija zavzemala že danes mesto, ki ji gre po bogastvu in nadarjenosti njenega pre* bivalstva.
= Sestanek nar dne skupš'lrre. Sestanek narodne sskupščine je definitivno določen za 23. t. m. Na dnevnem redu prve seje je edina točka: določitev dnevnega reda. Včeraj je predsednik skupščine Ljuba Jovanovič dclj časa konferiral z ministrskim predsednikom g. Pašičem. Po konferenci je g. Jovanovič obvestil v Beogradu navzoče šefe parlamentarnih klubov o skupščinskem sestanku.
— Dr. Korošec ima polnomočic fe-deraT?st!čnega bloka. Beogradski listi poročajo, da ima dr. Korošec od vodstva Radičeve stranke najobsezneiša pooblastila za ustanovitev opozicijonalnega bloka. Govori se, da so se Radi-čevci odločili, da sodeluiejo v parlamentu in vstopijo v opoziciionalni blok v prvi vrsti zato, da preprečilo napovedano parcelacijo Hrvatske. Čim Korošcu uspe naloga, da osnuje opozicijonalni blok. odpotuje takoj v Zagreb, kjer bo sklicana seja federalističnega bloka. Kakor zatrjujejo RadiČevct je čisto gotovo, da pride do sporazuma s skupino Ljube Davidovića. ki prevzame po strmoglavi'en ju sedanje vlade državno krmilo v svoje roke in izvede nove volitve.
= Kongres makedortstvujuščib se
vrši včeraj 18. in danes 19. t m. v Sofiji. Govori se, da bodo makedonske organizacije zahtevale od bolgarske vlade, da jim pusti popolno svobodo glede re-volucijoname akcije v MakedoniM. Bivanje princa Kirila v Sofiji spravljajo v zvezo s tem kongresom.
= Grška, Jugoslavija In Bolgarska. Dopisnik beogradske »Politike« je ime! razgovor z novim grškim ministrom zun. del Rusosom o aktualnih političnih vprašanjih. V razgovoru se je Rusos dotaknil predvsem razmerja Grške do Male antante. Z ozirom na vesti, ki so se opetovano širile, da ima Grška namen vstopiti v Malo antanto, je Rusos izjavil, da Grška nima pravega interesa, da bi se pridružila Mali antanti. Njeni interesi se tičejo zgolj Balkana, dočim ima Mala antanta predvsem namen, da vzdrži ravnovesje in mir v Srednji Evropi. Ako se uvažujeta ta dva momenta, potem je razvidno, da Grška nima povoda, da I bi vstopila v Malo antanto. Drugačna bi bila seveda stvar, ako bi bil koristen va! balkanski blok. Ta bi bil koristen za balkanske države in v ta bok bi vstopila tudi Grška. Kar se tiče zveze s kra^evino SMS, ki je naslednica Srbije, je jasno, da se ta zveza avt matično obnavlja, dokler te zveze ne odpove ena izmed zavezniških držav. Ker se interesi obeh držav krijejo, je to najboljše jamstvo za nadaljnji obstoj te zveze. Z ozirom na Bolgarsko je grški minister zunanjih del izjavil: »Grški odnošaji z Bolgarsko temelje na obstoječi mirovnih pogodbah. Lojalno izpolnjevanje vseh obveznosti, ki izvirajo iz mirovnih pogodb, bo izbrisalo vsako nezaupanje ter omogočilo prijateljsko sosedstvo grškega in bolgarskega naroda, kar bo jamčilo za mir v Evropi.
iiska krajina.
— Iz Gorice. Splošno slovensko žen- | sko društvo priredi 19. rm. v Trgovskem domu svoj prvi društveni Ples. — Držav-nozborske volitve se bližajo pa rud; občinske volitve v Gorici Goriški fašisti so že pridno na nogah in v nedeljo 20. trn. se bo vršil v gledališču velik shod, na katerem bo posebno važna točka poročolilo političnega tajnika Caprara. ki se je nudil pred kratkrm v Rimu. — Nekaj časa je stal v ospredju fašlstovskega gibanja tajnik goriške cone, dr. Lessi. Kar nenadoma pa se je razširila vest, da je dr. Lessi, ki >e bil poln načrtov za italina Irzacijo goriški Slovencev, moral zapustiti svoje mesto. Še ni dolgo tega, ko ie v dvorani »Victtoria€ imel predavanje, na kateiem je naglašal, da čimbolj bodo Italijani gospodarsko zavojevali tujerodne kraje, toliko hitreiše zavladajo nad njimi in toliko naglejša bo italranizacrja goriških Slovencev. Treba le širiti hi krep:ti fašistovske strokovne organizacije med Slovenci. Dr. Lessi je res pridno delal za uresničenje I svojih načrtov In pomagali so mu slover-ski odpadniki, sedaj pa je vsega tega ko- j nec. V nemilost je prišel pri vodstvu m i padel ie s fnšistovskega drevesa na tla ter | se polomil, da ni več za rabo pri fašistov-ski gonji v deželi Morda bo tudi Še kak drug! fašlstovski junak konča! tako žalostno.
— Izganjanje duhovnikov Iz Istre
se nadaljuje. Iz Sv. Vivala so izgnali župnika Mateljana, Orožniki so ga spremljali. Na tisoče in tisoče Jugoslovenov v Istri je brez svojih duhovnikov.
— Plavži v Skednju pri Trstu so zopet otvorjenl Tekom dveh mesecev bo zaposlenih do 600 delavcev.
— Centrali parobrodnih družb »Dalmacija« iti »Oceanija« zapustita Trst in se preselita v Jugoslavijo sedaj, ko je bil v Rimu potrjen zapisnik o izvedbi I TramMč-BertoJinijevega sporazuma iz lete 1920. glede razdelitve avstroogrske j trgovske mornarice,   ^ i
Presveta.
Rcpertoir Narodne** a gledališča v Uub'i^rii.
DRAMA. Začetek ob S. uri zvečer. Sobota 19.  ;an.: Othelo. Izven Nedelja ob 3. pop.:  Mogočni  r-rstan. Izv. Nedelia  20.  jan..   ob  S.   zvečer Hamlet. Izven.
Ponedeljek 21. jan.: Mogočni prstan. Red B.
OPERA. Začetek ob pol S. uri zvečer Sobota 19  jan.: Gospos\rctskl >^n   Red D. Nedelja 20   ian.: Suzan na tajnost, Mozart in Salieri. Gianni Schfcchi. Izven. Ponedeljek 21. ian. Zaprto.
*   * * ŠENTJAKOBSKI  GLEDALIŠKI ODER. V nedeljo 2. jan. Gostovanje   v Mostah. 2enitev.
— Gogoljeva »2en?tevc na sokolske« odru v Mostah. V nedeljo dne 20. jan. gostuje 5t Jakobski Kled. oder na snkolskcm odra v Mostah z Gogolvevo komedijo »2e-nitevc Komedna je imela triko dober uspeh, da doživi v Mostah že šesto re-rizo. M Perini p^et'te rred«tnvo
_ Uvod ▼ nmevanju umetnosti. V soboto dne 19 trn. ob 6. zvečer se vrsi v slavnostni dvorani Univerze peto predavanje z naslovom: »Umetnost v naravi«. Predavate! dr. Pr. Štele. Vstopoice po 12 Din, pri vhodu.
— Ljudska šola ▼ Lluhljan! priredi v nedeljo, dne 20. trn. ob 10. dop. v zbornični dvorani na univerzi lavno, vsakomur dostopno predavanje o nasledn'cm predmetu: O lepi knjigi In lavnih knj žnlcah. Predava g. pis. F. S. Finžgar.
— »Jugoslovenska Nllva« od 15. jnn. prinaša tole vsebino: Pr. šršč: Kne-z Miloš u Zagrebu 1848. — VI. Nazor: Prsten (Priča). — Dr. V. Vitezica: Juda iz Kari-ota. — Dr. Fran Hcštč: Od belog do crvenog carata. — St. Stojanović: Ve-Ki i matf posjedi. — Umjetnost. — Nauka. — Politika. — Društveni Život. — Privreda BUieike.
KONCERT PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE; »STABAT MATER«.
1. maja letošnjega leta bo 20ta obletnica Dvora kove smrti.
Antonm Dvorak je bfl rojen 8. sept. 1841. L v Nelahozevesi na Češkem. Njegov oče je bil mesar m velik glasbeni diletant. Antom'-n je kazal že kot mali deček rzre-den glasbeni dar. 2e tedaj *ra je učil vijo-line ondotni kantor Josip Spitz. 1853. 1. ie prišel Dvorak v Zlonice k svojemu dokaj premožnemu stricu, ki mu je preskrbel dobrega glasbenega učitelja Antona Lehma-na; pri njemu se je učil vijolirte, vijole. klavirja in orgel ter potrebnih teoretičnih naukov. Dvorak je hitro napredoval. 1S54 L so se preselili tud? njegovi starrši v Zlonice ter prevzeli tam dobro idočo gostilno in mesarijo. Mladi Dvorak se je sedaj posvetil lahfco popolnoma fasti. je obiskoval u trak vis t i ga o šolo v Češkem Brodu ter pohajal glasbeni pouk tamkajšnjega kaji-toria šentjakobske cerkve P. Ha neka. Dosegel je zlasti v orgeliski igri veliko spretnost. Čez leto dni se je vrnil domov. Medtem so se njegove rodbnske razmere poslabšale. N;egovi stariši so nezasluženo zašli v težak gmotni položaj in Dvcfak je moral vsled pomanjkanja sredstev opustiti glasben pouk. Moral je vstopftf v očetovo obrt, vendar pa je ves svoj prosti čas posveča! clasbi. Tako je m:n;lo nekai let med mesnico in notnim pultom. Stari Lehman, njegov prvi glasbeni učitelj ie končno vendar pregovoril očeta in strica, da sta omogočila pridnemu mladeniču dveletni tečaj na praški orgliarski šoli. L. 1857. sta se pripel'ala oče in sin na »loj-terskem« vozu v Prago. Orgijarsko šHo je vodil izvrstni kontra.rnmktik nemec K. Pietsch. po njegovi smrti čez eno leto ga je nadomestil Leopold Zvonar in za njim Josip Krcičl. Stariši Dvofaka so se preselil v Kladno, a Slo irrn je Še slabše. Anto-n:nu so napočili težki Saši, Izostale so vse podpore. Pouk ;e moral Dvorak prekiniti, vendar pa ni obupal. Vstopil je v glasbeno društvo »?v. CecHijnc, katere dirigent je bil Anton Abt, se tako seznanil z mnogimi glasbeniki in našel dokaj učencev, ki jih je instruira! in na tak nnčin z.imotrel dokončati študije na orgliarski šoli. 1S59. I. je vstopil v kapelo temperamentnega dirigenta Komzaka. V tem času so nastale prve Dvofakove kompozicije v večiem stilu. Prešlo je nekaj let v delu in skrbeh. V Pragi so ustanovili veliko pevsko društvo »HlnlioU in »tJme'aVo Besedo« ln 18*2 narodno g5edn!išče. Tu je deloval kapelnik Jan Mayr, ki je imel zlasti dober nos za dobre umetn:ške moči in ie priklenil na gledališče tudi izrstno Komzukovo kapelo. Na tak način je pr šel Dvorak v narodno gledaršče kot vijolist z mesečno gazo 18 (!) goldinarjev. Moral je zopet poučevati, česar pa ni delal rad. Ljubil je svobodno ustvarjanje, toda ovirala ga je pri tem nesreča, da ni imel lastnega klavirja. Iz zadrege mu je v tem času pomagal kompon;st Karol Bendl. h kateremu se Je Dvofak zatekal, ako je hotel delat!. 1864. I se je preselil k poznejšemu kapelniku nar gleda Kšča Morlcu Aneeriu, kjer je bil toliko časa, dokler ie Angerjev starinski spinet hmel še kako struno. Študiral je med tem simfonije ki komorna dela klasikov ter se končno oprijel oblik novoro* mantične šole.
Zani se ie začela doha dvomov, konfliktov s samim seboj, materiialnih skrbi, razočaranj, ki so mu grenile življenje. V tej potrtosti se je zavzel zanj dr. Ludvik Prochazka. živhhen zastopnik .napredka ia razširitve nacooaaine umetnosti, ki Jt
•
srtan. 4.
»SLOVENSKI   NAKUP«   dne 20 januarja «g4
17
si že 1. 1870. Izd a j aH glasbeni Hst ,Hu-debni Listy€, pri katerih j« naružfl vse tedanje češke glasbenike. (Isti je bil dr. Go> mir Krek pri nas.) Tudi Dvorak je vstopi' v ta krog. Začeli so se zanimati za njegova dela m zlasti Prohazka je dal marsikateri dober svet. Ko je »Hlahol« pod vodstvom Bendla izvaja! prvikrat Dvo-fakovo »Hvmnus«. je Isti na mah Dvo-rakovo tone razširil Še preko mej domovine. Vspeh ga je pobudll k operi »Kral a LThlif«, ki je bila sprejeta tudi prijazno. Okoli 1872 1. le napisal že nekoliko simfonij iti komornih del.
Seveda se je počasi izboljšaval tudi njegov materijalni položaj. Gledališka gaza je poskočila na 29 (!) goldinarjev mesečno. 1873. 1. se je s svojo najljubšo učenko Ano Cermak poročil rn si ustvaril svoj lastni dom. Srečen zakon mu je dal več otrok, med njimi poznejšo Sukovo ženo. 1873. 1. je Izstopil tudi gledališkega orkestra in je postal organist v cerkvi sv. Adalberta v Pragi. Njegova Es-durova simfonija mu je pridobila državni štipendij v znesku 400 goldinarjev in Dvorak je vzbudil zanimanje dunajske glasbene komisije, v kateri so bili med drugimi J. Brahms. E. Hanslick in J. Herbeck. Štipendij je dobil pozneje v večjem znesku še štirikrat. Brahms se je zanj prav posebno zanimal. Priporočal je v založbo Slmrocku v Berlinu Dvofakove »Moravske dvospeve.« Dosegli so velik uspeh in Simrock je nagovoril Dvofaka, naj napiše ciklus slovanskih plesov. »Slovanski plesi« so izšli (za klavir) 1878. 1. m so mahoma osvojili ves muzikalni svet. Na nje je bil Dvofak bolj ponosen, ko na vsa druga svoja dela. Rekel je: »Ako bi mi kdo ponudil milijon, a jaz pa naj bi zatajil očetovstvo »Slovanskih plesov,« pa ga ne maram.« Njim se Ima Dvofak z aa vai.fi na svojo svetovno slavo.
Začeli so se zanj lepil časi m mogel s« je posvetiti izključno le kompoziciji. Dobival je množico naročil in slavni mu-ziki so razširjati njegova dela (dr. Hans Richter Itd.).
10. marca 1883. 1. je doživela premijer© njegova »Stabat mater« v Londonu. Dvofak je dirigiral sam. Za Anglijo je napisal še več kantat, n. pr. Sv. Ludmfla itd. Kupil si je lahko malo posestvo doma. Dobival je odlikovanja in časti. 1889. 1. je postal vitez železne krone, 1891. častni doktor češke univerze, častni doktor univerze v Cambridge, 1898. 1. je dobil kolajno za umetnost te znanost Itd. Vender pa ni ljubil ne redov, ne teh časti, ter ni bil nanje kar nič ponosen. Strašno težko so ga pripravili tudi, da se je dal fotografirati. V svoji skromnosti se v slavnostnih družbah, prj banketih nikoli ni počutil dobro. Pomladi 1889. 1. je bil imenovan za profesorja kompozicije na praškem kon-servatorrju, od koder je bil pozvan čez dve leti za ravnatelja konservatorija v New-York. V Ameriki je komponiral mnogo svojih najlepših skladb, med drugimi e-mol simfonijo (»Iz novega sveta«) m prekrasni koncert za vijoloučelo rn orkester. L. 1895. pa se je vrnil oa svoje praško mesto, ter pod vodstvom znanega vijolin-skega pedagoga Bennewitza vodil kompozicijski razred do L 1902. Po Benne-vhzcvem odhodu je bil izbran' za konser-vatorijskega ravnatelja, kjer so službovali še znameniti (profesorji n. pr. O. Ševčik, J. Mafdk, Jos. Lugert K. Knittl, Kaan pj. Albest in K. Stecker. Dvignili ^o konservatorij do znamenitega viška. Iz njega je Izšlo tedaj mnogo odličnih glasbenikov. Med učenci kompozicijske šole Dvofaka Je bil tudi naš prof. konservato-rija g. Jos Michl, ki je svoj Čas v Gorici naštudiral in v od ti »Stabat Mater« svojega učitelja. V Pragi se je Dvofak v prvi vrsti pečal z dramatičnimi deli, ki pa mu, kakor skoro nobenemu absolutnemu muziku, niso prrnesla zaželienih uspehov. Njegovo zadnje delo je brla opera »Arml-da.« V začetku 1904. 1. je začel boleha«, pomladi se mu je bolezen nekoliko izboljšala, I. mata 1904. pa ga je smrt pri za-jutrku nenadoma pobrala. Pokopan je ob Smetanovi strani na vlšehradskem pokopališču.
Napisal je množico znamenitih del, orkestralni (simfonije D. A. F In Cs dur, ter e mol: simfoniške pesnitve: Zlati ko-vrat, Golob, Povodnji mož, Poldnevnica, uverture: V naravi. Karneval, Othello, orkestralne serenade, klavirske koncerte vijolrnske Yn vfjo'cnčelo koncert; vokalna dela: psalm 149. Mrtvaški ženin, (ki ga j« 1. 1895. ob priliki Matičnega koncerta na Dunaju sam dirig'ral. Dediči Belegore, Jubilejna kanta ta, Hvmnus, Te Deum, Mi-ssa solemnls. Stabat Mater, Sv. Ludmiila, Reojrem. moške, mešane zbore, mnogo pesmi, anete: komorna dela: 8 godalnih kvartetov, 3 klav. trio, 2 god. kvinteta, klav. kvintet, sonate za vflolino orgeliske skladbe itd.; klavirske skladbe: Škotske plese. slov. plese (tudi za orkester), silhuete, rminuete, valčke, legende, balade, humoreske, su; te, Itd.; dramatska dela: Kralj In ogljar. Šaljivi kmet. Dimitrij. Ja-kobin, Vrag m Katra, Rusalka Hd. Opera »Rusalka« je njegovo najboljše dramatsko delo.
Dvofak Je bil resnično pobožen: vsak dan je bil pri zgodnji jutranji maši, družbe, kakor že rečeno nI ljubil, dom aru je bH najdražje bivališče. Z&moget fe hrti grob In nedostopen, a rudi dobrosrčen, prijazen. Vsa njegova dela se odlfkujejo s svežim, naravnim slovansktm ritmom, nje," gova lirika nI prešla nflcolf  v solzavost.
V Instrumentaciji Je podoben Beri lozu, čajkovskemu. Mnogostransk! Je bil, kakor Mozart. Občutil je naravno, ta pul-rfvno; v njegovih defih ne najdel umernJ-čarja. Tudi v obliki k žentjalni mojster.
★    ★ *
_ Pevsko društvo »LJiifcOansfcl Trmtm.
V nedeljo, dne 10. tm. ob pol 11. dop. odborov* seja.
— Glasbene vesti. Na
Glasb. Matice, 18. trn. so navzoči odborniki soglasno predsednika pevskega zbora
seri odbora poJnoštevilno na predlog g. Skalarja
imenoval! svojega dolgoletnega m veleza-služnega pevovodjo ravnatelja Mateja H u b a d a za častnega pevovodjo Glasbene Matice. — Istočasno se ie posrečilo odboru prrdobTti na dvomesečno poskusno zborovodstvo g. Srečka K u m r a Iz Trsta, ki je na turneji prim. slov. učit. pevskega zbora po I ta lij? dosege! povsodi visoke umetn ške uspehe. Vodil bo prve dni meseca aprrla svoj prvi koncert, ki naj sestoji iz najnovejših slovenskih skiadb za moški, ženski in mešani zbor nahajajočih se Še v rokopisih. S tem je začasno rešeno tudi pereče vprašanje Hubadovega name-stništva. Prireditev »Stabat Mater« je navzlic ogromni udeležbi občinstva komaj materijelno krita. Vendar je upati, da odbor sklene fsto v doglednem času ponoviti, morda celo v cerkvi, kjer bi prišla skladba sigurno do silnejše veljave. — V najbližjem času pev. zbor Glasb. Matice priredi za vojaštvo tukaišme garmziie brezplačen koncert, kar dokazuje, da se Glasb. Matica globoko zaveda svoje vzgo-jevalne misije med vsemi narodnimi sloji.
KINO IN ŽENSKI SVET.
Khio čedalje bolj posega v celokupno naše življenje In se razvlia s čudovpto naglico in uspehom. Iz igračke in fizikalne ku-rtjoznosti postaja literatura, ki obsega na>prej krvav*5 detektivske romane, končno pa rud? važna In poetična dela vseh vrst, ki jih deioma črpa iz tiskane literature, deloma iz nalašč v to svrho pisanih originalov. In dandanašnji, ko je občinstvo že skoraj prenasičeno s to literaturo, ko že primanjkuje osnutkov in so ameriški listi polni inseratov, kjer se prosi za osnutke. Četudi nedovršene, ki bi jih režiseri dopolnili, stopa kino v družabno življenje kot pomočnik v Izobrazbi in znanju sploh, kot olajšava pri trgovini ?n reklami, skratka, kino stopa na praktično polje.
NI torei Čudno, da kino na različne načine posega tudi v ženski svet, ki je večji, kakor moški svet. V tem slučaju lahko govorimo o treh načinih udejstvovanja fMmske umetnosti o ženski javnosti. Prvi je vpliv, ki ni baš romantičen. Ženska, ki je tudi sijr bolj nežno in čustveno bitje, kakor moški, ie bolj dostopna zaznavam, ki prehajajo iz življenja in seveda tudi Ie fihna v njeno miselnost. Ženska vidi v filmu več, kakor moški, ker se bolj zanima za dejanje za idejo igre in se ne briga toliko za podiobnosti, za katere ima ženska tudi zelo razviti zmisei. Dočim moški opazuje figuro kot celoto iti se mu vzbuja misel, kako bo posegla v dejanje, vidi ženska celo vrsto stvari, ki jih moški ni opazil. Ženska mora opozoriti moškega, da Ima igralec ki se je pojavil na p'atnu pet let po prvem nastopu, še isto palico ali pa isto kravato ali p«« igralka isto frizuro in da po 20 letih s> ni osivela. Moški o takih malenkostih niti ne mislijo in jih sploh ne opazijo, ker nimajo tako razvitejša in bistrega pogleda. Tako je nekoč dama opozorila svojega soseda v kinu, da je v filmu, sicer dobro režisiranem, na ognjišču, kjer se ie nekaj kuhalo, ležala neoprana kuhiniska cunja. Režiser je cunjo popravil, da bi bil realizem popolen. toda ker jo je napačno položil, je bila zadeva še bolj neprijetna. Dama je takoj pripomnila: »Cunjo bi bilo treba sežgali« In takoj je bno videti, da je ognjišče hladno in da ie vse skupaj domišljija ne pa realno življenje. Taki primeri dokazujejo, da ženske vidijo več, kakor moški.
To svojstvo pa povzroča, da se filmske zaznave utisnejo ženski globlje v spomin in da je ona zelo disponirana za posnemanje al; pa, kar je še bolj pogosto, da si v svoji fantaziji slika tudi to, česar na platnu ne vidi. Zadostuje včasih toileta aH frizura filmske junak:nje in ženske, osobito mlade in neizkušene si takoi domišlinje-io. da so ji sliine ter se užrve v nieno vlogo tako. da jim ostane v spominu tudi v vsakdaniem življenju. Posled;ca tega so razne ekscentričnosti, ki jih opažamo pri ljubiteljicah kina dovolj često. Tega vpliva filma ne smemo podcemevatf. Iz tega lahko nastane Izborno vzoievalno sredstvo lahko pa tudi smešna ka.rikatura, kakor je pač prikrojen dotični film. Zato ie treba strogo paziti na to romantično plat, ki Izvira iz bogate domišljije rn dovzetnosti ženskega bitja.
DrugI vpliv na ženski svet ie gospodarskega značaja. Priznati moramo, da je dosegla ženska v izdelavi filmov rekord In sicer v poklicu takozv. kino-zvezd. Finančni uspehi v tej panogi ženskega udei-stvovanja so prvovrstni In le malo moških Poklicev se mora prrmeriati z nitmi. Mora že biti banliir, ve'etrgovec ali finančnik, da mor« s -voiimi fnancami obdržati pri sebi k ino-zvezdo, ki ima poleg tega Še vpltv in mo\ kakršno nakloni usoda It malokateremu moškemu. Prava kino-zvez* da je prva. pred njo se priklanja sam ravnatelj Hi režiser podjetja s kopico vseh ostalih uslužbencev, vštevši tudi sivolasega avtorja, ki z drhtečim srcem opazuje povseblieno misel na platna hi se pri tem pogledu često spozabi tako daleč, da zataji svojo starost. Da ne govorimo o armadi kavaMriev In oboževalcev vsake take zvezde. To sicer ra* pokHc, ki ga lahko sprejme vsaka Ženska, kajti vsaka nima lepote In mfmtčne elegance, vendar pa moramo omeniti, d* film daje žensk! mol* nost gospodarskega hi socijalne ga razvoja. Mimogrede omenjeno, filmski Igralki al treba obvladati temeljnih zahtev gledališke umetnosti, kakor primernega glasu, deklamacije, spomma, Itd. Kmo-zvesdi je ta naloga olajšana, ker ne igra svoje vloge v eni sapf, marveč jo lahko poljubno ta več delov la lahko v slučaju ne-
uspešnega nastopa popravi to, kar se ni obneslo.
Poklic kino-zvezd seveda al tolikega pomena, toda če pomislimo koliko žeskega osobja zaposluje vsa* o filmsko podjetje še poleg glavnih igralk, vidimo, da je kino za ženski svet važen faktor m da je mogoče računati z njim pri izbiranju poklicev.
Tretji vpliv Sel« nastaja, toda razvil se bo v bodoče tako. da bo brez dvoma najvažnejši To je vzgojevalni vpliv, na katerem se v veliki meri zanteresirane one matere, ki hočeio, da bi bila njihova deca vsestransko dobro odgojena In sposobna za življenje. Nismo sicer še tako daleč, kakor Amerika, da bi proglasili za pedagoško potrebo, da mora biti v vsaki Šoli k:no. ki se smatra za neobhodni pripomoček pri pouku Ameriški prosvetni faktorji stoje na stališču, da mora biti pouk nagleden in življenjski. S kino pa se najlažje dosežr ta cilj. Poleg tega pa prinese marsikaj lepega v dolgočasne šolske »ka-birete« Pomislimo, kolika te razlika med površno nagačeno sovo aH pa filmom, ki s tehnično dovršenostjo prikazuje de' njenega živliena' Ali pa pomen filma za pouk v zem iepisu in drugih predmetih! Cele Pokrajine, industrijska podietja, zgodovinske dogodke in druge stvari, ki jih sicer nudimo mladini v obliki suhoparnih opisov aH slik. pa mogoče predočiti naravno pregledno in živo tako. da jih deca z lahkoto ohrani v spominu. Kmo bo nadomestilo v bodoče tri četrtine usrledne peda.gogike in noben učni predmet ne bo mogel shajati brez njega. Ce smo trdili, da ima kino romantičen vpliv na žensko, velja to še v večji meri za deco. Detska duša je fotojrrafska plošča, ki hf-ooma ujame vse. kar se godi okoli nje. Vprašanje je seveda, kakšni filmi so primerni za deco. Odgovor je lahek' Taki, ki odgovarjajo stopnji njenega razvoja, ki je nad nienm spoznanjem. Na Angleškem so se s tem pioblemom podrobno pečali. Predlansko leto so poslali vsem šolam okrožnico, v kateri vpraŠuieio mladino, kakšni filmi jI ugajajo. Preieli so 6701 odgovor. Ugotovilo se ie. da od mladine do 14 let 8% še ni bilo v kino. 20% prfljublienfh iger je bilo pravljice, 16% komičnih filmov, 15% sport-nh in družabnih, 11% bojnih, ostale pa detektivske, romantične In dr. Znanstvene filme, za katere se je izrekla mladina, je odpadlo samo 2%, kar Je seveda presenetilo dotično komisijo. Fz teh podatkov sledi važen sklep, ki ga bo morala upo-* števatf pedagoklka. kadar bo tiictt pri nas dozorelo vprašnnie filmov v šoli. Seveda velja vse to samo za one filme, ki niso Preveč napeti in ne vzbuiajo v Sovcku nizkotnih živalskih instinktov.
I prišla samo nemška Vzhodna Afrika, se-j daj kolonija Tanganika. Ostalo nemško ozemlje pod angleško upravo tvori mandate ang!ešk:h dominijonov (Južne Afrike, Avstralije. Nove Zelandi;e) in londonska vlada ne more z njimi razpolagati. Slične kombinacije se navaao v zvezi z Macdonaldovo vlado tudi glede zunanjih dolgov. Druga internacijo-nala je proti vsakemu izplačila vojnih dolgov in odškodnine, toda Macdonald bo težko prakticira! to sociialistično načelo na dolgovih, ki itn ima Angleška v Franciji, Italiji in dragih zavezniških državah.
Vse te kombinacije so več ali manj brezpredmetne, ker Macdonaldova vla-
SnHsfvo.
— Sokol Stepanla vas Ima v nedeljo, dne 20. tm v društveni telovadnici svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 14. Zdravo! — Odbor.
Novi milijoni iz Moskve 1
Moskovske »Izvestija« z dne 30. decembra 1923 prtobčujejo v rubriki »Naša pomoč« vest. da je centralni odbor ruske komunistične stranke tekom decembra lanskega teta poslal bolgarskim komunistom 16.000 dolarjev. Letos v januarju in februarju pa je kreditiral v iste svrhe po 10.000 dolarjev, vsega skupaj torei. 36 000 dolarjev, kar pomeni po današniem kurzu okoli 5 milijonov bolgarskih levov. To je torej solidna vsota, ki so jo dobili bolgarski komunisti, da lahko rovarijo proti državi in obstoječemu družabnemu redu. V septembru minulega leta pa je predela bolgarska komunistična stranka iz istoga fonda za mednarodno propagando 50 000 dolarjev (okoli 7 miliionov levov). V isti rubriki bol'ševiSko uradno glasilo poroča, da je bilo izdano v decembru 1023 za aretirane nemške komuniste 21.000 dolarjev in po 10.000 dolarjev mesečno za poljske komuniste kot mesečna podpora, .fugoslo venski In italijanski komunisti so prejmali doslel po 1000 dol. mesečno. Podporo so dobivali tudi kitajski, finski in drugi komunisti. Ce seStejemo vse te zneske, dobimo čedno vsoto, ki predstavla težke milijone. Ubogi ruski narod pa trpi pri tem na »večje poman »kanje. Zanimivo je. da našim komunistom pohitalo moskovski tovariši samo tako neznatno podporo. Bržkone jim ni všeč niihova politika, ki je vse prej kakor komunistična.
Macdonaldova pelifika.
AnglcSkl politični in parlamentarni krogi so mnenja, da pride v parlamentu do odločilneira glasovania v ponedeljek ob 23. In da bo znašala vef***?, glasov proti konservativni vladi kakih 60—70. Parlament bo odgođen na 3 tedne in v tem času bo Macdonald sestavil nov parlament in vladni protrram. Nastop delavske vlade vzbuja na Angleškem In tudi v Inozemstvu veliko zanimanie. Cujejo se različni glasovi in komentari!. Tako je »Palty Mali« spregovoril o originalni kombinaciji, da bi morala delavska vlada, $e je doslciria in zvesta svoHm načelom, vrniti Nemcem vse ko-fonre. Tej trditvi se je uprl »Pvenlng Standart« ČeS. da nemške kolonlie ne pripadalo samo Angleški, marveč zaveznikom kot celoti In da Hb je dalo Društvo narodov raznim državam kot mandate za renaraclte. Ako se Angleška od^eč* teh mandatov, prinadelo znova Društvu narodov. V poStev bi
da v resnici ne pomišlja o kdk'h rc«niu spremembah ali novih smernicah v an-gLški zunanji politiki tem n^anj. ker n egova stranka v pari a nentu nima ' c-čine. Delavska stranka bo morala pa. računati z dejanskimi razmerami in uvidevnost ter državniške sposobnosti ni:nega voditela so že zadostna garan-Cilia za to, da Arglcška ne bo Krenila na pot nevarnih eksperimentov, ki bi Škodovali v prvi vrsti nji sami. V notranji politiki se bo «cveda marsikaj spremenilo zlasti v knlikor gre za soci a!ne reforme in zbol sanje g'notnega poln/a'a sredniih in niz ih slojev, na zunaj na bo Angleška brez dvoma ostala to. kar je bila — najmočnejša svetovna velevla.
Dnevne vesti.
V Lmbttnnt. int
Kdo je bH proti Avstriji?
Da so bili naši klerikalci do prevrata najponižnejSi hlapci Dunaja in navdušeni oboževatelji Habsburžanov, ve vsa naša javnost. Klerikalci so se ob prevratu tudi zavedali te svoje vloge v predvoinem in vojnem času. za to so se po osvoboditvi potuhnili in se vedli prav skromno, ker so se bali. da bi se upravičena ljudska nevolja ne okrenila proti rtjim. ki so bili orodje v rokah dunajske vlade ter se z navdušenjem dali izrabljati v vse protinarodne svrhe. V živem spominu je še znana okrožnica, v kateri je vodstvo klerikalne stranke pozivalo svoje somišljenike, naj neizprosno ovadijo avstrijskim oblastem vse one svoje rojake kot srbofile in ru-sofile. ki so naročeni na napredne liste, pred vsem na »Slovenski Narod* in ki so člani »Sokola«. Kakšen uspeh je imela ta okrožnica, je znano. Začela se ie proti naprednjakom divja gonja, v kateri so prednjačili klerikalni »Orli«. Jele so se polniti ječe žrtev klerikalnega denuncijantstva ...
Pa Je prišel prevrat. Klerikalni ovaduhi so se tresli pred osveto. Toda naprednjak! so dobre duše: ob radosti, da jim je po velikem trpljenju vendarle zasinilo solnce svobode, so pozabili na vse prestano gore ter velikodušno odpustili klerikalcem vse. kar so na njih zagrešili pod avstrijskim režimom. Niti lasu niso skrivili nikomur, prizanesli so celo takim, ki bi bili vredni, da bi za svoje zločine, zagrešene na narodni stvari, viseli na prvem uličnem kandelabru. To velikodušno odpuščanje in po-zablienie ie bilo res krščansko, pametno in dalekovidno pa ni bilo.
Klerikalcem, čim so uvideli, da se jim ni bati ničesar, je takoj zrastel greben. Jeli so nabirati sadove osvoboditve v svojo malho in ni trajalo dolgo, pa so nastopali kot osvoboditelji tisti, ki svoj živi dan niso delali drugega kakor da čimbolj zasužnijo narod nemškemu Dunaju in rimskemu klerikalizmu. Nedavno tega pa smo celo čitali v klerikalnih listih, da je »liberalno Sokolstvo« dosledno delovalo na zasužmenju slovenskega ljudstva, edini boritelii za svobodo pa so bili — Orli. Proti tej nehotični nesramnosti seveda ne bomo pole-nizirali, ker je brezstidna in bedasta obenem, navesti pa hočemo dokument, ki kaže. ka^o so avstri'*ki vo'aški krogi sodili o Sokolih in Sokolstvu.
Podmaršal Schwerdtner ie izdal dne 14. septembra 1014. na podrejene pove! n?ke to-le okrožnico:
»Na temelm popolnoma zaupnih obvestil ie vojaškemu poveljstvu znano, da izo'n'a'o sokolska društva voiakom. ki odhaJa;o na fronto legitimacne v obliki članskih lisfVov. ki tem voiakom v slu^aiu, da nrirfe'o v ti;etništvo. zago-tavHa:o hol:?e pos*onan;e ž n'imi s strani sovražnikov. Obvestite popolnoma zanono in osebno povelmike na fronto odhajajočih čet in lim zapoveite. nai takoj z naivečjo p°zornost?o pregledajo takozvane marškomoaniie neposredno pred odnodom in nilh uvag^nirnmu in sicer pod pretvezo n. pr. da iščete dum-dum nnhoie. — ako imao pri sebi gort imenovane leg'timaciie. V' slučaiu. da se takšne legitimacij na'deio. jih je treba skrbno shraniti. Takoi po izvršitvi preiskave pri moštvu ie treba poročati voiaški komandi uspeh preiskave s seznamom voJakov. pri katerih so bile naidene takšna leg'*imac';e. Poročilo nai se posTe v dveh izvodih naravnost komandantu generalnega štaba To d^-lo se nai izvede pri vseh odha;aiočih transportih in nai se tei stvari posveča nalvečia pozornost. Ta dopis nai poveljnik prevzame v osebno shrambo in nai o ni°m ne obvesti m^ogar raznn poveHnikov na fronto odhajajočih oddelkov.«
Koga so tore« smatrali v Avstriji za nevarnega — Sokole ali Orle?
★    * ★
^- Krni In kratica na beogradskih priređivah. Ni. Vel. kral«* Aleksander 1. In kraljica MarVa sta snoč? posetila tri velike javne prireditve. V narodnem gledišču sta prisostvovala krasno uspeli akademlil zagrebških Sokolov. Po akademiii sta posetila prireditev be-ojrradck!b obrtnikov in ohrfrvšk^^ra na-rašča'a v veliki dvorani Kolarea Tu sta se zamudila nad eno uro Kr^li se *e razgovarial z raznimi ohrfnuVl In «e zanimal sa njih položaj. Kraljevska dvo-
19 tanuarja 1^24.
iica je sledn ič posetila tudi veliki ma-škaradni ples. ki ga je priredilo »Kolo jahača« v veliki dvorani 01 cirskega doma. MaŠkerada je bila nad vse sijajna Na njo so bili povabljeni tudi zastopniki inozemskih dr?.av in pa razni dostojanstveniki. Zelo značilno ie. da >e je kral nad eno uro živalino razgovar-al z angleškim poslanikom sir Y o u n g n m. Živahen razgovor je imel krab tudi s poljskim poslanikom Okenskim in pa z albanskim poslanikom Rizo Kolo n j o.
— POZOR! Cenjene naročnike, ki še niso poslali naročnino za december in januar, v'judno opozarjamo, da takim zamudnikom pošiljanje lista preneha dne 23. ian. t I. Prosimo torej, da se naročnina pravočasno obnovi.
— Nedeljski shod hišnih posestnikov v Ljubljani je bila resna, mogočna in dostojna manifestacija naših gospodarskih krogov za potrebno izboljšanje davčnih razmer. Shod je upravičeno vzbudil občno pozornost, ker je nedostatke grajal v dostojni obliki. Vsa naša javnost — napredna in klerikalna — je pritrdila utemeljenim zahtevam naših gospodarskih krogov. Priznati se mora, da so se tudi klerikalni poslanci zavzeli za pravične zahteve in tako je g. dr. Kulovec že porabil v skupščini stvarne podatke in številke nedeljskega shoda. To je popolnoma v redu in hvalevredno. Pameten človek si drugače sploh misliti ne more. Samo jednemu zložni nastop gospodarskih krogov ni po godu. Je to g. prof. Bogumil Remec, prelat v civilu, znan kot mojster hudobne politične intrige v klerikalni stranki. Že takoj po shodu je dajal duška svoji nevolji. V današnjem »Slovencu« piše v istem tonu o nedeljskem shodu, češ da je shod po toči zvonil. Pozabi pa ta mož, ki je potuhnjenstvo do vzgledne popolnosti razvil ob času dr. Sušteršičevega vodstva proti strankinemu načelniku samemu, da pada v hrbet s svojim neumestnim člankom poslancem lastne stranke. Ti so razumel! položaj In se že poslužili zahtev in podatkov zadnjega shoda. Potuhnite se zopet, politični kova r, in pustite sposobne še ljudi mirno delati. Za preresne stvari gre. da bi kdo nasedal prozornim hudobijami
— Kako reduciraj ? Redukcijo uradništva pri zdravstvenem odseku za Slovenijo je ministrstvo narodnega zdravja temeljito izvršilo. Reducirani, oziroma upokojeni po starem zakonu so večina uradniki s prav dobro kvalifikacijo v najboljši moški dob\ Uradne zdravnike so upokojil', ne da bi poskrbeli za namestnike. Kakšne zdravstvene razmere lahko nastanejo med ljudstvom v okrajih, ki so sedaj brez uradnega zdravnika, si lahko vsak hjik predstavlja, samo merodaini Činitelji niso na to mislili. V nekaterih bolnicah je reduciran upravitelj z vsem upravnim osohjem. V teli bolnicah je treba reducirano osobje taloj nadomestiti z novim ali pa obrat ustaviti. V 'jub'ian-ski bolnici je unokojen edini kvalificirani strojnik. Ali hočeio s tem morda sploh odpraviti vse naše bolnl:e? Skoraj se zdi! Sicer pa s tako redukcijo ni država nič na boljšem, pač pa na slabšem, ker bo morala reducirano oco-bie v interesu službe takoj nadomestit! z novim ter nlačevatl predčasno unoVojenim pokojnino, novemu o*oh»u pa preiemVe. iz tetra sledi, da se bodo povečati Izdatki države, ne Pa zmr^j-ša'i. kakor je namen redukcije uradništva.
— Preč   s   ^vab^re^lem! Pretili smo sledeči dopis,   koiegn vsebma se nam vidi zelo timesfn^  ^ ce cnoro,xj naši narodn?  favno«t9:  »Gospod urednik* 7e deli časa zasleHniem vas> simpatične članke, v ka^ih nn^znrate na nemško aroganco v Slovenil in nasve-tuiete   rndiVaJne   narodnoohrnmbne in prosvetne ukrepe. Na eno pa doslej slovenski  H^k   ni  opozoril  In  to  le H»#n odvratno CvaMarente. ki se le razna^lo po celi Slovmiii. pn žeiezmcah na uT! ci. v kavarnah, na pošti In deloma ' naših »avnfb urad7h in ki te z^n crT v družinske kroge   71n*ti ve,:ka je ■ nevarnost na severni ra5: graniri. v Mn riboni  Ptuju in OJ'u  Z naravnost ne raz'^Pivo usb'*nocf?n govore slovenski uradniki na tncli trgovci s svojimi nem-(b?mi 7nmri risto n^ prnofrrl^npm nemško dasi dobro vedo. da ob^Iadn'o slovenščino. Takisto morete ob vsaki prt*
/
*tev 17
nvr n^k i   * * n» i m u  aiir 20 januarja 1^24
Siran 5
liki poklicati telefonsko centralo ter zahtevati kra.ša in UaLša pojasnila v nemškem jeziku in prejeti boste z neverjetno suženjskim glasom vsak odgovor. V :em oziru prednjačijo zagrebški čifutje, ki se neženirano gibajo po slovenskih mestih   in   nesramno   izziva o s svojo glasno nemško govorico kakor da bi bili v Grazu ali na Dunaju. Tudi po Ijub-lianskih restavracijah in kavarnah se je švabčarenje zelo razpaslo. So natakarji, ki Srbe. katere v prvem hipu ne ra-2umeo. takoj po nemško ogovarjajo, kar zapušča pri naš.h južnih bratih sila mučne vtise   o   tej   »slovenski« Sloveniji. Končno se je švabčarenje razširilo tudi med našimi takozv. narodnimi krogi in marsikatera narodna dama se prav nič ne ženira klepetati in izzivati po cel večer slovenske soroake po ložah ljubljanskih boljših kavarn. Mislim, da bi bila energična akcija proti nepotrebnemu švabčarenju domačinov zelo na mestu, da se nemški jezik omeji samo na uporabo s tujci.   Ogabno švabčarenje jemlje našemu družabnemu in javnemu življenju narodni duh in obeležje ponosnega in državnega naroda. Proč torej $ tem jezikovnim hlapčevstvom!
— V avdjencl pri kralju. Z Beograda r\am poročajo z dne 17 L m.: Tu se Je mudi' bivši minister Anton Kristan. Danes popoldne ob 16. Je kralj Aleksander sprejel. Kristana v privatni avdijencl.
— Veliki dogodek tega tedna v Beograda ie razprav* na ondotnem trgovskem sodiSču o polomu Ujedinjene banke. Po poročilu Usta »Vreme« Kredo izgube preko 264 mflijonov kron. Poleg zavodov ie prizadetih veliko število vložnikov. Ce-3a vrsta advokatov prisostvuje razpravam, ki so večkrat jako živahne. ReSftl je bilo vprašanje, aH ie konkurz otvoriti aH pričeti postopanje za poravnavo. Sodišče je 3. jan. sklenilo, da se zapre sedem članov upravnega odbora. Skrili so se pravočasno in jih sodteče po svotfh organih ni moglo dobiti. Pozneje je sodišče preklicalo ta svoj sklep. Sodišču je bilo podano poročilo, da so knjige banke bile tako vodene, da so vzgled slabega knjigovodstva.
_ Gremij   trgovcev   v Ljubljani
opozarja, da je razposlal vsem članom vabila za volitve v dohodninsko cenil-no komisijo, ki se vršijo v nedeljo, dne 20. t m. v prostorih davčne administracije. Breg št. 6. od 6. zjutraj do 17. popoldne. Ker so te volitve velike važnosti, poziva gremij ponovno, da se jih udeleži celokupno trgovstvo. Solidarni nastop naj bo odločna manifestacij proti davčnemu sistemu, ki se*je pri nas udomačil, in nalaga malemu trgovstvu bremena, ki resno ogrožajo njega obstoj. _ .
— Južni kolodvor v Zagrebu. Z ozi-
rom na podržavljenje Južne železnice je južni kolodvor v Zagrebu dobil drugo ime. Odslej se bo imenoval »Zagreb-Sava«.
— Vlada la pobl]anle draginje, Kakor poroča beogradska »Tribuna«, bo Hn. minister dr. Stojadinovlć v sporazumu z ministrom za socijalno politiko dr. PeleSem Izdelal nove odredbe za pobijanje draginje, ki jih ima odobriti ministrski svet Ostre upravne ukrepe proti draginji odreja zbog tega. ker se je tečaj dinarja izboljša! in stabiliziral, dočim cene na trgu niso padle, marveč Se celo vsak dan rastejo. Ta napovedana akcija proti draginji bo zopet samo udnrec v vodo in ie na las podobna oni pred leti, ki je povzročila vihar ogorčenja v trgovskih krogih, ni pa prav nič koristna marveč Je docela draginjo samo še povečala. Kakor pred leti bodo vladne odredbe tudi to pot bolj v šikano trgovcev, kakor v pobijanje draginje. Predvsem pa ie smatrati to akcijo kot pesek v oči trpečemu uradni*rvu. češ da hnče vlada vsaj draginio omejiti In ublažiti, ko že ne-če polteno urediti uradniških plač. Mi pa pravimo: Naipreje plačajte pošteno uradnike in vpokoience. da bodo mogli živeti kot liurlie potem pa se lotite draginje in jo pobijajte.
— ZvlšanTe železniške ležarlne. Generalna direkcija državnih železnic je z odobrenjem fin. ministrstva sklenila povišati od 1 februarja t 1. ležarlno v kolodvorskih sl-!r»d«*čih in sicer v Bosanskem Brodu. Sarajevu in v CTnižu od 40 na 50 dinarjev v os^rM*1 kotodvor^kni sVTr»di5~-h na vseh VTOf^h od 2n na 30 D. Na odprti progi je do vi ?~ na 'e^arina od 10 na 15 D za kvadratni wwfoF.
— Porot**. Poročil se le danes g. dr. AVi^ii Trstenjnk. okraini komisar v S'nvemgrnd'Mi z gdč. Zdravico K o s t a* n i e v e c. hčerko Josipa Kostanjevec, pisatelja v Mar'broti
— Zadušnice za pok. dr. Bog. Seneko-v?ča se bndo darovale v cerkvi Mar. Oz. v torek 22 jan. ob 10., v sredo 23. jan. ob 9. in v četrtek 24. ?an  ob 9. dop.
— Smrtna kosa. Umrl je dne 14. t. m. v Bos. Gradiški naš rojak k. Pranjo D u-I a r. vpok. nad veterinar In posestnik, v 64 letu svoje starosti. Pranjo Dular se je ro-d'l L 1860 v Podborštu v občini Mirnop©-ški na Dolenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, veterinarsko visoko šolo pa na Dunaju. Služboval je nekaj let v Beljaku, pozneje pa v Bosni. Zaslužno ie njegovo delovanje v stroki Živinozdra-vilstva In Živinoreje. Snisal je gospodarsko nodučne knjige: »DomaČi živinozdrav-n;k«, »Umna živinoreja«, »Gospodarski nauki« in še več drugih pndučnlh črtic Na vso moč si je prizadeval, da bi bil preživel svnle poslednje dni v domači slovenski redili, katero le neizmerno lliibil, a usoda je hotela drugače. N). Vel. kralj ca le odlikoval z redom Sv. Save IV. razreda. Počival *ladko v zemlii ob Savi, ki TI nal prinMa po7drave ii domovina. — V Ljub* liani je umrl g   lankn Likar, mestni učl-
■ navdušen narodnjak in odločen naprednjak.
Svojega naprednega prepričanja ni nikJar zatajiL Pokojnik zapušča vdovo Marijo roj. Cerln in štiri otroke. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. Iz Poljanske ceste 87 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen prijazen spomin.
— Izstop dalmatinskih akademTkov iz klerikalnih vrst. Iz dijaških krogov nam pišejo: Katoliški akademiki in bogoslove? iz Dalmacije ki študirajo v Ljibljani, imajo svoje društvo »Pav linovič«. Začetkom letošnjega šolskega leta se je med nji mi pojavila struja, ki je hetela društvo postaviti na socijalno podlago. Na čelu te struje je bil jurist in književnik Ujevič. Temu so se pridružili še drugi in zdelo se je, da bo jim njihov načrt uspel. Proti njim pa so z vso vehemenco nastopili bogoslove! In med dalmatinskimi katoliškimi dijaki je prišlo do razpora. Iz društva »Pavlinovlč« so izstopili Ujevič. Morunović, Tranudovlć, Radića in več drugih.
— Preselitev drž. pro'ezne delavn ce. Vodstvo drž. protezne delavnice v Ljub-'jani naznania, da se v arih. dneh preseli iz svojih sedanjih prostorov, Aškerčeva ulica, nasproti srednje tehn. šole v nove
prostore v šen*pet:rski vojašnici. Vsled preselitve zastane na'brž do začetka februarja ti. izdelovanje protez, ker se bode vršila demontaža in montaža stroiev. Čevljarski, bandažni in lesni oddelek bodo lahko navzlic preselitvi izvrševali svoja dela. Zato prosimo vse interesente-lnvali-de, da potrpijo in da naj se v bodoče obračajo radi protez, proteznih in ortopedič-nih pripomočkov na drž. protezno delavnico v Šentpeterski voiaSnici.
— Celjske vesti. Na občnem zbo-r u Udružema vojnih :rrval:dov podružnice Celje, je bil za predsednika izvoljen g. Vekoslav P n ž g a r — Pretep med vaškimi fanti. V nedeljo so v neki gostiln: na Spodnji Hud"mi popival! fantie. V pitanosM so se medseboj stepli in enega težko, enega pa lahko ranili. — Plaz je podsui v Začretu v Čaterjevl opekarni pri kopanKi ilovice delavca Ivana Rezaria. Prepeljali so ga težko poškodovanega v celisko bolnico. — Umrl je v celjski bolnici posestnik Anton V i z o v i š e k iz Trbovelj, katerega ;e 14. jan. zvečer, ko je šel iz svoje hiše k sosedu, neki neznanec zahode' i nožem v trebuh. — Športni k I u b v Celju ima 2. jan. ob 20. v go-sfflni na »Skarpi« na Bregu svoj redni občni zbor.
— Pozor lovci! V ponedeljek 21. tm. se vrši v Ljubljani tradlcionelni seiem ko-žuhovme, znan pod hnenom »Liublnnska borza«. Vrš* se v prostorih spedicMske tvrdke »Balkan« na Dunaisk cesti. Cene lisic, kun, vider itd so seveda odvisne ne le od kakovosti blaga, ampak tudi od števila kupcev. V Nemčiji se plačujejo s'ede-če cene: kuna zlatica 19 dola rev (1600 D) kuna belica 16 dolarjev (1350 D), lisica 8 dolarjev (680 Din) dihur 3 dolarie (250 D), jazbec 2 dol. (170 Din), vidra 22 drHariev (1870 D), zajec 20 centov (17 Din) podlasica 40 centov (34 D). Te cene so seveda Je približne, zakaj za posebno lepe kože se dosežejo še višje cene. Upajmo, da tudi ljublianska borza ne bo preveč odirala naših lovcev.
— Poskusna kuha na plina. Knkor se nam javlja, priredi prihodnji teden vodstvo mestne plinarne javno kuhanje na pM-nu. Priredlfcv bo prav gotovo zanimala vse naše gospod nie, ker se bode za vsako poedino na plinu pripravljeno jed določila porabhena množina plina. Dokazati, da je plin ne samo najceneiSe temveč tudi najprrkladneiše kurivo sedanjosti, je namen te prireditve. Da se omogoči vsnk**-mur uporabo plina za kuho, je sklenil upravni odbor mestne plinarne izvrše var* vse instalacije po lastnih režijskih .-.en-ih in dovoliti delavstvu in sploh vsem ni:ne-ščencem odplačila v 4 mesecih obrokih. S tem je dana podlaga m nožnost, ua se plin tudi v našem mestu ta*vo r-»zš:*i. kakor mu to pripada po prednjih ksTeie nudi kuhi.
— O novi rastlinski hrani »Soj« smo nedavno priobčili zanimive podatke ki smo jih prejeli iz Amerike ter se torei nanašajo na ameriške razmere. Ker se mnogi za to zanimajo, ugotavljamo, da nam podrobnosti glede dobivanja semena, pridelovanja te rastlinske hrane itd niso znane. Informacije bi bilo mogoče dr biti iz ameriških virov, ker se ta rastlina goji doslej menda samo v Ameriki. Sicer pa smo mnenja, da bi bilo umestno, če bi se za to stvar zavzeli oni faktorji, v čijih komoeten-co spada naše poljedeljstvo in kmet'istvo. Če je nova hrana res tol'kega pomena za narodno gospodarstvo, ne bo odveč, da čim preie dob imo seme in navodila za pridelovanje. S tem odgovarjamo tudi na predmetne prošnie glede pojasnila.
— Tragediia mlade slniMnfe. V Zagrebu le v četrtek zvečer izvršila samomor 24-letna služklnia I tubica Roglič rodom iz Dalmacije. Skočila ie s 6 me*rov visokega okna na cementna tla na dvorišču. Priletela ie ravno na glavo In ie bila takoj Irtva. Prt njej so našli pisma v ka» terem je navedeno to-le: Prosim vas. da mojo obleko In moj denar pošljete materi. Ne morem več živeti. IJimše ml le umreti, neeo da»|e slufiti. Poleg tega pisma je zapustila vložno knjižico s prihrankom 2200 dinarjev.
—Spodletelo ara fe. V četrtek zvečer le pred Sar a bonov trgovino na Za!o«ki cesti tam slufbuoHH srraJntlc onazil nekega neznanca, ki te je zelo sumljivo obnašal in le pri roloio trgovine nekaj d-lal. Stmi-ntk Je pristopil In le opazil v klavnici ključ, nakar le neznanca prijel. Aretirani Pran Toni. brezposelni kovač Iz Moat at izgovarja, da le Imel rolo ?a popravni kar n» n« odgovarja resnici. Pil je oddan sodi. šču.
— tenarll na oo«lo. Antomt Mrtfavev. slugi okr. glavarstvu v Motornem fe neznan fenar med vofnlo Marmor-T I ubit*na Izmaknil listnico s 1*50 D. pofn'm listom za
teli v po k._ Pokojnik j« bU dobar iolalk. [ Italijo ia ackattriari dokumenti — Pa«oJ- 1 bOo lata 1991,
kti salezijanskega zaveda Franu Štruklju je bila iz žepa suknjiča ukradena listnica s 1500 D.
— »Podjetni livarji« Dodatno k naši predvčerajšnji notici pod tem naslovom, smo zanzali da je policija aret?rala *e enega, ki je bil udeležen pri tatvini cinka, in sicer je to brezposelni Marjan Keher. rodom iz Trsta. Prijet je bil v Gornjem logu pri Litiji.
— Zasačen Hhntanec. Na Aleksandrovi cesti v Mariboru je bil včeraj dopoldne are* tiran Fran Smuk iz Kisma^ov pri Novem mestu, kt ie imel nahrbtnik, v katerem se je mirtaial vtihnt«~l«en cigaretni panir in saharin. Smuk je hil oddan finančni oblasti.
— Mnž v Adamovem kostumu. V četr* tek dne 17. t. m. popoldne je po sa-ajevskih ulicah »strašil* neki moški v Adamovem kostumu, vklu'h temu, da je toplomer kazal 10 stooTnj Celzija pod ničlo Poliriia je ugotovila, da je to 20letnt Ahmed R-»lj= ha'ić, ki trpi na samomorilni maniji. Hotel je že dvaVrat izvršiti samomor, kar se mu pa ni posrečilo Sedaj ie hotel zmrzniti.
— Rnfi med omžniki in komiti. V Mi. zini Strumnice ao bolgarski komiti napadli našo orožr;*Vo patnilio, hroječo 20 mož. Ko-niti so bili v zasedi in orožniki so imeli težko stališče, ker so se morali polog tceja borit? proti snegu in vetru. Posrečilo na se jim je po po! mem Kolu pognaH komite v beg. Več komitov je bilo ranjenih.
— Rekord * Ihihezni. Mehka ie bila te dni priča krvnve senzaciie. Pred poroto je stala 20 letna kraso*?ca Lus Gnn-za?es. o kateri se le govorilo, da ie pov-zroč'la več umorov. Obtožnica nava'a. da ie^imela »rasoftca 300 Isibimcev In ko se jfh je naveliča1«, rlh je po vrsti spodila Toda to bi še ne bilo tako hudo. kaiti lepa dekleta s? rade prfvoščiio sHČne operacije, da ni obtoženka zakrivila krinvnal-nlh zlo/rnov. Ce se namreč ta ali oni Ijub-ček n? hotel prostovoljno umaknti, ga je priporočila drugemu, ki ie sedel ta čas v njenem srcu, in ta ga ie seveda radevolie sprav? ? poti Mnogo bivš?h menih liub-čkov je b?'o na ta nač'n ubitih. V procesu je nastopna proti obtoženi 40. prič, ki so bile z njo v ljubezenskem razmerui. pa Hb je odslovlia. V enem slučaju je hotela celo prisostvovati umoru. In ta neprevrdnost jo je k-tnčno pogubila. Kljub temu, da ie vse zanikala, jo je sodršče obsod'lo na 12 letno ječo. Časa bo imela torej dovo'j, da obuia spomine na bogato Prošlost p* tudi ponosna je lahko, ker je dosegla v Ijubez-n: svetovni rekord Dvajsetletno del^e in 300 ljubčkov to ni malenkost!
TOLOVAJ ČARUGA.
Slavonija se je oddahnila. V zadnjih treh letih ni bilo imena, ki bi pavzročilo večji strah, kakor Carugino. Pred njim ie trepetal ves Papuk in obronki Krud.je. Kako je strah pred Carugo in njegovo osveto obvladoval ljudi, je razvidno iz tega, da se sedaj dnevno javljajo ljudje, kateTim Je ropar napravil obiske, ali si tega do sedaj niso upali naznaniti. Tako je spomladi 1922 oropal gostilničarja v Starini in mu zapre-til. da ga ne sme prijaviti. In ni ga prijavil, d kler ni Čul da je Jovo prijet. Zanimivejše pa Je, da ljudje po sePh nočejo ničesar priznati o Carugi, boječ se mu zameriti, dasiravno Je že v verigah. Aretacija Caruge je dogodek ne samo za Slavonijo, nego tudi za Liko. Bosno in Dalmacijo, kamor je bežal pred orožniki in se skrival. Pri svojem »poslu«, tako Caruga karakterizira svoje ropanje, se je vozil vedno kot eleganten kavalir v l. razredu brzovlaka. Nekoč se je ustavil tudi v Zagrebu, kjer je bival 20 dni ter si kupil orožniško unrfor-mo. Zločine je izvrševal vedno v orožni-ški unifojm? in istotako so bili oblečeni tudi njegovi tovariši. Nikdar se niso maskirali. Od nanadenih oseb so zahtevali vedno oro?ne liste in jih na ta način razorožili. Orožje ki so ga zaplenili, so nakopičili v Retkovcih. Plen je delil Caruga. V ostalem Je bil Tovo skop. Sobarica hotela »Ro-val« v Osiieku pripoveduje, da ie Nikoli Drezrriču nekoč zašila hlače, da pa ji ni dal nikake nanifmne.
£uma le bila njegovo skrivališče spal pa je tudi neženirano v mestu. Kakor so radi ženske mnogi tolovaji padli ob'astem v roke. tako je tudi Carugo doletela radi devojke ista usoda.
Božica (Manda) Smolčič ni lepa. ne bogata, zelo naivna in zaljubljena. Caruga se je zaročil z njo samo radi tega, da je imel izgovor, čemu prihaja v Retkovce v hišo Mile Rupčiča. V resnici je tam družba delata načrte za svoje roparske pohode. Da nT bi'o Mande Smolčičeve ne bi glasoviti hMduk do danes padel oblastem v roke. Tako pa ga ie izdalo pismo, ki ga Ji je poslal s fotografijo in podpisom »Milan Barič« Mandi Smolčičevi. To pismo so zasegli orožn:ki.
Pri zaslišanju Caruga ne obremenjuje svoje tovariše ter skuša večji del krivde prevzeti nase. Svojih izpovedi ne olep-šule. niti se ne skr*a izviiati. Pripoveduje mirno, opisuje verno in najbolj krvave dogodke povsem ravnodušno. Razen umora orožnika Tlntora. se ne kesa nobenega zločina. Na vprašanje da li mu je Žal, ker je umoril nadgozdarja Pirkmaverja. je odvrnil: »Kesam se ker je padla ena žrtev in nismo ničesar odnesli«
Svoj prvi aločin je izvedel v družbi »Gorskih ptičev«, in sicer je bil to napad na trgovca Schlosberga v Bokšlču. kjer so zahtevali 5.000 D. Dva roparja sta ostala na straži, Caruga ie varoval dami. Matijevič Pa Je odšel v strtndlšče s Schlosbergerjem, kjer mu Je slednji hotel Izplačati denar. Bale je takrat Schlosberger potegnil samokres. Mat»JeviČ pa ga Je prehitel in ga ustrelil Cela tolpa je nato zbežala. Jovo m Božo sta tt takrat sprla in »Gorski ptiči« so Carugo Izvolil za svoj era glavarja.
Nadalje to Izvedli neštevilno manjših m večj1* rooov. Tako so veleposestniku O. Merklu Iz Ptreanaca odvzeli browning m lOOO H., trgove« J. Adolfa Iz Kutova pa »o oropali za I50O D. Kmalu za temi dogodki le Matiievlć v borbi i orožniki padci Ca-rmra. kf se na le pretolkel skozi kordon omžnHrov ie osooval novo družba To Je
KAKO JE BIL UMORJEN OR02MSKI PONAREDMK T1NTOR.
O tragični smrti orožnika Tintora. ki je padel pod Carugino roko v preteklem letu, je ugotovljeno sledeče: Caruga je imel že dalje časa namen opbčkat! blagajnika Dragotina Nemed;ja ki je od tvrdke Neuschloss vsako soboto iz Ojurejenovca nosil v gozd Vuka denar za izp'ačilo delavcev. Caruga je natančno vedel kdaj se Nemedi pripelje po ozkotirni železnj.i. Pri Vujniču so se razbojniki preoblečeni v vojaške obleke postavili na za napad ugodno mesto in na progo zavahT težak hI d. Nekako ob 7. zjutraj se je blagajnik Nemedi v spremstvu orožnika Tinrorja pripeli iT. Nemedi ie takoj zapazil zapreko in rekel ie vozn;ku. da naj jo odstrani. Orožnik Tintor Je nato iziavil, da se naj samo polaganije vozi. hlod bo že on s pu^ko odrinil. Ko so prispeli na usodno mesto, jim je nasproti zadonel krik: »Stoi! in Tmtor se je smrtno zadet zgrudil na tla Rlaeajnku Nemediju in vozniku ie uspelo da sta pobegnila Caruga je prvi skočil na voz in zagrrbil omot s 40.000 D. Orožnik Tintor ie med tem prišel do zavesti in opaziv*i tmiformirane roparie. ki lih je smatral za Srhe. je rekel britko: t/bili ste brata Srbina!« Prosil jih je, da ga re*'io muk in nai ga še enkrat ustrele Razbnjn?ki na so od*!?, pusteč Tintorja v smrtnih mukah samega.
(tsrii^a. niegovih osem tovarišev in 54 corpora delicti so bili oddani drž. pravd-mštvu.
Zah*ev»t*e »wv-«:ocf ppšo «**Mnačo KOLINSKO CIKORIJO
::  izvrstni pridatek za kavo. ::
— Restavracij »ZVrTZDA«. Vsako nedeljo in praznik zajutrkovalni koncert.
— Najcenejše in najnovejše obleke se
dobijo s a m o v Selenburgovi ulica št. 3 pri Gričar <f MejoČ.
Tmislika in spor!.
— Slov. planinsko društvo v Ljubljani
opozarja vse prijatelje društva na Planinski ples. ki ga priredi na Svečnico v soboto dne 2. svečana ob 8. uri zvečer v vseh prostorih Nar. doma vLjublJani. Vstopnina D 15. Predprodaja vstopnic Pri g. Koren-čanu. Cisti drbiček le namenjen za zgradbo novfh stavb  Odbor SPD.
— T. K »Skala« podružnica ▼ Bohl-nlu bode imela svoj občni zbor dne 27. tm. ob 15. v gost:ln» »PTj Becu« v Boh. Bistrici.
— I. plesno tekmo priredi Klub pleso-vodh v Ljubllani dne 7. fehruaria ti. v uni-onski dvorani Pr;prave so v polnem teku ter se klub ne straši ne dela. ne stroškov v nadi. da naide med ljubliansko publiko dovolj linbiteliev plesnega sporta, ki bodo znali centi pomen ?n namen te prve take tekme pri nas. Ob 20. se orvori ples za vse vabljene, tekma pa se vrši med 22. in 23. Prireditev obeta biti zelo zanimiva, ker se naš? plesni sporrn'ki-amaterM kot tudi vsi drugi ljubitelji plesnega sporta Sivo zanfmaio za stvar. Vsa pojasnila daje predsednJk Kluba plesovodij g. Lud. Cer-ne. Wo!fova ulica 3 ki sprejema tudi prijave za tekmo.
— Jugoslovenski zimskosporfni Savez naznania, da napovedana smuška tekma za prvervenstvo Sloveniie z dne 20. tm. vsled naglo nastalega neugodnega vremena preloži na 27. tm. — JZSS.
Qni9fvpr?R vesti«
— Prostovolino gasMno društvo na GTncah ima v nedeljo dne 27. tm. v občinski Pisarn: na GHncah svoi redni ob'ni zbor. z ohičnin-m dnevnim redom. Vsi čla-n{ se v*b;jo. Odbor.
— Klub Primork irrvka, tem potom sirjo naitopieišo vsem vclac^ui d^mam in gospodom ki so bodisi z dciom bodsrf z bogatimi prispevki k pnfetn pripomogli, da ie zabava prirejena dne 5. ian. ti v korist zgradbe »Sok. doma na Taboru« tako lepo uspela ne samo v moralnem ampak  tudi v i^nanci^lnem oziru.
— Veselico priredi prostovoljno ga-S'lno društvo Podutik-GHnce v nedelio. 20. tm. ob treh popoldne v znani gostiln? Franc 5 jj*«r5?x ori M*trt«vii v D-^V'^li.
— Društvo h'šnHi poses*n*kov za Je-sen'ce in Koroško Belo In okolico ima redni občni zbor v nedelio dne 2o. januarja db 3. popoldne pri Tancar.iu na Jesenicah z obTčainrm dnevnim redom. Razen tega bo poročal predsednik Freiih Iz Ljnhltane o stanovaniskem vprašanju, o davčnih razmerah, o zakonu o taksah, kuluku m drug:h važnih zadevah. Hišni poses^mki se vabr?o. da se v lasrnem interesu teca občnega zbora v  velikem številu udeleže.
— Kolo fugosl. sester v Ljubl'anl. ki je pri letošnji božični obdaritvi vzelo v svoie okrilie razna dobrodelna društva, kakor: EHzabetoo otroško bolnico in Jože-mnm. le dne 20. decembra obdarilo v svoji društveni pisarni 330 učencev in učenk Iz ljubljanskih osnovnih šol s toplo obleko ali S čevlji. Odbor se napskrenele zahvaljuje vsem mnogobrojnim darovalcem, ki so |-a-dovoljno prispevali v denarju aH v blagu v ta humanitarni namen na nahi-alne pole sledečih naših odbomic: Vide Baltičeve. Ele Berbučeve. Marice Rartolovt. Mlnkt Gašperlinove, Kale Kazlmirovičeve. Vike Kra»gher|eve. Marica Kmharjeve. Drag'ce Mulečeve. Ferdinanda Majaronove. Marije Pogačnikove. Ane Počkarieve. UrŠuJe Ra-cmanove. Joalplne Skafarjeve. M*»ry Toma-žlnove. Franje Tavfiarjevt, Marije Vahtar-jeve in Marije VVesnerleve. Znatni prispevki našega rodoljubnega občinstva so pripnmogrl do tako velikega števila" obdarovane mladine. Vsem b~di v nlaćPn osre-čuloča zavest da so razveselili mnoga na-doMna W»la ki se bodo s hvaležno«*!* «po-mmlnta te bo#!*ne obdaritve — Odbor Kola ja<aa|o¥tnfciti sa* tar v U ubijani
Usitnila pilila.
I      MUSSOLINI IN PAŠIĆ. Sestanek v Rimu. — Veljavnost pogodbe 6 let. — Nove volitve
v Italiju
— Rim, 19. januarja. (Tzv.) Listi javljajo, da se vrši sestanek MuSMOlinh Pašić dne 25. ali 26. t. m. v Rimu. Na
I tem sestanku se podpiše zavezniška pogodba in spora/urn o Reki. Na vpra»
I šan»e oficijozne »Tribune« n« mero« dajnem mestu tep;a datuma in sestanku niso dementirali. V rimskih diploma-tičnih krofih smatrajo datum tega sestanka za verjeten, vendar še ni defi» nitivno določen. Kakor hitro bo 23. ali 26. podpisana politična pogodba in spo» razum, tedaj sledi takoj razpust parla* ment*). Na podlagi novega volilnega re* da se razpišejo nato volitve za 6. aprila tekočega leta.
Dvg dni po podpisani pogodbi zboruie v palači »Venezia« glavni zbor fašistovske stranke, na katerem bo Mussolini objavil svoj volilni program. Muasollni odklanja začasno vsak poli« tični sprejem.
Po zatrdPu »Tribune«? bo zvosvtrj pogodba med Italijo in Jugoslavijo sklenjena za dobo 6 let, ne pa samo za tri leta. kot so prvotno javljali tisti.
VPRAŠANJE NEMŠKIH REPARACIJSKIH DOBAV.
— Beograd. 19. januarja. (Izv.) Na sinočni seji je ministrski svet razprav* Ijal o nemških reparacijskih dobavah. Zadnjih deset dni so v Berlinu tekla pogajanja med našo delegacijo pod vodstvom dr. Gjurića ter med nemško vlado in zastopniki industrije. Doseda* nja pogajanja niso dovedla do nikake* ga pozitivnega uspeha in je nevarnost, da se popolno prekinejo in razbijejo radi odpora Nemčije.
O tem se je razvila na seji ministr* skega sveta daljša razprava in o odred* bah vlade, če ne vpošt< >a Nemčija utemeljenih zahtev oškodovanih naših državi janov.
Ministroma pravd - in trgovine je poverjena naloga za sestavo konkret* nih predlogov o represalijah, ki jih ima naša vlada vporabiti proti tu bivajočim nemškim državljanom in proti njih ka* pitalu, investiranemu v naši državi v zaščito in varstvo interesov naših dr* zavljanov.
RADIĆ ZA HRVATSKO-MADŽARSKO-SLOVAŠKO FEDERACIJO.
—Dunaj, 19. januarja. (Izv.) Po poročilih iz povsem zanesljivega vira je Stjepan Radič opetovano posetil tu« kajšnjega madžarskega poslanika. Ra« dić vzdr/uje tesne stike s tukajšnjimi madžarskimi legitimisti. Te dni je po* setil urednik madžarskega, na Dunaju izhajajočega legitimističnega lista »Mi« gvarsag« Stjepana Radića ter ga zapro« sil za razgovor. Radič mu je razgovor seveda dovolil. V tem razgovoru se je Radič izrazil, da smatra za docela mož« no, da pride do hrvatsko * madžarsko* slovaške federacije.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 19. jan. (Prosti promet) Pariz 397.5—4, London 370 73. Dunaj 0.12.32. Praga 2.55, Trst 381.75. Newyork b72S —67.50, Budimpešta 0.33.
INOZEMSKE BORZE:
— Curih, 19. Jan. (Izvir.) Danainja predborza: Beograd 6.6(J, Berlin 1.33, Amsterdam 214 50, Newyork 57&50, London 24.50 pari« l*».3B, Milan 25 2»», Praga 1^80 Bukaj-e^;* 2*5. bottja 4.10, Dunaj 0.00812.
— Trst. I9L «in. Beograd 2o.2T5—26.3S Duraj 0.H31     0<>322,    Pra^a 66.f>0—66.70, Pariz   105—105.25,    London 97.25—97.45, Newyork   22.So—22V5,   Curih390—o97 S).
— Dunaj, 18. hn. Devize: Beograd 816—820, London 300.000- 301 000, M'lan 3054—3066. Newyork 70.9.35—71.185, Pariz 3192-320«, Praga 2070—2080, Curih 12.275 — 12325,
Valute:    dolar 70 900-71.390 dinar
812-818,. lira 3020—3040, češka krona 2052 —20ft8.
OSSI OSU/ALDA
v elegiintni veseloigri
Razkošne dekoracije !
Elegantne toaletel
Medcljđ 20., pondel ek 21., toro V 22. januarja
Kino „Ljubljanski dvor"
5
3593
Stran 6.
•S L «? V P N 5? K I    NAROD«     d n c 20. januarja .^4
stev 15
Gospodarstvo.
Ivan Mohor 15:
ŽELEZNIŠKE TARIFE IN PODRŽAVLJENJE JUŽNE ŽELEZNICE.
Po podržavljenju omrežja južne Železnice v naši državi so pričakovali vsi gospodarski krogi, da se bo tovorni-na za prevoz blaga pri pošiljkah, ki prehajajo z omrežja bivše južne železnice na proge ostalih državnih železnic odnosno obratno, računala skupno na podlagi seštetih kilometrov za cele prevožene proge z enotnim tarifnim stavkom in ne ločeno do prehodne posta:"e en in naprej zopet drugi začetni tarifni stavek, kakor pred podržavljenjem. Ministrstvo saobraćaja in generalna direkcija železnic sta sicer izdala naredbo, da se izenačijo tarife državnih železnic in tarife bivše južne železnice in da se preneha s preodkazovanjem pripadajočih zneskov drugim železnicam, vendar je ločeno računanje ostalo še v naprej v veljavi. Ločeni način računanja povzroča vsej industriji, ki leži ob omrežju južne železnice in ki pošilja svoje transporte v območje ostalih državnih železnic odnosno obratno veliko škodo, ker se računa tovomina ločeno in do prehodne postaje v Sisku. Zagrebu, Čakovca, Celju—Dravogradu—Meži ali Ljubljani
V pojasnitev sedanjega režima navajamo nekoliko primerov. Za deset-tonski vagon suhe lesovine, ki se prepelje iz Medvod v Zalog, se mora plačati tovomine do Ljubljane za 13 km 380 Din. za 9 km iz Ljubljane v Zalog pa 320 Din, torej skupno 700 Din. med tem ko bi se pri enotnih stavkih plačalo za to razdaljo, ki znaša 22 km, samo 470 Din odnosno bi se za 700 Din, ki jih moramo plačati, sedaj prepeljalo blago ne 22 km. marveč 50 km, to je še enkrat tako daleč.
Za en vagon piva iz Šiške v Zalog, kjer znaša razdalja državnega od glavnega kolodvora v Ljubljani samo 600 m, se plača tovomine 780 Din in za nadalj-nih 9 km iz Ljubljane v Zalog pa zopet 780 Din, torej skupno 1560 Din. med tem ko bi se pri enotnem stavku za 10 km plačalo samo 780 Din, torej polovico mani. Za 1560 Din bi se na enotni pro-
gi prepeljalo blago 30 km daleč, torej trikrat tako daleč, kakor znaša razdalja od Šiške do Zaloga,
Slične razmere imamo pri prehodu med Varaždinom in Središčem preko Čakovca. Za primer navajamo tovorni-no za 1 vagon žita iz Varaždina v Središče odnosno za 1 vagon moke v obratni smeri. Sedaj se mora plačati zanj do Čakovca (11 km) 340 Din, od Čakovca do Središča (12 km) 340 Din, torej skupno 680 Din, za kateri denar bi se na enotni progi prepeljal transport 70 km daleč. Ako bi se tarife računale na podlagi skupne razdalje, bi znašala tovor-nina le 390 Din ali niti ne celih 60 odstotkov sedanje tarife.
Še slabejše razmerje pa je, če vzamemo relacijo z dvakratnim prehodom, kakor bi bila iz Novega mesta do Polzele za poljubno blago, na primer za 1 vagon taninskega lesa. Iz Novega mesta do Ljubljane znaša tovomina 260 D; iz Ljubljane do Celja 270 Din in iz Celja do Braslovč—Polzele pa 140 Din, torej skupno 670 Din, za progo, katere dolžina znaša 1S3 km. Na enotni državni progi bi se za ta denar odpremi! en vagon omenjenega lesa 530 km daleč. Ako bi se za sešteto vsoto kilometrov vzel en stavek, bi znašala tovomina pri 183 km le 390 Din.
Podobno je tudi v nasprotni smeri pri prometu na Gorenisko za vse predmete. Kot primer navajamo kalkulacijo za 1 vagon premoga iz Velenja v Tržič, kjer znaša razdalja 175 km. Tovomina do Celja znaša 260 Din. od Celja do Ljubljane 360 Din, od Ljubljane do Kranja 210 Din in od Kranja v Tržič 180 D. torej skupno 1010 Din, medtem ko bi znašala pri enotnem stavku za razdaljo 175 km samo 510 Din. Za 1010 Din pa se na državni progi pelje en vagon premoga 600 km daleč.
Mnogo interesantnih primerov anomalij sedanjega tarifnega režima nastaja tudi, kjer sta med dvema krajema možni dve poti, in sicer ena krajša preko lokalnih železnic in druga pa po direktni daljši progi, kjer je pri sedanjem tarifnem režimu tovomina kljub temu cenejša. Kot primer navaiamo tovomino za en vagon premoga iz Trbovelj v Dra-
vograd po južni železnici preko Maribora, kjer se mora plačati za 169 km 510 Din tovomine. Po krajši progi preko Ce-1 a in Velenja do Dravograda, kjer znaša razdalja samo 120 km, pa znaša tovomina 620 Din, ker se računa tarifa ločeno od Celja 260 Din in od Celja do Dravograda pa 360 Din. če bi se računala vozarina preko Velenja v eni postavki, bi znašala na tej progi le 400 D.
Slične primere bi lahko navedli za vsako vrsto blaga na vseh prehodih, na primer za transport 10 ton hmelja iz Žalca v Laško, kjer znaša tovomina do Celja (9 km) 880 Din, od Celja do Laškega (11 km) pa 1200 Din, torej skupno 2080 Din, medtem ko bi pri skupnem računanju znašala le 1200 Din. Dalje omenjamo še primer za 1 vagon sena iz Slov. gradca v Prevalje preko Dravograda—Meže, kjer se plača do Meže (12 km) 320 in od Meže zopet (12 km) 320. skupno torej 640, namesto da bi se plačalo za celo progo (24 km) 360. Za 640 bi se blago na enotni progi prepeljalo 70 km daleč, torej skoro na trikratno razdaljo.
Isto je pri prometu iz Prekmnrja preko Čakovca, isto bo tudi v Ormožu pri novi prekmurski železnici v Ljutomer in M. Soboto. Enako je pri prehodu v Zagrebu in v Sisku. Iz tega je razvidno, da mora to vprašanje bistveno interesirati tudi hrvaške industrijske in trgovske kroge, ki so navezani na promet preko prog južne železnice.
Jasno je, da se sedanjega režima po podržavljenju v Sloveniji ne sme več vzdržavati, ako se noče spraviti vse naše industrije in celega slovenskega gospodarstva sploh v kritičen položaj. — Včasih se navaja kot razlog, da je treba voditi za omrežje bivše južne železnice poseben ločen račun. Ker pa se je med tem že odpravilo preodkazovanje deležev med državno in bivšo južno železnico, s katerih prihajajo odnosno na katere odhajajo transporti, že itak ni mogoče več vzpostaviti ločene bilance za omrežje prevzete južne železnice. Sicer pa bi bila taka ločena bilanca k večjemu v informativne svrhe, ker je naša obveznost glede prevzetja južne Železnice v rimskem sporazumu itak že natančno določena. Zato tega ničevega izgovora, s katerim se borijo nekateri faktorji pri državni upravi železnic pro-
ti izenačenju, ne moremo smatrati za resnega.
Naše gospodarske razmere zahtevajo, da se brez odlašanja izvede skupno računanje tarife, ker bo imela železnica v povečanem prometu zaradi nove aktivnosti industrij in trgovine popolno nadomestilo.
Ne smemo se varati z domnevo, da danes industrija še vedno lahko prenese vsako breme. Situacija je zelo neugodna, časi divjih konjunktur so minuli, bije se oster konkurenčni boj in v njem bodo zmagali oni, ki imajo ugodnejši produkcijski račun in ugodnejšo tarifno pozicijo. Industrija, ki mora za svoje surovine, obratna sredstva in izdelke plačevati dva- do trikrat dražje tarife, kakor jo plačuje naša, pa je neizbežno zapisana propadu.
Razumljivo ie, da se tarife lomijo pri prehodu z glavnih na lokalne železnice odnosno obratno, ker lokalke nimajo tranzitnega prometa in se morajo alimentirati samo z lokalnim prometom. Za tako važno omrežje, kot je južna, pa taka motivacija sedaj po pre-vzetju v državni najem ni uporabna.
Znano je, da je pri južni železnici igral tranzit med Trstom in Dunajem največjo vlogo in da je morda nad 50 odstotkov vseh transportnih dohodkov izviralo iz tranzita. Sedaj smo ta tranzit do neznatnih ostankov popolnoma izgubili, kar je za finance južne železnice najhujši udarec. Zato je treba to usode-polno hibo, ki smo jo storili z zadnjim povišanjem tarif, vsled katerega je postala tovomina po italijanskih in avstrijskih železnicah preko Trbiža cenejša, kakor pa preko naše države, zopet popraviti. Treba je ta tranzit zopet pridobiti nazaj, ako se bo sploh dal, treba ie pa tudi pomisliti da vsak dan, za katerega se zavlačuje sedanji tarifni režim, zahteva od naše trgovine in industrije v Sloveniji velikih žrtev, jih slabi ter jim odvzema tržišča v prospeh drugih pokrajin. Železnica ne more imeti interesa, da so podjetja, ki ležijo ob njej. vsled tarifnih neprilik primorana skrčiti svoje obrate, marveč baš nasprotno. Ona mora stremiti za tem, da prospevajo in se razširijo, ker le v tem je dana najboljša garancija stalnih dohodkov železnice.
Pomisliti pa moramo tudi, da sedanje ločeno   računanje   voznine znatno
otežuje našo pozicijo pri eksportu in da
vsled tega hrvaški in srbski tranzit sedaj, ko je odprt promet preko Madžarske po možnosti, izbegava naše proge in daje prednost tranzitu preko Madžarske.
Naša prometna uprava za vzdrževanje sedanjega tarifnega režima ne more navesti stvarnih utemeljitev in je zato treba, da se likvidacija tega režim? pospeši.
OGLASL
(Na vposled v trg. zborntci v Ljublj.)
—g Prodaja ustnikov. Dne 5. febr. ti se bo vršila pn" imendantskem slagalištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani dražba 99.077 komadov ustnfkov.
—Z Dobava pisalnih miz. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl se bo vršila dne S. febr. ti. ofertalna licitacija glede dobave 30 pisalnih miz.
—g Dobava olja za kurjavo. Pri od-delcnju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 5. febr. ti. ponovna oiertalna licitacija glede dobave 1000 ton oba za kurjavo.
— Dobava tiskarske barve. CVpog'ed pri trg.-obrrni zbornici.) Pri t*PTavi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 31. januarja ti. ofertalna licitacija 'gflede dobave 4240 ks j-azjie tiskarske barve.
— Dobava   kleja in svinčenih pTonro.
Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 4. februarja ti. ofertalna licitacija glede dobave 3800 kg kleja in  1,290.000 komadov svinčenih plomb.
— KINO TIVOLI ima sedaj na sporedu aktrakciio prvega reda: mojstrsko delo francoske filmske umetnosti: Beštija v ženi«, umotvor, ki le po v sod d dosegel rekordne uspehe. Opozarjamo še posebni občinstvo na to krasno zapleteno kriminalno dramo.
Poizvedbe.
— Izgubljen je bil v četrtek zvečer ključ blagajne VVertheim od Rimske c. mimo dramskega gledališča, po Šelenburgovi ulici. Dunajski cesti do glavnega kolodvora. Oddati ga je proti nagradi v upravi Slov. Naroda.
— Izgubljena je bila v soboto zvečer napol svilena triko-jopca od Vegove ulice skozi Zvezdo do Selenburgove ulice št 3-Odda naj se Selenburgova uL 5.-1. levo.
SVARILO.
Podpisana svarim vsakogar, kdor bi še nadalje govoril grde laži o meni, ki jih je raztrosil neki gospod iz Domžal. Bom na podlagi zdravniškega uradnega lista x vsakim sodnijsko postopala.
Domžale,  15. januarja 1924. Frančiška Gorenc.
DAMSKE USU JATE K ROKAVICE
^      par 65 Din
KENDA
Me« tal trg 17.
t
Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, papa, tast, dedek, stric in svak, gospod
Janko Likar
mestni nCSfelj u
dne 18. januarja 1924 po kratki bolezni v 60. letu "preminul nenadoma.
Zemeljski ostanki predragega pokojnika se prepeljejo v nedeljo 20. t. m. ob pol 16. iz hiše žalosti, Poljanska cesta 87, k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu.
Prosi se tihega sožalja. •
V Ljubijani, dne 18. januarja 1924.
Marija Likar roj. Čerin, žena. — Stanko. Bole, Ciril, Zora otroci. — TIt Grčar, Ika roj. Kozaki Klota roj. Kunasz, zet in sinahi. Vnuki In vnukinje.
Obnovite
naročnino
DVOKOLESA
spre ema v polno popravo, ponikianje, emajliranje z
ognjem in shrambo preko zime.
„Tribuna" F. B. L*, Ljubljana, Karlovska cesta št 4, tovarna dvokolts n otroških vozičkov.
1
4
G. F. Jurasek
LJubljana
Vanvn vL 12
Cgls&vjem ter popravilom
glasovirje in harmonije, špedjelno strokovno in ceno!
Peter Semko
I. togoslovanska barvarna, kranarstvo In strojarstvo
Ljubljana, Ktiževniška ulica 7.
Kupuje  po najvišji ceni kože  divjačine t   lisic, kun, dihurjev, vider, zajcev itd.
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesta it. 3.
Krovec startni, galanterijski In okrasni klepar, Instalacije vodovodov.
lama strtlovodov. RopaliSke iuklositneaivn«
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Pozor!
L. Miku š
ljutjaa, letvi tnj IS
pipana nap nap dežnikov w solabri-fcov ter sprehajalni*
Bik.
it iiTfiijeit tata ii afiam
LIHI I«
Lisice, dihurji, kune In drago se knpnfejo za inozemstvo vsako množino. Plačam višje kot po dnevnih cenah. Samo dr. Hayaiann, v hotela „Slon", soba št 40.
Zastopniki za Jugoslavijo : Franjo Gajiels, Ferdo Mračnikar v Ljubljani.
3 šiuarice
na zgornji vbod(0berstich); mlade, spretne, za žimnatj pieco in tagal se takoj sprejmejo za Romunijo proti dobremu plačilu, prostemu stanovanju, razsvetljavi in kurjavi ter povrnitvi voznine.
David aVdler,
Bucarest, Strada Llpscanl 43, Romunija«
Uz Jamstvo popravljeni
L0K0M0BILI
Lanz-Wolf Grad j. god. 1914—22
HP	HP	HP	Novi	
10—15	75—as	200-300	40 - 65 HP	
15—20	80—100	100—400	SO— 80	
20—25	90-120	400-500	70—100	
25—30	100—130	500—600	100-140	
30—40	120-170	No*l	120—170	
40—50	130—190		130 190	-
50—60	150—200	26— 42	170 -210	
60—70	170—230	30— 50	200 800	■
Prvorazredno generalno popravljeni. Iskušani. Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Potpuna montaža. Pogledajte naše stalno skladište
PS od 5 do 50 Transmisije    Potpuna montaža
jffikadont i
zobna pasta, ustna voda, zobni prašek.
Dobi se povsod. — Olivna zaloga drog. A, KAUČ, Ljubljana.
1« H" H" U« EEEEEH
flh H" Ih B* lnFFIBB Trboveljski premog in drva
dobavlja
Draiba ILIRIJA
Ljubljana. Kralja Petra trg S
Telefon 220 272
EEEEEEEEEB
HICI fisciei1
PantovČak 5
zagreb
Ženini in neveste!
Ne zamudite ugodne prilike nakupa skoraj polovico cenejših in najboljših šivalnih strojev s 15-ietnlm jamstvom. Nadalje poročne prstane najmodernejšega izdelka in
velike izbire. — Namizna oprava, jedilno orodje (Besteck) itd. samo pri tvrdki
JOS. SELOVIR-En Ljubljana, mestni trg ttev. 13.
i
+
Upravni svet Učiteljske tiskarne javlja tožno vest, da je naš mili tovariš in vdani pisarniški uradnik, gospod
Janko Likar
mestni učitelj v pokol«
po kratkem bolehanju danes mirno preminul. „
Pogrebni izprevod bo v nedeljo, dne 20. t m. ob pol 16-ih na pokopališče k Sv. Križu izpred hiše štev. 87 na Poljanski cesti.
Bodi dragemu prijatelju in požrtvovalnemu sotrudniku ohranjen blag spomin! Ostal nam je zvest do smrti.
V LJubljani, dne 18. januarja 1924.
Primari}
Dr- Minaf
ordinira od 1.1. 1924
na imienin trsu ID
(Dvomi trg I) Telefon št 280
(modercev) tu trebušnih pasov po meri.
Mia Hranit. Lia&rana,
Sv. Petra cesta 28.
goveja slama
vsnćatta čreva (Kranzge-darme) 50.000 m, slana ploščata čreva (ScheibgedaTme) 20.000 m, la stranska svinjska čreva vedno v zalogi pri
Ive* Gappt Maribor, Pobrežje
Ravnokar Je izšel zbornik
1
Obširna knjiga vsebuje 28 člankov, razprav in pesmi.
Stane 35 Din. Dobi se v slovenskih knjigarnah.
za Jugoslavijo sprejme dunajska renomirana tvornica perila.  Ponudbe   pod „T&chtioor Aqni-sttenr   1330"    Ano.  Exp.  Rudolf B&osse, Wien I., Seilorstatte 2«
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7 (ob vodi)
blizu Prešernovega spomenika
se priporoča za najcenejši nakup vseh potrebščin la krojače, čevljarje, sedlarje« Šivilja, toaletnega bliga, ple*e»ln, galanterije, najboljših Šivalnih strojev
: GRITZNER in ADLER :
posameznih delov za kolesa in za vse sisteme šivalnih strojev.
hlobnčevtne in v vseh mednih barvah.
Hajoizje ime! Ha!vetja izbira!
modni salon
Stuchly-Maške
Ljubljana, Židovska ulica 3
1798
7772
9594
4947
*tpv   17 »5LOVrN?KI   NAROD«,   dne ?0 'anuara 19*24.
Stran 7.
5« %«»*«%% i*  naiboi}*ih stro-vin, yato Dirilu  n# škodu i9 ter vs*ed svete U'intcovitoati pr.h-ant mnogo truaa m deranja.
za
Tabor!
Foaar. ■•▼•ata!
Najboljša in na 1 cenejša emajl rana in Železna kuhinjsko posodo se dobi pri
„rORTTJ!IAM
trg. dr BIZJAK & Komo, Ljubljana, Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma >. En gtos trgovcem znaten popust En detail.
ter gre tudi na deželo.
Feliks Povše«
ama
T'žaSkac 45
Prvovrstno 6000
Na  predlog   Aleksandra  Baržili, posestnika na
Ptujski gori, se bode v soboto dne
2. februarja 1924 ob 11. predpoldne
na licu mesta v Podložil št. 6 to je v trgu Ptujska gora potom prostovoljne dražbe prodalo zeml išče vlož. Št. 127 d. o. Podlož, sestoječe iz pare. št. 58 stavbišče v izmeri 1 a 16 m in parcele št. 447 vinograd v izmeri 19 a 15 m s pritiklino za izklicno ceno Din 15.000'— in zemljišče vložna št. 95 d. o. Janžki vrh, sestoječe iz parcele 109 stavbišče za prešo, pare. št 488 gozd, 489 pašnik, 491 pašnik in 492 gozd v skupni izmeri 1 ha 7 a 40 m za izklicno ceno Din 4C00*— in potem različno pohištvo in premičnine Poslopje je zidano, z opeko krito, s stre lovoJom. dvama lepima sobama, obokano kletjo, štedilnikom, novimi okvirji v oknih, sploh je bilo prošlega leta vse popravljeno.
Zemljišče pri hiši obstoji tudi iz vinograda, sado-nosnika, nasajenega tudi z novimi dvevesi in vrta za zelen lavo. Drugo zemljišče pod Janžki vrh je arondirano in pr pravno za obnovitev vinograda.
Hiša in zemljišče pri njej ima krasno solnčno lego in je jako pripravno za trgovca, vpokoienca itd. Kupcu bode takoj stanovanje na razpolago. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni kr. notarja Franceta Strafella v Ptuju med uradnimi urami.
KR. OKRAJU O SODIŠČE ▼ PTUJU.
najboljše kakovosti iz najlepše -bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vinko MVdlč,
valjčni mila • KRAPU. Kanale tudi vreće.
za pogon z bencinom, petrolejem, sesalnim plinom, sirovim o! e-- ^d 3-100 HP
OSCRS U. BAUER A.G
WIEN XX Dresdneratr. 81-85.
Q   Dionička glavnica Din 60.030 000 -
i ei
Rezerva: Din 31515.000-
□ G
I ■
ju C
G E C5I
Bled, Caotat« Celic.
Dubroonflt, Erceqnoof, Jelša.
Podrnlnlc Jesenice, Korenin, Rotor, Hrani,
Llnbllann, marlbor.
HlcfkonlC, Prcnaltc, SaTa'eoo,
Solit. Šibenik,
Hmerikanski odio.
■asloo za brzo'aoc: JHDRRI1SRIL
Rfiliirani zauodi:
Jadranska banka: Trst, Opatiia, Wien, Zadar. , Frank Sabser State Bank: Cortland Street 82, New-York Cty. Banco VngoslaOO de Cbllc: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas,
Puerto Natales, Porvenir.
H
m
Drzni eksotični roman v slovenskem vrenotn.
Samo za odrasle!
o sa odraslo!
Clande Farrfere:
CIV1LIZIRAHCI
Prevel Miran Jarc — Tiskala ia zalotila ..Narodna tiskarna" v Ljubi jari.
Pravkar je Izšel v odličnem prevoda Mirana Jarca Clatude« Fsrrars jtw roman
CIVILIZIRANO*. Knjiga spada med največje umetnine eksotične književu sti. Mahoma si le ptisvojiia kntlžno In drugo občinstvo vseh kulturnih narodov. Z naturalistično smelostjo se podaja pisatelj v orientalski svet, v globine kltajsk-ga let tonkinskega življenja ter ea riie z vso brezobzirnostjo do najmanjših potankosti. S posebno In pieračunjeno slastjo pa opisuje Farrere pronalost na daljnem vzhodu živečih Evropejcev, takozvanih civilizirancev In jim sledi v Žalostno razuzdanost tamošnjega domačega in tujega, evropskega ženskega sveta. S strahoto gledamo propast in divjo, brerumeo strast človeškega telesa ki so ga zapustile vse moralne In telesne od(>orne sile. Skozi to pestre m verno življenje pa se vije tiha, nelna ljubazan čistega dekl.ftkega srca, W cm^mia čitatelja s svojim pristnim občutjem In ki mu razodeva do živega spoznanja, da ni ljubezni brez vernega arčnega koprnenja, hres zvestobe in premagovanja lastne nature. - Tedl v alovenskem prevodu bo knjiga vzbudila tisto senzadjonelno patn o, ki jo vsebina zasluži po svojem realističnem opiao orientalskega erosa in po čudovitem liričnem spevu deviškega ljubezenske*« dožlvetla.
Ctoa broi. Oln 20*—*
Doniva sa i JUrodal lunarni* ta tragtti ^s^raa«.
a d iO vera
ase
mflLI OGLHSI
Cena   malih ogl
asov
vsaka beseda 50 para. — Najmanj«
pa Din »■-
Blagajničarka,
izurjerta. išče aluibe. Nastop takoj. — Ponudbe pod »Vestna/487« na upravo   »Slov. Naroda«.
Gospodična
»če mesta hlauajničarke ali strojepiske. — Ponud. be pod »Blagajna/530« na upravo   »Slov. Naroda«.
SMlfa
gre ilvat na dom. — Po* nudhe pod »Se ne ozira na plačo/554« na upravo »Slo*-. Naroda«
Pletilka
za nogavice, dobro iaur* jena. se sprejme takoj. Hrana »n stanovanje v hiSi. Naslov pove upra« va »Slov. Naroda«. 480
Sorejme se
pomočnik in boljši vi ienec s 5. ali 6. razs redi Za zlatarsko o h t t. — Ka jo Dctič, Hitlerjeva ulica 4. 401
Skladiščnika
(uradnika) išče industrij« sko podjetje aa L juhi j a« no. Prednost imajo izvež* bani a elektrotehnični stroki. — Ponudbe pod »Skladiščnik/469« na upr. »Slov. Naroda«.
I    JCurm I
Kupim slaščičarno
eventualno jo vzamem v najem. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 500
Suhe hlode
v*eh vrat in vsake mno. iine kupim. — Ponudhe na: Frane Kuralt, parna žaga. Kranj. 517
Kanarčki,
pravi in pol-harcerit, se k u p i j o. — Ponudbe ns: Kern. Celovška cesta 91 a Ljubljana Vil. 550
Cilinder,
modem. 56 cm širok, en« krat pri poroki rabljen, prodam — Naslov pove □prava »Slov. Nar.«. 413
Spali
niča
ia hrastovega le*a. po pol* noma nova. fino izdelana, po nizki ceni naprodaj. — Poizvc se pri: Ivan Suitarju, Novi Vod m a t it 20. 440
f-o!s*i kroj,
kompleten, dobro ohranjen, predvojno češko blago, za srednio posta* vo, se ceno proda. — Na* slov pove uprava »Slov Naroda«. 450
Soalna oprava
iz trdega lesa, nova. mos derrta. ugodno naprodaj. •mm Ogleda se pri mizarju J. Vclkavrhu, Krakovska ulica 7. — Naročila in popravila  se sprejema i o.
507
Kontoristinfa
z daljno prakso, dohra stenografinja. teli preme« niti mesto v Ljuhliani. — Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. — Ponudbe pod »Vrstna'504« na upr »Slov. Naroda«.
Piačiln-
ra€ak*rica
za dopoldne ve in v a j e* n e c za kavarno — se sprejmeta takoj. — K a* varna Prešeren, Ljuhlia* na 439
Imam
15 fefnepa mnčnega fanta z dobrimi liudskosolski* mi soričevali. kateri bi se rad izučil v kaki trgovini, — Pon"dV»e prosim na-Jernej Hribar, Podsreda. Slovenija. 417
Plačilni natakar
za Va varno, vsestransko irvežban. soliden, se ta* kai snrejme. Tstotam se soreime spretna dr^ga natakarica. — Naslov nove uprava »Slovenske« ga Naroda«. 488
«a ne rito in orednaaniVe se iSče za večje konfek*
ciisko podietje Ortra se samo na zmotne in aa« mo«*oine mori. — Po* n»idr»e nod »Prikrojeval« ka T.jupliana'437« na upr. »Slov. Naroda«
Gor-*orf»ČTfO.
inteligentno, irvežbano v šivanj«!, oerfeVrno v nem« UVrm in hrvafsVem ieri« Ira — iSrVm za 12 letno deVlctr** Prcdnoat imaio g^aood^ne z m«nti»m Frnnco5?ine in nelcr<fiVo k'aviria. — Beata Vin^ ^Vi. Karlovac. 443
Tovara, ?n te,r«vtliio f^^n^^fn
v N?!K Srhlfa. Hče za tatrr.» dva frVusrna tkal« ra rW^hmeiater>, katera hi imela po''*«! dobre pla« t"d| stanovao le. — Prrv-dVe t. rav«»r1»»n'mt portoii ie *>rt<t«ifi r«a fir* mo M?^a R'stić i S'novi, Beortt-ad. Knez Mihat'~-ca 47. 481
Preizkr»5en
obratOTO^a
za električno oddeljenje se v Tovarno cementa Zidani most takoj aprej« me. Ozira se samo na nrvovrstne moči a doff»o* letnimi spričevali, z drž. ?*V»'5n?o, trezne In za« nesljive. v elektrotehnič« ni stroki popolnoma ta* ve'r»ane. — Pismene po« nudhe z navedbo mesec« ne pla*e je poslati gornji tvornici. Stanovanje, ku* rivo, razsvetljava j« r*r^* sta 499
I    Prodam I
»
Wanderer-avto«,
3 KP. ae ceno proda. — Vič 38. 532
Pletflni stroj št. 8
(40 cm) prodam. — Za* tiSka ulica 1/1. desno. 466
Dva psa
volčje pasme, osem me* secev stara, naprodaj. — Realjeva cesta 22. 524
Soalna oprava«
zelo dobro ohranjena, se oroda za nizko ceno. — Poirve se: Za Gradom 1 (pri g. Roš). 539
Klavir
(Stutzflugel) od dobre tvrdke, se proda — Do* nisi na: J. H., Maribor, Stritarjeva  ulica 5. 519
Pianino
znamke »BILithner Wien* prvovrsten, naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 525
Godbeni avtomat,
velik, se  po zelo nizki
ceni    proda.    — Naslov
pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 549
Dve izložbeni okni
in akvarij (starinski) ze* lo ceno naprodaj. — Po» izve se: Flori'anska uliea St.  II. pritličje. 492
"Čipkasto
pregrinjalo
za dvojno posteljo na« prodaj. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 506
Spalna oprava
iz mecesnovesa lesa ae no ugodni ceni proda. — Lpihljana, Skorja ulica 13/111, vrata 30 403
»WanrJerer«-avto.
trisedežni.   mod oprem« Ijcn. se po ugodni ceni, tudi  na  obroke, proda — Tvrdka Kenda, Ljubljana 330
I   Stanovanja |
Odda se soba
s posebnim vhodom. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 464
Meblovano sobo
išče uradnik: če mogoče S hrano. — Ponudbe na: E. Krajšek, Gosposka ul. St, 12. 509
2 meblovani sobi
v mestu sc oddaste v na« jem proti posojilu 12.000 dinarjev. — Naslov pove uprava »Slov   Nar.«. 533
Ena ali dve
meblovani sobi
in  kuhinja  se  takoj od da — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 5-40
Gosoodična
išče stanovanje s hrano. — Ponudbe pod »S hra» no/520« na upravo »Slov. Naroda«.
Na stanovanje
in hrano se sprejmeta dva gospoda, in sicer s
popolno oskrbo a 1. fe* bruarjem. — Alojzij Ce*
rar, Ambrožev trg 1. 534 Separatna soba
a uporabo kopalnice, z električno razsvetljavo, skoro v sredini mesta, se odda. — Ponudbe pod »Mirno 541% na upravo »Slov Naroda«.
Parcelo
in tričetrttonski tovorni avto  v   dobrem stanju
— prodam po nizki ceni
— Pismene ponudbe pod •300 373« na upravo »SI. Naroda«.
Lepo posestvo
ob glavni cesti v ptuj* skem okraju, v lepem tr» gu, obstoječe iz njiv, ho« ste, travnikov in z vsem inventarjem, se radi pre* selitve ugodno proda. — Naslov pove pod »1 tjod« na prilika« — Atoma Companv, Libljana. 511
Solventni km>ci
iščejo sledeče nepremič* nine: Hišo 2—3 sob s pritikltnami. oddaljeno ne čez pol ure od središča mesta: h i Jo v Ljublisni x največ eno stranko: hISo z gostilno v središču Ljubljane: hišo z vrtom. 3—4 sobe. vodovod, elektrika; od» daljenost ne čez pol ure od srcdiSča: Hišo z g o« stilno man»*''ga oh*e* <2a: prednost bližina Ljub« tjanc. — Prosto stanova« nje p°2oj! — Prosim ta* kojšniih ponudM — Jo« sin Saje. Ljubljana, Sv. fakoba nabrežje 29. 535
I Dopisovanj? |
Ženitev!
Bogati inozemci in pre« možni nemški gospodje želijo srečno fenitev. Da« mam, rudi brez premože« nja, daje diskr. pojasnilo ''nemško) Aus. Stahrev, Berlin N. 113, Stolpische Strasse 48. 510
Ženitev!
Bogati inozemci in pre= možni nemški gospodje želijo srečno ženitev. —-Damam, tudi brez pre« možeja. daie dis. nemško pojasnilo Ausk. Stahrev, Rerlin N. 113, Stolpische Strasse 48. 363
Dopisovanja
v avrho ženitve Želi sa* mostojna gospica s pre* moženjem, ki je po svo» ■ ..-m poklicu navezana na samoto, — z inteligent« nim   gospodom dohrega
srca. od 35 let naprej. — Vdovec z otroci ima pred* nost. — Dopisi pod »Do* mačića'527« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje«
obstoječe Iz sohe in ku» hinje, išče samostojna go* spodična (uradnica) — Ponudbe pod »Soha in kuhinja 512« na upravo »Slov. Naroda«.
Zamenjam
Elektromotor
aa   ljubljansko napetost
300 voltov, 1540 ohratov, 14 H H P. sc proda vsled nreurrditve obrata. — Vpraša ae: Lj"hljana. Linhartova ulica 25. 473
Neveste, oozor!
Naprodaj kuhinjska po* soda iz aluminija, pred; vojno blago, za 8 oseh in nekaj starih reči. — Na« slov nove uprava »Slov. Namda«. 508
s4anovar""2
s tremi sobami v vili, za večje. — Ponudbe pod »Zarnena/426«r na upravo »Slov. Naroda«.
Prodaje vina
Ravnate!istvo nadbiskup* skih dobara u Zagrebu prodaje u većim i ma* njim partijama vino iz godine 1922 i 1923 — Po-blize upute daje goro le ravnateljstvo — VlašVa uliea hroj 75. 478
Stanovanje
(2 ali 3 sobe) s pritikli* nami išče za februar od* lična mirna stranka, samo tri odrasle osebe. Na* jemnina postranska stvar. — Ponudbe pod »St. 503« ra   upravo  »Slov. Nar.«.
I Nepremičnin« I
I
Razno
Išče se oseba,
ki bi delala enobarvno ■smvrna« preprogo. — Ponudbe a navedbo cene za m8 pod »Smvrna'536« na  upravo  »Slov. Nar.«
Prodajalo se bo
v torek dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne na lavni prostovoljni dražbi nekaj pohištva v skladišču Jpe* diterja Ranzinperja. 538
Pod lastno ceno
razprodajam, dokler traja zaloga, damske žal* ne obleke. pln&čc in ko* stume. — Fran Lukič, Ljubljana, Pred Škofi'o št. 19. 553
Druž ' nik
s 400.000 kronami pristo»
pim k dobroidoči trgovi* ni mešanega bla^a ali rna* nufakturc. — Ponudhe na upravo »Slov. Naroda« pod »Družabnik 5-45«
Vrtne nasade
in nasade za parke — v vsakem slonu in obsegu, v najlepši izpeljavi — u so!:dne cene, prevratno pokrajinska vrtnarija F. Kliment. Graz, Lazarerh* ijasae 19. 516
Ne čakaj snomladil
Naroči takoj: teme, tad*
no dre\'je. vrtnice, dalije. cladinle iid. — Vrtnarsko velepodjetje »Vrt«. D/a* monja in drugovi. Mari* bor. — Zahtevajte cenik!
338
Semenska
trgovina
Al. Korsika • Ljubljani, Bleiwelsova cesta. Vrta* ča 3« naznanja, da je ce* nfk za leto 1924 izšel in ie brezplačno na razno, lago. 372
Premog
^trboveljski), drva, trda in mehka, žagana in cep* l'cna. stafno v zalogi. — Premog in drva rarv**a* mo rudi v vTfe'ah. — Na* ročila sprejema H. Petrič. fiosnosvetska cesta 16. Telefon 343. 319
HannoniVo-
igralci oozor!
V zalogi imam vsako«
vrstne harmonike, kro* matične in diatonične. — Harmonike tudi poprav* Ijam In uglašujem. Jo* ?cf Jezcrnik. Kotredca. Zagorje ob Savi 407
Ključavničarstvo
Mizu železnice In kakšne gonilne moči se vzame v najem. Grem tudi kot družabnik. — Pon"dhe na upravo »Slov Naroda« pod »Spomlad 518«.
Aono !
f^čem zastopstvo in prodajo zagorskega apna v M'diimurju. Sem kraj kolodvora ter Imam skla* dlš?a in trgr»v?no stavh« nega materijala — Pa* vel Novak, trt*-5vec. Mala Subotica, Medjimurje. 514
Večji travnik
v Mestnem logu s e n r o* d a, odnosno se da v najem. Naslov po*
ve uorava »Slovenske«« Naroda«. 528
Knoim hišico
3—4 sob a vrtom na pe* riferiji Ljubljane. — Po* nudhe, oziroma navedbo cene do 25. ianuaHa pod »Takoj plačljivo/537« na upravo   »Slov. Naroda«.
I. Stjconšfn. Sfsak.
preporuče najbolje tam« bure, iiee. partiture I '»stale potrepštine za sva glazbala 13 828
Zidna opeka«
normalno In močno ftva*
na. priznana kot nsjbolj« ' i kakovost, se nudi vsa* ko množino po dnevni ceni mm Zaloga na droh* no: Opekarska cesta 18. — R 5mie!owski, arhi« tekt in mestni stavhnik, nosestnik opekarne na Viču. 13.252
Telovadci -
športniki f
Prfnoroča te tvornica telovadnega In športnega orodia J ORA2RM. Rib*
niča. Dolenjsko Oprema komptttnih telo* vidnic   in   !*»>nfh telova* tvtU   — StaMtrto In ot» nosltivo orodje       10 362
POZOR! PFKARJI1
Dia^rialt
tvornice Hauser In Sobot« ka. Dunai. Stad'au. pe* karski slndni ekstrakt, ie najboljše pekarsko sredstvo ter mekala vse ostale dosedanje nado» mestke   —   Čuvajte se
di"r?h pofvorh. na i ho nrašel; ali tekočina1 Za* M~vaite samo originalni »Diamalt«! — Civno za* «*rtn«ttvo za .1.»t?o«-'*» v?io: Fdvard Dužanec. Stross« maverievs ulica br 10. Zagreb 12 Oni
Vizitke
priporoča
Hsrodnathkarna
forman-vita
naj bol jc sredstvo protiv kifavfce nahoda ae dohi ■ svakojap otect. drogeriji.   GUvno  stovariš te za
Jugoslavija:
Fannngonelfn
Novi
11449
TEODOR KUHC
L]ablfana. Mestu! trg 14 (nod Trnnćo 2) lsfsiaj|saj#)   kostume,   plafče In
- toalete. 9931
DR. ALOJZIJ TRSTENJAK okrajni komisar
ZDRAVICA TRSTENJAK roj. Kostanjevec
POROČENA
Ste veti ff/radee
rin ion«
Mariboi
Mm Wnvw in Dhninoy
na boliSih   tovaren   B*5«jeneJorf •»•, Cara»nW«aa
EUrhar, NOInl Sehwelnjhoffor( Original Sfingi Itd,
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
. Jerica HoM. ml Um, VMm,
_ Hilferjeva ulica *4e* lika S.
Preselitev!
Čast mi je javiti vsem gasilskim druStvom, da se je trgovina t pasiln mi potrebščinami FRAN SAMSA preselila is GunduliČeve ulice It. 23 v svojo novo trgovino na Mažuraničev trg st 18 Zagreb ter ae priporoča vsem gasilskim društvom.
Fran Samta, trgovina vatrogasnih potrebStfna nasljednica Vilma. Samta, Zagreb, Maiuraničev trg 18
4515
2885
568531
FU
32
84
F9
49
stran S«
•SLOVENSKI NAROD, dne 20. januarja 1924
Štev. 17
Modni salon cKongresni trg 8.
SUarija
Večerat klobuki, grohoti.
Sotla /. t. a.
Podružnica : Ztdoaska ulica
iBserirajfe v „Siovsnskein Harodo"!
i
Sprejemam dame ia gospodične v praktičen pouk« v s prlučenja si za lastno rabo samostojno iz-vrssvati vsakovrstne modna klobuke«
Nada! j na pojasnita od 10 do i. popoldne.
Modni salon za damske klobuke
Alojzija Vivod roj. Mozetič
LJUBLJANA, PRED SKOFUO 21, II. MADSTR.
Rabim
pecivni prašek in vanil.n-s'adkor
ker je najboljši
in domač izdelek
IV JAX in SIN
Večfa zavarovalna dražba
išče
pralna zastepnika.
Reflektira se na večje tvrdke ali gospode, ki so v zavarovalni stroki verzirani. Ponudbe pod ,EKSISTENCA„ na Aloma Company, Ljubljana. 410
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, a v Ljnbljani, Trza S k a oootal *tv. £. ako  vodstva   po   oblastveno avtorizl* ranem gradbenem In žen jer ju.
PajfaMai ia irviaa|e vsa v stavbeno m inženjersko stroko
spadajoča dela. Ddo sofldao. Cene konkurenčne.
Ugodna priložnost.
Enodružinska vila, obstoječa iz 5 sob, kuhinje, predsobe, kopalnice, pralnice in drugih pritiklin, z vpeljano centralno kurjavo, električno razsvetljavo in vodovodom, polep; 1000 m* stavbene parcele, se po jako nizki ceni in ugodnem plačilu produ. Kupcu vsa vila takoj na razpolago. Naslov in pojasnila od 1.—2. pri anonč-nem reklamnem zavodu »APOLO*. Stari trg 19.
Suhi nitji
m lile h urin Kfinlieiiie ser barva -u»
v aeprekosljivi dovršenosti
tovarna Dos. Reich
Polfaaskl
4.
■aiatareisa slovenska
pleskarska i teka
delavnica
Ivan Srlssli, Dasatskn c it,
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 2530
aaaaaap
ta dcfain uiFiflcv iztnintf Ubu
L1867
sssEsit
■TCpIltSS.
deli koin
il finlaili SOsjei 10 letna garancija.
Pisalni stroji JIDLER'*
Ceniki zastonj in franko* Kolesa Is prvih to varat:
Dflrkopp, Stvria, Waffenrad. Začasno znižane cene.
BRIERT-flLI
najnovejše konstrukcije so nepreko-sljivi! Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
t Sabotica.
Zaloga majhnih motorjev in prvovrstnih sodobno zanimivih filmov.
Strešno lepenko Lesni cement
dobavija v vsaki množini najceneje afos. B. PUH, Ljubljana
Gradaška ul. 22*    Tel. 513
Krznar in izdelovatelj čepic
Elfgij Eber
Ljubljana, Kongresni trg št, 7
I alsfi iata tsikemti* kak: sksah. atesti It L bat. aak sajaM isaniUJiia bav-tk£ aiifii Pmztaan nabitilu ssanfila.
▼slika satoaa blosmkov ta sUaaaikov so dobi pri
Franc Ceror
dražba z o. z.t tovarna v Stobn, poŠta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-1 vačevič i Tršan v LJubljani, Pre- 1 iernova ulica št 5. 8pro)oessnSo v sredo. Za'cga v Celju, Gosposka al 4.
Ceno češko posteljno pei\e.
i kg sivega pofsknbljencga 60 Din. nolbelega
_________ 75 Din. belega 85 Din. bolnega 95 Din, finega
115 Din, poipnbastega 145 Din. velefinega 175 Din. najti-nefšeoa 220 Din. Beli puh 370 Din. snežnobeli prsni puh 445 Din. IJpStnine in carine prosto po povzetju Neu£r.jajoče nazaj! Vzorci brezplačno. Mnogo priznan! in zopetnfh naročil. Razpošilja I niča posteljnega perje S?chsel 6V Cc, Wfea XiV., Geibelgasse 9 7.
Jugosl. importno in eksportno podjetje
ING. RUDOLF PECLIN.
Strofi za vsako Industrijo, lesno in kovinsko; poljede'jski stroji in orodie; lokomobtle in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene in kons'rukcijske svrhe. — Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. FARIC iz deluje vse predmete iz litega
železa V vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
MARIBOR, Trubarjeva ul« 4.
Tel.
82.
Tel. Inter. 82.
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE:
ZAGREB Izvršuje  privatne  m industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
Stroji za obdelavo lesa
prvorazredni nemški izdelek iz jugoslovanskega skladišča.
Alfonz Breznik
brvii očitali Glasb. Matice in sadni izvedenec ■airtafofta in najsposobnejša tvrdka Jugoslavije-
Ljubljana, Mestni trg 3
Zaloga m Izposojeval^ca najboljših klavirjev, pianinov in harmoniiev BSsendorfei*v FSretet^ Holzl, Hofsnsittf Original Stingl, Gzapka etc. — Prodaja tudi na obroke — Ugodna zamena. — 10-1 tno iams vo. — Popravila in uglaševanja najceneje. — Najbogatejša Izbira vljoliti, vseh ostalih inštrumentov, muzikalij in strun engros detail.
ALAMA
prvovrstna, novo povsem zrela, so dobi povsod Prva Hrvatska tvorni i
prekajenega mesa In atesti
M. Gavritovita
sinovi d- d-, Petrinja
Generalno zastopstvo aa Slovenijo: R. BUMC In DRUO, UUBUANA« CfUE-MAPlBOR
Polao|araealarl, 350—1000 širine okvira, Elektromotorji za istoimenski
in razno;menskl tok. Trakovno žage od 350—1000
širine obteka. Stro! sa obianjo m ravnanje lesa
Strofi za kolari«. S'roji x* s'coolanje ftrezanje) Univerzalno krožno tage, Unlvarsslai m'Barski s tro 11
patent Welker komb. s trakovno in krožno žago, stroj za brušenje, oblanje, ravnanje in skoblanje (frezanfei.
VSI STROJI TEKO PO KROGLIČNIH LEZJUIH.
Najnižje eenol Udobni plačilni pogoji I
io 1S91.
Telefon 59555, 354S4.
WELKER WERKE, Wien X.. LBnf ipnllaal 12
U
NITED STATE
LINES
V NEW VORK
5
UILJEm
p
I i m n
SVEŽE PEC1U0
I  BSHK DUH POPOLDNE OB 14. IH OB t?. URL
FHFF striki!
so med dobrimi nalboljSI! 15-letna garariGlša.
Prodala aa obroke, sc le pri tordal
LJubljana, Sodna nI. 7. 9 Podružnica Hoon mssto.
Leviathan
aaaje
TOM
■C BREaBEBJA čez Southantptoa sa Cherbourg v BI
George Urashington
18. maja
to.
Pres&deat RoeseveH 4, ffebi
Pra nidesst Harđincj    IS. Setrt . Amerike.....22. februarja
Odtod ii aajaaajaaa m Saa aazaeje. — vtC
IS. marce 26. m a ros
iz spodnjih
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo: Beograd, Pakta BeogradskeeZadroge, prste pota .Hotel Bristota" — Zagreb. Sredlinji Savez Hrvatskih Seljačkih Zagroga, Mibanovičeva ulica 2, pieko duta kolodvora. — Ljubljana.   Bređarstvo Z.edinjenih Američkih  Držav. Dunajska
cesta 29. - Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga za
i Hercegovino, Aleksandrova olica 52. — Sstšak. Banka
za oomorstvo
Naročite takoj
LlabljunsKl lm an 1024
V novem letniku bo izhajal vse leto
Široko zasnovani in zelo zanimivi roman . v
S e n t p et e r.
Dejanje romana se godi v polpretekli dobi v ljubljanskem šentpetrskem predmestju ter je prepleteno z zgodovinskimi dogodki one dobe. Roman, ki ga je spisal Jus Kozak, je bil odlikovan z nagrado.
Poleg ..Sentpetra" izidejo v Ljubljanskem Zvonu Se razne druge zanimive povesti, pesmi in esije, zlasti odlomki iz
Veronike Deseniške,
nove velike Župančičeve tragedije.
Ljubljanski Zvon, ki izhaja mesečno, velja vseletno s poštnino vred Din rao*— (za inozemstvo Din i4o*—), poluletno Din 60•—. se naroča prj Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte
3=
3G
3f-
LJUBLJANSKA
R E D I T N A   B ANKA
== [
BsIlBkl llaiil BaJUsT-
Sknpne rezene nad Din uur-
ustanovljena 1800 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
Celi«, Craoatlj, Gorica, Kranj, ■<
i*w», Spin,
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502.503.504
Se priporoča
EIG
3C
3E
vse
B
bančno stroko spadajoča dela
I =■ —-ii      1      11 1
Untalaa ia  tisk   »Narodne tiskarne«.
1551
4Q-
F2-
25
*tev 17
.?r OVPNSKl   NAROD« dn~ 20. januarja 1923.
Stran 9
Gospođarsho pismo.
Z Dunaja, 14. jan.
Stabilizacija Ka kljub inflacija__Sode*
lovanje dunajskih vzorčnih sejmov.
Članki s. dr. Gregorina v »S. N.« o valutnih vprašanjih so bili jako zanimivi, stvarni in utemeljeni. Posebno važno za razvoj industrije in trgovine je bilo njegovo stališče, da imate v obtoku veliko prema'o novčanic in da pametna inflacija še ne povzroči padanja dinarja na svetovnem trgu.
Marsikaj še bi mogli reči v dopolnilo izvajanj dr. Gregorina. Ali najboljši argument je — avstrijski vzgled, ako ga moremo prav tolmačiti. Poglejmo!
Obtok bankovcev v Avstriji je znašal :
L. 1920  —     13.2   milijard aK. »   1921   —      30.6        » m ,   1922   —    174.1        m , »   1923   —   4030.1        > »
V oči bode ogromen povišek v letu 1923. Toda najhujši udarci na avstrijsko krono so bili v drugi polovici leta 1922., a v letu 1923. je bi'a prav ta krona kljub ogromni inflaciji do 4080 milijard jedna med najstabilnejšimi valutami Evrope, imenovana: alpski dolar.
Kako so Avstrijci izvedli ta čudež?
V prvi vrsti treba omeniti posojilo pod pokroviteljstvom Društva narodov, ki je bilo v vseh državah po priliki desetkratno vpisano. To je značilo zaupanje finančnega sveta v Seiolovo sanacijo po Ženevskem programu.
V dragi vrsti — in to je glavno — prišlo je pametno de'ovanje Narodne banke Ni se zbala inflacije do 4080 milijard, ker je industrija potrebovala gotovega denarja. AH poskrbela je za boliše kritje, ki ga je dobivala bas iz večjega obtoka novčanic. Kajti posrečilo se ji je, da je svoje novčanrce in žirove vloge krila z 48% v zlatu, valu t a m i in d e v 1 z a m i Ali te valute in devize je dobivala in dobiva od vcle-industr*fe in vefefrgovrrte, ki sta zahtevali inflacijo. Zdravilo je prišlo torej od tam. kjer naj bi bil pričetek bolezni.
V bottše umevanje nekaj u~o+ovHev.
Že med vnino je prenehala trgovina na kredit. Tako so izginile tudi menice fz trgovskega prometa. Prisil smo že tnko daleč, da smo se vrnili v čase, ko še niso poznali denarja, pač pa le: Hajro za blago. Ker pa vefka industrija m trgovina nista več nujno potrebovali jrotovine od svojih k'ifentov, sta obnavljali svoje stare In iskali nove trgovce stike tudi na upanje, na kredit. Mesto gotovine so se pojavile menice, ki so jih prav mnogi diskontovali neposredno pri Narodni banki, samo po 9%. Do konca septembra je bilo pri Narodni banki že 653 velikih rvrdk, ki so diskontovale svoje menice neposredno pri njej, dočim se je n. pr. celo pred vojno leta 1913. takih tvrdk štelo in naštelo le — 107.
Iz tega izhaja nauk: Ako se je povečalo število novčanic v produktivne svrhe, da živahneje deluje industrija in trgovina, tedaj je s tem za tako povečanje ustvarjeno obenem tudi kritje! To pa ni več inflacija, katere se je treba bati, pač pa jo je z veseljem pozdraviti in izvesti. Ali pri vas doli je tako: Vsak minister eksperimentuje kolikor hoče, ne da se mu je bati odgovornosti! Ali je že bila kdaj kaka enketa o takih silno važnih vprašanjih?!
Dunajski vzorčni sejmi so silno mnogo pripomogli do tolikega napredka gospodarskega stanja. Na zadnji je-
senski sejni so došli ljudje iz 72 držav, med temi celo z otokov Fidši ali Rji (v južnem delu Velikega Oceana), Equa-dor, Đolivia, San Salvador, Nigeria. Kupcev se je oglasilo nekaj čez 25.000, v prvi vrsti iz Češke; Jugoslavija je na 5. mestu Ves Balkan je bil odlično zastopan. Banke imajo radi tega z Balkanom mnogo posla. Med razstavljale! je bilo 12 držav, izmed tujih prva Nem-
čija, druga Češka. Statistika je dognala, da je vsak razstavijalec dobil povprečno 20 novih zvez. Za prihodnji sejem v marcu t L se je Že oglasilo dvakratno Število lanskih razstavljal-cev s povprečno 14 kvadratnu prostora. In Sovjetska Rusja bo imela svojo posebno razstavo, ki bo zelo poučna in zanimiva.
Važnost mora i primorstva za našu državo.
Malo čitamo o »pomorstvu« n političkim s još manje stručnim gospodarstvenim novinama, te bi već jednom morali započeti energičnu propagandu: te jcj posvetiti mnogo veću pažnju, budući ona služi za dobrobit našega narodnog gospodarstva i države. Zato s ovih par redaka želim istaknuti, neke važne stvari,    koje mora naša javnost  da  znade  .a  to Je  odnos smotre »Jugoslavenskog Pomorca* sa listom »Jadranska  Straža«. 2elim. da  oprlrnije ob-j?snlm stvar, te da pcbndlm kod onih zan:-manje. koji se niiesu do sada trt-ko zanimali za »pomorska pitanja«. Radi toga i upućujem ovo par redaka lustosloven-skoj   javnosti,  da  joj   iznesem nazTe; Koje će što jamačno mislim usvojiif i stru-kovnjaci.   političari,   kulturni prosvjetitelji, industrijalci, obrtnici, trgovci t ostali Poznato nam je. da su nakon našeg oslobo-djenja  I  ujedinjenja  učinjene  goleme pogrješke, cd namdn'h zastupnika i vladinih fektr»ra.  k*-jc  su   i   danas nenadoknadive, osobito u kulturnom — prosvjetnom obziru, kao I u našem narodnom gospodarstvu: te se   zbog   tih   propusta nije m^glo nK-a ozbiljnoga poduzeti, a još manje polučiti. Pogrješke Još i danas na našu žalost i sramotu prave neki naši idealni po^tičko-go-spodar^ki  r«?dnicl.   a  i  drugi   ali svjesno propuštavajući  hitne  Interese  našega narodnoga  gospodarstva.    Zato je na nama zadaća l sveta dužnost, koji volimo ovu državu I narod, da se u pravom smislu ri-i^či žrtvrjemo l poradimo za sveopću dobrobit našega naroda, kao i same države. Pa ip?k su nekoil kulb'rno-prosvjetni radnici odlučili, ne dvojivši nekada o usnjphtt. premda su znali, da ih v'ada a I ostali mn-gnčnicf ne će nodtmiratf, a Još manfe pomagati pri Izdavanju  korisne pomorsko-promflrnnđTsficTce smotre  »Ma?e more*, kola fe izlazila v Dubrovniku   Jamačno b! 1 rsnMa, da nije  kao i danas n^ dnevnom redu politička iffUtaiitfa 1 vanjska pitanta. za koja se svaki 1 nehotice z?nTma. Za osta'e  probitačne  stvari   kao  da nemalo ljudi vremena, a loi manje novaca (naravno veselice so fskMuČen« 0. te tako zanemarujemo važne stvari, kote su od sveopćeg narodnog, a po tom i pofed^ač^-™ interesa.  Jamačno, da se na  taj  način ne moz"e usnjetf   (oa  bila s+var I naif^^aln'je sndržme): pa je tsk^ morala ! ta la. ko- I rlsna    prosvjfetno-pomorska  smof*-a s>N~»5e more« prestati Izlaziti   što je b:la velika Šteta za  naš trgova^ko-prlvredni  život 1 progres. Ali zato, učeći se na neuspjesima | drugih, odva^no — Čvrstom — ust^inom j voljom sastadoše   se   pred   četiri   godne, t neki naši ugledni I hvalevrijedni pomorski , strukovnjaci i pubUcisti. te lativši se važ- ! noga aH teškoga rada. te organizavši u >Klubu   Jugoslavenskih   Pomora:a«   u Zagrebu odlučiše. da Izdavaju jednu foš potpuniju   i   stručniju kulturno publicističku popularnu pomorsku smotru »Jugoslavenski Pomorac«; pa su se gg. saradnici dušom i tijelom, a na čelu im glavni urednik i   pokretač   te  smotre   pomorski publicista i stručnjak g. Rudolf Crnić, poručnik trs-mornarice i tajnik kluba odazvali i shvatili veliku zadaću. U koliko sam upućen prvi broj    »Jugosl. Pom.« izišao je u S00 već davno razpačanih otisaka te su novi pred-platniei postepeno rasli; što dokazuje br. ovogodišnjih iz svih krajeva   nrše države predplatnika, koji broji preko 2000. Prema ovome broju možemo s ponosom reći, da naša    privredna javnost ima mnogo više smisla nego ostala, koju sam gore označio, a još manje vlada. Jer nije ni jednim svojim potezom pera preporučila, a kamo, li predplatili koji državni institut (škole, knjižnice, vojska itd.).
•motre slavna
U koliko razabiremo iz same »Jujrcslov. Pomorca«, to je njena
svrha:
L Da propagira naše more i pomorstvo,
što je izmedju svih n j 5njili problema najslavnije pitanje I n ualnrIe rlješenje na-j seg životnog pomorskog prometa, koje se ! dnevno sve to više razvija u svim naširn j pomorskim bazama.
II. Da prikaže sve ono, 5to je od ele-; mentarne potrebe i važnosti za sve one
• koji aktivno sudjeluju i žele sudjelovati u I obnovi našeaa pomorstva.
III. Da pobudi u onima zanimanje za pomorska pitanja (koji J~« neznaju I neraz-mišljaju što imamo i koliko nam more vrijedi), a ujedno da ih upozna, s težnjama patnjama i borbama našeg primorskog elementa, koji Je srastao s morem, ljubi ovu državu i vidi u njoj prosperitet samo na moru.
rV. Da prikaže korist svim državljanima, a prema tomu i samoj državi, u njihovim narodno gospodarskim pitanjem, te ad racionalnim i sistematskim radom na meru suzbijemo tudiince koji svjesni našeg slabog poznavanja i brige za morem, jurišaju na našu obalu gospodarskim zavo-jevalačkim metodama.
fz ovog programa vidimo, da fe ova smotra od eminentne važnosti sa naše pomorstvo.
Mnogo više Čitamo o nedavnom ustrojstvu društva »Jadranske Straže«, kojoj Je gotovo ista svrha kao i »Jug. Pom.«, aH više za drugu svrhu i to: za državnu obranu na moru t. I. za pobudiivanle Interesa za izgradnju naše ratne mornarice.
»Jugoslavenski Pomorac« 1 »Jadranska Straža« ne snadaju u vrstu polittčVh revija, te su pače sasvim Izvan stranačka. Jer je to nlihov program Izražen u riječima: (vidi »Jug. Pom.*). »TTzvTstmo. fT-krls^o 1 tT7bii'llmo« zanimanje za naše »Jadransko more«, kao i: Obnovimo nršu trgova*^« a (vidi »Jadr. Straža«) ratno im^tT*^**"! ću.
Prema ovome mnog! mJsle da Je Jedna Ili druga revija strvfSna. zato hoću. da 1 ovomu Jme*em par riječi:
I. Svaki pojedinac je dužan, da se predp!ati na »Jug. Pom.«, kao i oa Jadr. Stražu*, jer su tam te smotre kažiput za naše i strano pomorstvo; a naročito ne bi smjela nijedna naredna kuća izostati, a da se ne učlani u Jadr. Stražu«.
II. Naročito bi se morali predplatiti na >Jug. Pom.«: trgovački, industrijalni, obrtnički, gospodarski, bančni, profesorski i učiteljski staleži. Nadalje a prvom redu sve trgov, i cbrt. komore, kavane, restauracije, gostione kao i čitaonice; dočim, a a drugom redn, sva kultumo-prosvjetna društva, te ostale radničke organizacije.
III. Na »Jadr. Stražu«, pa u prvom reda političari svih stranaka, državni instituti, kao i viši činovnici, a u drugom redu svi. kao i za »Jug. Pom.« Nego nije dostatno da se samo predplate, već je dužnost onih novčanih krugova, t. J. bančnih trgovačkih, gospodarskih Itd., a t same vlade, da nastoje poraditi da se uložu kapitali u naša bradogradilišta i parobrodarska društva.
Poznato nam je, da na kugli zemal'skoj leže, samo četiri slavenske države na moru i to: U prvom redu Jugoslavija, tada Rusija. Bugarska i Poljska. Žalostno, a Isto sramotno, a uglavnom štetno za svu slavensku javnost i države, da dozvoljavaju da im tudji brodovi vrše pomorski sao-bračaj u njihoim zemljama; ćemu bismo morali barem mi, kao pomorska država, u koliko nam samo sile dopuštaju, doskočiti, a ne čekati prekrštenih ruku zadovoljavajući sc u svojoj kući sa mrvicama.
Povest.
(Iz starih zapiskov.)
Na obtožni klopi sedi lovski tat, pa ni prave sorte, ker priznava, kar je storil. Pravi, pristni lovski tat bi tajil in če bi sto prič priseglo zoper njega.
Razprava se jc končala, sodni zbor se je umaknil v posvetovalnico, da sklepa o obtožencev! krivdi in kolikšno je zaslužil kazen.
Notri v posvetovalnici si zapalijo gospodje vsak svoj ostanek smotke in predsednik, stara dobričina, otvori posvet:
»Torej — najprej da do konca povem tisti dovtip! — Gospe na tramvaju stvar nI bila všeč in je rekla: Zakaj bi za sinčka tukajle plačala celo karto, saj še ni deset let stari — Odgovori sprevodnik: Fant ima doge hlače, kdor ima dolge hlače ,plača celo karto. — Gospa se jezna odreže: Dobro, dajte fantu celo, pa meni polovično, jaz imam kratke hlače! — Se oglasi kuharica: Prosim, meni ves denar nazaj, jaz jih sploh nimam!«
Vsesplošno zadovoljstvo.
Drugi sodnik, jako ravnodušen gospod, ki se mu nikdar nikamor ne mudi, si počasi obriše solzo: »Hoho! Moram doma povedati ženi, hoho! se bo smejala: Meni ves denar nazaj, jaz jih sploh nimam!«
Prvi sodnik, nervozen: »Dajmo, dajmo, da pridemo h koncu — opoldne zvoni! Predlagam; kriv hudodelstva tatvine kakor je obtožen!«
Drugemu sodniku ne gre dovtip iz glave: »Meni ves denar nazaj! Jaz jih sploh nimam! Hohol«
Tretji sodn'k, najm'ajši od vseh štirih: »Se strinjam«.
Predsednik: »Torej — gospod zapisnikar, zapišite: Izrek o krivdi soglasen — na podlagi lastnega priznanja obtoženčevega, da je tatinsko ustrelil srno, vredno več nego petdeset kron. — Oženjen je. malo odnočitka pri nas mu bo dobro delo — koliko mu damo kazni?«
Prvi sodnic slači talar. da čim prej pride h kosilu: »ObteŽilnega ni nič. Olajšujoče je priznanje — drugega ne vem —«
Predsednik: »— in da je deloma poravnal škodo. Štirideset kron ie ime! prihranjene mezde, pa jih je Se pred sodbo prepusti! na račun š>nde.«
Prvi sodnik: *Tcpec! Čemu krade, če potem plača! Torej — olnjsTno tudi še delno po^nvnanje škode .In mu dam z uporabo 5$ 54. 55 ?est tednov, en post vsakih štirinajst dni«.
Drugi sodnik pritrdi: »6, 1, 14 — dobre so numare!«
Tretji sodnik: »Se strinjam.«
DrugI sodnik: »6, 1, 14 — jih moram T^ovedatl ?en?.«
Prvi sodnik: »Jn z rišlrrmtorn stopi v banko, nemara dobiš* že na gole nu-
mare kaj predujma! — Ali smo gotovi?«
Drugi sodnik: »Moja žena ima stare sajnske bukve, notri stoji; »Morska trava, komur se sanja, da mu rase iz ušes, ta gotovo zadene v loteriji.* Poskušala sva z ženo, pa se nobenemu noče sanjati morska trava iz ušes.«
Predsednik: »Torej kazen — gest tednov težke ječe, poostrene In dopolnjene z enim posiom \ sakih rf;rinajst di t. — Sklep soslaseii n©vo!j je draga pečenka! — Lepa hvala, gospodje, in se priporočam za drugo pot!« — Se pripravlja, da stopi z zapisnikarjem v razpravno dvorano in razglasi sodbo.
Drugi sodnik: »Moja zena je včeraj kupila sme pri stegnu kilo za 1 krono 60 vinarjev.*
Predsednik izpusti kljuko: »Vraga! Zasebno odškodnino bi bili skoraj pozabili! — Lovski zakupnik zahteva za ustre'jeno srno 120 kron. Toliko pravi, bi ga stalo, če kupi drugo in jo postavi v lovišče «
Prvi sodnik: »Mar se mu blede? 120 kron! Za ta denar dobi celo kravo! Da nikdar ne pridemo pravi čas h kosilu!«
Drugi sodnik: »Moja Sena Je plačala 1 K 60 v za kilo.«
Prvi sodnik: »Ergo! Koliko le tehtal ves corpus delieti?«
Predsednik: »Koj bomo imeli! (Lista po snisfh.) Dvajsetkrat 1 K 60 v — naj izračuna zapisnikar,   zakaj ga pa
0 ovome jc izinio jasnu i dobru uputnu riječ u »Jug. Pom.« u 3. broju o. g. gesp. Rudolf Crnić, pomorski pubLcista (koji je s strukovnog gledišta opisao položaj, kojemu možemo, jer smo Joi uvijek oa vrijeme, dd doskočimo), u članku »Za Ioteztvoost pom r-9km propagande ■ Jugoslaviji«.
Isto svrčam pažnju javnosti, na nedavno izašlu brošuru od našeg vrlo uglednog stručnjaka g .prof. Steve Ostermana pod naslovom »Rijeka — novi Dubrovnik«, koli se dalekosežnim svojim pogledima diže nad sve Imperije, političke i kampanilisti-čke, pa Izravno upravlja smjer svojih nastojanja na budućnost naše nacije na moro.
Zato, ako želimo, da se to postigne, dužan ie pojedinac, da brošuru pročita, pa će naići na svjetlost budućnosti, s kojom se može današnja u svih nas tmina otjerati.
Takodjer je naša dužnost, da t ostalu našu susjednu slavensku braću ra stvar zainteresiramo pomoću propagandnih Ustava, broSura u njihovim jezicima; kao što su već sama braća Česi počeli smotrom »Naše More«, keja izlazi kao prilog lista »Ju-goslavštl Čehoslovaci« a izlazi u Daruvaru
1 listom »More «u Pragi.
Iz tog svega možemo zaključiti, da nam spas države i nacije leži jedino na polju gospodarstva, trgovine i industrije pomoću trgovačke, a da budemo uvijek spremni braniti sve, to pomoću ratne mornarice. Zato hud»mo s\'jesni l ponosni, kao i svi ostali kulturni pomorski narodi, koji prate 1 podupiru, te pomažu svim svojim silama i sredstvima pomorsku akciju, jer cv'djajn, đa mi jc na moru najljepši prosperititet i naib~!je rlješenje svfh ekonomskih pitanja l njihovog samoodržanja.
Svima narodtma na svijetu je poznata odvažnost, ustrajnost, spretnost 1 žilavost na moru. južnih primorskih Slavena, koji
smo opisani u svim svjetskim povjestima:
koji i imn: i
a do sada se uvijek istakosmo tek u tucflul službi. Sada je red, da i ml poradimo zjl s^* be same. Stoga budimo dionici tog destoj* nog priznanja, koje nek nam sc duboko xa* rije u naša srca, pa pokažimo, da smo a istinu zavrljedili. da znademo i za s,b^ ra* diti. Radi toga ulijevajmo l usadjujmo ljubav za more, našemu potomstvu, koje n.* ka Ima jasnu i debru silku, 1 neka se pcnorrf uspomenom na svoje predje.
Da možemo što bolje, uspješnije 1 stalnije polučiti tu svrhu dužnost nam Je: da omladinska generacija i sva šira inteligencija, kao i ostala naša slavenska braća. n» osvrćući se na partizanstvo šire pormrsM ideja, koju će usvojiti svnki rodoljub, koH želi dobro svom narodu, državi | sebi.
Dakle, iz svega ovoca vid mo. da !» dužnost naše Javnosti, da pokaže razumijevanje, smisao i neoborivu volju, z^ pivnic našega pomorstva. Jer tek u drugont redu dolazi u obzir vlada, koja ne ćo moći to sve Izbjegnuti, kada se osvjedoči i uvidi, da smo svi svjesni ove zadaće bez obzira na kastu i geografski položaj.
Poznavai'ićt realnost I a^Hno^t naSeim slavenskog iskrenog osjećala. ape!irr»m na sve mocrućnike. kao ! politička — strnnčar-rke vodje, da sve ovo uzmu orbiljm k sr* cu, pa da pokažu na^oj f tudjoj javnrsti. da znadu ocijeniti na5e pomorstvo, i snmo ovako ćemo moči spremiti se na bolj-! buduč-nost, koja neka uvjeri na5e potomke, da smo u deba osfobodjenja shvatili gdje nam je prava snaga i progres,
Savršavam s lozinkama izncšenlm s »Jugoslavenskom Pomorcu« i »Jadranske Straže*!
Pr ova mimo naša gfuvjui <f *vlmt —» »Rutinčnost Jaz^slavi}? Iri! nn moru* ' po kl k — ^Jugoslaveni na more!*
L M-^t
Zdravstvo,
Uptio spolnih bolezni na plodooif05f.
Med vojno in v povojni dobi so se spolne bolezni silno razmnožile. Zaradi tega sta njih glavna in najnevarnejša reprezentanta sifilis in gonoreja (kapavica, nemški Tripper) danes skoraj splošno znana. Le malokdo se pa zaveda, kako pogiben je vpliv teh bolezni na plodovitost in zarod.
Sifilis se po novejših ugotovitvah ne podeduje. Zaplodek okuži mati, ki je bolezen nalezla od moža (kongeni-talna sifilis). Mogoč je pa tudi nasproten slučaj. Mati je zdrava, oče pa sifilitik, ki je trenotno morda prost vseh bolezenskih pojavov (latentna sifilis). S svo;im otrovanim semenom pa okuži jajček v materinem telesu. Zaplodek postane si-filitičen in prenese po krvnem toku bolezen na dotbj zdravo mater. Posledica obolenja ploda je, da ta odmrje In da mati s povije. Slučaji, v katerih se v zakonu pojavi po več splavov zaporedoma, so naravnost značilni za sifilitično obolenje staršev. Zlasti je take ponovne splave opažati, ako ie obolenje staršev še bolj sveže. Cim dalje leži njih infekcija nazaj, tem večja je možnost, da mati plod donosi in da se rodi navidezno zdravo dete. Toda tudi na njem se lahko pokažejo razna sifilitična obolenja, tako na koži. kosteh, očeh in živcih. Ta obolenja nastopijo lahko kmalu po porodu, včasih pa se pojavijo šele Čez 10 do 20 let. Koebner, Hugenin in drugi so v 1234 zakonih sifilitičnih staršev opazovali 4175 nosečnosti, pri čemur se je pojavilo 2171 — 52 % splavov oziroma mrtvorojencev. Umrljivost na življenju ostalih otrok je pa tudi zelo velika: različni opazovalci jo navajajo z 20 do 72 %. pri čemur so seveda so-cialne razmere (nega. oskrba) velikega pomena.
Dosti zavratnejša je v svojem učinku na plodovitost   gonoreja- Prav
pogosto se dogaja, da bolezen navidezno preneha; bolnik je prepričan, da je ozdravel, ker sc gnojenje več ne poiav-lia. Toda čez mesece, včasih šele čez leta se iznova poka/.e. Oonokoki so bili le skriti v sluznici ter začno pod rajnimi vplivi zopet s svojim raziedaiočim delovanjem, zlasti so na v stanu, da okužijo drugo osebo. Ako se tak bolnik poroči, prenese gonoreio prei ali slej na svojo ženo. Pri moških vslcd gonoreje kaj lahko oboli rodna žleza, kar ima za posledico sterilnost, to je nomožnost oploditi ženo. To dejstvo se je šele ▼ . zadnjih letih ugotovilo. Ako je ostal prej kak zakon brez dece, se je vsikdar dol-žilo mater. Mož jo je vodil od ene klinike na drugo, od enega profesorja do drugega, po navadi brez uspeha. Danes vemo. da leži pogosto, seveda ne vselej, krivda brezdetnosti na možu in da je vzrok gonoreja ki jo je prestal pred | ženitvijo. Zelo resna in nevarna bolezen I pa ie gonoreja za ženske. Tu teže gono- j koki vsikdar za tem, da se iz spodnjih; spolovil širijo in vzpenjajo navzgor.; Prilik v to je dovolj, zlasti za časa mesečnega perila in v nosečnosti. Slednjič sc naselijo v jajčni dovodnici In v jajčniku samem, ki ognoie. Poleg dolgotrajnega težkega obolenja sledi neplodnost' matere ali pa — kar se zlasti pri gono-reji pofavlja — vsled neprodornostt jajčne dovodni.ee nosečnost izven maternice, ki pomenja za mater v vsakem slučaju težko in nevarno operacijo. Tako :e rnzumliivo. da ostanejo mnogi zakoni gonoroikov brez otrok alt pa da se rodi samo eno dete (naknadna infekcija maternice pri porodu). Bcnzlcr je n. pr. opazoval, da ostane po enostavni lahki gonoreji 10 °/c zakonov sterilnih, v 17.3 % pa se rodi samo en otrok; po gonoreji z enostranskim vnetjem ob-modka znašajo te številke 23.4 odnosno 13.5 %, pri obojestranskem vnetju mo-dovine pa 41.7 odnosno 20.8 Jb.
imamo! Toliko mu gre. Ce ni zadovoljen, naj pa toži!«
Tretji sodnik; »Se strinjam. Nedavno je tudi kasacijski zbor razsodil, da je za vrednost v lovišču tatinsko ustreljene divjačine merodavna vrednost njenega mesa.*
Drugi sodnik: »AH je res, gospod kolega? Veste, kasacijskih sodb,hc Čitam več. Grem kma'u v pokoj, je^reklo, žena, samo tri leta mi še manjkajo in en mesec«
Zapisnikar je izračunal vrednost srne: »Dvaintrideset kron«.
Prvi sodnik: »Torej dobi zasebni udeleženec dvaintrideset kron. Z višjim zahtevkom se zavrača na pot civilne pravde. In se v tem zmislu dokončno poslavljam. Dober tek!«
Predsednik: »Stojte, stojte, stojte! Če vzamemo, da je srna vredna le dvaintrideset kron, torej manj nego petdeset kron, potem tatvina ni hudodelstvo, nego je zgolj prestopek.«
Tretji sodnik: »Se strinjam.«
Prvi sodnik: »Pred polnočjo danes sploh ne bomo gotovi! Drugič si naročim kosilo semkaj, da mi 22 prineso v piskrcu kakor zidarjem. Saj je res! — V božjem imenu torej: Kriv je prestopka! t- Kazen: 14 dni strogega zakona z enim postom vsak teden in enim trdim ležiščem. Ker je danes sveta Kor-dula.«
Drugi sodnik: »Moja žena ima staro leto, ji je ime Korduia.«
Tretji sodnik: »Sc strinjam« Predsednik: »Torej soglasno! Hvala  lepa,  gospoda!«   (Izg'ne z zapisnikarjem vred v razpravno dvorano.)
Prvi sodnik: »Takisto hva'a lepa — za tako razpravo, da j! ni ne konca ne kraja! Ne vem, zakaj v drugem senatu končajo vedno o pravem čnsu, le pri nas se vse vleče kakor smrkelj. — Dober tefc!« (Odide.)
Predsednik plane noter iz razpravno dvorane: »Salament! Kmalu bi jo bili polomili! Kje je prvi sodnik? Zapisnikar, dajte, skočite za njim!«
Zapisnikar je vjel prvega sodnika na stopnicah in ga nritira nazaj.
Pni sodnik: »Skandal! Kaj je zopet? Tod-Ie sc nehn kolegijalnost!«
Predsednik: »Dvaintrideset kron smo rekli, da je srna vredna, štirideset jih pa je obtoženec prostovoljno povrnil lastniku, še pred ovadbo!«
Prvi sodnik: »Tristofisoč!!! Potemtakem bo falot zunaj še brez kazni, ker je Škodo pravočasno poravna1!« Tretji sodnik: »Se strinjam!« Predsednik: ^>Tako je, nI drugače! Hvala Bogu — zadnji hip me je bil opozoril gosood zapisnikar! — Oprostitev — soglasna!«
Prvi sodnik: »No da! — Ali to Vam povem: Zdaj me ne dobite več nazaj! Sicer se z zapisnikarjem še spomnita in bo treba, d.a damo falotu zunaj za-nikamemu še zlato uro po vrhu z dvojnim nrJrrovom in tc2ko verižico! Taka pravica!«
šftan. 10.
»SL O V g K S K I   K A R O D.   dnć 20 januarji 1924
s>iev 17.
Z vpeljavo  salvarzana ic
postala sifiiis docela ozdravljiva. Doseči se da celo takozvano abortivno lečenje, to je ozdravljenje v kratki dobi nekaterih tednov, ako se bolnik takoj, ko opaši prve znake svoje bolezni, poda k adravniku ali v bolnišnico. Sedaj pa poročajo, da je prof. Fourneau s Pa-steurovega instituta v Parizu odkril lek, ki je po notranjem užitku v stanu, da prepreči infekcijo kakor tudi ozdravi že obstoječo bolezen. Novemu Ieku so dali Številko »190« in so ga nazvali stovar-zoL Ako se ta učinek stovarzola obistini, o Čemer po najnovejših znanstvenih poročilih skoraj ni več dvomiti, se je uresničila takozvana »sterilisatio mag-na«f ki jo je imel pred očmi že Oirlich, izsleditelj salvarzana. Ko je Ehrlich proučeval učinek raznih derivatov arzena na sifilis, se je nadejal, da sestavi lek, ki bo kri na mah tako razkužil, da bi uničil vse spiroliete. povzročevalke sifilitič-nih obolenj. Vendar se Ehrlichu to še ni posrečilo; treba jc dlje časa uporabljati salvarzan. da se ugonobe splrohete. Sedaj je odnesel to slavo francoski učenjak, ki je na Ehrlichovih poskusih gradil dalje in po preizkušanju 190 sestavin sašeT tako uspešen lek.
Gonoreja, ki je razmnoževanju človeškega rodu skrajno opasna, se splošno omalovažuje in podcenjuje. Ako naj se ne razširi na rodno žlezo in spolne organe, je treba, da se bolnik takoj zaupa zdravniku-strokovnjaku. Po prestani gonoreji pa se naj nikdo ne poroči, predno se ni vsai pri dveh po daljšem presledku ponovljenih takozvanih dra-filnOi poskusih ugotovilo, da ne bede Še kje v globočini sluznice gonokokl.
siliš v nebesih.
Asrael, angeli smrti, se le v poletu nad zemljo dotaknil s svojim krilom modrega sodnika. Kadija Asmana. Sodnik je umrl In njegova neumrjoča duša je odšla pred proroka. Bilo je to tik pred vhodom ▼ raj. Za durmi, pokritimi s cvetjem, kakor z rožnatim snegom, so se čuli zvoki bobnov In petje rajskih deklic, vabečih k nadzemni radosti. V globml dremajočih gozdov so se oglasili lovski rogovi m zvonki topot konjskih kopit. Na snežno* belih arabskih konjih so lovci drveli za Jristronogimi srnami in divjimi mrjasci. »Pusti me v raj!« je prosil sodnik As*
»Potrpi«, Je odgovoril prorok, »naj- ! »»rej moraš povedati, s čim si si ga za- j aiuiS. Tako veleva naš nebeški zakon.«
»Zakon?«
Sodnik se le v znak največje u dano* ; sfl globoko priklonil in položil roko na Če* Id in srce.
»To je lepo,   da Imate zakone m da Jih Izvršujete. Zato vas moram pohvaliti Zakon mora biti vedno In povsod in treba aa Izpolnjevati. To imate dobro urejeno.«
»No, torej, s čem si si zaslužil raj?« to vprašal prorok.
»Ne morem imeti nobenega greha, nobene krivde!« je odgovoril sodnik. »Vse življenje nisem delal nič drugega, nego obsojal greh In krivdo. Bil sem tam doli aa zemlji sodnik. Sodil sem in sicer zelo strogo.«
»Gotovo si se sam odHkoval z osebnimi vrlinami, če s! sodil druge! In Je strogo!« je pripomnil prorok.
»O vrlinah ne govorim! Bn sem prav tak, kakor vsi. Toda sodil sem, ker sem M zato plačan.«
»To ni baš velika vrlina«, se }e nasmehni! prerok »Prejemati plačilo! Ne poznam nrf enega neplemenltega človeka, k; bi se temu upiral Stvar je ta-le: t! si obsojal ljudi zato. ker niso imeli tistih vrlin, k jih tud sam nisi imel. Zato pa s* še dobival Plačilo! Oni, ki dobivajo plačilo, sodijo tfste, ki ne dobivajo plačila, hodnik lahko sodi navadnega smrtnika, toda navaden smrtnik ne more soditi sodnika, četud' bi bil oeividno kriv. To je razumno, toda ne vem, če je tudi pravično.«
»Sodil sem po zakonih«, je odgovoril sodnik suhoparno,« poznal sem jih dobro ta po njih sem sodil.«
»No. kaj pa tisti, kt si jih sodil«, je rpraša4 zvedavo prorok, »ali so pognali zakone?«
»Toda kje neki«, te odgovoril t :'v>k samozavestno, odkod m*** bi to vzsi? To al dano vsakemu!«
»TI si torej obsojal zato, ker ljudje niso Izpolnjevali zakonov, katerih niti poznali niso?« je vzkliknil prorok. »No, kaj? SHi poskrbel zato, da bi poučil one, ki jm niso poznali?«
»Sodils sem«, se je kratko odrezal sodnik.
»Ko si videl, da se zakoni kršijo, mar se nisi pobrigal, da bi jih ljudem ne bilo treba kršiti?«
»Dobival sem zato plačilo, da jih sodim.«
Sodnik je mračno iti nezaupljivo ogledoval proroka. Celo se mu je nagubančiV io in iz oči mu je gledal gnev.
»Morem te opozoriti, prorok,« je dejal strogo, da govoirš nedostojne, nevarne stvari. Sodiš zelo površno. Po rvojf sodbi bi celo dvomil, da nisi prorok. Tvoje besede nasprotuje'o knjigam Sunna!«
Sodnik se ie zamislil. »In končno — glasom četrte knjige Sunna, stran stotri-rndvajseta. četrta vrstica od zgoraj, v drugi polovici in po navodlih ter razlagi modrih starev, naših svetih mu Hov — mo-hamedanskl knez. učitelj-prorok — obdot-*u]em te!«
Tu se prorok te m mogel ve*5 rsdf iatt in je počil v smeh.
•Vrni se na zemljo, sodnik! le delal mirno. »Ti si sa nas prestrog. Tn % nebesih sao nckolflco boo mirni*
In posla! je premodrega sodnika nazaj na zemljo.
»Toda kako naj to zadevo opravka,
ko sem pa že umrl?« ie vzkliknil sodnik.
»Kako to storiti? To je zelo lahko! Vrneš se bi poveš, da je bila tvoja start dozdevna!« se je nasmehnil prorok.
»Dobro torej! Ce to zadostuje, aaj bo!« je dejal sodnik In se povrnil na čemijo, kjer je nadaljeval obsojanje drugih, ne da bi bil sojen sam.
maSCeoanle.
Knez Demetrhis je bil strašno zaljubljen v lepo Teodoro, tretjo hčerko markiza de Marimara. Teodora je fzpomHa trideseto leto In imela je mnogo snuba-čev. Toda ta krasna dekHca se je zakona bala bolj kakor ognja Mi je vse snubeče odklonila.
Ko je njen oče samovoljno obljubil njeno roko knezu Demetrhisu, nI rekla niti besedice, pač pa je skrivaj v globini svoje duše pripravljala knezu Mhnitrhi-su, ki ga nI prav nič ljubila, strašno maščevanje.
V mraku, tik pred svatbo, je poklicala k sebi v sobo dvornega kočija 2a: Udala se mu ie ter mu takoj nato pokazala vrata, rekoč: »Ne crkni o tem, kar se je zgodilo, nikomur niti besede.«
Svatba je bHa zelo svečana. Na ustnicah lepe Teodore pa je lebdela grenka nasmeška. Knez je s skrbjo opazoval Žalostno nevesto.
Ko je z dvanajstim udarcem ure nastopila polnoč, so odpeljali lepo Teodoro v sobo njenega mladega moža.
Devet mesecev po tem slavlju so na slonokoščene liste napisali Ime novorojenca: Artur, sin vladajočega kneza in kne-ginje Teodore.
Dete je razšlo, ljubljeno od očeta t» matere. Ko je mali Artur navrti! šesto leto so ga uči«? streljati z lokom in kmalu nato ga ie upravnik konjušnice — njegov oče — učil jahati. Med tem pa se je v lepi Teodori smejalo cd radosti srce, molče je nestTpno pričakovala dneva svojega tri* umfa in moščevanja — kadar bo knezu razodela resnico.
Z osemnajstim letom je Artur odšel v vojsko. Ker *e bil prestolonaslednik, je služil samo eno leto. Vrni! se }e domov kot Polkovnik.
Dan maščevanja se je bolj in bolj bil* žal. Na Arturjev dvajseti rojstni dan je Teodora poklicala svojega moža v prestol no dvorano.
»Vzeli ste me za ženo proti moji volji,« mu je *ck'a. »Zat sem se nenavadno in grozno maščevala. Knez Dimitrius, ta Artur, ki ste ga Vi Ijubni dvajset let, je samo moj sin In ne Vaš! On ima drugega očeta.«
Utihnila je. Vsa radovedna je čakala
vpliva svojih besed.
Knez Dimitrius si je prižgal cigareto.
»Napačno ste  obveščeni, gospa,« ;e rekel, »slučaj je ravno nasproten «
»Kako? je vprašala   knegjnja Teodora.
»Artur«, je nadaljeval knez, »Artur je moj sin in ne Vaš. Takoj, ko sem zaznal za Vaše mahlnacije, sem Vašega otroka zamenjal v zibelki z drughn otrokom, ki sem ga imel z neko sobarico. To je ta Artur. ki ste ga ljubili in negovali polnih dvajset let. 2a! ml je, da ste se tokrat zmotil! in svetujem Vam, da pričnete z maščevanjem znova.
Mednarodni kongres intelektualcev.
V Parizu se je vrši! koncem decembra 1923 drugi mednarodni kongres konfederacije Intelektualnih delavcev. Prvi, pripravljalni kongres je bil sklican začetkom aprila 1923. O tem kongresu, kakor tudi o glavni smernicah konfederacije smo na kratko že pisali, ko smo nedavno poročali o usta* novitvi društva intelektualcev za Slovenijo. Po prvem kongresu, ki je bil le nekaka predpriprava In se Je pečal večinoma z notranjimi organizacijskimi problemi, |e sklicala ta važna mednarodna organizacija svoje Člane ponovno v Pariz, da razširi svoi delokrog in pritegne nase tudi one narode, ki dosedal še niso včlanjeni v konfederaciji. Slavnostna otvoritev IT. kongresa se Je vršila 27. dec ob 2. popoldne v navzočnosti pravomoćnih delegatov Avstrije. Belgije, Bolgarske. Finske, Francije. Angleške, Romunije In Češkoslovaške, čilih Intelektualci so organizirani v nacionalne konfederacije. Kot gostje so se udeležili kongresa predstavltelji Argentlnlje. Brazilije Grške. Jugoslavije, Danske, Kanade. Norveške. Poljske. Severne Amerike. Madžarske In Holandskc. kajti te države še nimajo na-cljonalnlh organizacij. Število ostalih gostov fn novinarjev Je bilo omejeno. Bolgarsko je zastopal samo delegat Stojlov, ker le bil drugi delegat dr. Slšmanov sadržan.
Prvi seji |e predsedoval angleški delegat Cloudesley Brereton, sa tajnika nm |e bil Izvoljen francoski delegat Verne. Glavni tajnik mednarodnega hrvrlevalnega odbora konfederaetfe Lome Gaffle1 je referira! o delovanju odbora, bi te Je pečal v doM od aprila do decembra 1913 a različnimi ste bleml. Tako le razpravljal e preureditvi pravil, o akciji nasprotnikov mednarodnega Intelektualnega pokreta, p skupnem delu s mednarodno komfsjo sa duševno sodelovanje prt Društvu narodov Itd. Osaenfe-na komisija Je dosegla veh* napeli s tem da le svet Društva narodov sprejel sten predle« slede zaščite storabna pravic smel-nfkov. nstanorttvo znanstvene lastnine, zaščite untverfftetnm bi strokovnih poklicev Itd. Referat Je blf soglasno sprejet, na kar se delegati nosamnm d ris v spfevsa o delovanje svojih naeffonamm konfederacij. Is porocTI fs razvidno, da ote^ntrh-anje late- {
Po končani otvoritveni aejl so bih delegati povabljeni k pariškemu županu, Id ilm je po prisrčnem sprejemu obrazložil zgodovino svetovnega pokreta ta skupno akcijo Intelektualnih delavcev. Nagla šal je potrebo mednarodne organizacije intelektualcev, ci jih individualizam in mističen idealizem jih aelo pogosto pripravi do tega. da pozabijo aa svoje interese. Intelektualci so po njegovem mnenju pri vseh narodih tista družabna sila, ki usmerja življenje in delovanje na vseh poljih socijalnega življenja. Pri pa za to svoje velevafno delo ne dobiva niti toliko nagrade, da bi bila zasidrana njena eksistenca. Vzrok temu Je iskati v razcepljenosti, v stanovski, poli lični in svetovno-nazorni diferencijaciji intelektualcev samih. Ta globoko vkoreninj?na razcepljenost jc zlo, ki mora biti čim prej iztrebllcno. Edino krepka mednarodna organizacija vseh intelektualcev od vseucT-liŠČnega profesorja in znanstvenika do najnižjega uradnika le ona zanesljiva pot. ki vodi duševno delo iz sedanje gmotne krize do popolne veljave. Francoski in angleški delegat sta se zahvalila v os:bi župana pariški občini za gostoljubnost In izrazili v imenu kongresa nado. da ho Pariz tudi v bodoče ono središče francoske kulture k j »t bodo našli Intelektualci vsega sveta vedno bratsko pomoč m oporo.
Ostalim sejam so predsedovali po abecednem redu delegati vseh v konfederaciji včlanjenih držav. Na seji 28. decembra le bila sprejeta ustava mednarodne konfederacije intelektualcev. Živahno debato Je povzročilo sporno vprašanje glede sprejema v konfederacijo onih drŽav, ki niso Članice Društva narodov. Končno ie bil sprejet kompromisni predlog francoske In angleške delegacije, po katerem se bodo sprejemali v bodoče v konfederacijo vsi narodi brez razlike. Denarna sredstva bo črpala konfederacija Iz prispevkov nacijonalnih organizacij. V svrho redakcije čl. 4 ustave, ki govor! o ciljih In metodah konfederacije. Je bila izvoljena posebna komisija iz franco-sklh belgijskih in bolgarskih delegatov. Po končani drugi seji je društvo »ta Bienven-ne Francaisee priredilo na čast delegatov svečan banket.
Na seji dne 29. decembra Je bila definitivno sprejeta ustava In pravilnik vrSilc so se volitve odbora In določen je bil program mednarodne konfederacije za tekoč* leto. Kongres le bi! zaključen z velikim entuzijazmom in Iskreno željo, da bJ konfederacije čim prej združile pod svojim okriljem duševne delavce Vsega sveta.
To in
MT.ADOTUFš^I IMPERIJA LIZEM.
Iz Moskve so prhajala zadnje čase pogostoma poročila, da pripravljajo Mla-doturki oborožen konflikt s sovjetsko Rusijo in da že de!a)o vojaške priprave na eranskavkaški meji. Sedaj se pa iz Angore pripoveduje dnn in dan. kako da hočejo Rusi napasti turško ozemlje in da so oni najnevarnejši sosedje. Govori sc o ruskem oboroževanju v Kavkazu m zlasti napada* jo zvezo kavkaskih rodov, katera je uničila neodvisnost posameznih kavkaskih dr-žavnfh tvorb. Združitev kavkaskih rodov je bilo Turkom že od nekdaj trn v peti In tudi ostane, dokler se ne posreči Turčiji spraviti poc svojo hegemonijo večji de! kavkaskih malih državic. Turško časopisje zahteva neprestano, da se doseže razpustitev kavkaske konfederacije, kar kaže v jasni luči mladoturšk! imperijaltzem. Tudi v Moskvi se pojavlja potom turške diplomacije. Tamkajšnji zastopnfk nastopa vedno bolj energično v prilog kavkaskih Mohameda n cev in včasih tudi grozi za slučaj, da bi si hotela sovjetska Rusija podjarmit: kavkaske države. Turkom gre pri tem tudi za odstop province Batum z znanim pristaniščem v korist Turčije. O usodi Kavkaza se v turški prestolici dan na dan razpravlja fn pripravljajo se raznovrstni načrti. Tam so zbran! nadalje razni zastopniki z namenom, da bi počasi skovali velemusllmanski blok proti Rusiji.
V Kavkazu, kamor prihajajo točne vesti o vseh turških namenih, je narastfo vnemfrjen;c m ogorčenje in kevkaška ljudstva, predvsem Armenci, dobro vedo, kaj jih čaka. Armeniji preti razdelitev, ako hi se hnel spor med velerurško idejo m Rusijo izigrati na fleh Transkavkazlje. Da pa Turčija na zvezo s sovietsko Rusijo ne po* laga baš mnogo vrednost!, kaže okolščl-na. da $1 išče Angora že nove zaveznike v najbližnjem sosedstvu Rusije t. j. v Romuniji in celo v baltiških državah. S Poljsko pa se zgodovinska vez, ki je nekdaj objemala obe deželi, že obnavlja in ovacije, katere je bil deležen zastopnik Angore v razpravi polisko-turške trgovske pogodbe v varšavskem sejmu, ni ostala brez vtiska v Moskvi. K tem političnem cHjem nove Turčije se pridružuje še vprašanje kalifata, ki se :zrab; tudi politično, da se tako zavije Jdeia muslimanskega bloka z verskim nimbusem.
Vse to napravlja Transkavkazijo ca pozorišče. polno razstrelivnih sH, s katere b! se lahko razvili dalekosežni boji med Rusijo in Turčijo. Iz Angore prihajajo zajedno poročila o potrditvi Železniških zgradb s strani vlade tz Angore preko Si-vasa do Erzcruma In že letos se določi za ta neačrt 10 milijonov turških Hber. Zraven se zgradi tudi Črta Sivas-Pamsim. Vse železnice se zgradijo v najkrajšem času. Ako pogledamo na zemljevid, vidimo jasno, kam merijo nove turške železniške ceste, po katerih se hoče udeistvltl m uveljaviti mladoturškl imperializem, ki sili sovjetsko Rusijo, da se peča vedno intenzivneje s turškimi prizadevanji, katera hočejo napraviti najprvo nemir In nered na ruski meji in potem vdreti na rusko zemljo ter zagospodovati v splošno škodo vzhodnega Slovanstva.
KONEC HAREMA.
Po vesteh Iz Angore se bliža haremu konec. Moški prerojene, od despotizma Osmanov osvobojene Turčije, hodijo po novih potih. So to pota svobode, ki so Am bila predpisana od njihovih — len. Oči-vidno pod vplivom mladega m srečno samo enkrat poročenega predsednika Kc-mai pase, je parlament sprejel zakonski predlog, po katerem se prvič zgodovinska jn-edprevlc* Muslimanov, mnogoženstvo. prepoveduje ta drugič je sprejeta nič manj važna novotarija, k| daje turški ieat pravico zahtevati ločitev od svojega mola. Po koranovera zakonu je imet to pravico dosedai samo moški. Ce bo ta zakon sprejet, tedaj se btffa haremu konec in konec bo romantike, ki Jo le barem užfvsf v očeh vsfb ©um, ki te sfso Imeli.
V resnici je ta preureditev le posledica spremenjenih sasorov, ki so aa vzporedno s moderniziranjem tako duševnem«* kot tembolj gospodarskega Življenja v tnrfk! družb! začeh* rmsvfjnff. Omanje sa enozakonsko Stvljenje Je ie staro ta Je v praksi Is veHko bolj aveliavlJene. neto si to predstavlja zapadnoevropska faataat* J*» rUreaa siooa deaa* ta
vzdržujejo dandanes samo še bocatfnl m nazadnjaški lindie. Splošen običaj Je le danes, imet* samo eno ženo. Dnsfrnvno je odprava mnogoženstva v današnjih Turčin samo oblastno potrdilo že prei vladajočega razmerja, je to vendar slpton energ'je m reformnega duha v zakonodaji Angore, vredno upoštevanja. Kakor bo moderna Turkinja odvrgla iašmak. skrivnostno kopreno tako bodo tudi turški državniki ome jih* pravice kalifata na njegove stroge verske funkcije. Naravno i«, da bodo radi tega nastali prepadi tn 2lv-Ijenske disonance, ki bodo mirno sožitje starih In mladih resno ogrožali In povzročali rane, katere bodo ozdravljene šele po eni generaciji.
RDEČ SNEG.
Belo. kakor sneg ali belo, kakor mleko, pravimo, kadar hočemo označiti čisto belino. Druga primera z mlekom pa se zdi bolj zanesljiva, kajti sneg ni vedno bel. Imamo namreč tudi rdeč sneg. V vteoklh Alpah, na v planmah severnih mrzlih krajev se pogosto opaža rdeč in celo krvav sneg. Cele plasti snega dobivajo bledo ali temnordečo barvo. To je samo tanka plast na površini, spodaj pa ie sneg seveda bel Ako položimo košček takega snega pod mikroskop, opazhno. da v njem mrgole izredno majhni enostanJčni organizmi, takozvani chlamvdomonas nivalis. V njih nahalnmo rdečo tvarfno. hematoh-rom, ki povzroča ta Izreden pojav. Ti or ganizmi se nahajajo v veliki količini tam, k«er te sneg pokrit s tanko plastjo prahu. Ker pa prah zHo absorbira solnčne žarke, se začne sneg tajati in v vodi se pojavi množica ch!amydomonas, čfj:h barva preide na vso plast. Slični pojavi so seveda boli redk? m poznajo jih večinoma samo turisti.
ANGLEŠKA NOTRANJA
POLITIKA.
VolHve so postavile v Angliji tri stranke, ki se zaenkrat vse medseboj sovražno gledajo, to so liberalci, konservativci In
socijalisti.
Liberalci sam' zase ne morejo ničesar, zaenkrat tud1 ničesar nočejo slišati o kaki koaliciji.
»Sai nismo najete Čete.« je zaklical g. Asqulth. njih voditelj, »da bi prešli Iz enega tabora v drugega«.
To ie res. Toda razen odprte, javne, pozitivne koal clje se da stvoriti tudi nema, negativna.
Zaenkrat seveda tudi o taki zvezi med konservativci m liberalci niti govora ne more biti... Kot izgleda, ima g. As.ulth mnogo rajši konservativni kot socljalistlč-ni kabinet Kot je znano, se stvori v najkrajšem času sociialistrčna vlada m liberalci upak>, da se bo to ministrstvo, kar se tiče notranje, posebno finančne politike, gibalo v pametnih prilagođenih mejah. Podpirali ga bodo samo pod tem pogojem. V zameno za to bi mu pustili večjo svobodo v zadevah zunanje politike. Najhujše, kar očitajo sedanjemu Đaldwmovem kabinetu, je to, da se ie po njih mnenju nesmotreno skoraj poniževalno obnašal napram evropski krizi.
Če ti očitki ne izvirajo samo Is strankarskega nasprotstva, bi morala torej Anglija začeti bolj izrazito, bolj aktivno, bolj smotreno politiko.
V čem bi pač obstojala taka politika?
Morda čim najhitreje in z najkreokej-šiml sredstvi urediti re?aracijskf problem? Najenostavnejši način bi pač morda HI, prisiliti Francijo, da se umakne iz Poruhr» ja. da pusti to, kar ji je Nemčija dolžna, d« kar t gobo izbriše dolg. Ootovo število Angležev bi to morda Želelo, večina nato-da seveda misli o tem drugače. Toda če bi se prigodi! ta slučaj, bi Francija gotovo nikoli ne privolila v to, da se Jo oropa jamstva, ki sa vkljub tolikim težavam krepko v roki drži. Prisiliti k temu se pa ne da od nobene strani ta sicer samo radi taca, ker js ni sila. ki bi to premoglo.
Vsak poskus, delati bolj aktivno so* sanjo politiko, bi ae moral končati brez vsakega praktičnega rezultata in bt se moral tako napeti franko-brltanske od no« šale, da bi prišlo do nevarnosti preloma. Državniki kot g. AseoMi aH lord Grev so aa pa vedli vedno skrajno lojalno napram Franciji is U btes dvoma M bodo skušaM podpira« zunanje politike SOC, Ce bi se nje ost naperila proti Franciji. Vsaka taka politika bi seveda navduševala Nemčijo m to t* bil* ie sgftsmneito atra* m zadeva
Nemci bodo skušali seveda na vsak način urediti vprašanje reparacij In če le mogoče tako. da ali ne bi ničesar plačevali ali pa plačilo opravili o sv. Nikoli. Nemci računajo na to, da gre pri gotovih krosih v Angliji kot tudi drugod po svetu, denar pred pravico, in upajo, da se j;m bo posrečilo spraviti Franciio ob reparaeijsko svoto.
Bk.
KAKO SE POSTAVI MESTO V ŠESTIH DNEH,
Neki ameriški novimir ej posetfl preej kratkim glasovnega arhitekta Dana Morina, Iznadltelja betonskih zgradb in slika Potek svojega in'eresantnega obiska takole Sout Norwaik ležj komaj debro uro z ekspresnim vlakom od Nc\vyorka. Arhitekt Morr'.l me je /e prKJakovnl. V malem Ford-avtu me i« takoj peljal k neki hiši. katere zidova se le pričela lete pred par dnevi. To ima b:t enrnadstropna vila z osmrml sobami m vsem mogočim kom irtom. Morili je ime' nalog, vilo sezidati tekom B dni. Upal pa je, da zgra:'bo dokonča Še pred tem .ermin^m Zgradba hšc po Me-rillovl metodi zgleda otročje lahka. Pelo je v resnv sila cirstavno. Med dve pre-šanl metalni plošči se vHjc topel !n tekoč betonski materijal. Plošče so pribli7.no 50 centimetrov v;s »ke Po štirih urah ;e be-totonski zid ze skoraj rrden suh in metalne plošče sc la^ko odstranijo. Obe plošči se seda« pomakneta za 50 cm višje in j« na ta način o 8 urah izgotovljen zid v višini enega metra. Pri delu je zapos!n;h t? delavcev, k med časom, ko se beton suši, že delajo na drugi zgradbi. Tekom štirih ur »e 12 delavcev v stanu postaviti a do sedem betonskih zidov nI po preteku roka se vrnejo zopet k vili, "kjct nadaljujejo z delom Vzpostavitev zida cnonad-stropne vile potrebuje skupaj 40 ur. Mo-rillov betonski materijal je porezen, tako da njegovi zidovi ne *Švicajo«, kot je to strokovnjaški Izraz. Zid je sicer precej tanjši kot Iz opeke, vendar je odpornejši, trdnejši in kar je glavno — za 40% cenejši. Vsekakor so hiše priproste, brez okraskov, mogoče tudi nekoliko temne Vendar se v Ameriki letno sezida do 20 tisoč sličnih zgradb. Po Morillovi metodi se bi s 400 do 500 delavci tekom šestih dm dalo sezidati ceio mesto. Po tem načinu se sedaj že tudi v Evropi zidajo poslopja, povsem v opustošenih krajih Francije.
★   ★ ★
* Intimni  liubavn!   sestanki ▼   k open.
Sarajevske »Večernje Novosti« prinašajo pikantno dogodbeo od dveh ljubavnih parčkov, zasačenih v kabini nekega sarajevskega kopališča. Lična družba, dve dami In dva gospoda, se jc redno sestajala v kabini 1. razreda. Nekega dne — zunaj je bio mraz — sta se oba parčka zopet sestala v topli kabini. Ko ie prvi par skušal zapustiti svoje idealno gnezdo. Je bil nenadoma silno presenečen, videč pred se boj dva detektiva. »Sta li vidva zakonca? € Globok molk. — »Tedaj prosim vaše ime gospodin in gospodična?« Sledilo jc izgovarjanje. Jok, prošnja. »Gospoda oprostita, nikoli več — osramotili me bodete — ubiiem se — —« Ali vse nI nič pomagalo, čuvarja javnega reda m morale sta ostala neizprosna. Nekoliko za tem je izšel iz kabine drugi par. Doletela ga je Ista usoda. Cela družba je b.la odvedena na Policijo. Obe dami sta izbruhnili v krčevit jok. Bilo je tudi padan;e v nezavest. Toda dežurni uradnik je bil Že navajen sličnih prizorov in niso ga ganili. Po končanem zaslišanju sta bllf dami Izpuščeni tz zapora pod pogoiem, da se drugega dne javite Ni znano, kaj je bilo dalje. AH ugotovljeno Je. da je bila ena dama iz »boljših krogov« *er je bila obdr?aua v zaporu, druga pa je bila kot venerično okužena odposlana v bolnico. Tako »e končal ljubavni sestanek dveh parčkov.
• će so ženske raztresene... V L luškem se je dogodil pred kratkim slučaj.
ki je napravil splošno veselost po celem mestu. Gospa X., dama tz boljše dru/.hc, ie prispela baš iz modnega salona gospe M., kjer je pomerjala zase novo toaeto. Pred salonom Jo je čakal avto. Qo~psj X. Je med potjo začutila velik npetlt In ukazala je sofe.jo, da ustavi pred neko ugledno kavarno. Bilo je prav toplo v električno segretem kupeju. Gospa X. je slekla svoj plašč in---toliko, da je ni zadela kap! V ogledalu vis-a-vfs je Opazila po-stavo v dessorju, brez obleke — pri Bogu. brez obleke — videla je sebe tako natančno, kakor je stala v modnem salonu pri pomerjanju obleke. Natakar je od začudenja skoraj slcno odprl usta, poslovodja je zgubil zavest, odletel je v natakarja, ki je baš nosil posodo, katera se je znašla na tleh. Neka deklica je zakričala na glas, dvorana je zagrmela od smeha gostov, gosca X., ki pa je menila, da sanja, je padla na ko'ena. Nekateri gostje, ki so videl: gospo X. v nežnem čipkastem spodnjem krilu, preko ram pa samo tenak trak. so obstali kot okameneli. Prva se je znašla neka dama, ki ie gospo X. ob-Ja'a s plaščem. Nato pa je bila v podzavesti prepeljana na živčno kliniko. Približno istočasno pa je lastnica modnega salona v svoje največje presenečenje opazila pozabljeno obleko. Skrajno razburjena Je pohitela k soorogu gospe X., ki je postal tudi zelo presenečen, videč samo obleko brez »vsebine«. Končno se je cela zadeva pojasnila tn ga. X. je zopet lahko zapustila kliniko — ali sedaj oblečena.
• Statistika francoskega prebivalstva. Po prvih statističnih podatkih d-lavskega ministrstva izkazuje ljudsko gibanje Francije v preteplem letu: 584.458 rojstev in 506.007 smrtnih slučajev, torej rojstev več 78.451.
Glavni urednik: HASTO PUSTOSLEMSPK
Odtnvornt urednik:
VALENTIN KOPITAR.
a^SSSS^SSSSaSSJmS^SSj^SS^S^SSSSJSS^HSJSSSJS