19. Številka. V LJubljani, v sredo 19. januarja I9Z1. L1V. leto NEM Izhaja vsak dan popoldne tsrzeamal nadeli« ta praznika. Inaaratl: Prostor 1 m/m X M m'm za male oglase do 27 m/m višine l K, od 30 m/m vlSine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 mfm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih narod U h popust Vprašanjem glede inseratov na! se priloži znamka za odgovor. Oprivnlatvo »Slov. Naroda1' ln „Narodna Tiskarna" nllea it 5, pritlično. — Telefon st 304. Knaflo-ra velja v MSlot enaki Narod* v Jnnoalavl|li celoletno naprej plačan . K 300* — polletno 150 — 3 mesečno. • . . • • « 75*— 1 m 25* — Llakljaat In po polti i V lnoaoaaatvo i eelotetno...... polletno . ......„210*— 3 mesečno .,»... „105*—. ...... M 35 — Pri morebitnem povijanju se ima daljša naročnina doplačat!. Novi naročniki nai •■•>• je .» v prvič naroćmno vedno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo ,Slov. Naroda11 Enallova ulica it 5, I« n a da tro p [ a* Telefon ater. 34. Dopisa sprejema le podpisane ln zadostno frankovano. Rokopisov ne vrača* ~$9J Posamezna Številka velia V20 K Poštnina plačana v gotovini. Pismo Iz Pariza. Pariška konferenca 26. t. m. — Polom Avstrije. — Tri eventualnosti. — Koroško vprašanje oživljeno. — Revizija pogodbe s Turško. — Bolgarska dobi zopet Egejsko obal. V Parizu, dne 15. januarja. Konferenca min. predsed. Anglije, Francije ln Italije, k! 01 se morala vršiti v Parizu dne 19. t. m., se ie odgodila radi francoske ministrske krize za teden dni. Vršila se bo najbrže Šele dne 26. t. m. Anglijo bosta na tej konferenci zastopala ministrski predsednik Lloyd George in lord Courzon. Dnevni red te velevažne seje bo obsegal tala vprašanja-/. Razorožitev Nemčije, 2. vpraša-nje reparacij t. j. odškodnin in 3. bankrot Avstrije, ki je takorekoč gotova stvar. V diplomatskih krogih trde, da ni več sredstva, s katerim bi se dalo rešiti Avstrijo poloma. Mogoče je samo troje: 1. da se avstrijsko ozemlje razdeli med sosedne države, 2. da zasedejo Avstrijo anUmtine čete in 3. da se priklopi Avstrija Nemčiji. Vse te tri eventualnosti bodo imele najtežje posledice. Zdi se, da se antantini državniki vedno bolj nagibajo k prepričanju, da bi bilo pod gotovimi pogoji najbolje, ako bi se dovolila priklopi-tev Avstrije k Nemčiji. V tem slučaju pa bi se morale izvršiti zelo daleč segajoče korekture meja. V tem slučaju bi oživelo tudi koroško vprašanje. Vsekakor bo pariška konferenca antantinih ministrskih predsednikov dalekosežne politične važnosti. Naj bodo odločitve na tej konferenci že takšne ali drugačne, eno je gotovo, tako naglašajo pariški listi, da je v nevarnosti vsa dosedanja politika zaveznikov v centralni Evropu Nekateri pariški I?stf pa zatrjujejo, da se bo na tej konferenci razpravljalo tudi o vprašanju revizije mirovne pogodbe s Turško. Za revizijo te pogodbe se je sprva zavzemala edino francoska vlada, dočim ste bili temu nasprotni tako Italija kakor Anglija. V zadnjem času pa se je stališče italijanskih in angleških državnikov glede tega vprašanja, kakor se zdi, znatno spremenilo. To se da sklepati že iz pisave italijanskih fn angleških listov. Anglija je prvotno nasprotovala vsaki spremembi sevreške mirovne pogodbe, no, zdi se, da je v zadnjem času tudi angleška vlada prišla do prepričanja, da je v interesu antante, 8 Aleksander Dumas, slo: Kiparjeva pravda. Roman. (Dalje.) »Dobro.« Toda Mariette je zopet spustila roke navzdol. »Dvignite še enkrat lase. kakor prej,« sem dejal. Napravita je isto kretnjo kakor prej. ali manj leno. »Ne. glavo boU nazai. ne tako — tako!« Ne da bi se bil zavedel, kai de-lam. sem skočil na estrado, vzel njene roke in iih postavil v pozicijo, ki sem io hotel imeti »Na,« je menila smeje, »tez moram pač vedno držati roke kvišku.« Sedaj sem odložil suknio. zavihal rokava, stopil na podnožje in se pogumno lotil ilovice. »Tudi jaz hočem delati: glejte, da ogenj ne poide!« S temi besedami je odšel gospod Riez v svoj atelier. Ves moj duh ie zavzemala samo ena misel, da oblikujem to. kar vidim pred seboj. da se spremene v prvi vrsti one točke, v katerih se je v svoječasno presenečenje vse evropske javnosti tako izrazito favorizirala Grška na škodo Bolgarije. To spremembo mišljenja angleških državnikov ilu-struje jasno »Daily Telegraph-, ki piše med drugim: »Sevresko mirovno pogodbo so podpisali antantini državniki v času ko je bila v Grški na krmilu vlada, ki je zaslužila vso podporo, katero ji je mogla nudiri antanta. Razmere v Grški so se med tem spremenile. Zato je mogoče, da spremene svoje stališče tudi zavezniki, ker gre sedaj za narod, ki je pozval na prestol kralja, ki ni imel med vojno boljšega opravila, kakor, da je z vsemi sredstvi podpiral naše sovražnike.« Tudi italijansko časopisje se docela odkrito izreka za spremembo sevreske pogodbe. Pri tem ga seveda vodijo docela drugi motivi, kakor Angleže, kar je razvidno že iz članka, ki ga je te dni priobčila rimska »Tribuna«. V tem članku naglasa med drugim: »Italija je odkrito za to, da se revidira mir, sklenjen s lurčijo, ostane pa vkljub temu zvesta svojemu stališču, da se ne vmešava v zadeve, ki se tičejo drugih narodov in drugih držav. Zato jo pušča docela ravnodušno povratek kralja Konstantina na grški prestol.« Iz vsega navedenega je jasno, da je revizija sevreske mirovne po-podbe že vnrašanie n?ibl'žnje bodočnosti. In kakšna bo ta revizija? V krogih, ki imajo stike z bolgarskim poslaništvom, zatrjujejo, da se bo ta revizija v prvi vrsti nanašala na obrežje Egejskegamorja. Spremenila se bo predvsem ona točka, v kateri se fe tracijska obal prisodila Grški. To obal bo revidirana pogodba pod gotovimi pogoji priznala Bol. earski, ki bo na ta način zopet dobila izhod m Fzejsko morje. Ta vest se strinja z informacijami, ki dohajajo iz francoskega in angleškega vira. Zato lahko smatramo kot gotovo stvar, da dobi Bolgarska zopet nazaj pristanišče Dedeagač In Ka-vafo, ki sta ji bili priznani svoječasno v bukareškem nrru. Informacije iz francoskih diplomatskih virov vedo povedati še o nadaljnem načrtu, da se namreč spremeni tudi posestnik in lastnik solunskega pristanišča. Kakor je znano, je Solun v bukareškem miru pripadel Grški. To določbo je san-kcijonirala tudi prvotna sevreška mirovna pogodba. Sedaj pa obstoja v prvi vrsti med francoskimi državniki struja, ki z vso odločnostjo zahteva, da se verolomno Grško kaznuje s tem, da se ji odvzame Solun in da se to znamenito in veliko pristanišče izroči v posest sosedni Jugoslaviji. To je seveda samo načrt. Da-li pa se bo ta načrt mogel izvesti, to je drugo vprašanje. Prav verjetno je, da bi francoska vlada prav rada videla, da bi bil Solun v rokah Jugo-slovenov. Do teh namreč goje Fran-cozje od časa, odkar je vedno silne-je jela naraščati nemška nevarnost, vedno večje simpatije, ker jih — upravičeno ali neupravičeno, o tem ne kaže razpravljati — že sedaj smatrajo za svoje bodoče zaveznike. Angleži za ta projekt niso posebno navdušeni, čeprav se zavedajo, da bi Solun, nahajajoč se v jugoslovenskih rokah, ne delal anglc.-ki trgovini take konkurence, kakor čc ostane v grški posesti. Toda Angleži so daTe-kovidni politiki in računajo žc sedaj z bodočnostjo. Odločno nasprotna solunski osnovi pa ie Italija, ki prav dobro ve, da bi se Jugoslavija osvobodila vsakega italijanskega gospodarski vpliva v tistem trenotku, ko bi došla v svobodno posest solunske luke. Tako stoje stvari. Prevelikih nad ne smemo gojiti, vse pa kaže na to, da se bo konstelacija žc v najbližji bodočnosti znatno spremenila, tako na naših jugovzhodnih kakor na na0 milijonov za leto 1920.. doplačilo na moko I. dr. Poleg tega pa so vzrasle še druge težkoče. Največja nevarnost ie, da se ukine porota na Slovaškem, v Podkamatski Rusiji in v nekaterih delih Češke m Moravske. Nemci nameravajo že v današnji seji staviti nujni predlog za obnovo porot, če se iim posreči zbrati za ta predlog dve netini zbornice, to je 112 poslancev. Po končani debati o nujnem predlogu bo podala vlada pojasnila, kai io je dovedlo do te varnostne odredbe ter bo prišlo o tej vladni izfavj do glasovania. Ni pa gotovo, ali bo dobila vlada za svoje stališče večino ali ne. Češki so-ciialnl demokrati namreč se nočeio izreči za ukinienfe ljudskih sodišč. Mogoče je. da bodo za ohranitev porot nri komunističnih procesih, ki se bodo vršili v naikraišem času. glasovale iz političnih razlogov vse nemške stranVe in z njimi rudi češki komunisti. Podoben nujni predlog pripravljajo Nemci tudi v s^nam, ki se sestane teden oozneie. 7a vlado bi nastala zelo mučna situacija, če bi pri glasovanju v formalnem ali stvarnem oziru o$t*]a. v manjšini: kljub temu pa bi se nikakor ce dalo reči. da bi pomenilo to izprememb j v vladi ali v sistemu, ker v sedanjih razmerah niso dani pogoji za drug režim. Nič manjših skrbi mma vlada z ozirom na predlogo o zvišanju davkov na obrate in o zvišanju cen moke, proti čemur nastopajo socijalisti. — Novost, ki je gotovo hvalevredna, je vpeliala sedanja vlada s tem. da predlaga senatu prej. kakor poslanski zbornici nekatere svoje predloge, tako da more senat uveljaviti svoio inicijativo na zakonodajnem polju ter mu ni treba stati samo poleg poslanske zbornice v nekako ponižujoči vlogi samega rrikimovaTc.i. Pri razoravlianfu o drl a vnem programu je vlada predložila senatu 13 predlog za inicijativo, med niimi predlog o vladnem stavbnem komi-sarstvu in predlog o stavbni dolžnosti, ki ie združena s stanovanjsko reformo. zakon o bolniškem zavarovanju državnih nastavliencev. o službenih razmerah rovirariev. o iz-seJievrmiu i. dr. Te dni se bo senatu predložna še novela k zakonu o vojnih posoMHh. Zadnji čas so šla skozi novm poeosteje poročila o Jezikovnih na redbah ter s* ie trdijo, da so te na redbe že gotove. Na seii klubovih predsednikov senata ie nemški senator dr. HePer interniral ministrskega predsednika, kai je prav za prav s temi naredbami. Ministrski predsednik ie nato proglasil, da pripravljalna dela Še niso kr.ieana. Na opozoritev dr. HeHerja. da je bivši ministrski predsednik Tusar obljubil« da se la naredba pred nieno uzakonitvijo prjdiozi ustavnemu odboru zbornice in da bi se morale naredbe v odobritev predložiti zboru zastopnikov zbornice in senata, jo odgovoril ministrcki predsednik, da o tei obljubi ne ve ničesar, da pa bo zadevo pojasnil. Predsednik Prašek *r proglasil, da se bo o zadevi dogovoril z ministrskim preds;dnikom in predsednikom zbornice. _ J. K. S. Politične uesIL — lisiceva pogajanja z aomljo-radaiki Beograd. 17. iannarja, Vderai jo imel PaSič dnli^a pogajanja, r, r,ora- Ijoradniki, ki bi morala nadaljevati jutri 18. t. m. Zeir*li<~>ridniki SO mod U m pismeno zaprosili, da se pogijanjs odlože. — Prntieov mandat. Varifikacijaki r>d*ek j« dnnes na podlaci novega pisma p*. Protioa sklenil, da po sprejmo r vednost niogova. roaignaoija na m.m-dat v nišk^m okrožim irlodo kru^vao-kega okrožja ?e jo sklepanje odgodilo. = Klerikalci, muslimani in za^ed-earii.. Dno 16. t. m. i*>r>oUlne jo bila skupna soja zajodni^riov. lnusliinan--ske organizacije in dr. Koro^eovega kluba. Dc--*o/.on jo sporazum gledo bo-dcoocra dola. Kakor porod-a >NarodnO Dj^lo*. so bodo te tri skupino združila in bi znašalo število klubovia članov okoli 60 poslancev ter bi bila ta združitev po moči tretja skupina v konsti-tuanti. Novi klub sahteva izprem^mbo nrisocre in večino dveh tretjin za spre> jem natava. =Raviaija uradniških imenovanj. Ukazni odbor ministrstva je zahtevat cd vseh mini.-trov. da mu do 1. februarja predloži seznam \-soh uradnikor z označbo kvalifikacijo. Z ozirom na to jo že veo v i š i i h uradnikov, ki ni^i» imela potrebno kvalifikacije, podalo ostavko. — Ali res dobimo Solun. RoIjlmm na Kavalo in Dedeagač. Nedavno smo priobčili vest. da .-o v pariSkib diplomatskih krocrib resno razpravlja vpra-snnio o reviziji gevrcfka porodijo, po kateri je bila vsa trakijska obal p Solunom. Kavalo. Dedeagacem in Jadra* njem (Odrinem) prisojena Grški. Omenili smo pri tem. da hočejo antantini državniki kaznovati GrrSko za to. da se je izneveril;' zaveznikom in r^kHrj-ils nazaj svaka Viljema Hohenzollernzke> ra Konstantina, s tem, da izroči Solun Jugoslaviji, Trakijsko obal pa. Bolgariji, ki je bila po mirovni pogodbi v V eni sami minut! mi ie bila vsa situacija naravna. Trudil sem se. da upodobim svol živi rmodel. prav kakor sem storil prej z neživim. Vendar je vihrala v meni še nestrpnost, da zgrabim v resnici živlienie ter podam bežnemu vtisku podobo, ki io more vsak trenotek zabrisati. Tako mi je boj z becrotno istinitostio samo množil veselje do dela. Temu se le pridružilo še občudovanje živeera telesa, ki sem ea mroj2:el opazovati prost vsake čutnosti. Prvi dve uri sta zbežali Ka£or sekunda: zaznal sem iih prav tako malo. kakor nisem opazil Mariet-tine utrujenosti. Dva-ali trikrat sem jej privoščil malo počitka, sicer na sem vzklikal venomer: »Stojte mirno!« Kako rad bi bil upodobil dihanje, ki je jzracijozno valovilo njene Drsi. lahni drget njene oolti ob vsakem občutku mraza, in svežo kri, ki ie krožila z lesketajočimi refleksi nod temno kožo. Bil sem ves prevzet in nisem ostajal več pri tem načrtu. V moji jzlavi je kar mrgolelo soh. »Kaj ko bi malo počivali ?< je mahoma vprašal glas gospoda Rieza za menoj. »To je lep predlog.« je odgovorila Mariette, »Jaz medtem iznova naložim.« Oblekla je spodnje krilo, obrnila Šal in natresla premoga na žeravico, pri čemer ie sedla pred reč. Jaz pa sem si obrisal obraz m sem oosrledal gospoda Rieza, da vidim, kako ie zadovolien z menoj. »Naravnost čudovito!« je dejal ter gledal sedaj na moje delo. sedai name. »Čudovito je. Nisem se motil v vas.« »Ali je res?« »Da,« je odgovoril. »Sedai si dovolim izreči svojo kritiko, dasi od danes naprej — to izjavljam pošteno — nikogar več ne potrebujete. Lahko greste sami svoio pot. in daleč pridete, kaiti v vas žari liubezen do narave. Ampak ne zabite, da narava ni edini namen umetnosti! Ali veste, kai ie umetnost? Ona ie lepota v resničnosti! Po teh zakonih ie ustvarila umetnost pravila, ki iih iščemo v naravi zaman.« Kritikoval ie potem moje delo in mi je na Mariettinem telesu razlagal zakone umetnosti. Dekle se ie obleklo. Zopet je grobo odelo zakrivalo lepo telo. in model jc odšel, ne da bi bil razumel najine pogovore, VIT. i,ć morem popisati čustva, ki se me je lotilo, ko je Mariette zaprla vrata za seboj. Kar sem videl in slišal, je napravilo name prav različen vtisk. Spoznal sem važnost tim^tnn-sti in njene težkoče. Kolikim i!-7i-tam sem se moral odoovedati in koliko novetra se ie bilo treba učiti! Ali najdem za to dovolj poguma in časa? Ubogo dekle, ki je nosilo svoio lepoto od ateliera do ateb'era. mi ie vzbinalo nepopisno žalost. Prvikrat sem se domislil usode teh ubogih bftif: tako rad bi bil koristil tej Marietti; saj mi ni bla tuia. kaiti zahvaliti se .iei imam za svoie prvo umetniško čustvovanje. Mislil sem na to dekle s hvaležnostjo, bržčas, ker sem neomadeževan ore-stal preizkušnjo, dočim bi bil Konstantin zahteval od nje samo omamo čutov. Čuden občutek! Bilo bi mi nenriietno. da so videli druoi to telo. ki sem si ga duševno prilastil. Zaključil sem naposled svoja opazovanja s sledečim stavkom: »To je torej ženska.« Gospod Riez je pač opazil, kakšne misli me navdaiaio. Gledal sem neprestano v steno in sem molčal. Očetovsko me je vprašal, kaj razmišljam, in povedal sem mu. »To je dobrot ie dejal, »zadovoljen sem s poizkusom« ki sem ga napravil Nameraval sem v resnici nekaj več, kakor pokazati umetniko-vini očem modri. Mladi mož na! bi vid^l žensko. Govoril sem o tem z vašo materjo, ki ie bila zaradi te roizkušni* v velikih rkrbeh. Treba ;e bilo staviti vse na eno karto. Kdo bo zmagal, umetnik ali človek? Ob-velial j^ umetnik, o čemer nr.cm nikoli dvomil. Človek ie občutil ob tem nrizoru samo veliko dušne misli. Zelo sta nadaneni. ^in moj, in vesel sem tega vašega talenta.* Zaključil sem pri svoji materi ta dan. 1 i ie bil datum mojega nepreklicnega vstopa na umetniško rnt. Mati je bi'a zaradi mene popolnoma mirna. Z dvignjeno glavo in odi >č-nimi korak! sem se vrnil zvečer domov. Čutil sem s~ moža. pripravljenega na vsak plemenit boi in dostopen vsem idealnim Čustvom, te* lel sem samo. da bi me takoj 1 do potreboval. Srce mi ie bito vrho-vato polno. Užival sem Liubezen, obetali so mi talent, časti in bogastvo, in bil sem zdrav, pogumen In poln nad... V svoji sobici sem odprl okno. zrl v tiho nočno nebo in jokal celo uro. ne da bi se zavedel teea. Potem sem spal kaker otrok... lovresu popolnoma odrezana od E prejakoga morja. Kakor vse kaže ta vest nI Vrez resne podlage. Praski »Narodni Listvc namreč priobcujojo o tem vprašanju uvodnik, v katerem pravijo med drugim: »Po poročilih Iz Pariza bo Francija zo h te val aa reviz. sevreske mirovne pogodbe. Zatrjuje se, da hoče ▼zeti obrežje Egejskoga morja Grški ln je prisoditi Bolgar'ji in Jugoslaviji. V tem primeru bi Jugoslavija dobila Solun, Bolgari pa Kavalo in Dedcagae. Ki neverjetno, da ee je francoska vlada odločila napraviti ta korak. Toda ta korak bo gotovo naletel na velike težkoče, ker se angleška politika na Grškem, na Balkanu in v Ori jen tu ne krile 8 smernicami in interesi francoske politike. Sevreska mirovna pogodba ima v Angliji mogočnega zagovornika. Francija se bo sklicevala na nehvalež-nost Grške napram zaveznikom in Ve-nizelosu in zahtevala zasluženo povračilo. Da-U pa bo Anglija pripustila revizijo sevreske pogodbe, zlasti kar se tiče Soluna, Kavale in Dedeagaca, brez vsakega odpora je zelo dvomljivo, ker anači prav ta poerodba velik uspeh an- §leske politike. Članek se zavrsuje ta~ ole: »Konstantinovska Grška v resnici ne bo nikoli zanesljiva opora one politike, ki je povzročila pad Hohenzol-lerncev in poraz pruskega imperijalizma. In še le polagoma se pokaže, kakšne koristi bo imela od tega Anglija, Toda eno se opaža že sedaj: »Kaj je pomenjala v svetovni mednarodni politiki Rusija kot slovanska velesila,« = Posledice Radicevskejra fanatizma. Urednik >Jue:a< priobčuje zasebno pismo svojega prijatelja, ki je javni nameščenec v najhujšem Radičevem gnezdu. V pismu Čitamo med drugim: Razmere v Radičevi kuli. t. j. v onem delu belovarsko • križevačke županije, ki se razteza ob Dravi od Koprivnice do Pi-toraače, eo naravnost r> p znosne. Kinoteko ljudstvo v teh krajih misli samo na »seljnčko republiko«, ki je smatra ie za trotovo dejstvo Moram pa nagla-fcati, da precejšen del mladega kmečkega ljudstva ne odobrava Radičeve politike in da umeva popolnoma pravilno misel nnrodnega in državnega edin-atva. Toda ta del mladesra kmečkega ljudstva je napram z apeljnni večini brez moči in se ne upa javno nastopiti, ker ve. da bi to izzvalo maščevanje in imelo strasne posledice. Radičevski fanatizem ie zavladal v takem obsegu da »i mogoče niti misliti na kako proti-akeijo. Gorje on^mu, ki bi si upal storiti kaj takega! Nobena stvari na svetu ne sovražijo Radičevi pristaši tako kakor Srbe in bi stonili v zvezo ma?a-ri s hudičem, samo da se rešijo Srbov. I^ahko si predstavljate, kako se godi v takih razmerah inteligenci. Ako hočemo ostati živi, moramo kratkom*lo molčati. — Uradniška pragmatika. Beograd. 17. januarja. Včeraj se je vršil ministrski svet. na katerem je poročal ministrski predsednik Nikola PaMfi, da se je položaj za vlado poholišal. Nato aa je razpravljalo o položaju v TuaV ni Srbiji, kjer so se napravili razni koraki sa voostavitev miru in reda. — Ustanovila se je posebna interministe-rijalna komisija, ki ima nalogo, da revidira vse odredbe, ki so v zadnjih dveh letih izšle in izdela načrt uradniške pragmatike. Končno se je razpravljalo O zamenjavi perperov v dinarje, a ni bil storjen nikak definitivni sklep. — Izključitev dr. Poljaka in dr. Korporiča iz seT'-aekeea saveza, Zagreb, 17. januarja. Seljački savez je danes izključil iz svoje organizacije dr. Poljaka in dr. Korporiča. = Zopet eden. Pravosodni minister je na predlog sarajevske pokrajinske vlade traino umirovil sodnega svetnika dr. Josipa Horvata nri okrožnem sodišču v Sarajevu. Dr. Horvat je bil ca časa svetovne vojne navaden denuncijant, ki je denunciral celo okrožno sodišče v Sarajevu, ker je dovolilo, da se smejo izročiti pisma atentatorja Veljka Čubriloviča njegovi ženi Jo-vanki. Dr. Horvat je svojevoljno zadr-ial 4 pisma pokojnega atentatorja Čubriloviča. ki iih je napisal neposredno pred lzvrištvijo smrtne obsodbe, jib poslal takratni deželni vladi s posebnim poročilom in priporočal njihovo konfiskacijo V tem poročilu pravi, da vsebujejo pisma »sveto srpsko zave-ttanje* in da bi bilo zelo žalostno, ako bi ee v avstrijski monarjihi že otroku v zibelki reklo, da zapušča človek, ki Je bil obešen radi veleizdaje, neomade-Ževano ime. Pokojni atentator Veljko Cubrilovič je namreč pisal svoji hčerki Nadi, da jI zapušča samo svoje pošteno in neomadeževano ime. Dr. Horvat pravi nadalje da bi srbsko časopisje gotovo priobčilo pisma, ako se Izročijo atentatorje vi ženi ter dostavlja, da je Bosanska Gradiška v tajni zvezi o Srbi. Sarajevska deželna vlada je na to denuncijacijo odredila konfiskacHo pisem in izrekla dr. Horvatu zahvalo in priznanje deželnega glavarja. Iz teh uradnih podatkov je razvidno, da je dr. Horvat kot sovražnik Srbov nemogoč v jn^o^ovenski državni službi. ss I* Annnnzio razkrinkava Italijo. Tržaški listi prinašajo vest, da nar merava D' Annunzio še pred volitvami na Reki izdati modro knjigo v kateri boče med druirim povedati tudi to. kako je dela dogovorno z italijanskimi krogi, ki so mu svetovali, naj se v interesu ItaM5^ najodločneje upre izvršitvi ranallske pogodbe. D' Annunzio je zaradi postopanja generala Caviglie zelo užaljen ter trdi. da je postopanje italijanske vlade proti njemu, ki je vr-£11 samo svoio sveto dolžnost napram domovini, felonija, ki jo ne moro nikdar odpustiti = Tajni sovjetski delegati aa Jugoslavijo. Z Dunaja poročajo, da je prišlo tja iz Kijeva 10 tajnih delegatov sovjetske Rusije. Med delegati je tudi Arsenij Voznesenskij, komisar za vzhodne zadeve. Glavni namen delegacije je ujedinjenje levičarskih skupin socijalno demokratska stranke v Jugoslaviji. Poljaki listi poročajo, da je odpotovalo v decembru iz Kijeva BOGO komunističnih agentov na Balkan. Bolj-ševiški agitatorji potujejo s ponarejenimi potnimi listi. =r Grški emigrant! In Venlceloa. Iz Ženeve poročajo, da je prišla v Nizzo delegacija Grkov iz Carigrada, Smime in Male Azije pod vodstvom car!grajske ga patrijarha, ki je izročil Venize-losu zlat križ, natančno kopijo križa cesarja Konstantina. Tega odlikovanja ni dobil od 1. 1453 naprej noben vladar In noben državnik. Politični namen tega odlikovanja je prozoren. Venizelos je izjavil da bi smatral vsak event poziv kralja Konstantina za poniževanje in razialjenje. Telefonska in brzojauifa poročila. vprašanje veČine in prisege. — Beograd. 17. jan. Včeraj se ie od 11. do 13. vršila sela načelnikov posamnih klubov. Konstatiralo se je. da se ie položaj glede dela v kon-stituanti znatno Izboljšal. Vse stranke so predložile pismene predloge glede izpremembe poslovnika. Karakteristično je, da niti ena izmed strank nI predložila konkretnega predloga, kaka zaprisega naj stopi na mesto v poslovniku zahtevane prisege. Ker so bili predlogi muslimanov naikraiši. so se pričela ooga-iania na nodlaeri teh predlogov. Sprejetje ustave se ie določilo na dobo 10 do 20 dni ter zahteval sporazum med vs°mi sruparni. Vnela se ie nato^ daljša debata o vprašanju potrebne večine za sprejetle ustave in sicer o predlogu, ki zahteva dve tretiin-sko večino. Dr. Hrasnica le utemeljeval to zabtevo, Pa~»č ln Trifkovic* so io poM'ali ker znaša kvalificirana večina itak 210 poslancev, kvorum 140 poslancev, od teh pa navadna večina kvoruma 71 poslancev. Če bi se 7?MevaTa dve tretiinska večina hi bilo možno, da K + 1 majorizirala ostale glasove in s tem ovir^a delo konstit^a^te. Dr. Hrasuice predlog fe podoiral tudi dr. Drinkovič. Tudi Korošec je zahteval dve tret-jlnsko večino z motivacijo, da se na ta način prepreči izigravanje: manjših er'n v kornstfttiantl ln da se :?m omogoči sodelovanje v vIpHI. Dr. Drinkoviče^-o zahtevo no zaščiti plemen je podVral rudi dr. Korošec ki se je obenem zavzemal tudi za sno-r a 77 t m z vs^mf ko^fesiiami. Zemllo-radnik T.az^ se I« zavzemal za to. da naj ho m^rodaina za snrelem ustave H + 1, Isto so zathevaii tudi socPalni demokrati, obe stranki pa **a se z*vz°mali za večii kvorum. Komunist! so sicer zahtevali dve tretiin^Vn večmo. a iz teea n?so na-nravUi princiniielne^a vpra^at.ja. Zahtevali so samo iznremembo int<*r-peHcijske pravice in sicer v tem smislu, da se dovoli iuteroelantu za motivaciio megove Interpelacije čas ene ure, vsakemu drursremu govorniku, ki od^ovaria aH k dotični Inter-pelarin stavi razna vprašanfa. na no! ure. En dan v tednu nal se določi samo za interpelacije. Ti predlogi komunistov so spreiemliivi in bodo komunisti v vprašanju dvetretlinske večine naibrže popustil!, če se n??bov predlog soreime. O tem vprašanfu se ie vnela dališa disknsiia. v kateri se je pokazalo, da tudi dr. Korošec ne stoji na pooolnoma nepooustlil-vem stališču. Dr. Drinkovič in dr. Korošec sta nato zahtevala. • da se irvolijo v ustavni odbor tudi zastopniki niihovih strank, ne da bi se od njih preje zahtevalo položitev predpisane prisege. Polog drugih strank ste bili ta^o zemHoradulčka. kakor tudi socfialno-demokratska str?uka proti tel zahtevi In ste se obe Jzla-vile za to. da se mor* orT v?en strank preie zahtevati noloži+ev prisege. Ob 13. se ie seia zaključila in se nadaljuje danes ob 9. Na dnevnem redu je točka, kako naj se izoremeni poslovnik. Kakor se zatrjuje, med musliman! ne vlada glede tega vprašanja sloga. ZEMLJERADNUCI SE SE POGAJAJO. — Beograd, 17. jan. Dne 17. t. m. dopoldne ie !mel zemljoradnički klub sejo, na kateri so sklenili, da se klubov načelnik Lazič udeleži Dogajanj z načelniki klubov. Poslanec Avramovlč se pogaja z demokrati in ra^i^ai^? orfod^ vstona v vlado. prottč in radikalni klub. Beograd, 17. januarja. Kakor sa zatrjuje v dobro poučenih krogih, Sto-jan Protič ne bo prevzel predsedstva radikrlnega kluba, ker njegova dosedanja politika ni rodili uspeha in ker za njim ne stoji večina kluba. To dokazuje dejstvo, da Protič po svoii izvolitvi še ni prišel v klub In da se tud\ danes ni udeležil seje načelnikov poed!-nih klubov, kar bi moral storiti, če W prevzel pren^edstvo. Mesto nleea je orisostvova! konferenc! šefov klubov g. N!ko!a Pašič. Tudi današnje orlsega poslancev se Protič nI udeTefll. Zanimivo e. da je danes orhege! črnogorski republikanec fonović, kl je doslej zagovarjal komuniste. ITALIJA in r*P\llska POGODBA. —d Rim. 17. jan. Agenzla Štefan! obiavla noto. v kateri izjavlja, da je popolnoma neosnovana vest. da 1 je italijanska vlada predlagala lu&o- slovenskl vladi odgoditev izvedbe rapallske pogodbe ali da namerava staviti tak predlog. BLOKADA REKE ODPRAVLJENA. —d Rim. 16. jan. Ker so leelio-narjJ Reko že zapustil! in se tudi D* Aniumzio sam prloraviia odpotovati, je general Caviglia odredil, da se ukine blokada z moria in s kopnega. ITALIJA PROTI — NARODNOSTNEMU ZATIRANJU. —d Rim. 17. jan. »Corriere d* Italia« poroča: V včeraišniem ministrskem svetu je poročal grof Sforza oodrobno o zunanf? rvolitiki. katero bo morala vod'tl Ttaliia. Ob tem le opozarjal na nevarnost, povzročeno po položaju na vzhodu. Na^laŠal ie med odobravanjem vsega kabineta, da se bo Italia obrnila do vrhovnega sveta tn rudi do vseh drugih, da se odvrne nevarnost, ki bi ogrožala mir. Poudarjal ie tudi, da se rnora dati vsem narodom možnost razvoja. Zatiranie enega naroda na korist drugim bi bilo povod neskončnim nemirom. VENIZELO- ~~ °"POVEDU.TE poLima —d Atene. 17. jan. Glasilo Ve-fizeJosove stranke oblavlia pismo V«nfe*»1osa fe *>Tizz«, kier iasno Izraba, da se ne mara več pečati s politiko. NOVI FRANCOSKI KABINET. —d Pariz, 17. ian. Novi kabinet se je sestal ob 19. Nato je ministrski predsednik Briand v Elvseelu predstavil predsedniku Millerandu svoie tovariše, ki iih ie prisrčno sprejel in nato podpisal dekrete, s katerimi imenuie nove ministre. Minister za osvobojena ozemlja Lou-cbeur se udeleži pogajanj o obnovitvah. NORVEŠKI SOCIJALISTI. —d KristUauiia. 17. jan. Vče-rafšnii sklep knference socialističnih opoziciVonalnih skupin, sestaviti novo socijalno-demokratsko stranko, kaže, da norveški komunisti izgnbl-vaio moč. Pripadniki Moskve so Imeli dve leti vodstvo stare norveške socialistične stranke v rokah, čeprav so bili v maišini. Najznamenitejši norveški socialistični voditelji so se pridružili novi stranki. ZMANJŠANJE A P/VLADE V AME-RIKL —d VVasbrngton. 17. lan. Senat Je sprejel zakon za zmani*ar»ie oborožene sile na število 150.000 mož. dasi Je priporoča! general Pershlng število 200.000 mož. AMERTKA IN RAZOROŽITEV. —d VVashinzton. 17. ian. Odsek zunanjih poslov v ameriški poslanski zbornici je odobril sklep, v katerem se Wilson naproša, naj skliče mednarodno konferenco radi razgovorov o vprašanju razorožitve. Predlog, v katerem se zahteva, da se konference udeležita Irska in Filipinsko otočje. Je odsek zavrnil. BOLJŠEVIK! ZA MIR. —d Moskva, 17. Jan. Ker te Nemčija z ozirom na možnost nove rusko-poliske vojne prosila, da se ii pusti topništvo na utrdbah in da sme zvišati stalno voisko. je ruski zastopnik v Berlinu Kopp službeno izjavil, da stremi sovjetska republika z vsemi sredstvi po miru in ima razloga misliti, da ima tudi Poljska to željo. AMERIŠKO - JAPONSKI KONFLIKT. — Pariz. 16. januarja. Med Japonsko ln Ameriko je naat*l oster konflikt radi umora ameriškega pomorskega častnika Langdona, ki ga je izvrSila neka japonska voj*£ka straža v Vladi-vostokn. Wnehingtonpka vlada le poslala v Tokijo ostro protestno noto in naročila admiralu, poveljnika azijat-ske ameriške misije, da odpošlje v Vla-di v os tok posebno komisijo, ki naj prelite dogodek. _ ncDdreSena domovina. — »Ustala« v Bovco. Dne 27. junija lanskega 'eta zvečer Je razsajal v neki gostilni v Bovcu kleparski delavec Rafael Kašca. Krčmar je poklical karabinlerie. ki so Kašco zvezali in odgnali v zapore. Kašca Je ves pijan godrniai in se kregal potem na zaspal. Niegov gospo^ai Anton Durjava je šef prosit h kara-' biajerista, da bi delavca Izpu- stili, ker ga nujno potrehuje. Karabf-njerjl niso razumeli Durjave. Durjava pa ne karabinjerjev. ker ti ne znajo slovensko. Durjava pa ne italijansko. Šli so iskat brigadirja, tacaš pa je baie nekdo sporočil kara-binjeriem, da se pripravlja ustaia proti njim. Prišel ie poročnik Tcme-atti m dal kratkomalo vse radovedneže na ulici aretirati. Potem pa je skoval ovadbo radi ustaje v Bovcu. V zapore so bili od>mani uklenieni kot nevarni zarotniki proti italijanski oblasti: Rafael in Ivan Kašca. Anon Durjava, Andrej Koznar. Rudolf. Ivan in Fran Mrakič. Matej in Ivan Mihelič. Mirko in Ivan Stres. Matej Šrot, Aloizil Tipelt. Mirko Ken-da in Josip čopi. Po dolgih 6 mesecih so prišli končno pred vojaško sodnijo. kjer je pri razpravi zlasti branitelj c'r. Zennaro naglaŠaJ. da te obtožba povsem neutemeljena, da le ves proces sama zmota, zato oa nal no bo zmota tudi razsodba. Pri razpravi se je iasno pokazalo, da se nobenemu Bovčanu niti sanjalo ni o kaki usta?! in gospodje ka-rabinjerii kot priče niso vedeli povedati prav ničesar o ustali. Sodniia ie obsodila Kašco na 3 mesece ieče. Durjavo na 1 leto in Koznaria na 18 mesecev. Kazni pa so odpuščene na temelju zadnje amnestiie. Vsi drugi obtoženci so bili oproščeni. S takimi zadevami se torej peča italijanska vojaška sodnija v Trstu in tako postopa proti Slovencem s procesi, ki so brez temelia. ali ki imajo služiti v strahovanje Slovencev, da bi bili prav oo oasie udani italiianski gosposki. Toda motite se. italiianski gospodje! Ne boste iih ustrahovali in na tak način si Italija ne pridobi respekta pri svojih novih državljanih. Vsako tako barbarsko preganjanje Jugoslovenov pa bomo spravili pred široko javnost, da se bo kazalo celemu svetu, kako »Italijanski duh dobrohotno objemUe svoje nove državljane.« — Za učitelja slovenščine na italijanski gimnazij] v Gorici ie imenovala vlada liudskošolskega učitelja Ba::delja. človeka, ki kot učitelj ni prav nič na dobrem glasu M« Bandelj se je čudovito naglo prilagodil novim razmeram, spisal je celo neke učre knjige, tako. da se je vladi prikupil in sled Ho je gorenja imenovanje. Kdor pozna Bandelia. ve. da ni sposoben za tak pouk na gimnaziji, nli prav je prišel oblasti, ki se hoče sicer kazati naklonjeno Slovencem in tako rada govori o svoji dobrohotnosti in pravičnosti, v resnici pa p^tom te naklonjenosti in pravičn isti norce briie s Slovenci. Slovenci in tudi treznomlsleČi Italiiani v Gorici m alejo z- glavo nad takim početjem vlade ter se izpra-šujejo. kam vodi vladno postopanje? — V Senožečah niniaio sodnika že od polet i a lanskega leta d alfe. Brez vzroka je bil suspendiran sodnik Fran Vuga, potem ie park rat prijel sodnik Iz bližnieg-a kraia. n.?to r>a so ostale Seno£:če brt_-z sodnika. Kamorkoli se človek ozre. povsod! vladata nered in nevolja pod italijansko oblastjo. — Iz Dalmacuie. Na Visu s^» zadnje praznike italijanaši navalili na Budičevo kavama ln z žllavkamt pretepli ljudi. Karabinieri sc ne zmenijo za take reči. V Rogozm*ci. to je v kraju, ki pripade Jugoslaviji, le prt plesanju kola nekdo vzkliknil »Živela Jugoslaviia!« Karabiujerjl so naskočili množico in začeli biti na vse strani, potem so nekaj ljudi uklenill ln odgnali. To je zadnje divjanje Tta* iiianov. Kmalu ca bo konec. Malo častne spomine puste za seboj Italiiani! Glasoui iz Koroške. Prejeli smo lz Koroške pismo, iz katerega bodo čitatelji lahko posneli, kako lopovskih in podlih sredstev se poslužujejo koroški Nemci in nem-čurji v dosego svojih ciliev ln kako se poslužujejo celo sodišč, da napravijo škodo svojim sosedom Slovencem. Brezpravnost našega ljudstva na Koroškem je zavzela tak obseg, da se zavedajo od nemčuriev napadeni Slovenci, da Jih bo sodišče še povrhu obsodilo, ker so dali s svojim slovenstvom Nemcem povod, da so jih napadli, da ve vsak Slovenec, da bo moral plačati Nemcu sosedu »odškodnino«, če bo le-ta v denarnih zadregah. NaSe ljudstvo prokiinja dan, ko jih je usoda napravila za sužnje »Heimatsdiensta*. Tudi omahljive! so že večidel spregledali ter se kesajo svoje sleposti. če bi se vršil sedaj plebiscit, bi imel gotovo povsem drugačen izid. Toda govori naj pismo samo: Klošter, sredi Januarja. Slabo, nelzrecno slabo se nam godi. Zatirani smo povsod, zasebno in javno. Neko nedeljo je bil Tomo Kunčič popoldne pri Hiblerju. Ko se je okoli četrte ure vračal domov, ga tik pred Kloštrom srečata znani tihotapec Maks Crešnig in Planken-steinerjeve Mete sin Avgust Hain-še. Ko pride slednji do njega, se zadere nad njim: »Prokleta Jugoslavija« in v tem trenutku ga je že prijel in vrgel na tla, Hainše le pokleknil na napadenca ter ga začel obdelovati s pestmi, M. Črešnig pa s palico. KunČič si seveda ni mogel pomagati, ker se ni več zavedaj. Dobil Je hude poškodbe, in čeravno je bil nad 20-krat pri zdravniku, vendar bo najbrž ostal na desnem ušesu na pol gluh. Pa glejte čudo: Zločinca sta šla Kunčiča še vrh tega tožit k orožnikom, da prireja tajne shode in da se je tudi ta popoldan vršil tak shod pri Hiblerju ter da sta ga zaradi tega nabila, Kaj bo sodnija storila, še nI znano, to je pa skoraj gotovo, da bo Kunčič vsega kriv. Naše liudstvo se je že navadilo na vse vnebovpi-joče krivice. Skoro enako se Je godilo Grosu Slmnu. Peljal se je z vlakom iz Celovcu proti domu. Naenkrat pa so ga v vagonu napadli. K sreči pa sta bili dve ženski zraven ter ga nekoliko branili, da ga n'so preveč poškodovali. V Grabštainu so pa kljub temu vrgli njega in Ženski Iz voza tako. da so morali Iti peš do Sinčevasi. Ze celo vrsto Slovencev so zmetali iz vlaka in to ob različnih prilikah. To je nemšlca kultura, kai ne? Ce kak Volks\vehrovec ali kak Obernemčur rabi denarja, gre kratkomalo na sodniio in toži kakega Slovenca, češ, da mu ie za iugoslo-venske zasedbe napravil toliko in toliko tisoč škode. Tako se je tudi zgodilo, da so Vbzrednikovega najemnika obsodil! na 9000 K. Da Vam pojasnim stvar: Bi! je leta 1919 v Klecah pri Vobrah. Ko so prihajali lugo-slovenski vojaki meseca juniia, je tamkajšnji volks\vehrovec Gradišnlg prignal imenovanemu kravo s proš- njo, da mu Jo krmi. Ta kot dober človek mu je to uslugo storil. Zdaj pa, ko mu Je kravo vrnil, mora za to usmiljenje plačati ogromno vsoto 9000 K. Lepo. kaj ne? Avguštin Hainše tož! Matlfo Potočnika p. d. Hiblerja za 10.000 K odškodnine, češ, da ga je Imenovan! ovadil pri orožnikih, ko le hodil čex demarkacijsko črto na Gabrfjah ter da so mu odvzeli na meji denar In druge vrednosti. Zaradi tega imata te dni obravnavo. O. Morak (nemčur) fz KJeč tož! soseda Slovenca Pauleja za 450.000 kron, ker je bil ta nekako nadzornik nad njegovim posestvom in ker so v tem času poginile svinje. Tega le gotovo nadzornik kriv?! Tako gre trnjeva pot nas koro* ških Slovencev naprej, ker smo gla« sovali za naso Jugoslavijo. Huda Je, pa se le držimo, in množica za nami raste od dne do dne. Mnogo Jih Je že spregledala Grožnje, da bodo ubfll tega aH onega, se ponavljajo, a mi zremo brez strahu v bodočnost. Ako nas ubijejo, nič za to, saj damo radi življenje za osvobojen je naše Koroške, samo da bo enkrat združena z osta« limi Slovenci pod žezlom Kragjor* gjevičev. Sedaj še nekaj Junaštev. Kakor sem danes slišal, se pri* pravlja vse za polom. »Karntner Tagblatt« pravi: »Nur kelne Aufre* gung, es ist ia nicht wahr, was die Grazer- imd VVienerzeitungen schrel-ben; von einer Demonstratlon gegen die Volksabstimmung ln Pariš i$t kem wahrcs Wort- dies Ist alles er-funden« Itd. Ob prvi priliki bt Vam poslal »Koroško domovino«, da boste čitali, kako lepo piše: »Korošec* ti si prost, prost je tvoj rod, na svoji zemlji svoj gospod.c Ali ni to lepo? Pod nemško knuto biti prost, ali nj to ironija? človek bi kar raztrgal onega, ki je to zapisal Da bi le prišli zopet tisti časi. ko ste bili Vi — Jugosloveni — tu! In ta »Koroška domovinac piše največ — skoro polovico — o Jugoslaviji, seveda samo laži, da se naši kar smejejo. Sedaj, ko imamo več časa, se učimo srbo-hrvaščine. V Velikovcu so postavili sedal »Evangelischc Predigstationc. kier je bila pred par tedni prva božja služba in potem »Tanzunterhaltun-ga«. Prej so nam pravili: »V Jugoslaviji je vera v nevarnosti«, in v Avstriji? Tudi oni omahljivci. katerim ste Vi praviti, kako bo v Avstriji, se sedaj odpirajo oči in govore, kako prav so imeli Slovenci ko so Jih svarili pred Avstrijo. V Grebinj pride popolnoma nemški župnik, sedaj kaplan v stolni cerkvi v Celovcu. Bivši predsednik Narodnega sveta za Koroško Franc Treiber, župnik v St. Rupertu pri Velikovcu, Je moral pred Božičem zapustiti Koroško. Nekoliko nemČur-/ev je šlo k škofu v Celovec ter so zahtevali, da se mora imenovani župnik takoj odstraniti, sicer bo tekla kri! Škof, ponižni sluga ki hla- r?c »Heimatsdieusta«, le nemčurie Loogal in naš dobri in zavedni župnik je moral oditi. To ie oni škof, ki našim župnikom izdal tajno pove- . da mora vsak delovati na to. da * >ak glasuje pri plebiscitu za Jugo-.vavijo, ker edina rešitev za katoli-: :o vero Je Jugoslavija, v Nemški vstriji pa za katoliško vero ni ob-; i anka. To nas je pa najbolj jezilo, ko ] din je prejšnji naš poslanec Flor. ] ilersdorfer rekel: »O, jaz sem pa dobro vedel, kako bo Izpadla Ko sem hodil v tem času v Celovec, so mi rekli: »Toliko glasov bomo dali tem, toliko pa drugim.« Sedaj šele vidimo, da smo bili prodani in da nas je »pravična« ententa prodala samo zato. da se Nemška Avstrija ne priklopi k Nemčiji. Ampak ententa bo to še drago plačala. Za danes dovolj. Srce mi je težko in žalostno, ko premislim, da moram zaradi drugih trpeti. Ampak upanja nismo še izgubili. Dnevne uesti. V Ljubljani. 18. januarja 1921. — Naša borba proti korupciji. \ svoji nedeljski številki smo razpravljali o »Prometnem zavodu za premog«, katerega očividen namen je» da monopolizira ves premogovni promet v Sloveniji v rokah Trboveljske premogokopne družbe. Da bo slovenska javnost vedela, kdo je bil tisti, ki se je z vso silo zavzemal za to, da se osnuje to podjetje, povemo, da je bil to g. dvorni svetnik Mohor P i r n a t, predstojnik Osrednjega u-ada državnih montanističnih obra-t >v v Sloveniji. Ta gospod je v upravnem svetu »Prometnega zavodi za premog« in kot tak je zastavil * es svoj vpliv v to, da je bivši poverjenik za Javna dela Ing. Dušan Serije tik pred svojim odstopom podpisal pogodbo, s katero se je Izročil promet s premogom tudi Iz državnih rudnikov v roke »Prometnemu zavodu«, ki mu načeluje ravnatelj Trboveljske družbe Bela Maks. To dejstvo konstatujemo. od vlade pa pri- I čakujemo: 1. da bo takoj razveljavila I ?° več **o <*veh konj vm rozina s »Prometnim zavodom za premog« sklenjeno pogodbo ln 2. da bo nasto- — Dve novi davščini v Liub-IjanL Deželna vlada za Slovenijo ie dovolila na podstavi sklepa občinskega sveta z dne 12. oktobra 1920, da sme mestna občina ljubljanska pobirati v korist mestnemu zakladu davščino od prenočišč m davščino na vozila. Prva davščina, veljavna od dne 17. januarja do konca tekočega leta. znaša za vsak prostor, ob rtoma oddajan v pr en oče valne namene, za vsak dan oddaje 25 odstotkov čiste oddajne cene. Druga davščina, veljavna za dobo koledarskega leta 1921. zadeva vse zasebne konjske ekipaže (kočije) in vse zasebne avtomobile, ki ne služijo izključno le javnim ali občekoristnim namenom ali ki se ne rabijo za vrši-tev obrta osebnih transportov (iz-voščki, taksometri). Izmera te davščine je taka-le: I. Kočije: a) od eno-vprežne konjske ekipaže v zasebni posesti in uporabi letnih 500 K, b) od dvovprežne letnih 800 K. Vprezanja rila z vso odločiostjo proti temu, da 1 i bili visoki državni uradniki v i:prav!em svetu podjetij, ki lahko izrabljajo službeni položaj svojega spravnega svetnika v svojo korist. — Dr. Šusteršič v Julijski Benečiji. Kakor smo že svoječasno poročali, se je mislil dr. $usteršič nastaniti na Goriškem. Vložil je že tozadevno prošnjo na italijansko vlado, ki mu je pa naselitev in izvrševan ie advokature na Goriškem zabranila, češ daje opasen habsburški a^ent. tJbogi Šusteršič. še Italijani, ki sicer trpe med sabo Sachse in Franke, ga rre marajo? primer ruske trojke, športne četvorke ali šestorke). ako se vrši le izjemoma, ni obdačevati posebe. Pri stalnih takih vpregah je vsakega konja nad število dveh vračunati po-sebe z lemimi 200 K. II. Avtomobili: Od osebnih avtomobilov v zasebni posesti in uporabi: a) do vštetih efektivnih 30 HP letnih 2000 K. b) nad vštetih efektivnih 30 liP letnih 3000 K. III. Tovorni avtomobili: a) do 3 ton nosilne zmožnosti letnih 2000 K. b) nad 3 tone nosilne zmožnosti letmh 3000 K. — Konzulat čchoslovagfce republike v LjubJlanl naznanja, da se rok — za vloge priznanja davka od imetja za čehoslovaške državljane kakor tudi za iuridične in druge v — O zastrupljenju javnega ume- I inroemstvii b™gg* ki * _ a______: .*_ „__._____! slovaški repuMfki nimajo nobenih podružnic ali reprezentaciisklh podjetij, posedajo pa tam imetje — podaljša do konca februarja 1921. — »Kr. Invalidska šola« se ie preselila iz sedanjih prostorov belgijske vojašnice v Št Petersko vojašnico ter obenem spremenila naslov, ki bo odslje ^Invalidski dom«. Ljubljana. — Pogreb rrofa Attemsa. V Slovenski Bistrici Je umrl grof E. Attems, Vi je bilo Slovencem zelo naklonjen. Pogreb se je vršil včeraj. Pogreba, se je udeležila pož irna, hramba iz Zrromje Bistrice, kateri je poveljeval, seveda v nemščini znani felntamiiller. Temu nemškemu poveljevanju so pel red* II tudi sloveroebistriški praeilci. Čudno slovenskega naroda, da bodo bratje j jV. da *, to bivanje mimo prenesli brbi izvedeli, kdo m kaj Je tista i pri pogrebu navzoči viSfl jugos!oveu-stranka, ki se danes v Beogradu iz- \ ski častniki! igrava kot edina nvsiteljica pravega j — giab krah. Pišejo nam: Zadnje narodnega mišljenja med Slovenci.« j fini dobivamo v Ljubljani po pekarnab nja se drzne govoriti z ozirom na članek »Srbi in Bolgari« današnji j Slovenec«, ker se je v tem članku konstatiralo, da je vsa klerikalna politika prožeta s sovraštvom do srbskega dela našega naroda. ^Slovenec« seveda ne more izpodbiti upravičenega očitanja, saj je vsa klerikalna politika v preteklosti in sedanjosti najjasnejši dokaz, da je temeljno načelo njihove politike bilo in je še borba proti Srbom in srbstvu. Tega se »Slovenec« prav dobro zaveda* ;^ato si hoče pomagati s tole puhlo grožnjo: »Bo menda vendar le treba, da odgrnemo plašč pozabljenosti in j obnovimo zgodovino zadnjih 25 let sto stranko, ki je v predvojnih letih obft5,»■ »provizacijo? Ali je to nrvt snd opustitve mestne opekarne? — Javno vprašanje. Nek* posojilni-nics Rniff>.jo.enka vpraša pravne, finančne strokovnjake, osobito pa finančno ravnateljstvo: Katere kolkovne lestvice po pravilne ln zakonite? Neka davčna oblast pravi, da lestvice, priob-čene dne 1. decembra 1916, namreč z* menice: do 100 K = 10 h. 100—150 K aa 20 h. 150 = 300 K - 40 h HA Mohorjev koledar pa ima dvojne, celjska »Zadruga« trojne, Ciril - Metodov koledar štirikratne postavke teh pristojbin. Kdo naj se zdaj spozna? 1 — Iz Rogatca nam pišejo: Ne davno tega smo čitali, da naj ireme-jo j-azni —tschitschi. —eggi itd., kakršnih še mrgoli pri osebah, k? zavzemajo odlična mesta v naši pokrajini. Toda mislite, da se bo ta nasvet splošno upošteval? Dvomim. Tudi naše okr. sodišče ima Koro-schetza. k? ostane Koroschetz, čciu-di bi se prelevil v Korošca. Ta mož ni vešč pismene slovenščine; koncipirati mu moralo tovariši. Zarad! njega je notranji uradni jezik nemški, katerega se s pridom poslužujeta tudi obe slogi. Vsi trije, bivši avstrijski orožniki, občujejo doma Izključno nemški, nemška je tudf vzgoja njih otrok. Koroschetz se celo drzne v uradu strankam zatrjevati, da so nas Srbom prodali. Tako ie hvaležen Jugoslaviji, ki mu ie dala naslov ravnatelja! Odkrito povemo: Ne zaupamo mu in zahtevamo od vlade temeljite remedure! — Višek nemenrske nesramnosti. K tozadevni naši sobotni notici nam poročajo sledeče: Ugotovilo se je no pridan, da nemčurski razgrajači niso vprizarjala najostudnejšo gonjo proti Srbom med slovenskim ljudstvom j in ga tako zastrupila, da še sedaj pro-vzroča silne težkoče izgnati iz slo- j venskega ljudstva tisto Srbom sovra- \ žno razpoloženje, ki so mu ga vtepll klerikalci, tisto stranko, ki je leta 1914 v besnem fanatizmu ščuvala na vojno proti Srbiji, tisto stranko, katere glasilo »Slovenec« Je istega leta kričalo »Srbe na vrbe«, tisto stranko, ki trpi v svoji sredi še vedno take srbožrce kakršen je n. pr. dr Marko Natlačen, tisto stranko, ki fina v svojih vrstah kanonike Nadrahe itd. Kar pričnimo, naj se odgrne zavesa! Ali želite to? — Blagor nbojrim na dahu! Iz Maribora poročajo: V mkajšnjih železniških delavnicah so komunisti danes razširili vest. da propade 20. t. m. Avstrija fn da se bo pot**m Flovenija zopet združila s staro Avstrijo katero bodo vodili Habsburžanl. Baje ie v ta projekt že privolila Antanta. K takšnim bajkam ni mogočo reči drugega, kakor: blagor ubogim na duhu. — Pridite do denar! »Zavod za slepe vojake«, »Družbo Sv. Cirila in Metoda«, »Jugoslovensko Matico«, »Gosposvetski Zvon« in »Narodno ealerijo« prosimo, nai pošljejo v naše uredništvo po darila, ki ga iim je poslal g. r>oštni ravnatelj Fran H o s t-n i k iz Soochowa. Zavod za sleoe vojake dobi« 3000 avstrijskih kron = 612 naših kron, ostali pa po 1000 avstrijskih = 204 naših kron. Vsak naj prinese s sabo podpisano potrdilo. Uredništvo »Slov. Naroda«. prepevali samo pesmi >Die Wacht am Rhein« marveč tudi >0, du mein Oe>terreieh.«f Glede dogodkov v gostilni >lovski donu se ugotavlja, da je pričel izzivati tamkaj znani nemčur Gselmann mirno slovensko družbo, med katero sta 60 nahajala tudi dva brata Pofcar, rekoč, da je v Avstriji služil S leta, danes pa >ta novega« ne bo več si azil. Ker je bil odločno zavrnjen, je vstal in odšel po tovariže. Ko so se potem Slovenci odpravljali iz gostilne, je pristopil k enemu bratov Poiarjev ter mu rekel, da ima ž njim poravnati *e nek račun. Ko mu je drugi brat rekel, da se mu je odkrije, 6e ju ali bo služil regenta Aleksandra, pri eeniur je pokazal na sliko, visečo na rteni, »o j* Gselmann tako Žaljivo izrazil, da tega ni mogoče ponoviti. — Ko so potem iSlovemi odšli iz gostilne, jih je nemška rtruhal napadla, pri čemur sta l ilft hrata Požar težje rani ena. Oba *ta potem ceh) zadevo naznanili policiji. — Slika regenta Aleksandra torej ni bila razbita, kakor se je to prvotno poročalo, pač pa so padle žalitve, ki bi se bile v stari Avstriji kaznovale č« ae ne s vešali, pa v?aj z dolgotrajno jeoo. — »Poziv beguncem! Vsi oni begunci, ki se še nameravajo vrniti v svoje predvojno bivališče in reflektira jo pri tem na brezplačno vožnjo, naj se čimprej pismeno ali ustno Javijo pri okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri) svojega sedanjega bivališča. Urad za zaščito beguncev bo skušal na podlagi teh prijav izposlovati pri centralni vladi zanje brezplačno vožnjo do državne meie. Na prijave po 10. februarja se ne bo oziral. Urad za zaščito beguncev.« — Tebfoti v Rušah. Pri poštnem urad!! Ruše se je otvorila dne 15. decembra 1920 telefonska centrala /> javno govorilnico kot postranska centrala k glavni centrali v Mariboru. — Nova centrala ima omejeno dnevr-o službo in posreduje tudi brzojavke po telefonu. Ljubljana, dne 12. januarja 1921. — Več mest davčnih izvrševalcev razpisuje do dne 30. januarja delegacija ministrstva financ v Ljubljani Natančnejši razpis rriobčuje »Uradni list* št. 5. — Poročil se ie g. Jakob Pevec, izvošček z gospodično Marijo Zajcema. Bilo srečno! = Razveljh.vijena obsodba. Iz Maribora poročajo: Pri zadnjem porotnem ras©daj\ui je bil neki Penk iz Ptuja radi goljufije ob-ojen na pet let težke. Ta razsodba se je sedaj razveljavila, ker se je ugotovilo, da se je nahalal med porotniki eden, ki jc zastopal svojega očeta, kar je nedopustno. Denkov slučaj pride se enkrat r>red prihodnjo poroto. — Morilce Eferi a^*re!il dva na5a orožnika? Iz Maribora ^oročUja: Znani morilec Eferl iz Zgornje Sv. Kun-gote se po zatrdiTu. potnikov ?e vedno klati ob na M severni meji. Govori se. da Je ustrelil tamkaj dv:i jugoslovanska orožnika, ki sta ga zasledovala. Vest do sedaj se ni potrjena. — Samomor. Iz Maribora poročalo: Včeraj si je pocmal v Jenkovi ulici 15. stanujoči oM^tm meSetar s biserni Anton Rokavee, krogljo v sree. Vzrok samomora je baje ta. da mu je zdravnik zatrdil, da je njoajova bolezen, vo-drtni<:a, neozdravljiva. — Smrtna kosa. V Lukovici pri Domžalah je umrla ea. Mariii Vever, stara 83 let; v Ljublianj pa ga. Leopold ina Napret roj. Schwarz. stara 32 let. P. v nt! R^pcrtoir KrrnfJne^a a*leđališt*a v L*JaMJ2ni. O r a m a: Torclc. IS. ian.- zaprto. Sreda. 1$. ian.: Školjka, red E. Četrtek, 20. jan.: Školjka, red C. Petek, 21. jan.: Cvrčak za pečjo, red 1>. Sobota, 22. jan.: flen kr^ne noči. v ep? mera g-leđaBSen, ob dramskih ce- n^K red A. Nedelja. 23. jan.: Školjka, izv. Ponedeljek. ?4. jan.: Cvrčok za pečje\ rod E. Opera: Torek, IS. Jac.: Baletni večer, gostovanje nroskovskega impemterskega baleta, izven. Sreda, 19. ian.: Baletni veče.v, gostovanje mo*kevskeira i m pe ra tor^ke ga baleta, izven. Četrtek, 20. jan.: Baletni večer, gostovanje aieskov^kea^ imperatorskega halets, izven. Potek, 21. jau.: Vesela zen«* windsor-*ke. red E. Sobota, 22. jan.*. Šen kresne noči, dramska predstava, roti A. Nedelja, 23. jan.: Fra Diavolo, iefeti. Ponedeliek, 24. jan.: saprto. — Telo in cnSa. V sredo 19. t m. ob S. ur! rveesr bo rtiključil na univer-ri g. nniv. prof. dr. Veber svoja Izvajanja * aadnjire predavanJcTn Iz Hkla >Telo in du5a<: >Stopnje življenja in pomen kulture*. — Narodna iraleri Ja: L»jnb!telje umetnosti opozarjamo, da je društvena zbirka modernih slov. slikarskih in kiparskih del javnosti odprta vsako nedeljo od 10.—12 ure in ob Četrtkih od 14.—16. ure. Narodna galerija ae nahaja v Kreslji, Šolski drevored 2, I. nadstr. kjer se ob označenih urah sprejemajo tudi novi člani. Društvena članarina znaša malenkostni snesek letnih K SO, nstanovnlna pa K 500. Naj na bo slovenskega inteligenta* ki ni član te prevažne kulturne ustanove! — Na zeljo se dopožljejo vsakomur društvene Čeko\Tie položnice. Vse dopise je naslavljati na gorenji naslor. kjer se nahaja tudi društvena pisarna. — II. sinfonični koncert dr. Celina. Z vsakim koncertom ie boli jasno, da je dr. Cerin za nas pravi zaklad; ne samo. da je prvi slovenski dlrfeerit s širokim m jrlobokim glasbenim znanjem, on ie tudi ambu ijo-zen, žilav, železen delavec, ki za vsako ceno hoče navzgor, hoče premagati vse težave ter doseči vrha, kakor tra je bil vaien doterati izven svoje domovine. Prepričan sem tudi, da pride do te^ra. Na programu koncerta bil je dodeljen Beethovenu IcvM del, to pa zlasti z ozirom na I SOlet-nico rojstva njer^ovc^a. Tako tretja Leonora kakor Šesta (pastoralna) simfonija bili sta naštndirani dobro in sta napravili na odlično zbrano občinstvo globok vtis. Vendar Je pri zvokih Dvorakove »Slovanske rap-sodije* stopilo živo življenje pred nas in smo nehote čutili, da ie du-ševno in misleno Beethoven živel d'^o pred nami. Rapsodija je kri naše, slovanske krvi. Koncert je zaključi,; priljubljena VVebrova uvertura k operi Oberon*. ierana precizno in ognjevito. G. dr. Čerinu pa se moram tu lavno zahvaliti zlasti jaz. da mi je takorek - krstil moje »Tatarske silhuete« in jim pripomogel do nepričakovanega uspeha. Občinstvu bi bilo priporočati, da h koncertu prida pravočasno in proizvaianj ne moti s prepoznim prihodom. Orkester se ie od zadnjega koncerta vidno izpopolnil. Neumoren trud in konsekventna rzpodbttda dr. Čerina postavi nam na oder kmalu eliten orkester, na katerega bo lahko ponosna vsa Slovenija. Adamič- P£i?!?ooe!ša poročila* SEJA USTAVOTVORNE SKUPŠČINE. — dBeograd, 17. an. Včerai-Inio sejo ustavotvorne skupSČine ie otvoril predsednik dr. Ribar ob 17.10 popoldne. Seje se niso udeležili komunisti. Ministri SO bili vsi prisotni. Zapisnik prejšnje seje so je sprejel brez izprememb. Tajnik Risto Oda-vid je prečital imena poslancev, ki so odložili svoje mandate. Za tem se je prečital dopis rnlnistra^pravde. ki zahteva, da se poslanec Žunič zaradi prestopka §§ 30. in 61. tisk. zak. izroči sodišču. Zahteva se je odstopila pristojnemu odboru. Nato ie dobil besedo poslanec dr. Milan Korun. ki je v imenu socialističnega kluba protestiral proti postopanju predsednika skupščine, ker ni na zadnji seji dovolil, da se prečita izjava socialističnega kluba povodom prestolncsra govora. Poslanec Jovan Džonović ie govoril nato o Kti stvari. Za tem je čital poslanec Žarko Jakšič nadaljevanje poročila verifikadjske^a odbora. Skupščina je sprejela predlovr odbora, da se verifikacija poslancev, katerih pooblastila še niso došla, odgodi, dokler verifikacijski odbor ne dobi teh pooblastil. Pri poročilu, da se optirato trije zastopniki iz okupiranih krajev, se je oglasil k besedi ministrski predsednik Nikola PaŠić. kf je izjavil nastopno: Ker so ti krali po mednarodni pogodbi pripadli nam ter se nam ▼ kratkem času Izreče, i?n£?o pravico, da bnaio svoie zastopnike tukai. Prosim vas na, da tem njihovim pravicam ne prejudicirate, nego da prepustimo narodu sa* memu, da iih uporabi, kadar bo ča* za to.« Poslanec dr. Bogumil Vos-njak le v imenu veriukaciiskcga odbora izdavil, da so to oocUo zahtevaj begunci Iz okupiranih kralev. Izjavila pa v Imenu zamlioradnlčke skupine, da vidi v opciji prefudlc narodae volie. Poslanec Ante Branič (zemljoradnik) je izjavil nato, da se strinja s pred^ovomikoni. Predsednik je nato odredil glasovanje ter ie bil sprejet predlog vlade, da se od* clia ne izvrši, temveč se izvolitev poslancev prepusti narodu samemu. Nato se je nadaljevalo poročilo veri-ffkadiskega odbora o novodošiib pooblastilih, nakar sta bila zaprisežena mrsllmanska poslanca Ali Se-fik Hadžija Murtez rn Fe^im Kurbe-gović. Po pjtnunurnem odmoru le zbornica prešla ra volitev odbora za izpremembo poslovnika. Voliti Je bi lo 20 članov. PredW.enc so bile 4 kandidatne liste, katerih nosilci so bili Stanoilo Vukč_*vlč. Milo§ Moskov-ljevič, Vojin Brkič in dr. Korošec. Glasovali so samo oni poslanci, ki so že prisegli. Oddanih je bilo 230 glasov, od katerih je dobila prva lista 179. drupa M. tretja 14 in četrta 4 glasove. Z ozirom na to jc dobila prva skunin.; Ip članov v odboru za izpremembo poslovnika. drus:a 3 ln tretja L Predsednik ie pozval odbor, na! se jutri dopoldne konstituira In takoj prične z delom. Prihodnjo selo skliče predsednik pismeno, prosil je pa poslance, naj ne čredo domov, ker bo seaa sklicana takoj, ko odbor za izpremembo poslovnika konča svoje delo. Predsednik ie zaključil sejo ob po! 20. Begunci, bivajoči v področju okraj, glavarstva v Ljubljani! Kakor je znano, je z SI. decembrom 1920 prenehala ugodnoet brezplačne vožnje ]>o na£ih železnicah ra vračajoče ae begunce. Da *e pa omogoči onim vojnim bo-pune**m. ki ae do vrnili v svoje predvojno MvallSce, vrnitev no državna etroške, bo urad xa za£Mto beguncev v LJubljani »kn-il pri centralni vfsdi izposlovati. dr* dovoli še ostalim beguncem brezplačen prevoz t domovino za nje in za njihovo premično imetje. V ta namen hoče urad predložiti centralni vladi imenik dotičnih begunskih družin. Da bo vrnitev epomladi »e pravočasno mogoča, ee poživljajo tedaj vsi begunci, ki se mislijo sploh vrniti, naj »e v to svrho javijo pri begunskem oddelku okrajnega glavarstva v T>jublj«ni najkasneje do 9. februarja 1921 osebno ali pa pismeno. V slučaju plamene prijave je sporočiti begunskemu od-delkn okrajnega glavarstva v Ljubljani : 1. ivne dru^in^ke^A davaria oziroma begunca (samcai. število drn-linakih članov: J. rojstna in doniovin-fcka občina; 4. predvojno bivališče ozi- roma kam ae hoče vrniti; 6- približna te>.a prevoznega bla^a. Navesti je tudi fetevilo iivine (konj povedi in preši-čev> In približno količino Živil, koje želi bcerunec vzeti s seboj, da so more tudi v tem ozira potrebno ukreniti in MAfhuič m^sor v katerem so mi9li vrnili. Begunec so opozarja, da je to zadnja priložnost zaaignrati si brezplačno vožnjo po n-iših železnicah. Na prijave po y. februarju ee ne bode mo glo več ozirati. Nadilj'x izsrubo vsi oni., ki izjavijo, da ne no mislijo vrnil, vsa ko pravico do sedanjih ugodnosti. Be gunske podpore se bodo v doslednem ča.*tt ustavile. Prisiljen vrniti se pa ni nihče. Dalje so ustavijo vsem onim vojnim bepuneeiu. ki imajo domovin sko pravico v naši državi in so doslej uživali iz begunskih kreditov kako pod;>oro. !e-te brezpogojno x 28. febrn nrjem 1 od* stotkov nižja. — a Prodaja leea. Mestna aprovi-zacija bo prodajala v cerkvi sv. Jožefa v četrtek, dne 20. ianuaria 1921 ob desetih dopoldne na javni dražbi okroglo štiristo kosov dobrih, suhih 52 mm debelih smerekovih desk. Interesentje se opozarjajo na to dražbo. —g Francosko posojilo v Ameriki. Is Newyorka poročajo, da so konverzacije bc novo francosko posojilo že jnko napredovale in je pričakovati v krotkem zaključka. Por-ojilo bo maSalo 100 milijonov dolarjev, kar Francija potrebuje ita konsilldiranje svojih posoji] v Neirvorku. ki Sfcadirajo v letu 1921. ~g Aararni s^jfkf v Italiji. Po novem letu. ko .*e približuje spomlaaV pricno v Italiji agrarni žtrajki. Lani so bili prav hudi in poljedelstvo Ja imolo ogromno Škodo. Leto« ntegnejo biti *e huj^i in škoda bo »e večja, v toskanskl Romagni je te dni izbruhnil agrarni štrajk, pridružili so se mu tu dl neki drug; delavci. Poročilo iz Fl-renze pravi, da ako se ta štrajk ne poravna v krativrtm bo škoda na ftivini ogromna. Borze. Zagreb, 17. januarja. Devize-Herlin 217.50—^19, itaJija 515—519. London 550—555, Newvork 117—148. Pariz 900—1>10, Praga 177—178, Dunaj 22—22.15. Valute: Ameriški dolarji 146.50-117.ro, avstrijske krone 20—0, bolgarski levi 150—0, carski rublji 80. francoski franki 910. napolcondor 477—480, nemške m;*rke 205—20S, romunski loji 107—200, italijanske lire 512—515. —d Dnnaj, 17. januarja. (Keofici-elno). Devize: Zagreb 510, Berlin; 1220. Budimpešta 131.50, Milan - Trat 2775, Frajra 975 VarŠ&va - Krakov B0.50, Turih 12.550, Ameterdan 25.50a Valute: Novi jug. dinarji 2040, francoski franki 4900, Švicar, franki 12.300. čeSkosl o vaške brone' 956, madžarske krona 1319 rom. ledi 1015. iuO. Ure 27% nemške marke 1220, poljske marke S7.10, angleški funti 3000, carski robiji 340. dolarji 7G6. —d Curih, 17. januarja. Devize: Berlin 10.05, Holandija 211.50, Ne\*york 64t London 24.03, Paria 3935, Milan 22.05, Bruselj 41.35, Madrid S5, Praga 7.75, Zagreb 4.20. Dunaj 1.17 in pol, avstrijske krone 0.90. Raznoterost. * Velika umrljivost otrok v Nemčiji. Iz Curiha poročajo, da je bilo v zadnjih dneh v Berlinu zdravniško preiskanih 4S5.000 otrok. Zdravniki so konstatirali, da je od teh 29.000 jetičnih, 77.000 bolnih in 120.000 slabo prehranjenih. Umrljivost otrok je narasla od L 1914 sa 55%. * Bivši cesar Viljem kot dedifi. V Plauenn je zapustil posestnik Knorr bivšemu nemškemu cesarju celo svoje premoženje. Njegovi pravi dediči so proti temu sicer vložili protest, a najvišje sodišče je odklonilo pritožbo ter prisodilo premoženje Knorra Viljemu! Gotovo bo Viljem tako umazan, da bo aapužčino tudi sprejel! • Gozdni požari v Ameriki. Po podatkih šumarskega urada Zedinjenih držav je bilo v letu tuL'0 v Ameriki 6800 gozdnih požarov. Površina prostora pogorelih gozdov iznaša 2,007.034 hektarjev. Skoda znaša 4 919.769 dolarjev, kar znaša v našem denarju ogromno svoto 737,965.350 K. DruSniene uestl in prireditve. — Občni zbor pokojninskega zaklada za zdravniške vdove in sirote države SHS v Ljubljani se vrši dne ift januarja 1921 ob pol 2. popoldne v ma-jristratni dvorani v Ljubljani. Dnevni red: l. Poročilo načelnika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo revizorjev. — Odbor. — Društvo novinarjev. Na Izrednem občnem zboru > Društva novinarjev« izvoljeni odbor se je konstituiral takole: Predsednik: Franc Smotlej; podpredsednik: Stanko Virant; tajnik: Božidar Vodeb; blagajnik g. Emil Vo-deb; odborniki: Fran Puc, Viktor C*en-čič, Maks Žagar, Robert Pohar in Fe- dor V. Jelene. Ostale funkcije preglednikov računov, namestnikov in razsodišča ostanejo kakor doslej, — »Klub Primork«. V objavi eni notici »kluba Primork- se Je urinila neljuba pomota o izvolitvi odbora. Pravilna lista se glasi tako-le: Predsednica: Mar. dr. Debelnkova; nje namestnica: Milena dr. Žerjavova; tajnica: Minka dr. šoriijeva; namestnica: Olga Zajčeva; blagajničarica: Maša Gromova; namestnica: Marija Kopačeva; odbornice: Olga dr. Pucova, Roža dr. Gregorinova. Vida dr. ttaltiče-va. Vida dr. Novakova, Marjeta Go-stiševa, LišČeva, Zofija Strgarjeva in Marija Jugova; pregledov.ilki računov: Marica Bartolova in Magda Ster'etova; poverienice: Mar. Copiče-va. Olga Oombačeva in M. Faganelova. Ženski telovadni krožek Sokola I ponovno opozarja vse brate in sestre ter sokolstvu naklonjeno občinstvo na veliko telovadno akademiio. ki se vrši v soboto, dne 22. t. m., ob 20. v veliki dvorani hotela »Union«, Po telovadnem sporedu prosta zabava in ples. K obilni udeležbi vabi odbor! Zdravo! (k) IMsfS&a ln spo j? * • Klub kolesarjev in motocikli-stov »Ilirija« v Ljubljani naznanja, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, dne 23. t. rn. ob 9. v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. k Na sinfoničnem koncerta 17. t. m. v Unionu je bil pozabljen damski plaše irderobi. Dobi se ga v Hrenovi uli-:i št. 13.1. desno. Pozahiia se ie na včeraišnfem sinfoničnem koncertu na stolu št. 19 v 17. vrsti ročna torbica, pletena iz koral. V torbici je bila srebrna damska ura. 2 para rokavic in žepni no-žek iz bis. matice. Dotične osebe, s sedeži v obliž'U št. 17, 19. katere so torbico shranile, se naprošajo, nai jo blagovolijo oddati proti nagradi v upravništvu »Slov. Naroda«. Izgubila se Je v ponedeljek no-polune težka zlata zapestnica z dvema belima in rdečini kamnom. Pošteni najditelj se prosi, nai io a) la proti visoki nagradi v Nunski ulici št 19, pritličje.______ Ulavnl uredni! : Rasto Pustoslcmšak. Odgovorni urednik: Bfi' r:!.ir Vode h Trpite na revrnatlzmu fn silit t S nfli bolečinah? Vdrgnienje s pravim Pellerjevim Elza-fluidom ie takorc-koč dobrodeino! o dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 42 K. Dr* žavna trošarina posebei. Rabite milo-odvaiaioČe sredstvo? Pellerjeve prave Clza-krogli-ce izvršujejo svoio dolžnost! 6 Ikat-Ijlc 18 K. — Zagorski sok zoper kiseli in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrepčni^ča švcK > tinktura 1 steklenica 20 K. — Orno? in poštnina nosebei. a naiceneie. ! i -cen V. Feller. Stubica donia. lir^'r^ št, 238. Hrvatska. E. lipai matrik, j* možnosti tudi v papirni stroki, rrva moč, se sprelm v knjigarni in veletrgovini papirja V. Weixl, Maribor. 274 Bvonadstopna. za prodajalni; pri- nmvna hita v Kamniku na Sutni pod pilit Dđ lilSd It 15, s katero hišo je združena tudi planinska pravica, se bo prodajala dne 21. jannarta 1921 itopoldne ob 10. uri na licu mesta v Kamnku na Šufnl št. 15 po prostovoljci sodni draibl. Izklicna cena, pod katero se ponudbe ne sprejemajo, znaša 400.0Cn K. Dražbeni pogoji so na vpogled pri g. dr. Fran Horvatu, notarju v Kamniku aH pri g. Mate Hafnerju, notarju v Ljubljani. 231 Sprsjme se čevljarski vajenec Fran L3Tovšek; čevljarski mojster, Tržaška cesta 5. 370 ffnnivil ve^ dobro ohranjenih vinskih :\UJihl sodov vsake velikosti. Ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda* pod .Vino 1920'/334. Pri slovenskem leteti'irtei poltjo se za čimprejšnji vstop \lh mM eiehrrifc. K. k H£ logo prepisov spričeval pod .M. S./360* na uprav. Slov. Nareda. 360 Um 21 vgOocov dr-/ m, klanih, franco vaeon Slovenija. Ponu-dbe pod .Drva 356" na upravniš vo Slov. Nai oda. 356 Zaradi odpotovania ^&&nb™ spalna oprava za 2 osebi po jako ugodni ceni. Polzve se pri fotografu Poljanska cesta 13. 338 Naprodaj so starinske mobilij? vložene, med njimi tabernakeljska omara. — Sv. Jakoba nabrežje štev. 33. Obenem naznanja, da kupuje in prodaja starino« J. lOFkC*. bti Jantar. t^JSTSSS ceno proda. Naslov pove urrav. Slov. Naroda. 33.*i n"nTflitai le posestvo okoli 10 JjJlUJdl oralov: 2 orala corce, 2 ora'a gozda z debelim lesom, krasen velik sadni vrt za več vagonov sadja, w č njiv in travnikov, 3 no-'ooja itd., polne k!e'i pijače. Cena 2^0.000 dtnariev P . ! udbe pod .Krasen sadili vrt/396' na uprav. Slov. Naroda. 39 z nvema sobama (t-idi z eno) in kuhinjo Bče stalni nradnik proti d bri nagradi za takoj. — Ponudbe pod .Mirna stranka 386" na uprav. Slov. Nar. ^86 Proda se: tov, 302 m2 parketov različnih dimen-z j. parni kote! 800 mm rremera, 3 m d Ig, nihajoči parni kote! (Pendelkcssel) Naslov pove upravništvo Slovenskega Nar da. 271 mm] m m s, S, Zagreb, jjjj Glavni zastopnik za Jugoslavijo A« Allmimtio & So Ltd. Nolingha^, Angleška nndl i Prejo. pevolOi volno, svile in umetne svile. Gumasto blago "•"■T" n haljine pavola, platna, volne, svile in vse eslaSe •t tekstilne predmete. — ISčejo se zaupni zastopniki za vse pokrajine. Naznanjamo tužno vest, da je preljubo našo ma- g^j m o, blago gospo blizu kolodvora pri nrometni cesti 7 sob in 2 kuhinji, 2 mlvi, vrt. elektr. !uč. klet, hlc>i. Dop si pod .Prijazno stanovanje 395" na upravo Slovenskega Naroda. 395 Prave tržaške bičevn'ke (koprivs) vse visokosti kakor tudi biće prvovrstne kakovost vse debelosti sma v zalogi IVAN N. ADAMIČ, LJUBLJANA Na debelo! Telefon 441. Na debelo' > klavir (Stutz- I HQgel), violina ln pravi Moka mei novo, s=? jako upodno proda. Ogled* lahko vsk can od 10. — 12. ure dop. in cd 2. — 4. ure pop. Ljubljana. GlmSka nt St 7. I. nad. vrata 5. 37J v Častitljivi starosti 83 let in previđeno s tolažili sv. vere dne 17. januarja 1921 odpoklicala božja previdnost iz tega življenja polnega skrbi in truda. Pogreb preljube rajnice bo v sredo, 19. januarja 1921 iz Slaparjeve hiše v Lukovici. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v domači župni cerkvi. V Lukovici pri Domzalsta, dne 17. januarja 1621. Rodbine: Vldic, DemSič, Tischler' Potrtim, srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena mati, ozir. hči in svakinja, gospa dne 17. januarja t. I. po dolgem težkem trpljenju v starosti 32 let mirno preminula. Pogreb napozabne pokojnice se vrši jutri v sredo, dne 19. januarja t. 1. ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji blag spomin! LJUBLJANA, 18. prasinca 1921. Ivan lo Marila Schwarz, stariši. — Rudolf, Fran, Ivan, Rafko lo Marija, bratje in sestra. — Eilde-garda in Ervin, otroko. Vse svaklnfe. Prvovrstna delniška družba v Čehoslovaški repubMki, k' Izdel >je parne lokcmobile, bencinske motor e, tr jeril na nafto, mlatilnice Z dvojnim čistilom, stiskalnice za slamo, e evator;e, trosilce za čilski soliter, drobilnike čilskega solitra, odda prvovrstni firmi, ki more tvornico reprezentirati: Cenj. penudbe pod šifro: ..Eznori erstklassiijor landiv^rtachaltHcbor Maschfnen 5788(( na anončno eksiedlclio Plras Akt Oes. Praga, n. Jlndflftska 18. fajenčni klozeti, umivalniki, kopelne peči, emajlirane lite banje. Točna dobava z lzvo7.nlco. Velika zaloga. LEOPOLD BLAU & Co. Oes. m. b. H. Wien, II, Aspernbrflcken^ 5. Izvoz po vsem svetu. Telefon Inter-urban 43351, 9818 Mnšinsko ulje, Regal 0, najbolje? kvaliteta, prodaje na veliko u drvenim buradima, i mustre Šalje na zahtev Jovan Jovanovlć i Romp.f Beorrrad, ^romana ulica br. 9. telefon 15 — 23. 315 onjak* Pri slabostih vsied starost, pr! želod čnih težkočah in pri iz^ubitvi moč^l je star vinski konjak v mleku pravo oživljajoče sredstvo. Dve pollitrski steklenici pošlje franko za vnaprej poslanih K 140 — Benea 3ertl, lastnik, »rad Oo 16 pri Soniieah, Slotanila. Ženitna ponudba! Dama s poklicem, višješolsko naobrazbo, letnimi dohodki 10.100 dinarjev, želi se v svrho ženltvc seznaniti z akad* naebraženim gospodom (znanstvenikom) v starosti 30—45 let. Po-nudre pod .Skupno delo 393* na upravo Slov. Naroda. 393 Vodovodne cevi v premeru 1 cole in 1 1/4 cole oddajam v velikih in tudi najmanilih množinah po prav nizkih cenah, i, Razberiek. Šmartno pri Litiji. 359 Jvorirca keksov, prepe imf" logaška priporoma Prc^ffn se dve hiši z vrtom in gostilno v ljubljanskem predmestju Naslov pove upravniSvo Slov. Naroda. 285 Prodaše hiša i sostllno in r gospodarskim poslop em, lep sadni in kostanjev vrt, njive in travnik, vse skupaj v lepem kraju blizu Kranja. Natančno $e Izve v gostilni pri KronI St. 50 v Kranju. 272 Gospodična, zmožna strojepisja in stenografije, se sprejme. .Bistra", kovinska Industrija, Domžale. 314 Klavirje utflaSu'c in poqpavl!3 solidno !n talno Feliks Pouie, Iana« .Ska 4 j. Ugodja prilika. Hi§a, popolnoma v dobrem staniu. t. te več let dobro vreljano In leno ire-jeno trgovino mešanega bhga, na drobno in debr'o, posebno pripravna tudi za vinsko trgovino, vse va'ne -očke okupirale, torej konkurenca iz-kliučena. ter dobro idoča ml k.irna r obSirno okolico, dva tovorna auti tip Fiat 18 P In 19 BLR, zadnji malo rabljen, za podjetnega trgovca zlata jama, se proda z vsem inv. n^rjem eventualno tudi brez n^ega. Tvrdka Pod* logar & Petelin, Sv. Peter na Krasu. -'4 Ženitna ponudba! Gospodična ii ugledne družine, z lepim posestvom v prijaznem kraju, v vrednosti 400.000 K. 2eli znanji < nim gospodom do 40 let, ki ima veselje do gospodarstva ln kakej?a podjetja. Tajnost strogo zajamčena. Le resne neanonimne ponudbe s sliko raj se naslovijo podnaslovom: ,Sr>omla3-postno ležeče Ljubljana, do 2? 1. 21, lijo Kulti restavrater Fanti Kuli. vdova flanpta roj. Kanit poročena. lagreb. 18. Januarji 1934. L (paputa) vseh velikosti za otroke, deklice !n žene nudi samo na veliko: Jpmaria", Zagreb. Vlaška n!. 68. Telefon 700 Brzojavi; Agrumaria. Proda se trsousba hiia v LiuMjani, St.^ri trg 26. Ponudbe ped .Eksistenca 323" na upravo Slovenskega Naroda. 323 trgovec v Mozirju. je otvoril svojo podružnico v Beški, Srem, v bližini Beograda in Novega Sada ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, vinom karlovškim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj. se pošiljajo direktno na tvrdko Rudolf Pevec v Beški, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Nakupoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les in dro^i. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča Rudolf Peoec, prua slouenska lice se preti dobri plači : inštruktor : ki je dober računar v lesni stroki in zna dobro računati kubične ln kvadratne metre, da bi me odučeval večerne ure v računs vu. Ponudbe pod .Računar 309" na upravo Slov. Naroda. 309 Vabilo na redni občni zisor registr. zadrage z neomejeno zaveze ki se vrši dne 30. jnnnarla 1021 ob 3. nrl popoldao v potoilln. prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2 Odobrenje letnega računa. 3. Razde irev čistega dobička. 4. Cranje revizijskega poročila. 5. Volitev enega člana načelstva dobo 2 let in enega uda nadzo. stva za dobo 2 let 6. Slučajnjsit. Za slučaj nesklepčnosti se vrši v smislu § SI društv. pravil pol ure kasne e d ugl občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru. UUjSi 17. januarja 19M. Načeititvo. )morsko travo) Orm med o nudi znatno tz-od dnevne cene Joramaria", Zagreb. Viafka nI. 68. Telefon 700. Brzojavi: Agrumaiia. Kdor želi v Banatu dobro prodati rezan in tfsan le<, raj se o^rne p'smrno na Iludolfa Velkavrn, Vrsao, Bnnst, kateii je pripravljen omenjeni les vzeti v komisijo. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni material In motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujic Beograd ]l/hieUa ul. 15. S1 01 C3B 48 A58B