lakftJ* Trtk n in prSanikov. j,gued amiiiAlA fin. . . . . . , , aktualno le nadaljevanje iti. Trgovci odstranjujejo natise V rumunskem jeziku in jih sdome&čajo z ogrskimi. Iz nekaterih krajev prihajajo »ročila o bitkah med rumun-[irai in ogrskimi vojaki. Ta se |Ui*. da je bilo več vojakov u->itih in ranjenih na obeli stra-*h. Rumunija je zabredla v tefko iio, kar je posledica izgube teritorija .in aktivnosti Železne prde. Kralj Karol je odpravil irlament in država je dobila diktatorski režim, kateremu na-eluje general Ion T Antonescu. Oblast Karola je bila okrnjena. On si je pridržal le pravico po-fajanja z vladami" drugih držav in podeljevanja odlikovanj. Vsa druifa oblast je v rokah diktatorja Antonesca. Antonescu še ni formiral kabineta, toda to se bo zgodilo kmalu. Govorice se Širijo, da bo •topil v vlado Julius Maniu, volj* rumunske kmetske stranke, [i je odločno pobijal Karolovo ločitev glede odstopa polovice toimograške Ogrski.. Za Člane vlade bom,, imenovani tudi nekateri voditelji Železne garde. New York, 5, sept. — Radioma CBS je danes zjutraj l*«tr®gla angleško radijsko po-Plo. da je bilo 36 oseb ubitih ranjenih v izgredih v Konici. rumunskem pristanišč-medtu ob Črnem morju. Na **'ne oseb je bilo aretiranih. Velika angleška ločila v Ameriki t: pve milijardi za k^go v enem letu **hingi«n, |). 6. sept. — Britanija je kupila blaga ^Hjki v prvem letu vojne rt za $2,000,060,000. *** "iglešk* nakupovalne mi-»i *o objavili teHtevilke, ao da »»do naročila v pri "»njih dvanajstih mesecih *na-dve milijardi dolarjev. i'* VT*>Vltn* misija kupuje v 2*®^ftlično blago, ki ga p6-^j« Aigtiju za nadaljevanje Samo naročila za bojna znaaajo $1.200,000,000. Le •hSSF'1 * Ispotoj«®- v nh "lučajih j« bilo treba HITLER SPET GROZI VELIKI BRITANIJI Nemčija se bo maščevala nad Angleži NOV NAVAL NA BERLIN Berlin, 5. sept. — "Ako bodo Aogleži metali bombe v teži 3000 [45 4000 kilogramov,- bomo mi metali bombe v teži 30,000 do 40,000 kilogramov," je dejal Hitler v svojem govorij pred množico 25,000 ljudi, ki ije navdušeno pritrjevala njegovim besedam. "Ako bodo uprizarjali'velike napade na naša mesta, bolho mi porušili angleška mesta. Tri mesece sem čakal v veri, da bodo An^leji prenehali z inva zijami nemškega ozračja, toda zdaj bodo dobili odgovor. Naši letalci bodo odslej naprej vodili brezobzirne napade na Anglijo. Nočni navali se bodo nada Ijevali." Hitler je dejal, da bo Nemčija vztrajala v vojni, čeprav, bi trajala pet let. Naj pride karkoli, gotovo je to, da bo nemška oborožena sila strla Veliko Britanijo. Ona se mora zahvalit svoji geografski legi, da je n zadela slična usoda kot je Francijo. Nacijski krogi so priznali, da so se angleški letalci pojavili nad Berlinom in ipetali bombe na mesto. Eden policaj je bil u bit v parku Tiergarten, ki leži i središču meBta. Angleške bombe so britske imperialistične politike v prilog reakcionarnim in fevdalnim grupiam. Cena za kooperacijo z Veliko Britanijo je neodvisnost Indije. "Mi smo nasprotniki nacizma," je rekel Nehru. "Prav tako imperializma, s katerim imamo grenke izkušnje. Ta skuša zatreti naše gibanje, da nas bo še naprej izkoriščal. Zahteve po popolni neodvisnosti v nasprot-u z obljubljenim Statusom do-miniona bazirajo na ideji, da mora biti imperializem uničen, če je ta vojna v resnici vojna za demokracijo in svobodo. V tem slučaju ne more biti nobenega ugovora proti neodvisnosti Indije. Kongres je za sklicanje skupščine, da ta sestavi novo ustavo za Indijo." Nehru je daljfe dejal, da že dejstvo resignacij vlad v več provincah je dokaz, da je brit-ski odgovor nezadostljiv. Avtonomija provinc je bila po resig-nacijah suspendirana in zavladala je avtokracija. To je star konflikt med parlamenti in av-tokrati. Velika Britanija je ignorirala izražene želje indijskega ljudstva, zato ne more pri-čakovati podpore od njega. Na stotine javnih delavcev, ki se ne stinjajo z britsko poMsko' I« bilo aretiranih. so treščile tudi na vojaško skladišče feefUnskem predmestju in ga deloma porušile. (Nadaljnja oseba je bila ubita, ko so Angleži bombardirali delavski distrikt v mestu na južni strani Berlina. Poveljstvo je naznanilo, da so nemški letalci sestrelili 54 angleških bombnikov v zadnjih dveh dneh v bitkah v zraku, sami pa so izgubili 15 letal. Ixmdon, 5. sept. — Angleški težki topovi so včeraj bruhali krogle na nemške vojaške pozicije ob francoskem obrežju. I-stočasno so letalci metali bombe na industrijska središča v severni Nemčiji. Tarča bombardiranja iz zraka so bila Magdenburg, Hamm, Schwerte in druga .nemška mesta. Letalski minister je dejal, da so se vsa letal* srečno vrnila v svoja oporišča. ' ' Dvesto nemških bombnikov je metalo bombe na mesta na vzhodnem angleškem obrežju. Proti njim so se dvignili angleški letalci in jih od podili. Pomače vesti U delale bakra Calumet, Mich. — Zadnje dni je tu umrl Frank Kovačič, star 02 let in doma od Novega mesta. Bil je star naseljenec v tem kraju in zapušča družina — V L'Ansu je pred dnevi utonil Frank Žagar, Hrvat, star 30 let in rojen v Calumetu. Lovil jo ribe s partijo moških na Gornjem jezeru in po neareči se je njegov Čoln prevrnil, nakar sta on in neki Francoz odšla na dno. Zapušča mater in vač bratov ter sester. Novice is Pennsy»vanije Broughton, Pa. — Dne 26. av-gusta je tu preminul Frank Stri-čelj, star 56 let in doma iz Le-skovca na Dolenjskem. Bil je mizar po poklicu in bolehal je deset mesecev za rakom v grlu. K 8. N. P. J. je spadal okrog 25 let in ob smrti je WI Član ^ruštva 52. — Dne 20. avgusta se je v Wilkes Barieju smrtno ponesrečil pri delu v pivovarni rojak A-lojz Pipan, star 68 let ln doma iz Čepel, Dole pri Litiji na Dolenjskem. Zapušča ženo in štiri odrasle otroke. Minneaotaka vest Ely, Mlnn. — J»red dnevi je tu umrla Frances ICoŠČak, ki oatav-lja moža, Štiri »Inove in hčer.. Nov grob v Jolietu Joliet. — Zadnje dni je tu u-mrl rojak John Bavar, doma is Sečjega sela pri Vinici v Bel Krajini. Zapušča ^tina in pet hčera. ^ '[ Ii ( levelanda Cleveland. — Motocikel je te dni povozil rojaka Jakoba Luiar-ja, ki je bil odpeljan v bolnišnico. ljjan Železničarji proti konskripciji Civilne svobodicine v nevarnosti ^ *Undarizirati, da so od- #Wki j*mikl. govarjali angleškim in ameriškim zahtevam. To je eden izmed vzrokov, zakaj naročila niso bila izpolnjena v obsegu kot je pričakovala Anglija. - Namignjeno je bilo, da Anglija dobi povprečno petnajst ameriških bojnih letal na dan Oz nekaj mesecev se bo število povečalo na 70 dnevpo. Mnogi so izrazili dvom, da be vojna U» jala tako d<3go. Vprašanje je, kako dolgo bo Anglija uspešno odbijala nemške letalske navale na svoje ozemlje. - Anglija mora pisati v smislu nevtralnost nega zakona vsana- ročila v ffot^lni. Poprečno prihaja angleško zlato v vrednosti $100.000.000 na teden Združene 4ržave Največ zlata prtde fe Južnt Afrike i« Avstro lije, iz londonakih bank In Kanade, kj*raobile nakane naloge pred izbruhom vojm- ali l* ao zlato pripeljali v Kanado an- Washington, D. C. — Ekseku-tivni odbor železniških bratovščin, ki predstavlja milijon organiziranih delavcev, se je izrekel proti konskripciji v mirnem času. Julius G. Luhrsen, tajnik tega odbora, je v pismu, katerega je poslal senatorju Iritet, da Jih mo (poročilo iz Berlina se glasi, rajo ponemčiti. Akcija J« v so- da bodo člani prejšnjih franco-glaaju z dekretom, da Je nemški vlad aretirani v prihodnjih jezik uraden v Alzacljl. OrgHrii-124 urah. Med temi sla bivša zacije In trgovine s francoskimi | premier Je Daladler In Kaynaud, imeni morajo tudi dobiti nem- bivši notranji minister Gelena al- Nove kanadske |e. ftlednjl bo «v»rda nostavljen i-i- .i pred Vojno sodIMa.) i- t- čete V Angliji Profektl iK»krajin so bili in- |»ndU, 5. sept. — Nove četf struJrsnl, naj takoj odrede čl-iz Kanade m se včeraj izkrcale atko. Devetnajst uradnikov ne- išAt. jksga mests v okupirani fsAra-Jlnl Je Nlo fidstavlJrnlhT med Waahlnfton, I). C., 5. sept. — Državni tajnik Cordell Hull, ki je nedavno opozoril japonsko vlado, naj dril svoje rok* proč od holandske Vzhodne Indijo, jo sinoči naslovil novo svarilo Japonski. To je posledica ultimata, taterega je Japonska poslala avtoritetam francosko Indokine.-Hullovo svarilo je povezano i poročili, da Amerika Ima kot [MMledica dogovora i Veliko Brt tanijo proste roko na Daljnem vzhodu, Rooseveltova administracija bo savseU bolj odločno stališče preti Japonski, ki ograža ameriške Interese na Daljnem vzhodu. Dogovor s Veliko Britanijo določa, d^ U dobi 50 ameriških rušileov, Zdrušeuo države pa v zameno dobe v najem ia dobo 09 let ■trateglčno pomorske in letalsko base na britskih otokih in poseščinah ob ameriški hemlsforl, Rooseveltova administracija Je uverjena, da jo pridobitev teh bas omogočila ameriško nadzorstvo Pacifika. Bojna mornarica bo akrbela, da Japonska ne bo razširila svojega vpliva na kraje zunaj sVojaga območja. Hull ja dal ratumotl v svojem svarilu, da Amerika ne bo dovolila japonski oboroženi sili prevzatja kontrole nad mednarodno naselbino v ftanghaju, It katere je Velika Britanija potegnila avoje čete, katere so po- . tem nadomestile ameriške čete. Te zdaj strašijo vse atrategične -pozicije v naselbini. AanghaJ, A. sept, —j Admiral « T h u m a s C. Hart, poveljnik ameriške bojne mornalioe v azijskih vodah, Je nepričakovano prišel sem is Tilngtaja, da tu opazuje razvoj krize,, ki je nastala kot jaialedica Japonskega uKimala avtoritetam francoske Indokine.V ftanghaj so dos|>ela tudi poročila |f Vlchyja, Francija, da je Petalnova vlada zavrnila japonske sahteve glede koncesij' v Indokinl. ■ Sodišče zavrglo obtoibo proti uniji at." Louis, Mo. — Thurman Arnold, pomožni federalni Jus-tlčnl tajnik, J« dobil hudo klofuto v svoji kampanji In pro-sokuciji unij, katere fe obUitll kršenja Hhermanovej}a proti-trustnega zakona. Federalni aodnik Charles B. Davls je zavrgel obtožnico, katero Arnold izposloval proti bratovščini tesarjev In njenemu predsedniku VVilliamu L« IluUheaonu. Clanl te bratovščine ao namreč pike-tirali neko pivovarno In urglra-II »K>jkot njenih produktov v te-ku kontroverze r mednarodno zvezo atrojnikov, nakar je bila bratovščina v obtofena . kršenja protitrustnega zakona. '--■i ' da b«i on Informiral ameriško ljudstvo, kaj se godi za kullaa-mi v Wsshingtonu. Ko bo o tem poučeno, se bo dvignilo in revol-tiralo. dziclja je kritizirala tudi federalnega ju-stlčnega tajnika Jacksona, ki je dejal,, da je kupčija med Ame-rfko In Veliko Britanijo legalna 1 in ne pcitrebuje kongreane ratifikaciji v nekem angleškem pristen i Med njimi je več ameriških pro-stovoljcev« Poljakov, Norveža-in Holandcev. nov terrti R«-ne <:assin, profesor na pariški akademiji Vsi člani jneatnega sveta v IM ionu ao Mil suspendirani. Njih (K>zicije so prevzeli drugI. Pe-imImov režim je odr«*ifrt»#l reorganiziranje Hlcljakega slate- Kanada razpisala vojho posojilo Ot*nwa, Kanada. 5. sept Vlada je na/nanlla, /la Isi isk« i/matm. '» i" la novo posojilo. Podpisovsrije tRno zveze med Frsncljo In Ho-posojila ae bo pričelo na 9. sep- {landak« bodo danes pretrgane, tembra. ^ so glasi naznanilo bolandakih Rusija pozvala mlade fante v armado Moskva, 5. sept. - Fantje v starosti IK, ID in 20 let |»o viej Rusiji ao dobili |>oziv, da se morajo javiti za službo v armadi do 15. septembra. Htarejšl moški, katerih vojaško vežbanje Je bilo suspendirano, so bili tudi pozvniii v armado. ma lxmd<*«. 5. aept. — Diploma- urednikov v l/oitdonu. Ti ao bili Informirani, da se jo vlada n(iar-šala 1'etaina udala nacljskemu pritisk«. Matu. Ponovita Jo prtvoteMo. te M »oot.lfct ao Botert. Porušene hiše v Hampahiru, Anglija, po nemdkem letalskem napadu. mu vremenu je bila udeležba še Jsadosti lepa na pikniku. Ker nas ženske vedno rado zebe, se je J. Garm nas usmilil, privlekel in nalomil malo drv ter napravil ogenj, da smo se malo ogrele. Br. Tancek in Paulinch pa sta od nekod hitro prinesla klobasic ('*hot dogs"). Moški so jih pridno vrtili na ražnju in tudi ženske smo jih bile deležne. Ko. so prišli muzikanti, smo se kmalu ogreli. Peršinov orkester iz Warrena je kar naprej igral, pa tudi mi nismo zaostajali. Rečem, da je bilo zelo lušno. Kakor je bilo razvidno, so bili vsi zadovoljni. Samo to mi ne gre v glavo, zakaj se nekateri tako malo zanimajo za federacijske piknike. Zakaj to? Saj je to vendar v skupno korist. Federacija vsakemu pomaga v potrebi. Torej apeliram, da bi se bolje udeleževali federacij skih seji in njih zabav. Pa naj zadostuje za enkrat; Pozdrav vsem čitateljem Prosvete. Frances Novak, 755. Šel. Takega piknika še nisem videla, da bi bilo toliko Sloven^ cev skupaj. Sešla sem se z Več prijatelji in znanci, katerih pa ne bom naštevala, ker bi vzelo preveč prostora. Hvala lepa za prijaznost. Upam, da se še vidimo na kaki zabavi. Naj omenim še malo o pokojnem Antonu Zidanšku. Malo preji predno je zbolel, je prišel k nam in dejal: "Na, Franci, tu imaš dolar za malčke. Ko boste šli kempat, pa jim kupi mleka ali kaj drugega, saj » to je moj zadnji dar." Jaz sem.se mu nasmejala in dejala: "Tega pa ne smete govoriti, ker izgledate zelo fajn." On je samo odvrnil: "Ti misliš." On je slutil, da se bliža konec in ta njegova slutnja se je uresničila. Ko je šel iz hiše in je pod oknom zagledal šmarnice, me je poprosil: "Daj mi pripeti par šmarnlc, saj mi jih boš zadnjič." Mimo je šel neki rojak in dejal, paj se varjem, da me Zidanšek ne bo "dal v cajtenge." Tone pa se je hitro odrezal: "Kaj pa če mi jih je dala,' saj mi jih je dala pošteno!" ' \ Kar nisem mogla verjeti, ko so mi povedali o njegovi smrti. Povem, da je on zelo ljubil malčke in jim šel vedno na reko. V njem so izgubili velikega prijatelja in zagovornika. On je bil naprednega mišljenja,* vsled česar so ga nekateri mrzili, kar pa ni prav niti pošteno, ker vsak človek ima svoje prepričanje in tako ga je imel tudi on. Nekateri so ga tudi mr?i!i radi njegovih dopisov. Nekoč je rekel pri nas: "Nekateri me mrzi-jo radi mojih dopisov, ki so moji kruh. Če kakega prijatelja pograjam, veste, da mi bo prihodnjič vrata pokazal." In to je gotovo resnica. V njegovi visoki starosti bi ga moral vsakdo spo-i štovati, ker nihče od nas ne ve, kaj ga še čaka. Bodimo previdni in pojdimo na roko starim lju-. dem, kar bo tudi njih veselje. Malčki so pokojniku^kupili lep šopek cvetlic v zadnje slovo. Mo-i je sožalje njegovi soprogi. > Dne 25. avgusta sem se udeležila federacijske seje in pik- > nika v Sulemu, O. Vzlic slabe- 0 proslavi SNPJ v Strabanu > Cleveland. — Kakor dogovorjeno, smo se elevelandski člani in članice SNPJ in tudi nekaj nečlanov zbrali skupaj v nedeljo, It sept., ob 7. zjutraj in se vkrcali na veliki bus. Ko je bilo u-gotovljeno, da smo vsi priglašeni skupaj, je voznik dobil znamenje za odhod. (Šlo je tudi veliko privatnih avtov iz Clevelanda.) Po elevelandskih ulicah je šlo seveda bolj počasi. Na o-bronku mesta smo dobili novega šoferja, oblečenega v uniformo, bolj majhne pa simpatične postave. Z njim je prišel tudi njegov boss, da je uredil stvari z našima vodjema Mathom" Petrovi-chem in Milanom Medveškom. Izročila sta mu denar vnaprej, ker ti fantje ali družbe ne vozijo brez copakov. Ko so bile vse pogodbe podpisane, je naš šofer pognal z vso silo po ohijskih gladkih in ravnih cestah. Bilo je lepo, jasno in solnčno jutro in po polju in drevju se je bliščala rosa. Z mojrm^starim prijateljem ifi sodrugonT Jakobom šviglem »sva se dogovorila, da bova skupaj sedela, skupaj jedla, skupaj sVla in tudi skupaj hodila ves čas proslave. In natančno tako se je tudi zgodilo. Skupaj delujeva za našo napredno delavsko stvar pri klubih, društvih in drugih naprednih u-stanovih že nad 28 let in še nikdar se nisva sprla ali da bi bilo pn$lo kaj navzkriž med nama. ker najine ideje so bile vedno skupne tn norazdružljive.' Malo smo s? razgledali tudi z vsemi drugimi. Nekaj časa smo bili vsi bolj tihi. Saj veste, kako se človek počuti po jutranji kavi, dokler ne dobi kaj drugega. Vprašal sem bolj natiho Svi-gia, če ima kaj, on pa mene prav tako. Nobeden nič. Potem sem vprašal bolj glasno druge sopotnike, "če ima.kdo kaj." Vse tiho, nihče*se ne oglasi z ugodnim odgovorom. Cez nekaj časa pri-vlečfineki bečlar in nalo Še drugi nekaj zavitega. Ali eden od teh mi ga je samo kazal in me dražit: "Večni popotnik, ali ga vidiš? Taboljši je, ampak ga ne dobiš niti kapljice!. Pa tudi dru-(Dalk aa S. streaL) Pred dvajaetimi D«vid 1-aaaar (aa aredi). bivši predsednik Debvake zvrse, i Člani oarediijega odbora Ameriške zaštftne »verne, organizacije brezpo**lnlh delavcev, ki ji bila nedavno ustanovljena. r ^^KPTEMRRA Kovice iz starega [i Slovenijo PIEIHAI/) ZANIMANJA [J KOČEVSKO Uevje, 31. julija. — V zad-1 letih, zlasti lani, je obbko-Jlo K^evsko mnogo tujcev. K, jih toliko privabljale pri-Je lepote in značilnosti, pri-Li so iz raznih drugih raz-Nasi severni sosedje do-J poznajo kočevske zadeve, Igi so se tU rodili in imajo [brodnike ali znance. Preživeli 90 počitnice širom Kočev-l v mestu in po vaseh, kar t ^ Samo-4Ki..sebi vplivalo na »»čine. Poleg tega so se vo~ ji skozi mesto proti morju ce-ivtobusi izletnikov, ki so se njem ustavljali za krajši čas. Km skoraj ne srečaš tujca po ustnih ulicah. Razmere so ta-da ne morejo priti, Tu pa »m «e izjemoma kdo prikaže za »tek čas. Marsikateri hotelir i gostilničar bo ostal brez za-lika, s katerim je računal; so-odniki niso dočakali svojcev, mgi spet ne znancev in prija-jev. Izletnikov ali letovišČarjev h lie države ni bilo nikoli kaj rida, kar velja za letos še prav (sebej. Ni jih mogoče priteg- iti na Kočevsko. Seveda se je to tudi bore,malo storilo, a »dar je mnogo razlogov, da bi ihko prihajali. Naše časopisje ie pisalo o prirodnih lepotah fevske deželice, o njenih kra-ih jamah, Friderikovem gra-t gozdovih", o mestni okolici in "kočevski Švici" na jugu. To kraji, kjer ae lahko v miru Idahneš. Ali te ne mika, da bi bj preživel nekaj tednov v »motni, od boga zapuščeni va-i tam nekje v zdravem Borcu ali kod drugod? Morda pa »nimajo kočevske vasice in živ-nje v njih? Marsikdo bi rad ikl kočevsko narečje v nepri-Ijenem razgovoru ali kočevsko Obisk oglarjev v globo-em gozdu ima tudi svoje zani-live strani. Oglarjev je pri nas tkor nikjer drugod, živijo svo-ponebno življenje in so svoje-ntni možakarji, ker so stalno amoti. Slovenski ljudje po vali bodo veseli obiska, če boš ifci k njim s prijazno besedo, eiko žive iz dneva v dan, trdo tl^jo — vlij jim malo poguma vere v lepše čase! Nazadnje je Kočevska že več let — bi kel nekaka modna zadeva, nogo se govori in piše o njej, »go je navdušenja, lepih in 'wiih besed, samo delavcev in k zanjo je premalo. Torej »j zaradi njene velike slave pozanimajte jsa Kočevsko in obiščite, da Boste lahko "iz •tnih izkušenj" govorili o njej gostilnah in kavarnah. Zdaj lovci ne prihajajo več ko Mi, ko so se zbirtCti tu od svetov, tudi izza meje. Pomanjkanja' dotoka tujcev » Kočevsko v poletju so krive Uvodne razmere. Konjunk-zadnjih let v tem oziru se k ne smemo pretiravati, ker ' loiovo začasna in tudi plod l)a j)U naši državljan m malo prihajajo nfc Kočev-U;mu lx> med drugim vzrok preslaba propaganda za-f- ^kogar ni, ki bi se za to P* Jujsko-prometnega dru-* nimamo, potrebnilT sred " u (lela tuHi ne. Ne Pmie-se, če se danes ne dela '"m M ju. bolj graje vredno "i nikoli delalo. Za ■»'K-evukaB ** prišli. ma. Vdrli so v hiši posestnikov Ludvika Praprotnika, in Franca Peleta ter odnesli večjo množino perila, nekaj oblek, dve srebrni verižici in še nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti preko 4000 din. Z nabranim plenom so vlomilci pobegnili v smeri proti Ljubljani, kjer se najbrž skrivajo v kakšnem'okoliškem gozdu. V krškem okraju je ha delu neki Adolf Kerin, doma iz okolice Leskovca, ki je .oblastvom že dobro znan kot nevaren tat in vlomilec. Njegovo torišče so zidanice in kmetije samotnih posestnikov v hribih nad Krškim, kjer pridno vlamlja in odnaša perilo, obleko, jestvine^ pa tudi denar, če mu je sreča mila. Dvema posestnikoma je nedavno tega odnesel nekaj dragocenosti in nekaj gotovine ter jima prizadejal škode za več tisoč dinarjev. ZlikoVca bi orožniki kmalu izsledili, pa jim je še pra^ vi čas pobegnil proti Kočevju in Srednji Bukovi spet vlomil v neko hišo ter tudi tam odnesel večjp vsoto denarja. Komaj 19Jetni vlomilec Janez Makše pa si je izbral okolico Mirne za izhodišče razbojniškega udejstvovanja. 2e več mesecev se potepa okrog brez dela in zraven krade na drobno in na debelo. Obleka, perilo, čevlji, vse m« pride prav. Poizkuša pa tudi s sleparstvom in je nedavno tega v Bulčevi gostilni na račun nekega podjetnika nkasiral večjo vsoto denarja. Osleparil je tudi več drugih ljudi ter naposled neznano kanj izginil, ko so mu bili orožniki že za petami. Dolenjskim čebelarjem se obeta slaba letina j Novo mesto, 2. avgusta.—Čebele so pozimi zaradi ostregta, mraza mnogo trpele. Marsikateri čebelar toži, da mu je pozimi mnogo čebelnih družin pomrlo. Pa tudi pomlad ni bila za čebele kaj prida. Vedno deževje ob naj-bujnejšem cvetju sadnega drev ja je onemogočalo izletanje čebel, ki so ostale brez sladke str di.- Nekateri čebelarji se hvali jo s pridnim rojenjem čebel, drugi se pa4u«li*v tem oziru pritožujejo,?femu se seveda ni čuditi, kajti če ni paše, tudi ma tica ne leže dovolj pridno jajčec in se panji le počasi polnijo Dolenjski čebelar je upal in upal, da bo naposled vendar nastopilo lepo vreme. Res je bilo nekaj toplih dni. Kazalo je, da bo začela hoja mediti. Čebele so že nanesle nekaj hojevega medu, toda dež je izpral vse in tako so ostale čebele brez dobre in zadostne paše. Redko se zgodi, da bi bili čebelarji prisiljeni tem času pitati čebele, kar je letos pri marsikaterem čebelarju nujno potrebno, če hoče obva rovati čebele pred lakoto. Edino čebelarjev© upanje je zdaj še ajda, ki se bo zaradi kasne žetve žita in pozne setve ajde nekoliko zakasnila. Tako bo dolenjski čebelar vesel, če bodo čebele nabrale toliko strdi, da jih ne bo potrebno pitati. Ven-■tfar vse okplščine kažejo, da bo potrebno misliti na pitalni sladkor. Ker navadno dospe pitalni sladkor precej kasno, bo potrebno na to že zdaj misliti in poskrbeti, ji* boda čebelarji pravočasno Tpreskrbljeni s cenejšim, to je z nezatrošarinjenim pitalnim sladkorjem, ker aicer lahko nastane za napredek našega) čebelarstva precej občutna škoda. Smrtna neareča na poHtaji v Polju Ljubljana, 31. julija. — Letošnje poletje je, kakor vse kaže, čas prometnih, a zlasti še železnUkih nesreč. Skoraj ne mine dan, ne da bi nam pripadla žalostna dolžnost poročati o življenju, ki so ga ugonobila kolesa drvečega vlaka. S potniškim vlakom, ki prihaja ob 13.23 z Zidanega mosta v Ljubljano, je potoval tudi 39-letni kmečki delavec Josip Fabjan, po rodu iz Gornjega potoka pri Kočevju. Zadnji čas je Fabjan na orožnih vajah, pa je nedavno dobil 20 dni dopusta, ki ga je prebil pri kmečkih delih nekje v okolici Siska. Danes se je Vračal k svoji edinici, pa je" na ^postaji Devica Marija v Polju izstopil. Namesto da bi stopil na peron in počakal, da vlak odpelje, nakar bi lahko krenil čez progo, pa je skočil iz vagona na nasprotni strani na vzporedni tir. Po tem tiru je prav tisti mah pridrvel brzo-vlak, ki odhaja ob 13.10 iz Ljub ijane proti Dunaju. Preden se je Fabjan mogel ovedeti, ga je puh lokomotive, ki je bila v polni brzini, z vso silo treščil ob vagon potniškega vlaka, ki je še stal na postaji, da mu je počila lobanja in je na mestu obležal mrtev. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* ■ 2 atrani.) gi ne razen nas treh bečlarjev. Zavrnil sem ga, da vem, da je zelo "stinži" in naj ga le sami pijejo. Cez nekaj časa so se pa dobili dobri roja/ki,4ki so se u-dali, da imajo zalogo in so nama postregli z dobro železno vodo (a na£o posebno kulturo). Potem je bilo vse živahno in tudi pevski zbori so se oglasili. Tako so donele vesel« pesini iz našega vozila po ohijskih in potom po pennsylvanskih hribih. Vidite, kaj stori samo malo dobrih zdravil! Potem smo nanje popolnoma pozabili. • Ko pridemo blizu Salema do prijazne male f#rme napredne MihevČeve družine, se nam kot dogovorjeno pridruži Še mrs. Frances Mihevc, ki je čitateljem znana iz dopišov. Naj prvo smo jo vprašali in tudi njenega moža, če imajo kaj sladkega ali kislega mleka, toda odgovor je bil neugoden (za vse nas ga sploh niso mogli imeti). ' Furali smo naprej proti ajlju, aji v hriboviti pokrajini se ceste strašno vi-jejo kot dolge kače, večinoma med hribovjem. A šlo je vse po sreči, vse kot po maslu. In tako smo se končno vsi . zadovoljni prifurali v Strabane, Pa., med zavedne rojake in rojakinje,. m«d pridne Člane in članice SNPJ. lira je bila 12:30. Tam je bilo zbranih že precej ljudi v dvorani in v pivnicah, mladina pa je bila V žogometnih tekmflfc. Po pozdravu z več mo-jjimi starimi prijatelji sem jim predstavil br. Svigla, potem pa sem »e i»odal po moji stali navadi v kuhinjo, da pozdravim 4e kuharice. Storil sem na kratko, ker so bile zelo zaposlene in Si per na dveh krajih: nekatere so pripravljale, druge so kuhale. Vprašale so,-ako smo priprav? Ijeni, da sedemo za mizo h kosilu. Seveda sem jim pritrdil, obenem pa izraiil željo, da bi Clevelandčani radi jedli zunaj v senci po4 lepimi košatimi drevesi. Bil sem takoj uslišan. V petih minutah je blo vse pripravljeno, mize poginjene ip vse drugo in Clevelandčani »mo ie sedeli in zavživali zelo dobro in okusno kosilo. Tako so se izrabili vsi brez izjeme. No, pa tudi precej streseni In lačni smo bili. Po kosilu sva isodrugom Svi-glem želela poizvedeti, kje bova dobila prenočišče, da bova pve-čer brez skrbi in Šla počivat, kadar bova sama hotela. In takd je tudi zgodilo. Distriktn! predsednik SNPJ, mladi brat Podboy mgu je odpeljal na dom druži neTranka Novaka, kjer so nama odkazali sobo in izrodili ključe s pripombo, ker so sami zelo zaposleni v dvorani, naj greva zvečer kar sama v hišo k pokoju. Torej so nama izročili Vse v varstvo, hišo i^ vse drugo. Drugi Clevelandčani so rekli, da imajo vsi preskrbljeno stanovanje, ampak ga bodo poiskali zvečer. Midva sva storila drugače in sva bila zelo zadovolj« na. Popoldne se je pričela splošna zabava v dvorani, še bolj pa na bližnjem Drenikovem vrtu, kjer je zelo lep pikniški prostor pet minut hoda od dvorane društva Postojnske jam« 13« SNPJ. Na eni strani je potQk, na drugi pa visok, strm hrib, skoraj gora, na vrtu pa lepa mlada drevesa. V resnici pripraven in prijazen prostor in tudi dovolj velik za vsako tako proslavo.Mr. Dre-nik, lastnik teh prostorov, je, če se ne motim, brat ali bratranec našega Johna Drenika, prodajalca piva na debelo v Kuclidu, Ohio. Tudi on je bil ob tej priliki v Strabanu in bil dobro razpoložen posebno med Clevelandčani. On je vedno mož na svojem mestu, vsled česar ga tudi ljudje spoštujejo, kakor tudi njegovo trgovino^s pošteno pijačo — pošten mož in pošteno podjetje. V nedeljo popoldne se mi ja vi delo, da je bilo premalo ljudi za tako slavnost in tak dan, čeprav so bili raztreseni. Pa mi pojasni neki tamkajšnji star prijatelj, ko mu to omenim, da se bo bolje videlo zvečer in jutri, ker 1-majo ljudje v tamkajšnji okolici navado, posebno pa mladina, da pridejo na priredbe ali piknike bolje pozno popoldne, od 5. ure naprej.. In res je prišlo zvečer ogromno število ljudi z vseh strani, posebno pa mladina. Vsepovsod je bilo polno in veselo razpoloženega občinstva. Zvečer okrog 7. se je pričel banket s programom — petjem, ujnetnim plesom, največ pa z govori. (O tem poročam prihodnjič.) H koncu tega dopisa želim naznaniti vsem članom in Članicam naše jednote, ki niso bili navzoči, da. je bila ta proslava prav I-menitrta, v korist in zadovoljstvo vseh domačih in zunanjih poset-nikov. Veliko j« k temu pripomoglo lepo vreme, ki je bilo kot nalašč. Vročine nI bilo, vsaj v senci je nismo čutili, in tudi hladno ne. Drugo, kar je pripomoglo k uspehu, je bila lepa sloga med delavci in delavkami, ki so bilLzelo praktično.organizira-ni. Vsi, vsak in vsaka, »o bili na svojem mestu ob svojem času: ti imaš delati to in to od tega do tega Časajtdj Sklenili so, kdor bi zanemaril svoj posel ali delo brez tehtnega vzroka, se bo moral zagovarjati pred svojim dru itvom, kjer bo dobil tudi kazen, ako bo kriv ali kriva. Torej red, odgovornost in disciplina. Pa več prihodnjič. Anton Jankovlrh, zastopnik. Pariz, srce civilizacije Kako je nastalo is majhnega gal-ako-rimskega naaslja Lutacla moderno vekmeato Kdor ni bil v Parizu ter ne pozna Francozov in njihova književnosti, ta na ve, kaj pomeni sanje prestolnica. Motxla ni države na svetu, kjer bi š tolikšno ljubeznijo Čutili t glaVnim mestom dežele. Pariz ni le srce nego tudi moaeg Francije. Tu se je osredotočil francoski, sploh evropski duh, od tu je šel stoletja civilizacijski tok v vse smeri Evropa. t-■Vsak Francoz si ieli, da bi vsaj enkrat v Življenju bil v mestu krasnih parkov in bulvarjev pod Eiffek>vim stolpom. V Parim so itudirali mnogi tujci in se obogateli s kulturo vračali v domovino. Na mestnem grobu js napisano: "Giblje se, toda se ne potopi." To potrjuje 8000-letna igo* dovina mesta, nastalega it starega galsko-rimikega naselja Lutecia, ki je bilo že tedaj polno spomenikov, de danes pričajoči v latinski četrti o stari slavi, v ParU je mnogo trpel pred Normani. V srednjem \<-ku se je razvijal in raatel sporedno močjo francoskih kraljev. Posebno lepo se je razvijalo mesto pod kraljem Filipom Augustom, ki je Pariz obdal i močnimi tidp-vi za zaščito pred sovražnikom. Tedaj je rasla v severni Franciji gotska umetnost, ki JerJ zapustila v mestu krasne sledove. Kralj Ludovlk Sveti je 1267 u stanovil univerzo, nastala je La tinska četrt, ki je bila skozi ves srednji vek do darops najzname nitejše središče znanosti in fttu dijev. Tu so znane palače 8or-bonne, Francoskega kolegija in drugi kulturni zavodi. Po težkih notranjih bojih se Je Pariz znova dvignil pod kraljema Henrikom IV, in Ludovlkom XIH. Mesto je postalo definitl vnl sedel vladarjev, ki so prej bivali po utrjenlH gradovih zu naj prestolnice. Ludovlk XIV. je postavil slavni grad Versailles. Leta 1790. je v Parizu izbruhnila revolucija, ki ja odmevala po vsem svetu. Pod Napoleo- tMminuika Marožna Pnžparni Iritopt« i« 7 Bo.Xa«nd«U Av* CMcai«. UUtmU GLAVNI ODBOR . iivaSavALNi ontaii i Ctlukfcr. »NSmSuiii...................... imu. UvMlal« a»«-. CMm«* VkUr. (U t*J«lk.................u........ .mi a. L*«n4*l« CSI«m*. Uvimn Ur*4ial*fc. p*mmL Uj........ .......HIT a L*wmI*1« A««.. S. «4. U.,.)nlk........................HIT S. Uvafel* *».. CMnk, ISImI« (»Mit, (MIm, «»r»«IUU aUaS«....................H»T H. Law*4aU *»•.. 4M<*S«. lllliMte Jak« M«M. ar*S«lk aU»ll.........................HIT a U**ak A v*. CMm«*. ISImI« r. a. Illlnal« poumsiNiKONiaii A Mir« J Vtdrtok. »rvl »«d»r»4»«li>lk..................... MM MUf. J^TkrvTskartktal M^INHIKU.'7.V...... CmkUm Urnt*. 4r«fV SStSui »wl|ir«4M4iitk...........U J*kn KUMMk. tr«aii Sblrlktftl nSpedkeSiS............... J Mw*N T»»4t. fttrU AMrlkUl M4»rt4M4Alk J Rf Pil W. Wftlka* ki.. H4HTMIM, Wta. ......... BM 11». SlrmU«^ Pi. •HI W. Illk SC. CUv*l«M. OkW .141 rrMM SI.. 0«lMk». ItU Iti W.Ttk Si. W»l*|«k«V. CM*. uospoitAasai oDsaai .........*................HI m,- t|UI St. OknkiU, Okto ....................HAT a Uvnak Av«.. CMnk llll»*U A. VUUr ..HIT S. U«nl«l« An,, (IiImc*. BIImI« ..•Ht a u«iau A**.. (u<«r*. iniMi* HI a PihhH Ar*. ( ItraHki SUK IS. .....UIT S. Tm«k«ll A*«., Ckl«M*. III. ......I4H a U«k«H A v«.. a»rw»«. Ui. i*kn U*rl*k. AnUn HkvUr .. r*Mk vnaša, laka TrliU. T rnik ftalU. »rHMSalk Mtl«al ........... MaJaaakak I ■HvHIM . POSOT^I OlISBIl »iiiiiiiitMiiiiMiiiMi«iM**iM4l4 W. Hf IpvkiitMii tt» It » HM IJMrMMMMMIlM 1H1I ll«ak«ka At«h ■.......... ....... *.................. S*v IT, Anaa. .....................................111 Tmn ki, LttttMk l*a. ............................................. HI. StrakMk. ra. ......... nausosni oosaai .......IHI a l.«wnl«U An, Ckltac*. Illla*la i.«...«..........•...,...povzel, „ "ste govorili o zlobi predmetov." T^?' "Da, gospod, In stvaf leži popolnomo v sfe-( ri umetnosti" igranja. Gre za to, da se distilira komični element iz kontradikcij neživih stvari nasprotujočih živemu človeku. Ali morete to zapopasti?" p Gospod Taylor je naglo prikimal. "Seveda, seveda razumem, popolnoma razumem. V območju urnethosti, na odru bi neživi predmet prav lahko odločil usodo nekega Človeka, in dramatik to prav lahko poudari v svoji skici. Ampak--" "Kaj, gospod?" ^ "Kar jaz mislim, je to, da take stvari niso mogoče samo v filmu. Celo v resničnem življenju lahko Igra majhen, celo neznaten predmet neverjetno tragično in usodno vlogo." lie^tlin rte je zasmejal. "Gospod, to je jako razumljivo. To, kar vidite v filmu ali na odrskih deskah, navsezadnje ni nlff drugega kot odsev življenja." Tudi Mabel Moon se je zasmejala, toda njen smeh je prikrival vznemirjenost, ki je razburkala njeno notranjost. Michelson in njegova prijateljica EUen Frytown pa sta se rienado-ma začela zelo zanimati z» tega tujca, ki je bil vsekakor preprost človek, vendar je bilo o-čividno, da dovolj razume stvar, da se lahko pomenita z njim o nji. Oba sta bila nad tem prijetno presenečena. j Prevedel ftwn Jontez Taylor, ki je bil očividno zadovoljen s svojo novo družbo in je ni kanil tako hitro zapustiti, je nadaljeval:^ ... • ___"Oprostite mi,-dami in gospoda! Ta le mladi mož" — in Taylor je z glavo pokazal na Mi-chelsona — "je poprej govoril o igli, ki bi lahko bila središče njegove filmske skice. Samo jaz ši nisem na jasnem, ali je imel v mislih tragedijo ali burko." 7 "Burko, gospod", je pojasnil Michelson, "toda v njenem globljem smislu. Na novo umetnost, ki jo imava s Heatlinom v načrtu za a-meriški film, se lahko gleda le kot na tragiko- medijd." k Taylor je razumevajoč pokimal. "Tragikomično, oboje obenem, če prav razumem. Enako kakor življenje samo, kakor umetnost. Toda vrnimo se k naši primeri, k igli, ki je bila zares dobro izbrana. Pri nas v Milwaukeeju se je pred leti zgodil slučaj, v katerem je igla postala tragična usoda." Michelson, katerega je -bilo lahko navdušiti za vsako stvar, je poetal zelo radoveden. ~ Povejte nam to zgodbo!" je zaprosil milwau-škega gosta. "Igla kot tragična usoda! To sijajno soglaša z mojim načrtom za mojo novo skico." - ; ~ / EUen FrytowrT je pritrdila Michelsonu. Heatlin pa je zamrmral: 1 "Ne držite nas na ražnju, gospod." Mabel Moon * je pa molčala. Cez njeno čelo je začel lezti temen oblak. Ne da bi vedela, zakaj, je začela z nezaupanjem gledati- na tega neznanca, ki ji je bil poslal košarico krasnih orhidej. V ušesih ji je odjeknilo-prerokovanje Ade Negrini: "Neznan moški, ki ga ne poznate. Neki prijatelj, Mo^da tudi ženska. In nazadnje majhen, mrtev predmet ..." Meseci so že minuli od tiste viharne noči in nešteto milj ameriškega kontinenta od Pacifika do Atlantika je ležalo med Long Islandom in "Ljubko kočo", kjer je bila slišala mrko napoved. Zakaj ji je ta napoved iz kart sedaj tako nenadoma odjeknila v duši? • Taylqr, ki se po vsem videzu ni zanimal posebno za Mabel Moon in njeno obnašanje, je povsem mifno povzel: - "To, česar sem se domislil, ko sem vas slišal govoriti o igli kot središču va&e skice, ne leži v Idealnih sferah pesništva, gospod, temveč v resnični sferi kriminalistike. Zato ne vem, ali bi--" Heatlin, Michelson in njegova prijateljica so se hkratu oglasili: "Prosim, nadaljujte!" Mabel Moon je odsotno strmela skozi okno na svetlikajoče se valovje Atlantika. Vzlic temu ji ni ušla nobena Taylorjeva beseda in njegovo pripovedovanje je vzbujalo v nji mrzlo grozo. * Mož je pripovedoval: "Gospoda, slučaj se tiče umora, ki se je pred leti ugodil v Milvvteukeeju in v katerem je igla igrala vlogo izdajalca. Neka mladenka po ime-, nu Kitty Brower je umorila svoje gospodarja, nekega Lewisa Thoma ter ga oropala. - Pred poroto je bila spoznani*za krivo in je prišla na električni stolec. Sprva ji niso mogltfničesar dokazati, potem se je pa spotaknila nad majhno iglo . . . Ropa sprva nihče ni niti slutil. Mnogo Milvvaučanov je bilo prepričanih, da je stari Thorn izvršil samomor, kajti bil je čudak. Ljudje so ga večkrat slišali govoriti, da je naveličan življenja. Zato se jim je videlo »povsem verjetno, da je biltsam pripravil čaj s strupom, ki mu je upihnilMuč življenja." (Dalje prihodnjič) Bacilus eloquentiae Damir Feigel - • * (Nadaljevanj« in konec.) Oas, najboljAl zdravnik marsikateri bolezni,'je ozdravil tudi Rožnika. Strah je izginjal in njegovo mesto je^prevzemala polagoma radovednost, kaj je z bacilom, kake u*|>ehe je že imel učerti Strgsnšček, kako ime dobi novi bacil. lametno, da bi prisostvoval tudi njegovemu krstu. Slednjič gs Je bilo'pa tudi uram. da je bil potegnil s pozorišča, dani j«* imel krasen vzgled okrajne vztrajnosti v učenjaku samem, ki je h*»t*i tamega sel>e žrtvovati-v korist vsemu človeštvu, [ar p« lahko stori učenjak, tabori tudi vpokojen finančni stralnik. Saj so tihotapci, katere Je on lovil, držsvnemu telesu isto taki škodljivci, kAkr*nijsragi gospod sosed! Od seVe "rs. ckI juga, od vzhoda in od za hoda pritiskajo neusmiljeni sovražniki na naš mali narodič, hoteč ga uničiti. Podobni so ba (ilom, ki prete od vseh strani človttkeihu tetesu. Človeško telo *e jim pa ubfsnl "edino le svojim dobrim ustrnji^m. n svojo zdravo-notranjostj«. Ako je pa glavni slaba, srce tnilno, plju ča načeta In želodec pokvarjen, al dpbe bacilj vhod v Uk&-fcj«»r prično svoje pogubo nos no delo- vanje. Isto tako je z našim narodom. Bratomorni boj divja po-vaod, glava, srce, pljuča in želodec so si vedno v laseh, sovražnik se zaganja med nas in grozi nam narodna, poguba. Naša ljuba domovina, naš ljubi narod! Srčno kri bi radi prelil! zaje, s mo da bi vstalo izza rdečega morja naše krvi žarko solnce boljše bodočnosti, po kateri že toliko časa hrepeniš, kakor hrepeni žejen jelen po mrzli stu-denčnici. Mi moramo rešiti svojo domovino vidnih in nevidnih Sovražnikov! Zato se pa mora mo združiti val, ki smo dobre volje, kojih srca še bi jejo. sa vzvi šene ideale, v krepko četo! Ta mora 'brez oz i rov oSnanjevatl veliko nevarnost, v kateri tiči našs ljubljena domovina in v katero so jo spravili naši narodni sovražniki od sevtfa, od vzhoda, od juga in od zahoda. 1*rUi mors našemu narodu boljša bodočnost in tej bodočnosti napajam! — Nekaj mi je že bolji, odleglo mi je! Vidite, dragi go-spod sosed, tako deluje nova bolezen r' ' - Nestrpno Je pričakoval' Rožnik konca.Strganščkovega govora. Kar oddahnil se je, začenši sam govorlth "Na besede svojega gospoda predgovornika imam nekaj pripomniti. V svojem res navdušu-jočem govoru se je omejil gospod Strganšček samo na svoj narod, samo na svojo domovino. Toda mi vsi vemo, da je ta narod le del one večje skupine, kateri pravimo država, da je ta domovina le kos naše države. Država je širši pojem, zato pa moramo v prvi vrsti skrbeti, da se godi celokupnosti dobro, ker le potem ae godi dobro tudi posameznim njenim delom. Od države dobivamo vse: izobrazbo, službe in pokojnine. Te udobnosti in »dobrote pa nam nalagajo državljansko dolžnost: plačevati davke. Skrbimo, delujmo torej kot dobri državljani na to, da ne pride država potom naše brezbrižnosti in malomarnost* v stiske; podvojimo prostovoljno državne dohodke z dvakratnim zneskom obligatnih davkov! Potem smo gotovovi, da se ubrani z največjo lahkoto naša država zunanjih sovražnikov, ki škilijo čez naše državne mejnike prežeč na pripravni trenutek, da nas vtaknejo v svoj povečan državljanski delokrog. Kar se pa tiče organizacije krepke čete, opozarjam pravočasno, da je imeti za tako ustanovitev dovoljenja politične oblasti, pri čemer seveda ni pozabiti potrebnih kolkov. Sklenem svoj govor nazdravlja joč> mogočni naši državi: živi, rasti, cveti!" Se nikdar ni govoril Rožnik nepretrgoma toliko časa! Ko je nehal, si je pokril z rokami oči, kakor da ga je sram in žalostno se je razlegalo po sobi njegovo spoznanje: "Okužen sem!" "Da, da, tudi jaz eem opazil Bacilus eloquentiae! Ni pomoči Nov napad čutim ! Zopet moram govoriti!" "Dovolite prej meni, gospod Strganšček, kratko opombo! Strganščkova goepodinja, kakih šestdeset let stara debelušna ma-trona, se je s tem nagovorom približala miti, položila nanjo prazen kozarec in natočivši si iz-pregovorila: "Dovolite, da zinem tudi jaz par besed! Neznana moč me sili k temu. Prejšnja govora, slavo-speva domovini in državi, sem slišala nehpte, ko sem brisala prah v sosednji sobi. Navdušenih "besed sem čuJa. Toda, žali-bog, oba cenjena govornika sta pri tem pozabila najvažnejšega faktorja v javnem in -zasebnem življenju in ta faktor smo mi ženske! Nočem kaditi svojem spolu! Ne! To je vajina naloga in vajina dolžnost in sicer prav tako velika dolžnost, kakor je reševanje domovine ali pa države. Domoviho tn državo «i prav lahko mislimo brefc navdušenih govornikov, brez davkov, toda brez ženske ne bi mogla izhajat niti prva niti druga. Me smo s v svesti svoje velike moči, zato se pa tudi tajno pripravljamo na oni veliki trenutek, ko si pri bori nad spol enakopravnost moškim. So učenjaki, ki trde in dokazujejo, da eo Ženski možga ni toliko in toliko gramov lažj od moških. Bila to tudi resnica vprašam vaju, eenjena družba ne bo-4i kupila gospodinja, ki hoče napraviti dobre štruklje, raje pol kilograma lepe, bele moke št. 00 kakor pa dva kilograma fižola! "V kuhinjo, in kuhalni co v roke! Nazaj k povojem svo-jih otrok!" tako grme oni, se boje nas in modernega žen skega gibanja. Tudi me smo pf pravljene delovati za domovino tudi me b4mo plačevale, če treba prostovoljnih davkov, samo za gotovite nam v javnem življenj mesto zraven sebe. In tej enakopravnosti In emancipaciji žen ske iz.dosedanjega robetva, ki je že pravi škandal za naše probu jeno stoletje, nazdravljam! Oprostite, goepoda, sama ne vem, kaj mi jel Sramujem se izgovorjenih besedi Kaj ne, gospod Strganftček, da niste jezn name? Na svoja stara leta — norim! Kaj bo?" Nemo sta poslušala Strgani-ček in Rotnik govor uialjene ženske duše, in obema se je Strganšček, teh naporov, drugače skočim skoz okno!" "Dober dan,, gospoda! 2e pred petimi minutami sem potr-:al in vstopil. Kakor vidim, vla-a tu veselo razpoloženje. Čast mi je, predstaviti se cenjeni družbi: Ivan Petelin, redar v pokoju! Prišel sem obiskovat svo-ega starega prijatelja, Petra Rožnika. Ker ga pa nisem na-el v njegovi sobi, sem prišel semkaj. Vaše veselo razpoloženje je nalezljivo, vsled česar prosim slavno družbo dovoljenja, obrazložiti v tem cenjenem krogu moje mnenje! V svojih, času primernih napitnicah sta izpustila oba gospoda govornika in jospa govornica važen faktor, les, da potrebuje domovina govorniških ust, država nepokvarjenega davčnega želodca in oba compleksa brezpogojne ženske pomoči, toda brez očesa bi tava-i i domovina, i država po temnih potih naravnost v neznosne razmere revolucije, samopomoči in anarhije. Oko je dragocen organ človeškega telesa, ono posreduje med zunanjih, vidnim in med duševnim svetom. To oko države n domovine smo pa mi: redarji, ki skrbimo, da se lahko razvija mirno delovanje našemu narodu v h ase k, da se ne pojavljajo državi nobene težkoče pri skrbi za dobrobit njenih državljanov Gorje človeku, ki izgubi svoje o£ \[! Res se mu razvije vsled tega ;ip skoraj do popolnosti, a to pač vilo istočasno is uat: "Bacilus eloqueiniae!" "2e zopet me napada! — Nekaj več bi pa le pričakovala od vaju! Psovati, da vesta, se ne dam niti v našem, še manj pa kakem tujem jeziku 1 Jaz bac lus? To je grda beseda! V Imenu vsega ženskega spola, čegar zastopnico ste raažallli, zahtevam. da takoj prekličeta to paovl ko, sicer se vama pripeti, da dobita jutri vae ženske naše ulice na vrat. — Režite me, gbspod e kaže simbolično, da se razpa-se v taki državi tatvina skoro do popolnosti. — Sam ne vem, kako sem mogel kaj takega izva jati! Kar spotil sem se!" In med tem, ko je sedel redar Petelin na stol, sta ponovila Strganšček in RožniH velepomembn besedici: "Bacihiieloquentiae!" "Kaj jaz bacilus eloquentiae? Tega si pa kratko malo ne dovoljujem! Prišel sem kot gost nepovabljen sicer, a zato sem se že opravičil. Prosim in zahte vam, da spoštuje cenjena druž-Jba v moji osebi toliko gosta, kolikor bivšega redarja! Sicer pa hvala lepa za vsprejem in na svi denje v sodni dvorani. Navzoča gospa je moja priča, kako krvavo sta me rasžalUa g. Strganš ček in moj nekdanji prijatelj, od sedaj naprej zame le gospod fi nančni stražnik v pokoju!" Take obravnave še nabilo sodni dvorani. Užaljeni Petelin je tožil Strganščeka in Rožnika radi razžaljenja časti. V drugačnih razmerah bi bil opravil sod nik vso zadevo tekom pol ure, toda tožitelj, obtoženca in priča so okužili vse navzoče p svojo boleznijo in kmalu je zavladal v sodni dvorapi despotični in mogoč ni "bacilus eloquentiae." Ta je podjarmil neopazno -najpre, sodnika, potem državnopravdne-ga funkcionarja, zapisnikarja odvetnika, sodnega slugo, poročevalce raznih listov in galerijo Vse je govorilo dolge govore celo navzoče občinstvo se je udeleževalo s svojimi izvajanji zanimive obravnave trajajoče šest dni. Tretji dan so bili poklicani izvedenci; dva zdravnika in dva profesorja naravoslovja, naj izjavijo, je-li 'bacilus eloquentiae' psovka. Polovica sodnih izvedencev je bila za to, polovica proti, vsi štirje so pa dokazovali svoje mnenje s temeljitimi, ure in u-re trajajoče znanstvenimi predavanji. Vsled tega je zaprosil sodnik mnenja medicinske fakultete, ki pa zopet ni vedela ničesar povedati o tem, njfej še neznanem bacilu. Vseučilišče je odposlalo k obravnavi slednjič svojega najboljšega bakterljologa. ki je proglasil v daljšem govoru označbo "bacilus elcKjuentlae"4 za psovko/ Na podlagi te končne izjave sta bila obsojena Strganšček in Rožnik na dvajset kron globe, stroški cele obravnave^so pa narasti i na tri tisoč korun. > Omeniti je treba, da ni zahtevalo občinstvo za svoje govore nobene odškodnine, zato so pa bili stroški primeroma majhni. Iz sodne dvorane se je pa razširila zgovornost po vsem mestu. Sleherni bolnik je otroval svojo sosedščino z neizogibnimi 'felcJH. Vse je govorilo. Izvoščeki na vogalu so imeli med sabo navdušene govrfre o bodočnosti svoje obrti, dekle s škafi na glavi so strastno zagovarjale lepoto dragonske, topničarske in lovdke uniforme, V gostilnah in kavarnah je pa sledil govor govoru, razni govorniki so reševali domovino, izpodbijali novo davčno reformo. povzdigovali letalne stroje, protestovali proti novem o ženskemu gibanju — ako nJ bilo žensk zraven celo sotftčne pe- ge so si pridobile vnetih zagovornikov in strastnih nasprotni-cov. Kakor bi trenil, je vzrastlo y mestu sedem novih ženskih dru-tev, ki so imela skoro vsak večer odborovo sejo, vsaj enkrat na teden pa izvanreden občni zbor. Ženske so namreč še največ trpele, in hipni napadi so se »ko ieborno olajšali v kaki klu->ovi seji ali pa pri občnem zboru. Strganščekova gospodinja je postala celo predsednica novemu društvu "Slovenska sufražetka." Živela je pa v mestu vendar le oseba, katero so novi bacili zaman napadali, in to sem bil — jaz. Osvobodil sem se slehernega vpliva teh podjetnih bacilov. Moja gospodinja je imela namreč gluhonemega sina. Vsako jutro sem vbrizgnil kapljico njegove krvi pod svoj jezik in ni se mi bilo bati okuženja. V ušesih sem pa nosil debelo vato. V najkrajšem času se je osnoval začasni' odbor, ki me je hotel kazati govorečemu občinstvu kot rariteto proti vstopnini. O-bl j ubila se mi je velika odškodnina. Skoro bi se bil vdal dolgim in dobro utemeljenim prošnjam začasnega odbora te nove akcijske družbe, da mi ni prekrižala usoda vseh računov. Moja živa lekarna, gluhonemi sin gospodinje, je postajal od dne do dne bledejši i^ malokrvnejši. Cim večja nevarnost mi-je namreč grozila, tem več kapljic sem uporabljal, dokler mi ni začel moj zalagatelj stavkati, Prišel je dan, ko ga nisem več našel doma. Sel je obiskovat mojega krojača, prepričan, da ga ne pojdem iskat v levje Žrelo. Posledice so se pojavile kmalu. Zvečer je bil prijateljski sestanek "Pri zlatem jelenu". Govoril sem tudi jaz. To so se čudili moji prijatelji in znanci, to so se jezili odborniki novega ak cijskega podjetjf! Poldrugo u-ro je trajal napad. Samo dva \ prijatelja sta mi £ kosem se umiril.gL ba je b.U bolj odkrito^ *ls[mejSna cesto, Pobral natakar, pov«£ daljšem govoru ^ ru m svo «ovoru moj račun me za malo napitnino* " Par korakov do hišnih Potrt, okužen z ,*02d ** boleznijo sem prišel dHCgljiv , . N. ......... ■^■TuIMII JOSBPH PETTEDA, 5358 S. Honon; St., 1» J na lesena hiAa greta s plinsko kurjavo/"^ grelnim sistemom. Plinovo gretje ™ ji no dobo gretja v letu 1939-1<*> v tem znaAalo povprečno le f 11 oo ■ P MESEČNO SKtJPpiO ZA VSO SETONO Pokličite WABa*h 6000 za orrror//"^ '^ na ntroikov popolne ******** ' gorhtte v vaiem