SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 15 CLEVELAND 8, 0.. WEDNESDAY MORNING, JANUARY 22, 1947 LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE ■*« piljen na levo, te bodo vse (Došle preko Trsta) POLOŽAJ V MAKEDONIJI, ima skrbeti, da ranjence spravi itArfava IMflll mamil — V Jugoslaviji se sedaj mnogo z bojišča ali pa tudi pobije. Ka- H**'®®® r*™* “l™IU piše o Makedoniji, zlasti o bojih dar so opravili svojo nalogo, se! v grškem delu Makedonije. V gr- četniki spet umaknejo čez mejo škem delu Makedonije živi ‘še v Jugoslavijo in gredo na skrite mnogo Slovanov, ki govore jezik kraje, kjer se odpočijejo. Značil-podoben bolgarskemu. V tem de-j no je, da za te operacije uporab-lu Makedonije je dejansko upori Ijajo v veliki meri ravno Sloven- Tako je izjavil W. Green predsednik Ameriške delavske federacije Washington, — Pred konfe- Je preveč deUkalna zade- me(| MijO New York. — Frank S.C' MacGregor, predsednik Harper & Bros., ki je tiskala Adamičevo knjigi “Dinner at the White House" in radi katere vsebine je bivši ange-ški ministrski predsednik Churchill 2i. okt. vložil tožbo, je izjavil napram poročevalcu New York Times, proti grškim oblastem s pomočjo ice. Ne samo zato, ker so med renco ameriških županov, zbra- da niti on, niti pisatelj Louis Jueoslovanov. O tem tako ali ta- Slovenci zagrizeni nartizanski nih tukaj, je govoru tudi William Adnrniš no hnoin Jugoslovanov. O'tem tako ali ta- Slovenci zagrizeni partizanski ko berete v dnevnih poročilih | komunisti, k' izvrše vsako uka- ”reen’ Predsednik Ameriške de-ameriških listov. Jaz bi hotel loj zano nalogo, ampak tudi zato, *avske federacije. Govoril je o opozoriti, da je Jugoslavija en ker se .Slovenci najlažje navadi- delavskih problemih. Green je namen dosegla, da se je namreč ves svet začel zanimati za t» kraje in da je svet zvedel, Ma so v grški Makedoniji še Silani, ki so jih hoteli Grki utajiti. jo makedonskega jezika odnosno udaril po raznih predlogih, ki so njegovega akcenta. Tako služi v zdaj ,v kongresu, naperjeni pro-j teh oddelkih rado ali nerado pre-,U unliam' če bodo sprejete take cej Slovencev I postave, bo delavec prisiljert iti . _ . Drugo poročilo pa govori o na lev0-h komunistom^e rek€l Drugo vprašanje je ali so sej tem, da je v teh makedonskih Green. Torizem rodi samo komu-j Jugoslovani za to posluževali! bojih že padlo več Slovencev. Ta- "i2®"1 in delavec bo zahteval vi-pravih sredstev. Navesti hočemj ko piše nekdo iz okolice Krškega, mezd°’ dokler bodo rasle ce-j o tem dve poročili, ki slikata me-j da je bilo od tam več mobilizira- ne življenskim potrebščinam, je tode jugoslovanskih partizanov, nih in poslanih na Grško. Iz oko-j zakotavlJal Green. Eno poročilo pripoveduje ta- lice je že padlo na Grškem kakih ^ekel ie dalje, da Je težko pri-J kole: ^letniki ki se bojujejo na deset fantov, tako po eden iz Pri-’&kovati miru v industriji, ako Adamič ne bosta podala glede te zadeve nobene izjave, ker da je to preveč "delikatna zadeva." Kot znano sta se založnik Harper in pisatelj Adamič poravnala "z Churchillovimi odvetniki izven sodnije in plačbla za odškodnino "izdatno vsoto." Poravnava je bila na ta način, da glede tega ne morejo biti nobene tožbe več ne v tej ne v kaki drugi deželi. grškem ozemlju so po večini Ju- stave pri Krškem, eden iz Velike bodo deže?1*. v. kongres slabo Cleveland je obiskal snežni vihar rŠrumicfvežSSnK £ ^“'bilfslulb™' "* ki “ vsij V Clevelandu smo-dobili vče- potem udarjajo čez mejo na Gr- skem‘ Za te 30 dobliI alužbeno prot organiziranemu delavstvu.1 raj pravcato zimo y pondeljek ško. Vsi imajo napačna imena in sporočilo, da so padli v Makedo- “Lahko vam že zdaj povem, da je ves dan lil0| yč. ZJ-ut . . napačne kraje navedene kot svo- niji. bo nastala v industriji vojna in pa j)aenkrat Potegnil pd Kanade je rojstne kraje. Kadar gredo v Tako kmounizem izrablja tudi ne mir, če bodo taki predlogi gem mrzel veter, ki je nosil s seboj ne sme biti ujetnikov. Pri za boje spe(. giovence. sprejeti. ^ ^ ^ I boj celo odejo snežnih kocin, da vsaki četi je poseben oddelek, ki (Dalje na 3. strani) M Senator Taft je za podaljšanje najemninske kontrole za eno leto injttrljnnwiiiehtjrttr torraftje izjavil da je za to, da se podaljša kontrolo za najemni- no še za eno leto, v tej ali drugačni obliki. To pa le pod pogojem, je rekel če bi drugače izgle-dalo, da bi se najemnina splošno dvignila. Senator je obenem izjavil, da se mora popraviti krivica, ki se dela v gotovih slučajih gospodarjem hiš. Mnoge je zalotila vladna odredba, da se najemnina ne sme zvišati, v času ko so dobivali že itak nizko najemnino, je rekel Mr. Taft. Ako ne bo kongres ničesar storil glede najemninske kontrole, stopi iz veljave avtomatično 30. junija letos. AKO NISO OBLEKLI Nasprotno je pa govoril Chas. se ni videIo preko ce9te Ceate Wilson, predsednik General Mo- so postale namah opolzkle kot tora, da je treba preurediti de- šipa in avtomobili M ^ dr UNicnDMC VC none lavske po3taveI’ da se, PTw v dru^a k°t»stavo. Vozniki UINIr UKML, Nfc UUtJL organizirano brezposelnost, kot n;ao videli pred Mboj in UGODNOSTI ije bik lansko leto 0b čaau 3plo~i vore niso držale nič. A' NaiVffll« aod-l * ^^ i --------• ’ rbib*1 Te v nija Zed. držav je odločila, da Q razoraževanju vojaški novinci, ki faktično niso šli v taborišča in niso oblekli g® flHIftŽili prf koiicilll uniforme, niso ujpravičeni do od- i ^ pusta s čemer bi bili deležni raznih ugodnosti kot so vojni veterani. njih urah več kot 500 klicev na pomoč. »j? In« bolj nevarne kraje. Dočim je kazal toplomer še v pondeljek Mesto je takoj poslalo 16 tru-kov polnih soli na cesto na naj- in Rusijo ni nemogoča, frdi Kanadčan Baxter, član angleškega parlamenta zagovarja pomoč Nemčiji Pred trgovsko zbornico v Clevelandu je včeraj govoril Beverly Baxter, rodom Kanadčan, sedaj član angleškega parlamenta. V svojem govoru je zatrjeval, da je zveza med Rusijo in Nemčijo možna stvar, ako ne bomo pomagali Nemčiji na noge. 'Ako vržemo Nemčijo ven na cesto, bo postala kot navadna pocestnica, ki se proda prvemu za denar,” je rekel Barter. “Mi ji moramo dati priliko, da si zopet opomore, dasi moramo pri tem obdržati strogo kontrolo nad njo, da se ne oboroži.” Glede novega državnega tajnika je Barter rekel: “Mine poznamo tako pobližje generala Marshalla, kot poznamo nekatere druge Amerikance. Upamo pa, da bo nadaljeval politiko Mr. Bymesa, ki je bil zares pravi diplomat na celi črti." Vicšen je predlog proti tožbam “portal-to-portal” v poslanski zbornici Washington. — Poslanec Fred Hartley, republikanec iz New Je: New York. — Delegati pri varnostnem koncilu združenih zveč®r 28 nad ničlo, je včeraj “portal-to-portal," ki so danes narasle že skoro na 5 bilijonov dolarjev. Poslanec je označil te tožbe kot "legalizirano tatvino.” Sliši se, da so predlog odobrili večinoma vsi republikanski voditelji. , Poslanec je podprl svoj predlog z izjavo, da bodo te tožbe, ako z** —... nsraas-■ --o- iz raz oga, a se a novemu j < j„_„. vlada neha delati kompromise na PSA NISTA PUSTILA NIKOGAR V BLIŽINO MRTVE STARKE Na 2209 Denison Ave. Clevelandu sp našli mrtvo, sede- čo na stolu, 78 let staro Mrs. Lido Williams. Bila je mrtva že več kot 30 u^> Sosedje so trkali na vrata, ker je bilo vse tiho v hiši in ker m bilo odgovora, so poklicali pohpijo. Dva stražnika sta vdrla vrata, toda dva pp, last mrtve starke, jih nista pustila v hišo. Eden izmed psov je skočil v naročje svoji mrtvi gospodinji in od tam lajal na stražnika. Poklicali so na pomoč ligo za varstvo živali, ki je poslala uslužbence, da so psa odpeljali. Pokojna, ki je umrla v soboto na stolu potem, ko se je vrnila s kratkega sprehoda, je prišla v Cleveland pred nekaj leti iz Columbim, O. Bila je učiteljica glasbe. Jeklarska unija išče boljših ugpdnosti za svojih 65,000 delavcev Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice) Prva obletnica— V četrtek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega Antona Zakrajšek v spomin prve obletnice njegove smrti. Glavna seja SMZ— V nedeljo 2 februarja, točno ob 9 dopoldne, bo glavna seja Slovenske moške zveze in sicer v navadnih prostorih v Barber-tonu, O. Strica išče— Duhovnik Mirko Gogala bi rad zvedel za naslov svojega strica, materinega brata, Jože. ta Fric, fci se je svoj čas nahajal v Chicagi. V Ameriki je od 30 do 40 let. Piše naj mu na naslov: Rev. Mirko Gogala, via dei Colli 10, Roma, Italy, ali pa na svojo sestro Frančiško Gogala, Mojstrana 92, Slovenija, Jugoslavija. Žalostna vest iz domovine— Louis Fink iz 7213 Hecker Ave. je prejel iz starega kraja žalostno vest, da mu je 8. dec. umrla sestra Marija Tratnik v Ponikvah pri Dobrem polju. Doipa zapušča moža in sina, v Cleveland, O. — Zastopniki Republic Steel Corp. in unije CIO so začeli kolektivna pogajanja v hotelu Cleveland. Program unije je izdatna izboljšava mezde, povračilo nadurnega dela . , . . , . . "portal-to-portal,” zaprta dela-^levela"du pa brata ^zeta' vnica, garantiran letni zaslužek ^ počlva mirno v rodni gru- druge izboljšave za istrsi °- zFjSz v . . ,, ... y j v Clevelandu le kazal danes vlada neha delati kompromise na Marshall je prisegel kot p”^Si celo zIdevo.UGla- ; ziutraj ob 3 toplomer 3 nad nič- račun glasov. V Maine je padlo do 32,000 srn Augusta, Me. — V prošli lovski seziji je bilo ustreljenih v državi Maine 32,000 srn, kar je rekord za vse sezije v državi. novi drž. tajnik NWashington. — General George C. Marshall je bil včeraj zaprisežen kot novi državni tajnik. Navzoč je bil tudi predsednik Truman, ki je rekel, da je urad v varnih rokah. Mr. Marshall je na to rekel nakratko: “Storil bom, kar je v moji moči.” KAJ SE VE, MORDA JE PA LE RES! Columbus, O. — Državni di- 10,000 igralnih strojev, bi to sovanje je izpadlo 9 proti 2. Ruska delegacija je tudi izgu-bila v boju, da ni prišla obtožba Anglije proti Albaniji radi posejanih min ob obrežju, pred koncil. Glasovanje je bilo 10 proti 0, ker ruski delegat Gromikov ni glasoval. NOVI GROBOVI Amalija Novinc Sinoči je umrla Mrs. Amalija Novinc, soproga Frank Novinca Iz raznih naselbin M at. je Uto .e.«!.. »M M „ j, r rss; sst t" *■*»>• *• »• je zlomil rebra in dobil še druge poškodbe. Dne 8. jan. se je v tovarni ponesrečil Alois Ocepek. Poškodovano desno roko ima v rektor za kontrolo žganja, Stan- zneslo za direktorja na leto nič jz 19310 Muskoka Ave. Pogreb ley B. Cofall je včeraj povedal strmečim časnikarjem, da je vrgel skozi okno $1,200,000. Se ro- manj kot $1,200,000. I jma v oskrbi Svetkov pogrebni Rekel je, da tistega “dobrotni-j zavod, čas pogreba in drugo boka * ne pozna. Da je bil majhne prinesli jutri. Eva Domšič mavcu in se zdravi V bolnišnici, toda je upanje, da se kmau vrne domov. — Frank žagar se je ponesrečil v livarni. Poškodovano nogo ima v mavcu in se zdravi doma. če, denarja ni dobesedno vrgel čokate postave, črnih las in z skozi okno, pa lahko se reče, da malimi črnimi brki. Ko mu je di-ga je. rektor naravnost in brez ovini- Povedal je namreč, da se je kov rekei “nothing doing,”'se je zglasil pri njepi nek moški in mu ,uiec obrnjl ^ ^ naglo v oskrbi Grdinov pogrebni za- Danes zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici Mrs. Eva Domšič iz 1148 E. 63. St. Pogreb ima ponudil $10 od vsakega igralne-i ouruu‘u * ga stroja na mesec, ki bi ga Co- 12 pl8arne’ ^ ga Je dlrektor p°-fall dovolil postaviti v ohijskih polnoma pozabil vprašati za ime gostilnah. Ker je rekel, da ima ,,. Hm ... FANTJE PUSTITE ŠOLO, PA ŽOGO V ROKE! Kdo bi se danes ukvarjal s’ zono. N) hotel sicer povedati, knjigami in trgal hlače po šol- koliko bo do^il, pa to se lahko iz-skih klopeh 20 in 30 let, potem računa na pnste. Lani je dobival pa dobil kako službico za $250 $70,000 in letos bo pa dobil, to je sam priznal, “precej več.” Slavni igralec žoge, Babe na mesec, ali pa še ne! Poglejte, Bob Fellerja, ki menda niti višje šole ni dovršil, pa bo zaslužil letos — reci in beri — $80,000! In najbrže še več! Bob je namreč metalec žoge pri clevelandskem žogometnem krožku “Indians” in je včeraj podpisal pogodbo za letošnjo seJtako dobro plačujejo), ,vv vod. Jennie Velikonja Sinoči je umrla v Huron Rd. bolnišnici Mrs. Jennie Velikonja iz 1060 E. 61. St. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod, čas pogreba in drugo bomo poročali jutri. Nova vrata koruze za Evropo New York____Italijanski pro- Ruth, je dobival $80,000 in last- feeor Fenaroli ki je študiral po-niki Indijancev pravijo, da bo dobival Bob Feller še več. (Mor- ijedelstvo v Zed. državah zadnjih. 6 mesecev na stroške , ,. . T ... . . UNRRA, jc izjavil, da bo začela da bi pn Indijancih potreboval! Italij8 ^diu nove vrste koruzo, takega starega urednika — ki y bo dajabl za 25% več letine, 1 kot jo je dosedanja. . .... Pvvem uue- meaec y tek 24 , ^ ng_ ssaaais s “»■—-*- razum, da ne bodo dali v javnost ,, . . nobenih izjav, dokler ne doseže- "° Paz,l°— jo sporazuma, ali če bodo ostali Mestna PoliciJa bo posvečala kje na kaki sporni točki. odsleJ posebno pažnjo na St. ... ... .. Tudi iz drugih mest se poroča, £lalr Ave' od' • do 68' S.t' jih kongres ne ustavi, spravile da so pričeli pogajanja z Bethle- kaj 80 se ProsI° leto pnpetile na boben mnogo delodajalcev, s bem gteei Corp., Jones & Laugh- tri amrtne "“Kode. Pazila bo ‘ “ ■’ lin Corp., Inland Steel Corp. ter zlasti zvečer- Takim- ki Kredo Youngstown Sheet & Tube Co. preko ceste> kJer ni sismalne Iz Pittsburgha poročajo, da b» dala policija če jih za-bodo pričeli pogajanja v petek °*1’ p(>vablk> aa sodnijo. Bo-med United States Steel Corp. Qlte torej previdn>- kar bo v vain unijo ki zastopa 175,000 čla- 30 *astno korist nov. Vse unije in tudi jeklarne 2a prvo obletnico— bodo pazile ija potek pogajanj V nedeljo ob 10 bo darovana pri United States Steel Corp. v cerkvi sv. Vida maša za po-Kar bodo Aosegli tam bo večino- kojnega Lawrence Gartroža v ma sprejeto tildi pri drugih je- spomin 1. obletnlice njegove klarnah. smrti. % Republic Steel ima svoje to- Na operacijo— varale tudi v Youngstownu, Can- Dolores Glivar, 9 let stara tonu, Warrenu in Massillonu ter hčerka družine Joe Glivara 0-izven države v Birmingham-in 9600 Cardweil Ave. je morala Gad$den_ Alabama, Buffalo, N. iti na operacijo za slepo cre- Zapadne države so za odvzem armad iz Avstrije Barberton 0. - Frank Liko- zSaSStS rekle za to, da so pripravljene vzeti svoje okupacijske čete iz Avstrije 90 dni potem, ko bo podpisana mirovna pogodba z Avstrijo. Angleški in francoski za- stopniki so se izrekli za to dobo, Y. in South Chicago 111. AMERIŠKA DOMOVINA ZBIRA PRISRVKE ZA BEGUNCI v kateri naj odidejo okupacijske armade iz Avstrije, dočim je ameriška delegacija celo še za prej, kot v 90 dneh. Ruska delegacija se glede tega ni izrekla ne tako ne tako. vo. Operacija je bila izvršena Kar bodo unije zahtevale bo ob pravem času in tako so re-tudi socialno vimost za delavce, šil mladi deklici življenje. Vrte je starostno pokojnino, živ- rila se bo v kratkem iz bolniš-ljensko poškodninsko in zdrav- nice, stveno zavarovalnino, za kar bo Tretja obletnica— 'j vse nosila stroške jeklarna. Podarjena obleka za Evropo, prodana v U. S. Washington. — Senator ropski relif. Notri v obleko je Portnoy, ki prodaja obleko na de- Young iz North Dakote je povedal svojim strmečim kolegom o slučaju, kako je ženska obleka, ki je bila podarjena za revne v Evropi, zašla v prodajalno v Chicagu in bila prodana za 18 centov. Senator zahteva, da se vpelje glede tega preiskava, ki naj dožene, kdo dela tako umazano kupčijo ha račun revnih. Senator bi tudi rad vedel, če seje pripetil še kak drug podoben slučaj v Ameriki. Senator Young je pripovedoval sledeče. Neka Mrs. Midjaas iz Fairdale, North Dakota, je darovala svojo ponošeno obleko za relif lansko leto, ko se je vršila po vsej dežele kampanja za ev- pripela listek z svojim naslovom ter želela nepoznani nositeljici te obleke v Evropi vso srečo. Pa je dobila odgovor, ki ga ni pričakovala. Pisala ji je neka Elizabeta Ohlauser, ki živi kakih 200 milj proč v Hazelton N. D. ter ji povedala, da je kupila tisto obleko v neki čikaški prodajalni za 18 centov. Kupila je takrat vsega skupaj 100 oblek, za katere je plačala $18 in samo v tej obleki je našla imenovan listek od Mrs. Midjaas. Obleke je kupila po pošti, ko je brala o ponudbi oglas v Farmers Union Herald. Firma, ki je ženski prodala tistih 100 oblek za $18, je Nathan V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojnega Josipa Jakše v spomin 3. I obletnice njegove smrti. So že V Floridi— Naši rojaki: John Drenik, belo. Rekel je, da ne ve, kako je 1 prišla obleka v njegovo trgovino, T . _ , . „ , da pa ima prekupčevalce po vsej dosepb Demshar in Frank Ra-deželi, ki kupujejo razne rablje- ce p?r°^aj0 u Daytona Beach, ne stvari. I Florida, da so jo srečno priri- bali tje in da jim je strašno žal, ker nismo mi vsi tam dolu Muskegon, Mich. — Podoben O. K. — mi Se pa tukaj lahko slučaj se je pripetil 11 letnemu smučkamo, oni se pa ne more-Ronny Mecher, ki je dal svoje jo. galoše za relif lansko leto in del M. E. S. A. je zmagala— vanje listek s svojim imenom. Pi- V Cleveland Graphite Bronze sal mu je neki S. M. Guickley iz Co- 80 delavci včeraj glasovali, Greenwood, Miss., ki je rekel, da katera unij& naJ iih ^topa. je prekupčevalec s starino in da f ^ Ed“°f °”; je kupil galoše v New Yorku. Ta ^ CI0 Prva je dobila 1>W8 slučaj je bil izročen poslancu glasov, druga 1,295. Proti vsaki Albert Engelu za preiskavo. uniji jih je glasovalo 153. "AMERIŠKA DOMOVINA'/ AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Aye. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohia Published daily except Saturdays. Sundays and Holidays — !«•»» 1947 >‘11 j 6 7 S 9 '0 11 11 i) 14 ij 16 17 18 19 u u u H 14 ‘J id 17 18 }0 p NAROČNINA: Za Ameriko na leto *7.00; za Cleveland in Kanado po polti za eno leto 88.00. Za Ameriko pol leta *4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta 8480. Za Ameriko Setrt leta 82.50; za Cleveland ln Kanado po poiti Četrt leta 82.76. Za Člveeland ln okolico po raznaialcih; celo leto 87.00. pol leta 8400, Četrt leta 8200. Posamezna 4 te Vilka stana 6 centov. SUBSCRIPTION RATES; United States 87.00 per year; Cleveland and Canada by mall 88.00 per year. U. S. 84.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall 84 50 for 6 months. U. 8. 8200 for 3 months Cleveland and Canada by mail 82.76 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier *7.00 per year. 84.00 for 6 months, 82.60 for 3 months. Single copies 5 cents eaetr___________ Entered at tcond-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 15 Wed., Jan. 22, 1947 De Gasperi ni toliko dobil v Ameriki, kot izgleda Ko je odhajal italijanski ministrski predsednik de Gas-peri domov iz Amerike, je sicer nesel s seboj mnogo lepih Obljub, toda le malo prave ekonomske pomoči. Eksportna-importna bapka mu je sicer garantirala $100,000,000 kredita, toda ta denar ostane ves tukaj. Italija si bo lahko ž njim nakupila tukaj nekaj najpotrebnejših stvari. Ta kredit pa ne bo kril ogromnega deficita,! ki ga izkazuje Italiji. Konec je tudi pomoči od UNRRA, ki je izvozila v Italijo za kakih $400,000,000 zastonj živeža, kuriva in shrovega materiala prošlo leto. Toda ameriška vlada ima zapisano Italijo zgorej na vrhu onih dežel, ki bodj deležne nadaljnega relifa. To bo pa dobila, če ne bodo nastale v Italji kake notranje homatije, ki bi morda sledile, iz razdvojitvei socialistične stranke. Zmerne socialiste je odpeljal predsednik ustavodajne skupščine, Giuseppe Saragat, ki mu ni bilo po volji sodelovanje socialistov s komunisti in ker so bili popolnoma v oblasti komunistov. Italija nujno potrebuje premoga za svojo industrijo. Ako bo ta začela obratovati, se bo dežela lahko izkopala iz zadrege in tudi plačala vojno odškodnino Jugoslaviji, Rusiji, Grčiji, Albaniji in Etijopiji. Zed. države ji bodo stale ob strani, če ne pridejo na oblast komunisti. Zato pa ameriška vlada čaka, da vidi, kako bo. like med socialistično vlado v Angliji, ali “kapitalistično” v Ameriki. V takem slučaju, kot se je pripetil v Londonu, bi uspela samo'komunistična vlada, ker bi stavkarje enostavno postrelila. Koliko more vlada storiti v ekonomskem oziru, vidimo lahko iz naše OPA. Res je vzdržala cene mesu, toda mesa ni bilo nikjer. Ko je šla OPA ali vladna kontrola v pozabljenje, je bilo mesa takoj dovolj in cene zdaj na prostem trgu stalno padajo. Torej mora vsak zdrav razum pritrditi, da je prosta trgovina najboljši1 sistem, ker cene ne kontrolira trgovina, ampak odjemalci. Ako odjemalci čakajo na primerne cene, jih bodo kmalu imeli. To je pokazal Ford, ki j* ne^ davno znižal cene avtom. Ne da bi jih ne mogel prodati po sedanjih ali celo višjih cenah, ampak zagotoviti si hoče dobro voljo odjemalcev za bodoče. Druge avtne družbe mu bodo morale slediti, če bodo hotele obstati. » 881111 841*18* 8*11*4 I I >114 844111111114411*414444444; ; liberalizem kovati političen ka- zopet sestati s prijatelji iz mla-pitalj ni nič čudnega, če je bilo dih let in si tako obudit spomine BESEDA IZ NARODA )4..M 114184411118141111111441 ***** 88114 4* 14-88 84844*41 Nove izmiiljofine SANSovega tajnika (Pile Rev. Franc Gabroviek) če bo izpeljana Ko je bil oni dan v Londonu francoski ministrski predsednik Leon Blum, izkušeni voditelj francoskih socialistov, je z angleškmi državniki ustvaril medsebojno zvezo med Francijo in Anglijo. To je eden najvažnejših diplomatskih dogodkov zadnjih dni. Ako bo ta zveza zares izpeljana, je odvisno od francoskih državnikov oziroma francoskih političnih strank. Treba je namreč vedeti, da Blum ni več na vladi. Na vladi sta sicer še vedno dva socialista, predsednik republike in ministrski predsednik, toda vprašanje je, kakšno moč bodo imeli v tej vladi komunisti. Komunisti bodo skoro gotovo proti tej zvezi ker bi morda oslabila zvezo med Francijo in Rusijo, ki jo je napravil general de Gaulle leta 1944. Moskva je, kot vemo, zelo občutljiva proti vsakemu bloku na zapadu im francoski komunisti bodo poslušali glas iz Moskve. Kakšen bo ta glas, lahko sodimo, ko je pred par dnevi zapisala Pravda, glasilo ruske komunistične stranke, da ta zveza (med Francijo in Anglijo) ni nič drugega, kot da hočejo Angleži prikleniti Francijo nase. -Istočasno je Pravda udarila tudi po Ameriki in njeni finančni pomoči Franciji, ki je “slučajno” prišla ravno pred volitvami v ustavodajno skupščino. V diplomatskih krogih se govori, da je imel Blum s to zvezo v prvi vrsti namen rešiti Nemčijo ekonomskega propada. Blum ni bil namreč nikoli za to, da se odcepi Porurje in Porenje od Nemčije, kar zagovarjata tudi Anglija in Amerika. Blum vidi v ekonomski propasti Nemčije rak rano na vsej srednji Evropi. Zato je pa šel v London, trdijo diplomati, da dobi od Anglije zagotovilo, da bosta skupno preprečili vsak bodoči napad iz Nemčije, da dobi Francija premog iz Porurja, drugače naj pa dobi Nemčija priliko do ekonomskega podviga, ko so jo zavezniki enkrat osvobodili nazijske tiranije. j ,Od bodoče francoske vlade bo torej veliko ali vse odvisno, če bodo Amerika, Anglija in Francija skupno nastopale, ko bodo pisali mirovno pogodbo za Nemčijo. Od te pogodbe pa zaviši, če se bo Nemčija gospodarsko lahko zopet dvignila, ali pa bo na relifu pri združenih narodih, kar pomeni da bo odvisna za pomoč od Amerike, saj drugi itak nič nima. Odkar sem 9. dec. podal nekaj pojasnil k SANSovim napadom na slovensko duhovščino v stari domovini in na delo Zadružne zveze, je SANSoy tajnik še dvakrat napolnil predale “naprednih” listov s podobno ponavljajočo se vsebino. Z naslado spet pripoveduje o resničnih in- namišljenih napakah maloštevilnih duhovnikov. (Ne pozabite namreč, da je SANS “napreden” iri da' ta “naprednost” ne izhaja brez duhovnikovi) Vse to je Kuhel zabelil z naslovom: “Kako je Franc Gabrovšek gospodaril pri Zadružni zvezi.” Zdi se, da je sedaj SANSov tajnik vse prepisal iz svojega komunističnega vira in storijo vsaj za enkrat končal. Kuhel vleče na dan pod gornjim naslovom splošno znane težave svetovne denarne krize v začetku tridesetih let in grehe drugih ljudi, ne mojih. Osebno nimam tore slovenski javnosti ničesar novega pojasniti. Prav pa je, mislim, da opozorim čitaFefJč ha nelcalera zavijanja in nekatere laži, da si morejo napraviti pravo sodbo o vrednosti SANS-a in njegovega pisanja. Ko govori napadalec o raznih zadrugah kot na primer o Srednji vasi v Bohinju nič ne loči, ali je bila taka zadruga poprej članica Zadružne zveze, ali ne. Pa vendar spravlja dejanja takih zadrug v stik z Zadružno zvezo in pod naslov: “Kako je F. G. gospodaril pri Z. Z.” Ali je tako pisanje pošteno? Smešne so izmišljotine v zvezi s Kmetijskim društvom v Mirni peči. Takole se tajnik SANSa pohujšuje: “Za-drugarji so seveda verjeli v poštenost načelništva zadruge in z zaupanjem vlagali svoje Naravnost : zlobne so laži v zvezi -z denarno krizo in njenimi posledicami. Tako piše napadalec: “Da bi pridobila vlado za rešitev Zadružne zveze, sta pristala dr. Korošec in dr. Miha Krek na pogubno uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je prinesla kmečkim posojilnicam zaradi odpisa dolgov 120 milijonov dinarjev škode.” — Pomoč banovine slovenskemu zadružništvu, ki jo Kuhel tu opisuje, je bila dana leta 1938. Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov,'ki jo nasprotnik navaja v isti sapi, pa je izšla leta 1932. Kako naj torej Korošec in Krek pristaneta leta 1938, na nekaj, kar se je zgodilo že leta 1932? Izdana je bila uredba o likvidaciji kmečkih dolgov v dobi diktature kralja Aleksandra, torej v dobi, ko je bila slovenska katoliška javnost z vso odločnostjo proti diktatorskemu režimu. V dobi te dik- to pošteno, je drugo vprašanje. AH se je Kuhel od teh krogov naučil priobčevati javnosti izmišljotine? Se ene debele Kuhleve ni prezreti. Brez vsakega videza kakega dokaza zapiše, da je za-družništvd direktno podpiralo kapitalizem. Veliko morajo verjeti pristaši “naprednosti!” Kuhel pravi da ne napada slovenske duhovščine, ampak samo neke osebe. Toda v vsem svojem napadu ne navaja nobenega la-jika, ki je pri zadrugah povzročil nerednosti ampak samo duhovnike. Ali ne kaže to dovolj jasno, da je SANS-u ravno za blatenje duhovščine?! Kakor skuša komunistični režim v Sloveniji v svoji borbi proti katoli-čanstvu izpodkopati ugled duhovništva, t*ko mu hoče SANS z opičjim posnemanjem te gonje proti predstavnikom katoli-canstva poniagati ‘v Ameriki. Naj pripomnim, da je precej napadenih že\ davno v grobu. Hijene odkopavajo mrliče. Pri vsem tem ni SANS podal nobenega dokaza da bi Zadružna zveza ali jaz osebno ščitil ali zagovarjal kako nerednost enega ali drugega v škodo kake zadruge. Kuhel je tedaj spet nametal nekaj blata na nekatere ljudi, ki se niti braniti ne morejo, in osrečil svoje “napredne” z nekaterimi novimi izmišljotinami iz svoje kovačnice. Ali je slovenski ameriški narod s tem kaj pridobil? Ali j* radi tega boljši ali bogatejši? nekdanjih srečnih dni. Pridite P* tudi vsi prijatelji zbora "Lira” saj vstopnina je samo 60 centov za osebo. Sezite po vstopnicah in pokažite s tem, da vam je pri srcu lepo petje naših mladih “Lirašev.” Torej na svidenje v soboto in do tedaj pa iskren pozdrav od Mary Marinko. Judničevim sožalje Cleveland, O. — V Ameriški Domovini sem bral, da je umrl v San Francise,o Calif, Martin Judnič, gostiliničar, katerega sem podpisani prav dobro poznal in spoštoval radi njegove tako velike vljudnosti. Saj je njega poznalo vse naše Ijudtvo Vsak, ki se je le enkrat z njim sestal, ga je vzljubil in spoštoval. V njegovi hiši so našli potniki prav domačo postrežbo in pravi dom, kar so pač mogli Judničevi vsakemu nuditi. Pri Judničevih snfo se vselej počutili domače, kakor v svoji lastni hiši. Pri njih tudi ni bilo nobenega računa. Zato pa rajnemu iz srca želimo plaššlo pri Bogu. Premoženje, ki so ga imeli, so vedno obračali drugim v dobro in pomoč. Naj os-stane pionirju Martinu blag spomin, ostalim pa izrekam prav iskreno sožalja. Anton Grdina. “Lira” priredi zabavni večer Cleveland, 0. — Prav prijeten večer se nam obeta v soboto, dne 25. januarja v šolski dvorani šole sv. Vida ob 7:30 zvečer ko pri-rede naši mladi cerkveni pevci tature je bil dr. Korošec inter-’ in pevke, kateri nam tako lepo niran na Hvaru in dr. Krek še prepevajo v cerkvi vsako nedeljo, bil ne minMer ne kak javen j še psav posebno,,pa ob božičnih .nedelji zaporedoma, toje 2. in fimVniinnor v to n,uto. in velikonočnih praznikih, prav 9. fnarca. Ze sedaj vas opozo* funkcijonar. V dobi te dikta ture je sedel v Ljubljani kot kraljev ban Marušič, ki sedi sedaj kot minister v Titovi vladi. In kljub vsem tem dejstvom si upa Kuhel »lztnisliti zvezo med dr. Korošcem odnosno Zadružno zvezo in uredbo o likvidaciji kmečkih dol- gov.! 4 Naj ob tej laži presodi javnost, pri mizah katere bodo obložile domačo zabavo pri pogrnjenih mizah in sicer v počast nekdanjim pevcem. Vabijo prav vse, tudi tiste, ki niste dobili posebnega povabila. Saj je razumljivo, da ni mogoče vedeti za vsakega posameznika, zato pa kar pridite s sVojo družino in napolnite dvorano, da bo bolj prijetno. Zabave bo dovolj Svetovidski oder Že več let je poteklo odkar smo zadnjič nastopili s igro. Največji vzrok tega je bila vojna, ki je, hvala Bogu, minila. Na željo več naših prejšnih posetnikov, in ker vidimo, da se nekateri še zanimajo za slo-vensčmo*in igre, smo si zopet zavihali rokave in prijeli bika za roge, To se pravi, da smo pričeli vaje za igro, ki se bo predstavila v šoJski dvorani dve Poročilo zapisnikarja SDD na Prince Ave. Cleveland, 0. — Cenjeni delničarji! Tu je moje poročilo o delovanju v letu 1946. Kot zapisnikarju mi je dobro znano, kaj se je delalo in storilo za napredek Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. Gotovo je, da vsega naloženega dela nismo izvršili, ker nas je pri tem oviralo pomanjkanje potrebnega materiala. Mi, odstopli direktorji tudi nismo zapustili za seboj nikake poneverbe ali kaj podobnega, da bi mogli pasti v kako sramoto. Delali smo vsi pošteno, zato pa je SDD v letu 1946 precej napredovala. Na kar smo lahko vsi ponosni. Stari direktorji niso poznali nikake izvanredne politike, šli smo po poti za vse enakopravno, neoziraje se za prepričanje tega ali onega, šli smo po poti prave demokracije. Delali smo vsi samo za napredek SDD, katere napredek je tudi čast za slovenski narod in se mora kot taka ohraniti tudi v bodoče. Naj tudi druge narodnosti vedo, da Slovenci nismo prišli v Ameriko delati kako propagando ali krošnjarit, mi smo prišli sem za svoje življenje, da bomo delali za svoj kruh do svoje smrti. Kar smo si mi pridobili s svojimi žuljevimi rokami, naj bo zapisano v zgodovini in mora slu-iti za vse enako, neglede na versko ali politično prepričanje tega ali onega. Slovenski domovi morajo biti demokratski to je za vse enako. Prepričan sem, da bodo tudi novi direktorji zavzeli enako stališče, da bo odgovarjalo za vse prav. Dobro poznam te može, ki bodo vodili SDD v letu 1947 in vem, da se ne bodo podali v kako slabo ime, da bi škodilo SDD. Uverjem sem, da bodo vsi vestno, in pošteno vršili svojo nalogo. Odborniki za letos so: predsednik Peter Segulin, podpredsednik Rudy Rožanc, tajnik Joe Knautz, blagajnik Martin Mir- koliko so vredne druge SANS- j naše pridne kuharice in keinari-ove trditve. j Ce jz okusno jedačo in pijačo. Za Res je, da je denarna kriza, I povračilo pa se bo pričakovalo, ki je bila svetovna in tudi Arne- i da starejši nekdanji “Liraši” za-riki ni prizanesla, prizadejala 1 pojejo nekaj narodnih pesmi in veliko škodo zadrugam in zve- sicer ravno tako ubrano, kot so zi. Uredba o likvidaciji krneč- peli nekdaj, ko so bili ti naši kih dolgov je to škodo še pove-j mladi pevci šeotroci in sojih ra-1 ^^^^enZf šolo. čala. Zato je bila dolžnost drža- vno tako radi poslušali peti v ve, da to škodo, ki jo je V veliki j cerkvi, kakor jih mi danes radi meri prav ona povzročila, tydi j poslušamo, popravi. Ko govori SANS o; Kako hitro mine čas! Zdi se rimo na to in pričakujemo veliko udeležbo. Ako bo zanimanje zadostno, se bo lahko delalo še naprej, drugače je pa nevarno, da slovenske igre prenehajo. Veseli me, ker slišim, kako se je naša mladina zavzela za slovensko šolo, ki se je ustanovila na vzpodbudo dr. Sv. Imena? To je dokaz, da tu rojeni slovenski fantje in dekleta imajo ljubezen in obenem pripozna. jo vrednost našega slovenskega jezika. Pri svetem Vidu imamo razne poučljive in kul-| turne ustanove za mladino, pevski zbori, dramatični club Da | bodo pa z veseljem šli naprej, podpirajte jih kjerkoli in ka-I kor je vam mogoče. prihranke v hranilnico.” — In j podporah Zadružni zvezi previd-j mi kot bi bilo šele včeraj, pa jej vendar Kmetijsko društvo ni no zamoijtj, da so dobile tudi1 minilo že toliko let. Pa to še ni j bila 'hranilnica in torej sploh j druge zveze podpore in da so tu- j vse, kajti tudi zavrteU se boste j Stanley Frank. -Če hočete ribje meso oh- nihče ni mogel v to Kmetijsko \ di druge banovine sklepale, ka-1 lahko po taktih Mickey Ryance raniti dalj časa v ledenici, ga društvo vlagati svojih prihran-1 ko popraviti prizadeto škodo. —1 orkestra, ki bo raztezal in stiskal najprej namažite z limonovim kov. Ali izvira tako pohujše-j Vse to SANS zamolči in tako po- svojo umetnost. Na kratko pove-; sokom, pokrijte z voščenim paranje SANSovega tajnika iz1 stavi dejstva v čisto napačno luč. | dano, imeli bomo “Good Time.” j pirjem, pa ne bo nikakega du-neumnosti ali iz hudobije? Da je iz tega skušal slovenski To nam bo tudi dalo priliko se ha po ribah v ledenici. Narod v državi Nekateri ljudje si predstavljajo in tudi skušajo dokazati drugim, da država lahko izboljša ekonomski položaj v deželi, če ima vso oblast v rokah. Mi mislimo, da je to napačen nauk ali stališče, kar jasno dokazuje naš ameriški sistem svobodne trgovine. Poglejmo za zgled v Anglijo. Tam so socialisti že dolgo pridigali narodu, da je kapitalizem največje zlo za deželo. Dobro, so rekli Angleži, pa vi pokažite, kaj znate in so izročili vlado v roke socialistom. Zdaj je vlada v rokah socialistov že eno leto, pa se ne sliši še o nobenem posebnem izboljšanju ekonomskega položaja. Oni dan so šli na stavko v AL PA NE Spenjača je naju z Jakši-čem vrgla iz sebe kot riba preroka Jona. Niti plačati ni bilo treba za lepo vožnjo, pa sva si vendar noge in čevlje prihranila, ki nama ni bilo treba sopihati gor po stopnicah. Naj bo čast in slava tistemu, ki je te spenjače pogruntal. Po dolgem hodniku nama je oskrbnik pokazal in tudi odprl vrata, ki so vodila naravnost v pečlarijo gospodarja Franceta Gospodaricha. Povem vam, da sem bil zelo razočaran, Londonu vozniki trukov in radi njih drugi organizirani de- ko sem pogledal notri. Priča- lavci. Vlada je poklicala vijake in mornarje, da so prevažali blago mesto stavbarjev. Končno so vozniki le dobili, kar so zahtevali. Torej ne vidimo v tem slučaju prav nobene raz- koval sem namreč, da bo v njegovem kvartirju vsaj približno tako, kot je navadno pri peč-1 hranila. Poleg spalnice je bila larjih. To se pravi, da imajo navadno razloženo vse po ta spodnji polici, to se pravi po tleh, in mora biti človek že precej sprčfihh, če hoče priti čez vse škafe in stole in lonce in piskre in ponve in druge pripomočke. Tukaj je bilo pa lepo, kot bi prišel v stanovanje kakšnega poslanika v Washingtonu. “No,” sem konštatiral takoj pri vratih, da ne bo kake pomote, “Gospodarich si pa sam ne postilja in tudi po sobi si sam ne pospravlja, če kaj vem.” Svoje kovčege sva lepo zgledno odložila v kot in se začela počasi privajati novim jerper-gam. Poleg spalnice je bila še sprejemna soba, katere pa midva nisva vzela na znanje. To bova zjutraj pri računu tudi povedala, da si bova nekaj pri- tudi vzorna kopalnica in zraven še prostorna shramba za obleko. “France,” sem nagovoril Jakšiča, ki si je bil prisvojil najlepši stol za svoje zmučeno telo, "ti si bil v mladih, letih vajen gostilne, kaj ne?” “Kako ne, saj smo imeli nekaj takega “Saj ne rečem, da nosu ne bi imel za take stvari, toda ne vem, za kaj bi bilo to važno nocoj, ko se spravljava spat.” Nadzorni odbor: predsednik J. Taučar, Alojz Hočevar in Frank Volk. Gospodarski odbor: — predsednik John Gril, Tony Železnik in John Taučar Sr. Ti so izvoljeni, da bodo šli na delo in poslovanje SDD v letu 1947. Kdor ne bo delal previdno, naj si kar sam sebi podpiše svojo obsodbo. Upam, da do kaj takega ne bo prišlo, ker vse te može cenim kot poštenjake. Zato pa so jim dali delničarji 15. decembra 1946 zaupnico na delniški seji SDD. Dragi direktorji 1 Obdržite svoj ponos in branite svojo čast ter glejte, da boste želi meseca decembra 1947 velik aplavz od delničarjev za vaše delo in nepristransko vodstvo SDD. Sta-, rim direktorjem se tem potom prav lepo zahvaljujem za lepo sodelovanje zadnji dve leti, za-j meril se mi ni nobeden, če sem se pa jaz kateremu, pa ga prosim, da mi odpusti, ker v resnici nisem imel namena, da bi koga žalil. Pozdravljeni vsi skupaj, Frank Stemberger. Ce je Gospodarich količkaj pe-člarja, ne bo brez nič, ti rečem. Da bi pa v naglici pospravil, predno sva midva zasedla to postojanko, pa tudi ne verjamem. Saj se pominjaš, ko na- “Poslušaj me France,” mu začnem razlagati svoj strategič- j ma je rekel, ko nama je odsto-| ni načrt. “Vidiš, jaz imam tu-; pil svoj kvartir: “Počutita se v ! kaj zavito lepo rumeno zapeče-; mojih sobah, kot bi bila doma.” aj smo imen ne- nQ |tojtjj|CO|i k; je p0 čudnem j No in če sva kot doma, je toliko „ - , . nasem 8 avnem , naključju prišla z nami popol-| kot da je vse najino, kar se tu- Žužemberku Zato se P* vsake- noma nedotaknjcna vs0 dolgolkaj dobi ta nahaja.„ mu čudno zdi, da sem skoro v pot jz Clevelanda Koj od začet-1 “Pa se ne pravi to krasti?” ? 1"?™,!!!’ j!! T‘,nAd°, ka vožnie sem vam nekaj na- je Jakšič, ki je pošten človek, ge pijače, kot do kofeta-.” I nfignil, kaj da se vozi z nami. “Je čudno, pa nisi radi tega Siliti vas nisem hotel ž njo, sa-nič posebnega zamudil, bi mi- [ mi Iste bili pa menda preveč vi-slil. Čeprav je včasih človeku šoki, da bi se s takimi stvarmi kar nekam prijetno okrog srca, mastili v Buicku. Vidiš, prelju- če je nekoliko navdahnjen,” ga tolažim. “Kar sem te mislil vprašati je to, da boš kot go-stiinličarjev sin gotovo imel dober nos za take stvari, ki jih gostilničarji ljudem ponujajo, ra denar, na kredo, ali pa “na hišo.” bi moj Francelj, zdaj bova pa midva s putko nekoliko povaso- pomišljal. “Sa j ne bova kradla,” mu popravljam vneto jaz “Gospo-darichu se bo še dobro zdelo, ki sva tako lepo domača, ne pa kot kakšna pestjaka. Se reče, saj mu lahko plačava, če bova vala in tudi tli lahko prisedeš, napravila kakšno škodo, pa ki Toda v tem času, ko si bom jaz . vem, da ne bo hotel nič vzeti, pripravljal banket, pa ti neko-, ko še sam ne ve, koliko ima.” liko pretakni te-le prostore, Jakšič je šel na oglede, ker morda boš izšnofal kakšno st; var, s katero bi se putko zalilo. mi f'edho rad ustreže, jaz sem pa pripravljal banket. Ljudske povesti FRANC JAKLIČ Za Antonom jo je vleklo srce. Njena ljubezen je bila močna in stanovitna. Ljubila je čvrstega, ponosnega mladeniča, spoštovala je njegovo možatost, odločnost in razum. Zavest, da nobeden ni tak, kakor njen Anton, da je za njim že marsikatera obračala oči, da je korpnelo že marsikatero srce brez uspeha po njem, da si je on izvolil le njo — jo je podžigala in utrjevala. Toda pri^i so dvomi in pomisleki, ko se je oglašala ljubezen do staršev, ko jo je razum opominjal dolžnosti do njih, ko ji je čertrta božja zapoved vedno bila v spominu: Spoštuj očeta in mater . . . O, kako ji je bilo hudo, ko ji je vest vedno očitala: “Le delaj tako! ... Le žali starše, ki so ti dali življenje! Kakšen otrok si ti, ki ne ubogaš staršev?” V takih trenutkih je omagovala in iškala opore, ob katero bi se naslonila, in z nekim zadovoljstvom je poslušala drug glas, ki ji je dejal: “Tvoja ljubezen je prava; saj ga ljubiš s čistim srcem in nesebično. Ne bogastvo, ne stan te hi omamil, pač te vleče k njemu le njegova' Vrlost inpuštenosjt. Ne bojiš se revščine pole^cjje-ga, ne bojiš se z ljubeznijo^ sVcu nobene nadloge . . Očetovo oviranje se ji je zdelo nasilstvo, ko si je mislila: “Oče mislijo samo na denar in /f si ne morejo misliti sreče in zadovoljnosti brez bogastva. Ali je to sreča, to vedno pehanje za denarjem, ko človek čuti neko neutešljivo lakoto po bogastvu, ko druzega ne misli, ne-go kaj si bo pridobil . ,Ko srca ničesar ne občuti, in le mrzli razum mirno računa z mrz-lim denarjem? Ali je življe-* . Me .polog dakega moža prijetno? . . Takega šivljenja ne maram . . O, oče, oče, zakaj ste taki! Zakaj mislite, da je sreča vaše hčere odvisna od bogastva!” Ančka je trpela pod težo teh bojev . . . Vedno razburjene, noči brez spanja, strah pred očetom in kopmenje za Antonom, vse to je puščalo sledove na njenem prej tako cvetočem obrazu. Nemirno 30 leskatale njene oči, rdečica na licih se je umaknila bledici, in čelo se ji je gubalo; taka je že bila, kakor bi jo napadala huda bo- lezen. Njena ljubezen pa je zmagovala dušne dvome in glas vesti, da je sklenila: “Sedaj pojdem za njim- Sv. Anton nama pomaga!” “E, ljubezen, to je huda reč,” je modroval Barbič, ko mu je povedala, da ne bo odlašala nič več. “Mlad človek ima več srca nego pameti. Pravzaprav je pa Ančka tudi pametma. Jaz bi tudi tako naredil. Kaj bo njen stari potem počel? Kdo ve, kako bo' sprejel zeta iz Kozjega repa?” Anton je bil Barbiču pisal, naj vse oskrbi, da pojde Ančka na pot in naj jo sprejmi vsaj do agenta. Za boljšo in lažjo skrb mu je poslal nekaj denarja in mu obljubil še več, ako pojde vse po sreči. In zato je Barbič poskrbel . . Z Ančko sta se večkrat posvetovala in ugibala, kako bi se umaknila, da bi prezgodaj ne opazili njenega bega. “Ko bi mogla s kakim izgovorom v Ljubljano kaj kupovat!” To misel je bil nekoč izrazil Barbič, in ta misel je bila Ali-čki všeč, da se je pečala ž njo. Lazarica je pitala kopune za prodaj. Vsako leto je šla* pustne dni ž njimi v Ljubljano, -ker se tedaj nalažje in najdražje prodalo. Tudi to leto je bilo nekaj kopunov odločenih za Ljubljano, in mati in hči sta jih pitali. Ko je nekoč Ančka krmila kopune, ji kar nenadoma misel: “Lej, ti bi lahko kopune nesla na pro-d/aj!”! . . \Ta misel je ni več zapustila, ker je rodila takoj drugo misel: “Takrat pa lahko uideš . . •” join hu 'm*«ch of »iSB HAHTIHt>KTILI 1 ivn 1 pmbiw JANUARY H-aO ■■■■■■ Tl« National FovnSotion (ot Mamila foratf* DROBNE VESTI IZ StOVENUE (Došle preko Trata) 'NfuMiennJ* ■ t. otronl) USTAVA V SLOVENIJI. — V Ljubljani je skupščina slovenske republike sprejela ustavo Slovenske republike. Novega v ustavi ni nič. Sprejeta je z istim besedilom, kot je ustava cele države. Spremenjene so le besede, ki se nanašajo na Slovenijo. Komunistične ustave tudi ne morejo biti različne ena od druge, ker je komunistični nauk povsod isti.! 18 PRIMORCEV. — Sej ljubljanske skupščine se je udeleževalo tudi 18 Primorcev ali Notranjčev, ki sicer še ne pripadajo k slovenski republiki. Ti so prišli na zborovanje izbrani po komunistični stranki kot zastopniki Primorja. Vodil je to zastopstvo znani pisatelj France Bevk ki trobi 100% s komunisti. ZBLIŽANJE MED JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO. — svoje, nihče se pa ni brigal za tiste, ki sami sebi ne morejo pomagati. ZA POLJANCE. - V Poljanah so navdušeni partizani porušili šolo kot so jo še marsikje drugod. Poljanci niso čakali vladne obnovitve. Solo so sami spet postavili in jo odprli 17. novembra. Partizanka pile Op. ured, — Na rokah imamo pismo iz Ljubljane, ki ga je pisala bivša partizknka svoji sorodnici v Ameriko. Za nas je to pismo zanimivo vsled tega, ker prihaja iz partizanskih vrst j n ker potrjuje vse, kar smo mi že pisali in kar pišemo o položaju __________ _________ _ ter razmerah v Titovi Jugosla- Balkanski komunisti pripravlja-Citajte in sodite sami, če jo polagoma balkansko sovjet- i Pišemo mi prav ali “zavajamo,” sko zvezo, v kateri bodo Jugo ' kakor vneto zatrjujejo taki, ki slavija, Bolgar ija, Albanija,! ne znajo misliti s svojo pamet-morda tudi Romunija in kasneje. J0, Pismo se glasi: Kadar potrebujete zavarovalnino “ proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe Itd, ee lahko In zanesljivo obrnete na L Petrich - IV1874 19001 KILDEER AYR. I V BLAG SROMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAJŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Peter Sokach ki je umrl 22. januarja 1944. Zdaj le tamkaj mimo snivaj in počivaj ti sladko, Bog daj tvoji duši blagi večni mir in sveti raj, žalujoč) ostali: SOPROGA IN OTROCI. Euclid, O. 22. jan. 1947. SEDMAK Moving & Storage T ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 K. 174 St. KE 6580 GEORGE PANCHUR in SINOVI TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriramo 16803 Waterloo Ud. KE2146 MAKS ✓ Grčija. En korak naprej v tej smeri je napravila jugoslovanska vlada, ko je ukinila po dogovori: z Albanijo vsako carinsko mejo z Albanijo. Ob tej pirliki sta vladi Albanije in Jugoslavije govorili po poročilih listov (Cf, “Lj. Pr.” 12. dec. tudi o skupnih gospodarskih načrtih in skupni valuti. Zdi se, da bodo Albanci vzeli kot svojo enoto jugoslovanski dinar. OBNOVA.'— Nobena beseda se p Jugoslaviji sedaj ne zapiše večkrat kot ta beseda. Vse .govori o obnovi in komunistični listi sami sebi dajejo korajžo s tem, da to kar naprej ponavljajo. Gotovo se ne da tajiti, da se mnoge škode popravljajo. Slovenci smo bili vedno znani kot pridni delavci. Zato je naravno, da skuša naš kmet porušena poslopja’cim prej popraviti. V tem smislu se gotovo da govoriti o obnovi. Tudi ne pozabimo, koliko raznih strojev ie pripeljaK'tiNRRA !z Amerike. Vse to obnavlja tovarne in rudnike. Kar je obnove, ni torej zasluga vlade ali komunističnega režima, ampak ljudstva samega in ameriških daril. Zanimivo je, da slivenski minister Sergej Karigher 22. novembra tudi sam moral priznati na seji skupščine, da ni obnov-ijanje tako napredovalo kot so napovedovali. Takole se je izrazil : “Letos moramo priznati, da so bile obnovitvene zadruge prepuščene same sebi, da je v vrsti partizanskih vasi ostalo mnogo domov posebno domov partizanskih vdov, premalo obnovljenih in jim je bila posvečena premala skrb. — Po domače bi rekli: Vsak se je brigal, da je obnovil IONE |*| DAY wuSnSSSoHS. your buy word m M'S vfeofeo. ItyOoA* rw not *«M« *ol ow> Pot oat, taoy "* CO—M.« to Mr: CcommM. lack OoMOay (WaMj MvtHpW VtaMa Cap* Ml Mi Mr gwalMao * On M Mm, wlwe rpulrMWU. It Mao MS fe.kmM.NMUM. Taka ooo cofM MT ■«'*» M jaa »■ (»8« .M Mi ttltkamaJar- IkMVCONVWUW. fay Im oaly im aopob a«* M ikafe konowt. GUARANTEE. Yooi »oaoy ko* ». 0*» Ntoof « an*!« OooAOoy (WoM) Matk pit Vkaafa Copula owy fer My Soy* yoo OM oil ootWy Uft* •? ■aro M oik far Ont-A-Day (krooS) Mod pit VUaafe Coyouio* MRS IASOMTOUB, INC. Elkhart. Indiana Tvoje pismo ter priložen dolar in slike prejela. Najlepša hvala za vse skupaj! Saj se ne bi rabila toliko prizadevati. — Vem, da moraš tudi Ti gledati za vsak krajcer! — Ali lepo se mi je pa le zdelo, ki si se me spomnila, zato sem Ti za vso pozornost zelo hvaležna. Ne bom ga porabila, temveč hranila, ker ga je škoda, ko je tukaj tako malo vreden. Veš, Tvojega pisma sem bila pa še posebej vesela. Opoldne, ko sem prišla na kosilo, me je ob pogledu, da prihaja pjsmo iz Tvojih rok, že minil glad. Se, po sebno, ko sem med vrsticami na šla neverjetne toda resnične besede. Pokazala sem pismo par znancem in so se čudili, da sem pismo sploh prejela, ko si ga tako lepo pisala. Veseli me, da tako pridno zasleduješ tukajšnje dogodke. Vse, kar bi Ti morala jaz pisati, si mi . . že Ti. Vse, prav vse je tako. kol mi pišeš. Saj sem tudi Micki pisala kako je tu, ne upam pa si preveč. Ne vem, kakšnega mišljenja je pa ona?! Tak teror kot je sedaj, še pod Nemci in I-talijani ni bil, pa so bili tujci in okupatorji. Vsak dan so kaki politični sestanki in konference ter »lično, katerih se mora vsak udeležiti. Kar po hišah jih pobirajo. Seveda gremo, ker se bojimo, da pridemo ob kruh. Potem tudi razne nabiralne akcije, v denarju ali karkoli že. Vsak mesec ti gre iz žepa za take slučaje, brez izrednih izdatkov, najmanj 400 din. Plače imaš po tolikih letih službe samo 2,600 din. Hrana in stanovanje te stane 1,400 din. (a hrana prav ostudna), elektrika in kurjava (sedaj pozimi meter drv 600 din.) te stane minimalno 660 din, a znanstvene knjige daš na mesec najmanj 300 do 400 din, a zdravnika (zdravim se na pljučih in revmi, kar sem si prislužila v partizanih) pa je že boljši — najmanj 200 din. Torej Izdatki večji kot dohodki. Za vse take stvori fehtarim mamo in ata, dokler jih še i-mam, toda večno ne bo moglo tako'iti. Samo delo za plašč stane 900 dinarjev. Veliko bi Ti imela opisati, pa boš že tega imela dovolj. Saj bi si skoro še tega ne upala, pa reskiram, ker si mi pisala, da naj Ti pišem natančno, pa naj bo dobro ali slabo. Mislim, da sem Ti v gornjih obrisih dala lepo primero in Ti bo lahko razumeti tukajšnje razmere. V stari Jugoslaviji sem imela 1,100 dinarjev mesečne plače, pa sem živela bajno. Bila sem kot dama. Cene so bile primerne in zelo nizke, a danes pa je vse tako drago, da si ubogi uradnik z družino in tudi samski ne more nič privoščiti in je kot cigan in berač. Pri takih cenah in takih razmerah bi moral biti vsak milijonar. .. če bi bila bližje, bi šla k Tebi za služkinjo ali pa vzgojiteljico. Vsemu bi se znala prilagoditi, ker mi je pač vseeno, kaj delam, samo da živim, če bi bila partijka — komunistka in še morda pri kaki OZNI (to je huda zverina, ki se je vsak boji, hujši je kot policija!) bi imela vsega v izobilju in tudi krasno palačo. Ker pa gledam stvar bolj z idealnega stališča, zato trpim, kakor tudi vsi idealisti. Veš, da sem bila partizanka, a šla sem v partizane zato, ker smo takrat čutili, da moramo iztrebiti fašistično golazen in u-stvariti novo, lepšo in svobodno ter idealistično Jugoslavijo. — Prišlo pa je drugače. Bil je in je še načrt, vse Slovence, idealiste in socialiste uničiti ter upe-ljati komunizem, kateri je tudi zavladal. Revež je oni, ki ima kaj lepši dom in kaj premoženja. Tak kaj hitro pade v keho, iz katere pa ni hitre in lahke vrnitve. In zakaj to? Zato, da mu poberejo vse njegove težke žulje! Tudi pri nas doma smo postali del reveža. Obrti, ki jo državljeno in obrtniki, ki so vse življenje, garali, naj gredo na stara leta beračiti. s Tako je tudi v pisarnah. Starega uradnika, ki je zmožen dela, postavijo s krampom in lopato na cesto, ali pa mu dajo službo s tako mizerno plačo, da se ne mere preživeti — hlapce in dekle, da so le komunisti in čeprav se niti podpisati ne znajo, dajo pa v pisarne in še celo na zelo odgovorna mesta. Sploh pa zasedajo vodilna mesta sami komunisti in kravji pastirji. To je demokracija in enakopravnost! ! 1 Kar naj si jo tamkajšnji ljudje - komunisti želijo! Seveda, isiti so svobode in dobrot! (Ker so pač v svobodni deželi Ameriki!) Se bos čudila, da sem se opogumila in Ti toliko opisala, pa Ti naredim samo uslugo, še veliko, veliko več bi Ti imela opisati, pa se že itak bojim, da me (Dalje na 4. strani) Ob stoletnici Edisonovega rojstva Ena posebnost ob priliki praznovanja stoletnice rojstva slavnega iznajditelja Thomas Alva Edisona bo gotovo program, ki bo oddajan iz Clevelanda v nedeljo popoldne 9. februarja. Na Našim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnina za naš list, kakor tudi za oglase: Uprava lista “NOVI SVET” v Chicagi, na našlo- | vu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tildi sestaviti na željo razne ogla- ' se, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. DELO DOBIJO VEt POMOtNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME rl Delo je v čisti, zdravi okolici i j Morajo razumeti in govoriti angleško j Samo snažne, čiste in Učne mlade ženske od 20 do 36 let starosti naj se priglacijo. $29 za 40 ur dala na teta (illlffl Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bdi Telephone Company A •oba 901 700 Prospect Ave. TOOL & DIE MAKERS 40 ur, 6 dni v tednu i " j Dobra plača od ure Stalno delo T Dobri delovni pogoji i Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. / _ _____ («). f|§|r V Seja korporacije ‘Slovenski Delavski Dom’ 15335 Waterloo Rd., Cleveland, 0. i Redna letna seja članov in dnmtev-članov (delničarjev) Slovenskega Delavskegi. Doma se vrši v nedeljo 26. januarja 1947. Priče: ek ob 2 uri .popoldne. Člane in društvene zastop like se prosi, da . se te seje udeležijo. Za direktorij Slov. Del. Doma, Za hišna dela Sprejme se ženska za splošna hišna dela brez kuhe; dobi delo in stanovanje pri družini. Pokličite PO 0606. (16) - trvissss— Moški išče starejšo žensko, ki Hour-Hour of Charm bo izva- dajej0 lektrij!no poslugo in med jan na odru Public avditorija tn * Cleveland lluminat- ga bo gotovo poslušalo na mili- Vstopnice se že! oddajo tega programa je pa za- ayor rca e' to, ker je bil Thomas Alva Edi-1 Koncert se J50 pričel ob 3 po-son rojen v našem bližnjem me- poldne in oddaja na radiu pa ob stu Milan, Ohio 11. februarja 4:30 potom WGAR in CBS. Will SE AN6LESCINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA kateremuEN^Lžn‘ižanaV1cena,ll*,(S A A(j in stane samo: 9 CaUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ava. Cleveland, O. Nori furnezi za premog. pUn, olje, gorko vodo alt pom. Resetting »15 — čiščenje IS premenjamo store na plin ali olje Thermostat , Chester Heating Co. int Addison Rd. - EN 0W7 _______Govorimo slovensko (D Dom in dohodki Naprodaj sta 2 hiši, po 5 stanovanj, 3 garaže, napravite ponudbo. Na 1240 E- 80. St. in 7914 Redell Ave. Pokličite lastnika RE 1834. (14) Gostilna naprodaj Naprodaj, je gostilna a C-2 in D-2 licenco; moderna bara in oprema; vse v najboljšem stanju. Pokličite med opoldne in 10 zvečer KE 6198. (17). ) r Ji Lij ff- LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO Za- ' nebo Kmetje so nato hitro naredili nosilnico iz vej in jo pokrili s praprotjo; nanjo so položili žensko, ki se je vedno ni ganila, in jo ubrali v gozd. Oba kmeta sta jo nosila, berač pa je stopal poleg nje in jo držal za roko, da čuti žilo. Med potjo so govorili: “Vse ubiti!” “Vse požgati!” “Stari visoki dedec je tako u-kazal.” “Ta je torej vsega kriv?” “On je rekel: Ustreliti! žgati! Nobenega pardona!” “Marquis je." “Da, naš marquis.” “Kako se že imenuje?” “Gospod de Lantenac.” Tellmarch je pogledal v in zamrmral med zobmi: “te bi jaz to vedel!” DRUGI DEL ■ V PARIZU Pariške ulice v L 1793 Takrat so v Parizu živeli na ulici, celo jedli so na mizah, ki so bile postavljene pred vratmi. ženske so sedele na cerkvenih stopnjicah, pulile vato za ranjence in zraven pele marselje-zo. V Luksemburškem parku so se vadili vojaki na vseh trgih so bile postavljene puškarske delavnice in puške so se iz-gotavljale pred očmi mimoidočih, ki so veselo ploskali. Nobena druga beseda se ni čula v tem trušču ko: “Potrpljenje, imamo revolucijo.” Na vsakem obrazu je junaški smehljaj. Ljudje so hodili v gledališče kakor v Atenah med peloponeško vojsko; na vogalih so viseli lepaki: “Obleganje Thionvilia.” — “Mati rešena sredi iz plamena” — “Pa-pežinja Ivana” — “Filozofi kot vojaki.” Nemri so bili pred vratmi; ljudje so šušljali, ua je kralj pruski aboniral v Operi ložo. — Položaj je bil strašen toda nihče ni bil prestrašen. Rodi postave zoper politično sumljive osebe se je bličala giljotina nad vsako glavo, toda ljudje so bili mirni. Nek ovadeni državni pravdnik po imenu Seran, je čakal na aretacijo v nočnem plašču in copatah, igrajoč na flavto. Nihče ni imel časa vsakemu se je mudilo. Nobenega klobuka ni bilo brez kokarde; “rdeča kapa nam dobro stoji,” so dejale ženske. Pri starinarjih so ležale na kupe krone, škofovske mitre, z lilijami okrašena pozlačena žezla in mašni plošči; po beznicah se je pilo iz cerkvenih kelihov. Povsod so bili razpostavljeni doprsni kipi Franklina, Rousseau-a, Brutusa in Marata. Od velikih prodajaln jih je bilo odprtih le prav malo; ženske so vlekle po ulicah ročne vozičke z najrazličnejšo šaro, katero so prodajale; tu in tam si videl kakšno bivšo nuno s plavo lasuljo na glavi ponujati blago. Tista ženska, ki pred onole prodajalno krpa nogavice, je grofica, ki stanuje zdaj pod streho, odkoder vidi svojo palačo na nasprotni strani. Raz-našalci časopisov naznanjajo kriče najnovejša poročila. Povsod je polno pouličnih pevcev. Množica je zasmehovala rojalističnega pesnika Pitoua, ki je bil sicer korajžen dečko. Dvaindvajsetkrat so ga bili zaprli in ko je stal naposled pred krvavim tribunalom, ker se je bil nekoč ob besedi “republikanska čednost” udaril po zadnjici, je dejal, ko so mu pred-očevali, da bo moral položit glavo pod sekiro: “Saj ni kriva moja glava, ampak zadnja stran!” Sodniki so prasnili v smeh in to mu je rešilo življenje. Povsod so plesali karma-njolo, niso se pa pri tem več i-menovali ‘gospod” in “gospa,” aippak “državljan” in “držav- ljanka.” Po razrušenih samostanih so plesali na grobnicah in si prižgali za to sveče na oltarjih. Nosili so telovnike kraljevo - modre barve, zraven pa zaponke, predstavljajoče republikanske znake. Ulica Richelieu se je zdaj jimenovala “Ulica postave,” predmestje sv. Antona “predmestje slave,” na trgu Bastilje ja stal kip Narave. Mimo so! korakali vojni akademiki, ki naredbi konventa “Marsovi gojenci.” jfred vrati ženitbenih uradov sol se zbirali “muskadini,” to je rojalistični gizdalini, in se rogali z različnimi opazkami civilno poročenim parom. Kipom svetnikov in kraljev v stolnici ‘invalidov so djali na glavo frig|ške republikanske kape. Na vogalnih kamnih so paglavci ikrali karte; “kralji” so se imejnovali — “geniji,” kraljice “svoboščine” sebno v onihTki so bili poraženi, mešalo z nekim vzvišenim studom nad življenjem; nek državljan je pisal Tinvillu, višjemu državnemu pravdniku: "Bodite tako ljubeznivi in me osvobodite življenja; prilagam natančen naslov.” Brivski pomočniki so damam ondulirali lasulje kar na cesti, mojster pa je bral naglas uradni list, okoli pa je stala gručapolitičnih modrijanov, Mnogi brivci so bili obenem delikatesni trgovci in na obeh straneh frizirane lutke so visele v oknu za klobase. Manjkalo je mesa, premoga in mila; po ulicah so gonili mlečne krave, funt jagnjetine je stal petnajst frankov. Po naredbi magistrata je dobil vsak državljan funt mesa na vsakih štirinajst dni. Pred prodajalnami so stali ljudje v dolgih vrstah. Ženske so se v tej bedi izkazale kot najbolj po-so se po gumne in potrpežljive. Cele imenovali noči so čakale pred pekarnami. PARTIZANKA PIŠE Tukaj sploh m takih **££££ asi “postave.” Vse to še je, po- signatami. da so prišle na vrsto. Revolucija se je borila proti neskončnemu gorju z dvema nevarnima sredstvoma: asignatami in z maksimiranjem cen. Na ta način se je Francija rešila. Sovražnik tako v Koblenzu kakor v Londonu je špekuliral z asignatami. Vlačuge so se vlačile po cestah, ponujale kolonsko vodo, podveze, ponarejene lase in zraven trgovale z a- (Nadaljevanje z 3. strani) zasačijo pri cenzuri in me pošljejo za rešetko, odkoder ni več vrnitve, ali pa zelo težko. Tvoje pismo je bilo zalepljeno z nekim tankim papirjem, pa ne vem, če je bilo zalepljeno od Tvoje strani ali pa na cenzurrv Eeogradu, ker je bil žig (pečat) Beograda. Ali dobiš pošto, ki Ti jo pošljemo, cenzurirano? Me zelo zanima, zato mi piši, ka ko boš tudi to pismo prejela, če ga boš sploh dobila. Kako je doma, Ti bom pisala v prihod njem pismu. Ne smeš se čuditi, da Ti vse tako natančno pišem, pač na Tvojo željo in tako, kakor mi srce narekuje in kakor me tudi teži. Bližajo se prazniki in tudi Tvoj god. Želim Tebi kakor tudi Tvoji družinici prav vesele praznike in srečno novo leto. Upam in sem prepričana, da jih boste bolje preživeli kot mi tukaj. Domov sploh ne bom šla, ker bom imela službo, pa tudi kaj hočem hoditi domov in zapravljati denar. Vlak je preveč drag, da bi šla samo zh en dan domov, več pa prosta ne bom.1, praznikov, zato imama tudi take čase službo. Denar moram hraniti, da si bom lahko kupila plašč, ki ga nimam. Lansko leto sem ga bila kupila in tudi prav dobro plačala, pa je letos popolnoma razpadel, ker je bilo blago zakopano. Tako je vse blago za obleke ali suknje, pa kaj hočemo, ko se pa drugačnega ne dobi. Ljudje so vse skrivali med vojno in se je tako vse pokvarilo in sedaj pa kar tako blago prodajajo. Volne se pa tu- pravili jope, pg vem, da jo UN-RRA pošilja, a to je samo za izvoljence, kakor tudi vse ostalo finejše blago. Ne vem zakaj to, saj smo bili vsi prizadeti med vojno in vse izgubili, pa to ni upoštevano. cenami. Ljudstvo je v splošnem nezadovoljno, pa si ne upa govoriti v javnosti, ker je preveč v strahu. Torej za praznike bom ostala v Ljubljani. Bom jedla pa polento namesto potice in mislila na vas, ki se še lahko gostite. Končam, ker mislim, da Samo sla^o robo naj mi kupu- j Ti bo za enkrat dovolj. Piši mi jemo in še s prav nesramnimi’še kaj, kar bi me zanimalo. NEW BATTERIES in all lizei Many'Popular Makes ALSO TIRES All Makes All Sizes Lowest Prices in Town ADAMIC’S SUPER SERVICE Cor. E. 103 and St. Clair GL. 3549 -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhojše šele pride ■■ji- tag i*r V / Of n <3—jh-vqfelting+o i JOHN '*§*•'*, ' ■ m |j - - : ........................ - • .. MO-.ING . wmm-a OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. SE priporočamo za popravila fenderjev, ogrodja in za BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik. Ne lakajle, kadar Imate (ut ds se vas prijemlje starost, če tetko kontrolirate voda. če vae peče V mehurju, če Imate bolečine v hrbtu. Morda Imate vnete žile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k zdravniku. Id ima IS let uspešne izkušnje v bolnišnici v teh bolestih. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG- 850 EUCLID AVE. TELEFON MAin MU Uradne are: IS do 4 razen oh sredah in po dogovoru 1907 1946 naznanilo in zanuala _ Globoko potrti in žalostnega area naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našo drago in nikdar pozabljeno hčer in sestro Mary Markovich ki je po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, zatisnila svoje mile oči ter se preselila v večnost dne 26. decembra 1946 v starosti 39 let. Rojena je bila v Clevelandu. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete je bila položena k večnemu počitku dne 30. decembra 1946 na pokopališče sv. Pavla. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Joseph Celesniku za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede, kakor tudi za obiske v bolezni in za podelitev svetih zakramentov. Naša prisrčna zahvala naj bo izrečena vsem številnim prijateljem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci. Najlepša hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in blltg pokoj njene duše. Lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba, še posebno pa nosilcem krste. Lepa hvala tudi vsem, Id so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. Lepa hvala sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa hvala vsem, ki so jo obiskovali v njeni bolezni. Lepa hvala Joe Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežbo, ter tako lepo urejeni pogreb. Volja Vsegamogočnega je bila, da si nas morala tako prerano zapustiti. Spavaj mirno v hladnem grobu in plačilo rajsko vživaj Um pri Bogu v večnosti. Žalujoči osUli: LOUIS in FRANCES MESE, brat in sestra in več sorodnikov Cleveland, Ohio, 22. jan. 1947. NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je tako nenadoma preminul in nas zapustil naš dobri oče Jakob Peklenik ki je bil pobit v avtomobilski nesreči in je za poškodbami umrl dne 25. decembra 1946. Star je bil 68 let in doma iz Horjula. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Kristine je bil položen k večnemu počitku dne 28. decembra na Kalvarijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. A. L. Bombachu za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede^ Našo iskreno zahvalo naj prejmejo vsi, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. Frank Strumblj družina, Mr. in Mrs. Lawrence CalU, Mr. in Mrs. Rudolph Marik, Mr. in Mrs. Maurice Gulich in družina, Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar, Mr. in Mrs. Frank Knafelc, Mr. in Mrs. Anton Korošec Jr., Mr. in Mrs. Bud Karr, Mr. John Korošec družina, Mr. in Mrs. Frank Ci-goy, Mrs. Mary Gerll, društvo Slovenski dom št. 6 SDZ, Klub Ljubljana, Družabnik samcev, Republic Structural Iron Works, Austin Co., Iron Workers Shop Local 468. Prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše in sicer: Mr. in Mrs. Joseph Marzlikar, Mr. in Mrs. Frank Knafelc, Mr. in Mrs. Anton Korošec Jr., Mr. in Mrs. Bud Carr, Mrs. Frances Gerbenc, Mr. in Mrs. Frank Cevka, Mrs. Jennie Strumhelj, Mrs. Rose Herbit, Mrs. Jennie Verhovec, Mr. in Mrs. Max Želodec, Mr. in Mrs. Martin Rožnik, Mrs. Ann Boryzska, Mr. in Mrs. Laurich, Mrs. Mary Zajc, Mrs. Mary Verbič, Mrs. Julia Jenko, Mr. Peter Besednik družina, Mr. in Mrs. John Tanko, Mr. Lawrence Seme družina, Mr. Frank Novosele, Mr. in Mrs. John Perko, Mr. in Mrs. Joseph Schuldheis, Mr. Leo Troha družina, Mr. in Mrs. Ludwig Prosen, Mr. Jacob S»kal, Mr. in Mrs. Matt Intihar Jr., Mr. John Sesek, Mr. in Mrs. Frank Primoznik, Mrs. Jim Gospodarich, Mrs. Mary Kunstel, Mr. iq Mrs. Lad-die J- Stupica, Mr. Anton Zorko, Mr. in Mrs. Joseph Golob, Mrs. Antonia Svetek, Mr. in Mrs. Louis Gor-se, Mrs. Gorše, E. 207 St., Mr. Anton Zajc, E. 209 St., Mr. Joseph Svetin Sr., Mrs. Louise Koller, Mr. in Mrs. Peter Zalec, Mr. in Mrs. Kosten, Mr. John Mullec družina. Prisrčna hvala tudi sledečim, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno: Mr. John Smrtnik Jr., Mr. Fr. Strumbly, Mr. Lawrence Calta, Mr. Maurice Gulich, Mrs. Ann Korosej, Mr. Dominic Doklova, Mr. Leo Troha, Mr. John Gerll, Mr. Frank Derdich, Mr. Frank Smrtnik. Lepa hvšla vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba in ga spremili k večnemu počitku. Naša prisrčna hvala tudi Mr. John Tanko, Mr. John Virant, Mr. Jacob Strekal, Mr. John Barko-vich in Mr. John Arko, ki so nosili krsto. Prisrčno zahvalo naj sprejme Klub Ljubljana, kakor tudi pevski zbor Slovan za tako lepe žalostin-ke, ki so jih peli v slovo pokojnemu. Lepa hvala vsem prijateljem sosedom, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali in nam bili ob strani v teh težkih dneh. Lepa hvala A. F. Svetek pogrebnemu zavodu ia vso prijazno postrežbo in tako lepo urejeni pogreb. Ti, predragi nepozabni, počivaj mirno v hladnem grobu. Mi pa bomo ohranili Tvoj spomin, dokler se ne snidemo tam v večnosti. Žalujoči ostali: VICTOR BUDANA, MARY SMRTNIK SORODNIKI in PRIJATELJI Cleveland, O., 22. jan. 1947.