PROSVETA glasilo slovenske NARODNE podporne jednote ZTSStiZS^Z Chicag* Bl, četrtek, 22. junija (June 22), 1933. Aaceptancs for maltoe »t »podal rata of post— provtd«d for to »setton noj, Aet of Od. S, ltlT, anthoriaod ob Ji ÔTEV.—-NUMBER 121 0 vRARXXVL ja »e.ee Dolga rudarska bitka kon bana Delodajalci priznali rudarako organizacijo Athene, O. — Vse kale, da bo prišlo do pomirjenja na premogovnem polju te drtav^ kjer ae je v zadnjih šestih letih vriil ljut boj med rudarji in operatorji zaradi mezdnih vprašanj in priznanja unije. Pred kratkim je bil dosežen dogovor med lastniki premogovnikov in rudarji. Delodajalci so naznanili, da bodo priznali UM-WA in vzpostavili uniformno mezdno lestvico. Veliko število ostrih stavk je bila značilnost v razvoju tega boja. Državni miličniki so bi-li večkrat pozvani v akcijo in mnogokrat je prišlo do krvavih spopadov, v katerih je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Rudarji niso nikdar odnehali v boju. Včasi so ae morali mo-mentalno podvreči silam, toda o prvi priliki so spet podali v boj za svoje pravice. Na podlagi sprejetega pakta bo posdbni arbitražni odbor, v katerem bodo enako zastopani reprezentanti rudarjev ln delodajalcev, reševal vse 'bodoče spore in nesoglasja. Tekstilni stavkarji izvajevali zmago Komentarji „bedo.«Kriški delavd • «drss.HI? m uno ie ns tem mestu, ameriški delavci zdaj priliko. da izkoristijo za-, kontrolo industrij sebi v ¿g ne bodo spali. To po-„ao tudi danes. „ industrijske kontrole kaj novega za Ameriko, relt g» Je 'obiral na priilo nekaterih tehnakrgtov, ■videl, da je privatni kalem odpovedal služit) in se BR gam dvigniti iz d^pre-r katero je za vozil seBe in ^ Roosevelt misli, da je pit vlade, da ozdravi pri-kapitalizem in ga spet po-na lastne noge. Cez par let oaevelt spoznal, da je kontni kapitalizem boljši ka-ari, divji kapitalizem — itrola ostane stalna, lino vlogo imajo delavci v I tega zakona? ;on za kontrolo industrij na dela določa, da morajo ^jalci priznati načelo stro-organizacije za delavce. itu so hoteli to klavzulo niti, da bi bile kompa-i unije enakopravne z ne-limi unijami, pa so pogo-Zakon industrijske kon-t prizna kompanijskih u-Prizna le bona fide delav-ije, ki jih delavci sami vajo in kontrolirajo. To eejinja koncesija za ame-Mavce. i zakon ne sili delavcev, rajo biti organizirani. A-ivci nami ne marajo za u-stanejo brez nje. To je da ai delavci zapomnijo, liki delavci v New Yor-N ie poslužili te ugodno- ■u.]«! ... i _ ■ j |t ... , T"i"' svDje organizacije «vero, ki jih bo zastopala iodajslci in vlado. To je R korak, ki dokazuje, da y oblačilni industriji ne rci v ostslih industrijah ijo zdramiti in se okleni-e, ki se bo potegnila za jim priborila pošteno m druge boljše pogoje, »¿s za ameriške delavce •o unije, ki ae jim ponu-o svojih sestavih in tak-iinoma Ae vedno v devet-" stoletju — starokopit-"ozr» in veliko število vo-, unij je korunrpira-jerkoli je mogoče, mora ®l»da kri z radikalnimi v te unije. Kjer pa to f**, tam «e morajo de-M n°ve in energične, he. induHtrijske unije. Ha ura bije-zdaj je pri- Orgaaiairanl rudarji pomagajo stavkarjem v boju proti Izkoriščanja Delavska tajnica že pričela z delom, da čimprej zgradi sistem. Hutchins sprejel predsedništ- vo svetovalnega odbora Washington. — (FP) — De-lavska tajnica Frances Perkins se je takoj po sprejetju Wagner-jeve predloge sa ustanovitev vladnih posredovalnic za delo podala v akcijo, da namen zakona čimprej uresniči. Kako si je stvar zamislila, je te dni razložila reporter jem. Njen načrt predvideva enotni sistem posredovalnic za vso deželo. Ker zakon nima v mislih aeparatnih posredovalnic, ampak zvezno kooperacijo z državami in občinami pri razvoju in upravljanju istih, bo delavski department skušal zainteresirati vse državne vlade v ta projekt. Tajnica se je takoj obrnila na governerje držav, ki imajo že svoje posredovalnice. Teh je 24. 21 governerjev je takoj prijavilo svojo kooperacijo za razvoj tega sistema. Posredovalnice bodo bazirane na najmodernejšem sistemu in bodo lahko konkurirale s privatnimi, ki ne obstoje v interesu de-loiskalcev in delodajalcev, nego za dobiček. V ta namen bo v Washingtonu osnovana pod o-kriljem delavskega departmenta šola za treniranje načelnikov posredovalnic. Perkinsova je poudarila, da bo namen teh posredovalnic čimve-čje zbližan je med delom ln delavci. Veliko pozornost bodo po- debdajaîc^o kakov^tT^a fn kakšno osebo žele najeti. TI podatki bodo na razpolago delols-kalcem, katerim ne bo treba hoditi od tovarne do tovarne, ampak le v posredovalnico. Te institucije bodo imele tudi čimboljše medsebojne zveze za kar bo skrbela zvezna uposle valna služba. Razpolagale bodo z vsemi informacijami, kje v de želi je odprto delo ln kakšno. Predno bi kdo šel na slepo srečo kam za delom, se bo lahko informiral, če ga v dotičnem kraju, kamor želi iti, sploh more dobiti. Vsakdo bo tudi informiran, če je v dotičnem kraju ali podjetju, ki želi delavce, atavka. Danes nekatere države zahtevajo to pojasnilo od posredovalnic, večinoma pa ne. Za razvoj teh posredovalnic bo vlada v prvem letu prispevala poldrug milijon in potem po Štiri milijone na leto za prihodnje štiri leta. Vsaka država, predno bo sprejeta v sistem in dobila vladno pomoč, bo morala prispevati enako vsoto za uposlevalno alužbo kot jo prejme od zvezne vlade. Z delavsko tajnico bodo v svetovalnem pomenu sodelovali tovarnarji in unije ter posamezniki. V U namen Je kreirala svetovalni odbor, čijega načelstvo Je prevzel dr. Hutchins, predsednik Čikaške univerze. V odsek Je bil imenovan tudi senator Wagner ki Je sponaoriral predlogo v senatu. Sovjetski delegat ponovno zahteva gospodarsko premirje med narodi. Rusi ln Američani se sblišujejo Svoj glavni staa imajo v Phila delphiji. Socialistična stran ,, ka vodi kontrakampanjo Mahanoy City, Pa. — (FP)— Tekstilni delavci, ki so zastavka-li proti priganjaštvu ln nizkim mezdam, so iavojevali nadaljnjo zmago, ko ao laatniki dveh tekstilnih tovarn v tej okolici pristali na zahteve stavkarjev. Nekatere tekstilne tovarne so še vedno zaprte valed stavke, a znamenja kalejo, da bodo kapitulirale pred stavkarji, ker ne morejo dobiti stavkokazov. Stavkarji ao povečini mladi fantje in dukleta. Tekstilna unija je razvila veliko agitacijo, da pridobi stavkar-jo v organizacijo. V kampanji sodelujejo tudi krajevne unija UMWA. Ko ao člani tukajšnje trgovske abornice razpravljali o načrtih, kako bl izgnali organizatorje la mesta, ao rudarji zagrozili z bojkotom ln trgovci ao se tega prestrašili. United Textile Workers unija je naznanila, da ne bo odnehala, dokler ne organizira vaeh tekstilnih delavcev v tej okolici, ki je bila doslej raj za open-šaparje in ao lahko brezobzirno izkoriščali delavoe. Philadelphla, Pa. — (FP) — Grupa, ki hoče posnemati načelnika nemškega fašizma Hitlerja, je uetanovita svoj glavni tttn v tem mestu. Organizacija ie imenuje Ameriški rjavoerajč-niki in njen cilj je hitra vzpostavitev fašistične diktature v tej deželi. Veak, ki hoče postati njen Član, mora plačati dva dolarja pristopnine. Polovica te vsote gre v žep A. J. Smitha, u-stenovitelja in vrhovnega načelnika te organizacije, lri je velik čestilec Hitlerja in Musaoll-nija. Smith dela dober dobiček tudi pri prodajanju uniform članom. Smith in njegovi priataši grozijo z iztrebitvijo vseh radlkal-cev, kadar bodo prišli na vladno krmilo. Napadajo tudi Morga-na, finančnega magnata, in druge kapitaliste, dasi je znano, da imajo tesne atike z openšaparji. Nedavnih demonstracij, ki so jih priredili veterani svetovne vojne, se je udeležilo tudi nad dva tisoče Smithovih fašistov v uniformah. 8kupini je načeloval *am Smith, ki se je ob tej priliki pobahal, da njegova organi-zacija že šteje nad šest milijonov Članov in da se bo v prihodnjih par meaecih povečala na de-aet milijonov. Smlthova "armada" ima aktualno le krog 7,000 Ijondon, 31. Jun. — Vsa včerajšnji dan ekonomske konference je potekel v tehničnih debatah v raznih odborih in pododborih. Debate ao ae v glavnem vrtele okoli ameriškega načrta za revaluacljo «rebra, ki ga Ja predložil v pondeljek aenator Pittman, glavna taktika vodilnih delegatov je pa bila, da ao it-begavali drug drugega. Večina pododseka, ki as bavl z ameriškim predlogom glede srebra, at je včeraj izrekla za redukcijo zlatega kritja, v ostalem at pa ne zmenijo doatl za ameriški načrt. Vodilni nemški delegatje ao odšli domov. Evropaki zlati blok a talno pritiaka aa po v rs tek alt-te vtlute v Angliji In Ameriki. Sovjetski delegat Lltvinov Je nekoliko oživel zaapano konferenco a ponovno apomenico za goapodarako premirja. Lltvinov priporoča ekonomaki nenapadal-nl pakt za vse narode, ki se naj obvežejo, dt nt bodo vtč napadali drug drugtga t diskrimlna-tomimi carinami in raznimi boj-kotnlml narsdbaml. Zanimivo dejatvo jt, dt tt med tmtrlškiml in tovjtttkim! dtlt-gatl razvija prijtteljtko razpoloženj s. Formalnega seatanka št nI bilo, todt Lltvinov jt dal ra-aumeti državnemu tajniku HuJ» lu, vodji amtriškt delegacije, da je veak čaj pri pravi jen na sestanek, nh Katerem tt bodo raz-govarjall o pogojih priznanja So-vjatake unije. Vtč ameriških delegatov Je privttno Izjavilo, da petnajatletna doba jalovtgt rta-mtrjt med Ameriko in Rusijo mora biti končana. Kajti antt-riškl "New Deti" uključuje tudi aportzumljenje a sovjetsko vlado. Faëaralaa iatarvaaaija m radarski frčali? Alabama proti omejitvam rat-pošiljanja kaanllniških ladtfcov St. Ptul, Minn. — Z namenom, da poplavi trgt t izdelki, ki Jih producirajo njene jetnišnict, Jt dritva Alabama vlošlla tožbo proti državi Mlnnttotl ln drugim. Alabama daje v najtm dt-lo tvojih Jttnikov Bait Ooatt Mfg„ Co* ki izdeluje araJtt In drugo blago. V tožbah nagltša, da ao državni zakoni, ki določa-ja, da morajo val iadelki, ki ao napravljeni v jetnlšnicah, noal-tl posebno tnamko, krivični In zahteva, da Jih Minneaota in druge držtvt prtkličtjo. Za aprejetje te zakonodaje ae Je organizirano dalavatvo v Min-nesotl borilo dolga leta. Druge država, ki Imajo alične zakone, ao Arizona, California, Colorado, Idaho, Indiana, Iowa, Kentucky, Michigan, Montana, Ntw Jersey, New York, North Carolina, Ohio, Oklthoma, Pennsylvania. Oregon, Waahlngton In Wlaoonsln. Direktor Unije za ameriške civilne avobodščine je apeliral za mir aa IMlnoiski rudarski fronti Smith trdi, da ae je boril z belogardisti proti boljševikom po izbruhu ruske revolucije, da je bil član francoake tujske legije in da se je bojeval na atrani generala Eetrada v času mehiške re volte 1. 1909. Poleg Smitha je najvažnejša osebnost v tem gibanju R. G. Morgan, openšapar, ki lastuje več tovarn za pohttištvo v Phila-delphiji in drugih mestih. Socialistična organizacija vo-intezivno kampanjo proti 8mi-thovim fašistom in je že orgtr nizirala več protestnih shodov pred glavnim stanom fašistične organizacije. Gllksple, II. — Roger N. Baldwin, direktor Unije za ameriške civilne svobodščine (The American Civil Liberties Union), je 20. t. m. izjavil na tukajšnjem sestanku rudarjev, da bo njegova organizacija zahtevala intervencijo federalne vlade v južnem Illinoisu, če bodo državne oblasti Še nadalje vztrajale pri oviranju ustavnih pravic državljanov, zlasti svobode govora in zborovan- Baldwin je na ta sestanek povabil predstavnike obeh rudarskih unij, United Mine Workers in Progressive Miners of America. DimaJ, 21. Jun. — Avstrijska klerikalna vlada Je velela po. novno aretirati vae glavne In lokalne voditelje Hitlerjeva atran-ka v Avstriji. Stotine nacijev, ki so bili zadnji teden izpuščeni iz zaporov, so adaj ponovno aaprtl. Policijski lov na faštate at vrši po vsej republiki. Ftšitti na Dunaju to tt potuhnili In včtrtj Jt bM tu mir, ampak zunaj v provincah št niso prenohtli s bombnim terorjem. Včeraj Je bomba raznttla železniški most v okolici Dunaja. Ftšitti as še telo močni na Tirolskem, ft*)< hurikem ln v Gornji Atajsrskl. Is Grtdct prihtjt grožnja o fašističnem puču, do-člm tirolski fašisti grott, da od-trgajo Tirolsko od Avstrije In Jo pridružijo Nemčiji. Berila, 31. Jun. — Fašistični tlak v Nemčiji pišt, dt Jt tv. atrijski predsednik Dollfus norec, ki ae bo že spametoval. V o-stalem skušajo nemški nacljl I-gnorirati bolečo altuaeljo v Av-strijl. iS.'JTHit Schenectady, N. Y. — Genertl Electric Company je te dni naznanila, da zviša mezde avojlm »0,000 delavcem a 1. Julijem ta pet odstotkov. j , Dela vsi prsprečiU redakcija Bristol, Va. - Delavci, kl to u poslani v tovsrnsh sa pohištvo, so prisilili del'xMf" na umakni tev mezdne feddkclje po dv* dnevni gUvki. . , Drugi igralni eirej. (Narisal Jerger.) PROSVET* četrte* THE EN LIGHTEN MENT mlto in uitwwa »lov* MAKOUMB rovromtm tmmma a mA aaUM fcf tw i jU*«rüM*a »»*• MftlfU »in MA >>• K FROMVETA * u MM** «MW »»»i im«). pou« »•'•«• •• pal bmqI, Am >*m >• • <»«■ (■•ru'iilu* PmHvMI >« 4» .(■ IM M Domač drobiž Pomniki razstave Chicago.—Iz Gilbert«, Minn., so print' na čikaško razstavo: Kristina Kolar, članica društva it. 61 SNPJ, Charles Nagolska in Joe Rauk. Iz Greaveya, Minn.: Uršula Babič. Ubit v premogovniku Coverdale, Pa. — Dne 17. ju^ nija se je smrtno ponearečil V) tukajšnjem premogovniku Ev-gan Piviederi, star 4ö let in doma od Vidma v Furlaniji. Ko je izbijal zadnje opore, ss je usula nanj plast s stropa in ga tako zmečkala, da Je pol ure kasneje umrl. Piviedori je bil poltalijan-čen Slovenec. V starem kraju zapušča starše, dva brata in sestro. Istega dne se je vršil pogreb rojaka Martina Homca iz Libra-ryja, ki je umrl za posledicami operacije. Rojakinja umrla Chicago. — Tu Je umrla Mary Petrovič, stara 74 let in doma iz Ribnika v Beli Krajini. Njeno truplo je bilo odpeljano v La Halle, kjer zapušča hčer. Žrtev mrtvouda ltock Springs, Wyo. — Rojaka Franka Romiša so našli mrtvega v postelji. Domneva se, da ga je v spanju zadel mrtvo-ud. Profesorska čast Cleveland. — Na tukajšnji univerzi John Carroll je bil imenovan rojak Karl Urankar za profesorja kemije. Izšolal se je tu. Nov grob Cleveland. — Umrla je Helena Hočevar, roj. Zaje. "tara 46 let in doma is Bistrice pri 6t. KuIm iI ti na Dolenjskem. V A-meriki je bila 26 1st in tu zapušča Aest otrok in sestro. Bila je članica društva At. 667 SNPJ. Nesreča športnika Cleveland. — Louis Kraje se je nevarno pobil, ko js igral pri lo-Kurjih za društvo Spartans. $t Irl driava glasoval« Mh»aLII« aawjklalIti*!Sa premi« pronioicije Iowa. ConnectIrut In New llam-puhlre stopile v prorealjo mokrih. Skupaj H dršav IWs Moines, la. —- Iowa, poleg Kainana klasična suha država v "koruznem pasu", Je v torek glasovala z večino okrog 1HO.OOO za preklic osemnajstega amendments. Ilile so volitve delegatov zu ratifikacijsko konvencijo in mokra lista je dobila .162,591 g la «o v, suha lista pa 242,612. Glasovanja se je ude-leiilo 56** volilcev. Izvoljenih je bilo Ml delegatov. New IIa v eu. Conn. — Drtava Connecticut j« v torek glasovala «edem proti «i Pok'g nje obstoj dj'6 «bmejne, gozdne, telet-d protiletalske milice, fašistična organizacija sekcij in 6 krožkov v mestnih okrajih. Z , da o moški in mlad^> »ni" fašistični organi-iznesel nikakih pod^t- i»nj IL lilli' je organiziranj 18 tisoč 848 avangardi- ), moške dece (7272), Italijank (786) ih Italijank (804«), 193'1. 1930. 1. pa 4949. A-iiti in moška deca po ni v 6 legij, ki jih vo$j irskih častnikov, 42 fa-laupnic in 397 učitfl- •ticmh strokovnih orga-(statalni in parasta-»eičenci) je včlanjen^* di, v kulturnih ("Dopo-pa 6712. Vseh "dopo-je 79. V sindikalnih Kijah je vpisanih nad Mi od teh v kmečko» 1184. Zadrug (med prišteva tudi slovenska op. ur.) je 218, od teh tarskih, '8 drugih pso-h. 25 konsumnih in 83 (kmečkih posojilnic 10 «> V svojih društvih r»ni & bivši prostovolj-inva)idi, vojni odliko-v*¡ u'pinci, financarj-f, »j«, "bersaljerji" fn družine v vojnih pad-•Jikov in vojne si roté, «roK 5000 ljudi. r»k© letališče v Trstu • obletnico vstopa Itaji-|J0 «o priredili fašisti razne munifestaei-*°vtni*. ki v ostalem »do »krajnosti presé- * drugimi so se vrMli ¡J nabori fašističnih Nekoliko bolj P» je bila nedvomno velikega pomorskega ' v preiti luki. Pravijo P* »Jtttllo izključno w 'žalskemu prometu. Promet v Trst* kakor Jr^mM- ¿al tudí po ***** re««a 4 „f ■"""ti. letališča na L dratnih metrov), da nihče ne more dvomiti, da sega njegova svrha tudi preko civilnih potreb. Letališče so gradili celih 20 mesecev in je opremljeno z vsemi modernimi pripravami. V tržiški ladjedelnici so o priliki omenjene obletnice splovili v morje novo 640-tonsko podmornico "Nereide". Posvetil jo je administrator goriške nadškofi-je mons. Sirotti. Vojaška komisija v Tolminu Ze nekaj dni se mudi v Tolminu velika vojaška komisija, sestavljena iz okrog 150 italijanskih generaUtabnih častnikov, med katerimi so trije generali in cela vrsta polkovnikov. Nastanjeni so v posameznih tolminskih hotelih in prenočiščih. Častniki pripadajo vsem vrstam vojska, predvsem pa gorski in poljski artileriji, pehoti, letalskim četam, alpincem itd. Komisija je razdeljena v več odsekov. Častniki se stalno odpravljajo v hribe na mejo, kjer proučujejo strateške položaje, pregledujejo ceste, mostove in razne vojaške naprave. Častniki si ogledujejo tudi nekdanjo fronto pred 18, leti. Pred do« brim tednom dni so imeli v prostorih tolminskega občinskega urada plenarno konferenco, na kateri so površno proučili zbrano gradivo in se posvetovali o nadaljnjem delu. Tudi v Sv. Luciji je nastanjenih nekaj teh častnikov. Na razpolago imajo okrog 25 vojaških luksuznih avtomobilov. Posebno mnogo se vozijo na šentviško gorsko planoto in na Cerkljansko. Vojaška avtomobilska tekma Italijanske vojne oblasti so priredile pred dnevi vojaško avtomobilsko tekmo, da bi tako preizkusile eventualno mobilizacijo motoriziranih vojnih sil. Tekem se je udeležilo 166 vojaških tovornih avtomobilov, in sicer po pol sekcije vsakega izmed avtomobilskih centrov v Turinu, Alessandriji, Milanu, Veroni, Trstu, Bologni, Floren-ci, Rimu, Bariju, Napolju, Vidmu, Palermu in Cagliariju. Cilj je bil v Tržiču. Vsak avtomobil je moral v polni vojni opremi prevoziti 1000 km. Rezultati pa so bili zelo slabi. Med potjo so imeli avtomobili mnogo defektov, tako da so morali njihov v naprej določeni istočasno prihod v Tržič odgoditi za celih 24 ur. Izpred sodišča Pred sodišči na Goriškem se je v zadnjih dneh vršilo spet več procesov proti Slovencem, ki so bili obtoženi zaradi bega čez mejo, zaradi orožja, naborov in vseh mogočnih sličnih razlogov. Zaradi bega čes mejo je bil 23 letni Josip Bolhar iz Preles-ja pri Anhovem v Kanalu obsojen na 6 mesecev zapora, 4000 lir denarne kazni in sodnijske stroške. Sojen je bil v kontu-maciji. Iz enakih razlogov sta bila v kontumaciji obsojena Julija Bren iz Duplega pri Vipavi na sodišču v Ajdovščini na 6 mesecev zapora, na sodišču v Gorici pa 30 letni Avgust Martin uzzi iz St. Petra pri Gorici na 9 mesecev zapora in 4600 lir denarne kazni. Sodišču v Ajdovščini so ka-rabinjerjl izročili 23 letnega Viktorja Kreka iz Kihemberka, ki so ga aretirali, ker so ni od« z val pozivu k naborom. V Slapu ob Idrijci so finančni stražniki na ovadbo nekega policijskega konfidenta aretirali kmeta Franca Kofola, ker j« baje na svojem domu skrival o-rož je. Pri hišni preiskavi so na dvorišču pod nekim hlodom res našli zarjavel sažer za naboje, kakršne so rabili za stare avstrijske puške. Kakor vse kaže, so mu neznanci to "orožje" podtaknili. Financarji pa so Kofola kljub temu izročili sodišču, ki ga bo v kratkem sodilo. Končno je didaktično ravnateljstvo (šolsko nadzorništvo) v Rihemberku prijavilo sodišču v Ajdovščini 10 posestnikov, češ da so svojo deco odtegovali fašistični asimilaciji v šoli. Obtoženi so: Leopold Kavčič, France Hmelak, Ivan Ščuka, Ivan Blr-sa, Josip Mihelc, France Vodo-pivec, Andrej Skrt, Anton Bir-*a, Anton Cebron in Jakob Če-bron, vsi iz rihembejtfke občine. Smrtna nesreča z granato Blizu Vodic sta se ponesrečila pred tednom dva delavca it Gr-gara. Našla sta ataro avstrijsko granato, ki sta jo skušala demontirati, a jima je v rokah eksplodirala. Eden izmed njiju, ki doslej še ni bil identificiran, je bil na mestu ubit, drugr,, po imenu Lojze Skert, star 44 let, pa je bil težko ranjen. Prepeljali so ga v smrtno nevarnem stanju v goriško bolnišnico. Oblasti so uvedle preiskavo. Avtomobilska nesreča idrijskega odvetnika Idrijski odvetnik dr. Vogrič je bil 3. jun. s svojim osebnim avtomobilom po opravkih v Sv. Luciji. Na ovinku ceste, ki vodi proti postaji za železniški tovorni promet, mu je nenadoma privozil nasproti neki drug avto, ki je trčil vanj z vso silo. Vendar dr. Vogrič ni bil poškodovan. Dobil je le neznatne U-reze od drobcev razbitega stekla. Toliko večja pa je materialna škoda na njegovem avtomobilu. Po 19 letih iz Rusije V Gorico se Je pred nekaj dne vi vrnil 57-letni vrtnar Josip Drozgič, ki je bil leta 1914 na guliški fronti ujet. Interniran je bil v kraju Saški, kjer se je leta 1919 oženil z mlado Rusinjo, ki mu je povila enega otroka. On je imel zadnja leta službo vrtnarja pri nekem sovjetskem oficirju, v moskovski okolici. V Gorico je privedel tudi svojo ženo in otroka. Proti polenti Italija je zaradi priljubljenosti polente morala uvažati mnogo koruze. Tudi zadnja leta jo je uvažala In sicer povprečno na leto 750,000 ton. Mussolini pa je ukazal, da je treba tudi ta uvoz znižati. To je tudi uspelo. Od lanskega julija do letošnjega a-prila je padel uvoz koruze za 446,000 ton. Torej jedo Italijani mnogo manj polente. Pričakovati bi bilo, da bi se dvignil v Italiji konzum druge nacionalne jedi — makaronov. Pa tega ni opaziti. Roparski umor V Stepniku pri Sv. Luciji so roparji vdrli v stanovanje 70-letnega starca Andreja Božiča, ki ao govorili o njem, da ima precej denarja. Starček se je malo poprej vrnil a Šentviške gore, Roparji so ga ustrelili in vse stanovanje prebrskali. Ali so odnesli kaj denarja, ni znano. Jaillui zahtevama«j žrtev ko pni MU I Zdravniška veda j« delno dobila kontrolo nad to Mfifnijo, — Padanje števila rojstev odgo. v orno za slabo vlado, pravi dr Hlrst Milwaukee, Wis. — Na konvenciji Ameriške zdravniške organizacije je bilo predloženih veliko Število poročil o napredku zdravniške vede po avtoritetah v tem poklicu. Zdravniki, ki ao prišli na konvencijo z vseh strani Amerike, so slišali poročila o zadnjih zmagah v boju, ki ga človeštvo vodi proti svojemu sovražniku, boleznim. ' Statistika o smrtnih slučajih, katero so sestavili člani zdravniške asociacije, pokazuje, da je zdravniška veda v zadnjem času dobila delno kontrolo nad boleznimi, ki so zahtevale največ žrtev med mladimi ljudmi. Tuberkuloza, kateri so podvrženi povečini mladi ljudje, ne zahteva več toliko Žj-tev kot pred leti. Ker to Mezen pospešuje podhranjevanje in slaba hrana, ao bili zdravniki veseli poročila» da sd ue v tej depresiji, ki je prinesla veliko pomanjkanje, smrti za jet i ko znižale. Povečale so se pa smrti vsled nalezljivih bolezni. Pljučnica zahteva veliko žrtev med starimi ljudmi, toda med mladino so smrti za to boleznijo redkejše kot pred leti. Druge bolezni, katerim so bolj podvrženi stari ljudje, tudi naraščajo. Srčna hiba zahteva veliko število žrtev. . Dr. Barton C. Hirst iz Phila-delphije je dejal, da padanje rojstev v Ameriki, zlasti med boljšimi elementi, ki najmanj prispevajo k povečanju prebivalstva, je deloma odgovorno za nekompetentnost kongresa in slabo vlado. "Ogromno naseljevanje pred leti je prineslo v to dctelo nekatere plemenske nagi-be, ki gotovo niso najboljši/' je dej«! dr. Hirat. "TI ljudje prispevajo več kot svoj del k naraščanju prebivalstva. Ako bi živinorejec kršil evgenlstične zakone tako kot jih mi, bi bil uničen." Znanstveniki napoveduje-Jo bodoče bogastvo Ljudje so do danes komaj popraskali površje silnega bogastva, ki ga vsebuje zemlja Chicago. — Bogastvo v kovinah in drugih dragocenih dobrinah, ki ae nahaja v naturnem stanju v zemlji, je bilo do danes komaj popraskano na vrhu. Tako je dejal v torek profesor J. J. Sederholm, glasoviti geolog ic Helsingforsa, Finska, ki je goat na čikaškem zborovanju Ameriške aaociaclje za podvig znanosti. Sederholm je dejal, da največje zaloge zlata — ako se zlato smatra za kakšno bogastvo — se nahajajo v predkambrijskih plasteh zemeljske sjtorje; t« plasti leže več ko 110,000 čevljev globoko. Današnji najglobokejšl rudniki ao 5000 do 7000 čevljev gkibokl. Drugi ananstvenl papirji, ki so bili prečitani na torkovih sejah mnogih znanstvenih sekcij, se tičejo današnje glavne bolez- - ni, raka, ki vzame------- WJ— žeuib državah letno veških življeuj — ki umre v Ameriki, umre za rakom — dalje toplote, ki jo proizvajajo šivci v telesu, dihanja otrok pred rojstvom in mnogih drugih zanimivih predmetov. Angleški učenjak Sir A. V. Hill je poročal, da živci s kemično akcijo proizvajajo toploto, ki $c lahko zmeri. Živci so "žici*, ki raznašajo električni tok po telesu", je dejal Hill. Proizksiaja "delavskega iarterja" Tekstilna unija vzela "priaiv" proti odstavitvi delavcev Washington. — (FP) — Koli-ko je vreden "delavski Črter" v novem industrijskem zakonu se bo pokazalo v bližnji bodočnosti, ko bo moral glavr.1 administrator Johnson odločiti, ali imajo podjrtniki pravico odsloviti delavce, ki se skušajo organizirati. Zadeva pride predenj v konkretni formi. Par dni pred utako-njenjem načrta je bila v Charlot-teju, N. C., odslovijenu skupina tekstilnih delavcev, ker so se pričeli ogrevati za unijo, češ, da jim daje to pravioo Rooseveltov načrt. Kompanija je bila drugačnega mnenja in jih odslovila. Tekstilna unija, United Textile Workers of America, je sklenila, da gre takoj po podplsanju te predloge z zadevo pred adml-nlstratorja industrij Johnaona, ki mora odločiti, ali je Imela družba pravico odsloviti delavce radi unljsklh aktivnosti, predno je bil zakon sprrjet. Če bo odlo-čil proti delavcem, bo iz tega razvidna v dobri meri vrednost novega "delavskega čarterja," Otroci breipoaelnih it rada jo Chicago. — Na tisoče otrok strada radi brezposelnosti In revščine staršev, pravi posebni komitej za zaščito otrok, ki je bil pred kratkim organiziran, Komitej je sklical konferenco, na kateri se bo razpravljalo o načrtih pomožne akMje za o-troko slasti sedaj, ko so šole, v katerih so prej otroci prejemali hrano, zaprte. Oklic za konferenco je podpisalo več učiteljev, cerkvenih organizacij In voditeljev brezposelnih delavcev. Njihov program uključujc u stanovi te v posebnih postaj v Šo-ilah, kjer bi otroci dobivali hrano In obleko, in gradnjo državnih šotorič In zabavišč. Pri tem ne sme biti ni kake diskriminacije proti zamorskim otrokom. V oklicu Je rečefco, da Je celo reakcionarna čikaška Tribuna priznala, da več kot 20,000 šolskih otrok polagoma strada In da Je pomoč potrebna. fttudij o žlvljenskem standardu Washington. — Zvezni depart-ment za delo je prišel z obširnim Študijem, da dokičl nov žlvljtn skl standard. Zadnji študij je bil storjen o tem tprašanju pred 16 leti. Department ho IsUaI kooperacije r. državnimi oblastmi In sociologi. Oblačilni delavci zmagali Elizabeth, N. J.,— Nad 1,200 oblačilnih delavcev, Članov A malgamated Clothing Workers unije, je (m tritedenski stavki prisililo delodajalce na kapitula cijo. Slednjo so pristali skoro na vse zahtevo, kster« so jim pred lotili stavksrjl. Mednarodna zadraial zveza ia aapitf la zadräaiitvo Mednarodna zadružna sveta v Londonu je naslovila na sadru-garje vsega sveta tale oklic: Zadrugarjem vsega svetal Zadružno gibanje ta največja gospodarska organizacij* konzumentov vsega sveta, ki je bila ustvarjena s trudom in žrtvami milijonov potrošnikov — tvori danes predmet neopravičljivih napadov od atrani organizirane zasebne trgovine. Od svojega postanka se j« zadružno gibanje vedno trudilo, da zastopa koristi celokupnostl. Vedno in ne glede na politična natiranja ali veroizpovedi je stavljalo koristi oelokupnoatl pred zasebne koristi. Zadružno gibanje je doseglo ogromen napredek in se je obdržalo kljub vojni in kljub krizi ter m« ima ia to zahvaliti pravilnosti svojih načel in go-spodarstvenoati svojih metod. Njega rasvoj je tesno ivesan z obnovitvijo gospodarskega življenja, * ohranitvijo miru In z napredkom kulture. Socialna koristnost zadrulnega gibanja in njega uspehi so — kakor ae vidi — dovedll gotov — samo od zavisti in sebičnosti voden — del prebivalstva do tega, da Je napravil zadružno gfbanje za cilj svojih napadov In da potiva državno oblast, da ta zadružništvo ta vre pri njega normalnem delovanju z nepravičnimi in itred-nimi davki in s sovražno mu ta-konodajo, Z zadoščenjem ugotavljamo, da so si v vseh dršavah naše narodne »veze stavile ta nalogo i vsemi silami braniti dediščino poštenih tkalcev rochdalsklh In milijonov organiziranih konsu-mentov. Z ozirom na neprestano se ponavljajoče in neprekinjene napade, t ozirom na sebične In nepravične obdolšltve zadružnega gibanja v vseh dešelah st Izjavlja Mednarodna zadružna zveza tolldarno z vtemi tadružnlml organizacijami svata, ki sočasno branijo svoje pravice in svojo organizacijsko svobodo in poziva vae konzumante, da pospešujejo rasvoj konsumnih zadrug in jih utrjujejo a tem, da si nabavljajo v njih vse stvari, ki Jih potrebujejo, v soglasju s koristmi celokupnostl. Zsdrugarjll Ogrožena so velika dela, ki ste Jih že itvršlli in s njimi vred tudi vsi uspehi Vaših Žrtev. Ogrožena je nova gospodarska osnova civilizacije, ki temelji na blaginji celokupnostl. Branite svoje zadruge In svoje pravice! Branite Jih it Vaših lastnih koristi, taradl koristi vaših rodbin In vsega človeštva, zato, da izide zadružno gibanje If današnjih razmer večje in mogočnejše kakor Je bilo kdajkoll prej. Zadrugarji vseh dežela, tdru-Žite sel Za Mednarodno cveto: VMInfl Tanner, predsednik Henry J, May, glavni tajnfll. Zlvllakl delavci aaatavkall New York. — Nad »to straž-nlkov in strežnic Je zastavkalo [wo 11 upravi hotela Commodore, ko Jim Je bila znižana mezda. Htavkarjl so člani Food Workers Industrial unije, katero uprava hotela noče priznati, T ■jr. vM w . iMf PROSSÉTÍ «I PROSVETA V San-Giacomu je Mario izvedel, da se je njegov učitelj preselil tja, od koder ni več vrnitve. Črnolaea, majhna, drobcena deklica kakih dvajsetih let z velikimi rjavimi očmi mu je pripovedovala o njem, ki je u-mrl pred kakim letom dni, in ob spominu nanj so se ji zaleske-tale solze v očeh. "Papa je rad govoril o nekdanjih učencih, posebno vas se je z ljubeznijo spominjal. Toda meni to ni ugajalo," je dodala in se komaj zaznavno nasmehnila. "Pri meni ste bili v nemilosti, ker ste zmerom vlekli za lase." "O, Bog!" je za vpil Mario. "Vi ste Saetta? Dajte mi brž roiko. Ali imate le navado, da se tako naglo razsrdite in s svojimi ljubimi bližnjimi tako grdo ravnate?" • "Se grše," je odvrnila s prav i^to svojeglavo kretnjo glave, ki je bila Marij u de zdaj v spominu. "Casi so me zagrenili. Papa ee je potrpežljive je vživel v svojo usodo. Od tistih dob, ko so ga upokojili, ljudje niso bili z nama več tako kakor prej. Razen tega sva se morala preseliti v tole zapuščeno vas, da sva se s papanovo skromno pokojnino preživela." , "In, potem, Saetta, kako ste se pa. potem pretolkli T "Perilo šivam, j čeprav bi se rajši ukvarjala z duševnimi stvarmi. Pomagala sem papa-nu pri nekem znanstvenem delu, ki bo zdaj na žalost dolgo ostalo nedokončano, ker se ne utegnem s tem ukvarjati. Se do igranja ne pridem, pa vendar se ne morem ločiti od svojega priljubljenega klavirja. — Kaj pa šteje na prstih?" "O, nič. Mario je bil v duhu preétel točke svojega seznama, na žalost ni nobena ustrezala. Pogledal je ljubeznivo Saetto in potem brez prehoda dejal: "Se zmerom se čutim dolžnega vašemu očetu. Velik trud je imel z menoj. Gotovo bi ga veselilo, če bi mogel kaj za vas storiti." "Gospod Bonetti Í" je vzkliknila Saetta in zardela. "Od moža, ki mi je čisto tuj, vendar ne morem ničesar vzeti!" "Poslušajte, Saetta. Trden namen imam, da se v peték z vami poročim in vas vzamem s seboj v Rodezijo. Kaj rečete na tó?" "Gotovo niste čisto pri pameti, Bonetti — ali mar mislite, da se bom do petka v vas zaljubila?" "To ni tako važno. Vzeti moram s seboj ženo, ker je tam doli strašen dolgčas." "Nov razlog, da si mora biti Tons Seliikar OFFiCf 1'stanovljei CENE SO ZMI Preiskavi« Nasproti Dark p Mv 2 - "M Pri *** i L Ma4araa liitaii» to M ^ » raah rwr^th . . . h M Tarka . . . Florara« la Wtn Mato Mi V I« Baaibam f M ZMERWE CENg fr I Pajaaalla rmm 4» ntk Uk«W * HAMBURG-AMERICAN 11 _ 177 N. Micklfftn Ar«. Ckie»|«, Stroški za elektriko prferabi elektri6 nega prnlnikft-~ 1 cent na uro! Stroški za elektriko pri rabi e-lektričnega čistilca manj kot 1 cent na use. Električni^ potrato. Im popuM pri I*« .ur« Hitita« > M MOW WE A IT H IDI»®» ELECTRIC SHOPS