145. številka. Ljubljana, v četrtek 26. junija XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". Dne 18. junija 1884 občni zbor „Narodne Tiskarne" v Ljubljani ni mogel zborovati, ker se ga ni zadostno število delničarjev udeležilo. Zatorej se po §.17 društ. pravil sklicuje drugi občni zbor na dan 11». j lilija ob 6. uri zvečer z istim dnevnim redom. Od upravnega odbora. V LJubljani 26. junija. „Daily News" je jeden najimenitnejih in naj-izvrstnejih časopisov in kar je glavna stvar, dan danes glaBilo sedanje angleške vlade. Ta list priobčil je nedavno uvoden članek, kateri morebiti ni izpod peresa Gladstona samega, v katerem se pa vsekako zrcali Giadstonova politika poštenosti in pravice. Članek razpravlja egiptovsko vprašanje, mimogrede pa pojasnuje tudi druga vprašanja, zato priobčimo v naslednjem poglavito njega vsebino: „Od tega, kako bode dolenja zbornica vspre-jela poročilo vlade o pogodbi s Francosko, zavisna je tekom prihodnjega tedna osoda parlamenta in vlade. Opozicija bode po svojej navadi na Gladatonovo poročilo odgovorila z grajalnim predlogom in pri obstoječem razpoloženji duhov v parlamentu ni nemogoče, da bode glasovanje v parlamentu za vlado nepovoljno. Potem bi bilo pričakovati novih volitev v juliji ali v avgustu, ako se za časa ne spamete* člani liberalne stranke in se složno zbero okolu Gladstona ter odbijejo naval konservativcev. Žalostno je, da so še tako nejasni pojmovi o egiptovskem vprašanji. Zakaj bi mi Francijo vpra-Sali ? kliče se. „Mi smo svojo kri in svoj denar žr-tovali in moremo storiti, kar nam drago". A pozablja se, da egiptovsko vprašanje ni izključno angleško, ampak da je pred vsem augleško-francosko; ne pomisli se tudi na to, kaj bi bilo, ko bi mi z Egiptom postopali, kakor z osvojeno zemljo in bi ne hoteli biti pravični in zmerni. Aneksija, ali protektorat, ali kakor drugače bi se maskiralo angleško gospodarstvo nad Egiptom, imelo bi za posledice to, da bi se takoj tudi mnoge druge vlasti vzbudile, da zagrabi vsaka, kar more. Kajti egiptovsko vprašanje je samo jeden del vztočnega vprašanja, in ko bi mi vzeli Egipt, bi Francoska takoj očitno prisvojila si Tunis in prišla bi v sukob z jedne strani z Italijo zaradi Tripolisa, z druge strani s Španjsko zaradi Maroka. A to zaozljanje bi ne bilo omejeno samo na Afriko. Kadar se Že začne razkosavati Turška, takrat bode naval tudi na njene države v Aziji in Evropi. Avstrija že misli, da ima Solun že v roki in uporabila bode prvo priliko in najmanjši povod, da izpolni svoje želje. Tedaj bi bilo tudi za Rusijo naj prikladnoj e, da šla bi nad Carigrad. Nihče, komur je mari interesov civilizacije in dobre uprave, ne bode žaloval, kadar Turčije ne bode več na evropskem zemljevidu. A treba je, da njeno nasledstvo pridevroke rodnej deci tamošnjih dežel, ne pa sosedom — grabeže m. Treba je delati na to, da se ondu osnujejo nove države, ne pa, da bi se kar tako razkosavalo. Ko bi vsaka država odtrgala kos Turčije, potem bi tudi Nemčija ne držala rok križem in mirno gledala. Nedoločnost glede prestolonasledstva v Holandiji utegnilo bi vzbuditi stare srčne želje. Cesar Viljem in knez Bismarck sta tako osjetljiva nasproti svojim rojakom istega rodu in jezika, da celo transvaalske Holandce smatrata za polu-Nemce. Če so to Holandci transvaal-ski, zakaj bi ne bili Holandci v Holandiji? A tudi baltiške pokrajine v Rusiji so na pol nemške. Tako vidi se, da je dovolj netila za veliko evropsko vojno in ako mi v Egiptu krenemo raz pravi pot, moglo bi to dati povod tej vojni." Iz deželnih zborov. Deželni zbor istrski. Poreč, 24. junija. (VII. [zadnja] seja.) Predseduje dr. Vidulie. Vladni zastopnik Gummer. Navzočnih 27 poslancev. Pričetek ob 11 1U uri. Deželni glavar prečita interpelacijo dr. Ga lubina na c. kr. vlado zaradi deželno-zborskih volitev v Kopru. Dr. Gambini namreč ne more se še potolažiti zaradi sijajne naše zmage. Jenko stavi sledečo interpelacijo: Leta 1878 razpuščen je bil z odlokom visokega c. kr. namestništva zastop občine Kastav. V odloku pravi se v obče, da občina ne upravlja dobro svojega imetka. Leta 1879 razpuščen je bil zopet zastop imenovane občine in sicer, ko se ni niti prav konsti- tuiral in se ni moglo soditi, kako bi ta zastop gospodaril. Z odlokom vis. c. kr. namestništva od maja 1883 broj 6191/III. razpuščen je bil občinski zastop Tinjanski v okraji Pazinskem, da si je oni zastop vso dobro voljo kazal, urediti račune prejšnjih let in tedanjega glavarja. Občinski zastop v Baski na otoku Krku imel se je in mogel se je obnoviti še aprila 1883. A niti danes se še nij to zgodilo. Proti tem istinitim dogodkom obstoji pa sledeče: Javno se govori in piše o pojedinih občinah Istre, da nemajo ni malo urejene administracije. To velja osebito za občino Buzetsko. Vidimo in znamo, da neso uredjeni računi bratovščin v mnogih občinah, kjer so one radi Sol in siromakov zelo interesovane. It ade nisku podobe i na ima dobivati okolo 140 gld. na leto za siromake in šolo, a nema ni šole, niti siromaki ne dobu nič. Tako po priliki je drugod. Vender se visoki c. kr. vladi ne zdi potrebno, postopati proti takim občinam z ono strogostjo, kakor proti prej imenovanim. Spominjamo i to, da je minolega leta v času, ko je še vladal v Baski zastop, kojemu je mandat potekel, prosil za žandarmerijsko postajo. Spominjamo i to, da je v Kastvu služil človek, poslan od strani oblastnije, koji je izmislil peklensko osnovo za ono občino. Spominjamo na dalje, da vodi v drugej občini začasno administracijo človek, koji je tožen kot sokrivec zle uprave z občinskim imetjem. Znano nam je i to, da je deželni odbor naložil posebno doklado občini Žminjskej za izpla-čanje one pomoči, kojo so leta 1879—80 dobili, dasi so pojedini kmetje, njih nad 60, povrnili občini pošteno, kar so dobili v ime pomoči, a je občina porabila to za Bog ve, kakove druge stvari. Znamo, da se vis. c. kr. vlada ni pobrinila, da preiskuje po svojih uradnicih razne odnošaje prej, kakor se je odločila digniti avtonomijo posamičnih občin, da dobi temeljite uzroke. Spominjajo vsega tega, ne moremo si razjasniti, zakaj se hrvatsko prebivalstvo v nekaterih občinah vznemirja s takovimi skrajnimi odredbami, a se v drugih puste stvari iti, kakor idejo, stavimo na vis. c. kr. vlado Bledečo LISTEK. Knez Serebrjani. (Kuski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXI. Poglavje. Božja sodba. (Dalje.) — Car, ne pusti možiku norčevati se iz tvojega hlapca! — zaklical je. — Jaz tvojej carskej milosti zvesto služim pri opričnikih, v svojem življenji se še nikdar nesem bil z gorjačami! Pa car je bil jako dobre volje. — Ti se bij b sabljo, — rekel je, — a dečak naj se bije po svoje. — Dajte mu gorjačo. Hočemo videti, kako se bode mužik postavil za Morozova! Prinesli so nekoliko gorjač. Mitka jih je počasi jemal v roko jedno za drugo in jih ogledoval, ko je vse prebral, obrnil se je naravnost k carju. — Ali nemate močnejše? — rekel je z lenim glasom, proseče gledajoč v oči Ivana Vasiljeviča. — Prinesite mu najmočnejše oje, — rekel je car, že naprej se veseleč zanimivega prizora. Kmalu je bilo v Mitkinih rokah oje, katero so opričniki mej smehom vzeli od nekega na trgu stoječega voza. — Ali bode to dobro? — vprašal je car. — Hočem poskusiti, — odgovoril je Mitka. In zgrabil je oje m jeden konec, in ga tako silno zavihtel, da je nastala močna sapa in prah se je uzdignil, kakor ob silnem viharji. — Glejte ga, hudiča! — rekli so opričniki in pogledali drug druzega. Car se je obrnil k Homjaku: — Pripravi se! — rekel mu je z ukazajočim glasom, in pristavil porogljivo: — bodem videl, kako se bodeš izogibal kmetskomu ojesu! Mitka je v tem zasukal rokave, pljunil v roki in stisnil ž njima oje, stresal je gledajoč Homjaka. Vsa prejšnja bojazljivost ga je minula. — Nu ti! le postavi se! — rekel je z vso odločnostjo. — Jaz te bodem že naučil neveste krasti! Homjakov položaj bil je pri nenavadnem orožji in nenavadnej moči Mitke dosti težaven, in gledalci so tudi vsi bili za Mitko. Nadkonjarjeva zadrega je razveseljevala carja. On je gledal pravi boj z ravno takim veseljem, kakor predstave glumačev ali medvedjo gonjo. — Začnita boj! — rekel je, ko je videl, da se Homjak obotavlja. Tedaj je Mitka uzdignil oje nad glavo in začel ga je sukati, skokoma bližajoč se Homjaku. Zastonj se je Homjak prizadeval uloviti kak trenutek, da bi dosegel Mitko s sabljo. Ostalo mu ni druzega, kakor vedno izogibati se ojesu, ki je opisovalo ogromne kroge okrog Mitke, da ga ni bilo moč doseči. V veliko veselje gledalcem in v nemajhno zabavo earju začel se je Homjak umikati; pa Mitka je kakor medved skakal za njim in oje je kakor vihar bučalo mu nad glavo. — Te bodem že naučil neveste krasti! — klical je vedno bolj razjarjen in skušal je zadeti Homjaka po glavi, po nogah, ali kamor bi priletelo. Sočuvstvo gledalcev javljalo se je v dobrujočih interpelacijo: 1. Kako se visoka c. kr. vlada osvedoči prej, nego se odloČi za raipust kojega občinskega zastopa, o potrebi te skrajne zakonite mere ? 2. Zakaj vis. c. kr. vlada razpušča one za-stope, kjer žive, kakor v Kastvu in Tmjanu, ljudje samo hrvatskega jezika ali ljudje skoro izključljivo tega jezika? 3. Zakaj še ni obnovljen občinski zastop v Baski? 4. Hoče nam li visoka c. kr. vlada razjasniti, kako misli nadalje postopati v tem pogledu v Istri? Čita jo sam, ker deželni glavar izjavi, da ne ume čitati slovansčine. Laginja stavi predlog, da bi davkarije ne izdavale plačilnih nalogov, nego da bi se dajale davčne knjižice, kakor prej, v katerih bi moralo biti natanko naznačeno, koliko in zakaj se ima plačati. Potem predlaga, visoki vladi predstaviti, da bi posestniki malih ladij, ki prevažajo svoje vino, ne plačevali dvojnega daveka: za ladijo in za prodajo vina. Oba predloga je večina zavrgla. Od večine so prvikrat glasovali z manjšino za oba predloga: Dr. Dob-lanović, Bemba, Strudthoft, Campitelli, Ivancki. Zainljič predlaga, naj deželni odbor v zvezi z vlado uredi kmetijske tečaje za učitelje tako, da B6 jih bodejo mogli udeleževati tudi učitelji šol b Blovanskim učnim jezikom. Za predlog glasujejo samo slovenski poslanci. Prične se obravnavat: dnevni red. Campitelli porota o prošnji vasij Truške in sosednjih za zgradbo ceste, koja bi jih zvezala z državnimi cestami. Križanac podpira prošnjo, govoreč italijanski. Večina odobrava njegov italijanski govor in mu kliče: „bravo". Campitelli poroča o prošnji deželnega računovodskega asistenta Matosovica za povišanje plače Večina vsprejme Campitellijev predlog, da se ustanovi mesto tretjega uradnika extra statum s 700 gld. Dr. Doblauović poroča za politični-pravni odbor o vladnem uačrtu sanitarne postave za Pulj. VBprejme se vse brez debate tudi v 3. čitanji. Za agrarni odbor poroča Canciani o postavi za ustanovljenje deželnega kulturnega sveta in okrajnih konsoreij, o katerej sem že v 1. poročilu omenjal, da je že tretjič na obravnavi. Italijani udali so se zdaj vendar in vsprejeli Campitellijev predlog, da se potrdi vladni načrt, d». si je odbor zopet protivuo predlagal. Pri glasovanji bilo je 20 poslancev, ker drugi (dr. Gambini, dr. Venier, dr. Bubba, dr. Fragiacomo, dr. Cjnstantini in Sbisa) oddaljili bo se. Postava vsprejeta ob jednem tudi v 3 čitanji. Costantini poroča o zakonskej osnovi s katero se premenijo nekateri §§. občinskega vol. reda. Ni v generaluej ni v spec. debati ne govori nobeden in vsprejme se tudi v 3. eitauji. Dr. Vidulie pozove poslance, zaklicati cesarju Evviva, kar se zgodi, ua strani manjšine i „živio." Dr. Buba prečita še zapisnik, ki se potrdi in ob 12 uri dež. glavar izjavi, da v imenu Nj. veličanstva zaključuje zborovanje. Slovenskim učiteljem na Štajerskem. Bodo slovenskoštajerski učitelji fle nadalje s štajersko učiteljsko zvezo združeni ostali? Bodo ie nadalje hodili pOHlušat in požirat zbadljivke pri zborovanjih tega društva? Bodo še nadalje pošiljali svoj krvavo zasluženi denar temu društvu, da potem prireja zborovanja, pri katerih se prav po korenja-ško udriha po slov. učiteljstvu in slov. šolah ? Bodo sploh za to društvo, ki o Slovencih in njih razumnem šolanji niti slišati neče, Še kaj storili, še kaj žrtovali? Ne! Značajni in možati slov. učitelji bodo rekli, odstopimo od društva, ki za nas itak ne mara. Kdo se je ne spominja bteztaktnenega obnašanja nemških učiteljev lansko leto v Mariboru? Kak hrup je navstal in kako so ti pedagogi takoj skočili iz svojih pedagogičnih ojnic, ko je šlo za prav pe-dagogično stvar, se li ima v ljudskej šoli razun materinega tudi še kak drugi jezik učiti. Ne da bi bili to vprašanje pedagogičnim umom. s kojim se drugače tako radi ponašajo, razpravljali, le kričali in vpili so, kakor, da bi jih kdo žive drl. Lu jedno so oni trobili, kako koristua, kako zveličavna je nemščina Slovencem. Kako sirovo in ueotesano je bilo njih obnašanje po ulicah in javnih prostorih, kjei so slov. učitelje z najgršimi psovkami ometa vali Resnično! bolj jasno, bolj očitno, kakor lani v Mariboru bi bili nemški učitelji težko svoje zagrizeno Bovraštvo do slovenskega učiteljstva razo-deli. Njih brezožirnost bi vendar naj slov. učiteljem odprla oči, da uvidijo, da pri njih nemajo kaj iskati. Le jedno nem. učiteljem Še diši, to je deaar, katerega slov. učiteljska društva vsako leto pošiljajo v Gradec. Zatoraj slov. učitelji popustite to društvo, ne dajte se je dalje za nos voditi od ljudij, ki za vas in slov. šolstvo nemajo in nečejo imeti niti trohice razuma. Svoj denar pa obrni sebi in domači reči v korist. Napravite mt\ 1 o zalogo, iz katere se bode vsaj nekoliko podpiralo slov. pedagogično časopisje. To bode gotovo veliko pripomoglo, da se pedagogični listi ožive, gmotno in duševno, da bodo vam in vašim šolam v korist prinašali prav veliko in lepega berila. S tem se bode več dobrega storilo, nego pa če se še nadalje podpira ošabno in brezozirno nemštvo, ki nas in naša prizadevanja povsod zatira, ki po svojih časopisih slov. učiteljstvo 1 tako grdo, ostudno in krivično obira, kakor je to ' že večkrat storila „Tagespošta" ! Sedaj, svoji k svojim Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) VI. Gosp. zbornični tajnik poroča o vprašanji, potrebujejo li mlinarji za pekarenje črnega kruha izkaza sposobnosti. C. kr. dež. vlada namreč naznanja vsled ukaza trgovskega ministra z dne 22. janu-varija t. 1., da se je predstojnik zveze avstrijskih mlinarskih in mlinskih udeležencev na Dunaji obrnil na c. kr. trgovsko ministarstvo s prošnjo, naj bi izdalo uradno pojasnilo ministerskemu ukazu z dne 17. septembra 1883, drž. zak. št. 148, v tem zmislu, da rokodelski pekovski obrt izvršujejo le oni, kateri peko bel kruh, oziroma v tem zmislu, da pekarenje črnega kraku pripada k mlinarstvu ter da se v nobenem slučaji ne sme od mlinarjev, kateri iz svojih mlinskih izdelkov pečejo črn kruh, zahtevati dokaz sposobnosti v zmislu zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39. V dotični ulogi se navajajo mnogi prejšnji postavni propisi, kateri pekarenje Črnega kruha označujejo kot del mlinarskih obrtnih pravic; dalje se opozarja, da so navadni mlinarji nasproti lastnikom parnih in drugih mlinov v težavnem položenji, kajti slednji kot tovarnarji neso navezani na iakaz o sposobnosti. — Po določilih navedene postave in mini-sterskega ukaza nikakor ni v zakonu utemeljeno, da bi bil rokodelski obrt le pekarenje belege kruha. Kar se tiče druzega dela prošnje, da smejo po zakonitih promislib mlinarji peči Črn kruh, omenja C. kr. mi ms ter.s t v o, da je to pač različno, kdaj je kdo nastopil mlinarski obrt, ali še tedaj, ko so veljala stara določila, pred 1. majem 1860, aH ko je imel veljavo obrtni red z 20. decembra 1859, ali pa odkar velja zakon z dne 15. marca 1883, drž. zakona ftt. 39. — Kar Be tiče prve kategorije, so smeli v mnogih deželah res da mlinarji iz lastnih mlinskih izdelkov in s svojimi ljudmi peči črn kruh tudi za prodaj. — Kar se tiče druge kategorije, se omenja, da oni, kateri je naznanil mlinarski obrt potem, ko je obrtni red z leta 1859 moč dobil, ne sme, če ni naznanil tudi pekovskega obrta, p9Či kruha — Kar zadeva tretjo kategorijo obrtnikov, si morajo oskrbeti obrtni list, oziroma izkazati sposobnost za ta obrt, da smejo peči Črn kruh. — C. kr. trgovBko ministerstvo namera "« sporazumno s c. kr. ministerutvom za notranje zaueve izdati obširno pojasnilo te zadeve, ter je poslati političnim deželnim oblastveni, ker pa so gorenji obrti zaradi preskrbovanja ljudstva z živežem važni, želita gorenji ministerstvi zvedeti, kake so faktične razmere, če je mlinarski obrt kje združen s pekarijo črnega kruha. Zaradi tega se obrača ministerstvo do c. kr. deželne vlade in ta do zbornice, naj ji poroča o tej zadevi. Zbornično predsedstvo obrnilo se je v tej zadevi na c. kr. okr. glavarstva, katerih poročila se tako glasijo, da mlinarji ne peko za prodaj črnega kruha, ter tudi sploh ne pekarijo. Odsek se soglaša z gorenjim ministerskim ukazom ter nasvetuje: Zbornica naj poroča c. kr. de-| želni vladi, da mlinarji v Kranjski ne peko črnega < kruha za prodaj. I Predlog se vzprejme. VII. Gosp. Vaso Potričic poroča o prošnji mestne občine Radovljica, da bi tamošnji trije semnji, in sicer na sv. Gregorija dan (12. marca), na Bin-koštni torek in na sv. Lucije dan (13. decembra) smeli biti živinski semnji. V Radovljici je na podlagi privilegija z dne 20. septembra 1844 šest semnjev, izmej katerih sta dva tudi živinska. Občine okraja Radovljiškega in okrajnega glavarstva Kranjskega in Celovškega ne ugovarjajo, samo občina Rožek na Koroškem in Tolmin na Primorskem ugovarja vsaka jednemu Bemnju, ker so v teh krajih tudi takrat semnji. Odsek vender meni, da bi ugovori zaradi velike oddaljenosti teh krajev od Radovljice nimajo pomena; živinoreja pa se v okraji Radovljiškem sme imenovati važna in pričakovati je, da se bode ti živinski semnji številno obiskavali ter dala se bode živinorejcem prilika, da bodo v bližnjem okrajnem mestu prodali svojo živino, zaradi tega se izreka odsek za dovoljenje. klicih, in je vedno naraščalo, ter uapoBled se spremenilo v zmagovalno veselje. Tako! Tako! — klical je narod, ki je pozabil, da je car navzoč, — le dobro ga! Le daj ga, dečko! Postavi se za Morozova, potegni se za pravično stvar! A Mitka ni mislil na Morozova. — Te bodem že naučil neveste krasti, kričal je in mahal z ojesom zasledujoč Homjaka, kateri se mu je umikal v vse strani. Nekaterekrati so morali opričniki ob zagraji pripogniti se k tlam, da se izognejo neodvrnljive smrti, ko se je oje sukalo njim nad glavami. Kar se zasliši zamolkel udar, in Homjak je, zadet v bok, odletel nekaj sežnjev in zgrudil se na tla ter raztegnil roki. Po vsem trgu se je razleglo veselo kričanje. Mitka je takoj skočil na Homjaka in začel du-Šiti ga. — Zadosti ! zadosti! — kričali so opričniki, a Maljuta se je hitro nagnil k Ivanu Vasiljeviču in rekel mu je ves potrt: — Car, ukazi proč potegniti tega hudiča! Homjak je najboljši človek v vsej opričini. — Potegnite proč norca za nogi! zakričal je car: polite ga z vodo, da ga pusti saj živega. S težavo so opričniki proč potegnili Mitko, pa Homjaka so uzdignili že mrtvega, in ko se je pozornost vseh obrnila na njegov povišnjeli obraz, znašel se je poleg Mitke, Vladimirski goslar, porukal ga za obleko in mu tiho pošepetal. — Pojdi za menoj, tepec. Odnesi svojo glavo! In oba sta se izgubila mej tolpo naroda. XXXII. Poglavje. Vrečica Vjazemskega. Ivan Vasiljevič je velel poklicati Morozova. Po trgu je z nova vse utihnilo. Vsi so pričakujoč uprli svoje oči v carja in pritajili dihanje. — Bojar Družina! — rekel je slovesno Ivan, ustajajoč s svojega mesta, — ti si se z božjo sodbo očistil pred menoj. — Gospod Bog je po premagi tvojega sovražnika pokazal tvojo pravičnost, in tudi jaz ti ne bodem odrekel milosti. Ne odhajaj iz slobode do mojega ukaza. Pa to, — nadaljeval je mračno Ivan, — je le polovica dela. Zdaj pride še obsodba. Pripeljite semkaj Vjazemskega. Ko je prišel knez Afanasij Ivauič, ga je car dolgo gledal z neizrazljivim pogledom. — Aianasij, — rekel je nazadnje, — ti veš, da jaz trdo držim svojo besedo. Povedal sem ti, da bode oni usmrten, kateri ne premaga sam ali po svojem borci v dvoboji. Tvoj borec je podlegel, Afanasij. — Kaj, — odgovoril je odločno Vjazemski, — tak pa ukazi odsekati mi glavo, car. Čuden smehljaj pokazal se je na ustih Ivanovih. — Mari samo glavo odsekati ? — rekel je Ivan zlobno. — Ali misliš, da bodo tebi samo glavo odsekali? To bi bilo, ko bi se ti imel zagovarjati samo zaradi Morozova, pa na tebi je še druga krivda, druga hudobija. — Maljuta podaj semkaj njegovo vrečico. In Ivan je vzel iz rok Maljute vrvico, katero je proč vrgel VjazemBki in priuzdipnil jo je za konček. — Kaj je to? — vprašal je, strašno gledajoč v oči Vjazemskega. Knez je hotel odgovarjati, pa car mu ni dal časa. (Dalje prih.) Poročevalec stavi v odsekovem itneou predlog: Slavna zbornica naj prošnjo mestne občine Radovljice za dovolitev daljnih treh živinskih semnjev c. kr. deželni vladi gorko priporoča. VIII. G. V. Petričič poroča o prošnji farne občine Prežganje za tri semnje. Občine v okraji Litijskem in v sosednih okrajih neso, razen občine M. D. v Polji, okraja Ljubljanskega, ugovarjale semnjem, iu slednja le semnju dne 14. marca. C. kr. okrajno glavarstvo v Litiji toplo priporoča prošnjo. Odsek pa vender glede na to, da ni pričakovati živahnega obiskovanja semnjev v PreŽganji in je v okraji Litijskem že 68 živinskih semnjev na leto, ne more iz gospodarstvenih ozirov priporočati prošnje ter predlaga: Slavna zbornica naj se v svoji izjavi G. kr. dež. vladi izreče proti dovolitvi. Predlog se vzprejme. (Dalje prih) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 26. junija. Ravnateljstvo severne železnice je neki zauka-zalo, da naj se njeni uradniki v mešanih okrajih uzdrže volitve za moravski deželni zbor. Ravnateljstvo namreč ne mara da bi njeni uradniki se sploh mešali v politične prepire in delali zdražbe mej prebivalstvom. — Kako Nemci razumejo jezikovno jednakopravnoBt, pokazala je zopet mestna šolska oblast v Brnu. Za češko ljudsko šolo je razpisala službe samo v nemškem jeziku in vodstvu šole „Matice školske" poslala je nek dopis z nemškim naslovom, ki se ni vsprejel. Dalmatinskemu deželnemu zboru se je prečital neki, ko se je otvoril, sledeči kraljevi res-kript, kakor odgovor na predlog poslanca Pavlino-vića, da se uvede hrvatski poslovni jezik v deželnem zboru in odboru: „Najvišji reskript, uročen po njega ekscelenci ministru notranjega namestniku Dalmacije. Njega c. kr. apolstolsko Veličanstvo je sklepom b 30 maja t. 1. blagovolilo vzeti na znanje ukrepe dalmatinskega deželnega odbora, s sesije s 1883. 1. Njega c. in kr. Veličanstvo je nadalje blagovolilo izraziti svojo voljo: da se s sklepom deželnega zbora z 21. julija 1883, ki se tiče jezika obravnav v deželnem zastopstvu, ne sme prepovedati deželnemu odboru, posluževati se italijanskega jezika, kolikor to ne nasprotuje državnim osnovnim zakonom. Njega Veličanstvo upa nadalje, da se bode deželni odbor oziral na hitro rešitev poslov pri občevanji z vojaškimi oblastmi. Konečno nadeja se c. kr. Veličanstvo, da se bode deželno zastopstvo oziralo na vse, kar je treba za rešitev poslov deželnega zbora. Jaz Vam to naznanjam in mročam, da sporočite deželnemu zastopstvu in zraven vračam s poročilom z dne 28. decembra 1883. doposlane zapisnike deželnega zbora. Dr. Schram je včeraj izjavil, da odloži podpred sedništvo hrvatskega sabora, ker ne more predsedovati zboru, v katerem se gode taki škandali. V ua u j«' države. Pri bolgarskih volitvab 8. in 15. t. m. prišlo je do obžalovanja vrednih izgredov. V Vidinu je bil pravi boj mej radikalci in konservativci. Jeden mohamedanec je ubit, več osob pa ranjenih. Govori se, da je blizu sto razgrajalcev dejanih v zapor. Tudi v Vrači je bil pretep in je več ranjenih. ■limiti car je izdal ukaz, da se ima za 1885, leto nabrati 224.000 mož. V ruskih vladnih krogih te bavijo z mislijo, da bi se sklenila trgovska pogodba z Afganistanom. — Iz Taškenda se poroča, da je tam iz vojaških magacinov ukradenega mnogo smodnika in orožja. Sodi se, da Be je prodalo raznim azijatskim rodovom. — ČaBopis „Vostočooje Obozrenje" dobil je zaradi svoje vladi sovražne pisave drugo posvarilo. — Govori se zopet, da po letu car pojde v Varšavo. A neče se še natančno določiti čas tega potovanja in palače, kje da bode bival. Poljaki ga neki mislijo sijajno vsprejeti in pokazati mu svojo lojalnost. Pristav žandamerijske uprave Gečen v Odesi se ni sam umoril, ampak je umorjen kakor javljajo poslednja poročila, najbrž je to delo nihilistov. — „Peterburgskija Vjedomosti" odgovarjajo laškemu listu „Opinione", ki je pisal, da da rusko časopisje seje nezaupanje mej Avstro -Ogersko in Italijo, da rusko časopisje ni kratko ni malo ne stoji za irrendetisti, kakor tudi ruski odločilni krogi ne. „Opinione" naj ne išče ohlajenja razmer v zdražbah „Peterburgskih Vjedomostij," temveč v simptomih državnega razkroja Italije. Turako-bolgarska poštna konvencija se je sklenila in stopi čez tri mesece, ko se podpiše v veljavo. Kar se tiče poštne zveze z drugimi evropskimi državami, ima sledeče važne določbe: Turška pošta pojde dvakrat v tednu b svojim parnikom v Varno; poleg tega po Štirikrat z novoupeljauimi poštnimi vlaki v Tatar-Bazardčik in od tod po potih v Ihtiman na bolgarskej meji. Od Ihtimana v RušČuk prevažala bode poštne pošiljatve bolgarska pošta. Iz Ruščuka uvede bolgarska vlada počtno zvezo v Ojurgjevo, in po železnici s posebnim poštnim vlakom z Varno, kjer bode zveza s turškim parnikom, ki bode vozil v Carigrad. Železniška konvencija pride v novembru v Italijanske! zbornici na vrsto. Društva so v sprejela predlog, da se doba pogodeb skrči s 30 na 20 let. Danes bode v zbornici glasovanje za budget, vlada računa na veliko večino. Francoska kamora je končala generalno debato o reviziji ustave in po nekaterih opazkah ministerskega predsednika zavrgla Barodetov predlog, da se pregleda vsa ustava, s 312 proti 220 glasovom. Danes se je začela specijalna debata. Domače stvari. — (Novi kuponi.) Ker so pri delnicah „Narodne Tiskarne" kuponi že pošli, pričelo se bo s 1. julijem t. 1. z izdavanjem novih kuponov in sicer proti oddaji starih talonov v „Narodni Tiskarni — (Osobne vesti.) Načelnik postaje v Šent Juriji, znani Fran t z, ki je pomagal Celjanom pri ponesrečenem krstu „Schulvereinau, prestavljen je v PoBtojino. Po njegovem odhodu skrči se število Nemcev v Šent Juriji najednega. Na Frantzovo mesto pride kot načelnik postaji v Šent Juriji gosp. Ivan Jenko, do sedaj blagajnik na postaji Mariborski. — (.Škrata") izšla je danes 12. številka. Opozarjamo posebno na peBni, katerih sti dve od Čivkoslava Lažana, jedna pa od novega sotrud-nika Tineta Črva. — (Kegljanje na dobitke) priredi društvo „Sokol" po sklepu zadnje odborove seje na kegljišči čitalnične restavracije od 1. julija do 10. avgusta. Čisti dohodek namenjen je za ustanovitev fonda za svečanost petindvajsetletnice obstanka društva, ki se bode vršila čez tri leta — Dobitki bodo sledeči: I. dob. 10 cekinov, II. dob. 7 cek., III. dob. 5 cek., IV. dob. 3 cek., V. dob. 2 cek., VI. dob. 1 cek. in VII. šaljiv dobitek. Serija stala bo 20 kr. Kegljalo se bode vsak dan od 9. zjutraj do 12. po noči. — ( „Mir" ) poroča, da je c. kr. deželno pred-sedništvo koroško razglas za volitve v deželni zbor tiskalo iu razposlalo tudi v slovenskem jeziku, nasproti pa je naučno ministerstvo v izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole imenovalo samo take gospode, da niti jeden ni zmožen slovenskega jezika. Kar se ni jednej strani dd, se na drut>ej vzame. — Utonil je M. Werkl, „vojvodski kmet", posestnik kmetije na severni strani j strani od Celovca, katere gospodarji so postavljali j koroške vojvode in so bili davkov prosti. Pokojniku ' je sicer že nemščina bolj gladko tekla, kakor naš jezik, a bil je vender že dober Slovenec. — (Gosp. dr. K. G laser), učeni naš rojak izdal je 20 stranij obsežno brošuro z naslovom: ,,Der siebeute Orientalistenkongress und die oster-reicbischen Slaven", ki je ponatis v Politiki št. 162 in 163 objavljenega članka, v katerem razpravlja razvoj orijentalskib jezikov, navaja najznameniteje učenjake in poznavatelje sanskrtskega jezika s posebnim ozirom na Slovane. Brošura se kaj prijetno in s pridom čita. Posebno razveselilo nas je naznanilo, da g. dr. Glaser prireja prevod Kalidusa-vega BUrvaŠlu. Če bode možno, pečali se bodemo s to zanimljivo knjižico še obširneje. — (Ogenj v fabriki v Velčah.) Pričelo je goreti včeraj že ob dveh popoludne v delavnici kotlarjev in tesarjev, a ker je bila streha s škrlji krita, ni ogenj vun prodrl. Ogenj je pogasila jako hitro tovarniška požarna bramba s pomočjo delavcev. Na pomoč prihitela je požarna bramba Ljubljanska, ki je dospela v Velče v pol ure, našla je ogenj že pogašen. Kakor je cenil vodja tovarne škodo, znaša ista do 20.000 gld., ker so pogoreli vsi jako dragi modeli za stroje. Ogenj je nastal po iskrah iz dimnika pod streho, in se potem hitro razširil. — (Občni zbor prvega Lj ubij anskega društva za podporo in oskrbJjevanje bolnih in onemoglih društvenikov) za 18. društveno leto vršil se je zadnjo nedeljo ob 11. uri v magistratni dvorani v navzočnosti 32 udov. Predsednik društva g. dr. Keesbacher pozdravi društve-nlke in spominja se daru Nj. Veličanstva, ki je društvu poklonil 100 gld., ter zakliče nresvitlemu cesarju trikrat „živio" in „Iloch", Čemur društveniki navdušeno pritrde. G. Pa kič kot glavni blagajnik poroča o delovanji društva. Temu poročilu povzamemo, da je bilo dohodkov 1583 gold. 80 kr., troškov 1306 gold. 84 kr., društvenega premoženja pa 4G65 gold. 98 kr. Udov šteje društvo 161. Vo-tira se zahvala hranilnici za darovanih 100 gold., gg. Kleinu in Kovaču in R. Milicu za tiskarije po znižani ceni. Poročilo se pohvalno odobri, poročilo preglednikov društvenega računa, da je vse popolnem v redu, vzame se na manje. V odbor se volijo: predsednikom g. dr. Keesbacher, namestnikom g. Anton Klein, glavnim blagajnikom g. Miha Pakič, kontrolorjem g. Felii VTaidinger, zapisnikarjem g. dr. Schaffer. Za posamične fare volijo se sledeči gospodje : za faro sv. Nikolaja: Ferdinand Maček, blagajnik, Dragotin C/.erny in Janez Kovač, odbornika; za sv. Jakoba faro: Anton Tipel, blagajnik, Makao Benda in Fran Watzel, odbornika; za Frančiškansko faro: Anton Golob, blagajnik, Jakob Spoljarič in Andrej Ziterer, odbornika; za sv. Petra faro: Janez Novak, blagajnik, Josip Bukovnik in Matija Urovath, odbornika; za Trnovsko faro: Janez Ziterer, blagajnik, Anton Komar in Josip Novak, odbornika. V pregledovalo! odsek se izvolijo gg.: Anton Košak, Janez BorovBki in Alojzij Eberl. Konečno še g. Pakič naznani, da Be deluje na to, da bi se vsa bolni 'nn in podporna društva v Ljubljani združila in da se letos na korist društvene blagajnice zopet priredi tombola. — (Društvo tiskarjev, kamnopiscev in Ivanin ot. i škarje v kranjskih) obhajalo ie preteklo nedeljo spomin Gutenbergovega rojstva in v ta namen priredilo izlet na Bled, katerega se je udeležilo nad 30 članov in nekaj druzih rodoljubov. Odhod bil je zjutraj ob typ 7. uri, v Lescah v gostilni „Pri Triglavuu izvrsten zajutrek, potem pa pri najlepšem vremenu odhod na Bled, kjer je bil kratek odpočitek „Pri Petrami", za tem mej veselim prepevanjem narodnih pesnij vožnja na otok. Pri izvrstnem obedu v g. Petranovej gostilni pozdravil je predsednik g. L. BreBkvar člane in goste, poudarjaje pomen tega dne. Gosp. V. Legat napil je veteranu g. Lindtnerju, ki je lani obhajal 50 letnico svojega delovanja. Popoludne bila je vožnja po jezeru, obisk Blejskega gradu, zvečer pa po-vratek v Lesce in Ljubljano. Ta izlet ostane vsem udeležencem v preprijetnem spominu. — („SlovanBka Vila") novo ustanovljeno pevBko društvu v Skednji pri Trstu broji nad 40 udov, ki bo marljivo vadijo v petji. Društvo predložilo je že svoja pravila v potrjenje. — (Ženo pretepel) je danes zjutraj Tomaž Želiškar, cunjar v Gruberjevih ulicah. Tolkel jo je z žago in pručico po glavi in vsem truplu tako, da je teško ranjena prenesena bila v bolnico. Tomaža Želiškarja odvedla je policija zaradi teške telesne poškodbe na Žabjak. — (Tatvine.) Prijeli so danes tatu Miho Skalca, ki je ukradel dvema pekovskima pomočnikoma obleke in perila za 11 gld. — V Ribjih ulicah, jako malo pripravnem skladišči vseh malih vozičkov, kar jih pripeljejo ženske z dežele v Ljubljano, bil je danes ukraden A. Babnikovi iz Krako-vega tak mali voziček v vrednosti 6 gld. od neznanega tatu. — (Zlati ključ za srečne volitve.) Na svitlo dal in založil Filip Haderlap. 1884. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu. 38 stranij. Ta najnovejša politična brošura ima naslednja poglavja: Kaj je liberalizem? — Naš deželni zbor in denar. — Naš deželni zbor in volilna postava. — Naš deželni zbor in slovenski jezik. — Naš deželni zbor in sedanje ministerstvo. — Kaj hoče pa naša stranka ? — Ali mi res kalimo deželui mir V — Ali mi res Slovencem branimo, da bi Be nemški učili? — Volitve so pred durmi. — Brošura je prav dobro in kar je glavno, jako popularno pisana, da si boljšega pouka za naše koroške brate skoro ne moremo želeti. Zato želimo, da bi se nahajala v vsakej hiši in polagamo imovitejšim rojakom na srce, da bi njeno razširjenje pospeševali. Cene, žal, ne vemo. — (Karel Treo,) 19letni morilec Rajmunda Boškoviča, i revljarskega pomočnika, ljubčeka svoje sestre Julije, katerega je 11. novembra 1. I. v hiši na Karolinškem predmestji s sekiro ubil, bil je daues pred porotniki, ki so prvo vprašanje na umor z 9 proti 3 glasom zanikali in drugo na uboj stavljeno vprašanje jednoglasno potrdili od sodišča hudodelstva umora oproščen a hudodelstva uboja kriv spoznan, na tri leta teške ječe, poojstrene s postom vsak mesec. Obsojeni Treo izjavi po prebrani razsodbi, da če ga ne da obesiti soduija, da se bode obesil sam. — (Izpred porotnega sodišča.) 23. dne t. m. bil je zatožen 24 letni kmetski lant Janez Delavec s Štefanje Gore, hudodelstva uboja. Dne 10. junija m. 1. prišli so fantje s Štefanje Gore y - A Velesovo in Sli tudi potem nt* Trato, kjer so bili tudi fantje iz Velesovega. Fantje s Štefanje Gore bo bili že odšli proti domu, kar jih napravi zatoženi, da so šli še jedenkrat na Trato k goBtilnici „pri Milaču". Zatoženi je imel kol na hrbtu in gledal skozi okno v gostilnico. Prišli so štirje fantje po noči iz gostiluice, trije so šli na jedno stran hiše, Tone Kern pa je zavil po drugi strani proti kozolcu. Zatoženi Delavec gre za njim in mu zasadi nož v obraz, da je bil v petih minutah mrtev. Zatoženi taji dejanje, a priče mu isto dokažejo. Porotniki so ga krivega spoznali in obsojen je bil na pet let teške ječe poojstrene s postom. — (Ka zpisane so učiteljske službe)v Logaškem okraji: 1. Na štirirazrednici v Starem trgu službi druzega in tretjega učitelja, plača po 500 gld.; 2. na dvorazrednici na Blokah služba druzega učitelja plača do 1. januvarja, 400 gold. naprej pa 450 gld.; 3. na jednorazrednici v Hovtah služba učitelja, 400 gld. in stanovanje; 4. na jednorazrednici v Hotedršici služba učitelja s 450 gld. letne plače in stanovanjem; 5. na dvorazrednici v Spodnjem Logatci služba druzega učitelja s 400 gold.; 6. na trirazrednici v Planini služba druzega učitelja s 450 gld.; 7. na jednorazrednici v Begunjah služba učitelja s 50O gld. letne plače in stanovanjem; 8. na trirazrednici v Žireh službi druzega in tretjega učitelja, prva s 500 gld., druga s 400 gld. in stanovanjem ; 9. na jednorazrednici v Črnem vrhu služba učitelja s 450 gld. in stanovanjem; 10. na jednorazrednici na Vojskem služba učitelja s 540 gl. in stanovanjem; 11. na jednorazrednici v Led nah služba učitelja s 450 gld. in stanovanjem. Tretja učiteljska služba v Starem trgu in v Žireh, ter službi za Bloke in Spodnji Logatec oddado se tudi učiteljicam. Prošnje do 25. julija t. 1. na okr. šolski svet v Logatci. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Brežice 26. junija. Volilni shod prihodnjo nedeljo v Globokem ob polu štirih pod milim nebom dovoljen. Dunaj 26. junija. „Wiener Zeitung" objavlja imenovanje tajnega svetnika grofa Szecsena vrhovnim dvornim maršalom. Gradec 26. junija. V pravdi proti anarhistom je devet obtožencev na podlagi ukrepa porotnikov zaradi motenja javnega miru obsojenih na trinajstmesečno do četrtletno teško ječo, drugi so oproščeni. Toulon 26. junija. Včeraj popoludne trije za kolero umrli. V civilnej bolnici nobenega novega bolnika. Prebivalstvo pomirjeno. Hanoi 26. junija. 4000 rednih Kitajcev napalo je 23. t. m. prelomivši pogodbo z dne 11. t. m. Francoze, ki so bili na potu, da ze-sedejo Langson. Francozi izgubili 7 mrtvih, 42 ranjenih. General Negrier odšel je s podkrep-ljenji._ Razne vesti. * (30 kilogramov dinamita je ukradenega) iz trdnjavice Valmaggiora pri Pulji; kakor javlja žeuijBko ravnateljstvo. Ob jednem pa iz vemo, da je policija tam zaprla nekega mesarja z imenom Godina, pri katerem se je našlo 5 kilo dinamita in k temu pripadajoča užigala, in njega ljubico Gentili. Čemu si je omislil dinamit, neče povedati, pravi pa, da je dal zanj 7 gld. 50 kr. Trije drugi delavci, italijanski podložniki, so tudi dejani v zapor. * (Pobožni roparji.) Popa v nekem bolgarskem selu so, ko se je jedva zdanilo, zbudili nepoznani ljudje in nadležno zahte\ali, pa naj takoj bere mašo. Pop se je dal pregovoriti in napotil so je v cerkev, a pred cerkvijo zagledal je tolpo od nog do glave oboroženih ljudij, in tresoč se od strahu opravil jo mašo. Po maši se je pri njem več razbojnikov izpovedalo, potem so pa plačali za maše in razšli se. kr. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovo, da pošiljanje ne preneha. ..SLOVENSKI NAROD" veha za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld „ pol leta........6 , Četrt leta . . .....3 „ jeden mesec.......I „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. „ pol leta........8 „ — „ četrt leta........4 „ — „ jeden mesec.......I „ 40 Upravništvo „Slov. Naroda*'. 50 30 10 — kr. lilMtnloa uredništva] Gosp. dopisniku iz Sošta-ii j a: Da si ni bila zmota na našej strani, vender radi popravimo, da bi bilo v dotičnem dopisu moralo stati: Pa skoraj sem pozabil našega g. Negri-ja, ki pa reB dosti bolje nemški zna itd. — Gosp. J. M.: Vprašate, kdo daje Čiv-koslav Lažan ? Ko bi slednji hotel, da se ga pozna, bil bi se gotovo s polnim imenom potrudil. Poslano. Predvčeraj zvečer skazal je svojo hrabrost nad-častnik O. Učenec g. Podlesnika prišel je iz hiše z malim psetom, ki je parkrat zalajal sredi ceste, na kar častnik kar s sablo hoče nad živalico. Ko je učenec rekel, naj pusti psa pri miru, dobil je naslov: verfluchter L . . sbub, maul halten! itd., slednjič pa udari nadčastnik učenca še po obrazu, da je pal na tla in pobil vso posodo, s katero je hotel po večerjo. Ko bi se kdo zanimal še za druge podrobnosti, mu lahko poslužim. Jeden, ki je ta prizor videl. Zahvala. Dn6 18. junija ob 9. uri na večer bila je vas VGklo, županije vogljanske, pozorišče silovitega požara. Ogenj, za-trošen na nekem skednji, razširjal se je z nenavadno hitrostjo na vso strani. Vos spodnji del vasi bil je v nevarnosti. V tej najhujšej potrebi prišla pa nam je iz Kranja od slavne prostovoljne požarne brambe vrla in nepričakovana hitra pomoč. S svojo društveno brizgljo delovali so vsi navzočni udje na vse strani s čudovito vztrajnostjo in pogumom, bodi-si da ubranijo nadaljno razširjevanje ognja, bodi-si da ugase na žo opaljenih ali razgorelih poslopjih ognjeno žarjavico. Nepreneliano od deseto ure do dveh po polu noči gibale so se pridne in neutrudljive roke čvrstih Kranjskih požarnih brambovcev. Podpisani občinski predstojnik, želeč ustreči iskreni želji pogorelcev in cele občine, si dovoljuje slavni požarni brambi za ta dejanski čin človekoljubja in požrtvovalnosti izrekati tem potom javno najtoplejšo zahvalo. Občina Voglje, v 23. dan junija 1884. Janez HvCol, župan. Tujci: dne 25. junija. Pri slonu : Steiner z Dunaja. — Gaspari iz Postu jine1 — Aufmuth iz Gradca. Pn Maltel: Weil z Dunaja. — pl. Schiwitzhofen iz Gradca. — "VVintzel z Dunaja. — Loy iz Gradiško. — Ro-senbaum z Dunaja. Umrli so v LJubljani: 23. junija: Jurij Novak, kajžar, zdaj kaznenec, 62 let, Ulice na grad št. 12, za vodenico. 24. junija: Franca Matevže, hišnega posestnika žena, 60 let, Križevniški trg št. 2, za otrpnenjem pluč. — Martin Šlak, delavec, zdaj kaznenec, 58 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. V deželnej bolnici: 21. junija: Luka Gajger, gostač, 63 let, (poddružnica na Poljanskej cesti št- 42), za oslabljenjem. 22. junija: Primož Verbovc, gostač, 64 let, za slučajnim poškodovanjem. Meteorologično poročilo. 3 S zovanja 1 _ _ _ ^ v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 25. junija 7. zjutraj I 73619 mm. 2. pop. | 73664mm. 9. zvečerj 73736 ram. +150" C -r-17-2'0 4-l5-6"C si. szh. si. zah. si. zah. obl. obl. jas. ll-20mm. dežja. Srednja temperatura + 15-9°, za 29° pod normalom. Tržne cene v IJiehljanl dne 25. junija t. 1. i Pšenica, hektoliter . . . j Rež, n ... Ječmen „ . • Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, » ... i Koruza, „ ... ■ Leća „ ... Grah „ ... ! Fižol „ ... ! Krompir, 100 kilogramov . { Maslo, kilogram . . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen. „ . . Surovo maslo, - . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ , Koštrunovo , „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . • Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . it mehka, „ „ „ gld. kr. 7 96 5 71 5 3 3 25 5 53 6 36 5 40 8 — 8 — 9 — 2 50 Q<: _ 80 — 60 — 74 — 85 — 2«/, — 8 — 64 — 54 — 70 — 40 — , 40 — 18 2 1 05 1 78 7 1 — 4 50 X3-u.32.aJs3za* "borza. dne 26. junija t. 1. (Izvirno telegrarično poročilo.) Papirna ren a . . . . ..... Srebrna renta .... • Zlata ren........ 54/o marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . . ..... ... Napol. . ........... C. kr. cekini........ . , Nemške marke...... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. loo gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0..... Atli n » m - .» «... „ papirna renta 5°/0.....88 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 11 ,' „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drult velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 05 ki 80 102 25 . 95 « 55 , 857 _ 301 40 ! 121 * 85 g 9 • 69 „ 5 77 . 59 60 „ 125 n — 168 — 102 9 122 n 55 91 30 i. 88 _ 104 50 ' 115 n 50 . 121 75 107 25 j 105 ■ 7» I 174 50 " 18 75 j 109 n 25 - 218 • 50 . Zahvala Jaz podpisani dobil Bem za neko zavarovanje za slučaj smrti pri zavarovalnici za življenje „The Grresham" v Londonu točno izplačan znaten znesek po generalnemu zastopniku gospodu 4-1 iGicla.er- Išče se kovač, izurjen tudi v Žlvinosdraviil&kih re$eh.— Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (411—1) Št. 7663. —" (403-3) Razglas. V četrtek 3. dan Julija t. I. dopoludne ob 10. uri se bodo pri "odpisanem magistratu dve v mestnej shrambi za gasilno orodje v šolskem drevoredu vspored ležeči mesnici po očitnej ustnej dražbi oddali v najem. Do omenjenega dneva dražbe vsprejemajo se tudi pismene ponudbe. Mestni magistrat v Ljubljani, v 28. dan junija 1884. NARODNI TISKARNI" v J^jiil>lja.iJLi so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pOl. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. CPa-rials n.sišeg'a, časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. IMilMOVski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Wa\\ znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal liajt Boz. — Prešem, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maeliiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak. — Čegava bode, novelica, Bpisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal ./. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega . Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal II. Reviere, poslovenil Davorin Hoatnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži Še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. lejnaroina linija. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVi-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „E3ast ^.ngrlia", 3400 ton, v 15. dan julija. „C3-eri33.a.3ala-", 4200 ft v 30. „ „ Potniki naj se obrnejo na T. TEEKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli* Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov OO gold. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Jtiuiiliano d» Ant. l*oglayeu9 generalni agent. (370—15) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tiak „Naroune Tiskarne". 6391