Leto V., štev. 227 Lfubljana, peteK, 26. septemora 1924 Poštnina oavšatfran*. Cena 2 Din Ixh3}a ob 4 zjutraj gtane mesečno 20-— Din St inozemstvo 30*— a neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta 6t 16/1 Telefon fit. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko OpraTništvo: Ljubljana, Prešernovi nI. it 54. Telef. H. 88, Podružnici t Maribor. Barvarska oL V Cei|e. Aleksandrova e. Račun pri poStn. čekov, zavodu fitev. 11.842- Ljubljana, 25. septembra. Naš vatikanski poslanik dr. Josip Smodlaka je podal uredniku nekega zagrebškega lista zanimive izjave o vprašanju konkordata med Jugoslavijo ln papeško stolioo. Pogajanja za konkordat, pravi dr. Smodlaka, še niso pričela. Pred našo vlado se nahaja več projektov ("eden je izdelan tudi od drja. Smodlake). Vlada mora sedaj enega teh projektov osvojiti, da bo# tvoril predlog z naše strani. Prihodnji teden se bo vršila konferenca ministrov, na kateri se bo razpravljalo to vprašanje, nakar bi se naj pričela ofieiielna pogajanja. Ni še določeno, ali se bodo ta pogajanja vršila v Rimu ali v Beogradu. Glavna vprašanja, ki jih ima rešiti konkordat, so sledeča: imenovanje škofov, konfesijonalne šole, mešani zakoni, prispevki države za vzdržavanje duhovnikov in verskih institucij, vprašanje starosiovenske božje službe. Dr. Smodlaka meni, da se bo vprašanje starosiovenske liturgije rešilo morda 5 posebnim dodatkom h konkordatu, poudarja pa svoje stališče, da je gla-goJi-ca privilegij celega naroda iu ne le poedinih krajev. Po podpisu konkordat a bo eden od jugoslovenskih škofov imenovan za kardinala. Tako poslanik Smodlaka. Njegove izjave so interesantne, toda po naših informacijah niso povsem točne, odnosno tako iskrene, kakor bi bilo potrebno že z ozirom na važne nacijo-nalne interese, ki pridejo v pcštev pri ureditvi razmer med našo državo in Vatikanom. Medtem ko je prejšna vlada pripravljala pogaianja z Vatikanom s stališča strogega čuvanja naših državnih in na-cijcnalr.ih interesov, so se pod novim režimom tudi v tem oziru pojavili škodljivi vplivi. Intraaisigentna klerikalna struja, ki ima v vladi štiri ministre ter upravlja tudi verski resort, stoji v vprašanju konkordata povsem na strani vatikanske diplomacije in politike. Ona izhaja s stališča, cla država nima besede v cerkvenih upravnih stvareh. Zlasti se protivi, da bi država imela besedo pri imenovanju cerkvenih dostojanstvenikov in zahteva tudi popolno priznanje konfesijonalnih šol, akoravno je to po veljavnih ustavnih predpisih izključeno. Najzanimivejše pa je, da se klerikalni eksponenti v vladi kar najostrej-še protivijo zahtevi oo uvedbi stareslo-venskega bogoslužja. Pod vplivom beograjskega papeškega nuncija in vodstvom ljubljanskega, škofa drja. Jegliča, ki ima v tej zadevi kot poseben zaupnik vatikanskih politikov svoje instrukcije, so se slovenski klerikalci z vso silo zavzeli za ohranitev latinskega jezika v katoliški liturgiji. Oni so proti temu, da se vprašanje cerkvenega jezika pri konkordatnih pogajanjih sploh vzame v diskusijo, češ, da je to povsem interna cerkvena zadeva, katero naj papež uredi, kakor on hoče, država pa se v to stvar nima vmešavati. Iz in ter v ju va s poslanikom Smodlako sledi, da je vprašanje cerkvenega jezika že v opasnosti. Dr. Smodlaka že pripušča možnost, da se bo to vprašanje izvzelo iz konkordatne pogodbe ter pridržalo posobnenrt , je rad. posl. Kostič zahteval od njega, da naj pove imena krivcev, da se takoj izroče sodišču. Tako posl. Vujič kakor tudi ostali vladni posl. so obmolčali in niso mogli navesti nobenih krivcev. Ko je posl. Kostič nato dejal, da sta v zadevo zapletena dva sedanja aktivna ministra, je nastala prav mučna situacija. Opozicija je med drugim dovolila tudi kredit za slovenske bolnice in s tem popravila pogreško, ki so jo napravili klerikalni poslanci takrat, ko se je sprejemal proračun in niso zahtevali za ljubljansko bolnico večjega kredita. Beograd, 25. septembra, p. Finančni odbor je danes dopoldne nadaljeval sejo ter sklepal o odobritvi raznih kreditov. Minister Sušnik ie zahteval kredit od 140 milijonov Din. V svojem ekspozeju jc pojasnjeval postopek pri oddaji železni* ških voz v popravo ter izjavil, da je po* pravilo v posebnih delavnicah za polo* vico dražje kot v državnih delavnicah. Pojasnjeval jc tudi kako naj bi se v bo* doče postopalo pri popravi vozov. Naj* preje bi bilo treba popraviti najbolj po* kvarjenc vozove, za kar je potrebnih 20 milijonov Din, nato manj pokvarjene vo zove, katerih poprave bi stale 16 milijo* nov Din. Za ostale poprave vozov bi bilo treba 9 milijonov Din. Država dolguje večinoma v inozemstvu, za vozovni park 500 milijonov Din in so zato tovarne že zadržale vozove. Minister upa, da bo te zaostanke pokril iz tekočih dohodkov železnic. Rad dgsL Radonič.ie izjavil, da Seia ministrskega sv ia Beograd, 25. septembra, p. Popoldne je imela vlada sejo, ki je večinoma veljala poročilu notranjega ministra Nasta-sa Petroviča o njegovih pogajanjih v Zagrebu. Potem se je končala načelna debata o invalidskem zakonu, ki je bii v načelu sprejet. Na zahtevo vojnega ministra je bila vnesena v zakon določba, da se invalidom, ki so bili aktivni častniki pri odmeri invalidnine prizna za eno stopnjo višji čin, nego so ga dejansko imeli. Ministrski svet je nadalje sklenil, da se rešitev o zadevi agrarnih tožb v Dalmaciji odloži, dokler se ne prouči besedilo naredbe iz mcseca marca leta 1922, ki se nanaša na ta predmet. V pondeljek se konča debata o novi carinski tarifi. Prihodnja seja min. sveta se vrši jutri. SPREMEMBE V MONOPOLSKI UPRAVI. Beograd, 25. septembra, r. Kakor poročajo »Novosti* bosta odstavljena uprav nika državnih monopolov. Kandidata za njuni mesti sta državni svetnik Vulovič in zemljoradniški poslanec dr. Staiič. »Novosti® pravijo, da sta dosedanja upravnika državnih monopolov slabo vodila posle in da sta s tem državi povzročila precej škode. MASARYKOV SIN CSL. POSLANIK V LONDONU- Praga, 25. septembra, j. Sin predsednika Masaryka, legacijski svetnik Jan Masaryk, ki biva trer.otno s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešom v Ženevi, bo po svojem povratku imenovan namesto v Rim imenovanega poslanika v London. Rimski poslanik dr. Kybal bo odšel kot diplomatski poslanik v Južno Ameriko, na njegovo mesto pa pride doseaanii londonski noslauik,. OBTOŽBE PROTI BIVŠIM Beograd, 25. septembra, p. Danes je imel ožji glavni odbor radikalne stranko sejo, na kateri je sklenil vložiti v Narotoi skupščini obtožbe proti nekaterim bivšim in aktivnim ministrom sedanjega režima. Obtoženi bodo: bivši minister za prehrano Miloje Jovanovič radi takozv. subotiške afere in soudeležbe pri poslih sedanjega zunanjega ministra Voje Marinkoviča; bivši minister za šume in rude Ivan Kovače vid (sedaj radicevec) radi kupčij z Radičevim finančnikom Milanom Prpičem, glede prodaje Steinbeissovih podjetij; sedanji finančni minister dr. Spaho radi odprave sekvestra na električno podjetje v Jajcu in afere z znamkami v Sarajevu; bivši minister za šume in rude Zika IN SEDANJIM MINISTROM- > IRafajlovic radi prodaje gozdov grofa | Festetisca svojemu bratu Milošu Ra-jfajlovidu in Milanu Prpiču; sedanji minister prosvete dr. Korošec radi nabav v Ameriki, sklenjenih v dobi, ko je bil prvič minister. Obtožbo proti drju. Korošcu je svoječasno zahteval sedanji ministrski predsednik Davidovič in bo obtožnica sestavljena na podlagi njegovih navedb. Poseben odbor radikalnega kluba ima nalogo, da obtožnice sesta/vi ter jih s potrebnimi podpisi vloži v narod« ni skupščini. Istočasno je bilo sklenjeno, da bodo radikali glasovali za to, da se na podlagi obtožnic, vloženih proti bivšima ministroma drju. Markovidu in drju. Jankovidu uvede parlamentarna preiskava in tako vsi očitki razčistijo. Atentat na kralja Borisa KLJUB BOLGARSKIM DEMANTIJEM SE VEST O ATENTATU PO-TRJUJE- — KRALJ NI BIL RANJEN, PADEL PA .IE V OMEDLEVICO ARETACIJA JUGOSLOVENSKEGA NOVINARJA V SOFIJI. Generalno tajništvo Jugoslovenskega Beograd, 25. sept- r. Vesti o atentatu na bolgarskega carja Borisa, ki so bile prvotno energično demontirane, se sedaj potrjujejo. Atentator sicer kralja ni po- novinarskega udruženja je poslalo bolgarskemu novinarskemu društvu to-le brzojavko: »Protestiramo zoper aretacijc godil, a Boris je presta-šen omedlel in poročevalca beograjskega lista »Vreme se je zato sprva mislilo, da je mrtev. Atentator Angjel Kolušev je aretiran. 2 njim je aretiranih še več drugih oseb, med njimi urednik komunističnega »Ra-botničeskega Edinstva* Bakalov. Beograd, 25. sept. p. Iz Sofije poročajo, da so bolgarska oblastva sinoči prijela posebnega dopisnika beograjskega »Vre-mena< Bruno Kerendo, češ da je razširjal tendenciozne vesti. na« g. Bruna Kerende in prosimo za vašo kolegijalno intervencijo, da se omenjeni gospod takoj izpusti iz zapora. Ako se to ne zgodi, bomo protestirali pri generalnemu tajništvu mednarodne časnikarske zveze v Parizu in zahtevali od jugoslovenske vlade, da bolgarskim novinarjem ne dovoli niti prehoda skozi ju-gosltvensko državo. Akcija Zveze narodov pri mednarodnih DVA NAČRTA ZA OMEJITEV BODOČIH KONFLIKTOV. — KAKO NAJ NASTOPA ZVEZA NARODOV- — JUGOSLOVENSKI PREDLOGI Ženeva, 25. septembra, r. Češkoslova* ški minister zunanjih zadev dr. Beneš jc dal danes popoldne pred tretjo komisi* jo izčrpno poročilo, ki navaja, kako bi se po novi pogodbi postopalo v slučaju med narodnih konfliktov. Po paktu Zveze na* rodov je postopek sledeči: 1.) Konflikt izbruhne. 2.) Svet Zveze narodov posku* ša s posredovanjem. Ako ostane posre* dovanje brezuspešno in pride do vojne, ima svet Zveze narodov konstatirati, kdo je kriv. Potem stopijo po čl. 16. pakta gospodarske sankcije v veljavo. 3.) Voja* ške sankcijo so obligatorne lc, če se Svet soglasno zanje izreče. 4.) Ako do te so* glasnosti ne pride, ostane članicam Zve* ze na prosto nastopiti po svojem preu* darku. Po načrtu novega protokola bi pa bi* lo postopanje sledeče: 1.) Konflikt iz* bruhne. 2.) Uvede se postopanje pred razsodiščem. 3.) Svet Zveze narodov stori potrebne ukrepe, da se prepreči razširjenje konflikta ali njegova poostri* tev. Ako se odkloni razsodišče in prične vojna ali odklonijo provizorični ukrepi Sveta, potem Svet ugotovi, kdo jc napa* daleč. Ali je zato potrebna soglasnost ali ne. še ni jasno. 4.) Ko je svet Zveze na* rodov ugotovil kdo je napadalec se sta* vijo v akcijo vse sankcije gospodarske, finančne in vojaške narave in sicer avto* matično in izvršijo sc brez nadaljnih sklepov. V debati se je posebno angleški dele* gat zavzemal za obligatorne vojaške sank cije proti napadalcu. Ženeva, 25. septembra, r. V komisiji za razorožitev je stavil dr. Kosta Kuma-nudi par važnih predlogov, ki jih je plenarna seja soglasno sprejela. Dr. Kuma-nudi je opomnil, da čien 6. protokola o razorožitvi ne predvideva vseh razmer, ki ogrožajo mir. Treba ja zabranit: vsa dejanja, ki pomenijo ogroženje tujega teritorija. To vprašanje se nanaša posebno na delovanje komitašev in oboroženih tolp. Taka dejanja so v očitnem protislovju s principi mednarodnega prava in naj se smatrajo za mednarodne delikte. Predlog dr. Kumanudija da se njegova izjava pripiše kot avtentična interpretacija k čl. 6. protokola, je bil soglasno sprejet. SEJA ZVEZE NARODOV. :o. septembra, s. Na današnji PLENARNA Ženeva, 25 plenarni seji Zveze narodov je sporočil predsednik, da je republika San Domingo predložila prošnjo za sprejem v Zvezo. Prošnja je bila izročena pristojni komisiji. Dnevni red je obsegal 12 točk. Pri točki o finančni obnovi Avstrije je imel bivši poslanik Mensdorff daljši govor, v katerem je med drugim opozarjal na prijateljsko in razsodiščno pogodbo med Avstrijo in Češkoslovaško. Ta pogodba ne znači samo mrtvih točk, temveč resničen in uspešen napredek v dobrih sosednjih odnošajih med obema državama. Avstrija je sklenila slične pogodbe tudi z Madžarsko in Poljsko. Nemško - angleška trgovska pogajanja razbita Pariz, 25. septembra. «Matin» poroča iz Berlina, da so se pogajanja med An* glijo in Nemčijo radi sklepa trgovinske pogodbe razdrla. Board of Trade, ki je zastopala angleško vlado v Berlinu je odpoklicala svojega delegata, ki je danes zvečer odpotoval v London. Vest potrju* jc tudi Reuterjev urad, ki dostavlja, da sc sicer varuje najstrožja tajnost glede prekinjenja angleško * nemških pogajanj, vendar pa se jc doznalo toliko, da leži vzrok razdora v tem, ker Nemci niso hoteli pristati na koncesije, ki jih jc za* hteval angleški zastopnik radi carine pro stega uvoza angleškega blaga, za katere* ga je Nemčija zahtevala naravnost pro* hibitivno carino. PREPOVED IZVOZA ŽITA IZ ČEŠKOSLOVAŠKE. Praga, 25. septembra, s. «Pragcr Pres-se» prinaša, da bo prehranjevalno ministrstvo predlagalo generalno prepoved izvoza za ječmen in pšenico iz Češkoslovaške. I 25. septembra: CURIH: Beograd 7.40, New-York 525, London 23.25, Pariz 27.75, Milan 23.07, Praga 15.75, Budimpešta 0.0069, Bukarešta 2.65, Sofija 3.85, Dunaj 0.0074375. TRST: Beograd 31.75 do 32, Dunaj 0.0320 do 0.0330, Praga 68 do 68.50. London 101.80 do 102,' New-York 22.75 do 22.90, Curih 432 do 435: valute: dinari1 31.75 do 32. DUNAJ: Devize: Beograd 990 do 994, Milan 3114 do 3126, Nevv-York 70.935 dc 71.185, Pariz 3757 do 3773, Praga 2125 do 2135, Sofija 515 do 519, Curih 13.495 do 13.545; valute: dinarji 986 do 992, lire 3100 do 3120. PRAGA: Beograd 47.55, Dunaj 4.71625, Rim 148.875, New-York 33.95. BERLIN: Beograd 5.89, Milan 18.35, Pra ga 12.565, Curih 79.875. LONDON: Beograd 317, Pariz 84.7*, Rim 101.80, Dunaj 317.000, Praga 149.50 NEW-YORK: Beograd 140.25, Paru 527.50, Rim 43P- Punai 0.1412. Praea 299.50, Hinavščina m zloba škofovega lista Včerajšnji «Slovenec» priobčuje pod naslovom vHinavščinai uvodnik, v katerem proglaša nekako ex kathedra, da je boj proti klerikalizmu že zdavnaj obrablje-ua stvar, ki je danes ne najdemo več med kulturnimi narodi! Še posebej pa meni Sloveneo, da se , kako po vseh državah pometajo s klerikalizmom, tedaj natakne naivnim in plašljivim ljudem očala na nos, da bi ničesar ne videli kaj se godi po svetu drugod. c30 let smo za kulturnimi ljudmis piše tisti «Sloveneo, ki niti besedice ni v svojih predalih omenjal kako daleko-sežen boj je n. pr. napovedal klerikalizmu in Vatikanu Herriot, ki je sedaj dal za prihodnji proračun docela črtati postavko za poslaništvo pri Vatikanu in pod ka-erega vlado še francosko šolstvo kar najstrožje laizira. «Slovenec> tudi nič ne ve o dalekosežai klerikalni in protilderikal-ni akciji v ČSR., kakor tudi sramežljivo zatajuje vse izjave, ki jih podaja proti katoliški politikujoči duhovščini Stepun Radič, med katerega programskimi točkami je popolna emancipacija Hrvatov od klerikalizma, ki ga smatra za veliko zlo med narodom kakor slovenski -riiberalcb. Ne glede na vsa ta in še druga gibanja in stremljenja, ki se pojavljajo v raznih oblikah in v raznih intenzitetah po vsej Evropi, pa je vendarle treba «Slovencu» predvsem dokrzati hinavščino in zlobo, ki jo uganja s tem, da nas dolži, da ne nehamo s protiklerikalnim bojem, škofov list piše, kakor da ne siojimo v dobi, ko hoče politikujoča duhovščina Slovence popolnoma nadvladati in zasužnjiti, piše, kakor da bi ultramontanske politike pri nas sploh ne bilo in kakor da bi SLS. kot politična organizacija podivjane katoliške duhovščine kaj druzega hotela kot etabliranje najbrezobzirn^jše strahovlade klerikalizma v Sloveniji. Na žalost je danes pri nas klerikalizem na višku svoje moči. Posrečilo se mu je z demagogijo dobiti pri zadnjih volitvah z 21 poslanci malone vse slovenske mandate in ž njimi politično silo, ki ima danes v Sloveniji vso oblast V splošni povojni demoralizaciji jo postala v naši novi državi že iz samoohranjevaluih nagonov agresivnost in borbenost politikujoča duhovščine večja kot kdaj preje, zato pa je tudi večja njena odtujitev od samih verskih in cerkvenih nalog. Hinavščina in zloba škofovega lista je, ako piše, da klerikalizma ni in da spada boj proti njemu v ropotarnico. Res pa je, da živimo v Sloveniji radi klerikalizma več kot 30 let za ostalim kulturnim svetom. Ko so klerikalizmu brali levite bo-goslovec prof. dr. Scheicher, ali prelat Ehrhard ali pa profesor cerkvenega prava na vseučilišču v Inomostu dr. L. \Vahr-mund, takrat klerikalizem še daleko ni bil tako korumpiran, kakor je naš klerikalizem dane3, še veliko manj pa nevaren, četudi je v jedru ostal ista fatalna nesreča tako za narod kakor za napredek človeštva. posamezni predstavniki celjskega soc t- stisne še enkrat ali dvakrat toliko dav* /aino-gospodarskega bloka. Nadpis ali glava te liste smrdi in do 29. septembra bo že cela riba smrdela. Pri glavi se začne. Vsakemu svoje «Slobodni Dom» in «Zagre^». ka kot bi se ga po budžetu smelo — kar je preje proglašal za »zločinski rop». Za» to pa sedaj «Slovenec» napada davčne uradnike in sicer ne one, ki odmerjajo davek, marveč tudi one, ki so ga dolžni pobirati. In tudi teh nc napada radi dav« . kov, marveč zato, ker je «Jutro» objavi« : Io. da je prišel iz Beograda ukaz, da naj _ ... 01 , ,______,se davčni vijak krepko nategne. «SIove» V Radičevem »Sh>bodnem Domu* necj> y Jkatoli5k'; polnosti krat, pod novim režimom m opažati no-*- koma,o sunjnič. davčne uradnike> da ne izpreimembe v tonu seljažke pisarijo. Da ne zmanjka podžigajoče snovi, kakršne so Radičevi seljaki vajeni vsa leta, ne pardonira Radie nikogar in udarja dalje na debelo žioo. Pohvali pa seveda tudi, kjer mu prija in kakor on to zna. Istočasno, ko se jo v Zagrebu mudi! Nastas Petrovič, mu je Radič v najnovejši številki svojega glasila molel pod nos strahovita poročila iz mirotvomih krajev. »V Vojvodini,* piše tu Radič, »je strahovito ba-tinjanje še čestejše in okratnejše kakor ped staro vlado . . Po nekaterih selili banjaluškega okrožji pa se zadnje čase vidijo nekaki višji častniki, ki zločinsko rovarijo proti predsedstvu HRSS in pravijo, da prihajaj0 v oni govorih to, kar smo mi pisali, očita jim, da zlorabljajo svojo oblast v name* ne JDS, da bi vlado očrnili pred ljud* stvom in zahteva proti njim disciplinam no preiskavo! Čudimo se le, da «Slove« nec» ne zahteva tudi, da je treba vse davčne eksekutorje pobesiti; kajti s tem bi bilo še najbolj drastično dokazano, da vlada klerikalnih avtonomistov ni kriva, da se pobirajo krivični davki. «Sloven> čev* nekvalificirani napad na celokupno davčno uradništvo sicer ne bo zbrisal madeža, ki so si ga sami pritisnili na če» lo klerikalci s tem, da branijo krivično obdavčenje Slovencev, ker ljudje niso tako kratke pameti, da bi ne vedeli, kaj so jim tigri pred volitvami obetali, pač pa ta napad znova dokazuje koliko je ga jubileja prav umestna manifestacija neupogljivih Jugoslovenov v Zagrebu ic na Hrvatskem. imenu Narodne Obrane in vojvode | vreduo k!erikuIno hlinjenje napram u-ad« Stepanovida ... V bosanski Krajini, : n.;štvu. če bo klerikalni režim šc nekaj po Kordunu in Liki hujskajo pravo- ' £asa trajal, pa bo «Slovenec» napram slavne ljudi k uporu ... V Dolnjem Medjimurju se nasilja nadaljujejo mno-go brezobzirnejše kakor pod prejšnjo vlado . V Šremu pozivajo nekateri radikalski predstavniki ljudi v očitni upor. Zastonj so vse liaredbe velikega župana, kajti predstojniki so radikali in narorlb ne spoštujejo ali pa se obra- uradnikom zopet tako nesramen kot je bil takrat, ko je pisal, da uradniki samo cžro, žro in žro». + Radič o situaciji- Po konferenci z ministrom Petrovičem je Radič dal zagrebškemu dopisniku »Politike* posebno izjavo, kjer m. dr. povdarja: Mi pojde- Jvcslva . mo v volitve s sporazumom, ne samo v Pri naš se vrši boj proti klerikalizmu v fai2 ™ notrm% "JJ^JT ! °brisih' temveč z S°'°Vim sP°ra2um°m-ilifci skrnmTiA ohr.,rr,W J* hnfc ,SWv I m<>Sluk ^fcm PetrOvnča V=V | Stvarj se razvijajo tako. V volitve bo- Pred občinskimi volitvami v Celju Celje, 24. septembra. Lepo naie mestece ob Savinji je poslalo zopet predmet širšega zanimanja, kakor nekoč v časih vročih narodnih bojev. Ta spomin je prav umesten. Kakor morda v letu 1908., tako je tudi tedaj napetost prikipela do vrhunca. Našega sicer nekoliko zaspanega Jhe-steca kar več ne poznaš. Povsodi slišiš samo o volitvah. Na nekaterih hišah žoiti lepaki nemškega bloka, ki se imenuje s o zi a hv i r t-seh af t licli; mnogi so potrgani. Drugod lepaki Narodnega bloka. Tretja stranka, socijalisti, so bolj števna kandidatura. Nemci izprva. niso nameravali postu riti svojo liste. Čutili so, da so preslabi. Nenadoma pa so dobili pomoč, kamero so zelo spretno porabili z devizo: Michele, gang du voran! Med Slovenci se je našel mož, katerega žene častihlepje, interes, užaljeno samoljubje. slepa strankarska strast. Našel je nekaj pomagačev. Odvetnik dr. Ogrizek in njegov kolega dT. Rakun kandidirata na nemški listi v občinski svet. Oba sta precej brezpomembna, še manj pa pomenijo njuni pajdaši na listi. Stari nemškutar pek Janitsch velja na isti listi za Slovenca, ravno tako nekdanji slatinski nemškutar Schumor, poznejši Zumer. Zveza Ogrizkovili ljudi z znanimi največjimi starimi slove-nožrci je vzbudila v Celju splošen odpor. To niti ni več javna tajnost: Tu ne gre za zvezo SLS z nemškutarji, marveč za žalostno zablodo nekaj ljudi, ki se dajo kandidirati pod firmo • Sozialpolitischer Block*. Pod lepim imenom bije srce schwarz-rot-gold. Njih deviza je «Heil und Sieg», kakor ga dobro poznamo izpred 1914, in iz vseh poznejših let. Ogrizek izdaja za volitve celo svoj list »Celjske novice*, časopis za gospodarsko. občinsko, socijalno in splošno politiko. Izhaja v torek, četrtek, soboto in nedeljo v tednu, piše ga baje Ogrizkov koncipijent dr. Hodžar, ki je »der Dritte im Bunde*. Odgovornost nosa dr. Ogrizek sam kot izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik. Časti mu sramotna pisava tega lista ne bo prinesla. »Celjske novice* so nova '^giftna krota* »Štajerc*, ki je slifaio pisal 1. 1908. pred ptujskim napadom. Občinske volitve so ustvarile v me-et-u veliko napetost. Nemci so disciplinirani, delajo na tihem in žilavo. Ogrizek leta od pristaša do pristaša, psuje demokrate in skuša vzbujati instinkte pristašev SLS ter jih tako premamiti, •ia bi pozabili na narodnost ter videli le stranko, kakor jo on slika. Pozornost vzbuja, da se mu je danes šele posrečilo pregovoriti tudi «Slovenca*, da ponatiskuje bedaste izbruhe »Celjskih novic* in tako sedaj naenkrat moralno podpre celjsko izdajstvo. Toda prepozno. Celjani so spregledali, tudi tisti, ki sicer »Slovencu* verujejo. Oni ostanejo Slovenci. Kvaliteta kandidatov na nemški listi je zelo različna. Opizkovi ljudje so pod povprečnostjo. Njim uprave mesta pač ni mogočo zaupati, ker je pričakovati, da bi jo zavozili. Mnogo boljša je kvaliteta Nemcev. Ti bi bili opasni. Svojo listo je Ogrizek spopolnil zadnji dan s tem, da je dobil podpis treh hlapcev gostilne »Bracibor:>. Narodnjaki so opravili dovolj drobnega dela. Združeno' nastopajo, mirno, trezno in odločno. Da ni nesrečne roke nepremišljenega Ogrizka, bi SLS gotovo bila v blok« z ostaffasadfičjm- obliki skromne obrambe, če hoče cSlove-1, -- - .. .. - neo vedeti kai i? nrot{klerikalna ofen- ko Mjedbo razveljavi!* Radiča se nec» vedeti, kaj je proukierikaina ofen j . hndi strahovi, a se zdi živa, naj se gre učit h gospodu Hernotu,1 ' +„iDT_ , ', ' ° j • ? i j ■ • sen' t"ni večji lunak. V ostalem pa s katerega vlado sicer tako rad primera -iJ..J . •xr„„+__ „ evoi «levifavski> režim <-"' "h notranji minister Nastas v svoj «le\ lcaiski> režim . , . ' &aočetek pravega zasužnjili ja in uničenja Srbije hi srbskega naroda. In to, nadaljuje Radič, so naravno vse samo blaznosti in podlosti, toda soditi je, da je t-o mišljenje začelo prevladovati tudi na dvoru. Ali HRSS vrlo dobro ve, da je sedanja parlamentarna vlada odvisna tudi od drugega ustavnega faktorja, pa ako .je potrebno. da se pojača na ta način, da se-ljaški republikanci vanjo ne stopijo, tem bolje za IIRSS in ves hrvatski narod . . . Tem bolje! In Radič vendarle izbira slabši del in se jezi. da z ministri ne gre vse »po žnoreb, kakor je menil na zagrebški skupščini. Radičeve posebne pohvale pa so de-dežni trije gospodje, ki so prisostvo vali nedeljski skupščini v Ročici: dr. Haas, vseučiliŠki profesor iz Kolina: dr. Dragoljub Jovanovič, vseučiliŠki profesor iz Beograda, in dr. Hans Mo-ser, načelnik nemškega kluba, ki je na zborovanju »govoril kot pravi naš človek mnno, smiselno, pesniško in iz polne duše ter odnesel seboj toliko navdušenja, da bo z njim gotovo ojrrel tudi vse svoje tovariše . - > Nadalje hvali Radič ruskega publicista Nema-nova, ki je Radiča nedavno intervju-val ter napisal članek v nekaterih francoskih listih. Važno je k temu vedeti, poudarja Radič, da Nemanov o Jugoslaviji piše kot o konfederaciji in da jo zanj po sebi jasno, da Hrvatska mora imeti svoj državni sabor hi svojo državno vlado v Zagrebu.« Vsakemu svoje! Ker je »Slob.vlni Dom* i. vso fantazmagorijo. drastiko in zavitostjo namenjen seljakom, so radičevci za Zasrreb začeli izdajati ta-dnik »Z:igreb* Ta je surov, nesramen in vlezliiv. Radiča proslavlja dobesedno za »Boga seljakov in sirotinje*. krvoloku Todorn Aleksandrovu or«va v famoznem nekrologu »večno slavo med Hrvati-, vse drugo pa zmerja za bando, oi-rar.e. Balkance, Čarncre in mirotvrrno kriči po vešalah. Zacrrcb se z »Zagrebom* ne more podičiti. Tona namen — omen. vsakemu svoje1 To ja Radičev princip in dobro mu služi. vilom svojih kandidatov. Ogrizek je sporazum razbil. Vsi narodnjaki to obžalujejo, pričakujejo pa od vsakega zavednega Slovenca, da bo narodno dolžnost višje cenil ko Ogrizkovo tirno. Volilni odbor Narodnega bioka ja klasificiral vsakega volilca in ima v strogi evidenci trdne naše, trdne nasprotnike in omabljivce. Vsakemu so prerešetane obisti in pregledana notranjost. Narodnjaki so si zmage gotovi, če vsakdo stori svojo dolžnost. Razume se pa samo po sebi, da bodo baš te volitve imele še dalekosežne posledice za razvoj mesta Celja Z marsikatere strani se je že doslej grajala prevelika popustljivost napram nasprotnikom in omahljivcem. Od teh volitev je odvisno, ali se bo nadaljevala popustljivost, ah pa se bo odslej treba poslužiti druge, boljše in uspešnejše metode. * «CiISier soziahvirtschaltlicher BIoek» Riba pri glavi smrdi in lista celjskega socijahio-gospodarskega bloka tudi že pri glavi. Poglejmo si malo natančneje gospo de na listi in vprašajmo jih: Zakaj ste si izbrali za svoj blok označbo »socijal-no-gospodarski». Ker vemo, da bi gospoda bila v zadregi, kako naj odgovori, ji bomo pomagali mi. 1. Dr. Anton Ogrizek, Vaš socijalni čut se ie menda prvič pojavil pri zadnjem glasovanju v obč. seji, ko ste v znak protesta zapustili sejno dvorano, med tem, ko so pristaši narodnega bloka in soc. demokratske stranke sprejeli soglasno novo službeno pragmatiko za uslužbence mestne občine. 2. Josip 'Zumer, gostilničar, Gosposka ulica £t. 2, jc tako človekoljuben, da si jc svoje stanovanje, ki je dovolj veliko in prostorno prav lepo opremil, tako, da bi ga smel zanj zavidati veliki župan, v kljub temu pa čisto brez potrebe skuša izriniti iz svoje hiše najemnike in bi se mu to tudi posrečilo, če bi v stanovanjskem uradu sedeli inožje, kot si jih on želi. 3. Franz Rebcuschcgg, mesarski mojster, Aškerčeva ulica št. 1. je altruist prve vrste. Na veliko je eksportiral in čksportira živino preko meje. Konzu-ment — uboga para — pa jej drago in slabo meso. Svoj čas se je osmelil neki mesar ter prodajal po razmeroma nizki ceni meso ua trgu. Hej, kako je završal g. Rebeuschegg! Toliko časa je vrtel in vrtal, da je predrzneža ugnal in imel zopet monopol na drago meso. 4. Maks Janič, pek, Gosposka ulica 23, je utelešena dobrota. Ce smo dobro po-dučeni, ga namerava društvo pekovskih pomočnikov izvoliti za častnega člana. On sam pa se resno bavi z mislijo, razdeliti svoje premoženje med reveže in se preseliti v Nemško Avstrijo, to pa lc če bodo volitve zanj slabo izpadle. 5. Avgust Schwiga, mizarski mojster, Glavni trg 4 je dal kot bivši socijalist, menda listi obiležje in ime. Druge razlage, zakaj se ta lista imenuje socijalna, bi ne vedeli. 6. Andro Posavec, lekarnar, Glavni trg U, grozi raznim obrtnikom, ki se branijo voliti ga, z bojkotom. Skrbi tudi za vsestranko reklamo. Na hišo je namestil velikanski kip Matere božje, kot v vabo za kmečko ljudstvo, na oglu ima obešeno sliko nekega celjskega zdravnika, na streho pa je dal, kakor kakšna »tvornica sapuna-> velikanski reklamni napis. Vse to jc gotovo veliko socijalno delo v korist drugim. Politične beležke -f Nekvalificirana ataka »Slovenca« na uradništvo. .Slovenec* ie še vedno ves iz sebe, ker smo zadeli tigre živo s tem, da smo opozorili na goljufi* vost klerikalne politike, ki je pred volit* vami ljudstvu obetala znižanje in odpra> vo davkov, sedaj pa sc pod njeno vlado neusmiljeno navija davčni vijak. Name« sto, da bi cSlovenec* vsaj priznal, da tigri ne morejo spraviti v red obdačenja, če že noče priznati, da so klerikalci vo« Iilcem dane svete obljube pojedli, pa se* daj išče krivcev, ki naj mu pomagajo pre kriti nesposobnost in nepoštenost tigrov« ske politike. »Slovenec* indirektno zago« varja navijanja davčnega vijaka in tudi proti temu nc protestira več, da bi se tudi v Sloveniji plačevalo le toliko dav« ka, kolikor ga imamo plačati po prora« čunu. «Slovenec» je sedaj čisto zadovo« [To je torej par dokazov, kako čutjio ljen, d* se iz najih davkoplačevalcev iz« mo pa šli, da se na srbski strani dobi formelni pristanek za sporazum. Tega pristanka zdaj še ni. Z vstopom HRSS v vlado bodo nastopile tudi nekatere iz-premembe. Na vsakem koraku se mora začutiti nov duh. V vladi bomo zavzeli prazne portelje. Neki srbski politik je predlagal, naj bi veljalo razmerje 9 : 9. Toda mi smo rekli, da tu ne gre za pre-čane in neprečane. Kabinet mora biti eno ten, tembolj, ker so Hrvati in Srbi na prednejši element. Slovenci so bolj konzervativni, tako da Srbi imajo z nami Hrvati večino. Pri reševanju nekaterih konkretnih vprašanj bomo zopet Hrvati držali z drugimi, toda v političnih zadevah se mora videti, da vodstvo imajo Srbi in Hrvati. Slovenci in muslimani o političnih vprašanjih govore malo in v tozadevnih razpravah prepuščajo vodstvo nam. Mi (HRSS) pa stremimo, da pogodimo vse kar je potrebno, da dosežemo slogo. — Kako idilično gre to cd rok! + Kaj je Nastas ponujal Radiču? Zagrebška »Riječ* navaja, da se je Radič v sredo sestal z uglednim politikom (čigar ime bo po potrebi navedla) ter se napram njemu silno hvalil s posetoin Nastasa Petroviča. »Minister Petrovič je takoj v početku razgovora naglasil, da ga je poslal kral]> je dejal Radič. »Govoril je torej z mano kot kraljev posrednik. Nato mi je, še preden sem mu utegnil odgovoriti ponudil v kraljevem imenu. da takoj prevzamem predsedništvo kabineta. Jaz sem to ponudbo odbil z motivacijo, da bi to bilo prerano. Ako bi danes postal ministrski predsednik, bi ta činjenica izzvala slabo voljo, morda tudi mržnjo pri Srbih. Zato se moramo najprej lepo sporazumeti v vsem, nato pa pojdemo v volitve!*... Vse to ie Radič zaupno sporočil svojim agentom z nalogo, da razšepetajo med narodom, kako je Radič vendar le dosegel svoj cilj, da v Zagrebu govorijo z njim kot »suveren s suverenom». Nadalje naj narod zaupno izve, kako visoko ponudbo je Radič odbil. On neče zase ničesar druzega, nego volitve pod ugodno zvezdo, da nabere vsaj 100 mandatov. Nato?... tRi-ječ* zahteva od ministra Petroviča, da se izjavi, ali je res Radiču tako govoril. -r Sporočilo «Riječi»- Na intrigant-sko kampanjo, ki so jo zagrebški in slovenski režimski listi podvzeli proti »Ri-ječi», hoteč z njo uničiti edini zagrebški opozicijski dnevnik in s tem glavnega pobornika narodnega in državnega edinstva v Zagrebu, sporoča redakcija kratko: »Ni sile in denarja, s katerim bi mogli uničiti ta organ, ki ima za seboj svetlo borbeno prošlost dvajsetih let! Ki ima za seboj vojsko navdušenih borcev! Naj vedo vsi spletkarji, da bo »Riječ* preživela i nje i vse njihove špekulante, in da bo kmalu prišel čas, ko bomo o vsem jasneje spregovorili.* + Petnajstletnica zagrebškega ve-leizdarniškesa procesa- Dne 12. oktobra t. 1. poteče petnajst let, ko se Je zaključil znani zagrebški »veleizdajnlški proces*, ki tvori v zgodovini jugoslovensko nacionalne borbe eno najznamenitejših poglavij. Tem povodom sklicujejo takratni glavni obtoženci za 12. oktobra sestanek vseh sotrpinov, braniteljev in prijateljev-novinarjev. Kakor ie podoba, bo tovariška proslava te?a svojevrstne- Sodišče § Krvavo ženitovanje. V Pirešicl. obč. Št. Janž na Vinski gori se je vršila 20. maja t. 1. gostija. Kakor je že fantovska navada- jo prišlo pri tej priliki pri oglarenju do prepira in pretep.i. Stali sta si nasproti dve sovražni skupini. Iz ene teh skupin jo zlasti izzival neki Martin Lesjak, ki jo je končno u-kupil. Anton Jablonšek, 24. letni rudar v Lipolju pri Velenju, je bil namreč mnenja, da ima Lesjak nekaj v roki, vsled česar ga je zabodel enkrat v glavo in enkrat v vrat. Ker je okrožno sodišč« v Celju izključilo silobran, je bil obsojen Jablonšek a tri tedne poostrenega zapora. § Orožnike je napadel 23 letni AdoH Selinšek, drvar v Solčavi. Popival je najprej v neki gostilni. Ko mu je gostilničar naznanil prihod lučkili orožnikov, češ, da bo treba iti spat, ga je to tako razkačilo, da se je skril za ogle gostilne in vrgel proti patrulji nad 1 kg težak kamen ter steklenico, ki se je razbila in ranila enega izmed orožnikov. Vrhutega je razžalil Selišek orožnika ; t Zagrebu. V sre- I do zvečer so imeli v Zagrebu premijero v Ljubljani dobro znane opere cCarjeva nevestam. Vloga Magde je bila zaupana ge. Maji de Strozzi, vloga Marte ge Po-spišilovi, glavna baritonska vloga Robertu Primožiču, vloga Sobakina pa .Josipu Križaju. Opero je dirigiral Oskar Smo-dek, režijo pa je vodil Boris Krivecki. Draga predsfaTa splitskega Narodne« ga gledališča je bila v nedeljo. Igrali so Rostandov komad »Romantične du5e> y režiji našega rojaka Pregarca. Domače vesti MINISTER MORA IMETI ŽENO! .; «Slobodni Dom», br. 39, sreda 24. septembra prinaša poročilo o «neobičnoj skupštini u Rečici kraj KarIovca.» 4000 ljudi je baje bilo, a »iznenada došao je na skupštinu i predsjednik HRSS.* Govoril ie po svoji navadi, i povedal, kakor citiramo po navedeni številki, tudi ovo: »Treba da se dadu milijarde za ceste i škole, a težka vaša muka da ne ide za ministarske lupeže i njihove fraile. I zato mi šaljemo tamo naše oženjene ljude, da se svaki dan s drugom nesrečom tamo ne povlači. Vi ste seljački narod i može-te sami prosuditi, da su ovo stvari vrlo krupne i težke.« E, ima oženjenih ljudi tudi v njegovi stranki, ki se vkljub ženi »svaki dan s drugom nesrečom povlače*. Kdor ie, kakor pravijo, «bečar», vsak dan najde svojo »bečarušu* brez ozira na stranko. Krnjevič še ni minister, pa je že interveniral, da se prekliče izgon metuljčka iz Zagreba. Toda, kako bo v bodočem cmi-nistrstvu sporazuma®, ko se Korošec in Kulovec ne smeta ženiti? In če se kdo po stari svoji praksi vkljub ministrskemu portfelju speča na drobno, ali spada to potem pred ministrski svet, ali pred parlament po zakonu o ministrski odgovornosti, ali pred skupščino naroda? Evo, sveti zakon je zavarovanje proti nezgodam, in za Radičeve ministre je zavarovanje obligatno. Tudi to je socialna politika, ali prav originalna. Kdor nima žene, za tega velja praesumptio jurts ac de jure, da kroka in bečari za narodni denar... Sporazume, v opasnosti si! Gg. Korošec in Kulovec, idita, pa ne v samostan, ampak v pravoslavje ali še bolje, u veru dilber Spahovu, da bo vsaj mir yred Radičevirn nadzorstvom v tej smeri! M. A. C. * * Razpisano učno mesto. Na državnem 'ženskem učiteljišču v Mariboru je izpraznjeno učno mesto za zgodovino in zemljepis kot glavna predmeta s slovenskim učnim jezikom. Prošnje, naslovljene na ministrstvo za prosveto v Beogradu je vložiti najkasneje do 16. oktobra pri prosvetnem oddelku za Slovenijo v Ljubljani * Poslanik Giers t. V Nizzd je umrl svoječasni ruski poslanik na Dunaju, Nikolaj Giers. Po prevratu je živel dlje časa v Jugoslaviji ter imel svoj domicil v dubrovniškem hotelu dmperiab. * h «Uradnega lista:-. pogreb pokojnega direktorja tega lista drja. Ribnikarja ob ogromni udeležbi vseh beograjskih kro* gov, predstavnikov kulturnih in drugih organizacij ter zastopnikov vlade z min. predsednikom Davidovičem. Oddelek vo* jaštva z muzi k o je izkazal zaslužnemu narodnemu borcu zadnjo čast. Ob krsti so govorili polkovnik Pera Lazarevič, zdravnik dr. Kuiundžie in pisatelj Nu« šič. Ob zvokih žalosti nk in gromu čast* nih strelov so položili krsto v grob. * Poroka. V Pudobu pri Starem trgu-Rakek ee je poročil 22. t. m. trgovec g. Borivoj Sbil, Mokronog-Kočevje, z gospo-o-ročiloin o študijah, izpitih in dosedanji praksi. Dokumentov ni treba prilagati. Prijava je obojestransko neobvezna. Gre za to, da ugotovimo, dali imamo navedene kvalificirane strokovne moči v ožji domovini ali jih naj poiščemo drugod. * Zračni proinet Osijeka z Zagrebom in Bogradoni. Zastopniki mednarodne družbe, ki ie uvedla zračni promet med Evropo in Azijo, so poselili osiješkega župana in mu predložili načrt, po katerem naj bi se uvedla letalska služba med Zagrebom, Osijekom in Beogradom. Strokovnjaki družbe so že izbrali ugodno mesto ob Dravi za letališče. Pot iz Osijeka v Beograd bi trajala dvo uri in bi stala 35 švicarskih frankov. * Kongres ruskih učenjakov v Pragi. Včeraj dopoldne je bil otvorjen v Pragi III. kongres ruskih učenjakov-emigrantov. Na kongres je dospelo veliko število ruskih učenjakov iz vseh evropskih držav. Iz Ljubljane so odpotovali na kongres univerzitetni ruski profesorji dr. Bubnov, dr. Bilimovič. dr. Kanskv in dr. Jasinski. Talafoa 73 U Tek'on 730 KINO LJUBLJANSKI DVOR Danes 26. in jutri 27. t. m. Nadvse sijajna premijera krasnega filma, ki je našel priznanje največjih kriti carjev sveta: Buddenbrovkovi Po istoimenskem romanu v 6 dejanjih, v glaTni vlogi Mady Christians, Alfred Abel Predstave vsak dan ob 3., pol 5., pol 8. in 9. uri. Ob nedeljah tudi ob pol U. dop. ia 6. Blagajna jc odprta pol ure pred prvo predstavo. * Dcsinfekcija vagonov. Prometno mi- v ondotni okolicL Tekom noči sta od-nistrstvo je prejelo iz Nemčije večjo nino- vezala dve kravi in ju odpeljala bržkone žino aparatov za desinfeciranje vagonov, kam proti Hrvatski. Kravi sta vredni in jih razdelilo j »edinim železniškim rav-110.000 Din. nateljstvom. Aparati so sistema žena so bila tudi vsa druga poslopja v okolici, vendar pa se je pobreški in ma^ ribo reki požarni brambi posrečilo požar lokalizirati in sosednja poslopju obva* Tavati. a— Otroka je povozil avto v Studen' cih pri Mariboru. Naproti sta mu prišli dve deklici, ki sta se prekasno izognili, šofer pa voza tudi ni mogel več pravo« časno ustaviti in tako je prišla ena iz« med deklic pod kolesa, ki so ji zlomila obe nogi. Prepeljali so jo v bolnico. Iz Celja e— Celjskim slovenskim volicem! V nedeljo, dne 28. Ocptembra se moramo boriti pri občinskih vollvah proti našim, dednim sovražnikom nemškutarjem in proti narodnim izdajicam. Zato vsi zavedni Slovenci do zadnjega na volišče, da bo zmaga tem sijajnejša! Kdor ta dan iz kateregakoli vzroka ne bi vršil svoje narodne dolžnosti, tega bomo javno ožigosali kot strahopetca in narodno izdajica e— Maske in profilL Najnovejša politična zvezda, celjski dr. Ogrizek, je stopil na pot slovenske politične slave. Rajo v Celju prvi, ko kje drugje drugi, je vskliknil s Cezarjem in postal nosilec, nemškutarske liste. Obenem je posta! lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik prvovrstnega lista »Celjske novice«, zbirališča slabih hausknehtvicov znanega odnesel iz sobe torbico za spise v vred* omizja. Volitve pa tudi sicer sijajno vpli- nosti 400 Din in nekaj drugih malenkosti. u— Našla se je na ulici šolska knjiga «Livii ab urbe condita«. Kdor jo jc iz« gubil, jo dobi na Blervveisovi cesti št. 21, visoko pritličje. u— Neznana goljufica. Neka okrog 50*letna neznanka srednje, šibke postave oblečena v pepita obleko, obiskuje po hišah v mestu razne stranke ter jim po« nuja v nakup različno manufakturno bla« go. Pri prodaji kaže vsakovrstne vzorce in prejema od neprevidnežev na račun dcuar. Na ta način je ogoljufala že več ljudi za občutne zneske. Ako f-e neznan« ka šc pri kom oglasi, naj jo izroči po* licijL u— Pri kupovanju voznega listka na glavnem kolodvoru jc posegel v žep les* nega trgovca Franca Fabijanija neznan žepar ter mu izmaknil črno usnjato list« uico i vsebino 1415 Din in potnim li« stom. Ker ob tej priliki pri blagajni ni bilo mnogo ljudi, se sumi, da jc izvršil 23. t. m. je pri Kranjski gori pogorela j tatvino kak rafiniran zagrebški žepar, ki vodna žaga, last posestnika in lesnega ! hodi lovit srečo v Ljubljano. Poizvedbe trgovca Justina iz Ribnega pri Bledu. Uničena je tudi večja zaloga lesa. škoda je zelo velika. Pri Ptuju je pogorela parna žaga posestnika Brica. * Velike tatvino v Slovenskih goricah. V noči od 23. na 24. soptembra je bila pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah izvršena velika tatvina. Doslej neznani zli-kovci so vlomili v dobro založeno trgovino Janeza Lorberja ter odnesli zlasti m no-go manufakture, ki so jo naibrže z vozom ; oktobra t. 1. ob 20. uri v salonu restiv« odpeljali. Ko je tnrovec v sredo zjutrai! rac'K Pri «Levu», da slivo poročilo dne odprl trgovino, jc našel skoraj popolnem 5. sept. t. L izvoljenega p npra vb a ne-a oplenjeno skladišče. Škoda se ceni na 200' odbora. Želeti je tudi oDi.ne udeležbe od tisoč dinarjev. Skoraj gotovo bodo vlo- st-ani izvenljubljanskin rez. oficirjev. — in zasledovanje jc v teku ter je priča* kovati v kratkem času aretaci.ic večje žeparske bande. u— Koncert A. Borovskega, svetovne« ga pianista, je preložen na petek, dne 3. oktobra t. L na kar opozarjamo p. n. občinstvo. Vstopnice ostanejo v veljavi. 2071 u— Rezervni oficirji iz teritorija Drav. div. oblasti so vabljeni na sestanek dne milci skušali vnovčiti ukradeno blago. Občinstvo naj bo previdno. * Vlom v pisarno progovne sekcije Ptuj. Na Silvestrov večer lanskega leta je bilo, kakor smo svojčas poročali, vlomljeno v pisarno progovne sekcije Ptuj in ukradeno okoli 50.000 Din. Prva poizvedovanja niso imela nobenega pozitivnega uspeha. Končuo se je posrečilo orožniški postaji na Bregu pri Ptuju po dolgotrajnem in priznanja vrednem iskanju priti zločincu na sled. Aretiran je bil progovni delavec K., Iti je pri zaslišanju na orožniški postaji tatvino priznal in bil oddan v preiskovalni zapor v Maribor. S tem je po osmih mesecih razčiščena mučna zadeva, ki je prinesla marsikomu toliko neprijetnosti in sumničenj. V interesu človekoljubja in pravice je, da se že izdane odredbe od strani direkcije drž. železnic prekličejo in se s tem da prizadetim nekoliko moralnega zadoščenja. * Na sladkorni bolezni trpeči pijejo le i r.ajditclja>», ki pa so dandanes redko sc* Radensko vodo! 2070 . jani, zlasti čc gre za kak dragocen pred« * Aretacija bančnega ravnatelja v Bco- njCt. Redko srečo je imel v tem oziru gradu. Ravnatelj Centralne kreditne ban- neki gospod v Mariboru, ki jc izgubil ko v Beogradu, Nikola Džinič, je pred j 34.000 Din gotovine. Vsoto je našla rev* časom s trgovcema bratoma Savič sklenil J na ženica, ki jc denar takoj izročila po* pogodbo, da na njunem zemljišču v Bi-1 Hciji. Izgubitclj ji je seveda drage volje toljski ulici postavi trinadstropuo hišo, izplačal predpisano najdnino. katero bi eksploatiral prvih lo let, uato , a— Nevaren vlomilec prijet. Nedavno pa izročil v last bratoma Savič. Centralna j smo poročali, da jc bi! na koroški meji Pripravljalni odbor. u— Drugarsko veče v Oficirskem do« mu v soboto dne 27. septembra ob 21. uri. Tudi rezervni oficirji so vabljeni. u— Mestna Orjuna Št. Jakob * Krako* vo « Trnovo poživlja svoje člane in čla* nicc na plenarni sestanek, ki sc vrši v soboto dne 27. t. in. ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri Ložarju, Rožna ulica št. 15. Ker je sestanek velikega nacionalnega pomena, je udeležba za vse član« stvo strogo, obvezna. — Odbor u— Zadruga krojačev, krojačic in so* rodnih obrtov v Ljubljani opozarja svo* je zadružnike, da se vrši vpisovanje va« jcncev in vajenk v obrtno nadaljevalno šolo v nedeljo dne 28. t. m. od 9. do 11. ure za vajence v šoli na Prulah, za va« jenkc pa v šoli pri sv. Jakobu. 2074 Iz Maribora a— Poštena nsjditeljica. Oni. kj kaj izgube, apelirajo vselej na .-poštenega kreditna banka je sprva kreditirala zidanje, končno pa radi pomanjkanja denarja ustavila kredit. Da se omogoči ua- aretiran neki sumljiv Črnogorec, ki je imel pri sebi dva potna lista. Eden jc bil izstavljen od našega poslaništva v daljilje zidanje, sla brata Savič podpisala ! Parizu, drugi od albanske vlade. Poizvcd* tri menice po 500 tisoč Din, na katerih j bc so dognale, da jc pravo ime aretiran* je banka figurirala kot žiraut. Ravnatelj j ca Stojkovič in da jc identičen z vlomil* Džinič je s temi menicami dobil denar tem, ki ga oblasti, zlasti beograjska po> od ruske bankarske skupine barona Die-; licija, žc dolgo iščejo. Ko jc bil izvršil seahausena in nadaljeval gradnjo. Ko pa ; zopet vlom v neko banko, jc pobegnil je zdaj dospel rok plačila, je Centralna v inozemstvo, odkoder se jc poskušal se* kreditna banka plačala samo eno meni-j daj vrniti, a jc padel pri tem v roke co, za ostali dve pa zahtevala, da jih pla- < pravici. Izročen bo beograjski policiji, čata brata Savič. Ker gre za očitno pre- j a— Požar. Predvčerajšnjim jc začelo varo, je sodišče na prijavo obeh prizadetih vtaknilo ravnatelja Džinida v zapor. * Tatvina na železnit-ah. Ker se vedno bolj množe pritožbe, da prihajajo prtljage v namembno postajo oplenjene, četudi so ključavnice popolnoma v redu, je Generalna direlc. v svrho, da prepreči plenjenje prtljage, ki jo potniki izročijo za prevoz, odredila, da se mora prtljaga pri sprejemu natančno pregledati in pretehtati. Vsaka pomanjkljivost vnanjega omota se mora zabeležili. V slučaju tatvine bodo skupno odgovorni vsi oni, ki ne bol o mogli dokazati, da so prtljago v redu oddalL * V Središču ob Dravi sta so pred nekaj dnevi v noči splazila v hlev dva moška, ki sla te žo dalie časa potepala goreti gospodarsko poslopje posestnika vajo na našega »leaderja«. Da one mu same urjo rokč, da one mu same glavo vedre, dokazuje duhteča šala, vznikla i r. povsom samostalnega, jezgrovitega ustvarjanja in zrelega nazora na svet. Celjsku »Novo dobo« je v žargonu svojih zaveznikov prekrstil v »Neue Periode«: in si a tem zagotovil umstveno nadmoč nad njo ter postal vreden učenec »Slovenčeve-krilatice »Z"rou!« ali pa slično. Avtorja obeh duhovitosti sta nenadkriljiva. bel j bil njegov krmar, — Ogrizkov, — drugi je bil Palinur. Mesto Anastasiusa von Schiwitza se pa namrduje doktor Georg Skobeme & Co. in si misli: o ^ 11. ccs. nar. z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 93. e— Potapljajoča ladja. V zadnjih Ir. Ogrizkovih »Celjskih Novicah* so žc z veseljem poročali, da je »Preklic« sl."-> il v Savinjo in menda utonil. Občudovati pa moaajo njegovo plavalno spretnost in trdno življensko voljo, ker jc na velik strah in zmedo nemškutarjov in narodnih izdajic zopet pojavil pol trhlim deblom isocijalno- gospodarskega bloka«, za petimi kandidati je privabil nase šc nadaljne tri — tako, da vlada med nemškutarskimi blokaši silna, po-parjenost. Svoj podpis so namreč prekli-rali radi mistifikacije Planinšek Anton, hlapec, Škof Ivan. hlapec in Orehoveo Ivan, hlapec na kralja Petra cesti. . S tem je zginilo s kandidatne liste oii", zastopstvo najnižih slojev, ki ga jo dr. Ogrizek pridobil v zadnjem trenotku, da je še mogel pravočasno vložiti svojo kandidatno listo. e— Na državni realni gimnaziji v Celju se prične redni šolski pouk v sredo, dno 1 oktobra 1924 neposredno po otvoritveni šolski maši, ki bo istega dne ob 8. uri dopoldne v Marijini cerkvi. e— Mestna dekliška in osnovna šola v Celju. Vpisovanje novincev in novink v prvi razred se vrši, kakor je bilo že objavljeno, to soboto, dne 27. sept. od 9. do 12. ter od 14. do 16. ure v obeh voditeljevih pisarnah osnovne šole. Ob tej priliki naj privedejo stari ši na novo vstopivše učence in učenke s seboj v šolo in priueso istočasno tudi otrokov rojstni izpisek ali pa krstni list-. Otvoritvena šolska maša bo v torek dne 30. septembra v Marijini cerkvi. Obiava Opozarjam P. n. občinstvo kakor fudl moje odjemalce, da Rafko Heinrihar, moj nečak in bivši pisarniški uslnžV-ner, nima nobeno pravice na moj račun sprejemati denarja, kakor tudi no sklepati kakšne kupčije, ker sem ga žo dne 4. aprila radi nepravilnega ravnanja odslovil. Toliko p. n. odjemalcem in občinstvu v ravnanje. Ivan Heinrihar, lesni trgovec v Boh. Bistrici. Vremensko poročilo Ljubljana, 25-septembra 1924 Ljubljana ?0f. nad m one m Kraj opaiovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 PadiviDej mm Ljnbljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . 1'raga . . Inomost . V Ljubljani bi Dunajak 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. iromete a vren 761-2 761-0 762 7 7601 7631 755 7 r Tišji temper leiuka napov 170 186 17-6 21-0 19-0 160 višja Sc ed za petek: jago zapud n n ias jugo vzhod jugap. lnee vzhaja o Spremeni iiv< oblačno »i več. jasno » n reč. oblač j 5-52, zahaja 3. nekaj hlač 6-4 J IO ob 18 48 nejše. Povratek ekspedicije z Mont Everesta Kaj pravi general Bruce. Sredi t m. so dospeli v Marseille vsi še preostali člani angleške ekspedicije na Mont Everest. To so general C. G. Bruce, kapetan Geoffrey Bruce in zdrav nik Hingstow. Novinarji so seveda takoj obkolili slavne vodje ekspedicije, in general Bruce je podal kratko poročilo p pripravah ekspedicije. ,'Ekspedicija ki se hoče povzpeti na vrh najvišje gore sveta, se mora skrbno opremiti z vsemi potrebami. Za te priprave je treba najmanj eno leto časa, če nočemo tvegati, da česa ne pozabimo. Pozabiti va se ne sme ničesar. Prtljaga, ki smo jo imeli seboj, letos je bila ogromna. Imeli smo 350 glav živine, da nam ie pomagala spraviti ljudi in blago na tibetansko visoko planoto. Vse priprave, ki smo jih uredili doma v Angliji, smo morali izpopolniti na licu mesta v Tibetu. Tako smo morali najeti ljudi in kupiti živali. Resnici na ljubo po moram omeniti, da nam tamošnja vlada ni delala nikakih ovir in nam je v vsem šla uslužno na roko. Tibetancl so silno dragoceni pomagači. Kot nosači so neutrudljivi; dočim n. pr. Evropejci v večjih višinah jedva vlečejo svoje telo, nosijo ti gorjanci strumno na hrbtu svojih 20 iuntov. V ostalem so Tibetan-ci inteligentni, uslužni in vdani. Živali, ki smo jih morali kupiti v Tibetu za prevoz živil, aparatov i. dr., so čudovito vztrajne in skromne. Ce bi hotel podvzeti ckspedicijo na Mont Everest z evropskimi mulami, bi bila ekspedici-ja že vnaprej izgubljena, kajti tam gori ni nikakega rastlinstva, še manj seveda trave. Naše tibetanske mule pa so se zadovoljile s pičlim osatom in suhimi bilkami, ki poganjajo sem in tja po tibetanskih planotah. Kar se tiče zdravstvenega stanja ekspedicije, moram reči vsaj zase in svoje tovariše, da se nismo mogii pritoževati.* Nato so vprašali generala, da-Ii se bo po njegovem mnenju še poskušalo do-speti na snežene vrhove Himalaje. «Seveda», je odgovoril general Bruce. Toliko naporov, trpljenja in tucat okostij, ki belijo našo sled, zahteva, da zavzamemo najvišji vrh zemlje. Dokler Evropa ne bo izpolnila naloge, ki jo čaka na Mt. Everestu, se mi zdi, da bo men ugled trpel.® Dva kongresa zoper neiiravimst V nedeljskem «Jutru» smo poročali o dveh kongresih v Gradcu, ki sta obravnavala vprašanje pobijanja prostitucijo ter vprašanje trgovine z dekleti. Prvi kon gres je zasedal od 18. do 21. t. m., dru-i:i pa od 21. do 24. septembra. Oba kongresa sta bila v pravem pomenu besede mednarodni prireditvi. Na obeh je bilo zastopanih 25 držav, med njimi popolnoma vsi evropski narodi. Pa tudi izvenkontinentalni svet je poslal v Gradec svoje zastopnike. Egipt, Kanada, ameriške Združene države, Kina iii celo republika Uruguay so znale oceniti važnost in dalekosežnost teh konferenc, ki so obravnavale stvari, ki povzročajo človeštvu toliko zla in trpljenja. Uspeh kongresov leži za enkrat pred c.ami šele v resolucijah na papirju, toda upati je, da postanejo besede kmalu koristna dejanja. Posebno pereče je bilo obravnavanje vprašanja prostitucije. Govorniki so nastopali za to, da se to socialno zlo omeji do zadnje stopnje možnosti. Obenem so zavzeli načelno važno stališče napram vprašanju javnih hiš, kjer so mnogokrat zaposlene inozemske prostitutke. Sklenilo se je delati na to, da se inozemke v javnih hišah odpravijo. s čemer bo dana- policijskim oblastem prilika lažjega nadzorovanja nad temi žalostnimi ustanovami. Očividno Satan ni hodil veliko v šolo, drugače bi ne bil napravil v teh štirih be« sedah dveh pravopisnih napak, ko je na« pisal namesto pravilno »terribile« napač« no «Teribile», z veliko začetnico in sa« mo enim «r««om. Ali pa imajo morda v peklu drugačen pravopis, kakor pa v ita« lijanskih šolah? Ker je župnik nadaljeval, je začel kle« ti, da se je vse treslo, in kričati: «Ne« haj, far, potvarjevalec zakona, nehaj! Jaz sem Satan, ki zapoveduje svetu!« Župnik ga je zavrnil: «Ne, Iažeš! Ti ne zapoveduješ nič. Zapoveduje naš go« spod Jezus Kristus®. Obsedenec je na« to preklinjal Kristusa in Marijo in konč« no zakričal: «Ostanem v Esterinu do 14. septembra. Če se vam ta dan posreči, da ga zanesete pred oropsko Madono, poj« dem in Esterino bo prost za vedno. Kdor ima več moči, bo zmagal. Živel pekel!« Ko se je nekoliko pomiril je dejal: Avstrijsko časopisje poroča, da pride «Ostane tu notri še 1600 hudičev. V ne« v kratkem na Dunaj zadnji tajnik Tol- deljo bo Esterino mrtvouden od 8. do stega g. Valentin Bulgarov, ki je nedav- 15.». Kakor je videti, je v peklu uvedeno itd. Razpravljalo se je dalje tudi o uvedbi ženske policije, ki se n. pr. tudi na Dunaju prav dobro obraša. Glede vseh teh vprašanj so se sklenili koristni sklepi, katerim so pritrdili ne le zastopniki vseh držav in narodov, temveč tudi pripadniki vseh ver, kar bo pač tudi pomagalo uresničiti stvari, ki so se sklenile. Iz Jugoslavije je bilo v Gradcu navzočih deset zastopnikov. Večina zbo-rovalcev je v Gradcu govorila nemško, Angleži, Francozi in nekateri drugi pa so nastopili tudi v svoji materinščini. Med temi je bil tudi naš rojak, primarij g. dr. Hugon Robič iz Maribora, ki je žel s svojim odličnim nastopom popolno odobravanje. Zadnji tajnik Leva Tolstega na Dunaju no zapustil sovjetsko Rusijo. G. Bulgarov poseti na Dunaju udruženje Tolstojevih pristašev in priredi več javnih predavanj o ruskem mislecu, katerega življenje natančno pozna in s katerim je bil v tesnih odnošajih tik do njegove smrti. Bulgarov je Tolstemu pomagal tudi pri literarnem delu. Izdeloval je potrebne koncepte, jih popravljal in prepisoval tekst na čisto. V rodbini L. N. Tolstega je Bulgarov vžival velik ugled in spoštovanje. Bil je priča vseh dogodkov, ki so se odigrali v tej znameniti ruski rodbini. Ko je grofica Tolsta po begu svojega soproga hotela izvršiti samomor in skočiti pri Jasnaji Poljani v jezero, jo je Bulgarov otel sigurne smrti. Ob izbruhu krvave svetovne vojne je bil Bulgarov moderno časovno štetje, dan razdeljen v 24 ur, ne pa po starem na 12 in 12. Esterina so nato odnesli iz cerkve in zunaj je takoj oživel in bil popolnoma miren. Spominjal se ni ničesar. Naslednji dan je duhovščina obvestila Esterina, da se ne bodo vršila zarotila, češ ker morajo k nekemu pogrebu, ven« dar pa so zvečer, ko so se vrnili, zopet pričela. Esterino je naravnost divje kri« čal in preklinjal in končno obljubil, da bo naslednji dan celo — letal po zraku. In res je naslednje dopoldne kar hipo« ma izginil. Našli so ga na visokem orehu, kjer je skakal od veje do veje in to vse v spanju. Ko pa je župnik začel zarotil« ne molitve, je začel divje preklinjati ter trgati listje in ga metati na ljudi pod drevesom, vmes pa listke papirja. Na Preznačilno za razmere v Italiji je pač dejstvo, da državna oblast nikakor ne posega vmes, temveč molče dovolju je da se uganjajo take komedije, ne da bi dala »obsedence« preiskati, ne morda po kakem podeželskem »padarju«, ki dela roko v roki z interesiranimi «doni«, tem« več po priznanih veščakih na kaki klini« ki. Oblasti se pač tudi tu ravnajo po . tisti stari: «Vulgus vult decipi, ergo deci- ' piatur!« (^Ljudstvo hoče, da ga slepari« jo, torej naj ga'«) V ostalem pa bi bilo zelo priporočljivo, da bi se slavna Gen« j tilijeva fašistovska šolska reforma, ki gre j za čim najhitrejšo in najtemeljitejšo pri« j učitvijo italijanskega jezika, raztegnila i «tudi na pekel, da se ti prokleti hudiči« vsaj navadijo pravilnega pravopisa. Pri« I čakujemo torej, da naučni minister Ča = j sati sporazumno z Mussolinijem v naj« krajšem času izda tozadeven »zakonski odlok« in imenuje goriškega fašistovske« ga znanstvenika Bandlja za profesorja italijanščine v peklu! X Kralj svetovnih banditov prijet- Ameriški policiji se je pred kratkim posrečilo prijeti bandita Franka Tarbeauxa, ki je nosil med svojimi poklicnimi tovariši naslov kralja vseh banditov. Moža je policija že nad 20 let iskala vseokoli, toda on se je tako spretno umikal, da ji ni prišel nikoli v pest. Bandit se je udej-stvoval kot ropar in goljuf iu se je posebno dobro razumel na hotelske prevare. Roien je bil v Mehiki, kjer mu je bil oče neki Francoz, mati pa je bila Kreol-ka. Običajno se je izdajal za angleškega lorda ter je prirejal razkošne pojedine, s katerih so odšli povabljenci — praznih žepov. iodio termalno kopališče Lafto odprto S3B leto 4597/a pa 1. septembra SO °/0 popusta. «tv v radi nekega protivojnega manifesta are- j enem teh listkov sta bila po otroško na« tiran in obsojen v ječo. Po prevratu so | risana Satan in Saba. Na orehu je ostal ga boljševiki osvobodili in imenovali za : štiri ure. Ko je udarila ura eno popol* upravitelja velikega Tolstojevega muze- i dne, se je ob prestrašenem kriku množi« ja. Ko pa se je radikalna boljševiška struja ojačila ter začela prelivati kri po mestnih ulicah in na deželi, se je Bulgarov izjavil v časopisju proti terorju in diktaturi in je protestiral v itnenu Tolstega proti krvavi vladi Leninovih pristašev. Posledica protesta je bila, da so komunisti Bulgarova proglasili za velikega pacifista in ga kot takega izgnali iz domovine. Njegovega prihoda na Dunaj pričakujejo Tolstega prijatelji in pri padniki z velikim zanimanjem. G. Bulgarov bo govoril tudi o sedanjih splošnih razmerah v sovjetski Rusiji. Kako so „panali hudičev » 2300 Poročali smo že, kako se v zadnjih ča« sili v Italiji pod vplivom versko fanatič« ne, drugače pa v izobrazbi silno zaostale, naravnost ignorantske, zato pa tem bolj po gmotnih koristih hlepeče duhovščine ljudstvo vrača v stanje najmračnejšega srednjeveštva. Izganjanje hudičev, ki se ponavlja sedaj tu, sedaj tam, jc pač naj« boljši dokaz za to. Tako izganjanje hudičev se jc vršilo, kakor smo poročali, pred kratkim v Sa« li, v okolišu Bielle v Piemontu, kjer je neki Esterino Fiuseilo imel v sebi kar 2300 hudičev. Poročali smo že, da je Esterino, ki je prestopil cerkveni prag, ves otrpnil, kako jc začel preklinjati, ko so začeli zarotilne molitve, in pljuvati, ko so se ga dotaknili s križem. Danes pa naj povemo, kako so »obsedenca« kon čno rešili peklenske družbe, ki se je vgnezdila v njem. Esterina so pripeljali v cerkev. Ko je prestopil prag, je zopet popolnoma otrp« nil, in ko mu je župnik don Tarabolo ukazal, naj poklekne in se ga dotaknil s križem, je zakričal: «Proč, proč! Jaz sem Satan!« Ko so ga posadili na stol, je zavpil: «S svojim nasiljem nc opravite nič. Čuj, far, napraviva pogodbo. Danes sem pri« cc spustil z vrh oreha na tla in potem pobegnil v svojo sobico, kjer se je zaril v posteljo. Vse to vedno v spanju. V postelji je ostal do dveh popoldne, ko se je prebudil. Vedel ni ničesar o svo« jem detanjuu. Na Malega Šmarna diu dne 8. septembra je župnik don TariKolo pripeljal Esterina v Oropo. Z njim je bilo več njegovih tovarišev, starši, vikar iz Zubic« ne ter župnika don Tamit.no iri don Si« monetti. Sklenilo se je, da začno z za« rotili opoldne. Izpostavili so Najsvetejše. Opoldne je 1 sterino stopil v cerkev in takoj otrpnil. Štirje tovariši so ga zane« sli pred altar Matere Božje. Ko jc kano« nik oropske cerkvc pričel zarotila in ukazal hudičem, naj so poberejo, jc Este« rino zakričal: «Ne! Živel pekel! Doli Jezus! ««Koliko vas je?«» «Sto!» "«Torej iziuitc, v imenu božjem!«« Minilo jc nekaj časa, pa je dejal: «Devetindcvctdeset nas je izšlo. Zad« nji nc izide nikdar!« Kanonik je nato začel čitati evangelij sv. Janeza: «Y začetku je bila Bese« da ...« Med čitanjem se dotika «obse« denca« s križem. Obsedenec divje kriči, psuje in preklinja duhovščino, Kristusa in Marijo. Ljudstvo, ki ga jc polna cer« kev, moli in kliče Mater Božjo na po« moč. Kar se začuje glas: ■jNehaj, nehaj mc mučiti. Izidem«. ««Kdaj?»» vpraša kanonik. »Tako j!» ««Znamenja! Povej mi znamenja!«« «V desetih minutah bom dal ta«lc zna« menja: Živio, slava Jezusu! Živela, sla« va Dcvici! Živeli vsi, ki so verovali in molili, da bi bil mladenič osvobojen!« Mine deset minut in Esterino sc pre« budi, vstane in, kakor bi molil, reče: «Živio Jezus! Živela Marija in vsi, ki so verovali!« Množica, skoraj blazna od navdušenja, se zahvaljuje Madoni. Duhovščina zapo« je »Magnificat« in «Te Deum«, potem Razprav so se udeleževali zastopniki! pravljen odpustiti sto hudičev, toda no« ; pa izprevod z monštrar.co. Esterino je obojega spola, dame in gospodje. Govorili so o kinematografih, o modi, o šund-literaturi, opolzkih slikah in kipih, o nastopih žensk po gledališčih in kabaretih čem zarotil«. Nato jc potegnil iz žepa 1 šel tudi v izprevodu in jc bil videti zelo beležnico, jo mižc primaknil k ušesu, \ srečen. Komedije je bilo koncc, gospod poiskal prazno stran in napisal: «Oggi ; kanonik pri cerkvi Matere Božje v Oro« non sono Teribile«. («Danes nisem hud«) i pu pa jc shranil emilodarov« poln lonec. Motovileč V zgodnji spomladi, pozni jeseni in etlo ! po zimi, ko ni dobiti nikjer šolale, se ! zatečemo k motovilcu. Motovileč je ja-: ko priljubljena in zdrava solata, bodisi Ida ga pripravimo samega, bodisi da ga i mešamo s krompirjem, fižolom ali z zeljnato solato. Motovileč raste divje na njivah, travnikih in mejah. Sejemo ga tudi na vrtu. Divji se razločuje od vrtnega po buinej-ši rasti, širših in mehkih lističih. Gospodinja, ki je v sedanji stanovanjski mizeriji deležna kakšnega koščka vrta, vseje motovileč sama, da ga ima na razpolago, kadar pride njegov čas. Ce se vseje motovileč koncem avgusta, ga bo dovolj za vso jesen. V drugi polovici septembra ga je sejati že za zimsko uporabo. Če pa ga sejemo meseca oktobra, imamo žo v zgodnji spomladi dosti motovilca na vrtu. Ta rastlina ne zahteva bogzna kako dobre zemlje raste pa seveda boljše na pognojeni kakor na pusti zemlji in je potem tudi bolj okusen. Paradižniki V marsikateri kuhinji so paradižniki nepogrešljivi. Lahko je sedaj vsaki go« spodinji, ker jih dobi sproti na trgu za primerno ceno. A težje je pozimi, ko jc treba kupovati paradižnikovo mezgo v trgovini ter z njo vsled draginje štedi« ti. Mnogo cenejša jc doma pripravljena paradižnikova mezga. To velja osobito za kraje, kjer je mnogo te robe in sc pro dajajo paradižniki po nizki ccni. Pri nas imamo kraje, kjer se v veliki meri uživa večinoma le paradižnikova juha. V Vojvodini n. pr. kuhajo bolj red« ko govejo juho. Nadomeščajo jo s post« nimi juhami, med katerimi jc najpriljub« ljeneiša paradižnikova. Postni juhi sledi navadno pečeno meso. V teh krajih konservirajo vsi sloji velike množine pa« radižnikov s sokom vred v stcklcnicah, ker baš sok da juhi značilni okus. Zalo« ga mora trajati do zopetne sezone pa« radižnikov. Zato vidiš tam v vsaki hiši polno steklenic s konserviranim paradiž« nikovim sokom. Konservirajo se paradižniki na slede« či način: Paradižnike operejo in otrebijo, pri peclju jih razdclc na več koščkov in po« lože v velike kožice, ki jih rabijo samo za konscrviranjc. Ko sc kožica sama lo« či od mesa in se začne vihati, pretlačijo sok skozi rešeto, kjer ostanejo samo pe« škc in kožicc. Prctlačcne paradižnike še malo prevro ter vroče nalijejo v po« grete steklenice s tesnim vratom. Stekle« niče pokrijejo. Namesto, da jih kuhajo v sopari, jih zdevajo v razgreto peč, kjer ostanejo do jutra. Potem jih zrakotesno zanro z zamaški in zalijejo s parafinom ali pa dobro prevežejo s pergamentnim papirjem. Tako pripravljen sok ostane nepokvarjen skozi cclo leto. Pri nas so v navadi drugačni načini konserviranja paradižnikov. Paradižnikovo mezgo napravljamo ta« ko: Oprane paradižnike razdelimo na dvoje, naložimo jih v kožico in jih ku< hamo toliko časa, da izstopi voda. To vodo odlijemo, paradižnike pa pretlači« mo skozi sito. Te osolimo in kuhamo ponovno v kožici, dokler se mezga nc zgosti. Ohlajeno zdevamo v male kožar« ce, na vrh prilijemo malo olja ter zave« žemo posodo s pergamentnim papirjem. Suho paradižnikovo mezgo si pri« pravljamo kot prejšnjo, le bolj jo zgostimo in namesto, da jo shranimo v ko« zarce, jo namažemo za prst na debelo na mazne deske ali krožnike, ki jih po« stavimo na solnee ali v pečico, da sc po« polnoma osuši. Suho poberemo z desk, spravimo v čist papir in hranimo v ku« hinji na suhem. Zeliščna iuha. Zreži, ne predrobno, ohrovt, fižol, grah in nekoliko karfiole ter vse to dobro skuhaj s peteršiljem in korenčkom. Prideni še nekoliko muškata in nekaj nitk žefrana. Ko je zelenjava skuhana odstrani peteršilj in korenček, napravi svetlo prežganje in juha ie gotova. Sladka repa s koštrunom. Prsni ko-štrunov koš ali karmenateljce malo nasekaj ter 7. malo vode kuhaj, prideni malo peteršilja, korenja, čebule, vršiček , šetraja in timeza, malo česna in par 7.iti j kumne, osoli in kuhaj, da bo meso mehko. ! Repo pa medtem olupi, zribaj na listke j in v vrelem kropu skuhaj in odcedi. Napravi prežganje, zalij ga z juho od ko-štruna in prideni odeejeno repo. Koštru-novo meso pa odloči od kosti, ga na reži na lepe kose ter ga še z repo vred malo pokuhai. Pečena jabolka na ameriški način. — Olupi jabolka, dobro kislikasto vrste, iz-reži peščišče toda tako, da ostane jabolko celo. Prazen prostor na sredi napolni s sladkorno moko ter postavi jabolka po vrsti v kožico. Na vsako jabolko in sicer na sladkor deni košček suroveg.i masla. Peči jabolka približno 20 minut. Izvrstna so, bodisi gorka ali mrzla. Nadevani trtni listi. (Rumnnska jed.) Približno 20 ne prevelikih mladih listov, katerim odtrgaš peclje, popari z ne premočnim vinskim kisom. Prej pa žc pripravi nadev. Sesekljaj pol kilograma telečjega ali prašičjega mesa, ali pa polovico prašičjega in polovico govejega mesa, dodaj pest opranega riža, nekoli ko soli, popra in 1 celo jajce. Nato nadevaj listo ter jih zavij v okrogle zvitke, oba konca pa dobro zapri z listom. Skuhaj iih v slani vodi nc premehko, toda vendar dobro. Napravi omako iz nekoliko prežgan ja in četrt litra smetane. Ko je razkuhana, dodaj soku šc pol limone in eno žličko rožnate paprike; v tej omaki sc zavitki še enkrat prekuhajo in takoj sorvirajo. Razsolien (peklan) goveji jezik. Vo-lovski jezik operi, potolči dobro ob desko, zdrgni s soljo in malo solitarjem, zmečkaj pol stroka česna malo žličko ko-riandra, dišave in limonove lupinice ter ga tudi s tem dobro obdrgni. Tako naj leži 4 dni. Neopranega skuhaj, a slano vodo odlii. Ko ;e kuhan ga olnpi, lepo razrezi, naloži po krožniku, okrog njega pa nastrgaj hrena in še gorkega nesi na mizo. P. Riverain: Sitni gospod Kolar Rodbina odvetnika Kolarju, jo bila pred desetletji ona najbolj znanih ljubljanskih rodbin. Najstarejši sin je bil že doktor prava in delal v očetovi pisarni, bila sta pa, doma še dva otroka: Tita in Pavle, Tita je hodila na li-cej, Pavle pa na, prvo državno- Očeta je vsa i\ ibina iskreno ljubila, toda bil je njih strah in groza. Bil je srednje postave, a, precej debel. Ostre oči so mu bile oborožene z zlatimi očali, nad katerimi se je ločilo visoko čelo, ki je bilo podaljšano tja do temena .. . možak je imel najlepšo plešo, ki si jo morete misliti In ta pleša je bila njegova Ahilova peta! Gorje, če je začutil, da brni muha okoli nje, ali pa da si je celo upala spustiti se na to svetlikajooo se ploskev. Bil je nato ves dan slabe volje. Zato se je v Kolarjevi hiši vedno vršil neizprosen boj zoper muhe; Tita, Pavle, gospa, kuharica in hišna, vsi so bili nervozni, če so začutili muho v stanovanju. Neki dan je gospod Kolar na. vrtu Bvoie vile ped Rožnikom čital časopis, kar se mu približa muha in brenči v smeri njegovega rdečega nosa. Pavle, ki je slučajno stal poleg očeta, jo hoče zagrabiti in pri tem dregne očeta z vso silo v nos; lahko si mislite, da jo je pobral urnih krač in se ni upal pri večerji sesti za mizo. Stari Kolar je imel navado prepirati se z vsemi ljudmi, s katerimi je prihajal v dotiko. Zato se je njegova družina silno bala, biti ž njim v družbi. Najhujše pa je bilo z njim potovati po železnici. Če so se hoteli odpeljati z gorenj-cem ob pol dvanajstih, stari ni dovolil, da bi kosili doma, ker se je bal, da ne bi zamudili vlaka- Ob desetih že so sedeli v kolodvorski restavraciji in obedovali in celo uro pred odhodom vlaka čakali na peronu. To je bilo še v tistih časih, ko si je človek lahko rezerviral cel kupe v vlaku in gospod Kolar je to iz previdnosti storil vsakokrat, tudi če so šli samo do Medvod. Ko je gorenjec privozil na kolodvor, je kot prismojen tekel od voza do voza in iskal svoj rezervirani kupe. Rodbina mu je morala pri tem slediti za petami. In tako se jc nekoč zgodi- lo, da se je v svojem teku nenadoma ustavil in soproga, ki jo tekla tik za njim, se mu je s tako silo zr.leteia v glavo, da je začel krvaveti iz nosa. ' lita in Pavle sta sc hotela smejati kot vsi okoli stoječi, a, si nista upala. Kj pa so se slednjič ustalili v svojem ku-peju jo bil stari tako dobre volje, da bi bil najraje vse po vrsti objel. Pavle se je silno zanimal za lokomotive — avtomobilov namreč takrat še ni bilo — vedel je za težo, obliko in velikost vseh strojev državne -in južne železnice. In tako je sedel vedno poleg okna in z največjim zanimanjem gledal mimo sopinajoce strop — Papa, papa. hitro, poglej, novi tip brzovlačne lokomotive. Stari je poskočil s svojega sedeža in naglo vtaknil glavo sko i'. — šipo. kajti okno je bilo zaprto, kar v naglici ni bil zapazil. Sesedei se je ve-3 razpraskan po pleši na blazino, na drugi pa je padel Pavle skoraj v omedlovico. Novi tip bizovlačne lokomotive i a je mogočno puhajoč sopel mimo! . • . Ko so se enkrat peljali v Benetke, .jc stari Kolar v Trstu razpostavil kovčke, škatlje in zavitke cele svoje rodbine po vseli mrežah v kupeju in obložil s plašči in dežniki vso sedeže, tako da je izgledalo, kot bi bil ves oddolek zaseden. Ko se je vlak začel žo pomikati, je skočil v voz mlad Francoz in odprl vrata Kolarjevega oddelka, ker je bilo povsod drugod vse zasedeno. Z onim pogledom je spoznal položaj, dvignil, ne da bi c-rhnil besedico, površnik s praznega sedeža, _postavil svoj precej velik kovčeg na drugega, ki je bil pokrit s klobukom starega Ivolarja — česar slednji seveda ni zapazil — potegnil iz žepa «Mat.in» in ga začel mirno čitati. V starem Kolarju je vrelo — rodbino je bilo kar strah. Pričakovali so strašen konflikt. Kolar je pričel z ofenzivo. Kljub hudi vročini je zaprl okno in vrata in si pripalil viržinko. Vročina in dim sta postajala neznosna. Francoz je odložil svoj časopis. — Aha, dovolj ima, si je mislil stari Kolar. Francoz pa je segel v žep. potegnil iz njega pipo in škatlo za tobak in začel pušiti, da je bilo groza. Čez četrt ure jo Ml Kolar premagan: Ze na in otroci to tako kailjali, da 1" moral odpreti okno — Francoz je ugasnil pipo in jo spet vtaknil v žep. Pol ure pred Benetkami so Kolarjevi že morali urediti vso svoje stvari za odhod: zložili so kovčke, škatlje. zavitke in plašče na sedež poleg okna in se pripravili, da izstopijo- Gospod Kolar pa ni mogel najti svojega klobuka, iskal ga je povsodi celo pod nogami Francoza, ki se ni ganil. — Tristo zelenih, saj sem vendar imel klobuk na glavi, ko smo vstopili, je dejal na višku nervoznosti. Ali je morda padel skozi okno, ko sem ga odprl? Vlak se je počasi ustavljal, bili so žo na beneškem kolodvoru. Francoz je vstal in dvignil s sedeža poleg sebe svoj kovčeg. Pod njim se je prikazal plosko stisnjeni klobuk gospoda Kolarja. Francoz je odhajal ... Gospod Kolar je zbral vso svojo francoščino in mu divje zakhcal: Mon-sieur, vous avez čerase mon chapeau! _ Oui! se je glasil kratki in hladni odgovor in Francoz se jo zrinil med ostalo izstopajočo množico potnikov. Povečana produkcija sladkorja M;V Jugoslaviji je danes osem tvornic Sladkorja, in sicer dve v Srbiji, tri v [Vojvodini, ena v Baranji na državnem posestvu Belje, ena v Bosni in ena v Slavoniji. Lani so te tovarne izdelale skupaj 4063 vagonov sladkorja in sicer beo-fera-jska 300, čuprijska 214, usorska 417, [Belje 1275, Cervenka v Vojvodini 1174, tvornica v Velikem Bečkereku 1318, v Novem Vrbasu 11S1 in v Osijeku 1129 jvagonov. Tvornice v Srbiji so izrabile samo 20 do 30 odst. svoje kapacitete, ostale, pa okrog 75 odst • Produkcija sladkorja naših tvornic stalno raste zadnja štiri leta. Leta 1920-21. je znašal proizvod 1017 vagonov, 1. 1921-22. 2381 in leto kasneje 3376 vagonov. Letos so dobile tvornice približno |75.000 vagonov sladkorne repe, kar pojenja, da bo v jeseni znašala produkcija sladkorja v naših tvornicah približno 9 tisoč vagonov ,tako da jih bo ostalo kakih 3000 za izvoz, seveda le tedaj, ako bodo tovarne v naši državi sposobne za ipredelavanje vse te repe. f Kakor pišejo češkoslovaški listi, cenijo letošnjo sladkorno kampanjo na Češkoslovaškem okoli 135.000 vagonov, od (čaterih se bo izvozilo 100.000, torej za J55.000 vagonov več kot lani. > ----- Italijanski kredit beograjskim graditeljem V Beogradu se je vršilo te dni zboro-(sanje Udruženja graditeljev, ki se je lustanovilo pred enim letom. Predsednik je g. inž. Sevdič. Po predloženem poročilu ima društvo 350 članov. Odbor se je potegoval za posojilo 150 milijonov dinarjev z 12 odst. obresti, ki naj bi ga dobil v Italiji. Posojilo je v načelu že sklenjeno z Italijo, ki izplača takoj po zaključenju posojila 50 milijonov dinarjev v gotovini. Nadaljnji obrok 50 milijonov se ima izpla-jKaii tekom enega leta ostanek pa v mate-•rijalu po pariteti beograjskih cen. Pogajanja za to posojilo so vodili inž. Sev-ijič, načelnik finančnega ministra Katu-aiac, Ivkovič in Kujundžič. Za končni podpis'pogodbe se bodo določili trije posebni pooblaščenci. Krediti iz tega posojila se jbodo razdelili na posamezne člane sorazmerno z obsegom njihovega poslovanja gn potrebe. Tako prihaja po malem na raznih poteh taji kapital v naše gospodarstvo. Obrestna mera 12 odst. je vsekakor malo previsoka, čeprav je za enkrat v raz merju e našimi bančnimi obrestmi zelo »godna. r Narodna banka SHS dne 15. septembra. Aktiva: Kovinska podloga znaša 468,263.815.68, posojila 1,500.239.658.58, račun za odkup kronskih novčanic zna« lz 1208,216.353.46, dolg dTŽave znaša 2966,355.034, saldo raznih računov znaša 243,701.492.72 Din. Pasiva: Glavnica 50,000.000 Din v Kovanem zlatu, od te vplačano 25,360.600 rezervni fond 5,937.903.36, novčanice v tečaju 5894,834.715, terjatve države po raznih računih 17,211.306.15, razne obvez* nosti 380,417.735.93, nadavek za kupova* nje zlata za glavnico in fonde 63,014.094 dinarjev. ^ Tržna poročila Novosadska blagovna borza. Pšenica baška (8 vagonov) 350 do 352, oves (6 vagonov) 235, koruza v stokih (12 vag.) 105, stara baška 275, fižol beli baški (1 vagon) 450, moka «7» (2 vag.) 355. Ten* denca nestalna. najbližji, ako v naslovjenem kraju m carinarnice ali pa ni pooblaščena za carinjenje takega blaga. Finančno ministrstvo je določilo, da se ima ta lzpre-memba uporabljati v vsakem primeru, kadar se blago odpošlje iz inozemstva z enako vrstnim prometnim sredstvom (samo po železnici ali samo po lSdji) do mesta, označenega v tovornem listu. = Neuspeh živinskega sejma v Sarajevu. V Sarajevu se je v pondeljek začel veliki živinski sejem, na katerega je bilo prignano zelo mnogo živine. Uspeh sejma jo malenkosten. Glavni vzrok neuspeha je pripisovati porastu dinarja in s tem rezerviranosti kupcev, ki čakajo, da cene padejo. Prve dni se ni prodalo skor-aj nič. Kot kupci so se javili samo nekateri sarajevski mesarji in italijanski trgovci. Morda bo proti koncu sejma kaj več kupčije. Vsekakor je računati z zelo slabim uspehom sejma. = Veterinarski pregled pri tranzitu inozemske živine. Poljedelsko ministr-stvo je naročilo vsem obmejnim veteri- j narskim postajam, da se ima^ pri tran- j žitu živine in živinskih sirovin iz inozemstva vršiti pregled samo na dohodni obmejni veterinarski postaji in plačevati predpisane pristojbine. Pri izhodni postaji se tranzitne pošiljke samo prijavijo. = Novi vagoni. Prometno ministrstvo je dobilo te dni iz Nemčije 100 vagonov na račun vojne' odškodnine. Vagoni ^ so tovorni in določeni za prevoz perutnine. S temi vozovi bo krita potreba naših trgovcev za izvoz tega blaga. = Nova emisija novčanic v Italiji. Italijanska Narodna banka je pooblaščena izdati nove bankovce po 100 lir do zneska 200 milijonov in po 50 lir do skupne vsote 100 milijonov lir. = Poljska razstava v Skopiju. S podporo poljedelskega ministrstva priredi Srpsko poljoprivredno društvo v Skopiju od 27. do 30. t. m. poljedelsko razstavo, na kateri bodo razstavljeni razni poljski pridelki, kakor tudi stroji in orodje, ki se uporablja za obdelovanje zemljje. Ta razstava je važna za južne kraje naše kraljevine. — Polom dunajske banke. Z Dunaja poročajo, da je tamošnja bančna tvrdka Hermann Herschmann zahtevala pri trgovinskemu sodišču otvoritev poravnalnega postopanja. Aktiva banke znašajo 500 milijonov avstrijskih kron, pasiva pa 7 milijard. Primanjkljaj je torej 6 milijard in pol avstrijskih kron. = Drva za kurjavo dražja. Iz Osjeka poročajo, da so se drva za kurjavo prve vrste podražila za približno 200 dinarjev za vagon, torej od 3050 na 3250 Din. = Jugoslovenska moka v Bratislavi. Ko je mestna uprava bratislavska začela svojo akcijo proti podražitvi živil je dobila Jugoslavija ponudbo za večjo množino moke, ki je bila na tamošnjem trgu še vedno cenejša kot domača. Mestna uprava se ni hotela spustiti v to uvozno transakcijo, češ, da pomenja investicijo v znesku pol milijona češkoslovaških kron. Vendar je poverila zasebni trgovini uvoz jugoslovensko moke. Čim se je pojavila moka iz naše države na trgu v Bratislavi, so cene takoj padle. — Dobave in prodaje. Dne 11. oktobra se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 70 ton plinovega koksa. — Dne 20. oktobra pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave vzmeti za odbojnike; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 5560 kubičnih metrov drv; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave cigaretnega papirja. — Šumsko-gospodarstveni urad ogulinske imovne občino v Ogulinu bo prodal dne 18. oktobra večjo količino raznega lesa na panju. — Fredmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Rekordna letina tobaka na Turškem. Letošnjo letino tobaka v Turčiji cenijo po vesteh iz Carigrada na 70 do 90 milijonov kg. Od lanske žetve je ostalo še 800 ton tobaka, v skladiščili v Smir-ni. Zato se bo letos izvažal tobak na veliko. Zadnja tako dobra letina tobaka je bila pred osmimi leti. 25. septembra: LJUBLJANA. Vrednote. Vojna škoda 114 do 117, Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 240, Merkan-tihia 123 do 130, Praštediona 916 do 919, Strojne 148 do 150, Vevče 0 do 12-1, zadolžnice Kranjske deželne banke 0 do 90. Blago. Trami merkantilni, tesani, 5 m dolž. 16-22 cm in 7 m 19-24, franko meja (3 vag.) 418 do 425, remeljni 4 do 5 m, 8-10 cm, franko meja (1 vag.) 804 do 812, letve 3 do 4 m, 3-5 cm, franko meja (1 vag.) 636 do 640, hrastovi plohi Ia, 3, 5, 6, 8, franko Ljubljana 1500 do 0; drva, suha, bukova, 1 m dolž., franko nakl. post. 26 do 0; oglje vilano, franko meja 112.50; pšenica domača, franko Ljubljana 370 do 0, bačka, franko bačka post. 0 do 360; koruza bačka, franko bačka post. 0 do 285, umetno sušena, franko slov. post., dobava oktober 0 do 290; oves bački, franko bačka post. 0 do 285; suhe gobe, srednje, franko Ljubljana 60 do 75; krompir beli, franko slov. post. dobava okt. 0 do 130; laneno seme, par, Ljubljana (pol vag.) 690 do 690; konoplja mandžurska, brutto za netto, franko Ljub-liana 790 do 880; brinje hrvatsko, franko Karlovac 0 do 250; divja repica, franko slavonska post. 0 do 255; fižol ribničan, franko Ljubljana 500 do 0, b-n, franko Postojna 0 do 650, prepeličar, franko Ljubljana 450 do 0, z roko izbran, franko Ljubljana 550 do 0, mandolon, franko Ljubljana 350 do 0; Ia garant, banat. čista svinjska mast, za kg franko skladišče Ljubljana 0 do 35, Ia soljena samo hrbtna slanina, za kg franko sld. Ljubljana 0 do 34, Ia prekajena slanina, franko ski. Ljubljana 0 do 36. ZAGREB. V efektih je tendenca nadalje slaba. Bančni papirji ne izkazujejo nika-kih izprememb v primeri z včerajšnjimi zaključki. Promet je bil minimalen. Od industrijskih papirjev je Šečerana zopet padla na 875, Slavonija pa na 73. Promet je bil nekaj večji. — V devizah je bila tendenca nekaj bolj čvrsta. Tečaji so začeli na višji bazi od včerajšnjih in so tekom sestanka še nadalje porastli v po-edinih devizah zaradi pomanjkanja blaga. Tako je porastel London od 319.50 na 321, Švica od 1362.50 na 1364 Narodna banka je dajala ček na Švico po 1362.50, na Italijo pa po 314. Promet je bil srednji. Trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, London, Prago in Švico. Tendenca je tudi po borzi ostala neizpremenjeno čvrsta. — Notirale so devize: Dunaj 0.1001 do 1021, Italija izplačilo 312.95 do 315.95, ček 312.50 do 315.50, London, izplačilo 318.45 do 321.45, ček 317.95 do 320.95, New-York, ček 71 do 72, Pariz 376.75 do 381.75, Praga 212.75 do 215.75, ček 21250 do 215.50, Švica 1357.50 do 1367.50; ra-late: dolarji 70 do 71. avstrijske krone 0.1015 do 0, češkoslovaške krone 210 do 0. madžarske krone 0.0865 do 0.0885, lire 309.50 do 312.50; efekti: bančni: Litorale 0 do 75, Trgo 29 do 30, Eskomptna 109 do 110, Poljodelska 17.50 do 19, Kreditna Zagreb 112 do 118. Hipo 56 do 58, Jugo-slavenska 104 do 106, Ljubljanska kreditna 222.50 do 235, Praštediona 915 do 917, Etno 0 do 125, Slavenska 94 do 96, Srpska 137 do 138; industrijski: Eksploatacija 0 do 100, Goranin 105 do 110, Šečerana 670 do 900, lsis 65 do 67. Narodna šumska 0 do 70, Gutmann 875 do 900, lsis 65 do 67. Narodna šumska 0 do 70. Gutmann 875 do 900, Slavonija 73 do 75, Strojne 150 do 0, Trboveljska 395 do 405, Vagon 100 do 102: državni: Posojilo 63 do 65, Vojna škoda 113 do 114. BEOGRAD. Na današnji borzi je bila tendenca čvrsta. Tečaji vseh tujih deviz so porastli v primeri z včerajšnjimi notacijami. Blaga je bilo malo na tržišču. Promet je bil srednji. — Notirale so devize: Dunaj 0.10 do 0.10125. Budimpešta 0.0975 do 0, Bukarešta 36 do 37, Italija 313 do 314.25, London 319 do 320. Nevv-York 71.35 do 71.50, Pariz 378 do 380, Praga 214 do 214.50, Švica 1364 do 1365. Sokol »Sokol I.« Naš nedeljski pešizlet v Šmartno pod Šmarno goro se vrši v ci-vilu in ima namen, da se v lepi jeseni pozabavamo par ur v krasni naravi. K izletu bratsko vabimo naše članstvo in naraščaj, zlasti pa naše sokolske družine. Dobrodošli pa tudi drugi »Sokoiu I.« naklonjeni krogi. Spored: ob pol devetih zbiranje na Taboru odkoder odide-mo po Dunajski cesti mimo Gameljnov v Šmartno, kjer se utaborimo na lepem travniku gostoljubnega domačina. Po prihodu skupni izletni obed na prostem proti mali odškodnini. Kruh na razpolago. Vzemi s seboj primerno posodico in žlico. S pelerino, starim pletom si pogrneš tla. Za prtljago bo na razpolago voz. Po obedu prosta zabava, igre, petje, godba na meh. K popoldanski zabavi se pridružijo zavedni domačini s svojim mičnim pevskim zborom »Zarja« iz Tao-na. Prijave za izlet sprejema br. Turk, Prešernova ulica 48 in pisarna na Taboru. »Plesni krožek Tabor« ima v soboto 27. t m. ob 8. uri zvečer svoj se« ta nek na Taboru v glasbenem salonu. Razgovor o bodoči plesni seziji. Šport VELIKE AVTOMOBILSKE DIRKE V BEOGRADU. Avtomobilski klub Kraljevine SHS priredi v nedeljo 5. oktobra ob 14., drugo jesensko avtomobilsko dirko na svojem dirkališču na «Banjici» pri Beogradu. Spored: 1. skupina: lahki motocikli do i. • - - — Zunanja bilanca Jugoslavije od leta 1919. do 1923. Po najnovejši statistiki je znašal uvoz naše kraljevine po prevratu od leta 1919. do 1923.: Leta 1919. (kilogramov) 154,308.921 v vrednosti 2.982 milijonov 67.276, 1. 1920. 418,673.054, 3.465,819.272 Din, 1. 1921. 686,179.649, 4.122,097.642 Din, 1. 1922. 1.093,982.230, ('..441,876.189 Din in I. 1923. 950 milijonov 529.784. 8.309,635.472 Din. V istem razdobju je znašal izvoz 263,846.987, 686 milijonov 845.040 Din, 716,605.339, 1.320 milijonov 606.055. 1.409.466.721, 2.460 milijonov 737.562 Din, 1.769,397.692, 3.691 milijonov 166.163 Din in 2.854,402.089, 8.048,843.930. Na podlagi teh številk se vidi, da .je znašal 1. 1919. izvoz 23.03 odst. uvoza-. 1920. 38.10 odst., 1921. 59.69 odst., 1922. 57.29 odst. in 1923. 96.86 odst. Lani jc torej izvoz skoraj dosegel uvoz. Računati je. . je znašal carinski ažijo 40 odst. Dne 1. aprila 1920. se je povišal na 100 odst, 16. iunra 1921. na 300 odst, 10 novembra '1921 na 400 odst., 10. decembra 1921 na 500 odst., 15. julija 1922. na 600 odrt., 15 januarja 1923. na 800 odst. m 1. septembra 1924. na 900 odst. _ = izprememba člena 61. carinskega zakona. S členom 223. finančnega zakona za leto 1924-25. se izpreminja prvi del čl. 61. carinskega zakona v tem zmi-slu da se iz inozemstva uvoženo blago carini pri oni carinarnici, na katero je naslovljeno po tovornem listu, ali pa PR 550 ccm, 2. skupina: težki motocikli pre-ko 550 ccm, 3. skupina: damska dirka malih vozov do 1000 ccm, 4. skupina: avtomobili do 1500 ccm: a.) potniški vozovi, b.) športni vozovi; 5. skupina: avtomobili od 1500 do 2500 ccm: a) potniški vozovi, b) športni vozovi; 6. skupina: dirka klubovih članov (vozači so lastniki sami); 7. skupina: splošna dirka potniških vozov, brez ozira na cilindersko vsebino. Prijave se sprejemajo do 1. oktobra Prijavnlna znaša za motocikle 50 Din, za avtomobile 100 Din, od vsakega litra cilindske vsebine. Po prvem oktobru se plača dvojna pristojbina. Med dirko konkurenca (concours d' elegance) najlepših prijavljenih zaprtih in odprtih vozil Prijavnina za konkurenco znaša 100 Din. Posetniki dirke dobijo z vstopnico glasovnico z spiskom prijavljenih voziL LLAP. Seja tehničnega odbora danes v petek ob pol 9. v kavarni Emona- _Pozivljejo se vsi klubi, da oddajo svo ja pooblastila za delegata LLAP na glavno JLAS. skupščino g. Sancin Savo — najpozneje do sobote 27. t m. ob 12. uri v kavarno Zvezda — poštna skrinjica S, K. PrimoTje. LNP. (Službene objave iz sej kazenskega in poslovnega odbora z dne 24. t. m.) G. Čamemiku se izreče ukor po točki 23 kaz. pravilnika. Pri poslovni seji se čitajo naslednji igrači za S. K. Jadran: Milač Milan, Rogač Stanko s pravom takojšnjega nastopa; S. K. Primorje Goslar Egon in Jurkas Viktor s pravom takojšnjega nastopa. Določijo se novi termini za tekme Primorje : Hermes 1. novemb. in Jadran : Rapid 9. novemb. Tekma Svoboda : Korotan se vrši 28. t m. ob 9. na prostoru S. K. Ilirije. —. Službujoči odbornik g. Buljevid. Pri prvenstvenih tekmah Ilirija : Jadran in Her mes : Maribor službujoči odbornik g. Rajgelj. Tajnik II. Nogometne tekme 28. t. m. V nedeljo 28. t m. se vrše na prostoru Ilirije zopet nekatere važne prvenstvene tekme. Iz I. razreda igrata ob pol 15. uri Maribor in Hermes, ob 16.15 Ilirija in Ja-dran. Rezervi Ilirije in Jadrana igrata ob 10.30 dopoldne. Iz II. razreda igrata ob 9. uri Korotan (Kranj) in Svoboda. — Hermes zadene v Mariboru, mariborskemu prvaku in večkratnemu finalistu slovenskega prvenstva, dobro moštvo, ki goji soliden kombinacijski nogomet in beleži letos mnogo lepih uspehov. Ako bosta obe moštvi v formi, se lahko z gotovostjo pričakuje lepe ln zanimive igre, rezultat je v tem slučaju negotov, — Mnogo težje stališče ima Jadran proti Iliriji. Vendar je znal Jadran baš proti Iliriji vedno strniti vse sile in vso borbenost svojega agilnega moštva. Zadnja prvenstvena tekma Ilirija : Jadran je končala neodločno 3 : 3. Ilirija ie podala pretečeno nedeljo proti Rapidu izvrstno igro in ako jo bo znala proti Jadranu ponoviti, bo pač zopet dosegla sigurno zmago in poskrbljeno bo obenem za glavni užitek publike. — V dopoldanskih tekmah merijo svoje moči mlajše, talentirane moči, Korotan ima proti Svobodi ugodne šanse in utegne doseči prvo zmago na ljubljanskem terenu. Lahkoatletski miting za prvenstvo srednjih Sol. V nedeljo, 28. tra.se vrsi na igrišču S. K. Primorje — Dunajska cesta miting za lahkoatletsko prvenstvo srednjih šol v Sloveniji. Začetek zjutraj ob 10. uri; popoldne ob 14. uri. Ker je dosedaj prijavljenih čez 120 atletov — srednješolcev, med njimi znani atleti, ka kor Orehek, Štrekelj, Borštnar, Deržaj, *-Slamič Herman, Koch in drugi, obeta biti zanimiv bol, kateri bo občinstvu nudil obik) užitka. Vstopnina: navadna stojišča 10 Din; dijaška 5 Din; mladinska do 14. leta 3 Din. Odhod Hajduka v Zagreb. Splitski nogometni podsavez je dobil od nogometnega saveza v Zagrebu naznanilo, da je celo moštvo razen vratarja postavljeno v reprezentanco proti Češkoslovaški. Hajduk je pristal, da Igra proti češkoslovaški reprezentanci, a zaprosil je J-N. S., da se odgodi finalna teKma za prvenstvo države in za kraljev pokal, da se da tako igralcem priliko, da se od-morijo in počijejo. Včeraj je moštvo Hajduka preko Sušaka odpotovalo v Za- Uruguay : Argentinija. Olimpijski zmagovalci, uruguayski nogometaši, so preteklo nedeljo v Montevideu igrali proti reprezentanci Argentinije. Zanimanje za to tekmo, kateri je prisostvovalo 30 tisoč gledalcev, je bilo izredno veliko. Navzoči so bili tudi predsednik republike inž. Serrato in več ministrov. Uru-guayci so bili sicer v premoči, pa niso mogli zmagati. Tekma je ostala z 1 : 1 neodločena. S. K. Primorje, lahkoatletska sekcija. Sklicujem v soboto, dne 27. t. m. ob 18.15 uri sestanek lahkoatletov. Udeležba obvezna radi važnih stvari. Načelnik. Nabava zimskosportnega materijala. Da omogoči svojim članom preskrbo ce-nega in dobrega smuškega materijala. namerava JZSS skupno nabaviti potrebne predmete. Pozivajo se vsi člani, ki žele kupiti smuči in ostale potrebščine, da sporoče pismeno Savezu, katere predmete žele nabaviti. Ako bo mogoče izvesti nabavo, bo sklical Savez sestanek vseti interesentov, kjer se bodo podrobnosti dogovorile. Prijaviti se je treba najkasneje do 5. oktobra t L Naslov JZSS, tvrd ka Goreč, Ljubljana. — JZSS. Lastnik in izdajatelj Konaoreij cJutr», Odgovorni urednik Fr. BrozoviŽ« Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, £ Jh w}tfbstat Dopisovanja zeli ; Stingl Itd. Jerica Hubad, ro]. mlada Inteligentna, naobra- Dolenc, Ljubljana, Hilšerjcva žena gospodična z boljšim ulica St. B. 1036 gospodom. — Pod ..Vrtnica" _ na podružnico „Jutra" Celje g I "*Qlf 20183 MSg*.' ' ZI „D3|lsifii]e" io „2e»itn" nakl teuli 1 Din Vsaka beseda 50 par Naznanjam p, n. občinstvu, da sem otvoril svoj ftana maka beseda n par. Ba .DoplaoranJb" ta Jtenltve- m rmCnna maka beseda 1 Din. — PrloMnJejo u le mali oglasi, U gg V --f-t Plato M lahko tudi ▼ maaiiah Ka vprašanja odgovarja oprava I«, to Je vpratonjn prlloieaa ssimk* M od(Dvar tar manlpulacl joka pristojbina 0 Din). Vigred Želel bi samo pojasniti zakaj---Prosim dovolite samo za enkrat še pošt-noležeči naslov. — Vitez. Opoldansko kosilo dobro in dorrače, ca dve osebi, se išče. Ponudbe z navedbo cene na upr. ,Jutra'-pod „Dobra hrana". 1987C Pekarijo z novim inventarjem v bližini Ljubljane dam v najem. Naslov pove uprava „Jutra" 20244 Modistka Horvat Ejubljana, Stari trg. prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvni 170, enobarvni 140 Din, različne baržunaste ln druge novosti po najnižjih cenah .— Žalni klobuki v zalogi. 1908 Vera! Prejeto. Mislim na Te! Poljubčko - samo Tvoje srce. 20240 Pozor če poselite Maribor, oglasite se v Narodnem domu pri novem gostilničarju O s e t u. 19315 Opremljena soba z električno razsvetljavo in separatnim vhodom se odda na Mirju. Naslov v upravi ..Jutra". 20163 trgovina z žitom na debelo, Sisah priporoča iz svojega skladišča pšenico, kornzo, oves, ječmen, fižol po zmernih dnevnih cenah. 4936/a i4" iT^ TtTiifll^TnTMfTTRIlRTIiniTTVRnnillllRnniP Spalno opravo primerno za samce ali prenočišča, vse Iz trdega lesa in skoro novo, prodam po ugodni ceni. Poizve se Cankarjevo nabrežje 8/1. 20192 r Strojno pletenje. Daje se pouk v strojnem pletenju pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ponudbe pod „Pouk 10222" na upravo Jutra". 20081 Sobo iščem opremljeno, z električno razsvetljavo, po možnosti s posebnim vhodom. Prevzame se takoj ali s 1. oktobrom. — Naslov v upravi „ Jutra" pod ..Bančni uradnik". 20190 (iščejo) Prodajalka manufakturist i nj a, vešča popolnoma špecerije ln galanterije. Išče prvovrstno mesto. Cenjene ponudbe na upravo !„Jutra" pod značko „Zanes-13Iva 29". 19993 Sladki sadni mošt kakor tudi zimska obrana jabolka se dobi v Spodnji šlški, Mavrerjeva ulica 274 (za slovensko šolo). 20221 Učitelj (ica) klavirja eamo prvovrstna mofi se Išče za dom. Naslov pove upTava ..Jutra". 20176 Prazni sodi nd žganja ln špirita, v dobrem stanju, uporabni za vino ali sadjevec, od 300 do 600 litrov ter prazni sodi od masti po 50. 100 ln 200 kg, zelo pripravni za zelje, se po ugodni ceni prodajo pri tvrdki Ivan Perdan nas!. v Ljubljani, Krekov trg. 20231 Dobro ohranjen pianinc se takoj kupi. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Pia-nino". 20181 z dobro oskrbo so išče za visokošolko pri fini rodbini. Delila bi event. sobo z domačo hčerko iste starosti. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Juristinja 10266". ________20200 Gcdbeni avtomat \ dobro ohranjen, se proda. -Mlad zakonski par I Naslov pove uprava ..Jutra' 1 OOOOI brez otrok, išče prazno ali___ opremljeno sobo (event. malo »ez^UBBrash^hhb stanovanje). Naslov v upravi r ..Jutra". 20194 I fi i St. 4848/19-30 Strojni strugar in strojni ključavničar, tudi vešč orodjar (Schnlttma-cher), absolvent obrtne ln strojne risarske šole. Išče službo. Pod ..Stalno mesto 10253" na upravo „Jutra". 20175 Kleparskih pomočnikov jzvežbanlh, se sprejme več takoj v trajno delo. Plača dobra. Naslov pove uprava .Jutra". 20028 Po odlokn gospoda ministra pravde z dne 25. junija 1924., S. št 4472, oziroma z dne 12. septembra 1924., S. št. 6957, se bo prodajala na ustni javni dražbi razna sobna in kuhinjska oprava nemškega državljana Otona Wolfa. Dražba se bo vršila dne 6. novembra 1924. od 10. do 12. ure v prvem nadstropja hiše št. 12 na Dunajski cesti v Ljubljani,, kjer je oprava. Oprava se bo prodala skupaj kot enota, na željo licitantov pa tudi po posameznih predmetih. izklicna cena znaša za vso opravo 30.006 dinarjev, odnosno za posamezne predmete njih cenilno vrednost. Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti pri finančni deželni blagajni v Ljubljani varščino v gotovini v znesku 10% izklicne cene ter pred pričetkom dražbe voditelju dražbe izročiti izvirno pobotnico o položeni varščini. Prodaja je za državo obvezna šele, ko jo odobri gospod minister pravde, a za kupca takoj, ko je dražba končana. Izlicitirani predmeti se izroče kupcu, čim gospod minister odobri prodajo in kupec plača izlicitirano ceno v roku, ki ga določi gospod minister. Dražbe se smejo udeležiti samo naši državljani. Pojasnila daje sekcija za sekvestre v Ljubljani, Turjaški trg 6/JL Ministrstvo pravda ssffsna za seMrc v Ljubljani, dne 24. septembra 1924. Šef sekcije: Zamida s. r. Mlinarski pomočnik CWachtjunge), vešč vseh del, Bamski, trezen ln zanesljiv, išče dela. Nastop takoj. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Mlinar". 20164 Prodajalka prvovrstna, samostojna moč. se takoj sprejme. Predstaviti se je dopoldne od 11. io 12. ure. P. Magdlč, Ljubljana. 19970 perilo, kravate, rokavice, nogavice itd. od tvrdke Šinkovec nasl. Jf. S°5S Ljubljana, tfestni trg 19. 19t0a III Kovaški pomočnik Išče službe najraje v kaki tovarni ali pri železnici. — Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Kovaški pomočnik". 20166 Stanovanje z dvema sobama se odda v novi hiši proti predplačilu enoletno najemnine 8000 Din Naslov pove uprava ..Jutra" 20178 Tvornica sešira Globus Išče enega preddelavca ln Eno preddeiavko za trda dela. — Plača dobra in stalno mesto. — Natančnejše podatke daje Fran Derenda, Ljubljana, Emonska cesta S 19833 Storže jelove, borove ter želod in žir, kupuje Fructus, Ljubljana, Tabor 2. 19510 Eden ali dva gospoda se sprejmeta na hrano ln stanovanje takoj. Naslov v upravi ..Jutra". 20233 Kupim suhe gobe po najvišji ceni tn vsako množino. — Ponudbe z navedbo cene z vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. 19371 Državno upraviteljstvo veieposestva Mokrice prodaja potom pismene dražbe dne 1. oktobra 1924. sledeče količine lesa na panju in to: s) v gozdnem okolišu PeterSnc 300 plms smrekovega lesa b) ,..... Mačji dol 209 „ borovega „ c) „ „ „ Htince 120 „ smrekovega „ 6)„ „ „ Vukovlnski hrib 80 „ macesnovega „ d) „ „ „ za fcovičnico 100 ., smrekovega „ skopaj ... 800 plm3 lesa Pismene, kolkovane ponudbe je vposlati na državno upravo veieposestva Mokrice, pošta Jesenice ob Savi (Dolenjsko), do dne 1. oktobra 1924., 12. ure. Tozadevni dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan ob uradnih urah. 4913/a Državno upraviteSjstvo. Opremljeno sobo z električno razsvetljavo ln dvema posteljama Išče mlad zakonski par brez otrok. — Plača se tudi za pol leta v naprej. Ponudbe pod ..Nujno 10277" na upravo „Jutra". 20232 Železna peč (Fiihlofen) velika, se kupi. Ponudbe na poštni predal št. 15. 20170 Pisalno mizo kupim, dobro ohranjeno. In peč za kopalnico. Naslov v upravi ..Jutra". 20191 Telegrafične drogove kostanjeve, jelove. bukove kupuje Fructus. Ljubljana. Tabor 2. 20193 ( Dijaška > Tehnik iste preprosto opremljeno mirno, čisto, svetlo sobo s hrano blizu tehnične šole. — Ponudbe s ceno ca upravo ,.Jutra" pod ..Elektr. razsvetljava 10252" 20179 Trgovsko izobražena gospodična išče službe za trgovino z mešanim blagom; na željo položi tudi kavcijo do 25 tisoč dinarjev. Ponudbe se prosi na upravo ,,Jutra" pod ..Poštenost". 20230 Aparat za ročno žganje (Brandmahlerel) kupim. — Naslov pove uprava „Jutra" 20207 S Snovanje in hrano s 1. oktobrom iščem. Ponudbe pod ..Akademik 10251" na upravo „ Jutra". 20180 Toplo priporočamo knjigi A. Novačan Šoferja ti bi opravljal čez zimo tudi druga dela, se sprejme ta-\oj. Hrana in stanovanje v fciši. Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe, če mogoče K sliko, na uoravo ..Jutra" pod „šofer 333". 20227 Posojilnica v Sodražici naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni, delovni, nesebični član nadzorstva, gospod a n c ® W Čevljarski pomočnik Hobro izvežban, na tedensko plačo, za popravila, na željo tudi s hrano in stanovanjem se sprejme, čevljarski mojster Ant. Brecelj, Ljubljana, Gajeva ulica št. 2. 20242 posestnik in klepar po dolgotrajni in mučni bolezni danes popoldne, v 74. letu starosti, umrl. Pogreb bo v petek 26. septembra t. 1. ob 8. uri dop. V Sodražici, dne 24. septembra 1924. doaoa Načelstvo. Vez. 32 Din, pošt.1'60 Din Naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani • Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom našega preljubega, nepozabnega soproga, oziroma predobrega, nega papana, brata, svaka, zeta in strica, gospoda registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Lfublfani Sve Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. ^ trgovca z vinom in posestnika ter za mnogobrojno časteče spremstvo na njega zadnji poti izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo preč. oo. frančiškanom za tolažilne obiske povodom bolezni preblaoega pokojnika, gg. zdravnikom za požrtvovalno zdravljenje, pevskemu društvu „Slavec" za genljive žalostinke, telovadnemu društvu „ Sokol" v Štepanji vasi za časteče spremstvo pri pogrebu in končno vsem darovalcem prekrasnega cvetja na krsto pokojnikovo. Vsem naša tisočera zahvala! V Ljubljani, dne 25. septembra 1924. 4940/a Žalujoči ostali. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih pirih Bolestno se mi je zazrl v obraz, bledi lici sta mu zadrhteli, globoko je vzdihnil in zamižaL Na usta si je tiščal cigareto in molčal. „,.. ... ■dVIorda pa vaša želja vendar ni neizvrsljiva,* sem dejal. fcPovejte mi jo . . . morda jo izpoinim.> _ cProsil sem že p. priorja. Nemogoče . . . Svojo mater bi se rad videl — v njenih rokah umrl . . . oh!> Zaihtel je. <0 mati, mati! Umrl bom brez tebe, ne da bi te videl po-fclednjič . . . umrl sam, sam, sam! To je grozna, neznosna misel !> Stopil sem bliže, ga prijel za čelo: «Ne razburjajte se! — Vaša mati pride k vam — pisati ji hočem ...» «Ne sme, ne more ... V klavzuro ne sme niti mati! — Prosil sem p. priorja, naj me pošlje v javno bolnišnico - naj me preneso v prostor izven klavzure: zaman! Roke sem sklepal, lokal ■ redovnik niti mrtev ne sme iz samostana, redovnik nima ne matere ne sestre. Redovnikova mati je cerkev, njegov oce Bog in samostan je njegova obitelj, oh!> Strašen kašelj ga je napadel, ki ni hotel prestati. Hotel sem mu vzeti cigareto izmed prstov, a dvignil jo je nad svojo glavo in je ni izpustil, dokler ga ni spekla. Potem je gledal žalosten na tla, kjer je iztlela. Ko se je končno umiril, sem dejal: Povedal mi je njen naslov in hotel sem oditi. «Oh, prosim: ali nimate še ene cigarete?> je zaprosil. cNimam ... A prinesem vam jo jutri . . .» Lagal sem, a nisem mogel drugače. Nato sem šel k priorju. Po poti k njemu pa sem izprevidel, da bi bila pač tudi moja prošnja brezuspešna. Vrnil sem se v svojo sobo in pisal Angelikovi materi. Naj pride! Materinim solzam in prošnjam se morajo vdati celo redovna pravila. Tudi p. prior je končno človek! Redovniki si moramo biti po pravilih ustanovnika svetnika vendar bratje, drug do drugega polni ljubezni in pomoči. — Da, jaz sem pisal gospej Glowacki, Angelikovi materi. Samo izda naj me nikari! ♦ * « Pomlad prihaja, drevje in grmovje začenja razvijati svoje popje in ptiči se preganjajo po vejevju ter pojo, se kličejo in ženijo. Velika noč je bila letos zgodaj. Dala mi je mnogo dela: v spovednici, na leči in na koru. Zelo sem zadovoljen. Vse je poteklo prav lepo. Samo svojega dnevnika nisem utegnil vzeti v roko. t T - Naj torej naknadno zabeležim, da mi je pisal brat Jože: Urška je v blagoslovljenem stanu in mah njegov Janezek je koprnel od sreče, ko so mu pripeljali belo kožico, ki sem mu jo poslal za piruhe. _ Očka je zdrav in ima na vrtu ogromno dela. Metlo, čopič kladivo je zamenjal z motiko in lopato ter se vznemirja, krega in psuje od zore do mraka. Vsakdo bi mu moral pomagati in svetovati, a nihče tega ne zna tako, kakor je znala včasih to Micika. cEh, Micika, ta, ta!> — Starec je ne more pozabiti... In še nekdo ne, še nekdo ne --- Tudi brat Tone je že v Ljubljani. Zelo se je zresnil in po-gospodil. Tujina ga je omikala in olikala. In v mizarski stroki je pravi umetnjakar. Takoj je našel mesto poslovodje v pohištveni tovarni. Komaj mesec dni nato je prejel še boljša ponudbo od neke mizarske zadruge. Toda ker išče primernega lokala za lastno delarno, ostane še par mesecev v tovarni. Gričar mi je pisal, da je bil pri njem moj očka z Janezkom. Prišel mu je navidezno voščit velikonočne praznike, v istini pa je starček želel govoriti z Miciko. Kar ločiti se ni mogel od nje. Cele tri ure je presedel ž njo in še bi ne šel, ako bi se ne zmračilo. Oj, očka zlati! Prigovarjal je Miciki, naj bi vzela Toneta! Čeprav je Tone osem let mlajši od nje. --Očka, očka, kam si mislil! — Ako bi ti poznal Micikino srce —! saj Tone gotovo o tej otroški snubitvi niti ne sluti. Pisala mi je tudi Micika. Samo razglednico in na tiskam velikonočni sličici z ovčico in zajčkom. Poleg rdečega piruha je zapisala le dve besedici: Prisrčen pozdrav! M. B. Kakor študentek sem se zaradoval kartice in jo zateknil za križ na steni svoje sobe. Odgovoril sem ji s pismom in se ji zahvalil za vse, kar je storila zame. «Na Vas misli često, često v molitvi vedno hvaležni p. Kaietan,> sem zaključil... Na velikonočni torek zvečer pa sem se sprehajal po sadovnjaku. Bil sem v duhu pri svojih dragih, in — ah! saj ne more biti greh! — največ sem mislil nanjo, ki trpi zaradi mene in se je iz ljubezni do mene odrekla morda popolni sreči z učiteljem G. sESSE5® Singer m jELst! kisl^l ¥Sem S¥etU Zagreb na obroke Marulioeva ul. 5 Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani sporoča tužno vest, da je preminul nien marljivi pomožni delavec 26 Pogreb pokojnika bo v petek dne septembra 1924. ob 734. uri popoldne. Vrlemu mcžu blag spomin ! V LjuMjani, 25. septembra 1924. v .T: X,* ŠS&šaSESSŽ! Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš ljubljeni sin, oziroma brat in oče. gospod po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb bo v petek dne 26. septembra ob pol 16. uri iz državne splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 25. septembra 1924. 4914a Ceparjevi. s temeljitim znanjem v vzdržavanju in reparaturi parnih strojev, pump in bencinovih motorjev, vešč električne napeljave ter po potrebi šofiranja tvornega avto- mobila se sprejme moa kot vodja naše male delavnice. Plača 2500 Din mesečno, stan, kurjava, razsvetljava in vrt. - Predstaviti se v ZagTebu, Vlaška ul. 53, Industrijski odio. ŽEljezni $ajdan j Tslionica Tonusfeo. iiSiTIMiniliniiiiillliiillll! ._____ LJUBLJANA, Mestni trg IS izdelovat©!] dežnikov; Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palici Stari dežniki se nanovo preobletejo Prodam par lepih i Landaver in kočijo z vso opremo in liv-rejami. Ponudbe pod „Ekvipaža;'' na upravo ~ ' " 4932^ „Jutra" »:ig§i m te 10 M m