Naša korespondenca
Sekretarjevo pismo
Dragd urednik! Zahvaljujem se ti za tvoje zadnje pismo. Veliko mi je pomagalo. Zlasti ideje o programiranju dela in akcijskih programov. Zato sem razmišljal, kako bi bilo, če bi ti tuda jaz napisal pismo. In tako sem se po vsem tem od-ločil, da ti ga napišem, in že-lim, da bi tebe kot tudi vse bralce našega llsta informiral o uspehih naše aktivnosti po obeh kongre&ih.
Najprej bi rad povedal, da smo oba kongresa doživeli ze-lo intenzivno. V&i člani naše osnovne organizacije, pa tudi kolektiva, so preprdčand, da sta oba kongresa odgovorila na vr-sto dilem, ki smo jih imeli dotlej, in da sta odprla vso vi-zijo našega razvoja. Temu gre zahvala, da smo zdaj priprav-ljeni delovati in delati. Toda ko smo se srečali s konkret-nim delom, smo spoznali, da je ta pripravljenost bolj čust-vena, kot pa dejanska. Celotno kongresno gradivo smo nam-reč doživljali posredno, zunaj našega delovnega kroga, po-splošeno. In ko. smo tisto, kar so tam povedali In odločili, projicirali na naš »ekran«, smo spoznali, da je to težko delo in da si bomo morali še modno prizadevati, da premagamo do-sedanje metode in oblike dela ter način mišljenja in delova-nja. Najbrž veš, da smo do-slej delali tako, kot je bilo naj-laže delati, predvsem na se^ stankih, te pa smo sklicevali takrat, kadar je kaj privrelo na dan ali kadar nam je vest prižgala »rdečo luč«. Zdaj pa tako ne gre več. Oba kongresa zahtevata od vsakega komuni-sta in vsake organizacije, da gremo pred življenjem, ne pa da se opotekamo za njim, kar doslej ni bilo redko.
Takoj po kongresu sem to-rej sklical sekretariat naše or-ganizacije in na tem sestanku razdelil naloge v zvezi s se-stankom osnovne organizacije. Takoj ti moram priznati, da na tem sestanku sekretariata nismo premišljali o kakšnem akoijskem načrtu, temveč le o tem,   kako   bi  vse   naše  člane
seznanili s kongresnimi sklepi. Nekaj dni po tem sestanku pa sem prebral tvoje pismo in sem znova skUcal sekretariat in na seji smo sklenili, da bomo na sestanku organizacije tudipred-lagali akcijski program in ope-rativni načrt za vsak mesec po sebej. Na tem sestanku smo sklenili, da bomo predlog teh dokumentov izdelald teden dni prej in da ga bomo dali čla-nom v pregled, da bi jih tako lahko tudi sami kaj izboljšali. Toda takoj ti moram potožiti, da olani ZK tega našega pred-loga do sestanka niso niti pre-brali, kaj šele da bi pri&li na kakšno novo misel. To me je malo razočaralo. šele tedaj sem videl, kako delamo in kak-šna je kvaliteta našega dela. Seveda sem nekaj kritičnih vsem povedal. Vendar je to bi-lo bolj blažev žegen kot ukor. Dobil sem občut&k, da td naši komunisti želijo, da jih kdo kritizira, da jim kdo pove, da ne delajo tako, kot bi morali. Eden od njih mi je odgovoril s temi besedami: »Zelo sem zadovoljen, da me je sekretar skupaj z vami kritiziral. To je upravičena kritika. Vsaj meni se ne bo več zgodilo, da gra-diva, ki ga bom dobil, ne bi prebral. Doslej je bilo vseeno, ali smo ga prebrali ali ne, ali smo delali ali ne, rezultat je bil isti.« Pomislite, tovariš ure-dnik! Nekdo drug ga je do-polnil takole: '»Strinjam se s kritiko in zdi se mi, poleg ti-stega, kar je povedal govornik pred menoj, da je v tej kritiki tudi neka ¦ perspektiva. Kaže nam namreč, da je konec na-šega indolentnega obnašanjain da zdaj znova postajamo tisto, kar smo vedno bili — faktor, ki se ukvarja s politiko in s tem spreminja ta naš svet. Do-slej tega ni bilo.«
Ta sestanek smo imeli konec julija. Presenetljivo, nihče ni manjkal. Celo nekateri tovari-ši, ki so bili na počitnicah, so prišli na sestanek. In to me je, moram priznabi, preseneti-lo. Morda je ravno akcijski pro-gram bil vaba za tak odziv na-šib. članov ZK. Kaj se ve. No,
da ne bom zavlačeval, bom ta-koj prešel na akcijski program. Poslušajte, kaj stoji v njem:
1.  Osnovna  organizacija mo-ra do konca leta do podrobno-sti   preučiti   svojo   organizira-nost, metode dela in delovanje, sprejem v ZK in razpored de-lovanja   članov   ZK   v  drugih dnižbenopolitičnih    organizaci-jah  in  okoljih.  Takoj   moram povedati,   da   smo   pri   sestav-ljanju te naloge odkrili, da ni-smo ravno najbolje zastavili in da naš vpliv ni v skladu z na-šimi nalogami. Prav tako smo spoznali,  da  sprejem  v  zvezo komunistov pri  nas ni nikdar stagniral.   Toda  struktura  čla-nov   kaže,   da  smo  sprejemali samo tiste kandidate, ki sozu-naj procesa proizvajalnega de-la, nekako v režiji, vodstvuitd. Zdaj  moramo   to z   akcijskim programom popraviti. Prav ta-ko smo videli, da smo mnogo-krat bili cokla posameznih na-ših struktur in da nam to funk-cijo, v drugi obleki seveda, tu-di sedaj želijo naprtiti nekateri naši  odgovorni  tovariši,  zlasti odgovorni  tavariši, ki bi  tako realizirali  vsak   svoj   predlog, zanj pa ne bi bili niti enkrat odgovorni.
2.  Potem ko smo sprejeli obe ustavi   in    ustavna   dopolnila, smo v naši delovni organizaciji začeli s spodbudami samoupra-vnega organiziranja. Toda prvi rezultati nam  kažejo,  da smo si  doslej    prizadevali   nekako formalno prilagajati se nekemu novemu položaju stvari, odnosi in relacije, ki obstajajo v ko lektivu, pa so ostali tam, kjer so bili, in v isti funkciji, kot so jo prej opravljali. Zato snro se sami pred seboj zavezali, da bomo z našo akcijo in naloga-mi  našiii  članov  na   odgovor-nih delovnih mestih v vodstvu in   drnžbenopolitičnih   organih iz formalizma prešli k vsebin-ski   plati   problemov.   Odločili smo se, da bomo vse akte pri-lagodili temu,  kar  obe  ustavi želita,   delovnemu   človeku  in delavskemu razredu ter njego-vemu vplivu na vse pore naše-ag življenja.  Povedati moram, da o tem vprašanju ni bilo raz-prave, ker so menili, da je vse prav, resda pa se je čutila ne-kakšna nejevolja, da se to vpTa-šanje  tako  zastavlja in  da je treba najodgovornejše posebej obremenjevati.
3.  Dalje smo napisali, da je treba pri vsakem periodičnem obračunu  do nadrobnostd pre-učiti gibanja v proizvodnji. Zdi se   nam,   tovariš   urednik,   da nam je polletni obračun poka-zal, da so prevelika neskladja med stroški in dohodki. Zakaj? To bi radi vedeli. Ravno tako si  želimo  pojasnila,  zakaj   so stroški   narastli  in   kakšen   je naš vpliv na to povečanje. To nalogo   smo   dali   najodgovor-nejšim tovarišem v naši OZD, torej  direktorju in računovod-ji. Moram  takoj   povedati, da so se  lotili  naloge,  bojim  pa se, da so vse to razumeli ne-koliko po starem: nekaj podat-kov in ocen v glavnem o objek-tivnih, ne pa tudi subjektivnih vplivih.
4.  Posebno pozornost smo v AP posvetili obveščanju. Resda smo tudi doslej imeli to vraž-je obveščanje, toda nikdar ni-smo bili zadovoljni z njim. Ve-dno je bilo nepopolno. Zdaj pa ne sme biti več tako. Informa-cija naj postane in mora po-stati splošno dobro in splošna last. S tem so se vsi strinjali. Če pa bodo vsi delali tako, bo-mo šele videli.
5.  Idejno-političnemu   izobra-ževanju smo posvetili posebno skrb. Povedali smo,  da mora-mo  organizirati politično  šolo za    vse    komuniste,    vodstva drnžbenopolitičnih.   organizacij in  člane   samoupravnih   orga-nov. Ravno tako smo zahteva-li,  da  vsi  člani  kolektiva  do-bijo   možnost    spoznati   se   s splošnimi gibanji v naši druž-bi in da se priskrbi nujno po-trebna literatura. Eh, vidiš, to-variš urednik, ravno pri tej li-teraturi smo se ustavili. Odgo-vorni tovarišd, sicer komunisti, mislijo,  da je  delovnemu  člo-veku potrebno   samo   delo   in sredstva za delo. Sploh jih ne zanima  osveščanje tega delov-nega  človeka.   Občutek   imam, da   se   te   obveščenosti   malce boje.  Ko  pa  smo  razpravljali o ustavah, smo ravno to zavest najbolj poudarjali.
Poleg teh. pomembnih vpra-šanj smo vpisali tudi nekaj na-log v zvezi s kadrovskimi pro-blemi, družbenim standardom, delitvijo dohodka, štipendira-njem, stanovanjsko politiko,ie-kreacijo, otroškim vrtcem itd. V programu smo do podrob-nosti opisali tudi metode dela
in aktivnosti. Prav tako smo izdelali tudi dvomesečni opera-tivni načrt. Z njim smo, iz pr-ve naloge na primer, določili skupino, ki naj do konca av-gusta izdela plan rasti naše os-novne organizacije in seznam tovarišev za sprejem v ZK. Ta-koj se moram pohvaliti s tem, da je bila ta naloga skoraj 15 dni pred koncem roka končana. Ravno tako smo iz druge na-loge prevzeli delo za registra-cijo TOZD in določili rok do 15. avgusta, kar smo tudi ure-sničili. Iz tretje naloge smo prevzeli analizo stroškov in dohodka in, na žalost, vse ka-že, da to delo ne bo v roku končano. Vzroki so preprosto ti, da tega enostavno, kot ka-že, ni mogoče narediti. Zato bomo te tovariše poklicali na odgovornost.
Med nalogami v operativnem načrtu je bila tudi ta, da ta naš akcijski program damo v razpravo celemu kolektivu, ki naj potem pove svoje mnenje, ali ga sprejema kot svojega. Takoj moram povedati, da je to delo končano in da je naj-večja novost, ki smo jih pri nas po kongresu dočakali in izpeljali. Zdi se mi, da je pri-spevalo k temu, da ljudje ima-jo mnenje, ker zdaj pri nas veliko delamo. To ni slepilo. Na primer lani v teh poletnih mesecih ni nihče mislil na kak-' šno politično aktivnost. Toda letos nihče ne misli, da je čas za počitnice. To nas hrabri. Se-veda iz tega ni treba povzetd, da pri nas ni več letnih dopu-stoov. So, so, kako da ne, toda ne kolektivni, temveč samo in-dividualni.
Tako, vidiš, da smo se tudi pri nas zganili. Seveda so te-žave. Največja je tista, ki se postavi kot zapreka čez vsako pot in ki je v enostavnem vprašanju: čemu je to potreb-no? Kot da doslej ni bilo v redu. Moramo pa povedati, da te zapreke hitro odstranjujemo in, kar je najpomembnejše, po-vsem brez bolečin.
Glej, pozabil bi ti še nekaj napisati. Za našo organizacijo je predlagaho 15 tovarišev in tovarišic, v glavnem iz nepo-sredne proizvodnje. Vidiš, to-variš urednik, mi Tes delamo.
Veliko   pozdravov  in želja SEKRETAR   OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK