BRGAUM STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. julija 2006 • Leto XVI, št. 28 Ljubljana: VI. vseslovensko srečanje SLOVENIJA ŠE NIMA KONCEPTA ZA ZAVAROVANJE MANJŠIN V SOSEDNJIH DRŽAVAH Komisija za odnose s Sloven- Skupno stališče krovnih orgaci v zamejstvu in po svetu pri nizacij s področja kulture v Državnem zboru je pripravila sosednjih državah je predstavil prejšnji četrtek VI. vseslovensko Andrej Lampichler, predstavnik srečanje za rojake, ki so se raz Krščanske kulturne zveze iz Ceselili po svetu, in za Slovence, lovca, o narodnostni kulturi so ki živijo v sosednjih državah. razpravljali dr. Boris Jesih z Udeležence, po nepopolnih po- Inštituta za narodnostna vpradatkih se jih je v veliki dvorani šanja, Jernej Zupančič s filozofdržavnega zbora zbralo okoli ske fakultete in Tatjana Lesjak sto, je najprej pozdravil pred- Kljun iz Urada za Slovence v sednik Državnega zbora Fran zamejstvu in po svetu. ce Cukjati. Dejal je, da je narod Zelo kritično oceno o medijkot velika družina, njeni člani skem prostoru – tematika, ki imajo veliko skupnega; kot v zaradi aktualnosti tudi v Porabdružini, je tudi v narodu – čla ju »zahteva« poseben prispevek ni so razkropljeni na različnih – je pripravil urednik tržaškega koncih sveta, vendar, enako Primorskega dnevnika Bojan kot družina, si zaželijo srečanj Brezigar. Poudaril je, da ravin druženj. Zato tudi ta, vse najo slovenski mediji, kot da slovenska srečanja v državnem jih ne zanimajo Slovenci v sozboru, ki v prenesenem pome sednjih državah, razen tedaj, nu predstavlja domovino. ko poročajo o konfliktih in Predsednik Komisije za odnose o tem, kako naj Slovenija po-Munda Hirnök z Inštituta za turizmu, kmetijstvu, športu in aferah. Zato bi si morali, tako s Slovenci v zamejstvu in po maga svojim manjšinam in narodnostna vprašanja, mag. političnih strankah. kot za skupni kulturni prostor, svetu mag. Janez Kramberger kaj lahko storijo Slovenci v so-Valerija Perger, višja sveto-»V poldrugem desetletju, odkar prizadevati tudi za enotni meje srečanju pripisal simbolični sednjih državah za Slovenijo. valka za šolstvo Slovencev na je Slovenija samostojna drža-dijski prostor. pomen nastajanja novih znan-Po njegovem se Slovenija mora Madžarskem, in Marko Sotlar, va, še ni prišel do izraza kon-Mag. Valerija Perger je bila nostev ali utrjevanja dosedanjih zanesti in zaupati manjšinam, slovenski generalni konzul v cept, kako zavarovati obstoj silka razprave s področja Izobprijateljstev. Omenil je letošnje zlasti pomembne pa so poveza-Monoštru, so spremljali delo manjšin v sosednjih državah. raževanja, šolstva in znanosti, pomembno dejanje: Državni ve posameznikov, ljudi enakih skupine za Slovence v sosed-Prepričani smo namreč, da se Stališča pedagoških delavcev v zbor je 4. aprila po daljših pri-interesov, denimo kulturnika s njih dr žavah. Uvod je pripravil bodo nekatere problematike zamejstvu, in uvodoma povepravah sprejel Zakon o odnosih kulturnikom. predsednik Slovenske manjšin-slovenskih manjšin reševale dala, da je »Izobraževanje za Republike Slovenije s Slovenci Po plenarnem delu so se udele-ske koordinacije Rudi Pavšič; prioritetno v dvostranskih slovensko manjšino v Italiji, zunaj njenih meja. O pomenu ženci razdelili v dve vsebinski aktualno problematiko dvo-odnosih in da mora postati Avstriji in na Madžarskem zakona je govoril tudi Zorko Pe-skupini, v skupino Slovenci v jezičnih krajevnih napisov na manjšinsko vprašanje sestav-zasnovano zelo različno in je likan, državni sekretar za Slo-sosednjih državah in skupino avstrijskem Koroškem je pred-ni del slovenske zunanje po-integralni del šolskih sistemov vence v zamejstvu in po svetu, Slovenci po svetu. stavil mag. Marjan Pipp; za tem litike,« je poudaril predsednik domicilnih držav... Posebni in poudaril, da so zdaj postali Delegacija Porabskih Sloven-so razpravljali o narodnostni Slomaka Rudi Pavšič iz Trsta. nalogi manjšinskih šol sta v Slovenci izven države enako-cev: Martin Ropoš, predsednik kulturi, medijih, izobraževanju Važno vlogo bo imel tudi Svet prvi vrsti ohranjanje jezika in praven subjekt odločanja. Državne slovenske samoupra-in šolstvu ter znanosti, sloven-za Slovence v zamejstvu, ki je v identitete manjšinske skupno-Tomaž Simčič iz Italije je na ve, Jože Hirnök, predsednik skih katoliških misijah v sosed-nastajanju, kot stalno posveto-sti kot tudi integracija manjuvodnem srečanju razmišljal Zveze Slovencev, dr. Katarina njih državah, gospodarstvu in valno telo slovenske vlade. šine v večinsko družbo.« Ernest Ružič 2 Nove knjige I. ANTON TRSTENJAK – SLOVENCI NA OGRSKEM Obisk državnega sekretarja v Porabju Anton Trstenjak – publicist, gledališki zgodovinar in organizator je ob koncu 19. stoletja, v razmaku dvajsetih let, prepotoval današnje Prekmurje in Porabje ter svoje obsežne zapise združil v rokopisu Slovenci na Ogrskem. V rokopisu, ki ga hrani Narodna in universka zgodovina del slovenske zgodovinske znanosti. Knjigo Slovenci na Ogrskem s podnaslovom Narodopisna in književna črtica, je v Murski Soboti predstavila mag. Helena Podlogar Ložar in poudarila, da so Antona Trstenjaka posebej zanimali odnosi med Slo venci, Madžari in Nemci in odnosi med različnimi veroizpovedmi. Vse, kar je videl, je zapisal, enako sta ga pritegnila kmet in gospod. »Skrbno je zbi ral podatke o lju deh, njihovem življenju, kultu ri, navadah. Na popotovanjih se je srečeval s pomembnimi prekmurskimi osebnostmi, kot so Franc Ivano cy, Jožef Klekl, Jožef Borovnjak,« ocenjuje dr. Slavica Tovšak in dodaja, da je »tako nastala zaokrožena kulturna podoba Prekmurja s konca 19. in začetka 20. stoletja. Trstenjakova zapuščina je pomembna tudi za razvoj etnološkega raziskovanja Slovencev v Prekmurju in služi kot verodostojen opis prekmurske ljudske kulture.« Podobno ugotavlja tudi urednik knjige Viktor Vrbnjak, in sicer, da obširno Trstenjakovo delo »daje zelo stvaren in bogat vpogled v narodnostne, socialne, prosvetne in kulturne razmere v pokrajini med Muro in Rabo v letih 1883 in 1903. Njegova narodnoprebuditeljska usmeritev in sistematično terensko delo v pokrajini, med ljudmi pri delu in v družabnem življenju je za današnjo etnologijo pomemben pisni vir, ki s sistematično razdelitvijo na poglavja prikaže prekmurskega človeka na koncu prejšnjega stoletja in ima zaradi celostnega pristopa v raziskovanju načina življenja v Prekmurju v preteklosti trajno etnološko vrednost.« Anton Trstenjak je na prvem potovanju obiskal tudi Gornji in Dolnji Senik, Monošter in Števanovce, medtem ko se je drugič zadržal le v krajih sedanjega Prekmurja oziroma Pomurja. Opisi srečanj z ljudmi so zelo nazorni in zgovorni, denimo z Gornjega Senika, kjer se je napotil k učitelju po imenu Bundolo: »Vedel sem, da je Bundolo rodom štajerski Slovenec, in zato sem mislil, da bode mož rojak mojega obiska vesel. Našel sem ga doma. Predstavil sem se mu kot rojak, toda Bundolo me ni niti pogledal. Kazal mi je hrbet ves čas, slišati ni hotel nič, potem pa se je naglo obrnil in smuknil v drugo sobo. Izginil je in izginiti sem moral tudi jaz.« Popolnoma drugače, nadvse prisrčno je bilo na Dolnjem Seniku, kjer ga je sprejel skromen župnik Štefan Žemljič, ki je bil tudi novinar, »pisal je mnogo v liste in se krepko potezal za Slovence ... Nemški vpliv je zamoril mnogo narodnega značaja. Izumrla je posvetna pesem in izginja narodna noša. Narod poje le cerkvene pesmi.« V Monoštru, ali kakor piše Sv. Gotardu, se je Anton Trstenjak zadržal le pol dneva: »Bil sem mu nepovabljen gost, a nepovabljenega gosta gledajo povsod nezaupno. Kakor poleti muhe, tako so me nadlegovali Židje v kavarni in gostilnici... Govoril sem sicer samo nemški, ali tudi nemščina ni bila posebna zaščita. Bili so Židi na potu meni, a jaz Židom, zato sem jo kar pobral iz varaša (mesto) in odkorakal nazaj proti Dolenjemu Seniku.« Na poti proti Števanovcem (Štefanovci) se je ustavil v Sakalovcih (Sokolovci) in videl, kako je »mož nosil opeko za novo stavbo. Na hribčku je bil izkopan temelj, izkopal si 4. julija sta Porabje obiskala državni sekretar Franci Rokavec (Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj) ter Slavko Aubreht (ARS invest-agencija za raznovrstne storitvene naložbe). Sklad za regionalni razvoj R Slovenije pripravlja dolgo- in srednjeročne projekte (od 2007 do 2013) za razvoj podeželja, kmetijstva, obrti, turizma, drobnega podjetništva. V projekte, ki naj bi se finansirali s sredstvi evropskih strukturnih skladov (kohezijska sredstva), želijo vključiti tudi zamejske Slovence. Gosta sta s položajem v Porabju seznanila Marko Sotlar, generalni konzul R Slovenije v Monoštru, in Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem. Ker pač Porabje nima nobenega slovenskegagospodarskegainteresnegazdruženje,jeprvanaloga ustanovitev društva (zadruge), ki bi lahko sodelovalo v projektih, katerih osnovni cilj je krepitev medregijskega povezovanja. ga je sam jedini človek in si zida novo hišo. Bil je to Štefan Orehovec, selski župnik v Sokolovcih... Štefan Orehovec je bil v najlepši moški dobi. Ko sva se pogovarjala, zdelo se mi je, da imam pred seboj najboljšega kmeta iz svoje vasi. Prav osupnilo pa me je, ko sem videl, da se zaveda slovenske narodnosti... Vedel je, da bi bilo Madžarom najljubše, ako bi mogli pomadžariti vse Slovence ...« In v Števanovcih, ki so zadnji slovenski jez proti madžarski povodnji: »Ali to je slab jez, slaba slovenska postojanka. Slovenščina tu vidno hira. Slovenščina je pastorka, dasi je vsa župnija slovenska...« Z izjemno natančnostjo in doživetostjo je opisal ozračje v vaški gostilni, kjer je zbranim pripovedoval o Sloveniji, njenem glavnem mestu Ljubljani, za katero ni nihče vedel, kje je: »Štefanovski župnik Fran Kosár je tudi bil v krčmi, a tudi on ni vedel, kje je to, samo se je čudil, da je slovenski orsag ( država) tako velik!« S podobno natančnostjo, navdušenjem in prizadetostjo, zlasti ko je zaznaval izginjanje slovenske besede in prevlado madžarskega jezika opisuje Anton Trstenjak tudi prekmurske kraje: Dolence, Petrovce (Sv. Nédeljo), Križevce, Kančevce (Sv. Bedenek), Bodonce, Martjance, Soboto, ki je zanj »židovsko gnezdo«, Beltince (Belotince), Lendavo, Črenšovce, Turnišče, Dobrovnik: »Oj, ti izgubljena župnija slovenska! ... Nekdaj slovenski Dobrovnik, danes si nam izgubljen. Slovensko je ostalo samo tvoje ime: »Ker pri Žitku niso imeli prigrižljaja, šel sem k Židu v čardo. Tu je sedelo nekaj mažarske gospode, katera me je kaj čudno gledala in pogledovala in izpraševala, kaj da hočem v tem kraju, tako da sem spoznal, da je najbolje, da tudi jaz izginem iz Dobrovnika.« Knjiga Slovenci na Ogrskem – čeprav malo znana in natisnjena v skromnih 150 izvodih -sodi med »obvezno literaturo« slehernega prekmurskega in porabskega izobraženca. Ernest Ružič zitetna knjižnica v Ljubljani, je celovito zaokrožil podobo tega prostora: krajine, naselij, prebivalcev, njihovih navad in običajev, nacionalne in verske strukture; predstavil je tudi pomembne ljudi tistega časa, ki jih je srečal na svojih popotovanjih. Knjigo, ki jo je za natis pripravil nedavno umrli profesor Viktor Vrbnjak, je izdal Pokrajinski arhiv Maribor, njeno predstavitev v Murski Soboti v prostoru, o katerem govori Anton Trstenjak, pa je pripravil Pokrajinski muzej. O uredniku Viktorju Vrbnjaku je dr. Stane Granda tudi povedal: »Bil je izreden človek – kulturni zgodovinar. Zanimal ga je predvsem človek.« Zelo pomembno je Vrbnjakovo raziskovanje slovenskih taborov. Zaslužen je za ljutomerski muzej prvega slovenskega tabora; za prvi moderen muzej na Slovenskem. Ukvarjal se je s proučevanjem čitalnic in skrbel za zgodovinske dokumente tudi zato, da postane prekmur- Porabje, 13. julija 2006 3 Kak sam vido svejt spod stola V naši novinaj Porabje je pred lejtami Miki Roš piso pripovejsti od ednoga pojbiča, ka se je cejle dneve špilo pod stolom v domanji künji. Tiste špajsne pa tople pripovejsti so se zvale Kak sam vido svejt spod stola. Po tistom ji je Roš eške taprešto za slovenski radio Monošter, za tistim je dvajsti pripovejsti najšlo svoje mesto eške v knigi, ka se zove ranč tak Kak sam vido svejt spod stola. Pripovejsti so v domanjoj rejči napisane pa v knjižnoj slovenskoj tö. Svejt Mikina Roša spod stola pa nouvo, štrto formo dobivle. Po novinaj, radioni pa knigi se od toga svejta spod stola snema (gorgemlé) mlašeča serija za slovensko televizijo. Avtor je vöodebrau deset pripovejsti pa po njij napiso scenarij (forgatókönyv). Po tej scenarijaj se snema deset talov TV serije, ka je Miki Roš sam režira tö. ŠTRTO POUT Serija se gorgemlé v goričkoj krajini, v Gornji Petrovcaj pa v vesi Kuštanovci. Cejlo serijo de zgotouvo Studio Černi iz Sobote, zato so v TV ekipi vcejlak domanji lidge iz Prekmurja, pa igralci tö skur vsi. Najbole prejdjen od vsej je mladi Sandi Šalamon iz Sobote. Un je mali Marko, steri se špila pod stolom. Njegov ata Niko je Ludvik Bagari, njegva mama Zinka pa Urša Hlebec iz Lublane. Zvün nji mo leko vidli v seriji eške druge igralce, ka špilajo od držine sousede, žlato pa eške koga. Čeglij so pripovejsti spod stola bile v originali napisane v domanjoj rejči, se v seriji nede gučalo po domanje. Tou pa zatoga volo, ka Slovenci zvün Prekmurja pa Porabja bole žmetno razmejo našo lejpo rejč. Zavolo dobroga žmaja pa so vseeno ostanile v teksti ništerne domanje fraze. Kak tista, gda mali Marko povej oči Nikoni: -Ata, za tebé do kolen v gulaš! Serija de se snemala skur eden mejsec, polonje vleti pa polonje na jesen. Na teveni pa de se z ačnila vrteti eške pred zimo. Ekipi serije Kak sam vido svejt spod stola želejmo, ka do lidge serijo tak radi gledali, kak so pripovejsti radi šteli v naši novinaj pa poslüšali na radioni. MS Manjšinske volitve na Madžarskem OCENA URADA ZA NARODNE IN ETNIČNE MANJŠINE Po najnovejših podatkih je bilo do 3. julija registriranih v manjšinskem volilnem registru 79 314 manjšinskih volivcev. Po mnenju predsednika Urada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem smo priča ugodnih procesov v pripravljalnem obdobju na jesenske manjšinske volitve. Že zdaj je očitno, da bo v krajih, kjer živijo aktivne manjšinske skupnosti, jeseni gotovo prišlo do manjšinskih volitev. Znano dejstvo je, da se bodo manjšinske volitve jeseni 2006 razlikovale od vseh dosedanjih manjšinskih volitev. Manjšinskih volitev se bodo lahko udeležili le tisti volivci z volilno pravico, ki so madžarski državljani, se štejejo k določeni narodni in etnični manjšini ter bodo do 15. julija prosili za registracijo v manjšinski volilni register pri notarju svojega kraja. Manjšinski volilni register je bil odprt 1. junija. V obdobju od odprtja volilnega registra je imel Urad za narodne in etnične manjšine v več kot sto krajih forume, da bi manjšince seznanil z novostmi volilnega postopka. Informacije so posredevale tudi manjšinske samouprave in manjšinske organizacije. Predsednik urada Antal Heizer je zadovoljen z delom notarjev, obenem pa pričakuje, da se bo število manjšinskih volivcev do 15. julija še močno povišalo, kajti vlogo določene manjšinske skupnosti v nekem kraju lahko okrepi, koliko njenih članov se da registrirati v volilnem registru. Na spletnih straneh manjšinskega urada www.nekh.gov.hu najdemo tudi konkretno število registriranih po narodnosti ter tudi po posameznih krajih. Podatki z začetka julija kažejo, da se je dalo registrirati največ Romov (41.612), njim sledijo Nemci (18.975), Slovaki (6.769), Hrvati (4.645), Romuni (1.758), Poljaki (1.131), Srbi (1.075), Grki (855), Bolgari (745), Armenci (502), Sloven-ci (485), Ukrajinci (453), Rusini (412). Pogoj razpisa manjšinskih volitev v določenem kraju je, da se da registrirati najmanj 30 volivcev iste narodnosti. Temu pogoju med slovenskimi kraji v Porabju v začetku julija niso zadostovali: Andovci, Verica-Ritkarovci in Sakalovci. Kot zanimivost naj omenim, da je Slovencem v Szombathelyu (62 oseb), Székesfehérváru (36 oseb) in v 18. okrožju Budimpešte (30 oseb) uspelo registrirati potrebno število volivcev. Slabo pa kaže Slovencem v Mosonmagyaróváru, kjer se do začetka julija ni registriral nobeden slovenski volivec. Marijana Sukič 4 SLIKE IN PESMI SO TVORILE CELOTO »Marica špancejrala...« srečala slikarja. Nastala je slika po devetih mesecih. Kakšna slika je nastala, si lahko mislimo. Tako prisrčno so ljudske pevke iz Števanovec in Monoštra, pod vodstvom gospe Marije Rituper, začele program ob otvoritvi likovne razstave članov likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota, 21. junija, v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Slike so nastale na dvodnevni koloniji v Szombathelyu, meseca aprila, kjer je sodelovalo deset naših likovnikov: Arpad Banfi, Ernest Bransberger, Drago Fiala, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Marija Skledar, Rozalija Sraka, Zora Šonaja, Lojze Števanec, Lojze Veberič. V muzejski vasi na prostem, Skanzen, kjer je na enem mestu množica starih hiš, so našli delček naše preteklosti. Razstava bo meseca septembra v Szombathelyu, decembra v Monoštru, v spomin na Jožeta Vilda. Ob pesmih, ki so bile še zapete, ob pripo vedovanju o koloniji ob posnetkih na televiziji je bilo vzdušje res prijetno. Župan mestne občine Murska Sobota, gospod Anton Štihec, je z zadovoljstvom pozdravil vse prisotne. Ko smo se poslavljali, smo čutili, da se bomo kmalu spet srečali. Res so slike, ki so nastale v Porabju in pesmi, ki so jih zapele ljudske pevke iz Porabja, tvorile celoto. Še dolgo mi je zvenela v ušesih ena izmed zapetih pesmi... Prekmurci v Železni županiji DR. TÖRNAR FERENC EDE Na stenah hodnikov Premontrejske gimnazije sv. Norberta v Sombotelu lahko vidimo več desetletij stare skupinske fotografije nekdanjih maturantov in njihovih profesorjev, med katerimi sem naletela na dobro znano ime Törnar. Premontrejski redovnik, kanonik, profesor Márton Fazakas mi je povedal naslednje podatke o profesorju doktorju Törnarju: »Katoliški duhovnik, redovnik dr. Törnar (oče Matjaž T. poljedelec, mati Borbala Hobar) se je rodil 8. 09. 1892 v Turnišču (Bántornya v Zalski županiji). Najprej se je učil za čevljarja, pozneje je postal član Salezijanskega društva sv. Ferenca, kjer je 15. septembra 1912 dal prvo zaobljubo. 14. avgusta 1927 je postal redovnik v mestu Csorna in je 15. avgusta 1928 naredil sveto zaobljubo. Šolal se je v Torinu in v Krakovu. Fakulteto je končal v Budimpešti. Leta 1927 je dobil diplomo iz latinskega in grškega jezika. Promoviral je iz filozofije.« Dnevnik Vasvármegye poroča 18. januarja 1942 o tem, da je spoštovali. Prispevek poroča o tem, da je dr. Ede Törnar 15 let služboval v Premontrejski gimnaziji v Sombotelu, kjer je poučeval grški, latinski in po odredbi ministra za šolstvo in religijo dr. Bálinta Homana kanonik premontrejski profesor dr. Ede Törnar imenovan za novega ravnatelja murskosoboške gimnazije. Tanovica je vzbudila pozitiven odmev tako pri njegovih kolegih, posebno pri premontrejskih profesorjih in v celem premontrejskem samostanu, kakor tudi po vsem mestu, kjer so ga cenili in italijanski jezik. Za večne čase si je zapisal svoje ime med najboljše vzgojitelje mladine, »ki sedaj pogreša svojega ljubljenega profesorja. Tega imenitnega profesorja pogrešajo tudi odrasli udeleženci njegovih tečajev tujih jezikov. Pogrešajo predvsem njegovo predanost znanosti, vzgojno – izobraževalno strokovnost in humanost«. »Tebi lunca bom povedal, kaj na srcu mi leži...« Elizabeta Rožman Ruža predsednica Komisije za kulturo Društvo upokojencev Murska Sobota Po vojni se je vrnil v Sombotel, kjer je bil imenovan za ravnatelja državne gimnazije Faludi Ferenc. Poleg tega so ga imenovali tudi za okrajnega inšpektorja grškega in italijanskega jezika, in večkrat za predsednika maturitetnih komisij. Leta 1947 je prosil za premestitev v sombotelsko župnijo, kar so mu odobrili. Umrl je 31. maja 1967. Njegovi posmrtni ostanki počivajo na novem pokopališču mesta Szombathely (Jáki úti temető v parceli A-8, prva vrsta, grob št. 5). Sedanji ravnatelj gimnazije mi je povedal, da njegov grob redno obiskuje predstavnik ustanovitelja sombotelske gimnazije, glavni opat Premontrejske opatije v Csorni. Dr. Ede Törnar je torej Prekmurec, ki je služboval tako v Prekmurju, kakor tudi v Sombotelu in je bil duhovni voditelj profesorskega zbora in mladine na obeh straneh vedno bolj eterične meje. Suzana Guoth Porabje, 13. julija 2006 5 AJ, TI OKNO Tetica Iloška so bili že malo starejša, ali dobroga srca ženska. Z Janošom sta se trnok lepo razmela, pa če vseedno sta v siromaštvi živela. Svojo deco sta vö zošolala, tak ka so odišle po sveti pa vsi meli dobre slüžbe. Na starost sta tüdi njiva dva mela zadosti penez, ka so njima deca davali. Ali včasih sta bila slabe vole, ka sta bila samiva. Ali tetica Iloška pa Janoš sta se nej tanjala, če je v vesi bila kakša prireditev, sta vsigdar radiva šla gledat. Pa če je trbelo kaj dati, sta tüdi nej bila škrtlaviva. Tetica Iloška so znali spečti dobre pogače, pa so dostakrat spekli pa nesli s sebov na izlet ali da so kaj svetili. Bila je sobota. Že celi keden so bili po vesi razobešeni plakati, ka pride edna skupina špilat igro, pa so tüdi veški funkcionari prosili tetico Iloško, če spečejo pogače. Tetica so obečali na prvo rejč. Že v petek večer so si vse pripravili pa v soboto začnili delati. Vse se njim je lepo posrečilo, bile so takše kak vsigdar, lepo so vögledale, pa tudi dobre so bile. Napravili so makove pa orejove. Vsakše fele edno so si tüdi püstili doma, ka so koštali. Proti večeri so se lepo vred vzeli, se oblekli, pogače zamotali v beli papir, pa so seli v avto pa se odpelali v kulturni dom. Tam so se že zbirali lidgé pa nastopajoči so se že pripravlali. Tetica so dali pogače predsedniki, ta se jim je prisrčno zahvalo. Prijo je tetico za roko pa pozvo Janoša in jima v dvorani poisko plac, gde sta sedela. Najbole so tetica bili zadovolni, ka je preci lidi šlo vküper, ka do nastopajoči zadovolni z obiskom. Tetica Iloška so se vseokoli pogučavali z ženskami, ali kak že malo starejša ženska, so mogli oditi malo bole pogosti na sronjek (na vodou). Tou je biu njihov najvekši problem. Bojali so se, naj jih med predstavo nej bi pritisnilo, pa so Janoši pravli, ka da oni rajši zdaj prlej šli. Janoš jih je pito, če ne morejo, da ne bi šli, ker se bo vsak čas predstava začnila. Ali tetica (tak so jih zvali vsi po vesi, pa vsi, ka so jih poznali) so se odločili, ka do oni vseedno prlej šli. Stanili so gor pa odišli. Malo starejši, pa šteri so Iloško poznali, so že znali kama so se napotili. Janoš so ženi pravli: »Pašči se Iloška, ka ne zamüdiš.« Tetica so odišli. Da pridejo do sronjeka, naglo odprejo dveri, jih za sebov zaloputnejo in že se pripravijo za potrebo. Dapa tisti nageu stres dver je naredo svoje. Okno, ki je bilo čistak ob dverih, se je odprlo. Odprlo tak, da je bilo več nemogoče dver odprejti. Ko so tetica tou vidli, jih je stisnilo pri srci. Ka bom pa zdaj, so sami sebe pitali. Nazaj so se oblekli, probali odpirati dveri, ali nej šlo. Na vse načine so probali, ali okna nej so mogli odstraniti. Roke pa noge so njim začnile trepetati, znali so, ka de se vsakši čas predstava začnila, oni pa ne morejo iz sronjeka. Zastonj so se drli, zvali Janoša, nikoga je nej bilo od nikec. V dvorano so še prihajali lüdje pa so čüli nikši glas, ali so mislili, da je tou od nikec drügec ali pa iz Minilo je dosta časa, na odri so že začnili špilati, Janoš so sami sebi pravili: »Gde pa donok odi naša Iloška«. Pa tüdi ženske so tak ka so Janoš gor stanili pa šli vö. Ništerni pa ranč nejso vpamet vzeli, ka tetice nega, zato so pa Janoša spitavali, kama idejo. Oni so samo nika ta zmuvili, pa šli dale. Gda so prišli na folaš (hodnik), so si malo komaj zdenili, pa tadale na dvorišče stopili. S strajom, ka do zdaj delali, bojali se, ka je z Iloškov. Mislili so, leko je njej lagvo gratalo. Te pa začüjejo globko nikši glas: »Janoš, Janoš pomagaj!« Na prvi moment so nej znali od kec tou ide, pa njim je friško na pamet spadnilo, vej pa ona je šla na sronjek. Če bole so bliže šli sronjeki, bole so čüli Iloškin glas. »Pomagajte, pomagajte, ne morem vö.« Janoš so se oglasili, Iloški se je kamen odvalo od srca. »Janoš, Janoš, vö me püsti«. V tistom velkom straji pa nevoli so Janoš začnili cukati dveri, tak ka bi je skoron doj vtrgnili, pa je nej šlo. Tetica so začnili miriti Janoša, pa so pravli: »Pomali, Janoš, pomali ka ne napraviš kvar, ka ne spotereva dveri.« Janoš pa čemerni: »Ka pomali, ka pa se te dereš tü notri, te pa odi vö.« Iloška: »Če bi leko, te bi tak prišla pa se nej bi drla.« Janoš so nej znali, ka naj delajo. Iloška pravijo: »Vidiš, ka se je okno doj odprlo pa ne morem gor odpreti dver, ka je okno ne püsti.« Janoš malo gledajo okoli pa komaj zaglednejo, da je ton pa kak, potisnejo okno gor pa odprejo dveri. Tetica Iloška, bledi, brez sape, če bi jih te pikno, niti kaple krvi nej bi priteklo, stopijo vö pa pravijo: »Ka va zdaj?« Janoš pa: »Odi friško, ka že špilajo igro pa dosta zamüdiva.« »Malo me njaj, ka pridem k sebi, ges bi najrajši šla domov.« Janoš so nej popüstili, ženo so pregučali, ka ta šla v dvorano, pa tou ranč nihče ne vzeme vpamet, ka se fejst smejejo, in rejsan je tak bilou. Vsi lidgé so gledali samo na oder. Janoš pa tetica Iloška sta si doj sedla pa se tüj začnila smejati, tak ka jih je malo vzelo vpamet. Po končani predstavi sta pa friško šla sama vö z dvorane pa domov, tak ka je za njino nevolo nihče nej znao. Dobro, ka se je vse vküper ešče srečno končalo. Marta Sever Pripovejsti iz Muzeja Murska Sobota BRISAČA Brisača na našoj fotografiji je stara nin osemdeset lejt. Na njoj je z rdečim cvernom vözašito Dobro jutro, Mariška. Ta brisača nam pripovedavle, ka jo je gvüšno mejla za brisanje nikšna Marija. Pa nam tadale guči, ka je tista Marija z njeno držino mejla skrb za higijeno. Če pa nam tadele pripovedavle, ka je nej visala v indašnjoj črnoj künji, liki v bole modern oj za tiste čase. Lejpa brisača, v stero je se vejn brisalo lejpo lice edne lejpe Marije. Miki Roš 6 POD BRGAUM Nega tašoga dneva, ka bi v ka zdaj tri lejta si je leko küpo • Samo zdaj odite v Slovenijo skrak gauštja, pa če bi se • Gda šegau mate orglice porabski vesnicaj nej ojdli enga. Mi smo tö pomagali pa ali ste prvin tö ojdli? drva dojšla, te bi ešče na naprej vzeti? küpci, šteri na odajo rame se je te tak posrečilo. Zdaj ga »Prvin sam dja tö dosta odo, pleči leko domau znosili. »Zdaj, gda buča bila v nedelo, iščejo. Prvin je v vsakši vesi on tö prejkredi, zato ka tri iže nej samo zdaj. Sir sam neso vö »Bilau je tak, gda smo za volo te sam go malo naprej vzejo bilau več prazni ramov, vcujzida.« na odajo, za tiste pejneze sam rama šparali pa je trbelo. Dapa v krčmej. Dosta nej, zato ka štere so pomalek tijinci vse • Gda ste vi küpli ram, te je pa konjak, mento, slivovico tau že več tej mladi ne vejo, ka žena prišla pome, pa sam dojpoküpli. Zato je pa gnesden ešče lakejše bilau, zato ka te so pa domači rum küpo. Te je tau dje, ka z gauštja drva na mogo domau titi.« že malo taši pavarski ramov, ešče nej bili tak dragi. pleča domau nositi.« • Kakšne naute igrate? šteri ešče tak vögledajo, kak »Če zdaj gledamo, • Tak skrak ste tü pri »Vogrske pa slovenske tö, zato so je gnauksvejta zozidali. tisti pejnaz nej dosta gauštji, divjačina vam ka gda sam ešče ladjen bijo, Tijinci so je dolaspoküpli pa bilau, dapa te sam ne odi notra v dvor? sam dosta radijo poslüšo. Tiso je prejkzozidali na cejlak dja na mejsec djezero »Kaj bi pa nej ojdla. Tü stoga reda ešče niške nej emo drügo formo. Zato sam se tristau forintov slüžo. sčista nika ne mora v vesi taši radijo, ka ga v rokej pa fejst čüdivo, gda sam v Eden mejter cementa pauvati, zato ka vse leko noso, samo dja. Ka so po Sakalauvci zagledno eden je te biu stau deset nanikuj dejajo. Ešče nedelaj na slavskom radijoni ram pod brgaum, skrak pri forintov. Edna okna v ogradec notradejo igrali, tisto sam se dja vse navčo. gauški. Nejsam vedo, sto je tü na rami koštala pa rauže dolapodjejo Dja sam sploj rad radijo poslüšo. žive tam, dapa sploj se mi je djezero osemstau, zdaj srne pa djaleni. Za volo Zdaj že negajo tiste lejpe naute, povido. Stano sam na dvorišči košta petdeset djezero lisic kokauši moram ka so prvin bile, zaman poslüz autonom pa sam si ga malo forintov. Zato velka je notrazaprejto meti, šam slovenski radijo.« pogledno. Te sam ešče nej razlika ešče te tö, če so zato ka bi ovak edna nej • Dobro, tü pri vas na dvovedo, ka tü Jožef Čuk žive z zdaj vekše plače.« ostala. Prva lejta sam rišči sejdeti pa se pogovarjadružinov. Nej na dugi, kak • V lejpom mejsti ste je emo vanej. Eden den ti v tauj lejpoj pokrajini. sam stano, so oni tö vöprišli. ram küpili. ena nej prišla domau, »Zdaj je dobro, dapa v zimi, drügi den druga. Sam gda fudi tisti oster veter, te je • Tau je vaša rojstna hiša? »Tau gvüšno, dapa če pravo, ka je te zdaj dje, zato malo špajsno. Dapa drva z njimi. zato za tau delati tö trbej. -se začnem včasin pogučavati človek red ške meti, te če etak ostane, te edne mamo, tak ka leko tjürimo. Tej »Tau hišo smo mi tak tjüpili Kauli rama se vsigdar kokauši ne ostane. Z starejši rami so pa ovak tö bola šestdesetsedmoga. Dočas najde delo, trava tö vsigdar rum je kak čemer bijo, zato ednoga tala smo na lejpom toplejši kak nauvi. Če je pa fejst ka smo mi te ram nej meli, raste. Če človek vöde v Austrijo ka šestdeset stopinj alkohola mesti, dapa z drügoga tala, če mrzlo, te pa trde hrastove ali büdočas smo mi tü v vesi v več ali v Slovenijo, ešče tam majo emo. Gda sam ga notra v tak gledamo, ka smo znautra kove naprejvzemam pa včasin mejstaj bili. Vejn v dvej, trij samo red. Mi tö večkrat demo židano fabriko neso, ka smo v gauštji, te nej.« dobro vrejmen grate.« mejstaj. Dapa tiste rame v Slovenijo na izlet prejk ga doma nej mogli spiti, te so • Gobe odite kaj brat, če ste • Tü pod brgaum vas voda so že dolavtrgnili. Te smo manjšinske samouprave pa se tam ženske vse napile. Vej že tak znautra v gauštji? ne zapere vö? tauga tjüpili pa smo ga vidimo, ka je tam. Tam so nej zdaj bi več tau nej mogli nap-»Dja trno ne odim, zato ka »Kauli rama taši sanci djesteprejknaredli.« tak tazapüščene pokrajine kak rajti, zato ka zdaj se več ne dja na gobe dosta ne dam. jo kak potok. Tü name voda • Vi z ženauv? pri nas. Tü pri nas edni red smej piti, nej kak prvin.« Pa tau je pa drügo, če dem, ne mora moriti, če štje pa nej. »Nej, tau smo ešče z materdjov te je pa ne najdem. Drügi vse Kakšnikoli velki dež pride, pri tjüpili, zato ka nas je oča pune korble nosijo domau, nas prejk dvaura voda ne teče. tanjau. Fejst je pijo pa je odišo. dja pa mimo dem, pa nika Bilau je tak, ka je oblačina do-Nejmam nej brata nej sestro. Z ne najdem. Dja za volo pau laspadnila, prejk pauti je taša matardjov sva sama bila. Ona kil gob nemo pau dneva odo. voda tekla kak potok, dapa je devetdesettretjoga mrla, Zato pa te ranč nedem.« pri nas nej.« gda je osemdeset lejt stara • Čüjo sam, ka vi špilate na • Tü vanej na dvauri zaka orglice tö, istino? segrejvate vodau v kanti? bila. Dja sam se pa oženo »Zaka bi pa nej bilau istino. »Tü v dvorišči mamo vretino mam. Eden se tam dola drži, sedemdesettretjoga. Dva sina Že te sam se navčo, gda sam pa od tistec nosimo vodau za eden je pa ešče doma.« ešče pojbič bijo. Dapa tau trno polejvanja rauž. Tak krepko žmetno delo. Dvej, trij orglice vretino ma, ka ešče v naj»Vejš, ka je bilau. Okna smo •Dostadelajebilaunarami? sam na nikuj djau, dočas sam vekšoj süči ma vodau, pa nej vömenjavali, dvera. Dapa ešče se navčo.« globši kak mejter,« pravijo zdaj delamo na njim, zato ka • Zaka, tau se tak težko Djauži pa gor stanejo s stolivsigdar kaj trbej popravlati.« navčiti? ce. Oprejo dverice, štere so na • Tistoga reda ešče zato leko držijo, drügi nej. Zato pa tak • Zdaj ka delate, gda ste že »Zato, ka gda ritem vlačeš, te vretini pa tak kažejo, kak teče küpo ram tü v vesi, zdaj že gledajo vö vasi, kak vögledajo. v penziji? tau z gezikom moraš delati. voda. S tejm smo pogovarjatak nega, nej? Dapa Slovenija je ovak tö dosta »Delo vsigdar dje kauli rama. Drügo pa tau, ka orglice tak nje tö skončali. Gda sam že »Tej tijinci so že v vesi vse naprej kak mi. Če gledamo Drva sam si spravo na zimau. dejajo kak frajtonarca. Ovak kraj od rame üšo pa sam ešče dolapoküpili. Gnauk smo euro, oni do ga že k leta meli, Istino, telko mam, ka ne dejajo, gda fudiš pa gda vlečeš gnauk nazaj pogledno, mi je šteli, ka tü v vesi so že dvajsti mi vejn ešče za deset lejt nej. dojdajo samo na edno zimau, luft, te tö. Kontraznivati je ešče itak tau prišlo na pamet, ramov odali, šteri so prazni Kak zdaj vcujde pri nas, tau je liki na dvej, trij tö.« težko, dapa gda se gnauk ka bi rad tü živo. bili. Sin ešče srečo emo, zato žalostno.« • Vam je dobro zato, ka je človek navči, te že zato tade.« K. Holec Porabje, 13. julija 2006 7 MLAŠEČA LEJTA SOUSEDOVOGA PEPIJA Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po tejm, ka je nej biu nigdar mali. Pa je sploj nej nig dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. VINO Alkohol je nej za mlajše. Tou vejo vekši pa mlajši tö. Na, naj bi vedli. S sousedovim Pepijom je bilou z alkoholom vcejlak ovak. Čeglij se drži za vözraščenoga pojba, že skur za moškoga. Bila je lejpa, sunčna nedela. Na, vej bi se tou leko zgodilo na nedelo z dosta snega ali pa deža tö. Pa leko bi tou biu kakši pondejlek ali torek ranč tak. Depa bila je lejpa sunčna nedela pa pri Pepijovoj držini je bila na obiski baba, od mame mama. Lepou so sejdli za sto in geli bogati obed. Vej pa se tak šika na nedelo pa če kcuj k tomi eške štoj pride k rami. Lepou pomalek so geli. Najprva župo pa mesou z grenom, po tistom pečenoga piščanca, skobacano mesou, dosta šalate, riža pa krunčov, na konci pa eške škipkove retaše pa bejgli. Vse tou je trbelo doj oplatniti. Zato je oča gor oupro glaž staroga vina. Vö ga je vtočo sebi, ženi pa mami od mame. -Mene pa mate za seme, -se je skur čemerasto zglaso Pepi. -Alkohol je nej za mlajše, -se je brž zglasila baba. -Kama pa pridemo, če do že takši mali pojbiči pili vino. Na, zdaj je za stolom skur vijer grato z grmlanco. Baba je nej vejdla, ka Pepiji nikak ne smej prajti, ka je un mali pojbič. Zato je zdaj mogla poslüšati, kak je Pepi nikšen pojbič nej, ka je un že skur vcejlak vözraščeni pa ka naj enjajo nanga gledati kak na kakšo mlašé. -Zato, ka sam že skur vözraščeni pojep, leko pigem vino ranč tak kak moj ata, -je eške povedo pa si natočo posanco vina. -Te pa na zdravdje, -je spiu dva požirka. Leko, ka je njegva glava valala za skur vözraščeno. Depa gut, želoudec pa črvou so tou eške gvüšno nej bili. Najprva so njemi vöstoupile oči, že brž po tistom je blejdi grato in tak nagnouk je že leto ta, kama eške cesar ojdi peški. Tam je trno dober obad tanjao. Samo se je eške mujo pa se potegno v postelo. Mama njemi je pomalek cejli den masirala črvou pa njemi davala za piti toplo mlejko. Nin kouli pounouči njemi je boukše gratalo. Pri zajtrki so se starejši samo naraji smedjali pa kre kraja gledali na Pepija. Un pa si je naraji mazo legvar na krüj. Pa je baba nej strpela, ka bi nej pitala. -Bi nej namesto teja spiu kakšo posanco vina? -Nej, pri zajtrki pa gvüšno nej, -je vcejlak merno povedo Pepi. -Zvün toga pa sam gor prišo, ka je vino za bole mlade lidi, nej pa za vözraščene lidi. Mi čedni lidge dobro vejmo, kak je leko alkohol lagvi v glavej pa v tejli tö. Zato se pri tom rami nede več pilou vino, ka moramo čedni pa zdravi ostaniti. Tak je tumačo sousedov Pepi, njegvi domači pa so se samo naraji škrabali za vüjami. Un pa je pojo zajtrik in se spravo štet trno kusto pa čedno knigo. Miki Roš PETEK, 14.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD SLOVENSKA BISTRI CA, 10.45 IZKUŠNJA RAZLIKE, DOK. FILM, 11.35 DNEVNIK NEKEGA NARODA: BALKANSKA KRČMA, DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 14.7.1991, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: BENO HVALA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: JAJCE, 16.30 HOLLYJINI JUNAKI, AVSTR. SER., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, ANG. DOK., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.35 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI VENČEK, ZGODOVINA NARODNO-ZABAVNE GLASBE, 21.05 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.25 ZGODOVINA NADNARAVNEGA, PON., 2.15 SLOVENSKI VENČEK, PON., 3.20 INFOKANAL PETEK, 14.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.00 ŽELENI OTROCI IN DRUGE TEŽAVE, NEMŠ. FILM, 16.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 17.15 ŽOGARIJA, 17.45 OBZORJA DUHA, 18.25 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 UČITELJ LOUIS MEISSONNIER, FRANC. NAD., 20.00 POBOJI DELFINOV, ANG. DOK. ODD., 20.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 21.20 SNEMI ZVEZDE Z NEBA, AM. FILM, 23.00 CITY FOLK, 23.30 UROK PO NAROČILU, ŠPANSKI FILM, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 15.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 15.7.1991, 13.35 PESEM KAMNA: KRAŠKI KAMNOLOMI, DOK. ODD., 13.55 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 14.50 POLLEKE, NIZ. FILM, 16.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SAD CYPRESS, ANG. FILM, 21.25 ČEZ PLANKE: ALBANIJA, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.05 BABUŠKE, BELG. NAD., 23.55 PAULINE NA PLAŽI, FRANC. FILM, 1.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.50 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.30 ČEZ PLANKE: ALBANIJA, PON., 3.30 INFOKANAL SOBOTA, 15.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.50 SKOZI ČAS, 12.00 SLOVENCI V ITALIJI, 12.30 CITY FOLK, DOK. SER., 13.00 SP V NOGOMETU, POLJSKA -EKVADOR, 15.00 SP V NOGOMETU, NIZOZEMSKA -SRBIJA IN ČRNA GORA, 17.55 V SPOMIN ATIJU SOSSU, BIG BAND RTV SLOVENIJA Z GOSTI, 20.00 SE ZGODI, MAME NI DOMA, 20.30 GLASBENO POLETJE -FANTOM V HÄNDLOVI HIŠI, ČAROBNA OPERA V DVEH DELIH EBERHARDA STREULA, SLOVENSKO KOMORNO GLASBENO GLEDALIŠČE, 21.50 OTOK SREDI VOJNE, ANG. NAD., 22.55 KONCERT 6PACK ČUKUR, 23.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.15 INFOKANAL NEDELJA, 16.07.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 16.7.1991, 14.15 SLOVENSKI VENČEK, PON., 15.15 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -DISKO, IZVIRNA NAN., 16.00 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. TV NAN., 17.45 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŽIVLJENJE SVETNIKOV, KAN. NAD., 21.35 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 1.05 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 16.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.20 SKOZI ČAS, 11.30 MLADI VIRTUOZI: KITARSKI DUO ČRNOBELO, 12.00 ČEZ PLANKE: ALBANIJA, 13.00 SP V NOGOMETU, MEHIKA - IRAN, 15.00 SP V NOGOMETU, PORTUGALSKA - ANGOLA, 17.00 ODBOJKA (M), ZDA - POLJSKA, 20.00 INICIACIJA V AFRIKI, FRANC. DOK. ODD., 21.00 MOZARTOVE NOVICE (DUNAJ), 21.05 MOZART NA DUNAJU, NEMŠ. DOK. ODD., 22.00 BLACKPOOL, ANG. NAD., 23.05 ŠPORT, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 17.07.2006, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -DISKO, IZV. NAN., 11.05 VEST IN PLOČEVINA, SLOV. NAN., 11.35 TEATER PARADIŽNIK, 12.30 VAROVANI ZAKLAD JULIJSKIH ALP, DOK. FELJTON, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 17.7.1991, 13.45 BELE VRANE, KONCERT, 14.10 ŠTIRI ŽENSKE IN POGREB, AVST. NAD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 PASTIRČEK IMA SMOLO, LUTK. NAN., 16.25 GLASBENE PRAVLJICE MIKE MAKE, 16.35 BISERGORA, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 GRADNJA AIRBUSA A380, ANG. DOK. SER., 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 COLDITZ, ANG. NAD., 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK NEKEGA NARODA, PON., 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 17.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.50 TURISTIKA, 12.30 SLOVENCI V ITALIJI, 13.00 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 14.05 INICIACIJA V AFRIKI, FRANC. DOK. ODD., 18.05 TEKMA, 18.55 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 20.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.45 KRATKI IGRANI FILM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.35 FUTURAMA, 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 INFOKANAL TOREK, 18.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 SOŽITJA, 11.30 SLOVENSKI VENČEK, 12.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 18.7.1991, 13.55 ČEZ PLANKE: ALBANIJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.05 JEZUS IN JOSEFINE, DANSKA OTR. NAD., 16.25 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 16.30 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 STOJI UČILNA ZIDANA, DOK. ODD., 18.05 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD MIRNA NA DOLENJSKEM, 18.35 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 20.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: STANE SUMRAK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 ŽIVLJENJE MILEVE EINSTEIN-MARIČ, AVSTR. DOK. ODD., 23.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 0.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.10 STOJI UČILNA ZIDANA, PON., 1.40 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI, PON., 2.20 INFOKANAL TOREK, 18.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.35 ARITMIJA, 14.15 STUDIO CITY, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.45 DP V PLAVANJU, 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 19.10 MALI OGLASI: DOBRI LJUDJE, IZV. NAN., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.50 DEDIŠČINA EVROPE: MEDIČEJCI, AM. NAD., 21.45 METULJEV JEZIK, ŠPANSKI FILM, 23.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 23.45 INFOKANAL SREDA, 19.07.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 LEDENA DOBA, ANG. ZNANST. ODD., 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 19.7.1991, 13.50 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 14.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 NOČNA STRAŽA, ANG. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 ŽOGICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 VARUH DUŠ, KOPR. FILM, 21.30 KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 DOGVILLE, DANSKI FILM, 1.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE, PON., 2.20 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 3.20 INFOKANAL SREDA, 19.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.10 KONCERT 6PACK ČUKUR, 12.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 13.30 TEKMA, 14.25 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.25 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 SLAČENJE, NOVOZEL. NAD., 20.00 LP V NOGOMETU, HIT GORICA - LINFIELD, 22.00 BREZ SMRTI ZEMLJA NIKDAR NE POSTANE DOMOVINA, DOK. ODD., 22.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ZLATKO KAUČIČ - NONINE ZGODBICE, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.45 INFOKANAL ČETRTEK, 20.07.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 12.00 POD ŽAROMETOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DRUŽINSKE ZGODBE, 14.05 FILM PRED OLTARJEM, DOK. ODD., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS., 16.10 CIAK JUNIOR: KONEC, IZR. FILM, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: SAVINJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 RAZKRIVANJE IZGUBLJENEGA ČASA -RUPNIKOVA LINIJA IN PREOBRAZBA PIVKE, DOK. FELJTON, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA -PAUL BOWLES: ČITANKA, 23.10 SKUPINA FESTIVAL BREŽICE: GLASBA ANTONIJA VIVALDIJA -ORCHESTRA BAROCCA DI BOLOGNA, ZBOR VIVA BREŽICE, 23.50 MICROLOGUS, FLORENTINSKI PRAZNIK, 0.40 ASNO IN GLASNO, 1.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 20.07.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.10 PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE, 14.40 MED VALOVI, 15.15 KOLESARSKA DIRKA PO FRANCIJI, 17.30 POBOJI DELFINOV, ANG. DOK. ODD., 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.00 BRIGADA, RUSKA NAD., 20.00 FOYLOVA VOJNA, ANG. NAD., 21.35 NOČ UMORA, FRANC. DRAMA, 23.05 KALJENJE NOČNEGA MIRU, FRANC. FILM, 0.35 FUTURAMA, AM. NAN., 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANAL 6. DRŽAVNO SREČANJE PORABSKIH SLOVENCEV MONOŠTER, 19. AVGUST 2006 Državna slovenska samouprava -ob 120. oblejtnici rojstva Avgusta Pavla -zové vse Slovence, šteri živijo v Porabji in zvün Porabja na Madžarskom ali gde koli po svejti, na srečanje v Varaš. Program se začne s slovensko mešo, pri šteroj de spejvo MePZ Avgust Pavel z Gorenjoga Sinika. V kulturnom programi se nutpokaže film o živlenji in deli Avgusta Pavla, spejvo de Zbor Pavlove hiše iz Potrne v Avstriji, PZ Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel iz Szombathelya, pa MePZ Avgust Pavel z Gorenjoga S nika. Po kulturnom programi de vsikši pozvani na obed in prijatelsko srečanje v velki šator pri Slovenskom daumi. Od 18.00 do 24.00 vöre de veselica z muzikanti iz Slovenije. (Vmejs – ob 20.00 vöri - večerja). Lepau vas prosimo, prijavnice (jelentkezési lap) pošlite najkasnej do 31. julija 2006 na atrejs: Državna slovenska samouprava, 9985 Gornji Senik, Cerkvena pot 8. Országos Szlovén Önkormányzat, 9985 Felsőszölnök, Templom u. 8. Informacije dobite po telefoni: 94/534-024 • PRIJAVNICA JELENTKEZÉSI LAP (Prosimo nazaj poslati do 31. julija 2006!) Menja........................................................ Iz držine pride......................................lidij Domanji atrejs:........................................... Telefonska numara:.................................... Pridemo (okraužite odgovor): 1. S posebnim avtobusom (különjárat) 2. Ovak, na svojo ceringo Datum:.......................... ............................... podpis • ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB