Varna vhodna vrata za vaš dom
matjciž
Ustvarjamo pozdrave
Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana
. T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor
T. +386 (0)2 48 00 141 info@matjaz.si www.matjaz.si
Celje - skladišče Per
III 266/2015
liii!11!11
COBISS 0
^ujteznaml'
;V1pamoxva««
Priznanje je v imenu OŠ Petrovče prevzela vodja projekta Suzana Filipčič (levo, v družbi direktorja JSKD Igorja Teršarja).
Najbolj kulturna šola letošnjega leta je Osnovna šola Petrovče. Naziv, ki ga bo nosila pet let, je prejela prejšnji četrtek na zaključni prireditvi projekta Kulturna šola na Ljubljanskem gradu v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD).
Naziv kulturne šole so sicer namenili 54 slovenskim osnovnim šolam od 96, ki so se prijavile na razpis. Od tega so 14 izstopajočim šolam podelili še priznanja v posameznih kategorijah, najvišje priznanje JSKD Najboljša kulturna šola leta 2015 pa je po odločitvi strokovne komisije prejela OŠ Petrovče. »Na to smo izredno ponosni, saj smo res zelo vpeti v kulturo. Zagotovo smo za priznanje zaslužni vsi - otroci, ki se radi lotijo kulturnih izzivov, ki jim je kultura v veselje in so se zavoljo priprave na kakšen projekt pripravljeni marsikdaj odpovedati
tudi prostemu času. Mentorji in mentorice, ki ob hitrem tempu še vedno najdemo energijo, ideje in delamo s srcem za otroke. Vsi, ki nas kakor koli podpirajo, vodstvo šole, starši učencev, lokalna skupnost, Občina Žalec, mediji ... « je ob tem povedala vodja projekta Kulturna šola Suzana Filipčič in dodala, da so komisijo prepričali na eni strani s širokim naborom kulturnih dejavnosti (ples, glasba, likovno in literarno ustvarjanje, radio, novinarstvo, gledališče, lutke, folklora, ohranjanje naravne dediščine, bralni projekti...), ki jih ponujajo, na drugi strani pa z velikim številom otrok, ki so vključeni v kulturno dogajanje na šoli.
»V obrazložitvi so povedali, da je povprečno vsak učenec vključen v skoraj dve dejavnosti. Tako je od 42 dejavnosti, ki so učencem na voljo, kar 36 takšnih, ki niso del obvezne-
ga šolskega kurikula. Ni zanemarljivo, da smo v treh letih skupaj s Podružnično šolo Trje priredili več kot 150 kulturnih dogodkov, v sklopu katerih je vedno združilo moči več mentorjev, tako da se na naših prireditvah prepletajo kulturne niti. Vsaj eno prireditev na leto postavimo na veliki oder v Dom II. slovenskega tabora v Žalcu. Skozi celotno šolsko leto mentorji spodbujamo učence za sodelovanje na literarnih in likovnih natečajih. Prav tako z ostalimi kulturnimi skupinami posegamo po najvišjih priznanjih na regijski, državni in celo mednarodni ravni (prejeli smo kar 24 zlatih priznanj). Ponosni smo tudi na kar nekaj odmevnih prireditev, ki smo jih v treh letih pripravili, z nekaterimi smo tudi gostovali drugod ali pa smo jih na ogled ponudili drugim šolam, javnosti. Ob vsem tem nismo pozabili niti na humanitarno noto, saj smo ob večjih projektih zbirali denar tudi za šolski sklad. V mesecu kulture pa se še posebej spomnimo na njen pomen, saj organiziramo celostni tematski kulturni dan, v katerega vključimo prav vse učence. /.../V takšne posebne dni naredi zanimiv uvod tudi radijska ekipa, novinarji vse dokumentirajo, nato pa računalničarji objavijo na šolskem spletnem časopisu oziroma pošljemo lokalnim časopisom.«
L. K., foto: arhiv OŠ Petrovče
Gasilska zveza Žalec praznuje 60 let
Gasilska zveza Žalec letos praznuje 60-letnico delovanja. Zveza, ki povezuje 32 prostovoljnih in eno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo, skupaj pa kar 4500 članov iz občin Žalec, Braslovče, Polzela, Tabor in Vransko, pripravlja pestro praznovanje tega jubileja.
Program praznovanja bodo začeli že ta petek, 29. maja, ko bo vodstvo Gasilske zveze Žalec in gasilskega poveljstva vsake občine obiskalo župane občin, iz katerih so društva, povezana v Gasilsko zvezo Žalec, ob 19. uri pa bodo v dvorani Doma kulture v Braslovčah pripravili
strokovni forum z naslovom Gasilska zveza Žalec v sistemu zaščite in reševanja - z ramo ob rami rešujemo. V soboto, 13. junija bo ob 17. uri na Vranskem nogometna tekma med gasilci Gasilske zveze Žalec in pripadniki Slovenske vojske. Vrhunec praznovanja pa bo v petek, 26. junija, ko se bodo ob 17. uri v središču Žalca predstavile sile za zaščito in reševanje (gasilci, gorska reševalna služba, jamarji, nujna medicinska pomoč, vojska), ob 17.30 pa bo začetek prikaznih vaj. Ob 21.00 bo na Šlandrovem trgu slavnostna akademija, ki ji bo sledil koncert.
Gasilci vedno priskočijo na pomoč ob nesrečah, zdaj pa GZ Žalec z veseljem vabi, da se jim pridružite na praznovanju. L. K.
Ali je komu kaj jasno?
Opažam, da se zadnje čase zgodi čedalje več stvari, ob katerih se vprašam, ali se mi sanja ali sem še pri zdravi pameti. In če je odgovor na prvo ne, na drugo pa da, potem se vprašam, v kakšni državi živim in kdo pravzaprav odloča o tem, kako moramo ravnati in zakaj pravila in red veljajo za ene, za druge pa ne. In če ima dobro, pošteno in odgovorno še vedno isti pomen, ki so nam ga privzgojili starši. Zakaj zakone bere vsak drugače in jih izbrani lahko prirejajo po svoje? Zakaj nam država namesto boljših pogojev za delo in življenje ponuja vedno zahtevnejše, slabše, bolj nemogoče, bolj zakomplicirane, bolj nerazumljive zakone in pogoje? Zakaj na koncu koncev delo ni vedno delo, avtoriteta ni vedno avtoriteta, laž ni vedno laž, zakaj kraja ni vedno kraja, korupcija ni vedno korupcija? Zakaj nobene stroke ne spoštujemo več, še več, zakaj se ne spoštujejo istovrstni strokovnjaki med sabo? Sodniki, odvetniki, zdravniki, učitelji, ravnatelji, novinarji in tako naprej... Nikoli ne veš, ali gre za stroko ali je kako drugo ozadje, ki nima zveze s stroko, seveda pa nihče ne ve, s čim sploh ima...
Zakaj torej toliko vprašanj? Prejšnje dni se je v naši dolini mudil kmetijski minister Dejan Židan in občestvu gospodarske zbornice povedal, da mu kljub raziskovanju dolgotrajnega postopka umeščanja trase avtoceste ni jasno, zakaj se zadeva vedno znova zatika, vrača na traso s priključkom na avtocesto v Šentrupertu, na katero je kmetijsko ministrstvo že večkrat podalo negativno mnenje, saj pozitivnega zaradi stališč stroke ne more dati. Ugotovitve medresorske skupine pa je v predal pospravilo ministrstvo za infrastrukturo. Zaradi kakšnih interesov, ministru ni jasno, tudi pregled lastništva zemljišč na predvideni trasi ni pokazal nič nenavadnega ... Zakaj in komu je interes, da se projekt ustavi ali da se spelje kakorkoli že drugače od racionalnega? Halo, pa kje mi živimo? Pa komu naj bo potem jasno, če ni ministru in kdo bo vedel, če ne minister? Kdo ne bo dvomil, če že minister dvomi? In če ne ve minister in če ministrstva med sabo niso usklajena, potem tudi vlada ne more funkcionirati! Pa kdo v tej ljubi državici potem še kaj ve, še kaj velja, še udari po mizi in lahko kaj uredi na bolje?
Ne morete seveda pričakovati, da bom na vsa ta vprašanja odgovorila jaz. Ena odgovorna urednica nekega lokalnega časopisa, ki ji stalno dopovedujejo, da je lokalni časopis interes ljudstva na območju te doline in bi bili nori, če bi ga usahnili, z vsakim dnem pa preskočimo kakšno poleno, ki kaže ravno na nasprotno. Kdaj bomo tole konfuzno situacijo, kjer vsi vemo, da je veliko narobe, in predavamo, da zdaj je pa res zadnji čas, da ukrepamo, delamo pa popolnoma nasprotno, celo onemogočamo ljudi, ki še imajo voljo kaj narediti prav, kdaj bomo to situacijo privedli do najbolj absurdnega vrhunca? Pa kdo smo mi, da moramo to stoično prenašati?! Bedaki, ki moramo spoštovati pravila in zakone, ki moramo plačevati račune in prispevke, bedaki, ki se nam mnogi smejijo, ker se moramo držati pravil igre, konec koncev tudi plačevati vstopnice, ki jih nekaterim nikoli ni treba, bedaki, ki ne dobimo sejnin, veliko pa delamo prostovoljno? In veste, kaj je najbolj neumno? Da se v teh vrsticah tisti, ki so najbolj krivi zanje, nikoli ne najdejo. Najdemo pa se tisti bedaki, o katerih sem govorila v predzadnjem stavku. Fuj!
Ampak nekaj je v teh dneh vseeno prav... Šole počasi korakajo v ciljno ravnino in na dosegu roke je zaključek leta. Zaključne prireditve se vrstijo. Šolarji še rešujejo, kar se rešiti da, drugi so že bolj brez skrbi, tretji se pripravljajo na valeto, nekatere skrbi matura. Starši se veselimo, trepetamo z njimi. Učitelji imajo najbrž najbolj obremenjene trenutke leta. V zraku pa je tudi zaljubljeni maj, kot ga poznamo od nekdaj. In pred vsemi so počitnice in baje tokrat res dolgo, vroče poletje. Pa dopusti! Spočijte si, napolnite si baterije in razmislite, kakšna vprašanja boste jeseni postavili oblastem.
Lucija Kolar
aaražna in vhodna vrata
:glasbena ŠOLA “RISTO SAVIN” ŽALEC VABI K VPISU!
Sprejemni preizkusi za vpis novih učencev bodo potekali v petek, 29. maja 2015, od 15.30 do 18. ure v prostorih glasbene šole v Žalcu.
mag. Gorazd Kozmus ravnatelj
Več na: www.gszalec.si
TEDEN ODPRTIH VRAT, bo potekal od 25. do 28. 5. 2015.

OŠ Petrovče najboljša kulturna šola
@ 03/712 12 80 E>3 zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Leto XVII
številka 5
cena 1,46 EUR
2Z maj 2015
Možnosti in podjetniške priložnosti vedno obstajajo...............................11
Dve stoletji libojske keramike....................................................26
771580 096004
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold.
ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIČ Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Razgibana kulturna dejavnost
70 let svobodne Evrope
Delegati 19 kulturnih društev in drugi gostje so se v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu sestali na 17. redni skupščini Zveze kulturnih društev Savinja. Uvod v skupščino je bil krajši kulturni program, v katerem je nekaj pesmi zapel Akademski pevski zbor Risto Savin Žalec. Predsednica zveze Breda Veber je poročala o delu v preteklem letu, sprejeli so program dela za letos, izvolili nove organe zveze in podelili zlate, srebrne in bronaste znake zveze.
V poročilu je predsednica Vebrova poudarila, da deluje v žalski občini na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti 20 kulturnih društev, v katerih je dejavnih 1.056 članov, in šolskih kulturnih društev, ki štejejo skupaj 1.538 članov. Znotraj društev deluje 18 vokalnih, 17 instrumentalnih, 14 gledaliških in lutkovnih skupin, 6 likovnih in 9 plesnih skupin in mažoretke. Na področju instrumentalne glasbe so skupaj izvedli 55 samostojnih koncertov in 175 priložnostnih nastopov, na področju vokalne glasbe pa 53 samostojnih koncertov, 19 sokoncertov in se udeležili medobčinske revije pevskih zborov. Na področju plesa so skupine izvedle 51 nastopov v domačem kraju, 62 gostovanj, sodelovali so na tekmovanjih in srečanjih na Češkem in Hrvaškem. Na področju gledališča in lutk so skupine izvedle 77 nastopov v domačem kraju in 16 gosto-
Dobitniki letošnjih priznanj s predsednico Bredo Veber in predsednico komisije za podelitev priznanj Jolando Železnik
vanj. Na likovnem področju so skupine pripravile 30 razstav v domačem kraju, 18 razstav drugod ter sodelovale v drugih projektih in kolonijah. Učenci v šolskih kulturnih društvih so s svojim nastopi, teh je bilo 248, sodelovali na raznih kulturnih dogodkih, na 124 nastopih v kraju in zabeležili 47 udeležb članov oziroma skupin na raznih tekmovanjih.
Društva se financirajo iz občinskega proračuna, z lastnimi sredstvi ter s sredstvi sponzorjev. Za redno delovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme so iz občinskega proračuna pridobili nekaj več kot 81 tisoč evrov, od tega so nekaj manj kot 49 tisoč evrov porabili za redno delovanje 19 društev in 5 šolskih in zveze, 11 tisoč evrov za tekoče vzdrževanje društvenih prostorov in 21 tisoč evrov za investicijsko vzdrževanje prostorov in opreme društev. Še vedno se srečujejo z nekaterimi
težavami, zlasti pri investicijskem vzdrževanju društvenih prostorov. Delo zveze bo tudi v tem letu podobno lanskemu.
Ker je bila skupščina volilna, so izvedli tajne volitve. Za predsednico sedemčlanskega upravnega odbora so ponovno izvolili Bredo Veber, v tričlanski nadzorni odbor pa Andrejo Ramšak in za predsednika častnega razsodišča Janeza Megliča. V krajši razpravi sta sodelovala vodja Urada za negospodarske dejavnosti Nataša Gaber Sivka in direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek, ki sta pohvalila delo zveze.
Na skupščini so podelili priznanja Zveze kulturnih društev Savinja. Bronasti znak sta prejela Andreja Rak Ribič (KD Petrovče) in Lidija Tamše (KUD Svoboda Griže), srebrnega Vesna Družinec Pilko (OŠ Griže), zlati znak pa Danica Laznik (KD Grifon Šempeter) in Milan Vogrinc (KD Vrbje).
T. Tavčar
Ob obletnici v Vrbju dve vozili
Predsednik Denis Harle in poveljnik Tomaž Lešnik ob vozilih
Gasilci in krajani Vrbja so tretjo majsko soboto praznovali 85-letnico tamkajšnjega gasilskega društva in namenu predali dve gasilski vozili.
Slovesnost je potekala na Športnem igrišču Vrbje, kjer so se zbrali gasilci Gasilskega poveljstva Občine Žalec in drugi gostje. Zbrane je nagovoril predsednik društva Denis Her-le, ki je dejal, da se pred 85 leti, ko so predniki ustanovili društvo, seveda niso zavedali, da bosta tehnologija in razvoj tako napredovala, saj si gasilstva brez moderne tehnike in usposobljenih gasilcev ne moremo več predstavljati. In tako v društvu PGD Vrbje stremijo k temu, da so v korak s časom.
Novo vozilo, VW transporter s stalnim štirikolesnim pogonom z oznako GVM-1, je namenjeno za prevoz moštva na intervencije, vrednost celotnega projekta je znašala 61.800 evrov. Polovico sredstev je zagotovila Občina Žalec, ostalo pa društvo s prihranki in donatorji. Seveda pa ne bo to edini zapis v novi list zgodovine, saj so namenu predali tudi obnovljeno rabljeno vozilo Opel Frontera, ki je v uporabi že od lani. Za obnovo
vozila je finančna sredstva zagotovilo društvo.
Zbrane sta v nadaljevanju nagovorila v imenu GZ Slovenije Franci Rančigaj in žalski župan Janko Kos, ki sta gasilcem iz Vrbja ob jubileju izrekla čestitke in jim zaželela, da bi vozili dobro služili svojemu namenu. Sledila je predaja ključev vozil. Predsednik Denis Harle je ključ rabljenega vozila predal poveljniku Tomažu Lešniku, ta pa skrbnikoma vozila Matjažu Zahoj-niku in Denisu Kozarju, ključe novega vozila pa je župan Janko
Kos izročil poveljniku Tomažu Lešniku, ta pa skrbnikoma vozila Izidorju' Drobežu in Luki Mastnaku.
Blagoslovu vozil, ki ga je opravil pater Viktor Arh, je sledila podelitev bronastih, srebrnih, zlatih, kristalnih, bisernih in diamantnih priznanj in zahval, skupaj so jih podelili kar 93.	T. Tavčar
Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, žalski odbor Veteranskega društva Sever, Društvo generala Maistra in žalski območni odbor Društva izgnancev Slovenije so v imenu Občine Žalec pripravili osrednjo občinsko proslavo ob dnevu upora proti okupatorju.
Zbrane je najprej nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos, slavnostni govornik pa je bil Zvone Dragan, član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki je med drugim poudaril, da je bil prvotno praznik posvečen OF, kasneje pa je bil razširjen v enotno praznovanje narodovega upora proti vsem okupatorjem: "Tako smo organsko povezali NOB kot frontalni spopad z nacifašiz-mom z osamosvojitveno vojno za samostojno Slovenijo. Brez zmagovite NOB in celotne antifašistične koalicije bi bil slovenski narod izbrisan in razčlovečen, imeli bi povsem drugo Evropo, bistveno bi se spremenila tudi temeljna razmerja v svetu. /.../ Boj proti nacizmu in fašizmu je tudi boj za civiliziran, pravičnejši in boljši svet. Slabe vesti kolaborantov, ki so končali na strani poražencev v največjem vojaškem spopadu v zgodovini človeštva, ne morejo pozdraviti nobeni, še tako politično nasilni poskusi revizije očitnih mednarodno priznanih zgodovinskih dejstev. /.../ Poleg nujnih reform gospodarskega napredka in krepitve socialne države moramo rea-
Z leve: Viktor Zorec, Vilijem Prislan in Ignac Romih
Armirati temeljne vrednote, ki so krasile zmagoviti narodni upor proti okupatorjem: pogum, narodno dostojanstvo, solidarnost in pravičnost! Danes pa moramo še dodati: načela pravne države, osebno in kolektivno odgovornost in skrbno varovanje mednarodnega ugleda države. /.../Za ta podvig potrebujemo vse kreativne sile naroda, ne glede na zgodovinske razlike in spopade v preteklosti ter razlike v svetovnem nazoru, če želimo ne le čim prej iz krize, temveč si tudi dolgoročno zagotoviti mesto med najrazvitejšimi državami Evrope.« je sklenil svoj govor Zvone Dragan.
Pred začetkom kulturnega programa sta član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije Zvone Dragan ter predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik podelila priznanja Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije. Srebrno plaketo je prejel Viktor Zorec iz Združenja borcev za vrednote NOB -Žalec, KO Braslovče, zlato plaketo pa sta prejela Vilijem Prislan iz Združenja borcev za vrednote
Slavnostni govornik Zvone Dragan
NOB Žalec, KO Braslovče, in Ignac Romih iz Združenja borcev za vrednote NOB Žalec, KO Polzela.
Kulturni programu z naslovom 70 let svobodne Evrope so izvedli Manca Izmajlova (vokal), Benjamin Izmajlov (violina), Igor Leonardi (kitara), Žiga Golob (kontrabas), Blaž Celarec (tolkala) ter okteta Gallus in Deseti brat pod dirigentskim vodstvom Milivoja Šurbka. Obiskovalce je pred Domom II. slovenskega tabora pozdravila Godba Zabukovica, prireditev pa je povezovala Lidija Koceli.	T. T.
Nova mreža nujne medicinske pomoči
Ministrstvo za zdravje je objavilo predlog novega pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki je že v fazi priprave razburjal javnost in tudi lokalne skupnosti, nič manj burna in pripomb polna pa ni bila javna obravnava, ki se je zaključila 22. maja. Pripombe je posredovalo tudi vodstvo žalskega zdravstvenega doma.
Predlog novega pravilnika za celjsko regijo predvideva nov urgentni center v Celju (delovati naj bi začel jeseni, čeprav nov pravilnik do takrat še ne bo sprejet), kjer bodo tudi 1,5 mobilne enote z reanimacij skim vozilom in 1,5 ekipe mobilne enote z nujnim reševalnim vozilom, satelitska urgentna centra naj bi bila samo v Velenju in Šmarju pri Jelšah, vsak s svojim reanimacijskim vozilom, v zdravstvenih domovih Šentjur, Žalec, Laško, Mozirje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška, Kozje in Slovenske Konjice pa bodo zagotovili tako imenovano neprekinjeno zdravstveno varstvo, to je ohranitev dežurnih ambulant družinske medicine, sprva tudi
še del nočnega časa međ delovniki ter osemurno čez vikend in praznike. Natančnejša ureditev in razpored delovanja neprekinjenega zdravstvenega varstva primarnega nivoja naj bi bila po predlogu v pristojnosti lokalnih skupnosti, kar se verjetno nanaša tudi na financiranje. Tudi v Žalcu naj bi bilo v novi mreži nujno reševalno vozilo z dvema reševalcema (zdravstveni tehnik in diplomirani zdravstve-nik oziroma višja medicinska sestra, dodatno usposobljena). Zdaj v Žalcu ni stalnega reševalnega vozila, na teren je odhajal zdravnik z zdravniškim vozilom. '
Za vso državo bodo ustanovili enotni dispečerski servis z dvema glavnima centroma v Ljubljani in Mariboru. Veliko vlogo pravilnik namenja prvim posredovalcem, to so laiki prostovoljci, ki bodo za potrebe najhitrejše začetne oskrbe obolelih s srčnim zastojem vključeni v sistem nujne medicinske pomoči.
Direktor Zdravstvenega doma Žalec Marjan Golob ocenjuje, da je mreža nujne
■ medicinske pomoči za celjsko regijo podcenjena: »Glede na obstoječo mrežo in če Marjan Golob	primerjamo
z velikostjo ostalih regij in številom prebivalcev, moramo to mrežo okrepiti, če želimo, da bo nivo službe ostal enak. Vsebinsko se v glavnem strinjamo s pravilnikom, čeprav imamo nekaj pripomb, predvsem glede določila o pripravljenosti zdravnika v rednem delovnem času, ker mislimo, da se tu še vedno mešata urgentna in družinska medicina. Če ločujemo urgentno in družinsko medicino, moramo črtati status zdravnika v pripravljenosti. Vprašanje je tudi, kako je s kadri, koliko bo stalnega kadra v urgentnih centrih in koliko bo vključenih zdravnikov iz okolice. Da bi služba nujne medicinske pomoči v celoti tekla po tem novem pravilniku, bo po moji oceni potrebnih pet do šest let.«
K. R., foto: T. T.
Z avtobusom po vseh krajevnih skupnostih
Na pobudo svetnikov je župan Občine Žalec Janko Kos prejšnjo sredo sklical sejo občinskega sveta na terenu. Svetniki so z županom in s sodelavci iz občinske uprave z avtobusom obiskali vse krajevne in mestno skupnost, se ob tem seznanili z aktualnimi projekti in prisluhnili tudi predsednikom svetov krajevnih in mestne skupnosti.
Zbrali so se pri I. osnovni šoli Žalec in se na vožnji skozi Vrbje do griške šole ponovno seznanili z energetsko sanacijo šol, vrtca in Doma II. slovenskega tabora, končano obnovo starega mestnega jedra, videli odstranjen železniški prehod preko industrijskih tirov v Žalcu in prisluhnili pojasnilom glede občinskih podrobnih prostorskih načrtov Ob železnici in Tehnos. Slišali so, kako se je rešila zadeva z Montano, in si ogledali lokacijo novega zbirnega centra za kosovne odpadke.
V Vrbju so se ustavili na območju načrtovanega ekokampa ob ribniku, med vožnjo proti Grižam pa so se prepričali o nujnosti sanacije mostu čez Savinjo. Govorili so tudi o kulturnem in gasilskem domu ter še vedno o novi šoli v Grižah.
Sledila je vožnja proti Zabu-kovici in Libojam, kjer so bile glavne teme sanacija ob Arti-šnici, pločnik Griže-Zabuko-vica, sanacija ceste Zabukovi-ca-Matke, vodotoka Stiska in ceste Zabukovica-Liboje, teniško igrišče in smučišče v Libojah, sanacija brežin ob libojski Bistrici in OPPN Kamnolom Liboje, ogledali so si tudi plaz na cesti proti izletniški kmetiji Tratnik.
Med vožnjo proti Petrovčam so govorih o mostu v Kasazah
in pločniku Petrovče-Kasaze-Liboje in se seznanili s poslovanjem hčerinske družbe podjetja Mirosan Mirovita, d. o. o., ki predeluje sadje. Ustavili so se pri čistilni napravi v Kasazah in si jo ogledah, prav tako so si ogledali baziliko v Petrovčah in lokacijo načrtovane Hiše kulture z obnovo vaškega jedra ter energetsko sanacijo tamkajšnje šole in vrtca.
Iz Petrovč so se žalski svetniki odpeljali v Levec in se ustavili na športnem letališču, se seznanili s potekom gradnje kanalizacije v Petrovčah, Arji vasi in Drešinji vasi ter seveda z enim najbolj perečih problemov v tamkajšnji krajevni skupnosti - poplavno ogroženostjo. Tema predstavitve so bili tudi igrišče, objekt upokojencev in ureditev križišča.
Med vožnjo do Medloga in naprej do Zaloške Gorice ter Poslovne cone Arnovski gozd so govorih o kolesarski poti Levec-Medlog, OPPN Farma Zalog, Obrezovem kozolcu, kamnolomu Tufa v Zaloški Gorici in komunalnem opremljanju poslovne cone z regulacijo Vrš-čce in predstavitvijo plinovoda.
Sledila je vožnja skozi Pire-šico do Galicije, med katero so svetniki izvedeli več o obnovi gasilskega doma v Veliki Pireši-ci, o domu starejših v Grmovju, šoli na Trju, igriščih in športnem parku, udoru na lokalni cesti pod Grmovjem, križišču in pločnikih v Galiciji, sanaciji ceste Pernovo-Podgora, ogledah pa so si tudi kmetijo Podpečan. V Hramšah sta bih osrednji temi sanacija vodotoka in občinski podrobni prostorski načrt.
Iz Hramš so se preko Steske peljali do Ponikve, čez novi
most, ki ga v Studencih gradi Družba za državne ceste, se seznanili z rekonstrukcijo ceste Steska-Studence, sanacijo ceste Studence-Podkraj in rekonstrukcijo ceste Studence-Poni-kva. Za nekaj časa so se ustavili na Ponikvi, od koder so čez Kale prišli do Gotovèlj in se ponovno prepričali o uničenih cestah. Jama Pekel je ena glavnih turističnih točk v občini, ki jo tudi žalski svetniki dobro poznajo, podrobneje pa so se seznanili s čiščenjem vodotoka Trnavca, poplavno ogroženostjo pri Škafarjevih in vodovodom Dimeč. DARS je odstranil objekte nekdanje kmetije Bornšek. Govorili so o pločniku Nivo-Ložnica in na splošno o tem območju in tudi o obnovi drvarnic pri občinskih stanovanjih.
Med vožnjo iz Gotovelj do Zgornjih Grušovelj so se seznanili z obnovo mostu čez Godo-mljo, novo oljarno Povše in s kmetijami Flis, Rojnik, Jan in Kunst ter Konjeniškim centrom Ušen. Iz Grušovelj so se peljali skozi Šempeter do Rimske nekropole, osrednje predstavitve pa so se nanašale na III. in IV. fazo gradnje kanalizacije, menjavo semaforjev, rekonstrukcijo državne ceste, OPPN Šempeter za območje igrišč pri šoli, Rimsko nekropolo, ogledali pa so si tudi energetsko sanacijo vrtca.
Nazaj proti Žalcu so se peljali mimo šempetrske šole, po ulicah, obnovljenih po gradnji kanalizacije, govorih pa tudi o OPPN Šempeter severovzhod in vzhod (Brleč) ter o pešpoti in kolesarski povezavi Šempe-ter-Žalec. Preden so okoli 80 kilometrov dolgo pot zaključili pri Mlinarju v Gotovljah, so govorih še o OPPN Žalec zahod.
Sejem malih čistilnih naprav
S sejma, kjer so se obiskovalci lahko podrobneje seznanili z vsem o malih komunalnih čistilnih napravah.
Občina Žalec je v petek, 8. maja, v sodelovanju z JKP Žalec organizirala sejem malih komunalnih čistilnih naprav, na katerem se je predstavilo 19 različnih proizvajalcev oziroma razstavljavcev MKČN iz vse Slovenije, od tega tudi pet iz Savinjske doline. Sejem je potekal od 9. do 19. ure na parkirišču Doma II. slovenskega tabora v Žalcu.
Evropska direktiva, katere sopodpisnica je tudi Slovenija, nalaga prebivalcem gradnjo individualnih malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), in sicer na območjih, kjer ni predvidena gradnja javnega kanalizacijskega omrežja. Te morajo zgraditi najpozneje do konca leta 2017. Svojo stojnico na sejmu sta imeli tudi JKP Žalec in Občina Žalec, ki sta obiskovalcem nudila vse potrebne informacije v zvezi s postopkom vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav, pridobitvijo pozitivne ocene obratovanja in subvencije, ki jo od marca letos podeljuje Občina Žalec.
Tokratni sejem je bil priložnost, da so se zainteresirani občani - lastniki z območja razpršene poselitve in drugi seznanili z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, njihovim delovanjem, s postopki in z navodili za namestitev in ravnanje s temi napravami.
Obisk sejma je bil po pričakovanjih organizatorjev, obiskalo ga je okrog 500 obiskovalcev. Večje zanimanje za vgradnjo malih čistilnih na-
prav lahko pričakujemo v naslednjih letih, zlasti v letu 2017.
Organizatorja občanom svetujeta, da se za vgradnjo MKČN odločijo čim prej in ne čakajo na »zadnji trenutek«. Sredstva, ki jih je občina namenila za subvencioniranje nakupa in vgradnje MKČN predvidoma v letih 2015, 2016 in 2017, so omejena in ni mogoče zagotoviti, da jih bodo lahko pridobili vsi občani, ki bodo morali vgraditi MKČN.
D. Naraglav
Maja so žalski občinski svetniki sejo opravili na terenu.
Sejnin tokrat svetniki ne bodo dobili izplačanih, namenili so jih za plačilo avtobusa in večerje. Ob koncu so bili svetniki tokrat enotni, daje bila terenska seja zelo poučna, povprašali pa smo jih tudi, ali so izvedeli kaj novega.
Jože Kruleč: »Videl nisem nič novega, izvedel pa sem kar nekaj novih stvari. Mislim, daje prav, da je bila takšna seja. Sicer bi si želel, da bi se seznanili še z več problemi v krajevnih skupnostih, veliko pa smo izvedeli o občinskih projektih, s katerimi smo že precej seznanjeni. Ampak napredek je in želim si, da bodo takšne seje še večkrat, ker mislim, da je to pravi način, da bo občina še bolje funkcionirala.«
Lojze Posedel: »Seja na terenu je nujno potrebna, še predvsem v primeru, koje toliko novih svetnikov in svetnic v Žalcu. Sam sem se danes še dodatno prepričal, da je bilo v prejšnjih mandatih veliko narejenega, da je bilo veliko narejenega v preteklem mandatu, da se zdaj dobro dela in da je načrtov za prihodnost še veliko. Veliko je bilo narejeno in veliko bo še treba narediti za naše občanke in občane. Samo z dobrim delom in sodelovanjem so lahko rezultati.«
Dani Zagoričnik: »Odkrito moram povedati, da sem si takšne seje prav želel. To smo načrtovali že v začetku našega mandata. Po krajevnih skupnosti smo videli vse tisto, o čemer govorimo na občinskih sejah, pa tega nihče ne upošteva ali pa zelo redko. Zelo slaba so cestišča, problem so pločniki in še nekateri drugi objekti niso primerni in želim, da se to odpravi. Danes smo prisluhnili vsem predstavnikom krajevne skupnosti in ponosen sem, da je vsak predstavil svoje probleme. Saj vseh ne bomo rešili, ker ni sredstev, upam pa, da bomo rešili tiste najnujnejše.«
Matjaž Krk: »Rekel bi, da na današnji terenski seji nisem izvedel nič kaj takšnega, kar bi mi bilo novo, je pa takšna seja vseeno zelo dobra zadeva. Ampak mislim, da bi vsak, ki se ukvarja s politiko oziroma ki je občinski svetnik, moral te zadeve že vedeti. Vseeno je to dobro, da si osvežimo spomin. Denarja ni nikoli dovolj, vsak se bori za svoje potrebe v svojem kraju,
eni za ceste, drugi za obnovo kakšnih domov, šol. Svoje stališče sem že pred časom jasno povedal: Najprej moramo vsem občanom zgraditi vodovod, zagotoviti elektriko, ceste, potem pa gremo na stvari, ki niso vsakodnevno pomembne za življenje.«
Vojko Zupanc: »Seja občinskega sveta na terenu je presegla moja pričakovanja. Glavna dodana vrednost take seje je, da smo vsi videli, da probleme nimamo samo pred svojim pragom, torej v kraju in krajevni skupnosti, v kateri živimo, ampak da so problemi tudi drugod, enaki ah morda celo večji. Ko to vidiš, je lažje pri nekem uravnoteženju, razmišljanju o tem. V vsakem primeru je to pozitivno, če pa sta prisotna še prijetno druženje in konstruktivna debata, je to samo še boljše. Se mi zdi, da bi morali biti v mandatu najmanj dve takšni seji.«
Roman Virant: »Seja na terenu je zelo koristna zaradi seznanitve vseh svetnikov s problematiko v vseh krajevnih skupnostih. Sam sem s tem tudi sicer dobro seznanjen.«
Alenka Omladič: »Ta seja je bila po mojem mnenju ena boljših sej, sploh za nas, nove svetnike, oziroma za tiste, ki krajev po vseh krajevnih skupnosti ne poznajo tako dobro. Zelo dobro je bilo predstavljeno in pripravljeno in ko se zdajle na koncu svetniki pogovarjamo med sabo, vsi pravijo, da je pustila dobre vtise na nas. Zato bomo takšne potujoče oziroma terenske seje spodbujali tudi v prihodnje.«
Viktor Mitov: »Za vse, kar smo danes izvedeli, občina seveda nima denarja, korak za korakom pa bo. Moram pohvaliti strokovno vodstvo občine z županom, da so nam organizirali to ekskurzijo, saj smo podrobno spoznali občino, videli, kje so dejansko problemi, tako da se bo tudi na sejah občinskega sveta malo lažje odločati o določenih zadevah. Sem zelo hvaležen za današnjo terensko sejo.«
Nada Jelen: »Meni se je seja zdela zelo v redu. Moram reči, da sem Občino Žalec že kar dobro poznala, čisto vseh podrobnosti pa res ne. Še posebej zanimiva sta mi bila čistilna naprava in plaz, ki smo si ga ogledali: Zelo mi je bila všeč ta
ekskurzija, predsedniki krajevnih skupnosti so nam povsod predstavili glavne teme, občinske strokovne službe pa tudi. Lep dan je bil.«
Zdenka Jan: »Izjemno sem zadovoljna, da je prišlo do te seje. Veliko sem vedela, zdaj, ko smo videli zadeve po vseh krajevnih skupnosti, pa je to spet čisto drugače. Tako da sem vesela te seje.«
Dr. Hana Šuster Erjavec:
»Danes smo si ogledali celo občino in glavne investicije. V bistvu sem poznala stvari, nisem si pa še čisto vseh ogledala, tako da si je bilo dobro vse naenkrat ogledati. Veliko slišimo, ko se dobivamo vsak teden na sestankih, zdaj pa smo tudi konkretno videli vse to, o čemer govorimo. Veliko je narejenega, nikoli pa se stvari ne končajo, stalno je potrebno obnavljati in delati.«
Marjan Vodeb: »Krasna zadeva je bila tale terenska seja. Prvič, da dobiš malo širine, kaj se dogaja v celotni občini, drugič pa, da ti je dano še to, da kot predsednik krajevne skupnosti poveš, katere so glavne težave v krajevni skupnosti. Res ni bilo veliko časa. Glede na to, da smo obiskali vse krajevne skupnosti, smo morali prilagoditi časovni-co, tako da ni bilo veliko časa za pojasnjevanje vseh problemov, ki nas pestijo v krajevni skupnosti.«
Robert Čehovin: »Terensko sejo občinskega sveta smo imeli že v mojem prvem mandatu občinskega svetnika, ko je bil župan Lojze Posedel. Vsekakor se mi zdi za nove svetnike absolutno prav in dobro, da je organizirana takšna seja. Imam izkušnje z občinskimi svetniki, ki ne poznajo naše občine. Sam sem te kraje tako ali drugače prevozil in poznam probleme iz vsake krajevne skupnosti, ampak kljub temu vedno izvem tudi kaj novega. Ena seja v mandatu bi morala biti terenska. Sploh ko sprejemamo občinske podrobne prostorske načrte, je dobro, da kdaj vidimo, kje vse na obrobju občine ljudje svoje majhne vikende spreminjajo v stanovanjske hiše, ki potem nimajo vseh komunalnih ureditev in zahtevajo od občine, da jim do tja pripelje vso komunalno infrastrukturo. Prav je, da občinske svetnice in svetniki vidijo konkretne zadeve na terenu.«
K. R.
V Braslovčah sodoben kulturni dom
Po dolgih letih je 23. aprila v Braslovčah odprl vrata nov kulturni dom, ki ga je Občina Braslovče uredila v spodnjem delu večnamenskega objekta, zgrajenega v javno-zasebnem partnerstvu s trgovskim podjetjem Jagros. Odprtju je sledil koncert domačih pevskih zborov, obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili novo dvorano, pa so uživali tudi v nastopu Slovenskega okteta.
Dvorana, ki ima oder s sodobno tonsko in reflektorsko opremo ter 255 sedežev, je namenjena kulturnim in tudi drugih prireditvam. Veliko preddverje je primerno za razstave, kot stalna razstava pa je na ogled predstavitev društvenega življenja ter kulturnih in naravnih znamenitosti v občini. Avtorja razstave sta Rolanda Fugger Germadnik in Janko Germadnik, oblikovala pa jo je Tina Pregelj Skrt. Nekaj novih prostorov je namenjenih za občinsko knjižnico, manjka samo še oprema, v novem objektu pa bo tudi center podjetništva in kmetijstva.
Občina je v ta projekt vložila nekaj več kot 2 milijona evrov, je povedal župan Branimir Strojanšek, v ta namen pa se
je prvič tudi zadolžila za okoli 300 tisoč evrov. Od začetka investicije do odprtja kulturnega doma sta minili dve leti in pol. Župan je pohvalil zgledno sodelovanje s trgovskim podjetjem Jagros in njegovim direktorjem Francem Jagrom, prav tako se je za podporo projektu zahvalil občinskim svetnikom v prejšnjem in sedanjem sestavu ter vsem tistim, ki so tako ali drugače sodelovali pri projektu. Prejšnji kulturni dom je bil odprt leta 1927 in čas je že bil, da Braslovče kot občinsko središče dobijo sodobne prostore za kulturo, je poudaril župan, stari objekt pa bodo preuredili v stanovanja.
V novem domu kulture, ki sta ga s prerezom traku uradno odprla župan Branimir Strojanšek in predstavnik najmlajših generacij Luka Marovt, je končno dobilo svoje prostore tudi Prosvetno društvo Braslovče, ki je najstarejše v občini, saj je bilo ustanovljeno leta 1888. Vendar pa so dvorana in ostali prostori namenjeni tudi vsem ostalim društvom in organizacijam (v občini je kar 44 društev), zato je njihov slogan Kultura povezuje, je povedala predsednica Prosvetnega društva Braslovče Jerneja
Kolar, zgodovino omenjenega društva pa je predstavil njegov nekdanji dolgoletni predsednik Franc Kumer. Dom kulture je blagoslovil domači župnik Milan Gosak, ob odprtju pa sta nastopila tudi Moški pevski zbor Karel Virant in mladi gledališčnik iz Celja, ki ima družinske korenine v bra-slovški občini, Luka Marčen.
Sledil je koncert. Na odru so nastopili Moški pevski zbor Karel Virant Braslovče, Mešani pevski zbor Marije vnebovze-te Braslovče in Ženski pevski zbor Asumpta, kot gost večera pa je nastopil Slovenski oktet.
K. R., foto: T. T.
Za prvi nastop na novem odru braslovškega kulturnega doma so se povezali vsi trije zbori: moški, mešani in ženski.
Nekdanji dolgoletni predsednik Prosvetnega društva Braslovče Franc Kumer predstavlja zgodovino tega najstarejšega društva v občini
V imenu prihodnjih generacij, ki bodo uporabljale novi Dom kulture, je poleg župana Branimirja Strojanška trak prerezal Luka Marovt.
Občina znižala subvencije za omrežnine
Energetska sanacija OŠ Prebold
Prvi majski torek je na 5. redni seji zasedal Občinski svet Občine Vransko. Med drugim so svetniki potrdili nove cene oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalnih odplak.
Na začetku majske seje je Andraž Ogorevc svetnikom Občine Vransko predstavil iHELP - mobilno aplikacijo za nujno medicinsko pomoč, ki poleg izobraževanja o prvi pomoči v primeru nesreče ali nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja posameznika pošlje SOS--alarm vsem kontaktom uporabnika, reševalcem in vsem uporabnikom te aplikacije v neposredni bližini ponesrečenca. Mesečno to za Občino Vransko pomeni nekaj manj kot 64 evrov oziroma 2 centa na občana, za občane pa je aplikacija brezplačna.
Svetniki so pooblastili župana za podpis pogodbe, nato pa, tako kot ostalih pet spodnjesa-vinjskih občin, sprejeli odlok o ureditvi statusa, upravljanja in organizaciji Javnega komunalnega podjetja Žalec ter o ustanovitvi sveta tega podjetja. Prav tako so potrdili elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod. Cene se bodo s 1. junijem nekoliko povišale, za štiričlansko družino v povprečju za malo manj kot evro in pol. Omrežnine so se povišale, cene samih storitev pa nekoliko znižale. Ker je občina zaradi zaostrenih
finančnih razmer subvencijo omrežnine znižala z 90 na 70 odstotkov, je prišlo do povišanja cen za občane.
Kljub finančno zahtevnemu preteklemu letu je Občina Vransko lani ustvarila približno 300 tisoč evrov proračunskega presežka, kar pa je posledica dejstva, da razpisov za evropska sredstva in investicije ni bilo, kar je po besedah župana Franca Sušnika zelo slabo. Na majski seji so zaključni račun zgolj predstavili, občinski svetniki pa ga bodo potrdili, ko ga bo pregledal še na novo konstituiran nadzorni odbor.
Poleg dveh tehničnih popravkov odlokov so svetniki Občine Vransko dopolnili letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem in nekoliko spremenili cenik za uporabo športne dvorane, tako da bo ugodnejši za domača športna društva, ki so vključena v ligaška tekmovanja. Ob koncu seje je župan predstavil program varnosti Občine Vransko, svetniki pa so ga potrdili.	K. R.
Občina Vransko je na slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki ga praznuje 14. maja v spomin na leto 1868, ko je cesar Vransko povišal v deželnoknežji trg, podelila občinska priznanja.
Grb Občine Vransko je za življenjsko delo na družbenem in komunalnem področju prejel Jožef Semprimožnik, plaketo Pavelca Rode Zalokar za večletno predano delo na področju primarnega zdravstva, Ljubica Centrih Četina za večletno predano delo na področju primarnega zdravstva in Čebelarsko društvo Vransko ob 70-letnici delovanja, priznanje pa Štefka Ocvirk za delovanje na družbenem in društvenem področju, Lucijan Zalokar za izjemne športne dosežke in Sandi Slapnik za vzorno opravljanje zimske službe. Med praznovanjem od 13. do 29. maja so na Vranskem pripravili številne športne in kulturne prireditve.
T. Tavčar
Osnovna šola Prebold je v tem času obdana z gradbenimi odri in zaščitnimi ponjavami. Pred časom je namreč stekla energetska sanacija šole, ki je financirana z nepovratnimi sredstvi iz kohezijskega sklada EU in iz proračuna Občine Prebold.
Občina Prebold se je na javni razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti prijavila s projektom Energetska sanacija OŠ Prebold. Vrednost investicije je malo manj kot 184.000 evrov. Od tega bo 85 odstotkov sredstev iz kohezijskega sklada, ostalih 15 odstotkov pa bo financirala občina iz svojega proračuna.
Energetska sanacija, ki jo izvaja izbrano podjetje iz Trebnjega, vključuje izolacijo pročelja debeline 15 cm, zamenjavo oken, kjer ta še niso bila zamenjana, in izolacijo podstrešja. Iz energetske sanacije
Lani 54 novih občanov
Prvo majsko sredo je na grajskem dvorišču Gradu Komenda župan Občine Polzela Jože Kužnik sprejel novorojenčke in njihove starše. Na sprejem je polzelski župan povabil 54 otrok, rojenih leta 2014.
Za glasbeni uvod v srečanje sta poskrbela učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec Lana in Svit, za sceno pa z otroškimi fotografijami Katja Valenčak. Župan je staršem novorojenčkov, ki so ob rojstvu prejeli finančno nagrado v vrednosti
150 evrov, izročil darila, očkom otroško knjižico za branje ob neprespanih nočeh pesnice in pisateljice Neže Maurer Ti si moje sonce ter zgoščenko z otroškimi melodijami, mamicam pa cvet.
T. T.
sta izvzeta stari del šole, ki ima zelo debele zidove, in športna dvorana, ki je bila zgrajena po
načelih energetske gradnje, z deli pa naj bi končali julija.
D. N.
Za streho bo poskrbela občina
Svet zavoda in Osnovna šola Prebold sta v petek medije obvestila o težavah s puščanjem strehe na nekaterih delih šole. Težave s streho niso rešene, čeprav se je že začela energetska obnova šole, so zapisali v obvestilu za medije, župan Vinko Debelak pa odgovarja, da bo streha sanirana takoj, ko bodo dela na novem ovoju stavbe to dopuščala.
Kot sta zapisala predsednica sveta šole Janja Klančnik in ravnatelj Oton Račečič, so se težave s streho začele leta 2010, ko je podjetje Bisol od Občine Prebold, ki je lastnik objekta, najelo streho, zamenjalo strešno kritino in nanjo namestilo sončno elektrarno.
Že septembra istega leta je šola opozorila na nepravilnosti pri izdelavi strešne kritine nad kuhinjo, celotno razredno stopnjo in shrambo za orodje. Res je začelo zamakati, šola in občina sta o tem obvestili Bisol, različni izvajalci so prihajali na streho, a težav z zamakanjem niso odpravili. Od leta 2013 na svojih sejah na to problematiko opozarja tudi svet šole. Med šolo, občino in Bisolom potekajo pogovori. Obljube, da bo streha popravljena, se vlečejo iz meseca v mesec, pravi ravnatelj, ob zamakanju ta mesec pa so o celotni zadevi obvestili medije.
Župan Vinko Debelak je za Utrip povedal, da bo občina ne glede na izvedensko mnenje o problemih s streho po postavitvi sončne elektrarne, ki naj bi bilo znano v teh dneh, ob delih, ki potekajo v okviru energetske sanacije šole, poskrbela za sanacijo strehe, od Bisola pa bo zahtevala povrnitev stroškov.	K. R.
Lattea/
Upreti smo se sposobni tudi danes	Elaborat o cenah potrdili še v Preboldu
Občina Braslovče, Zveza borcev za vrednote narodnoosvobodilne vojne Žalec in Krajevna organizacija Braslovče so v Letušu, dan pred dnevom zmage nad fašizmom in dnem Evrope, 8. maja, v lepem vremenu pripravili 8. srečanje borcev in udeležencev NOB.
Udeležilo se ga je veliko članov borčevske organizacije iz vseh krajev Savinjske doline, župana občin Braslovče in Prebold, podžupan Občine Polzela, hči pokojnega Ivana Dolničarja dr. Eva Dolničar Ši-vic in drugi. Zbrane je najprej pozdravil predsednik KO ZB za vrednote NOB Braslovče Viktor Zorec, nato pa jih je nagovoril župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek.
Slavnostni govornik je bil polkovnik Dušan Toš, načelnik oddelka Generalštaba Slovenske vojske, ki se je najprej zahvalil, da je lahko bil v Letušu na ta zgodovinsko pomemben dan, ko so se začeli pogovori o kapitulaciji nemške armade 8. maja 1945 med politkomisarjem 14. divizije Ivanom Dolničarjem in komandantom arma-
Civilna iniciativa Braslovče je prejela vabilo ministrstva za okolje in prostor na sestanek, na katerem so vse, ki jih zadeva umeščanje trase hitre ceste na 3. razvojni osi med Velenjem in avtocesto Al, seznanili s terminskim načrtom sprejema državnega prostorskega načrta za traso F2-2. Braslovška civilna iniciativa je vabilo ocenila kot vsaj nespodobno, saj je pričakovala strokovno razpravo o vseh trasah.
Civilna iniciativa in Občina Braslovče še vedno zahtevata opustitev daljše in dražje trase F2-2 ter nadaljevanje postopka za traso F3b, kar utemeljujeta s kronologijo dogodkov ob umeščanju severnega dela tretje razvojne osi. Zahtevata upoštevanje izsledkov uradnih vrednotenj iz let 2013 in 2014 ter vseh študij in recenzij, prav tako upoštevanje dejansko uničenih kmetijskih površin ter izpolnitev zahtev in stališč treh kmetijskih ministrov ter tudi medresorske delovne skupine za evalvacijo dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju hitre ceste. Braslovška civilna iniciativa skupaj z občino od ministrstva zahteva, da se glede izbora optimalne trase neha sklicevati na vrednotenje UR-BlS-a iz leta 2007, v katerem naj bi bilo kup napak in netočnosti, da upošteva sklep bra-slovškega občinskega sveta, da ne dovoli umestitve hitre ceste po trasi F2-2, ter da upošteva novelacijo prometnega modela za celotno vplivno območje,
dne skupine E. Aleksandrom Löhrom,'nato pa dejal:
»Danes vam govorim kot ponosen častnik Slovenske vojske, naslednice vojsk, ki so se skozi preteklo zgodovino s podporo zavednih ljudi uprle različnim agresijam, in ponosen sem zato, ker vem, da smo se sposobni upreti tudi danes. /.../ Danes je čas, da vsakdo od nas, ki je nase prevzel breme odgovornosti za to državo, opravi svoje delo. Uspemo lahko združeni za isti cilj - lepo prihodnost.«
Konjenica iz Šmartnega ob Paki je položila venec k spomeniku žrtvam pri kulturnem
ki jo je julija 2013 z dopolnitvijo februarja 2014 izdelal PNZ.
Sestanek je 19. maja v vladnih prostorih sklicala in vodila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen: »Odločitev, da se gre v postopek pridobitve državnega prostorskega načrta, je stara več kot deset let in v tem času je bilo že veliko narejenega in pregledanih veliko različnih variant. Za samo traso F2-2 je že pred časom stekel postopek pridobivanja okoljskega dovoljenja, vlada pa se je marca letos odločila, da bo zastopala javni interes in samo traso poslala naprej v postopek pridobitve DPN. Sami postopki na terenu se bodo odvijali v prihodnjih mesecih in razprava na terenu bo pokazala, ali se ta DPN sprejme.«
Pred javno razgrnitvijo mora ministrstvo za okolje in prostor pridobiti mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, ki je bilo dopolnjeno aprila letos na podlagi dodatnih preveritev, ki so bile narejene v preteklih štirih letih. DPN bi lahko bil javno razgrnjen do poletja, pravijo na ministrstvu.
Dokumente v zvezi s pripravo DPN so predstavili generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan, vodja sektorja za prostorsko načrtovanje Ana Vidmar, odgovorni vodja projekta Andrej Jan (direktor podjetja PNZ), odgovorni prostorski načrtovalec Rado Romih (direktor Razvojnega centra Planiranje) in odgovor-
domu v Letušu, nato pa je zbrane v imenu soorganizatorke slovesnosti ZB za vrednote NOB Žalec pozdravil tudi njen predsednik Marijan Turičnik. Srečanje so s kulturnim programom popestrili Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika, učenci OŠ Braslovče, POŠ Letuš in vrtca, harmonikar Alojz Podvratnik in voditelj programa Jože Aristovnik.
Po proslavi so si lahko udeleženci ogledali zasebno zbirko TITO in JNA v prostorih Kulturnega doma Letuš, slovesnost pa so zaključili z družabnim srečanjem.	T. Tavčar
na nosilka naloge za pripravo dopolnitve okoljskega poročila Leonida Šot Pavlovič iz podjetja Aquarius.
Po sestanku so predstavniki braslovške civilne iniciative in Občine Braslovče izrazili veliko razočaranje nad izhodišči, vsebino in zaključki sestanka. »Ministrica Irena Majcen s sodelavci je sestanek izkoristila za enostransko oblastno predstavitev in prepričevanje o potrebnosti, nujnosti in ustreznosti vnaprej izbrane trase F2-2 brez podkrepljenih in dokazljivih argumentov. Takšnemu načinu vodenja dialoga s civilnimi organizacijami ostro nasprotujemo in podajamo preverljivo kronologijo, dokazljive pogubne posledice predlagane trase in dokazljive najvišje ovrednotene finančne stroške. Minister Židan je na sestanku jasno povedal, da ne bo dal pozitivnega mnenja na okoljsko poročilo za traso F2-2. Tej škodljivi trasi trdno nasprotujejo stroka, organizacije, ki zastopajo kmetijstvo, lokalna oblast in občani Občine Braslovče,« ponavljajo v braslovški civilni iniciativi, medtem pa se tudi minister za kmetijstvo sprašuje, zaradi katerega interesa se trasa nenehno vrača na Braslovče.
K. R.
Na 7. redni seji Občinskega sveta Občine Prebold v četrtek, 14. maja, so veliko časa porabili za potrditev elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini in določitev subvencije k ceni omrežnine. Obravnavali so tudi poročila o poslovanju javnih zavodov v preteklem letu.
Predlog za potrditev elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je predstavil predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Branko Verk, podrobneje pa direktor JKP Žalec Matjaž Zakonjšek in vodja tehnične službe podjetja Igor Glušič. Po obširni razpravi je občinski svet z večino glasov potrdil elaborat, hkrati pa sprejel sklep, da bo občina subvencionirala ceno omrežnine v višini 60 %. S subvencijo cene komunalnih storitev za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti v preboldski občini ne bodo bistveno odstopale od cen v sosednjih občinah. Trenutno je na kanalizacijsko omrežje v občini priključena dobra polovica vseh občanov (2.759), ta številka se bo še povečevala, saj se bodo morali na kanalizacijsko omrežje v skladu z odlokom priključiti tudi vsi ostali.
V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s poročili o delovanju javnih zavodov. O Medobčinski splošni knjižnici Žalec in njenem delu, s poudarkom na Občinski knjižnici Prebold, je poročala direktorica Jolanda Železnik in med drugim povedala, da so leta 2014 kupili za več kot 86.000 evrov knjižničnega gradiva. Od tega je skoraj 33.600 prispevalo ministrstvo za kulturo, delež ob-
V taborski občini so od 18. do 27. aprila praznovali občinski praznik. V tem času se je zvrstilo kar nekaj prireditev in dogodkov, na slavnostni seji občinskega sveta pa so podelili letošnja občinska priznanja. Zelo pestro, veselo in zabavno je bilo že po tradiciji v nedeljo, 26. aprila, na že 23. Šentjurskem sejmu.
Taborčani so svoje praznovanje začeli predvsem športno. V soboto, 18. aprila, so namreč odigrali turnir v malem nogometu med vasmi, potekal pa je tudi balinarski turnir. V naslednjih dneh se je zvrstila vrsta drugih športnih in drugih dogodkov, na slavnostni seji občinskega sveta v sredo, 22. aprila, pa so podelili občinska priznanja. Priznanje so prejeli: Stanko Kovče iz PGD Ojstriška vas--Tabor, Janez Stiplovšek iz PGD Kapla-Pondor in PGD Kapla--Pondor za požrtvovalno delo
čin ustanoviteljic pa je znašal dobrih 47.200 evrov. Za nakup knjižničnega gradiva so porabili tudi nekaj več kot 58.600 evrov lastnih sredstev. Ob tem je poudarila, da se sredstva za nakup gradiva iz leta v leto znižujejo, cene knjig pa naraščajo. Za knjižnično gradivo so v preboldski knjižnici porabili 4.163,40 evra, kar je 0,83 evra na prebivalca. Število uporabnikov je bilo v Preboldu lani 686, kar je 13,6 % glede na število prebivalcev, največ jih je bilo leta 2013, in sicer 15,12 %. Ob sicer manjšem številu uporabnikov je bistveno večja izposoja, saj so si lani izposodili kar 47.085 enot gradiva (leto prej 39.828). Prav tako se je povečal tudi obisk, saj so zabeležili kar 8.837 obiskovalcev.
Preboldski svetniki so se seznanili tudi z delovanjem in s poslovanjem javnega zavoda OŠ Prebold, predvsem so govorili o razdelitvi presežka v višini 138.490 evrov, ki sta ga šola in vrtec ustvarila v preteklem letu. Podrobneje je o delu, rezultatih in presežku spregovoril ravnatelj Oton Račečič in med drugim povedal, da je vsako leto več otrok, kar pomeni, da bodo septembra v prvem razredu trije oddelki, v vrtcu pa lahko pričakujejo tudi petnajsti oddelek. Učni uspeh je bil v okviru pričakovanj, pred dvema letoma so napovedali, da bodo zaradi boljših dolgoročnih rezultatov dvignili stopnjo težavnosti učenja. Glede ustvarjenega presežka pa je dejal, daje ta tako visok, ker so nabavljali le najnujnejše stvari, zaradi vračila sredstev za izplačana plačna nesorazmerja za zaposlene in tudi zaradi za 2 % previsoke cene storitev v vrtcu. Dobro bi bilo, da ne bi porabili vsega presežka, da bi del sredstev ostalo na računu zaradi poletnih mesecev. Svetniki so sprejeli predlog, da se razdelijo
s podmladkom in doseganjem dobrih tekmovalnih rezultatov. Zlato plaketo občine je prejela Mateja Kovačič iz Društva žena in deklet Občine Tabor, srebrno pa Hermina Zorenč iz Turističnega društva Tabor in Tanja Kastelic iz KD Ivan Cankar Tabor. Najvišje priznanje - častni občan Občine Tabor so podelili
sredstva v višini 116.000 evrov, od tega za materialne izboljšave v šoli v višini 62.700 evrov in za vrtec v višini 53.300 evrov.
Svetniki so prejeli pisna poročila za UPI - ljudsko univerzo Žalec, Glasbeno šolo Risto Savin Žalec, II. OŠ Žalec in Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec.
V nadaljevanju seje so obravnavali in sprejeli cene programov predšolske vzgoje v vrtcu Prebold. Za I. starostno obdobje bo nova cena 365 evrov, za II. starostno obdobje pa 271 evrov. Svetniki so obravnavali in sprejeli pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sprejemu otrok v vrtec. Pravilnik se spreminja, ker se v vrtec vsako leto vpisuje več otrok, zato se spreminja 9. člen, kjer so navedeni merila in kriteriji za sprejem otrok v vrtec. Prednost za sprejem bodo imeli otroci iz preboldske občine.
Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju športa v občini in obravnavali predlagano razdelitev sredstev s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti za leto 2015 in razdelitev sredstev dejavnosti društev, organizacij in združenj, ki niso predmet drugih razpisov občine v tem letu.
Pred koncem štiriurne seje so obravnavali in sprejeli tudi odlok o ustanovitvi režijskega obrata v Občini Prebold. Občina v javnem interesu že danes opravlja nekatere dejavnosti znotraj občinske uprave ah preko oddanih javnih naročil zunanjim izvajalcem. Režijski obrat bo tako deloval znotraj občinske uprave, kar je tudi najbolj ekonomična oblika organiziranosti, saj glede na manjši obseg dejavnosti, ki se izvajajo v občini, trenutno ni smiselno v ta namen ustanavljati zavoda ali javnega podjetja. D. Naraglav
Ivanu Zupančiču za dolgoletno delo na področju čebelarstva in izobraževanja mladine.
Praznovanje so zaključili v ponedeljek, 27. aprila, s pohodom in tovariškim srečanjem ter spominsko slovesnostjo ob 70-letnici konca II. svetovne vojne na domačiji Kisovar.
D. N.
Vlada vztraja pri trasi F2-2
Praznično pod Krvavico
Dobitniki letošnjih občinskih priznanj z županom Antonom Groblerjem
Priznanje Žalski prostovoljki
Praznik učenja za vse generacije
Med nastopom učencev Waldorfske šole Savinja Žalec
Župan Občine Žalec Janko Kos in direktorica UPI - LU Žalec Franja Centrih ob uradnem odprtju 20. TVU
Bistvo vseživljenjskega učenja - medgeneracijsko sodelovanje: Martina Felicijan med prikazom izdelave rož iz krep papirja
Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva je 20. aprila podelil pet državnih priznanj in državno nagrado s področja prostovoljstva za leto 2014. Priznanje je prejela tudi Barbara Lužar, prostovoljka Slovenske filantropije, ki je vzpostavila medgeneracijski skupnostni center Hiša Sadeži družbe v Žalcu. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v predsedniški palači gostil sprejem in čestital nagrajencem.
Barbara Lužar je prostovoljka že vrsto let. V letu 2012 je kot prostovoljka začela intenzivno delati na vzpostavitvi medgeneracijskega skupnostnega centra v Žalcu. Prepoznala je potrebe lokalnih prebivalcev in videla v vzpostavitvi medgeneracijskega skupnostnega centra Hiše Sadeži družbe priložnost za bolj povezano skupnost. Barbara je spodbudila k sodelovanju ob-
Letos mineva 50 let od sprejema temeljnih načel Rdečega križa Slovenije, zato je žalsko območno združenje Rdečega križa Slovenije v okviru gesla Udejanjamo naša načela v tednu Rdečega križa od 8. do 15. maja v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline organiziralo predstavitev defi-brilatorja in prikaz temeljnih postopkov oživljanja.
Prikaze so pred trgovskimi centri izvajali predavatelji prve pomoči, ki so na ta način želeli seznaniti prebivalce, da je potrebno pristopiti k ponesrečenim in jim nuditi ustrezne temeljne postopke oživljanja z uporabo defibrilatorja. Več kot 57 odstotkov vseh žrtev prometnih nesreč umre v prvih minutah po nesreči, pred prihodom reševalne eki-
V prostorih Osnovne šole Šempeter je 9. aprila potekala četrta letošnja terenska krvodajalska akcija, ki so jo organizirali žalsko območno združenje RKS, šempetrska krajevna organizacija Rdečega križa in celjski transfuzijski center. Akcija je bila uspešna, saj je kri darovalo 57 krvodajalcev.
Med krvodajalci pa je bilo znova slišati, da jih delodajalci s težavo pogrešajo nekaj ur, kljub temu da 169. člen ZDR določa, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi tisti dan, ko prostovoljno daruje kri.
Letos bodo pripravili še šest
čino, povezala različne organizacije in k udeležbi spodbudila ljudi iz socialno ranljivih skupin. Z zanosom, znanjem in s predanostjo je odločilno prispevala k temu, da v Žalcu že drugo leto uspešno deluje Hiša Sadeži družbe, ki jo koordinira Slovenska filantropija.
Danes v programu sodeluje že skoraj 50 aktivnih prostovoljcev, medgeneracijskih delavnic pa se je do danes
pe. Do 85 odstotkov smrtnih primerov, ki bi jih lahko preprečili, pride pred prihodom reševalcev zaradi obstrukcije dihalnih poti. Prva pomoč je stroškovno učinkovit, varen in preprost način reševanja ži-
krvodajalskih akcij, naslednja bo v prostorih Gasilskega doma Prebold 11. junija, kri pa
udeležilo že skoraj 4000 ljudi. Z njeno pomočjo je medgeneracijski center v Žalcu postal središčna točka za druženje različnih generacij in socialno izključenih skupin, povezovanje prostovoljskih organizacij in obenem center za promocijo prostovoljstva.
Z vzpostavitvijo centra, ki so ga uradno odprli februarja 2014, sta se odprli tudi dve delovni mesti.	T. T.
vljenj v primeru nesreče. Kdor se enkrat nauči, kako pomagati žrtvam prometnih nesreč, razvije potrebno občutljivost do prometne varnosti in tudi sam postane njegov preudaren udeleženec.	T. Tavčar
boste lahko darovali od 7. do
10.	ure.
T. T.
Andragoški center Slovenije pripravlja že vse od leta 1996 tretji teden v maju Teden vseživljenjskega učenja, katerega glavni namen je promocija vseživljenjskega izobraževanja in učenja za vse. Območni koordinator za Spodnjo Savinjsko dolino in širšo Savinjsko regijo je UPI
-	ljudska univerza Žalec, ki v projektu sodeluje vse od začetka. Uradno odprtje že 20. TVU je bilo 18. maja na Podeželski tržnici v Žalcu.
Jubilejni Teden vseživljenjskega učenja so v Savinjski dolini tretje leto zapored začeli na Podeželski tržnici v Žalcu, niso pa letos organizirali Parade učenja, pač pa so prireditev poimenovali »20+ utrinkov za 20 let«. Ves dan so se na stojnicah predstavljale partnerske organizacije in društva: Dom Nine Pokorn, društvo Hrtji svet Slovenije, Društvo za kakovostno starost Zimzelen, Gasilska zveza Žalec, Hiša Sadeži družbe Žalec, hiša Hospic Celje, Prej Potem - zdravi prigrizki, Razvojna agencija Savinja, Rdeči križ Žalec, Sanità Trampuš s poslikavo obraza, Martina Felicijan z delavnico izdelovanja rož iz krep papirja ter Marjan Črnič z izdelki iz kera mase in origamiji iz brisač, študijska krožka Obliznimo si prste in Pesem nas druži od zibelke do groba, Univerza za III. življenjsko obdobje, UPI
-	ljudska univerza Žalec, Vrtci Občine Žalec, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in ZKŠT Žalec.
Poskrbljeno je bilo tudi za pesem, glasbo in ples. Nastopili so otroci Vrtcev Občine Žalec, Godba veteranov Žalec, učenci Waldorfske šole Savinja Žalec, študijski krožek Pesem nas druži od zibelke do groba, trio DU Vrbje, Savinjski UPI, Ljudski godci DU Ponikva pri Žalcu, učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, citrarki Brina in Sara Gabrovec, Mažore-tna skupina Liboje in Folklorna skupina KD Ponikva pri Žalcu.
Ob odprtju sta zbrane nagovorila direktorica UPI -ljudske univerze Žalec Franja Centrih in župan Občine Žalec Janko Kos, ki je poudaril, da
se Občina Žalec in tudi ostale spodnjesavinjske občine zavedajo pomena vseživljenjskega učenja ter dodal, da je poleg formalne izobrazbe še zlasti pomembno pridobivanje funkcionalnih znanj, ob tem pa gre pogosto tudi za še kako potrebno medgeneracijsko sodelovanje.
V koordinaciji UPI - ljudske univerze Žalec bo vse do
30.	junija, ko se zaključi tudi razširjeni termin prireditev ob Tednu vseživljenjskega učenja, sodelovalo 57 izvajalcev, ki bodo skupaj pripravili kar 180 dogodkov, od tega jih je ali jih še bo 42 potekalo v organizaciji UPI. To so izobraževalni, promocijski, informativno-svetovalni, družabni in
kulturni dogodki, prvič pa so pripravili tudi strokovni dogodek za spodbujanje temeljnih zmožnosti odraslih, natančneje priseljencev.
Letošnje osrednje teme so vezane na Evropsko leto za razvoj s sloganom: Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost. Te teme so: zelena delovna mesta in samooskrba, lokalna razvojna partnerstva, kritično potrošništvo, kultura na poti iz roda v rod, znanje izboljša življenje in človek v trajnostnem razvoju.
»V znanju je ključ do uspeha in mi verjamemo, da je v znanju tudi ključ do sreče,« je še poudarila direktorica UPI Franja Centrih.
K. R., foto: T. T.
ergkni
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
• SUK0PLESKARSTV0 ANDREJ TERGLAV, s,p.
n WMWMI WIHiflff'T t n"Wr   " V T-ff li -ft-TT r^iTmWfinTriT^r^MTflOT^
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
Ponesrečenim je treba pomagati
Predavatelj prve pomoči Rok Repas in predsednica Krajevne organizacije RK Braslovče Nika Udrih pri izvajanju temeljnih postopkov oživljanja na lutki
Se šest akcij do konca leta
V Šempetru je kri darovalo kar 57 krvodajalcev.
Naj pesem pove 2015
Tadej z Angelo Markel
V športni dvorani OŠ Prebold je v petek, 15. maja, potekala zaključna prireditev jubilejnega 20. pesniškega natečaja Naj pesem pove, ki poteka v organizaciji aktiva slovenistk Osnovne šole Prebold. Na natečaju sodelujejo mladi pesniki osnovnih šol celjske regije. Posebnost natečaja je, da na njem ne izberejo zmagovalca ali nagrajenca, ampak so v brošuri, ki izide vsako leto, objavljene skoraj vse poslane pesmi.
Glavna organizatorka natečaja je Maja Laznik, na njem pa je letos sodelovalo 15 osnovnih šol, in sicer OŠ Antona Aškerca
Velenje, OŠ Braslovče, OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki, OŠ Frana Roša Celje, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, OŠ Miha Pinterja Toleda Velenje, OŠ Nazarje, OŠ Petrovče, OŠ Polzela, OŠ Šalek Velenje, OŠ Šempeter, OŠ Vransko-Tabor, I. OŠ Žalec in kot gostiteljica OŠ Prebold.
Na zaključni prireditvi natečaja je vse udeležence in goste pozdravil ravnatelj Oton Ra-čečič, humoren program, ki je potekal v verzih, pa sta povezovala osmošolca Alex Borak in Ervin Suljanovič. Osrednje zvezde prireditve so bili seveda mlade pesnice in pesniki vseh sodelujočih šol, ki so pred mi-
krofonom prebrali kakšno od svojih pesmi.
Nad prireditvijo je bil navdušen tudi letošnji gost, pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec Andrej Rozman -Roza, ki je občinstvo navdušil z gledališko-literarnim nastopom, na koncu pa delil avtograme in se fotografiral z mladimi nadebudneži.
Uradnemu delu ob jubilejnem 20. natečaju je sledilo druženje ob dobrotah, ki so jih za to priložnost pripravili v šolski kuhinji, razšli pa so se z željo po ponovnem majskem pesniškem druženju ob letu osorej.
D. Naraglav
Gost Andrej Rozman - Roza med nastopom
Praznično in spominsko
Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Prebold in Zgodovinsko-narodopisno društvo Prebold sta tretjo majsko nedeljo na dvorišču nekdanje Režajeve domačije v Dolenji vasi pripravila spominsko slovesnost, posvečeno 70-letnici zmage nad nacifašizmom, in obeležila svetovni dan muzejev.
Udeležence je nagovorila predsednica preboldske borčevske organizacije Boža Verdev. O pomenu NOB in ohranjanju spomina na tiste čase pa je svoje misli podal tudi župan Vinko Debelak. Ob tem je spomnil na štiriletno vojno in njeno morijo in tudi na povojne poboje, ko so življenje izgubili številni nedolžni. »Čas bi že bil, da žrtve vojne in po njej ne bi več razdvajale ljudi in bile orodje politikov ob vsakih volitvah, ampak da bi mislili na sedanjost in prihodnost našega naroda, ki si je v NOB in nato v osamosvojitveni vojni 1991 priboril svojo državo,« je med drugim dejal župan.
V kulturnem programu so nastopili vrtčevski pevski zbor in Orffova skupina, učenci osnovne šole, ki so pripravili zgodbico o kurirčku, Prijatelji 6 še s harmonikarjema in reci-tatorka Ida Završnik.
Slavnostni govornik Viljem Petekse je v svojem govoru osredotočil na začetek vojne in ustanovitev OF slovenskega naroda, v nadaljevanju pa spomnil, da je II. svetovna vojna povzročila smrt okrog 60 milijonov ljudi, med njimi tudi 100.000 Slovencev, od tega 31.000 partizanskih borcev. Sicer pa je okupator iz domov izgnal 80.000 Slovencev, kar 58.522 pa so jih odpeljali v koncentracijska taborišča, od koder se jih 12.360 ni nikoli več vrnilo. Na območju današnje preboldske občine je življenje izgubilo 173 ljudi ali kar vsak deveti občan. V svojem govoru je Viljem Petek spregovoril tudi o razvoju OF in NOB na Slovenskem in v Jugoslaviji, ki je pripeljala do osvoboditve in na naših tleh do predaje nemškega generala Loera s podpisom ka-
Zlata filatelistična zbirka
Veni Ferant je na filatelistični razstavi Europhilex 2015, ki je sredi maja potekala pod pokroviteljstvom angleške kraljice Elizabete II. v Londonu, za svojo filatelistično zbirko prejel devetdeset točk in zlato medaljo.
To je poleg zlate medalje Petra Suhadolca v tematski
filateliji tretja zlata medalja za slovensko filatelijo. Prvo je ravno tako prejel Veni Ferant leta 2006 v Washingtons Zlati zbirki (Venija Feranta in Petra Suhadolca) bosta prvič javno predstavljeni v Sloveniji na filatelistični razstavi v Trbovljah, ki jo bodo odprli jutri, 28. maja, ob 17. uri in zaprli v
Udeleženci mladinskega vrha s kanclerko Angelo Merkel (predstavnik Slovenije Tadej Jezernik zadaj nad Angelo Merkel)
V okviru mladinskega vrha J7, ki je od 6. do 14 maja potekal v Berlinu, se je 54 mladih delegatov, med njimi tudi junior ambasador Unicefa Slovenije Tadej Jezernik s Ponikve pri Žalcu, srečalo z nemško kanclerko Angelo Merkel. Predstavili so ji svoja stališča glede največjih globalnih izzivov, o katerih bodo junija razpravljali na vrhu skupine G7 predstavniki industrijsko najbolj razvitih držav sveta.
Mladinski vrh J7 je del civilnega dialoga v zvezi z vrhom G7 v Nemčiji, na katerem bodo voditelji sedmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta (ZDA, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in Velike Britanije) razpravljali o največjih globalnih izzivih. Mladinski vrh J7 je organiziralo Zvezno ministrstvo za mlade in Unicefov nacionalni odbor Nemčije. Vrha J7 se je udeležilo šest ekip mladih, starih od 15 do 18 let, iz vseh držav G7 in osem drugih mladih, ki so bili s strani regionalne pisarne Unicefa v Ženevi ali nemške vlade prepoznani kot aktivni mladi, ki lahko pomembno vpliva-
jo na oblikovana stališča vrha G7. In v tej skupini je bil tudi Tadej Jezernik. Poleg delegatov iz sedmih najbolj razvitih držav so bili v Berlinu še njihovi vrstniki iz držav EU: Finske, Grčije, Irske, Poljske, Portugalske in Slovenije. Srečanja so se udeležili tudi mladi odrasli iz Etiopije, Dominikanske republike, Liberije, Zambije, Senegala in Južnoafriške republike, ki so prispevali mnenje iz držav v razvoju.
»Na srečanju vrha J7 smo razpravljali o temah, o katerih bo največ govora na junijskem srečanju vrha G7, in sicer o zaščiti našega planeta, ustvarjanju zdrave in pravične prihodnosti za vse, pravični trgovini ter pravici žensk in deklic. Sam sem bil del skupine, ki je pripravila stališče o zaščiti našega planeta. Zelo težko je bilo uskladiti vsa mnenja. Kljub temu smo se zedinili, da sta najpomembnejša problema, na katera se je potrebno osredotočiti, na področju varovanja našega planeta. Kljub temu da se marsikateremu odraslemu zdi, da lahko odloča namesto otrok, smo mladi mnenja, da ni res
tako. Odrasli politiki, stari 50 in več let, niso bili nikoli izpostavljeni situacijam, kot smo jim izpostavljeni sedaj. Otroci in mladostniki imamo pravico do izražanja svojih mnenj o zadevah, ki se nas tičejo, odrasli pa naj bi naša mnenja tudi upoštevali. Odločitve voditeljev skupine držav G7 zelo vplivajo na življenje mladih in njihovo prihodnost. Mladinski vrh J7 je bil zato priložnost, da bodo naša mnenja slišana in upoštevana pri sprejemanju odločitev na najvišji mednarodni ravni,« je med drugim povedal Tadej, ki je skupaj s tremi udeleženci predstavil izjavo o stališčih mladih J7 predstavniku Evropske komisije v Nemčiji Richardu Kuhnelu, nato pa tudi veleposlanici RS v Berlinu Marti Kos Marko, ki jo je najbolj zanimala tema pravice žensk in deklic.
Kanclerka Angela Merkel je na srečanju z mladimi poudarila, da spoštuje dejstvo, da kritiki globalizacije opozarjajo na napake. Prav zato se je srečala z mladimi, da skupaj proučijo, kako lahko svet postane prijaznejši do vseh in da dosežemo več.«	D. Naraglav
Slavnostni govornik Viljem Petek
pitulacije svoje armade v Letušu oziroma Topolšici.
Ob koncu slovesnosti so pevci s harmonikarjema zapeli še nekaj pesmi, zbrane .pa je v imenu zgodovinskega društva pozdravil strokovni vodja Uroš Herman in vse povabil na ogled muzeja. S pesmijo Na juriš ob spremljavi harmonikarja Jožeta Škorjanca so končali z uradnim delom prireditve in nadaljevali z družabnim srečanjem ob »partizanskem« golažu.	D. Naraglav
Danes seja v Braslovčah
Svetniki Občine Braslovče se bodo danes, 27. maja sestali na 6. redni seji občinskega sveta.
Med drugim bodo obravnavali Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja ko-
munalne odpadne vode. Obravnavali bodo tudi Odlok o OPPN del območja PA2 - Braslovče (Šoštarič), Odlok OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov -Marovt, predlog spremembe meja naselja Orlo vas in Trnava ter se odločali
o soglasju k cenam socialno varstvenih storitev pomoči na domu. Imenovali bodo člana Nadzornega sveta JKP Žalec in odločali o ukinitvi zemljišča v splošni rabi v Sp. Gorčah ter o menjavi zemljišč in prodaji šestih manjših parcel v k. o. Letuš, Šmatevž in Gomilsko.
T.T.
soboto ob 16. uri v Delavskem domu Trbovlje. Na njej bo nov sklop slovenskih znamk predstavila tudi Pošta Slovenije, žalsko filatelistično društvo pa bo predstavilo sicer še tri mladinske in dve članski zbirki in nadeja se še kakšnega domačega priznanja.
L. K.
SHMK9ÌÌS
0
Občina Žalec,
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in Veteransko društvo Sever, Odbor Žalec
vabijo na
osrednjo občinsko proslavo ob dnevu državnosti, 25-letnici neoddaje orožja in Manevrske strukture Civilne zaščite (MSNZ), ki bo v ponedeljek, 22. junija 2015, ob 19. uri na osrednjem prireditvenem prostoru Šlandrovega trga v Žalcu.
Slavnostni govornik bo general Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
V domu na Grmovju se zavedajo svojega poslanstva
zadnjih petih letih, o čemer je spregovoril tudi direktor, po ogledu 5-minutnega predstavitvenega filma pa je v svojem govoru med drugim dejal: »Podobo našega doma so ustvarjali plemeniti ljudje, naši zaposleni, stanovalci, vodstvo doma, skratka vsi ljudje, ki so bili kakorkoli povezani z domom. Pot ni bila vedno lahka, hodili smo skozi trje, kamenje, zdaj pa mislim, da smo na lepo urejeni zemlji, v katero sejemo naše ideje, znanje, delovno voljo. Smo dom kakovosti, družini prijazno podjetje, gradimo na partnerskem odnosu z našimi stanovalci, iščemo prijaznejše oblike bivanja naših stanovalcev ... Postali smo primer dobre prakse za delo ljudi s posebnimi potrebami. Navsezadnje pa je pomembno tudi to, da nam je v šestih letih uspelo prenoviti vse stavbe od zunaj in od znotraj in da lahko zagotavljamo kakovostno bivanje, ki ga terja človekovo dostojanstvo. Letos bomo z odprtjem nove bivalne enote
Dom Nine Pokorn Grmovje praznuje letos 35-letnico delovanja. Jubilej so v okviru Galiških dni in Tedna vseživljenjskega učenja praznovali prejšnji četrtek, ko so pripravili tudi dan odprtih vrat, srečanje svojcev in slovesno prireditev z bogatim kulturnim programom in veselim druženjem ob glasbi ansambla Mladika in kulinaričnih dobrotah. Ob tej priložnosti' so izkazali posebno pozornost vsem, ki so v domu zaposleni že 35 let.
Osrednje prireditve v jedilnici doma so se udeležili številni gosti, med njimi župan Občine Žalec Janko Kos, generalna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, člani sveta zavoda s predsednikom Stanetom Jagrom na čelu in namestnica predsednika Upravnega obora skupnosti socialnih zavodov Slovenije Iva Soršek. Vsi so izrekli direktorju Tomažu Lenartu in zaposlenim vse čestitke za dobro delo v preteklosti, predvsem v
Dobitnice priznanj za 35-letno delo v domu skupaj z direktorjem (v sredini) in predsednikom sveta zavoda Stanetom Jagrom
dvema pesmima dodala tudi skupina zaposlenih na čelu z direktorjem. Kamenček v mozaik praznovanja sta dodala tudi stanovalca doma Helena Furman in Milutin Stanišič, ki sta predstavila svoje misli, občutke in zadovoljstvo, povezano z življenjem v domu.
D. Naraglav
Pevski zbor stanovalcev z voditeljico prireditve in kitaristom med nastopom
tako vsem stanovalcem nudili bivanje v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Z največjo mero odgovornosti lahko torej trdim, da se pri nas dela dobro, da smo razvojno naravnani, da spremljamo kakovost opravljenega dela, da merimo zadovoljstvo naših zaposlenih in stanovalcev. Z drugo besedo to
pomeni, da delamo tukaj dobri ljudje, ki se zavedamo svojega poslanstva.«
Slovesnost, ki jo je vodila Brina Krašovec, so s kulturnim programom obogatile tri flavtistke Glasbene šole Risto Savin Žalec. Zelo prisrčen je bil nastop pevskega zbora stanovalcev doma, svoje pa je z
Mobilna aplikacija za zdravo življenje prilagojena zahtevani in željam starejših
Razvojni center informa-cijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja (IKTS) Žalec razvija mobilno aplikacijo za bolj zdravo in srečno življenje vsakega posameznika 24alife. Ena od različic te aplikacije je 24alife Senior, ki je prilagojena potrebam, zahtevam in željam starejše generacije. Strokovnjaki z razvojnega centra z direktorjem Janezom Upla-znikom so pred dnevi to aplikacijo predstavili različnim organizacijam, ki povezujejo ali pomagajo starejšim, med njimi tudi članom Društva upokojencev Vrbje, ki je bilo pobudnik srečanja.
»Društvo upokojencev Vrbje izvaja nacionalni projekt Starejši za starejše. Ker smo videli, da gre za zelo koristno zadevo, ki se že uvaja v slovenskih domovih za upokojence, smo želeli izvedeti več. Razvojni center je z veseljem izpolnil to našo željo,« je povedala predsednica DU Vrbje Pavlina Glu-šič in dodala, da so ponosni, da je tak projekt razvilo žalsko podjetje.
Dokazano je, da redne telesne aktivnosti upočasnjujejo proces staranja. Gibanje in pravilna telesna vadba omogočata starostnikom kakovostno preživljanje prostega časa brez tuje pomoči. To je bilo izhodišče nadgradnje osnovne mobilne aplikacije 24alife, ki jo razvija RC IKT Savinja Žalec: »Približno dve leti in pol traja projekt, začel se je kot nadgradnja ideje, kako poskrbeti za zadovoljnega, zdravega posameznika ne glede na leta. Ugotovili smo, da so starejši skupina, ki si zasluži veliko pozornosti. Izhajali smo iz
znanja nas strokovnjakov in sodobnih raziskav, ki kažejo, da se da kakovost življenja tudi v starejših letih izboljšati ravno s telesno vadbo in krepitvijo mišične moči. Na podlagi tega smo začeli v Domu starejših občanov Nova Gorica v oddelku Podsabotin izvajati naš program 24alife Senior, v okviru katerega so naši terapevti, športni trenerji izvajali vodene vadbe. Začetek je bil malo zadržan, kasneje pa je bil odziv neverjeten in zelo pozitiven. Starostniki so se te vadbe vedno pogosteje udeleževali. Videli smo, da je stvar učinkovita. Ker pa je ena od vrednot našega projekta 24ali-fe znanstvenost, smo si rekli, da bomo to preverili. V domu starejših občanov v Slovenskih Konjicah smo izvedli dvomesečno raziskavo, v kateri smo ugotovili, da se je denimo moč v rokah izboljšala tudi do 70 %, prav tako moč nog in aerobna vzdržljivost,« je povedala Eva Kovač, psihologinja v 24alife, ki je v RC IKTS odgovorna za družbeno odgovorne projekte.
24alife Senior je za zdaj za uporabnike brezplačen, gre za družbeno odgovoren projekt, katerega »oče« je direktor RC IKT Savinja Janez Uplaznik, je povedala Eva Kovač. Strokovno znanje, ki ga je v razvoju aplikacije 24alife ogromno, želijo namreč na nek način vrniti ljudem. To je v svojem nagovoru udeležencem predstavitve potrdil Janez Uplaznik.
Projekt 24alife se je po njegovih besedah rodil pred sedmimi, osmimi leti, ko so zaposleni v podjetju Mikropis pripravljali uvedbo prve samopostrežne blagajne v celjski
Mercator, in to pod pritiskom časovnega roka in menjave tolarjev v evre, hkrati pa je bil to prvi primer na svetu, da se je v aplikacijo svetovnega koncerna IBM integrirala rešitev, ki jo je izdelal kakšen njihov partner. Da bi zmanjšali posledice delovnih naporov in stresov na zaposlene, so s pomočjo zdravnika, psihoterapevta in strokovnjaka za fitnes in weiness izvedli program Od petka do nedelje. Izvajali so ga dve leti, nato pa se jim je pridružil še dr. Vojko Strojnik in nastala je ideja, ki so jo s pomočjo številnih strokovnjakov nadgradili v aplikacijo 24alife.
Ekipa alife interdisciplinarno obravnava preprečevanje stresa oziroma spodbuja posameznika k čim bolj zdravemu načinu življenja z dovolj gibanja, v skladu z njegovimi osebnimi podatki o zdravju in kondiciji. »Naprave, ki jih nosimo, oziroma meritve, ki jih izvajamo, nam vedno prej kot um pokažejo, da se nekaj dogaja z nami. Ko neko aktivnost primerjamo čez daljše obdobje, vidimo, ali je potrebno nekaj narediti zase, se posvetovati s strokovnjaki ali spremeniti življenjske oziroma prehrambene navade,« je med drugim povedal Janez Uplaznik in dodal, da so uspeli v projekt vključiti tudi vrhunske strokovnjake iz Mayo klinike, tako da se znanje pretaka, ob tem pa nastaja eden pomembnejših svetovnih produktov.
Zelo dober odziv je 24alife doživel v ZDA. »Tam nimajo zavodov za zaposlovanje in za dobrega strokovnjaka ni težava, če 40 let dela na osnovi enoletnih pogodb. Ker do-
Udeleženci predstavitve 24alife Senior
brega delavca ne vem kakšna zapletena pogodba ne bo zadržala pri enem delodajalcu, če bo želel drugam, kar velja tudi pri nas, s tem, da imajo pri nas slabi delavci potuho v zakonodaji in sindikatih. Ko je v ZDA prišlo do krize, so se ljudje zavedali, da bodo lažje dobili novo službo, če bodo fit in zdravi. Zavarovalnice ob dodatnem zavarovanju plačajo tudi stroške fitnesa, saj se zavedajo, da bo zavarovanec zaradi tega bolj zdrav in bodo imele manj stroškov za zdravljenje in zdravila. Temu so sledila tudi podjetja. Ljudje so se aktivirali in začeli skrbeti zase. Na preventivi je potrebno narediti več tudi pri nas. Preventiva je še bolj pomembna tudi zato, ker se podaljšuje življenjska doba.«
Zato so poleg aplikacije Corporate za podjetja oziroma zaposlene v njih, aplikacije fitnes
in aplikacije za hotele (tudi med počitnicami animator v hotelu naredi program za uporabnika aplikacije) razvili še 24alife Senior: »Na stara leta potrebuješ predvsem moč, da lahko čim dlje skrbiš sam zase, pomembne pa so tudi psiha, sprostitev, prava prehrana ...« je poudaril Janez Uplaznik. Ker starejši večinoma niso vajeni novih tehnologij oziroma pametnih telefonov, i-padov, tablic in uporabe spletnih strani, so v okviru aplikacije posneli vaje, Jd jih lahko uporabniki s ključkom prenesejo na računalnik ali televizijo, pri izvajanju pa jim pomaga fizioterapevt ali kdo drug. Rezultati so odlični, je potrdil Janez Uplaznik, saj se je zgodilo, da so nekateri starostniki iz doma upokojencev ob izboljšanju fizične kondicije odšli domov za nekaj časa.
Podrobneje je uvedbo te
Janez Uplaznik je med opisom aplikacije 24alife Corporate, ki je namenjena zdravju zaposlenih v podjetjih, omenil, da je bil sistem skrbi za zdravje zaposlenih pred desetletji zelo dobro razvit tudi v Sloveniji, na primer v času Hmezada. »Vsa takrat družbena podjetja so imela športne referente in počitniške domove, ljudje pa so morali iti na dopust. Smisel regresa ni, da kupimo nova okna, ampak da gremo deset dni na morje, ker bomo potem laže delali in bomo bolj zdravi. Amerika je preslikala to, kar smo takrat imeli pri nas.«
aplikacije v Domu upokojencev Podsabotin predstavil Igor Žerjal, sledil je prikaz lahke telovadbe za starostnike, nato pa so se udeleženci srečanja sproščali s tibetanskimi skledami in se družili tudi ob prigrizku.
K. R., foto: T. T.
Teden ljubiteljske kulture 2015
Skupščina ZWS naše doline
Nastop godbe Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec
V	prostorih Gasilskega doma Žalec je prejšnji mesec potekala skupščina Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, ki je bila tudi volilna, veterane pa bo še naprej vodil Adi Vidmajer.
V	tem mesecu mineva namreč 25 let od zavrnitve ukaza o oddaji orožja Jugoslovanski ljudski armadi, kar je pomenilo začetek osamosvajanja Slovenije. Prihodnje leto bomo obeleževali 25-letnico naše samostojnosti. V duhu spomina na jubilejni leti bodo potekale tudi prireditve v sicer obsežnem programu ZWS Spodnje Savinjske doline, ki so ga sprejeli na letošnji skupščini. Še pred
Slovenija se s Tednom ljubiteljske kulture pridružuje evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem ter opozorijo na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljske kulture v sodobni družbi.
Teden ljubiteljske kulture od 15. do 24. maja zaznamujejo kulturni dogodki po vsej Sloveniji in v zamejstvu preko območnih izpostav Javnega sklada za kulturne dejavnosti, v sodelovanju s številnimi kulturnimi društvi, zvezami, zavodi, lokalnimi skupnostmi, šolami, vrtci, knjižnicami in muzeji.
V Žalcu se je v tem času
zvrstilo kar nekaj dogodkov: v sodelovanju z ZKŠT Žalec so organizirali koncerte na Šlan-drovem trgu v Žalcu, na katerih so se predstavili plesalci FS Galicija, pevke ŽPZ Griže, člani Veteranske godbe Žalec, ki deluje pod okriljem Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec in pevci Okteta 9. V Savinovi hiši je bilo predavanje Zlatke Jambrovič o povezavi med notranjim počutjem in zdravjem telesa. Obsežno prireditev je v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru ob zaključku kulturnega tedna organiziralo tudi Kulturno društvo Grifon Šempeter.	T. Tavčar
Bomo eno zapeli
V organizaciji KUD Polzela je v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki potekalo 17. srečanje pevskih zborov in vokalnih skupin Občine Polzela. Skupaj je nastopilo 13 zborov in vokalnih skupin z 220 pevkami in pevci.
Na prireditvi z naslovom Bomo eno zapeli so nastopili cerkveni otroški pevski zbor Cekinčki, Mešani pevski zbor KUD Polzela, mladin-
ski pevski zbor OŠ Polzela, Vokalni kvintet Lastovka, vokalno-instrument alni skupini Marpole in Margareta, cerkvena mešana pevska zbora župnij Polzela in Andraž, Mešani pevski zbor Andraža, Moški pevski zbor Polzela, Mešani pevski zbor Oljka Polzela, Andraški oktet in Pihalni orkester KGD Cecilija Polzela.
T. T.
tem so razrešili staro in izvolili novo vodstvo. Organizacijo bo tudi v prihodnje vodil Adi Vidmajer, ki je bil v času osamosvojitvenega obdobja poveljnik 81. območja TO Žalec. V predsedstvu organizacije ostaja tudi večina dosedanjih članov, ki so se izkazali s predanim in resnim delom v zadnjem štiriletnem obdobju in so pripravljeni tako delovati tudi v prihodnje.
Uvod v tokratno skupščino je pod vodstvom Zdenke Markovič popestril šolski pevski zbor I. OŠ Žalec, ki je ob spremljavi harmonikarja Jožeta Škorjanca zapel nekaj domoljubnih pesmi. Zbrane veterane in goste je pozdravil predsednik Adi Vidmajer, ki je podal tudi poročilo o delu veteranske organizacije v štiriletnem obdobju: »Veterani smo in moramo biti ponosni na dogodke in dejanja v času sloven-
skega osamosvajanja, čeprav z grenkim priokusom, saj smo si takrat predstavljali povsem drugačno državo. Z aktivno vlogo in dostojanstvom smo si pridobili status veterana. Tudi danes, ko so nam v vrhu republike obrnili hrbet, se ne damo, vztrajamo in s ponosom ter prostovoljnim delom gradimo poslanstvo veterana.« Njegove besede so s svojimi pogledi na tiste čase poudarili tudi predstavniki občin, župana žalske in preboldske občine Janko Kos in Vinko Debelak, podžupana taborske in polzel-ske občine Ludvik Miklavc in Igor Pungartnik, predsednika veteranskih organizacij (ZB za vrednote NOB in SEVER), s katerimi zelo dobro sodelujejo, Marijan Turičnik, Rado Ga-šperič, član predsedstva ZVVS in nekdanji predsednik Jože Kuzman in drugi. D. Naraglav
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
NADE CILENŠEK 5, 3310 ŽALEC tel. 03/713 67 50, faks 03/713 67 70
JKPŽfiLEC
Vsem občanom občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, ki so lastniki greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), namenjamo naslednje
OBVESTILO ZA JAVNOST
Na osnovi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. 1. RS, št. 98/2007, 30/2010) je:
-	komunalno ali industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh prepovedano odvajati v greznico,
-	komunalno odpadno vodo dovoljeno zbirati v nepretočni greznici, če čiščenje odpadne vode ni tehnično izvedljivo v mali komunalni čistilni napravi (MKČN),
-	v MKČN prepovedano odvajati industrijsko ali padavinsko odpadno vodo,
-	za MKČN do 50 PE potrebno imeti izjavo o lastnostih, da ustreza standardom iz zgoraj navedene uredbe,
-	za MKČN do 50 PE mogoče izdelati oceno obratovanja namesto prvih meritev in namesto obratovalnega monitoringa,
-	za MKČN do 50 PE potrebno v celotnem obdobju obratovanja naprave hraniti dokumentacijo o opravljenih delih na MČN, podatke o ravnanju ž blatom in podatke o izrednih dogodkih.
Lastnik MKČN mora pred začetkom uporabe MKČN ali nepretočne greznice o tem obvestiti izvajalca javne službe zaradi vpisa v evidenco in posredovati dokumentacijo o MKČN. Upravljavec MKČN mora omogočiti izvajalcu javne službe izvedbo prvih meritev, redno izvajanje obratovalnega monitoringa oz. izdelave ocene obratovanja MKČN in mu predložiti potrebne podatke za izdelavo poročila ali ocene. Več informacij najdete na spletni strani www.jkp-zalec.si/storitve/individualne-male-cistilne-naprave/79.
GREZNICE
Storitev praznjenja greznic izvaja JKP Žalec, d. o. o., v sodelovanju s prevozniki, ki imajo registracijo za opravljanje dejavnosti in sklenjeno pogodbo z JKP Žalec:
-	Lednik&Lednik, d. o. o„ Arja vas 51 b, Petrovče,
-	Hidroplanum, d. o. o., Kasaze 34 b, Petrovče,
-	VOC Komunala, d. o. o., Cesta Leona Dobrotinška 16, Šentjur.
Več informacij najdete na spletni strani www.jkp-zalec.si/storitve/greznice/8.
V letu 2015 bomo izvajali redno praznjenje MKČN in greznic v naseljih: Arja vas, Gorica pri Šmartnem, Lopata pri Celju, Petrovče, Podlog (Žalec), Sp. Grušovlje, Čreta, Dobrovlje, Sp. Roje, Zalog, Zaloška Gorica, Zg. Grušovlje, Zg. Roje, Vransko, Polzela, Andraž, Breg (Polzela), Parižlje, Rakovlje, Črni vrh, Orla vas, Podkraj (Žalec), Prebold, Topovlje, Trnava, Zakl, Zg. Gorče, Žalec.
KMETIJSKA GOSPODARSTVA
Za oprostitev plačila storitev, povezanih z greznicami (za stanovanjski objekt), je potrebno vložiti vlogo in priložiti priloge. Več informacij najdete na spletni strani www.jkp-zalec.si/storitve/kmetijska-* dejavnost/185.
Žalec, maj 2015	JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, D. O. O.
zagožen
Priznano slovensko podjetje ZAGOŽEN, d. o. o., Cesta na Lavo 2 a, 3310 ŽALEC, zaradi širitve svoje dejavnosti vabi v svoje vrste samostojne, komunikativne, ciljno naravnane in ambiciozne osebe moškega ali ženskega spola, ki so sposobne za delo v timu, za delo na delovnih mestih
KOMERCIALIST, RAČUNOVODJA in SKLADIŠČNIK VOZNIK.
Za zasedbo delovnega mesta komercialist morate imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj, VI. oz. VII. stopnjo strokovne izobrazbe, razvite pogajalske veščine, podjetniško razmišljanje, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika za prodajo na terenu v tujini, znanje uporabe zbirke pisarniških programov MS Office in izpit B-kategorije.
Od kandidatov za računovodja pričakujemo izkušenega računovodjo z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami, s VI. oz. VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri, z znanjem uporabe programov MS Office, razvitimi pogajalskimi veščinami, podjetniškim razmišljanjem, aktivnim znanjem angleškega ali nemškega jezika in izpitom B-kategorije.
Če imate IV. stopnjo strokovne izobrazbe, izpit B-, C-, E-kategorije in izpit za delo z viličarjem, znate uporabljati zbirke pisarniških programov MS Office, ste na podobnih ali enakih delovnih mestih delali vsaj tri leta, vas vabimo, da se prijavite na delovno mesto skladiščnik voznik.
Ponujamo vam:
•	zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas,
•	delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju,
•	redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo,
•	možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja.
Če ustrezate zahtevanim pogojem, pošljite predstavitev z življenjepisom na e-naslov: Viktorija.kricaj@zagozen.si, v roku 8 dni od objave.
Za dodatne informacije ali podroben opis delovnih nalog nas pokličite na tel: 03/713 14 35.
Upoštevali bomo samo prijave kandidatk/kandidatov, ki bodo izpolnjevali razpisane pogoje.
Delavnice za nabor projektnih idej	Državo je težko zadovoljiti
Boštjan Kragl med predstavitvijo idej in možnosti v povezavi z Zovnekom (ob njem Mirjana Bevanda in župan Branimir Strojanšek)
V novem programskem obdobju 2014-2020 so nastopile nove možnosti za črpanje finančnih sredstev iz skladov Evropske unije in so namenjene vsem, ki imajo ideje in željo, da jih uresničijo. V ta namen bo ustanovljena nova Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline (LAS SSD), ki bo pomagala pri uresničevanju teh idej in potreb. Po naši dolini že potekajo delavnice, kar devet jih bo skupaj, je povedal direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, v okviru katerih se zainteresirani seznanjajo z možnostmi in načinom črpanja sredstev, predvsem pa se na teh delavnicah poskuša zbrati čim več idej, zamisli in pobud za posamezna območja in področja.
Sredstva Leader so predvsem namenjena idejam v smislu samozaposlitve, samooskrbe, dodatnim perspektivnim dejavnostim na kmetiji, ohranjanju narave, kulturne dediščine, turizmu, socialnem podjetništvu ... Skratka temu, da ljudje v lokalnem okolju najdejo svojo prihodnost, zaposlitev zase in za svoje otroke. Dobre ideje in pobude iz teh delavnic bodo upoštevane v novi strate-
Skupnost občin Slovenije je 23. aprila v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravila prvo sejo novoizvoljenega predsedstva, na njej pa so med drugim določili vrstni red predsedovanja in novega predsednika Skupnosti občin Slovenije.
Konec marca so namreč na volilni skupščini SOS članice in člani Skupnosti občin Slovenije izvolili nove predsednike in podpredsednike sekcij. V sekciji mestnih občin je bil za predsednika sekcije izvoljen Bojan Kontič (Mestna občina Velenje), za mesto podpredsednika te sekcije pa župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec. Člani sekcije občin s sedežem upravnih enot so za predsednika sekcije izvolili dr.
giji lokalnega razvoja, ki se bo pripravila na osnovi teh idej in bo osnova za pripravo razpisa in črpanje evropskih sredstev iz programa Leader 2014-2020.
Na eni od delavnic, ki je potekala na gradu Žovnek in so jo vodili koordinator programa EU Leader LAS SSD za območje Občine Braslovče Boštjan Kragl, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in kot predstavnici Razvojne agencije Savinja Žalec pravnica in svetovalka za podjetništvo, razvoj podeželja in finančno-kadro-vske zadeve Mirjana Bevanda ter svetovalka za človeške vire in razvoj podeželja Damjana Omerzu, univ. dipl. soc.
Kot je povedal Boštjan Kragl in dodal Branimir Strojanšek, stavijo v braslovški občini na razvoj turizma in kmetijstva. Osnova za razvoj turizma sta grad Žovnek in njegova zgodovina. Območje razvoja nove turistične destinacije pa ni samo grad, temveč celotno območje pod njim in vsa dolina. »Ob jezeru Žovnek želimo na zahodnem delu zaščititi območje izjemne biotske raznolikosti in jo predstaviti obiskovalcem, na vzhodnem delu pri pregradi pa prostor nameniti rekreaciji (wakepark, javna plaža, sre-
Ivana Žagarja, za podpredsednika pa županjo Mojco Čemas Stjepanovič. Za predsednika ostalih občin je bil izvoljen župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, za podpredsednika pa župan Občine Dobrovnik Marjan Kardinar. Za prvega predsednika SOS, ki ga po statutu v enakih časovnih obdobjih zno-
dnjeveški glamping in doživljajski park). Prostor pri spodnjem dvorcu Žovnek bi namenili nastanitvenim kapacitetam, razvoju socialnega podjetništva (zelišča, prenos starih znanj na mlajše generacije, konopljarni, muzejskim zbirkam ...). V to bi vključili vsa zanimiva območja v občini: porečje Savinje, trg Braslovče, Braslovško jezero, kraške Dobrovlje, Grajsko vas ...« je med drugim povedal Kragl glede kmetijstva in dodal: »Za razvoj kmetijstva imamo odlične pogoje, a bo v prihodnosti potrebno zagotoviti dodatne količine vode in dograditi sisteme za namakanje. Od tu pa se odpirajo možnosti za vzgojo rastlin, ki prinašajo bistveno večjo dodano vrednost od obstoječih in tudi željo in potrebo po sonaravni pridelavi brez pesticidov.«
Njihova vizija je pripeljati turiste, jim ponuditi lepote in doživetja in jih nahraniti z zdravo hrano s kmetij. Občina Braslovče se želi razvijati na osnovi kulturne dediščine, biotske raznovrstnosti, ekološkega kmetijstva in rekreacije za telo in duha. S tem pa se ustvarjajo možnosti za prepotrebna nova delovna mesta v domačem okolju.
D. Naraglav
traj štiriletnega mandatnega obdobja opravljajo predsedniki sekcij SOS, so na prvi seji novoizvoljenega predsedstva v Žalcu izvolili dr. Ivana Žagarja. Drugo tretjino mandata bo predsedovanje skupnosti prevzel Bojan Kontič, zadnja tretjina pa bo pripadla Branku Ledinku.
L. K.
Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) je 8. redno skupščino pripravila v žalskem podjetju Tehnos. Gost skupščine je bil podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan, ki si je skupaj s člani skupščine ogledal tudi proizvodnjo v Tehnosu.
Skupščino je po pozdravnem nagovoru gostitelja Antona Kisovarja vodil predsednik RGZC Izidor Krivec, o delu v preteklem letu pa je poročal direktor zbornice Drago Polak. Po sprejemu poslovnega in računovodskega poročila za leto 2014 so člani skupščine potrdili program dela in finančni plan za letošnje leto ter določili višino članarine za leto 2015. O poslovanju gospodarstva v regiji v preteklem letu bodo podrobnejše podatke in analize dobili v prihodnjih tednih, je pa razveseljivo, da je gospodarstvo lani poslovalo pozitivno, je med drugim izpostavil Drago Polak.
Skupščina je izvedla tudi nadomestne volitve. Namesto predstavnikov podjetja Aero in Term Dobrna so v upravni odbor RGZC imenovali Petro Melanšek (Vivapen) in Andreja Bošnjaka (Thermana Laško). Še preden se jim je pridružil mag. Dejan Židan, so člani skupščine opozorili na kar nekaj odprtih vprašanj in težav, s katerimi se srečujejo pri vodenju podjetij. Vprašanja in tudi pobude bo regijska zbornica zbrala in jih posredovala vodstvu zbornice oziroma pristojnim službam.
Med težavami in novimi administrativnimi ovirami, s katerimi se srečujejo gospodarstveniki kljub obljubi države, da bo zmanjševala ovire, je obvezna presoja vplivov na okolje, ki jo morajo investitorji pridobiti še pred vložitvijo dokumentacije za gradbeno dovoljenje. To je dodaten postopek, obvezen od julija lani, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor, od katerega investitorji nato čakajo odgovor tudi tri mesece in več. »Birokracija si pripisuje neka dela, da upraviči svoj obstoj,« je ocenil Izidor Krivec.
Prav tako si vedno nove zahteve po poročanju izmišljujejo na republiškem statističnem uradu in tudi v AJPES-u, od podjetij zahtevajo določen način poročanja o zadevah, ki za podjetja sploh niso predpisane in to v bistvu zahteva vzpostavitev vzporednega knjigovodstva, kar je nedopustno, so si bili enotni gospodarstveniki. Pripombe so imeli tudi na izvajanje obdobnih splošnih zdravniških pregledov za zaposlene, saj da zdravniki radi predpišejo dodatne preiskave, tudi takšne, ki bi morale iti v breme rednega zdravstvenega zavarovanja. Na primer, pregled pri okulistu ne bi smel biti v breme delodajalca.
Delodajalci se tudi ne stri-
Skupnost občin v Žalcu
V žalcu je imala SOS prvo sejo z novim predsedstvom.
Predsednik RGZC Izidor Krivec (levo) z osrednjim gostom skupščine, podpredsednikom vlade mag. Dejanom Zidanom.
njajo z razlago generalnega inšpektorja, da je edini uradno veljaven 6-8-urni obnovitveni tečaj prve pomoči tisti, ki ga delavec opravi pri Rdečem križu. Podjetje mora imeti na 20 zaposlenih enega delavca, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoči, tečaj pa mora obnavljati vsakih pet let, edini koncesionar za izvedbo tečajev pa je Rdeči križ, čeprav imata medicina dela in reševalna služba na tem področju največ znanja. Podobno je z monopolom, ki ga ima Društvo energetikov Slovenije za obnovitvene tečaje s področja energetike, so izpostavili člani celjske gospodarske zbornice.
Ministrstvo za okolje in prostor po več kot enem letu še vedno ni sprejelo programa za odpravo škod po poplavah, ponekod zavarovalnice niti nočejo več zavarovati proti poplavam, zato bi bilo smiselno vprašati državo, zakaj tako menca, je bila ena od pobud. Enotni pa so bili gospodarstveniki tudi pri ugotovitvi, da pogosto isti državni organi po svojih enotah različno razlagajo isto zakonodajo. Ko podjetje svojega delavca napoti na delo v tujino in mu tam plača stanovanje, se delavcu to šteje kot boniteta, trdijo na nekaterih davčnih uradih, za razlago pa bo zbornica prosila generalno finančno upravo, čeprav je tako pojasnjevanje sprto z vsako logiko, so bili enotni podjetniki in se strinjali tudi z izjavo enega od njih: »Če hočeš pravilno delati, ne znaš in ne moreš.«
Neumnost je tudi obdavčitev nagrad delavcem za dobro delo, saj skoraj polovico zneska podjetje izplača državi namesto delavcu, vsako izplačilo se mu šteje v prihodek, zaradi česar se lahko nagrada spremeni v kazen, če zaradi minimalnega preseganja kakšnega cenzusa izgubi katero od socialnih pravic. Pri izplačilu nagrad se je treba izogibati izrazu 13. ali 14. plača, saj so plače nekaj drugega kot nagrade za uspešnost in te ne bi smele biti tako obremenjene.
Ko se je gospodarstvenikom pridružil minister, je predstavil trenutni položaj v Sloveniji in odgovarjal na njihova vprašanja. Na pripombo, da država ne sme čakati do konca letošnjega leta ali celo začetek prihodnje-
Direktor RGZC Drago Polak
ga za objavo razpisov za evropska sredstva, je lahko le izrazil razumevanje, da bodo razpisi objavljeni prej, pa ni obljubil. Je pa dobro za to finančno perspektivo vsaj to, da ima tokrat država kar nekaj projektov že pripravljenih, je povedal.
Pogovarjali so se tudi o tretji razvojni osi. Zbornica se je pred časom zavzemala za priključek na avtocesto v Arji vasi, zdaj pa ji je vseeno, kje bo trasa hitre ceste, samo da bo čim prej zgrajena. Minister je podrobno pojasnil svoje raziskovanje tega dolgotrajnega postopka umeščanje trase in nenehnega vračanja trase preko Braslovč. Čeprav je ministrstvo za kmetijstvo že večkrat podalo negativno mnenje na traso F2 s priključkom v Šentrupertu, saj pozitivnega zaradi stališč stroke ne more dati, je povedal minister, in čeprav je medresorska skupina brez predstavnikov politike, ki je pregledala vse postopke in vrednotenja tras, ugotovila, da bi bilo glede na dejanske prometne tokove, tehnologijo gradnje in glede na ceno najbolj umestno posodobiti cesto od Arje vasi do Velenja, se je priprava državnega prostorskega načrta vrnila na traso F2-2. Ugotovitve medresorske skupine je namreč ministrstvo za infrastrukturo pospravilo v predal. Zaradi kakšnih interesov, ministru ni jasno, tudi pregled lastništva zemljišč na predvideni trasi ni pokazal nič nenavadnega. Lahko pa, da gre le za zavajanje ljudi, ker se vlada zaveda, da za cesto nima denarja, zato nadaljuje s postopkom po trasi, za katero ve, da ministrstvo za kmetijstvo soglasja ne bo dalo. Sedanja prostorska zakonodaja pa za vse investicije dosledno zahteva soglasja vseh soglaso-dajalcev.	. K. R.
Možnosti in podjetniške priložnosti vedno obstajajo
Okroglo mizo o podpornem okolju za podjetništvo je pripravila podžupanja dr. Hana Šuster Erjavec (v sredini), na njeni desni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ter župan Občine Žalec Janko Kos, na levi podjetniki Matjaž Omladič, Anton Kisovar in Drago Prih
Podžupanja Občine Žalec dr. Hana Šuster Erjavec je v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu pripravila okroglo mizo z naslovom Podporno okolje podjetništvu: pomoč ali ovira? Na okrogli mizi je sodeloval tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je predstavil načrte ministrstva za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, med drugim pa pripomnil, da država ne more ničesar narediti namesto podjetnikov.
Občina Žalec ima kar nekaj uspešnih podjetij in podjetnikov, je v uvodu poudarila dr. Hana Šuster Erjavec: »Okroglo mizo sem organizirala, ker se zavedam, daje naloga občine in države v odnosu do podjetništva nuditi prijazno, predvidljivo in stabilno poslovno okolje, da bodo lahko podjetniki prosperirah in ustvarjali nova delovna mesta.«
Svoje podjetniške izkušnje so predstavili direktor družbe Novem Car Interior Design Matjaž Omladič, lastnik in direktor podjetja Tehnos Anton Kisovar ter lastnik in prokurist podjetja Spekter Drago Pirh. »V občini je kar nekaj uspešnih podjetnikov in je bilo pravzaprav težko izbrati le tri. S temi zgodbami želimo mladim podjetnikom povedati, da nudi okolje ustrezno podporo, tako občina kot država, da priložnosti so in da lahko uspejo v podjetništvu,« je povedala dr. Hana Šuster Erjavec.
Župan Občine Žalec Janko Kos je naštel načine in možnosti, kako občina pomaga podjetnikom. Najbolj neposredno vpliva na pripravo in sprejem občinskih prostorskih aktov, ureditev komunalne infrastrukture, ustanovila je Razvojno agencijo Savinja Žalec, ki pomaga podjetjem pri prijavah na evropske in državne razpise, v nekaterih primerih občina z vložkom vstopi tudi v kakšno družbo, kot je v Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij. »Gospodarstvo in občina morata delovati v sožitju,« je še poudaril.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je kar nekaj delovnih let preživel v Spodnji Savinjski dolini, od tega šest let kot direktor Mlekarne Celeia, je v uvodu povedal, da je ena glavnih nalog vlade ustvariti pogoje za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Glavni razlogi za padanje konkurenčnosti so administrativne ovire, s katerimi se podjetniki in obrtniki spopadajo že leta, prav tako delovnopravna zakonodaja, »o kateri trobim že nekaj časa in upam, da bom na tej strani kot član vlade lahko kaj naredil, čeprav na našem ministrstvu za to nismo neposredno odgovorni. Tretja zadeva je strošek delovne sile, vendar ne v smislu prizadevanj za zmanj-
šanje plač delavcev, ampak za spremembe razmerja med tem, koliko dobijo delavci, in tem, koliko mora podjetnik plačati državi.«
Zmanjšanje administrativnih ovir je resen problem, ki se ga je potrebno lotih na vseh ministrstvih. »Naše ministrstvo namerava biti nosilec odprave administrativnih ovir, saj smo vsaj formalno odgovorni za naše gospodarstvo. To pomeni, da želimo koordinirati zadeve, ki so v veliki meri odvisne tudi od lokalnega okolja. Razmere po Sloveniji so različne, od okolij, kjer lahko podjetniki marsikaj laže in hitreje izpeljejo, do okolij, kjer je to zelo težko. Naša naloga je ustvariti razmere, ki bodo za vse enake. Naš osnovni moto je ustvarjanje ustreznih pogojev za vse podjetnike in za vse vrste vlagateljev, ne želim delati razlik med domačimi in tujimi podjetniki,« je poudaril minister.
Zelo pereča je delovno-prav-na zakonodaja, ki ima po besedah ministra več problemov, najbolj pereča pa sta dva: lažje zaposlovanje in odpuščanje ter problem sezonske delovne sile. »Naš namen je, da se to poglavje odpre in da v okviru vlade naredimo pošten korak naprej. Nikoli ni problem, da bi podjetnik odpustil dobrega sodelavca. Če bi poenostavili zaposlovanje in odpuščanje, sem prepričan, da bi imeli manj pogodb za določen čas, da ne bi imeh agencijskih delavcev in da pritisk na študentsko delo ne bil tako velik. Povsod tam, kjer je delovnopravna zakonodaja zelo zaščitniška, so stopnje brezposelnosti visoke. Ekstremen primer je Španija, bolj ko je liberalna, nižje so stopnje brezposelnosti, to je praviloma v anglosaksonskem svetu. Pričakovati, da bi to dosegli v sporazumu s sindikati, je nesmiselno. Odločiti se moramo, da se tega lotimo in da to naredimo. Globoko sem prepričan, da bomo imeli več stalno zaposlenih, če to izpeljemo. Tudi sezonska delovna sila, zlasti v kmetijstvu, gradbeništvu in turizmu, je pri nas problem, ki ga znajo pri naših sosedih rešiti, mi pa ne,« je izpostavil minister in dodal, da je obstoječe stanje v državi takšno, da imamo polovico delovne sile zaposlene za nedoločen čas, vendar je praviloma ta polovica starejša in zaposlena v javnem sektorju, druga polovi-
Zdravko Počivalšek se je pred obiskom v Žalcu ustavil tudi na poslovnem zajtrku na gradu Komenda, kjer se je srečal z županom Jožetom Kužnikom in njegovimi naj-ožjimi sodelavci ter člani odbora za gospodarstvo Občine Polzela.
Pogovarjali so se o črpanju evropskih sredstev na področju gospodarstva, o privabljanju potencialnih vlagateljev v Občino Polzelo in o turizmu v občini.	T. T.
ca pa je mlada in lahko le sanja o pogodbi za določen čas, kaj šele za nedoločen čas, ne dela v gospodarstvu in odhaja iz Slovenije. To je velik problem, s katerim se sindikati sploh ne ukvarjajo, je opozoril minister.
Na konkurenčnost zelo vpliva tudi strošek delovne sile. »V Sloveniji imamo enega največjih stroškov delovne sile in hkrati zaposleni dobijo najmanj neto plače. Poleg tega upam, da bomo spravili skozi postopek sprejema zakona o nagrajevanju uspešnosti delavcev iz dobička. Tista podjetja, ki so dobra in ki bodo to želela, bi po predlogu zakonskih sprememb lahko izplačala dve plači ah največ na primer deset tisoč evrov iz dobička, seveda po sklepu skupščine in na osnovi novega zakona, ki bo imel največ 30 členov. Ta znesek bi izplačala brez obveznosti plačila prispevkov, s polovico dohodnine. Ta pristop ne bo posegal v sedanjo davčno ureditev. Seveda podjetja pri tem ne bodo smela pose-, gati v obstoječih 12 plač. To bo možnost za tiste, ki bodo imeli denar in bodo želeli nagraditi zaposlene. Že zdaj imamo zakon, ki omogoča nagrajevanje iz dobička, vendar s triletnim odlogom, sklep skupščine podjetja pa mora potrditi ministr-
Na to temo je UPI - ljudska univerza Žalec v sredo, 20. maja, v okviru Tedna vseživljenjskega učenja organizirala okroglo mizo, na katero so povabili gosta, ki sta spregovorila o svojih zgodbah, povezanih s socialnim podjetništvom, in direktorja Razvojne agencije Savinja Stojana Praprotnika, ki je predstavil podjetništvo in možnosti ustanavljanja podjetij in drugih oblik zaposlovanja, med katere spada tudi socialno podjetništvo.
Okroglo mizo je vodila Biserka Neuholt Hlastec, vodja splošnoizobraževalnih programov in koordinatorica projektov, nanjo pa so povabili bodočega socialnega podjetnika Dejana Herekoviča, ki svoje podjetje ustanavlja že skoraj leto dni in še ni pri koncu, ter uspešnega dolgoletnega podjetnika Tonija Slatinška, ki ima že 15-letne izkušnje. Predstavila sta vsak svojo zgodbo in s tem podala vse tisto, kar ju je na njuni poti oviralo ah ju še ovira oziroma kako se je njuna pot socialnega podjetništva začela, razvijala in kako je danes ter kako vidita svoje in siceršnje socialno podjetništvo v prihodnosti v Sloveniji.
Dejan Herekovič, ki se želi ukvarjati s socialnim servisom, je med drugim povedal, da je pri ustanavljanju socialnega podjetja naletel na precej birokratskih ovir, tudi na nerazumevanje dejavnosti, s katero bi
stvo, kar pomeni še približno pol leta, preden se lahko ta denar izplača delavcem.«
Minister Zdravko Počivalšek upa, da bo kot član vlade lahko naredil tisto, na kar je opozarjal kot gospodarstvenik. Obljubil je, da gospodarstva vlada ne bo dodatno obremenjevala. Kot primer zakona, ki je želel samo polniti državni proračun, ne pa poskrbeti za zdravje državljanov, je omenil predlog zakona o davku na sladke pijače. Vlada pa pripravlja nov davek na ne-
se ukvarjal, vendar upa, da se bo tudi to nekako speljalo in da bo lahko končno delal to, za kar sta se odločila s sestro, s katero sta delala v istem podjetju in zaradi njegovega propada ostala brez službe. To je bil tudi razlog, da sta se odločila delo najti v okviru socialnega podjetništva.
Anton Slatinšek, ki ima socialno podjetje SOC-EKO, d.
o.	o., in se je v svojih 15 letih socialnega podjetništva ukvarjal s številnimi projekti, pa je dejal, da socialno podjetništvo predstavlja dobro priložnost za vse, ki imajo podjetniško žilico in čut odgovornosti do družbe, narave, ljudi. Vsekakor pa je potrebno vedeti, kaj hočemo, in izkoristiti vse možnosti in priložnosti, ki jih ponujajo razpisi države in EU.
Stojan Praprotnik pa je dejal,
premičnine. V povprečju bo v državi davek na nepremičnine ostal na ravni sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je napovedal minister. »Ker pa je to nadomestilo po občinah različno visoko, bodo nekateri gospodarstveniki vendarle plačah več, drugi pa manj, v povprečju pa enako,« je med drugim povedal minister.
Sodelujoči podjetniki so našteli še veliko težav, s katerimi se srečujejo zlasti mladi podjetniki, med njimi je naj večja ta,
da nimajo dostopa do kapitala oziroma virov financiranja.
Na okrogli mizi je dr. Hana Šuster Erjavec, ki je predavateljica na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju, predstavila tudi pospeševalni model podjetništva, ki ga je zasnovala za mlade podjetnike. Uspešen podjetnik bi prevzel mentorstvo mlademu podjetniku začetniku in mu pomagal pri implementaciji njegove ideje. Model naj bi pilotno izvedli v Žalcu.	K. R.
Kako (p)ostanem socialni podjetnik
Voditeljica Biserka Neuholt Hlastec zgosti (z leve Slatinšek, Herekovič, Hlastec, Praprotnik)
da je vsebina te delavnice več kot zanimiva, saj je v zadnjem času prav čutiti potrebo po tovrstnem razmišljanju in ukrepanju. Dejstvo je, da smo priča veliki brezposelnosti in ob tem iskanju raznovrstnih možnosti za zaposlitev. Evropska unija spodbuja v novi perspektivi 2014-2020 ustanavljanje socialnih podjetij, ki dajejo neko dodano vrednost v socialnem smislu kot tisti dober prispevek k družbenemu življenju in tudi priložnost ranljivim skupinam, ki so sicer težko zaposljive. »Namen teh podjetij ni ustvarjanje nekih visokih dobičkov, kot je sicer želja in potreba pri klasičnih podjetjih. Vsekakor pa je dobiček tudi v socialnem podjetništvu potreben. Razlika med klasičnim in socialnim podjetništvom je le v tem, kako
oziroma za kaj dobiček uporabimo. V socialnem podjetništvu se prvenstveno vlaga v razvoj podjetja.«
V Sloveniji imamo trenutno 64 socialnih podjetij, od tega samo štiri v celjski regiji, nobenega pa v Savinjski dolini. »Skrajni čas je, da tudi pri nas ' naredimo nekaj na tem področju. Priložnosti za to obstajajo in ne nazadnje je za to tudi v novi finančni perspektivi EU veliko posluha. Upam, da bo tudi današnja okrogla miza, glede na odziv zainteresiranih, prispevala k vedenju o tovrstnih možnosti zaposlovanja in razvoju socialnega podjetništva na našem območju,« je še dejal Praprotnik. Udeleženci pa so izmenjali razna mnenja in razčistili marsikatero dilemo ali vprašanje tudi z gosti.	D. Naraglav
Po grajskih poteh že enajstič
Živahno na gradu Zovnek

Udeleženci pohoda na cilju, od koder se razprostira čudovit pogled na Svinjsko dolino.
Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je drugo majsko soboto, ko smo praznovali tudi dan Evrope in dan zmage, pripravilo tradicionalni pohod po grajskih poteh preboldske občine.
Vodja letošnjega pohoda, ki se ga je udeležilo nekaj članov društva in drugih ljubiteljev zgodovine in pohodništva, je bil Janko Napotnik, strokovni vodja, ki je govoril o nekdanjih gradovih in zanimivostih tedanjega časa, pa je bil Uroš Herman.
Pohodniki so se zbrali na dvorišču preboldske graščine, ki je še edini in najbolj impo-
zanten stoječi grajski objekt nekdanjega časa. Nadaljevali so proti Kaplji vasi oziroma naselju Gorica, kjer je nekoč stal istoimenski dvorec, zdaj pa je na tem mestu družinska hiša. Pot jih je vodila v hrib do nekdanjega gradu Lieben-štajn, nato pa so nadaljevali do osrednjega trga pri cerkvi sv. Pavla v Preboldu, kjer so si ogledali spremembe, ki jih je osrednji del kraja doživel konec 19. stoletja. Cerkev sv. Pavla krasita kopija plošče, posvečene celejanskemu škofu Gavdenciju, in nagrobnik družine Schrottenbach. Iz Prebolda so se podali do cer-
ee.
V JUNIJU VABLJENI NA PRIREDITVE:
Žalska noč in dan, Šlandrov trg
Poletna muzejska noč: brezplačni ogledi Savinove hiše in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
Kresnični večer: koncert skupine Čarlijevi angeli (festival Godibodi), Dvorec Novo Celje
Proslava ob dnevu državnosti, Šlandrov trg KINO POD ZVEZDAMI: Bog, le kaj smo zagrešili, francoska komedija, atrij Savinove hiše
Slavnostna akademija v počastitev 60-letnice GZ Žalec s koncertom skupine Coda Express, Šlandrov trg
10 let Cassate z Mejaši, Špelo Grošelj, Mirom Todosovskim in bogatim otroškim programom, Šlandrov trg
Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini,
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Večer dalmatinske glasbe z MOPZ Gotovlje in Petrovimi tamburaši
Vsako soboto ob 9.00 brezplačni vodeni ogledi Žalca.
BREZ VSTOPNIN!
Več o vseh prireditvah, ki se bodo odvijale skozi poletje v Žalcu, na www.zkst-zalec.si in v TIC-u Žalec, tel. 03 710 04 34.
20. junij	16.00
20. junij	18.00-24.00
21. junij	20.00
22. junij	19.00
24. junij	20.00
26. junij	21.00
27. junij	15.00-22.00
28. junij	8.00
28. junij	20.00
(D
o>
§
Q>
“E
■co
o"
-S
co
‘N
I-
N
Da je zgodba o razvalinah enega najstarejših gradov na Slovenskem - gradu Žovnek, ki so ga pred kratkim obnovili, vsako leto bogatejša, pripomorejo tudi člani Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Braslovče, ki s svojim
prostovoljnim delom mnoge nedeljske dopoldneve odkopavajo, ročno oblikujejo kamnite kvadre, zidajo kamen za kamnom...
Vsak teden je opaziti nekaj na novo narejenega, pa čeprav le del osnove obzidja ob predgra-
đu. Tretjo majsko nedeljo so se delovni akciji na gradu že tradicionalno pridružili tudi člani Turističnega društva Braslovče. In čeprav je njihova pomoč le kamenček v mozaik gradu, prispevajo tudi k mogočni zgodbi o »gospodi Žovneški«. T. T.
kve v Sv. Lovrencu, kjer je bil v bližini dvorec Govedič. Nadaljevali so do Šešč, do mesta nekdanjega dvorca Šenbihl, od koder so se podali do vrha tako imenovanega Burkeljče-vega hriba, kjer je nekoč stal grad Žaženberg. Svoj pohod so zaključili s pogostitvijo na domačiji Jožeta Klančnika, sedanjega lastnika območja nekdanjega gradu.
Pohodniki so prehodili približno 14 kilometrov, med potjo pa so poleg lokacij nekdanjih gradov in dvorcev spoznavali tudi druge etnološke zanimivosti Prebolda in okoli-D. N.
Za konec akcije še skupinski posnetek
Voda je primerna za kopališče
V	okviru projekta Center zdravja in aktivnega življenja Vrbje - EKOKAMP, ki je predviden pred vhodom v krajinski park Ribnik Vrbje z zaledjem, je predvidena tudi ureditev naravnega plavalnega jezera kot javnega kopališča.
V	okviru priprave dokumentacije za izvedbo javnega kopališča je Občina Žalec aprila 2015 naročila izvedbo polnilne vrtine z vrtanjem do globine 20 m s črpalnim preizkusom in hidrogeološkim poročilom. Dela je izvedel Iztok Palir, s. p., iz Zgornjih Grušovelj, analiza, ki jo je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano iz Celja, pa je pokazala, da rezultati ustrezajo pogojem za ureditev kopališča.
S pomočjo 20-metrske vrtine so preverili kakovost vode.
Za izvedbo celotnega projekta je na spletni strani Občine Žalec objavljen poziv promo-torjem za oddajo vloge za izvedbo javno-zasebnega par-
tnerstva, z dokumentacijo pa bodo kandidirali tudi na razpise, sofinancirane iz skladov EU. Projekt vodita Razvojna agencija Savinja in Občina Žalec.T. T.
Kuhanje golaža ob ribniku
V prijetnem okolju ribnika v Preboldu, na eni izmed zanimivih turističnih točk, so 9. maja, pripravili tekmovanje v kuhanju golaža.
Prireditev so tokrat orga-
nizirali drugič in naj bi v prihodnje postala tradicionalna. Ekipe so pripravljale in kuhale golaž štiri ure, nato pa je posebna komisija razglasila zmagovalca. Največ točk je
dodelila golažu, ki ga je skuhala ekipa Titova generacija, drugo mesto je osvojila ekipa Kela&kuhljica, tretja pa je bila ekipa Neustrašni mojstri.
D. N.
Ekipe zglavnima organizatorjema
Ob dnevu zmage in dnevu Evrope
SMC v Žalcu odprla pisarno
Klub socialnih demokratov Občine Žalec je v nedeljo, 10. maja, organiziral 12. tradicionalni družinski pohod.
S pohodom obeležijo dan Evrope, hkrati pa tudi spomin na dan zmage nad nacifašiz-mom, čemur je letos dan še toliko večji poudarek, saj obeležujemo 70-letnico konca II.
svetovne vojne.
Tudi letos so se pohodniki zbrali pred OŠ Griže, od koder jih je pot vodila skozi zaselek Bezovnik, kjer so imeli prvo postojanko za okrepčilo, nato pa so nadaljevali do Izletniške domačije Kotar pod Homom, kjer so se pohodnikom pridružili tudi člani in somišljeniki,
ki se pohoda niso mogli udeležiti.
Za še prijetnejše vzdušje sta poskrbela mlada glasbenika Žiga in Luka Sopotnik, na svoj račun pa so prišli tudi otroci, ki so jim organizatorji pripravili mali športni poligon, likovne delavnice in družabne igre.
D. N.
Več kot sto pohodnikov nekje na polovici poti

* yi
■m
■	- i
PRAZNIKI
Imam občutek, da smo šele vstopili v novo leto, pa je že prvi val letnih praznikov mimo. Kako čas beži. Na veliko noč in 1. maj smo že skoraj pozabili. Včasih smo imeli v mesecu maju še en praznik, in sicer 25. maj - dan mladosti. No, to je bilo takrat, ko smo bili še mladi. Je pa pravzaprav kar dobro, da ga ne praznujemo več. Si lahko predstavljate, kako bi bilo, če bi se še zaradi mladosti prepirali. Ne vem, ali se samo meni zdi ali ste vi podobnega mnenja, da imamo državne praznike od osamosvojitve dalje samo zato, da se, ne vem, zakaj, prepiramo in obračunavamo med seboj. In to zdaj, ko imamo svojo državo, ko smo samostojni, ko smo bili prepričani, kako nam bo lepo, kako si bomo sami krojili bodočnost. Ampak vedno bolj spoznavam, da tudi če si samostojen, se še vedno najde kdo, ki ti kroji bodočnost. •
Naslednji praznik bo šele avgusta - Marijino vnebovzetje. Me prav zanima, kdo si je ta praznik izmislil, in kdo, oziroma če kdo, verjame vanj. Če mene vprašate, je pa že bolj zemeljski praznik dan mladosti. Se mi pa zdi, da bi lahko bila ta praznika nekako povezana. Današnji mladi, no, ne vsi, se pa najde kdo, ki bi si mogoče želel, da bi praznik vnebovzetja postal praznik upokojencev... Seveda se vedno najde tudi kdo, ki bi ustanovil še kak praznik. Idej in raznoraznih dogodkov, ki bi jim morali tako ali drugače posvetiti kak dan, ne manjka. Ne vem pa, zakaj se še nihče ni spomnil na brezmadežno spočetje?! To bi morali praznovati, predvsem prvi del - brezmadežno, drugi del pa bi mogoče spremenili v početje, ja, brezmadežno početje. No, ta praznik pa bomo mogoče imeli, ko bodo izvoljeni dojeli, kaj sploh pomeni brezmadežno početje.
Vam pa svetujem: Imejte vsak dan za praznik, kajti življenje je prekratko.
Ostanimo mladi vsaj v srcu!
Ola Mar

.
mp
I
■ ■ ’, *
RAZPNIMC f%m m
i
I
n RazpnimoJadra
DAN ZA ŠPORT
SOBOTA, 20. JUNIJ, OB 9.00
ŠPORTNI CENTER ŽALEC
MAVRIČNI TEK SOBOTA, 6. JUNIJ, OB 16.00 WWW.MAVRICNITEK.SI
PLEZANJE V KAMNIKU
NEDELJA, 7. JUNIJ, OB 10.00
PLEZALIŠČE KAMNIK (Zbor pri kmetiji Pinter)
KOLESARJENJE PO SPODNJI SAV. DOLINI NEDELJA, 28. JUNIJ, OB 10.00
EKOMUZEJ HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA SLOVENIJE
WWW.ZKST~ZAi.ECSl
Lokalni odbor Stranke modernega centra (SMC) Žalec, ki povezuje člane stranke v vseh spodnjesavinjskih občinah, je maja odprl svojo pisarno, in sicer v gostinsko--poslovnem objektu Korona, v neposredni bližini žalske tržnice. Odprtja se je udeležil tudi namestnik generalnega sekretarja stranke Horst Hafner, ki je zbrane pozdravil v imenu predsednika stranke Mira Cerarja.
Horst Hafner je čestital odboru za nove prostore, čeprav so za zdaj majhni, in poudaril, da je vse, kar je veliko, bilo najprej malo, in da je stranka SMC v prvi vrsti namenjena malemu človeku, pozabljenemu od boga in Ljubljane.
Vodja svetniške skupine SMC v žalskem občinskem svetu in podžupanja dr. Hana Šuster Erjavec je v svojem nagovoru povedala, da stranka v Žalcu deluje vse od začetka njenega delovanja na državni ravni. Prvič je žalski lokalni odbor s svojimi kandidati sodeloval na državnozborskih volitvah, kjer ni bil uspešen, je pa pridobil znanja in politične izkušnje, s katerimi je na lokalnih volitvah lani dosegel zelo dober rezultat. Večina izvoljenih svetnikov je novih obrazov v politiki, vendar pa so vsi odgovorni do družbe-
Svetniki SMC v žalskem občinskem svetu so ob odprtju pisarne v družbi namestnika generalnega sekretarja stranke Horsta Hafnerja razrezali torto.
nega okolja, kar bodo dokazovali tudi z organizacijo dogodkov, kot je bila okrogla miza na temo podjetništva z ministrom Zdravkom Počivalškom v Eko-muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu.
Lokalni odbor je doslej s svojimi člani, somišljeniki in z drugimi občani komuniciral predvsem preko socialnih omrežij in elektronske pošte, pisarna pa bo omogočila tudi osebni stik z njimi. Pisarna je namenjena sestankom članov, svetniških skupin in sveta lokalnega odbora, za občanke in občane pa bodo uradne ure vsak prvi petek v mesecu od 17.00 do 18.00. Takrat jim bodo izmenično na voljo občinski svetniki iz te stranke
in podžupanja Občine Žalec. Uradne ure bodo namenjene sprejemanju predlogov in pobud, dodatni razlagi občinskih aktov in obveščanju občanov. V pisarni bodo občani dobili tudi informacije o dogajanju na državni ravni.
K. R., foto: T. T.
Predsednik lokalnega odbora SMC Žalec je Branko Korbar, podpredsednika Urška Plavčak in mag. Marjan Močnik, člani sveta pa dr. Tatjana Kovač, Alenka Omladič, Mihaelca Plahuta, dr. Hana Šuster Erjavec, Borut Cink, Iztok Derča, mag. Boris Kupec, Bruno Rednak, Slavko Šketa, Nejc Šporin in Bogdan Trop.
www.petrovce.si
etrovce.si jt	^
]RotaaNj
PIONIRSKO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL KS
Igrišče ob vrtcu Petrovče SLAVNOSTNA SEJA KS PETROVČE
Hmeljarski dom Petrovče ,
10. ROBIJEV MEMORIAL
igrišče Dobriša vas
KONCERT MePZ A CAPPELLA PETROVČE
Hmeljarski dom Petrovče
SOBOTA. 30. 5.
m
iSiStSlst
sgMigg
in
TENIS TURNIR
tenis igrišče Petrovče NAMIZNI TENIS TURNIR telovadnica OŠ Petrovče NASTOP 2 KAJLE
Hostel Caffe plus
NEDELJA, Sl. 5.. OD 10.00-BOO
%»
NOGOMETNI TURNIR VAŠKIH SKUPNOSTI -osnovnošolci
igrišče Dobriša vas
NOGOMETNI TURNIR VAŠKIH SKUPNOSTI - člani
igrišče Dobriša vas
TOREK. 2. G.
TURNIR KOŠARKA
igrišče Drešinja vas
iDI (ŠMENTA POLENTA)
iSTAVA KEKEC, USTVARJALNE DELAVNICE
■MB*. -
SREDA, 3. G.
»
TURNIR ODBOJKA - BEACH W0LLEY
igrišče Mala Pirešica
SLAVNOSTNA AKADEMIJA PGD DOBRIŠA VAS - PETROVČE
Gasilski dom Dobriša vas - Petrovče
ČETRTEK, 4. G.
GLEDALIŠKA IGRA - KOMEDIJA GOSPA POSLANČEVA
Hmeljarski dom Petrovče

11i
POHOD PO POTEH KS PETROVČE
KS Petrovče
GASILSKA VESEUCA OB 70 LETNICI PCD DOBRIŠA VAS-PETROVĆE
šotor pred OŠ Petrovče
■Bl i
PRIKAZ OŽIVLJANJA IN MERITVE KRVNEGA TLAKA MED POHODOM
igrišče Dobriša vas
20.00
Zabava z ansamblom Donačka in NEDO UKRADEN
šotor pred OŠ Petrovče______________
SOBOTA, 6. G.
	

KOŠNJA PO STARIH OBIČAJIH	KM# 03CO DJ VEČER
Obrezov kozolec Mala Pirešica	~	šotor pred OS
KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA GLASBENE ŠOLE RISTO SAVIN ŽALEC.
šotor pred OŠ Petrovče
NEDELJA. 7. 6.
PROCESIJA PO VASI S SLOVESNO MAŠO
Bazilika Matere Božje Petrovče
NOGOMET SLOVENSKI DUHOVNIKI RAX, HRVAŠKI DOMINIKANCI, VETERANI PETROVČE, ŽLAHTNA
L SELEKCIJA
igrišče Dobriša vas
DRUŽABNO SREČANJE Z ŽIVO GLASBO
igrišče Dobriša vas
Naročnik oglasa: Krajevna skupnost Petrovče
Zabukovški planinci praznovali	Šoferji tekmovali
Za dobro vzdušje ob jubileju je poskrbela dramska skupina KUD Griže.
Zaslužnim tudi tokrat podeljevali priznanja
Planinsko društvo Zabuko-vica praznuje letos 65-letnico svojega delovanja. Jubilej so slovesno proslavili na svoji planinski postojanki, na Dragovem domu na Homu.
Slovesnost, ki jo je vodil Tone Vrabl, je s planinsko himno Oj, Triglav moj dom začela veteranska godba Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec, v kateri igra tudi predsednik PD Zabukovica Jože Jančič, ki je nato zaželel dobrodošlico udeležencem jubilejnega dogodka in na kratko spregovoril o zgodovini društva in njihovem dosedanjem delu: »Danes se spominjamo časa pred 65 leti, ko so v večini rudarji na tej strani zasavskega hribovja ustanovili svoje planinsko društvo. Pred tem so bili namreč ljubitelji planin člani PD Laško. Po ustanovitvi so s svojim znanjem in z izkušnjami ter s številnimi novimi člani začeli z aktivnostmi, od urejevanja poti do iskanja lokacije za gradnjo svojega planinskega doma , kjer bi se sestajali, prijateljevali in predvsem snovali nove zamisli in ideje. Našli so odlično lokacijo tu, na Homu, kjer so preuredili skromno mežnarijo, ki je za nekaj časa ustrezala, vendar je zaradi vse večje priljubljenosti postojanka postala premajhna. Zgradili so novo, sodobnejšo zgradbo in nato še prizidek, ki skupaj s staro zgradbo prostorsko ustreza tudi sedanjim razmeram, ne pa tudi ostalim zahtevam, pri čemer imam v mislih predvsem vodovod in cesto,« je poudaril Jančič in nato povezal jubilej s povojno obnovo, prizadevanji ljudi in z
Organizator letošnjega praznovanja godu zavetnika gasilcev, sv. Florjana, je bilo za območje gasilskega poveljstva braslovške občine PGD Grajska vas, svojega zavetnika pa so počastili tudi gasilci na Polzeli.
V soboto, 9. maja, se je ob lepem vremenu pred gasilskim domom v Grajski vasi zbralo 80 gasilcev iz sedmih gasilskih društev braslovške občine, ki so se nato v zboru pod vodstvom poveljnika PGD Grajska vas Aljoše Ramšaka odpravili v cerkev sv. Krištofa v Grajski vasi. Mašo je daroval domači župnik Martin Cirar, ki je v pridigi poudaril pomen zavetnika gasilcev in izrazil veliko podporo njihovemu dobrodelnemu delovanju in pomoči sočloveku.
Po maši jih je v gasilskemu domu Grajska vas nagovoril tudi braslovški župan Branimir Strojanšek, ki se je gasilcem zahvalil za humano delo in poudaril dobro sodelovanje med gasilskimi društvi v občini na intervencijah in drugih
napredkom, opaznim na vsakem koraku in tudi v planinstvu, kjer je prizadevnost nekdanjih ustanoviteljev pognala globoke korenine.
V nadaljevanju so s svojimi nastopi slovesnost obogatili Mešani pevski zbor Griže, ki ga vodi Zdenka Markovič, učenci OŠ Griže, ki so pripravili skeč in zaigrali na harmoniko, ter dramska skupina KUD Svoboda Griže, ki je pod vodstvom
področjih. Gostitelji so po tradiciji vsem gasilcem ponudili trdo kuhano jajce z domačim kruhom.
Prvo majsko nedeljo so se maše v počastitev svojega zavetnika udeležili tudi gasilci Gasilskega poveljstva Občine Polzela. Prisostvovalo ji je več kot 60 gasilk in gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Andraž nad Polzelo, Polzela, Ločica ob Savinji in Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Tovarne nogavic Pol-
Olge Markovič poskrbela za veliko dobre volje in smeha. Na slovesnosti so podelili 73 spominskih priznanj, s katerimi so se za sodelovanje in pomoč zahvalili številnim prizadevnim članom in društvom ter organizacijam. Praznovanje so sklenili s prijetnim družabnim srečanjem in uživanjem sredi narave ob čudovitem pogledu na Savinjsko dolino.
D. Naraglav
zela, ki so v povorki prikorakali do cerkve sv. Marjete, kjer jih je sprejel domači župnik Jože Kovačec. Zbrane je pozdravila predsednica PGD Ločica ob Savinji Bojana Žibret, ki je v svojem govoru poudarila, da gasilska dejavnost ni le dejavnost, nujna za varnejše življenje, ampak tudi dejavnost, ki ohranja vrednote, na katere se v sodobnem času vse prevečkrat pozablja: tovarištvo, solidarnost, sodelovanje in spoštovanje.	T. Tavčar
Športna sekcija Združenja šoferjev in avtomehanikov celjsko-zasavske regije je v Ločici ob Savinji v prostorih in na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina pripravila regijsko delovno tekmovanje v hitrostnem testiranju, cestnoprometnih predpisih in spretnostni vožnji avtobusov in tovornjakov. Tekmovanja se je udeležilo 25 posameznikov iz ZŠAM Laško, Radeče, Velenje, Slovenske Konjice in Savinjske doline.
Pri hitrostnem testiranju v cestnoprometnih predpisih je zmagal Vojko Verdev, drugo mesto je osvojil Branko Petek (oba ZŠAM Savinjska dolina), tretje pa Rado Jeromel (ZŠAM Velenje). V spretnostni vožnji z avtobusom je zmagal Marko Jesih (ZŠAM Laško), drugo mesto je zasedel Anton Otavnik (ZŠAM Savinjska dolina) in tretje Martin Pušnik (ZŠAM Laško). V vožnji s tovornja-
V prostorih Društva upokojencev Griže je prejšnji mesec potekala redna letna skupščina Združenja borcev za vrednote NOB Žalec, ki vključuje 14 krajevnih organizacij iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in Odbor štajerskih kurirjev.
Skupščino je vodil Janez Meglič, predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik pa je podal obširno poročilo o delu združenja v preteklem letu. Vse naloge so, kot je poudaril Turičnik, uresničili deloma samostojno deloma z občinskimi vodstvi in krajevno samoupravo, službami žalske upravne enote, ostalima veteranskima organizacijama ter raznimi društvi in organizacijami. Podobno poteka delo tudi letos, kar je predstavil v programu dela in ob tem poudaril, da praznujemo letos 70-letnico konca II. svetovne vojne in tako so mnoge spominske slovesnosti v znamenju tega jubileja.
Poleg podžupana Ivana Jelena so zbrane nagovorili tudi predsednik ZWS Adi Vidmajer, predsednik žalskega odbora veteranov Sever Rado Ga-šperič, predsednik Sveta ZB za vrednote NOB Savinjske po-
Šahovsko društvo Savinjčan Šempeter, ki ga vodi Jože Peternel, je v prostorih preboldskega hotela tudi letos organiziral hitropotezni šahovski turnir v spomin na nekdanjega prijatelja, šahista, upokojenega učitelja, kiparja in Pre-boldčana Ernesta Šelerja.
kom v kategoriji nad 5 ton je bil najuspešnejši Slavko Oštir (ZŠAM Velenje), drugi je bil Matjaž Ferlič (ZŠAM Laško) in tretji Branko Petek (ZŠAM Savinjska dolina). V vožnji s tovornjakom do 5 ton pa je bil najuspešnejši Franc Priv-
krajine Stane Mele, podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik in še nekateri, ki so poudarili pomen ohranjanja vrednot NOB in osamosvojitvene vojne. Prav zato je pomembno, so poudarili, da si v letošnjem letu, ob 70-letnici konca vojne, še toliko bolj prizadevamo za ohranitev tega spomina in se tudi čim bolj množično udeležujemo tovrstnih spominskih prireditev ter ob koncu podelili priznanja ZB za vrednote NOB Žalec. Priznanje so prejeli Vika Čulk (KO ZB Vransko), Ladica Zupanc (KO ZB Polze-
Turnirja se je udeležilo 18 šahistov iz Savinjske doline in tudi od drugod, žena Jožica in hčerka Mojca pa sta poskrbeli za pogostitev tekmovalcev. Vsakoletni pokrovitelj turnirja in donator pokalov je Franci Huš.
šek (ZŠAM Laško), drugi je bil Žarko Seražin in tretji Marjan Tratnik (oba ZŠAM Savinjska dolina).
Prehodni pokal so že drugič zapored osvojili tekmovalci ZŠAM Laško.
T. Tavčar
la) in Bojana Zupanc (KO ZB
Žalec). Posebno pozornost pa so izkazali Jožetu Tkavcu iz Odbora štajerskih kurirjev, ki je v preteklih dneh praznoval devetdeset let svojega življenja.
Uvod v skupščino je obogatil prijeten kulturni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Griže, in sicer otroški pevski zbor, ki je pod vodstvom zborovodkinje Brede Veber in ob spremljavi pianistke Ane Rudnik Pavlica zapel nekaj pesmi, zbrani pa so z veseljem prisluhnili učencem in recitatorki Olgi Markovič. D. Naraglav.
Zmagovalec turnirja je postal Dušan Brinovec iz Šahovskega kluba Žalec, drugo mesto je zasedel Štefan Šincek iz Šahovskega društva Savinjčan Šempeter, tretji pa je bil najmlajši udeleženec turnirja David Brinovec iz žalskega kluba.
D. N.
Gasilci na Florjanovih mašah
Mašo v cerkvi sv. Marjete je daroval župnik Jože Kovačec.
V znamenju 70-letnice konca vojne
Devetdesetletni Jože Tkavc prejema priznanje iz rok Marjana Turičnika.
Memorial Ernesta Selerja
Miting v Zavrhu
Zadnja orientacija
Družina Sadnik (Jože Tanja, Anej in Anže) iz PD Polzela
V okviru 21. Galiških dni, ki letos potekajo od nedelje,
5.	maja, do torka, 23. junija, se je in se bo zvrstilo veliko prireditev. Začeli so s teniškim turnirjem, končali pa bodo s prireditvijo Domovina praznuje. Nekako v tem duhu je potekala tudi tradicionalna prireditev Miting za domoljubje, ki ga v sodelovanju s krajevno skupnostjo že vrsto let organizira KO ZZB za vrednote NOB Galicija.
Vsako leto ga organizirajo pri enem od spominskih obeležij II. svetovne vojne. Letošnji miting, že sedmi po vrsti, so pripravili pri spomeniku NOB v Zavrhu pri Šupergerje-vih, kjer so pokopani borca 14. divizije, ki sta padla 5. januarja 1945, ter aktivista Anton Šu-perger in Franc Cokan, ki sta bila ustreljena v sovražnikovi ofenzivi dan pozneje.
Organizatorji so zadovoljni, saj se vsako leto na mitingu in družabnem srečanju zbere več domoljubov, ki obujajo spomine in se družijo ob partizanski
in domoljubni pesmi. Letos so se jim prvič pridružili tudi pevci Okteta Društva upokojencev Velika Pirešica-Galicija, ki jih vodi Jan Grobelnik. Sicer pa so o domovini peli, muzicirali, recitirali in pripovedovali učenci POŠ Trje z mentoricama Nado in Anito. Učenka in povezovalka Nuša pa je povedala, da učenci njihove šole ne bi skomigali z rameni in zmajevali z glavo, če bi jih vprašali, kaj velikega seje zgodilo leta 1945, kdo so bili osvoboditelji in kdo okupatorji, kot so nedavno
dvajsetletniki v TV-anketi, ko so jih spraševali o tem. Njim se to ne bi zgodilo, je dodala, ker imajo prave učitelje, ki jih o tem poučijo.
V kulturnem programu je tudi letos sodeloval harmonikar Franc Cvikl -
kurir Peter, svoje pa sta dodala Janez Domitrovič in gališka rojakinja in pesnica 84-letna Magdiča (Magdalena Kovačič), ki sta poskrbela, da so udeleženci začutili, kako lepa je domovina v verzih pesnikov.	D. Naraglav
Planinsko društvo Vransko je pripravilo tretjo tekmo savinjske orientacijske lige 2014/2015, ki je bila tudi zadnja v tej sezoni. Tekmovalci so se na pot podali izpred Gasilskega doma Vransko, njihov cilj pa je bil pri planinskem domu na Čreti. V sedmih starostnih kategorijah je nastopilo 30 ekip iz šestih planinskih društev, skupaj kar 131 posameznikov.
Največ uspeha so imeli člani PD Vransko, ki so zmagali v treh starostnih kategorijah, in sicer A B in C, v kategoriji Č je bila najuspešnejša ekipa iz PD Dobrovlje Braslovče, v kategoriji D in E ekipi PD Zabu-kovica in kategoriji F družina Sadnik PD Polzela.
Končni vrstni red savinjske orientacijske lige 2014/2015: kategorija A do 6. leta starosti:
1.	PD Žalec, 2. PD Vransko, 3.
PD Galicija; kategorija B 7., 8.,
9.	razred OŠ: 1. PD Vfansko,
2.	OŠ Petrovče, 3. PD Dobrovlje Braslovče; kategorija C od 15. do 19. leta starosti: 1. PD Vransko, 2. PD Polzela, 3. PD Dobrovlje Braslovče; kategorija Č od 19. do 27. leta starosti:
1.	PD Dobrovlje Braslovče, 2.
PD Vransko; kategorija D od
27.	do 31. leta starosti: PD Za-bukovica, 2. PD Polzela, 3. PD Šempeter; kategorija E nad 39 let: 1. PD Zabukovica, 2. PD Polzela, 3. PD Žalec; kategorija F: 1. PD Polzela, 2. PD Dobrovlje Braslovče in 3. PD Vransko.	T. T.
Dalmatinsko-Avsenikov večer
Aktivno ob dnevu Evrope
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije s sedežem v Žalcu je v petek, 8. maja, pred društvenimi prostori v Žalcu obeležilo dan Evrope, 9. maj, in 11. obletnico članstva Slovenije v EU.
Medse so povabili otroke žalskih vrtcev, učence I. in II. OŠ Žalec ter waldorfske šole. Obiskovalci so lahko preko publikacij in promocijskega materiala Evropske komisije spoznali značilnosti evropske skupnosti in drugo, lahko pa so si tudi izmerili krvni sladkor, tlak in indeks telesne mase. Stojnica društva je bila okrašena z izdelki otrok, ki so
Merjenje krvnega sladkorja
pripravili tudi krajši kulturni program in izdelali zastave držav, vključenih v evropsko sku-
pnost, zbrane pa je nagovorila predsednica društva Viktorija Rehar.	T. T.
		
■ -SÉitew. rT	jè v S 4è’“ ft -iaf-. Ü -- MÉSt.	ft ft ß*' ■ mA W fii sÉ;
. h		ft» , -
Candela, Tramontana in trio Veseli Savinjčani		
Vokalna skupina Candela je v dvorani gasilskega doma v Drešinji vasi v soboto, 18. aprila, priredila prijeten Dal-matinsko-Avsenikov večer z gosti.
Prireditev, ki jo je povezovala Damjana Štraser, so začele organizatorke - članice VS Candela. Predstavile so se kot mornarke in ob spremljavi na kitaro Blaža Pentka zapele prvi sklop dalmatinskih pesmi. Za še pristnejšo dalmatinsko vzdušje so poskrbeli člani skupine Tramontana iz Ljubečne pri Celju, ki so zapeli nekaj najbolj znanih dalmatinskih pesmi. Nato pa je dvorano preplavila Avsenikova glasba, ki so jo predstavili mladi fantje Veseli Savinjčani in z Golico ter s Pastirčkom dodobra ogre-
li občinstvo.
V Avsenikovem duhu so večer nadaljevale članice VS Candela, ki so ob zvokih harmonike člana Veselih Savinjčanov in, "uštimane" po Avse-
nikovo, prepevale njegove uspešnice. Večer so zaključili s skupnim petjem nastopajočih, ki so zapeli pesmi Ruža moja in Ostanimo prijatelji.
D. N.
Razstava ob dnevu Zemlje
Ponovno na vrhu
Celjsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je letos organiziralo že 12. strelski memorial Vilibalda Vilija Skrta. Strelskega dogodka se vsako leto udeležijo tudi veterani strelci iz Območnega združenja ZWS Spodnje Savinjske doline Žalec, ki posegajo po najvišjih mestih.
Med 22 ekipami so osvojili prvo mesto in prehodni pokal. Za njimi sta se uvrstili ekipi OZ Celje 1 in Celje 2, ki sta na vseh tekmovanjih tudi največji tekmici savinjskim strelcem.
Zmagovalno ekipo so tokrat sestavljali Alojz Zagoričnik, Inko Hanžič in Mladen Me-lanšek, ki je zasedel tudi drugo mesto med posamezniki. Druga ekipa ZWS Žalec, ki so jo sestavljali Alojz Klovar, Dani Zagoričnik in Jože Tkavc, pa je zasedla deseto mesto. D. N.
V	sredo, 22. aprila, so mreža šol I. in II. OŠ Žalec, OŠ Griže ter Vrtci Občine Žalec z likovno razstavo obeležili svetovni dan Zemlje.
V	letošnjem šolskem letu skupaj sodelujejo v projektu Dvig socialnega in kulturnega
kapitala v lokalnih skupnostih, ki poteka pod okriljem Šole za ravnatelje. Ob svetovnem dnevu Zemlje so združili moči in v stari, a šarmantni Roblekovi dvorani v Žalcu pripravili likovno razstavo. Podobe Zemlje so ta dan zaplesale na več
kot 100 likovnih delih mladih umetnikov. Naši Zemlji v čast so pripravili tudi kulturni program, v katerem so z besedo, s pesmijo, plesom in z glasbo spomnili ter opomnili na raznolikost, občutljivost in edinstvenost našega planeta. T. T.
S slovesnosti ob odprtju
Zmagovalna ekipa s spremljevalci
SKRITA ŽELJA VAŠEGA VOZILA
REZERVNI DEU ZA VSA VOZILA 031-323-441in 710-4Q-13
Naročnik oglasa: Goleč Dolar Romana s.p , Šlandrov trg 11, Žalec
Največji kebab za dobrodelnost
Slabo vreme preprečilo prireditvi
Dževo (Davor) Bedeti in njegov bratranec Bedet Bedžeti pred začetkom rezanja kebaba
Tretjo majsko soboto je bila žalska tržnica polna obiskovalcev. Razlog za to je bilo odprtje novega oziroma prestavljenega lokala za hitro hrano s ponudbo kebaba (Riza kebab), ki se je s Šlandrovega trga prestavil na novo lokacijo. Tokratno odprtje je bilo tudi nekaj posebnega, saj so za to priložnost pripeljali iz Nemčije največji, 100-kilo-gramski kebab, kakršnega do zdaj še ni bilo v Sloveniji, ves izkupiček dneva pa so namenili eni od socialno ogroženih žalskih družin in sredstva bodo družini predali prav danes.
Kot nam je povedal Dževo Bedeti, so se za ta korak odločili, ker so želeli narediti nekaj posebnega v zvezi s kebabom, ki je že vrsto let priljubljena jed v hitri prehrani tudi v Sloveniji, hkrati so sklenili ves izkupiček od največjega kebaba nameniti v dobrodelne namene. Skupaj z Občino Žalec, Rdečim križem in društvom Eureka so izbrali družino (mater z dvema šoloobveznima otrokoma) iz Žalca. Poleg tega so ta dan prodajali kebab le po ceni 2 evra, saj so
želeli, da bi čim več ljudi uživalo ob njihovi hrani in tudi vedenjü, da so z nakupom kebaba naredili nekaj dobrega. Nekateri so ravno zaradi tega za kebab odšteli tudi pet evrov ali celo več, tako da so za družino ta dan zbrali kar 530 evrov, ki jih bo v tej vrednosti prejela v obliki vrednostnega bona za nakup v Mercatorju.
Družina Bedeti je v Sloveniji prisotna že od leta 1951. Prišli so iz Gostivarja v Makedoniji in v Preboldu začeli s slaščičarsko dejavnostjo. Bili so trije bratje: Baki, Roman in
Riza, od katerih živi samo še Roman, ki je s slaščičarsko dejavnost nadaljeval na Polzeli. Dževo in Vajdi sta Rizova sinova in nadaljujeta družinsko tradicijo. Vajdi v Preboldu na področju slaščičarstva, Davor pa se je že pred desetletjem začel ukvarjati z gostinsko dejavnostjo najprej na bazenu v Preboldu, devet let je že v Šempetru pri Rimski nekropoli, zdaj pa že nekaj časa tudi v Žalcu. Brata sta in ostajata občana Prebolda, kjer sta si ustvarila družini in dobre pogoje za življenje. D. Naraglav
Petič z mopedi
Udeleženci pred planinskim domom na Kalu
V Matkah, v kraju pod Kamnikom, Golavo in Mrzlico, so med prvomajskimi prazniki pripravili že 5. mope-dijado. Udeležilo se je je 26 mopedistov, pretežno Mat-kovčanov, ki so se podali na 90 km dolgo pot, večinoma po stranskih in gozdnih poteh.
Izpred gasilskega doma v Matkah so se podali preko Griž, Zabukovice na Brnico, od tam pa v Laško pod Šmohor in preko Rečice do Dola pri Hrastniku, kjer so se udeležili tamkajšnjega motorističnega zbora in bili s svojimi mopedi prava atrakcija.
Pot nazaj jih je vodila preko Kala, kjer so se pri planinskem domu okrepčali in se nato vrnili proti domu. Pod Homom " na domačiji Sandija Pintarja so končali svoj podvig in se
družili ob okusnem golažu in drugih dobrotah in sklenili 5. mopedijado, na kateri je pr-
Humanitarno akcijo, v okviru katere zbirajo finančna sredstva za Borisa Rovšnika in Branka Kočevarja s Polzele, so ZKTŠ Polzela, žalsko območno združenje RKS, polzelska krajevna organizacija RKS in Karitas poimenovali Dobrosrčni gong. Akcija zbiranja sredstev za nakup zdravil in stopniščnega dvigala še vedno poteka.
Na pobudo mladega prostovoljca polzelske krajevne organizacije Rdečega križa Dominika Juraka so ZKTŠ Polzela ter Rdeči križ in Karitas Polze-
vič sodelovalo tudi šest novih mopedistov.
D. N.
la organizirali akcijo zbiranja sredstev za nakup butolina, zdravila, ki ga potrebuje Boris Rovšnik za okrevanje po prometni nesreči. Pod Dobrosrčni gong so organizatorji združili tudi zbiranje sredstev za Branka Kočevarja, ki je zaradi bolezni že nekaj mesecev na invalidskem vozičku. Za stopniščno dvigalo potrebuje 2.600 evrov.
V sredo zvečer , so v mali telovadnici OŠ Polzela pripravili Dobrosrčni gong v izvedbi Ta-jane Vrbnjak in Katje Valenčak. Kopel z zvoki gonga in himalajskih zvočnih posod nas popelje
Ljudje še znajo prisluhniti
Letošnji prvi tradicionalni prireditvi Razpnimo jadra v organizaciji ZKTŠ Žalec je preprečilo slabo vreme. Bo pa naslednja prireditve že ta petek, 29. maja, ob 18. uri, na njej pa se boste lahko preizkusili v tradicionalnem teku ob ribniku v Vrbju.
Organizatorji bodo poskrbeli za brezalkoholne napitke in nagradna presenečenja za vse udeležence. Skupaj s ŠD Petrovče in TD Savinjčan bodo pripravili cici tek za najmlajše na 300 m. Proga bo potekala na travniku pred Ponirkovim informacijskim centrom, kjer bodo otroci ob prihodu v cilj pozvonili na zvonček in prejeli priznanja za opravljeno preizkušnjo. Da bo tek bolj zabaven, bo otroke spremljal nepogrešljivi Ponirek. Šolski tek okoli jezera v dolžini 1,7 km (en krog) bo namenjen vsem osnovnošolcem in tistim, ki se bodo želeli preizkusiti na krajši razdalji okoli ribnika. Zmoreš preteči 5 km? Tek za vse, ki to zmorejo (trije krogi okoli ribnika),
Medobčinsko prvenstvo v atletiki
V Športnem centru Žalec je v četrtek, 14. maja, potekalo medobčinsko prvenstvo v atletiki, na katerem je sodelovalo 358 učenk in učencev iz desetih osnovnih šol savinjske in celjske regije. Najboljši so se uvrstili na področno tekmovanje v Celju.
Tekmovalce in organizatorje je tokrat oviralo vreme, saj so morali zaradi dežja za nekaj časa tekmovanje prekiniti. Učenci in učenke so se pomerili v dveh starostnih kategorijah in osmih disciplinah. Vrhunc tekmovanja so bile štafete na 4 X 100 metrov, v katerih so pri fantih slavili učenci OŠ Polzela pred I. OŠ Žalec in OŠ Petrovče 1, pri dekletih pa OŠ Prebold pred OŠ Petrovče in OŠ Polzela.
D. Naraglav
v stanje samozdravljenja telesa in duha, sprostitev, obnovitev čutov in občutek blaženosti se naselijo v našem telesu in rodi se harmonija. Udeleženci gonga so darovali 365 evrov, toda sredstev je še vedno premalo. Nekaj sredstev so dobri ljudje že nakazali na TRR, še vedno pa lahko prostovoljne prispevke za Borisa in Branka nakažete na TRR žalskega območnega združenja Rdečega križa: SI56 0600 0000 7474 828, sklic SI00 3313, namen: Dobrosrčni gong, naziv: RKS - OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec. T. T.
Zmagovalke mlajših deklet v skoku v daljino (na najvišji stopnički Kaja Štravs Mičič z OŠ Prebold, druga Tijana Cizej in tretja Zoja Šalamon; medalje jim je podelil Matej Sitar z ZKŠT Žalec)
Zmagovalci posamezno
Kategorija mlajši učenci in učenke: V teku na 60 m je zmagal Arne Kujan s I. OŠ Žalec (8,68), pri dekletih pa Zarja Uranjek iz Prebolda (8,29). V daljini cona odriva sta zmagala Žiga Cokan z OŠ Šempeter (4,82 m, učenci) in Kaja Štraus Mičič z OŠ Prebold (4,88 m, učenke). V skoku v višino sta zmagala Luka Stožir s Polzele (1,45 m) in Ana Dobovičnik iz Petrovč. V teku na 300 m sta bila najboljša Jernej Semprimo-žnik (46,83) iz Braslovč in Nadja Ogris (51,33) iz Griž. V metanju vortexa sta zmagala Tadej Štampar (47,72 m) iz Petrovč in Tjaša Žener (49,77 m) iz Braslovč. V teku na 600 m sta slavila Lovro Kavčič (1:49,29) iz Petrovč in Anja Juhart (T:52,13) iz Petrovč. Kategorija starejši učenci in
učenke: V skoku v višino sta zmagala Matevž Rebevšek (1,65 m) iz I. OŠ Žalec in Tina Pikelj (1,30 m) iz I. OŠ Žalec. V skoku v daljino cona odriva je suvereno zmagal Denis Babič (6,40 m) s Polzele, pri dekletih pa Tina Ser-doner (5,03 m) s Polzele. V metu krogle sta zmagala Dominik Jurak (14,38 m) s Polzele in Nuša Maloprav (9,18 m) z OŠ Vransko--Tabor. V metanju vortexa sta bila najboljša Liridon Susuri (70.95) iz Šempetra in Zala Koprivec (43,87 m) iz Petrovč. V teku na 60 m sta bila najhitrejša Gašper Plevčak (7,58) s Polzele in Ema Cimperman (8,38). V teku na 300 m sta bila najhitrejša Domen Orož (40,87) s Polzele in Špela Razboršek (46,60) iz Petrovč. V teku na 1000 m sta zmagala Gregor Rabuzin (2:56,02) in Nika Jančič (3:18,69), oba iz Laškega.
S šahovskega turnirja
ne bi smela biti prezahtevna preizkušnja.
Šahovski klub Žalec je v sklopu prireditev Razpnimo jadra pripravil pospešeni turnir v šahu za najmlajše šahiste, na katerem je v soboto nastopilo 22 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli mladi šahisti ŠK Žalec (David Brinovec, Lovro Čeh Brežnik, Brina Jelen in Lucy Brinovec), vsi udeleženci pa so prejeli šahovsko čokoladno nagrado šahistke in akademske slikarke Suzane Švent.
V okviru akcije Razpnimo jadra se bo do 19. septembra zvrstilo več kot 40 različnih dejavnosti in spremljevalnih prireditev. Udeleženci bodo na vsaki prireditvi izpolnili kartonček, ki jim bo zagotavljal sodelovanje v žrebanju praktičnih nagrad ob koncu posamezne prireditve. Kartončki z vseh prireditev se bodo prenesli v veliki boben, iz katerega bodo na zaključni prireditvi 3, 2, 1, cilj izžrebali glavnega nagrajenca.	T. Tavčar
OBČINA ŽALEC
Ponedeljek, 1. junij, ob 19. uri
Utrip domoznanstva: Društvo PVZ Slovenije;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 2. junij, ob 16.30
izkustvena delavnica »V vrtincu odnosov«;
UPI - ljudska univerza Žalec (www.upi.si).
Torek, 2. junij, ob 17. uri košarkarski turnir; igrišče v Drešinji vasi (KS Petrovče, 041 783 283).
Sreda, 3. junij, ob 17. uri
odbojkarski turnir; iigrišče v Mali Pirešici (KS Petrovče, 041 643 304).
Sreda, 3. junij, ob 19. uri
slav. akademija PGD Dobriša vas-Petrovče;
Gasilski dom Dobriša vas-Petrovče (KS Petrovče, 041 643 304).
Četrtek, 4. junij, ob 19. uri
komedija Gospa poslančeva;
Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Četrtek, 4. junij, ob 19. uri Trianglov poletni večer »Swing-eat«; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (TIC Žalec, 710 04 34).
Od petka, 5. junija, do nedelje, 7. junija
EKO FESTIVAL SAVINJČEK;
Bio park NIVO
(ekofestivalsavinjcek@gmail.com).
Petek, 5. junij, ob 17. uri pohod po poteh KS Petrovče; ob 18. uri prikaz oživljanja, meritve krv. tlaka
(TD Petrovče, 031 727 456).
Petek, 5. junij, ob 19. uri
letni koncert APZ Risto Savin »Petelinček je zapeu«;
GŠ Risto Savin Žalec
(APZ Risto Savin, 031 623 117).
Petek, 5. junij, ob 20. uri
90. kavarniški večer s Petrom Semoličem in Danijem Bedračem; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje (GLD Aletheia, 031 659 485).
Petek, 5. junij, ob 20. uri
gasilska veselica ob 70-letnici PGD Dobriša vas; šotor pred OŠ Petrovče (PGD Petrovče, 041 748 237).
Vsako soboto v juniju, med 8. in 12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 6. junij, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 6. junij, ob 9. uri
odprtje razstave ročnih del;
telovadnica POŠ Trje
(DU Velika Pirešica-Galicija, 041 546
314).
Sobota, 6. junij,
10.00	košnja po starih običajih,
Obrezov kozolec Mala Pirešica;
15.00	koncert pihalnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec, šotor pred OŠ Petrovče;
16.00	Mavrični tek, šotor pred OŠ Petrovče;
19.00	DJ-večer mladih in ogled finala lige prvakov,
šotor pred OŠ Petrovče
(TD Petrovče in ŠD Petrovče, 031 727
456,040 458 536).
Sobota, 6. junij,
10.00	športno srečanje KS Galicija; Športni park Trnuljčica
(DU Velika Pirešica-Galicija, 041 546 314),
16.00	nogomet med zaselki KS Galicija; Zavrh pri Galiciji
(ŠD Hofrein, 041 401 062).
Sobota, 6. in 13. junij, med 17. in 19. uro
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev;
Info center Ribnika Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 6. junij, ob 20. uri srečanje pevskih zborov Poljske, Slovaške in Slovenije; cerkev sv. Pankracija na Ponikvi (KD Ponikva, 041 649 516).
Nedelja, 7. junij, ob 6. uri Vrhovi prijateljstva: Raduha; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 781 113).
Nedelja, 7. junij, ob 7. uri
Rogla-Lovrenška jezera; zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 041 250 325).
Nedelja, 7. junij,
8.00	pohod po obronkih KS Galicija; start pred POŠ Trje
(PD Galicija, 031 864 826).
9.00	razstava ročnih del; telovadnica POŠ Trje
(DU Velika Pirešica-Galicija, 041 546 314).
Nedelja, 7. junij, ob 9. uri
9.00	procesija po vasi z mašo, petrovška
bazilika;
16.00	nogomet: slovenski duhovniki Pax, hrvaški dominikanci, veterani Petrovč,
18.00	družabno srečanje z živo glasbo, oboje igrišče v Dobriši vasi;
(Župnija Petrovče, 041 437 145).
Nedelja, 7. junij, ob 15. uri
srednjeveški dan pod Kunigundo; Turistična kmetija Razgoršek (Turistična kmetija Razgoršek,
031 278 285).
Nedelja, 7. in torek, 9. junij, ob 19.30 muzikal Mamma mia!, Prospot in Festival Ljubljana, ekskluzivna predpremiera;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 9. junij, ob 19. uri
predavanje dr. Lučke Kajfež Bogataj »Podnebne spremembe;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 9. junij, ob 20. uri
festival šansonov La Vie En Rose,
Cafe Teater in Cankarjev dom; za potujoči abonmà in izven; odhod s parkirišča pri Domu II. Sl. tabora v Žalcu ob 18. uri (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 10. junij, ob 8. uri
nabiranje zdravilnih cvetlic in zelišč s
Faniko Burjan;
zborno mesto pri POŠ Trje
(DU Velika Pirešica-Galicija,
041 546 314).
Sreda, 10. junij, ob 20.00
Baročni večer;
cerkev Matere božje v Petrovčah (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 11. junij, ob 17.30 vrtčevski pozdrav poletju;
Dom krajanov Galicija (Vrtec Trje, 041 639 725).
Četrtek, 11. junij, ob 18. uri
»Čudežne točke in dobrobiti refleksoterapije«, predavanje Maje Prislan;
Krajevna knjižnica Petrovče (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 11. junij, ob 19. uri
"Archeo.com'', odprtje razstave likovnih del Draga Medveda;
Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 12. junij, ob 19.30
»Godec, zagodi, naj ples se začne«, letni koncert Folklorne skupine Grifon Šempeter;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 252 004).
Petek, 12. junij, ob 20. uri
predavanje »Soočanje bolnika in družine s hudo boleznijo«, merjenje holesterola in sladkorja v krvi;
Dom krajanov Galicija (KO RK Galicija, 031 481 373).
Sobota, 13. junij, ob 7. uri dan planinskih doživetij na Krvavcu; odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 041 705 738).
Sobota, 13. junij, ob 9. uri
Festival športa 2015; igrišče v Šempetru
(Društvo malega nogometa Šempeter, 041 996 454).
Sobota, 13. junij, od 9. do 13. ure
dobrodelna športna prireditev Športni val;
OŠ Griže.
Sobota, 13. junij, ob 19. uri
koncert ob 135-letnici Godbe Zabukovica;
letno gledališče Limberk; v primeru slabega vremena v Domu kulture Svoboda Griže.
Nedelja, 14. junij, ob 7. uri
Stolpnik;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 040 587 188).
Nedelja, 14. junij, ob 9. uri pohod od Petra do Pekla; odhod s Petrovega trga v Šempetru; v primeru dežja bo pohod 21.6. 2015 (KS Šempeter, OŠ in Vrtec Šempeter, TD Šempeter, 700 20 56).
Nedelja, 14. junij, ob 17. uri
Citrarski orkester prvega graškega citrarskega društva; za citrarski abonma in izven;
Dvorec Novo Celje
(ZKŠT Žalec, 712 12 82 in Avstrijski
kulturni forum).
Sreda, 17. junij, ob 19. uri
Pogovor iz cikla Narava in vloga ženske (Zlatka Jambrovič);
Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS Žalec;
(ZKŠT Žalec, 712 12 82)
Četrtek, 18. junij, ob 7. uri
Viševnik-Blejska koča;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Petek, 19. junij, ob 16. uri
odprtje prenovljenega vrtca v Šempetru (VVZ Šempeter).
Petek, 19. junij, ob 18. uri
slavnostna seja Sveta KS Šempeter; Rimska nekropola, v primeru slabega vremena v Hmeljarskem domu KZ Šempeter (KS Šempeter, 700 15 06).
Petek, 19. junij, ob 19. uri
odprtje likovne razstave Franja Luca; razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže
(KUD Svoboda Griže, 031 447 623).
Petek, 19. junij, ob 19. uri
tek na Goro;
start pri POŠ Trje
(ŠD Hofrein, 041 266 175).
Sobota, 20. junij, ob 11. uri
nogomet na milnici;
Trje
(Klub mladih Galicija, 031 416 362).
Sobota, 20. junij, od 9. do 13. ure
Razpnimo jadra;
Športni center Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Sobota, 20. junij, ob 18. uri
30-letnica DU Šempeter;
Hmeljarski dom KZ Šempeter (DU Šempeter, 570 17 04).
Sobota, 20. junij, od 16. ure
Žalska noč in dan;
Šlandrov trg; med 18. in 24. uro
Poletna muzejska noč: brezplačni ogledi Savinove hiše in Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenijè (TIC Žalec in Ekomuzej, 710 04 34 in 571 80 21).
Sobota, 20. junij,
15.00	meddruštveno gasilsko tekmovanje za pokal KS Galicija, poligon pri Košarici;
20.00	velika vrtna veselica, šotor pri Košarici
(PGD Velika Pirešica 041 783 113).
Nedelja, 21. junij, ob 6. uri Virnikov Grintovec; odhod iz Migojnic (PD Zabukovica, 041 688 055).
Nedelja, 21. junij, ob 16. uri
dan žalskih planincev na Bukovici (PD Žalec, 041 705 738).
Nedelja, 21. junij, ob 20. uri
Kresnični večer: koncert skupine Čarlijevi angeli (festival Godibodi); Dvorec Novo Celje (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Ponedeljek, 22. junij, ob 19. uri
proslava ob dnevu državnosti in 25-letnici neoddaje orožja;
Šlandrov trg, Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Torek, 23. junij, ob 17. uri
domovina praznuje,
Dom krajanov Galicija (POŠ Trje, 041 939 508).
Sreda, 24. junij, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 24. junij, ob 20. uri
Kino pod zvezdami, Bog, le kaj smo zagrešili; atrij Savinove hiše;
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 25. junij, ob 7. uri
Krvavica;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 399 749).
Petek, 26. junij, od 17. ure dalje
17.00	predstavitve gasilske tehnike, gorske reš. službe, jamarjev, NMP, policije, vojske;
17.30	prikazne vaje gasilcev;
21.00	slavnostna akademija;
Šlandrov trg
(GZ Žalec, 041 783 287).
Petek, 26. junij, ob 18. uri
hitropotezni šahovski turnir; prostori KS Šempeter (Šahovsko društvo Savinjčan,
031 719 123).
Sobota, 27. junij, ob 5. uri
Pot miru 4: Nemška kostnica-Mengore-Kolovrat;
odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (PD Žalec, 031 611 028).
Sobota, 27. junij, ob 19. uri
poletni večer s Fake orchestra;
Ribnik Vrbje
(KD Vrbje, 031 391 319).
Sobota, 27. junij, ob 20. uri
orgelski koncert Andreje Randl; cerkev sv. Petra, Šempeter.
Nedelja, 28. junij, ob 8. uri
kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini; start pri ekomuzeju v Žalcu (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Nedelja, 28. junij, ob 20. uri
slavnostni koncert MoPZ
Savinjski zvon;
cerkev sv. Petra, Šempeter.
Nedelja, 28. junij, ob 20. uri
Večer dalmatinske glasbe z MoPZ Gotovlje in Petrovimi tamburaši (KUD Grifon Šempeter);
Šlandrov trg
(ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Pon., 29. junija, do pet., 3. julija, ob
8.30
Zajadrajmo v poletje - plavalni izleti v slovenska kopališča; izpred Športnega centra Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 29. junij, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 29. junij, ob 21. uri
film pod zvezdami;
Rimska cesta;
v primeru slabega vremena odpade (podmladek TD Šempeter, 700 20 56).
Torek, 30. junij, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura (MSK Žalec, 712 12 52).
OBČINA PREBOLD
Torek, 2. junij, ob 18.30
Jamarski klub Črni galeb - pogovor, predstavitveni film in razstava;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 4., 11. in 18. junij, od 8. do 12. ure
brezplačne delavnice ročnih del (idrijska čipka, izdelava iz krep papirja...); Režajeva domačija (Antonija Podgorski, 070 674 814).
Petek, 5. junij, ob 18. uri
kulturna prireditev in odprtje razstave Ustvarjalnost krajanov Šešč; ogled razstave: 6. in 7. junij, od 9. do 19. ure;
Dom kulture Šešče;
KPD Šešče
(Silvo Ramšak, 040 214 652).
Sobota, 6. junij,
dan odprtih vrat pri društvenem čebelnjaku;
čebelnjak pri Aninem domu;
ČD Prebold (Branko Valenčak).
Sobota, 6. junij,
pohod na Rjavčki vrh v spomin na T. , Ajdiča;
PD Prebold
(Mitja Četina, 031 801 738).
Sobota, 6. junij,
River race Šešče, spust po Savinji z doma narejenimi plovili;
Kud Šmrkl Šešče
(Matjaž Dolinar, 031 772 782).
Sobota, 6. junij,
Podljubelj;
KO ZB NOB Prebold (Boža Verdev).
Sobota, 6. junij, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija;
TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 6. junij, ob 9. uri
15. tradicionalno srečanje generacij v Latkovi vasi in nogometni turnir;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Aleš Golič, 041 335 325).
Sobota, 6. junij, ob 15. uri
tekmovanje s »tanarbol« starimi brizgalnami;
PGD Kaplja vas
(Franci Grenko, 041 793 803).
Nedelja, 7. junij, ob 15. uri
spominska slovesnost ob 70-letnici konca 2. svetovne vojne in spomin na žrtve povojnega nasilja;
Marija Reka - pri križu za žrtve povojnega nasilja;
Župnija Prebold (Damjan Ratajc, 5724 183).
Sreda, 10. junij, ob 16. uri
medobčinsko tekmovanje DU Prebold;
DU Prebold
(Ivan Stepišnik, 040 242 640).
Četrtek, 11. junij, od 7. do 10. ure
krvodajalska akcija;
Gasilski dom Prebold;
KO RK Prebold in RKS OE Žalec (Matjaž Črešnovar, 041 601 751).
Petek, 12. junij, ob 20. uri
Pozdrav mladosti;
Režajeva domačija, v primeru dežja Občinska knjižnica Prebold;
KUD Svoboda
(Manja Holobar, 041 794 452).
Sobota, 13. junij,
II. medobčinsko prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje in mladince; športna dvorana OŠ Prebold;
NTK Partizan Prebold (Aleksander Poropat).
Sobota, 13. junij,
gasilsko tekmovanje mladine GZ Prebold in pokalno tekmovanje mladine SŠR; GZ Prebold (Brane Verk, 041 783 207).
Sobota, 13. junij, ob 8. uri
ribiško tekmovanje za pokal
Občine Prebold;
velik ribnik v Preserjah;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
Sobota, 13. junij, ob 19.30
Firence v Preboldu: večer opernih arij;
telovadnica OŠ Prebold;
KD Antona Schwaba (Borut Pavlica, 041 480 880).
Nedelja, 14. junij, ob 8. uri
gasilsko tekmovanje članic, članov in starejših gasilcev GZ Prebold;
Športni park Latkova vas;
GZ Prebold
(Brane Verk, 041 783 207).
Torek, 16. junij, od 19. do 20. ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold (KO RK Prebold).
POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO:
petek, 19. junij, ob 16. uri
športne igre - troboj društev v Mariji Reki;
športno igrišče v Mariji Reki;
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915).
Sobota, 20. junij,
ob 9. uri kolesarski vzpon do Doma pod Reško planino v okviru “Slovenija kolesari";
ŠD Marija Reka
(Bernard Tratnik, 031 527 915); ob 18. uri srečanje kulturnikov sosednjih občin; šotor pred planinskim domom v Mariji Reki;
KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Nedelja, 21. junij, ob 18. uri
13. festival domačih ansamblov za veliko nagrado Savinjske doline; šotor pred planinskim domom v Mariji Reki;
KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Sobota, 20. junij, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica;
Režajeva domačija TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 20. junij,
teniški turnir (moški, ženske);
teniška igrišča pri bazenu;
ŠD Partizan Prebold (Rade Vogrinčič, 040 665 961).
Sobota, 20. junij,
turnir v malem nogometu, mladi do 15 let;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Aleš Golič, 041 335 325).
Sobota, 20. junij,
pohod na Vratca;
PD Prebold
(Matic Pečovnik, 070 550 314).
Sreda, 24. junij, ob 19.30
slavnostna seja ob občinskem in državnem prazniku s podelitvijo priznanj;
športna dvorana OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Četrtek, 25. junij, ob 9. uri
10. kolesarski vzpon na Golavo; športna sekcija PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400).
Sobota, 27. junij, ob 17. uri
dan gasilcev GZ Prebold;
Športni park Latkova vas;
GZ Prebold
(Brane Verk, 041 783 207).
Sobota, 27. junij, ob 20. uri
koncert ob dnevu državnosti Pod kozolcem;
velik kozolec pri Aninem domu;
KD Antona Schwaba (Damjan Ratajc, 572 41 83).
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 3. junij,
pohod po evropski pešpoti E6;
PD Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Sobota, 6. junij,
25. nočni pohod na Dobrovlje;
PD Dobrovlje Braslovče (Amadej Kumer, 041 823 804).
Od petka, 12. junija, do nedelje, 14. junija,
po južnem Velebitu;
PD Dobrovlje Braslovče (Bine Šketa, 031 506 608).
Petek, 12. junij, ob 19. uri
slavnostna seja ob 80-letnici KD Letuš s premierno predstavitvijo promocijskega filma o znamenitostih Letuša;
Kulturni dom Letuš;
KD Letuš
(Vanja Kretič, 040 363 955).
Sobota, 13. junij, ob 9. uri
šahovski turnir za osvojitev
IV. kategorije;
prostori ŠK Braslovče;
prijave in info, do sobote, 16. maja;
Šahovski klub Braslovče
(Ivana Flander, 040 648 069).
Sobota, 13. junij, ob 20. uri
koncertni večer s Študentskim pevskim zborom in Oktetom Filozofske fakultete; Dom kulture Braslovče;
Tjaša Ribizel
(Občina Braslovče, 703 84 12).
Sobota, 20. junij,
Preddvor-Hudičev Boršt-Cjanovca;
PD Dobrovlje Braslovče (Mojca Kodre, 031 480 258).
Torek, 23. junij, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Četrtek, 25. junij, ob 10. uri
Pohod po puntarski poti;
start pri Domu krajanov Gomilsko,
ob 9. uri;
TD Gomilsko
(Boža Kosu, 141 602 464).
Svoje znanje pokazali na reviji
Svetlo - temno, toplo - hladno
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Žalec je 9. in 10. maja pripravil revijo odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Skupaj je na dveh koncertih nastopilo 24 pevskih zborov in vokalnih skupin s 472 pevkami in pevci.
Zbrane je v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec pred koncertom nagovoril vodja območne izpostave JSKD Žalec Marko Repnik, ki je poudaril pomembnost zborovskega petja za Spodnjo Savinjsko dolino.
Na prvem koncertu se je predstavilo enajst zborov in vokalnih skupin z 233 pevkami in pevci (VS Candela, oktet DU Velika Pirešica-Galicija, An-draški oktet, MoPZ Gotovlje, MoPZ Polzela, MoPZ KUD Svoboda Prebold, Savinjski zvon Šempeter, MoPZ Karla Viranta Braslovče, MePZ Oljka Polzela, MePZ Tabor in Sekstet Gomilsko). Na drugem je zapelo 239 pevk in pevcev iz trinajstih zborov in vokalnih skupin (VS ZaPet, Oktet Savinjski Zven, MoPZ Ponikva, MoPZ Petrovče, ŽePZ Svoboda Griže,
ŽePZ Gotovlje, MePZ Andraž nad Polzelo, Livra Vransko, Galicija, Popseslish, A Cappella, Planinski pevski zbor Žalec in Akademski pevski zbor Risto Savin).
Revijalna koncerta je spremljala strokovna spremljevalka Tadeja Vulc iz Radelj ob Dravi, ki je opravila tudi razgovor z zborovodji. Najboljši zbori po oceni strokovne spremljevalke bodo dobili pravico za prijavo na regijsko tekmovanje zborov, ki bo 7. novembra v dvorani žalske glasbene šole.
T. Tavčar
MoPZ Savinjski zvon iz Šempetra, ki ga vodi Metka Jagodič Pogačar.
Simfoniki in godalci
Nastop simfoničnega orkestra
V četrtek, 23. aprila, smo bili v Domu II. slovenskega tabora priča izjemnemu koncertu godalnega in simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec. Ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus, je uvodoma poudaril, da s takšnimi koncerti nudijo priložnost mlajšim solistom zaigrati skupaj s simfoničnim orkestrom in tako doživeti nekaj nepozabnega.
Koncert so odprli mlajši godalci glasbene šole, ki so predstavili več otroških in ljudskih skladbic, ki jih je za godalni orkester priredil dirigent orke-
stra profesor Andraž Slakan. Z orkestrom se je kot solist predstavil tudi harmonikar Dejan Stankovič (iz razreda prof. Na-taliie Ermakove).
Simfonični orkester, ki ga prav tako vodi prof. Andraž Slakan, se je predstavil z nekaj samostojnimi skladbicami, potem pa so se z orkestrom kot solisti predstavili violinistka
Neja Stojnič (iz razreda prof. Sonje Alatič), pianisti Janez Vošner, Jana Ušen, Vanessa Vrečič in Tjaša Jazbinšek (iz razreda prof. Irene Kralj) ter Vita Sonjak in Tajda Randl (iz razreda prof. Melite Estigarri-bia Villasanti).
Poslušalci so nastopajoče nagradili z bučnim ploskanjem.
T. T.
Ä DAVIDOV HRAM
Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si
V Savinovem likovnem salonu bo do 6. junija odprta razstava del učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline z naslovom Svetlo-temno, toplo-hladno, na kateri 2011 učencev razstavlja več kot 200 del, ki so jih ustvarili pod vodstvom 25 mentoric.
Ob odprtju je zbrane učence, njihove mentorice in ravnatelje v imenu ZKŠT Žalec pozdravila Lidija Koceli, o likovni ustvarjalnosti razstavljavcev pa je spregovoril umetnostni zgodovinar Matija Plevnik in med drugim poudaril: »Izhodišče razstavljenih del predstavlja temeljne prvine likovnega dela, ki ne glede na likovni medij ustvarjajo močna nasprotja svetlo - temno in toplo - hladno. Ta nasprotja so odličen učni pripomoček za podajanje znanja pri pouku likovne vzgoje. Že ob vstopu v razstavišče nas objame paleta različnih likovnih slogov, likovnih tehnik, zastopane so vse poglavitne
Z razstave v Savinovem likovnem salonu
veje likovne umetnosti. Učenci s pričajočo razstavo dokazujejo, da sledijo ciljem predmetne likovne vzgoje, saj krepijo svojo ustvarjalnost, bogatijo emocionalne, socialne in estetske osebnostne kvalitete, razumejo okolje, v katerem se nahajajo. Skratka, da se osebnostno celovito razvijajo.«
Letošnjo razstavo, ki sta jo ob pomoči zaposlenih na zavo-
du pripravili likovni pedagoginji Breda Tekavc z OŠ Prebold in Mateja Jelen z OŠ Vransko--Tabor, je odprl direktor ZKŠT Matjaž Juteršek in mladim likovnikom podelil priznanja. V kulturnem programu je nastopil Žiga Birsa iz mladinskega umetniškega centra, ki je predstavil nekaj svojevrstnih glasbil.
T. Tavčar
Slikarski Utrinki Uroša Kocelija
Stene prireditvenega prostora v Schwentnerjevi hiši na Vranskem so na dan občinskega praznika Občine Vransko dobile novo podobo. Tokrat jih krasijo slikarski utrinki ljubiteljskega slikarja Uroša Kocelija. O razstavi je govorila Tanja Goropevšek, odprta pa bo do 31. junija.
Razstava z naslovom Slikarski utrinki Uroša Kocelija je že njegova druga samostojna v letošnjem letu. Na tokratni se predstavlja pretežno z akvareli, sicer se izraža v različnih slikarskih tehnikah. Na začetku ustvarjalne poti je bil predvsem portretist, nato je slikarsko platno in čopiče za nekaj časa postavil v
Avtor razstave Uroš Koceli (desno)
kot, po vrnitvi pa se je izkazal za nadarjenega podobarja. Poleg upodabljanja pokrajine so njegov navdih še vedno ljudje. Slikarski dogodek je po-
pestril kitarist Leon Žunec, po odprtju razstave pa so se obiskovalci zadržali na vrtu Schwentnerjeve hiše.
T. T.
Trojka, trojkica
Gledališka skupina KUD Polzela je minulo nedeljo v tamkajšnji dvorani kulturnega doma premierno uprizorila komedijo Trojka, trojkica, delo Alfonsa Kumra. Pod režijo se je podpisal Matjaž Jeršič, ki je povedal, da so se na predstavo pripravljali že od oktobra preteklega leta in opravili približno 50 vaj.
Gre za novo vrsto komedije, ki ne obravnava politike, ampak socialno plat življenja običajnih ljudi. Kot so zapisah v gledališkem listu, se komedija dogaja v manjši tovarni damskega perila, katere direktor se nenadoma odloči, da bo reorganiziral podjetje. To ogrozi najnižja delovna mesta. Da bi izsilili preklic sporne odločitve, prizadeti kujejo načrt, kako direktorja odžagati;
Nastopajoči v komediji Trojka, trojkica
najlažje bi bilo, če bi mu naprtili gospodarski prekršek ali kak drug sramoten greh. Pri tem se zapletajo v polresnice, namigovanja, prikrivanja, kar povzroči niz nesporazumov, preobra-
tov in smešnih situacij, vse do razpleta kriminalne zgodbe in ljubezenske afere. Ponovitev komedije bo 31. maja ob 19. uri prav tako v kulturnem domu na Polzeli.	T. Tavčar
Četrt stoletja Seksteta Gomilsko
Savinjski bralci sklenili sezono
Pred prvomajskimi prazniki je v Domu krajanov Gomilsko potekal prijeten koncertni večer, s katerim so obeležili 25 let delovanja Seksteta Gomilsko, ki deluje v okviru KD Gomilsko. Poleg jubilantov so večer obogatili še narodno-zabavni ansambel Lunca in člani odrasle gledališke skupine KD Gomilsko, ki je zaigrala odlomek iz igre Vinka Möderndorferja Vaja zbora.
Koncertni večer, ki sta ga vodila Nina Markovič in Andrej Sram, je začel Sekstet Gomilsko, ki ga vodi Tjaša Ribizel. Začeli so s pesmijo F. Ferjančiča Večerni zbor, v nadaljevanju pa so zapeli še sedem pesmi in prvi sklop svojega jubilejnega nastopa sklenili s pesmijo D. Šimeka in R. Grossa Ruža crvena. Po njihovem nastopu je koncertno dogajanje popestrila odrasla gledališka skupina in do dobra nasmejala občinstvo,
ki je nato z navdušenjem prisluhnilo narodno-zabavnim vižam ansambla Lunca.
V drugem delu večera so jubilanti zapeli pesem Viktorja Mihelčiča Jutro na Krasu, (besedilo Srečko Kosovel), in pesem Rada Simonitija (besedilo Ludvik Zorzet) Na Vipavskem. Koncertni večer so zaključili skupaj z ansamblom Lunca in pesmima Slavka in Vilka Avsenika Na mostu in Zvezde na nebu gore. D. Naraglav
Sekstet Gomilsko in voditelja koncerta
Člani Seksteta Gomilsko so začeli prepevati leta 1990 na pobudo Vladka Juharta, in sicer kot kvintet. Prvič so se javnosti predstavili v okviru birme leta 1990. S svojim petjem so kasneje prepričali še nekaj pevcev in haštal je oktet. Leto pozneje je v tragični nesreči življenje izgu-
bil njihov ustanovni član Boris Turnšek, kar pa jim ni odvzelo smisla in moči, da s petjem ne bi nadaljevali. Ves ta čas prepevajo pri bogoslužju vsako prvo nedeljo v mesecu ter nastopajo na različnih prireditvah v kraju in izven njega, sodelujejo na občinski reviji in tudi ob slovesu
pokojnikov. Zaradi zdravstvenih težav sta sestav leta 2006 in v začetku 2007 zapustila Leon Matelan in vodja okteta Vlado Juhart. Po krajšem času so pevci začeli prepevati pod vodstvom Vesne Štravs, oktobra 2014 pa je umetniško vodstvo prevzela dr. Tjaša Ribizel.
Razstava Francija Kadivnika
V razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže so v petek, 15. maja, odprli razstavo samorastniškega likovnika Francija Kadivnika, ki ima za sabo že nekaj samostojnih in še več skupinskih razstav. Tokratna v Grižah je njegova druga v Savinjski dolini, sicer pa je razstavljal v Celju, Kranju in Žalcu. Že leta 1980 je sodeloval na srečanju naivcev Evrope v švicarskem mestu Ölten.
Tokratnega odprtja se je udeležilo veliko njegovih znancev, sorodnikov in likovnih prijateljev, ki so najprej prisluhnili moderatorki dogodka Olgi Markovič in pevki Lari Tajnšek, še pred odprtjem razstave pa je Francijeva likovna prijateljica Magda Šalamon interpretirala eno od svojih pesmi.
Franci Kadivnik iz Žalca je bil rojen leta 1948 na Kozjanskem. Že kot otrok je kazal talent za risanje. Njegove risbice so bile vsepovsod na papirnatih vrečkah, motivi pa krave in konji. V osnovni šoli je razvijal svoj talent pod vodstvom profesorja Salezina. Pozneje, v obrtni šoli v Mariboru, pa je skrivnost in lepote risanja spoznaval v popoldanskih urah risanja pri profesorju Krašovcu in Pišotu. Ob služenju vojaškega roka je imel srečo, da
Franc je zaljubljen v naravo, kije tudi glavni motiv njegovega likovnega ustvarjanja.
je lahko asistiral pri likovnem nastajanju zgodovine II. proletarske brigade v Nišu, njegov učitelj in mentor pa je bil priznani srbski akademik Toman. Po odsluženju vojaškega roka je začel delati na področju aranžerstva v Kovinotehni in Merkurju, kjer je lahko dobro izkoristil svoj talent pri urejanju izložb, izdelavi letakov in raznih scen. Vključil se je tudi v likovno sekcijo KD Žalec, kjer sodeluje še danes. S pomočjo mentorjev je spoznaval tehnike risanja in slikanja ter čudoviti svet barv. Obiskoval je tudi poletno šolo Rudija Špan-zla, kjer se je seznanil s portretom in slikanjem človeka. Sicer pa je Franci velik ljubitelj narave in planin, kar se odraža na skoraj vseh njegovih delih, ki
so zadnja leta vsa v akrilni tehniki, ki, kakor sam ugotavlja, mu najbolj leži in nudi nova spoznanja in izzive.
Razstavo je odprla vodja raz-stavno-prireditvenega prostora KUD Svoboda Griže Lidija Tamše.	D. Naraglav
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je
11.	maja potekala zaključna prireditev projekta Savinjčani beremo 2014/2015, v katerem je sodelovalo 251 bralcev občin Spodnje Savinjske doline. Projekt je tudi letos organizirala Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Zaključne prireditve se je udeležila večina bralcev, avtorjev knjig, ki so jih brali, pa letos trinajst. Knjižničarji in bralci so bili navdušeni nad tolikšnim odzivom pisateljev. Dogodka so se udeležili Ciril Zlobec, dr. Andrej Blatnik, Milena Miklavčič, dr. Ana Krajnc, dr. Mihael Glavan, Suzana Tratnik, Marko Sosič, Tomaž Kosmač, Vinko Šmajs, Marjan Raztresen, Robert Simonišek, Roman Rozina in Biserka Tuco, ena od junakinj romana Vrtec v Jeruzalemu. V glasbenem delu so se predstavili vokalna skupina Kvatropirci, pevka Ani Frece
Ciril Zlobec, ki bo letos praznoval 90-letnico, nagovoril občinstvo v Žalcu.
ob kitarski spremljavi Tonija Alatiča ter plesni par Neli Čadej in Domen Romih. Prireditev je povezovala direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, ki je med drugim povedala, kaj vse »je v meni«, kar je bila tudi povezovalna nit letošnjega bralnega izbora. Irena Štusej, zadolžena za projekt, pa je izrazila zadovoljstvo, ker so bili bralci letos zno-
va navdušeni nad branjem del, ki pomagajo k prepoznavnosti naše preteklosti. To so knjige Vrtec v Jeruzalemu, Ogenj, rit in kače niso za igrače, 101 slovenska prepoznavnost, Najlepši slovenski miti in legende in druge.
Z novo sezono branja bodo začeli 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic.
T. Tavčar
Noč knjige z Dekameronom
Ob svetovnem dnevu knjige so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili srednjeveški večer z renesančno žgečkljivim pridihom.
Ob 19. uri so obiskovalce pričakali knjižničarji v srednjeveških oblekah in jih pogostili s sadjem ter pijačo. Ob
20.	uri so poslušali odlomke iz Boccacciovega Dekamero-na, ki so jih brali knjižničarji. Med branjem so plesalci KUD Galiarda Celje, skupine za obujanje starinskih plesov in glasbe, zaplesali nekaj srednjeveških plesov, slišala se je tudi srednjeveška glasba flavtistke Maruše Čater, ki jo je na klavir spremljal Jernej Kirbiš, mag.
Knjižničarji v srednjeveški opravi
art., v večernem programu pa so lahko spremljali tudi umetelno pisanje kaligrafke Natalije Resnik Gavez.
Večer z rahlo žgečkljivim pridihom pisateljevih zgodb se je nadaljeval še v noč.
T. Tavčar
Estetika kamuflaže
ZKŠT Žalec je v spremljevalnem programu razstave del Avgusta Lavrenčiča in Staneta Jagodiča, ki je bila v Savinovem likovnem salonu na ogled do konca aprila, organiziral predavanje Alenke Domjan o Estetiki kamuflaže: umetnost vojaškega oblikovanja in njena transformacija v sodobni umetnosti.
V svojem predavanju se je
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Golc d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
offset tisk
igitalni tisk
vezava diplom
j/ knjigoveštvo
" poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
offset tisk
digitalni tisk
vezava diplom knjigoveštvo poslovna darila
darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
Alenka Domjan med predavanjem
Domjanova dotaknila značilnih likovnih komponent in oblikovne gramatike kubizma, ki je s svojo prostorsko strukturo prikrivala vidno ločnico med objektom in prostorom. Govorila je o razvoju kamuflaže in njeni primarni funkciji, o njeni skriti in prikriti naravi, o estetiki v vojaškem obliko-
vanju, o vdoru v potrošniško kulturo (marketing, moda) in današnji predstavitveni vrednosti. Prisoten je tudi v delih obeh avtorjev, Avgusta Lavrenčiča (simulirani kolaž) in Staneta Jagodiča (kolaž, montaža), ki sta razstavljala v Savinovem likovnem salonu.
T. T.
Priznanje za atletske dosežke	Nastopilo 430 mladih odbojkarjev
Lucijan Zalokar
Vranščan Lucijan Zalokar, 19-letni študent novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in odličen atlet, je na svečani seji Občine Vran-
sko prejel občinsko priznanje za izjemne športne dosežke v kraljici športov - atletiki.
Lucijan je v letu 2013 postal državni mladinski prvak (1000 in 4 X 400 m zunaj ter 1500 m y dvorani), dvakrat podprvak (kros 2 km in 4 x 4000 m v članski konkurenci), na državnih tekmovanjih pa je še dvakrat osvojil 3. mesto (400 in 800 m). Lani je ubranil naslov državnega prvaka na 1000 in 4 x 4000 m, v krosu na 2 km in članski štafeti 4 X 400 m je ostal podprvak, na državnih prvenstvih pa je trikrat stopil na oder za zmagovalce (2. mesto na 800 m na prostem in v dvorani, 3. mesto na 400 m). Na mladinskem ekipnem državnem prvenstvu je zmagal kar v treh disciplinah:
800,4	X 100 in 4 X 400 m. Osebni rekord na 800 m je popravil za dobri dve sekundi (1:49,31), kar je drugi najboljši mladinski rezultat vseh časov v Sloveniji. Za zdaj mu prehod med člane ne povzroča težav, saj je v dvorani osvojil 2. mesto na državnem prvenstvu in izpolnil normo za člansko evropsko dvoransko prvenstvo, ki je potekalo v Pragi, kjer se je uvrstil na 35. mesto, teden pozneje pa je nastopil na državnem prvenstvu v krosu, kjer je v teku na 3 km prvič postal članski državni prvak.
Kot pravi, je jasno, da takšni rezultati niso prišli sami od sebe. So rezultat resnega načrtnega dela in truda, vloženega v trening.	T. Tavčar
Del udeležencev turnirja
Regijske igre specialne olimpijade
Medalje je podeljevala tudi zlata olimpijka Urška Žolnir.
Šempeter, Braslovče in Prebold so bili zadnjo aprilsko soboto v znamenju mladih odbojkaric in odbojkarjev, ki so tekmovali za prvi pokal Spodnje Savinjske doline v mali odbojki. Nastopilo je 40 ekip iz Slovenije in Hrvaške, skupaj pa kar 430 nadobudnih odbojkaric in odbojkarjev,- ki so odigrali 91 tekem.
Šempetrani, ki so se izkazali že z zaključnim turnirjem pokala Slovenije, so potrdili, da so odlični prireditelji tudi v konkurenci najmlajših odbojkaric in odbojkarjev. OK SIP Šempeter in Aliansa sta na treh prizoriščih (Šempeter, Braslovče in Prebold) v petih dvoranah in na desetih igriščih priredila 1. mednarodni turnir
v mali odbojki za pokal Spodnje Savinjske doline.
Prav vse tekme so potekale v duhu fair playa, zato je bil prvi cilj turnirja s tem že dosežen, za nameček pa se je igrala zelo kakovostna odbojka.
Pri deklicah so se prvega mesta razveselile odbojkarice Olimpa iz Ljubljane, druge so bile odbojkarice ŽOK Kajuh Šoštanj, tretje pa odbojkarice iz Škofje Loke. Zmagovalna ekipa turnirja pri dečkih je bila ekipa SGD Strdin iz Maribora, drugi so bili Braslovča-ni in tretji Benquick Volley iz Logatca.
»Ker je bil odziv na turnir zelo dober, smo se že odločili, da bo ta turnir postal tradicionalen. Seveda pa tako velikega projekta ne bi mogli izvesti
brez pomoči pokroviteljev in donatorjev. Zahvaliti se moramo Občini Žalec, Občini Prebold, Občini Braslovče in moškemu odbojkarskemu klubu iz Braslovč, ki so z veseljem podprli ta projekt in priskočili na pomoč,« je ob koncu turnirja dejal Sebastjan Cilenšek, predsednik OK Šempeter, ki je bil hkrati tudi eden od pobudnikov za organizacijo turnirja.
Mladim odbojkarjem so pokale in kolajne podelili bivša igralka Alianse, zdaj aktualna državna prvakinja s Calcit Volleyballom Mojca Božič ter nekdanja igralca SIP Šempetra David Kumer (ACH Volley) in Jernej Vrhunc (kapetan slovenske mladinske reprezentance).
T. Tavčar
Igriva košarka v Preboldu
Veliko veselje je otrokom naredil Lipko in z njim so se tudi fotografirali.
Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna je v Športnem centu Žalec v sredo, 13. maja, organiziral 22. regijske igre specialne olimpijade Slovenije, na katerih se je srečalo in družilo več kot 350 športnikov, njihovih trenerjev, spremljevalcev, organizatorjev, prostovoljcev in drugih prijateljev specialno olimpijskega gibanja.
Na slovesnem odprtju iger so udeležence nagovorili župan Občine Žalec Janko Kos, direktorica CUDV Dobrna Irena Ceglar, predstavnica Pedagoške fakultete v Ljubljani prof. dr. Tjaša Filipčič ter predsednik organizacijskega odbora iger mag. Tine Kovačič, ki je spregovoril tudi v imenu prireditelja specialne olimpijade Slovenije. Kulturni program so s folklorno in plesno točko popestrili uporabniki CUDV Dobrna, duo Lidija in Andreja, policijski sekstet in šolski orkester žalske glasbene šole. Slovesno zaprisego specialne olimpijade je izrekel športnik specialne olimpijade Vinko Rešetar, ki se je decembra 2014 udeležil svetovnega globalnega komiteja za zdravje športnikov v Washingtonu: »Pustite mi zmagati, če pa že ne morem zmagati, naj bom vsaj pogumen v svojem poizkusu!«
»S programom rednih tre-
ningov in zdravstvenim programom specialne olimpijade načrtno, strokovno in celostno vplivamo na mlade ali starejše generacije športnikov specialne olimpijade, na njihovo pozitivno doživljanje Športnih aktivnosti in predvsem na zdrav, kreativen način preživljanja prostega časa in ne nazadnje na boljšo kakovost življenja. Dejstvo je, da z vsem omenjenim vplivamo na motorično učenje športnikov in posledično na razvoj tako finih kot grobih motoričnih spretnosti, spoznavanje specifičnih športnih pravil, spodbujanje zdrave tekmovalnosti, spoštovanje športnega obnašanja, strpnosti in ne nazadnje na načrtno razvijanje različnih spretnosti za vključitev v širše socialno okolje,« je med drugim ob odprtju specialne olimpijade povedala direktorica CUDV Dobrna Irena Ceglar.
Športniki specialne olimpijade so se pomerili v atletiki, elementih košarke in nogometa. Nekateri so postavili osebne rekorde, drugi pa so kreativno preživeli dan, kar jim daje zaupanje vase, samospoštovanje, samopotrditev, samozavest in predvsem moč in pogum za nove športne podvige in nove dosežke v življenju. »Ne smemo pozabiti, da je pouda-
rek na sodelovanju in ne na tekmovalnosti za vsako ceno, je poudaril mag. Tine Kovačič in dodal: »S športnim in z zdravstvenim programom ter drugimi spremljevalnimi aktivnostmi si svetovno gibanje specialne olimpijade prizadeva omogočiti vsem športnikom ne glede na prizadetost ali ovi-ranost vključevanje v družbo in uresničevanje lastnih potreb po športnorekreacijskem udejstvovanju in drugih interesov v njej. Tako kot evropska družina držav gre tudi Slovenija po poti ‘zagotavljanja enakih možnosti in enake obravnave specialnih olimpijcev. Dejstvo, da smo lahko nekaterim drugim državam v Evrazijski regiji za vzor, nam nalaga dolžnost, da pomagamo tistim v najbližjem sosedstvu in tudi drugod v svetu, ki tega ne zmorejo." V Žalcu so po številu udeležencev podrli rekord v zgodovini regijskih iger specialne olimpijade Slovenije.
Medalje sta podelili judoistki Urška Žolnir in Lucija Polavder ter nogometaši Nogometnega kluba Celje, ki so skupaj s svetovno uspešnimi specialnimi olimpijci Ino Košič, Aljažem Podjedom, Janezom Močeni-kom podelili medalje in priznanja vsem 200 športnikom specialne olimpijade.
D. Naraglav
Košarkarski klub Prebold 2014 je v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije in Osnovno šolo Prebold z ravnateljem Otonom Račečičem na čelu izvedel projekt Igriva košarka. Prireditev je bila namenjena najmlajšim učenkam in učencem.
V dveh šolskih urah se je v košarki na igriv način preizkusilo več kot 160 otrok od
prvega do šestega razreda. »V sodelovanju z učiteljicami razredničarkami se je v našo šolo košarke vpisalo preko 30 deklic in fantov. Vsi otroci so ob vpisu v naš klub prejeli klubski dres in majico. Z odzivom smo zelo zadovoljni, seveda pa se ob tem zahvaljujemo vsem donatorjem, ki omogočajo, da košarka v Preboldu živi. Kot pravi naš slogan: Z vami in za
vas!« je povedal tajnik kluba in trener selekcije U13 Aljoša Cvar.
Klub je sicer zelo dejaven, konec aprila je s tremi ekipami sodeloval na mednarodnem košarkarskem turnirju v Beogradu, pred počitnicami pa načrtuje še dve večji akciji, namenjeni predstavitvi kluba staršem in donatorjem.
D. N.
Zgodovinski uspeh v pokalu Slovenije
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so postale pod-prvakinje letošnjega pokala Slovenije in s tem dosegle članski uspeh, kot ga v zgodovini žalskega kluba še ni bilo. Na finalnem turnirju štirih najboljših 16. in 17. maja v Kočevju so najprej premagale ekipo Ž.U.R.D. Koper (32 : 27, ob polčasu 17 : 13) in se uvrstile v veliki finale, kjer so izgubile proti državnim prvakinjam ŽRK Krim Mercator.
Potem ko je bila članska ekipa RK Zelene Doline Žalec lani v pokalu Slovenije tretja, je letos stopila še stopničko višje. Z zmago v polfinalu proti Kopru si je zagotovila najprej odlično drugo mesto. V finalu, ki ga je prenašala tudi RTV Slovenija, je tako lahko proti državnim prvakinjam, ekipi ŽRK Krim Mercator, zaigrala sproščeno in kljub premoči državnih prvakinj pokazala lepo igro, srce in borbenost. Krimovke so ves čas igrale v najboljši postavi in
za zmago niso smele popuščati niti za trenutek. Končni rezultat tekme je bil 37 : 24, ob polčasu 16 : 12 za Krim. V finalni tekmi se je odlično izkazala vratarka Amra Pandžič, ki je nanizala 15 obramb (Krimovki Miša Marinček in Sergeja Ste-fanišin sta jih nanizali 13 oz. 10, skupaj torej 23), ki je bila z devetimi obrambami boljša tudi proti koprski obrambi v polfinalu. Skupaj je bila v obeh tekmah s 17 goli najboljša strelka Jasna Turnšek, ki je Koprčanke niso mogle ustaviti, saj je dosegla 12 zadetkov, Krimovke pa so jo ustavile pri petih zadetkih. Odlično so se izkazale še krilna igralka Maruša Kompan s skupaj 12 goli (8 +
4)	, srednja zunanja Patricija Korotdj s skupaj 10 goli (5 +
5)	in krilna igralka Anja Pirc s skupaj 7 goli (4 + 3). Na finalni tekmi se je izkazala Tana Sutaj, ki je s tekmo v pokalu sklenila svojo igralsko rokometno kariero, mrežo Krimovk je zadela
petkrat, ob tem pa je bila odlična tudi v obrambi, kjer so se izkazale tudi ostale Žalčanke, denimo Maja Košir. V bitki za tretje mesto v letošnjem pokalu Slovenije je ekipa Ž.U.R.D. Koper premagala ekipo ŽRK Velenje.
Medtem ko je članska ekipa RK Zelene Doline Žalec pod vodstvom Jerneja Rantaha svoje cilje v pokalu Slovenije presegla, pa jih ni dosegla v ligaškem delu te sezone. S slabo igro in z malo športne sreče so morale konec aprila v domači dvorani priznati premoč ŽRK Celje Celjske mesnine (20 : 28, polčas 11 : 13). S tem so si zapravile bitko za tretje mesto, zaradi nepričakovanega preobrata v sklepnem delu tekmovanj 1. ADRL, ko je izstopila ekipa ŽRK Piran in so se odšteli tudi vsi doseženi rezultati v vsej sezoni (za Žalčanke je to pomenilo odštetje dveh zmag), pa so na koncu pristale celo na 6. mestu 1. ADRL. Ob enakem
Podprvakinje v pokalu Slovenije s trenerjem Jernejem Rantahom (levo čepi), pomočnikom trenerja Srečkom Stepišnikom (levo stoji), s predsednikom kluba Zoranom Lahom (tretji z desne stoji) in športnim direktorjem RK Zelene doline Žalec Mitjem Turnškom (prvi z desne stoji)
izkupičku točk kot petouvr-ščena ekipa ŽRK Krka Novo mesto in ob boljši razliki golov je pretehtal slabši izkupiček s Krko.
D. N., L. K.
Dober ženski rokomet se ne igra le v Ljubljani
Športni direktor RK Zelene Doline Žalec Mitja Turnšek nam je o uspehu članic v pokalu Slovenije in o iztekajoči se sezoni RK Zelene Doline Žalec povedal:
»Zelo smo ponosni, da nam je v pokalu uspel ta veliki met, drugo mesto, ki ga v zgodovini kluba še ni bilo. Dokazali smo namreč, da se dober ženski rokomet ne igra le v Ljubljani in Zagorju, ampak tudi drugje, v majhnih okoljih, ki konec koncev tudi niso materialno tako močna ah voljna podpreti šport. To smo najbrž dokazali tudi v neposrednem prenosu TV Slovenija. Realno smo seveda vedeli, da zmagati proti Krimu skoraj ne moremo, a veseli smo, da se dekleta niso že vnaprej vdale in da so pokazale znanje in borbenost, da so se skratka Krimovke za zmago morale potruditi. Brez dvoma smo tudi širše opozorili nase.
Z razpletom po koncu sezone v 1. ADRL pa najbrž niste zadovoljni...
»Tako je. Ne bežimo od dejstva, da je 6. mesto v 1. ADRL za nas neuspeh, ker smo imeli v začetku sezone višje postavljene cilje, torej do 5. mesta. Med letom smo celo razmišljali o 3. mestu. Ob nedefiniranih pravilih Rokometne zveze Sloveniji v primeru, kot se je zgodil z izstopom Pirana v zaključnem delu sezone, kjer smo izgubili tisti, ki smo prej proti njim zmagali, pridobili pa tisti, ki so izgubili, pa da je na koncu odločal medsebojni izkupiček pri Krki, kjer je tekmo v gosteh odločala nenavadna sodniška odločitev, se zavedamo, da smo za neuspeh najprej krivi sami.«
Kaj pa mlajše selekcije?
»Ob vzponih in padcih z veseljem ugotavljam, da v zadnjih letih uspešno udejanjamo vizijo kakovostnega strokovnega dela in razvoja mladih rokometašic, ki bodo nekoč večinska baza članske ekipe. Zgodba RK Zelene Doline Žalec se v tem smislu iz leta v leto nadgrajuje. To nam potrjujejo rezultati. Čeprav poudarjam, za nas sta strokovni razvoj rokometašic in napredek v njihovi igri veliko pomembnejša od trenutnih rezultatov. Kajti ti pridejo, če se dobro dela, v vsakem primeru. In tudi letos jih je kar nekaj, na katere smo zelo ponosni. Starejše deklice so tretje v državnem prvenstvu, imamo šolske državne prvakinje v rokometu, mlajše deklice B so med tremi najboljšimi v državi, kadetinje in mlajše deklice A pa se ravno tako vztrajno pomikajo proti vrhu. Imamo res kakovostno bazo najmlajših. A to nas ne sme zavesti. Zaradi nesistematičnega dela z mladimi iz preteklosti, preden je vajeti upravljanja kluba prevzela zdajšnja ekipa, še vedno obstaja luknja v generaciji kadetinj in mladink, ki bi bila že zrela kot baza za poln prispevek v članski ekipi. A s sistematičnim delom prihajajo navdušene in številčnejše generacije mladih rokometašic, kajti naš ugled zadnja leta z dobrim delom res raste in v nekaj letih računamo, da bomo zakrpali tudi to luknjo.«
Najbrž je za to potreben tudi kakovosten trenerski kader.
»Ravno to želim poudariti. Zdaj nam priznava tudi širši slovenski prostor, da imamo eno najboljših rokometnih šol v Sloveniji. Trenerja, ki sta uspela slediti prej omenjeni
viziji in pripeljati, motivirati in strokovno krepiti bazo najmlajših rokometašic, sta naša članska igralka, ki z naslednjim letom zapušča ekipo in se bo popolnoma posvetila trenerstvu, Tana Sutaj in Danilo Kovačič. Zelo je pomembno, da ima klub v celoti kompatibilen trenerski tim, ki sledi viziji razvoja, kot jo je zastavil upravni odbor. Nimamo še idealne trenerske postavitve, saj se s številčnostjo pojavlja tudi potreba po novih trenerjih in predvsem dodatnih znanjih. A skupaj s članskim trenerjem Jernejem Rantahom, ki je v ekipo vstopil med sezono in je izrazito timsko usmerjen, bolj kot so bili članski trenerji do zdaj, in z njegovim pomočnikom Srečkom StepišnikPm je postala ekipa zelo kompatibilna. Zelo sodelujejo, spremljajo naša dekleta ne glede na to, na kateri stopnji razvoja so, in to lahko ob sistematičnem delu res prinese še boljše rezultate v prihodnje. Zelo pomembno je v teh časih tudi, da se trenerji zavedajo, da je njihovo delo poslanstvo in ne poklic, ki ga opravljajo v osnovi zaradi veselja in strasti do rokometa. To pa pomeni, da o naših dekletih razmišljajo skozi vzgojo in celostni razvoj. Pri izboru trenerjev v prihodnje bo ta komponenta največjega pomena. Za prihodnjo sezono si namreč tim želimo še okrepiti.«
Klub je zadnja leta tudi organizacijsko čedalje močnejši.
»Seveda mora klub krepiti vse svoje funkcije, če želi razvijati osnovno poslanstvo. Letos smo okrepili upravni odbor, ki dela zelo konstruktivno. Pou-daril pa bi tudi delo operativ-
ne ekipe za pripravo tekem, ki je zelo dobra, svoje delo opravlja brez napak, izkušnje pa delimo tudi, ko sami recimo nismo organizatorji, denimo letos pri organizaciji finala šolskega državnega prvenstva, ko smo pomagali I. OŠ Žalec, ki je res odličen partner. Sinergije sodelovanja so neprecenljive. Stavimo na domače tekme, ki vse bolj postajajo tudi pomemben družabni dogodek, vse bolj jih obiskujejo tudi cele družine. Ob vsem tem je zelo pomembno, da nam vseskozi stoji ob strani tudi naš glavni sponzor, ki nam daje veliko več kot ime, nas razume in živi z nami.
Toda ko si na tako pomembni poti, pa naj gre za šport ali kaj drugega, se kdaj tudi spotakneš, padeš, pomembno pa je, da ponovno vstaneš in potem še bolj ubrano kreneš naprej. Našemu rokometnemu klubu ubranost zdaj priznava že širše slovensko rokometno okolje. Morda si ob tem izposodim besede, ki jih je te dni za časnik Ekipa zapisal generalni sekretar Rokometne zveze Slovenije Goran Cvijič ob robu finala pokala Slovenije: 'Velikani se torej vračajo. V drugačnih podobah in spremenjenih zasedbah. Očiščeni starih grehov. In prekleto previdni. Na srečo. Z željo najprej vzgajati, potem tekmovati, kar so mnogi v športu pozabili. Vsi so isti, niso pa enaki. V Kopru za nameček raste še ženski klub, ki se je na zaključnem turnirju pokala Slovenije predstavil v izjemni luči. Tako kot Zelene Doline Žalec.' Izjava najvišjega funkcionarja naše panožne zveze je gotovo potrditev, da smo na pravi poti.« D. N.
Starejše deklice A tretje v državi
Skoraj do konca so sezono uspešno pripeljale tudi mlajše selekcije, ki jih vodita Tana Sutaj in Danilo Kovačič. Starejše deklice A, generacija, ki beleži že svoj četrti finale v državnih prvenstvih, je zasedla odlično tretje mesto v državi. Kadetinje so dosegle osmo, mlajše deklice A pa sedmo mesto v državi. Mlajše deklice B so zmagale na lestvici vzhod, podobno kot pred njimi že starejše deklice A, in se v tej kategoriji uvrstile med tri najboljše v državi.
Na evropskem 6 medalj
Konec aprila je v italijanskem kraju Andria potekalo evropsko prvenstvo v ta-ekwondoju. Tekmovanja se je udeležila tudi 40-članska slovenska reprezentanca, v kateri je tokrat sodelovalo tudi sedem tekmovalcev iz braslovškega kluba SUN.
Braslovški klub so v Italiji zastopali Jan Šketa, Klemen Strojanšek, Simon Zajec, Tilen Šketa, Urh Černivšek, Filip Žak Glavnik in veteran Simon Jan (trener), ki je osvojil srebrno medaljo in dve zlati z ekipo veteranov. Poleg njega so se z medaljami okitili še Jan Šketa, ki je med kadeti v svoji katego-
riji forme črni pas osvojil tretje mesto, Tilen Šketa, ki je osvojil bronasto medaljo v kategoriji borbe do 45 kg, in Klemen Strojanšek, ki je v formah rdeči pas osvojil bron.
Veteranska moška ekipa je osvojila naziv najboljše veteranske ekipe, dva člana ekipe pa sta v svojih starostnih kategorijah postala tudi najboljša veterana.
Sicer pa je slovenska reprezentanca na tem tekmovanju skupaj osvojila devet naslovov evropskih prvakov, osem drugih ter trinajst tretjih mest in v skupnem seštevku Sloveniji priborila odlično 6. mesto.
D. N.
Šahovski
Na 9. turnirju šahovske štajerske kadetske lige je nastopilo 113 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil David Brinovec (OŠ Šempeter), Matic Nareks OŠ (Petrovče) pa je zasedel osmo mesto.
Na Debelem rtiču se je od 15. do 17. maja v okviru kadetske
lige v šestih kolih v standardnem šahu med seboj pomerilo 16 najboljših klubov. Šahovski klub Žalec je nastopil z mlado ekipo, v kateri so sodelovali David Brinovec (13 let), Lovro Čeh Brežnik (13 let) in Lucy Brinovec (7 let), ki so zasedli 12. me-
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN Vaš vladar Mars bo večj: znamenju. Zaradi tega bo vaše, na meseca bo ugodna za urej; že od 11. junija dalje. Venera v sì vaše ljubezensko življenje vnašala sti
eseca potoval po živahnem zračnem še hitrejši tempo. Prva tretji-čas za novosti pa bo dober tjjpljpn znaku bo od 5. dalje v in .zanos. V poletje boste vstopili
pripravljeni za nove zgodbe, ki jih piše življenje.
BIK V prvi tretjini meseca,boste lahko ugodno rešili situacijo, ki vas je močno zaposlovala letošnjo fipmlad. |^šesjgdsobnosti pregovarjanja bodo na visoki ravni, zato ne oklevajte, uspešni boste, kar velja zlasti za drugo polovico junija.V poletje bostf vstopili po^ri pozitivne energije in z jasno vizijo, kaj želite v prihodnje. N|%vaš bo mo zaobšli morebitne ovire.
i moglo ustaviti, iznajdljivo boste
DVOJČKA Vladavina vašega znamenj/ čas v letu. Vaš vladar Merku šenim zadevam. V preostanK energije oskrbel Mars, ki 1
je za vas tradicionalno najboljši d|» 11. retrograden, zato se posvetite nere-inija boste zelo uspešni, saj vas bo z obilico èm, znaku.Vitalne energije vam ne bo primanjkovalo, v dražjji Boste oc®lnis|tit sogovornik, izžarevali pa boste tudi posebno privlačno energijo. RajVeč bi si še lahko želeli ob začetku poletja?
RAK Vaša vladarica Luna bo 2. v mesecu tvorila ščip, zato velja malce previdnosti v tem času. Lah^o tìrjste preobčutljivi in čustveno nestabilni. Sonce bo 21. vstopilo v va^žnakjjn ohcenakoJlpčju najavilo začetek enega najboljših obdobij leta za va^yener%.kralji£a:flubezni, vas bo v prvih dneh meseca še prijetno razvajala, kir'morate izkoristiti. V zadnji tretjini meseca bo vstopil v vaše znamenje Mars, zato bo od energije kar prasketalo.
LEV Večje število planetov,y..^faónem znamenju bo dalo juniju pečat dinamičnega in zelo aktivnega meseca, kar vam bo zelo ugajalo. Jupiter, mogočni dobrotnik, bo potovl]^>o va|em jpampnju in še vedno prijazno odpiral marsikatera do zdaj zapM|[^atiC%nera jjx>>| 5. junija dalje v vašem znamenju, kar vas bo vidno polejfijfalcj.in vam,pi>i!aralo krasne, nepozabne trenutke z ljubljeno osebo. Če ste še sami, bo ta čas kot naročen, da se na novo zaljubite.
DEVICA Vaš vladar Merkur bo ^fj&Vii tretjini junija potoval retrogradno, zato morate svojo pozornost usmeritfljMvse, kar morate dokončati, spremeniti ali razrešiti. Pri tem boste v Jepi Oasu uspešm. Čas za novosti bo ugoden v preostanku meseca.V svoje medosebne odnose boste vnesli več strasti in tudi vi boste čutili, da vam ob začetku poletja teče kri po žilah nekoliko hitreje. Družabno življenje bo zelo pestro in zanimivo.
TEHTNICA Večje število zračnih njanetóv v juniju vam je pisano na kožo. Dinamika dogodkov bo živahna, ktmam bo zelo ugajalo. Z obveznostmi boste hitro opravili, da vam b®pšta(3cašz^rijetnejše plati življenja.Očar-ljivi in šarmantni, kot znate/bijvfioste zelo zanimivi za okolico. Vaša drža bo občasno dobesedno kraljevska in uživali bfeste v komplimentih, ki jih boste deležni.
ŠKORPIJON Vaš vladar Pluton še vedno potuje retrogradno po znaku Kozoroga in vam narekuje modrost in prepojenost. Saturn, gospodar uso-
de, se bo 15. v mesecu vri boste lahko občutili tisti, ki’ bo potrebno s sencami prete! dela si boste težje vzeli čas toliko bolj dragoceni in cenjene
iji retrogradni poti v vaše znamenje, kar i na koncu znaka Škorpijona. Opraviti •ti. druge izl rite ne boste imeli.Ob obilici to bodo skupaj preživeti trenutki
STRELEC Vaš vladar Jupiter bo potoval po sorodnem ognjenem znamenju, iz katerega dobro deluje. Prinašal vam ho pozitivno energijo in ugodne okoliščine. Upoštevati pa bo potrebno določene omejitve, ki jih bo v vašem znamenju postavljal Saturn. Videi bp, da se jeleden od problemov umaknil in da so se nevihtni oblaki razkadili. Venera v ognjenem znaku bo vnesla v vaš partnerski odnos veliko strasti in poletje se bo začelo več kot odlično.
KOZOROG Vaš vladar Saturn, ki bo potoval retrogradno po znaku Strelca, se bo na svoji poti vrnil celo v:'žnak'§korpijona. Ker bodo sočasno v retro gibanju tudi Merkur, Neptun in Pluton, bo potrebno potegniti črto in narediti obračun s preteklostjo. Zaradi vpllvp. Škorpijona boste odločnejši in bolj energični, kar bo odlično. V prvem ddu meseca bo tempo izredno hiter, v drugi polovici pa bolj umjrjéivVsinodo veliko pričakovali od vas, česar pa ste že vajeni.
VODNAR Vaš vladar Uran bo potoval po znamenju Ovna in vam občasno povzročal potrebo po prevelikem hipiju. Vzeti si morate dovolj časa, še zlasti v prvi polovici junija, ko bosthlahko rj^fešno rešili neko situacijo iz preteklosti. Energije boste imeh velikoj pomembno je tudi, da jo porabite z veliko več fizičnega gibanja in nàpbra, le talco boste sproščeni in zadovoljni. V ljubezni boste postavljeni pred zelo zanimiv izziv.
RIBI Vaš vladar Neptun se bo 12
bo določene
nija postavil v retrogradno gibanje,
kar bo upočasnilo določene pro^se v vašem delovanju. Potrpljenje naj vaše vodilo, ne sme se vamjmv^Jnud|i. Doybliti morate, da se določi situacije odvijejo po svojeÌn,(pokaz£je Ajdovi luči.Na zasebnem področju se obetajo prijetni trenutki v dkjje pa tudi v dobri družbi. Znali boste najti zlato sredino in zadostiti vsem interesom.
Niki Vranjo Keiler, s. p., Aligojnice 3, Čiriče, 090 44 33 in 090 64 35.
Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter facebook ilo lo res astro).
Pisma bralcev
Skozi zadnja vrata davek na nepremičnine
Občani Prebolda smo aprila prejeli položnice davka - Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča s kratico NUSZ. Bili smo presenečeni nad višino zneska, saj je bil ta v primerjavi z letom 2014 kar trikrat višji. Z ženo stanujeva sama v hiši in sva lani plačala približno 50 evrov, tokratna položnica pa znaša kar 150 evrov. O tolikšnem zvišanju tega davka bi občani pričakovali od župana in svetnikov vsaj kakšno pojasnilo ali javno razpravo, toda nič od tega, najbolje zanje je, da na tiho uvedejo nove davke, saj nevedni občani itak vse plačajo! Položnice za davek NUSZ razpošilja Finančna uprava RS, Izpostava Celje. V odločbi je zapisano, da so vse podatke za odmero davka prejeli od občin in so ti zneski prihodki občin. Pritožiti se je mogoče na Ministrstvo za finance RS z vložitvijo pritožbe na izpostavo, ki je izdala odločbo. Z ženo sva se pisno pritožila, toda do danes Finančna uprava RS še ni dala nobenega odgovora. Mišim, da se moramo občani takšnim nerealnim povišanjem občinskih davkov odločno upreti! Občine so pridobile podatke Geodetske uprave s popisa nepremičnin RS in takrat sva dobila informativni izračun za predvideni omenjeni davek, ki znaša ravno toliko, kot znaša zdaj davek za nadomestilo in uporabo stavbnega zemljišča. Torej je država skozi zadnja vrata dovolila občinam, da so uporabile omenjene podatke. Uporaba podatkov iz popisa nepremičnin je še za zdaj protiustavna, saj je Ustavno sodišče zavrnilo zakon o davku na nepremičnine. Na TV Planet je pred kratkim pravni svetovalec gospod Pirnat povedal, da so ti podatki, ki so jih občine pridobile od Geodetske uprave, protiustavni in bodo morala sodišča pritožbe občanov pozitivno rešiti, zato že razmišljamo o kolektivni tožbi.
Alojzij in Berta Cilenšek, Prebold
Pomlad na Bukovici
Planinke in planinci PD Žalec že vrsto let prirejamo srečanje občanov naše občine ob dnevu upora proti okupatorju. Tudi letos se je v ponedeljek, 27. aprila, pred planinskim domom na Bukovici zbralo okrog 250 udeležencev vseh generacij.
Po himni je vse zbrane nagovoril predsednik PD Žalec Vlado Rojnik in posebej izpostavil, da 70 let po zmagi nad fašizmom začenja bledeti spomin na značaj in pomen 2. svetovne vojne. »Največji vojaški spopad v zgodovini človeštva je pomenil tudi spopad vrednot in prinesel zmago dobrega nad zlom. Danes so časi drugačni od vojnih, toda vrednote boja proti fašizmu in nacizmu so pomembne tudi sedaj in bodo še v prihodnosti, kajti zgodovi-
ne ni mogoče izbrisati,« je med drugim povedal. Udeležencem je prenesel pozdrave gospoda župana in čestitke občanom ob prazniku ter obžalovanje, da se zaradi bolezni ni mogel pridružiti praznovanju.
Predsednik Rojnik je ob dnevu upora proti okupatorju in ob 1. maju čestital vsem navzočim tudi v imenu PD Žalec in jim v prazničnih dneh zaželel veliko veselega druženja ob prvomajskih kresovih in na planinskih poteh. Sledil je kulturno-ume-tniški program, ki ga vsako leto v počastitev dneva upora pripravimo žalski planinci. Običajno z besedo in s pesmijo prepotujemo pot, ki jo je naše ljudstvo prehodilo skozi svojo nelahko zgodovino, in se spomnimo vseh, ki so v preteklosti uporno dvignili glave ob pritisku tujih gospodarjev.
Tudi tokrat smo se z. močjo umetniške besede naših in tujih pesnikov poklonili spominu vseh, ki so za plemenite ideale, kot so resnica, svoboda, človečnost, dali svoja življenja. Letos smo posebej obeležili tudi 70-letnico konca druge svetovne vojne. Želeli smo, da bi bile misli umetnikov v opomin, da se strahote vojne ne bi ponovile nikoli več. V kulturnem programu, ki ga je pripravila Breda Šip, so sodelovali recitatorja Lea Meh in Boštjan Regulj, pevke in pevci Mešanega planinskega pevskega zbora Žalec pod vodstvom dirigentke Brede Veber, harmonikar Anže Vidrih in Vili Kotnik, ki je vse navzoče z igranjem in s petjem razveseljeval tudi po končani prireditvi. Navzoči so program pozorno in z odobravanjem spremljali. Po uradnem delu prireditve se je precej obiskovalcev veselo zavrtelo ob živi glasbi.
Planinke in planinci PD Žalec želimo še naprej ohranjati tradicijo prireditve Pomlad na Bukovici in vabimo občanke in občane, da se v prihodnje še v večjem številu zberejo pred našim planinskim domom.
• Breda Šip, Žalec
POGLED NANJ
S čim se meri lepota?
S čim tehta ljubezen?
Pogled iz drugega kota.
Vse na mestnih ulicah vrvi od ljudi, misli, skrbi.
Osupljiv pogled nanj -takrat zagotovo ni bil navaden dan.
POMLAD
Oblaki so kot sladkorna pena: slastni in mehki.
Rosa je kot glasba: nežna in krasna.
Reka leno spi: drhteča in mameča.
Na njenem obrežju se prijateljstvo rodi.
Večno, neuničljivo, do konca dni.
Tajda Jereb Cilenšek, 8. r., ________OŠ Šempeter v Sav. dol.
Mladi vrtnarji v vrtcu
V drugi polovici marca in v aprilu smo otroci in strokovne delavke žalskega vrtca (enota I) aktivno sodelovali v projektu Štafeta semen, ki poteka pod okriljem Eko civilne iniciative Slovenije. Na igrišču vrtca smo oblikovali vrtiček z gredicami različnih oblik in velikosti in k sodelovanju povabili starše in stare starše. Prinašali so semena, domače sadike, ves semenski in sadilni material pa so opremili s potrebnimi podatki. Otroci so se tako seznanjali z vrtninami, različnimi semeni in sadikami. Opazovali so obarvanost semen, njihovo velikost in obliko. Po pripravi gred na vrtičku smo izvedli več dejavnosti za otroke vseh oddelkov. Obiskali sta nas predavateljici s Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje prof. Andreja Gerčer in prof. Anja Žužej Gobec in otrokom predstavili postopek oblikovanja vrta, prvine vrta, vrste vrtov in nekatere vrtnine, Tustika
Škoberne pa nam je predstavila bogato zbirko ekoloških semen vrtnin. Otroke so še posebej pritegnila barvita semena različnih sort fižola. V petek, 17. aprila, smo na igrišču organizirali eko tržnico z izmenjevanjem semen in domačih sadik. Prišlo je veliko obiskovalcev, ki so v sproščenem pogovoru in druženju z otroki in odraslimi izmenjali domače sadike, semena in izkušnje o vrtnarjenju, nato pa smo na naših gredicah sejali in sadili. Na naših eko vrtičkih bomo z oskrbo posevkov nadaljevali tudi v nadaljnjih mesecih, tako bodo otroci pridobivali dragoceno izkušnjo naravi prijaznega vrtnarjenja. S tem bodo pripomogli k doseganju glavnega cilja projekta, ki je ohranjanje avtohtonih, tradicionalnih in domačih vrst semen in sadik zelenjave, poljščin, zelišč in sadnih vrst v Sloveniji.
Elizabeta Kos, Vrtci Občine Žalec
Otroci, babice in dedki
Medgeneracijsko sodelovanje zagotavlja prenos in izmenjavo znanja kot učenje med generacijami. Otrokè spodbujamo k sodelovanju, povezovanju in druženju ob vsaki priložnosti.
Otroci iz vrtcev žalske občine, enote Ponikva, iz oddelka Sonje Strahovnik in Apolonije Kozman, izvajamo letos v okviru inovacijskega projekta Iz igralnice v naravo v vseh letnih časih dejavnosti na prostem (gozd, travnik). Otroci so stari 1-5 let in v projektu sodelujejo vsi.
Na eno izmed dejavnosti smo povabili babice in dedke. Srečanje je bilo namenjeno druženju ob rajalnih in gibalnih igrah nekoč in danes. Odšli smo v kotiček v naravi, med orehe, kamor redno zahajamo z otroki, se tam igramo in izvajamo različne dejavnosti.
Z otroki smo babicam in dedkom prikazali nekaj rajalnih in
gibalnih iger, ki se jih igramo v vrtcu, ter jih povabili k sodelovanju. Z veseljem so se odzvali in otroci so z njimi uživali. Veliko je bilo zadovoljstva in smeha. Babice in dedki so nam povedali, kako je bilo nekoč in kako so se igrah. Našteli in opisah so kar nekaj iger: fuč, lovljenje, skrivanje, pletenje venčkov iz marjetic, zemljo krast, igra z jabolki, igra s frnikolami, plezanje po drevesih, potujemo v Beograd, slepe miši...
Ugotavljali smo, da so si nekatere igre podobne z današnjimi in da se nekatere od teh iger igramo še danes tako, kot so se jih igrah včasih.
Ob koncu našega druženja so se otroci poslovili od dreves. Objeli so jih skupaj z babico ali dedkom, nato pa smo se dobre volje in polni dobrih vtisov vrnili proti vrtcu.
Sonja Strahovnik, Vrtec Ponikva
Žalske risanke ponovno navdušile
Preden zaspim s pravljicami
Projekt Evropska vas na I. OŠ Žal
V torek, 21. aprila, je na OŠ Vižmarje Brod v Ljubljani potekal že 12. festival animiranih filmov v okolju PowerPoint. Državnega tekmovanja smo se pod vodstvom mentorice Irene Žgank Golič že četrtič udeležili tudi učenci I. OŠ Žalec. Na festivalu smo sodelovali Matevž Zidanški in Žan Pikelj iz 4. a ter Martin Mutec, Zoja Šolman, Anaja Palir in Nika Aiken Urbančič iz 5. a. Tudi letos smo bili odlični. V močni konkurenci je v prvi kategoriji z risanko Deček Anti Matevž Zidanški osvojil odlično drugo mesto. Še uspešnejši sta bili Anaja Palir in
Žalski osnovnošolci so se izkazali v animiranem filmu, z mentorico Ireno Žgank Golič.
Nika Aiken Urbančič z risanko riji dosegli prvo mesto, e-babica, saj sta v drugi katego- Zoja Šolman, 5. a, I.
Glasbena šola Risto Savin Žalec je prejšnji četrtek v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu ponovno navdušila s plesno predstavo baletnega oddelka. Predstavili so se učenci oddelkov baleta in plesne kopripravni-ce. Predstavo so poimenovali Preden zaspim s pravljicami, namenili pa so jo ljubiteljem pravljic vseh starosti.
Pred nabito polno dvorano so učenci v izvrstnih kostumih in z učinkovito scenografijo ter plesno koreografijo upodobili 11 pravljic, ki jih je v nekaj stavkih povzela pripovedovalka pravljic na odru prof. Biljana Ivanovič. Mentorica plesnega oddelka glasbene šole, idejni vodja predstave, koreografinja in scenografija je bila profe-
Z baletne predstave glasbene Sole Žalec
sorica baleta na glasbeni šoli Ines Mandelj, ki je s predstavo izkazala izjemno delo z otroki in ponovno potrdila odlično motivacijo in pozitivno ener-
gijo kolektiva glasbene šole. Zbrane je pozdravil ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus in se vsem prisotnim zahvalil za izjemno podporo. T. Tavčar
Nepozabna novinarska izkušnja
Na naši šoli že drugo leto pod mentorstvom učiteljic Tanje Ropaš in Saše Griguljak izvajamo projekt Evropska vas. V letošnjem šolskem letu smo spoznavali in odkrivali zanimivosti in znamenitosti Združenega kraljestva.
V projekt so bili vključeni vsi učenci in učitelji centrale šole in podružničnih šol. Prirejali smo angleške čajanke, spoznavah glasbo Združenega kraljestva, izdelovali različne ustvarjalne izdelke, kot so angleški avtobusi, govorilnice, gradovi, ter po oddelčnih skupnostih uredili kotičke v duhu Združenega kraljestva. Decembra smo se družili z naravnimi govorci in pripravili novoletno okrasitev na temo tradicionalne angleške čajanke.
svojo stojnico in se predstavili s kratkim programom.
Ana Založnik Kelenberger, 9. a, in Lara Vihemik Pilko, 9. c, I. OŠ Žalec
Žalski osnovnošolci v evropski vasi
Aprila pa smo vse nastale izdelke razstavili na hodniku centralne šole. V petek, 8. 5.2015, smo se v Celju udeležili zaključne prireditve, kjer smo pripravili
Učenka Nika poziva k pomoči
V petek, 8. maja, je v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani potekala zaključna prireditev natečaja Evropa v šoli, na kateri so predstavili najboljša dela in podelili nagrade. Kot gostje in slavnostni govorci so se poleg povabljenih mladih avtorjev prireditve udeležili tudi predstavniki državnih in evropskih institucij v Sloveniji. Med slavnostnimi govorci je bila tudi učenka POŠ Gomil-sko četrtošolka Nika Jelen, ki je pod mentorstvom razredničarke Irene Sorčan s svojo pesmijo Pomagajmo osvojila 2. mesto na literarnem natečaju. Vsi nagrajenci natečaja so bili povabljeni v državni zbor, kjer
Nika Jelen
so prebirali svoje pesmi in eseje zbranim na slavnostni seji Odbora za zadeve Evropske unije.
N. M. K.
POMAGAJMO
Pomagajmo vsem revnim ljudem.
Pomagajmo vsem lačnim ljudem.
Pomagajmo vsem žejnim ljudem.
Pomagajmo vsem drugačnim ljudem.
Pomagajmo vsem bolnim ljudem.
Kako, le kako?
Podajmo jim roko in bodimo eno!
Vsi smo ljudje.
Nika Jelen POŠ Gomilsko
Mladi gledališčnik najboljši
V osnovni šoli vsi otroci sanjamo o poklicu, ki bi ga radi opravljali, ko odrastemo. Sama se navdušujem nad novinarstvom, zato že tretje leto obiskujem izbirne predmete, ki so povezani z novinarstvom. Počeli smo že veliko različnih stvari, obiskali tudi časopisne hiše in novinarje, da smo o tem izvedeli čim več. Toda ljudje pravijo, da lahko veš, če je nekaj res zate, šele takrat, ko to sam izkusiš.
S sošolkami Corino in Laro smo ob finalu šolskega rokometa, ki je potekalo 10. aprila na naši šoli, za en dan postale »prave novinarke«. Nekaj dni pred dogodkom nas je učiteljica obvestila, da bo prišla gospa Lucija Kolar, urednica časopisa Utrip,
in nas seznanila s podrobnostmi. Preden smo se sestale, prav nobena od nas ni vedela, kaj nas sploh čaka. A gospa Lucija nam je prijazno razložila, da bomo sodelovale kot prave novinarke, da bomo ves čas prisotne na prireditvi in opravljale intervjuje. Spogledale smo se, saj smo se malo prestrašile, kako bomo to izpeljale in kaj se kje lahko zalomi. Gospa Lucija nas je pomirila, ker nam je zagotovila, da nam bo pomagala. Pojasnila nam je tudi, da mora novinar velikokrat improvizirati, če pride do težav. Sestanek smo končale z nasmehi na obrazih. Bile smo presrečne, da se bomo lahko preizkusile v vlogi novinark, hkrati pa smo bili počaščene,
da bomo sodelovale z urednico pravega časopisa. Skrbno smo se pripravile. In začelo seje...
Slikanje, intervjuji, izjave gostov, domačih, igralk ... Toliko se je dogajalo, da smo komaj uspele vsemu slediti. Ob vsem smo se neznansko zabavale, še zlasti, ker je naša ekipa zmagala. Ob zmagi se je veselila vsa telovadnica, za nas pa je to pomenilo še nekaj dodatnih intervjujev, pri katerih smo improvizirale. Tudi to nam je uspelo. Čudovito preizkušnjo smo dobro prestale. Ob koncu smo bile pošteno utrujene, a po prvem predahu nas je doma čakalo še delo, saj smo morale zbrano gradivo urediti in zapisati izjave. Vse to smo potem posredovale gospe Luciji. S tem je bilo naše delo končano, toda navdušenje in občutki so ostali. Vse se strinjamo, da je bila to prečudovita izkušnja.
Zelo-sem vesela, da sem lahko izkusila delo novinarja. Ta poklic me navdušuje, ta izkušnja in nepozabni občutki pa me bodo spremljali vse življenje. Kdo ve, morda bom tudi sama enkrat urednica časopisa.
Eva Pusovnik, 9. c,
I.	OŠ Žalec
V petek, 27. 3., smo se pe-trovški učenci izbirnega predmeta glasbeni projekt z mentorico gospo Anito Žolnir in mlajša dramska skupina z mentorico gospo Sonjo Rebernik odpravili novemu cilju naproti. Namenili smo se v Celje, v Pionirski dom, kjer je na ta dan potekal medobčinski Gledališki maraton 2015. Za ta težko pričakovani dan smo se pripravljali že v sklopu našega šolskega projekta Pozor! Zver-jasec na delu!, ki je na naši šoli potekal marca, in sicer smo videli Zverjasca na odru v kar štirih jezikih, med drugim tudi v slovenščini.
Zaradi neverjetnega navdušenja in pozitivnega odziva občinstva nad prikazanim smo se odločili, da se predstavimo tudi na tem pomembnem maratonu. Po končanem šolskem projektu smo slovensko različico učenci devetega in petega razreda z mentoricama še nadgradili. Za ta dan smo še posebej trdo delali in se odrekali odmorom in pouku, saj bi nas uspeh pripeljal na regijski
gledališki maraton. In res, naš trud je bil poplačan, saj se je strokovna komisija z znanim slovenskim igralcem Gorazdom Žilavcem na čelu odločila, da smo bili celo NAJBOLJŠI. In tako smo se z neverjetnim prvim mestom uvrstili na višjo stopnjo tekmovanja mladih gledališčnikov, ki je potekalo v Rogaški Slatini. Tam smo se predstavili kot prvi izmed štirih odličnih tekmovalnih dramskih skupin in si z zanimanjem ogledali še naslednji
dve. Domov smo se vračali zadovoljni s svojo predstavitvijo in dobro odigrano igro, zdaj pa čakamo odločitev strokovne komisije, ki je vse gledališke igre spremljala s profesionalnega vidika. V primeru, da bodo rezultati kazali nam v prid, se nam obeta nastop na državnem tekmovanju mladih gledališčnikov v Ljubljani, a bo na rezultate potrebno še malo počakati.
Katja Grobelnik, 9. a, OŠ Petrovče
Z vatni že 23 let
Simona KODRIN, s. p.	Delovni čas:
Rimska cesta 35,	pon.-pet.: 8.-18. ure
3311 Šempeter	sobota: 8.-12. ure
Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA (BREZPLAČNO OB NAKUPU OČAL): dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Naročite se: sreda, 3. 6., in torek, 9. in 16. 6. 2015 Tudi na zdravstveno kartico!
VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL!
POPUST NA GOTOVINO, STAREJŠI MODLU ZNIŽANI DO 50 %!
KOREKCIJSKA OCALA NA RECEPT!
Martin na svetovno specialno olimpijado Jubilejni koncert MPZ Prebold
--------------—--------------------------------------------------------.
Martin s svojo mentorico Karmen Posedel Golob
V času od 21. julija do 3. avgusta bo v Los Angelesu potekala svetovna specialna olimpijada. Barve slovenske reprezentance bo zastopal tudi učenec II. osnovne šole Žalec Martin Dernovšek, ki je na lanskem državnem tekmovanju specialne olimpijade v Mariboru zmagal v več atletskih disciplinah.
Martin je doma v braslov-ški občini, v kraju Topovlje, kjer živi s starši in z dvema mlajšima bratoma. Obiskuje II. osnovno šolo Žalec, kjer tudi trenira pod vodstvom učitelja telovadbe Jara Vybi-hala in mentorstvom učiteljice Karmen Posedel Golob, ki je vodja specialne olimpijade na šoli in članica Specialne olimpijade Slovenije. Slednja nam je povedala, da bo v slovenski reprezentanci 24 tekmovalcev, ki bodo nastopili v atletiki, plavanju, balinanju, kolesarjenju, judu, namiznem tenisu in nogometu. Njihov učenec Martin Dernovšek bo nastopal v atletskih disciplinah, v katerih je najuspešnejši in ki so ga po zmagah v Mariboru in drugih tekmovanjih specialne olimpijade pripeljale med udeležence iger v Los Angelesu.
.»Veseli in ponosni smo, da nam je uspelo to omogočiti, saj je to tudi zahteven finančni zalogaj. Martin je res izreden, zelo nadarjen športnik in zato si res zasluži nastop na tej olimpijadi. S svojo voljo in talentom je dosegel prva mesta na vseh državnih tekmovanjih in je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo lahko udeležil tudi svetovnega tekmovanja.
V šport vlaga mnogo truda in ponosna sem, da sem del tega tudi jaz, ki sem ga usmerjala v to, nadgradnja tega pa je učitelj telovadbe Jaro Vybihal, ki je dal s svojim športnim znanjem temu svoj velik pečat,« je povedala Karmen Posedel Golob in dodala, da Martin trenira dva do trikrat na teden po eno uro, zdaj, ko se pripravlja na olimpijado, pa vsak dan. Na tekmovanje se bo zdaj pripravljal tudi v žalskem fitnesu Olimpius, kjer so mu to omogočili brezplačno.
Martin, ki je ta dan tudi nastopil in zmagal v svojih disciplinah na regijski specialni olimpijadi v Žalcu, je dejal, da je zelo vesel odhoda v Ameriko in da upa na dobre uvrstitve in tudi na kakšno medaljo. Šport je njegovo življenje, z njim se ukvarja, odkar pomni. *Poleg atletike se navdušuje in ukvarja z nogometom in košarko. V prostem času pa, poleg spremljanja športnih dogodkov na televiziji, rad »šraufa« motorje, saj bi rad postal mehanik. Želimo mu, da bi mu uspelo. Prav
Martin na regijski specialni olimpijadi med ogrevanjem pred nastopom
tako mu želimo uspehov v športu in še zlasti na olimpijadi v Los Angelesu, kjer bo skupaj s svojimi reprezentančnimi sotekmovalci v atletiki pod vodstvom trenerke Irene Knežević iz Radovljice skušal Sloveniji priboriti čim boljšo uvrstitev.
D. Naraglav
Od gobarja do amaterskega igralca
Moški pevski zbor KUD Svoboda Prebold je v soboto, 16. maja, v šolski telovadnici z jubilejnim koncertom obeležil 95-letnico svojega delovanja, kot gostje pa so nastopili pevci Komornega pevskega zbora Glas srca.
Na koncertu, ki je bil tudi scensko nekaj posebnega, saj je del prireditvenega prostora predstavljal gostinski prostor s starimi mizami in stoli, so za še prijetnejše vzdušje poskrbele v nošo oblečene »kelnarice« in moderatorka Katja Petač.
Jubilejni koncert so pevci pod vodstvom zborovodkinje Bojane Hrovat začeli s pesmijo Vasovalec Otona Zupančiča in Emila Adamiča in ob koncu
pesmi so v zrak poleteli njihovi klobuki, dvorano pa je napolnilo veselo vriskanje. Prvi del nastopa so končali z venčkom koroških narodnih v priredbi Pavle Kernjak, kot solistka pa je navdušila Bernarda Rošer, članica KPZ Glas srca.
Pevci glasbenega sestava KPZ Glas srca, ki ga vodi zborovodkinja Ana Rudnik Pavlica, so svoj nastop začeli s slovensko ljudsko v priredbi
M.	Kogoja Stoji mi polje in svoj nastop sklenili s pesmijo En glaž vina mi daj Iztoka Mlakarja. Pri pesmi Verjemi v ljubezen avtorja Oliverja Dra-gojeviča sta kot solista nastopila Marija Plaveč in Matjaž Goropevšek.
V tretjem delu koncerta so oder znova napolnili jubilanti in zapeli šest priredb slovenskih ljudskih pesmi. Ob koncu jubilejnega zbora so skupaj zapeli pevci obeh sestavov, na odru pa so se jim pridružili tudi nekdanji pevci preboldskega zbora.
Marko Repnik je ob tej priložnosti podelil Gallusove znake. Častni znak so prejeli tisti pevci, ki v zboru prepevajo trideset in več let. Poleg Repnika so k slavnostnemu jubileju dodali svoj prispevek predsednica KUD Svoboda Prebold Manja Holobar, podžupan Občine Prebold Marjan Golavšek in predsednik MPZ Prebold Jože Jerman.	D. Naraglav
Ustvarjalna pot MPZ Svoboda Prebold se je začela leta 1920, ko je zbor prevzel zborovodja Fran Roš, pravi razmah pa je doživel po II. svetovni vojni. Zbor, ki samo z izjemo kulturnega molka v času nemške okupacije ni deloval, ima za sabo na stotine nastopov in tisoče ur vaj. Zbor je prepeval
in prepeva za potrebe kraja (razne slovesnosti, proslave, pogrebi ...). Potrebno je veliko odrekanja, da uspešno deluje. Imeli so vzpone in padce, posebno takrat, ko niso imeli strokovnega vodstva in so bili prepuščeni sami sebi. Dolgoletni boter zbora je bila TT Prebold, tako da je zbor mno-
go let prepeval tudi za potrebe tovarne. V vseh teh letih ga je vodilo 14 zborovodij. Poleg Frana Roša tudi nekatera zelo znana in zveneča imena, kot so Radovan Gobec, Rudi Bar-dorfer ... Že kar nekaj let pa zbor vodi Bojana Hrovat, ki je nadomestila Cirila Jagriča oziroma Matjaža Kača.
Moški pevski zbor Prebold na jubilejnem koncertu
Dragica Sternad Pražnikar v pogovoru s Francijem Vratnikom
Biserna poroka zakoncev Knez
Zakonca s svojimi hčerami
Na 5. Malteški čajanki, ki je bila prvič na prostem, na grajskem dvorišču Gradu Komenda, je aprila Dragica Sternad Pražnikar gostila predsednika Gobarsko mitološkega društva Francija Uratnika. Tokratni gost je na Polzeli in tudi širše zelo dobro poznan, saj je dejaven na številnih področjih.
Franci Uratnik je predsednik Gobarsko mitološkega društva Polzela, ki je februarja letos praznovalo že 10 let delovanja, začetki gobarske sekcije na Polzeli pa segajo v leto 1974. V otroštvu je vzpostavil pristen odnos z naravo, od koder izvira tudi njegova ljubezen do gobarjenja. Gobe so bile včasih po besedah Francija Uratnika hrana za revne, danes pa so cenjena specialiteta, ki kot samostojna jed ali dodatek drugim živilom poskrbijo za pravo bogastvo okusov.
Franci je tudi predan amaterski gledališki igralec, organizator in izvajalec kuharskih tečajev, ki s svojim znanjem in z izkušnjami, ki jih je pridobil tudi v tujini, sodeluje na šte-
vilnih prireditvah na Polzeli, je ocenjevalec na salamijadi in dobri mož ob miklavževanju
V pogovoru je predstavil svojo življenjsko pot, odraščanje na Polzeli, izobraževanje in kasneje delo v podjetju SIP Šempeter in nato v družinskem podjetju. Poudaril je, da je predvsem za današnje čase pomembno, da ohranjamo druženje, da smo dobrosrčni in se znamo razdajati in si prizadevati za vse lepe stvari, predvsem tiste brezplačne, ki
razveselijo ljudi. Prav zato se ob različnih priložnostih trudi s člani gobarsko mitološkega društva, da pripravijo bogate pogostitve, s katerimi razveselijo in pogostijo ljudi, saj je v življenju po njegovih besedah potrebno tako malo, da nekoga osrečimo in razveselimo. V prijetnem vzdušju je potekalo tudi druženje po čajanki, saj je gost s svojim društvom in družino poskrbel za bogato pogostitev, ki je še polepšala prijeten pomladni večer na prostem.
T. Tavčar
Katarina in Franc Knez iz Trnave v braslovški občini sta proslavila 60 let skupnega življenja. Poročila sta se na Vrhu pri Laškem, na ženinem domu v Trnavi, kjer zdaj uživata tudi jesen življenja, pa sta si uredila domovanje.
88-letni Franc se je rodil v družini z devetimi otroki kot tretji po vrsti. Po končani osnovni šoli se je izučil za kovača. V času vojne vihre, ko je dopolnil 18 let, je prejel poziv za v nemško vojsko, a ker je bil takrat ravno v bolnici, se je izognil mobilizaciji, nato pa je odšel v partizane in postal borec v dolenjskem odredu. Malo pred božičem leta 1944 so ga Nemci ujeli in odpeljali v trboveljske zapore, od koder so jih vozili na delo v Celje. Kot pravi, je imel srečo, da ga niso ubili. Po vojni, leta 1948, je moral na-dosluženje vojaškega roka. Po prihodu domov se je leta 1951 zaposlil v Levcu, kjer je opravil tudi pomočniško dobo. Pot ga je nato vodila v Ljubljano, v
podkovsko šolo, kjer je opravil mojstrski izpit. Kmalu se je zaposlil kot kovač v Kmetijski zadrugi Trnava, kjer je spoznal svojo bodočo ženo, s katero sta se maja 1955 tudi poročila. Kruh za družino je služil kot kovač v zadrugi, nato pa z najemom zadružne delavnice kot samostojni obrtnik. A ker je bilo kovaškega dela čedalje manj, se je odločil za delo v polzelski tovarni Garant, od
koder je odšel v pokoj.
81-letna Katarina ni bila zaposlena, saj je bilo doma dovolj dela z gospodinjstvom, delom na kmetiji in hčerkami Valerijo, Silvo in najmlajšo Mojco. Danes imata zakonca Knez tri vnuke in dve vnukinji ter štiri pravnuke in pravnukinjo. Zakonca sta kljub svojim letom še vedno zelo mladostna in krepkega zdravja in svojih let nikakor ne kažeta. D. N.
SAVINJSKE ZGODBE
maj 20Ì5
n«
mL Zjjk
Depresija - ko zaboli duša
Razstava na temo rudarstva
Turistična agencija Via Alba iz Žalca je v sodelovanju z ZKŠT Žalec v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije organizirala zanimivo predavanje z naslovom Depresija - ko zaboli duša. To je bilo le eno v sklopu predavanj, ki jih Via Alba organizira s pomočjo specialista družinske medicine Klemna Pozniča.
»Velikokrat se vprašamo, ali gre res že za bolezen, če nas preplavlja čustvo svetobolja ali obupa. Odgovor je ne. Ljudje smo pač včasih tudi nekoliko slabše razpoloženi. Med duševnim nerazpoloženjem, ki je del življenja, in dejansko duševno boleznijo je velik razkorak. Zato ne gre vsakogar, ki trpi zaradi malodušja, potrtosti in duševne utrujenosti, označiti za depresivno osebo. Kajti v življenju je potrebno izpreči in vzpostaviti tudi »prazen tek«, da se duša razbremeni in odpočije. Tisti, ki je v življenju utrpel hudo izgubo ali veliko življenjsko spremembo, zagotovo potrebuje določen čas, da njegova psiha predela nedavne dogodke. Tudi hormonske spremembe v nosečnosti ali v meni pri ženskah prinašajo s seboj spremembe psihičnih stanj in počutja. Kadar pa težave trajajo dalj časa in so zelo obremenjujoče, moramo pomisliti na resno stanje. Žal pa je v naših življenjih še vedno velikokrat prisoten stereotip, da je depresija sramota, znak šibkosti in celo norosti. Na takšne izjave je najboljši odgovor: Ni sramotno imeti rakasto obolenje, sramotno pa je imeti težave z dušo. Obremenjeni smo vsi, brez izjem: od brezposelnih do tistih, ki imajo službe, tako ljudje na vodilnih mestih kakor ljudje za tekočim trakom. Obremenjene so družine, samohranilci, otroci, starejši ljudje, pravzaprav ne more skoraj nihče zadovoljivo streči zahtevam neizprosnega vsakdanjega tempa. Preobremenjenost in nenehna naglica spremljata naše življenje in če k temu dodamo še občutljivost posameznika, neredko
tudi osebne spodrsljaje, nezadovoljstvo, nerazumevanje in premalo opore, pade senca na življenje, duša se upre in zboli,« je povedal Klemen Poznič.
»Prihaja do različnih razpoloženjskih motenj, med njimi je najpogostejša depresija. Depresivna oseba je kot ohromela. Mučijo jo brezup, neizmerna žalost in malodušje. Velikokrat joče, izgubi voljo do življenja, izpolnjevanja drobnih zahtev vsakdanjega življenja in se pravzaprav ničesar več ne razveseli. Nastopijo motnje v koncentraciji in mišljenju, takšna oseba kar naprej koplje po sebi, a venomer naleti na eno samo praznino. Ima slabo samopodobo in lahko pomisli tudi na samomor. Izgine potreba po spolnosti, naraščata pa notranji nemir in strah. Prav tako se depresija kaže kot organska motnja (zato velikokrat govorimo o psihosomatskih boleznih): načet je želodec, skrbi preženejo spanec, preobremenjenost pa zrahlja živce. Prav tako se zmanjša ali poveča apetit, oseba zato hujša ali pridobi na teži, ima izsušena usta, pojavlja se zaprtje ali driska, zbadanje pri srcu, neenakomerno bitje srca, omotica. Obdobje otožnosti, čas žalovanja ali stanje malodušja je za prizadeto osebo zelo obremenjujoče, pa najsi gre za kratkotrajno težavo ali težavb, ki že nakazuje depresijo. Zato je še zlasti hudo, če v takšnih situacijah ni nikogar, ki bi znal podati roko, ponuditi ramo, da se izjoče bolečina, in si vzeti čas, da prisluhne. Kajti takrat duša tudi zaboli. Za lažje premagovanje in uspešnejše spopadanje z vsakodnevnim stresom je na voljo več različnih zdravil, naravnih pripravkov ... Vsekakor pa je ob hujših težavah, ki ne izzvenijo, potrebna pomoč strokovnjaka, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje, po navadi z antidepresivi. Zagotovo pa je pomembno, da znamo na življenje pogledati s svetle plati. Kolikor se le da, odstranimo prekomerni stres in si vzemimo čas tudi za sprostitev in počitek. Počnimo tudi tisto,
kar nas veseli, ne pozabimo na gibanje, smeh in veselje, na druženje in predvsem ne pozabimo na pogovor, ki odlično zdravi.«
Predavanja se je udeležilo kar nekaj ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili predavatelju, ki je govoril o bolezni sodobnega časa, obremenjenosti in stresu. Le redko kdo se lahko pohvali s popolnim duševnim in telesnim počutjem in zato je vedenje o tovrstnih težavah lahko v pomoč pri spoznavanju samega sebe in morebitne bolezni.	D. Naraglav
Via Alba je turistična agencija, ustanovljena z namenom pomagati vsakomur do kakovostnih in cenovno ugodnih zdravstvenih pregledov, rehabilitacije in wellnessa. Druga pomembna dejavnost, s katero se ukvarjajo, pa je t. i. incoming turizem, torej promocija Savinjske doline in Slovenije. V tem okviru uspešno sodeluje z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. V TA Via Alba skušajo k vsakomur pristopiti individualno. Z vsakim klientom se posvetujejo, mu priporočijo primerni zdravstveni center, kliniko ali zdravilišče, organizirajo prevoz, namestitev v top hotelih, bogate spremljevalne programe in ga tako rekoč ves čas spremljajo. Po končanem zdravljenju ali počitnicah mu zagotavljajo posvet in interpretacijo pridobljenih izvidov oz. ostale potrebne informacije. Združeni so strokovnjaki s področja medicine, turizma in gospodarstva in povezujejo znanja, strokovnost in neprecenljive izkušnje. Kot pravijo, jih pri tem zavezujeta spoštovanje do sočloveka in poklicna etika, njihove vrednote pa so humanost, srčnost in visoka moralna načela. To so le temelji, na katerih gradijo, se učijo in razvijajo. Pomemben del njihovega dela je tudi osveščanje in obveščanje ljudi preko raznih predavanj, kot je bilo predavanje o depresiji.
Ob letu spet prepevali
Mešani pevski zbor Oljka Polzela deluje kot sekcija KUD Polzela že 24. leto in v letošnji sezoni združuje 38 pevk in pevcev in je tudi najštevilčnejši odrasli pevski zbor v občini. Zbor, ki ga od ustanovitve vodi Marko Slokar, je svoj letošnji izbor pesmi predstavil na rednem letnem koncertu 8. maja na Polzeli.
Poleg prepevanja je glavno poslanstvo zbora ohranjanje in prenos pevske tradicije ter s tem bogatega izročila slovenskih ljudskih in umetnih pesmi na mlajše rodove. Repertoar zbora sestavljajo tudi zanimiva dela evropske in svetovne zbo-
S samostojnega koncerta Mešenega pevskega zbora Oljka Polzela
V razstavno-prireditvenem prostoru KUD Svoboda Griže je bila na ogled zanimiva razstava likovnih del na temo rudarstva. Svoja likovna dela so tokrat razstavili likovniki iz KUD Polzela, KUD Svoboda Griže, Društva šaleških likovnikov Velenje, likovne sekcije Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec ter samostojni likovniki iz Griž, Latkove vasi, Ločice ob Savinji, Letuša, Slovenskih Konjic, Raven na Koroškem in Žalca.
Na razstavi je bilo predstavljeno vse, od objektov, rudarjev, knapovske malice do perkman-deljca, strašnega jamskega škrata in rudarskih pripomočkov. Dela so nastajala v različnem časovnem obdobju, nekatera so že bila razstavljena, tudi nagrajena, nekatera so osebna last avtorjev, druga so bila podarjena in posojena za tokratno razstavo. Lahko bi rekli, da so razstavo bogatila umetniška dela z vseh vetrov in vseh starostnih obdobij ter tehnik, ki jih združuje tematika kopanja črnega zlata. Likovniki so pri ustvarjanju teh del uporabili različne likovne
Po poti usode
Voditelj David Sopotnik
tehnike, kar je to razstavo naredilo zelo razgibano, slikovito in polno. Uporabljene so bile tehnike olje na platno, akvarel, akril, jajčna tehnika, baker, polstena volnena preja, mešana tehnika in grafika.
Svoja dela je na ogled postavilo kar 25 likovnikov, in sicer Julijana Juhart, Ida Jevšnik, Mojca Korošec, Irena Pevnik, Aco Markovič, Anica Tamše, Cvetka Vračun, Lidija Tamše, Rudi Friškovec, Srečko Romih, Zoran Rožič, Sandra Majhenšek, Blanka Božič, Oskar Sovine, Franjo Luc, Mladen Melanšek,
Bogdan Potnik, Mojca Šporn, Fanika Grešak, Ida Krašovic, Jožica Leršnik, Marija Donko, Vlado Grešak, Arpad Šalamon in Heda Vidmar - Šalamon.
Ob uradnem odprtju je zbrane nagovorila vodja za razstave pri KUD Svoboda Griže Lidija Tamše in se zahvalila vsem likovnikom, ki so prispevali svoja dela. Povezovalec dogodka David Sopotnik je s kitaro in z izbranimi pesmimi poskrbel za prijetno glasbeno doživetje, svoj prispevek na temo rudarstva pa je dodala Olga Markovič.	D. Naraglav
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so v sredo predstavili roman domačina Branka Zupanca z naslovom Po poti usode. Z avtorjem se je pogovarjala Valerija Jerman, program pa je z recitacijami obogatil Andrej Ste-ničnik.
Branko Zupanc, avtor knjige Po poti usode, razgrinja pred bralci pričevanja treh družin, ki so bile med 2. svetovno vojno izgnane iz domačih ognjišč v Nemčijo ali na Hrvaško. Prva je opisana družina Jošt s petimi otroki, ki jo je okupator izselil novembra 1941. Na domačijo brez hiše so se vrnili leta 1945. V drugi zgodbi je zapisana izpoved Leona Bratine, družine,
ki so jo Nemci izgnali na Hrvaško septembra 1941. Hišo št. 27 na Zgornji Hudinji pri Celju so morali zapustiti sredi noči. Očeta, mater in pet otrok so odgnali z rodne grude in jih odpeljali v Osijek. Sedemčlanska družina je preživela vojno v NDH in šele konec leta 1945 so se vrnili domov. Tretja zgodba je nastala po pripovedi sester Štefanije Mlakar in Anice Božič. Kot deklici sta se pisali Pavlin. Družina je pred vojno živela v Senožetih pri Krškem. Novembra 1941 so jih izgnali v Nemčijo, kjer so bili večkrat preseljeni. Po koncu vojne so se vrnili z živinskimi vagoni. Dom je bil porušen, a bili so na svojem in svobodni.
S predstavitve v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
To so romanizirane zgodbe po resničnih pripovedih ljudi, z resnično in s kruto usodo. Avtor je vsa pričevanja predstavil in tako zbranim naslikal kruto podobo vojnega časa.
T. Tavčar
Hujšanje brez tehtnice
rovske literature.
Prav s pestro zastavljenim programom in prijetnim vzdušjem na vajah ter nastopih
se pevci še posebej trudijo, da bi zborovsko petje čim bolj približali mladim in jih navdušili za sodelovanje.	T. Tavčar
V torek, 19. maja, je v Občinski knjižnici Prebold predstavila svoj knjižni prvenec Savina Vybihal. Gre za priročnik Hujšanje in vzdrževanje telesne teže brez tehtnice.
Savina, ki jo zadnjih 25 let poznamo z radijskih valov in televizijskih zaslonov ter uspešnem vodenju različnih strokovnih oddaj, med njimi tudi medicinskih, je dolgoletna avtorica programov pod skupnim imenom Telosvatba - Bodymarriage. Sicer profesorica športne vzgoje v knjigi podaja metode s poudarkom na uspešnem vzdrževanju duha in telesa, ki posledično vpliva tudi na hujšanje in stabilizacijo telesne teže. V
pogovoru s knjižničarko Leo Felicijan, tudi lektorico knjige, je avtorica povedala, da so temelj omenjenega dela meritve iz leta 1984 in testirane skozi tri desetletja. Omenjena metoda preverjanja je v knjigi podana kot najenostavnejša in uspešnejša metoda za vsakodnevno uporabo. Vse brez tehtnice. Potrebno se je le pravilno naučiti.
V priročniku so predstavljene tudi nekatere telesne vaje, ki jih je posnela Sabina Plaznik, delo pa je dokončno oblikovala Simona Kropeč. Obiskovalci so se na predstavitvi seznanili z dogajanji iz časa nastajanja knjige, ob koncu pa z avtorico tudi poklepetali.	D. N.
Savina Vybihal
Dve stoletji libojske keramike
Ob prazniku Krajevne skupnosti Liboje so v Kulturnem domu Svoboda Liboje z zanimivo slovesnostjo počastili 200 let izdelovanja keramike v Libojah, kar je poleg rudarstva zaznamovalo tamkajšnje ljudi in kraj, ki je zaradi teh gospodarskih dejavnosti dobil pomembno mesto in prepoznavnost na zemljevidu takratne Avstro-Ogrske in poznejše stare in nove Jugoslavije. Rudarstva sicer že dolgo ni več, keramika pa še vztraja, čeprav v skromnejšem obsegu in privatni iniciativi.
Slovesnost v libojski dvorani sta s pesmijo Od kod lepote tvoje začeli učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec Živa Grobelnik in Sara Gabrovec pod vodstvom profesorice Irene Tepej, ki je pripravila in organizirala tokratni nastop. Mladi- citrarki sta program obogatili tudi pozneje, ko sta se jima pridružila še vokala Jana Krka in Zale Grobelnik, ki je zaigrala tudi na flavto. Na začetku in koncu slovesnosti pa je igrala Godba Liboje, ki se je nekoč imenovala Godba rudarjev in keramičarjev Liboje. Sicer pa glasba povezuje in združuje Libojčane že vsa obdobja. To ne nazadnje dokazujeta tudi znani glasbeni družini Frece in Klin, ki sta tudi tokrat dodali svoj delež k slovesnemu jubileju.
Povezovalka slovesnosti Jolanda Železnik je na začetku izpostavila krajevni praznik, ki ga praznujejo 3. maja. Pred 71 leti je namreč v noči s tretjega na četrti maj odšlo v partizane 70 rudarjev druge in tretje izmene rudnika Sonnenberg. Pridružili so se rudarjem in keramikom, ki so se že leta 1941 in 1942 bojevali proti
okupatorju. Prvič so praznik Krajevne skupnosti Liboje praznovali leta 1979. Takrat so odprli na novo asfaltirano cesto od Mirosana do Liboj, pripravili so pester kulturni program, zaslužnim krajanom pa podelili priznanja OF, krajevna priznanja in državna odlikovanja.
V nadaljevanju je bila slovesnost posvečena 200-letne-mu jubileju, ki sta jo s svojimi spomini popestrila nekdanja delavca KIL Jerica Čretnik in Jože Avsec. Delo v tovarni pa je v pogovoru z voditeljico prireditve predstavila Violeta Prungl, ena od zaposlenih v današnji keramični tovarni, ki je v lasti Alojza Bojneca iz Pomurja. Ob odru so predstavili posamezne faze izdelave keramike, na okenskih policah pa končne izdelke. Med prireditvijo je Prunglova tudi likovno ustvarjala in predstavila ročno poslikavo izdelkov.
Ob koncu so zbrane nagovorili župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik KS Liboje Uroš Feldin in Roman Virant, ki je bil eden izmed direktorjev nekdanje libojske tovarne keramike. V svojem govoru je poudaril pomen tega jubileja in dejal, da je tovarna preživela dve svetovni vojni, delovala v štirih državah, zamenjala mnogo lastnikov, imela vzpone in padce, a se je nekako še ohranila do današnjih dni, čeprav v skromnejši obliki, a hkrati z željo po nadaljevanju tradicije.
Od leta 1815
Prva tovarna libojske keramike je bila ustanovljena leta 1815. Nastala je na območju Liboj, v takratnem Nemškem dolu (med domačini znan kot Tajčental). Tovarno v Nem-
škem dolu je ustanovil Ignac Schmidi, strokovnjak iz Nemčije. V obratu je bilo zaposlenih nekaj tujih strokovnjakov, lončarji in delavci pa so bili domačini. Po Schmidlovi smrti je prešla v last Ignaza in Terezije Heffele, ki sta podjetje povečevala in se znašla v dolgovih, saj so vlaganja presegla njune zmožnosti. Tovarna je pogosto menjala lastnike. Kot zanimivost velja povedati, da je s svojimi izdelki sodelovala na Deželni industrijski razstavi v Ljubljani že leta 1844. Leta 1871 jo je prevzela tovarniška in rudarska družba, v kateri so imeli največ besede Sonnen-bergi. V tovarni v Nemškem dolu so izdelovali predvsem uporabno keramiko. Proizvodnjo v njej so ustavili leta 1928, in sicer zaradi zastarele opreme in neekonomičnosti.
V neposredni bližini, v Ka-sazah, je leta 1870 nastala še druga, nova Schützova tovarna keramike. Tega leta sta namreč brata Schütz v Libojah odprla hčerinsko podjetje obrata v Olomoučanih pri Blanskem na Moravskem. Arnold je bil doktor prava, Ludvik pa strokovnjak na področju kemije. Proizvodnjo so začeli leta 1871. Gonilna sila podjetja je bil Ludwig Richard Schütz, ki si je prizadeval razširiti dotedanjo ponudbo kmečke belo-prstene keramike. Potreba po ustreznih glinah za nadgradnjo dotedanje proizvodnje ga je leta 1870 pripeljala v Savinjsko dolino. Ludwig Schütz je s seboj pripeljal družino in si v Kasazah št. 42 osnoval dom. Zakoncema sta se rodili dve hčeri, edini sin pa je umrl. Že na Moravskem je bila družina znana po svoji skromnosti in tudi v Savinjski dolini se je njihov potomec Ludwig tako
zapisal v lokalno spominsko izročilo - s skromnostjo in delavnostjo.
Ludwig si je prizadeval za proizvodnjo keramike, ki bi konkurirala uglednim evropskim proizvajalcem. Vzpostavil je tesne stike s profesorji na dunajski šoli za umetno obrt in kustosi tamkajšnjega tovrstnega muzeja, ki so določali smernice rastoče industrije be-loprstene keramike v Avstro--Ogrski. Brata Schütz sta proizvodnjo prvič predstavila 1873 na svetovni razstavi na Dunaju. Takole je njun nastop ocenil dr. Emil Teirich: »Brata Schütz izdelujeta svojo keramiko iz odlične flöhauske in libojske gline in sta svoje proizvode tudi razstavila. Primernejšega materiala si preprosto ni mogoče zamisliti. Razstavljavcema je treba priznati, da sta s kakovostno predelavo poskusila glino še izboljšati, barvna dekoracija njunega posodja pa je s tehničnega vidika bolj zanimiva kot z estetskega.« Dokaz za to so tudi visoka priznanja. Razstavni eksponati tovarne Schütz so leta 1876 prejeli zlato medaljo na razstavi v Münch-nu, leta 1878 srebrno medaljo na svetovni razstavi v Parizu, 1878. leta zlato medaljo na razstavi v Nürnbergu, leta 1888 zlato v Sidneyju, častno diplomo 1890 v Gradcu in leta 1898 spet zlato na Dunaju.
Po prvi svetovni vojni so v libojski tovarni, ki je bila edina te vrste v državi, proizvajali predvsem gospodinjsko in okrasno keramiko. Leta 1934 so začeli izdelovati tudi sanitarno keramiko. Med drugo svetovno vojno se je proizvodnja znatno zmanjšala. Po letu 1945 je delovala kot Keramična industrija Petrovče pri Celju, na kar je prešla v družbeno
Prikaz ročne poslikave keramike
last. Vrsto let se je nato imenovala Keramična industrija Liboje - KIL. Velik del proizvodnje je bil namenjen izvozu. S kopijo Schützovih originalov s pomočjo ohranjenih modelov in kalupov so obogatili svoj proizvodni program ter opozorili na bogato tradicijo svojega podjetja.
Po osvoboditvi je postala tovarna splošno ljudsko premoženje. 12. 9. 1950 je postala last delavcev. Tovarna je uspešno delovala še nekaj desetletij, nato pa se je znašla v primežu težav razpada Jugoslavije, osamosvojitve, novega družbenega sistema, doživela je dva stečaja, zamenjala lastnike
in danes je, tako kot je. Kljub temu še ostaja upanje na boljše čase, saj tudi pregovor pravi, da upanje umre zadnje.
Za konec pa še zanimiva cvetka iz tovarniškega časopisa Libojski keramik, ki je izhajal od 1. maja 1957 do 1991. leta. V njem lahko preberemo: »Zima in sneg. V snegu stopinje, ki so vodile proti ograji. Žgalec je dve uri čakal na nepridiprava, ki naj bi se s pijačo vrnil v tovarno, vendar ga ni dočakal, ker je šel Zvone nazaj ritenski in so stopinje bile samo v eni smeri, žgalca pa, ki je bil ves prezebel, so pričakali nasmejani delavci pri pečeh.«
D. N.
V spomin mladinkam tokrat tudi na pohod
Pri Ribniku Cokan in Stesici jami so tudi letos počastili spomin na hudo ranjenega partizana 14. divizije, ruskega državljana Nikolaja Kata-nova, in mladinke, ki so od decembra 1944 do 15. maja 1945 skrbele zanj in ga ohranile pri življenju. Spomin na tisti čas pred 70 leti pa so tokrat obeležili tudi s pohodom po spominskih obeležjih NOB Ponikva, s spominsko slovesnostjo ob 70-letnici osvoboditve in pestrim kulturnim programom ter polaganjem vencev k spomeniku humanosti NOB pri Steski jami.
Prvi del slovesnega spomina so opravili pohodniki z Dani-jem Jelenom na čelu, ki so svojo pot začeli na Brezovem, pri Topolovčanu, kjer je bil ustanovljen Krajevni odbor Osvobodilne fronte Ponikva. Od tu jih je pot vodila do spomenika žrtev NOB na Ponikvi in nato
do Studenc, kjer je spominska plošča ustanovitve pododbora
I.	slovenske partizanske udarne brigade Toneta Tomšiča na Ponikvi. Čez zaselek Marof so se podali proti Ribniku Cokan in Steski jami, kjer so se pridružili osrednji spominski slovesnosti, ki jo je vodila in povezovala Nada Jelen.
Na slovesnosti, ki jo je s pesmijo V borbo štirinajsta začel MoPZ Ponikva, so se tudi tokrat zbrali sorodniki hrabrih mladink in skupaj s predsednikom spodnjesavinjskega združenja ZB za vrednote NOB Žalec Marijanom Turičnikom, županom Občine Žalec Jankom Kosom, podžupanom Ivanom Jelenom, vojaškim atašejem Mikhilom Glagazinom in člani borčevske organizacije ter drugimi obeležili spomin na konec II. svetovne vojne, na partizana Nikolaja Katanova in hrabre mladinke, ki so ga zdravile in ohranile pri življenju.
Prireditev so s prijetnim programom popestrili tudi šolski pevski zbor in nekateri učenci POŠ Ponikva, zbrane pa so nagovorili predsednik borčevske organizacije Marijan Turičnik, župan Janko Kos in vojaški, letalski in mornariški ataše veleposlaništva Ruske federacije Mikhil Glagazin, ki se je te slovesnosti udeležil že četrto leto. Svoje spomine na vojni čas pa je izpovedala Anica Cokan, sestra dveh padlih bratov partizanov Ivana in Franca Jelena, ki je bila na začetku vojne stara komaj šest let.
Po prireditvi so se udeleženci podali do vhoda v Stesko jamo, kjer so vojaški ataše Glagazin, župan Janko Kos in predsednik borčevske organizacije Marijan Turičnik pred spominsko ploščo položili vence, nato pa so prisluhnili zgodovini takratnega časa. Slovesnost so zaključili s pesmijo MoPZ Ponikva.
D. Naraglav
Ob slovesnosti pri Steski jami
NAPTAR: koledar STEB: teniški igralec OVIPARA: vrsta živali IBERT: fr. skladatelj NEER: nizozemski slikar KORE: dekliška figura LIBA: vrsta ribe APAŠ: ropar AGE: italijanski scenarist
Nagradna križanka »VIA-ALBA«
Rešitev križanke »Brglez«, objavljene v aprilski številki Utripa: BRGLEZOVI-SLADOLEDI-ZA-PRIJETNO-OHLADITEV.
Izžrebani nagrajenci: 1. Štefanija Sikošek, Drešinja vas 31, Petrovče; 2. Tilen Natek, Gomilsko 14, Gomilsko; 3. Jerica Janežič, Savinjska c. 119, Žalec.
Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje Brglez d.o.o., Vransko 17, Vransko. Pokrovitelj tokratne križanke je podjetje Via-Alba d.o.o., PE Žalec, Mestni trg 7, Žalec.
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15.6. 2015.
RazVoina aaenciia Savini a	uiica ^siamia 3-3310 ža,e° »«j»
f	v	''	V tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
Eßl_______________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - JUNIJ 2015
RA SAVINIA BO TUNIIA 2015 na sedežu Ul. hero ja Staneta 3 v Žalcu ORGANIZIRALA:
-	četrtek, 11. 6., ob 13. uri delavnico »POŠKODBE PRI DELU IN REGRESNI ZAHTEVKI«
-	sreda, 17. 6., ob 10. uri delavnico »PRILOŽNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA«
Spirit Slovenija v sodelovanju z lokalnimi partnerji RA Savinja Žalec, UPI Žalec in SAŠA ORA, d. o. o., vabi podjetja k sodelovanju v programu Izzivi mladim. Uvodno srečanje bo v torek, 23.6., med 12. in 16. uro.
Več informacij najdete na spletnem naslovu http://www.mladimsedogaja.si/.
Informacije: RA Savinja, ra.savinja@ra-savinja.si, http://www.ra-savinja.si; tel. 03/713 68 60
JAVNI RAZPISI V TEKU
Slovenski podjetniški sklad Več informacij na www.podjetniskisklad.si/razpisi.
Pl 2015 - Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (Ur. 1. RS, št. 17/2015). Rok: do 7.10. 2015 oziroma do porabe sredstev;
Pl TIP 2015 - Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, namenjene tehnološko inovativnim projektom (Ur. 1. RS, št. 17/2015). Rok: do 15.10. 2015.
SK75 2015 - Semenski kapital - konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij v višini 75.000 EUR (Ur. 1. RS, št. 12/2015). Rok: 9. 10. oz. do porabe sredstev.
SK200 2015 - Semenski kapital - lastniški vstop za rast inovativnih podjetij v višini 200.000 EUR (Ur. 1. RS, št.
12/2015). Rok: 9. 10. oz. do porabe sredstev.
Slovenski regionalno razvojni sklad
Javni razpis za dodeljevanje posojil za primarno kmetijsko pridelavo (Ur. 1. RS, št. 32/2015). Rok: 9. 6. in 31. 8. 2015. Več informacij na www.regionalnisklad.si/kmetijstvo.
Zavod RS za zaposlovanje
Več informacij na www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi).
Usposabljanje na delovnem mestu 2015. Rok: do 1. 7. 2015.
Iz faksa takoj praksa. Rok: do 30. 6. 2015.
Delovni preizkus za mlade 2015. Rok: do 10. 9. 2015.
Eko sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 53P015 (Ur. 1. RS, št. 28/2015). Rok: do 30. 4. 2016. Več informacij na www.ekosklad.si/razpisi.
Ostale informacije
RAZVOINA AGENC11A SAVINIA. vstopna točka VEM
V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na http:// www.ra-savinja.si/projekti/e_vem.html.
IMAŠ IDEIO/PROIEKT?
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
* ŽALSKA N06*
x SOBOTA, 20. 6. 2015	*
Športni center Žalec:
9.00-13.00 Razpnimo jadra
Šlandrov trg:
16.00-	21.00 Sejem domačih Izdelkov in drobne obrti
16.00-	17.00 Promenadna vožnja koles, starih motorjev
in VW vozil
17.00-	17.30 Promenadni nastop godbe na pihala
in mažoret, promenadni sprehod rudarjev 17.30-17.65 Promenadni sprehod hmeljarskih starešin in princes
18.00-	19.00 DUNKING DEVILS, akrobatski nastop
in interaktivne delavnice
19.00-	02.00 GOLTE, AT0MIK HARMONIK,
RO KN'BAND
Program bo povezoval Franci Podbrežnik.
VSTOP PROST!
Dnevi odprtih vrat
Za zlato diplomo 14 vin
Med ogledom Vrta zdravilnih in aromatičnih zelišč
Komisija pri ocenjevanju vin (z leve: Ivan Miošek, Tadeja Vodovniki Plevnik, Andrej Rebernišek, Darja Bovha in predsednik komisije mag. Tone Vodovnik)
V Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu so 2. in 3. maja pripravili dneve odprtih vrat.
Miša Pušenjak je v predavanju Zdrava pridelava plodovk tudi s pomočjo zelišč povedala, kako so zelišča postala nuja v zelenjavnem vrtu, saj ugodno delujejo na rast rastlin in odganjajo škodljivce. Marija Kočevar je v predavanju Zelišča in začimbe v prehrani in negi predstavila, zakaj so zelišča in začimbe tako pomembni v prehrani in kako z njimi pripravimo »super hrano«. Vedno več je tudi zeliščnih izdelkov za nego telesa in obraza in predavateljica je spregovorila tudi o tem, kako jih pripravimo in na kaj moramo biti pozorni ob pripravi in uporabi. Z mag. Natašo Ferant smo na delavnici Sajenje zelišč na folijo na večji površini izvedeli nekaj o ukrepih, ki so nujni za sajenje
zelišč na folijo za večje površine. Vsak dan so obiskovalce popeljali na voden ogled in lahko so kupili eko sadike 70 različnih zelišč. Kljub praznikom in počitnicam je te dni
Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin, zbirko 250 različnih zdravilnih in aromatičnih rastlin s celega sveta, ki obstaja že od leta 1976, obiskalo kar nekaj ljudi.	T. Tavčar
Na letošnjem ocenjevanju vin Društva savinjskih vinogradnikov na Izletniški kmetiji Mlinar Rotovnik v Go-tovljah so bila številna vina visoko ocenjena. Med 43 (lani 55) vzorci je bilo z oceno za zlato diplomo ocenjenih 14 (lani 26) vin. Tokrat so dosegli skupno povprečno oceno 17,86.
Največ vin je bilo belih zvrsti, najvišjo oceno pa je prejelo vino Dušana Mastnaka (17,93). Med modrimi frankinjami, ki so bile druge po številu zastopanosti, je najvišjo oceno prejel Mirko Krašovec (18,30), ki je prejel tudi najvišjo oceno za sovinjon (18,37), kerner (18,20) in šardone letnik 2013 (18,80) ter sovinjon izbor letnik 2013 (18,60). Rudi Trobiš je prejel najvišjo oceno med rdečimi zvrstmi (17,67), Izletniška kmetija Mlinar ima najboljši
rose (17,87), Emil Medvešek ima najboljši rumeni muškat (18,03), Vinko Mežnar vino zweigelt (17,73), Adolf Sevčnikar je prejel najvišjo oceno za laški rizling (18,20), Rudi Janežič za sovinjon (18,20), Suzana Čakš za oranžno vino (17,70) in Silvo Marič za zeleni silvanec (17,60).
V času ocenjevanja vin so vi-
nogradniki prisluhnili predavanju Iris Škarabot iz žalske enote KGZS, ki je vinogradnikom govorila o novostih na področju zaščite trte v letošnjem letu.
Svečana razglasitev rezultatov s podelitvijo diplom, kulturnim programom in pokušnjo najbolje ocenjenih vin bo
29.	maja v atriju Savinove hiše v Žalcu.	T. Tavčar
Praznik slovenskih čebelarjev
Tretja vseslovenska Zelemenjava
Vrvica za baliranje:
» tip 400
tip 750
m m vonon

-, f.
•lensered mtd
	
VELIKA PONUDBA VRTNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV
e
PANTIMd.o.o. Latkova vas 81 d, Sl - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaBuniforest.si DELOVNI ČAS: ponedetjek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00
V soboto, 16. maja, je v 21 krajih po Sloveniji potekala
3.	vseslovenska Zelemenjava. V naši dolini so se v ta letošnji projekt vključili v Žalcu in Braslovčah. V Žalcu je zelenjavni dogodek organiziralo Društvo Ajda Štajerska, v Braslovčah pa skupina Mladi za Braslovče na čelu z Urhom Pantnerjem.
Cilj Zelemenjave je menjava viškov zelenjave, ki jo pridelamo na svojih vrtovih na ekološki način, brez uporabe umetnih gnojil, pesticidov, v sodelovanju z naravo in živimi bitji. Zelemenjava spodbuja solidarnost, lokalno samooskrbo,
Čebelarji v Cerknici
Ifiiii	i
PRODAJALNA LATKOVA VAS
Brglez, d. o. o.
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Dragi Savinjčani!
Končuje se najbolj cvetoči mesec v letu, pred nami pa je čas, ko bomo zakorakali v poletje in prijetne počitniške dni.
Da bi bili ti dnevi še lepši in prijetnejši, se bomo potrudili za vas tudi v našem kolektivu.
Vabimo vas, da obiščete naše slaščičarne na Vranskem, v Šempetru, Žalcu in Petrovčah, kjer se boste lahko posladkali z raznovrstnimi kakovostnimi sladoledi in drugimi slaščicami iz našega širokega slaščičarskega in pekovskega programa.
V vseh slaščičarnah lahko naročite tudi najrazličnejše torte za vse priložnosti in slovesnosti, za različne življenjske jubileje,poroke, obhajila, birme ...
Kolektiv Brglez
. m
mm m

rt

A,
V športni dvorani OŠ Cerknica je prejšnjo soboto potekal 13. čebelarski praznik slovenskih čebelarjev, ki so se ga v organizaciji Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Žalec udeležili tudi člani čebelarskih družin
Šempeter, Griže, Gotovlje in Polzela.
Po prireditvi so se pri društvenem čebelnjaku ob Cerkniškem jezeru udeležili strokovnega posveta s čebelarji Čebelarske zveze Cerknica in čebelarji Spodnje Savinjske do-
line so preživeli lep in koristen dan, ki se ga bodo še dolgo radi spominjali.
T. Tavčar
Sezona vrtnarjenja se je začela:
cevi, spojni členi,
stenski nosilci, prhe, zativalmki, skum. orodje,...
#GARDENA
Stojnica s članicami Društva Ajda Štajerska
prijetno druženje, izmenjavo idej, sadik, semen, knjig, receptov ... Pobudnica vseslovenske Zelemenjave je Darja Fišer, profesorica iz Ljubljane, v Žalcu pa so zanjo poskrbele članice Društva Ajda Štajerska, ki spodbuja naj starejšo in najuglednejšo sonaravno metodo pridelovanja najodličnejše hrane. Društvo nas uči odgovornosti do kulturnih rastlin, živali in ljudi, ki jo moramo neokrnjeno ohranjati za prihodnost. Ideja je na solidaren, naraven in zabaven način povezati sokrajane in navdušence domačih dobrot
in lepot z vrta, in sicer popolne začetnike, vrtnarske guruje, kmete, mlade in stare.
»Na Zelemenjavo prineseš, kar imaš viška, in zamenjaš, česar sam nimaš. Vmes izmenjaš dobro mnenje in blagovna menjava je dobila nek dodaten pomen. Če ne drugega, toplino pri srcu,« pravi Ingrid Smerkolj iz Društva Ajda Štajerska in dodaja, da pri vsaki Zele-menjavi zberejo košarico, dve ali tri in jih odnesejo v center Eureka v Žalcu, kjer se nahajajo brezdomci, ki so njihovih dobrot zelo veseli. D. N.
iKOTOIX j!®! iKOTftlX	Čas je za kakovost!
	S preverjenimi in stalno zaposlenimi sodelavci izvajamo:
„ fe V* •	vsa slikopleskarska dela, adaptacije in novogradnje, «IaIs 9 rliriino IročsrA
«Tins, GSM: 041 612 283 E: ikotnik27@gmail.com	dela z avizno KOSaror toplotne fasade, urejanje in vzdrževanje okolice Z vami že 50 let.
Žalec
9 v OBJEMU ZELENEGA ZLAT
Delovni čas INFO centra v juniju:
15.00-20.00, petek 9.00-20.00, sobota, nedelja, praznik
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev:
17.00-19.00, sobota, 6. in 13. 6.
Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, turizem-zalec.si
J^Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLAT
SOBOTNA VODENJA PO ŽALCU
Vsako soboto od aprila do konca septembra vas vabimo na brezplačna vodenja po Žalcu.
j.	mfif
Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34, www.turizem-zalec.si mmmmmm
Kresnični večer: koncert skupine Čarlijevi angeli
(v okviru festivala Godibodi)
21. junij ob 20. uri, Dvorec Novo Celje, vstop prost
SWIMG-^AT
VEČER SWINGA V PLESU, GLASBI IN HRANI
ČETRTEK, 4. 6. 2015, OB 19.00
GALERIJA OKUSOV, NOVO CELJE PRISTAVA DVORCA NOVO CELJE
REZERVACIJE IN PRODAJA:
TIC ŽALEC, 03 710 04 34, zkst.tic@siot.net
Cena: 15,00 EUR TRIANGEL^

(X)
TURISTIČNO-KULTURNO DRUŠTVO LEVEC ob soorganizaciji ZKŠT Žalec
objavlja razpis za kandidatke na izboru
za "Smaragdno kraljico" Žalec 2015
Izbor bo v soboto, 4. julija 2015, ob 21. uri na prireditvenem prostoru na Šlandrovem trgu v Žalcu.
Na izboru se razglasi zmagovalko in dve spremljevalki. Zmagovalka dobi:
lento in uradni naziv "Smaragdna kraljica" 2015, prehodno unikatno krono, unikatno kreacijo, potovanje, šopek
Prve tri dobijo praktične nagrade različnih sponzorjev.
Na razpis se lahko prijavijo dekleta, ki so stara najmanj 16 in največ 25 tet in imajo smisel ter željo do tovrstnega nastopanja. Prijavo, ki naj vsebuje osebne podatke (tudi naslov in telefon) in fotografijo, oddate najkasneje do 15. junija 2015 na ,, spletni strani www. tkd-levec. org ali na naslov Turistično-kulturno društvo Levec, Levec 25, 3301 Petrovče (kontaktna s	oseba Milena KOTNIK,
*»	vodja projekta, tel. 041
v	,	504 981).
MALI OGLASI
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
Nudim NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
APARTMAJI SLAVKO, otok Zverinac pri Zadru, ODDAMO.
Info.: 00385/98 798 926
UREJANJE OKOLICE (košnj'a, obrezovanje, sajenje, lopatanje...), sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam. Info.: Bojan, 031 684 312
PRODAM BUKOVA IN MEŠANA DRVA.
Vransko. Info.: 041 684 847
Prodam BUKOVA DRVA, razžagana. Dostavim na dom. Cena za 1 m3 60 €.
Info.: 041 522 560
ialec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
cm
mures
TERMINA: 20. - 24. 7. 2015 in 3. - 7. 8. 2015
TEČAJ NEMŠČINE ZA NAJMLAJŠE
TERMINA 6. - 10. 7. 2015 in 10. - 15. 8. 2015
ROJ9TNODNEVNE ZABAVE
OTROŠKE DELAVNICE IN JEZDENJI PONI JEV PBI INTO CENTRU RIBNIKA VRBJE TERMINA 6. in 13. 6. 2015 od 17.00 do 19.00
PLAVALNI IZLETI
TERMINA 29. 6. - 3. 7. 2015 in 17. 8. - 21. 8. 2015
USTVARJALNE DELAVNICE
Od risbe do slike, Čutna umetnost, Animacija,
Živallce iz blaga, Keramika, Grafika, Slikarska delavnica TERMIN 17. 8. - 21. 8. 2015
za otroke od 4, do 15. leta: dopoldan od 9. do 13. ure za dijai e n odrast popoldan od 16. do 20. ure
DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE:	«
TIC Žalec, Šlandrov trg 25, Žalec, telefon 03 710 04 34, e-mail: zkst.tic@siol.net » < ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, www,turizem-zalec.si. www.zkst-zalec.si
Pojdite z nami na festival šansonov!
9. junij 2015 ob 20.00, Cankarjev dom
Za potujoči abonma in izven
(odhod iz Žalca ob 18.00)
Vstopnice: TIC Žalec
PROSPOT 0.0.0. V SODELOVANJU S FESTIVALOM LJUBLJANA
PREDPREMIERNO: 7. IN 9. JUNIJ 2015 OB 19.30 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALE
Vstopnice:
TIC Žalec, 710 04 34
WWW.ZKSTZALEC.SI
ÖÖfTBA ZABUKOVlc*
Vabimo vas na jubilejni koncert ob 135. obletnici delovanja, ki bo v soboto, 13. 6. 2015, ob 19. uri v Letnem gledališču Limberk.
Godba Zabukovica
Gosti večera: Adi Smolar, Božo Trnovšek, Pevski zbor OŠ Griže
1880
Začetek poznamo, konca ni...
ZBORNIC* 24SEBNE<3*4 Ž4LEC
OGLAŠEVANJE V UTRIPU SAVINJSKE DOLINE
10 % DODATNEGA POPUSTA ZA ČLANE ZBORNICE ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC
Vsi člani, ki imajo ali bodo sklenili pogodbo za oglaševanje v Utripu Savinjske doline, imajo od 1. junija 2015 do preklica kot člani ZZG Žalec pri oglaševanju v Utripu Savinjske doline še dodatni 10-odstotni popust. Dodatne informacije na Žalec (712 05 00) ali na uredništvu Utripa (712 12 80).
DOBRO JE BITI CLAN ZZG ŽALEC!
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini!
Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec
IÀÀAAA2/
__Savitijshe. rLxfjiw w
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki j ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.
'o-V Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, I zkst.utrip@siol.net
Naročnik oglasa: Godba Zabukovica
■ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama in oma
MARIJA MONFREDA
iz Žalca
(7.12.1939-2.5.2015)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar za opravljene pogrebne storitve. Lepa hvala tudi gospe Mojci Grušovnik za poslovilni govor ter pevcem za ubrano petje. Posebno se želimo zahvaliti tudi vsemu osebju Doma za ostarele LIPA v Štorah, ki so jo korektno negovali in ji po najboljši možnosti lajšali bolečine.
Vsi njeni
STANISLAV MASTNAK
(26.4. 1926-27. 5. 2011)
V sanjah si prišel, podal nam roko in nazaj odšel v tihi dom.
Vsi tvoji
ZAHVALA
MSGR. DDR MAKSIMILIJAN JEZERNIK
nekdanji rektor papeškega zavoda Slovenik v Rimu (22.2.1922-21.4.2015)
V četrtek, 23. 4. 2015, smo na zadnjo pot pospremili dragega brata, svaka in strica msgr. ddr. Maksimiljana Jezernika. Zahvaljujemo se škofu msgr. dr. Stanislavu Lipovšku za vodenje maše, zadušnice in pogreba, upokojenima škofoma msgr. mag. Metodu Pirihu in msgr. dr. Marjanu Turnšku ter celjskemu opatu Marjanu Jezerniku in drugim duhovnikom za somaševanje. Hvala Elizabeti Kos, ki je v imenu župljanov pripravila govor, iri Andreju Vrabiču, ki ga je prebral. Hvala župniku Tonetu Kraševcu za zahvalne besede. Hvala vsem, ki ste darovali za potrebe cerkve, za sv. maše, hvala za darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli izkazali podporo, pomoč in tolažbo ter pokojnega pospremili na zadnjo pot.
Hvaležni vsi njegovi domači
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p./Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
DANILO PIKL, S. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE
ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
Kogar imaš rad, nikoli ne umre le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, ata, brata, tasta in strica
IVANA OCVIRKA
iz Sv. Lovrenca (22.12.1940-10.4. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Hvala vam za tople stiske rok, tolažilne besede, izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in vse ostale darove.
Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi
"Čez noč, čez noč pregrnila travica svet je, čez noč, čez noč na travo se vsulo je cvetje..."
(O. Zupančič)
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 82. letu zapustila draga mama, babica in prababica
MARGARETA OJSTERŠEK
iz Žalca, Ul. Heroja Staneta 6 (9.11.1933-9. 5.2015)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za tolažilne besede in izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za sveto mašo. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica in Doma za varstvo odraslih Velenje za skrbno nego v zadnjih trenutkih. Hvala patru Jožetu Rupniku za opravljen pogrebni obred sv. maše, Godbi Zabukovica, pevcem Kvarteta Žarek za lepo odpete pesmi, pogrebni službi Ropotar in Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: hči Breda s Tomažem, vnuka David in Daša z družinama
ZAHVALA
Ob izgubi mame, stare mame, prababice, tašče in tete
ROZALIJE CIZEJ
(2.9. 1922-19.4. 2015)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, stali ob strani, darovali sveče in cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
ZAHVALA
JOŽEF ZUPANIČ
(1925-2015)
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Branku Zemljaku, pevcem, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec.
Vsi njegovi
Pogrebna služba - cvetličarna
GSM: 04! 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-maiJ: morana.steblovnlk@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Umrlo je meni srce, umrle so nade sladke, umrla ljubezen goreča, umrla življenjska je sreča.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Za vedno je zašlo zlato sonce.
V 44. letu nas je zapustila naša ljubljena
NATALIJA DERNAČ roj. SEDOVŠEK
iz Rakovelj 34 (28. 2.1971-27.4. 2015)
Natalija ni umrla, le oči je zaprla, da se po velikem boju z zahrbtno boleznijo oddahne v blaženem pokoju. Ostaja bolečina, ostajajo praznina, spomin in tišina. Vedno bo naša Tajčika ...
V trenutkih slovesa nismo bdi sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno patronažni sestri Urški, dr. Klemnu Marovtu, ki je svoj prosti čas porabil za lajšanje bolečin naši Nataliji, dr. Jernejšku in sestri Cvetki, ki staji bila vedno pripravljena pomagati, vsem prijateljem, ki ste jo obiskovali v času bolezni in nam bili v oporo in tolažbo, sosedom za razumevanje. Zahvala tudi Gasilski zvezi Žalec, Gasilskemu poveljstvu Občine Braslovče, organizatorjem pogreba - Prostovoljnemu gasilskemu društvu Parižlje-Topovlje, njihovemu govorniku ob vežici, trobentaču, ostalim gasilcem, pevcem in vsem, ki ste Natalijo pospremili v prerani grob. Hvala gospodu župniku Milanu Gosaku za cerkveni obred in sveto mašo ter pogrebni službi Morana. Posebna zahvala gospe Branki Irman in dr. Marjanu Irmanu za izkazano pomoč. Hvala kolektivu Irman in Optiki Irman iz Žalca za razumevanje in pomoč ob premagovanju Natalijine bolezni. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje in sveče in jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni
Najina ljubezen te objema ves čas, saj veva, da v resnici ostal si pri nas.
Odslej v najinih srcih boš stanoval in najin angel varuh naprej še ostal...
ZAHVALA
V 25. letu je odšel med angele najin ljubljeni sin
MARIO BANFIČ
iz Sp. Grušovelj 24
Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste z nami delili težke trenutke slovesa, naju tolažili, obsuli s cvetjem, svečami, darovali svete maše in ga skupaj z nama pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Neizmerno ga pogrešava, tolaži pa naju misel na vse dobre ljudi, ki ga ohranjate v najlepšem spominu in nama dajete moč, da vidiva svetlobo luči v trenutkih, ko ga najbolj pogrešava.
Žalujoča: mami in ati
KRONIKA
maj 2015
Si kot sonce življenja sijala, za vse svojo ljubezen razdala, odslej boš kot zvezda svetleča na nebu sijala.
V SPOMIN
30. maja mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga mama
MARIJA RAJH
(25.4. 1925-30. 5. 2014)
Hvala vsem, ki jim korak obstane ob tvojem grobu in se te spominjajo.
Vsi njeni
Vsako življenje je dar, četudi je kratko in krhko, vsako življenje je dar, ki bo za vedno živelo v naših srcih. (Elmar Simma)
V SPOMIN
Minila so tri leta, odkar nas je zapustil
MITJA MEŽNER
(29. 12.1978-19. 5. 2012)
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel.
Misel nate pa bo ostala, spomin večno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija in pradedija
ANTONA VAŠLA
s Polzele (1933-2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Morana.
Posebna zahvala članom gasilskih društev in članom ZŠAM Savinjske doline. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: hčerka Simona z družino in sin Tonči z družino
Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo.
Spočij si utrujene oči, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
BRANKA SLOKANA
iz Pariželj
(14. 11. 1944-4. 5.2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala osebju Zdravstvenega doma Polzela, gospodu župniku Milanu Gosaku za lepo opravljen obred, govorniku Francu Debelaku, pevcem, vsem praporščakom, KZ Braslovče in pogrebni službi Morana. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Branka in Meta z družinama ter pet vnukov
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice
MARIJE KOMPOLŠEK
iz Prebolda
(1926-2015)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Polzela, gospodu župniku za cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za poslovilni govor.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
IVANKA GORNIK roj. PLASKAN
(17. 12.1921-13.4. 2015)
Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili k zadnjemu počitku.
Hči Anca z družino, Franci z družino in Dragica
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče
CVETKE MAROVT roj. JELEN
(13. 7.1951-3. 5. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ker ste z nami delili bolečino in žalost. Zahvala naj se dotakne vseh, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, molih, darovali cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč in vse druge darove. Hvala tudi vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti, še posebej gospodu župniku Jožefu Kovačcu, dr. Sabini Rezar, negovalki Metki, pogrebcem, govornikom, pevcem in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste bili ob slovesu z nami.
Mož Peter, sin Aleš in hči Petra z družinama
Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo do 15. junija 2015 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec.
(Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel: 03/712 12 80.
ZAHVALA
Ob izgubi mame, babice in prababice
STANISLAVE MAZEJ
z Gomilskega (29.4. 1930-10.4. 2015)
se svojci zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, daritve cerkvi in izrečene besede slovesa.
Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, tasta, dedka in pradedka
MIRKA GOMINŠKA
iz Prebolda	»
(4. 11. 1936-3.4.2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DU Prebold, Zdravstveni službi Vere Rupel za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zelo ga bomo pogrešali.
Vsi njegovi
S svojim pridnim delom osrečiti si znal.
Pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok.
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
SILVU OŽIRJU
iz Andraža 11 (20.12.1953-14. 5. 1999)
Ob obletnici smrti se zahvaljujemo vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižgete svečo.
Vsi njegovi
Ko večerna zarja izgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo ...
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil in odšel med svetle zvezde naš dragi oče, stari oče, brat in stric
KONRAD KUGLER
iz Zavrha 10
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala dr. Andreju Kravosu za zdravljenje in pomoč, gospe Dragici iz Doma Nine Pokorn, župniku Janku Cigalu, cerkvenim pevcem in pevcem skupine Žarek, domačim pogrebcem, govornici, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti do groba.
Žalujoči: njegovi domači
Braslovški harmonikarji v Avstriji	Po več stoletjih poroka na gradu
Harmonikarji Jožeta Šu-maha iz Braslovč so kot gostje sodelovali na prireditvi v spomin na Lojzeta Slaka, ki so jo v Dražji vasi na avstrijskem Koroškem organizirali koroški Slovenci. V povsem polni dvorani so se predstavili kot orkester, kot solista pa sta nastopila tudi Jani Leskovšek in Mitja Cizej, Jani z zahtevno
Delčnjakovo skladbo Čreda v galopu, Mitja pa je zaigral Slovenija, od kod lepote tvoje Ansambla bratov Avsenik.
V orkestru je nastopilo kar 14 mladih harmonikarjev, ki so odigrali Slakove skladbe Čebelar, Sinko ne sprašuj in Sem fantič mlad zavriskal, na koncu pa so s popularno skladbo Modrijanov Ti, ti moja rožica
občinstvo spravili na noge. Nad njihovim nastopom so bili navdušeni tudi člani zasedbe Fantje s Praprotna, spremljevalne vokalne skupine, ki je desetletja ustvarjala z Lojzetom Slakom. Poleg harmonikarjev Jožeta Šumaha so v Avstriji nastopili še ansambla Smeh in Banovšek ter Špadni fantje.
T.T.
Povabilo na prireditev koroških Slovencev v spomin Lojzeta Slaka je za Harmonikarski orkester Jožeta Šumaka velika čast.
Jacksoni prvi na MTV
Jacksoni na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu ob izboru športnika leta 2014; Tomaž Kozovinc prvi z leve
Župan Branimir Strojanšek izroča darilo mladoporočencema.
	'V, J		-t.	
				
				
V obnovljenem obrambnem stolpu gradu Žovnek v Podvrhu pri Braslovčah sta se predzadnjo majsko soboto kot prva v objemu grajskih zidov poročila Vanja Roter iz Šentruperta in Tadej Lukman iz Tabora.
Civilni obred je ob pomoči matičarke Darje Felicijan
opravil braslovški župan Branimir Strojanšek. Pozitivni navdih naravnega okolja je pri prisotnih prevladal nad slabim vremenom, za posebno vzdušje pa so s priložnostno pogostitvijo poskrbeli člani domačega turističnega društva. Dobro razpoložena mladoporočenca, sorodniki in svatje so se nato
napotili v taborsko cerkev, kjer je potekal cerkveni obred poroke.
Občina Braslovče bo s podobnimi dogodki nadaljevala promocijo tega kulturnozgodovinskega objekta, poznanega kot rodbinski grad celjskih knezov.
T. Tavčar
Z otroki na morje
Pred odhodom na pot na avtobusni postaji v Preboldu, kjer so staršem skupaj z glavnima organizatorkama Stanko M. Murgelj in Danico Pinter pomahali v pozdrav.
Dobrodelnost ne pozna meja in oblik, s katerimi lahko pomagamo. Dokaz za to je tudi dobrodelni dogodek, ki sta ga skupaj s svojimi somi-šljenicami in udeleženkami vadbe Cart fit izpeljali vaditeljici Stanka M. Murgelj in Danica Pinter.
S tem so tudi dokazale, da lahko ženska energija premika gore in izpelje, kar se morda na prvi pogled zdi nemogoče. Vse se je začelo 8. marca ob mednarodnem dnevu žena, ko so na prav poseben način praznovale svoj dan. V okviru vadbe so zbirale sredstva za deset
otrok z OŠ Prebold za letovanje v CŠOD Breženka v Fiesi, kjer naj bi preživeli CART FIT vikend.
Prejšnji petek, 22. maja, sta ta svoj projekt tudi uresničili in deset otrok odpeljali v Fieso novim dogodivščinam naproti.
D. N.
Mlada glasbena skupina Jackson, ki je s svojo svežino to pomlad med drugim presenetila na prireditvi za izbor športnika leta v Žalcu, se te dni po ne še dveh letih skupnega ustvarjanja ponaša z uvrstitvijo na 1. mesto na lestvici Domačica na največji glasbeni televiziji MTV. Tja so <se povzpeli z videospotom za zadnji singel Čakam.
Skupino sestavljajo mladi fantje Žalčan Tomaž Kozovinc, Celjan Luka Vinko in Blaž Selišnik iz Radmirja, ki se z glasbo aktivno ukvarjajo, odkar pomnijo. Spoznali so se na Gimnaziji Lava v Celju, kjer so skupaj igrali v šolskem bendu, nekaj let kasneje pa ustanovili
svojo skupino in tako septembra 2013 postali Jacksoni. V skoraj dveh letih delovanja so pripravili več kot 40 koncertov in nastopov po Sloveniji, nastopili so med drugim na prireditvah, kot so Pivo in cvetje, ŠVIC, Flosfest, Noč pod kostanji, Žalska noč mladih, lani so navdušili v oddaji Slovenija ima talent. Izdali so tri single: Sova, Izlet in Čakam, s katerimi so se in se še uvrščajo na sam vrh lestvic glasbenih postaj po vsej Sloveniji. Velike uspehe žanjejo tudi na največji glasbeni televiziji MTV, kjer ravnokar zasedajo 1. mesto na lestvici Domačica. Konec leta 2015 nameravajo izdati tudi svoj prvi studijski album. L. K.
Igralci taroka v Preboldu
V preboldskem hotelu je tretjo majsko soboto potekalo tekmovanju v igranju taroka, ki se ga je udeležilo 42 tekmovalcev tako imenovane elitne lige iz vse Slovenije, v katero je vključeno 91 registriranih članov. Med njimi sta tudi Preboldčanki Irena Tomaš in Cvetka Napotnik, ki sta bili tudi glavni organizatorki 9. turnirja elitne lige.
»Vsako leto organiziramo deset turnirjev, ki potekajo od septembra do junija, vsakič v drugem kraju. Tekmovanje poteka »v štiri«, točke pa se seštevajo
po sistemu kot na smučarskih tekmovanjih. Konec junija imamo zaključni turnir, na katerem na osnovi doseženih točk razglasimo rezultate in ligaškega prvaka,« nam je povedal vodja lige Ciril Stesi.
Tarók je igra s kartami, ki je nastala v prvi polovici 15. stoletja v Italiji, od koder se je razširila po vsej Evropi. V Sloveniji je igra zelo razširjena, posebej je priljubljena med mladino (dijaki in študenti). Obstaja tudi Tarok zveza Slovenije, ki je članica Olimpijskega komiteja Slovenije. D. N.
Tarok ni le tekmovanje, je tudi priložnost za druženje in spoznavanje novih krajev.