LJublJotia, četrtek iS. marca 1943-XX1 Cona so cent. MARO umfluaiirrvo u* upkava: LJubljana, kuocinukva uljua d — tklj£*on; n-n, si-<». si-a*. 31-30 m si-: )7KUliCNo AASitjHarvo a» o?!*«« u Kraljevine Italije m mo»mitvi ima Računi pn postno će Kovnem zavodu: CTNIOV? PlTBRI iriTA itaijana 8 V Mtl.ANO LInMIans «ev 10-3M ja vaaa aan opoldne — Meaeco a naročnina 11-— Itr. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA p«T l* pubblicits dl provenienra ttalians ed estera: CMONE PUBBLICITA ITALIAKA S. A^ MILANO IntensiSicata attlvita di artiglierie stal fronte tftnisino 21 sommergibili nemici distrutti e a!nten3 15 altri danne-giati dale unita navalu 5 tal lane negfi ulitimi 6 mesl n Quarticre Generale delle Forze Armate comunica in data di 17 maržo il sejruente b« h-t.no no. 1026: Intens'f icata attiviti delle opposte arti-^lierie nel settore merid'onale tunlsino. Velivoli germanic i hanno bombardato il porto di Tripoli ed ajrito su di un aereo-dromo avversario nella Tunisia settentrio-nale d'struRgendo tre apparecch-' al suolo. Altri reparti aerej tedesehi attaccavano ieri un convoslio in nav;jrazione ad ovest di Benpasi silurando due piro^cafi di m*1-do tonneJlapirm. un terzo mercantilc col-pito si incendiava. Nel Mediterraneo eentrale una ur.ita leggera. al comando del capitano d: cor-vetfa Ceccacci Alberto di Ancona. ha af-f.. nt* a to un sommer^ bile. Un altro scmmcrs:b:ic nemico e e^pln«n urtando eontro un nostro sbarramento di mine. Con l'azione cd erna i tr.ezz navali it?.-liani antsommersr * li hanno đ'strntti negi, ultnv sei mesi 21 sommersibi i avver-sari e ne hanno dar.neg^'ato n modo P*u o meno grave almeoo altri numdici. Nemško prodiranja pri BJelgorodu j5 sovjetskih tankov uničenih — Uiaičsvanje pri Harkovu obkoljenih sovjetskih čet — Hude sovjetske izg^fes pri Ilmenskem jezer j Iz Hitlerjevega grlavncga s'nn;i, 17 marca. Vrhovno povelju štvo nemške vojske je ob. a vilo dzne naslednje poročilo: Južnovzhodro .d Harkova obkoljene so-vmžmkovc sik* so bile po zavrnitvi več poskusov izpada stisnjene na tesen prostor *n ■»e bližajo uničenju. Na področju pri Bjflgor du napreduj i naA napad'dalje p:->ti vzhodu Močni -ovraž-Bikovi protinapadi so b !] odbiti, prt čemer je izgubil Gfi oklopi ih voz. Oddelki 1» jnih tet .V so i uničujočim ue'nkom napa* a«* um:kr*.;; če se sovjetski kolone in sovražnikovi oj^čonja nj brz.h poh dih na fronto V hodih borbah cb DmeMken penil *«> nr/r č te \č raj dosegle nov obrumbu uspeh. Sovjt t ke tete so se ves dan zaman Zm sovražnim W • ni*sž5 zaletavale proti remški fronti, pri čemer *o utrpele hude krvave iz,~ube in izgubilo rJzen tega pred našimi p stojankami številne oklopne vozove. V ostalih odekib vzhodne fronte sc bili urno boji krajevnega pomena. Iz Jasnega DdsekCa tuniške fronte poroda'o o živahnem ob--jestranskem topniškem delovanju. Letalstvo je potopilo v Sredozemskem morju 10 000 tonsko trgovsko ladj . Pri napadu na sovraznj konvoj so bili trije prevozni parn ki zr.žgnni. N^kai lahkih an-.••leskih bnmh-'kov »e v včerajšnjih večern"h urah ob slabem r. z-ffedn napadlo ne'c kroj v sapa nI \-i»~čiji Prrblvslstv Je Imeli Izgube. Eno sovražna letalo je bilo sestreljeno. Ti'I ž^i'išča bof sv na \'il:z:Z:i Berlin, 17 rnca. s. O peteku berb v n . h o Is klh vzhodne fronte ugotavljajo v tu::a '.".nj h vCjaSkih krogih, da d vja b t-ka sedaj na treh podredjih: 1. Juž *ovzhod-no od Hark:va. kjer so nemake arm.ide z odličnimi manevri obk:l le ve iko eovjrt- Er'ika asiglcfka rvnmasfa Idzbana, 17. mirca. s. Angleški tist š2 vedno razpravlja o pomenu p^dca Plarkova. >Daily Express* pijo: Najslatsa usluga, ki bi jo mogl? napia\ili svoj m ruskim zavez- ; , skupina, k si sknaa z vsemi sredstvi i nikom, bi tila trditev, da padec Harkova V Mdnph šestih mesecih su ?telljan£!ia pjtmftrgka rređst\u uničila 21 sovražnih podnnmis, naimanš IS nažaljn^ih pa pc"k z tfsvala Glavni shan Italijnnsklh Ohoroženih Sil jc obiavil 17 marca naslednje 1026. vojno poročilo: Ojačena delavnost obeh topnštev v severnem tuniškem (dseku Nemška letala *o obstreljevala luko v Tripolisn in posetrta nad neko nasprotn.kovo letališče v severu Tuniziji, kjer so uničila trt letala na tleli. Dnifci neinftk, letulsk: oddelki so včeraj ne padi* plovrči konvoj zapadn, od B<*nerta Ceceaecl iz Ane ne potopila eno podmorn'co. Neka dnuja s»-vratni podmorn'ra se je razletela, ko je zadela ob našo minsko pregrado. Z današnjim p djetjem so italijanska po. merska protipoamornlška sredstva v zail-njT» f-stih mt^*-eih uničila 21 sovraži.h pod m orni c. 15 pa jih bolj ali manj težko no-Ikoč ovala. Princesa Pimi^ntsSia med ranjenci v Neaplju Neapeljm 17. marca s. Ni Vis pr ncesa Pic-mentska je te dni prispela v N cape! j in ch-i&ka!a ranjence v boln cih Rdečega kr.ža »23 marec« in v bolnic Torre del Greco kjer je inspicirala prostovoljne bolničarke Rdečega krža \'zvi^ena gospa se je ljubeznivo zan mala za b<^nike. ki j'h je tolaž la Milan, 17. marca. s. Ob priliki rojstva princese Beatrice je Banca d "Itaka s povezanimi ustanovami poslala visokorodni materi znaten znesek v denarju, da bi ga razdelila med ustanove, ki so ji najbolj pri srcu. Od tega zneska je Nj. Kr. Visokost Princesa Piemontska po milanskem županu določila znesek 500.000 lir za ustanovitev fonda, ki se bo Imenoval po njej in ki bo služil za postavitev zavoda za vzgojo kmetij-sk h vojnih pohablj?ncev. Zavod bo zgrajen na Mirabellinu. kjer so se Ze začela dela za uresničenje pobude vzvišene Princese. Uspel napad podmornice na sovražni kenvoj Operacijsko področje. 17 marca s CPo- ročilo posebnega dop sn:ka asenciie Štefani.) Poročilo glavnega stana št 1015 te omenilo učinkovit podvig podmornice ocd poveljstvom lad jskega poročnika Rina E"!era. Podmornca pod poveljstvom lati jskega poročnika Rina Erlera ie odšla 18. februarja na prežo v Sirtski zaliv Njena naloga je bila ovirati sovražno oskrbovanje libj?ke fronte. Nekai ur do prehodu v določeni predel ie podmornica izsledila prvi plen. Pove'inik Erler ie ugo-tori:, da gre za bonl;ško ladio z osemi razpoznavalnimi znaki. Zaradi teea ni b^o morveče n'če^ar ukreniti. Okrog 23 je bila izsledena korveta. ki pa je bla tako mai-hna. da se ni izplačalo napa?ti io s tor-ped;. Po dolgi plovbi ie poveljnik 1. marca zvečer izsledil kolčno veČj' sovražni kon-vol. katerega Je začel neizprosno zasledovati. Ob 2 30 je pomožni oficir na pod-mo-^ici najavil temno gmoto na moriu. pr^ti V"»ter: se je nedm-rnica Z"čela oo-m:kati. V Drmen-j rar^Iii a ;zmecl n?" rtrej5*h ed "«;c se ie usmerila proti podmnrn>i. i^^.q poveMnik Er'er je ušel zasedi, se pr b^žal na 600 m ruš Icu in ukazal, naj sprožalo istočasno tri torpede. Dva torpeda sta rušilec zadela. Po strašni eksploziji je bila ladja razklana. Tretji torpedo, ki je oprasnil ladio. je zadel enega izmed pamikov v konvoju, se je potop I 13 sekund po potopitvi rušilca. Nenaden napad je sovražn'ka tako zmedel. da se je poveljnik Erler lahko rešil s svoio edinico. Sproitinska svečanost legije v-r^biitjerjev v M laon MTan. 17. marca s. I^egt'a kara i in.-'er-Jev v Mil-nu je davi polasti' avoje padle. Poveljujoči greneral 1 ivi-d je Pastrengo Je pregledal razvrščene skupine, pred kateri- mi so bila purečitan? imena 65 padlih legi-jonarjev. PoveljrJk legije je nato poudaril izreden pomen Ducejeve odredbe, po kateri so prdli še »poj zastavo«. Ta uredna kaže očetovsko ljubezen do družin padlih. Za 14. b'taljon so pre'Iaga.no 3 zlate ko2i 21 srebrnih ko!aain Ln 26 bronastih kolajn, 51 vojn h k:iž?v, 2 napredovanji z:1, ad: zaslug v vojni in nadaljnjih 21 napredovanj zar d izaslug v vojni za 5 sekcij, ki tu pripadajo legiji. Poveljnik je p zval • fic rje ln vojnike, naj bodo vredni ?%Lsti in slave padlih junaliov, ki so v službi Vladarja n Ducej za zmago in veličino dem tvovaJi življenje. Nato je odre' 11 p< * KraJju in Cesarja ter Duceju. S! nr: • je zaključila s petjem ob sviranju Gd nezze in Ki al j ove koračnice. NGmč-Iic siđUkovanfe ItaSijaitskega znanstvenika KIm, 17. marc3. s. Berlinska univerza je danes na svečan način podelila častno cok-orstvo profesorju viniverje v Bologni Ghi-sepj>u TassinaiHju. Navzoči so bili vel "poslanik Alfleii, akrdemski s\ nat, §tev lni zastopniki oblasti ter zastopstva itriifarekih in nemških dijakov. Govorila sta rektor prof. Kreuf in dekan po'jc '.cl.-ke fakultet? prof. Giilov. Profesor T ssinari je nato govoril o svoji disertaciji, v k3teri je obravnaval posebne in pravne gospodar.-ke vidike bonifikacij, poudarjajoč zlasti pravno strn v z\'ezi z Mussolinijevimi za.krri. Očrtal je socialno vsebino meliorac;skega prizadevanja Režima in zlasti koi. nizacijo alciijskih latifun^ov. utreti pot iz c;::cča. ki vedno bolj stiska sov. r.žn: skup no. 2. Zapadno od Bjelo:oroda. kjer so izredno BrtTte b-rbe. Brlšcviki so priveik v vsej nagi c sveže rezerve iz vseh octa!Ih r. Isel« v. katere mečejo brez obzira v ogenj. Rdeči 92 ImeU doslej krvave izgubo, ne da b j m uspelo nevtralizirati nemško akcijo. 3 Pr' Stari Rusi so bo'jSevOd po slov ti topnlSki p iprav osemkrat s lovlto napadi- ob pcdpcrl mečrih skup'n tankov in leta' k )*n, n? da bi Jim uspelo streti nemške črte. Napadalci so imeli izredno hude izguve. PsS^Sa] IlMlccva d/. -.-'-evo. 17.marca s. -»Mimchcncr Meueste N chr'cht«.n« objavljajo pregled veja kega pena vzhodni i:-*nt; po padcu Harkova. I.- r om -.vi izredno hude ««oviet«-ive z^ube Ijtl d - i d ria!e zaradi tične ebrambe Non* cev pri 5kra;"c\jn:u fronte in zarad; nem ke I protiofenzive od Izuma do Bjelgo'cda N hče 1 se ne bo čudi., če hi sov j: ske pevci n:;tvo po-slalo Se nove množ'C" ljudi z ogromnimi sred-Stvj \ b:tkc. toda cotnvo je di s* se na področju pr Vjazmi prv'č pojavili tanki a^e'eške n ameriške proizvodnje namesto sovjetskih tank iv. ki so se dobro izkaznii na boj.šču. •t nemških d:\zij v lažnem odseku' fronte ie popolnoma preseneti rdeče, k: so n:1 jprci zaman skušali ustaviti Nemce s po-več n"m piitskom na srednji funti n ki sku-šajo zda- upu-ab ti v vsej naglici ^te^ !ne na= r.id d-c div'/dje \ r.or -že :em odseku Kar po-vzn :a :krbi sovjetskernu povejn.-Ku je p^e-.:b-at v borbah v od^ku Bjc!qor.Kla kjer -e r.cnvki pritisk vel.k rn se posed ce tc?a pritiska čut:jo že v b tki severno n južno od Ku^k-j. od koder naj b: sovjetske čet>~ ;zvcd'e n.^pad proti Ki:cvu glavnemu mes»u L^kraj ..t nima nobneega pomeni Slabo uslugo bi napravili tudi Rusi če bi n v Ijvali hude posledice in ne upoštevali novih činiteljev, ki so nastali med borbami v tej zimi. »Daily Herald« piJo: Harkov nos opominja, da rezerve sovražnika nikakor š? n;so izčrpane, j Njegova sposobnost za protinapade je ie vedno velika. Naloga, ki smo si jo zadol bo zahtevala od nas se mnogo sil in naporov Berlin, 17. marca, s Iz tukajšnjih vojaških krerov se doznava, da so bile z-giibe boljšev kov v zadnj.h tich m-4Soc"h ogromne. Izrub:li so ekrorj inHijon in pol padS'h, ranjenih in ujltnikov .Severno m južno cd Orla co b Ijl r\ k; Ujun 1 lOOCTd mot, 250.000 ra ped. o; ju med D 'opron ir. Donom *er Sil 030 za. t-I.i: -1 Ku- l;i. M:-1 inp'^- na icu , tu :o tfi^"s*!"Čc fs po.-dlo 120 0 0 rovjttrkib vrjr!:cv. K temu na treba dodif £e boljfiav'ške izgube v borbah v dciiLki kctlini n izgube ekr g La-đcSkega jezera in rb Volhovu l"0dT03 padlih oziroma 253X00 rož, da ji bdo ld.'.9 0 sovjetski] vojakov pcrolr.oma cncpocoV ljenlh za borba v oGL^ilh opera* vnih utise- PeatajBilc Strani Manifesti-zija zvertrl e ficlav za skrajna žrtve za T urin. 17 marca s Podta;nk strjnkc Carlo Sco^za se je po sprejemu pr- Zveznem tanku rw .i i' v Liktorskj dtrn. k:er se 'e poklonil v s-vet'šeu padl-m fa:;stom oakar je zadrži v razgovoru z zveznim d'rektnriem n vod stvom tur nskeea fašia kjer so razmavlrali o vprašanjih, ki se tičejo tur:n>kegi fa^;;-i Pn--noldne 'e Carlo Scorza nodal poročilo ' L;ktor skem demu vsem zaupnikom pasovnem ncnek toriem n političnim ta'nkorr, '> n&ibl'žniih kmiev V«em zbranim je prn«.?*1! pozdrave Tajnika strjoke n ie nato poda ni« roice. po katerh se morajo v tem trenutku ravnati vs> fa'ist'čn h:CTarh: n Čme srajce da b e^onu naperi za dopoln'te\ vseh vrednot «iotranie fronte ustre/a!: oricjkovariju mrrdn k' pciagi svoje une v živliente in zm^60 fn'"-t:čoe stranke Podtaink stranke je nato ime' še poročlo kak m več sto s'ndikalnm OTguiizafor;em, ki so se zbrali v nekem k-'nemit^r^u Tu je nai-"rej govoril narodni svehrk Bafletti. ta;n k Z eze industrj«;'<;h delavcev ki je rr.trdM odločno vo'jo turinskega delavstva da b: b*!c na \i?ini sedanjega slovesnega trenutka ki ga pre-jivlia domov:na Podta'nik stranke ie ntc po» zval zb^rmaice. naj bi poročal' tri»ska pod •et a kjer so ga pozdravili vod:telj: p*-d;ctij 'r d'' r &k- zastopniki rfrzmh sred'"č Pod^am'k strank ie v vreh podjetj h. ki jih je ob skal govoril ^efom odde'kov in :efom dclovrrh čel ter se z ni:m! dolge zadrža' v razgOVOT!h o vseh potrebah nagliiujoč pri terr ziasti potrebo najvišje odgovornosti, ki jo mo'aio danes kazati vsi ftal'jan Vsak pok'pt ki b; nc bi1 v -k'adu s smcrn:cfm- popolne naiodne d'scip-line, :e trrbi smatrat' kot zaouct:ttv bojne po-sto?anke Podta nk Scorza ie ug-^tov' da se ogromna rurinska delavska mn ž ca v pn'n* meri zaveda vem-h potreb in da it zvesta Domovini :n Duceju. V7o;no ozračje v katerem so b:la ta zb^ro-vr.n;a in navdušeno sededo* anie vod teljev de-tavsk h mnrž:c pri razpravah s hierarhom. po* trjuie trdno povezanost p:emontskih delavskh sil k' so vedrega Čela priprav! eni na sleherno ž:te\ za srečo Domov:ne. Na v^;;kem zborovanju se je prostovoljno mamfest-ra'o hidi čustvo hvaležnosti in navdušenj'* za vse, kar je Duce storil za de'? vske množice. kih. lahko spoznamo, kako ogr;mnr> so 1 sovjetske izgube, ki znašajo, ka ;or smo -e omenih, ekrci; poldrug m I;ion. Po tOCTbi mnog-ih ruskih ujetJi oficirjev so Isg^ibc v resn ci še večje. Živahne udejstvovarfe nemškega letalstva Berlin, 17. marca. s. N- : on ki so nadaljevali sv-je učinkovite n de na železniško kr Ž šče BolOgoje, sevemo-vzh vjno od Vali:j ke-o grlcevjai ob prcgl Petrog-iad-M skva. Bombniki bo zopet v.gli velike količine zr.ž.salnih in rul ilnin, >-mb ra progo in na vlake. B: mbo so zi-iele v polno tudi sklad d-ča prem ga ob glavnem kolodvora, Po hud h eksplos*|a]| *o xbruhn li obširni podari. T ko so opazili krikih 12 velikih pcžor v na žck-zniikcm nedrečju nekega majhn \vi k v 11 - kadre lušilnih letal so po včeraj iivahno ndejatvovcle na front: Dedeaaga morji. Na» padale o predvsem vojaške objekte b mur. manslii železn'c. B;ml>a velikega kalibra jo popolnoma porušila vel k e'ektučni trasf0B> mator. Bombe so zdele tu d □ sad^ ik re liko ski'ulsče lok metiv. Ob eksploziji ao bile razdejn.'e tračnice. Vsi lctMa so k Jub spOV ti protiletalsk' obrambi vrnila na voja opori oa.. ^ 5 scvi2tskili letal ssnlcemh Berlin, 17. marca. s. Iz pooblaščenega vira se doznava, da je sovjetsko leti UKvo izgubilo včeraj p«-» dosdej p:Lsr;ellh vcuh na-nalmjih 44 letal. 40 letal sj SBStrcIJi n« naški lovci, 3 letaia pa slova, ki lovci. žrtve an^lsdke^a IzZikho^a Monakovo, 17. marca, s. Objsvlje Je W seznam 77 žrtev sadnjega SAgU '!ie^ra 1. tol-skega nonada na Monak' vo. Ta seznom, ld jc bil objavljen po prvem senu tu, ob-segajočem 89 žrtev med ict m Ictslfklm papadom« je navedenih 45 ubitih t • ,r» 5 otrok. A^glerf-a letela Berlin, 17. m rca. a. AngleSki i so snoei napadli neki kr'j v zapadl] 1 čiji. Prebivalstvo je ime1© iz;;nbj. Kno sovražno letalo je bilo sesUrcljcno* Albanije Disc®j3i Ekss. AItcrts Parian! Kame sto*, k Kralja in Cesarja v Albatt'ja Preglas £ks2,P^r2an"]a albanskemu mszdu lVm. 17. marca s. Na mesto Eksc. veleposlanika Francesca Jaecminija dt San Sav Ino. je Nj. Vel. Kralj in Cesar imenoval za svojega name »trnka v Albaniji Eksc. Alberta Parian ja. R-m. 17. marca s. Diice je sprejel al-bor.^ko delegacijo pod vodstvom nred-ed-n:ka min str.-kega sveta Eksc. Buschatiia. V delegaciji so bili še Eksc. Ernest Ko-l:qui. prcd~edn!k vrhovnega fašit'čne.^.a ?veta Ek^c. senator Mustafa Herl ka Kruja. bivši ministrski predsednik in senator Morcagioni Ob imenovanju novega kraljevega name:itn;ka ie dolegacja Du-ceiu znova potrdila neomajno zve?tobo Albanije do Italije, zvestobo ki se kaže v ne'Oč!i;v: zvezi obeh 'on. Dure je naročil deleča. ii. nai nonovno v-semu o'b-^n kemu narodu ootrd" trden "kleo Italije, da šč'ti narodne in^e^e.^e Al-banije, edfnstvo in neodvisnost države Dod ?knr>no savoisko krono Kr. nprne^tnik v Albaniji Eksc peneral A7be--to Par'ani je ?preiel predsednika albanskega m:n'"trskee-a sveta in č'a^e al-bin^ke đe'eeacije. ki ie pri^nela v TtaHio. Go^eral Paria^i ie Ek-c Bu^ehatiiu rx>-t"d:l zam>?»rije Kralja :n Ce^ria v sodanio vlado. k: bo d'da1^ za b'o^o^- n?» moj trden, sklep, spoštovati v imeni Kralja svete nn-r(y!nn nra\iee ki iih Kralj?v starut prli na i va. Nj. Vel. Kralj in Cesar je don^^ izre-kol svoje zaupanje vladi pod proilsrd t v in, Fkso. P.»ischatiia. ki bo nadaljcnai svojo, delo v znamenju zveze obeh kron za blSflOf narodne in neodvisne Albanije in po smer-n;cah. ki so že sedaj uravnave le delo vlade, Zaunam v sode! vanje vseh Albancev z«a n-»do.ljt*van»« tefifa dela v ?zklji:č"n bTa,-cor države, dela. ki ne bo trpelo motnje, živela Albanija! Živel Kralj! Ve3iao vcčff m^tfoi nemških psđntsrsiic V marcu so potopile že 79 trgovskih lađi] s pel milijona t? nami Japsnsko b r«ibardir an j e £s»rnieta ra Jangceju Tokio, 17. marca. s. Velika skupina japonskih lovcev in bombnikov je včeraj popol-dnef napadla vzhodni del pokrajine Soeh-van ter povzročila veliko škedo na vojađk'h objektih. Zadetih j3 bilo tudi nekaj parni-kov na reki Jangxe. Eden izmed parnikov, natovorjen z vojnimi potrebščinami, se je potopil, nadaljnji parn k pa je bil hudo poškodovan. Z letalskim orožjem in z bombami je bilo zažganih L splavov. Vsa japonska letala so se vrnila na oporišča. Druge eskadre japonskega letalstva so med tem nopadle sovražne ladje na reki Jangce pri Patugu in notopile r* a porenika po 500 ton. ?f<*d napadom se sovražni lovci niso pojavili. Inscrraj v wSl3V. Naroluu! KonakOvo, 17. msrca. a. ^Mrmchnor Zsi- I mom'ška nevarnst nar^Sča Podatki o po- tung« opozarja, da so nemške podmor ics i topitva-h v prvih mescih tega leta to v v prvi p lovic; meseca marci pct::p:!e 74 vsem obsegu potrjujejo, sovražnih trgovskih l?dij s kupno 471 0D0 ! tC^am,1- Žir/?!-takc) v^^b izgub 90 ame- BerVn, 17 marca. s. Nem*a po'ur-d-^ tm r:ške lai;edelnce v mučnem pol ožvu. Na- ; cija objavlja da je bilo nc zadnjih iz.. Jn h sprotmki skušajo fe-ube nadomestiti z no- JI™ poročirh v J :h n , vaje Rusije in Anglije z crožjsm in strelivom ter zri nadaljevanje vojne v Afrik in na Paclf ku. Na rstem spremljanih konvojev so poo>morn;ce odgovorde s takt:kj mno^nskega napad. Tehnčne izn polnitve so znrtno po\'ečrle akci^ k: radij podmornic in n?'h odoor na morju zlo.stl na nuhovo brz'no Res je o>o so se apore^n- s tem zb^ršoda o^r?mhna sredstva prof podmornicam. I.?*1!ko se zqr~dv da kcnvoi pcbe*^-»e pred nemšV-nv podm rnlo'im^ to-'a v splošnem konvo« ne mo-e^ ub^žitl usodi, fie jih podmornice. te 'eđi-'o Podmorn;ce pre- ganjajo čim dalje bolj sovražne ladje in ped. stranke. Ms^žarsk? minister Lt.kcsz na obisku v Nest: Ti Berlin, 17. marca. s. Sef madžarske vladne stv-mke minister T.ukrcz ie na pova-b lo Šefa kicce'prr.'.va nor. st'- istH!':o stranke Bormona prs^el v Nan^ta Ma-Oti skl jfost si bo ogled-' kultume'm socialne organizacije narodne socialist čn* Stnyi 2 ■ SLOVENSKI NAHOD«, četrtek, 18. marca 1S43-XXI •»tev. 63 Pravila Zavada za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovkne, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pok^jini Odobritev pravil Zavoda za upravljanje, likv.dacijo in dodeljevanje imavine. zaplenjene upornikom v Ljubljanski po. krajini Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 6. novembra 1942-XXl št. 201 o zaplembi imovine uporn kov in ustanovitvi Zavoda za upravljanje in likvidacijo te imovine. Dro-učivši pravila Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, sestavljena in sklenjena po členu 11. navedene naredbe, odloča: Odobrujejo se priložena pravila »Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini«, ki je bil ustanovljen z navedbo z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 17. marca 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Pravila člen 1. Zavod za upravljanje, Lkvidaciio in dodeljevanje imovine, zop'enjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, ki je bil ustanovljen po naredbi Visokega komisarja za LjubIjan?ko pokrajino z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201. ima svoj sedež v Ljubljani in jc pravna oseba. Člen 2, Naloga Zavoda je- a) predlagati Visokemu komisarntu zaplembo imovine upornikov v Ljubljanski pokrajini, opremljati predloge drugih obla-stev in s tem poverjenih organov in oddajati o njih svoje mnenje; b) upravljati in oskrbovati zaplenjeno imovino in poskrbeti, kadar gre za nepremičnine, za zemljiškoknjižni prepis lastninske pravice upornikov na svoje ime: c) skrbeti po potrebi, da se zaplenjena imovina proda, če le mogoče na javni dražb*, kadar je to g'ede na namene Zavoda umestno ali potrebno; d) opremljati prošnje za dodelitev zaplenjene imovine in podajati Visokemu komisarju predloge o dodelitvi uživalcem; e) poskrbeti po opravljeni dodelitvi za prepis neprenrvenin v zcmliišklb knjigah s svojega imena na ime uVvalcev. Člen 3. Orroni Zavoda sa: 1. predsednik. 2. upravni svet, 3 na:lzorr4'-cni odbor. Clcn 4. Predsednika ime^tiie Visok; kom'".:; na svoiom mestu ostane tri lctq in se lahko ponovno imenuje. Prcdsedn:k naeeluie upravi Zavoda in je njegov zakoniti zr> topnik. Sklicane sejo upravnega odbora in f*m predseduje in skrbi za izvršitev njenih sklepov. Predsednikova služba je brezolač^a. V i akcijah doma vsaj enkrat na mesec, izredoma pa kadar koli je to potrebno ali nujno. , Za skiepno t je pourcona navzočnost vsaj j treh članov. SkJepa se z absolutno večino glasov. Ob c akosti glasov odloča predsednikov grl as. Ćien 7. Upravni vet sklepa: a) o sestavi bilance; b) o proaaji zap.en^ene imovine; o o ucdelitv z. plonjene imovine; d) o razpored bi uradnikov in nameščencev zavoda, o ujJi sprejemanju to prejemkih, ki jih je treba pred.ožiti Visokemu komisarju v odobritev. Člen 8. Nadzorstveni odbor imenuje VI-s ki komi ar; seo-avljen je iz načelnika računovodstva Visokega kocrusariata, ki odboru prceseduje, in uveh članov, ki ju pred. lagata Zvezni t-jnik P. N. F.'v Ljubljani oziroma Pokraj-naki korporacijski svet Ljubljanske pek raj - e. Ta dva čl.ij. ostaneta na sv jem me tu tri leta in se lahko ponvno imenujeta. Nadzorstveni odbor nadzoruje poslovanje Zavoda jn izvrševanje pravil. Prisotvuje sejam upravnega sveta, toda le v posvetovalne namene. Visokemu k.misarju predloži letno poročilo o opravljenih pieg.edih in o poslovanju Zavoda. Clsni n~ dobivajo nagrad ali sejnn, iz-vzemši povračila za morebitne potne treske. Člen 9. Urade Zavoda vodi tajnik, Ki opravlja svoja posle pod predsednik vim v »detvom. Tajnik prisostvuje sejam upravnega odbora in piše sejne zapi ke. k- se morajo over ti z njegovim in s predsednikovim p opisom. Člen 10. Finačna poslovna doba Zavoda se ravna po kole.'io.:&kem letu. Meseca februarja vsakega leta predloži upravni svet Vi olicmu koniisciju v od britev b Lnco Zavoda, kateri pr;icži nadrobno poročilo o svojem delovanju. Obratovanj stroški, 9plcš j iz^otki in upravni stroJki Zavoda se pokrivajo iz do. hodkov od upravo zaplenjene imovine in izkup čkov o i pr ca j. Ti dohodki in iz-kupičk. lo računsko v r:.zvidu na posebnih račimih in e vnesejo kenec vsake pofciovne dobe v račun dobička in izgube. Prebitek raču a dobička ,n izgube se odda, ko se bilanca .dobri, tekočemu skladu, ki ga je razpel ti med uživalce. Člen 11. Upornikom z:plenjena in v Ljubljanski pokrajini ležoca imovina se razdel. v last po seznamu v temle vrstnem redu: 1. dedičem vojaka, ki je padel v bojih aii p-stai zitev atentata v Ljubljansk. pokrajini, 2. dedičem državnega uslužbenca al u lužbenca pom-ž ih ustanov, ki je pf^del ob atentatu a'i pri Izvrševanju sv je tužbene dolžnosti v Ljubljnski pokra;'ini, 3. pohr.bljoncem jn in,-ah dom iz »kup n 1 in 2., 4. dedičem vsakogar, k bi v Ljubljanski pokrajini pestal žrtev ob podpiranju cb a-stva al] oblastvenih organ v pri poiicijsk h vil revizijo in priz v, češ da je popolnoma nedolžen in da zato nikakor ne mote sprejeti. Odeje in polenovke 52-letnega delavca Antona Goleta, po rodu iz okolice Mirne peči, je državni tožilec doižii tren tatvin Obtožnica je na* vajala, da je neugotovljenega dne poleti 1942 vzel neznanemu lastniku sivo konjsko odejo, vredno preko 100 lir. da je v januarju letos ukradel izvoščku Alojzu Go-iobiču pred gostilno Pajk v Kolodvorski ulici rdečo konjsko odejo, vredno 600 lir, in da je končno decembra 1942 neznanemu lastniku ukradel na glavni carinarnici 3 polenovke. vredne 100 lir. S tem da je zagrešil tri zločinstva po 5 315 kz. in je državni tožilec zahteval tudi kaznovanje po tem kazenskem predpisu. Prvo tatvino odeje obtoženec nI priznal. Zatrjeval je, da je odejo, ki jo je prodal neki Jos pini Jurličevi, pobral ob železniški progi, kjer so jo mladi moški vrgli iz vlaka. Drugo tatvino je priznal, izgovarjal pa se je, da jo je ukradel v pijanosti Glede polenovk se je zagovarjal, da jih je prislužil z delom. Gočijaž Golobic je ukradeno odejo dobil vrnjeno, bile so mu pa razen te ukradene še tri. Kdo jih je ukradel, ni pojasnjeno. Senat je spoznal Goleta, ki je bil že večlu*at kaznovan, za krivega po obtožnici. Spremenil pa je kvalif:kacijo, ker ;z kazenskega li5ta ni izhajalo, da bi bil Gole kaznovan zaradi tatvin vsaj davkrat. Po 5 314 — 1, 2 kaz. zakona je ob?odil obtoženca na 3 mesece strogega zapora in 1 leA-> izgube častnih pravic. Goje je kazen sprejel. Kvartet Poltrcr/cri v L:;-llfam Izvajal ]e sinači v polna zaleden! veliki EiTJi srTCrau^&i dvsrani s velikim uspeli?« kvartetne komorne sklai.be Boccherfriija, Beefiisvea in Smetane izjemnih primeVh in če se to do zd-ii^iti s finančnimi razmerami Zovo^: visoki komi^r lahko nakaže nrPNi?eo~:T-u sfttž-beno p.]' fimlre:'-]-i D^edlog Zvcr.ncrja tajnika P. N. F. v Ljublian', enef?a na n-TiV-f insr»oV+oria za pravo-sc-^ie r>r: Vicokem kom?sar?j»tu» <5r»»^cra na r>**edrorr pvtkrć' iin^k^^^ V^—no— Tp^H^rart^ SVeta Ldublfancke p-"Kr.TMr,p Svetniki o^to-neJo n svoiem noc~fu tri leta m se ": bko dopovthj tme»wfe1o, rjr*raVTM p-» rT^i -,'-'>;n pflfffpH pei^in. iz^^enoši povračila za moreb'ine po+nn stroffke. C7°n fi. i'—avn; kup 'TV»n no'in moč glede poslrvnria Zavoda. Sest r. j a se re- 5. pohiblje cem in invalj-clcm iz ne 4. Člen 12. Osobe, ki m si jc. da imajo pravico do podpore :n dodol t ve po nare -bi z dne 6. novembra 10i2-XX štev. 201, merc-j pied ožiti Z:ivodu pr-šnjo, v kaieri ob k:atkem cbraz::že stanje jn ki jo spremijo s temile listinam": 1. izkor o ro binskem stanju, k' ga izi-občinska urad, 2. potrd lo o resničnosti navedb, iti jra izda cm izmed oblrstev iz prvega d lavkđ č'ca 5. naredil z clne 6 novembra 1912-XXI št. 201 sprcmorrene z • a.reobo z dne 7. januarja 1943-XXI št. 2, 3. izkaz c imovinski] razmerah prosilca katerega jzoa občinski urad 4. zpričevalo o dob.em niavnem n političnem vedenju, ki gi izda bčlnsk ura . 5. izkaz iz kazenskega reg^tira. zdan e ! več ko trj moseco pred vložitvijo prršnje Prošnja in priložene Hgt'ne s^ kolkn prn_ j te. Ljubljana, 18. marca-Sloves milanskega kvarteta Poltronieri ima evrop~-ki priz\Tok. Pr.dobil si ga je in pomnožil s svojimi Številnimi koncerti po vseh pomembnih gIasbeno4tulturnih središčih. Ljubljano ie >e bila doletela sreča da je sprejela v svojo sredino to sijajno komorno združenje ter občudovala njegove dovršeno umetnost. Te dni je koncertiral slavni kvarttt v Tr:estu snoči p3 je imela glasbena Ljubliana priliko, da se zopet naužije pris ne. nepozabne očarljivosti Komorne glasbe v doenanem izbrušenem izvajanju kvarteta Poltronieri. Xa sporedu so bi'e tn znamen te kvartetne skladbe, ki cč tu jejo značilao časovno, slogovno in izramo raznolikost Italijanska klasična komorna piasba je b la zastopana po L B c c -c h e r i n i j u. dunajska komoina klasika no L. Beethovnu, sovar.ska komorna ..tciatura pa po F Smetani. Našo pozornost je pritegnil takoj ob začetku konccr.a L Bocchermjev »Kvartet v Es-duru« Pc-ebna odlika skladb tt;qn znamen teya Celiš ta pos ednjoga itafijanskega mojs.rc k se je posvetil virtuoznosti, medtem kc so druo, prehajali izključno v opero ter smelega in plod ega utiralca na torišču komornega snovanja, je oredvsem v kleni d.vmiselnosn. s;jajncm slogu, ki ga sprav'jajo nekateri v zvezo s sloveče Sia-micevO glasbeno šolo Mirni >duho\ljeni ign uvodnega stavka *>Largo« s.a postavljena ob stran igrivi M:nuctto ;n vedri Allegro ki je DČtnkcvitC zak.jučil odlične zgrajeno komorno Skladbo. Izmed davnin Becth vrovh kvartetnih skladb so si izb aii _odi:čn: izvaja c znameniti ha mi kvartet (op /4). C'st?st klasičnega ut.arjanja nrer'.cta cm en; eni kvartet, s katei m prcha;a I orja'ki glasben- «r:i j v začetek svojcjTr Tsključ-i nc;v. astvarjal ca razdobja V c .-d;u tega *n« \an;a jc prava glasi na m k vtr-ka i .emu kvartetu p lat nepopačene n ravne ve-Jt ne Ob pričet i prvega stavka \zb jajc po-I zr rn st pic"!-:ai: k- zven jo ko čudoviti zv ki p"ih^ a';č iz ^i-z.l e r rode Po teli p c1 at h jf dobil kvartet kvar t c «. Iz:a/n zi svoj l tre ni v zd. ve.: ari.u . 2a ost naslednjega stavka eil okrožnega sadilša bila mla^cSetni Milan in sefer Frans TeKavec znova c&?3jena zaradi vi i ena vsak na 1 leto rablje Ljtib'jana. IS. marca V torek je v raspravni dvorani okrož^eaa sodišča scdil mar kazenski senat pod predsedstvom s. o. s Josipa Baričeviča Kot votanta sta sodelovala s. o. s Rajko Lederhas m sodn: pr-«tav Matevž Mohorič. obtožnico pa je zastopa državni tožilce Branko Goslar. Zagovarjati So se morali štirje obtožene zarad? večjih n manjših taivin in vlomov Zammiva je bila zlasti razprava proti starejšemu maleletniku Milanu M in 46!etnemu šoferju mehaniku Francu Tc-kavcu. ki ju je drŽ;ivn; tož lec tožil zaradi vloma, izvršenega na škodo Elzt Zidarjeve. Oskodovanka je bila okradena 9 isnuarja dopoldne. Ko 6e je okoli po! 11 urt vračala proti domu, je srečala dva neznanca katerih mlajši je nosil v roki pločevinasto škatlo Za-larjcva je takoj spoznala, da je škatla njena. Da bi bc o tem prepričala, je naglo stekb domov in tam našla svojo sobe v popolnem neredu. Neznanca sta se splaz'la vanjo skoz ckno, ki je približno dva metra nad zcm'io. in odnesla uro z obeskom nalivno pero denar-nic/v in raznih živil v skupni vrednosti okol 1000 lir. Zalarjeva se je takoj lotila zasledovanja obeh neznancev in jih kmalu dohitela na Trnovskem pristanu. Ko se j*ma je prbližala. je takoj pograbila za pločevinasto škatlo in začela nad nii-ma kričati Mo:ka sta se presfrašr!a in zbežala. Ljudje, s kričanjem opozo-rcni. da sta bežeča moška nekaj zagrešila, so ju kmalu ustavil*. Bila ara kmalu zatem aretirana in odvedena na policijo. V preiskavi je Tckavcc izjavil, da je vlom-no taivino izvtš'1 sam m da Milan sploh ni vedel zanjo. Tudi Milan je zatrjeval, da je nc» delžen. Državni tožilec pa je bil na podlagi iz-povedb zaslišanih prič drugačnega mnenja ;n je obtož"! oba ket šestorica. Obenem je predlagal, naj sodniki če bod^ obtoženca spozna1! za kriva in ju bodo obsod'li na daljšo kazen kakor 6 mesecev stronesa zapora izrečejo preklic pogojnega ednusta kazn ki sta ga bila deležna na osnovi lanske kralievc amnestije z dne 17. oktobra. Francu Tekavcu ie bilo petino odpuščeno 6 mesecev srros-ea zapora M '"-i pa celo 1 leto in 2 meseca robije Obtoženca ata se tako zavedala, da ju čaka 'e bosta ob« sojena zelo doUjobTvanJe za zamrc?en:mi okni posebno mladoletnega Milana. Pod vtisom tc nevarnosti je tud* najbrže mtsta ^jun zagovor NTa razprav je nnmeč do^ledn« zagovo-ru v preiskavi vso krivde za vlom sprejel nac" Te kavec k' je odločno zaoikil da d b:l M an vedel za nierjov vlom Di bila sta se pred Bnr zo dela in šla v Trnovo k nekemu nnde n'ku skat zaposl t ve. Med potjo je Te kavec stt o 1 na neko d •0Ti:čc Milan pa 'e cbsta1 pr vr-^t h Ker je ugledal reko pespo h ie DOnudil v ni kup slan no. Medtem si jc že o?'cda" pol žai in ko je prišel neopazen do okna se ie vzpeti . j in pobral v«e kar je mege' or*eč z ro s'cd. brzoviti Presto — Scherao, k ga nekaten vzpare a o z od j rv urjajočim me ti vi v B.cth v-novi peti simfoniji. V sklepnem stavku nas prevzamejo priljubi ene Bccth voovc varac je. To prek-asno kva tetno komorno sk a Ibo prikazujejo neka eri k »t utelešenje nijpr stnej "e nrhtkbosti v n jvel častne;umetnost*' obliki Mo-stri izvajalci so mtcroretirali znimsn'ti llar'n: kvartet s pog! ibjeno, virtuozno soigra ■~.b ka er; je pred nam svet"o zaiokrla z«rja '^cetli .vn^ve komume umetnosti. — ^. rg-:.nlzaci*a H*va' Te kme k e. Medavno ustanovljena Hrvatska k cčka sveza je že dob la svoja pravila. V nj n->j bJ se organ zi.ala pretežna večina hrvatskega naroda — vsi hrvatski kme* 'e To oo terej nevečja hna'ska stanov ki cr- ^anir^acja. E>a bi mo-rli v poln m Ti iz-:>o'njcvat svoje dolfncrti in na'cge bo prirejenih več tečaev zi nje-ne vrditelie F»r- vo tri tedne trajajoč tečnj je bil že zaključen 9 t. m. Udeleževalo se ga je 20 nlaclih kmetov. — NeonSId grl os o hrvatskem ^I^dol šču. -Berliner Brrpenzcitvn°r* objavlja v eni svoj'h zadnjih števi'k daljš Č'an~k o gle-iaifču in glasbi na Hrvatrkem. PL ee obravnava z-^od :v no hr.rtskeg"a gle "al'čo od leto 1789 ko ie vpr'za' ja'o Se pr'ds'avr v nemščini. Nemški lisrt na^a^a velkora ?umevan*e zr,g—eb"ko~a občlns*^! z^ g^lrda- '" rio 191"«. fe viTo ami z ck na ne da bi b'! Stopil v srbi 2:vla so bila Že v škatli, osta'e drobnarije na ie no bral z nočne omarec Kasneje se je vrn:1 k M lanu m sta odcIa Med potjo s* je opie Čis'1 n'ašč in za nekaj časa izročil škat'o M: anu V tem ju je zalotila ekradenka m oba sta zbe žah Milan je izpeveda' sk'adno s Tekavcera B^ie je domneval, da je Tekavec v dot eni h^i doma. Zato se mu n' zdjlo čudno da je prinesel ko se jc vrnil škatlo s seboj Pc njegt vem zatrjevanju sam ni imel potrebe kiae»t». ker ie imel dovolj zaslužka s po:-:eairr delom. Ni imel sicer rednega dela. imel pa je stalen za* 'lužek Po svojem zadnjem prestopku se jc skušal poboljšati in živet' pošteno- Izpovedi nrč so njegov zagovor v mnogh točkah omajale, d^si neposredni dokaz njegove krvde ni bil dorrnc en Tako ni bilo razumljivo, zakaj je Milan, ko ju je dohitela Za* larjcva. zbežal skupno s Tckavcem če ni ime abbe vesti in če ni vedel da n< si ukradeno škatlo Ker je pr .;el s Tekavcem na dvorišče okradenke. je mora' spoznati po njegovem voden iu. da ni tam doma. To je napotilo sodnike, da njegovemu zagovoru niso verjeil niti ne zagovtru Tekavca. kolikor ga je &ku?a! razbremen:ti Spoznal' so oba za krva: vlom je izvršil Tekavec z Milanovo soudeležbo. Tekavec ie brl obsojen na 1 leto robije in 2 leti izgube častnih pravic, prav tako pa tudi Milan na 1 'eto robije :n 2 leti zgube častnih pravic. Obenem je senat izrekel preklic pogojnega odpusta kazni tako da bo moral Tekavec presedeti skupno 1 lete in 6 mesecev Milan pa 2 leti in 2 meseca robije. Proti obsodbi je Tekavec or javil tamo priziv zaradi previsoke kazni, Milan pa je preja- v Za^cv" vpi !~or'--rV- 2~0n' -pc i" c1- m o^»*^a. Včeraj te-^en fe predaval v "p T.^b-? na i-r^-^^rn ms~čn—n Ee>?kP.r>Azu -d avni- kov šef ortoneds^s Ml fke n redni v rte-sor medicinske faknTt te ni mo k vs?d io*v-,t"^: ^ of. dr. K^r^l B^^rard O nre oo^j ]-c t'v ort"pe *: "i N'^'e^rovo ^rM^va-n;e le vžbndtlo med z^^ore' 5ki-M gilra'-nfld ve1?ko zanimanje Po nredavsarlu 1° b" nr-re^en v GrPd kem p_d:umu gostom na ftact družabni večer, — 7rpolno — gluhoto. Sredi kipcčJi. ustvarjalnih sil. ki jih pona-zo.uje bujna komorna glasba, udari siia uro:ie. Zareza ločuje prvi del sklepnega atevk;, od d.u^:ga dela, ko z zvenijo otožno mJi, preties'jiVi zvold, ki oznanjajo tragiko groznega skladateljevega uoživetja Li telesnega ter duLevncr,a Uto! jen ja. Siavni kvartet PolLonieri, k terega s'o-vres sega preko itahjanskih merfo, je spjt povekčal svoje .me in umetniško poslanstvo tudi v Ljubljani s svojim, sijajnim komornim večerom. Prvi vi linist A. Poltronieri, drugi violinist G. C a r p i, violist G. Alessandri in viol* nčelist A. V a 1 i-s i zo izoblikovani mojstri, virtuozi, umetniki, pi-a i neomejeni viadarji svojim in-strnmentnm, ka.teiih pojoči, prožni, voljni in sijajno kultivirani toni so se razlivali po veliki filhirmctiičnl dvorani ter se st p-•jrli v hom ^ no, estotično učinkc^vito so-ZVOČje. Ob v i.h treh sklaubah so j>olvazali svoje tetiicvLo tch.iično znanje in so do OGoJednjcpu c-.o'.ca izčrpal] vsa izrazne, in-pretacijske močnosti, ki jih nudijo iz-:ovno r slične skladbe, od kate- vsaka svoje posebne značJ-so bili v ra\-no- o.ane, s "j .-h i;-.:a sget n^li. S tchiii :io stranjo so bili vezju tudi ču3iveni poudarki, tako da jo i a r. iii-va igzn vsestransko umetn.ško Jc n na. SFcvea kvarteta je pirvabil 3toviIne l;u U * e kcma.,1: glasbe, ki sa ve ko fi iar-monično Ive dodobra zasc.li Komom, vc'er so p: J i'i s svojo nazočnostjo tudi številni o.iii oliki z Vitkim K^mis^rjem ek-c. E. G r a z ; o 11 j c m na če'u. Občinstvo e vsem Štirim mojstrom navdušeno vzJ:'iJv 2o, ob elvlepu sc izvajalci lazvcsc il: hvaležne p * Jee z dodatkom prelepo Havdnove »Seienadec Hvaležni pa smo tu-Zi n-ši vrli C 'o-ni Matici, v katc.e c lul- iju je bi sne "nji komorni večar in ganizh Plavljen 2u berku tu 11 '0 m. Velika Ln M. a Gu-iji 48 in 7 m, P i a p*i b /.ica na C Jojcu 23 m 6t IJa:d 27 m, K. očk buk na Uni pri Dch vica na Tr; bižatu pn 2r-nav ci 27 m, O^or na Zrmanji 27 m, vo-d pad Slun i - o 25 m D: enov: č'z 22 Vra- njički v 2umberku 20 m in Gadci.a pn Švici Do-j 9 m. — Fcča ti*rv spomina pndlih v JaKov. v ne ei^o je bila v evangel'Ekj ccriivi v Zrtr^rebu s'u. ba božja v prCa^r. tev spo-minapadih vojakov. JsTemžk voj ;ki do-hovnlk RuJi^er Aibeiti je miol avečlno prid go. — Por'p^ra nezoprslcnlm drl vrem. Glavna Uprava zo posredovanje jo objav la statistične p:datke iz kate ih je rtz-v'dno, da je bi1© lan na Hrvatskem 4^ ?:?5 novm prijov za z^p^s^tev d-la'-e^v. Posredovanj je bilo 22 061 neza^os'e'ih fs ofta-!o te 2257. 27 797 nezanoslenih je d- b lo ?an 8 27S 731 kun podpore. — Nove čebelarske zadruge. Na Hrv.it-Skem se čebelarstvo lepo rrz'i'a. ^o je r"~v' 'n ^ tui: po ft'r^enju za^riino n.J5ll rr>-^ jnrji I^et finio z mo je ">i'o ustanovljen h n? TT"" ntskem nad 20 novih te- -»ad u,«r _ l>-^"vn0 fta' ovsko prvenstvo Od r5 m->rca de 10. api Ta bo p:lredilo v Zagrebu državno §ot.ovs1co prvenstvo tn prvenstvo »str *'-e nrTa "ine Igralo bo 40 fiahistov na 20 laJV^vnjcnlL — VeHk ncn^b hrvat«ke pesm« in plesa v FerTn«. v^^ka nrva nedella v mesecu r>-. • r*c->o v Nomčiii spominu vojnih vi^l N^mČ ji prirejajo javne zHHke n*-v?t ovo1 in'h prispevkcrv za zim-=»ko ry~m~r na tudi razne kulturne prire-đ**ve, r*s 7-.ot^ih nastopajo tudi inozem--}-• \iY~f>*~, -\r\ v nedelio 7. t. m. so nasto-v Perltmi v okviru t^k'h prireditev ?1oni co'^ti hrvntrke državne ooere. Z'ie'nkfl HimH, Vera Grozat. Gustav Re-T*^c :in> T-ni-'^v Neralč. pole« nvh pa -"^-.^"-n Mo-re^lca Perko. k« io je vem-t^-.t r^* t-*pT.-v^| prof. Stanko S-'mn^'č. ',"r'*-"'*-1- ufn^^fkj so na?4or>ali s tk^dba-rn- --n r>*.-or.nviča. Kunca. GotoVTS. —o 1*To4"Ta Trnica Z^ioa T1- .-_^-j^r,-t.^, e^i-^^e^ Lučica, Kolar5 ča m ^r„r~r3~,1 r>-^'^T-«*ir*r>i1i ?o v Th^^+ot* der v^m'VeT na Kurfn imendan m in njihov na---torj je dos?ge! ve^k u^neh. — Novi jjrrobevt v Mart boru so umrli starostni rentndk Franc Klampfer. star 70 let. •op'-oc-a finančnega respicienta K ta-rina Jordan stara 63 let, vpokojeni železniški sprevodnik Mihael Zvvilaki. star 5"> let. bolnika strežnica Milena Oajrizek stara 51 let. žeTeznič-r«eva hčerkica Ing* Pi-star in sinček noetnega uslužbenca Ivan Kramariek. V Vuzenici je umrla laatn'ca mlina ln žage Marija Saletral roj. Kairth. s tara 78 let. V Kajrmici pri Mariboru je Jutri, na Jože!ovo, «Slovcnski Narod > ne izide. Jožicam in Jožefom želimo priletno godovanje! umrla Mili Ogriaek. V Celju sta pa umrla poštni uslužbenec Alojz Kr^njc. star 48 et ui mzar Jože Kikel lz Vitanj, star 74 let, — Zopet rekordno število p-rok v Mariboru. Več mesecev je bilo Število porok v Ma-iboru približno enako. V prvi polovici marca je pa naraslo število porok zopet skoraj za 1009o in sicer od 41 v drugi polovici februarja na 72. Otrok je bilo rojenih v prvi polovici marca 93, od teh 42 dečkov in 51 deklic. Novih grobov je bilo pa 59. _ 40:etnIoa poroke. Včeraj sta prazno- vola v Mor.boru 401etnico poike vLSH skladiščnik Ignac Aršič in njegova sopioga Acie.a. Arsič je že 16 let mki^saot tvrdko Schenkel et Cconp. — Preke na Spod. Stajergkcm. V nedeljo, 28. t. m. bo prirejen na Spod. Štajerskem dan vojske. Pc ulicah in po vs^b voj-S :cah se bodo vršile razne zabavne prireditve. Obenem se bodo pa pobiral pro- "Uvoljni prispevki za zimsko pomoč — l'or-kn. V soboto ze jc p ročila v Novi cerkvi pri Celju Marija Lednik iz I*u- čave z mesarjem in gostilničarjem Ludvikom Preko.škom 'z Vojnika. — Prepoved izdelovanja novih i»bl Tudi na ispod. Siajerbkcm bo od 15. marca do 15. maja prepovedano izdelovati nove obleke. Prepoved pa ne velja za obrti, kj nin.ajo g.avnih izložb in ki so izdelale lani rad y0"-o nenaročemh oblek. — Nesreče. 28-1 etru pomožni delavec Franc Topolšnik iz Kovače vesi je padel b.izu Slov. B.strice iz voza. Zlomil si je desno roko in se pobil r>o desnem kolenu. Med delom pri gradnji Učiteljskega doma v Mariboru je padla z darskemu pomočniku Alojz j Feruncu na levo nogo nosuka za malto in mu jo zlomila. Z drevesa je padel 30-letni stavbinski delavec Janez Dcnko iz Jaren n?kega dola. Zlomil ?i io desno ključnica 18-ietni posestnikov lin Janez Baumann iz Srkovca je padel z lestve in si mečno poškodoval levo roko. 13-letno hčerkico nočnega čuvaja Josipino Prelog je povoz l avtobus. Dekletce 1e zadobilo precej težke poškodbe na glavi. 74-letna posestnie^ Reealijl Demant ir. Partinj si je zlomila levo no*io. V levo roko se je urezala 21-letna Katarina Šunko iz'St. Janža. V neki mar borskj tovarni ta se težko ponesrečila 54-letni kovoc Franc Šumenjak in 57-letni pomožni delavec Franc Spolenjak. Popravljala sta velik sod. ki se je zaenkrat preval'1. Šumenjak je prišel pod sod, k: mu je zrm< prsni koš in zlomil več reber. Spoleniaku je pa odtrgal dva prsta na de^ni roki. Vse ponesrečence so odpoijali v bolnico. K O L R D A R Dane«: Četrtek, 18. marca: Edvari, Ciril Jeruzal. Jutri: Petek, 19. marca: Jože/. U A !S A 8 N d E C K i K C 1) i T V E Kmo Matica: Kapitan Tempesta tn Bojo zo. Kino Sloga: Sestanek ob 5. li no Union: Hiša čarovnic, lici:-" Mivuu razstava a kad. allkarjm prof. SaAe 6antla v Jakopičevem paviljonu. PK1KEDITVE NA PRAZNIK Kinematografi nespremenjeno. oczurnc i t k \ k n Četrtek; Sužnik, Marijin trg 3; t>eti-ffl 11jlVVsj Dia. Cesta Aj-iele Ren 4; Bohi-nec ded.. Cesta 29. oktobra 21. Peteki Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1: Bahovec, Kongresni trg 12 in Naxia Komo- uar, Vič, Tržaška cesta. Praznično dežurno zdravniško Mulbo bo opravljala od četrtka od 20. ure do sobote do 8. ure zjutraj mestna z 1 ravnica dr. 2 i X k o Jožica, Ljubljana, I'letersnikov a ulica 13. ŠPORTNI PREGLED Na Jožef ovo: Hermes—Mars Na Južcfovo bo Hermes otvoril svojo nogometno sezono Za nasprotnika si je izbral acjl-no mo'tvo Marsa. Tekma bo ob 15. na Hcr-mesovem stadionu v Šiški. Hermes je med BSOStvi ki «o najresnej^i kan# d'dnti za vstop v prvi razred. Da sc bo 28. t. m. uspc:no uveljavil prot? svojemu izžrebanemu nasprotniku tnj je potreben oster trening Zato si je za nasprotnika izbral odlično enajsto-rico SK Marsa, ki je svoje solidno znan j r pokazala že v ncdefjo z zmago nad Mladiko Mars razpolaga s prcizkušcn'mi, ;zvrstn:mi igralci in bo moral Hermes napet vse fcilc, da se bo kolikor tenko častno odrezal, l^ra bo nedvomno z£.r.;miva in lepa ter bodo gledalci prišli na račun. Ob 14. bosta igrali predtekmo moštvi Mar*a // in Žub'uka. Obe tekmi bosta, kakor že rečeno, na Hermcsovcm s ta d onu v Šiški. Vstopnina bo iz propagandnih ozirov min'malna in so vsi prijatelji nogometne igre vabljeni. IV. tableteniski turnir za prvenstvo Most !n Kode'jeve^a Po enoletnem presledku pri"cdi SK Mlad ka svej tradicionalni tableteniski tarnir za prvenstvo Most in Kodeljcvega Za ta turnir je vla# dalo vselej veliko zanimanje Pričakuje se velika udeležba najboljših ljubljanskih igralcev tudi na letošnjem turnirju. Igralo se bo v naslednjih disciplinah: v četrtek popc'dnc od 2 naprej moštva, nadaljuje se z moštvi v petek dopoldne ob °. sledile bodo Igre junicrjev m dvoje Turnir se bo nadalje-va' v soboto popoldne ob 3 * prvenstvom se nicrjev. V nedeljo dopoldne pa bodo na sporedu zaključne gre v skupin; sen.orjcv io ju-niorjev in mixe double (če se bodo prijavile *i srir dvoriee) Ker bodo sodelovsH vil najbolj^ ljubllanski igra'ci upamo da bodo igre zadovoljile vsa* kes« prijatelja tega lepega sporta. — Vstcn* nina bo minimalna, Štev. Q i ► SLOVENSKI N A K O D«, četrtek, 18. marca 1943-XXI • • • Ne le „kravks malega človeka44 Tud. mnogi meščani bi radi redili koze — Ali jt kozjereja priporočljiva za meščane? Ljubljana, 18. marca O kozjem mleku s>o Ou. včasih razšir-_.u preuacKiiu. ua je nco.agc£a vonja ter prijetnega oKu^a. Preo *eu so nam na -esejmu prepričevalno d^azuvan. da je di kozje rmeivo dooio. četo boose se m je zOeio od kravjega Poku^au smo . od razotavijenih ž.vai.. Dandanes vedo .ai mnogi mtocani iz svoj.n leskih sku-ij, da je kozje nueko ze.o dcbio. a po-j je seveda, da mora biti žival snažna, pr.jeli so se rej koz in dovo*j anajo mie-« za domačo opo^abo, kar pač mnogo po-_-ni. JVLeko je vprav idealno živiio. ker -buje najpotrebnejše vitamine v pravu-m razmerju in ker ga sestavljajo vse .jpotiebnejie hraruine snov.. M.eko je j no potreono živilo ne le za otroke, tem-več tudi za odrasle. Pri odrasah se Dokažejo včasih posledice, ce ne uživajo deli ča-a mieka in živil, ki bi vsaj nekoliko nadomestila kranlne in zdravune snovi sestavljajoče mleko. Kdo bi torei ne priporočal ljudem, naj rede koze, tudi v mestu?! Seveda se vsiljuje vprašanje, al. je kozjereja priporočljiva za meščene in v koliki meri so dani za njo pogoji. Razumljivo je, da sleherni meščan ne more postat, živinorejce. Nekateri bi morda lahko redili tudi krave, ne le koze. saj so dovolj premožni, toda mesto ni vas in ni prostora za hieve ob meščanskih hišah Dvoriščnih poslopij m di-varnic pa kleli meščani ne morejo spreminjati tako 1 v hleve. Povsod bi seveda živinoreja ne bila dovoljena Lz zdravstvenih razlosov. Zso-dilo se je že. da so se sosedni stanovalci pritoževali zaradi sosedovega perutninar-stva, še več: i greh se je pa zdel nekaterim prašičereja blizu stanovanj. Kozjereja je že zaradi tega v mestu mogoča ie v manjšem obsegu, odnosno prihaja v poštev le v redko naseljenih predmestj h. Vendar tudi v redko naseljenih krajih, kjer so ob hišah prostrani vrtovi in dvorišča, kozjereja ni mogoča povsod že zaradi tega. saj vsak ne more tako lahko preskrbet: krme za žival in potrebuje vsaj skromen hlev 2ivali tudi ne moreš tako lahko kupiti in izbrati je treba dobro, da boš imel kai koristi od nje. sleherni bodoči živinoreiec v mestu bi moral najprej pomisliti, ali bo lahko preskrbel dovoli krme Domače živali ne morejo živeti po svetopisemskem reku »kakor lii.je na polju in ptice pod nebumt, nekateri priložnostni rejci Si sicer zamšljajo reje tako. da bodo krmo nabrali ali nazeli kjer kol., če je že ne nudi dovo.j domači vrst. Vendar koza ne potrebuje tako mnogo krme. da bA je ne priporočali meičanu. ki ima vrt zlasti, če .ma tud maa pašnik. Sicer pa krmo za kozo lahko dokup.jo. O koristi kozjeieje piše v »Malem gospodarju« izkušen rejec. Pravi, da koze najlažje začnemo redit spomlad:, ko poganja prvo zelenje. Mem letem suš mo travo. pleveL veje itd., kar bi sicer zametovaii na vrtu. da zbeiemo k:mo za zimo. Posebno ie priporočljivo suš.t. veje. Suš mo jih v senci, povezane v snopiče. Najbolje, da jih shranimo na zračnem od stres j u Te vejnike koze pozimi zelo rade obirajo. Pisec tud omenja, kaj misli o koziereii neki kmet: »Od koz ima sorazmerno več koristi kakor od goveje živine, govejo živin moram namreč pozimi krmit v hlevu, koze pa zaganjamo včasih vso zimo na pla-nire. kjer dobe pod skalovjem, kjer ni snega, še vedno dvolj paše. bodi>i stihe trave, robidovja n dru?":h rastlin. Milen-kost, ki jo izdam za pr bol^šek kozam, mi Živa] poplača z ob-.estmi Prvi denar dobim spomlad' za kozličke, med letom nam je kozj sir izdatna hrana in še prodamo ga nekaj Poleg tega je pri kozah tudi mnogo mani nesreč kakor or: goveji živin: Računam, da dobim od Štirih ali petih dobrih koz toliko kakor po^mrečno od ene krave, a za šfri koze izdam mno.^o mani kakor za eno kravo.« Kozjerejo bi torej bilo treba priporočati posebno na deželi. Marsikje so v prejšnjih časih kozjerejo zatrli, češ ker so koze delale veliko škodo v mladih gozdov h. Toda kazni so bile preostre. Paša bi nni bila prepovedana v gozdnh na-adih ne pa na pašnikih, kjer rase Ie grmovie in n'zko drevje, ki v gozdarstvu ne pnhaja v po-^tev. Koz.iereio je pa treba priporočal točil mo-'hnom. a le tistim, ki mnjo rnzuroe- vanje za rejo in kj bod~ živali tud' !ahk< nudili krmo. ne pa le p-č^kovaT korist-' Re'n koz v me^u ie P"ir>o*"cč'i'va že zaradi tega. ker koze nro izbrrčne nr: krmi ;n se nnvd^o celo na pomije, če jih začnemo vadit mlade šE VEST Vidussoni in Mackensen prisostvujeta predavanju japonskega odpravnika pcslov v Rini u Na sedežu italijanskega zavoda za Srednji in Daljni Vzhod v Rimu je predaval japonski odpravnik poslov Shunieho Kase o najnovejšem razvoju kitajsko japonskh odnosajev Predavanju so prisostvoval: številni rimski odiičniki. med njimi Strankin tajn:k Vidussoni. nemški veleposlanik von Mackensen, španski veleposlanik Cuesta. posebni japonski odposlanec v Vatikanu Harada. nadalje opol-nomočeni minl>tr: Mandžukuja. Tajskega, Romunije in Slovaške. Navzočni so bili tudi predstavniki senata, fašiske :n korporacijske zbornice, Italijanske akademije, šef miličnega glavnega stana general Galbiafci, r mski ugverner. Prefekt in Zvezni tajnik. Po uvodnih pozdravnih besedah po^ia^ika Alojsiia je spregovoril veleposlanik Kase. ki je v zgoščenih obr sin ocrial razvoj japonsko kitajskih odaošajev od pričetka konfliktov s Cangkajškom pa jU> ustanovitve Vangč:ng;-?ievo m:ccnnlne ♦ itajske vlade. Prikazal je težnje Japonske, k; gredo za ustvaritvijo novega reda na Daljnem vzhodu. Veleposlanik Kn-e je imel svoje predavan ie v italija^/č^i. — Navod 1 a min'lstra Pclvcrelb'ja glede radijskih oddaj. Minister za ljudsko kulturo eksc. Polverclli je sprejel inšpektorja za radij-ke oddije ter televizijo prof. Tosti ja in italijanskega akademika eksc Pessiona. tehničnega svetovalen pri navedenem ministrstvu. Po temeljiti rnjnrp.vi v zadevah radijsk:h oddaj m televzije jima je dal točna navodila glede pospešitve politične in tehnične službe pri inšpektoratu za radijske oddaje "n te'ev;7;jo. — Deček padel z drusrega nad^ron.ia in osta] skoraj popolnoma nepoškodovan. O znani okolnosti, dn imajo otroci nenavadno srečo, priča med drugim tudi dogodek, ki se je pripetil te dni v Trle^tu. Štiriletni Klavdij Brezzi se je splazil na okno drugega nadstropja v ulici Be'1. št. 2 da b se igral Toda pri tem se ie nasml nekoliko preveč čez rob okna Nesrečo: deček je izgubil ravnovesje m ie padel z višine drugega nadstropja na cesto, kiei so mu priskočili na pomoč mimo deč . Toda mali Klavdij je dobil k sreči le lažje poškodbe na trebuhu, ki -pa bodo v par dneh pozdravljene. — Na polju slave je padel alpinski po-ročn k Fausto Gamba. k: je bil v se-tavu divizije Julia na ruskem bojšču. Pokojnik je bil nečak generala Ari-tida Chiappe. Bojeval se je na različnh boj ščih in je povsod izkazal svojo hrabrost. Izšel je iz fašij:kih vrst. — Ustanovitelj ita!i;'anske notarske organizacije Je umrl. Iz Mlana poročajo: V Vencgonu je umrl notar Fr derik Gusta':, ki si je pridobi] velike zasluge za organizacijo italijanskih notarjev Bil je mnvri-cijsk vitez in posebno znan v pravnih industrijskih in trgovskih krogih milanskega okoliša, saj je bil dolgo vrsto let tajnik trgovinske zbom ce v M lanu. tajn'k Zadružne zveze Član ravnateljstva Italijanske turistične družbe ter mibaskeea Fiio-loškega krožka. Pocebne zasluge pa si ie pridobi] za notarski stan kot ustanovitelj Italijanskega notarskoTo rc'mžGnja n kot svetnik milanskega notarskega sveta Pečal pa se je tudi z z^anstverinvl vprai roj v zvezi z notarsko stroko m poteka nešteto notarskih znanctveno strokovnih razprav izpod njesov-^a peresa. — Iz »Službenega Hsta«. »Službeni list za Ljubljanko pokra rno« kos 22. z dne 17. marca 19-13-XXI objavlja odločbe Vi-so^-e^a Komisarja: odobritev pravi] Zavoda 7a up-ovijanje, likv'dacijo in dodeljevanje imovine, zm'enienc UDorn'kcm v Ljubljanski pokrajin' in zadevna pravila — VeT?k uspeh veron^kes-a sejma. Te dni je bil zaključen 47 veronsk; seiem ki je doserrol ve1'k uspeh Nad 4000 konj je bilo na seimu in skoraj vsi So bili v NOV FlOMAN DS! KGV ROMAN DK J Ba\-nokar je izšel in se začel naročnikom dostavljati šesti reman naše zbirke »Dobre knjige«. Je to H. P. Jsccfcsen: nisnan iz kretsko-mikenske dsfce: G©VIi;j >Borba z bogovi* je zgodovinski roman, ki mu doslej v naši prevodni književnosti menda ni primere. Dogaja se v kretsko-mikenskem čaau. v veliki kulturni dobi skoro dva tisoč let pred Kristusom, v krajih sončno opojne zemlje in vinsko dehtečega Sredozemskega morja, v vsej barvitosti davno poteklega življenja. V teku živo razgnanega ln nenavadno napetega, krepko oblikovanega dejanja se nam odpre svet običajev, bivališč, noš in navad predhodnikov starih Grkov. Junak romana ie kraljevič Nakari-to3. sin mikenskega kralja Agesilaja junakinja pa kraljična Ariatani. lepa hči kretskega krelja Haramada. Večno lepa zgodba o njuni ljubezni, ki premaguje najtežje ovire in klubuje bogovom samim, dela roman čudovito sodobnega, kar po svojem nastanku tudi res je. V »Borbi z bogovi« je resničen p?-snik prikazal grški svet. kakrSen je bil pred 3500 leti. Njegova vsebina ie nepretrgana veriga dramatičnih dogodkov. To pa ni tista površinska napetost, ki u teši bralca samo v trenutku in jo takoj sp?t pozabi ona učinkuje v globino in ohranja v bralcu željo, da knjigo spet in spet bere na novo in doživi tako vso krasoto te^a dragocenega mozaika, ki se iskri od sončne barvitosti velike kulture kret- sko-mikenske dobe. * Roman »Borba z bogovi« ima 261 Rtrani ter se dobi v broširan* In vezam izdaji. Naročniki ga dobe tako, kakor so ga naročili. Nenan čniki si ga lahko nabavijo v knjg-arnab ali v upravi naših listov v Narodni tiskarni. — Vezana knjiga velja 25.— lir. brofilrann pa 10.— lir. Prihodnji zvezek DK bo izšei v drugI polov ci aprila in bo prinesel prvi del svetovno znanca romana o Indiji »Ve!!ko c'eževje« Prrjrf de! bo sledil v začetku maja, v juniju pa bodo naročniki dobil? privlačni roman iz sodobne družbe »NIHČE SE NE VRNE«, delo popularne italijanski pisateljice Albe de Ces p.e d e s. — Naročite se na »Dobro knjigo«! KINO SLOGA TELEFON 27-30 Velik glasbeni film. poln iskrenega veselja, živahnosti, zabave z originalno zgodbico ljubezni Sestanek ob s* >Pchae! Bartlett. June Knight Predstave ob običajnih urah itlNO 1'MON TELEFON i2-2l Zabaven film o usodi mlade sirote V glavnih vlogah Laura Nucci in Frmin'o Spalla Hiša čarov s*" c Predstave: ob delavnikih ob 16. in IS 30 uri; ob nrdeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 1S.30 url *i.no MATICA rELEFJ.n 22-*) Dnevno dva sporeda: Ob delavnikih ob 14.30 in na praznik ter v nedeljo ob 10.30 zgodovinski ve-lefilm iz križarskih vojska Kapitan Temp&sta Adriano Kimoldi. Doris Duranti, Carlo Ninehi Ob delavnikih ob 16.30 in 13 30 ter na praznik in v nedeljo ob 14 30, 16.30 ln 18.30 najnovejši pevski film Benjamina Grglija Film o nastanku slavne Leoncavallo-ve istoimenske opere. — V glavnih vlogah: Alida Va'li, Taul IIo.Mger KINO MOSTE Ker si večina naših gostov ni mogla orjle.tati v n i1 ijo filma radi razprodanih vstopnic, ga bomo ponavljali samo Še na sv. Jožefa Cl^ancl^a ljubezen Poleg tega še 100^ pevski film Bojom ž veSi trfi?... Nabavite si vstopnice v predprodaji, ker ne jamčimo, tla jih boste dobili pred predstavo. Vstopnic ne rezerviramo. — Predprodaja na praznik od 10. ure dalje Na praznik predstave ob 14. In 17. uri " Da praznik ob 10.30 matineja f-Zr2m3i ž veti ta!i2>... V nedeljo nov spored - i TiTMBrar r > -vsfrr- - - -ras*.j* -* j ^-^xsasal> aekaj dneh prodani Pomembne so bile ccupčje ud. s po.jedel iiimj stroji. Ob za-...jULku sejma do h:frost :n m^n'še traw"T>ort"e tras1*? Vsi t prob'*~mi co ceveda nr>i_ 'p=-e-e povezani z vc'i1- m načrtom ki ;e *e v- notu ure^'čenja n ki se t?na •stvaritev nomembne plovna proge Be- Mluds žena je nasio vsta'a s kauča Oč; so se i srd "to 'skrile. Vsa rdeča ie ob*taN ^r?: i'tc";cni ki jo ie h:! pravkar r .':;:V in :.!a mt- ie brat ievte: — V ne poznate v svoj nezaslišani predrznost: nobene meje ^,.•l!č::e, Vsaka beseda ;2 ya; h ust bi bila odveč . . sa: vero z. nap-ej kaj b r.if!; povedali R";e^a življenja mn:a r<~ka z-'b'^d'la v va?o m da je na j..dtisk va^e reke reagirala morda topleje, kalur — Novi predsednik agrarnih konzorcijev. Namestu nac. svetnika Edvarda Mo-ron ja, ki je izpolnil poverjeno mu nalogo, je bil imenovan za predsednika Italijanske federacije agrarnih konzorcijev nac. svetnik inž. Fabij Allegreni. — Rimske slikarske razstave. V zadnjem času so- razstavili v rimslch umetnostnih galerijah svoje slike dunajski slikar Kurt Bek. Friderik Var c^pinto, Birolli in San-tomaso. Kurt Bek je mnogo pot a val po Evropi, po rodu je Durajčan, neka i časa sem pa biva v Rimu. V galeriji »Buchetti« je razstavil svoja olja, terrpere in akvarele, ki prikazujejo po več ni krajinske motive. Po daljšem presledku razstavlja v rimski um3fnostni galeriji S. Marco. od-i'čni nea.ac*i4r!-u si kar F * derik Vario-p:a.to. ki slovi kot značilen ko'orist. Med n:egov-'mi umetninam1 vzbujajo posebno zan'manje nernel^eki krajnski mo+ivi nadalje pomorski prerfll' ter svoj-kosti iz ke fore. V co'eriii Zodiaco pa sta i ra^stav^a svoja dela. Birollijeve s':k^ ka-; ?eio ne!"o spontanost, nept^rednost umet-t ^ostne^ra dojemanja, d^črm rnTcdevajo Santofnasove slike ne^^o 1 rčno^t. 1 _ F^m^ki ter mf?anrki nrrf*n'ki v p*re- j žrv; avdi-rncl. P~aež Pij XII. je sore^el v avcT*jenco skupino uradnikov razn/h j r:mck:h uradov, ki so pred tem pr'sostvo-vali mr>s- v vprkan:k; b-z/liki. Zatem je jrr^p.je! uradn stvo rimskih OJUi'Ofna milanskih rvordk Ta^"-ni ter Be'-'nre'lj. j — P"n'k? p'osben'k v Kimu. Prvič se ie pred:tavil r'm~kemu glasbenemu ob-č'n;::t^T v Adrianu danski glasbenk Pavel TC *nau Po Mozartovi »Fi^orovi ^^•^fb' je dir'giral ?voio »Sedmo c*mfoniio* WevTital k; jn ie n-^nisal lani. Nato sta sledfj MaliofeTOva »Druea s^mfonijacf ter Be°*hovnova »(Vma c;mfoniia«. Rim-:a kritika zelo pohvalno oceniuie ž'rok\ gla^b^ni fonr«^* odurnega danskega skln-da+e1;° ;o di1*'^onta. — Nesreče. Včeraj in p-^dvčerajšnjim sn b:li soreieti v Imblansko bolnico naslednli ooneai.esenci Marilan Kramar. lSletni sin klen^^'a iz Ljubljane, si ie pri p^dcu zlomil ievTo nr^x>. — Soma ^kr'ba. 71etna hči đetavca iz Kosez se je polila z vrelo iuho: onnorTa se le po levi nogi. — Ana Rus P8-'cf^a 35si*3 Tx*se=^*r!:ka iz Lo^kepra potoka, ■•a p*>dl* nn sto*>n'ca.h in si j>^?ko1 ovala hrbtenico — D"Jan Drag°5, 2'etnl sin na-^ovnrf« \7 T.hTVJ*^ne. se je pn poicu potolkel na o^azu. — Leopold Grm CO^tni delavec iz Ltub^ ne, se je ranil na glavi. Ivan Pefrovčič. 18Vtnl de^av?c iz Borovnice, si 1e zlomil desmeo. — Karlu Tekavcu. Svetnemu m!ma-**u lz Ribnice, je mlinsko ko?o zdrobilo levico. — Ij N> meč'te pomarančnih lupin po t'o*i! v zarm*'em č a=ai se je v na§em mestu razpasla v'se cb odbe vredna navada. O *kar ^e na trsru in po tr:ej pod rajo. V začetku je bilo un čevalno delo opaženo predvsem pri šentjakobskem rr.o'tu. v 7id jem ča^u pi se steni loišita tudi proti oVemu mestnemu re rrzdiralno elelo vode. Najprej ponikne sk-zi neznatno razpoko v betonski ste ni aek%1 kapi c vode, razpeka zavzema zn.era' večji obsea;. n^kar e začne ru*ti beton." Ce bo šlo teka naprej, bo v dogled-rrm času lep del Ljubljen vri h betonskih sten potreben temeljitega poravUa- če ne fte ebneve. — Ij Mrilnjfc jutra kakor februar/1. Bali smo se da se bo pomlad začela prezgodaj ter da bo sadno drevje zacvetelo, ko bo 5e nevarno t slane. Ce bi se toplota ^topenje-vala tako kakor se je februarja, bi b li 2wlaj v resnic. ?e prava pomlad, a burja je na srečo ohladila ozračje tako. da so jutra ie vedno mrz'a in po-eči zemlja prerej zmrzuje. Doslej so bik* jutra v tem mesecu v splošnem mrzlega k^kor februarja. Tudi popoldne e ne ogreje več tako zelo kakor se je že nekajkrat preiš-ji mesec Včeraj je znašala maksimalna temperatura 13 stopinj. Minimalna temperatura jo pa znašal davi — 4.2 stop. C ter jo bila celo zm dv*» desetinki n'žja kakor včeraj zjutraj. Zračni tlak je včeraj popustil za mlileter. 1 potem ni več popuščal. _ Ij Na retiOspektivni razstavi v Jakopičevem paviljoni si lahko ogledate Ziv-i Ijen ko delo mojstra srntla. Kako pomemben je ta umeta'k za slovensko kulturo, najlepše dokazuje tudi rekoTdcn OO'Hc občinstva ob priliki otvoritve. Razstava bo odprta razmeroma kratek čas. _ ij s sv«j0 sedanjo lOsatava v Kw»> vem alcnu v prehodu nebot čnika je de»-segel akad. slikar Klemenčlč lep moralen uspeh. Za njegove krajine ln tih žit ta, 18 po Številu, vlada živo z:nima*\ie 'n T-azstava je zmeraj dobro posječena, Slike bo<'o na ogled le še nekaj dni. —Ij Jožrte in Jožice vabi na pristno kip-ljico gostima »Lovšin*. Gradišče št. 13. dovoljujejo stro^j pravila lepega vedenja in iost nn isti Toda vaše oč so me tj'coale tako napeto in moje besede ste poslušali tako paz-jivo da ni^em mogla niti pomisl ti, da je vse ■ i"mo h,:n;eno Z man sku .te tajiti to Vse ie b'!c čisto navadno pretvarjanje ki z njim moki pogosto 'e^i ' 'Hkovemo žensko. T I ^ pot sc zv ača ni posrečla! Kaj • ravrte? Da je b:l td poljub od srca in da ra jc treba zato oprostiti?! Mo k redno govore tako Poljub! Ali pa veste rt^sood. da odbrani tak poljub nenre-m-»stlj v prepad, ki deli žensko od tujega moke?'? Da 'c tak nc.1 jub :skra, ki lahko raz-Dame nlarn n srca?! Kalne, zda vas ne nvka več opravčevati se? Zdj ste menda že spoznali, da bi bilo vse vaše prizadevanje zaman Mene ne bo^te p-eslepilj. Jaz zelo dobro vem. ka pomeni v takem primeru prosit: odpušča* nia šc bo'je pa vem. kaj bi pomcnlo oprostiti. T ka o-clrascaaje bi pomenilo pooblastilo za bodočnost, ki bi ga mo% 'zkOTtstil getovo več kakor za en sam poljub .. Tn čc bi racim zdaj namesto da od'dem fz cot>» •■ed'a nazaj k vam. na ta kauč. kjer ste si drznil' ro!'ubiti me, bi to nedvomno ne pome-n:1o n;č mani kakor da : Poročila v sloven^mi. 12.45: Simfončna glasba 13.00: Napoved časa: Pornči'a v italijanščini. 13.10. Poročilo Vrhovnega poveljnika Oboroženih sil v slovenščini 13 12; Radijske pesmi. Orkester pesmi vodi diriptnt Angelini. 1400: Poročala v tah-aničini 14 10: Koncert radijskega orkestra, vod: dirigent D. M Sijnncc. Simfonična cjasba: Beethoven. Simfoniji št. n v F-duru (Pobrale). 1500. Poročila v slovenščini 17.00: Napoved časa; poročila v ital'janMli-ni 17.15: Kmetijsko predavanje v t»lovcn:č n : Inkret Alfonz Kokljam borni mladih. 17.35: Glasbo Franca Liszta izvaja pimist Fran.o Narnino. 10.30: Pcroč:la v slovenščini. I9.45s Valčki, pcikc :n mazurke. 20.00: Napovid časa; pcroč'la v italijan:čini 20.20: Komentar dnevnih dogoeikov v slovenj ni 20.30: Prer. s iz gledali'ča »La Fcncc*« v \*cneciji: Mancn, opera v štirih dejanih in petih si kah Glasbi j G ulija Ma^saneta. Med odmi r. 1. (priblž. cb t 21.) Predavanje v slovca^čn1: 2. prbHž. 21 45): Zanimivosti v slovenščini; 3 (pr.b ž 22.45): ! Poročila v italijanščini. Rt* M K NO KOREN J* tn krm'lno peso prodaja — Gospodarska zveza v sr'ojih skladiščih v Maistrovi ulici st. 10. NAROČALA ZA LESKNE PRKKLE za fižol sprejema Gospodarska zvezžt. BleU vvesova cesta Sterv. 29, Ljubljana. KLORITARNA •PAJH« vam strokovno osna2i preotiiika m prebarva vsi Klobuk da izgled* Kot nov Lastna de lavnica £aioga Ktoou kov - Se priporoča Kndoll Pajk Ljuhiia oa Sv P^tra eests 3s Miklošičeva cesta 12 • nasproti hotela LTni on). fNSERIRAJ 9Slov N£ie.:u* Stran * »SLOVENSKI N A R O Ds, četrtek, 18. marca 1943-3CCI štev. 63 Mali gospodarji uresničuje svoje načrte Kaj vse lah! o stori tali v9mali člevek" za spi lin 3 gospodarsko izboljšanje — Pospeševanje domače delavnosti Ljubljana, 18. marec Iznajdljivost in delavnost sta v življenju najooljše vodno; človek ne sme gledati na življenje trpno ter le čakati, da bo priš.o vse od /.go.. ; Predvsem si no«* i lajšat: življen;o sj.rr. :n ~ciatt na sv.;e sue. Namesiu aa si domisljujemo. češ. sai smo brez moči .n sami ne moremo ukreniti n č. moramo nepresiano misnti na napredek ter dram:ti m.sel. da bo iskala izhoda. V tem pogledu b. se Iuhko marsikaj naučili od našega malega človeka, organiziranega v ovojih gospodarskih organ zaci-jah. od ljudi; ki se sami imenujejo »maii gospodarji« Na njihovo delo so nekateri šc nedavno gledali prezirljivo :n morda je še kaj nezaupijivih. k; m slijo, da je vse to, kar je v zvezi z novo gospodarsko stroko, »malim gospodarstvom«, brez posebnega pomena. Podcenjujejo delavnost in sposobnost našega malega človeka, njegovo vztrajnost in iznajdljivost, pa skromnost. To so lastnosti, ki veljajo več kakor največja glavnica in se obrestujejo mnogo bolj kakor podjetnost nekaterih »velikih gospodarjev« O tem zvemo marsikaj zani-m vega tudi iz dvojne. 3.-4.. številke »Malega gospodarja«, gla?ila Zveze društev »Mali gospodar« za Ljubljansko pokrajino v LjubljanL Delitev dela Poročal, smo že o delitvi dela društev naših maiih gospodarjev; tej zadevi posveča »Mali gospodar« uvodnik. Doslej se društvo »MaLi gospodar« v Ljubljani ni moglo posvečati zgolj rejskemu strokovnemu delu, kajti rzmere so zahtevale tudi trgovsko poslovanje, predvsem nkupovanje in prodajanje krmil. Društveni delavci so s tem potratili mnogo časa. S trgovskimi posli se je pa počala tud iSplošna železni-čarska gospodarska zadruga (2egoza). ki je članica zveze Zato se je izkazalo potrebno to delo prenesti na eno samo društvo. Prišlo je do dogovora med ljubljanskim društvom, odnosno zvezo ter Zegozo in poslej je prepuščeno 2egozi vse gospodarsko in trgovsko delovanje društva se pa bodo zopet opr jela svojega dela, strokovnega pouka, propagande ter pospeševanja malega gospodarstva. S to del'tvijo dela bodo mali gspodarji mnogo pridobili. Zegoza ima že utrjeno ter razpredeno gospodarsko organizacijo, ima že mnogo skušenj pa tudi uspehov. Uvedla je že nekatere stroke hl§-ne delavnosti in uoorablja stranske pii-delke malega go«ST>odarstva v korist splošnega gospodarstva Ne le lepi načrti O lepih načrtih tu in tam pogosto govorimo; manj prilke imamo govoriti tudi o lepih uspehih uresničenih načrtov Zato je pa prav. da ob tej priliki omenimo nekaj uspehov naših delavnih železničarjev, ki imajo velik smisel za gospodarsko organizatorno delo. V »Malem gospodarju« piše Srečko Čerček. znani zadružni delavec, o nekaterih načrtih železni-čarske zadružne organizacije, k-; pa niso ostali zgolj načrti. Prav ti načrti so značilni za naše malo gospodarstvo. L. 1921 so železničarji ugibali, ali naj obdrže svojo --Gospodarsko poslovalnico« ali pa ustanove nabavljalno zadrugo Odločili ?o se za zadrugo. Kako ra?te iz malega vel;ko. kaže najlepše ta primer: 23 železničarjev je z 300 dinarji ustanovno zadrugo Ko so premagali prve težave in dosegli že nekaj uspehov, so podjetni zadružm delavci začeli razmišljati o nadaljnjem delu in načrtih, k: so se zdeli nekaterim fantastični. V načrtu je bila tudi no*d:^vitev primernega poslooja name^tu barake in za go^no-darsko okrepitev železrrč^Hev žel^Trčar-sika kred'tna zadruga. Dalje so skVnili. nai zadruga pospešuje m°d že^ezničarV malo goTVKi^r^rvo. to ?e prpvi reio malih živali. r>a tudi čebelarstvo, vrt»>^rstvo. sadjarstvo in nabiranje 7d^av:Wh ze^Sč V načrtu je b*"la tud: uctpnov'tev tovarne 7-a LzdeVrva^e tk^*->in Nr»Črt ie Ho'^fii i^ta-novitev ž^^zmč^^ke mp"7e. Ti n^o^t* so bili iirf*m:č>m Da ie prišlo do ur»~"n:č>-nia t^h l*»r»*h n?Mov ie b?la nntt-erma glav^aca. NabavUal^a 7adn>^ «i io ie nri-dobi1^ fako da je b^^n n-T^in^ z ma1'm d^ck^m Tpmii ^* 7^r>Q*Vn r»^-n*o*-: r^. loč^o nacpro+^'al5 Pic1o^nin pr-*r>lo m lofo no\rnre<"rtr) ^■^'•drugega milijona dnb;čka za re7ervni sklad. Načrti »Žegoze« Pisec pravi, da bi bilo prav. naj bi si tud. Zegoza napravila širši načrt za prihodnje delo. Pojem »malo gospodrstvo« skriva še nešteto dela in možnosti Glavne naloge bi naj bile naslednje Predvsem je treba izpopolniti kokošjerejo tako. da bodo kokoši znesle na leto po 140 do 200 jajc. ne pa le 60 do 100. Zato bo treba raz- deljevati med rejce najboljše pasme živali. Daije bo potrebno nakupovanje č\ konzerva.ranje jajc. pa nabiranje, vnovčevanje ali predelovanje perja Marsikaj je mogoče izboljšati tudi v reji kuncev. Reja kuncev dobrih pasem se lahko še razširi Treba bo deiiti plemenske živali iz rejsk h sre-d šč. predvsem kožuharje in volharje. 2e-goza ima predilnic za predelavo volne an-gorcev; če bo predilnica postala pretesna ob večjem dotoku volne, jo je mcg.-če raz-širti. Zadruga je ustanovila tudi strojarno za predelavo kunčjih kož. Začetne težave so v glavnem že premagane. Nedvomno si bo tudi strojarna pridobila izvrstne strokovnjake, da bo tudi ta zadružna delav-r -a delovaia z uspehom kakor pred lnica. — Zegoza bo tudi v prihodnje pospeševala ovčjerejo. rejo ovc. k dajejo dobro volno. Prav tako bodo podpirali kozjerejo, razdeljevali živali, ki dajejo mnogo mleka. Dviganje zakladov iz smetišč Zegoza je začela tudi že dvigati zaklade iz smetišč. Pravimo zaklade, kajti izredno mnogo koristnih surovin pri nas še vedno zametujemo. da obleže v smetišč.h Treba je samo urediti zbiranje tega blaga. Izredno mnogo pomen že, da je Zegoza začela zbirati kosti in jih mleti Pridobiva že zdaj na teden po nekaj sto kilogramov kostne meke, ki je zdaj vprav dragoceno krmilo Poročali smo že, da je lani orga-n zirala nabiranje divjega kostanja, ki je bil uporabljen za krnvlo Urediti je pa še treba zbiranje oranžnih lupin — krmilo i za kunce — krompirjevih olupkov, zele-1 njadnJi ostankov, jajčnih lupin itd. Zegoza si bo morala postaviti sušilnice in si-[ lozne naprave za shrambo in predelavo j živalske krme. Ko bodo uresničeni t1 na-j črti, bo reja malih živali organično zveza-I na z vsem malim gospodarstvom ter bo mnogo balj smotrna in gospodarna. Pisec I tud. predlaga, naj bi uredili ribnike ter v ) njih z odpadki redili krape in druge ribe. V načrtu Zegoze naj bo dalje tudi nakupovanje krme in mešanje s konzervirano krmo. Pospelevanje domače delavnosti Pn tako popoini orgnizacij malega gospodarstva bodo dani še ugodnejši pogoji za razvoj domače delavnosti, ki jo je Zegoza že doslej zelo pospeševala. V poštev prihaja predvsem pletenje, kvačkanje ter sploh ženska ročna dela. Izdelke za to daje društvena predilnica. Doma izdelane izdelke zadruga potem lahko vnovčuje ter skuša prodajati čim najugodnejše, predvsem izvažati. Domača delavnost bo tako podpirala rejo malih živali kakor reja zopet podpira domačo delavnost Iz teh primerov lahko sprevd^imo. kako j razsežno je področje malega gcrpcdnrs+va j ter da mu je treba tudi pripisovati mnogo < večji pomen kakor nekateri mislijo. Spo-j znamo pa tudi. da bo reja malih žfval: j fkakor malo gospodarstvo soleh) mela velik pomen tudi t>o vojni Tedaj bo prav za j prav ta gospodarska strdka šele dobila ; svoi nravi pomen. Načrti so že zaradi tega upravičeni- Naravno gnojilo, ki se še vedno premalo cen! Redno pr'pravljanie kompista je za vsakega vrtnarja zel 3 korlsrtna izraba ciijraifkov — Let rs nam lahko na J: mesti kentpest v znatni meri drag hlevski gnoj LiubVJ°r»i. 17 «"™ " Zemlja n?m bo lobro obrodila in nas nagradila aa nase delo, če ji burno primemo postregli z vsem, kar je ras;linam potrebno za življenje in rast. Hr:nilne snovi, ki jih vsebuje, že ena rastna doba zelo izčrpa. Večletno zaporedno obdelovanje brez gnojenja oJvz:me še tako begati zemlji večino njeriih za rast potrebnih snovi. Količina pridelka je pri takem gospodarjenju vsako leto manjša. T. ko izkoriščano zemljišče potrebuje zopet nekaj let radnega dovajanja potrebnih red.lnih snovi, predno si toliko opomore, da ro 11 v polni meri. Zato morajo imeti vrtn rji. ki žele vsako leto za svoj trud primerno plačilo, stalno na razpolago vsaj nekaj n demestnih hranilnih snovi. Te snovi dovajajo zemlji v obliki raznih umetnih in nar vn h gnojil. Med slednjimi je najbolj upoštevan hlevski gnoj, konjski ali goveji, ki gi pa letos obdelovalci vrtov v mestu težje dobijo, a'i si ga P3 ne morejo nabaviti, ker jim je predrag. Tisti, ki so že lani gnojili, se tolaž jo, do jim bo z raznimi manjšimi dodatki lansko gnojenje zadostovalo tuli za letos. V tem se ne bodo na;bi-že vračunali, če b do kupili zadostno kol.čino razpoložljivih umetnih gnojil Sicer pa se bo izpad gnojenja nedvomno poznal. Pr:v v takem primeru se pokaže največja vrednost do.na-čega gnojila, ki ga dolgoletni vrtn rji in varčni gosp >darji visoko cenijo. To comače gnojilo se imenuje kompost Ln je bilo o njem tudi v časopisih že večkrat govora. O pomenu kompost; se rarp. avl ja skoro na varkom vrtnarskem tečaju O njem pišejo vsi strokovni pisatelji v vitna skih knjigah in mesečnikih. Vendar je število tistih, ki ga pr. vilno pripravljajo m tu 11 prr.vilno uporabljajo, napram tistim, ki se zanj ne zmenijo mnogo, še vedno zelo majhno. Letos se bo kompost še posebno hvaležno obnesel pri mnogih obdelov: leih. ki iz kakršnega koli razloga ne bedo imeli na razpolago drugih umetn'h ali narovnih gnojil Sai kompost ni kakšen drugovrstni nadomestek, temveč prvovrstno gnojilo ki bi ga ne smeli zmetavati tudi v letih največje obilice drugih gnoj 1 Kompost pravilno pripravljen, je za vrtove celo najboljše gnojilo, ker vseDuje vse redilne snovi v obliki, ki je rastlinam najbolj primerna. Kompost je beseda, ki izhaja iz latinske besede compositum. Pomeni toliko kakor sestavljen Res gre pri kompostu za najbolj pestro mpšanico sest: vin. Kompost je gnojilo, ki ga napravimo iz najrazličnejših rastiir~kih in živalskih odpa.kov, tako Ja jih dljšo dobo kopičimo in zbiramo in ki v dveh, treh letih sprstene. Kompost po-mnežuje tako v zemlji sprstenino. Pripravljamo si kompost zelo enostavno. Nekaj več dela je z njim kasneje. Najprej znaiamo skupaj na en ?Ji več kup v vse odpadke z vrta, kuhinje in drugega gospodinjstva. Tako spravljamo na t? k kup travo, travno rušo, mah. listje, odpadke od zelenjave, plevel, ki še ni zrel, in polobno, iz kuhinje nosrlmo na kompostni kup smeti, lesni pepel, ostanke jedil, ki jih ni mogoče drug če uporabiti, saje, razne olupke, perje, dlako, iz drugega gospodarstva pa gnoj od malih živali, cestno blato, trebež iz jarkov, smeti iz gosr>odarskih poslopij, os an-ke si me. sena in razne odpadke, ki jih je tudi pri majhnem gospodarstvu vedno nekaj. Olpalke odlagamo na kup, ki naj bo v senčnem in bolj ne paznem prestoru. Višina, ki naj jo doseže kup, predno ga začnemo obdelovati, je različna. Nekuteit svetujejo 30 cm, drugI zopet 1 m. Vsak pri-pravljalec komposta si bo višino uredil po svojih potreban in dnih okoliščinah. Kup picii vrhu nekoliko z< žimo. ga stL:čimo, pokrijemo z nekaj lopatami zemlje, ki obdrži v njem zrak in vlago. Da h treje zori, mu primešamo apnenegz dušika adi pa žganega apna. Za silo so debri tudi odpadki ol zidov. Apno pospešuje razkrcjanje oignskih snovi. Tako pripravljen kup pustimo vsaj tn mesece v popolnem miru. Med tem ga ve2-k;at polijemo z gnojnica ali pa dedajamo umetnih gnojil. Oboje zviša vrednost končnega proizvoda, ki je goden za uporabo šele po dveh ali treh leLih. Vmes m oran o kumpostni kup večkiat premetati: najboljše je vsake tri mesece, zadostuje pi tudi dvakrat n3 leto tako, da ga enkrat preme-čemo poleti, drugič pa pozimi. Premetavanje kompostnega kupa bo doaeglo svoj smoter le te laj, če bodo snovi res temeljito premešane. Kar je bilo prej v kupu. naj pride na vrh. Zunanje plasti pa denemo v sredino. Ko je kompost pr meren za uporabo, skoro redno že po dveh letih, se spremeni v temnor;'avo. zelo rodovitno prst. ki je prava zakladnica rodovitnih snovi in najboiše nadomestilo z? hlevski gnoj. Za zelenjavo je kompost neprecenljive vrednosti. Večina vrtnarjev pa je pri pripravljanju komposrta preveč neučcikan". Odpadke sicer nosijo na kupe, vendar jih upo ablajo mnogo prezgolaj, ne da bi jih tudi posebej >bdelovali. kakor smo cpisli. Tako zapravljajo mnogo koristnih snovi, ker ne do- Italijanske podmornice se pripravlja ja v nekem Atlantskem oporl&ču na patruljlr&nje sežejo pravega učinka. Najboljše je, če spravljamo odpadke vs ko leto na poseben kup. Ko začnemo tretje leto znašati tietji kup. uporabljamo obenem prvega za gnojenje. Kdor bo tako ravnal, bo imel redno dovoli izvrstnega gnojila doma ln se bo v precejšnji meri osvobodil potreb po nakupu hlevskega gnoja. Posebno letos mu bo skrb za kompost dobro poplačana. vročr*a in tudi dihanje je bilo zelo teZko. Morali so se kmalu umaknil, sicer bi se bili zaduš li. Ognjen.k K kmindžar: je nij-višja afr Ska gora. Visok je 4650 m jn Lm-* dva grebena, zvezana z 10 km do'glm steblom, na katerem je 5 man;ših grebenev. Killmamlžara pred fi3vira bruhanjem Nova raziskovanja ognjen:ka Kil.nvm-džarc- so spravili na dan presenetljive ugotovitve. V kratkem se namreč obeta navo bruhanje tega ogjenika Neki raz skvvalec se je mudil s svojimi p močniki, dvema vodn'koma in žtirimi nosači dva dm na vrhu Kdimandžara. Prodrli so 120 m gl^ boko v žrelo Vrcčina je oila v žrelu že precej huda vendar pa še znosna. Vse kamenje je bilo vroče, kar priča, da se pripravlja n vo bruhanje ognjenika. Ozrnčio je bilo naslčero z žveplem. prodirajoč'h iz razpok. Lets 1900. je bil na vrhu Klimandžara nemški raziskovalec dr. Hans Ma'er. ki je pa ugotovil, da ni bile o plinih ln dmu ah smradu po žveplu nkjer duha ne s1 uha Vse kaže. da s? nas*ale velike izpremembe v notr:nj st; ognjenika in da se torej pripravi a n*v izbruh. Raziskovale' niso mog'1 ostati dolgo v žrelu ker je bila prehuda Izjemen polažaj madžarskih žldcv Madžarski voini m n ster je izdal naredbo. % katero se prznava izjemen po'ožaj pasiednjim Zidom: 1.) 50\on:m vo;n:m 'nvaiidcm. 2.) t k:m, ki so si pr d b h med svetovno vojno posebne zasluge. 3 5 takim, ki sn tvcprJi \ revi>-lucji 1918/10 za narodni pokret svoje Hvljcnje ah k; so bili zaprti 4.) takim k; n Ofttalj Tik!1 v pokra;inah Irčcn.h od MadiSTSke, iveS I madžarstvu *n ki so s- pridob li za državno idejo posebne zasluge Pa nadi. če so dani vsi tj pogoji, se lahko potegujejo Zidje za izjemen položaj samo. če so da za to obenem vsi splošni pogoji. V3jašt;o zav2F3vanje v Turčiji Posebna krmisija turškega vojnega ministrstva proučuje v Ankarj vprašanje z -varovanja v vojski. Pripravlja sv Oamiti k zakona o vejaškem zavarovanju. Lastmkl, vojašk' uradniki in vojaki naj b: bil j zav rovrni za primer smiti in amrtj v mir e rt ln vojnem času Zavaiovanje bt obsega'r» tudi nj ho ve svojce. Križanka št. 47 [1 I U- J3 j4 |5 j« J |7 j ffZU J__K da 27 W3 28 _J 29 U L i 3U 1 31 32 1 H o — 1 n 38 39 ■ m 1 m. 41 M'21 : 45 m i 47 Besede pomenijo Vodoravno: 1. csoba iz slovitega romana Dostojevskega (priimek). 8. sveta podoba. 9. kvartaš ti izraz, 11. os.bni zaimek. 12. pritok UraTa. 13. žensko me. 15. finsko pristanišče, 16. izp.polnjen, izpre- menjen (zakon), 17. konec mine. 18. dragocena tekočina 19. predlog. 20. tu- ŠV pro-spodar, 22. Luthiov nasprotnik (fon.). 2li. upoštevanja vredne ok^lišJdne. 25. kratica za ameriško državo. 26 g^iška Čr'.fa 2H. predsednik turške reoubMke. 31. gr*kT črka. 33. predplačlo. 34. č^sovn vez-ik 35. velika ptica, ki živi vAvstraMt' in na 1^'ovi Gvinej (kafuar). 37. stročnica. 38. zdra-v'ce. 39. površinske mere. 40. nr-nasev.t-lec sp'ročll. poštar, 41. pritidiln'ca. 41. ljudsko pop^.čenie br's^dc oče. 44. zanil;nr i oblika p"*možneera rdacola, 45. upad:inje morja. 47. razgrajat , rcp;oviliti. krejrat1 se. Navpično: 1. del rast'ine. 2. jnp:n-ska mera 3. veznik 4. eejrofpoeorl B. žensko trne. 6. predlog. 7. žen de- ime. 10. iti ra naselbina na slovons' ib tleh. 12. vrrta k'^an'h jedili. 14. Ir^tlrspki pozdrav. 1^. francoska nerodna junakinja (fon). n0. nekdanj: S^an*-ki f'ržfivrl oc-^laver 21 bo-rilnica, igrišče 23 dr'i k-des. 24. hod t!, premikati se. 27 vojnk ne5?c, 29 Baljub* •'en. ljubezensk'. 39. Oftst ti OOnaŽrU 2 beležim 32. del oprave. 3*. rteb'o. na l-Serem stoji zeMeva s:'av~ 36 n^de 37. vz'd'k, ko se zahteva nonovi^v pesmi, 42. nadležna žužr^ka. 43 uradni sois, 45. relca v Sibriji 46. dva samoglasnika. rešitev KRIŽANKE št. 46 Vodoravno: 1. zaboden, 8. panorama, 16. Aramemnon, 16. Ernto, 19. P(ri-gliaruzzi) K(rilan). 2u. vasi, 21. stope. 21. Ero, 23. et, 24. šarenilo. 28. AN. 29. Ner, 30. Z9l. 32. lava. 33. KV:. 35. ma, 36 obale. 39. odeja, 41 Hik. 43. tekočina. 45. etc. 46 Tinka, 47. izabela. 48. Skarućna. Navpično* 1. zavezati, 2. Afftt, S, bas. 4 Omiš. 5 de. 6 em r, 7. NN, h. FN, 9 neto. 10 Oro. 11 Ripalo, 12 Atene. 13. MO. 15 vkorakam. 17. cl:na, 19. premX 21. sladek. 22 en. 25. Apoče, 26. Elena. 21. Ivo, 31 loka. 33 kjer. 34. klin, 37 bob, 33. Lil, 40 eta, 42 Ana, 44. ez, 46. tč. j GEORGES OHNEtT]__^ @ PRODAJALEC | rZ STRUPOV Kje bi torej našel toliko časa, da bi fe ukvarjal Se s svojim sinom ? Prepustil mi je :orej uzdo že v zgodnji mladosti in deležen sem bil polne svobode, ki sem jo temeljito izkoristil, kar vam lahko potrdijo vsi, ki me poznajo. Kakšen čudež bi meral biti, da bi se izpremeni.a smer in tok mojega življenja, ne da bi se pri tem izp remeni li ljegovi temeljni pogoji! Sam o sebi sem prepričan da so me zgrabila orjaška kolesa družabnega stroja in da se moram zdaj sukati z nj'mi. In mislim, da ste že iz teh kratkih podrobnosti spoznali, da glede preokreta nc morem gojiti posebnih nad. Genevieva je nekaj časa molčala in razmišljala. Bile so res mračne m sli o tem, kar je bila prav kar slišala. Končno je pa dejala: — Premalo življenjskih izkušenj imam. da bi smela govoriti o tem. kar ste mi povedali. Kako bi vam mogla svetovati in končno s kakšno pravico? Zdi se mi. da srovorite z menoj kakor s svojo sestro in s tem mi izkazu lete veliko znun'nie. Vendar pa ne morem pozabiti, da sem vam tuja in da nimam pravice govoriti z vami strogo, čeprav se mi zdi, da bi bila to moja dolžnosL Naglo jo je prekinil: — Oh, prosim vas, rotim vas, nikar ne oklevajte. Povejte mi odkr to vse. kar si mislite o meni. Odkimala je z glavo in ga otožno pogledala, rekoč: — Ne. morda bi vam rekla kaj, kar bi vas bolelo. In čemu bi bilo vse to? — Povedali bi mi, kaj naj storim. Od vas sprejmem vsak nasvet. Nasmehnila se je. — Od mene snrejmete vsak nasvet! Ali se pa boste tudi ravnali po mojem nasvetu? Vidite, te^a mi pa že ne obljub:te. Za menoj pride kdo drugi in mahoma bo unicL. vsak učinek moje nridJee. Prišel bo ta ali oni vaš Dri jate! j. ki vas škodoželjno za-neliuje in sicer prenogosto. kacor ste sami priznali. Potem se boste na še skupa.i z nnm romali ubogemu dekletu, ki je v?s hotelo spraviti na pravo pot, ker ste sami to že^Ii. Toda moj vpliv bo tmial samo tako dol*ro. dokler ne utihneio moje besede. Ne, ne, ^osnod Kristiian. nikar ne prič^kuite od m»n^ o> bi prevzela tako vloro Za to n sem rojena. Tn dovoliti mi verieti. da b^ste sami našli pravo pot. ne da bi vam b:lo treba pos,nš"ti moje nasvete, če bnste resnično hoteli izpremeniti način svojega živ-' jen ia. Kri?tiv>n ni snadal med tfate Hudi. ki ne odnehalo, dokler ne do^žeio do^oč^n**^'*' ciMa. DekVčin odnor ga ie ra^ez/l m njegov* obČift*iivost je do-I segla višek. Odgovoril je s srditim glasom: — Vidim, da ste kakor vsi dru^i. Prigovarjate mi, naj se poboljšan, odklanjate pa svojo pomoč pri tem. — Bojim se, da so vaše zahteve prevelike. Stregla sem vam, ko ste imuli zlomljeno nogo, ne vidim pa v tem še nobenega povoda, da 1 ri morala predru-gač.ti še vaš značaj. — Vsem mojim žoljam in besedam se rogate, — ie not°žil Kripti in n. — Do tega trenutka sem si vas predstavljal drugače. Do tega trenutka ste bili z menoj ljubeznivi in dobri . . . — Kakor neumno kmečko dekle, kajne? — O ne. to pa že ne! Toda bili ste tako ^skreni z menoj, da sem vas kai lahko smatral za studenec čiste vode. .. Zdaj ra, čim se h^čem ozret5 na njegovo gladino, da bi videl n?. nji svoj pravi obraz, jo takoj skalite tak?, da vid''m samo še kalne va-lovp ki se v r»"Hk n* sn^n^m . . D**, zdai ste 7elo hudobni... Ah* ste v resnici tako hudobni? Priznajte! Naglo je vstila. Njun pogovor se je b*l zasuka1 v smer ki ji ni bila več po volji. Odgovorila je z odločnem gtpscm;: — Morda bo zadostovalo vašo priznanje, če dovolite L^stm nriznan^e bi si n" rad" prihranila. Presenečen po njonem orornem glpsu in odločnosti, ki je ni nr čakova", je Kristijan sledil njenemu t riteru 'n oo'a^i vtal. Na teraso so nriš'i ta čas Venver-M^reiul in zakonca Hamov. S teri ie bil nmn no^ovor nre'dnien ;n r>otem Kr^tn'-n ve«? ni i - "^l ngo^ne ori - Lke. da bi na sameia govoril z Gencvievo. Povsem nova luč ki se mu je zdaj prikazaTa v nji, je vzbudila njejevo radovednost. Ta mladenka, Jo bili čista drugačna od tiste, ki jo je poznal doslej tak da se je začudeno vpraševal, kako to, da je ni ž z prej razumel. Tisto nežno in prepicsto dekle, ki z i je njena mikavnost tako omamljala, je bilo nenadoma izginilo in namesto nje se je pojav.la mladenka, trezne in razsodna, ki pa mu je bila morda t!e bolj všeč. Ves večer jo ie budno onszoval in odkril je na nji mnogo posebnosti, ki jih rrei ni opazil najbrž zato ne. ker se v nvrnem podeželskem življenju sploh niso mopde pojaviti, dočim so zdaj, v družabnem okolju vsi odtenki njenega značaja z~-žareli kakor robovi brušenega demanta v solnčnih žarkih. Po večerji so prišli Krist" janovi pri jate'ji, ki so bili že zvedeli za njegov povratek ;n tal'.o ae jo Genevievi ponudila prilika, da je obČudovaia brer,-h bno eleganco gizdalinov Climirons. Long:na in Vertemoufisa. Vertemousse si je bil priboril L?te^a dne mednirodno nagrado v streljanju na golo.^e in pričel je ovenčan s slavo. Bil je presenečen, kako malo so se zmenili gostje Vernierove rodbine za to njegovo mednarodne slavo. Genevieva ni prikrivala, da jI je to nesm'^elno pobijanje nedo'žn'h kr.-latcev zopemo in s tem je za vedno izgubila vsako vrednost v očeh tega zagrizenega športnika. Tudi Clamironove šal** in vrtoglavosti n'^o ime"o uan^ha in ker je <>stal ICrietHan led^n^ h'a^n v oteevanii s ter °:ocnodi so r>r'*"i vs" rrH^ ^ "c"~renom T/^ngi-novem nri^n«*n-"" Ho nre^ričanja. da je »postal tam zunaj na kmetih bebast.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseralnj del liita: Ljubomu Volčič — Vsi v Ljubljani