^■feSS^t^^ mImJLmm -----t . 9 nwnino placano ▼ QorovnKt Leto XXI., St. SS LJubljana, četrtek 7« marca I940 Cena 2 Din Upravmétvo: Lijubljana, Knafljeva 5 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi prt pošt. ček zavodih: Ljublana ät 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo : LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg Stev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. T. G. Masaryk Danes poteče devetdeset let, kar se je rodil v rodbini preprostega grajskega kočijaža eden največjih sinov češkega naroda, prvi prezident češkoslovaške republike Tomaž Masaryk. Tega datuma se ne bo v vsej tišini spominjal samo češki narod, ki je izgubil modrega voditelja tik pred nastopom tragičnega razdobja svoje zgodovine; ne bodo ga slavili samo Čehi v tujini. Z vso pravico se bo lahko danes spomnil T. G. Masaryka ves slovanski in tudi ves zapadni svet. saj je bil ta češkoslovaški državnik eden najznačilnejših predstaviteljev sodobne demokracije. S pieteto se spominjamo Masaryka tudi mi Jugosloveni, saj je bil tudi nam v marsičem učitelj ter vedno in povsod prijatelj. Čeprav so se po njegovi smrti oglasili v nekaterih zagrebških listih ljudje, ki so ga hoteli zaplesti v naše notranje antagonizme in boje. bo ostal njegov nesmrtni lik nezmanjšano velik in svetal tudi med nami. Ostal bo zaradi tega, ker je T. G. Masaryk s svojim teoretičnim delom enako kot s svojo politično in državniško prakso dovolj jasno pokazal, koliko je čislal ves naš narod in kako mu je bila pri srcu na znotraj pravična in napredna, na zunaj odporna in močna Jugoslavija. Za generacije naših izobražencev, ki so se duhovno oblikovale v zvezi s češko Prago, pomeni T. G. Masaryk velikega vzornika, idejnega voditelja, filozofa, ki je v svojih naukih — za katedro enako kakor s peresom, v listih enako kakor na govorniških odrih združeval najčistejša načela evropske humanitete s sodobnimi socialnimi in kulturnimi stremljenji. V svojem delu, ki se razteza na področja 3ociologije, etike, filozofije zgodovine itd, je ta sloveči profesor Karlove univerze v Pragi ustvaril živo in plodovito sintezo zapadnjaškega znanja in slovanskega občutja pravičnosti. Zato so se njegove ideje razširile tudi izven češkega kroga. Na slovanski jug so jih zanesli mnogi njegovi učenci in obstoje že sedaj cele študije o Masarykovem vplivu na slovensko, hrvatsko in tudi srbsko duhovno življenje. Ta vpliv se je kazal v raznih pravcih, nikdar pa ni bil razkrajalen. Nasprotno: prav pod Masarykovim vplivom je začel mladi rod gledati na politiko kot na zadevo, ki je združena z veliko nrav-no odgovornostjo in ki je hkrati znanost in umetnost. Ni Masarykova krivda. če se niso vse te izpodbude in ideje dovolj izkristalizirale in če so v domovini kakor tudi drugod, dostikrat podlegale človeškim slabostim, ki so izcridile tudi najvišje religiozne, miselne in politične zasnove genialnih in etično visoko stoječih poedincev. __ Masaryk je dal s svojim življenjem in delom nesmrten vzgled demokratičnega javnega delavca. Znanstvena temeljitost in filozofska preudarnost, s katero je opravljal politično odgovorno delo, njegova neustrašena borba za resnico in pravico tudi tedaj, ko je bila ta borba zelo nepopularna, njegova stanovitnost v načelih in modra obzirnost v vseh odločitvah, to so nekatere vrline, ki so bile v toliki meri očitne le pri redkokaterem državniku v zgodovini. Priznanja, ki jih je bil deležen z vseh strani sveta, tudi od najbolj oddaljenih in čisto nezaintere-siranih opazovalcev in proučevalcev svojega dela so bila zgovoren dokaz Masarykove veličine. Ta dokaz ni izgubil niti danes prepričevalnosti. Prav tako ni in ne more biti pozabljeno, s kakšno iskreno žalostjo je v septembru 1 1937 stal pred njegovim mrtvaškim odrom ves češki in slovaški narod brez razlike strank in stanov; kako ie objokaval svojega »tatička«. Človek ni v iedru dobro bitje in zgodovina človeštva je ena sama vrsta dokazov, kakšna ogromna borba se vodi že izza sive davnine med lučjo in temo ter tolikimi drugimi usodnimi nasnrotji Če so se po smrti T. G Ma-sarvka, zlasti še po veliki krizi ČSR v jeseni 1. 1938 poiavili poskusi, da bi se Masarvkovo delo in vrednost njegovih idej in koncepcij presojali z vidika neke sile. nekega stanja, ki leži izven dosega umstveno doznavnih resnic in Dravično opredeljenih interesov, je treba reči. da so tudi poskusi že v nanrei brezuspešni. Človeštvo preživlja daljnosežno krizo, v kateri je usoda Masarvkovih koncencij samo delen poiav Gre za to. kakšne zasnove bodo dajale smer bodočemu razvoiu Evrope: vzlic vsei navidezni zmedi pojmov so stvari vendarle prilično jasne in noben relativizem ne more pred ko-ličkai uravnovešenim, kritično mislečim duhom snremeniti belo v črno, dobro v zlo Noben noia v sedanjosti ne more demantirati dejstva, da sta se Masa-rvkova poWčpa teoriia in Draksa dobro obnesli dokler ie usoda tfvše češkoslovaške države zavisela samo od njenega vodstva in od njenega naroda. Podališanie iužne finske fronte si sovletskih cef, da bi se usidrale in utrdile na finskem obalnem c ju med Viborgom in Helsinki in tako iimboli razširile južno boi i sie Poskusi podroiiu Haparanda, 6. marca. j. (Havas). Viborg še zmerom ovira prodiranje sovjetskih čet proti severu. Dočim so vsa viborška predmestja že v sovjetskih rokah, se v centru mesta še zmerom bijejo ogorčene borbe med finsko obrambo ter sovjetskimi četami. Po ogorčenem finskem odporu, katerega so morale streti postopoma od ulice do ulice, so si sovjetske čete izsilile prehod proti središču mesta, katerega asoda se zdaj odločuje. Ker Viborg ovira napredovanje sovjetske armade Droti severu, je sovjetsko vojno poveljstvo zasnovalo načrt, da naj se mesto obide v velikem loku v zapadni smeri. Sovjetske čete zaradi tega že dva dni prodirajo po ledu Finskeera zaliva proti se-verozapadu z namenom, da bi se utrdile na severni obali Finskega zaliva med Kotko in Viborgom. Enemu sovjetskemu bataljonu se je že posrečilo zasesti na tei obali polotok Muhulahti. ki gtrli proti otoku Tekarsaariju. Sovjetske čete pa so na tej postojanki, ki so io zavzele z velikanskimi žrtvami, krog in kros obkoljene od Fincev. tako da je njih položaj zelo tež i ven. Drugi močan oddelek sovjetske armade prodira prav tako po ledu v smeri proti Virolahtiju, ležečem prav tako na obali med Kotko in Viborgom. Sovjetske čete morajo prodirati proti Virolahtiju skoraj 50 km daleč po površini zamrznjenega Finskega zaliva in so tu nenehoma izostavlje-ne napadom finskega letalstva, ki jih obstreljuje s strojnicami in obsipava z bombami. V napad preko Finskega zaTva so poslali Rusi svoje od'icne smučarske čete, ki jih podpirajo močni odredi tankov ter lahke in poljske artüerije. Prod>anj° po ledu velja Ruse ogromne žrtve na ljudeh in materialu, ker je ledna površina zaradi letalskih bomb ter granat finskega topništva na vseh mestih prebita ter popušča pod težo sovjetske pehote, tankov in topništva. Kakor trdijo nevtralni vojaški opazovalci, si sovjetsko vojno poveljstvo z vs mi sredstvi prizadeva čim bolj raztegniti črto vojnih operacij, ker se nadeja, da bo tako najlažje izkoristilo številčno in materialno premoč, ki je na kratki fronti na Karelski ožini nikoli ni moglo do kraja izkoristiti. Z istim namenom je Sovjetsko vojno poveljstvo usmerilo del napada sovjetskih čet tudi proti Viborškemu fjordu okrog katerega se bo razvila izredno dolga bojna črta. Po najnovejših informac'jah so sovjetske čete, ki so se utrdile na polotoku Muhu-lahtiju v Finskem zalivu, v zelo kritičnem položaju, ker so izpostavljene izredno močnim finskim protinapadom. Sovjetsko poveljstvo je zaradi tega dirigiralo tjakaj nove pomožne čete. da bi posadko na Mu-hulahtiju osvobodile finskega pritiska. Razen na obali Finskega zaliva med Kotko in Viborgom ter v samem centru Vi-borga se bijejo boji med sovjetskimi in finskimi četami tudi še na skrajnem vzhodnem sektorju fronte med Viborgom in Vuoksijem. Do izredno silovitih spapa do v Je prišlo tudi zlasti pri vasici Pollakolla. Na fronti severovzhodno od Ladoškega jezera je bilo običajno delovanje patrulj in izvidnikih čet. Na tem frontnem sektorju se zadnji čas uspešno bore tud; prostovoljske čete. ki so iz večine izvžbane koi smučarske edin'ce in stoje pod povel5-stvom nekdanjega narednika v marokanskl legiji Aarnea Juutilainena. Posredovalna akcija Skandinavske države so zastavile ves svoj vpliv, da bi Finci privolili v kompromisno ureditev sovjetsko- finskega spora Pariz. 6 marca i. (RSVÌ Francoski diplomatski krogi Dosvečaio čedalie večjo pozornost vestem iz Kodanja Osla in Stockholma. ki zatriuieio. da se vprašanje posredovanja v sovjetsko-finskem sporu bliža svojemu odločilnemu stadiju in da je trenotno predmet raznih diplomatskih akcij, ki dobivajo vse bolj realne konture. Informacije iz skandinavskih držav, ki prihajajo v Pariz. potrjuieio vesti, da so vlade skandinavskih držav no konferenci v Kodanju zastavile ves svoj voliv v Helsinkih. da pregovore finsko vlado na pristanek za kompromisno rešitev spora s Sovjetsko unijo. Istočasno z diplomatskimi akcijami skandinavskih držav v Helsinkih Da ie tudi Nemčija s primernem poudarkom vplivala v Moskvi, da pridobi sovjetsko vlado za posredovalni načrt. V merodajnih francoskih krogih pripominjajo. da bo morda prišel z zasedbo Viborga po sovjetskih četah ugoden trenutek ki bo ugladil pot za morebitno posredovanje. Še zmerom pa se utegne zgoditi d^ Sovjetska unija ne bo hotela vpoštevati n.Vakih predlogov za posredovanje, ako bodo Finci še v bodoče vztrajali pri svoji nameri, da pričakajo odiu^o. ki nai bi ustavila sovjetsko ofenzivo naimani za šest tednov kar smatraio v merodainih finskih krogih za dovoli dolgo obdobie. da se mednarodni politični položaj izpremeni v njihovo korist Vprašanje vojaške pomoči Finski London, 6. marca. s. »Daily Telegraph« poroča, da je imela konec preteklega tedna finska vlada dve seji, na katerih je sklepala o možnosti, da bi se obrnila na Anglijo in Francijo s prošnjo za pomoč. Medtem sta švedski in norveški poslanik po instrukcijah svojih vlad intervenirala pri finski vladi, da naj tako prošnjo na zapadni velesili opusti. Švedski in norveški politični krogi se boje. da bi intervencija Anglije in Francije na Finskem tako vplivala na javno mnenje v Skandinaviji, da bi švedska in Norveška ne mogli več ohraniti svoje nevtralnosti. Poročevalec »Daily Telegrapha« pravi dalje, da nadaljnji diplomatski razvoj v tem vprašanju zavisi sedaj od odločitve finske vlade. Finsko vlado skrbi vprašanje. ali bo mogla finska voiska vzdržati sovjetski pritisk na fronti do konca marra, ko se prične led na iezerih taliti, kar bi olajšalo finsko obrambo. Finsko vojno poročilo Helsinki. 6. marca. s. (Finska tel ag.1 Vrhovno poveljstvo finske voiske ie obia-vilo danes naslednje poročilo o včerajšnjih dogodkih na fronti: Na kopnem: Na zapadni polovici Karel-ske ožine so naše čete odbi'e vse sovražne napade preko Viborškega 7a'iva Napad0 so podpirala letala, tanki in topništvo Sr- Ob devetdesetletnici rojstva T. G Masaryka polagamo Jugosloveni duhovni venec na njegov preprosti grob v Lanih Kar koli se bo že zgodilo v svetu njegov spomin ne bo ro^ablien kakor ni pozabljen soormn StevHn-h mož vseh narodov ki so kazali človeštvu pota k dobremu. dite borbe so se nadaljevale ves dan Sovražnik je imel velike izgube Na sredini zemeljske ožine ob reki Vuoksi ie izvedel sovražnik več napadov, najhujšega ori Ta-lahtiju. Vsi napadi so bili odbiti Mnogo sovražnih vojakov je obležalo pred našimi pozicijami. Več ducatov sovražnih tankov ie bilo uničenih. V vzhodnem delu Karelske ožine udei-stvovanje topništva in patrol — Severovzhodno od Ladoškega jezera živahna topniška in patrolna aktivnost Pri Uom in Kollaniokiiu so bili odbiti sovražni napadi — Drugod na kopnem nič novega. Na morju: Razen patroine aktivnosti vse mirno. V zraku: Naše letalstvo le izvedlo več izvidniških in bombnih poletov in podpiralo delovanie kopne voiske. Sovražna letala so v zaledju bombardirala med drugim Lahti in Kuopijo. Po dosedanlih podatkih ie bilo 40 civilistov ubitih in mnogo ranjenih Po potrjenih podatkih smo sestrelili tekom dneva 10 sovražnih letal, k čemer ie treba dodati še dva nepotrjena primera. Moskovski komunike Leningrad, 6. marca. (DNB) Stab leningrajskega vojnega okrožja je snoči objavil J naslednje vojno poročilo: V teku 5. marca so sovjetske čete zavzele otok in mesto Ravan sa ari ter otok Suomjonsaari v Viborškem zalivu Severovzhodno od Viborga so se polastile Nätälia, 1 km daleč od postaje Karisalmi na železniški progi Viborg—Serdobol. Na ostalih odsekih fronte ni bilo važnejših dogodkov. Sovjetske letalske sile so izvršile več uspešnih napadov na finske čete in vojaške objekte. Pri letalskih spopadih je bilo sestreljenih 21 sovražnih letal. Moskva se opravičuje Stockholm, 6. marca j. (Havas). Kakor poroča danes švedsko časopisje, se je sovjetska vlada opravičila v Stockholmu zaradi nedavnega bombardiranja švedskega mesta Pajale po sovjetskih letalih. Švedski tisk v tej zvezi zastopa soglasno mnenje. da Švedski ne more zadostovati samo opravičilo sovjetskega poslanika, ampak bi morala sovjetska vlada povrniti tudi škodo, ki so jo povzročile sovjetske bombe švedskim državljanom. Škodo cenijo na približno 45.000 švedskih kron. Sovjetski napad na Virolahti Stockholm, 6 marca br (Sv. brz. ag.) Današnji listi objavljajo Dodrobna po: oči- ! la o nenadnem, čepra^ neuspelem včerajšnjem napadu soviet !: h smučarsk h oddelkov na Virolahti in Fredrikshamn (Ha-mina) Pri napadu sta sodelovala kolona sovjetskih lahkih tankov in oklepnih avtomobilov ter bataljon sovjetskih smučarjev. Virolahti ie manjša ribiška vas. ki leži ob obali Finskega zaliva kakšnih 100 km zapadno od Viborga. Obrežje med Virolahti jem in Fredrikshamnom Je izredno razčlenjeno in pred njim leži nešteto otokov vse do razdalie kakSm'h 30 km severno od otok?» ^''urcaarja (Hogla^Ha) Po mnenju švc * ih listov ie sovietska kolona prodrl orot' Virolaht'i't baš s tega ot<-ka. ki so °a Rusi polee drugih zavzeli že kmalu po pričetku vojne s Fiasko. Po- mikala se je mimo Aspöa in ostalih manjših otokov. Povsem nenadno se ie kolona, ki ie prodirala v dolgi indijanski vrsti da bi bila tako čim mani izoostavliena napadom finskega letalstva in tudi čim manj opazna, znašla pred finsko obalo. Finci so bili o njenem prihodu še pravočasno obveščeni ter ie niso nadlegovali, dokler si ni povsem približala obrežiu in območiu finskega obalnega topništva, tako da bi io bilo mogoče obstreljevati tudi še tedaj, ko bi se pred napadi finskega letalstva že pričela umikati. Finsko letalstvo in topništvo sta hkratu napadla Ruse. Letala so iih obsipala z bombami, težko obalno topništvo pa ie otvorilo zaporni ogeni. tako da sovietske čete niso mogle prodreti na kopno, na drugi strani oa so topovi razbijali led tudi za njimi da bi jim otežkočili do vr a tek Sovjetski motorizirani oddelek ie bil docela uničen bataljon smučarlev pa so finska letala popolnoma razpršila. Helsinki, 6. marca. s. (Reuter). Nocoj javljajo, da so danes sovjetski smučarski oddelki zopet poskusili z otoka Hoglanda napade preko ledene površine Ionskega zaliva med Viborgom in Helsinki. Ce bi ti napadi uspeli, bi bili finski oddelk; na novih obrambnih položajih pri Viborgu izpostavljeni nevarnosti bočnega napada. Doslej pa javljajo Finci da so vse te sovjetske napade odbili s pomočjo topništva in letalstva. Dodatni obrambni krediti na švedskem Stockholm, 6. marca. s. ( Reuter i. švedskemu parlamentu so bili predloženi dodatni krediti v vrednosti 7 milijonov angleških funtov za obrambne svrhe. Poi tega zneska bo porabljeno letos za zgraditev novih mulcev, lovilcev min, podmornic in motornih čolnov. Druga polovica bo porabljena prihodnje leto, istotako za vojno mornarico. Welles odpotoval v Pariz Odklanja sploh vsako Izjavo o vsebini svojih dosedanjih razgovorov v Rimu In Berlinu Curih, 6. marca. s. (Ass Press) V Lati-sannt je sprejel danes popoldne ameriški državni pod tajnik za zunanje zadeve Welles novinarje, ki pa jim oi hotel dati skoro nobenih podatkov o svoji misiji v Fvropi. Na vprašanje nekega novinarja ali bo vsebino svojih razgovorov z ministrskim predsednikom Mussolinijem in kancelarjem Hitlerjem sporočil ministrskima predsednikoma Daladieru in Chamberlainu ie odgovoril Welles. da bo vse kar mu je že brio in kar mu še bo povedano vzel strogo zaupno na znanje in da bo vse to porabil samo za informacijo prezidentu Rooseveltu Welles je še enkrat naglasi 1 da ima njegovo potovanje samo namen da po želji predsednika Roosevelta prouči položaj v Evropi Na neko vprašanje je izjavil da Se oe ve, ali bo v Londonu sprejet v avdienco po kralju Juriju VI Sumner Wellies odpotuje nocof ob 22 uri iz Lausanne v Pariz, kjer se bo mudili do sobote. V nedeljo odpotuje Welles v London. nato pa preko Pariza zopet v Rim. dne 18 marca pa se bo vrnil v Ameriko. London, 6 marca s (Reuter). Tukajšnje ameriško poslaništvo sporoča da pride državni podtajnn je vreden ok/cg 20.000 din. Policija je uvedla v vsej naglici preiskavo, da bi rešila spomenik, še preden bi ga tat uničil. RasSüi» v avtomobilih na Madžarskem Beograd, 6. marca. AA. Generalna poštna direkcija na Madžarskem je obvestila zaradi olajšanja bivanja tujih turistov na Madžarskem, ki imajo radijske sprejemnike v avtomobilih sledeče: Turisti, ki prihajajo na Madžarsko, niso prisiljeni imeti dovoljenje za radijski sprejemnik v svojem avtomobilu pod pogojem, da imajo že dovoljenje tiste države, v kateri je avtomobil registriran in je to vpisano v carinskih dokumentih samega avtomobila. Ker ta olajšava velja v primeru reciprocitete, se je morejo poslužiti jugoslovanski avto-mobilisti, ker je tudi naša država dala podobno ugodnost tujim turistom. Grof Csaky proti obnovi ČSR Bndimpeita, 6. marca. s. (Reuter). V nekem govoru se je izrazil nocoj zunanji minister Csaky odločno proti vsaki obnovitvi Češkoslovaške. Izjavil je, da Je ▼ Interesu vse Evrope, da Češkoslovaška ne sme nikdar več biti obnovljena. Po Csakyjevem mnenju je važno, da zapadni velesili razumeta, da bi nastri selo nevaren položaj, če bi dajali prezgodnje obljube. Csaky je poudaril, da bi zaradi prezgodnjega razvoja položaja lahko nastala prezgodaj vojna. Danes seja romunske zbornice Bukarešta, 6. marca. br. (SDA). Za jutri je sklicana seja romunskega parlamenta. Na seji bo prečital kralj Karol posebno poslanico, v kateri se bo bavU z ukrepi za državno obrambo ln stališčem Rumuni je v sedanjem mednarodnem položaju. poskusite 1 — 2 ASPIRIN IBAIER1! tablete Ni drugega zdravila po Imen» „Aspirin", temveč edino-le ..Bayer"-jev Aspirin. OgL 1*9. ped S b* 17»»? od a m "A Pogajanja za zaščito skandinavskih ladij Nordijske drŽave bodo skušale dobiti v Berlinu in Londonu jamstva za nemoteno plovbo svojih latfij KodanJ, 6. marca. br. Davi je bilo tu službeno objavljeno, da se bodo Danska, Norveška in Švedska v kratkem pričele pogajati z Anglijo in Nemčijo za posebno zaščito svojih trgovinskih ladij. Pogajanja naj bi se po nekih vesteh pričela najkasneje v 10 dneh. Skandinavske države se bodo pogajale z Anglijo in Nemčijo vsaka zase. Kakor pravi »Exchange Telegraph«, naj bi bila ta pogajanja eden izmed glavnih rezultatov poslednje konference skandinavskih zunanjih ministrov. Skandinavske države bodo skušale v Berlinu in Londonu doseči jamstva za nemoteno plovbo svojih trgovinskih ladij po Severnem in drugih morjih. Zaščitile naj bi se predvsem one ladje, ki bi se ne ustavljale v angleških odnosno nemških lukah. Bržkone se bodo pogajanja v Londonu razširila tudi na Francijo. Proti ublažitvi blokade London. 6. marca AA. (Havas). Bivši angleški veleposlanik v Berlinu in Parizu, sir Eric Phipps, je Imel snoči na nekem banketu govor, v katerem je poudarjal, da bi bila ublažitev blokade celo v nasprotju s humanostjo, ker bo omogočila podaljšanje vojne Najprej moramo Nemce premagati, nato pa bomo v soglasju s svojimi zavezniki sklepali o tem. kako bomo osvobodili svet nasilja in kako bnmo brez nasilja ustvarili pravičen red. Predvsem bomo ostali za večno združeni s Francijo, kar bo omogočilo tudi bodočim generacijam, da bodo posvetile svoje sile drugim namenom in ne borbi z nemškimi napadalci, kateri se mora posvečati današnja mladina. Pomorska kontrola v preteklem tednu London 6. marca. J. (Reuter.) Urad za oomorsko kontrolo javlja, da je bilo 5. marca v treh angleških bazah, v katerih se vrši pomorska kontrola, v preiskavi 21 tu-iih tovornih ladij, med katerimi jih 15 čaka na pregled že naimanj štiri» dni. Med emi ladiami je 12 holand=kih. 6 norveških. •> belgi i ^ki in 1 švedska. V minulem tednu, ki se je končal 2. marca, je angleška po- morska kontrola v celoti pregledala 105 tujih tovornih ladij, med katerimi je bilo 31 italijanskih, 37 holandskih, 29 norveških in 8 ameriških ladij. V 73 primerih so preiskovalni organi našli tovor v redu in so ladje lahko nadaljevale vožnjo. P&ovba turških ladij po tujih vodah Carigrad, 6. marca. AA. (Reuter). Po zanesljivih vesteh iz Ankare proučuje sedaj turška vlada predlog, da bi se turškim ladjam strogo prepovedala plovba v tujih vodah, razen v primerih, če dobijo za to dovoljenje od posebne komisije prometnega ministrstva. Zakonski načrt je izdelal ministrski odbor za koordinacijo. Smatra se, da bo vlada v kratkem izdala dekret v tem smislu. Glavni namen tega ukrepa je zavarovanje dovoljne tonaže turških ladij za obalni promet, posebno pa za prevoz premoga iz premogovnikov pri Zon-gulu ter v Dakareliji na Črnem morju. Te potrebe so postale večje posebno zaradi tega, ker so mnogi lastniki ladij dali svoje ladje v najem tujim državam in sklenili z njimi dolgoročne pogodbe. Turške ladje, ki so bile dane v najem zaveznikom, ta uredba ne bo obsegala, tako da ostanejo omenjene pogodbe v veljavi. Žrtve mine v nizozemski vasi Amsterdam. 6. marca. br. V pretekli noči je morje naplavilo mino na obalo otoka Kalansoog. Mina je eksplodirala v neposredni bližini neke friziške vasi. Po dosedanjih vesteh je napravila v vasi precejšnjo materialno škodo. Več ljudi je bilo ubitih. Prva vožnja največje ladje na svetu London. 6. marca s (Reuter). Danes je ▼ Clydeu napravil svoje prvo vožnjo preko-momik Queen Elisabeth« največja ladja na svetu ki ima 85 000 ton. »Queen Elisabeth« je bila splovljesna leta 1938 in je last Cunard Line. Je sestrska ladja prekomor-nika »Queen Mary« Med italijanskimi in francoskimi listi Pariški poročevalci raznih navtralnih listov naglašajo, da francoski listi v zadnjem času niso več vezani na rezervira-nost v pogledu polemiziranja z Italijo. Proti vsemu pričakovanju pa francoski listi te svobode niso izrabili za Izpade, a tudi na italijanski strani ni bilo tega opaziti. Nasprotno, prav te dni so rimski poroče-va1« listov opozorili na zanimivost, da je vodilni rimski organ »Giornale d'Italia« dobesedno posnel članek francoskega so-c;a1'stičnega voditelja Leona Bluma, ki je izšel v »Ponuiairu« in ki razlaga italijansko po'itiko. Rimski organ celo pripominja. da dpde Leon Blum »dejanskemu po-'ožaju v I tal' ii približno odgovarjajočo ~!iko«. Leon Blum ugotavlja v svojem Jlo.nku med drugim: »Italijanski narod ne želi vojne. On ni danes niti frankofp.sko niti anglofilsko. a tudi ne eer^anofilsko razpoložen. V vojno bo italijanski narod stopil ko se bo to zde-'o potrebno Musso'!niiu. Mussolini pa ne bo nik 'ar napovedal vojne iz zgolj ideolo- ških razlogov ah pa zaradi uresničenja nekaterih manjpomembnih in lokalnih zahtev, temveč se bo za to odločil le zaradi višjih italijanskih interesov v zvezi s splošno evropsko politiko in s posebnim ozirorn na novo ureditev Ervrope po vojni.« Blum nadalje sodi, da bi bilo prav tako napačno govoriti danes o spremembi temeljne italijanske zunanjepolitične vsmer-jenostl kakor pripisovati prevelik pome* sedanjemu stanju italijansko-ruskih odno šaiev. Italija nikakor nima namena ud» ležiti se kake križarske vojne proti sov,j» tom. Rimski organ zlasti opozarja na oc* stavke v Blumovem članku, ki govore « miroljubnem razpoloženju italijanskega naroda in njegovem odporu proti vojni Podčrtava pa tudi Blumovo pripombo o enako močni odločnosti italijanskega nn-ro^a, da zgrabi za orožje, ako bi to narekovala kaka nujnost. Letalske sile zaipadnih velesil Pari?ki poročevalec »Neue Zürcher Zeitung« doznava iz izjav »nekega visokega letalskega oficirja« naslednje podrobnosti o letalskih silah zaveznikov: Letalska oborožitev zapadnih velesil je danes že enakovredna nemški, tako po količini kakor po kakovosti letal. V začetku leta 1938 sta imeli zapadni velesili komaj polovico toliko letal kakor Nemčija. Samo lansko leto je bilo v Franciji potem izgotovljenih več letal kakor poprej v štirih letih, vendar je bila Francija ob izbruhu vojne mnogo na slabšem od Nemčije zlasti v pogledu bombnikov. Od septembra dalje se je proizvodnja letal pospešila in povečala. Na vseh koncih in krajih so nastale letalske tvorni ce, ki so si začele delo deliti tako, da vsaka tvorni ca izdelu-saono določene dele letala. Sestavljanje letal se izvrši v posebnih centralah, ki so vse pod zemljo. Ako bi Francija razpolagala s tolikšnim številom letal Ob izbruhu nemško-poljske vojne kakor danes, je izjavil navedeni francoski oficir, bi bil izid te volne verjetno drugačen. Izdelovanje letal v serijah z že prispelimi ameriškimi motorji bo Franciji kmalu omogočilo nad-moč nad nem?ko proizvodnjo. Iz izjav francoskega letalskega ministra je nadalje razvidno, da je zaposlenih pri izdelovanju letal največ ženskih moči. Že danes znaša njih število 70.000, v kratkem pa bo povišano na četrt milijona. Vzporedno z izdelovanjem letal se razvija tudi vežbanje pilotov. Pilotsko središče je nekje v južni Franciji. V tej zvezi je zanimiva ocena italijanskega novinarja Barzinija o približnem številu v sedanji vojni angažiranih letaL Italijanski novinar ceni to število brez sovjetske Rusije na okoli 30.000, od katerih priznava Nemčiji okoli 16.000 letal. Celokupno število letal, ki sta jih zapadni velesili že dobili iz Amerike, odnosno jih še bosta po dosedanjih naročilih dobili do konca letošnjega leta, ceni Barzlni na 8500. Proti koncu tega leta bosta razpolagala oba vojna tabora z okoli 40—45.000 letal. Vremenska napoved Zemunska: Razvedrilo se bo na severni polovici, oblačno s snegom in dežjem pa bo v južnih krajih. Lahen mraz bo prevladoval v notranjosti države. Postani In ostani čl am Vodnikove družbmi Ol» Masarykovem grobu Na, stotine, da, več tisoč Je «odi med Slovenci tistih, ki so spoznali v srečnih letih zlato Prago in obiskali grob nesmrtnega prezidenta T. G. Masaryka. Ali Je še zdaj. kakor je bilo? Saj ni mogoče, da bi s svete zemlje okrog Lan bila kdaj pregnana ona sveta pobožna tišina, sredi katere si je izbral skromno, večno počivališče ob grobu svoje zveste družice tisti, ki je v zadnji svetovni vojni koval u^cdo svojemu narodu in čigar duh bo bdel na češko zemljo, dokler bo na njej utripalo eno samo češko srce. Spominjamo se tistih zlatih dni ob veličastnem vsesokolskem zletu 1938. Dan za dnem so izza Prašne brane hiteli ven na češko podeželje avtobusi, ki so peljali h groba prezidenta Osvoboditelja pobožne romarje iz vse republike pa tudi z vsega slovanskega sveta. Cesta se vije v lepili zavojih. Tam zadaj ostaja zadimljeno Klad-no. Vrstijo se prijazne vasi z vzornimi kmetijami, skrbno obdelana polja, sočni travniki po valujočih pobočjih. Domačije po vaseh očitujejo, da prebiva to žilav in napreden narod. Cesta vodi skozi značilno češko pokrajino, trgi in vasi so tesno zrasli s poljanami in gaji, povsod so jezerca in jate prhutajočih gosi. 30 km vožnje — že smo v Laneh. Na lahni vzboklini je razprostrsto pokopališče, od tod se najlepše razgledaš po poljih in tihih vaseh. Tam na samem v kotu je preprosti dvojni grob nesmrtnega prezidenta in njegove soproge. Lesena ograja obkroža gomilo. Prav ničesar ni takega, da bi bilo vredno posebne omembe. Ali prav ta čudo» vita skromnost in posmrtna preprostost, kakršna je bila prežidentu najdražja tudi za življenja, se vsakomur vtisne v spomin. Menda ni nikogar, ki ljubi to zemljo in ta narod, da se mu ne bi ob Masarykovem groba orosilo oko. Ob grobu in v bližnji hišici so bili ostanki vencev. Koliko so še pred dvema letoma vedeli povedati napisi na trakovih! Danes pa so vse tiste zl'te in tople besede zaprte v srca, ki mo*č'jo z ono tišino, kakršna obdaja pokop? l'šče v Laneh. A v vseh teh Srcih še nadalje zveni nepozabna melodija Ma«arykove najmile"še pesmi: »Teče voda, teče«... In tečs tudi čas. Za boljšo zdravstveno zaščito učencev Kako je zdaj In kako bi nor alo biti Ljnbljana, 6. marca. Učenci visokih in srednjih šal morajo vsak semester odnosno v začetku šolskega leta vplačati 30 din odnosno 20 din za tzv. sklad za zdravstveno zaščito učencev. Po zadevni uredbi iz leta 1930. se m ra 35% nabranega denarja preodkazati v centralni sklad ori Državni h 'pot karni banki. 15% ie uporabiti za letovanje in cJu-evanje učencev, ostanek na se ima do besedilu uredbe uporabiti doma za tekoče zdravstvene Dotrebe učencev na šoli. ki ie prisoevke nabrala Zneski, ki ne gredo v Beograd, se danes preodkazuieio kr banski upravi, ki z njimi razpolaga. Banska uprava Da s temi zneski ne razpolaga v smislu določb veljavne uredbe. Znano ie. da ima Doseben sklad samo univerza. Še ta sklad je skromen in zadošča komai za naiprimitivnei-šo zdravstveno skrbstvo naših visoikošol-cev. Ako dijak težje zbcli. je prepuščen samemu sebi in dobrim ljudem. čeDrav so na drugi strani za njegovo zdravstveno zaščito na razpok so ogromni mili joni. Srednješolski zavedi nimajo sploh n'če»ar, s čimer bi mogli svojim učencem v primeru bolezni priskočiti na pomoč ali da bi mogli vsaj skromno skrbeti zanje v preventivni smeri. Naši dijaki stradajo. Prizadevanja za ustanovitev dobre dijaške kuhinje postaiaio brezuspešna. Naši dijaki so zelo slabo oblečeni, mnogi hcd:io skoraj bosi. Mnogo dijakov stanuje slabše kot stanujejo berači in potepuhi. Marsikak dijak se mora v poletnih mesecih zateči v barake na periferiji. Kam se skrije pozimi, nihče ne ve in se nihče ne zanima. I Stalno poudarjamo važnost naše mladine. Ta mladina mora biti predvsem zdravstveno krepka, ako hoče umsko in duhovno napredovati do po'rebne višine. S tako zdravstveno politiko. *.i ie danes v Draksi. tega cilja ne bomo dosegli. Zdravstvena zaščita dijakov ie skoraj popolnoma zanemarjena. Ta zaščita mora biti intenzivna, splošna in pa tudi individualna. Zašč ta mora biti sistematično preventivna in skrbno preudariena. raztegnjena enako na vse kraje, odnosno skrbneiše na potrebnei-! še kraje. Vsak zavod nai ima svoj lasten zdravstveni sklad, primeren odstotek oa naj se steka za skupne naloge Ne sme se dogajati, da je težje oboleli dijak prepuščen samemu sebi. skrbstvu svciih prijateljev in pa dobremu srcu svoie diiaške m>atere. Ne sme se zgoditi, da mora dijak v resni bolezni stradati, da nima kje stanovati. da ne more biti deležen koristnega zdravljen^ Spoznati moramo, da same šolske poi V inike dijrštva v zdravstvenem pogledu ne bodo dvignile na potrebno stopnjo. posebno ne v sedanjem usiroiu in v sedanjem številu. Cenimo prizadevanja šolskih poliklinik, toda one niso odgovorne za pomanjkanje kreditov in osebja Nka-kor pa ne gre. da iz sredstev, ki jih 7b raio ; dijaki, vzdržujemo one ustanove za katere je dolžna skrbeti država iz sp1 osnih davčnih dohodkov. Prispevki dijakov maio ' značaj samopomoči To samopomoč moramo skrbno organizirati PotrHouiemo okrevališča. postelje v zdraviliščih, manikaio ferijalne kolonije, poste i i e v bolnicah itd. Obračamo se na vse. ki so za zdravstveni i napredek naše učeče se mladine odgovorni. ' da te problem retto v veftk» «adovollno* mladine. Posebno ie treba vložiti ves trud t v to, da poMiitf Hif banovine dobe primerne mcflfcc vrnjene is centralnega «klada. Denar, ki je namenjen mladini, je avet denar in ne gre. da sa denarni zavodi voo-rabljajo v gospodarsko nroduktivne svrhe. Prav bo. ako se k temu problemu oglase tudi drugi, zlasti prof escrii m učitelji, di- ; jaške gospodinje, akademska društva in j mnogi oni. ki trdijo, da jim sreča mladine leži ori srcu. Prav bi bilo. ako bi dobili podrobno sliko v dosedanjih dohodkih in izdatkih sklada za našo banovino in približen načrt dela za bodoče Po našem mnenju znašajo letni prispevki učencev v naši banovini okoli 500.000 dinarjev. In kakšni so zdravstveni uspehi? Kako je zadoščeno nalogam, ki jih vsebuje zakon? Dr. Branislav Petronijevič v Ljubljani Danes bo predaval v Filozofskem društvu v Ljubljani sloveči srbski filozof g. dr. Branislav Petronijevič, upokojeni profesor beograjske univerze. Dr. Petronijevič se je ustavil v Ljubljani, da bi naše prijatelje filozofije seznanil s svojim filozofskim sistemom, ki ga je ta prizadevni mislec izklesal skozi dolga leta v neštetih študijah, člankih m razpravah, Objavljenih v vseh poglavitnih evropskih jezikih. Predavanje odličnega predstavitelja srbske filozofske misli nam daje priliko, da ga nekoliko natančneje predstavimo slovenski javnosti. G. prof. dr. Petronijevič bo praznoval v novembru t L 651etnico svojega življenja. Rodil se je v Sovljaku pri Ubu in je študiral najprej v Beogradu. Nato se je posveta medicini na dunajski univerzi, vendar je po treh semestrih prestopil na filozofsko fakulteto in se posvetil študiju čiste filozofije. Za dr. filozofije je bil pro-moviran na univerzi v Lipskem. Po krajšem službovanju na srednji šoli je bil leta 1905. izvoljen za izrednega, L 1919. pa. za rednega profesorja beograjske univerze. Pred nekaj leti je bil upokojen. Vse do pojava dr. Petronijeviča je bilo filozofsko polje pri Srbih dokaj zapuščeno. Posamezni, a prav redki misleci in didakti-čarji, pisci refleksivnih razglabljanj in učnih knjig, niso mogli ustvariti zaokroženega filozofskega sistema in dvigniti srbsko filozofijo na višjo raven. Ni dvoma, da je treba iskati vzrok temu v težkih razmerah srbskega zgodovinskega razvoja. razmerah, ki niso bile niti malo naklonjene razmahu filozofskega ustvarjanja. Zakaj znano je, da zahteva le-to visoko stopnjo kulturne zrelosti ter polno svobodo življenja in dela. Te praznine v srbski kulturi ni moglo zmanjšati niti veliko število prevodov filozofskih spisov iz svetovne literature. Zaradi tega "je imel dr. Petronijevič nenavadno težko nalogo. Delati je moral s podvojeno energijo in obenem premagovati vse tiste ovire, na katere na-leteva stvaritelj te vrste v krogu malega naroda. Poleg vsega tega je hotel s svojim delom vplivati na razvoj in razčiščevanje najvažnejših problemov svetovne filozofije. Dr. Petronijevič se je v vsem svojem delu izkazal kot izredno zre1 duh. ki je kos vsem zastavljenim problemom. Visoka inteligenca, nenavadno razviti čut za sistematično oe'o in zavest, da mora graditi vse izpočetka, vse to je omogočilo temu znanstveniku udeležbo na raznih znanstvenih področjih, ki večkrat niso niti združena s čisto filozofijo. Prav to dejstvo je ustvarilo iz Petronijeviča specialni tip filozofa, ki se s svojim miselnim modernizmom uvršča med sodobne filozofe, z mnogostr anostjo svojega znanstvenega de-lovania pa se bolj približuje klasičnemu tipu filozofa kakor je poosebljen v Platonu ali Aristotelu. Tako se je zgodilo, da je prvi njegov znanstveni spis, ki mu je prinesel svetovno priznanje, s področja paleontologije. G. dr. Petronijevič je objavil ' v njem svoja raziskovanja o ArcMopto- t rfacu. Uspelo mu je namreč, da Je odkril nove kosti na londonskem primerku tega ostanka pradavnega ptiča ter s primerjavo med njim in karpalnimi kostmi berlinskega Arcbäornitesa prvi dognal poglavitne razlike med obema vrstama. Med filozofskim svetom, zlasti še v slovanskih deželah si je dr. Petronijevič pridobil že prej častna priznanja. Ta priznanja ne slona samo na velikem številu njegovih filozofskih razprav, študij in člankov, marveč tudi na osnovi originalnih in utemeljenih filozofskih sklepov in dognanj. Njegova dognanja in odkritja ae nanašajo na vse panoge filozofskega delovanja. Zlasti se odlikuje na področju spoznavali» teorije, psihologije, filozofije znanosti, matematike in metafizike. Slednja je postala prava domena Petrcmijevi-čevega delovanja in je našla najboljši izraz v njegovih »Načelih metafizike«, ki so bitta natisnjena v nemškem jeziku. Prav tako obilno je njegovo delo v zgodovini filozofije, kjer je poleg številnih študij o novejši filozofih in filozofskih smereh izdal prvo knjigo »Istorije filozofije«, ki obsega vse filozofe do Kanta. Izmed njegovih znanstvenih dognanj in odkritij je treba posebej opozoriti na njegove sklepe o em-pirioraeionalizmu kot novi gnoseološki doktrini, dalje na njegovo rešitev težkoč pri Zenonovih dokazih proti gibanju, njegova odkritja o relativnem realizmu zavesti in njegovo razpravo o matematičnih indukcijah. Vse to je pridobilo dr. Petronije-viču ime in sloves v mednarodnem znanstvenem svetu. Brana Petronijevič pa je kljub vsemu obsežnemu znanstvenemu delu pokazal smisel in ljubezen tudi do poezije. Nekoliko njegovih pesmi je izšlo v srbskih časopisih. Eden njegovih najnovejših pesniških proizvodov je pesniška obdelava njegove celotne metafizične doktrine in je bila nedavno prevedena v nemški jezik. Tudi na tem področju je ohranil dr. Petronijevič svojo originalnost. Velikih zaslug si je pridobil nadalje z vzgojo filozofskega naraščaja v srbskem kulturnem krogu. Pod njegovim vodstvom so se razvijali vsi novejši srbski filozofski znanstveniki. V današnjem predavanju v ljubljanskem Filozofskem društvu bo dr. Petronijevič po krajšem uvodu razložil rezultate svoje- SCH/CHTOV Rad/on p -i —"«K i- po •»»«■• RADION BUINAI ga spoznavalno teoretičnega raziskavanja, nato pa bo prešel k razlagi svojih metafizičnih in hipermetafizičnih odkritij. Ob koncu bo podal pregled vsega svojega filozofskega delovanja. Odličnega gosta pozdravljamo v imenu slovenske kulturne javnosti in želimo, da bi nam ob prvi ugodni priliki zopet dal kaj iz neizčrpnega bogastva svojega znanja m svoje visoke inteligence. Zmaga Shupanove Mizke v Maribora Ljubljanska Drama je bila prisrčno sprejeta Maribor, 6. marca , Snočnji večer v našem Narodnem gleda- j lišču bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu. Kulturni Maribor je popolnoma zasedel gledališče, mnogi so morali oditi, ker ni bilo več prostora Uvodoma je naš marljivi dramatik in spretni režiser dr. Bratko Kreft pregledno označil nacionalni, socialni in kulturni pomen Linhar tove »Županove Micke«, ki ie bila uprizorjena pred 150 leti v ljubljanskem stanovskem gledališču. Zatem je mariborska prva igralka in odlična recitatorka gdč. Elvira Kraljeva recitirala Vodnikovi »Prošnja kranjski modrini« in »Vršac«. Mešani pevski zbor drž. trg. akademije je pod mojstr- skim vodstvom prof. V Mirka ubrano zapel Ipavec-Pavčičevo »Ilirijo oživljeno«, Foersterjevi »Zadovoljni Kranjec« in »Moj spominek« ter Belarjevo »Draimlo mojih rojakov«. Vsi nastopajoči so želi toplo priznanje. Po odmoru je sledila predstava »Shupanove Mizke« ki je vž«ala. Sijajne like so postavili na oder Šaričeva, Danilova, Dre-novec. Kralj, Cesar, Presetnik in Sever. Prejeli so lepe šopke, občinstvo jim je navdušeno vzklikalo. Ob koncu predstave sc navdušenje občinstva kar ni hotelo poleči. Tako je tudi Maribor dostojno proslavil 150-letnico prve slovenske predstave in toplo manifestiral za narodno kulturne ideale in narodno odrsko umetnost. Lep zgled iz trgovskega sveta Večkrat čujemo glasove, da se naši trgovci love samo za dobičkom, da znajo samo grabiti in da imajo sarno kamen namesto si-ca. Seveda lete taki m podobni očitki še posebno na vodilne glave v našem poslovnem svetu, o katerih «i mislimo, da se jim bogastvo kar samo sip-lje na kup, pa da imajo že na tem «?vetu deveta nebesa. Gotovo je taka sodba kdaj pa kdaj tudi opravičena, toda človek, ki zna kaj pieudariti Ln nima zaprtih oči, bo videl v teh primerih samo izjemne pojave. Pretežna ve a iz ljubi ranske boln'šnioe. Novica je bila žalostna. Takele je stalo zapisano: »Kanduč Franc umrl. Obvrst'te ženo Ivano v Tenetišah 14. Pcgreb 5. marca ob 11. uri dopoldne.« Ker poznajo Kardača po vse* L;ti?'. so njegovo smrt vsi obžalovali. Občinski sbuffa je ponesel brzojavko v Tenetiše. Poi k 1 je Kandučevo ženo. Ko ji je izročil brzojavko. se je kar zdrzn;la. Saj vest», da prejemajo kmetski I.fudie 1° črn" vesti po brzojavu — zadnj' čas st3 izg:nil\ v S vi že dva mladeniča ki ju doslej še ni'o n- šli — lahko si nrsl'te kako ja zator"j bila Kandučeva mati v skrbrb za oba sina. Roka ji je zadrhMa. ko je s-gla po brzojavki. Ni je hotela sama odpreti, marveč je rekla: — Bolj slabo vidim, pa na5 prrč?ti telegram sam Kan^"? ki leži na p~či. — Kako?... Kdo?... s«» je nezn^sko ustrašil dostavljač... I. Kanduč menda vendar ne!... Saj prav zaradi nj ga sem pa nrišel. ker je izdihnil v ljubljanskem fpitalu. Kandučeva mama so se n**m"hr>?1\ sai >; jim je ob tem pojasnilu odvali t°žak iamen od srca. Pa so prijazno povsb'Ii do-etavljača v hišo. In ta je imel ka.i videt': gospod Kanduč je zadovoljno smrčal na tepli peči... »Ne. kaj takrga pa še ns da bi kdaj dostavil telegram o smrti č&» veku. ki je živ in zdrav na peči! Lo ps»" čitajte pošto o svoji smrti!« — je dost?v-Ijač predramil Kanduča. ki je z narmehrm pregledoval brzojavko in si zagotavl'a\ da dolgo živijo tisti, katerim drugi smrt prerokujejo. Urnih korakov se je vrn'1 sluga v L't'jo. Veselo presenečena sta bila zvečer oba sina. ki so ju že v Litiji tolažili, ker bo^ta šla k pogrebu v Ljubl'ano, in so jima vso pot do doma igrale solze v očeh. Zdij je bilo treba samo še po'asniti. kako je prišlo do brzojavke. To je pa spet delec tistega žalostnega poglavja o večni stiski v ljubljanski bolnišnici. Kanduča so od lovili. čim se mu je stanje obrnilo n* bo'je. Še v teplo njegovo posteljo so po'oz li hudo ranjenega rudarja iz Trbove'j. V vsej naglici opravkov, ki jih mora zmagovati strežno osebje, niso zbrisali s table Kan-dv.čevega imena in tudi ne zapihali novega bolnika. Ko je Kanduč odšel, je nesrečni rudar umrl. Nato je zbrzela iz b"ln'šnice v Litijo brzojavka o Kandučevi Smrti. — In tako želimo — končuje dopis iz Zasavja — vrlemu Kanduču še dosti trd- w©st i nega zdravja. Zraven pa seveda pomiluje-mo nesrečnega rudarja in svojce, ki bodo morda šele po tejle poti zvedeli žalostno novico... Dramatičen konflikt v srcu mlade žene, ki ljubi dva moža... Pretresljiva usoda ruske plesalke emigrantke v pariškem podzemlju ... Učinkovita drama lz življenja ruskih beguncev LJUBEZEN VELIKEGA KNEZA DANES PREMIERA! KÄTHE NAGY in JEAN MURAT v gl. vi. francoskega filma »Nuits de Princes« Sodelujejo še: Fernand Faber, René Lejevre, Aleover in drugi. KINO UNION, teL 22-21. — Danes ob 16., 19. in 21. nrl. po revoluciji v Parizu... Ruske ta kozaške narodne pesmi v sijajni interpretaciji velike umetnice MARINE SCHUBERT. BS * Beograjska občina se je začela bolj in bolj brigati za tujski promet in zdaj vsako leto vstavlja v svoj proračun gotove zneske za tujsko-prometno propagando. Zdaj je ustanovila tudi fond za napredek tujskega prometa. Iz njega se bo financiralo delo za napredek turizma na področju velike beograjske občine. V fond se bodo zbirali dohodki od viškov neizrabljenih kreditov, ki so se doslej razveljavljali na koncu proračunskega leta, nadalje se bodo stekali v fond dohodki od dotacij, voznih listkov, albumov vodičev in podobnega. Fond bo upravljal župan sam, investira pa se lahko denar v večje tujsko-prometne ustanove samo z odobritvijo občinskega sveta, ako vsota preseže 100.000 din. Ker je v Beogradu majhno število javnih spomenikov. Kiparskih okrasov in zgodovinskih ostankov, je beograjska občina sklenila ustanoviti poseben fond v ta namen. Tako bo občina začela sistematično skrbeti za postavitev spomenikov zaslužnim možem ln bo skušala k temu pritegniti državo in zasebne ustanove. V ta fond se bodo stekala sredstva, namenjena postavljanju spomenikov, kiparskih okraskov in označevanju zgodovinskih točk. * Subotiška policija je dobila 40.000 din nagrade. Včeraj smo poročali, da je subo-tiški policiji uspelo v razmerama kratkem času prijeti vlomilca brata Palf ja, ki sta izvršila največji vlom, kar jih je v teku zadnjih 50 let zabeležila policijska kronika v SuboticL Odnesla sta iz Ruffo-ve tovarne blagajno s 300.000 din ta vlož-nimi knjižicami za dva milijona dinarjev. Takoj po vlomu je lastnik tovarne Josip Ruff razp'sal nagrado 10.000 din za onega ki odkrije sledove za vlomilci. Ker je zdàj bila Ruffu vrnjena skoraj vsa ukradena vsota, je namesto desetih tisočakov pokloni policiji 40.000 din. Denar se Je razdelil med one, ki so svoj delež pošteno zaslužili » NoJolžna žrtev °bje»tnlh svatov. Večkrat se tudi letos ponavljajo nesreče zaradi tega, ker je še marsikod stara navada, da svatje streljajo s puškami in samokresi. V Bebrinji v Slavoniji je vaška lepotica Dragica Popovičeva gledala svate ki so šli skozi vas v cerkev in pri tem seveda streljali. Dragica je stala ob cesti v pogovoru z nekim mladeničem. Nenadno je kriknila in se zgrudila. Neki mladenič jo je bil zadel naravnost v trebuh. V bolnišnici ji niso mogli pomagati in je izdihnila po strašnem trpljenju. DANES PREMIERA! KINO SLOGA, tel. 27-30. Dva filma za občinstvo, željno napetih filmskih senzacij! Ob 16., 19., 21. uri Boginja džungle Izredno zanimiv ekspedicijski film, ki Vam pokaže strahote krvoločnosti v neprehodnih afriških džunglah. V glavni vlogi: Rochelle Hudson. Morilec ji&d krinko Misterijozen kriminalni film, obravnava strahotno zgodbo zagonetne smrti trinajstega gosta. V glavni vlogi: Ginger Rogers in Mac Donald. PREMIERA Slavne kompozicije velikih mož: WAGNERJA, LISZTA, GRIEGA, CHOPINA, MOSZKOWSKEGA. RAPSODIJA Pretresljiva usoda mladega ljubavnega para in velikega komponista KINO MATICA, tel. 21-24. Ob 16., 19. in 21. * Na begu ustreljen. V noči na torek je v mestnem parku v Splitu padel 20-letni brezposelni delavec Bruno Buljano-vič. Kakor ugotavlja uprava policije, je bil Bruno med razgrajači v neki gost'lni-ci Bil je že večkrat policijsko kaznovan zaradi izgredov. Ko ga je stražnik to noč Ob vsaki priliki »ROŽ \« cvetličarna, nasproti »Uniona« Frančiškanska 3 — tel. 31-74. # Sestra je napadla brata ženina. V vasi Bjelovcu v kos tajniškem srezu se je v nedeljo oženil 18-letni Dušan Maleševič z Andžo Petrovičevo. Ko so se zvečer gostje že razšli se je ženin dalje časa pogovarjal s svojo poročeno sestro Ljub" co in z materjo Hčerka je nagovarjala mater, naj se zdaj preseli k njej in naj obenem zahteva primerno odpravnino od sina. Ker je srn z očetom vred nasprotoval, je nastal prepir, v katerem je Ljubica pograbila velik bceanski nož ta ga zasadila bratu-ženinu naravnost v prsi. Nesrečnega ženina so pripeljali v bolnišnico v Si-sku. NAŠE BRITVICE. tudi najcenejše bodo tudi Vas popolnoma zadovoljile! PARPUMER1JA »VENUS«. TyrSeva t» * Službeni list dravske banovine objavlja v 19. številki od 16. marca: ukaz o prenosu sedeža občine Podsreda s Pokle-ka v trg Poasredo; pravlnik o spremembah in dopolnitvah v pravilniku za Izvrševanje zakona o državni troéaiini; pooblastitev ministra za fnance vrhovnemu državnemu pravobranilcu oziroma namestniku vrhovnega državnega pravobranilca; razne objave iz »Službenih Novin«. Za novo pomlad: Modni salon za damo in gospoda S0UVAN-C0 Mestni trg 24. Površniki, plašči, elegantni kostumi, promenadne in športne obleke- brezhiben kroj, kvalitetna izdelava, nove ideje! # Diploma, V Pragi je bil z odličnim uspehom diplomiran iz zavarovalno matematičnih in statističnih ved g. Boris Bi-tenc iz Podgore pri Ljubljani. * Uredništvo in uprava »Naše voljoc< pr<>si vse naročnike in č tatelje, naj opro-ste. ker niso prejeli 8. številke »Naše volje«, ki bi bila morala iziti 1. marca. Nastale so tehnične ovire, katerih nd bilo mogoče odstraniti kljub vsem naporom. 15. marca pa bo izšla redna številka 9, ki bo obravnavala predvsem kulturne pojave pri bratih čehoslovakih. ♦ Oče m dva «Ina pod ključem. V Ka- vadarju so orožniki prijeli trgovca Jefti-ma Džambasoviča ta njegova dva sina Borivoja ta Lazara. Borivoj je študent gospodarske trgovske visoke šole v Žagi ebu. Ta odlična družina je skozi teto dni na skriven način obiskovala trgovino Ignjata Jovanoviča ta odnašala plen, katerega vrednost cenjo na 100.000 din Jo-vanovič je mislil, da mu krade njegov trgovski drug, zato se je ločil od njega vendar pa so se tatvine nadaljevale. Napravili so torej v trgovini zasedo. 15 noči so prežali zaman, naposled pa « le prijeli študenta Borivoja ki se Je skozi streho priplazil v trgovino. » Razkrinkana družba ponarejevalcev naših in tujih potnih listov. Beograjska polic ja je imela spet dober lov. Na stanovanju nekega Pavla Reissa v Potacaró-jevl ulici 28. je našla razna pomožna sredstva za ponarejanje potnih listov. Med piipravami sta bila dva popolnoma nova še neizpolnjena potna lista republike Honduras, kolki iste republike in en potni list. opremljen s piedpisanimi štampiljka-mi. Razen tega so našli dva nizozemska potna Usta, s katerih so bila imena kern !čno zbrisana, en jugoslovenski potni list, ki je bil bog ve kje ukraden, en nemški potni list, dva finska potna lista, takisto že popravljena s kemičnimi sredstvi ta še en francoski potni list. Poleg Re'ssa je policija aretirala tri dične njegove pomagače: Weiamana, Fellner ja ta Bocka. Ta židovska družba je prodajala ponarejene potne liste po Beogradu pa tudi drugod za prav lepe tisočake. Poleg orignalnih potnih listov so ponarejali tudi vizume. Svojo centralo so očitno imeli v Budimpešti ta je tamožnja policija o razkritju že obveščena. Vsi pajdaši so mnogo potovali in razsipno živeli Stanovali so v prvovrstnih hotelih in ponoči zapravljali po barih lepe tisočake. Preiskava se nadaljuje. enem pa bodo izpopolnjene z nekaterimi še neobjavljenimi povestmi. V tej zaključeni knjižni izdaji, ki se bo odlikovala tudi po elegantni opremi, se bo šele pokazala v polni meri vsebinska pomembnost in oblikovna dovršenost te Kozakove proze. Založnica je trdno prep.ičana, da bo še bodočnost videla v »Maskah« ne samo značilno pričevanje o njihovem pisatelju, mar-\reč tudi o naši dobi Zakaj iz te proze Juša Kozaka govori predvsem naš raztrgani, razdvojeni, od svojih dvomov, prividov in strahov raz-jedeni čas. Zopet enkrat je pisatelj postavil zrcalo svojemu času. Zajel je v skrbno spisano prozo, ki prehaja ponekod iz no-velističnega sloga v esej, dialog in dramatiko. krik današnjega časa. ©potekajočega re ob prepadu svoje usode. Kozakove »Maske« so poDekod strgane z obrazov, da pokažejo mrzlo resničnost, drugod pa so na-taknjene na človeške obraze, da skrijejo njihovo grozo in brezup. Temna melodija smrti zveni skozi vso poetično zgradbo te Kozakove proze. Je to knjiga našega časa, spisana za današnjega človeka. V pisateljevem delu pomenijo »Maske« nekako nadaljevanje izpovedne knjige »Celica«, ki je že prej izšla pri Tiskovni zadrugi- Pisatelj išče poti med objektivnim in subjektivnim, med življenjsko stvarnostjo in pesmško doglednostjo Slehern njegov sestavek poteka iz osebnega doživetja od mladostnih let do najnovejših dni, ko mu med sanjami in stvarnostjo razodevajo plinske maske vsebino našega časa in smer naših negotovih poti. Dotika se s svojo umetniško fantazijo mnogih problemov: miselnih ln nazorskih, socialnih in narodnih; prikazuje naravo in življenje rodnega mesta Ljubljane in išče po svojih poteh odgovora na nekatere psihološke uganke d£.rašnjega človeka. V knjigi »Maske« je zbrana naslednja Kozakova proza: »Očetova«' se bavi s smrtjo pisateljevega očeta ta slika vso pre-t-esMivost njenega doživetja. »Leteči angel« •f - -,om»n na mladostna erotična doživetja 2* 5 v ~ ^brazs je psihološka študija, »Tuja žena« obravnava koroški motiv, »Pogovor s kritikom« sega v filozofijo umetnosti, »Muni« se dotika problema socialne stiske,» Neljuba pisma« obravnavajo nazorska vprašanja, »Georges« je portret ljubljanskega bohema, »Bohinjski pastoral« je zgrajen na motivu iz Bohinja, »Zimska fatamorgana« pripoveduje o avtorjevem zadnjem doživljanju svobodne Prage, »Gledališka garderoba« zajema življenjski motiv naših težkih dni in usodo kulture v njih, »Arena« je združena z doživetjem Rima, »V tujem stanovanju« je obdelan motiv iz Primorja. Daljša pripovedna proza »Rodno mesto« pa pripoveduje o pisateljevem doživljanju Ljubljane od zgodnje mladosti do danes. Knjiga Juša Kozaka »Maske« bo natisnjena na finem papirju z lahko čitljivim tiskom. Obsegala bo 23 tiskovnih pol ln stala broširana 80 din, v platno vezana 90 din. Naročniki »Ljubljanskega Zvona« jo bodo dobili za 10 dinarjev ceneje. Objavljamo s posebn'm zadoščenjem proglas založnice, ki je pripravila slovenskemu čitatelju za Veliko noč knjigo izrednega literarnega pomena. »Maske« Juša Kozaka zajemajo toliko življenjske in posebej še sodobne problematike, da jih čita-. telj ne bo prečital samo enkrat, marveč se bo lahko vračal vedno znova k njihovi podnetnl ta miselno tehtni vsebini. Zapiski »TOSCA* Z GOSTI V soboto, 2. marca je šla Paccinijeva glasbena drama »Tosca« po kratkem presledku ponovno čez ljubljanski oder. S svojim napetim dejanjem in hvaležno glasbo si najde vedno dovolj gledalcev ta poslušalcev. Tudi to pot jo je posetilo številno občinstvo, ki se je že pred predstavo živahno menilo o tem, kako se bo obnesel znani gost. g. Popov v vlogi Scarpia, s čim bo postregel priljubljeni tenorist g. Franci kot Cavaradossi ta kakšni so bili lanski uspehi gdč. Maj^ičeve v vlogi Tosce. Ta živahnost izvenabonmanskega obiinstva. Id ne prihaja v gledališče s predsodki abonenta in ki v obilici dejanja, scenerije, toalet, petja ta glasbe vedno najde dovolj užitka v primeri s svojim pričakovanjem, je najbrž ugodno vplivala na nastopajoče, ki so bili prav dobro razpoloženi. Vprizoritev je nosila na sebi pečat grobega naturalizma, ki je upravičen že v obdelavi samega libretista. Pojav ubeglega Angelottija v cerkvi izbruhi ljubosumne Tosce na svetem kraju, nenadni nastop Scarpia z biriči trpinčenje slikarja, izsiljena žrtev Tosce ta njeno krvavo maščevanje, tragična smrt slikarjeva in samomorilski skok Tosce z Angelskega gradu, vsi ti odrski dogodki imajo le en svetli proti pol: neraz-ružno ljubezen med Cavaradossi jem ta Tosco. Ta grobi naturalizem so letos režiser ta pevci še podčrtali tako v Igri kot v petju. Glasovi so stalno izstopali iz zvočne celote, kar se v naši nedo-voljno akustični operi redko dogaja, toda izginjale so zato tudi mnoge ftaese ... Z gdč. Majdičevo bi nivò ljubljanske opere le pridobil. To se je pokazalo po nekaj mescih njene odsotnosti znova spričo njene igralske in pevske izdelanosti, muzi-kataosti ta dobre izgovorjave. — G. Popov je prijetno presenetil. Glas mu je to pot močno zvenel v vseh legali in le prečesto dihanje med frazami je motilo. Pel je slovenski s tujim prizvokom, toda razločno in razumljivo. Igralsko pa je porlost Scarpia sp*~tno skrival pod krinko lažne noblese. V sliinih vlogah bi bil dragocena pridobitev za ljubljanski oder. G. Franclu zgolj neekonomija v izkoriščanju glasu ovira pot do najvišjih pevskih podvigov! Proč z njo! — Bilo je mnogo zadovoljnega odobravanja ta cvetja. P. 6. NOv 8]Oven«ki rOm&n. 2&1ožba »Modra pf ca« napoveduje za sredino inarca originalni slovenski roman Antona Ingoliča »Na splavih«. Popravi! v članek g. dr. Maksa RoMča »Proslava Bergsona« se je vrnila neljuba tiskovna napaka. V drugem odstavku čitaj: » . . tasnast v izražanju prav tako ne izključuje (ne pa: ne izpričuje) globine... « aretiral ta gnal na policijo, je Buljano\nč udaril stražnika v prsi ta se pognal v beg po mestnem parku. Stražnik je nekajkrat zaklical za njim, naj se ustavi. Ker fant ni ubogal, je stražnik ustrelil najprej v zrak potem pa za Buljanovi-čem. Zadel ga je nad levim kolkom Bu-Ijanovič je ponoči izdihnil v splitski bolnišnici ljanskih konservatovistov. ki je sklenilo pričeti z glasbenmi prireditvami, naira»» njenimi predvsem mladini. To prizadevar nje pač zashiži podporo vse javnosti. Prihodnja taka glasbena matineja bo v nedeljo dopoldne ob 10.30 v frančiškanski dvorani. Izvajane bodo poleg pevskih točk tudi skladbe za flavto, violončelo, v'olino in klavir. Spored je zelo pester. Prog:am, ki velja za vstopnico, stane samo 3 din in se dobi v Matični knjigarni. Podprimo idealno mJad;no s številn im obiskom! u— Ruski večer, ki ga priredi Ruska i kolonija v Ljubljani pod pokroviteljstvom ! častnega damskega kom'teja, bo v sobo-J to dne 9. t. m. v veliki dvorani hotela i »Metropol«. Pri koncertu sodelujejo iz prijaznosti g. Popov (baritonist), člani j Narodnega gledališča gg. Franzi, Mohar-jeva in Bravničarjeva ta alfst g. Sever. Jug. nac. akad. klub „EDINSTVO" vabi na akademsld ples II. VEČER BRATSTVA v Trgovskem domu BAR BROADWAY v soboto ob 20.30 SPORED BUFFET E2M& * Velikonočne razglednice, ki lih 1e založila Ciril Metodova družba se dobe v trgovinah trafikah in CM pisarni. Beethovnova ulica št 2 f—) * Darovali &o: v počastitev spomina g. Caharije iz Nabrežine obe družini Pavči-čevi Domu slepih v Kočevju 100 din; v počast tev spomina ge. Neže Gorjančeve ga Minka Perkova Društvu slepih 100 din; v počastitev sponvna predsednika g. Ivana Vrančiča univ. prof. dr. Rudolf Sa-jovic podpornemu skladu starešinskega društva »Jadrana« 100 din. Darovalcem iskrena hvala! Prt zaprtja to motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen žetodec Kozarec navadne Franc Jožetove grenčtce. * Za zaščito otrok za primer vojne Ko darovali: Anton Petek, trgovina, Ceije. 100, Viktor Meden. Ljubljana, 50. A. Eben-spanger, Ljubljana. 100 Ig. Kleinmayr & Bamberg, družba z. o. z.. Ljubljana, 50, Ludovik Cerne. LjubUana. 50 R. Miklauc, manufakturnt trgovina »pri škofu« Ljubljana. 100 Rosenfeld Robert trg. z mešanim blagom Ptuj. 50. Albin šifrer, pu-škar Ljubljana. 50 Iskrena hvala! Unija za zaščito otrok Ljubljana. — Kronična zapeka ln njene slabe posledice. posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni. ki bolehajo na želodcu in čre-vih. pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo. so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl reg S. br $0474-52. I? Ltabffane u— Prof. dr. Jo6ip Jerše umrl. V torek zvečer je v svojem stanovanju v šenklav-škem župnlšču Iznenada umrl upokojeni gimnaz jski profesor in častni konzistori-alm svetnik dr. Josip Jerše, zaäet od kapi Pokojnik, ki je učakal 67 let, je b i po rodu iz èmaitnega pri Kranju. Po končanih študijah Je bil od leta 1902, kate-het na ljubljanski vadnici pozneje pomožni katehet na realni, nato pa profesor verouka na bivši nemški sedanji tretji državni realni gimnaziji Leta 1932 je bil upokojen, a tudi leta svojega življenjskega oddiha je prebil v mestu, s katerim je zrasel, da ga je poznala in spoštovala vsa Ljubljana. Pokojni dr. Jerše se je z uspehom udejstvoval tudi v literaturi. Pogreb blagega druhovn ka ta vzgojitelja bo danes ob 15. iz mrtvašnice zavet sia sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Dr. Joeipu Jeišetu časten spomin! u— Prešernov Sonetni venec. Prva izvedba najnovejše Skerjančeve kantate za soli, zbor in orkester pod tem naslovom je zbudila veliko zanimanje. Delo je visoko umetniške vrednosti, napisano z izrednim znanjem in globoko občutenostjo, za izvedbo pa stavi tako visoke zahteve, kakor doslej še nobeno delo naše glasbene literature. Poleg velikega orkestra in moškega zbora nastopita dva glavna solista, tenor — g. Franci in bas — g. Betetto, ter trije solisti v tercetu — Sladoljev-Jolič, Petrov-čič Roman in Tone. Ponovitev bo samo še v petek 8. t m ob pol 19. v veliki union-ski dvorani Umetniško vodstvo je v rokah ravnatelja Poliča. Na to ponovitev opozarjamo predvsem tudi občinstvo iz bližnje ln daljne okolice, ki se zanima za simfonično pesnitev. Cene posameznim sedežem so globoko znižane od 25 do 10 din, stojišč ni več. Prodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Razveseljiv pojav je naraščajoče -an'rrr nie mla^'ie za eri s sten o 'jmc'no't. širjenje glaube, med m'affino si je postavilo za nalogo poživljeno Društvo ljuib- Po koncertu ples. čisti dobiček prireditve je namenjen podpiranju najrevnejših članov kolonije, otrok in invalidov. Vstop proti vabilu brez vstopn'ne. Reklamacije vabil sprejema tvrdka .Nova trgovina* v Ljubljani. Tyrseva cesta 36. na dan prireditve pa se vabila dobe pri vhodu v dvorano. Začetek ob 20.30. Odbor. (—) Primarii dr. ŠAVN1K do ZO. t. m. ne,ordinlra u— APZ bo imel svoj koncert v ponedeljek. li. t. m. v Unionu ob 20. Pripominjamo. da so vstopnice še na razpolaga Prosimo pa tiste, ki so rezervirali vstoo-nice. naj jih blagovolijo dvigniti še tekom današnjega dne. Blagajna posluje na univerzi v vratarjevi loži. u— Prihod hrvatskih književniltov v Ljubljano. V petek z brzovlakom ob 16.42 prispe v naše mesto skupina hrvatskih književnikov, ki nastopijo zvečer ob 20. uri v dramskem gledališču na večeru hrvatske književnosti. Društvo slovenskih književnikov vabi svoje člane, da z udeležbo pri sprejemu na poste ji izkažejo pozornost hrvatskim tovarišem gostom. Ob tej priliki pristavljamo, da zaradi obolelosti ali drugih ovir ne pridejo nekateri že najavljeni gostje, na njihovo mesto pa stopijo drugi, prav tako odlični zastopniki mlade hrvatske literature. u— Kvartet Poltronieri, ki bo nastopil prvič v Ljubljani na svojem koncertu v veliki Filharmonični dvorani v petek Ì/5. t. m., bo igral tri godalne kvartete, ki so jih napisali: Mozart, Pick, Mangialli in Ravel. Kvartet Poltronieri je najboljše komorno godalno združenje, kar jih je kdaj nastopilo v Ljubljani. Prodaja vstopnic bo v knjigarni Glasbene Matice od sobote dalje. (—) u— Glasbena akademija v Ljubljani bo imela svojo prvo produkcijo v torek 12. marca ob pol 19. v veliki Filharmonični dvorani. Na tej produkciji bo izvajal celotni spored pomnoženi orkester Glasbene akademije. Kot solista nastopita: slu-šateljica klavirskega oddelka Edita Lo-gerjeva in slušatelj violinskega oddelka Kajetan Bürger. Edita Loger j èva je iz šole prof. Janka Ravnika, Kajetan Bürger iz šole prof. Slaisa. Dirigent orkestra Samo Hubad je iz šole honorarnega profesorja dr. Švare. (—) u— Pevski večer bežigrajskih Cirilmeto-darjev. V poročilu o tem večeru smo v po-nedeljski štev. »Jutra« omenili med sode-lovalci in izvajalci koncerta tudi gospo prof. Pavlo Lovšetovo. Pravilno bi bilo, da bi povedali, da so nastopili gojenci solope-tja iz šole ge prof. Lovšetove, ne pa ona sama Seveda je gospa prof. Lovšetova prizore »Po Savi in Dravi« z gojenci naštudi-rala ln jih učinkovito izrežirala. Gojenci šole »Sloge« in ga. profesorica so želi za odlično izvajane prizore najtoplejše priznanje. u— Vesela zgodba »Pekovska«, ki jo je Šentjakobsko gledališče uprizorilo v soboto in v nedeljo, je po soglasni sodbi občinstva, ki je obakrat napolnilo dvorano, tako ljubezniva in srčkana stvarca, da od prizora do prizora bolj osvaja gledalce. V stare dobre čase se preselite za nekaj uric, ki vam ob dobrodušnem humorju, lepih pesmicah in prijetni godbi kar prehitro minejo. Šentjakobsko gledališče ponovi »Pekovsko« v soboto in v nedeljo, obakrat ob 20.15. Vstopnice dobiti od petka dalje pri gledališki blagajni v Mestnem domu. u— »Tri va§Ke svetniKe« uprizori So-kolsko društvo Ljubljana-Mcste danes cb 20. uri v k no dvorani Naša mlada, toda delavna -gralrka družina vab1, vse prijav telje, dà si te svetnike ogledajo. (—) u— Krajevna Organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani poziva člpnstvo, da se polnoStevi'no udeleži pcijreba soproge č^ina upravnega offcora tov. Aloj-z'ja Keka denes 7. t. m. cb 14 minut izpred mrtvašnice spioSne bolnišnice. PROTI KAŠLJU poskusite lahko GUAJACOL-SIRUP „REM F.DIA" (Guajacol-Perdynarnin) za odrasle in otroke Dobiva se v vseh lekarnah. S. br. 2615 od 6. II. IWI). Razstava slik Matije Jame je od- I prta dnevno od 9. do 18. ure. ' u— Izlet Rim, Neapelj, Capri, Pisa, Bo- " logTia, Firenze. Informacije in prijave Put- nik. (—) u— Angleško društvo v Ljubljani sporočit. da bo pod njegovim okriljem v četrtek 14. t m. ob 18. v beli unionski dvorani predavala lektorica ga. Fanny S. Copeland o zanimivi temi: Izlet po Ork-nejskem otočju. Predavanje bodo spremljale barvaste skioptične slike. u—- Sestanek pravoslavnih. Danes, v četrtek, ob 18. uri bo imelo mesečni ' sestanek Versko dobrodelno skrbstvo v ^Zvezdi«. Predaval bo g. prota Matko-vič ^O postu in dieti«, člani so naprošeni, da se .zvolijo udeležiti sestanka. u— Najdba mOjiOmetia. Jurij Lenassč, uslužbenec tobačne tovarne, je dne 28 februarja okrog sedmih zjutraj v tivolskem parku v bližini Kozlerjevega gradu naZel menometer za avtogenično varenje znamke Orig nal-Automat, precejšnje vrednosti. Ker aparat bržkone izvira od kake tatvine, ga je najditelj oddal upravi policije kjer ga eventualni oškodovanec tudi dobi. u— Ljudska univerza, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Danes 6. t. m. bo ob 20. uri predaval g. psihiater dr. Miroslav Hribar o temi: Psihologija zločina.. Vstop prost. u— Sadjarsko društvo na Viču ima dre-vi ob pol 20. predavanje naslednje vsebine: Preizkušene sorte semena za naše razmere Predaval bo g. upravitelj Grčar. Predavanje posebno važno sedaj, ko bo treba nakupovati semena. u— Jezdni odsek sokelske župe Ljubljana obvešča članstvo da ss orično v nedeljo 10 t. m. redne iahalne vaie Zbor točno ob 3/i9. na običajnem mestu. Udeležba obvezna. u— JNAK Edin«tvo poziva člane di se gotovo udeleže članskega sestanka, ki bo drevi ob 20. v klubskem lokalu Udeležba ie zaradi »Večera bratstva« strogo obvezna. u— EI'tna plesna prireditev, ki ji priredita ljubi anski nI ?sro-fp?rtn' klub in »Sw?ng Rhythm« orkester ta sob to 9. e— Zakaj se tanrfK*te? V nedeljski Številki smo objavili vprašanje koroškega borca, ali je oni g. Sek, ki je bil na občnem zboru krajevne organizacije Legije koroških borcev v Celju izvoljen za delegata organizacije, tisti g. Sek, Id je bil med vojno dalje služeči podčastnik-narednik pri tedanjem 87. pešpolku. Na to vpraäanje je objavil predsednik celjske krajevne organizacije LKB g. Janko Brišček v mariborskem »Večerniku« dopis, v katerem pravi, da se dobijo pojasnila o članih krajevne organizacije edino pri njenem odboru v Celju. Ker je bilo v našem listu objavljeno vprašanje javno, bi bil moral g. Brišček pač nanj odgovoriti, to pa je opustil. Poziva pa pisca notice, če je član LKB, da zaradi te notice izstopi iz organizacije. Zares svojevrstno stališče! Ali ima celjska organizacija morda preveč članov? Gosp. Brišček očividno z izvestnim namenom poudarja da je organizacija nepolitična in pravi, da bo organizacija sauma uredila stvari, ki se tičejo izključno nje same. Očividno je pozabil, da ima javnost pravico kritizirati organizacije odnosno njihove posamezne člane, če se te organizacije udejstvujejo javno. Tegra tudi g. Brišček ne more nikomur za brani ti. Ni nam znano, ali je imel g. Brišček pooblastijo odbora, da je objavil omenjeni dopis v »Večerniku«, ugotavljamo pa še enkrat, da na vprašanje, ki je bilo Objavljeno v nedeljskem »Jutru«, ni odgovoril. e— Nov grob. Na Mariborski cesti 9. 1e umrl g. Franc Zagode posestnik in trgovec. Uglednega pokojnika bodo jutri ob pol 17. spremni k večnemu počitku. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno soža-1 je! e— »Mati« na eeljsKem Odru. Po dolgem presledku bomo imeli v Celju spet priliko videti na odru znano Meškovo dramo »Mati«. Igre bodo uprizorili v petek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču dijaki drž. realne gimnaziie v Celju pod okriljem Ferialnega saveza. IgTo režira ga. Sadar-jeva. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo predstavo. e— Dve nesreči. Na Dolu pri Hrastniku je v torek neki mlinar po nesreči vsekal lOletneo-a sinčka čevljarskega mojstra f Gospodarstvo Konferenca obrtniških zbornic se ]e včeraj končala Zahteve preobremenjenega obrtništva po omiljen ju davkov — Za preureditev delavskega zavarovanja v praven decentralizacije — Vprašanje ustanovitve zveze obrtniških zbornic se bo še preučilo marca v Kazini ped naslovom »Vel k? re- Emi,a pPoeinaka 8 sekiro po glavi in ga vija iazza in pl sa« bo gotovo prekašala vse dosec'.an'e slične prireditve Plesna zabava ob igraniu našega naibolišega plesnega orkestra bo zadovoljila najbolj razvajenega plesalca. Plesni turnir naiboliših jugoslovanskih d tov bo tokrat kratek, ker nastopijo samo i/brani pari. zato pa tomboli napat in zanimiv. Izvrrten bufet. intimen bar. vo'itev »kraljice re^ij?«, do jutra ob igranju dveh godb. Re'riama-cije vabil in rezerviranje miz dnrvno v Karin: ori mojstru Jenku (—) u— Namočena p°lenovka kg 16 din F. R. Kham, Kongresni 8. (—) Iz Celja e— Bencinski škandal v Celju. Nasproti celjskega kolodvora je nameščena bencinska črpalka, ki je last bencinskega karte-la. Prej so dobivali številni lastniki motornih vozil iz te črpalke dnevno okrog 1.500 1 bencina, po uvedbi bencinskih kart pa se je dnevna potrošnja bencina povečala na približno 10.000 L V zadnjih dneh pa so ugotovili, da merilna naprava na črpalki ne kaže pravilno in da kaže pri vsakih 5 litrih kar pol litra manj. Tako je n. pr. lastnik motornega vozila, ki je kupil in plačal pri črpalki 10 litrov bencina, prejel v resnici samo 9 litrov. Zadevo so prijavili in včeiaj dopoldne je prispel v Ce ..je monter iz Zagreba, ki je ugotovil, da kaže merilna naprava nepravilno. Zato je namestil novo merilno napravo, številni lastniki motornih vozil so zaradi prejšnje merilna naprave oškodovani za veliki vsote, ker so plačali več bencina nego so ga prejeli. Seveda bodo zahtevali od kartela odškodnino. Afera je vzbudila v Celiu mnogo prahu in upravičenega razburjenja. ! Glavna kefektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE? ALOJZIJ PLANINSEK, C-Jl BI-J.-\.\A. BEKI HOVNOVA 14. javlja izid žrebanja z dne 6. marca t. L, V. razreda, 39 kola: DIN 80.000.— št. 44268 65097 DIN 60.000.— št. 87520 DIN 40.000 — Št. 48656 DIN 24.000.— št. 7767 18310 39037 87796 DIN 20.000.— št. 79969 86442 DIN 16.000.— št. 29570 43306 DIN 12.000.— št. 59605 77544 PO DIN 10 000.— 738 5193 7598 15817 18643 27045 28283 37868 60135 62701 64100 66943 91213 91565 - PO DIN 8.000,— 3221 2702 7298 21441 47076 48447 62413 71980 89084 97151 PO DIN 6.000.— 2878 17206 17738 32135 41077 47190 61698 70813 74266 92489 92846 PO DIN 5.000.— 6288 13584 13801 19239 23004 24070 27449 33786 45200 47345 59336 68277 75695 88097 90900 PO DIN 4.000.— 145 1774 14015 23596 28911 39048 40168 40594 43441 47774 49810 57743 58092 61595 63310 64088 66263 69296 70110 75165 80457 80518 87288 88351 88526 91596 93584 93732 94653 96092 98222 .Vmihii» |t- «»n«. i/žrphflnlh 4e veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker «o Dtli dobitki javljenl telefonlčno, eventualna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo v petek 8. t. m., ne pa v četrtek 7. t. m. kot je bilo prvotno V načrtu. Vsi oni, ki so nadeli v kolektnri »Vrelec 6reče«, lahko denar takoj dvignejo. hudo poškodoval. V ponedellek je padel 44 letni so''ni uradnik Anton Dolenc v svoji hiši na Cesti na Dobrovo po stopnicah 'n si zlomil desno nogo pod kolenom. e— Sokolsko društvo Cdje-marica opozarja članstvo in naraščaj na debatnl večer, ki bo drevi ob 20. v mali dvorani Narodnega doma Iz Maribora a— Pogreb vzorne mladenke. V torek je množica pogrebcev spremila na zadnii poti pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah vzorno mladenko in zavedno SokoFco gdč Gizelo Krajnčevo. Pogreba 211etneea dekleta so se udeležili številni znanci in orratelli iz vseh krajev Slovenskih goric ter iz Maribora. od koder ie vozil k Sv Juriju poseben avtobus. Poln »številno le b;lo zbrano učiteljstvo iz Sv. Jurija Sv Jakoba Sv. I-enarta in Sv. Troj'ce. M d ude eženci pogreba so bili med drugim dr. Milan Gori-Šak. podpolkovnik Vauootič. ravnateli Ljudske samopomoči Zinauer. sveto"enarški notar Hanžič. kot ^astoonica narodnega Vuhreda ga Pahen ' ova s hčerko. Zdravnik dr. Kramberger. starešina in podsta-rešina gasilske župe za Maribor levi bre? g. S. Krajnc in M Go'ob Krsto nepozabne mladenke so nosili gasilci in tud; vence. Pretresljive žalostinke so zapeli pred hišo žalosti in na ookooali"ču pevci Ja-drana-Nanosa pod vod'tvom g Laha in tudi domači pevci Oči so se oresile množici pogrebcev. ko so pola~al' mlado truplo v ljublieno domačo zemlio. PoTeb. kakršnega Sv. Jurii še ni imel. je orisrčn^ izpričal p-iliub'ienori blagega in simpatičnega dekleta, ki jo je nepričakovano ugr^b'"1q srt v cvetki m^ad-sti. a— APZ —■ najveličastnejša prireditev v Mariboru v tem mescu bo gotovo velik koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, v soboto 16. t. m. ob 20. v Unionu. Vstopnice dobite pri »Putniku«. Nastopi celoten zbor z istim sporedom kakor v Ljubljani. Koncert bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije v proslavo slovenske univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. a— Ustrelil se ie z lovski oušk 601etni posestnik Franc Lorber iz Pari i ni ^ v Slovenskih goricah. V zadniem času ie tož,-l da mu ni ve?1 za življenje. Nanil se ie in si končal življenje. a— Afera. Svoj čas sm^ normali o aferi, v katero ie bil zapleten t * :šni' trgovec Josip Pečar ki so ga zasačili pri tihotapstvu mark Te dni ie bila so^na ra^orava pred grask'm sodišyem in je bil Pečar obsojen na leto dni in 6 mesecev rob:ie ter na 20 000 mark globe Pa-°n +e<*a so mu zaplenili že ob aretariji 15 000 marie Razprava ie poklala da sta zanl-+ena v afero še dva druga Mariborčana, ki pa sta pobegla v nema"o smer. a— Materinski tečaj. Drevi le na sporedu predavanje o pravicah staršev in otrok. Predava dr. D. černej. a— Kalifornijski kspar all kapar San Jose se je po ja vil po nekateiih vrtovih v mestu na sadnem in tudi okrasnem drevju ter grmičevju. Ta najhujši .sadni škod-Ij'vec se je že močneje razširil, zato bo treba vsa okr? na drevesa posetvati in sežgati. To delo bo izvršila mestna občina pod strokovnim vodstvom dri. strokovnjaka za rastlinske bolezni. a— Iz mestnega vojaškega urada V artilerijsko podoficiisko šolo v Čupriji se sprejmejo do 1. aprila gojenci iz meščanstva stari 18 do 21 let. Natančnejši pogoji pri mestnem vojaškem uradu. I a— V odejo zSšiti tisočaki so Izginili. Zasebnici Marjeti Pavli č'čevi iz Voiašni-Ske ulice 12 je na nepojasnjen način iz-gin'lo 3300 din., ki jih je imela zašite v odeji. Razen tega tudi zlatnina ln drugi predmeti. Skupna škoda je 5000 din. Policija je zlikovcem že na sledil, j a— V Omračenju uma je p°be»nel 39-letnl Stojan Iskra iz Pipuševe ulice. Naj-preje je doma razb'1 posodo, potem pa je hotel z drž. mostu v Dravo, pa so mu v zadnjem trenutku preprečili to namero. Reševalci so mu natakn'li prisilni jopič j in ga prepeljali v bolnišnico. a— Cgava je prikolica? Pri Bohovi so ' našli na cesti avtomobilsko prikolico in veliko avtomobilsko plahto. Sedai iščejo ! lastnika. a— Teženj* strahov?!*«» prij°t Oro"n<- kom se ie posrečilo zajeti 40'e n ga Fr?n a Rolka ki ima na vest; več vlomov 'n tat vin na Teznem in na Pobrežju. Oddali so i ( ga v zapor. ' Ljubljana, 6. marca Danes se je konferenca obrtnih zbornic nadaljevala in zaključila. Glavni predmet današnje razprave je bilo vprašanje ustanovitve Zveze obrtniških zbornic. O tem je podal obširen referat tajnik novosadske zbornice g. Jelavič, ki je poudaril, da se že dolgo čuti potreba po taki skupni organizaciji. Vsi drugi gospodarski stanovi že imajo take organizacije, ki zastopajo skupne interese in vrše na odločujočih mestih potrebne intervencije v zaščito njih koristi. Zato bi tudi obrtniki morali ustanoviti tako osrednjo organizacijo. O tem predlogu se je razvila zelo obširna debata ki jo je izzvalo predvsem stališče Hrvatov. V imenu hrvatskih obrtniških zbornic je podal izjavo predsednik zagrebške obrtne zbornice g. Mlloševtč. Sporočil je, da hrvatske zbornice pod nobenim pogojem ne bodo pristopile k taki zvezi. V ostalem je zastopal mnenje, da zdaj, ko se država preureja in ko se razvija v pravcu federalizma, ni čas za ustanavljanje takih centralističnih ustanov. Njegovo stališče je podprl tudi delegat osiješke zbornice dr. Aničič ln naglasil, da žele Hrvati sicer vedno sodelovati z obrtniki iz ostalih pokrajin, da pa so njihovi interesi in cilji po ustanovitvi banovine Hrvatske docela drugačni. Dobra prebava pol zdravja! Lahko normalno izpraznjenje pri zapeki, leni-vosti črevesja vam omogočijo ARTIN dražeje dr. Wandera. 2 kom din 1.50; 12 kom din 8.—; 60 kom din 27.—. Reg. S. br. 22115/33 Proti temu stališču so nastopili gg. živ-kovič (Beograd), Marič (Sarajevo), Ruči-gaj (Skopije), Molovič (Niš) in še nekateri drugi. Predstavniki slovenskega obrtništva so bili deljenega mnenja ker obrtniški odsek ljubljanske zbornice, ki že sko-ro leto dni ni imel nobene seje, o tem sploh ni razpravljal. G. Ogrin je izjavil, da so slovenski obrtniki v tem pogledu nevtralni. Proti temu je nastopil g. Rebek, ki se je v imenu svoje skupine izjavil za takojšnjo ustanovitev zveze. Njegova izvajanja je podprl tudi g. Igllč. Naposled sta se oba tabora zedinila na to, da to vprašanje še ni dozorelo in da naj se v posameznih zbornicah še nadalje preučuje. Resolucije Nato je sledila razprava o samostojnih predlogih, naposled pa je bila soglasno sprejeta zaključna resolucija, katere vsebina je tale: Davčna reforma s svojimi določili, ki se nanašajo na razširjenje pavšalnega obdav-čevalnega sistema za male obrtnike in na kraje, ki Imajo nad 20.000 prebivalcev, je vsekakor pozitivna pridobitev za obrtniški stan, ker je s tem v neki meri izvedena ne samo razbremenitev velikega števila obrtnikov, temveč tudi znatno poenostavljena davčna administracija • Toda z občutnim povečanjem skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka in s povečanjem taks je zelo pogo-deno gospodarstvo sploh, zlasti pa obrtniški stan kot najsiromažnejši del gospodarstva Glede na že tako težavni položaj obrtništva spričo današnjih izrednih razmer smatra konferenca, da bi bila potrebna večja in radikalnejša davčna razbremenitev obrtništva. Potrebno bi bilo izvršiti temeljito revizijo celotnega davčnega zakonodajstva V smeri poenostavljenja zdajšnega kompliciranega davčnega sistema in njegove prilagoditve stvarnim razmeram v našem narodnem gospodarstvu. V današnjih razmerah bi bilo neprimerno Izvesti takšno splošno reformo v celoti, vendar pa naj se izvede vsaj delno, in sicer na ta način, da se previsoka pridob-nina za obrtnike zniža, kakor so obrtniške zbornice to že ponovno predlagale. Prav tako naj se pri pridobnlni, ki jo plačujejo obrtniki kot najšibkejši gospodarstveniki, sprejme načelo eksistenčnega minima, ki velja tudi pri uslužbenskem davku. Kosmati dohodek v znesku najmanj 6000 din naj se oprosti plačila pridobnine. Glede na težavni položaj obrtništva prosi konferenca ministra za finance, naj izda davčnim oblastvom naredbo, da pri Iz-terjavanju davkov po možnosti postopajo čim liberalneje in obzirneje. Glede pridobnine obrtnikov Izven pavšala ln glede pridobnine pavšallranih obrtnikov so v resoluciji navedene podrobne zahteve. Dohodek do 6000 din naj se na račun eksistenčnega minima sploh oprosti pridobnine. Med drugim se zahteva tudi kategorizacija obrtnikov v skladu s predlogom konference obrtniških zbornic z dne 1. marca lanskega leta v Beogradu. Pod sistem pavšaliranega obdavčenja naj se uvrstijo tudi peki ln mesarji kakor tudi vsi obrtniški obrati, ki doslej še niso bili razvrščeni v kategorije. Za mizarje, krojače in krojačice v krajih preko 10.000 prebivalcev naj se predpiše pavšal v znesku 120 din. ako delajo sami, 230 din, ako delajo z enim pomočnikom, ln 440 «iin ako delajo z dvema pomočnikoma. V primeru, da mali obrtnik, ki dela sam brez pomočnikov, ne dela celo leto dni, naj se mu na prošnjo pavšal zniža sorazmerno z dejanskim delom. Obrtniki, stari preko 60 let, naj se oproste pridobnine, ako ne zaposlujejo nobenega pomočnika. Obrtniške zbornice naj se oproste dolžnosti dajanja podatkov davčnim oblastvom. Glede skupnega davka na poslovni promet prinaša resolucija podrobne navedbe, 'tako se naj ta davek omili. Preureditev tega davka mora hkratu obsegati tudi luksuzni davek. Omiljenje teh davkov je potrebno, ker so obrtniki gotovih strok s tema davkoma obremenjeni v toliki meri, da ju pri največjih naporih ne morejo plačevati. Konferenca tudi prosi ministra za finance, naj oprosti vodenja knjig obav-1 j enega prometa vse obrtniške ob vezan ce prometnega davka, katerih promet ne prekorači dveh milijonov din letno. Resolucija zahteva dalje preureditev ustanov delavskega zavarovanja v pravcu decentralizacije ln v zvezi s tem likvidacijo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, formiranje novih samostojnih nosilcev delavskega zavarovanja kakor tudi vzpostavitev samouprav v vseh obstoječih ustanovah delavskega zavarovanja. Glede končnega stališča nasproti načinu preureditve ustanov delavskega zavarovanja naj se skliče nova konferenca deloda-jalskih in delojemalskih zbornic iz vse države. Ob zaključku se je g. Ogrin zahvalil vsem delegatom za sodelovanje in jih povabil za popoldne k ogledu Ljubljane in tehnične srednje šole. Ljubljanski trg Vse je že kazalo, da se bo življenje na trgu poživilo in da nam bo pomladno toplo sonce privabilo na trg živahnejši promet Toda v soboto je spet naletaval sneg in brila je mrzla burja, zato se tudi kupčija ni mogla prav razmahniti. Pretekla sobota je dala občutiti, da je bil začetek meseca, saj se je vsa zelenjava podražila. Napetost cen traja običajno do sredine vsakega mesca potem pa popušča Mesarji napovedujejo podražitev mesa ln zabele. Občutno primanjkuje še vedno raznih vrst solat tako domače kakor tudi uvožene. Vsa kar so jo prinesli na trg. pa je izredno draga. Tu in tam vidiš na trgu že kre-šo. ki jo imenujejo tudi grbač ali revež. Kreša sliči zelo goriškemu radiču in ima prav okusne zelene liste. Rase ob potokih, pa tudi na vrtu jo lahko sejemo. Potrebuje dosti moče in gre hitro v cvet Zato je užitna le. dokler so listi mladi in nežni. Zdaj. ko primanjkuje solat bi gospodinje gotovo prav rade kupovale krešo za spremembo, pa jo prinese le redkokatera ženska. Edini predmet kf se je pocenil, so jajca Dobe se že lepa po 1 din Zdaj se ni bati. da bi ne bila jajca sveža, zato tudi preizkuševalnica jajc nima sedaj nič opraviti. Premalo se gospodinje poslužujejo te ugodnosti, ki nam jo ie dala mestna občina Tam je tudi brezplačna kontrola tehtnic ln mer. Teh raznih kontrol, ki delujejo v lopi ob Mahrovi hiši. se lahko vsaka kupovalka posluži brezplačno. Go*no*ars1 Vsi ostaH oglasi ae saračunajo po Ola — sa besedo. Din 3__davka Ba vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5.- sa Šifro ali dajanje paslovov. Najmanjši snesek sa enkratno abjavo oglasa Din 11.—. Službo dobi Frizerko Stajerko, prvovrstno mod, sprejme v stalno sluibo z dobro plačo. M. Ivanuia. frizer, Aleksandrova cesta. 4. Ljubljana. 4610-1 Absolventko obrtne šole sprejmem kot prakti-kantinjo k «valnim strojem takoj. Pogoj: zgovorna, lep nastopi Prednost imajo tiste, ki znajo na šivalnem stroju Ad-er ali Gritzner. kupljenem pri meni, dobro šivati ln so vešče strojnega vezenja. — Tvrdka Peteline, LJubljana. 4347-1 Krojaškega pomočnika 2a manjša dela takoj sprejme za stalno L. Knol, Liit-ja. 4685-1 Postrežnica stanujočo pri svojcih, sprejmem za dopoldanske are. Predstavite se do 10. ure dopoldne na naslov, ki ga izveste v vseh posi. Jutra. 4679-1 Postrežnico poštena, dobi mesto takoj za trikrat na mesec. Orlo-v« 6, blizu dolenjskega kol. 4678-1 Tri pekovske pomočnike mlade, tako) spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dežela 1940«. 4675-1 Frizerka dobra moč, dobi stalno mesto, takoj. Plača 400.— hrana in stanovanje. Peter Merva, Zagorje ob Savt št. 154. 4645-1 Praktikantka aa trgovsko pisarno v Ljubljani, dobi mesto. Pogoji : dobra računarka, znanje slovenske stenografije, ne nad 16 let stara. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za četna plača 400« 4659-1 Frizerko sodobno ondulerko, sprejmem v stalno službo. Polde Habicht, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. 4660-1 Brivski pomočnik dober delavec v moški stroki in vešč vodne in železne ondulacije, se spreime proti dobri plači. Mesto stalno. Kožuh Anton, Zidani most. 4651-1 Pisarniško moč zmožno strojepisja, stenografije in deloma knjigovodstva spreimem. Pogoji : nacionalna pripadnost in praksa. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Narodna«. 4650-1 Službe išče Manufakturist dobra, samostojna moč, a-ranžer išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Najraje v Ljubljani«. 4692-2 Trgovska pomočnica verzirana v vseh strokah, želi premeniti službo kje v mestu Službo lahko nastopi takoj. Cenjene ponudbe prosim pošljite na podruž. Jutra v Celju pod »Zanesljiva«. 4689 2 Dekle zmožna vseh hišnih del, tudi kuhanja, išče primerne zaposlitve, gre tudi za sobarico ali v gostilno. Po nudbe na ogl. odd. Jutra 4682-2 Avtomehanik poklicen vozač, s strojniškim izpitom in privatnim znanjem sadjarstva in vrtnarstva išče službo pri kakršnem koli podjetju. 4576-2 Dekle z znanjem kuhe in vseh gospodinjskih del išče službo, najraje na gostilni v Ljubljani ali v bližini na Gorenjskem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 4661-2 Vajenci (ke) Učenka $ primerno šolsko izobrazbo dobi mesto v papirni trgovini. Naslov r vseh posloval. Jutra. 4662-44 Zaslužek 10.000 dinarjev prispevam k trgovini ali k podjetju, ki bi mi dalo primeren zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštenje«. 4657-3 Prodam Briljantna uhana krasna, teža 3 in pol kara-tov, zelo ugodno proda Mi lan Košak, Cankarjevo nabrežje 31. 4671-6 Vrtno garnituro, mizo in dva stola, prodam. Rožna dolina, Cesta XVII, št. 30, 4665-6 Avto, moto Motor 24 ks na plin (oglje), kompleten, v najboljšem stanju, naprodaj. Ogled v obratu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ogenit«. 4646-10 Kapital Posojila kratkoročna, za trgovce in obrtnike, preskrbim hitro in brez kakega predplačila. — Rudolf ZORE, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Priložite znamke. 4683-16 Ugodna prilika sigurne naložitve gotovine v dobro idočo industriio dobiim >bresto»ani'-m te nudi. Garancija * nepremičninah m premičninah. Ponudbe s potrebnimi navedbami in višino naprava na Dodružnico Intra Mari-boi pod »Sigurna nalo žitev«. 4061 16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno in po naivišjih cenah o takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ul. 12 4686-16 Mlada ločenka simpatična, išče priiatelja, ki bi i posodil 1000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim«. 4652 16 Posojila na vknjižbo na hiše, v mestih kakor tudi na kmečka posestva po 6 odst. obresti na 5, 10, 15 ali 20letno odplačilo, preskrbimo. Pojasnila proti nakazilu 3 din v znamkah daje »Oglasnik«, Zagreb, Vlaška 4. 4647 16 Pohištvo Pohištvo Qovo m 4e rabljeno ki ga želite prodat) al) sa mo dat) v shrambo -sprejmemo « posebni od lelefe v Komisijsko pro iajo po zelc ugodnib oogojih Kupcev je v -.em oddelkv vedno d«.-»olj as dobro ohranjeno pohištvo Vso rekla -no preskrblmc sami -•sporočit* nam na do olsnlci ali ustno Prevo? ;oblštva preskrbimo sa ml (van Mathian Ljub lana Tyrše»a 12 18 12 Kolesa Novo športno kolo najboljša znamka in pisalni stroi za vsako ceno naprodaj. Cizel, Kotnikova 21, II. nadstr. 4667-11 Trgovski lokal opremljen z vsem sodobnim komfortom nov. takoi oddam Informacije pri hišniku. Tyrševa cesta 47b. 4567-,19 Trgovski lokali primerni za trgovino in veletrgovino sredi Maribora, se oddajo v najem s 1. aprilom 1940. Vprašajte pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici Maribor ali njeni centrali v Ljubliani . 4687-19 Stanovanje STANOVANJE oddaste tekom dneva v posredovalnici »Realiteta«, — Prešernova 54-1, tel. 44-20. Za lastnike brezplačno posredovanje. Rabimo za april maj in junii 57 stanovanj, eno-, dvo-, tro- in večsobnih. 4691-21 • » f ^t f V# za nodnike m stopnišča Kokus tekači ;«Xv«BÙdoK, mmmm^ggggmggmpLjubljana, Marijin trg : Mesečno sobo s posebnim vhodom oddam s 15. marcem. Ogled v Knafljevi ul. 13-1. 4591-23 Sobo s posebnim vhodom oddam v černetovi 30. 46i Sobe išče Večjo sobo opremljeno, z direktnim in posebnim vhodom, med Erjavčevo in Minem iščem za takoj. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Novine«. 4670-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom za dve osebi iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Plačam redno«. 4656-23a Opremljeno sobo čisto, zračno, s posebnim vhodom iščem za takoj i) s 15 marcem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Sol' den in miren«. 4672-23a Prazno sobo iščem za april v centru ali v vili 20 min od pošte. — Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Prazna soba«. 4663-23a Dopisi Kateri situirani gosnoH starejši, bi denarno podpiral mlado damo Neanonim ne ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Diskreten 'nte-ligent«. 4644-24 i rt Jabolka kupim Ponudbe pošljite na Stanko Lenarčič Nova >'as pri Rakeku. 4674-34 Glasbila prodam v'ol'no zelo dobro ohranjeno. — Vprašaite Mohor Maribor Gospejna ulica 9. 4690-26 Dragocenosii( Vsakovrstno zlato tupuie n^ivišiit cenah '""Fl*? -nvelir Ljubljan« «olfova allea Trgovci! Orehova ledrca. aidov m cvetlični med. kupite naice-nejt v Medarm Liubljan$. Židovska ulica 6. 4584-33 Živali Mladega psa res dobrega čuvaja, kupim. Naslov v vseh posloval lutra. 4684-27 Razno Od Vas j* odvisno, da imate obleko vedno kot oovo zato Jo pustite redno kemične Cistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pnlatca — 9*er!olik»lnt< KLIŠEJE ENO VECBA8VNÉ JUGOGRAtlKA WPWANAM Ob vsaki priliki -se spomnite da so »Jutrovl« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja kapital, ienltve in za vse drago. SPORT Novšak je bil prvi Včeraj v Planici zaradi vetra še nI bilo treningov na veliki skakalnici, toda naS državni prvak Jo )e le poizkusil Planica, 6. marca Na veliki skakalnici danes ni bilo treningov, ker je veter pihal premočno in onemogočil polete v zraku. Kljub temu je naš državni prvak Albin Novšak izkoristil priliko In kot prvi skakalec leto« skočil preko nje. Dasi ga je zajel veter v zraku, je vendar pristal dobro in dosegel 75 m. Po izvršenem skoku je izjavil, da je skakalnica v odličnem stanju in je bil doskok v vsakem pogledu izvrsten. Čim prestane veter, se bo začel redni trening. Upanje je, da jutri veter ne bo več nagajal. Ostali skakalci so danes samo smučali navzdol po doskočišču ... Posebne vlake organizira v sporazumu s prirediteljem in direkcijo državnih železnic »Putnikc. Vozovnice za posebne vlake bodo prodajali po vrstnem redu kakor so objavljeni; če ne bi bilo dovolj prijav, bodo odpovedani. Zato ne odlašajte s prijavami! Gorenjce opozarjamo, da se bodo morali posluževati le rednih vlakov, ker posebni potnikov z Gorenjske ne bodo sprejemali. Zaradi pre- glednosti ponavljamo fte enkrat vozni red teh vlakov iz Ljubljane: I. posebni vlak 6.18 Ljubljana 20.45 9.02 Rateče—Planica 17.55, n. posebni vlak 6.41 Ljubljana 19.52, 9.21 Rateče-Planica 16.45, m. posebni vlak 5.05 Ljubljana 19.02, 7.50 Rateče-Planica 16.18. IV. posebni vlak 7.50 Ljubljana 18.20, 10.30 Rateče-Planica 15.30. Posebni vlak Maribor: 2.48 Maribor 22.14, 3.20 Pragersko 21.46, 3.27 Slov. Bistrica 21.34, 3.34 Poljčane 21.25, 4.08 Celje 20.37, 4.37 Zidani most 20.02, 5.48 Ljubljana 18.47, 6.05 Ljubljana 18.37, 8.51 Rateče-Planica 15.55. Posebni vlak Zagreb: 2.15 Zagreb 23.05, 2.21 Zagreb Sava 23.00, 2.55 Brežice 22.29, 3.05 Videm Krško 22 20, 3.11 Rajhenburg 22.15, 3.26 Sevnica 22.00, 3.52 Zidani most 21.32, 4.02 Hrastnik 21.24, 4.09 Trbovlje 21.17, 4.16 Zagorje 2110, 4.26 Sava 21.00, 4.34 Litija 20.52, 4.59 Zalog 20.30, 5.03 D. M Polje 20.26, 5.10 Ljubljana 20.20, 5.30 Ljubljana 20.07, 8.09 Rateče-Planica 17.25. Za potnike s proge Maribor—Ljubljana ln Zagreb-Ljubljana prideta v poštev oba vlaka lz teh mest. Kupite takoj vozn! listek pri »Putnlku«, da bo mogoče odrediti, kateri od prijavljenih vlakov bodo vozili. Slovenski kolesarji so zborovali Za predsednika je bil spet Izvoljen upok. ppolk. Josip Jaklič Preteklo nedeljo je bil v Ljubljani prvi .•edni občni zbor nedavno ustanovljene Slovenske kolesarske zveze, ki ga je otvoril in vodil pionir in duša našega kolesarstva vobče, upok. podpolkovnik Josip Jaklič. V svoje otvoritvenem govoru je zborovalcem obrazložil težke naloge zveze, obenem pa poudaril, da je treba vzbuditi za kolesarstvo spet zanimanje, posebno med mlajšimi kolesarji turisti, ki bodo tako lahko deležni raznih olajšav v vojaški službi. O raznih težavah SKZ, ki so se pokazale že kar od začetka njenega poslovanja, je poročal agilni tajnik Ivo Otrin, ki je predvsem ugotovil, da je posebno finančni položaj nove zveze zelo žalosten. Vse lepe obljube za podpore so dosedaj ostale neizpolnjene in celo včlanjeni klubi so popolnoma poravnali svoje obveznosti šele na dan občnega zbora. Upravni odbor je imel mnogo opravka tudi z neuglajenimi razmerami v nekaterih podzvezah. Odno-šaji SKZ do bodočega vrhovnega kolesarskega foruma v Jugoslaviii so zaenkrat še neurejeni, kaže pa vse tako. da si od nove ureditve kolesarskega sporta pri nas sploh ni treba obetati posebnih koristi. Poročilo blagajnika Jakoba Clglarja je izkazovalo 101 dinar primanjkljaja v blagajni, ki ga je takoj na občnem zboru poravnal znani dobrotnik in oreanizator slovenskega kolesarstva Franc Batjel z željo, da bi nikoli več ne bilo takšne bilance v SKZ. Tudi poročilo tehničnega referenta nI bilo obširno, ker se sezona še ni začela Zveza namerava izvesti tri prireditve, in sicer cestno prvenstvo Slovenije na progi Maribor-Ljubljana za glavno kategorijo in cestno prvenstvo Slovenije na progi Celje— Ljubljana za juniorsko kategorijo, dirka-liščno prvenstvo Slovenije In gorsko prvenstvo Slovenije. Zaradi prvenstva na dirkališču ie bilo precej živahnih razprav na pobudo Mariborčanov ki so slednjič dosegli, da bo to prvenstvo letos v Mariboru, potem pa izmenoma deloma v Ljubljani, deloma pa tamkaj. Prav tako bodo tudi za cestno prvenstvo vozili enkrat iz Maribora v Ljubljano, drugič pa obratno. V novi odbor SKZ so bili soglasno izvoljeni naslednji gg.: predsednik: ppolk. Jaklič Josip podpredsedniki: Vospernik Ul-rik, Hlebš Anton in Kavs Ivan, tajnika Otrin Ivo in Butinar Josip, blagajnik Cig-lar Jakob, ten. referenta Maver Ivan ln Pleško Stanko, gospodar Smrekar Pavle, odborniki: Sancin, Gašperšič. Matko, Lan-genvalter, Fais. Bar. Matela, Valant, Ar-šič, Bizjak, gibenik. Nadzorni odbor tvorijo: dr. Gregorič Alojzij, Batjel Franc, Medved Marijan, Jenko Josip, tehnični odbor pa: Vospernik, Maver, Pleško, Butinar, šlibar, Sancin, Gašperšič, Glavič. Pri slučajnostih se je precej govorilo o nedeljskem občnem zboru Kolesarske zveze v Zagrebu, glede katerega so bila razposlana vabila, v katerih ni niti besede o likvidaciji dosedanje organizacije, niti o ustanovitvi nove vrhovne kolesarske zveze. Tajnik Otrin je zborovalcem podrobno obrazložil trenutno razmerje klubov, pod-zvez in zveze do osrednje zveze v Zagrebu, v splošnem pa so bili vsi edini v prepričanju, da iz zagrebške centrale tudi v bodoče ne bo prišlo za slovenske kolesarje nič več dobrega kakor doslej. Na prvem rednem občnem zboru SKZ pa so se kljub temu vsi delegati odločili za čim živahnejše delo in za čimprejšnjo poživitev kolesarskega sporta v naši banovini. odbora ASZ v Ljubljani v Tivoliju izločilno tekmovanje v cross-country ju za sestavo reprezentance, ki nastopi dne 24. t. m. na croes-countryju za prvenstvo Balkana v Carigradu. Tekmovanje ob 11. na 2500 m dolgi progi, ki jo bo treba preteči trikrat. Start bo pred sokolskim telovadiščem. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverifici-rani atleti in tekmovalci, ki imajo prepoved nastopa upoštevajoč starostne meje po pravilniku tekmovanja J LAS. Prijavo je poslati preko pristojnih zvez, sprejemajo pa se tudi pol ure pred startom. Prijavni-na znaša din 15.— za vsakega atleta. Atletski savez kr. Jugoslavije bo plačal stroške potovanja osmim prvoplasira-nim atletom. Razpis banovinskega prvenstva v slaloma za seniorje In dame Zimskosportni odsek SPD v Mariboru razpisuje na dan 10. t. m. pri SenJorjevem domu banovinsko prvenstvo v slalomu za seniorje in za dame. Tekmovanje za seniorje bo ob 9., za dame po končanem tekmovanju seniorjev. Proga je dolga 660 m. višinska razlika 140 m. Pravico tekmovanja v konkurenci Imajo vsi verificirani člani JZSS. Iz propagandnih ozirov lahko tekmujejo na damskem tekmovanju tudi neverificirane smučarke, katerih čas se pa ne šteje v klasifikacijo. Vsak tekmovalec in tekmovalka tekmujeta na lastno odgovornost. Prvoplaslrani ln prvoplasirana v konkurenci prejmeta častno darilo in naslov prvaka dravske banovine v slalomu za leto 1940. Prijave je treba poslati na predpisanih saveznih tiskovinah najkasneje do 9. t, m. na naslov Ljubica Cingerli, Maribor. Put-nik. Prijavnlna znaša Din 5.— in jo je treba poslati Istočasno s prijavnico. Za naknadne prijave, ki se sprejemajo najpozneje eno uro pred startom, je plačati dvojno prijavnino. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS. žrebanje številk bo na predvečer v Senjorjevem domu, kjer bo po končanem tekmovanju tudi razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Razp'is izločilnega tekmovania v cross coun-tryju za sestavo drž. reprezentance Slovenska Atletska zveza v Ljubljani priredi v nedeljo dne 10 t. m. po sklepu Vremenska poročita Rateče-Plani«. 87u m: —8, jasno, mirno 40 cm snega osojno srež, skakalnice uporabne Planica-Tamar 1108 m: —9. jasno, 100 cm snega osojno srež Peč-Petelinjek 1440 m: —7, jasno, 80 cm snega, osojno srež prisojno prekopneva Bled 501 m: —5, jasno, mirno, 28 cm snega. sren Radovljica 470 m: —3 jasno, mirno, 28 cm snega, osojno srež Bohinj-Sv. Janez 530 m: —4, jasno, mirno, 60 cm snega, prisojno južen, osojno sren Bohinj-Zlatorog 530 m: —4. jasno, 70 cm snega, sren Dom na Komni 1520 m: —8, jasno, 135 cm nega. sren Valvazorjev dom 1180 m: —7, jasno, 60 cm snega, osrenjen Koča pri Triglavskih jezerih: —11, jasno, 150 cm snega, prisojno srenec Velika planina 1558 m: —7, jasno, 65 cm snega, sren Dom na Krvavcu 1700 m: —8, jasno, 100 cm snega, osrenjen Sodra žica 550 m: —3, jasno, mirno, 12 cm snega osojno srež Bloke 900 m: —2, barometer se dviga, jasno, mirno. 17 cm snega, osojno srež Polževo 620 m: —4, jasno, 15 cm snega, osojno sren Peca 1654 m: —5, jasno, mirno, 75 cm snega, sren Sv. Lovrenc na Pohorju 488 m: —4, jasno, mirno, 12 cm snega, osojno srež. S seje upravnega odbora VNS. V torek zvečer so na seji upravnega odbora VNS, na kateri je SNZ zastopal g. dr. Köstl iz Ljubljane, razpravljali o terminih bližnjih mednarodnih tekem. Dokončno je sklenje- f Umrl nam je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, brat in tast, gospod FRANC ZAGODE POSESTNIK IN TRGOVEC Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob pol 17. iz hiše žalosti, Mariborska cesta 9, na okoliško pokopališče v Celju. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 9. marca ob 7. zjutraj ▼ farni cerkvi v Celju. CELJE, dne 6. marca 1940. ŽALUJOČI OSTALI Katero je Vaša SREČNA BARVA pudra MJN0VEJSE NI AN S E muk CI 9 izmed 10 žena uporablja napačno barvo pudra. Napačna barve pudra Vara daje strašen, trd »olepšan« izgled — napravlja Va6 starejšo, kakor ste. Edini način, e katerim boste našli Vašo pravo nianso, je. da preiz- j kusite eno barvo pudra ne eni. I drugo barvo pa na drugi strani Vašega lica. Napravite še danes U poizkus z novimi dražestniml niansami pudra Tokalon. Te najnovejše nianse so mešane • pomočjo novega stroja — »hromaskopa« Kakor magično oko Izbira ta stroj barve z nepogrešljivo točnostjo. Zdaj ni več »olepšavajočega« pudranja Puder se tako dovršeno prilega koži. da izgleda kakor da bi bil njen sestavni del Puder Tokalon je po patentiranem postopku pomešan t »kremeko peno« Ta doseže, da se drži na licu ves dan. celo na vetru ln v dežju Poizkusite še danee puder Tokalon Opazujte kako presenetljivo izboljšanje bo povzročil v Vašem tenu. no, da bodo 31. marca tri reprezentančne tekme z Rumunijo, in sicer bosta A moštvo in mladina igrala v Bukarešti, B moštvo pa istočasno v Beogradu. Verjetno je, da bodo za sestavo juniorske reprezentance prišli v poštev tudi nekateri juniorji iz območja SNZ. Treningi vseh treh naših reprezentanc bodo v dnevih 20. in 21. t. m. v Beogradu. Drugo reprezentančno tekmo bo naša državna reprezentanca (A) igrala dne 14. aprila proti Nemčiji na Dunaju. — Konferenca za srednjeevropski in podunavski pokal, ki bi se morala konec tedna začeti v Zagrebu, je bila zaradi odpovedi čeških delegatov do nadaljnjega od-godena. Slovenska atletska zveza (službeno). Naslednje sodnike pozivam, da pridejo v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 11. pred Narodni dom zaradi izvedbe izbirnega tekmovanja v cross-countryju: Gorjanc, Megu-šar, Pevalek, Stepišnik Mirko, Cek, Zupančič, Gabršek, Windisch, starter g. Sancin Danilo. Sodniki na progi: Vahtar, šoukal, Glavnik, Nagy. Kalan, Cimperman, Trtnik, žorga Aleš, Stok, Stropnik in Sa-fošnik, morajo biti pred Narodnim domom ob 10., ker bo nato obhod proge. Predsednik. SK Celje, nogometna sekcija. Za petek 8. t. m. ob 19. sklicujem sestanek za vse nogometaše v garderobi na Glaziji. Zaradi bližnje sezone prosim vse nogometaše, da se sestanka gotovo udeležijo. Vabijo se tudi novi, ki imajo veselje do nogometa, da se prijavijo na tem sestanku. — Načelnik. SK Ljubljana: Danes obvezen trening vseh igralcev. Igramo na dva gola. V nedeljo igra kombinirano moštvo z Jadranom na igrišču Jadrana. Načelnik. R D I Četrtek, 7. marca Ljubljana 7: Jutmji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Mojstri pevci (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski šramel. — 14: Poročila. — 18: Vsakemu nekaj. — (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Ko-larič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Akademski pevski kvintet. — 20.45: Simfonična glasba (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. Beograd 19.40: Ruske pesmi in romance. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 22: Skladbe za čelo. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Hrvatska opera. — 20.30: Godalni kvartet. — 20.50: Pevski zbor »Llipa«. — 21.20: Komorna glasba. — 22.20: Ples. — Sofija 18.45: Orkester. — 19.30: Plošče. — 20: Petje. — 20.30: Violinske skladbe. — 21: Ruske romance. — 21.30: Plošče. — 22: Ples. — Praga 19.55: Petle. — 20.45: Orkester. — 22.20: Lahka glasba. — 23: češki skladatelji. — Dunaj 16: MaH orkester. — 18: Harfe. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraou — Za Narodno tiskarno d. cL kot tiakarnarja Fran Jeran — Za umoraüu dal je odgovoren Alojz Novak. — Vai v Ljubljani.