J^SSjj B Poštnin# pihana t gofovlnl ^ ^ Slovenski CSKaDIfetl’- rtev. 253. V Ljubljani, torek 8. novembra 1938. Leto III V Nemški zunanji minister razlaga časnikarjem dlje nemške politike: rajha kot svetovne velesile Nemčija {e pripravljena na vsak sporazum »Položaj 3. je začrtan" ■tocrlln, 8. nov. AA. DNB. Snoči je govoril v Društvu inozemskih časnikarjev v Berlinu zunanji minister v. Ribbentrop. V svojem govoru jo v. Ribbentrop rekel med drugim: Moje ministrstvo je zmeraj izkazovalo veliko pozornost tujemu tisku. Dnevno se v vseli odsekih zunanjega ministrstva tuji časnikarji sestajajo z načelniki teh odsekov, da se lahko pouče o vseh vprašanjih, ki na dnevnem redu. Tudi v bodoče bom podpiral in vzdrževal vsaka stremljenja. Von Ribbentrop je izjavil, da je bilo v zadnjem času mogoče ugotoviti 6rečen preobrat o načinu, kako so tuji dopisniki v Berlinu obveščali svoje liste. To je treba pripisati zmeraj večji uvidevnosti tujih časnikarjev in pa njihovemu zmeraj večjemu razumevanju za narodnosocialistično narodno povezanost, ki je ni mogel predvideti noben tuj časnikar, ki ne živi v Nemčiji. Von Ribbentrop je izjavil, da se tuji časnikarji v Nemčiji po nedavni krizi trudijo, da bi čim mirneje in objektivneje obveščali svoje liste o dogodkih v Nemčiji. Ce se bo to nadaljevalo, tedaj bodo tuji dopisniki kos svoji visoki nalogi in bodo tudi izkazovali dragoceno uslugo dobrim odnošajem med Nemčijo in njenimi sosedami. Potrebno bo mnogo dobre voljo in truda, da bi 6e popravilo vse tisto, kar se je zagrešilo v zadnjih letih napram nemškemu narodu, še pred kratkim se je zdelo, da je bilo novinarsko poročanje v Nemčiji monopol maloštevilnih kavarniških literatov. Nemški narod pa ni imel nobenih zvez s lemi dopisniki. Toda neugodne posledice njihovega poročanja se še zmeraj vidijo v hujskanju tujine proti Nemčiji. Kot klasičen primer za tako delo je v. Ribbentrop navedel pisanje gotovega tiska o sudetskem vprašanju. Del mednarodnega tiska je celo z uspehom tako napihnil češki problem, ki so je tikal življenjskih koristi Nemčije, da je napravil iz tega svetovni problem, dasi je to čisto proti pravici in zdravemu razumu. Ko pa se je izkazalo, da se bodo ti poskusi razbili ob železni volji kanclerja Hitlerja, tedaj so pa hoteli na vsak način nahujskati narod proti narodu in jih tako vreči v svetovno vojno. Kdo ve, mogoče bi se jim to celo posrečilo, če bi v sosednjih državah namesto Chamberlaina in Daladierja vladali nam že dovolj dobro znani vojni hujskači, ki so hoteli svoje grozečo delo opravičiti z idejo tako imenovano preventivne vojne. Nato je v. Ribbentrop govoril o nemški zunanji politiki in izjavil, da narodno socialistična politika ni abstraktna politika nasilja, kakor to trde nasprotniki v tujini. Narodno socialistično zunanjo politiko vodi samo ideja zedinjevanja nemškega naroda in njegova varnost v močni državi. Danes po tako žalostnih letih propadanja je vsak Nemec ponosen, ker ve, da je Nemčija danes in za zmeraj zavarovana na zapadu. Narod 80 milijonov Nemcev čuti, da je njegova bodočnost sedaj zavarovana. Nemčijo pa vežejo tudi prijateljske vezi i drugimi velesilami. Os Berlin-Rim veže Nemčijo in Italijo z Japonsko, ki sc uspešno liori proti boljševikom. Prijateljski odnošaji s Poljsko so temelj nemške zunanje politike. Prijateljstvo med Nemčijo in Italijo in med njunima velikima voditeljema je omogočilo, da je Hitler opravil veliko zgodovinsko delo mirnega priključka Avstrije in sudetskih dežel v okvir nemškega rajha. O sklepih dunajskega razsodišča je govornik rekel, da Zveza narodov v 20 letih ni mogla storiti tega, kar se je na Dunaju opravilo v enem dnevu. Na ta načiu je Dunaj pripravil teren za novo sodelovanje in mirno obnovo v okviru jugovzhodne Evrope. Sklep razsodišča je definitiven na temelju etnografskih zahtev določil mejo med Madžarsko in Češkoslovaško. Ta sklep pa je tudi pokazal, da nima Nemčija po ureditvi sudetskega vprašanja nobenih maščevalnih namenov nasproti Češkoslovaški. Nemška vlada se je trudila, da bi zaščitila koristi prijateljske Madžarske, istočasno pa je storila vse potrebno, da bi tudi do češkoslovaških koristi bila lojalna in pravična. Če bo češkoslovaška vlada po ugotovitvi svojih mej hotela v celoti računati s položajem ter popolnoma preusmeriti svojo politiko nasproti Nemčiji, tedaj bo možen sporazum s to državo in stalen mir med obema narodoma. Sedaj je popolnoma začrtan položaj tretjega rajha kot svetovne velesile. iVendar pa to ne pomeni, da bi Nemčija ne želela sporazumov v vseh vprašanjih, ki se tičejo posameznih držav. V zvezi s tem opozarja govornik na sporazum, ki je bil podpisan v Miinchenu in na nemsko-angleško izjavo o miru. Zato se von Ribbentrop čudi, da je bil prvi odgovor na miin-chenski sporazum naslednja parola: Franco prodira naprej Bilbao, 8. nov. o. Nacionalistične čete z velikim uspehom napredujejo na bojišču pri Ebru. Do zdaj so nacionalisti zavzeli dva mostova, ki peljeta čez reko Ebro, katera sc nahajata v bližini važnega mesta Mora de Ebro, kjer so zajeli mnogo ujetnikov ter veliko količino vojnega materiala. Iz odseka Castellon pa poročajo, da so republikanci izvršili močan napad na obalni odsek ter zavzeli nekatere nacionalistične postojanke, katere pa so morali po ponovnem napadu nacionalistov zapustiti. Pri tem boju so republikanci pustili nad 500 mrtvih na bojišču, nad tisoč pa je bilo ujetnikov. Nadalje so Francove čete uničile štiri tanke sovjetskega izvora. Poročila s fronte potrjujejo, da so republikanci v teku svoje ofenzive na sektorju Segre v severni Kataloniji deloma uspeli, ko so prodrli v nacionalistično ozemlje, bili pa so zadržani in so sedaj popolnoma blokirani. Rdeča letala so včeraj bombardirala mesto Cabera v pokrajini Cordoba, ki leži 60 km izza fronte. S tem bombardiranjem republikanci niso povzročili nikakc pomembnejše škode. Mir je rešen, zato se začnimo oboroževati do skrajnih meja. To vročično tekmovanje v oboroževanju spremlja novo hujskanje nepopravljivih vojnih hujskačev in s tem v zvezi moramo na žaiost ugotoviti, da so ti hujskači v starih nemških kolonijah v Afriki že začeli z gonjo proti Nemčiji in proti vsemu, kar je nemško, samo da bi onemogočili izpolnitev pravičnih nemških kolonialnih zahtev. Predsednik angleške vlade Chamberlain in njegov zunanji minister lord Halifa* sta se uvidevno, modro in jasno zavarovala pred temi hujskači in pred njihovim delom. Prav tako sta predsednik francoske vlade Daladier in njegov zunanji minister Bonnet v zadnjih tednih imela več govorov, ki so luli simpatično sprejeti v Nemčiji. Pričakovati moramo, da sc bo na poli po Mflnchcnn, ki je že omogočil začetek sporazuma z Anglijo, našla možnost tudi za boljše razumevanje med Nemčijo in Francijo, in da so bodo Ljubljana, 8. novembra. 2e snoči so sc širile vesti o strašnem požaru, ki jo včeraj okoli 3 popoldne zajel mirno naselje Laporje, ležeče med Turjakoim in Rašico. Laporje je vasica, ki šteje vsega devet hiš. Poleg so gospodarska poslopja. Večjidel so hiše krite s slamo, prav tako hlevi in kozolci. Naselje je drugače revno in se ljudje bore za svoj obstanek. Včeraj je bil v Velikih Laščah velik jesenski živinski sejem,ki ie bil od vseh strani dobro obiskan. Tudi mnogi Laporčani so krenili že zgodaj dopoldne na sejm v Velike Lašče. Drugi, zlasti ženske in odrasli otraci, pa so šli v gozdove grabit listje, ker je bil izredno lep in 6ončen jesenski dan. Laporje je popoldne skoraj izumrlo, le oIto-čiči sa se po vasi igrali. Doma po hišah pa so ostale le stare ženice. Naenkrat okrog 3 popoldne 60 začeli otroci klicati na pomoč. Po vasi 60 se čuli obupni klici: »Pri Mavcu gori!« Na slamnati strehi sc je pokazal velik zubelj, ki je kmalu objel vsa 6treho, Razvijal se je silovit požar, ki ga je podpihoval še veter. Ženske in otroci si niso vedeli pomagati. Na vse strani so tekali in klicali mimoidoče sejmarje na omoč. Mavčevi otraci 60 bili v veliki nevarnosti, ajti bili so doma zaklenjeni v hiši. Z največjo težavo in nevarnostjo so jih rešili. V splošni zmedenosti so pozneje ljudje začeli pogrešati malega Franceka. Širile so se vesti, da je najbrž zgorel. Franček pa je stekel iz vasi in je ostal pri življenju. Siromašnim Laporčanom so takoj prihitele na pomoč gasilske čete s svojimi brizgalnami iz Velikih Lašč, Ponikev in Škocjana. Vas je na vodi zelo 6ircvmašna. Leži na levi strani glavne ceste na strmini, kmalu za velikim turjaškim klancem. Gasilci so imeli silne napore, kajti voda iz vodnjakov je bila kmalu izčrpana. Ljudje 60 skušali rešiti, kar se je dalo, toda mnogim je vse zgorelo. Ostalo jim je le to, kar so imeli na sebi. Poisestniku Francetu Zrncu je zgorelo 600 din gotovine, posestniku Alojziju Štruklju pa 500 din. Tudi drugim posestnikom so zgorele manjše vsote denarja. Iz vseh okoliških naselij sa ljudje hiteli, da bi pomagali nesrečnim Laporčanom. Turjačani, Laščani in drugi so nesrečnežem skušali pomagati, kakor so mogli in znali. Ljudem se je v največji požarni nevarnosti splošno posrečila rešiti živino, zgorelo je več perjadi in ena svinja. Gasilcem se je posrečilo popolnoma ogenj pogasiti šele davi okoli 4. Turjaški orožniki so takoj prihiteli v Laporje, da so vzdrževali red in tudi nadzirali gasilsko akcijo. Kakor je sedaj dognano, je izključeno, da bi bili otroci zažgali. Te vesti 60 se sprva povsod širile. Ogenj je nastal po verjetni kambinaciji na ta način, da 60 iskre izpod kotla, kjer 6e je kuhala svinjska krma, švignile v dimnik, kjer so se vnele 6aje in so nato iskre padle skozi dimnik na slamnato streho, ki se je zaradi suhega vremena kaj naglo vžgala. Največjo škodo imajo zaradi tega strašnega požara naslednji posestniki: Mavec Alojz, na katerega strehi je izbruhnil ogenj in katerega otroci so bili v veliki življenjski nevarnosti, dalje France Zrnec, Alojzij Štrukelj, Marija Štrukljeva, Štefan Zelnik, Alojzij Gruden in Ivan Meglen. Zadnji je krojaški mojster. Ogenj mu je uničil tudi za 12 oblek_ raznega manufakturnega blaga. Tem posestnikom jc zgorelo vse. Danes so njih prijazni domovi postali prave razvaline. V nevarnosti so bile proti večeru še tri, nekoliko v stran stoječe hiše. Dve hiši sta že začeli goreti. S prav gigantskimi napori in tveganjem življenja se je požrtvovalnim gasilcem naposled posrečilo, da so te dve hiši za silo rešili. Popolnoma nedotaknjena od ognja je ostala 6amo ena hiša. V veliki nevarnosti so bili mnogi vaščani. Žena posestnika Franceta Zrneca, Klotilda Zmečeva, rojena 3. junija 1887., je e polja tekla proti domu. Z glavne ceste je krenila proti vasi. Doma je hotela rešiti vsaj denar. Ko je pritekla do hiše, je padel na njo velik gareč tram. Bila je v smrtni nevarnosti. Ljudje so jo potegnili izpod trama. Bila je že vsa v plamenih. Odnesli so jo skoraj nezavestno, ko so ji pogasili gorečo obleko, izven vasi. S Pečnikarjevim avtobusom, ki vozi na progi Ljubljana-Velike Lašče-Blake-StaTi trg, je bila Zr-nečeva davi ob 8 prepeljana v splošno bolnišnico, kjer so ji na dermatološkem oddelku nudili prvo zdravniško pomoč. Zmečeva je močno opečena pa glavi, zgoreli so ji skoraj vsi lasje, po rokah in p risih. Med vožnjo je v presledkih tarnala: »Ob vse smol Kar imam na sebi, to mi }e ostalo! Vsi smo reveži!« _ Danes dopoldne so že prišli zastopniki nekaterih zavarovalnic. Ljudje so bili zavarovani za ma- njuni odnošaji v tein duhu tudi popravili. Zato jo bila v Nemčiji tudi pozdravljena želja francoskega zunanjega ministra za iskreno in prisrčno sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Nedavni sporazum med Italijo in Anglijo sloni na istih osnovah. Takšno stališče odgovornih državnikov v Londonu in Parizu opravičuje upanje, da bo vendarle pri zapadnili demokracijah zmagal razum nad vojnimi hujskači. Nemški narod je združen in čvrsto zbran okoli svojega vodje in je tudi zmeraj pripravljen za mir, ne boji se pa tudi vojne, ker je trdno odločen braniti življenjske pravice naroda. London, 8. novembra, o. Iz poučenih krogov javljajo, da bosta Francija in Nemčija šc ta teden podpisali in objavili nenapadalno izjavo, slično izjavo, ki sta jo v Monakovein podpisala Hitler in Chamberlain. V francoskih krogih pa tc vesti no potrjujejo in tudi ne zanikajo. Jenkostne zneske. Po splošni cenitvi računajo, da presega celotna škoda nad 300.000 din. Uvedena bo od strani občine Turjak in ostalih korporacij pomožna akcija, da pomagamo tako hudo udarjeni mLaporčanom, ' Drobne vesli Jeruzalem, 8. nov. o. V enem letu je vojaško sodišče v Palestini obsodilo okoli 340 ljudi. Od teh je bilo obsojenih na smrt 51, na dosmrtno ječo 23, na večletno ječo 101. Opro- ščenih pa je bilo 110 ter 46 poslanih v koncentracijsko taborišče. Braunschvveig, 8. nov. o. Včeraj so prebivalci mesta Braunsehweiga z velikim začudenjem gledali nenavadno premestitev pešadij-skega bataljona, ki je bil premeščen i/, Sten-dala v Bf!tunschweig. Namesto, da bi vojaki korakali po cesti iz kraja v kraj, so jih naložili na letala in odpeljali v Braunschvveig. Ta potniška letala so spremljala lovska letala. Ko so priletela letala nad mesto, so se vojaki spustili s padali na letališče. Ysi so srečno z vso vojaško opremo pristali na zemlji ter se po- stavili v vrste in odkorakali ob navdušenju množic v novo vojašnico, ki je bila pripravljena zanje. Vesti 8. novembra V zvezi z atentatom na nemškega diplomat, v Parizu, poročajo berlinski listi, da ta zločin ne more ostati brez posledic za jude v Nemčiji, pa naj bodo katerekoli narodnosti. Hitler jc poslal v Pariz svojega osebnega zdravnika, da pregleda in zdravi nemškega diplomata, na katerega je bil izvršen atentat. Novi grški minister v Burgosu Argiropulos je danes prispel v Burgos ter izročil svoje poverilnice generalu Francu. Komunsko poslaništvo zanika vesti, ki so se razširile v angleškem časopisju, da je Anglija naročila v Romuniji 600.000 ton žita. Angleški kralj Jurij VI. je odlikoval grškega kralja z redom »Hlačne podveze«. Francoska vlada je imenovala Puauxa Gabriela za novega komisarja v republiki Sirija in Libanon na mesto bivšega komisarja de Martela. Varšava, 8. nov. A A. (Havas) Pri nedeljskih volitvah je glasovalo od 17,580.380 vpisanih volivcev 11,884.704. Izvoljenih je bilo 208 poslancev. Vladni stranki nacionalno unije jih pripada 161. Zastopnikov narodnih manjšin je 24, in sicer 19 Ukrajincev in 5 Judov. NezaVienih poslancev je 23. Nemška manjšina je glasovala za vladne kandidate. Smrtna nesreča v Žirovnici Kranj, 8. novembra. V nedeljo zvečer ob 8.45 so potniki, ki so se vozili na Jesenice in v Ljubljano, bili priča grozni nesreči, katere žrtev je postal 22 letni Stanko Torkar, zaposlen pri tovarni verig v Lescah. Toskar se je vozil s turistovskim vlakom z Jesenic. V Žirovnici je ta vlak čakal na vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.40. Nekateri potniki so izstopili iz tu-rietovskega vlada, med njimi tudi Stanko Torkar, ki je našel na postaji več znancev. Bil je dobro razpoloežn. Ko je videl, da prihaja ljubljanski vlak na žirovniško postajo, se je hitro poslovil od svojih znancev in hotel čez progo spet nazaj na turistov-ski vlak, ki pa se je v tem trenutku že pomikal naprej. Ljubljanski vlak je nesrečnega fanta zgrabil ter ga vrgel pod kolesje. Kolesa so šla fantu čez trebuh in ga prerezala na dvoje. Čez nesrečnega fanta je šlo sedem vagonov. Ko so ljudje videli to strahotno neereJSo, so postal'. silnp ^žaloščeni. Fant te moral biti takoj mriev, kajti na obrazu je imel Se vedno veael izraz, prav tako kot tedaj, ko se je poslavljal od svojih znancev. Pokojni Stanko Torker je bil zelo dober in pošten fantter povsod priljubljen. Po postavi je bil zelo močan in zdrav, le oči je imel slabe. Zato je tudi nosil očala. Njegova kratkovidnost je bila najbolj verjetno tudi vzrok njegove žalostne smrti. S težko prizadetimi starši sočustvujejo vsi, ki so dobrega fanta poznali. Ob sedemletnici zanimivih političnih dogodkov Ltlo uav, it 2(4 Ljubllana, sobota J. nottmbra 1«! SLOVENSKI MROl > U fe m m i*m • >■ «■»■»« - iwn« •» m i«*« mroMinn t> nrumiTi o tpUtkmm Hit« •» pogin M vilM •• r«*Ut kam« tmolo — U vidri. Jmn, Im s«bl| t« talin! -Im l«W Uti tvrttlmo m d» kraj* I » :rt » n< 'nul, 4on t Mor t umi Modli, ta ifluc* dclffnl gl r,it vet u 'Pvnitii ifn« fcai t U«tmlm rodom r«MI • mol te «1 Vsi na volišče! Danee poteka Bečana dem let od slovitih Živ-kovič-Kramerjevih državnozborskih volitev v letu 1931. Takrat je slovenska JNS pokazala, kakšni so njeni globlji pojmi o demokraciji, o politični svobodi, o svobodnem od-ločevanju ljudstva, pokazala je tudi, kakšni so njeni pravi nameni s slovenstvom in s slovenskim ljudstvom. »Slovenski narod«, poleg »Jutra« danes glasilo JNS-arske demokracije in drugih lepih reči, je o demokraciji, federaciji, Hrvatih in Slovencih imel tedaj tako mnenje, kakršno kaže sramotna slika, ki jo je priobčil 7. nov. 1931 in katero prinašamo danes mi, slovenskemu ljudstvu v vzpodbudo za volitve. Slika je potrdilo, kako iskreni so nameni slovenske JNS pri najnovejši volilni zvezi z dr. Mačkom, o kateri je zadnjič tako lepo in ginljivo govoril unitaristični prerok dr. Kramer. »Svobodne volitve, stabilizacija parlamentarnega režima, konsolidacijo naših notranjih razmer in medsebojno spoštovanje dosedanjih zastopnikov dveh nepomirljivih idej« — namreč jugoslovenskega, protislovenskega in protihrvat-skega centralističnega unitarizma ter Mačkovega federalizma — si je »Slovenski narod« v imenu JNS in njenih voditeljev pred sedmimi leti predstavljal tako, kakor kaže gornja slika in besedilo. Naj nam »Narod« in »Jutro« odgovorita, če si danes vse te stvari predstavljata morda kaj drugače. — Mi in dr. Maček bomo odgovora zelo veseli. Požarna katastrofa v Laporju pri Turjaku Zmečeva močno opečena prepeljana v bolnico - Skoda nad 300.000 din Koncert Glasbene Matice; Lucijan Maria Škerjanc: (,ZedinJen'e" Ljubljana, 8. novembra. Pred skoraj razprodano veliko dvorano hotela Uniona je bil snoči koncert Glasbene Matice ne le umetniški, ampak tudi družabni dogodek prvega reda, saj je nekako uvedel sezono, v kateri spet oživi zanimanje za prireditve reprezentativnega značaja. Med prisotnimi smo opazili zastopnika Nj. Vel. kralja, g. polkovnika Mušiču, zastopnika banovine, mestu, zastopnike vseh naših javnih institucij in vidnejši del ljubljanske izobražene druy.be. Svečano, v Ljubljani kakor vedno, nekoliko togo akcentuiruuo razpoloženje je še do zadnje nianse stopnjevalo radovedno pričakovanje zadnjih dni. Velika simfonična kantata komponista Lucijana Marije Škerjanca »Zedinjenje«: se je razodela kot delo, prežeto s prekipevajočo vitalnostjo, nebrzdano v efektih, ki so vselej uvajani z nekakšno navidez udržuno nasilnostjo, pa le toliko, da skruja pridržujejo penečo silovitost, ki ji na izredno inventiven način postopoma dajejo duška z rafiniranim posegom jn vpeljavo vedno novih instrumentov, »Zedinjenje« je bilo koncipirano z močnim, svežim zamahom, z velikim smislom za slikovito ilustracijo, pa tudi z redkim poznavanjem kom-pozicionalne teorije. Brez clvoma je naša instrumentalna glasbena literatura s Škerjančevim delom mnogo pridobila. Kljub vsemu pa se zdi, da je »Zedinjenje« ostalo v celem le jz duhovitih, sem pa tja prav genialnih detajlov konglomerirano delo, ki ne očltuje skladnosti, ni dovolj nijjno in trdno povezano, saj predstavlja v enem različno, ren-dezvous diver/.nih elementov in slogov; poleg preprosto pisanega kola dobimo spričevala modernistične smeri, ki ji komponist nagiba, iz njih pa spet zaidemo v favnovsko-idilične partije italijanske šgle okrog leta 1900, brez prepričljivega, logično izvedenega prehoda. Še nečemu bi se oalo prigovarjati: čezmerni uporabi »pločevine« in tolkal, ki pogosto na vprav okruten način razdirajo že fino postavljeno in stkano zgradbo podlage; motijo, razdirajo, udarjajo v ospredje, da tu pa tam žalijo uho, kljub temu pa se nam — vemo, da gredo za nekoliko cenejšim efektom — zde pogosto povrhu še naivni. V delu nas globlje, trdno in mogočno naveže edinstveno ilustrirani prizor bitke, žalna koračnica in originalni interludij. Skladba je dober prispevek k naši tovrstni glasbeni literaturi; kljun vsemu pa imamo do* jem, da je Bluž Arnič v tej stroki glasbene produktivnosti bolj doma, čistejši, stilno zvestejši (čeprav v svojem žanru), homogenejSi v koncepciji in jasnejši. Ni vsakomur dano, da bi pisal ep ali roman, so dobri pisatelji, ki ostanejo pri novelah in pri liričnih stvarcah, pa so kljub temu veliki. Zaradi precej kratkega pripravljalnega času izvedba »Zedinjenja« razumljivo tudi tehnično ni bila na posebni višini. Ne orkester, ne zbor tako nista mogla dati vsega, kar zmoreta in znata. Zlasti nekaj zborovskih partij ni bilo dovolj trdnih; včasih so se zamajale prav občutno. Intonančno netočni alti in deloma tudi prvi tenorji (ki so povrhu v celotni barvi razkazovali še prav opazen spektrum) so že po nekaj taktih večkrat privedli do presenetljivih disonanc, ki so bilo zlasti občutljive v velikih zaključnih .akordih posameznih pevskih pasusov. Drugi tenor je bil dokai bled in šibak, prvj bas odličen, skoraj nekoliko premočen, v celem pa najzanesljivejši in pevsko najzrelejši. Tudi drugi bas je svojo nalogo rešil povsem zadovoljivo, dasi v globinah, ki so dajale podlago in ton važnemu, novemu soglasju, niso utegnili postaviti potrebnega, čvrstega temelja. Solisti Heybalova, Kogejeva, Banovec in Betetto so se znašli v kvartetih, od katerih sta dva komponirana res čudovito. Toda kaj smo imeli od komponistovega kvarteta? Prav malo. Orkester je nekoliko šibkejšo glasove prvih treh često preglušil, dela, ki ga v tem pogledu on ni opravil, pa je opravil basist Betetto s svojim bučečim, okroglim, čvrstim in silovitim glasom, v katerem pa se zlasti v višinah že začenja rahlo poznati utrujenost. Nekdanji dognanosti rutina več ne more do kraja pomagati. Solistične partije pa so vsi štirje odpravili dovolj zanesljivo, tu pa tam celo odlično. Posebe pa so nad druge ni dvignil nihče. »Zedinjenje« je dirigiral Mirko Polič v glavnem prav dobro. Bil pa je ponekod od sile Dostavek V včerajšnji Številki našega lista je bilo v poročilu o slavnostnem občnem zbaru grafične organizacije pomotoma izpuščeno, da je pozdravil občni zbor tudi zastopnik Zveze združenih delavcev, g. Grebenšek. To v dopolnila k poročilu. suh, nekako odmaknjen od glasbe, s kretnjami, ki so bile bolj mehanične kot življenjsko impulzivne, pogosto tudi preko mere počasen in tog. Nekim partijam je s takim načinom odvzel vso užitnost. Morda ne bi bilo krivo, če bi si upali zatrditi, da je za neizrazitost kvartetov odgovoren on, saj je vedel za glosovno meh-kobo in šibkost treh solistov — pa kljub temu ni niti nekoliko poskušal pridušiti 'orkestra, Kljub vsemu temu pa — zaradi naše dokaj maloštevilne tovrstne originalne glasbene literature — večer ostane pomemben kulturni dogodek. P. S. Druga stvar pa je tekst, ki je navdušil Lucijana Marijo Škerjanca, tekst, ki ga je bil napisal Alojzij Gradnik, tekst, ki mu je za izvedbo pri proslavi našega zedinjenja dala svoj imprimatur tudi pomembna slovenska mu-zična ustanova. Glasbena Matica.. Zdi se nam, da je k tej stvari povedal prave glose pisec, ki je na četrti strani današnje številke »Slovenca« napisal med drugim sledeče: »Torej tako zedinjenje si je predstavljal pesnik Alojz Gradnik pred leti v zbirki »De profundis« in glasbenik Lucijan Marija Škerjanc mu je pritrdil z vso umetniško dušo in Glasbena Matica ga proslavlja za dvajsetletnico osvobojen ja ter ga tako vsi trije skupno pojo nam ubogim Slovencem kot ideal. Toda mi odklanjamo z vso močjo smisel takega zedinjenja, ki nas žali v dno duše in zanika vsako našo samobitnost, vso našo zgodovino, našo vero in jezik. To je protinarodni duh, ki ne hi smel dobiti mesta na tako reprezentativnem mestu kot slavnostni program. Vse, ki smo ga poslušali, nas je bolelo v srce in srno se sramovali take slovenske proslave zedinjenja, ki nam jemlje vse in nas kulturno in narodno ponižuje. Škoda čudovite plasbe. De profundis je vzel to misel pesnik in de profundis mu kličemo mi nazaj: Nočemo takega zedinjenja in to ni Ideal Slovencev. Svoje hlapčevstvo postavljamo tako na piedestal in sami se klanjamo pred njim, Kaj pravite: ali smo mogli bolj suženjsko proslaviti ta veliki dan? Zakaj tako trošimo svoje umetniške, produktivne in izvajateljske moči? Ta koncert v resnici pomeni samo zedinjenje Gradnika, Škerjanca in Glasbene Matice na platformi, ki je slovenskemu duhu nasprotna.* Raznoterosti iz dnevne kronske Romanopisci iz polpretekle dobe eo radi kazali svoje junake, kako so imeli v šahu divja plemena, ker so spretno in ob pravi priliki znali izkoriščati nenavadne nebesne pojave. Kar spomnimo se samo Riceja Bouroughsa, ki nam kaže Tarzana, kako užene zamorskega poglavarja Kaguudo s tem, da mu napove sončni mrk, čigar začetek je bil sam pravočasno opazil. No, nas civilizirancev pretnje, da bi nam kdo ugasnil in vzel sonce, ne razburijo več tako, kakor eo razburile nevedne zamorce. Senzacijo pa predstavljajo kljub temu še vedno tudi nam. Snoči smo to lahko prav dobro opazili, saj smo povsod, na cestah in pri oknih lahko opazili množice radovednežev. Snočnji lunin mrk v Uubtfani Takole okrog devetih zvečer se je začela z levega roba na luno plaziti zemeljska senca. Počasi se je šopirila in rasla in postajala vedno temnejša, ure so tekle, končno je bila v pozni noči zagrnjena vsa luna, ki je postala nekakšne kalno-rdečkaste barve. Ljudje so hodili k oknom gledat, kako mrk napreduje, po ulicah so se ustavljali, in čeprav mnogi med njimi ni bil ne pesnik ne zaljubljen, so dolgo časa nepremično strmeli v pastirico zvezd, ki so sijale čedalje močneje; nebo je bilo vedno gostejše — kakor je 2e napredoval proces mrka — posuto z zvezdami. Nekateri pra-znovernejši, zla6ti starejše ženice, ki še niso zaspale, so gledale v tem redkem nebesnem znamenju napoved hudih zim in nesreč. Večina pa je ohranila hladno glavo, kakor se za sinove in hčere prosvetljenega dvajsetega stoletja tudi spodobi. Nezgode in poiar Včeraj popoldne malo pred drugo uro sta 6e blizu poslopja Gospodarske zveze malo trše pozdravila tramvajski voz in neki oeebni avtomobil. Hudega ni bilo: avtomobil je dobil na blatnikih nekaj »vtiskov« s te neprijetne vožnje, tramvaj pa je bil nekoliko opraskan in odrsan. Ljudje pa so ostali celi in zdravi. Okrog pol šestih zvečer so se pripeljali pred poslopje Gospodarske zveze (kakor vidite, se je včeraj slučaj usidral na to točko) mestni poklicni gasilci, ki so hitro ugonobili rdečega petelina, prav ko se je pripravljal h kikirikanju. Sprva niso vedeli, odkod se jemlje dim, nazadnje pa 60 le odkrili star, osamljen dimnik, v katerem so se vnele saje. Gasilci so petelina radikalno »panall« in za vsak primer še postavili stražo. Škoda, ki so jo do zdaj ugotovili, nikakor ni pomembna. y bolnišnico so pripeljali nekega Merljaka Mariina z Verda pri Vrhniki. Merljak je padel z motornega kolesa in se pri tem precej potolkel. Pripeljali eo ga v ljubljansko bolnišnico okrog sedmih zvečer. Zagonetna smrt Franca Babnika Davi je ob četrti uri sedem in štirideset minut zapel telefon na reševalni postaji. Klicala je policijska stražnica št. VIII v Šiški. V kratkih potezah je službujoči povedal, za kaj gre, in že so se neumorni reševalci odpravili nemudoma na kraj. Našli so pri železniški progi v višini remlze nekega moškega, ki ga je bil povozil vlak in mu odtrgal desno nogo. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnišnico. Ker pa so bile poškodbe tako hude ter je ponesrečenec (samomorilec?) tudi izgubil preveč krvi, je bila vsaka zdravniška pomoč zanj že prepozna. Proti jutru je neznanec umrl. Kolikor se je dalo do ure, ko to poročamo, ugotoviti, gre za nekega Babnika Franca, ki je stanoval v Zgornji SiSki št. 91. Ostali podatki o njem še niso znani. Dopolnilo k dobrovski nesreči V ponedeljski številki našega lista smo poročali, da je avtobus na cesti, ki vodi proti Dobrovi, povozil neko žensko. Avtoprevoznik Vehovec, ki tudi vOzl po tej cesti, nas naproša, naj povemo, da te nesreče ni zagrešilo njegovo podjetje. 461.000 din za podaljiek tramva ske proge Tramvajska proga hp podaljšana do Rakovnika. Stroški za ta podaljšek bodo znašali 401,000 dinarjev. Tirnice bodo deloma žlebičaste, deloma pa železniške. Izpeljana pa bo prav do konca ograje na Korotanovsm igrišču. V načrtu je tudi podaljšek proge v Moste in izpeljava proge na Posavje. Zahtevajte povsod naš list! Filmi GUsba za Tebe (Kina Union). Nerodnež pokvari vse — in nerodnež si je izbral prizore, ki jih je za film »Glasba za Tebe« postavil v »predfilm« (»foržmok« so temu dejali stari Ljubljančani takrat, ko je bil ta jezik v našem mestu še zadnja moda) Kdor je gledal »predfilm«, j& prijakoval, da bo »Glasba za Tebe« spet neke vrste instrument, s kakršnim bi stari Rimljani, če bi ga že poznali, prav gotova mučili kristjane, Pa stvar ni bila tako huda. »Glasba za Tebe« nedolžno, precej vodeno delce, pri katgrem se tu pa tam nekoliko dolgočasiš, pa tudi razvedriš. Paul Keptp Izigra nekaj prtemodarij v takem slogu, da se mu maraš res smejati. Vsi drugi kar za silo še zado-volje; tudi zgodba, ki je že skraja vede obravnavana kot neverjetna, ti ne pokvari želodca, Šibek je pevsko in igralsko edinole glavni junak Sohnker. Stvar za «e pa je neka tujsko-prometno-komično - pejsažno - amorojno-razpoloženjsko-zoolo-ška »predigra« z dakeljni, s poševnimi zvoniki, s hišami in plovečimi oblaki ter z ljubimci. Take kolo.bocijaiste reči se morda sanjajo — pa še to prav gotovo zelo, zelo redko — kakšnemu pacientu na živčnem Oiddelku. Ta predigra je bedasta do obupa, naivna, povrhu pa še prostaško surova in žali slednji količka) dober okus, ker je tako za civilizirane ljudi nespodobna, Kdor hoče videti neumnost v zadnjem superlativu in spoznati duševno razvitost »superiorne rase«, naj si nemudoma ogleda to »višek-pre.digro« z dakeljni, Gregorinova igra „Kralj z neba** e — sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja, je izvirno slovensko delo, da ti za božični čas primernejšega ne moremo misliti. Narodno gledališče v Ljubljani je to igro uprizarjalo z najlepšim uspehom in pred najširšim občinstvom Kako zelo se je priljubila in vkoreni-nila med narodom ta prelepa božična igra, izpričuje dejstvo, da doživi »Kralj z neba« največje število predstav in da jo odri vsako leto vedno iznova ponavljajo. Tudi za letošnje praznike jo še pripravljajo razni odri. V božičnih praznikih si ne moremo misliti svetlejšega spomina, kakor videti na odru jaslice in ta v živi besedi in v slikovitih prizorih. Kakor bi bil naš dom pust in prazen brez jaslic, tako je veliko veselje vsem — igralcem in gledalcem, ki se zbirajo in zažive v božičnem času ob svetopisemskih-zgodovinakih dogodkih, kakor so sc doigravali ob času Jezusovega rojstva v Betlehemu in^ v Jeruzalemu. Zato Gregorinov« božično igro »Kralj z neba« vsem lepo priporočamo v uprizoritev. Knjiga so dobi v Jugoslovanski knjigarni in stane 15 din. Primerna je tudi kot Čtivo zlasti za šolsko mladino. To in ono iz justične palače G. Emil ima 6 križev — Parcela za 1600 Din kvm. Na sodišču se razvijajo In pletejo prav čedne zanimivosti, ki jih dostikrat kronist prezre in jih tudi pravilno ne more oceniti. V zemljiškoknjižnem uradu, ki je nastanjen v veliki sobani, so postavili peč, kajti centralna kurjava je bila neza- dostna, da bi mogla primerno ogreti sobano in velike knjige ob najhujšem mrazu. Prav je tako, da so tja postaviil peč, bo vsaj grelu dolgove in druge zemljiškoknjižne zanimivosti. Kajti dolgovi prav radi zamdznejo, posebno, ko je temperatura pod ničlo. Na raznih oddelkih sodišča so bile zadnji čas izvedene mnoge spremembo. Iz Ljubljane svojčaa v Cejje premeščeni državni tožilec dr. Julij Fella-her je sedaj dodeljen, ko je bil znova premeščen iz Celja na ljubljansko okrožno sodišče, kazenskemu oddelku in danes je prvič nastopil v veliki razpravni dvorani št. 79 kot predsednik malega kazenskega senata. Na kazenskem oddelku, tam v pisarni, ki je blizu preiskovalnih sodnikov, slavi danes dobri in postrežljivi g. Emil Gril poseben jubilej. Prav danes pred 88 leti je vstopil v sodnoplsarnlško službo, ko je kot pristen Ljubljančan dokončal ljudsko šolo, nekaj razredov realko in Mahrovo šolo. Hoteli go iz njega napraviti trgovca. Pa Emil jo je rajši popihal v pisarno na sodišče. Svojo karljero je nastopil najprej v Cerknici, tam je bil kot originalen in šaljiv deček močno priljubljen. Pot ga jo nato zanesla tja na zeleno Štajersko v Maren-berg jn od tam je 1. 1911 priromal v Ljubljano na sodišče, kjer še sedaj službuje. Dosegel Je earžo višjega sodnega oficiaia Dolgo let je na kazenskem oddelku. Pozna vse zaprašene akte, tudi tam doli v hladnih kleteh. Poznajo ga sodniki, novinarji in tudi drugi ljudje, ki so prišli v navzkrižje z za-kiivljenlm paragrafom. In veste koliko je g. Emil star? Prav 3. novembra Gospodovega leta 1878 je zagledal luč sveta v Ljubljani. Ima torei že šest poštenih križev. Naj ga Bog ohrani pri zdravju in dobri volji 1 V oktobru so bile izvršene mnoge transakcije v zemljiški knjigi. Cene parcelam se dvigajo. Prav zanimivo je, da Je bila neka stavbna parcela v bli- žini kavarno »Evropa« ob Tyrševl cesti prodana za več kot 1600 din kvadratni meter. Tako drago že kmalu ni bjla v Ljubljani prodana nobena parcela! Najdražje so bile po 1000 din kvadratni meter. Po dosedanjih splošnih podatkih je bilo letos na realitetnem trgu prav živahno. Naprodaj pa so šo mnoge velike stavbne parcele, mnoge hiSe ln vile, toda za iiekatere so ljudje toliko ne zanimajo, ker- so ležeče bolj ob stranskih prometnih žilali. Največ parcel je bilo oktobra in septembra prodanih v kat. občini Petersko predmestje I. del in kat. obč Sp. šiška. V teh dveh kat. obč. je bil splošno svet po 50—200 din kvadratni meter. V Langusovi ulici stanujoči posestnik Karel Hladky jo prodal Letnikovi Mariji, trgovčevi soprogi v Trbovljah, svojo hišo v Langusovi ulici 28, spadajočo pod vi. št. 888 k. o. Gradiško predmestje, zu 410.000 din. Dr. Ivo Majaron je kupil od barona Antona Codellija pare. št. 168-43 k. o. Udmat v izmeri 552 kvadratnih metrov za 80.000 din. — Mesarski mojster Al. Breceljnik je prodal soprogi strokovnega učitelja Mariji Puharjevi pare. št. 25-2 k. o. Sp. šiška v izmeri 1208 kv. metrov za 81.748. Maver Terezija je prodala Rozaliji Seničevi, stanujoči v Detelovi ulici St. 26, posestvo vi. St. 514 k. o. Moste, obstoječe iz hiše in vrta, za 220.000 din. Na Večni poti stanujoči jiosestnik Matija Debevec je prodal Kongregaciji usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega 2 parceli št. 441 in 444 k. o. Trnovsko predmestje, za 108,000 din. Ljotičeva lista v celjskem okraju Ljotičevci celjskega okraja so izbrali na svoji konferenci za kandidata za celjski okraj posestnika in trgovca v Žalcu g. Vabiča Vinka, za uje-govega namestnika pa črkostavca v tiskarni Rode-Martinčič g. Bavdka Martina iz Celja. Kako bo z glasovi v Celju samem, je res težko, saj študenti celjske realne gimnazijo in nedoletni dečki še ne bodo mogli voliti. Warren Duff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami 20 S lem se jo vešče izognil odgovoru na dekletovo opuzko o lepoti. Mlss Fmitherstonova se je prijazno nasmehnila Whitneyu in dejala: »Ah, vi ste tisti glavni inženir Whit-ney! Za Lanceja ste vi pravi junak. Toliko mi je že pravil o vas, da sem vas želela spoznati.« Z elegantno koketnostjo mu je stisnila roko. Inženir je bil malo v zadregi, ker ni računal, da bi ga tu utegnil kdo poznati, najmanj pa kaka ženska, ki je zahajala v ta elegantni bar. Da bi ne bil podoben teslu, ki je prišlo ob govor, je dejal: »Z Lancejem sva stara prijatelja ...« Lance je takoj spet posegel v pogovor In pretrgal zadrego, ki je grozila nastati; »Jared že tri dni Išče svojega predsednika, pa ga ne more najti.« Plavolaska je vprašala: »Kdo je predsednik njegove družbe?« »No, kdo naj bi bil? Uganete?« je govoril Laftce. »Ne morem si misliti!« »Veste kdo? Ilarrison Mac Cooey!« Miss Featherstonova se je nasmejala, ko je slišala ime: »Harrison! Ta je bil nekoč tudi moj gospodar.« Pri teh besedah je prijateljico po- menljivo dregnila e komolcem, potem je nadaljevala: »Harrison je vendar oče tete Rosane. Tam pri njej ga bonio najlaže dobili! Saj jo kuhan in pečen pri njej I Pojdimo ponj, da nas potem popelje na dirke. In vi, inženir, greste z nami. Med dirko boste imeli veliko časa za poslovne razgovore. Kar z nami!« Ko je videla, da se Whitney malo obotavlja, ali bi povabilo sprejel ali ne, ga je udarila po rami kakor starega tovariša in mu rekla: »Nič ne odlašajte! V Harrisonovem vozu bo prostora tudi za vas J« Inženir je še malo ugovarjal: »Toda... jaz vas bom samo motil. Imam s Harrisonom poslovne zadeve, ki jih ni moči reševati na dirkah.« »Zdaj smo zmenjeni. Če ne sprejmete vabila, me boste razžalili. To bi bilo kaj slabo darilo ob prvem srečanju!« Inženir se zdaj ni mogel več braniti, ker se je bal, da bi bil nevljuden. Krenili so proti vratom, kjer se je pa prav ta trenutek ustavila visoka kočija, kakršne so bile tiste čase v modi. Pred njo sta bila vprežena dva ognjevita konja izredno visoke postave in dolgih nog. Kočijažil je možak visoke postave, osivelih las, v svetli obleki, ld je bil na. vzlic svojim letom zelo čil in prožen. Z močnim potegom je ustavil konje, da so se vzpeli in obstali na mestu. Skočil je s kočije in zavpil došlecem v pozdrav: »Vozili smo samo sedem minut, pa smo tu!« To je bil Harrison Mac Cooey sam. Hitel je pozdravljati Lanceja in svoji znanki, tako da je preslišal vzdih enega od prijateljev, ki so 6e bili pripeljali z njim. Ta je dejal: »Hvala Bogu, da emo sploh prišli živi!« Otrl si je znoj s čela. Od strahu nad divjo vožnjo je bil ves moker. Harrison se ni zmenil za preplašene prijatelje, marveč je vzkliknil: »Po tej nori vožnji jo treba 6eveda kaj popiti!« Njegove besede so bile zapovedoval-ne. Bilo je videti, da je Harrison možak, ki ni vajen, da bi mu kdo ugovarjal. Na povabilo sta se njegova nič mlaj. ša tovariša skobacalo z voza ter lezla za njim v bar. Bilo je videti, da jima je vožnja precej pretresla stare kosti. Novi došleci so na pragu zadeli na Whitneyevo in Lancejevo družbo, ki se je odpravljala ven. Miss Featherstoue je zagledala Ilarrisona in zavpila; »Glej, očeta!« To je bilo njeno ime za bogatega zlatokopa. Stekla je do njega ter se mu obesila na ramo: »Oče, tole je Jared Whitney, inženir. Že tri dni te išče.« Harrison je mirnodušup vprašal: »Kaj išče kakega mesta ali službe?« Po brezbrižnem vprašanju, je bilo vi-deti, da še ni nikdar slišal imena inženirja, ki je vodil delo v njegovem najvažnejšem in največjem rudniku. Brigalo ga je, kdo je nadzornik v tej ali oni jami, samo da je zlato teklo iz nje v San Francisco- Miss Featherstonova je pojasnjevala: »Inženir Whitney že dela pri vas.« Whitney je zdaj sam stopil do Harri-sona in se mu priklonil; »Inženir Whitney. Delam v ruduiku Golden Moon.« Zdaj se je Harrison popraskal po gla- vi in dejal; »Whitney?< Zazdelo 6e mu je zdaj, da je to ime vendarle že nekje slišal. Bilo mu je malo nerodno, da ne pozna niti višjih nameščencev v svojem podjetju. Zato se je začel delati, kakor da je Whitneya zdaj prepoznal: »I seveda! Da, da, Whitney! Golden Moon!« Zasmejal se je, potem pa nenadno vprašal: »Pa se ni kaj zgodilo? Je vse v redu tani^ pri vas?« Še preden je mogel Whitney odgovoriti, po kaj je prišel, so je vtaknila med njiju miss Featherstonova, ki ji je bilo prerekanja dovolj; »Seveda se je! Saj se vsak dan kaj dogodi. Toda zaradi tega ne bomo zamujali dirk!« Obrnila se je k prijateljici In rekla: »Brž, če ne bomo prepozni!« In stekla je po stopnicah v pričakovanju, da pojdejo vsi za njo. Toda Harrison se zdaj ni dal zavesti. Dejal je Whitneyu: »To sta moja družabnika. Frank Crouch in major Wnl*h.« Mpiaka, ki eta ee bila medtem žo od- teščala in okrepila od strahu, sta 6topila bliže. Harrison jih je seznanjal; »Ta vodi naš rudnik Golden Moon. Inženir... Ni se več spomnil imena, ki mu ga je bila povedala prej miss Featherstonova, zato se je začel naglo poslavljati. Ko je že odhajal, je dejal Whitneyu: »To je dr. Crouch, odvetnik za naše podjetje. Z njim se boste razgovorili o vsem, kar bi radi. Pomagal bo še major, če bo potrebno,« Inženir je bil pripravljen, da bi takoj odšel z gospodoma in opravil, kar se je bil namenil in zaradi česar je bil prišel v mesto. Toda v tem trenutku se je vrnila miga Featherstonova in poklicala Whitneya: »Tak zdaj pa pojdimo na dirke. Pustite stare dedce, saj se boste še lahko zabavali z njimi!« Lanceju je bilo njeno siljenje že malo odveč, zato je dejal: »Nikar tnlco ne tiščite! Saj bomo kmalu lahko šli, Ne bojta se, da bi zamudili!« Tudi prijateljica ji je rekla: »Tak pusti ga no, če ima opravila!« Miss Featherstonova pa se ni menila za opombe, marveč je prijela inženirja za roko in ga potegnila s seboj: »Kar pojdite! Mudi se že!« Whitney se je vljudno opravičeval: »Ilvala lepa, toda res ne morem z vami. Ne zamerite!« A miss Featherstonova ni marala popustiti: ^Oh vendar! Saj bo rudnik počasi do jutri. In dr. Crouch prav tako.; Whitney ji jc pojasnjeval; 6lev. 253. >SLU VEiNSKI DOM s, due 8. novembru lt>38. Strun 6- Od tu in tam O psihološkem razpoloženju Hrvatov in Srbov ie na nedeljskem sestanku pristašev JRZ govoril bivši poštni minister dr. Branko Kaludžerčič. Med drugim je dejal tole: Hrvati so individualisti, Srbi pa totalitaristi, med obojimi pa obstojajo približno takšne razlike, kakor na primer med Angleži in Nemci, Hrvati so se v zgodovini morali boriti za svoje individualne pravice, Srbi pa so se borili za to, da bi ohranili državne meje in državo rešili, Zaradi tega imamo Hrvati in Srbi to razliko glede na politično življenje. — Minister Kaludžerčič je nato srdito napadel delo Pere Zivkoviča in Boška Jevtiča, ter poudaril, da je bila pod njuno vlado država v veliki nevarnosti. Iz Jugoslavije tedaj niso odhajali samo navadni politiki, pač pa tudi mnogo takšnih, ki so podpisali akt 1, decembra 1918, ter tvorci krfeke deklaracije, Za ustanovo slavnega srbskega slavista Vuka Stefanoviča Karadllča, katerega 150 letnico rojstva so praznovali letos, so da sedaj nabrali že nekaj več kakor 400.000 dinarjev. Največ sta v ta naraen prispevali Vojvodina in Hrvaška, šele potem pa ostali srbski kraji. Odbor, ki vodi ustanovo (zadužbino), si je izposloval pri prosvetnem ministru dovoljenje, da se prostovoljni prispevki lahka nabirajo med šolarji v osnovnih in srednjih šolah. Poleg tega pa je v sklad darovalo mnogo drugih zasebnikov in kulturnih delavcev. Sklad, ki se bo nabral, bo služil za podpiranje kulturnih stremljenj in kulturnih delavcev ter za podeljevanje nagrad znanstvenikom slavistom. Učenje angleškega jezika pri nas je začelo propagirati neko angleško društvo, ki je poslalo v našo državo polkovnika Bridga. Do sedaj 6e je pri nas angleščina poučevala na vseh treh univerzah ter v zasebnih tečajih, nikakor pa ne v srednjih šolah. Brldge je v svoji Izjavi časnikarjem dejal, da bodo poslali iz Anglije še nove učitelje na vse tri jugoslovanske univerze, ki bodo pomagali dosedanjim. Na svojem potovanju po Jugoslaviji je ta n' glež dobil vtis, da se naši narodi nauče angleščine brez velikih teikoč, Zraven pa je poudaril, da se učenje angleščine izplača že iz tega razloga, ker je ta jezik najbolj razširjen na V6em svetu. Velike težave fe' imela JNS pri izbiranju svojega kandidata za oikraj Prijedor. Kar pet konferenc se je izjalovilo, ker je vodstven stranke postavljalo svojega kandidata, katerega pa zaupniki stranke niso marali. Sele na šestem sestanku so končno izbrali kandidata v osebi trgovca Štrbca, ki je dobil 60 glasov, med tem ko jih je uradni kandidat strankinega vodstva, bivši narodni poslanec Živko Danolovič, dobil le 10. Not Higienski zavod bodo zgradili v Sarajevu. Te dni je sarajevska Državna hipotekarna banka že prejela dva milijona dinarjev kot prvi kredit za zgraditev palače Higienskega zavoda. Ta denar zadostuje, da se bodo dela lahko takoj začela, pozneje pa bo državna podpora seveda še prišla. Nafvečfa tekstilna tovarna na Balkanu, t. f. tovarna v Dugi Resi, fe v nedeljo popoldne postala žrtev strahovitega požara. Ogenj je izbruhnil v skladišču, kjer je bilo okoli 2000 bal bombaža. V trenutku je bilo vse skladišče v plamenih. Prihiteli so takoj gasilci, ki so imeli silne* težaven posel. Na pomoč so prihiteli tudi karlovški gasilci. Gasilo ni nič manj kot 42 brizgaln. Z nadčloveškimi napori s«'je gasilcem le posrečilo požar omejiti. Pogorelo pa je še kljub temu okoli 40 vagonov prvovrstnega angleškega, ameriškega in indijskega bombaža, okoli 6 vagonov cementa, velika zaloga električnega materiala in drugega orodja, mnogo pohištva v stanovanjskih objektih tovarne. K sreči je bilo mirno vreme, drugače bi gotovo požar povzročil še neprimerno večjo škodo. Ker je p o,gorel skoro čisto ves bombaž in ker ni mogoče tako hitro dobiti novega, bo tovarna skoro gotovo morala nekaj jasa počivati z delom. Skoda znaša 5 do 6 milijonov dinarjev, tovarniški prostori in zaloge, ki so zgorele, eo bile dobro zavarovane. Razstava, kf nazorno prikazuje uspehe in delo vlade dr. Stojadinoviča v treh letih, se je iz Banjaluke preselila v Sarajevo. Tudi tu je bila sl°i'[es"a otvoritev, katere se je udeležil ban, poveljnik divizije, župan, funkcionarji JRZ in druge ugledne osebnosti. Otvoritveni govor je imel šef centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič. Prvi dan v nedeljo je razstavo obiskalo več kot tisoč ljudi. Jadrnico sta ukradla v dubrovniškem pristanišču dva Zemunčana, nato pa se z njo odpeljala na odprto morje,' kjer se naenkrat nista znala več orientirati, To je bilo nekako pred dvema mesecema. Počasi ju je jadrnica zanesla v italijanske vode, kjer 60 ju italijanske oblasti prijele ter po-slale nazaj v Jugoslavijo. Tu 60 seveda oba svojevrstna uzmoviča zaprli. Pred sodnikom sta 6voje dejanje priznala in je dobil prvi 2, drugi pa 5 me-sccev strogega zapora. Svojega prijatelja je ubil zaradi suma, da zalezuje njegovo ženo, kmet Živan Tubič iz Mošorina pri Novem Sadu. Z nadzornikom kanala Stevanom Čikoševičem sta bila tako dolgo velika prijatelja, dokler Tubič ni začel brez vsakega povoda sumiti v prijatelja, da hodi v času njegove odsotnosti k ženi v vas. Iz tega so se rodili prepiri in pričkarlje, dokler Tubič stvari ni slednjič pritiral do tožbe pri občini. Tam so ga zaman prepričevali, da so take zablodele misli vznikle le v njegovi glavi. Kasneje so mu dostavili ukaz občine, naj izroči svojo lovsko puško. Tubič jo jc vzel, toda šel je z njo spotoma do Čikoševičevc hiše. Tam je gospodarja počakal in ga z dvema streloma ubil. Po storjenem zločinu je odšel k orožnikom in se jim prijavil. Zaradi neka] dinarjev je prišlo do krvoprelitja v mesariji Franje Novaka v Našicah. Čevljar Jovo Novakovič je prinesel Novaku nove čevlje in po stari navadi z njim poravnal račun tako, da bo za dolžni znesek nekaj časa kupoval meso. Zaradi nekaj dinarjev pa sta se mesar in čevljar sprla, Mesar je pograbil kol in mahnil z njim po Novakoviču. Toda ta je potegnil samokres in ustrelil na Novaka, da se je mrtev zgrudil. Ker sta pa mesarjev oče in mali priskočila sinu na pomoč, je Novakovič ustrelil še dvakrat in težko ranil oba. Končno se je zgrudil pa še sam, omamljen od udarca, ki mu ga je zadal mesar. Deset vagonov se je odtrgalo od vlaka v bližini Zemuna. Tovorni vlak je potegnil Iz postaje Zemun v smeri proti postaji Zemun-Novi grad. Sredi prage, ki se tod vzpenja, pa se je deset zad* njih vagonov odtrgalo in začelo drčati navzdol. Med tem časom pa je iz Zemuna krenil že drug tovorni vlak po istem tiru. Ko je strojevodja tega vlak videl, da drvijo proti njemu vagani, je zmanjšal brzino, vendar pa trčenja ni mogel preprečiti, Dva od desetih vagonov sta se pojJolnoma razbila, od tovornega vlaka pa sta dva skočila iz tirov. Pri nesreči jc bil precej huda ranjen tudi zavirač vagonov, ki 60 se odtrgali. Sredi mesta Je mnogo nezazidanih parcel Ljubljana, 8. nov. Na vso moč postajamo podjetni. Ko človek takole hodi v prijaznem jesenskem popoldnevu po ljubljanskih ulicah, ga pot nanese pogosto tudi malo bolj ven, na periferijo, v manj obljudene kraje, kar strmi. Sprva se ga po končani službi in po kosilu — že prijemljeta nekakšna prijetna dremavica in zamišljena lenobnost, ki njegovo razpoloženje obračata k >estetičnl kontemplativnostl«; kakor martinček na zidu se greje na kakšnem obsijanem cestnem oglu, drevje v parkih ogleduje, rahlo nostalgičen postaja, saj žive v njem spomini ne prelepe lirične pesmi pozne jeseni, ko »umira priroda in ge veter poigrava z uvelim listjem«. Sčasoma pa njegov duh zajadra v druge vode; naveliča se poetične zbranosti (saj veste, vsaka stvar je le nekaj časa dobra), spusti se s prestola vzvišenih, eteričnih mieli in sede na vsakdanjo zemljo. Njegov duh objame realnejše, nazornejšo reči, k »prvemu planu« se spravi, drugega in tretjega pa odrine z ljubeznivo samo ob sebi umevnostjo vstran, za čase, ko bodo spet v duši zabrnele liričnejše strune- Takle sprehajalec v mestu skoraj že ne more videli drugega kot hiše, Malo ai ogleduje novodobno arhitekturo, nekaj mu je všeč, drugo se njegovemu kritičnemu očesu zameri. Počasi so premika, sleda, gleda, zbira dojme in začenja razmišljati. Morda prvič ene ali druge važne reči dojame, ker pa se paso njegove oči večkrat na njej, mu »časoma le pride živejše do zavesti. Tam zapazi pomanjkljivo vlit asfaltni hodnik, drugod se lahko huduje nad hišnim gospodarjem, ki ni pobelil pročelja na poslopju, epet na tretjem kraju mu ni všeč urbanistična regulacija. Vsakokrat kaj opazi, opazovanje strne in takole mu je prišlo na misel tudi tole: Vsa druga leta opažamo živahno stavbeno gibanje. To gibanje je na vsak način po svoji pretežni plati centrifugalno. Na sever gre smer proti Savi, na severozahod proti šiški se Siri, na vzhodu narašča, tudi na jugu je že močno in na jugo-zahodu. Sredi mesta pa so ljudje večinoma zidali le po vojni. Nova Mayerjeva palača, novi hotel »Slon«, palača »Slavije« in palača Bate, vse to »o skoraj izjeme. Parcele sredi mesta, tiste mislimo, ki so še neizrabljene, so predrage. Posestniki, katerih last so, imajo zdaj sijajno priliko za špeku- liranje in kalkuliranje. Toliko in toliko bo treba zahtevati od kvadratnega metra, pa se mi bo splačalo, si misli ta in oni. Če mi ta ponudnik ne bo ustrezal, bom rajši počakal prihodnjega in bom imel pri tem celo dobiček, saj prav gotovo lahko računam, da bo cena parcelam na tako važnem kraju, kjer leži moje zemljišče, le še rasla in bom 7,a parcelo dobil še mnofio višji znesek - -. Seveda tega ne delajo vsi. Ponekod imajo parcele že, dalj časa visoko ceno. Lastniki bi seveda ravnali sebi v škodo, če bi neprisiljeni znižavali njihove vrednosti. Drugi pa spet korajžno kalkulirajo z rastočo vreduoslno višino in z uro, ki se bo »gospodarsko splačala«. Pri tem seveda tudi tisti ljudje, ki bi sl radi sezidali hišo, nočejo ostati kalini-Zidali bomo tam, kjer so parcele poceni, ne pa tod, kjer so drage, si mislijo. Naše mesto, ki se naglo lepša in urbanistično lepša, pa prav na ta račun v središču, v svojem jedru, Se vedno -razgalja nekaj zelenih lis in praznih prostorov. magamo si a parki, kjer prav za prav niso potrebni. Tako n, pr, je ves predel okrog muzeja zelen — Tivoli pa je pred nosom. Slabo izrabljen je prostor za Figovcem, za Slamičem, vlsa vis klasične gimnazije, za Poštno hranilnico. Na Resljevi cesti je še obilo praznih parcel, prav tako na Masarykovl, kjer se levo in desno od Mikličevih stavb, Grafike in od Vzajemne zavarovalnice razprostirajo vrtovi. Kako nekoristen je na primer veliki ograjeni prostor med Vzajemno zavarovalnico in Tyrševo cesto! Tujca, ki pride po Miklošičevi cesti v mesto, brez dvoma močno moti Široka vrzel med palačo Grafike in med naslednjim poslopjem. Kako slabo mora nanj učinkovati trhli leseni, z lepaki prekriti plot pred garažo, do katere prideš po zanemarjenem dvoriščni Takoj prvi ugodni dojem mu je s tem skvarjen. Na Miklošičevi cesti bi bilo treba zamaSltl Se vrzel med Zadružno gospodarsko banko ter med višje ležečim poslopjem. Potrebno bi bilo izpopolniti tudi vrzel med »Unionom« in med Vzajemno posojilnico. In takih pomankljlvosti bi lahko našteli 8e več. Zdi se nam, da bi bilo najučinkovitejše zdravilo proti stavbnemu zastoju na telj krajih, če bi se merodajni krogi epomnill In »prilepili« progresivni davek na take nezazidane parcele v našem lepem mestu. Kako tržni urad ščiti poklicne vrtnarje flNiti ena v lonček vsajena krizantema ni priiia fz okolice ¥ mesto" Ljubljana, 7. novembra. Cvetja na ljubljanskih pokopališčih je bilo tudi letos prav mnogo o Vseh svetih, čeprav je mestna vsesvetska akcija pozivala prebivalstvo k skromnosti. Koliko cvetja so pripravili ljubljanski vrtnarji sicer ni mogoče ugotoviti, pač nam pa trošarina natanko pove, koliko je prišlo cvetja z deželo in celo iz drugih držav. V lončkih emo lani meeeca oktobra dobili v Ljubljano 2350 kg vsajenih rastlin, letos pa prav nič, ker je mestni tržni urad strogo ščitil koristi naših obrtuikov-vrttiarjev ln cvetličarjev, da si niti ena v lonček vsajena krizantema ni upala iz okolice v mesto. Zavzemanje naSega magistrata za domače vrtnar-jo je pa tudi do skrajnosti odvrnilo dovoz rezanega cvetja iz okolice, ker Bino lani dobili iz okolice 4776 kg raznovrstnih rož, letos pa samo Se 2915 kg. Predvsem pa moramo pogledati razliko med dovozom cvetja po železnici. Lansko leto meseca oktobra je bilo na glavnem kolodvoru zatro-šarinjenega 2350 kg svežega cvetja, letošnji oktober pa znatno večjo količino 2438 kg. Polog tega smo pa lani dobili v Ljubljani predvsem iz Italije meseca oktobra 188 kg južnega cvetja, torej predvsem nadeljnov, a minuli oktober šd vedno 107 kg Južnih rož, čeprav jih že mnogo pridelamo na našem jugu. Da smo porabili toliko več ovetja za grobove, so bilo pač vzrok letošnje za okrog 50 odstotkov nižje cene krizantem. Ker so bile krizanteme letos za polovico cenejše kakor lani, so bile dostopne najširšim« slojem ter jih je bilo zato mnogo več prodanih. Zaradi nove tramvajske proge k Sv. Križu je prišlo na pokopališče mnogo več ljudi z vseh strani Ljubljane in so zato prinesli tudi več cvetja na pokopališče. Toda navzlic vsemu temu ni bilo na grobovih več toliko neokusnega in bahatega razkošja, kakor druga leta. Ta pojav so opazili tudi po pokopališčih drugih večjih jugoslovanskih mest, še mnogo bolj je pa okusna okrasitev grobov prišla do veljave v inozemskih mestih. Tudi okras grobov se ravna po modi, a moda prepoveduje kupe cvetja na grobovih. Moderni so manjši in okusnejši aranžmani iz žlahtnega cvetja, predvsem pa iz najbohotnejših krizantem. Čeprav druga jugoslovanska mesta niso imela odkupnin v prid mostnim revežem, je vendar tudi tam pojenjalo bahavo razkošje, ker se je izboljšal okus Kar se pa tiče ovetja, ki ga ne pridelajo poklicni vrtnarji v toplih gredah in rastlinjakih, temveč ga lahko vsakdo v mestu in na deželi pridela na svojem vrtu, je bila prodaja tega cvetja po vseh drugih Jugoslovanskih mestih dovoljena, ker drugi tržni uradi niso bili tako strogi in niso tako krepko zaščitili pravic obrtnih vrtnarjev in cvetličarjev. Neprijetne posledice izdanih pisem Maribor, 6. novembra. Pisma »o včasih lepi spomini, So ljudje, ki hranijo vsako pismo, so pa tudi takšni, ki hranijo samo ona prijetne vsebine, kakšna opominjevalna in podobna pa mečejo v koš. Med slednje se štejejo zlasti mlada dekleta, ki hranijo pisma svojih oboževateljev, da jim bodo na staroat priče njihovih mladostnih uspehov. Včasih pa lahko posta-| nejo taktna pisma prav nevarna, da celo izdajalska. To dokazuje primer, ki ga preiskuje sedaj mariborska policija in ki se je kljub vsej molčljlvosti oblaste v in prizadetih ljudi razvil v majhen, pikanten družaben škandal za Maribor, tembojj, ker je prizadetih z njim neikaj mladih lepotic iz znanih mariborskih rodbin. Na policiji so zasliševali te dni mlado, zelo lepo mariborsko deklico, ki ja hranila kopico pisem, Dobivala jih je od več strani, med njimi «o bila pa tudi pisma njenega pravega fanta, ki živi nekje v tujini. Iz teh pisem je bilo razvidno, da je dekle prosilo svojega fanta, naj ji pošlje kakšno sredstvo proti nosečnosti, in kak ar so fantova -pisma dokazovala, je to sredstvo deklica tudi dobila. Ni pa ga rabila samo za sebe, temveč eo se ga posluževali tudi njene prijateljice. Nesrečen slučaj pa je hotel, da je dobil ta pisma v roke neki gospod, katerega je deklica precej in-terenirala, Ko je videl vsebino, je postal od ljubo- Krai c "S a a “ 2 9 3» Tempe« ratur« v O' a i» fc» l a Veter Pl v ida- ne « K •J5? s g OS alf *Q H — 86 33 a* «r- 5 l 5C (srn er, iakosO m/m vrsta Ljubljana mi 140 2-Q 59 mii. in NE, mm — Maribor 76 V0 W-7 1-0 80 0 U mm Zagreb 707-1 •201» 7-0 90 0 NE, — — Belgrad ion 16-0 9-C 90 10 0 — — Sarajevo 7677 18-0 io-c 90 5 0 — — Vis 766-3 170 13-0 90 0 NW. — — Split 766-2 i2-0 15-0 60 0 NE, — — Kumbor 762 f 23-0 15-0 7U 4 N. — Rab 767*1 2P0 14-0 50 C 0 — Oulirovim 703-8 23-0 10-0 50 0 NE, — — V ramensko poročilo »Slovenskega doma« sumnoati ves besen, pa je opozoril na pisma mariborsko državno pravdništvo, ki je poverilo mariborsko policijo z nadaljno preiskavo. Ta je seveda vedno radovedna, pa je pisma zasegla. Iz tega se je sedaj razvila preiskava, ki bo mogoče spravila na dan razne zanimivosti. Boj proti jetiki v Mariboru Maribor, 6. novembra. Protituberkulozna liga v Mariboru je podala Javnosti zaradi nekaterih zamudnikov šele gedaj poročilo o poteku in uspehu letošnjega protituber-kuloznega tedna, ki je v moralnem in finančnem oziru daleč prekoračil lanskega. Maribor je letos pokazal posebno požrtvovalnost. Od nabiralnih akcij zaznamujejo največji napredek zbirke, ki eo bile uvedene pri podjetjih (industrija, obrt, trgovina), industrijskemu delavstvu in pri zasebnikih; dalje so k uspehu v znatni meri pripomogli tudi šolniki, javni, državni in župni uradi, agilni skavti, lastniki kinov, voditeljica nabiralnega dne in gledališka uprava. Iz računskega zaključka je razvidno, da so dohodki v letošnjem protituberkuloznem tednu skoraj za polovico večji od preteklega leta, ki so znašali 34.949.75 din nasproti letošnjim 00.258,25 d|n. Zato se protituberkulozna liga v Mariboru vsem imenovanim osebam, ustanovam, skavtom, šolam, delavstvu in tvrdkam, ki so pripomogle z izredno vnemo in požrtvovalnostjo do tako lepega uspeha, najiskreneje zahvaljuje. K tekmi med Kranjem in Svobodo Ljubljana, 8. novembra, V »Jutru« je pred nedavnim nekdo kritiziral sodniško odločitev g. Maccoratija, ki je pred časom zaključil tekmo Kranj—Svoboda, ko se je igra izrodila, Na to svojo kritiko je dobil jasen in izboren odgovor s strani sodnika g, Maccorati-ia samega, pa tudi v »Slovencu, je izšel odgovor, ki je zadel v živo. V našem listu smo že drugi dan omenili, da je g. Maccorati postopal popolnoma pravilno, ko je tekmo zaključil, in pripomogli emo 'tudi, naj naši sodniki odslej 6odijo čim strožje, saj so ee nogometaši strašansko razvadili ter ee na tekmah ponašajo čedalje slabše. Zanimiv članek je o današnji športni zrelosti izšel v zagrebškem listu »Večer«. Prav bo, če navedemo nekaj stavkov, saj ilustrirajo, da tudi tam niso razmore nič boljše. Mlajši rod je prav zares od sile samopašeji povsod; to se pozna tudi v nogometu, mora pa nujno nehati. »Večer« piše med drugim: »V zadnjem času doživljamo na terenu prav neverjetne surovosti posamezih nogometašev, Kakor delajo višji, tkzv. boljši klubi, tako delajo tudi nižjerafcredni. Konca in kraja ni kletvam, prostaštvoin in žalitvam, ki jih slišimo prav na tribune. Naši sodniki so ali gluhi, ali pa so preveč Vremenska napoved; Zjutraj megla, čez dan pretežno Jasno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 10,10 je bila nlstka in gosta megla, do 10.40 p« srednja gosta. Ob 10,50 je posijalo sonce, vendar pa Je bilo redko megleno dQ -12,40, ko se je popolnoma »jasnilo. Popoldne je bilo popolnoma jasno do 15,45, nato pa so je nekoliko pooblačilo, vendar pa je bilo večinoma jasno vee popoldan kakor tudi zvečer. Koledar Danes, torek, 8. novembra: Brigita. Sreda, 9. novembra; Božidar. Obvestila Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva oegta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška oe#ta. Frančiškanska prosveta M. 0. t Ljubljani priredi drevi ob 8 v frančiškanski dvorani ekioptično predavanja * a športnike vseh panog pod naslovom »Novejša izkustva v športu«. 0 izsledkih športne medicine v zadnjem času bo predaval ob številnih skioptičnih slikah dr. Bojan Brecelj. Predprodaja vstopnic po 3 in 2 din v »Pax et bonum, frančiškanska pasaža. Bežigrajsko prosvetno društvo fana svoj tretji prosvetni večer v četrtek, dne 10. novembra ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarn© Majcen na Tyrševi cesti), Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in zanimivo predavanje: 2ale. Predava g. ravnatelj Sušnik Stanko. Vsi Bežigrajci, kakor tudi ostali, vljudno vabljeni. Ljubljansko gledališče obzirni, ali pa so povsem preplašeni, pa se nare-de kot bi ne bili ničesar slišali, niti najsurovejših izrazov, ki ee z njimi postavljajo nevzgojeni nogometaši. S takimi praksami in s takim delom je treba že enkrat nehati. Nogomet ni neka divjaška igra, ni to igra, v Jtateri se shajajo miadi ljudje zato, da bi si lomili kosti in si drug drugemu psovali najsvetejše reči. Nogomet je zato tu, da se ljudje ukvarjajo s športom in da v medsebojni tekmi s športnimi sredstvi vzajemno pokažejo, kaj zna poedlnec, kaj zna in more oelota. — Mnogo je dandanašnji pohabljencev, mnogo je ljudi, ki so za vselej prav za prav izgubili roko ali nogo. Zato mora biti odslej uveden najstrožji red in sodniki nogometnih tekem bodo v bodoče kaznovali najstrožje ne samo dejanje, ampak tudi namen. Tisti podivjani kibicl, ki k takim izpadom pozivajo svoje igralce, pa bPdo kaznovani s tem, da jim bo za vselej zabranjen dostop na igrišče, kamor tudi ne spadajo. (Podčrta! »Večer«), Zares je treba podvzeti te najstrožie mere, ker je zadnji čas, da se iztrebi to največje naše zlo. Zagreb ne potrebuje takih nogometašev in takih kibicev, ki se ra-dujejo, kadar komu drugemu poči kost na nogi I ali na kakšnem drugem delu telesa.« Tako »Ve-; čer«. Te misli so prav dobre in ne veljajo samo za Zagreb, ampak prav tako tudi za Ljubljano. Tudi naši sodniki naj odslej brez slehernega priza- I nasanja najstrožje kaznujejo nešportne igralce — pa bomo kmalu imeli na igriščih vzgleden red. Drama. Torek, 8. novembra: zaprto, — Sreda, 9. novembra: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik. Red B. — Četrtek, 10, novembra: Brezov gaj. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 11, novembra: zaprto. — Sobota, 12. novembra: Potopljeni svet. Red A. Opera: Torek, 8. novembra: Aida. Premierski abonma. Gostuje Ljubica Karena. — Sreda, 9. novembra: Na sinjem Jadranu. Red Sreda. — Četrtek, 10. novembra: Poljub, Red Četrtek. — Petek, 11. novembra: zaprta. — Sobota, 12. novembra: Don Kihot. Premiera. Premierski abonma. Ogenj uničil kozolec Celje, 8. novembra. SnoSi okoli 8 Je izbruhnil Ogenj v kozolcu oo. lazaristov za Jožefovim hribom. Kmalu je zajel ves kozoleo in velik odsev je bil viden daleč na okoli. Cez nekaj minut smo slišali gasilski rog, kmalu pa so že hiteli celjski gasilci skozi mesto in zavili pod železniškim podvozom proti Jožefovemu hribu, za katerim se je dvigal visok odsev ognja. Prvi so bili na kraju požara celjski gasilci, ki so takoj stopili v akcijo, kmalu za njimi pa še gabrski. Celjski gasilci so se z vso vnemo trudili, da so požar omejili, zlasti pa so pazili na stanovanjsko hišo, ki Je tik kozolca in Je bila y resni nevarnosti. Polivali so streho z vodo in tako onemogočili, da se ni vnela. Ogenj Je bil velikanski, ker ja bilo v kozolcu mnogo sena, fižolovine, v oknih pa je bila koruza. Vse to je zgorelo. Ostali so le še stebri. Škoda znaša približno 30.000 din. Kako je ogenj nastal, se sedaj še ne ve. Perice, ki stanujejo tu, so.izjavile, da je šel že več večerov tod mimo neki meški, ki bi mogoča vrgel v seno cigaretni ogorek. Možno je tudi, da je hotel tu prenočiti kak brezposelni jn je nehote zažgal, ni pa tudi izključeno, da ni ogenj zanetila hudobna človeška roka, ki sovraži očete lazariste. Zn koncert Ljubljanskega kvarteta (Pfeifer, Stanič, šušteršič, MiUler), ki se bo vršil v ponedeljek, 14. t. m. v veliki Filharmonični dvorani ob 20, so vstopnice že v predprodaji po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. Na tem koncertu bodo v Ljubljani izvajali prvič godalni kvartet R. Zi-ke, Beethovnov godalni kvartet v e-molu, op. 59 St. 2 in Verdijev godalni kvartet v e-molu -Na koncert priznanega komornega združenja že danes opozarjamo. Soh Sijajna zmaga, ki jo je izvojeval v nedeljo v Zagrebu pri semiflnalni Šahovski tekmi Ljubljanski šahovski klub, je bila nepričakovano visoka, popolna, Včeraj smo poročali, da si je LSK zagotovil svojo zmago nad Zagrebčani že do prvega preki-njenja iger, in sicer v visokem razmerju. Da pa bo to razmerje narastlo na 6:2, tega menda res ni nihče pričakoval. Tako so Ljubljančani častno prestali predzadnji letošnji boj, in jim zdaj preostane še, da se spoprimejo z Belgrajčanl. Ta boj bo go-tpvo težji, kot je bil zagrebški, vendar LSK — če bodo njegovi igralci tako sijajno razpoloženi, kot zdaj — tudi v Belgradu lahko računa tudi na zmago. S tem sl bo obdržal dolgoletno prvenstvo. Končni boj bo 20, novembra. Ali bo v Belgradu, ali v Ljubljani, o tem bo odločil žreb. V Zagrebu so na posameznih deskah premagali :MUan Vidmar ml. dr. Astaloša, Furlani dr, Ka-labarja, Šorli Rabarja, Gabrovšek Subariča, Siko-šek Licula, Ciril Vidmar in Sa'mger ter Gerzinič in Popovič so remizirali; Šiška pa jc edini od Ljubljančanov igro izgubil in še ta po kontumaeu. premagal ga je Slovenec. i u i» PRODAJALKA, dobro i*vežbana v trgovini z mešanim blagom, pridna, poštena, ki se ne boji dela ter zna in hoče delati tudi gospodinjska in razna hišna dela — se takoj sprejme, — Ponudbe upravi »Slov. doma« pod št. 17.'540. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Newyorški nebotičnik sredi pšenice Na veliki razstavi bo prihodnje leto v Newyorku tudi njiva pšenice V Newyorku bodo imeli prihodnje leto veliko, razstavo, na kateri bo vzbujalo gotovo posebno pozo,rno