GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
naaaaBBanBannamanan—nm—hi
Skromni začetki - veliki uspehi
..»..tM.Mm«i«»i««iimim|tn|||H||||H|||||||||||||||llllllll||llllll|l|llllllllllllll
V znamenju gesla „Zagon, polet, hotenje" je v četrtek, 25. novembra, potekala proslava 20-letnice Beti v tovarniški menzi. Tega velikega jubileja največje in najpomembnejše delovne organizacije v metliški občini so se udeležili tudi visoki gostje: predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, predstavnik Jugobanke dr. Božidar Linhart, znani politični delavec Ludvik Golob in drugi.
Pred nabito polno dvorano je imel slavnostni govor predsednik Gospodarske zbornice Andrej Verbič. Najprej je orisal pomen ravnokar sprejetega zakona o združenem delu, ki daje delavcu vse pravice in dolžnosti, da bo odločal o vsem, kar se tiče njegovega dela in življenja. Nato je Andrej Verbič spregovoril o napredku slovenske industrije in poudaril, da rezultati našega dela niso majhni, saj je bilo samo v novembru v Sloveniji odprtih dvanajst tovarn in obratov.
„Kaj vse je možno doseči s pridnim delom in dobrim gospodarjenjem, sami dobro veste," je dejal predsednik Verbič, „saj je Beti v dvajsetih letih dosegla res izjemne uspehe. Prav je, da ste ponosni
f--------------------->
Da bi bito leto 1977 srečno, zdravo, mirno in uspešno, da bi se vam izpolnile vse želje, ki jih nosite skrite globoko v sebi, da bi ostali še naprej dobri tovariši in de-
želi jo
družbenopoli tič ne organizacije in samoupravni organiy
na razvoj in napredek, ki ste ga dosegli; danes je v Beti zaposlenih 1.450 delavk in delavcev, kar je skoraj pol zaposlenih v občini. To ste lahko dosegli le z zavzetim delom in zaradi spoznanja, da morate v korak s časom. Veliko je v prvih letih pripomoglo tudi udarniško delo, seveda pa je vaš napredek pripisati tudi dobri samoupravni organiziranosti.
Danes je Beti v vrhu slovenske in evropske modne industrije in ustvarjalnosti."
Verbič se je ustavil tudi pri stanju današnje slovenske tekstilne industrije, ki zaposluje
50.000	dela^ffev, kar pomeni 16 odstotkov vseh zaposlenih v slovenski industriji. ..Tekstilna industrija mora iskati nove oblike združevanja, sestavljene organizacije združenega dela in ustanavljati ustrezna poslovna združenja. Danes je še vedno prisotna podjetniška zaprtost, zavedati pa se je treba, da le skupna vlaganja in raziskave vodijo do hitrejšega napredka. In prav Beti bi morala biti nosilec takega razvoja in napredka," je pozval Andrej Verbič, ki je ob koncu svojega govora pohvalil odlično večletno sodelovanje in povezovanje Beti s sosednjo republiko, od kjer se na delo v Metliko vozi veliko delavk. „Slovenija in Hrvaška lahko po svojih razvojnih programih sodelujeta na vseh področjih, in Beti dokazuje, da je tako sodelovanje plodno in koristno za obe strani." Vsem delavcem, še zlasti pa jubilantom, ki so v Beti že od začetka, je čestital za njihov praznik in jim zaželel v bodoče še več uspehov, ki so obenem tudi uspehi celotne občine.
Generalni direktor Beti Miroslav Štimac je nato orisal razvojno pot Beti od ustanovitve do danes, poudaril, da se je pretežno ženski kolektiv dolgo časa zavestno odrekal osebnemu standardu, da so izboljševali de-
lovne pogoje. „Danes ima Beti
21.000	m2 prostorov, njena oprema pa je vredna 21 milijonov dinarjev. Delavcem Beti je tovarna dala 95 družbenih stanovanj, 150 jih je dobilo posojila za gradnjo hiš, imamo tudi svoj počitniški dom v Seči.
Sedaj je pred nami poglabljanje in uveljavljanje zakona o združenem delu, uresničevanje srednjeročnega načrta. Naša naloga je modernizacija proizvodnje in njeno prestrukturiranje v artikle visoke mode. Od predvidenih investicij je 75 odst. namenjenih za nove stroje, ostalo pa za sanacijo sedanjih in gradnjo novih prostorov."
Toplo pozdravljen je stopil na govorniški oder gospod Bark, direktor nizozemske tovarne Neveda, največjega evropskega proizvajalca volne za ročno pletenje, s katero Beti že dalj časa uspešno sodeluje, in Beti za štiri krat petletnico, kot pravijo Nizozemci, iskreno čestital. „Vedno smo imeli zaupanje v vaše podjetje," je poudaril gospod Bark in Beti za jubilej podaril 3.000 čebulic tulipanov, dva tisoč čebulic pa mestu Metliki. „Želimo, da bi tulipane pred tovarno zasadili tako, da bo vidno izpisano ime Neveda. To je barvni pozdrav Beti iz Holandije."
Ob jubileju je Beti dobila občinsko priznanje OF, ki ji ga je izročil predsednik OK SZDL Milan Vajda.
Vsi prisotni so z dolgim ploskanjem spremljali podelitev n-agrad in priznanj enaintridesetim delavkam in delavcem, ki delajo v Beti že od ustanovitve. S slovesnosti so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu.
V kulturnem programu sta sodelovala Slovenski oktet in igralec Janez Rohaček, ki sta z visoko ravnijo svojega umetniškega podajanja navdušila prepolno dvorano.
Razmišljamo o letu 1977
Ko se poslavljamo od zahtevnega in razgibanega leta 1976, hitijo naše misli prek izpolnjenih načrtov, ustavljajo pa se ob ciljih, ki jih nismo mogli v celoti uresničiti.
Leto 1976 je za nami. Napori se kažejo v uspešnem poslovanju TOZD, rezultate naporov vidimo tudi v razvoju naše tehnologije, napredek je tako v uspešnejšem planiranju kot tudi v njegovem uresničevanju, prav tako pa je viden v kvalitetnejšem odločanju samoupravnih organov. V tem letu smo proslavili pomemben dogodek: 20 let obstoja in ustvarjalnega dela naše delovne organizacije.
Za iztekajoče se leto lahko trdimo, da smo vsi skušali nesebično in predano pripomoči s svojim znanjem in delom k večji uspešnosti DO na vseh področjih. Z zaupanjem vase smo se lotevali vseh problemov, ki smo jih srečevali. Proizvodni in prodajni kot tudi finančni načrti niso bili majhni. Terjali so vsakodneven napor za uresničitev planiranega obsega proizvodnje in realizacije. Potrebno je bilo upoštevati roke, kvaliteto, planirane stroške, zaloge in druge elemente gospodarjenja. Upamo, da smo v tem le uspeli.
Ob zaključku letošnjega poslovnega leta že razmišljamo o letu 1977. Naše temeljne naloge bodo: večja storilnost, večji izvoz, boljša kvaliteta, racionalno gospodarjenje z delovnim časom in materialom, boljše izkoriščanje strojev. Uspešno bo potrebno izpeljati predvideno investicijo v strojno opremo vseh TOZD, rekonstruirati skladišče gotovih izdelkov, dograditi nove proizvodne in skladiščne prostore ob barvarni ter pripraviti vso dokumentacijo za ostale razvojne programe srednjeročnega načrta.
Posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti samoupravljanju, predvsem pri uskladitvi samoupravnih aktov s sprejetim Zakonom o združenem delu.
V novo poslovno leto stopamo z zahtevnimi nalogami in z vsebinsko bogatimi možnostmi za nadaljnji razvoj. Od našega dela in hotenja je odvisen naš jutrišnji dan.
Z željo, da bi bili nadaljnji skupni napori kar največji, čestitam vsem sodelavcem Beti in njihovim družinskim članom srečno in zdravo 1977. leto!
MIROSLAV ŠTIMAC
Devetmesečni rezultat 1976
Po devetmesečnem obračunu navadno že ocenjujemo, kakšen bo celotni rezultat poslovanja. Zato je analiza tega obdobja toliko pomembnejša.
Za lažje razumevanje in razlago doseženega rezultata je potrebno omeniti, da smo v letošnjem letu naredili prehod iz obračuna po fakturirani na obračun po plačani realizaciji. Ta obračun je sedaj veljaven. To je, seveda, vplivalo na prikazane rezultate poslovanja, saj smo imeli '30. 9. 1976 za 22.151 tisoč din terjatev do kupcev, kar ni zajeto v celotnem dohodku devetmesečnega obračuna. Nasportno pa vsi stroški te realizacije, razen 6.657 tisoč din variabilnih stroškov bremenijo celotni dohodek devetmesečnega obdobja. Dohodek in s tem ostanek dohodka je v tem novem načinu prikaza rezultatov poslovanja manjši za 15.493 tisoč din.
Zaradi realnejše primerjave doseženih podatkov s planom smo tudi plan popravili na sistem plačane realizacije. V devetih mesecih leta 1976 smo tako dosegli 225.420 tisoč din celotnega dohodka, kar predstavlja 68 % plana. Variabilni stroški znašajo 129.425 tisoč din ali 67 % plana, materialno fiksni stroški 20.110 tisoč din, ali 83 % plana in amortizacija 13.875 tisoč din ali 69 % plana.
Rezultat tega je dohodek, ki je dosežen z 62.008 tisoč din in predstavlja 65 % plana. Pogodbene obveznosti znašajo 8.012 tisoč din ali 64% plana, zakonske 5.663 tisoč din ali 57 % plana in osebni dohodki 50.360 tisoč din ali 75 % plana. Tako vidimo, da so zakonske obveznosti in osebni dohodki doseženi točno po planu, saj devetmesečno obdobje v letu predstavlja 75 %. Če združimo vse fiksne stroške, znašajo skupaj 98.624 tisoč din in prav tako predstavljajo 75 % plana.
Končni rezultat devetmesečnega obdobja po plačani realizaciji je izguba v višini 2.027 tisoč din. Ta rezultat je za 15.493 tisoč din manjši kot bi bil po fakturirani realizaciji. Iz tega sledi, da bi po fakturirani realizaciji dosegli 13.466 tisoč din ostanka dohodka.
Povprečni osebni dohodki v devetih mesecih leta 1976 znašajo 2.890 din ob povprečno 1.440 zaposlenih.
Izvoz znaša 31.845 tisoč din, kar je 80 % letnega plana.
Zaloge so od začetka leta narasle za 13 % in 30. 9. 76 znašajo 102.020 tisoč din.
Predvidevanja do konca leta: predvidevamo, da bomo zadnje tri mesece v letu dosegli realizacijo po planu, pa tudi vsi stroški se bodo gibali v okviru plana. Razen tega pa bo stanje terjatev do kupcev na dan 31. 12. 76 manjše kot je bilo 30. 9. 76 in s tem bo večji del realizacije iz leta 1976 vključen v celotni dohodek tega leta. Iz tega sledi, da bomo leto 1976 zaključili s pozitivnim finančnim rezultatom.
TONE TOMC
UM
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bra-čika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič, tehnični urednik: Janez Pezelj. Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tisk KNJIGOTISK Novo mesto.
ČESTITKE - ČESTITKE - ČESTITKE
Ob 20-letnici našega podjetja so nam čestitali naslednji poslovni prijatelji: Modna hiša Ljubljana, Veletekstil Ljubljana, Rijekatekstil Rijeka, Tehnokolor Zagreb, Textil import-export Zagreb, Lisca Sevnica, Commerce TOZD Tekstil Ljubljana, MTČ Čakovec, Predilnica Litija, Pazinka Pazin, Gradski magazin Zagreb, Labod Novo mesto, Predu-zeče robnih kuča Beograd, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje Ljubljana, Novoteks Novo mesto, Okroglica Volčja draga, tovariš Kobal Ljubljana, Bača Podbrdo, Cen-trotekstil Beograd, Pamučni kombinat Vranje, Istraplastika Pazin, Pionirka Imotski, SlK Sarajevo, firma SCHEY Gammertingen, firma Bleyle STUTTGART, firma Neveda iz Holandije, firma SCHIESSER Radolfzell, Centrotekstil Beograd - predstavništvo Ljubljana, Tkanina Celje, Mariborska tekstilna tovarna.
Kolektiv Beti se vsem poslovnim prijateljem za sprejete čestitke najlepše zahvaljuje.
ČESTITKA IN ZAHVALA
Ob vašem prazniku vam iskreno čestitamo ter vam želimo še naprej veliko poslovnih uspehov. Obenem se vam zahvaljujem za povabilo na proslavo in prijetno počutje med vami.
Firma BLEYLE
Desetletniki iz TOZD Mirna peč.
Delavci iz TOZD Črnomelj, ki so zvesti kolektivu že deset let,
Geslo ob jubileju Beti — ZAGON — POLET — HOTENJE
Iz govora glavnega direktorja Beti Miroslava Štimca ob 20-letnem jubileju
  ...................................
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
„Prijetna dolžnost mi je, da ob tem pomembnem jubileju spregovorim in vsaj delno obudim spomine na čase, v katerih so si delavci Beti, ki so zaorali v ledino, utirali pota do doseženih sadov." Tako je začel s svojim govorom glavni direktor Beti.
„Nobena skrivnost ni, da belokranjski človek ni imel lahkega življenja. V vsakem obdobju je bilo treba začeti znova in vsi napori so dajali tukajšnjemu človeku boljši kos kruha. Obvladane težave in doseženi uspehi dokazujejo, kaj zmorejo delavci-samoupravljal-ci, kadar jih združujejo skupni interesi in isti cilji. Ob 20. jubileju želim spregovoriti tudi o tem, kaj smo danes in kaj nameravamo storiti jutri. Ko govorim o Beti, potem se moram vrniti v leto 1956, ko je 107 delavcev po reorganizaciji tedanjega podjetja Belokranjka začelo prvo resnejšo tekstilno proizvodnjo v Metliki. Proizvodnja je bila organizirana v bivšem dijaškem domu in v privatnih hišah.
Pomembna prelomnica v razvoju je bilo leto 1959, ko so bile odkupljene opuščene vojaške barake na bregu pri metliški železniški postaji - današnja lokacija Beti. Z adaptacijo v lastni režiji in s pomočjo članov kolektiva, z udarniškim delom in odrekanjem, so ti prostori s srednjeročnim	planom
1961-65 postali okostje razvoja. 1962. leta so zgrajeni prostori barvarne in tako naše podjetje prvič pridobi zaokrožen tehnološki proces pletenja, oplemenitenja in konfekcionira-nja. Istega leta se pripoji Belokranjka iz Črnomlja, 1964 Dolenjka iz Mirne peči in Doko iz Dobove in tako Beti postane dolenjska tovarna. Dve leti pozneje šteje delovni kolektiv 919 delavcev. Rasla je želja po zna-
nju, brez katerega ni dobrih rezultatov dela in leta 1966 so se odprla vrata Poklicne tekstilne šole v Beti, kjer so se vzgajali kadri za potrebe proizvodnje.
Današnji jubilej je povezan tudi z 10-letnico obstoja Izobraževalnega centra Beti, kjer se je izšolalo nad 350 kvalificiranih delavcev, 50 tekstilnih tehnikov in v letu 1978 bodo v tem centru končali izobraževanje ob delu prvi tekstilni inženirji. Želja po ustvarjalnosti in obvladovanju nove tehnologije je rasla. 1970. leta zraste nova proizvodna hala, v kateri je stekla zelo zahtevna tehnologija teksturiranja. Ob praznovanju 20-letnice bo Beti ustvarila čez 330 mil. CD, 103 mil. dohodka, 42 mil. izvoza in poprečni OD
3.150,00	din. Ob jubileju je prav, da povemo, da je naš kolektiv pretežno ženski kolektiv, nad 80 % je žen, mater, deklet. Zavestno smo se odrekali trenutnemu boljšemu standardu, ker smo vedeli, da le s tem in z družbenimi sredstvi lahko ustvarimo boljše pogoje delovnemu človeku. Upamo, da nam je to uspelo. Prejšnja misel je potrjena z 21 tisoč m2 prostorov, vrednostjo opreme nad 200 mil. in lastnimi sredstvi sklad, v več kot 150 mil. Vzporedno z gospodarsko rastjo se razvija tudi samoupravljanje. Od začetnih oblik se je proces odločanja delavca nenehno razvijal do danes, ko je DO BETI organizirana po ustavnih načelih iz 7 proizvodnih TOZD: Kodranka, Pletilnica, Barvarna, TOZD Konf. Metlika, TOZD Konf. Črnomelj, TOZD Konf. Mirna peč, TOZD Konf. Dobova in TOZD Izobraževalni center ter DSSS. Z novo organizacijo in jasnejšo opredelitvijo dohodkovnih odnosov „za enako delo enako plačilo1* je dobila vsebina samoupravljanja novo, širšo in pomembnejšo vlogo, delavec pa je postal subjekt pogojev in rezultatov gospodarjenja. Danes v naši OZD je domala vsak drugi delavec vključen v organe upravljanja.
Opisana pot govori, da je Beti hitro rasla in uspešno poslovala in se tvorno vključevala v naše družbenoekonomske tokove, zato bo tudi naša bodočnost del naše sedanjosti in skupne preteklosti. Prav je, da pogledamo v to bodočnost. Dva pomembna momenta sta pred nami: poglabljanje in uveljavljanje zakona o združenem delu v praksi in srednjeročni plan 1976—80. Široko zasnovana razprava in analiza uresničevanja določil Zakona o združenem delu junija letos je pokazala, da smo na pravi poti. Pokazalo pa se je tudi, da nekatere rešitve ne ustrezajo več sedanji
samoupravni organiziranosti v naši delovni organizaciji, zato smo se dogovorili, da čimprej preanaliziramo in uskladimo vse samoupravne akte z določili zakona, zlasti natančneje opredelimo dohodkovne odnose v našem faznem procesu.
Zaključujemo prvo leto srednjeročnega obdobja 1976-80. Z njim smo zadovoljni, ker smo uresničili plansko zastavljene rezultate, čeprav vemo, s kakšnimi težavami se tekstilci srečujemo. V tem letu smo že začeli uresničevati del naših razvojnih programov. Glavni poudarek v naših razvojnih programih je na modernizaciji in prestrukturiranju proizvodnje v visokomodne in kvalitetne artikle ter osvajanje proizvodnje za reprodukcijo. Od predvidenih investicij nameravamo več kot 85 % investirati v stroje, tehnologijo, 15 % pa v stavbe in to pretežno za sanacijo obstoječih. V našem srednjeročnem planskem obdobju imajo posebno mesto programi za osnovno proizvodnjo, vzporedno se bodo tudi izboljševali tehnološki postopki v konfekcijski proizvodnji. V tem obdobju na-
meravamo razvijati in poglabljati povezovanje. Sporazum o združitvi v SOZD Komet - Beti je v zaključni fazi. Uspešno povezovanje dela in sredstev Inter-trade — Beti daje zadovoljive rezultate. Te odnose bomo še poglobili, prav tako pa bomo iskali nove in se vanje vključevali.
V naši delovni organizaciji se srečujejo vse narodnosti. Največ delavcev pa je iz občine Ozalj. Tako sta povezana oba bregova reke Kolpe. Pristni tovariški odnosi v našem kolektivu so skrb slehernega delavca. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi pa so s svojim uspešnim delom pokazali, da je osnova vsega človek. Kot največja delovna organizacija v občini, ki z ostalimi tekstilnimi delovnimi organizacijami ustvarja 80% družbenega proizvoda, nas obvezuje, da pomagamo pri naporih, da se uresniči cilj prestrukturiranja gospodarstva, ki je opredeljen s srednjeročnim planom občine.“ Ob zaključku svojega govora je glavni direktor izrekel čestitke jubilantom in zahvalo vsem poslovnim partnerjem ter delavcem Beti.
Iz govora predsednika gospodarske zbornice Slovenije Andreja Verbiča na proslavi 20-letnice „Beti".
V tekstilni panogi je zaposleno 50 tisoč delavcev. To nanese kar 16% vseh zaposlenih v Sloveniji. V tekstilnih tovarnah ustvarijo kar 13,4% družbenega proizvoda. Toda največja težava tekstilne industrije je, da sedemdeset delovnih organizacij, ki imajo 144 tozdov, ne razmišlja dovolj o boljši poslovni organiziranosti in delitvi dela, še manj pa o združevanju služb.
Odprtih je, je poudaril, še vedno nekaj vprašanj. V veliki večini podjetij je čutiti podjetniško zaprtost; nezadostno izrabljene možnosti povezovanja, skupnih vlaganj, raziskav itd. pa ovira hitrejši razvoj. Razvoj ni mogoč brez skupnega dogovarjanja, določiti je treba
tudi razvojne cilje, ki dajejo prednost specializaciji, kvaliteti, modnosti, modernizaciji, večji produktivnosti. Končno pa si je težko zamisliti dobre poslovne rezultate tudi brez povezovanja med proizvodnjo in trgovino.
Vodilni ljudje tekstilne [ industrije so se domenili, da j bodo pripravili koncepte [ razvoja tekstilne industrije. j Te predloge bo treba posredovati vsem delavcem, da bodo o njih odločali, da jih sprejmejo za svoje in si tako zagotovijo bodočnost.
Mislim, da ni točno, je dejal Verbič, da so naši poslovodni kadri in strokovnjaki pri iskanju novih rešitev ovirani. Malo je namreč takšnih samoupravnih organov, ki bi takšne pobude omejevali, kajti razumljivo je, da bi s tem omejevali svoj razvoj, svoje možnosti pri odločanju o bistvenih vprašanjih družbenega in osebnega razvoja. Toda, je še dodal, res imamo na Slovenskem malo razvojnih projektov, ki bi bili dobri, predvsem pa malo takšnih, ki temeljijo na sodobnejši tehnologiji, znanju in drugih podobnih stvareh, ki izhajajo iz raziskave tržišča. Glavna slabost pri tem je, da na tem področju ne znamo dovolj izrabiti ustvarjalne sposobnosti strokovnjakov.
PISMO IZ KANADE:
Dan bi moral imeti 40 ur
Štiri kovače iz Slovenj Gradca in mene vodi pot po Kanadi, kjer bomo ostali šest tednov. Stanujemo v Mississaugi, ne daleč od Toronta, kjer je znanje angleščine nepotrebno, kajti tu je toliko Slovencev, da ima človek občutek, kakor da je doma. Slovenci imajo svoje trgovine, mesnice, frizerje itd. in nič nenavadnega ni, ko berem vsak dan Delo, Antena in Dnevnik pa prihajata sem le s tridnevno zamudo.
Prvi vtis, ki ga dobi človek, ko stopi na kanadska tla, je, da živijo tu strogi ljudje, kajti na letališču te spravijo v sobo za emigrante in se nočejo pogovarjati s teboj, če stojiš. Sedeti moraš kot pribit. Potem te preplašijo še z ustaškimi, belogardističnimi in ne vem s kakšnimi skupinami še, ki izdajajo svoje časopise, v katerih sramotijo Jugoslavijo in njene voditelje. Za 29. november, na primer, so se pojavili v Torontu letaki, ki so vabili Hrvate iz Kanade in ZDA na velike demonstracije pred palačo Združenih narodov v New Yorku, da bi predali zahtevo „o pravici hrvatskega naroda za samo-odločitev".
Toda to so le poskusi prenapetih in vročeglavih posameznikov, ki se jim večina tukaj živečih izseljencev glasno smeje. To so ostanki tistih, ki so zbežali iz Jugoslavije, ko se je ta usmerila v socializem Mladina je drugačna in ni obremenjena z grehi svojih staršev, ki so med NOB izdali svoje ljudi, svojo zemljo in samega sebe.
V tem kratkem zapisu ne morem mimo Kanadsko-sloven-ske skupine, ki šteje sicer le nekaj preko dvajset članov, a so duša slovenstva v tem koncu sveta. Oni so tisti, ki so pripravili turnejo Mihi Dovžanu, Slaku, Henčku, Otaviji Brajku, Marjani Deržaj, Braču Korenu, Štirim kovačem in še komu. So skupina, na katero se človek lahko zanese, so odlični organizatorji in v njihovih hišah stanujemo v času naše turneje, ki se je pričela v Torontu, pot pa nas bo vodila tja do zahoda, do Vancouverja preko Winnijega, Kelowna, Edmontona, Montreala, Ottawe, Kitchenerja. Prekrižali bomo domala vso Kanado, ki je pod snegom, toda na prireditve prihaja množica ljudi, mnogi tudi iz Bele krajine.
Ljudje sprašujejo, kako je kaj v Jugoslaviji, najbolj so prestrašeni zaradi pisanja tukajšnjega časopisja, da bo Sovjetska zveza zasedla Jugoslavijo, v kar pa malokdo trdno verjame, kajti ljudje vedo, da naroda, ki ljubi svojo domovino, ni mogoče zasužnjiti. O razvoju našega samoupravljanja so zelo malo, ali skoraj nič obveščeni, za delegatski sistem je slišal malokdo, bolj jih zanimajo osebni dohodki pri nas, stanovanjska vprašanja, ceste in podobno. Ogromno vprašanj, na katera je treba vsak dan odgovarjati.
Naj zapišem samo še to, da vsak dan od 14. do 15. ure poslušamo radijske oddaje v slovenščini, poslušamo naše narodnozabavne ansamble in popevkarje, telefon v mojem stanovanju pa zvoni nepretrgoma. Belokranjci me vabijo na večerje, na pijačo in na izlete. Dan bi moral imeti najmanj 40 ur.
TONI GAŠPERIČ
Od Avnoja do zakona o združenem delu
V minulih 31 letih nismo nobenega dneva republike dočakali praznih rok, le s slovesno besedo. Vsakokrat smo ta zgodovinski praznik delavskega razreda in vseh narodov in narodnosti Jugoslavije postoterili, saj smo dan republike spremenili v dan postavljanja novih temeljev in nalog, hkrati pa merili delovne rezultate. Letošnjemu delovnemu slavju smo se pridružili tudi z 20-letnico obstoja delovne organizacije Beti. Vendar bi želela poudariti, da je bil prav na dan našega praznovanja še en zgodovinski dogodek, ki je najbolj primeren prav za rojstni dan republike: razglasitev zakona o združenem delu. Veljati je začel v naši in svetovni zgodovini, pravzaprav prvi zakon, za katerega je preskromno, pa tudi ne dovolj točno reči, da gre najdlje v „dajanju“ pravic delavcem in delavskemu razredu. Sprejetje tega in takšnega zakona je zgodovinska zmaga misli in dela milijonov delovnih ljudi Jugoslavije, ki jih je vodila ZK in tovariš Tito.
Hkrati pa označuje začetek novega zgodovinskega obdobja v razvoju naše revolucionarne socialistične samoupravne družbe zato, ker tako kot sklepi II. zasedanja AVNOJ, odpira novo realistično perspektivo in naš boj usmerja na podlagi ustvarjenih dosežkov in obsežnega predhodnega boja.
Sklepe AVNOJ iz leta 1943 in zakona o združenem delu iz leta 1976 ločijo desetletja in raznolikost konkretnih okoliščin, v katerih so jih sprejeli. Smo družba, ki ni le na zastavah in v svoji ustavi, temveč v najbolj konkretnem programu svoje akcije, kakršne je zakon o združenem delu, določila in uzakonila pravico delovnih ljudi, da so resnični gospodarji sadov svojega dela.
Točno 670 členov Zakona o združenem delu, ki do podrobnosti določajo način in pot za uresničevanje oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi Jugoslavije, postaja z letošnjim dnevom republike udarno orožje delavskega razreda pri zagotavljanju nadaljnjega napredka jugoslovanske socialistične revolucije. Najbolj važno za vse nas pa je, da bomo ta zakon tudi uresničili.
N. D.
Pismo iz Dobove
Kaj nam pomeni 20 let „Beti“? To obdobje je zelo kratko, za takšno organizacijo kot je Beti pa pomeni čas, ko se je marsikaj spremenilo.
V torek, 23. novembra, smo se ob 14. uri zbrali v jedilnici, da bi se udeležili svečane seje DS TOZD. Na seji so bili tudi tov. direktor, namestnik predsednika CDS in sekretar ZK Metlika. Sejo je otvorila predsednica DS tov. Anica Škaler ter predlagala 4 točke dnevnega reda. Prvi, slavnostni govor, je imel namestnik predsednika CDS tov. Jože Strucelj. Poudaril je, da je bilo v tem obdobju vloženega veliko truda, da si je bilo treba marsikdaj odtrgati od svojih osebnih dohodkov, da smo prišli do takšnih uspehov. Nazadnje je vsem skupaj iskreno čestital za ta jubilej. Nato je besedo prevzel direktor Beti tov. Miroslav Štimac. Ddjal je, da je dobro, da se spomnimo svojih težav pa tudi svojih uspehov v tem času, naj se spomnimo nazaj, ko se je Doko preorganizirala v obrat Beti. Čas je šel naprej. Dobova se je tudi odločila, da zgradi nove prostore, v katerih je danes prostor za 150 ljudi. Nato je dejal, da smo se v Dobovi lotili tudi zelo zahtevnega kupca Schiesserja, pridobili smo zaupanje vase, da se je treba lotiti marsičesa. Ob koncu je dejal, da je TOZD v krajevni skupnosti tisti most, ki povezuje našo TOZD z OZD Metlika, tako je to Dolenjsko—Posavska tovarna. Na koncu govora je vsem jubilantom iskreno čestital. Nato je sledila podelitev plaket in nagrad 10-letnikom. V našem TOZD jih je bilo kar 23. Potem so prejeli nagrade nekateri delavci za prizadevnost na delu in v upravljanju v samoupravnih organih. Denarno nagrado pa je dobila tov. Ivka Cetin. Ob odhodu v pokoj smo podarili darili tov. Ivanu Blaževiču in tov. Anici Kržan. Po končani seji je sledil najbolj živahni del.
Želimo, da bi „Beti“, takšna kot je, obstajala še vrsto let!
MILKA ANTONČIČ
FOTOREPORTAŽA OB DVAJSETLETNICI - FOTOREPORTAŽA OB DVAJSETLETNICI -	)
FOTOREPORTAŽA OB DVAJSETLETNICI
Amalija Sukovič, predsednica delavskega sveta v TOZD Mirna peč, prejema priznanje z zlato značko.
Za 20-letni trud in prizadevanje v kolektivu sprejema plaketo ter denarno nagrado ena izmed 20-letnikov Angela Kapušin.
- FOTOREPORTAŽA OB DVAJSETLETNICI -
Tošeski Blagoje, predsednik sindikalne konference Beti, prevzema priznanje OF, ki mu ga izroča predsednik OK SZDL Milan Vajda.
Priznanje z zlato značko za delo sprejema Mara Jurejevčič iz TOZD Črnomelj.
Pozdravno pismo naše delovne organizacije tovarišu Titu je prebrala med proslavo v Metliki Vera Kostelec, sekretar sveta ZK Beti.
Med govorom predsednika
skupščine občine Metlika Franca Vrviščarja.
Našemu vabilu se je odzval tudi predstavnik našega poslovnega partnerja Nevede iz Holandije gospod VVark.
Slavljenci, 20-letniki pred začetkom proslave.
Dvajsetletniki iz Dobove: Zofija Verbančič, Ivan Blaževič, Ivka Cetin.
m.
V kulturnem programu centralne prireditve ob praznovanju naše delovne organizacije sta sodelovala gledališki igralec Janez Rohaček in Slovenski oktet.
Stran 6
VEZILO
K02NI RAK IN MALIGNI MELANOM
— Vsaka ranica, ki se ne zaceli, in vsaka zatrdina, ki se veča, mora vzbuditi sum na kožni rak —
Leta 1966 smo v Sloveniji zabeležili 401 na novo odkritih primerov raka na koži. Pri moških 183, pri ženskah 215 primerov. V tem številu je zajetih tudi 33 primerov najbolj zločeste novotvorbe sploh - črnega raka kože, ki pa se na srečo ne pojavlja tako pogosto kot druge vrste. Od teh 33 je v 15 primerih prizadel moške in v 18 ženske.
Če številčno primerjamo kožni rak z rakom na drugih organih, ugotovimo, da se le-ta pojavlja skoraj najpogosteje. Pojavlja se pri obeh spolih približno v enakem številu, pogosteje pa po 60. letu starosti. Tudi pri mlajših ni izjema.
Za kožnim rakom pogosteje obolevajo ljudje svetle in rdečkaste polti, temnopolti redkeje. Pri črncih ga skoraj ne najdemo. Največkrat se pojavlja na odkritih delih telesa (obraz, čelo, hrbtišča rok), ker so le-ti najbolj izpostavljeni soncu, vetru in drugim dražljajem. Velikokrat ga najdemo pri mornarjih in poljedelcih, ker so izpostavljeni soncu. V Makedoniji je štirikrat pogostnejši pri muslimanih kot pri muslimankah, ki so si še do nedavnega zakrivale obraz s feredžo. Sicer pa je pri ženskah v Makedoniji, ki niso nosile feredže, dvakrat pogostnejši kot pri moških.
VZROKI RAKA IN PREDRAKOVA OBOLENJA KOZE
Med vzročnike raka in pred-rakava obolenja kože prištevamo vse tiste spremembe na koži, iz katerih se lahko razvije rak. Tako ni redek pojav kožnega raka na mestih, kjer je bila koža dlje vneta in vnetja ni bilo mogoče z nobenim zdravilom pozdraviti; na brazgotinah, ozeblinah, strelnih ranah; na ranah, ki so posledica dolgotrajno delujočih kemičnih snovi itd. Vse navedene primere imamo za predrakava obolenja
ali kot jih tudi imenujemo — prekanceroze.
Najpogostnejši prekancerozi kože sta hiperkeratoza (prekomerno zaroževanje kože) in senilna keratoza (starčevsko zaroževanje kože).
Prva oblika se pojavi kot zatrdlina kože, ki je ostro omejena od okolice in je videti kot hrastica ali ploščica. Prizadene le majhen del kože na mestih, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu vplivu sončnih žarkov ah drugim dražljajem. Srečamo jo največkrat pri starejših ljudeh, ni pa izjema že med 20. in 30. letom.
Druga oblika se pojavlja po 60. letu starosti, in sicer tudi na mestih, ki niso bila pretirano izpostavljena sončnim žarkom, npr. na hrbtu, ramah, prsih, nadlehteh. Po videzu pa se te oblike ne razločujejo od hiper-keratoze.
V posebno skupino opredeljujemo kožni rak, ki se pojavlja pri ljudeh, katerih koža je izpostavljena stalnim poklicnim škodljivostim; zato mu pravimo ..poklicni kožni rak“. Najdemo ga večkrat pri tistih delavcih, ki leta in leta delajo z arzenom, s proizvodi neočiščenega petroleja in parafina, s premogovim katranom, z rentgenom in ra-diumom — seveda, če so zanemarjali poklicne zaščitne ukrepe. Tudi kožni rak pri poljedelcih in mornarjih štejemo med poklicni rak.
in širi se zvečine krajevno. Če ga ne zdravimo, postane vedno nevarnejši, ker uničuje okolišno zdravo tkivo. Če zajema na primer mišice lica, nosno kost ali nosni hrustanec, so potrebne razsežne operacije, ki bolnika trajno in zelo iznakazijo.
ZDRAVLJENJE
Čeprav je kožni rak najpogostnejši, je najmanj usoden, ker je dokončno ozdravljiv, če ga začnemo pravočasno in ustrezno zdraviti. Tembolj, ker ga lahko odkrijemo takoj, ko se pojavi, saj je na površini telesa in ga hitro opazimo.
Kožni rak zdravimo z obsevanjem ali včasih tudi z izreza-njem, včasih pa z obojim hkrati. Zdaj se že skoraj nikoli ne primeri, da ga ne bi tudi pozdravili.
Povedali smo že, da je maligni melanom ena najbolj zločestih novotvorb. Na srečo ni zelo pogosten. Največkrat se razvije na koži, vendar tudi drugi organi niso izvzeti, npr. oko, možganske mrene, nadledvične žleze, danka, žensko spolovilo itd.
MALIGNI MELANOM (ORNI RAK)
Na koži se maligni melanom skoraj vedno razvije iz materinega znamenja. Teh ima človek
poprečno okoli 20, bodisi že od rojstva ali pa so se pojavila kasneje. Maligni melanom se rad razvije iz takih znamenj, ki so izpostavljena draženju in okvaram. Najbolj pogostne okvare so britje, trenje obleke in obutve na mestih, kjer se tesno prilegajo telesu, praskanje, rezanje, mazanje z dražečimi mazili. Zelo nevarne so ne-korenite operacije materinih znamenj.
Maligni malanom je nevaren zlasti zato, ker se rad in kmalu zaseje v življenjsko pomembne organe: v pljuča, jetra, možgane, kostni mozeg, ledvice in še v druge ter jih s svojim razraščanjem uničuje.
Do pubertete se izredno redko razvije, po puberteti pa je vse pogostnejši. Več ga je pri ženskah kot pri moških. V glavnem je bolezen mlajših in srednjih let.
Vsako materino znamenje, posebno če je na mestu, ki je izpostavljeno poškodbam, moramo temeljito izrezati.
Zdravljenje črnega raka sodi v roke strokovnjaka, ki pozna to bolezen do podrobnosti in ima pri tem veliko izkušenj. Kakršnokoli neprimerno zdravljenje (neprimerna mazila, nezadostno izrezanje) je za bolnika lahko usodno.
KONEC
^ FOTOREPORTAŽA OB DVAJSETLETNICI - ^
ZNAMENJA KOŽNEGA RAKA
Vsaka ranica ali hrastica, ki se nikakor ne zaceli, in vsaka zatrdlina ali bulica, ki se veča in izbočuje, nam mora vzbuditi sum na kožni rak. Take tvorbe rastejo navadno počasi, vendar se vztrajno večajo in slej ko prej prodrejo tudi v globlje kožne sloje in v podkožje. Zato je zelo pomembno, da gre vsakdo, ki kaj podobnega opazi na svojemu telesu, takoj k zdravniku. Pregled odščipnjenega koščka tkiva iz sumljivega mesta pod mikroskopom nam bo razjasnil, ah gre za rak ali ne. Pomembno je, da pride bolnik čimprej v tako bolnišnico, ki ima strokovnjake in vso opremo za ustrezne preiskovalne postopke in zdravljenje.
Ko se kožni rak širi - in širi se, če ga ne zdravimo — se njegova površina zadebeli in ponavadi pokrije s hrasto. Pod hrasto se nabira gnoju podoben izcedek. Ko hrasta odpade, nastane prav značilna rana z zadebeljenimi, neravnimi robovi, ki se dvigajo nad površino oko-lišne kože. Rana ob najmanjšem dotiku krvavi.
Kožni rak se le redko zaseje v bezgavke in druge organe, raste
Pozdravni govor tovariša direktorja Miroslava Stimca desetletnikom v TOZD Dobova.
Med govorom Antona Bevca, vodje TOZD Mirna peč.
V bolnišnici je vzidan kamen
KRONIKA ZA NOVEMBER
V Dolenjskem listu se že več tednov vrstijo sestavki, ki seznanjajo prebivalce vseh dolenjskih občin z najnovejšimi načrti občinskega odbora Rdečega križa v Novem mestu. Le-ta je ustanovil poseben medobčinski sklad za nabavo dragih medicinskih instrumentov, namenjenih pokrajinski bolnišnici v Novem mestu.
Za kaj gre? Znanost in tehnika napredujeta z veliko hitrejšimi in večjimi koraki, kot jim zmorejo slediti proračuni naših zdravstvenih ustanov. V tem dejstvu je skrit odgovor na vprašanje: čemu zbirati prostovoljna sredstva za nakup dragih aparatov in pripomočkov — mar se bolnišnica ne more vzdrževati sama? Se že vzdržuje, to je res, toda le do neke mere, ki pa ima vsako leto svoj začetek in konec v omejenem dotoku denarja. Obnova, večja modernizacija, zlasti pa nakup najsodobnejših medicinskih aparatov, pripomočkov ter naprav pa so vprašanja, ki jih mora vodstvo bolnišnice odlagati iz leta v leto, ker zanje pač ni dovolj sredstev.
Vrata v bolnišnico pa so odprta vsako uro - za slehernega med nami! Vsak dan znova izvemo, da je ta ali oni izmed delovnih tovarišev moral nenadoma po zdravniško pomoč v bolnišnico: operacija, huda nesreča v prometu, poškodba pri delu ali doma in še in še, saj poznamo tudi solze, žalost in bolečine, ki jih prinašajo take vesti. Znanost in tehnika sta zadnja leta izredno napredovali: zdaj nudijo zdravnikom že take aparate, o katerih se pred 15 ali 20 leti niti strokovnjakom ni sanjalo. Zdravljenje, učinkovita pomoč in uspešnejši posegi so zdaj na voljo tudi po zaslugi najmodernejših aparatov in pripomočkov. Med njimi so tile, ki bi izdatno zvišali zmogljivost, učinkovitost in uspešnost zdravniških posegov v domači pokrajinski bolnišnici:
1. laserski fotokoagulator za zdravljenje očesnih bolezni in zlasti za posege v najglobjo notranjost očesa, ki je doslej veljala za nedotakljivo,
2. aparat za hitro zmrzovanje tkiva (za zgodnje odkrivanje raka in drugih sprememb v bolnikovem telesu),
3. opremo za laboratorije: avtomatični „števec krvničk", plamenski fotometer za hitro ugotavljanje krvne slike in avtomatske dispenzorje za varnejše in hitrejše jemanje vzorcev,
4.	preureditev, obnovo in razširitev sedanje šok sobe, za katero bi nabavili: posteljno tehtnico, nov aparat za umetno dihanje, voziček z aparati za oživljanje in ponovno vzpostavitev delovanja srca, stoječ in prenosni EKG aparat za natančne registracije in kontrolo električnih potencialov srčne mišice in možganske skorje ter razne monitorje za sprotno kontrolo vseh življenjskih funkcij bolnikov.
Našteli smo vrsto imen — za njimi pa so neslutene možnosti, namenjene ozdravljenju in pomoči našim bolnikom! Na to se spomnimo, tovariši in tovarišice, ko bomo v teh in v na-
slednjih tednih sklepali o našem poslovanju in novoletnih čestitkah! Namenimo jih tokrat skladu za drage medicinske aparate za pokrajinsko bolnišnico - več bodo koristili kot brezplodno razmetavanje denarja za razna darila in čestitke, ki skoraj povsod končajo svojo pot v koših za smeti. Na te potrebe se spomnimo še pred zaključnimi računi — iz skladov za skupno porabo in iz drugih virov lahko namenimo za skupno korist tudi nekaj prepotrebnega denarja v naštete dobre namene!
Medobčinski sklad za drage instrumente pri obč. odboru RK Novo mesto
METLIKA
Prišli v novembru 1976:
1.	BUKOVAC Marija,
2:MUC Bariča,
3. OMERZEL Anton,
4. PEZDIRC Marija in
5. LADIKA Vlasta.
Odšli iz podjetja:
1. ŽAKULA Gordana in
2. STARIHA Olga.
PRIŠLI V TOZD KONFEKCIJA ČRNOMELJ:
1. ADLEŠIC Marija,
2. TKALČIČ Zvonka,
3. SIMONIČ Majda in
4. LAMUT Slavica.
Pravočasna kolekcija - uspešna prodaja
Že vrsto let se ukvarjamo s problematiko, kako pravočasno priti do kolekcije za naslednjo sezono. Pot ni lahka, saj je potrebno več kot pol leta misliti na to, kaj bi uvrstili v kolekcijo za bližajočo se sezono.
Ker smo modna industrija, se naša kreatorska in razvojna služba ter ostali zainteresirani dejavniki intenzivno ukvarjajo s tem, kaj predložiti za izbor za nastopajočo sezono. V ta namen obiskujejo modne sejme v Evropi. Predvsem obiščejo pomembnejše sejme in revije v evropskih mestih, v katerih se predstavljajo modne novosti, tako v pogledu kreacije, modnih barv, novih tehničnih in tehnoloških dosežkov.
Če hočemo ugoditi tržnim zahtevam in modnim novostim, moramo uvrstiti v kolekcijo novitete, za katere je treba pripraviti nova pletiva iz novih surovinskih sestav in v modnih barvah. Ker gre pri tem v veliki meri za popolnoma nove surovine in nove tehnične obdelave, se pri tem začetnem delu pojavljajo težave, od katerih je v veliki meri odvisna pravočasna predložitev in izbor kolekcije.
Naša kreatorska služba izdela večje število raznovrstnih modelov in jih predloži kot širši izbor. Odgovorne službe v marketing in tehničnem sektorju temeljito pregledajo vsak predloženi model in izberejo modele za ožji izbor, ki jih bodo posredovali našim odjemalcem.
Kot vemo, smo v preteklem obdobju mnogokrat zamujali osvajanje kolekcije. Posledica tega je bila slabša prodaja in težje planiranje. Z željo, da bi
odpravili te pomanjkljivosti, samo izdelali program aktivnosti pri osvajanju novih kolekcij. S programom je točno določeno, katera služba oziroma odgovorna oseba mora narediti vse potrebno, da bo mogoče pravočasno osvojiti kolekcijo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je na tem področju narejen določen napredek, saj smo kolekcijo za sezono pomlad-poletje 1977 osvojili le z manjšo zakasnitvijo.
Ko je nova kolekcija osvojena, je potrebno izdelati program po barvah in velikostih, določijo se prodajne cene in začne organizacija prodaje za nastopajočo sezono. Tržišče je iz leta v leto zahtevnejše. Zato smo se leta 1975 odločili za nov način prodaje: za kupce smo pripravili komercialno-delovne revije in vse modele prikazali na manekenih. Kupci so se lažje odločali in so bolj segali po naših izdelkih. Ta način prodaje se je pokazal kot zelo uspešen. V ta namen smo adaptirali prostore na Vinomerju, ki so prikladni tako za prikaz revije, kot tudi poznejše zaključevanje.
Tudi letošnjo jesen smo organizirali tovrstno prodajo. Povabili smo kupce iz Slovenije in bližnje Hrvatske. Odziv je bil zelo dober, pa tudi poslovni uspeh več kot zadovoljiv. Na željo kupcev smo organizirali revije še v večjih krajih, kot so Osijek, Subotica, Novi Sad, Sarajevo, Mostar, Split in Šibenik. Na splošno zadovoljstvo smo bili povsod lepo sprejeti in uspeh pri prodaji ni izostal, saj smo po zbranih podatkih prodali več kot 2/3 planirane
proizvodnje za I. polletje 1977.
Naši kupci so se pohvalno izrazili o takem načinu prodaje, saj smo se na osnovi prikazanih modelov lažje odločali za večje nakupe, pa tudi pri samem izboru je lahko sodelovalo več zainteresiranih oseb, posebno tistih, ki imajo vsakodnevni stik s potrošnikom.
Ta način prodaje je nujen in ga bo treba v bodoče še izpopolniti, ker tako obsežne in bogate kolekcije ni mogoče prodajati po starem načinu iz kovčka, ker se modeli zmečkajo in izgubijo svoj lepi izgled.
Revije in prodajo smo organizirali skupaj s Kometom iz Metlike. Za prikazovanje modelov smo izbrali manekene iz Beti in Kometa. Od zunaj sta sodelovala le dva prikupna otroka, ki sta dostojno prikazala modele in požela veliko aplavzov.
Ta način strnjene prodaje je v septembru in oktobru omogočil, da smo bolj z gotovostjo planirali proizvodnjo in prodajo za I. polletje 1977. Proizvodnja je že 4. 11. vedela kaj, koliko in kdaj mora narediti v posameznih mesecih v I. polletju. Nujno je, da se preračuna zasedenost zmogljivosti, priprava osnovnih in pomožnih materialov in organizira pravočasna proizvodnja, da bomo vsestransko zadovoljili naše kupce.
Ta način prodaje bomo morali še izpopolnjevati. Ker pa organiziramo revije v lastni režiji, bo do stroški za manekene in ostale sodelavce bogato poplačani z večjim plasmajem naših priznanih izdelkov.
JURE FLAJNIK
SREČNO NOVO LETO - SREČNO NOVO LETO - SREČNO NOVO LETO - SREČNO NOVO LETO SREČNO NOVO LETO - SREČNO NOVO LETO
SREČNO NOVO LETO - SREČNO NOVO LETO - SREČNO NOVO LETO - SREČNO NOVO LETO SREČNO NOVO LETO - SREČNO NOVO LETO