Poštnino pfocono v goftoviui. Leto LXXII., št. 98 a Ljubljana, sobota 29. aprila 1939 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Irtserati do 80 peti* vrst a Din 2, do 100 vrst 6 Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja ¥ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne mesečno vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva oRca stev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24» 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Po Hitlerjevem govoru: V Evropi nič novega VčerajSnji Hitlerjev govor ni razčistil med in v Ameriki vidijo v njem potrdilo za pra narodnega položaja — V zapadno-evroptikih državah vilnost svoje politike BERLIN, 29. aprila, r. Govor nemškega kancelarja Hitlerja, kateremu so v gotovih krogih pripisovali toliko važnosti, ni prinesel nič novega Po svoji stari navadi je Hitler orisal svoje stališče do vseh miroljubnih pobud zapadnih velesil in Amerike in kot v odgovor na vse to docela nenadoma odpovedal pomorski sporazum z Anglijo in nenapadalni pakt s Poljsko, ka teri je postavil tudi ultimativne zahteve glede priključitve Gdanska k Nemčiji. Smešil je prizadevanje demokratskih državnikov za mirno poravnavo obstoječih sporov in v skrajno zasmehljivem tonu odgovoril na poslanico prezidenta Roose-velta. Odklonil je vsako misel na kako mednarodno konferenco in poveličeval nemško oboroženo silo. ki se bo zopersta- ( vila vsakemu poskusu političnega, gospo- j darskega ali vojaškega pritiska na Nemčijo H koncu je priznal, da so se v Španiji borili na strani generala Franca tudi nemški vojaki ter je končal z zagotovilom da ostaneta Nemčija in Italija nerazdruže-ni zaveznici. Dočim je hudo napadal Angleže, je omenil Francijo le mimogrede dočim Rusije enako, kakor v svojem govoru 30. januarja tudi tokrat ni omenil niti z besedico. Takoj po Hitlerjevem govoru, ki je trajal dve in pol ure, je nemški zunanji minister izročil angleškemu in po1rkemu poslaniku note. v katerih odpoveu..je s tema državama sklenjene pogodbe. Ves Hitlerjev govor je bil v obliki note izročen tudi ameriškemu poslaništvu kot odgovor na Rooseveltovo poslanico. Odmev po svetu s WASHINGTON: nesmiselno izzivanje Roosevelt ni poslušal Hitlerjevega govora vTASHINGTON, 29. aprila, br. Tajnik Bele hiše je izjavil zastopnikom lista, da je predsednik Roosevelt, ki se mudi na svojem posestvu v zapadni Ameriki, med govorom kancelarja Hitlerja, spal in da ga sploh ni poslušal, ker je vstal šele ob 8.20 zjutraj po ameriškem času (ob 14.20 po srednjeevropskem času), ko je Hitler že nehal govoriti. Roosevelt tudi ne namerava podati nobene izjave o Hitlerjevem govoru. Tudi zunanji minister Hull je odklonil zastopnikom tiska vsak komentar. V političnih krogih pa izjavljajo, da se ta govor ne more smatrati za resnega, ker predstavlja zgolj novo izzivanje. Predsednik reprezentančne zbornice je izjavil, da Hitlerjev odgovor na Rooseveltovo poslanico ne more prinesti nobenega pomirjenja v Evropi. Razne Hitlerjeve obrazložitve mednarodnega položaja ne predstavljajo nobene zagotovitve miru. Predsednik zunanjepolitičnega odbora reprezentančne zbornice je izjavil, da še nikdar ni cul takega zasmehovanja resnih pobud za ohranitev miru. Odpoved nena-padalnega pakta s Poljsko predstavlja po njegovem mnenju prikrit ultimat Poljski. Besedni dvoboj se bo nadaljeval BERLIN. 29. aprila, r. Kakor se doznava, bo irr. 2l iDtter v ponedeljek zopet dva govora, v katerih bo skušal zavrniti vtise in komentarje svojih včerajšnjih izjav pred državnim zborom. Z nestrpnostjo pričakujejo nemški politični krogi nedeljski govor Roosevelta v New Yorku, čeravno pravijo vesti iz Amerike, da se Roosevelt sploh ne bo bavil s Hitlerjevimi izjavami. Hitler bo v ponedeljek govoril na manifestaciji hitlerjevske mladine, nato pa na zasedanju nemške kulturne zbornice Zvečer bo zopet prirejena velika vojaška parada, ki naj podkrepi Hitlerjeve izjave o nemški oboroženi sili. LONDON: splošno ogorčenje Odpoved pomorske pogodbe pušča Anglijo hladno LONDON, 29. aprila, br. Včerajšnji govor Hitlerja je izzval v angleški javnosti ogorčenje. Doslej pa ni bil objavljen o njem noben službeni komentar. Odpoved angleško-nemške pogodbe o omejitvi oboroževanja na morju, so sprejeli v angleški javnosti povsod hladno in pravijo, da se Nemčiji nikdar ne bo posrečilo doseči moči angleške vojne mornarice. Razen tega je treba tudi vpoštevati. da bo Anglija še nadalje izpopolnila svoje pomorske sile. Angleški radio Hitlerjevega govora ni prenašal. Šele pozneje so posamezne postaje objavile krajše izvlečke. Odpoved pomorske pogodbe z Anglijo in nenapadal-nega pakta s Poljsko ni nikogar presenetila, ker so to že v naprej pričakovali. Večje presnečenje pa je v javnosti vzbudila izjava Hitlerja o predlogih, ki jih je dal poljski vladi za rešitev vprašanja Gdanska in poljskega koridorja. Čudijo pa se, da pripisuje Hitler odklonitev teh predlogov zapadnim demokracijam Poroštva, ki so se dala Poljski, ne izključujejo možnosti direktnega sporazuma med Poljsko in Nemčijo Glede odpovedi angleško-nem-škega pomorskega paktn pa v Londonu poudarjajo, da je bil ta pakt obvezen za obe državi. Ce ga Nemčija seda i odpoveduje, je to le dokaz, da ga je že prekršila To pa nima nobene praktične vrednosti, ker Nemčija v pogledu pomorske oborožitve nikdar ne bo dosegla Anglije. Chamberlain si ne da motiti nedeljskega oddiha LONDON, 29. aprila, br. Ministrski predsednik Chamberlain je včeraj odpotoval v Chequers na nedel;ski oddih. Pred svojim odhodom je obiskal zunanje ministrstvo, kjer je imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Halifaxom. PARIZ: V Berlinu nič novega Hitler si je previdno pustil odprta vrata PARIZ, 29. aprila, r. Hitlerjev govor v francoski politični javnosti ni izzval prav nikakega presnečenja, ker niso nič drugega pričakovali. Opozarjajo zgolj na to, da si je Hitler previdno pustil odprta vrata za pogajanja, čeravno je zavzel odklonilno stališče napram vsem dobrohotnim pobudam in predlogom. Po sodbi francoskih krogov je bil ves Hitlerjev govor prora-čunan na to. da bo oddvojil javno mnenje drugih držav od stališča njihovih vlad. Odpoved pomorske pogodbe z Anglijo in nenapadalne pogodbe s Poljsko smatrajo v pariških krogih za docela neupravičeno in neutemeljeno. Odločno zavračajo argumente, s katerimi je Hitler skušal opravičiti razkosanje Češkoslovaške in ugotavljajo, da so ti argumenti v popolnem nasprotju z dosedanjimi nauki narodnega socializma V odnošajih Francije do Nemčije se po tem govoru Hitlerja ni ničesar spremenilo Pozornost je zbudilo deistvo, da Hitler Rusije sploh ni omenil V ostalem pa sodijo, da je Hitler svoi govor v zadnjem trenutku znatno omilil, ker je bPa po prvotnih informacijah njegova vsebina še vse drugačna. . VARŠAVA: Izsiljevati se ne damo! Odločna zavrnitev nemških zahtev \.-UwS>AVA, 29. aprila, br V vseh političnih krogih in v vsem poljskem tisku se danes bavijo z odpovedjo nenapadalnega pakta s strani Nemčije. V svojih komentarjih odločno zavračajo Hitlerjevo argumentacijo in ugotavljajo, da je ta odpoved enostranska. V tem vidijo samo dokaz, da skuša Nemčija na vse načine pritisniti na Poljsko, da bi se odrekla svojim varnostnim zvezam z drugimi državami ter s tem preprečila, da ne bi postala žrtev nemških aspiracij. Odpoved fiokta je bila poljski vladi aporočeoa Sale snoči po Hitlerjevem govoru, ko je nemški odpravnik poslov izročil zunanjemu ministru tozadevno noto svoje vlade Obenem je predal tudi posebno spomenico, čije vsebina še ni znana in ki jo sedaj vlada skrbno proučuje. Kar se tiče nemških zahtev glede Gdanska in eksteritorialnih zvez preko poljskega koridorja, ugotavljajo v poljskih uradnih krogih, da je bila Poljska vedno pripravljena dovoliti Nemčiji primerne olajšave po reciprociteti, nikdar pa ne more sprejeti zahtev, ki bi kršile suverenost polj ske republike. Poljska se s paktom iz leta 1934 napram Nemčiji ni obvezala, da ne bi smela sklepati sličnih paktov z drugimi državami, ker taka obveznost ne bi bila združljiva s poljsko suverer.ostjo. Kar se tiče Gdanska, je Poljska že ponovno izjavila Nemčiji, da je pripravljena o tem razpravljati, toda s predpostavko, da mora Gdansk ostati v poljskem carinskem sklopu. Poljska se ni nikdar vmešavala v notranje zadeve Gdanska, vztraja pa na tem, da se spoštujejo njene gospodarske in politične pravice. Tudi sedaj še je Poljska pripravljena pogajati se z Nemčijo, toda samo na tej osnovi. Ce pa misli Nemčija po drugi poti izsiliti svoje zahteve, bo naletela na najodločnejši odpor. Prvi odgovor Poljske: 1 milijon vojakov pod orožjem Poljska je odločena do skrajnosti braniti svojo posest VARŠAVA, 29, aprila, br. V merodajnih varšavskih krogih računajo $ tem, da bo Nemčija v prihodnjih dneh naperila svojo Slavno akcijo proti Poljski. 2e po prvih znakih, ki so kazali na to, da se nemški pri tisk usmerja proti Poljski, je bila odrejena delna mobilizacija in zasedba meje proti Nemčiji. Sedaj so bili ti ukrepi še poostreni. Včeraj je bilo vpoklicano še nadaljnje število rezervistov, tako da ima Poljska sedaj pod orožjem 1 milijon vojakov, v 24 urah pa jih lahko postavi na mejo še poldrugi milijon. V poljskih vojaških krogih izjavljajo, da je Poljska pripravljena na vse in ne bo popustila niti z» ped, marveč se bc proti vsakemu nasilju branila do skrajnosti, pri čemer lahko računa na izdatno podporo svojih zaveznikov. Z odpovedjo nemškega pakta so že davno računali in se primerno pripravili. Glasilo generalnega štaba poroča v zvezi s tem. da so pripravljene tudi vse potrebne zaloge vojnih potrebščin. Romunski demanti BUKAREŠTA, 29. aprila, br. Kancelar Hitler je v svojem včerajšnjem govoru v nemškem državnem zboru tudi omenil, da je Rumunija želela doseči po češkoslovaški krizi skupne meje z Nemčijo O tem je bil snoči izdan uradni komunike, ki ugotavlja, da ni rumunska vlad nikdar izrazila kake take želje po skupnih mejah z Nemčijo oziroma po razširjenju nemškega protektorata do Rumunije Nasprotno je Rumunija hotela zaščititi samo svoje interese, ko je zasedla Madžarska Podkarpatsko Ukrajino. Povečanje kreditov za oboroževanje v Turčiji CARIGRAD, 29. aprila, e. Na seji turške velike narodne skupščine v Ankari je bil sprejet sklep, da se kredit za narodno obrambo poveča za 12.5 milijona turških lir. Po najnovejših sklepih glede obvezne službe bodo vsa prevozna sredstva na suhem in na morju, kakor tudi vse tovarne orožja v primeru vojne na razpolago turškemu generalnemu štabu. Japonska na umiku? Tokijska vlada ne namerava brezpogojno slediti Italiji in Nemčiji VVASHINGTON, 29. aprila br Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov se Japonska polagoma, a dosledno umika od trozveze, v katero naj bi se pretvoril protikomunistični pakt Rim-Berlin-Tokio. Japonski zunanji minister H i ranu -ma je na zaupnem sestanku japonskih politikov, ki se je vršil te dni v Tokiju. izjavil, da se Japonska ne namerava postaviti odkrito na stran Italije in Nemčije v primeru, da pride do oboroženega konflikta med demokratskimi in totalitarnimi državami. Za prihodnje dni je namreč napovedan sestanek japonskega zunanjega I ministra ter nemškega in italijanskega veleposlanika v Tokiju. Na tem sestanku naj bi na pobudo Berlina sklenili pretvoritev protikomunističnega pakta v vojaško zvezo. Izgleda pa, da se Japonska temu upira, ker se zaveda, da bi bila v primeru konflikta brez pomoči Italije in Nemčije izpostavljena združenemu pritisku Amerike, Anglije in Francije ter Rusije, kateri po hudi izčrpanosti, ki jo je povzročila vojna na Kitajskem, ne bi mogla nuditi odpora. Zato kažejo vsi znaki, da se skuša Japonska polagoma umakniti in ostati nevtralna. Ruski polet v Ameriko NEW VORK, 29. aprila, br. Veliko rusko letalo, ki je včeraj zjutraj startalo s pilotom Gordienkom in še enim letalcem v Moskvi za polet v New York, je javilo snoči ob 18.30, da leti nad Labradorjem Ruska letalca sta obletela iz Moskve preko Leningrada Rejkjavika proti Bostonu in New Yorku. Odgoditev Sobranja SOFIJA, 29. aprila, e. Prvo redno zasedanje Narodnega sobranja je zaključeno. Zadnja seja je trajala včeraj od 10. do 22. Sobranje je v tem času sprejelo zakon o olajšavah glede kmečkih dolžnikov v Bolgariji in še nekatere druge manj važne zakone. Nato je ministrski predsednik Kjuseivanov prečital kraljev ukaz, s kate- 29. IV. - 8. V. 1939 XVI. salon 4. V. Tekmovanje | v eleganci avtom. -bilov.— Mednarod. turistično-kulinarična' razstava. — Vino-ročna dela. — Poljedelski stroji. — Poletje - Sport - 7. V.: IV. med- _ narodna razstava psov. — Tekma .Dama in njen pes*. - Na železnicah od 24 IV. do 13. V. v Jugoslaviji brezplačni povratek, a ▼ sosednjih državah 25 - 50'/» popusta. Na jadranskih paro-brodih višji razred za ceno nižjega. rim se prvo redno zasedanje Sobranja zaključuje. Drugo redno zasedanje se prične v smislu ustave 28 oktobra V primeru nujne potrebe bo sklicano Narodno sobranje k izrednemu zasedanju. še vedno močni odmevi po svetu \Vashinfirton, 29. aprila. AA. (DNB): Uradni krogi pozdravljajo uvedbo obvezne vojaške službe v Angliji bolj 9 političnega kakor vojaškega stališča. Naglaša-jo. da ho ta irkrep angleške vlade ugodno vplival na angleški narod in demokratične države, tako kakor želi ameriška vlada. Vendar uradni krogi ne dajejo nobene uradne izjave o tem vprašanju. Ameriški tisk pa navdušeno pozdravlja uvedbo vojaške obveznosti v Veliki Britaniji. Berlin, 29. aprila. AA. ^Berliner Borsen-Zeitung« piše glede uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Angliji, da je Chamberlain še 29. marca trdil, da Anglija ne bo uvedla splošne vojaške dolžnosti. Ko pa je Anglija dala znane garancije, je morala na pritisk Poljske, Francije in Sovjetske Rusije uvesti rudi vojaško obveznost. Anglija je postala tako prva žrtev svoje obko-ljevame politike. »Berliner Lokal-Anzeiger« pravi, da se je Anglija začela s tem močno vmešavati v kontinentalno politiko ter da ovira življenjske potrebe Nemčije na vzhodu m jugovzhodu Evrope. Nemčija bo budno spremljala posledice angleškega sklepa, čigar prve posledice so se pokazale na Poljskem, kjer je povzročil val šovinizma. ČUKIH, 29. aprila. Beograd 10.—, Pariz 11.7825, London 20.825, New York 444.875, Bruselj 75.55, Milan 23.40, Amsterdam 238, Berlin 178.50, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Bufearfišta 3.25, poCitični oGjornit Taho ne sme govoriti SI? van Na Sušaku izhaja tednik »Primorje«. Ne vemo, kateri politični struji pripada, to pa je iz njegovega pisanja razvidno, da nima niti iskrice slovanskega čustva Ze nedavno je obja\'il članek, v katerem je škodoželjno odobra\-al težko usodo, ki je zadela bratski češk: narod. Z molkom in prj-zirom smo prešli preko tega članka, ker smo bili mnenja, da je to stališče kakega posameznika, ki se mu je posr^č'lo vtihotapiti v list izbruh svojega besnega so\-r^-štva pn H Čehom. V svoji zudnj* šte\'ilki pa list v svojem uvodniku z drugimi besedami ponavlja na naslov Čehov iste žaliti'e. ki jih je že pred tedni nagromadil proti češkemu narodu in njegovim voditeljem v dolgoveznen članku. Takole piše: »Narod, ki svoio ležko pridobljeno narodno sin-c rerost bre- borbe prepušča in se je odreče, ni narod, niti ne zasluži, da b> še kdaj di.hil suvereno drža\k>. Maia Albanija s komaj nekaj nad milijc.r ljudi, ki je bila prav zh prav kolonija, se je s peščico svojih \x>-jakov uprla mnogo močnejšemu so\*ražni-ku in skušala, da tako ali drugače očuva svojo zlato s\*obodo in svojo državno smirenost. Nedavno smo videli neki drugi narod, ki je bil oborožen do rob in ki je bil sedemkrat večj; od albanskega, ki se je sramotno vda! z vsem s\*ojim inventarjem tujcu in se pcavrgel skupaj z vsem svojim bogastvom in z vserr svojim imet jem in življenjem tu,emu nasprotniku. Albanec smemo in.enovati narod, fi samoizdajalci pa nimajo pravice d? bi nosili to ime, ker si ga niso zaslužili, niti ne zaslužijo, da si ga kdaj pridobe ...« Uvodnik je pisec signiral s »f. p-« Pa ni mož morda po rodu Arnavt, ker goji tako toplo ljubezen do Šk i pet arov in tako blazno sovraštvo do Čehov?I Izza kulis češUopo\)sUlh odnošajev Listi poročajo, da je češkoslovaška vladay ko &e je morala, zapuščena od zaveznikov, pokoriti monakovskemu diktatu, snovala dalekosežne načrte. Hotela je stopiti v zvezo s Poljsko republiko in ž njo osnovati veliko poljsko-češkoslovaško federativno državo, ki bi bila dovolj močna, da bi se lahko ubranila vsakega zunanjega napada. Ta ideja se je rodila v glavi prezidenta dr. Beneša. Ta s\-oj načrt je dr, Beneš sporočil takratnemu poljskemu poslaniku v Pragi, obenem pa je naročil češkoslovaškemu poslaniku dr. Slaviku v Varšavi, naj osebno o tem načrtu informira prezidenta Mo-scickega. Vse to se je izvršilo v največji tajnosti, vse pa kaže, da Benešev načrt ni ostal prikrit in je pospešil ali morda celo naravnost povzročil dogodke, ki so se nato odigrali meseca marca. Koliko je resnice na stvari, bo razkrila zgodovina, ,Revolucija nihilizma" Revija »Der deutsch e Weg* objavlja oceno knjige, ki jo je napisal Hermann Rau-sehning, eden izmed prvakov nacionalno-socialističnega pokreta. Naslov knjige je »Revolution des Nihilismus«. Iz te knjige citira »Der deutsche Weg* ta-le značilni odstavek: »Državnik mora biti pripravljen vse podpisati. On mora biti pri pravi jen jamčiti meje in sklepati s komurkoli pakte o nenapadanju. Bedasto je mi strt i, da bi se ne smelo posluževati takih sredstev, saj se vendar vedno poja\>ljajo momenti, v katerih je treba kršiti najsvečanejše pogod be. Kdor je tako občutljiv in moralno než-nočuten, da mora najpreje izprašati svojo vest, ako mu bo mogoče izpolniti vsako pogodbo v vsaki situaciji, ta je tepec, Zakaj bi drugim ljudem ne privoščili padca, sebi pa olajšanja, podpisujoč take pakte, ako smo prepričani, da s tem nekaj dosežemo in se s tem okoristimo?! Državnik lahko danes sklepa v dobri veri pogodbe, Jutri pa jih lahko hladnokrvno prekrši, ako to zahteva bodočnost naroda in blagor države—* — To je vsekakor čudna morala, ki je pa »Der deutsche Weg« ne obsoja. Noša revija »Misel in delo" Kulturna in socialna revija »Misel in delo«: je izšla kot 3. in 4. številka v skupnem zvezku, ki obsega 144 strani. Vsebina, kakor vselej, zanimiva in pestra, članki: Vstajenje. Dr. N. Radojčič: Jezgra najstarije hrvatske istorije. Dr. Gorazd Kušej: O naši državni ustavi in načinu njene spremembe, V. Kušan: Petdeset godina hrvatske umjetnosti. L. Čermetj: Nova šolska reforma v Italiji. Dr. G. Č.: Najstarejši dokument o našem narodnem edinstvu, — Obzornik: Kriva pota. — Prelat dr. Fr. Ko-vačič (Inko). — Nove spremembe v Evropi (dr. B, Vrčon), — Notranjepolitični pregled (Verko), — Glavne glasbene prireditve (P, Šivic). — Zbornica fašijev in kor-poracij (L. Č.) — Poročila: UtoriJa ideje jugoslavenskog narodnog ujedinjenja i oslobodjenja od 1790 do 1918. (L). _ Dr. F. Veber: Krščanstvo in nacionalizem (Z). — Nove knjige, — Dokumenti: Konec ČSR v dokumentih, — Pogodba o priključitvi Klajpede, — Osnove naše zunanje politike. — Ta dvojna številka stane 12 din, ceio-letna naročnina pa znaša 60 din. Napredna inteligenca, naročaj si to revijo, to Je čfivo ^67577 ^« rt stran z »SLOVENSKI NAROD«, Sobota, 23. aprila Stav. g8 Živahne priprave za prekmurski teden Ta velika kulturna in gospodarska prireditev bo od IS* do 26. junija Murska Sobota, 27. aprila Glavni odbor Prekmurskegra tedna« je Imel te dni sejo. na kateri je poročal župan g. Ferdinand Hartner o dosedanjem delu za organizacijo velike kulturne in gospodarske prireditve, ki bo od 18. do 26. junija v Murski Soboti. Podroben pregled je podal tajnik gremija g. Veble. Iz njegovega poročila je razvidno, da je organizacija prekmurskega tedna v glavnem izvedena že do vseh podrobnosti. Vsak dan prihajajo prijave razstavljalcev. ki se živo zanimajo za to veliko prireditev, prvo v Prekmurju. Gradbeni odsek pod vodstvom gradbenika g. Štefana Srake je dokončal priprave za gradnjo velikega paviljona, ki bo postavljen na desni strani poti v Saparijev grad. Paviljon bo velik in prostoren, da bo v njem lahko nameščena kmetijska razstava obrt in industrija Prekmurja. Z gradnjo bodo pričeli te dni. Murska Sobota dobiva iz dneva v dan lepše lice. 2e jeseni so regulirali prometno Slovensko ulico, jo posuli in ji utrli z novim valjarjem cestnega odbora trdno cestišče. Pred kratkim so na podoben način rešili problem Kolodvorske ulice, ki je zdaj kakor asfaltirana. Betonski robniki in gladko cestišče ji dajejo vprav velemestno lice. Ko bodo dorasli topoli v parku in bo na levi strani zgrajenih mesto dosedanjih nizkih par višjih hiš, bo to ena najlepših soboških ulic. Murska, Sobota, 26. aprila Med Petanjci in Slatino Radenci £rade velik most čez Muro, ki bo zvezal Slovensko krajino z ostalo Slovenijo. Že 20 let je prebivalstvo Prekmurja želelo dobro zvezo iSez Muro pri Petanjci-h. ker je edini most pri Vcržeju slab in ne prenese večjega prometa, pnav tako pa tudi ceste, ki vodijo do njega. Promet pri Petanjcih je do zdaj oskrboval brod, ki je pa v -deževnem času prav negotova zveza. Promet s Prek m tir jem je danes že tako narasel, da je m os tovna zveza nujna zahteva in potreba vse Slovenske krajine. Lani jeseni so pričeli z gradnjo velikega mostu, ki je bil s stranskimi deli. ki so z njim v zvezd pronačunan na 5 milijonov -dinarjev. Gradnjo je prevzelo kot najnižji ponudnik gradbeno podjetje S loti rad iz Ljubljane. Vreme jc bilo od novembra dalje gradnji zelo naklonjeno, tako da jc delo naglo napredovalo in se že danes lepo vkli. kakšna bo premostitev Mure pri Petan jem in uravnava poplavnoga ozemlja na obeh bregovfh reke. Most grade nekako 130 metrov više od sedanjetga broda, zato je bilo v zvezi z regulacijo treba preložiti cesto. Tudi to delo je že v polnem toku. Cesto, ki vodi s kolodvora v Radencih do petanjskega broda in naprej v Mursko Soboto, bodo premožni tako, da bosta odrezana oba ovinka pri brodu. Cesta bo preložena v dolžini 1000 m vn bo v glavnem potekala po 3 do 4 m visokem nasipu, v katerem bo 6 propustom* za odtok vode ob povodnjih. Cestišče bo široko 6 m in bo tlakovano, prav tako pa tudi vsi dovozi na novo cesto. Gradnja nasipa je kaj zanimiva. Ker bo potekal po poplavnem ozemlju, so ga morali zavarovati pred r/pod jedan jem vode z betonskimi plowči*mi. ki slone na 1 m globokih betonskih temeljih. Material za gradnjo nasipa dobivajo deloma iz preseka pri Petanjski slatimi. skozi katerega bo šel novi del ceste. deloma pa iz poglobljenih Maribor. 29. aprila Ob banovem prihodu so predložila mariborska nacionalna in narodnoobrambna društva želje in potrebe, ki jih ima Maribor v današnjih časih. O teh željah in potrebah je bilo že precej slišati in brati, pa je njihova aktualnost danes večja kot kdajkoli. Sporočene želje izražajo predvsem sledeče točke: 1. Maribor in vse njegovo zaledje potrebuje v sedanjem položaju večja javna dela, M naj nudijo številnim brezposelnim zaslužek in kruh. Konkretni načrti o teh javnih delih so že znani. 2. Maribor potrebuje nujno drugi most preko Drave, ki naj bi se zgradil v Melju ali pa v nadaljevanju Kopališke ulice z zvezo na Tržaško cesto. 3. Dozidala in uredila naj bi se nova rjobiišniška stavba ob Tržaški cesti. ki stoji sedaj v surovi gradnji že skoraj dve leti, dočim je bolnica prenapolnjena in morajo nemalokrat ležati bolniki po hodni-Uh. Maribor, 28. aprila Poročali smo že o javni tekmi sokolske mednarodne vrste, ki bo v Mariboru v ne-doetv zbudil največje zanimanje ne le v Mariboru, temveč tudi po vsej Skyreri$ in bližnjih krajih Hrvatske, saj je namen teh tekem definitivna sestava Važna je zdaj tudi ureditev prometa IBredi mesta na križiščih Aleksandrove in Radgonske in Aleksandrove in Lendavske ceste. Tu so zdaj provizorično napravili dva prometna otoka, da vidijo, kako bi se ureditev v tej smeri obnesla. Avtomobili-sti, ki poznajo cestne predpise, so s tako ureditvijo kar zadovoljni, kolesarji, ki so dozdaj dirkali kar vsevprek po ulicah, pa so se tudi hitro naučili na red in na predpise vožnje po desni strani. Ce je v začetku regulacija vzbujala pomisleke pri delu meščanov, zdaj vsak odobrava tak način rešitve prometnega vprašanja sredi mesta. Provizorični prometni otoki bodo v kratkem zamenjani z betonskimi. Razširjen bo tudi obrobni hodnik ob hišah, tako da ob nedeljah ne bo več take gneče na trotoarjih. Udeležencem Prekmurskega tedna, ki bo od 18. do 26. junija v Murski Soboti, je generalna direkcija državnih železnic v Beogradu z odlokom 17310 od 13. marca odobrila polovično voznino. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji celo vozovnico do. Murske Sooote in legitimacijo K-13. Ta olajšava velja za odhod v Mursko Soboto od 16. do 26. junija, za povratek iz Murske Sobote pa od 18. do 28. junija. Uprava Prekmurskega tedna je vložila tudi prošnjo na upravo poštnih avtobusov za polovično vožnjo na vseh avtobusnih progah v Prekmurju. propustov, skozi katere se bo odtekala voda ob poplavah. Vsa cestna dela bodo stala milijon dinarjev. Cez propuste v nasipih bo vodilo 5 mostov, dolgih od 25 do 40 m. ki bodo stali skupno nad 1.300.000 din. Prvi most bo stal nad staro strugo Mure pod Petamjsko Slatino. Dolg bo 40 m in bo imel tri odprtine z dvema podpornima stebroma v strugi. Ta most, ki bo najdražji m bo stal 420.000 din. sedaj Še ni v gradnji. Drugi most bo dolg 25 m in bo slonel na podpornem stebru. Tretji most bo 50 m niže in bo dolg 10 m, četrti bo spet 50 m naprej od tretjega in bo prav tako širok, peti pa bo stal nad stranskim rokavom Mure in bo si'.onel na podpornem stebru. Dolg bo 25 m. Razen pri prvem mostu so dograjeni že skoro vsi oporni betonski zidovi mostov s podpornimi stebri Tudi nasip je povsod obložen z betonskimi ploščami, tako da bi mu pomladanska poplava Mure ne mogla prav nič škodovati. Gradbeno podjetje Slograd je imelo z vremenskimi prilikami srečo in je dosedanje delo brez najmanjšega prestanka izvršilo solidno in trdno, kaikor ga zahtevajo izredno kočljive prilike težkega terena. Pri gradnji je dobilo delo lepo število delavcev. Glavni most eez Muro, ki bo dolg 104 m. bo slonel na dveh podpornih stebrih in bo imel tri odprtine. Zgrajen bo pravokotno na strugo in bo nekako 0 m nad normalno gladino vode, taiko da ob povodnjih ne bo oviral odtoka narasle vode in tudi ne bo nobene nevarnosti, da bi bil kdaj zaradi vode oviran reden promet po mostu. Oba podporna stebra v strugi sla že zabetonirana in sta že* iznad gladine vode tako da /daj ni nobene nevarnosti več, da bi stanje vode vplivalo na gradnjo, ki pod vestnim vodstvom lepo napreduje. Z.i obiskovalce Prekmurskega tedna bo prav zanimiv tudi ogled gradnje velikega m(?stu in obeh naiših renomiranih slatin, Radenske in Petanjske. ki bodo v drugi polovici junija že v začetku živahne sezone. 4. Bolj ko kdaj je danes aktualno vprašanje ureditve relejne radijske postaje v Mariboru, ker je ravno obmejni pas za ljubljansko radijsko oddajno postajo -mrtva zona«. 5. Maribor bi moral biti tudi v zunanji podobi reprezentativno kulturno žarišče. Sedanja stara gledališka stavba ne ustreza več potrebam sodobnega Maribora. Zaradi tega je potrebno, da dobi Maribor novo gledališko poslopje. Banovina bi napravila Mariboru v sedanjem stanju veliko uslugo, če bi iz svojih sredstev zgradila v Mariboru banovinsko gledališče, pa bi potem krila stavbne stroške iz zneskov vsakoletnega gledališkega dinarja. 6. Maribor naj se uvrsti v prvi draginj-ski razred. Mariborčani upajo, da se bodo izražene nujne želje čim prej uresničile in da se bodo aktualne potrebe našega mesta čim bolj upoštevale. Maribor ve ceniti naklonjeno mu zaupanje in bo skušal dati tekmovanju tako zunanjo podobo, kakor odgovarja tako pomembni prireditvi. Pri izbirnih tekmah bo imelo naše sokolstvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo priliko, da vidi najboljše telovadce iz vseh krajev države. Pcsebno bo zanimivo zasledovati, kako se je v zadnjem času dvignila kvaliteta orodne telovadbe v hrvatskem in srbskem ćelu našega sokolstva, ki bo našlo tam nov vir svežih moči za nase mednarodno zastopstvo. Poleg nagih znanih olimpijcev br. Grilca, Pristova, Primožiča, Forteja in Gre^orite, nastopijo de br. Bela Budja, Mrzlikin, Stergar ter Mihocinović iz Beograda, Kujuhdžić iz Subotice ter inž ivan-eevič iz Sombona Tekmovanje se bo vršilo v obsežnih, prostorih matlOnega Sokottkega doma. V primeru ugodnega vremen* bodo tekmovanja na veliki verandi, v primeru slabega ali hladnega vramena pa v veliki dvorani. Sedežev bo pripravljenih okoli 700. razen tega tudi stojHfca, tako da bo lahko prisostvovalo tekmam okoli 1000 gledalcev. Pričetek takem je v nedeljo 7. maja ob 9. Tekme bodo do 12. ure zaključene. Uspe. Maribor, 29. aprila V Črni je 4. junija 1938 skupina fantov popivala v Hoblovi gostimi Bilo je okoli polnoči, ko je nastal med vinjenimi fanti prepir, ki se je končal s splošnim pretepom. GrcsrJ±ničarju se je posrečilo, da je podivjane fante, ki so se obdelavah z gosti ln ičarskim inventarjem, spravil iz gostilne na dvorišče. Zabliskali so se noži. Težje ranjen je bil 22letni Anton Globoč-nik. ki je dobil zabodljaje v levico in levo nogo tako, da je obležal in so ga morali odpretniti v bolnico. O krvavean pretepu obveščeni orožniki so takoj prihiteli na kraj krvavega obračunavanja, nakar so se fantje raabežali na vse strani. Zjutraj ob štirih je našel Hoblov hlapec na gnojišču na dvorišču mrtvega 24 letnega Andreja Napotnika, ki je bil na predvečer v gostilni in ki se je tudi udeležil pretepa. Sodna obdukcija je dognala, da je pokojni Na-potnik izkrvavel. Imel je 8 ran v prsih, na rokah in na vratu, kjer je imel prerezano žilo odvodnico, tako da bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman. Na podlagi izipovedb nekaterih fantov, ki so se udjeležrili pretepa, so aretirali orožniki zaradi suma uboja 24letnega delavca Petra Kod runa. ki je pri zaslišanju tudi priznal, da je zabodel pokojnega Napotnika in Globočmika. Ko so ga pripeljali v zapore mariborskega okrožnega sodišča, pa je svoje prvotno priznanje preklical. Dejal je, da je zabodel samo Globočnika. dočim je pokojnemu Na-potniku prizadejal smrtonosne poškodbe neki delavec Z., ki — »Lepa Vida« na kreevinskem odru. V nedeljo popoldne so diletantje sokolske čete Sv. Marjeta ob Pesnici na odru Sokola Maribor III v Krčevini v režiji br. Mirka Vaude uprizorili petdejanko »Lepa Vida«. Ob nepričakovano dobrem pose tu krčevinskega občinstva je ta narodna igra moralno in materialno prav dobro uspela. Sokolski diletantje so igrali skoz in skoz spretno, najbolj pa se je odlikovala *Lepa Vida« (gdč. Irenka Vaudova) s svojim pri rojenim mladostnim elanom. Na družabnem sestanku po igri se je poleg umestnih govorov uveljavila narodna pesem mešanega zbora šmarješke sokolske čete. Pri igri so sodelovali tudi br. starosta čete Anton šuman, br. Zelenko in br. Pšeničnik. Vse priznanje zasluži br. Mirko Vauda, ki je lepo narodno igro režiral ter dal v službo svojo gospo s&progo kot suflcrko in oba svoja otroka. Njegova zasluga je tudi, da ob umestnih predavanjih in smotreni gojitvi petja sokolska četa pri Sv. Marjeti v prosvetnem pravcu lepo napreduje. Tako naj bi bilo delo vseh sokolskih prosvetar-jev v našem obmejnem pasu! S pogumom naprej — brez miru! —C. — Novice iz Ljudske univerze. Jules Ro-mains, o katerem bo predaval gospod Je-an Dayre iz Zagreba v ponedeljek 1. maja pod okriljem Ljudske univerze v Mariboru, ima svoje mesto med največjimi pesniki in pisatelji sodobne svetovne književnosti. V njegovih številnih pesniških zbirkah se krepko izraža nova pesniška smer, znana pod imenom unanimizma. Njegove duhovite gledališke igre s često nekoliko fantastično obliko in z zdravim humorjem nam odpirajo novovrstne poglede na probleme sodobnega življenja, njegovi romani pa, posebno skupina, ki je objavljena pod naslovom »Les hommes de bonne volute« in ki šteje že šestnajst zvezkov, so veličastna in pestra slika življenja francoskega naroda v zadnjih desetletjih. Jules Ro-mains se uvršča med veleumne, ki prodirajo v globino človeškega ustvarjanja in kažejo človeškemu duhu nova pota. V petek, 5. maja bo predaval dr. France Veber o temi: >Clovek m svetovni nazor«. — Inozemski državljani, ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru in so v posesti zaposlitvenega dovoljenja-izkaznice z veljavnostjo za nedoločen čas, se pozivajo, da iste v smislu čl. 5 odst. 2 uredbe o zaposlovanju tujih državljanov z dne 29. 3. 1935 St. br. 18.000 SI. 1. Kos 36 ex 1935 predložijo v svrho potrditve tekom meseca maja t. 1. pred-stojništvu mestne policije v Mariboru soba št. 2, dnevno v času od 10. do pol 12. ure. Prizadeti se opozarjajo, da izgubi v nasprotnem primeru izkaznica o poklicu svojo veljavnost v smislu čl. 17 odst. 2 t. 1. Predstojništvo mestne policije. — Razne drobne. V Tattenbachovi ulici sta se spoprijeli skupini bojevitih moŽan-cev. V bojnem metežu je obležal s poškodbami na glavi in po vsem telesu mesarski pomočnik Ivan Filipančič. ki se zdravi v bolnici. — Naboj je eksplodiral v levici 18-letnemu vajencu Dragu Ferku iz Sv. Miklavža na Dravskem polju, ki mu je levico zmrcvaril. Tudi Ferk se je zatekel v bolnico. — V rokoborbi se je preizkušal' s svojimi sovrstniki 10 letni sin tovarniške delavke, ki pa je priletel tako nesrečno na tla, da si je pri tem zlomil roko. Prepeljali so ga v bolnico. — 21-letni delavec Avgust Merkač je padel s kolesa in si poškodoval levico. — Pod vozom hlodov je obležal posestnik Franc Ogrizek iz Zlato-ličja Z zlomljeno levico. Odpremili so ga v bolnico. — Športne novice. Jutri v nedeljo 30. t. m. bo v Mariboru prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in SK Slavijo, dočim je bila tekma med varaždinsko Svobodo in SK Železničarjem odpovedana. — Ostavko sodniškega poverjenika v Mariboru g. R. Kopica, je vzel sodniški odbor LNP na znanje. — Posestne spremembe. Vinarska in sadjarska šola, oziroma banovina je prodala upokojenemu davčnemu kontrolorju Antonu Francetu 754 m- veliko parcelo v koroškem predmestju za 56.550 din, učiteljici Josipini Vrečko pa 752 m- veliko parcelo za 48.880 din. — Sreski cestni odbor je kupil od posestnika dr. J. Schmie-dererja zemljišče v koroškem predmestju za 49.398 din. prav tako je kupil od dr. Schmiedererja Josip Komar zemljišče v hi se" boco sproti objavljali. Tekme voeti namestnik načelnika SKJ br. Ivan Kovač. Sodnika bosta br. Leon fetukelj in Hrvoje Macanović. Oba sodnika spremljat?, vrsto tudi v Pariz. V nedeljo 7. maja zvečVr pa bo v veliki dvorani Sokolakega doma pri -i 6en pozdravni večer na čast tekmovale m. V ponedeljek S. maja odpotuje izbrana vrsta V Pariz, kjer bodo prve tekme dne 13. maja. Nato potuje vrsti na Poljsko, kjer je pričetek velikih me ;na rodnih tekem dne 19. maja in sicer v Varšavi. so ga orožniki tudi aretirali. Z, pa je pri zaslišanju odločno tajil vsako krivdo. Zadeva se je razčiščevala danes doool-dne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega souiiča, Na zatožni klopi je sedel 241etni Franc Kod run. ki pa je tudi pred sodniki tajil vsako krivdo. Sodba ob zaključku lista še ni bila izrečena. ★ Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne bavil s krvoprelitjeig dne 80. oktobra v Ciglencih. ko so nasij na cesti z razbito lobanjo Petra Tepeha. ki so ga spravili v tukaj&njo bolnico, pa je čez nekaj dni imirl na posledicah amilonosnih poškodb. Radi suma uboja so orožniki aretirali 24-letnega delavca Frar.ca Horvata in 201t-t-nega Stanka Ovoršaka. ki ju je tudi državni tožilec obtožil uboja. Pri kazenski razpravi dne 20. januarja letos je bil Fr. Horvat obsojen na 5 let robije, dočim je bil Stanko Dvoršak oproščen krivde in kazni. Zagovornik obsojenega Franca Horvata pa je proti razsodbi vložil priziv in revizijo, ki ji je Stol sedmorice tudi ugodil. Franc Hoivat je danes ponovno sedel na zatožni klopi ter zatrjeval svojo nedolžnost, češ da on ni pokojnega Ve pena napadel, še manj pa da mu je prizadejal kakšne poškodbe. Razprava ob paključku lista še ni bila končana. koroškem predmestju za 54.000 din. — Zemljišče, na katerem bo ISSK Maribor gradil svoje novo športno igrišče, je bilo kupljeno od posestnice Marije Latzel Iz Nussdorfa v Nemčiji in sicer za ceno o84 tisoč din. — Nočno lekarniško službo ima Alba-nežejeva lekarna na Frankopanovi in Ko-nigova na Aleksandrovi. — Mrtvaški zvon. Na Betnavski 50 je preminila zasebnica Marija Mare, stara 76 let. žalujočim naše globoko sožalje! — Manjša produkcija Fale. Dočim je znašal produkcija falske elektrarne 1937 leta 175..094.339 kv., je lani padla produkcija na 173,505.883. Vzrok je v jesenskem nizkem vodostaju Drave. — V tajni razpravi je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil 34-letno postrežnico Ano Plohlovo iz Maribora na 8 mesecev strogega zapora, ker je v preteklih letih raznim nosečim ženskam odpravila telesni plod, o čemer smo izčrpno poročali v včerajšnji številki. Soobtožena 23-letna predica Adela P. je bila obsojena na dva meseca zapora, pogojno za dobo dveh let, 22- letna predica Anica M. na 2 meseca strogega zapora, 38-letna Ivana G. na 4 mesece zapora, pogojno za dobo 3 let, 39-letni Alojz G. pa na dva meseca zapora, pogojno za dobo 2 let. — Mož, ki se mu je posrečilo opehariti pet mariborskih od\etniko\, je, kakor smo že včeraj poročali, 44 letni splavar Ivan Satler. Obsojen je bil na leto dni in pet mesecev strogega zapora, na 300 din globe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Podrobneje smo poročali o zadevi v včerajšnji številki. — Qbsojena zakonca. Zakonca škrlec — o njunih podvigih smo poročali v včerajšnji številki — sta bila obsojena, in sicer Anton škrlec na pet mesecev strogega zapora, 360 din globe in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Kristina Skrlec pa na 2 meseca strogega zapora in 240 din globe. — Ena najbolj zanimivih civilnih pravd bo v kratkem pred mariborskim sodiščem. Gre namreč za tožbo nekega Industrije* proti nekemu mariborskemu odvetniku, ki je industrijcu zaračunal za neke intervencije 20.000 din. Tega zneska pa industrijec ni priznal, ker niso imele intervencij*3 nobenega uspeha. Industrijec pa je zaračunal odvetniku za avtomobilsko vožnjo v Zagreb 20.000 din in v analizi zaht jv