Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 273.
v Milani v SUM, 28. novembra 1914.
L810 XUL
0 Velja po poŠti: =s St oelo leto napre) . . K 26-— u en meseo „ . . „ 2-20 u Nemčijo celoletno . „ 29-— m ostalo Inozemstvo . _ 35
V	Ljubljani na Sa telo leto naprej . ■a en meseo „ . . „
V	»priti prejeman meseC«* „
ea Sobotna izdaja:
■■ eelo leto.......
u Nemčijo oeloletno a ostalo Inozemstvo
dom:
K24--» 2-„ 1-70
V-9"— 12--
Ii. sera tli
Enostolpna peUtmta (72 mra): ia enkrat .... p« 18 v aa dvakrat .... ,15, ■a trikrat .... „ 13 „ ■a večkrat primera popust
trn raniti. n&mi, isurtmn iti:
enostolpna iieiitvrsta po 2 J vla. Poslano i 1 ■
enostolpna petitvrsta po 40 vla.
Uhaja vsak dan, irviemii ae-
delje ln praznike, ob 5. url pop.
Bedna letna priloga Veni ni
par tJrcdnižtvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne ■b sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. *=»
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol It B. — Baina postne hrantlnloe avstrijske it 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravniikega teleiona it 188.
Nas narod in silnica cesarjevega vladanja.
V sredo, 2. decembra bo praznoval naS cesar 661etnico svoje slavne vlade. Z veseljem bo zrl ob tej priliki na edinost avstrijskih narodov, katere je združil pravični boj za pravico. In slovenski narod ni zadnji med narodi na bojnem polju. Njegovi sinovi so si priborili ime železnih vojakov, neupognjene sile, neomajne hrabrosti. S ponosom gledamo na sinove naše zemlje, ko doprinašajo tako sijajne, s svojo krvjo pisane dokaze zvestobe slovenskega naroda do habsburškega prestola.
Avstrija' je sedaj združena v boju za pravičnost — vladar, ki je ob nastopu moral gledati na razdvojeno državo, razburkano vsled uporov, vidi ob svoji 66-letnici vse narode edine ob brambi svojega prestola. Tško Avstrijo ne more nihče premagati, — taka Avstriia, kateri bo ostala vodnica pravica, bo lahko rekla, da je imel prav tisti, ki je pel; Večna bode Avstrija!«
Mislimo, da v sedanjih časih, ko naši Vojaki junaško nastopajo na severu in jugu proti sovražnikom države, ni lepše mogoče proslaviti 66tega cesarjevega nastopa vlade, kakor da sc vsi oni, ki smo ostali doma, združimo v goreči molitvi za blagor Njegov in za srečo Njegovega orožja, ki ga nosijo v boj naši sinovi. Molitev pa združimo s požrtvovalnostjo za tnšo armado! »Slovenska krščansko-socialna. zveza« se je v tej zadevi obrnila s prošnjo do pre-vzvišeneg,? gospoda ljubljanskega knezo-škofa dr. Ant. B. Jeglič a, naj bi, ker je v sredo delavnik, blagohotno odredil, da se v nedeljo po tem dneva po vseh cerkvah ▼ ' deželi vrše slovesne slnžfee božje s primernimi govori, katerih se	vsa
naša organizacija in vse ljudstvo.
Presvetli gospod knezoškof je blagovolil to takoj odrediti. Naše ljudstvo bo porabilo to priliko, da z največjo udeležbo pokaže, da je na jugu zvest čuvar habs- ; burškega prestola ter da hoče za vse čase ostati ono, kar so nam naši predniki zapustili kot dedščino: zvesto cesarju, zvesto Avstriji!
sj.i
mm.
Naše fente vse hvali!
Nadporočnik 3. gorskega topničarske-ga polka piše svojemu stricu z dne 22. t. m.; Že osem dni je silen boj na vsej črti. Mi bomo, kakor stvari danes stoje, z 80 odstotno gotovostjo Ruse nabili, napredujemo že dva dni od višine do višine in smo že marsikak transport ujetih Rusov poslali na železnico. Boj je strašen, trdovraten, vsak od nas ve, za kaj se gre. Avstrijski bajoneti mečejo Ruse povrstjo iz njihovih jarkov, ko jih je artiljerija že mehke napravila. Odločitve — popolnega poraza Rusov — vsok čas pričakujemo. Naše baterije so ia.i:M pridne, Slovenci izvrstni in pridni vojski. čredo v boj kot vragi, nobene nevolje niti v najhujšem ognju, so že marsikaj napravili. Naše moštvo jc priborilo celo vrsto hrabrostnih odlikovanj, Naš polk stoji danes ravno tako vrlo v boju kot takrat pri Zamoszu in pozneje po treh tedenskih bojih. Vsa čast pridnim Kranjcem, ti nobenega strahu ne poznajo, slede nam z brezpogojno pokorščino, nikdar r-e omahnejo!«
Pripomnimo, da jc častnik ki tako odlično hvali vrline naših fantov, rodom Nemec, Ponosni smo na neše fante.
Odlikovane! 17. pešpolka.
Z bojišča na severu smo dobili od našega slovenskega pešpolka št. 17 sledeče poročilo:
V zadnjih bojih okoli Przemysla in Novega Miasta se jo naš polk zopet odlikoval. Vsak vojak je bil čil junak. Izredno veliko število vojakov je dobilo v teh bojih svetinje za hrabrost. Nekateri jih že nosijo na prsih, drugi jih dobe v nekaj dneh. Odlikovani so sledeči:
Narednik Andrej Kunauer, srebrna svetinja I. r., četovodja Ludovik
Jernejčlč, srebrna svetinja II., korporal Pavel Birtič, srebrna svetinja 1. r., korporal Tome, srebrna svetinja II. r., desetnik Babnik, srebrna svetinja II. r., četovodja M. Pitrel, srebrna svetinja II. r., četovodja Anton Matijčič, srebrna svetinja II. r., četovodja Josip Spreitcer, srebrna svetinja II. r., četovodja Valentin RožSnan, srebrna svetinja I. r.
Korporala Ig. Lončina in Jožef Jur-kovič, infanteristi M. Pezdirc, Štefan Uršič, Anton Sajne, Pavel Jesih, Mihael Zalokar, Josip Hrovatič, četovodja Franc Bogulin so dobili srebrno svetinjo za hrabrost II. r. Korporala Alojzij Kuntarič in Ivan Jernejčič, srebrno svetinjo I. raz.
Infanteristi Franc Vovk, Jožef Birtič in Ivan Karič, srebrno svetinjo I. razreda. Infanteristi Miha Benedieič. Ivan Biščanič, Ivan Zičkar, Franc Spe-Iie, srebrno svetinjo 11. r. Četovodja jos. Justin, Franc Podbevšek, Josip Vatovee, Franc Ježe, Stanislav Verho-vec, Matija. Komar, srebrno svetinjo II. razreda.
Štabni narednik Jakob Klinar, srebrno svetinjo II. r. Žandarmerijslci posla je vodja Franc Zajdela, orožni mojster Engelberf Furlan, častniški sluga Franc Nartnik, desetnik Dioniz Odlesnik, srebrno sVetinjo IT. razreda. Četovodja Franc Stare, narednik Jon-tez, desetnik Ivan Zupane, kadet Ladislav Fradinerz, štabni narednik Iv. Butkovič, desetnik Ivan Lavrič, infan-terist Alojzij Lažnik, četovodja .Matija Štele in Anton Oblak, vsi srebrno sve-1injo I. razreda.
Poleg tega. je dobilo več vojakov rad.i posebne hrabrosti posebno pohvalo od kotnega- poveljstva. Vsi ti so se pa odlikovali v Volizi dol.
Odlikovane! pri. domobrancih,
V priznanje hrabrega obnašanja pred sovražnikom je dobil vojaški zaslužni križ IU. reda. z vojno dekoracijo Ljubljančan, stotnik Jernej Anke r s t (prej Baltezar) 1 i. brambovske-ga polka prideljen generalnemu štabu.
Za izredno hrabro obnašanje pred sovražnikom sta bila odlikovana z zlato kolajno za hrabrost: Desetnik Rudolf Preis 3. in četovodja Rudolf Kovačič 27. br. pešpolka.
Srebrno svetinjo za hrabrost 1. reda so si priborili za hrabro obnašanje pred sovražnikom: pešca Josip Kern-bichler in Jakob Watzinger, oba 3. br. pp.; štabni narednik Slanitsch in narednik sanitetni podčastnik Jakob Belec, oba 26. br. pp. Praporščak Rudolf Gross, narednika Franc Jirak in Ivan Zahrastnik, računski podčastnik 1. reda Josip Loibnegger in Matija Mauro-vič, ti t. narednik Josip Dernovschek, četovodja Josip Grubič, pešca Anton Bonear, Matija Zaplotnik in pijonir Alojzij Novak, vseh 10 27. br. pp. Praporščak v r. Bruno Sprenger, kadet v r. Alfred Ricliter, četovodja Oton Wernhardt, pešca Anton Tur in Anton Hargg, vseh 5 3. br. pp.
Srebrna svetinja za hrabrost 2. reda se je priznala: praporščaku Hermanu Pennershofer, narednikoma Simonu Golob in Franu Sauritsch, četo-vodjem Ivanu Krainz, Antonu Genn-šek,' Ignaciju Šegula in Juriju Pišek, desetnikom Josipu Mlakar. Bogomilu Nostersky, Ignaciju Sever in vodniku tovorne živine Simonu Ribič, vseh 11 26. br. pp. Praporščaku Mariju Lauda, kadetaspirantu Milanu Peterlin, štabnemu naredniku Dragotinu Podlogar, narednikoma Franu Gostiša in Martinu Steharniku, četovodjem Josipu Na-stran, Franu Zupančič, Alojziju Fine, Adolfu Girsig, Franu Jerik. Dragotinu Stopar, Ivanu Czernin, Franu Grenijo in Josipu Cargo; desetnikom Josipu Torkar, Fran ju Letnar, Ivanu Arnbro-žič, Franu Mlakar, Franu Stermoll, Er-nestu Lackner, Ferdu Kresse; poddesetnikom Vincenciju Vrtačnik, Bern-liardu Itump in Josipu Bidar; pešcem
Rafaelu Tomšič, Franu Hudorovac, Antonu Glogovšek, Ivanu Kremžar, Ivanu Tomažič, Ignaciju Pegan, Franu Je-renčak, Franu Povše, Antonu Praznik, trobentaču Ivanu Ciglar in častniškemu sluga Franu Škrlep, vseh 35 27. br. pp.; enoletnemu prost, četovodu Jakobu Woschner in četovodji Rrdolfu Decker, oba 3. br. pp.: kadetu Josipu Neu-gelbauer, kadetaspirantu Dragotinu Schabus, četovodjem Matiji Moser, Hubertu Votsch, Hubertu Moser, Franu Frank, Antonu Jančekovič, Dragotinu Kraiger; desetnikom Josipu Wirtisch, Petru Beer, Gotfridu Hudelist, Antonu Wedernjak, pešcem Ivanu Cater, Avgustu Scheck, Antonu Vojda in nadomestnemu rezervistu Franu Olipitz, vseh 16 4. br. pp.
Za sijajnoodlično delovanje pred sovražnikom je vrhovno poveljništvo balkanskih armadnih sil izreklo med drugimi tudi nad poročniku Dragotinu Potočnik 23. br. pp. pohvalno priznanje.
Kako je ujet Slovenec, častniški sluga, pripeljal rusko stražo v avstrijsko ujetništvo.
V -Freie S ti mm en* poroča neki Ce-lovčan z bojnega polja to-le veselo dogod-bicor V zadnji veliki bitki je naša pehota dobihi povelje, da sc pomakne nazaj na postojanko. Ob tej priliki so Rusi ujeli nekega častniškega slugo. Ko ga je ruski vojak spremljal na določeno mesto, sta sc možakarja začela pogovarjati (častniški sluga je bil Slovenec, ki se za silo lahko pogovori z Rusi), Rus je vprašal, kako se godi avstrijskim vojakom. Slovenec, zvita buča, mu odgovori: O prav dobro! Imamo p ,-ak za jut rek, dobro kosilo z virom in cigaretami, zvečer pečenko, kavo in kuhano vino.« Nato je Rus odgovoril, da že šest dni ni nič pravega jedel. Ko sta med pogovorom dospela do neke hiše blizo avstrijske strelske črte, je Rus potegnil svojega ujetnika za hišo, da ju niso videli Rusi, ondi je zagnal proč svojo puško in jo ubral, kar so ga noge nesle, oroti avstrijski rojni črti, naš častniški sluga pa za m'rn. Naši so ju seveda sprejeli z glasnim smehom. Rus je bil pa preskrbljen.
Z lopato osem Rusov.
Slovenski vojak tržaškega 97. pešpolka piše iz Galicije: ?>?e deveti dan ležim v zakopu pri strašnem vremenu, in celi dan, vsaki dan nam pošiljajo Rusi ne-broj lahkih in težkih granat in šrapnelov; vedno udarjajo 20 do 50 korakov od mene. Čez naše glave streljajo tri do štiri ruske baterije in grozno hrešči, šumi in doni po zraku. V zakopu smo stisnjeni kot suhe ribe v sodu in ne morem niti pošteno stegniti noge. Umil se nisem že tri tedne, zobe tudi ne, ker je voda nezdrava in vode še nisem pil, odkar sem še! od doma. Napravil sem že en juriš in ujel sem z lopato v roki osem Rusov, Vsi so me prosili: » Ne streljajte!« Dosedaj sem še zdrav, kako dolgo, ne vem.«
Slovenec v Jadranskem morju.
Valentin Kaučič, doma od Sv. Aniona v Slov. goricah, sedaj v vojaški službi v utrdbah, na otoku Mali Lošinj, ki leži na južni strani Pole v Jadranskem morju, piše iz Malega Lošinja: T vam je čudna kamenita puščava! Kamor se človek ozre, ne vidi drugega, kot samo golo gričevje. V umetnih vrtovih zorijo sedaj pomaranče in citrone; fige in rožiče smo pa pojedli že pred petimi dnevi. V krasnih vrtovih je videti sedaj mnogo lepo cvetočih cvetlic. V mestu vlada sedaj strašna tihota. Ljudje so tu zelo pobožni; v nedeljo in skozi teden je cerkev vsak večer natlačeno polna. Močna trdnjavska posadka varuje otok in prihod sovražnika v vojno pristanišče. Nekje daleč proti vzhodno-južni strani hodi sovražnik ropat in vznemirjat dalmatinske otočane. A prav blizu trdnjav si ne upa, ker ve, da bi dobil težko granato v pozdrav. Sem v Lošini si pa še bolj ne upa, ker čuti, da je trdnjava zasedena od krepkih fantov, ki so od Slov. goric doma. Tu je svetovno znano kopališče, Morebiti bi se ie kedoj sovražniku zljubilo, pa bi se prišel sem kopat. Oh, to pot jo bo skupil. Skopali ga bomo mi trdnjavski topničarji,
oziroma skoraj sami Slovenci, in sicer tako, da mu bomo vso prišedšo brodovje na dno morja primazali; samo poveljnik sovražne mornarice si sme preje obuti velike čevlje, da bo lažje po morju zbežal nazaj na propalo Francosko.
Orel na čudežni način rešen gotove smrtL
Bivši načelnik Mariborskega Orla, Rudolf Simonič, ki se nahaja na podonavskem topovskem čolnu »Bodrok«, piše iz Zemuna:
Na čudežen način se še nahajam pri življenju in zdravju. Na mestu, kjer sem stal med bojem, je smrtno zadela enega, ranila pa tri mornarje sovražna topovska krogla. Dolgo sem stal na krovu na enem mestu, neka posebna moč me je gnala v stran. Komaj sem se odstranil, že je pri-frčnla granata in se je razletela na mestu, kjer sem nekaj trenotkov poprej stal. Ne najdem zadostnih besed, s katerimi bi zahvalil Boga za čudežno rešitev.
Težki so boji! Ako se še kedaj vrnem, Vam bom že razložil, sedaj se ne more.
Od Praprotnika sem že slišal, da mu je šrapnel odtrgal glavo, res žalostno. Pridni Orel Jos. Mulec je torej tudi ranjen.
Šest tednov še ostanem tukaj, potem po radi ledu gremo v Budimpešto. Potem upam na dopust, ako se. mi posreči. Pridem Vas obiskat. Upamo, da nekaj dni dobimo.
JU
Dr. France PrimSar.
Dne 18. t. m. je padel na severnem bojišču za domovino clr. France Prim-šar, asistent na porodniškem oddelku deželi-j bolnišnice v Ljubljani Z njim je preminul mlad, izredno nadarjen, skrajno marljiv človek, poln vzvišenih idealov. Z nepopisno ljubeznijo in navdušenostjo se je posvetil zdravniškemu poklicu, in dasiravno ni štel še 30 let, je s svojo izredno marljivostjo in nadarjenostjo v svoji stroki že tako napredoval, da je bil na glasu najboljšega zdravnika. Idealno je urneval svoj zdravniški poklic, stoječ na načelu, da je zdravnik dobrotnik človeštva, pri čemur mora biti denar povsem postranskega pomena. Po tem načelu so je tudi ravnal. Revni bolnici, od katere ni dobil nikakega plačila, posvečal je isto pozornost, kakor da bi bil najbolje plačan. Najbogatejši honorar za njegov trud mu je bil, če se mu je posrečilo bolno mater rešiti njenim nedolžnim otročičem. Ob taki priliki je pozabil na ves trud, srce mu je igralo veselja, iz oči mu je sijala radost in — drugače redkobeseden — ni našel nikdar dovolj pravih besedi, da izrazi svoje zadovoljstvo.
V svoji službi Je bil vesten do skrajnosti. Izvrševal jo je naravnost zgledno. Nikdar ni bil nezadovoljen, če tudi se ga je ponoči po večkrat klicalos Njegove bolnice so ga vzljubile in mu lepo zaupale. Spoznale so, da stori za nje kolikor je v njegovi moči, da stori več kakor bi vsak drugi storil. Svoj dopust, katerega je bil \<Jed preobilegtt dela tako potreben, je žrtvoval svojim bolnica m. S solzami v očeh in s po-vzdignjenimi rokami so ga bolnice prosile, da naj ne odide in ostane pri njih. Mehko in usmiljeno njegovo srce se Je udalo in žrtvoval je svoj dopust.
Pokojnik je bil kremenit značaj, odkrit človek ter zelo mehka duSa. Hli-njenje, prilizovanje in nepotrebno kla-njanje je sovražil iz vse svoje duše. Stal je na načelu, da moški hrbet ni ustvaiv jen za klanjanje. Ravno to je bilo po-novnokrat vzrok, da se mu je zgodila tudi krivica, katero je moško prenašal, dasiravno ga je v njegovi mehki duSi silno bolelo.
Pokojnik je bil veren človek. V veri je našel svojim idealom pravo podlago. Kot navdušen patrijot je z veseljem odšel na vojsko. Na bojnem polju je nosil svetinco Srca Jezusovega kot vidno znamenje svoje vere. Z isto vestnostjo in marljivostjo kakor doma je tudi na bojnem doIJu ftevtiMfiRA
izvrševal svoje zdravniško zvanje. Svojih ranjencev ni zapustil v najhujšem ognju, dokler ni padel, zadet od sovražnega šrapnela.
S pokojnikom je bil iz naše srede iztrgan mož, od katerega je bilo še veliko pričakovati. Stopil je pred sodni stol. Tja so ga spremile molitve nedolžnih olročičev, katerim je rešil njihove matere, in njegova mnogobrojna dobra dela. Za vse to ga je Vsemogočni bogato poplačal. Sedaj uživa večno srečo. To bodi v tolažbo njegovi nesrečni materi, ki je s pokojnikom izgubila edinega sina in edino oporo na svoja stara leta.
Mni zbor Cecililioeoo druživa m llufi-ijSDsKo škoiijo
se je vršil 25. novembra. Pred zborom se je v stolnici pela krasna orkestralna maša Missa seraphica, skladba P. Hugolina Satt-nerja. Nekaj posebnega je bil dr. Kimov-čev graduale »Di!existi iustitiam«; mogočen, moderen spev. Občnega zbora se je udeležil presvetli knezoškof, skoro polno-itevilno poleg cerkveno-glasbene komisije tudi vsi nadzorniki komisije po posameznih dekanijah, mnogo duhovnikov in organi-stov.
Iz poročila društvenega tajnika g. Petra Janc-a povzamemo, da se je v zadnji triletni poslovni dobi naredil velik korak naprej v razvoju cecilijanskega petja. Sestavila se je cerkveno-glasbena komisija, ki se je pomnožila z nadzorniki orga-nistov. Tako je položen trden temelj za nadaljni razvoj. Na Slovenskem je do 40 še živečih cerkvenih skladateljev, ki zlagajo za cerkev primerne umetne speve. V zadnjih treh letih je bilo postavljenih 19 novih orgel od slovenskih orglarskih mojstrov; Milavca, Derniča, Zupana in Narak-sa. Delo, katero je društvo na cerkveno-glasbenem polju izvršilo, more spoznati le oni, ki ve, kakšne so bile razmere na naših korih pred 38 leti, ko se je društvo ustanovilo. Blagajnik, g. Viktor Steska poda sliko o gmotnem stanju, ki je zadnja leta zelo povoljno, navzlic večjim stroškom. Rednih letnih stroškov je okrog 2500 kron, dohodkov pa še nekoliko več. Vodja orglarske šole g. Stanko Premrl poroča, da se je v treh letih izšolalo 19 organistov, ki so dobili zrelostno spričevalo. V šoli je vsako leto 20—22 or-glarskih učencev. Odbor je sestavil za učence orglarske šole za sedanji čas primerna pravila, ki se ozirajo tudi na dobro vzgojo učencev. Gg. župnikom pripproča posebno nove, mlade organiste. Na šoli podučujejo 4 moči.
Zbor pooblašča na predlog predsednika P. Hug. Sattnerja društveni odbor, da sme iz društvenih sredstev podporne, m u društvu za organiste nakazati primerno podporo. Pri volitvi so bili za tri leta v odbor izvoljeni: P. HugoHn Sattner — predsednik; Peter Jane — tajnik; Viktor Steska — blagajnik; — Stanko Premrl — glasbeni vodja; Franc Ferjančič, Franc Gerbič, dr. Fr. Kimovec, Anton Lavrič, dr. Jos. Mantuani kot odborniki. H sklepu je govoril še presvetli knezoškof ljubljanski, ki je v priznalnih besedah izrazil svoje veselje na uspešnim delovanjem Cecilijanskega društva.
Božično flori vojakom do WMo.
Kdor hoče vojakom na bojišču poslati kako božično darilo, sme to storiti samo od 5. do 15. decembra. Prej ln po tem roku vojaška uprava tega ne dovoli.
Poštni paketi smejo tehtati do 5 kg ln ne smejo biti niti dolgi niti široki čez 60 cm. Vojakom se smejo poleg oblačilnih predmetov pošiljati tudi jestvine, ampak samo take vrste, da se ne pokvarijo. Kakor na primer: posušene klobase, okajeno meso, salami, trd sir, prepečenec (Zwieback), kakao, čokolada, čaj, konzerve itd. Smejo se pošiljati smodke, cigarete in tobak.
Paketi morajo biti zelo trdno prirejeni. Zavijejo naj se v voSčeno platno, lesene zaboje ali pa v ovoje, ki ne pripuščajo dežja. Zaboji naj se zabijejo z žeblji, platneni ovoji naj se pa sešijejo. • Slabi zaboji in papirnati ovoji so nedopustni.
Naslov mora biti natančen in pravilen; prišit, pritrjen ali pa zapisan na ovoj. Na levo stran paketa naj se napi--e ime in kraj pošiljatelja. Na desno stian v kot naj se napiše: »Vojna pošta«. Naslov prejemnika naj bo natančen: priimek, ime, šarža, vrsta vojaštva in pa številka vojne pošte. V paket sam na j se položi še en papirnat naslov, da se v slučaju, če se zunanji naslov str-;ra aH izgubi, paket pravemu prejemniku odda.
Vojna pošta ne prevzame seveda za pravočasno oddajo paketa pravemu najemniku nobene odgovornosti, če bi se slučajno nošiljatev izgubila. Zato ni
treba na paketih označiti njih vrednosti. Paketov so vsled tega tudi ne more rekomandirati, ekspresno pošiljati ali pa proti receplsu. V paketih na noben način ni treba pošiljati stvari posebne vrednosti aH pa denarja, ker se v slučaju izgube ne bo dala nobena odškodnina.
Poštna spremnica naj se izpolni po navadi. Namesto označbe vrednosti naj se napiše: Na lastno odgovornost. Na odrezek se sme napisati samo ime in kraj odpošiljatelja, druzega nič, ker sprejemnik poštne spremnice ne bo dobil v roke. Pač pa se sme položiti v paket sam kako pismo.
Poštnina za vsak paket znaša 60 v, ki se v znamkah prilepijo na poštno spremnico.
Paketi, ki se ne morejo oddati zaradi pomanjkljivosti ali izgubljenih naslovov, paketi pogrešanih padlih ranjenih ali obolelih vojakov, se ne vračajo nazaj. Pač pa se odpro in niih vsebina razdeli med potrebne vojake.
Pregled vojnih dogodkov
od 20. do 27. novembra 1914.	o
Južno bojišče. Kljub tilno slabemu vremenu so naše čete zopet znatno napredovale. 25. novembra so polki Stev. 11.. 78. in 102. z naskokom vzeli močno utrjeno sovražno središče pri Lazarevcv ob Kolubari in ujeli 1200 Srbov z 8 častniki ter zajeti ▼eč topov, strojnih pušk. streljiva itd. Naše čete so zavzele tudi višine vzhodno od reke Ljig (ki se izteka v Kolubaro). Tudi tu smo ujeli 300 Srbov, Iz Valjeva prodirajoče naše čete so osvojile s snegom pokrite grebene vrhov Kaljen ln Suvobor (jugovzhodno od Valjeva) in dospele do Kosjerlčev (med Valjevom in Užicami, južno od Maljen-pla-nine).
Severno bojišče. Glavni boji ie vrše na Ruskem Poljskem, kjer stoji večji del naših brambnih sil. Kljb temu pa stopamo Rusom na prste tudi v Galiciji. Sicer so naši iz višjih ozirov prepustili sovražniku nekaj prelazov v Karpatih In so Rusi z večjimi oddelki udrli na Ogrsko ,in sicer v veliki župniji Ung in Zemno (Zemplin). A kakor prvič, jim tudi topot ni bilo usojeno kaj dlje ostati na Ogrskem; naše čete so jih že popolnoma vrgle iz komitata Ung nazaj čez Karpate ter je uzoški prelaz zopet v naših rokah. Tudi iz zemplinskega komitata se že umikajo na celi črti ter jih naše čete neumorno zasledujejo. — Przemysl se krepko brani; Rusi mu kljub vsem naporom ne morejo do živega. Iz trdnjave došla poročila opravičujejo nado, da se Rusom nikdar ne posreči, da bi ga osvojili in da so vse njihove silne žrtve, ki jih tve-gajo v to svrho, izgubljene. — Vzhodno od Krakova naše čete krepko odbijajo on« ruske sil«, ki so prodrle čez Dunajec,
Na Ruskem Poljskem sega naša fronta od Krakova do čenstohove, kjer stojimo in se borimo ramo ob rami z nemško armado, V dosedanjih velikih bojih smo ujeli na tej črU ie okrog 30.000 Rusov. Bitka pa še ni odločena.
Vroča in trdovratna bitka se bije med Nemci in Rusi na črti Lowicz-Lodz. Rusi imajo velikanske izgube; Nemci so ujeli doslej že do 40.000 ne-ranjenih Rusov in zaplenili 70 topov, 160 voz z municijo, 150 strojnih pušk itd. 2e davno bi bila padla za Nemce ugodna odločitev, ko bi Rusi ne dobivali tako velikih ojačenj iz Varšave. — Boji med Plockom in Mlavo ie niso odločeni.
V Vzhodni Prusiji se bljejo trdovratni boji severnovzhodno od Mazurskib jezer.
Na zapadnem bojišča se položaj ni izpreme-nil. Boji pri Nieuportu in Ypresu še vedno niso prinesli odločitve. Minule dni so zopet posegle v boj na Flandernskem obrežju angleške bojne ladje, a brez posebnega uspeha. 23. novembra so obstreljevale Lombartzyde in Seebrugge, a ubile več domačih prebivalcev, nego nemških vojakov, — Pri Arrasu so Nemci prišli naprej. — V Argonih Nemci stalno napredujejo, dasi počasi. — Med St. Hl-lairom in Souainom (med Reimsom in Argoni) so Nemci krvavo odbili francoski napad, pri Apre-montu (na severnozapadnem robu Argonov) so pa napredovali. — Pri Combral (južnovzhodno od Verduna) so Nemci odbili francoski napad. — Južno od rek« Mosele so Nemci preprečili nasilno francosko poizvedovanje.
Rusko-turška vojna. Turški glavni stan poroča, da se je morala turška ofenziva na Kavkazu ustaviti radi neugodnih vremenskih razmer. Turške čete so ▼ smeri proti Batuma prekoračil« reko Coroh pri Artwinu in Borčiku in zasedle navedeni mesti. — Jugozapadno od Karakills« ob reki Mu-rad so kurdski jezdeci vrgli nazaj čez Dutak prodirajoče Ruse.
Dogodki v Črnem morju. Rusko brodovj« j« obstreljevalo turško luko Trapezunt, nakar je turška križarka »Hamidje« razstrelila petrolejske zaloge in brezžično brzojavno postajo v Tuabse (jugovzhodno od Novorosijska). — Pri Killji j« mala turška polagalka min »Nilufer« zadela »a mino ln se potopila.
Angleško.turška vojna. Glasom turških uradnih poročil so turške čete že prodrle do Sueškega prekopa; angleške čete so bile v več manjših bojih poražene. — Tudi pri Sat-el-Arabu (ob Perzijskem zalivu) so bili Angleži hudo tepeni.
Na morjih. Ob severnem škotskem obrežju je angleška stražna ladja potopila nemški podmorski čoln U 10. Posadko so razen enega moža rešili. — Neuradne vesti poročajo, da j« angleški naddr«ad-nought »Audacius«, ki jc obsegal 27.000 ton, ob severnem irskem obrežju zad«l na nemško mino ln se potopil. — Uradno angleško ooročllo javlja, da je 25. novembra v Shermessu zletela ▼ zrak angleška bojna ladja »Bulvak«, ki j« obsegala 15.250 ton. Vseh 900 mož posadke je utonilo. Ladja s« je potopila v treh minutah. Vzrok nesreči j« bila baj« eksplozija v ladjlnih skladiščih.
Kolonije. Angleške čete, ki «o hotele zasesti Nemško Vzhodno Afriko, so Nemci z velikimi izgubami vrgli nazaj. — Nemški Kamenin so zasedi« francosko-anglešk« čete.
vela bilka z Rasi.
Na Ruskem Poljskem je včerajšnji dan razmeroma mirno potekel. Na ruski strani je najbrže utrujenost po težkih izgubah zndniih dnj eden izmed vzrokov, da pričakujejo, da bodo posegla v boj nova oja-čenja, ki »o na potu. Zavezniki pa zaenkrat nimajo povoda, da bi opustili defenzivo. Tudi ta vojska je ie ponovno pokarala, da
je obramba pod gotovimi okoliščinami močnejša bojna oblika. Zavezniki se sedaj pripravljajo za odpor proti novim ruskim silam. Nemški generalni štab je že včeraj poročal, da so na potu nove ruske sile, torej že dneve poprej, predno morejo ta ojačenja poseči v boj.
Bojna črta se razteza sedaj od izliva Bzure, ob tej reki čez Lovič—Brzeziny, ob Pilici čez Miechow do izliva Szreniawe v Vislo. Na ozemlju vzhodno od Plocka si tudi stoje nasproti nemške in ruske bojne sile. Gotovi znaki kažejo, da se deli ruskih čet pomikajo tudi semkaj,
V	zahodni Galiciji, kjer so naše čete iz višjih razlogov le v obrambi proti Rusom, se vleče bojna črta od Visle vzhodno od kraja Nowe Brzesko proti jugu ob srednjem Dunajcu do mesta Nov, Sandeci Položaj v Galiciji je na vsak način neposredno odvisen od položaja na Ruskem Poljskem, kjer mora pasti glavna odločitev. Avstrijska ofenziva v Galiciji, tudi če bi bila zmagovita, ne bi imela nobenega močnejšega vpliva na splošni položaj. Zmaga v Galiciji nikakor ne bi mogla popraviti umikanja na Ruskem Poljskem. Zato je za-
! epkrat najboljše, da se naše čete v Galiciji omejijo na obrambo. S tem se hrani na močeh, ki se lahko drugod z večjim uspehom porabijo,
V	Karpatih se še vrše boji. Čez uszo-ški prelaz so bili Rusi že zopet vrženi nazaj, Poizkušali so tam ponovno vpasti na Ogrsko, Pri prelazu Dukla in sedlu Ko-mieczna se boji nadaljujejo. Rusi so tam v težavnem položaju.
Močne ruske sile so zopet prodrle proti Črnovicam. Naše čete so mesto zapustile, da poiščejo ugodnejši teren za nadaljnje boje.
NEMŠKA POROČILA.
Berolin, 27. novembra. Veliki glavni stan noroča: Na vzhodn se včeraj niso vršili nobeni odločilni boji.
Najvišje armadno vodstvo.
ČRNOVICE SO NAŠE ČETE ZAČASNO IZPRAZNILE.
Dunaj, 27. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša 27, novembra opoldne.
Na poljski iranti je potekel včerajšnji dan primerno mirno.
V	zahodni Galiciji in v Karpatih so se boji nadaljevali.
Odločitev ni nikjer padla.
Črnovice so naše čete zopet izpraznile.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major.
POROČILO GROFA TISZE.
Budimpešta. Ministrski predsednik grof Tisza je prejel od velikega župana Cicatriscia z ruskega bojišča poročilo, da nemške operacije uspešno napredujejo vzhodno in severno od Krakovega,
RUSKA POROČILA.
London, 27. novembra, »Daily Telegraph« prinaša brzojavko iz Peterburga: V Peterburgu se je pojavila gotova vznemirjenost vsled položaja na vzhodnem Pruskem in Poljskem, po novejših poročilih pa se je zopet razpršila. Dejstvo, da ruski vrhovni poveljnik priznava umikanje svojih čet, je zelo pomirjevalno, ker je gotovo, da se je izvršilo iz golih strategičnih ozirov. Brez dvoma je zelo pametno, če Rusi pričakujejo nemške protiofenzive v lastni deželi, in sicer kolikor mogoče daleč od nemške meje, ker potem Nemci ne bodo imeli na razpolago nobene železniške proge.
Genf, 27. novembra. Kakor pravijo ruska poročila, skušajo Nemci v bojih severno od Lodza neprestano z najljutejšimi napadi zlomiti ruski odpor. Avstrijci ln Nemci zastavljajo vse svoje sile v tej bitki, ki bo za nadaljnji potek vojske velikanskega pomena.
BOMBA POŠKODOVALA AMERIŠKI KONZULAT V VARŠAVI.
Berolin, 26. novembra. »Reuter« poroča iz Londona, da je zunanji urad v Waschingtonu prejel brzojavko, glasom katere je nek nemški vodljivi zrakoplov vrgel v Varšavo bombo, ki je poškodovala okna ameriškega konzulata. Druge škode ni napravila.
DRUGO OBLEGANJE PRZEMYSLA.
Graški cenzurirani listi objavljajo o obleganju Przemysla po rimski »Tribuni«: Poročalo se je o obeh izpadih przemyslske posadke. Rusi so bili zato prisiljeni, da so morali pred trdnjavo zbrati večje »ile, kakor so prej nameravali. Približati se morejo trdnjavi le do 12 kilometrov, da ne zaidejo pod uničevalen ogenj przemyslskih topov. Rusi zdaj (poročilo je že nekaj dni staro) živahno streljajo na trdnjavo zato, da bi posadko prisilili k večji uporabi krogel in nameravajo že v bodočih dneh splošno naskočiti trdnjavo, ker bi radi dosegli, da bi 6. decembra, na praznik sv. Nikolaja, plapolala ruska zastava na przemyslski trdnjavi, (Ruski praznik sv. Nikolaja pade na 16. december našega koledarja.)
BITKA PRI KRAKOVU.
Krakovska »Nowa Reforma« v popoldanski izdaji dne 24. novembra poroča, da
je po noči slišalo gromenje topov; proti jutru je potihnilo. Dopoldne so se slišali
streli prihajajoči že iz večje daljave. _
»Gazeta krakovska« due 27. t. m. nič ne poroča o bitki, pač pa poroča, da se v mestu vršijo gledališke predstave v gledališču »Novosti«; za soboto zvečer je napovedana predstava igre »Noč v Belvederu«. Iz tega lahko sklepamo, da so naše čete nad Krakovom znatno napredovale, ker je po poročilo krakovskih listov pred enim tednom Krakovčane gromenje topov tako vznemirjalo, da gledališke predstave ne bi bile mogoče. ~ Okoli Krakova se je začela nenavadno huda zima; manjše reke že zamrzujejo.
Cenzurirani graški Usti objavljajo dna 26. novembra iz Krakova: Bitka, ki se bij« severnovzhodno od Krakova, je zavzela vehkansk obseg in se za avstrijsko oroij« ugodno razvija. V zadnjih dneh so prepeljali v Krakov zopet 20 topov, ki so jih osvojile naše čete. V odločilnem boju pri Igolomiji so bili Rusi odbiti in so jih podili naši do Proszowicza, kjer so (tale glavne ruske sile. Tu so naši zopet napadli Ruse in jih potisnili do Novega Brze-ska na Ruskem Poljskem, kjer je naSa pehota z bajonetnim naskokom vzela ruske utrdbe.
KOMISARIJAT V KRAKOVU ODPRAV* LJEN.
V soboto se je povrnil v Krakov dr. Leo in je prevzel mestno upravo. Zakaj se je odpravil komisarijat, oficielno nI znano. Krakovčani so bili s komisarjem dr. Novakom zelo zadovoljni, ker je ▼ kratkem času svojega uradovanja mnogo storil za aprovizacijo mesta. "
RUSI V DROHOBYCZU.
»Kuryer Wiedenski Polski« oa podlagi pripovedovanja nekega Poljaka, ki je skozi ruske straže zbežal iz Drohobycza, poroča, da so ruski kozaki v Drohobyczu zelo surovo gospodarili ter pokradli in uničili veliko privatnega premoženja. V mestu je ostala prejšnja policija, ki je dobila ruske znake. Odsotnim prebivalcem je naložena kontribucija v višini četrtine njih premoie-nja. Naprave pri petrolejskih vrelcih tO nepoškodovane, ker je pri njih udele?~ii francoski in angleški kapital.
RUSKI UJETNIKI IN TOPOVI V KRA* KOVU.	v
Krakov, 27. novembra. Vsak dan pripeljejo semkaj na tisoče ruskih ujetnikov, katere nemudoma odpravljajo po železnici dalje v ujetniške tabore. Včeraj so pripeljali semkaj 20 uplenjenih ruskih topo*, Ujetniki pripovedujejo, da na južnem Ruskem Poljskem stoječa ruska armada trpi vsled pomanjkanja živil, ker so tamoinjl kraji, kjer so se v avgustu in septembru vršili boji, močno opustošenj. Dovoz živil se pa le počasi vrši. Hudi mraz zadnjih dni je tla globoko zamrznil, vsled česar je silno težavno delati strelske jarke. Ruti si zato ne morejo napraviti okooov.
PONESREČEN DRUGI RUSKI VPAD NA OGRSKO.
Budimpešta, 27. novembra. Kakor poročajo iz Nyiregyhaza, zasledujejo nag« čete Ruse, ki so bili vrženi iz komitatov Zemplin in Ung, že na gališki strani Karpatov. Na svojem umikanju so Rusi večkrat poskušali, da bi se uprli našim četam in zopet uredili, vendar se jim to ni posrečilo.
O boju pri Uszoku poroča veliki župan komitata Ungvar, da so se naše čete najprej navidezno umaknile, nato pa Ruse od treh strani obkolile in jim zadale uničujoč udarec. Umikovalna črta Rusov je bila odrezana, vsled česar je bilo ujetih veliko tisoč Rusov.
Veliki župan zemplinskega komitata poroča, da je bila tudi tam odrezana umikovalna črta Rusov. Posamezne ruske čete so v nevarnosti, da bodo obkoljene. Ujetih je bilo več tisoč Rusov in zaplenjenih več ruskih topov in strojnih pušk. Tudi iz komitata Sros so bili Rusi z velikimi zgubami prepodeui. Poročilo, da bi Rusi ogrožali tudi druge kraje, jc neresnično.
Budimpešta, 27 .novembra. O bojih v Karpatih poroča »Az Est«; Rusi so 21. novembra prišli na uszoški prelaz, en del po cesti, drugi del skozi gozdove. Prodirali »o v dveh kolonah proti jugozahodu. Obe koloni sta bili zadržani in vrženi nazaj. Danes se nahajajo Rusi zopet na oni strani prelaza, ki je v naših rokah. V bližini prelaza so se vršili le neznatni spopadi.
Istočasno z vpadom na Uszok so vpa-dli Rusi tudi pri Meszo-Labore, kjer so pa i bili že 21. t. m. popoldne prisiljeni, da so ' se umaknili.
Na prelazu Dukle so je vršil pretekli teden hud artilerijski boj, ki je bil v nedeljo najbolj kritičen. Vsled hrabre zamenjave postojank se je končno posrečilo na-lim četam, da so dosegle premoč nad sovražnikom. Ujetih je bilo več sto Rusov in zaplenjenih nekaj strojnih pušk. Do Kos-kača je železniška proga zopet popravljena. Včeraj dopoldne !e bilo zaplenjenih veliko ruskih voz, polnih municije, spremstvo pa je bilo ujeto.
HRABRI POLJSKI LEGIJONARJI.
Krakov, 27. novembra. »Nowa Reforma« poroča: V zadnjih bojih pri Krziwo-plotu blizo Wolbroma na Ruskem Poljskem sta se posebno odlikovala 4. in 6. bataljon legijonarskega polka. Legijonarje je vodil častnik Projanowski in so za svoje hrabro obnašanje želi pohvalo polkovnega poveljstva ter dobili več hrabrostnih svetinj,
K BOJEM NA OGRSKEM.
Budimpešta. »Az Est« prinaša od svojega posebnega dopisnika poročilo o bojih v zemplinskem komitatu, v katerem pravi, da je prebivalstvo v omenjenem komitatu na vest o prihodu Rusov popolnoma mirno zapustilo obmejne kraje. Naše čete so sle nasproti Rusom, zasedle pozicije in vsled dobrega vodstva odbile sovražnika. Naše čete in topništvo je pričelo svoj napad na Ruse v torek in se je tudi takrat bil glavni boj, ki se je odigral v dolini reke La-bore, ki je široka samo nekaj sto metrov. Rusi so imeli množico mrtvih in ranjenih. Boj se je končal z umikanjem Rusov. Neka druga avstrijska četa je pričela boj s sovražnikom, ki je zasedel neko obmejno mesto.
Tukaj so Rusi iznenadeni. Naši topovi in strojne puške so zavzele izvrstne pozicije in so pričele obenem s pehoto svojo akcijo. Ker so ruske čete mislile, da je naša vojska izpraznila te kraje, so po brezuspešno poizkušeni obrambi zbežale v divjem begu. Vsled močnega ognja naših topov je pokrivala množina ruskih mrličev bojno polje. Tam smo tudi ujeli mnogo Rusov. Ruske čete so bežeče prekoračile mejo in se je vsled tega zopet upostavil železniški in poštni promet do Koskoca. Vest, da so Rusi uničili grad grofa Andrassy-ja, nI resnična, ker niso za to imeli prilike. Rusi so samo poizkušali, da vpa-dejo v komitat Ung, pa so bili odbiti ter se v tem komitatu ne nahaja niti en sovražnik.
DVA RUSKA BATALJONA SE TJDALA.
Budimpešta, 27. novembra. Tisoč v Karpatih ujetih Rusov so pripeljali v Nyiregyhaza. »Az Est« poroča o dveh ruskih bataljonih, ki sta poizkušala obkoliti dve ogrski stotniji. Kmalu pa Je priSel cel honvedski polk in je obkolil ruska bataljona. Naši vojaki so naskočili, Rusi so jih sprejeli z dvignjenimi rokami in se udali.
< XXX
RUSIJA POZVALA OSEM ČRNOVOJNI-
ŠKIH LETNIKOV POD OROŽJE.
Milan, 28. novembra. (Kor. ur.) »Cor-rfere della Sera« poroča: Rusija Je pozvala pod orožje osem letnikov črne vojske.
XXX
IZPREMEMBI V GENERALITETI.
Dunaj, 28. novembra. (Kor. urad.) Armadni odredbeni list objavlja: Cesar je ukazal, da se premesti general kavalerije Rudolf vitez pl. Brudermann na avojo prošnjo v čezštevilno stanje, v stanje vpokojencev se prevzame na lastno prošnjo podmaršal Viktor Mayer.
XXX
GROF TISZA IN RUMUNI.
Budimpešta, 27. novembra. »Az UJ-sag« poroča: Braševska »Gazeta Transsil-vaici« javlja: Rumuni velike županije Kis-kiikiillo so na povabilo narodnega odbora sklicali shod svojih županijskih članov. Na shodu so z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje izmenjavo pisem med grofom Tiszo in metropolitom Matianu. Vsi goje veliko zaupanje v iniciativo in prizadevanje grofa Tisze, ki je poklican, da Izboljša položaj ogrskih Rumunov.
Veliki avslrilski uspehi proti LovCenn.
IZ BOKE KOTORSKE.
Cenzurirani listi poročajo: »Corrie-re della Sera« prinaša dolgo pismo o avstrijski akciji proti Lovčenu. Med drugim pravi pisec tega pisma: Nekega jutra je priplula v Boko Kotorsko neka velika avstrijska bojna ladja. Ladja se je ustavila pri vhodu v Tivat-ski zaliv, oddaljena nad deset milj v zračni črti od lovčenskih baterij. Francoski topovi niso streljali nad deset ali enajst kilometrov daleč, tako da je bila ladja v najboljšem položaju, kar si ga more misliti, to je da more napadati, ne da bi bila sama napadena.
Na temelju podatkov, ki jih je dalo poveljništvo trdnjave z vodstvom svojega »Drachenballona« in na temelju še bolj sigurne sledi, ki ga je poka-loval črni dim francoskih baterij, ki so tako odkrivale svoje pozicije, je pričela ladja streljati. Francosko - črnogorske sile se s sredstvi, ki so jih imele na razpolago, niso mogle uspešno upirati temu ognju. Ladja ni nikoli veliko streljala. V dveh, (reh dneh je izstrelila fijutraj 15 strelov, 10 zvečer, a nekoliko j P,a jsrejdfio	*U I
«s
e «
M
i
'•M •8
1
! N
teh malo strelov je vedno izvrstno zadelo. Bile so granate, ki niso nikoli zastonj eksplodirale.
Prvo jutro ob 1. uri je s šestimi ali sedmimi streli popolnoma uničila neko pozicijo, na kateri se je delalo več tednov, razklala je na dvoje neki francoski top največjega kalibra in pobila nekaj topničarjev. Sledečega večera in ponoči je napravila mnogo škode, drugi dan zjutraj je ponovno streljala z velikim uspehom. Podrla je podstavo nekega topa velikega kalibra, težko poškodovala neki manjši top in pobila še nekaj topničarjev. Šest vojakov je bilo naenkrat ranjenih. Tako je postala ladja naenkrat gospodar položaja, Skoro sama je streljala in iz nižine, na dnu zaliva je dominirala absolutno nad Lov-čenom. Položaj je bil kritičen in popolnoma jasen. Premoč topništva na ladji nad francoskim topništvom, ki je bilo postavljeno na Kuku, je bila odločilna. Francozi so odgovarjali in streljali proti Vermaču. To je bila največja ofenziva, ki so jo mogli pod vzeti, to je bil edini način boja, ki jim je še presta'., l • niso mogli drugače tekmovati z nedosegljivo ladjo. Zastonj so svetovali poveljniku francoskih topov, naj preneha s streljanjem na sovražnika, ker je izzival uničujočo reakcijo. Šele tedaj, ko je zapovedal kralj Nikola, naj preneha, je poslušal.
Sedaj je Boka mirna. Morala avstrijskih čet je izvrstna. Prisilile so s svojih nizkih pozicij sovražnika k molku, da je prenehal bombardirati za negotov čas ali morebiti za vedno s svojih visokih pozicij. Dela, ki so bila napravljena x velikim in dolgim trudom, topovi prenešeni na višine z največjo težavo, vsi upi in nade, vse je izgubljeno. Boka je porazila Lovčen.
Med Srifflo, Boiooriio in Rumnnilo.
SRBI BI SE RADI POBOTALI Z BOLGARI.
Soiija, 27. novembra, Bivši srbski minister Raša Miloševič je prišel v Sofijo z nalogom, da še enkrat poizkusi poravnati sporna vprašanja med Srbijo in Bolgarijo.
BOLGARSKO GIBANJE ZA ZASEDENJE MACEDONLJE.
Sofija, 27. novembra. Gibanje, ki so ga med bolgarskim ljudstvom uvedli odlični bolgarski politiki, da se prisili vlada, da Macedonijo vojaško zasede, zavzema vedno večji obseg. Ministrski predsednik Radoslavov dobiva dan za dnevom iz vseh krajev Bolgarije poročila o ljudskih shodih, na katerih se je navdušeno sprejel sklep, da se Macedcmija priklopi bolgarski materni zemlji. Agitacija je že tako silna, da tudi knez Trubeckoj, ako ga Rusija res pošlje za poslanika v Sofijo, ne bo več opravil, nego Savinski in njegovi tovariši, h katerim spadata tudi brata Buxton.
BOLGARSKI POSLANIK PRI CARJU.
Bukarešt, 27. novembra. Iz Petrograda se poroča: Car, ki se je vrnil sem-Kaj, je sprejel v daljši avdijenci novega bolgarskega poslanika Magyarova.
POGAJANJA MED ROMUNIJO, SRBIJO
IN BOLGARIJO <* R« oa&g.vfllih O®*® ,
Noše prodiranje v Srbijo.
BOJI OB REKI KOLUBARI USPEŠNO
NAPREDUJEJO. — NAŠI ZOPET UJELI 900 SRBOV.
Dunaj, 27. novembra. (C. kr. kor. ur.) Z južnega bojišča se uradno poroča: Boji ob reki Kolubara se ugodno nadaljujejo. Tudi včeraj smo skoraj v vseh vojnih črtah kljub vztrajnemu sovražnikovemu odporu pridobili na prostoru, ujeli smo približno 900 srbskih vojakov in vzeli sovražnika en top. Skrajno neugodno vreme, na ravninah globoko blato, na hribih onemogočijo vsak razgled snežni viharji, sicer otežuje operacije, a razpoloženje je kljub temu med četami po iz vojne črte došlih poročilih izvrstno.
KAKO JE NA SRBSKEM.
Slovenec, Id se je udeležil dosedanjih bojev s Srbi piše: Eno delo smo končali. Bilo je krvavo, a ne tako kot smo mislili. Šlo je hitreje kot smo upali. Na celi črti od Šabca do nas in preko nas smo stopili velik korak naprej. Srbi so trudni, mi čili, oni prezebajo, nam je vroče, oni so lačni, mi jemo preko nujne potrebe. Oni beže, mi jih podimo. Vreme se je lepo zjasnilo, V 14 dneh bomo skoro gotovo končali.
XXX
Budimpešta. »Esti Ujsag« poroča: Kar
se tiče vojnega položaja, je zgubila timoš-ka divizija samo polovico moštva, vendar pa je srbski general Kondič s celim štabom postavljen pred vojno sodišče. Srbska vlada postopa z avstrijskimi ujetniki dobro. V srbskem vrhovnem poveljstvu se nahajata po dva francoska, po dva angleška in dva ruska častnika. Sicer ni tujih čet. Edino nekateri ruski mornariški častniki vodijo polaganje min v Savo in Donavo. Vojni položaj se je zadnje dni za Srbe poslabšal, ker se nahajajo številne srbske čete ob bolgarski in albanski meji. Poleg tega se zgube srbskih1 častnikov ne dajo nadomestiti. Isti list poroča, da se srhsko kmečko ljudstvo takorekoč pridružuje naši vojski in da izjavlja, da se noče več upirati in da ima miroljubne namene.
r xxx
Vojskovodja Putnik je rodom Čeh. General Pavel Sturm-Jurišič (ime je posrb-Ijeno, Sturm —juriš) pa izvira is ponem-čene slovenske rodbine. Njegov oče je bil svoj čas postajenačelnik v Karlovcu, njegov brat Jurij pa je bil osebni tajnik dr. Luegerjev ter dunajski mestni zastopnik in državni poslanec.
O ZAVZETJU LAZAREVCA.
Budimpešta, 27. novembra. »Az Est« poroča: Kakor pravijo zadnja poročila, Srbi niso mogli držati svojih utrjenih postojank pri Lazarevcu in so poizkušali z znatnimi silami kriti črto Arangjelovac. Kljub slabemu vremenu niso mogli Srbi tudi tu priti do miru. Iz utrjenih postojank pred Lazarevcem je bilo treba Srbe, ki so se borili za svoj obstoj, takorekoč izvleči. V sredo zvečer ob 6, uri so naše čete z izredno hrabrostjo naskočile Lazarevac in ga zavzele t. bližnjimi višinami vred. Srbska glavna četa se je po hudem odporu
ZAHRBTNE VALJEVČANKE. \ Budimpešta, 27. novembra. »Vilag* poroča iz Pečuha: Včeraj so peljali tod mimo Srbkinje iz Valjeva, 39 po številu. Te so bile, ki so naše zmagovite čete pozdravile s šopki, v katerih so bile skrit«' bombe. K sreči niso napravile mnog^ škode.	j
ČRNA GORA HOČE SKLENITI MIR«\ Berlin, 26. novembra. Iz Mostarja se 24. t. m. (posneto po graških cenzuriraniH listih) poroča listu »Germania«: Včeraj je došlo v Mostar 1300 črnogorskih in erb* skih vojnih ujetnikov. Med njimi se nahaj^ tudi neki polkovnik, ki pripoveduje: Črno* gorska armada je 8. t. m. brzojavila vod4 stvu srbske armade, da se Črnogorci n« morejo držati, če ne bodo pomagali Rusi, V Cetinju so bile zadnje čase velike de» monstracije. Prebivalstvo zahteva, da na| se hitro sklene mir. Kralj Nikolaj bo sklenil mir v tistem trenutku, ko uvidi, da mu njegovi rusko-francosko-angleški zavezniki ne pošljejo podpore, osobito cvenka, ki J« zanj vedno glavna stvar.	'
Slike iz volne.
Na bojišču se moli roini venec.
Anton Goljat, doma v Mihovcfli, župnija Cirkovce, ki služi pri 87. peš* polku, piše iz Galicije: Dragi starši in sestre! Srčno vas pozdravim in vam želim vse dobro. Tukaj nas pa Rusi vedno pozdravljajo z granatami in šrapneli, mi pa nje. Cele noči ni miru. Na god Vseh svetnikov smo v strelskih okopih skupno molili rožni venec, pa smo morali nehati, ker je začelo tako grometi, da nismo več vsak svoje besede slišali in začeli smo tudi mi pokati. Tako jo zmiraj. Kdor ni zraven, si tudi ne mora misliti, pa tudi ne verjeti, kako je tukaj. Med bojem vedno molimo. Marsikateri doma ni poznal Boga, a tukaj ga: kliče vse na pomoč in pa Marijo. Molito tudi vi za nas doma skupno. Jaz So vedno na Boga zaupam, zato prehuda ne trpim in vse voljno prenašam. Ako mogoče mene ne bo več nazaj, pomagajte vi po svojih močeh takim revežem, ki bodo prišli domov brez roke ali pa brez noge. Veliko vam ne smem pisati, kako je tu. Preslabo še ne stojimo in mislim, da se bo kmalu odločilo.
Kdor moliti ne zna, naj se v vojsko podi,
Iz Idrije se nam piše: Pri 17. štabni kompaniji služi tudi naš pevec m rudar Peter Rupnik. Piše velikokrat iz bojnega polja in zadnje pismo se glasi: »Po preteku dolgega časa smo imeli zopet srečo biti pri sv. maši. Višji vojaški kurat jo je daroval za v bojih padle tovariše. Niso nas vabili z zvonovi v cerkev, ker sploh ne smejo zvoniti v tem času k službi božji. Kar sem v vojski še nisem slišal zvona. Zbrali smo se v mali a lični cerkvici na Zgornjem Ogrskem. Vojni kurat že stoji pred altar-jem oblečen in čaka s kropilom v rokL vstopi ekscelenca Kraliček, general artiljerije z drugimi časniki. Vojni kurat poda vsakemu blagoslovljeno vodo in končno še vse poškropi. Prekrižamo se vsi in sv. maša se prične. Kako je vse mirno, tiho ia pobožno sledilo sv. daritvi, ne morem popisati. Resnost kraja, in resni dogodki so nas tako prevzeli, da smo vsi brez razločka bili kar vtopljeni v molitev. Pač ress Kdor moliti ne zna, naj se na vojsko podi, pa se bo naučil. Ko je mašnik ob koncu daritve molil za svoje doma ostale, ni bilo nobeno oko suho. Ganljivo je bilo ko je po maši, k mizi Gospodovi pristopil šef generalnega štaba major Kraus. Tako sem zopet po dolgem času bil navzoč božje službe, katero imate doma vsaki dan. Teško je popisati kako prevzame človeka taka slovesnost in rekli smo: blagor domačim, ki lahko vsaki dan kaj takega obiščejo.
Pismo Slovenca iz ruskega ujetništva.
Nadučitelj Silvester, ki je v ruskem ujetništvu, piše 18. oktobra: Torej vidite, kam sem prišel. Sedaj sem »ratni robnik v Bernavlu ob Obu, Sibirija, Tomska guber-na, 23. Komp,« Le piši kaj, da bom vedel, če si živ. Odprto pismo, brez znamke! Ne pozabi na pristavek 23. komp., ker smo ujetniki razdeljeni v kompanije. Nekaj nas je že tukaj, števila pa ne povem. Hrane imamo dovolj. V nekaj dneh bomo kuhali celo v lastni režiji in dobivamo tudi neke znamke, s katero bo smel iti vsakdo sam v gorod (mesto). Skrbi se tudi za zdravstvo. Vsak dan se vrši zdravniška preiskava, ki jo vrše avstrijski zdravniki. Zdravstveno stanje moštva je zelo povoljne. Vsak dan dobimo tudi svež kruh. Pred par dnevi je zapadel sneg in tudi že zmr-zuje. Upam pa, da bomo z božjo pomočjo prestali tudi to.
Odlikovana junakinja ln njen mož.
Dunaj, 27. novembra. (Kor. urad.)' Iz, vojnega časnikarskega stana se poroča: Izredno zaslužno delovanje neko zakonske rodbine pred sovražnikom je tako, da zve o njem tudi širša javnost. Rezervni poročnik 3. ulanskega polka, U4& J&edifeins AJthi>&.kQt£i« isusatoDJl
prostovoljno kot avtomobilist v 2. armado, a so ga kot spretnega kirurga premestili v zdravniško službo, kjer je poročnik dr. Lorenz deloval na južnem, pozneje pa tudi na severnem bojišču v več bolnišnicah in zavodih ogrskega Rdečega križa. Njegovo delovanje in delovanje njegove žene Elizabete, ki mu je kot asistentinja sledila na bojišče, je preseglo vsako pričakovanje. Dr. Lorenz, ki jc strokovnjaško klinično izobražen, jc svojo izborno operativno tehniko izvajal z občudovanja vredno deloljubnostjo, požrtvovalnostjo in z izbornimi uspehi. V najnovejšem času je v vojnih bolnišnicah v Cyrovu izvajal ponoči in podnevi skoraj v obsegu sovražnikovega ognja celo vrsto najtežavnejših operacij s popolnim uspehom. Njegova žena Elizabeta mu je stala ves čas kot asistentinja požrtvovalno na strani; ni se bala vojski-nih naporov in dela v bolnišnicah. Pripravljala je obveze, skrbela za ranjence in bolnike ter je sodelovala pri vseh operacijah. Tudi med zadnjimi boji pri Chyro\vu je vztrajala junaška žo-ua, neumorno delujoč ob strani svojega moža. Vsled naporov je dr. Lorenz zadnji čas nevarno obolel. Njegovo Veličanstvo cesar je odlikoval hrabra zakonska. Viteški križec Franc Jožefove-ga recla na traku vojaškega zaslužnega križa je podeljen poročniku dr. Albertu Lorenz, zlati zaslužni križ s krono na traku hrabrostno svetinje jc pa podelil cesar gospe j Elizabeti Lorenz.
Poljska zima.
V »Berliner Tageblattu« piše dr. Wej-lis: Z ozirom na splošno skrb radi zimske kampanje na Poljskem je treba predvsem konstatirati, da zima na Poljskem ni posebno ostra, zato pa vztrajna; treba jo je torej strogo ločiti od strahovite ruske zime. Dočim znaša srednji letni minimum vzhodno od Urala — 40 stopinj Celzija, v srednji Rusiji — 30 stopinj, znaša v Varšavi — 20 stopinj. Snega je vsekakor dosti. Ker pa snežna odeja brani zemljo pred globočjo zmrznitvijo, bi snežnobogata zima niti od daleč ne bila tako strašna. Varšava ima podnebje, kakor da bi se nahajala najmanj za kakih 5 stopinj zemljepisne širine proti jugu. Z ozirom na zelo milo podnebje v Berolinu (normalno 8.6), je konstatirati hudo zimsko podnebje v okolici Marggrabowe na Pruskem. Prvi sneg zapade na Poljskem navadno začetkom novembra. »Sveti Mihael (29. septembra) {aha na belem konju«, se navadno zlaže. Zgodnji sneg ali mraz pa nikakor še ne more biti znamenje predstoječe hude zime. Malo nerodneji so snežni zameti na Poljskem. Železniški promet se v tem slučaju deloma prekine. Na drugi strani pa zato dostikrat zmrznejo vodovja, kar bi služilo potem operirajočim četam za nove naravne ceste. Po hidrografični statistiki je na primer Visla, ki otežuje sedaj vpadna Poljsko, v srednjem teku povprečno 113 dni na leto pokrita z ledom in sicer pretežno s 40 do 70 cm skorjo, ki bi zamogla nositi tudi najtežje topove. Na splošno se lahko reče, da poljska zima ni ravno prehuda. Kakšna bo letos, se seveda ne da prerokovati.
Angleške izgone na morjo. *
Zopet potopljen angleški parnik. Potopil ga je nemški podmorski čoln.
Pariz, 27. novembra. (Kor. ur.) »Echo de Pariš« poroča iz Havra: Neki nemški podmorski čoln je potopil nekaj milj severno zahodno od Havra angleški parnik »Ma-lachite«, ki obsega 2000 ton. Poveljnik podmorskega čolna je dovolil moštvu parnika »Malachite« 10 min. časa, da je zapustilo ladjo. Nekoliko potem je pričel oar-nik goreti. Podmorski čoln je izginil. Moštvo potopljenega parnika se je rešilo v Havre.
Dosedanje izgube angleškega bojnega brodovja.
Berlin, 27. novembra, (Kor. ur.) Listi poročajo, da je bilo dozdaj uničenih 19 angleških bojnih ladij, med njimi 5 oklop-nih križark in 2 linijski ladji, kar pomenja tudi za veliko angleško vojno mornarico znatno izgubo. Upoštevati se tudi mora, da je izgubilo angleško bojno brodovje do zdaj okroglo 6000 častnikov in mornarjev, ker angleški bojni mornarici ne preostaja moštvo. Ob pogiblju »Bulvvarka« so izgubili vsi častniki življenje.
Podrobnosti o pogibelju »Bulwarka«.
»Lokalanzeiger« poroča iz Rotterda-ina: Londonska poročila navajajo podrobnosti o posledicah eksplozije, vsled katere se je potopil >Bulwork". Mrtvi so vsi častniki. Rešeni mornarji so .strašno razmesarjeni. Kosi razstreljene ladje so padali 6 milj daleč na obrežje Essex. Zdi se, da je povzročila nesrečo eksplozija v notranji ladji; ker ni plula v bližini nobena mina in tudi niso videli podmorskega čolna.
London, 27. novembra, (Kor. urad.) Admiroliteta objavlja imena preživelih s ponesrečen« ladje >Bulwark". Reuterjev
urad poroča, da je izključeno, da bi bila ladja zletela v zrak vsled torpednega na-
f>ada, kajti pred Shernessom ležeče vojne adje so imele razprostrte varnostne mreže proti torpedom. Nesreča se je zgodila, ko je na krovu igrala godba.
Amsterdam, 28. novembra, (Kor, ur.) List »Nieuws van den Dag« poroča iz Londona: Velik del moštva je zajtrkoval, ko je na »Buhvarku« eksplodiralo. Druge v pristanišču se nahajajoče ladje so takoj izpustile čolne v morje, Mali del posadke se je mudil ponoči na suhem in se je vrnil pravkar na ladjo, ko je eksplodiralo. Ranjene so bile zato tudi osebe, ki so se vrnile zjutraj na bojno ladjo. Eksplozija je bila tako silna, da so bili tudi na drugih ladjah vrženi mornarji več metrov visoko in da se je pobil ves porcelan in steklo. Kaj da jc povzročilo eksplozijo, šc ni znano.
Angleška nervoznost. London, 28. novembra. Angleška vlada je zaplenila vse skandinavske liste, ki so Kalkuta, 28. novembre. Bombni
Boli na zahode.
Berolin, 27. novembra. Veliki glavni stan poroča: Angleške ladje tudi včeraj niso nadlegovale flanderskih obrežnih krajev.
Na bojni črti zahodnega bojišča se ni nič znatnega spremenilo.
Severozahodno od Langenmark jc bila vzeta skupina hiš in ujetih veliko sovražnikov.
V Argonskem gozdu je imel naš j napad nadalfne uspehe.
Francoski napadi v okolici Apre- . monta in vzhodno od St. Mibiela so bili odbiti.
Najvišje armadno vodstvo.
100.000 Kanadcev za Evropo.
Amsterdam, 28. novembra. Kanadski ' vojni minister je odredil, da se nabere 100.000 mož za evropsko službo.
Zavezniki v severni Franciji niso napredovali.
Neki dopisnik lista »Daily News« poroča iz Severne Francije: V zadnjih tednih so postali boji zelo hudi. Odbiti so bili napadi Nemcev, a sovražnikov artiljerijski ogenj, povodnji in slabo vreme je povzročilo, da tudi zavezniki niso mogli napredovati. V Dixmuidnu je del mesta zaseden od Nemcev, drugi del od Francozov. Nobena stranka ne more priti naprej. List »Berlingske Tidende« poroča iz Pariza: V vojni črti v zahodni Flandriji, kjer so se, izvzemši okolico južno od Vperna, operacije prekinile, se pripravljajo tako zavezniki kakor Nemci za zimo. Proti mrazu in snegu grade za strelskimi jarki dolge vrste lop,
Uspešni sunki nemške armade na Francoskem.
»Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: General Foch, ki poveljuje armadi pri Ypernu, je poizkušal zaman preprečiti delo nemških genijskih čet, ki pripravljajo novo veliko akcijo. Za načrt predrtja sovražnikove črte ne pride v poštev francosko dnevno poročilo o pridobitvi ozemlja med Lande-marekom in Zermbackejem. Znatni nemški uspehi v okolici Verduna so prisilili vodstvo francoske armade, da je ukrenilo nove odredbe, da zadržuje Nemce, Bojem pri Bethincourtu slede novi spopadi, da se preizkusijo došli težki topovi. Polkovnik Rousset opozarja na pogumno nemško ofenzivo na celi bojni črti.
Francosko poročilo o položaju.
Milan. Neko francosko poročilo, ki je izšlo dne 24. novembra in obravnava boje y zadnjih šestih tednih, pravi sledeče: Vsi napori nemških čet v zadnjih šestih tednih, da bi predrli francosko levo krilo, so se izjalovili kljub velikanskim množicam nemške armade in kljub temu, da je nemški cesar sam množice navduševal. Poročilo hvali francoske vojake. Vsak naj stori svojo dolžnost tudi v slučaju, če bi šla stvar slabo. Ypern ne sme pasti Nemcem v roke, ker bi imeli v tem slučaju celo Belgijo zasedeno in bi bila tudi mesta: Diinkirchen, Calais in Boulogne ogrožena. Poročilo končuje: 50 armadnih zborov nas ogroža, sovražnik je močnejši kakor kdajkoli in stavi veliko poguma iu zaupanja v svojo moč, ampak Bog bo Franciji pomagal.
Nova velika bitka na Francoskem.
Rotterdam, 28. novembra. Londonski listi poročajo, da se je na Flanderskem pričela velikanska bitka. Nemci so dobili velika artiljerijska ojačenja. Za Belfortom pri Lyonu baje stojita dve močni francoski rezervni armadi. V bojni črtf ima Francija samo toliko čet, da odbija nemške prodi-ralne poizkuse.
Obstreljevanje mesta Zeebriiijge.^
Anrfleska admiraliteta poroča (27. t. m.), da sta dve angleški bojni ladji 26. t. m. vse vojaško važne točke v mestu Zeebriigge obstreljevali. Nemški odpor je bil slab. Obseg škode ni znan. Angleške bojne ladje »o sc vrnile nepoškodovane. Iz Rolterdania sc poroča, da je obstreljevanje na prebi-
valstvo strašno učinkovalo. Ljudje so bežali na vse strani ali so se pa skrivali v kleteh. Ubitih je bilo 17 vojakov. Anglija je ustavila vse parnike, da bi lahko izkrcala vojake v Zeebriigge. Čez Oldenzal ne vozi od 26, t. m. naprej noben vlak,
Angleže zebe,
Kodanj, 27. novembra. Iz angleškega glavnega stana se poroča: V odprtih strelskih jarkih čete zelo zebe. Več vojakom so udje docela zmrznili. Veliko trpe osobito letalci. Obe fronti sta nekod le 35 metrov oddaljeni. Sovražni vojaki prenehajo redno streljati, kadar izmenjavajo tobak, Artiljerijski ogenj seveda ni nikdar prenehal.
Boji v Argonskem gozdu.
Iz Havra se poroča: Francoski poslanci z boji v Argonskem gozdu niso zadovoljni. Poslanci so predložili ministru Sem-batu zasebna pisma francoskih častnikov, ki sodijo, da se bo končal boj v Argonskem gozdu 7. zmago Nemcev. Žrtvujemo sc, a svojo kri prelivamo za izgubljeno stvar. Pri zavzetju Vienne le chateau je padlo 12.000 mož in strašno veliko častnikov. Trdi sc, da generalissimus Joffre bojišče obišče.
Sodba generala Goltz o položaju.
Berolin, 26. novembra. »Hamburger Korrespondenz* piše, da je general Goltz pašo pri obisku nemških okopov ob Yseri, pri prehodu čez neko nezakrito mesto, sovražna kroglja lahko ranila na obrazu. Von der Goltz se je izrazil: ; počasi napredujemo ob Yseri, toda napredujemo. Naši sovražniki se bore s pogumom obupancev, ker vedo, kaj je na kocki, če dospemo do obale. Toda mi dosnemo!« Glede Turkov je dejal: Leta 1*512. je Turke vojna presenetila. Topot pa so dobro oboroženi in dokažejo svetu, da turška hrabrost še ni umrla. Imamo vztrajnega, fanatičnega zaveznika.«
Razburjenje v Luksemburgu.
V nevtralni kneževini Luksemburg, katero so zasedle začasno nemške armade in je ostalo od strani vlade samo pri formalnem protestu proti kršenju nevtrali-tete, je nastalo zadnje dni veliko razburjenje. Nemški stotnik Wilson jc imel v Luksemburgu gqvor na moštvo, v katerem je namignil, da so samo predhodniki stalne nove nemške garnizije v Luksemburgu, ki se bo priklopil Nemčiji. Nato je začelo luksemburško časopisje silno zabavljati. Konec tej aferi je napravil črnovojniški nadzornik Teszvar, ki je uradno naznanil, da je govoril Wilson na lastno pest in da niso niti nemške državne, niti vojaške oblasti njegove misli.
Nemci pred francoskim vojnim sodiščem.
Rotterdam, 28. novembra. Pariško vojno sodišče je po tridnevnih razpravah zopet obsodilo veliko nemških sanitetnih ujetnikov, med njimi mnogo dijakonisin. Obdolžili so jih ropa in tatvine.
XXX
IZMIŠLJENO FRANCOSKO-ANGLEŠKO POROČILO O OSVOJITVI DIX-MUIDENA.
Berlin, 28. novembra. (Kor. ur.) Brez vsake podlage je poročilo »Daily Maila«, da bi bili osvojili zavezniki Dixmuiden nazaj. Dixmuiden se prejkoslej nahaja v nemški posesti.
ANGLEŠKE TEŽAVE V OSKRBI ČET NA FRANCOSKEM.
Berolin, 27. novembra, (Kor. urad.) Glasom »Vossische Zeitung« poroča rimska »Tribuna« iz Londona: Oskrbovanje angleških čet na Francoskem napravlja neverjetne težave, ker se francoske in angleške etapne črte pogostoma križajo; posebno pa še zato, ker treba vpoštevati stroge predpise in navade glede hrane pri prekomorskih četah, Indijci in mohame-danci se slejkoprej medsebojno mrze in prezirajo. Oboji zahtevajo svojo običajno hrano in niti nasprotne kuhinje ne trpe v bližini. Med Indijci treba vrhutega vpoštevati različna plemena in njih razlike v jedeh in njih pripravi. Tudi prekomorske plemenske in tovorne živali zahtevajo različno krmljenje.
ANGLIJA IN VATIKAN.
Nemška vlada je posredovala v Rimu, naj oskrbi Vatikan Ircem na bojišču in pa ujetim Ircem v Nemčiji primerno dušno oskrbo, ker so ostali tozadevni koraki za imenovanje irskih vojnih kuratov pri angleški vladi brez uspeha. Vatikan je nato odposlal v Nemčijo patra O' Gormana in pa Corttya, To se jc zgodilo pretekli torek, Takoj nato jc imenovala angleška vlada svojega zastopnika pri Vatikanu. Tako poročajo Miinchner Neueste Nachrichten ■ privatno iz Rima.
Dnevne novice.
— Vojaške zadeve. Za praporščake v r, so imenovani: kadeti v rezervi: Josip Seidl, Ivan Grušovin, Maks. Kovač in Maks Jaklič, vsi štirje 26, br. pp. — Jaroslav Hodek, Mans Mautncr, Dragotin Gaspar-do, Alojzij Voršič, Dragotin Ukmur, dr. pr.
Rikardo Krisch, Vilko Kusternik, Rudolf Miiller in Fran Svete, vseh devet 27. br. pp. — Dalje so imenovani za praporščake v rezervi podčastniki v rezervi: Ivan Bu-reseh, dr. Viktor Waschnitius, Stanislav Vločil, Ivan Sopouch, Fran Kleinickl, Bogomir Pickel, Engelbert Lenard, Rudolf Wagner, Vladimir Pirkovič in Miroslav Kuhelj, vseh deset 27. br. pp. — Za kadeta v rezervi je bil imenovan rez. podčastnik Josip Mudra pri 4, br. pp.
—	Rajni Ludovik Škufca, ki je umrl 25. novembra kot vpokojeni župnik v Kamniku, je znan tudi kot slovenski pisatelj. Leta 1886. je izdala Družba sv. Mohorja njegove »Šmarnicc ali Romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu«, ki so ljudstvu zelo ugajale. Leta 1893. je spisal »Dvojno kazalo prvih deset letnikov Duhovnega Pastirja«. Slovel je kot dober govornik in je spisal za homiletični list »Duhovni Pastir« lepo vrsto v vsakem oziru dovršenih govorov. — Blagi pokojnik je bil rojen 18. julija 1851 v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1874. Kot kaplan je služboval v Selcih, v Polhovem gradcu, v Radečah pri Zidanem mostu in v Trebnjem; kot župnik je deloval v Le-skovici nad Škofjo Loko, v Blagovici, v Krškem in v Kranjski gori. V pokoju je bival večinoma v Kamniku. Č. duhovščini ga priporočamo v molitev.
—	V »Bogoljubu« št. 12 je zaplenilo državno pravdništvo dve mali notici, Do-tično mesto je izrezano, na kar naj p, n. gg. poverjeniki opozore Bogoljubove« naročnike.
—	Iz Žabnice, Umrl je v svojem rojstnem kraju v Repnjah pri Vodican v nedeljo, dne 22. novembra naš bivši župnik in zlatomašnik č. g. Jurij Dernovšek, Rojen je bil dne 23. aprila 1834, za mašnika posvečen dne 26. julija 1859. Služboval jc kot kaplan v Poljanah nad Škofjo Loko, v Tržiču, na Brdu pri Kamniku, na Igu pod Ljubljano in v Mengšu; kot župni upravitelj v Želimljah, kjer je sezidal novo župno cerkev; kot ekspozit v Žabnici pri Škofji Loki, kjer se je pod njim leta 1899. ustanovila samostojna župnija, katere prvi župnik je potem postal. Leta 1904. ze stopil v pokoj in se preselil v Zalog pri Komendi, odtod pa v Repnje. Bolehal je dolgo časa. Pokopan je bil v Vodicah dne 24. novembra t. L Bil je vnet duhovnik, preprost v življenju. Svetila mu večna luč! — Pred nedavnim je obhajal pri nas 25letnico svojega raašni-štva č. g. P, Metod Mišič, kapucinski gvardijan v Sv, Križu na Goriškem, bivši gvardijan v Škofji Loki, Občepriljubljene-mu slavljencu, gorečemu duhovniku, skrbnemu samostanskemu predstojniku, zabavnemu družabniku, vrlemu tovarišu želimo, da dočaka še zlato in demantne sv. mašo. — Poljskih beguncev imamo še 26, V sosednjo župnijo jih je bilo pred kratkem odšlo šest. Večinoma so člani Zelezničarsklh družin, Stanovanjske in življenjske razmere ozir njih so zdaj dovolj urejene. — Nadučitelj za našo dvorazrednico še ni imenovan. Bo to šolsko leto težko kaj, — Za Rdeči križ smo letos nabrali s članarino udov vred 243 K; nekaj tudi za vojno skrbstvo in podporo družinam vpoklicancev. Iz volne pa pleto šolske deklice gorke utenzilije za vojake.
—	Božična darila za vojake. Gospejni odbor v T r ž i č u je odposlal te dni 250 škatel z darovi za božičnico našim vojakom, in sicer 75 za Srbijo in 175 za Galicijo. V vsaki škatli je 100 športcigaret, pol kilograma čokolade, pol kilograma keksa in pipa. Vse škatle so odičene s smrekovo vejico in s črnorumenim trakom. Poleg tega so priložile vžigalice za vsakega vojaka in veliko slovenskih časnikov. Vse se je odposlalo na Dunaj z željo, naj te darove v prvi vrsti dobe domačini 17. in 27. pešpolka. Upamo, da pride vse v prave roke.
—	Vlada za zasebne uslužbence. Dunaj, 27. novembra. (Kor. urad.) Da se kolikor mogoče prepreči odpuščanje zasebnih nastavljencev, v kolikor to nI utemeljeno v gospodarskem položaju podjetnikov, je vojno ministrstvo odredilo, da se bo v bodoče ob oddaji vojaških naročil ponudnikom stavil pogoj, da obdrže svoje uslužbence v polnem številu in jim tudi ne zmanjšajo plač; v nasprotnem slučaju bodo v bodoče izključeni od dobav za armado, pa tudi že sklenjene naročbe se bodo razve*
ljavile.	, . .
4- Črevljarji »" črevljarske zadruge pozor! Ministrstvo javnih del je razpisalo dobavo velike množine obuval in drugih i usnjenih izdelkov za armado, listi, ki bi i hoteli prevzeti delo, naj vpošljejo svoje i ponudbe, ki morajo biti kolkovanc s kol-i Kom 1 krone, prej ko mogoče na naslov: j K. k. Gewerbefttrderungs-Amt, Dunaj IX,, ! Scveringasse št. 9.
_ Na južnem bojišču sta padla Slovenca Krčon iz Kranja in Tomazin iz Doba.
_ Občinska hraniluica v Krškem je
podpisala 10.000 kron vojnega posojila.
— Mati, ki ima šest sinov v vojski, je gospa Jožefa Dobrin, sedaj vdova v Kranju; njen mož Andrej Dobrin je bd Tržican in jc bil tudi vojak. Njeni sinovi v01aki jO! Janez, star 40 let, poddesetnik pri 27. do*
mobranskem pešpolku; Andrej, 34 let, četovodja pri 27. pp.; Karol, 32 let, pri topničarjih; Franc, 30 let, kuhar pri štabu; Anton, 28 let, korporal pri trenu; Jožef, 26 let, korporal pri saperjih.
—	Poljski župnik Štefan Bilinski je dospel v Idrijo. Ker je tu več beguncev iz Poljskega, sedaj so se zopet vrnili železničarji, bode jim precej ustreženo, ko bodo imeli domačina v svoji sredi. Gospod spo-veduje svoje rojake, ob nedeljah bode imel božjo službo na Marofu, kjer je več poljskih družin in tja bodo lahko došli tudi drugi begunci, ki stanujejo v Spodnji Idriji. Tako bodo v cerkvenem oziru preskrbljeni. Tudi v telesnem se ravno ne pritožijo, a le hrepene po svoji domovini. Žalostni so radi tega, ker bodo dobili svoje kraje opu-stošene. Zopet sem došli železničarji pripovedujejo, da se pri nekterih vaseh ne pozna ne hiš, ne vrtov, ne potov, njiv ali travnikov. Vse je razrito, požgano, razstre-ljeno ali globoko zvoženo. — No pa to je samo na nekterih krajih, povsod gotovo ne bo tako hudo.
—	Prihod ranjencev na Reko. V četrtek je prišlo iz srbskega bojišča na Reko 336 ranjencev.
—	Prihod beguncev. Cenzurirani listi poročajo: V soboto, dne 21. t. m, je prišlo v Zader 250 beguncev, revnih prebivalcev Kotorja in okolice. Nastanjeni so v domobranski vojašnici.
—	Na severnem bojišču je padel učitelj Valentin Sinkovič iz Maribora.
—	Umrla je v Trenti vdova gospa Ana Komac, stara 48 let.
—	Gorke odeje iz papirja. Gospa C. Ulepas v Kodanju podaje naslednje navodilo za napravo papirnih odej bodisi za vojake ali pa za revne sloje: Za vsako odejo je treba 70—80 posameznih časopisnih listov, torej približno časnike od dveh tednov. Vsak Ust se vzame posebej v roko in kolikor mogoče dobro zmečka; nato se list poravna pa zopet zgnete, kar je treba približno 8 krat ponoviti, tako da postane papir mehak in voljan kakor volna. Tako zmehčani in poravnani Usti se polagajo v velikosti odeje po tleh ali na veliko mizo, in sicer 8 krat drug vrh drugega ozir. drug poleg drugega na način, da se listi »vežejo« med sabo (kakor n. pr. opeka pri zidanju) in ni nobene špranje. Nato se tako sestavljena odeja prešije najprej krog in krog, potem pa še po dolgem in počez tako na-gosto, kolikor pač treba, da se listi dobro vkup drže. Za pravlako služi lahko vsako blago, tudi iz krp sestavljeno je dobro. Tudi prevlako ie križema prešiti na papirno odejo, kakor so prešite n. pr. odeje, ki so z bato podložene. V dobrih 3 urah je odeja lahko gotova. Pomagajo lahko tudi otroci — zlasti radi bodo gnetli in poravnavali papir.
—	Maščevanje zapuščene neveste. Praga, 27. novembra. 221etna tovarniška delavka Marija Aberham v Pragi je imela že več let znanje s tovarniškim delavcem Rudolfom Hrachom. Aberham je vedno prosila, da bi jo llrach poročil in legitimiral njunih petero otrok. Končno je Hrach privolil, a na poročni dan so ga zaman pričakovali. To je na nesrečno nevesto tako vplivalo, da je šla dne 26. t. m. na Hrachovo stanovanje in nezvestega ženina oblila z žvepleno kislino. Prizadela mu je grozne poškodbe. Tlraeli ima razjeden obraz in roke, izgubil je no oko, druero je v nevarnosti. Ilracha so spravili v bolnišnico, Aberham pa zaprli.
—	Družinska tragedita. Delavca Strako v Chrudimu, njegovo ženo in njunih četvero otrok so našli te dni zastrupljene v nezavesti. Spravili so jih v bolnišnico, kjer je eden otrok že umrl. Sodi se. da gre za družinsko tragedijo.
—	Tomo Šorli — ujel. V ruskem ujetništvu se nahaja notar iz Podgrada Tomo SorH, ki ic kot poročnik 47. pešpolka odšel na boiiščc.
—	Ranjen je bil na južnem boiišču Kari Terčič, bivši načelnik Orla v Št, Fer-janu.
iMoviis reSllev nnSlli orllllerllsKin časi-Bikov v Belo ji.
Zet g. Angela Casagrande v Ajdovščini, poročnik trd. art. bat. št. 8, poroča in Ganda (Belgija); Stotnik Mayer in poročnik Palm naših motornih baterij sta s*, peljala v avtomobilu. Kar naenkrat se raz-poči ena bomba nad njima. Šrapneli zadenejo in raznesejo Mayerjev samokres in Palmovo torbo, avtomobil je 16krat pre-fukn:an in — o čudal — oba oficirja nepoškodovana. Lastnik avtomobila, poročnik Palm, hoče hraniti nepopravljen avto v spomin.
Turčija v vojski.
BOJI V KAVKAZU.
Carigrad, 28. novembra. (Kor. urad.) Glavni stan objavlja sledeči komunike: Ob kavkaški meji so bili med poizvedovalnimi oddelki obeh delov neznatni spopadi.
OB SUEŠKEM PREKOPU.
Častniki italijanskega poštnega parnika »Maria« pripovedujejo, da je plovba v Sueškem prekopu dozdaj prosta, a da je prekop strogo zastražen. Mohamedanci so mirni. »Berliner goblatt« poroča iz Rima, da so zaprli Angleži cesto Daharabal—Fayrum z dolgo vrsto strelskih jarkov, v katerih so razvrstili topove. Agenturo avstrijskega Lloyda je zasedlo angleško poveljstvo. Na zahodnem bregu Sueškega prekopa mrgoli vojakov, večinoma so Indijci. Vzhodni breg so Angleži zapustili. Turška armada ob Sueškem prekopu šteje 76.000 mož, 10.000 Beduin-cev in 5000 tovornih velblodov. Turški armadi poveljuje Izzet paša, angleški pa Maxwell, ki razpolaga z armado, ki šteje nad 50.000 mož.
RUSI HUJSKAJO V CARIGRADU.
Carigrad, 28. novembra. Prvi uradnik ruskega poslaništva Mandelistan je z velikimi denarnimi sredstvi začel ustaško gibanje.
RUSI PREOBLEČENI V TURŠKE DUHOVNIKE.
Carigrad, 28. novembra. Tu so prejeli sedem Rusov, ki so bili preoblečeni v turške duhovnike.
PERZIJA IN RUSIJA.
Carigrad, 27, novembra. Nemiri so že razširjeni v celi Perziji. Vlada opusti nevtralnost. Veliko rodov je sklenilo, da se pridružijo turški armadi.
POŠKODOVANA RUSKA KRIŽARICA.
Carigrad, 28. novembra. (Kor. urad.) List »Turan« poroča, da je v zadnjem boju na črnem morju dobila ruska oklopna križarica »Swjat Evstazij« poškodbe, katere bo mogoče popraviti v dveh do treh mesecih.
IZGON TURŠKIH PODANIKOV IZ FRANCIJE.
Carigrad, 28. novembra. Neki večerni list poroča, da je francoska vlada sklenila izgnati vse mohamedanske in nemohame-danske turške državljane, ki se priznavajo za pristaše sedanje turške vlade. List pričakuje, da bo turška vlada, če bo Francija izvedla te odredbe in izgnala turške podanike samo zato, ker so zvesto udani svoji domovini, v Turčiji bivajočim Fran-vozom preprečila, da bi mogli neovirano izvrševati svojo trgovino ali obrt, kakor sedaj to izvršujejo.
BOMBNI ATENTAT V KALKUTI.
Kalknta, 28. novembra. Bombni atentat je bil namenjen podkralju. Bomba je ubila nekega policijskega nadzornika.
RAJNI ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER NA SMRTNI POSTELJI O POLOŽAJU.
»Giornale d' Italia« objavlja vsebino razgovora poslanca Labriola z rajnim San Giulianom pred njegovo smrtjo. San Giu-liano je izvajal: Ko bo končana sedanja vojska, bo minulo več rodov, predno se izvede italijanski program. Več činiteljev je povzročilo, da je vlada previdna, predvsem, ker bo najbrže vojska trajala 15 mesecev, vsled česar se ne vmešava v sedanje zmede, osobito če hočemo prepustiti likvidacijo vojske slučaju. Na vprašanje Labriole, zakaj da si Italija ne pusti plačati svoje nevtralnosti z odstopom Triden-ta, je odgovoril San Giuliano: Avstrija ne bo nikdar niti pedi svoje zemlje odstopila.
Dvoje francoski torpedom DroHovij v jadranskem morja.
Graški listi poročajo: Milanski »Sera« poroča iz San Giovanni di Me-dua: V Jadransko morje sta priplula dva oddelka francoskega torpednega brodovja.
llila pil podmorske Čolne.
Rim, 27. novembra. Novi italijanski mornariški kredit 200,000.000 lir se porabi za zgradbo novih podmorskih čolnov.
Rožno poročilo.
ZANIMIV PREDLOG. Zveza vseh evropskih držav. — Nemški cesar predsednik zveze.
Dunaj, 27. novembra. »Wiener Journal« poroča iz Berlina: Znani monlst Viljem Ostvvald je izrazil v enem svojih nedeljskih monistiških govorov upanje na mir, ki bi se imel skleniti na ta način, da bi se vse evropske države združile, nemški cossr pa da. bi bil predsednik teh novih zveznih držav. Na podlagi tega razmišljanja je vprašal predsednik berlinske skupine monisti-ške zveze dr. Oton Juliusburger vse zna-menitejše možu, č* li mislijo, da jc mednarodna bodočnost mogoča in če se bo Nemčija tudi v bodoče morala naslanjali
sama nase. Ernst Haeckel je na to odgovoril: t Po mojih mislih je treba za bodočnost Nemčije in zvezne kontinentalne Evrope sledeče: 1, Osvoboditev od tiranstva Angleške. 2. Za to potrebna invazija v angleško državo po nemški mornarici in vojski in zavzetje Londona. 3, Razdelitev Belgije: največji del zahodno od Ostende— Antwerpen dobi nemčka zvezna država, severni del Nizozemska, jugovzhodni pa Luksemburg. 4. Nemčija dobi velik del angleških kolonij kakor tudi državo Kongo; Francoska inora odstopiti del severovzhodnih provinc. 6. Rusija bo oslabljena, če se ustanovi poljsko kraljestvo in priklopi Avstro-Ogrski. 7, Nemške province ob Vzhodnem morju morajo zopet pripasti nemški državi. 8. Finska postane samostojno kraljestvo in se pridruži Švedski.« — To razmišljevanjc političnih učenjakov bo vzbudilo seveda v evropskih državnikih raznovrstna čutstva.
SUSPENDIRANA IMUNITETA POSL. BUDISAVLJEVIČA. Budimpešta, 27. novembra, (Ogrski k. urad.) Imunitetni odsek ogrskega državnega zbora je sklenil predlagati zbornici, da se suspendira imuniteta poslanca Srgjana Budisavljeviča.
KITAJSKA ZAHTEVA OD JAPONSKE TSINGTAU NAZAJ, Peterburg, 27. novembra. Med Japonsko in Kitajsko so nastala resna nasprot-stva, ker so zasedli Japonci Tsingtau in je sklicana v poravnavo spora v Peking konferenca. Kitajska zahteva, da naj ji Japonska vrne Tsingtau.
ŠVEDSKA PROTI NOVIM FILMOM. Stockholm, 28. novembra. Vlada je nastopila proti kinematografom, ki so predstavljali tendencijozne vojne filme in s tem vplivali na prebivalstvo.
KOLERA. Dunaj, 27, novembra. (Kor. ur.) Sanitetni oddelek notranjega ministrstva obvešča: 27. t. m. so dognali sledeče slučaje azijske kolere: 6 na Dunaju, 1 v Korneu-burgu, 4 na Češkem, 4 na Moravskem, 2 v Šleziji in 3 slučaji v Krakovu.
LjuDiionske novice.
+ Imenovanje. C. kr. deželni šolski svet je z odobrenjem c. kr. naučnega ministrstva imenoval za namestnika c. kr, okr. šolskega nadzornika v Novem mestu šol. vod. Frana Lavtižarja iz Spodnje Šiške. Začasno vodstvo deške in dekliške osemrazrednice spodnešišenske je pa poveril ondotnemu učitelju Josipu Wagnerju.
lj Dohod novih ranjencev v Ljubljano. Včeraj zvečer je pripeljal posebni vlak »Rdečega križa«, sestavljen iz nalašč za transport ranjencev prirejenih voz drž. železnice, 420 ranjencev, ki so se udeležili bojev na Rusko-Poljskem. Bili so že nekaj časa v kvaran-teni v Olomucu in Opavi. Med ranjenci je bilo okolu 70 težko ranjenih. Z ranjenimi vojaki se je pripeljalo tudi 28 ranjenih častnikov, od katerih so odpeljali 21 v belgijsko vojašnico, 7 pa v garnizijsko bolnico. Ranjence, ki so bili Cehi, Poljaki, Mažari in Nemci so spravili večinom-i v belgijsko vojašnico, kamor so lahko ranjeni peš odkorakali. Težko ranjene so odpeljali v licej. Med ranjenci sta bila tudi dva ranjena Rusa in dva poljska legijona-ša. To pot je vsled mraza na kolodvoru odpadla postrežba dam in so bili ranjenci postreženi v bolnicah. Na kolodvoru so čakali vlak nadštabni zdravnik dr. Geduldiger, za deželno vlado dr. Zupane in dr. Polec. zastopniki »Rdečega križa« polkovnik v pok. g. Petrovan, ces. svetnik g. Mathian in g. Kosler, finančni oficia.1 Jagodic, zastopniki občine, člani rešilnega in ognje-gasnega društva z načelnikom Turkom in več drugega občinstva. Prihodnje dni pripeljejo v Ljubljano še mnogo ranjencev. V Ljubljani je za sprejem ranjencev pripravljenih 8000 postelj.
lj Blagoslovljene nove kapele v Lich-tenthurnovem sirotišču se bo vršilo v nedeljo, dne 29. novembra po sledečem vspo-redu: 1. Ob h sprejem Prevzvišenega; 2. Blagoslovljenje kapele in altarja; 3. Slovesno prenešenie Najsvetejšega v novo kapelo; 4. Govor Prevzvišenega; 5, Sv. maša; 6. Deklamciia.
li Iz seje magistratnegs gremfja. Prošnja Fr. Polaka, trgovca na Sv. Petra cesti, za lastno gostilniško koncesijo, ravno tako prošnja imenovanega za prenos Hafnerjeve gostilniške koncesije se je odklonila radi nepripravnih prostorov. Razven tega je že v isti hiši enaka koncesija. Hišna po-seslnica na vogalu Bohoričeve ulice in Martinove ceste mora napraviti varnostno ograjo na vogalu svoje hiše. Zasebniki, ki hočejo valar za glajenje cest na posodo, plačajo 8 K dnevne odškodnine. Vrh tega morajo eventuelne poškodbe popraviti. — Parccla mestne občine pred Rakovnikom se je razdelila na devet delov. Te se bodo i spomladi oddal« v uajem. — Pristojbine >
za koncerte je magistratni gremij znižal od 4 na 2 kroni. — Pinter Alojzija, Teran Marija in Murn Josip so vložili prošnjo za stojnice za prodajo raznega blaga; magistratni gremij je prošnje odklonil. — Kar-bel Anton sme po Ljubljani v posebnem vozičku prodajti kuhane klobasice in kruh. — Prošnja g. Koviča za dovoljenj« prodajati na trgu, se je odklonila. — Vrabec Katarini se dovoli, da sme na Ambroževem trgu prodajati slaščice in pokalice.
—	Stavbnemu uradu se naroča, na preštudira žične ograje v mestnih nasadih in v enih prihodnjih sej mestnega magistrata o stvari poroča.
lj Zopet so Je »mrtvi« Ljubljančan oglasih V 26. seznamu izgub je bil med mrtvimi v uradnem izkazu izgub Ivan Uranič, četovodja 17. pešpolka. doma iz Ljubljane. Sedaj pa piše svoji materi: »Draga mamica! Ne vem če sprejmeto Vi moja pisma. Jaz sem že pisal pismo in dve karti. Bil sem v boju ranjen v trebuh in potem v bolnišnici ujet in odpeljan v Rusijo. Prepotoval sem mnogo. Sedaj sem v Novem Nikolajevu.«
lj Raporti ranjenih ln bolnih čast« nikov pri štaeijskem poveljstvu. Vsi tisti gospodje častniki in častniški aspi-ranti vseh skupin, kt niso prišli k štaeijskem raportu, ki e je vršil od 20. do 25. t. m., da sprejemejo važna povelja, morajo to takoj storiti.
lj Umrli so v Ljubliani: Sestra Ber-ta Uršula Koren, usmiljenka, 28 let. —. Marija Kolar. bivša gostilničarka, 62 let.
—	Marjeta Cerar, kajžarica. 70 let. — Terezija Slavič, hči tobačne tovarne delavca, 4 tedne. — Frančiška Povšič, delavčeva žena, 45 let. — Terezija Žefic, čevljarjeva hči, 10 dni.
Ij Poljska begunka umrla. V deželni bolnišnici je umrla Marija Sv/rcntalska, 23 let stara iz Volostka v Galiciji.
Ij Prodaja išžola za domačo potrebo. Mestni magistrat ima na razpolago večje množine fižola, ki je namenjen zato, da se ž njim preskrbi in založi za domačo potrebo ljubljansko prebivalstvo. Za kupčif-ske ali špekulacijske namene se fižol no bo oddajal. Kdor reflektira na fižol, naj se oglasi v ponedeljek in torek prihodnjega tedna na stražnici mestnega magistrata (srednja hiša, pritličje prva vrata levo) od 8. do 12. ure dopoldne, kier se sprejemajo naročila na fižol. Cene fižola bodo nižje kot dnevne tržne cene.
lj Dar. Včeraj smo dobili »Povodom obletnice smrti nepozablji-ve gospe M. dr. Eger pošilja nekdo, ki noče, da se ga imenuje, 10 K, za vojake na bojnem polju.« — Iskrena hvala!
Poslano I Zelo važno vvojnem času!
Tukajšnja naj večja trgovina bril jantov, zlatnina in srebrnine, selo velika Ubira stoječih budilk naznanja, da se bodo do Novega lota prodajali
po stari nizki ceni, kolikor časa bo trajala ta zaloga. Pozneje bode vse blago radi po-maiijkauja dobave in kurza za 20°/o dražje.
Kot lepo boiično darilo kupite tvojim v v^jno vpoklicanim
armadno žepno budilko,
na katero »e ponoči vidi, ter jim jo poiljete na vojno požto zanesljivo ln podtalne prosto.
Novi cenik
xa leto 1915, ki bo iz&el okrog 10. decembra 1.1., bo obsegal
poleg koledarja
in drugih novosti posebno najnovejše spomine iz sedanje vojne. Isti je dobiti brezplačno in poštnine prosto. Naj se v nobeni hiži ne pogreSa. Naročita si ga takoj ali se osebno oglasite.
F. Čuden v LluMani
Prešernova ulica, nasproti Frančiškanske ccrkve. 3269
Edina zastopstvo. Vojna alkai. ura, ki ss pripne z usnjem na roko K6-—. Edino zastopstvo.
maske zmešnjave.
da Essad iz Mala-je moral in tjekaj
Milan, 23. novembra. »Corriere della Sera« poroča iz Barija: Iz Elbasana je prišlo v Drač odposlanstvo pod vodstvom Ibrahima Skodrc, ki zahteva, paša izpusti zaprtega voditelja kastre, Kjamli bega. V Tirani Esad proglasiti obsedno stanje poslati dva topa in mnogo streliva. V Drač je prišlo osem Bolgarov, ki so dezertirali iz srbske vojske. Esad jih je dal zapreti Vstaši so se polastili ceste Drač—Tirana— Elbasan. Esadovi vojaki so zavzeli Basbul, kamor so prispeli trije topovi in mnogo municije. Albanci so razburjenj zaradi grozovitosti, ki jih uganjajo grške čete v zasedenih krajih.
HiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniimi
-■ ■ Sprejmeta se takoj - ■
prodajalka in učenec
v modno trgovino	3268
Vinko Savnik. Radovljica. Gorenjsko
niHm""""""P"'""..........................................................
lSSe službe. — Naslov pove uprava lista pod številko 3271.	3271

3277
t
w
Žalostim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je naša prel ubljenu soproga ln dobra teta, gospa
Marija Boncelj
vdov. Sterbene, roj. Dolenc
posestnica in trgovčeva soproga v Železnikih
v petek ob 2. uri popoldne po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za um;rajoče, v 66. letu starosti mimo v Gospodu zaspala
Pogreb drage ra tike bo v nedeljo 29. t. m. ob </24. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče v lastni grob.
Sv. mase zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Frančiška in farni cerkvi.
Predrago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Železniki, 27. novembra 1914.
Lorenc Boncelj, posestnik in trgoveo, soprog. — Meihijor Dolenc, nad-učitelj, Ivan Dolenc, nečaka. — Ml-baela Dolenc, Ana Repi, Marija Skrlba, nečakinje.
•'■ w ::	. : v. v ; v. . v *.< ... <, 1 ■
Naročajte »Slovenca"!
Zahvala.
Za ljubeznjlvo sočutje radi nenadomestne izgube povodom smrti gospe
Roze Till roj. Fiseher
za mnoge krasne darovane vence in dokaze iskrenega prijateljstva, kakor tudi za izredno častno številno spremstvo pri pogrebu nepozabne pokojnice izrekamo naj iskren ejšo zahvalo.
Žalujoči ostali
8273
©OHO
u uojni
Najlepše, najcenejše in najbolj času primerno božično darilo je
železen prstan
(„Zlato za železo") okovan v zlatu ali srebru. Iste izdelujem v najfinejši obliki v lastni delavnici
po najnižjih cenah. Dalje imam v zalogi različne juvele, zlatnino, srebrnino in ure.
0000
v
Lad. Ccrnc
juuelir io trgeuec z urami Ljubljana, VUalfcau ulica 3«

Advokat
ahn&o štirovni£
v Ljubljani, vljudno naznanja, da
se preseli s svojo pisarno s 1. decembrom 1914 v Ivan Bonačevo hišo
v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 5,
//. nadstropje.
m
£
Priporoča se modna trgovina £ju6ljana ^fep £ferfi Sfari tr3 »
Ia kakovosti zimsko in drugo perilo, razni gorki predmeti za vojake, najmodernejše bluze, jutranje obleke, pletene jopce, razni nakiti in vse potrebščine za šivilje, moški klobuki in čepice. Velika izbira kožuhovine itd. Vse po priznano najnižjih cenah.
3 96
Št, 21656.
3274
Razpis ustanove.
Pri mestni občini je ta tekoče leto oddati Dragotln Zagarjevo ustanovo, ob«
stoječo iz razpoložljivih obresti glavnice 11.285 K 42 h, to je 500 K.
Pravico do te ustanove Imajo v prvi vrsti potrebne osebe iz bližnjega sorodstva ustanoviteljevega, t. j. pokojnega g. deželnega blagajnika Dragotina Žagarja Če takih ni, imajo pravico tudi potrebne osebe iz daljnega sorodstva.
Ako pa nI nobenega potrebnega sorodnika, imajo pravico do te ustanove reveži iz bivših predmetij Krakovo in Trnovo, izvzemši Opekarsko cesto, takoimenovano „gmajno", kjer so novi naseljenci.
Prosilci in prosilke, ki trde, da so z ustanoviteljem v sorodu, morajo svoji prošnji priložiti listine, ki to sorodstvo dokazujejo, izvzemši take prosilce in prosilke, katerih razmere in sorodnost z ustanoviteljem so tuuradno že znane iz prejšnih prošenj.
Prošnje je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata najkesneje do vštetega 15. decembra 1914.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25. novembra 1914.

3265
Zahvala.
Za vse obtle dokaze Iskrenega sočustvovanja ob prebritki izgubi našega iskreno ljubl,enega in ne pozabnega sina, oziroma brata in strica, pešča pešpolka št 87, kateri je dne 8. novembra v Miskolzcu na Ogrskem izročil svojo blago dušo Bogu za domovino in katerega zemeljski ostanki so bo dne 24. novembra prepeljali na domače pokopališče, se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Prav posebno zahvalo pa izrekamo častiti duhovščini, osobito veleč. g. dekanu za gin 1 ji v nagrobni govor, dalje požrtvovalni domači požarni brambi ter onima iz Gomil-skega in iz Letuša. slavn. pevskemu | zboru za ginljive žalostinke, in ši konečno vsem darovalcem vencev, ] vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu izkazali zadnjo čast, ter ga spremili k večnemu počitku.
Braslovče, 26. novembra 1914.
Žalujoča rodbina Vovšek.
m	v.'- : V'
" - ' fc ■ ".s

3267

vrni
Lepa prilika 1 "WS SV Lepa prilika 1
Na Karolinški zemlji poleg mitnice, proda se
# fi m w w% I ur
tlkn of »e Ci ste, jnko prikbirlen za stavbna. _ Natančne e s« »oi/va v liuielu Uhhhi. brezalkoholni oddelek.
Žalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, duhovnim sobratom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo veleč gospoda
v
Simona Zuzckfl
ktiszošk. duhovnega svetnika in župnika v Vodicah, imejitelja zlatega zaslužnega križca s krono, itd.
dne 27. t. m., previdenega s svetimi zakramenti umirajočih, starega 73 let, poklicati
v boljše življenje.
Pogreb bo v Vodicah dne 30. novembra 1914 ob 10. uri dopoldne.
V Vodicah, dne 27. novembra 1914.	_ x ,
Frančišek Žužek,
župnik na Kopanju,
»Sveto Rusija".
ii.
Cerkev in sinoda.
V	stari kijevski Rusiji še niso bila zadati ugodna tla za bizantinstvo; v Moskvi pa je duh bizantinskega razkola in ceza-rojapizma že prekvasil ves cerkveni in dnavni organizem. Ob koncu 13. stoletja ats bila spisana dva važna ruska cerkve-noravna zbornika, »Cerkvena pravila« in »K>rmčaja (krmarska) knjiga«, polna mrž-nje proti katoliški veri in proti Rimu. Moskovski veliki knezi so pretrgali zveze s katoliškim zahodom ter so se trdno odločili za bizantinski razkol, ker se je ta popolnoma skladal z njih absolutizmom in z njihovimi težnjami po neomejeni državni in cerkveni oblasti (glej članek »Vodilne ideje pravosiavja«),
V	prvi polovici 14. stoletja (1325) se Je kijevski metropolit preselil v Moskvo. Večino kijevske Rusije so v tej dobi (1320) osvojili Litvani; leta 1362. so zasedli še Kijev. Odkar se je kneževina Litva združila s kraljevino Poljsko (1386), po bizantinskih načelih ni bilo več primerno, da bi bila litvansko-poljska Rusija (imenovana »Mala Rusija") odvisna od moskovskih metropolitov, dasi so ti še ohranili naslov kijevskih meirooolitov. V začetku 15. stoletja se je torej ruska cerkev razdelila v dve metropoliji, moskovsko in kijevsko. Novi kijevski metropoliti so po večini sto-lovali v Novgorodku (ne zamenjati z Nov-
J[orodom!) in Vilni. Ta metropolija se je eta 1596. definitivno zedinila s katoliško Cerkvijo. Metropolit l/.idor je začasno še združil obe metropoliji (1437—1440), potem sta se pa metropoliji končno ločili.
Kijevsko-moskovski metropolit Izidor je na cerkvenem zboru v Florenci (1439) v imenu Rusov podpisal unijo z Rimom. Leta 1440. se je vrnil v Moskvo ter vpričo ljudstva, škofov in velikega kneza Vasilija II. slovesno proglasil unijo s katoliško Cerkvijo. Ljudstvo in škofje si niso upali ugovarjati. Sredi splošne tišine je vstal veliki knez in Izidorja obsodil kot krivoverca in morilca duš; na knezovo povelje so škofje zavrgli unijo. Nič ni pomagalo, da je unijo podpisal carigraiski patriarh in grški cesar. Moskovski Rusi so se zavedali svoje neodvisnosti ter so grško unijo obsojali kot krivoversko. Po padcu Carigrada (1453) se je v Moskvi širilo mnenje, da je uničenje grškega cesarstva božja kazen za grški odpad od pravosiavja. Moskovski knez Ivan III. se je (1472) poročil s carigrajsko kneginjo Zoe, nečakinjo zadnjega bizantinskega cesarja. Po tej zvezi so se Rusi še bolj utrdili v zavesti, da je Moskva edina zastopnica pravosiavja in edino opravičena dedinja vzhodnega patriarhata in cesarstva. V začetku 16. stoletja je menih Filotej svojo domovino navdušeno nagovoril: »Dva Rima (Rim in »Novi Rim« — Carigrad) sta padla, tretji — Moskva, stoji, a četrtega ne bo.«
Moskovska Rusija se je torej z veliko gorečnostjo oklenila bizantinskega razkola, ne sicer zato, ker je morebiti želela ostati v cerkveni zvezi s Carigradom, ampak zato, ker so njeni vladarji na podlagi bizantinstva upali ustvariti svetovno rusko državo ter si priboriti neomejeno državno in cerkveno oblast. Po zgledu bizantinskih cesarjev so si moskovski knezi prisvajali vrhovno cerkveno oblast ter jo od srede 15. stoletja dalje tudi izvrševali. Cerkev je postala sužnja moskovskega ce-zaropapizma. Moskovski metropolit je bil po imenu sicer še odvisen od carigrajske-ga patriarha, a v resnici so veliki knezi nastavljali metropolite brez ozira na Carigrad. Leta 1589. so Rusi z bogatimi darovi od obubožanega carigrajskega patriarha (Jeremija II.) dosegli, da je bil moskovski metropolit povzdignjen v patri-a r h a. S tem jc bila cerkvena neodvisnost tudi na zunaj izražena in dana podlaga za teženje po svetovnem političnem in cerkvenem' gosp o d s t v u.
Po padcu Carigrada so si rimski papeži veliko prizadevali, da bi moskovske kneze pridobili za skunen boj proti Turkom in za uni'o s katoliško Cerkvijo. Rusi Se niso branili diolomatične zveze s pa-Pcži, ker so videli, da imajo papeži velik už'ed na zapadu in da bi motfli z njihovo Pomočjo Moskvo politično povzdigniti in okrepiti, a cerkvenemu zedinjenju so moskovski knezi vedno odločno nasorotovali. Vsi poizkusi zedinjenja v 15. in 16. stoletju so bili osnovani edincle na rimskem optimizmu, a sicer so bili brez stvarne podlage. Zato je popolnoma neosnovana trditev, ki jo celo resni zgodovinarji ponavljajo, češ, da so PoKaki preorečili zedinje-n;e Moskve s katoliško Cerkvijo. Zgodovinski dokumenti nasprotujejo tej trditvi.
Z ustanovitvijo moskovskega patriarhata je bila moskovska cerkev in država urejena popolnoma po bizantinskem vzorcu. Patriarh je bil obdan z velikim zunanjim sijajem, a sicer je bil tako odvisen od države, kakor prej metropolit. Zunanji sijaj mu ;e pa dajal ugled pred ljudstvom, 'o je dalo Petru Velikemu povod, da je Patriarhat odpravil.
Peter Veliki je spoznal, da je Rusija potrebna korenitih reform, ako hoče tekmovati z zahodnimi državami ter zavladati nad celim pravoslavnim vzhodom. Razkolna cerkvena konservativnost in bizantinski formalizem je bil pa nevaren nasprotnik njegovih reform. Zato je sklenil brezobzirno streti vso cerkveno samostojnost. Patriarh je bil sicer popolnoma odvisen od carja, a vendar je mogel s svojim ugledom dajati kreoko oporo vsesplošni konservativnosti ruskega ljudstva. Patriarh je torej moral pasti. Po smrti patriarha Adriana (1700) Peter ni hotel imenovati novega patriarha. Dolgo je premišljeval kako bi mogel za vedno zatreti vsak odpor cerkvene oblasti. Kot popoln svo-bodomislec gotovo nikoli ni resno mislil na unijo s katoliško cerkvijo. Rajši se je približal protestantizmu. Kakor je državno upravo uredil po vzoru prusketfa birokra-tizma, tako je po vzoru protestantskih konzistorijev leta 1721. ustanovil »cerkveni kolegij« ali »presveto sinodo«.
Ruska sinoda je državni urad (ve-domstvo) ali, kakor pravi § 65. osnovnih ruskih zakonov, »državna ustanova (usta-novlenie) za cerkvene zadeve«. Člani sinode so (rije metrooolif.i (oeterburški, moskovski in kijevski), eksarh Gruzije, nekoliko škofov, ki jih imenuje car (število ni strogo določeno) in včasih še kak drug od carja imenovan duhovnik, skupno do 12 članov. Najvažnejši član sinode je pa zastopnik carja oziroma države, državni .uradnik svetnega stanu, rusko (!) imeno-van ober-prokuror, ki vodi vse poslovanje sinode, izvršuje njene sklepe in poroča carju. Pravi predsednik sinode je pravzaprav car sam, ober-prokuror pa njegov namestnik. Vrhovna cerkvena oblast carjeva je izražena v vsakem važneišem sino-dalnem odloku. Peter Veliki je določil, da mora vsak član sinode priseči, da prizna ruskega carja za vrhovnega sodnika oziroma poglavarja sinode. Ta prisega je bila leta 1901. odpravljena. Vrhovna carjeva oblast nad cerkvijo je dosti razločno izražena v ruskih osnovnih državnih zakonih.
Z ustanovitvijo sinode sc je začelo za rusko cerkev najsramotnejše suženjstvo. Peter Veliki je, kakor je pisala ruska revija »Krasnyj Zvon« 1909, rusko cerkev obglavil in jo vpregel v državno-policijski voz. Še boli poniževalno je, da se je cerkev podvrgla ne samo carju, ampak tudi birokraciji; namesto hieraihične vlade se je v rusko cerkev vpeljal birokratizem in s tem tudi vse slabosti ruskega birokra-tizma. Tudi bizantinski cezaropapizem je usužnjil cerkev, a cerkev je vendar še imela svojo ponosno glavo (patriarha), imela je še videz in možnost svobode, videz oravilne krščanske hierarhične uredbe, Ruska sinoda ie pa v odločnem nasprotju z duhom Kristusove Cerkve, v očitnem nasprotju s cerkvenimi tradicijami, celo v nasprotju s pravoslavnim kon-servatizmom in formalizmom. Ne samo duhovščina, ampak tudi Dreorosto ljudstvo lahko spozna neopravičenost in nepravilnost sinode. Prepad med vernim ljudstvom in med cerkvijo se je zelo povečal,
Kakor je sinoda po svoji zunanji uredbi nekoliko podobna protestantskim kon-zistorijem, tako se je protestantski duh začel zajedati tudi v cerkveno notranjost in v bogoslovsko znanost. Nekdaj so se Rusi učili mržnje proti katoliški veri od Grkov, v dobi Petra Velikega so pa začeli hoditi v šolo k protestantom.
Ruska duhovščina in hierarhija ie dobro vedela, da je sinoda v nasprotju s krščanskim duhom in cerkveno tradicijo. A vendar ni imela moči, da bi se uprla sinodi in dosegla reformo cerkvene ustave. Ob koncu 19, stolefa je prišlo tako daleč, da je ruska vlada uradno izrekla (v pravilih za državne izpite na juridičnih fakultetah leta 1885.), da se je vzhodna cerkev odpovedala svoji oblasti in jo izročila carju. V celi ruski hierarhiji ni bilo niti enega moža, ki bi se upal nastooiti proti tej drzni uradni trditvi. Nastopili so laiki. Časopis »Rusj«, glasilo zadnjega velikega »slavjanofila« J. S. Aksakova, je objavil protest ruskega laika (1885), ld je pač priznal, da se je cerkev dejansko odrekla svoji oblasti, a protestiral proti temu, da bi imela cerkev pravico odreči se ti oblasti in da bi imela država pravico, prisvajati si cerkveno oblast. Ta protest je sicer snisal največji ruski katoličan-konvertit Vladimir S. Solov-jev, ki ga Rusi še vedno slavijo kot svojega na''genialnejšega filozofa, a protest ie bil brez podpisa objavljen v slavjanofil-skem ruskem glasilu.
Največji oboževalci pravoslavne Rusije, ruski »slavjanofili«, ki so želeli, da bi vsi Slovani utonili v ruskem pravoslavju, so bili ostri nasprotniki sinode in so odločno zahtevali obnovitev patriarhata. Gotovo so dobro vedeli, da sinoda ne more imeti privlačne sile za nobenega vernega Slovana. Poglejmo, kaj piše o ruski cerkvi in sinodi že imenovni slavjanofil J. S. Aksakov (Sočinenija IV., str. 35—126). Po ustanovitvi sinode so služabniki ruske cerkve postali uradniki in služabniki države; zato se je cerkev obsodila k splošni usodi svetnih vlad. Cerkev je postala ogromna
pisarna z vso birokratično oficialno lažjo. Duša cerkve je ubita, namesto cerkvenih idealov so stopili državni ideali, namesto notranje resnice zunanja oblika. Vse se meri z birokratičnim vatlom; birokratični duh je v cerkvenih krogih zamoril cerkvenega duha. Na straži ruskega pravosiavja stoji državna oblast z golim mečem; orožniki so varihi pravosiavja, naš dobri pastir je policija, ki z gorjačo goni ovce k čredi. Cerkveno edinstvo se ne vzdržuje z notranjim duhom, ampak s silo in prevaro. Zlo je dobilo v cerkvi državljanske pravice. Cerkev se je izneverila duhu Kristusovemu ter postala popolnoma neplodna in abnormalna. — Tako sodi domoljuben Rus in goreč branitelj ruskega pravosiavja,
Od kar se je v Rusiji dovolila večja verska in politična svoboda (1905), se je zbudila tudi ruska hierarhija in duhovščina ter začela zahtevati, naj se sinoda odpravi in obnovi patriarhat. Ruski cerkveni časopisi neprestano in skoraj soglasno ponavljajo zahtevo, naj se ruska cerkev spravi v soglasje z verno ljudsko dušo in prenovi po vzoru stare »svete Rusije«. Za-fes se kažejo nekatera znamenja, da se je Rusija v zadnjem desetletju ne samo politično in gospodarsko, ampak tudi versko okrepila.
flnnsjsKo pismo.
Dunaj, 23. nov.
II.
Zunaj naletava sneg. Po večerji sva s prijateljem po stari dunajski navadi napravila kepo in se poskusila. Zadela sva izborno. Pri tem pa so mi nehote ušle misli tja daleč, kjer mi prijatelji zmrzujejo ne pri igri sneženih kep, temveč v strelnih jarkih, nad katerimi švigajo svinčene kepe, --Tam daleč v Galiciji trpite za domovino, prijatelji, s katerimi sem tolikokrat razpravljal o njeni bodočnosti, ko smo sedeli pri čašici črne, polni mladega ognja, razboriti in idealni, ko so se nam porajale misli, ki smo jih izmenjavali. Da, bilo je; tožili smo nad stagnacijo v politiki in organizaciji, zbirali smo raztresene ude za organizacijo predavateljskih kurzov, narod smo hoteli opozoriti, da se njegov sad v katoliških akademičnih društvih razvija in smoterno gre naproti svojemu cilju. Križkraž! Fantje so odšli vriskajoč med bojni metež, načrti pa so ostali, da dozorijo in učakajo rešitve.
Ko se vsaki dan po kosilu snidemo v »Danici«, je naše zanimanje koncentrirano pri vprašanjih, kako je s tovariši, ali je kateri kaj pisal. Ni dolgo tega, ko nas je pri najživahnejšem pogovoru zmotil zvonec, v društvo je stopil naš starešina abs. iurist Fran Maršič, vračajoč se ranjen z bojnega polja v domovino, da ga pozdravi in postavi nazaj na njegovo junaško mesto. Mnogo nam je vedel pripovedovati o bojnem me-težu, o strategiji in sovražnikih. Obsipavali smo ga z vprašanji, da nam je komaj sproti odgovarjal. Skromno je pristavil svojim vojskinim doživljajem tudi, da je v noči 26. oktobra ujel 25 Rusov in da mu je vsled tega izvanrednega junaštva obljubil višji vojaški dostojanstvenik zlato svetinjo. To bo torej že drugi odlikovanec med našimi starešinami, ker je bilo pred kratkim či-tati v časopisih, da je bil bivši urednik »Zore« abs, iur, Stanko Majcen odlikovan z veliko srebrno medaljo za hrabrost. Od drugih tovarišev in starešin, ki stoje v bojni črti, dobivamo v »Danico» dan za dnevom vojne dopisnice s pozdravi in željami srečnega svidenja.
Pretežna večina »Daničarjev« že stoji v vojski, sedanje prebiranje črnovojnikov nam bo zopet pobralo nekaj tovarišev, prav malo nas bo ostalo — patentiranih škart, a nabori z novim letom znajo tudi nas vpostaviti med vojaške novince,
Kako da so danes tovariši v »Danici« tako mračnih obrazov?! Spogledamo se in v očeh slehernega čitaš žalost nad izgubo ljubljenega člana, dragega nam prijatelja, veterinara Joško Jereba. V cvetu let je
preminul 15. novembra in se preselil v boljšo domovino, kjer je našel uteho svojim željam in izpolnitev svojih idealov. Katoliško narodno dijaštvo žaluje ob prezgodnjem grobu enega svojih najmarljivejilK članov, ki je rad sodeloval v društvenih odborih in odsekih. »Sloven. dijaška zveza« je izgubila z njim svojega drugega tajnika, »Danica« vnetega člana, mi drugi pa iskrenega prijatelja. Blagi Joško, na svidenje!
Danes poročam in registriram dogodke kot kronist, zato ne smem pozabiti na tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža«, ki se je pred kratkim preselila v 6. okraj Gumpendorferstrasse 101 (»Zur schonen Schaferin«), kjer so se ravno včeraj prvikrat sešli v novem bivališču stari in novi društveni člani ter se posvetovali o delu in programu za letos. Število članov se je precej skrčilo, ker jih je mnogo na bojnem polju, mnogo pa jih je vsled vojske zapustilo Dunaj, Odbor obeta v svojem naznanilu o društveni preselitvi, da bo tudi letos vse storil, da bo društvo v sedanjih razmerah odgovarjalo svojemu namenu, bodrilo člane v verski in narodni zavesti in jim skrbelo za pošteno zabavo.
Ko podajam te fragmente našega društvenega življenja, pa ne smem zamolčati tudi veselega dogodka, da je bila danes promovirana v senatni dvorani dun, vseučilišča doktorjem modroslovja gdč. Angela Piskernik, vneta članica »Danice«, ki zamore beležiti v svoji kroniki, da je bila ob društveni dvajsetletnici promovirana prva njena članica, koroška rojakinja iz Železne kaplje. Zvesta akademični tradiciji nas je povabila nova doktorica v ro-tovško klet, kjer smo pri kozarcu vina obnavljali njene visokošolske spomine. Gospodična nam je zatrjevala, da je najlepše in najprijetnejše ure svojega akademičnega življenja preživela ravno v »Danici«, da je in bo vselej ponosna na svoj daničarski trak. Mlado doktorico naj spremljajo pri vstopu v starešinstvo naše prijateljske simpatije in zagotovilo, da ji »Danica« ohrani za njeno društveno delovanje trajno hvaležnost in si želi, da bi os svoji dvajsetletnici dobila še kaj tako vnetih in požrtvovalnih društvenih članic.
Dunajsko mesto je postalo zadnji čas skoro popolnoma slovansko. Na ulicah, v kavrnah, prodajalnah, vsepovsod čuješ sa-ležnost in si želi, da bi ob svoji dvajsetlet-benih oknih napise, da službeno osobje razume polski. Po kavarnah, kjer preje nisi našel slovanskega časopisa, danes leži po vseh mizah polno polskih listov. In v večjih javnih lokalih in restavracijah se v večernih urah godba večkrat oglasi poleg »Wacht am Rhein« tudi s »Hej Slovani«, ki se od navzočih slovanskih gostov navadno stoje posluša in navdušeno akla-mira. Pristen Dunajčan, ki ne pozna point slovanskih jezikov in narečij, ima seveda vsakega Slovana za gališkega begunca, zato se tudi nam južnim Slovanom v tem času večkrat pripeti, da nas kdo vpraša, če smo blizu Przemysla doma in če bodo naši vojaki kmalu nažgali Ruse iz Galicije. Res dober je dovtip, da je dr. Lueger pogledal iz nebeških višav na svoje dunajsko mesto in ga zamenjal z Lvovom. Bilo je treba sv. Petra, da mu je pojasnil, da je to vendarle njegov ljubi Dunaj,
Od več strani se čuje, da bo univerza po novem letu zatvorjena, da se predavanja ustavijo, a slušatelstvu se šteje semester. To mnenje, ki se sliši v različnih va-rijacijah, ima precej realne podlage, ker je slušatelstva že sedaj malo pri predavanjih. Sedanja prebiranja črnovojnikov bodo visokošolske vrste še bolj razredčila tako, da se nazadnje res že ne bodo več izplačala predavanja in da se univerza sko. ro gotovo zapre.

Z bolestjo javljamo trpko vest, da je naš ljubljeni soprog, odroma sin, brat itd., posestnik in lesni trgovec, gospod
Franc Albrecht
rez. inl. pri 97. peApoIku
preminul vsled ran, zadobljenih na severnem bojišču, v vojni bolnici za ranjence štev. 1.
Truplo dragega pokojnika počiva na vaškem pokopališču v kraju Stara wies v Galiciji.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v HotedršicI. Mir mu bodi v krilu bratske slovanske zemlje t
Hotedršicu, 25. novembra 1914.	- . . v. ...
Zaluioei ostali.
Vsakovrstne nove hrastove
SODE
ima naprodaj AVGUST REPIČ v Ljubljani (v Trnovem.)	Popravila se točno izvršujejo.
MJlosii i do.
v Ljubljani
inloi
m
priporoča
v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke i. s.:
Slivovko 2M9 Brin jeveo Ht*u ševee Tropinovec
pristnost zajamčena
Ve^mut-vino
ugodne cene
najboljše kakovosti
vzorci na razpolago
Priporočamo hitre
t59
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmrl nasl. Katinka Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska nI. 6.
Izborno blago. Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambdijev
Ljubljana, Seleoburoova nI. II I.
Ceniki (tanko.
653 Cenik) uanko.
rs
v LJubljani (deželni dvorec.)
Opozarjamo slavno občinstvo in tiste že posebno, ki se interesirajo za prava domača raznovrstna namizna in desertna vina, in sicer
Belokranjc, Dolenc in Vipave.
Vina so zajamčeno pristna, tako, da jih tudi častita duhovščina zanesljivo rabi za sv. maše.
Vina se oddajajo od 56 1 dalje. 'Desertna v butelkah. Postrežba ločna in solidna, cene nizke, posebno, ker Deželna vinarska zadruga ne stremi po dobičku, ampak da povzdigne promet domačih vin kolikor mogoče.	2332
O hakooosfi oln se lahko vsakdo prepriča o Unionskl klet) o LJubljani, kjer se točijo otna samo Deželne Dinarske zadruge.
ie takoj odda v Šent Jurjl pri Šmarjl. Dohodki v blagu in denarju okoli 700 K in prosto stanovale.
Župni nrad Šent Jorje pri Smarji.
J1 DiaMi mlin na vahčHe d. fl. v DiaHovem.
Zastopstvo za Kranjsko: A. švara, Ljnbljana.
CVaP Zahtevajte v lastnem interesu edi-no specialno pristno
|p pšenično moko
VaSa1*	znamka:
^r o o „o o o fo
^ ^
CTr Z-3 ^ r5 ^ ^ ^
'IMiv/ ker J® i£ta !1- ®amo najboljša, am-pX i/^ pa k tudi najcenejša,	44
Dež. lekarna pri .Mariji Pomagal1
m. LEliSTEK
Ljnbljana, Resifeua cesta fl
zraven cesarja Franc Jožefa jub. mosta
priporoCa ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno, pristno, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje Xw!ir as
steklenica 1 K, večja 2 K.
Tanno-ctiinin tinktura za lase, !££
prepiečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnitn navodom 1 K.
Slovita Mm ustna in zobna voda izborno proti zonobolu in gmilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz
ust. - Steklenica 1 K.	3228 .,
' i
]. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil,	i;
j j katera se priporočajo po raznih časopisih in	ji
! cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd.	J
qj razpošilja po pošti vsak dan dvakrat,	jg
Sprejme se zanesljiv in trezen
hlapec
za prevažanje piva
ki je ve&č branja in pisanja. — Več pove Zaloga puntigamskega piva, Ljubljana Martinova cesta 28. »231
U»t»niivi|«nii I MU.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje In :: snaženle oblek. ::
__	m	580
^ Aprefura sukna. ■
Jos. Reich
= Ozka nlica št 4. Sprejemališče
Selenburoova ulica št 3. : PoslreZba loEna. Solidne cene. :
WT Trgovski ^m
se sprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo Slovenca'1 pod zanesljiv. 3228 (Znamka za 3228	odgovor I)

Kranjska deželna podružnica v Ljubljani j
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice	<
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanji, j javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. ;
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovani koncem 3
leta 1913. . •.................................K 170,217.149- {
c----------------------------■------K 43,421.196-17 s
K 432.232-66 5
Stiinie garancijskih fondov koncem leta 1913.
V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička
Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane 3 podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
2171 KS" Sposobni zastopniki se sprejme/o pod na ugodnejšimi pogoji.
JVtnogo denarja prihranijo kolesarji!
w nr.^	K IK'-, razpošiljam Bjflfl novih »Torpedo« koles na prosti tek, ele-
2a £3 "*" mesto U Iu J """ za reklamo 3UW gantne izvrš.tve, s svežo pneumatiko in triletnim jamstvom. Isti z gorsko pneumatiko K 00—. Novi plašči K 4-—, 5-—, 6'—. Zračne cevi K 2 50, 3 —, 3 50, Popravila, emaj-liranje, ponlkljanje in vsi deli po tovarniški ceni. — 6« sa sklicuje na »Slovenca« 5 °/0 popusta na moje nizke ccne v ceniku.
Tovarniška zaloga: A. WEISSBERG, Dunaj II, Untere Donanstr. 23 III.
Ceniki zastonj. Dopisuje se slovensko. Kupčija na obroke izključena.
innmninmuintijrinaiiiirinaflnimM urnr
r-nr-mnluir.mm utimonirirapiHmm!inr».-.-rmii:mfi
Ako hočete kupiti poccni dobro izdelano pohištvo, ima
Prva HranjsHa mizarsKa zadruga v št. Uidu
n. Ljubljano, postaja Vižmarje ali v Ljubljani
kompletne spalne in jedilne oprave z marmorno ploščo in zrcalom od K 230 naprej. Izdelujejo se tudi stavbinska dela. Ceniki in proračuni brezplačno.
i,i-i'-i-.riimpmniBii:»nr.r.rii;T'ffTWTi>aJWrwni4j«»»nijiiniii i v,vrwmatr. nmvmmmmmmammHmwannmiumnm» rr.nnwimewrffinunr.-T:
P
0
Z
0
r'
Ljubljana, Sodna nlica.
Podpirane do.načo
Industr lo i Stare nojovice se ceno podpieltrelol
Specialna mehanična pletllna industrija in trgovina za po-vrine ln spodnje jopice, moderČK«, telovnike, nogovice, ro-kovlce, posebne obleke zoper trganje, pletilnl materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilnl stroj patent „Wledermann" je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, ao cene veliko nižje. 118
UOBUO BLAGO SE SAMO HVALI t
F. lurase
oglaSeoalzc glasnoirjeo In trgooec glasbil
L|nbl|ana, Poljanska cesta St. 13
Zaloga prvovrstnih glasovlrjev, planin, harmonijev Ur »sega glasbenega orodja, naj. boljših strun „Waichold" ln drugih ter vseh potrehJtln glasbil. - Jamčim pismeno 10 let In prodajam pa nepratlranlh cenah. - Specialni zavod za uglaševanja ter popravila glatovlr]8v In vseh glasbil.
Vglašujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki'' in drugim slovenskim zavodom. — Vsak inštrument v moji zalogi je strokovnjaško preiskan.
Najcenejša posojevalnica.
I C. kr. priv. tovarna za cement
-	Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland - cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovane in podorne trdoto daleč nadkrlljujoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
1	raznih uradov in najsiovitejših tvrdk so na razpolago.
I Centralni urad: Dunaj I., Falkestrasse 1. u*.
J^aJceneiši nakupni vir
volne za pletenje
vseh kakovosti.
Dzdelovanje životnih pasov, nogavic, snežnih čepic, zimskih zapestk in kolenogre cev.
Joni 3ager
£jubliana, Židovska ulica 6.
SSL
2781
Kantina Corazza
I.evada (Istra)
M
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se polllja po jako ugodni ceni. Za pristnost se Jamči.
Zlate niflnie: Berlin, Paril, Ud Iti
na/bol/. kesm. zobo-
/tstil tre J. sfv*

Lideloratel)
O.
IMn, StJltarlen iltn!
Odlikovan na razstavi* Rndoijicl let« 1904 a Caatoa diplomo ln gveUnJo L vrate.
BRINJEVEC
na|fintjle vrst«, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijela Eriea, Za-puie poŠta Begunje pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnost sc |amM. Cen« zmerne.
PT Ha znanje!
Vsem svojim cenjenim naročnikom naznanjam, da 1. novembra preselim tvoja sprejemališče za sneženja in barvanja oblek — iz SoUvanove
d Scagnetttjeuo blSo
▼ Šelenburgovi ulici št. 6.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost, priporočam se tudi za nadalja u vsa v mojo stroko spadajoča dela s zagotovilom hitre in vestne postrežbe.
S spoštovanjem	8170
Hnton Boc
kemična pralnica in barvarija, šelenb.ul.8.
Hnton Presker
krojač v l)jul?l:ani. Sv. Petra cesta 14.
se priporoča si. občinstvu za mnoijobrojen poeet zlr.sti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstna duhovniške Oilekc (talnriev itd./, iz «*l'«tneK<j
in solidnemu blaga, po nizkih cenah.
SlBPjMH
In glaznre za tla. Izborne specialitete, ki se zelo hitro ■ suše ln lih vsak lahko rabi. |
Zaloga tovarne za lake i||
Ludvika Marxa H
pri MU ISlIl EBERL, Ljubljana. |
Zanimive vesli o naših lopiM v Belgiji in na Francoskem.
Prijatelj, topničar rpi naši motorni bateriji v Belgiji, Franc Lončar, načelnik »Orla« v Horjulu, je pred par dnevi poslal pismo, v katerem omenja več zanimivih reči.
Nagli padci velikih trdnjav v sedanji vojski kažejo, da bodo take trdnjave postale v bodoče skoro brez pomena. Novi topovi velikani razrušijo vsako, še tako trdno zgrajeno trdnjavo. Saj ne pomaga vojakom še tak pogum, ako ne vedo kje stoje sovražni topovi, ki jim rušijo utrdbe in nje same pokopljejo v razvaline, Grozna je usoda teh junakov. Seveda mora biti zraven tudi dobra infanterija, katera pred utrdbami prav veliko trpi; posebno tam, kjer je utrdba na ravnem polju, in se morajo pomikati proti trdnjavi brez kritja. Pri neki trdnjavi (ni povedano pri kateri in kje) se je bojevalo 15.000 mož s štirimi teškimi topovi, nekaj lažjih topov in strojnih pušk, proti 75.000 mož in 400 topovi. Pa infanterija se je dobro držala. Podpirana od lahkega topništva in strojnih pušk je potisnila sovražnika toliko blizu utrdb, da so mogli silni velikani pričeti bruhati smrt in razdejanje v trdnjavo. Nastopila je grozna ura za oblegance. Spredaj infanterija in lahka artiljerija, zadaj pa naši velikani, ki so rušili utrdbe, kakor da so za igračo. Vse se je prašilo po zraku: kamenje, železo, les in zemlja. Silni tonovi v vrtečih se stolpih so odgovarjali naskakovalcem. Toda glej, sedaj se zgodi nekaj čudnega, nekaj strašnega. Stolp iz samega jekla, 45 cm debelega, z dvema velikima topovoma, z električno uravnavo itd. Tega so imeli obleganci za nerazrušliivega. Kar naenkrat nekaj zašumi, zasika v zraku, velikanska krogla iz našega topa se zapiči spodaj pod stolp obrne silnega velikan in ga prevrne narobe, kakor hudomušna burja dežnik malemu otroku, To se razume, da kaj takega prisili vsako posadko, da se uda. Ljudje se čudijo, ko čitajo: ta in ta utrdba je padla, ki je imela tako številno posadko, ne vedo pa, da se našim topovom ne more nič ustavljati. Seveda mora artiljerija biti kos svoji nalogi. Posebno pa morajo biti poveljniki možje na svojem mestu, da se dosežejo uspehi kakoršnega sem ti opisal,Jn iih upamo še doseči če Bog dč.
Iz hojev Nemcev z Belgijci, Francozi in Angleži.
Strelni jarki v Flandriji.
Nemci imajo v Flandriji povsod dvojno vrsto strelnih jarkov. Prva vrsta služi tistim, ki stoje v ognju, druga vrsta je pa samo pribežališče čet, ki tam počivajo. Vsak večer se prva vrsta nadomesti s četami iz druge vrste. Tako se čete vedno izmenjavajo vsakih 24 ur. Jarki v drugi vrsti so jako dobro napravljeni. Tla so pokrita s plahtami in preprogami. Jarki so popolnoma zakriti in zaprti proti strani sovražnika. Tako so vojaki varni pred snegom, dežjem, sovražnimi topovi in streli infanterije. Sovražnik teh jarkov tudi ne obstreljuje, ker so preveč skriti. Le tu in tam pade kaka granata. Vojaki se počutijo v teh jarkih čisto dobro. Kramljajo, pojo in kvartajo. Včasih si tudi kaj dobrega privoščijo, če imajo kak aparat za kuhanje a sabo. Zato je pa življenje v jarkih prve vrste bolj resno. Ti jarki so oddaljeni od sovražnika komaj 800 do 1000 metrov ln so proti sovražniku odprti. Vojaki v teh jarkih imajo veliko prestati vsled dežja in snega. Noč in dan morajo biti na straži, kajti vsak trenotek jim prinese lahko kako razočaranje. V prvih jarkih ostaja vsak ■*ojak po 24 ur, potem ga zamenja tovariš iz druge vrste jarkov. Vsak mora vzeti s seboj za 24 ur hrane. Včasih nanese bitka, da morajo čete več kot 24 ur v prvih jar-kik tičati. V takih slučajih skušajo hrano v jarke spraviti ponoči. Sicer je pa vedno nekaj hrane v jarkih, da služi za vsako po-.trebo. Ranjenci in mrliči se spravljajo iz Jarkov ponoči.
Strašna borba med Nemci in Zuavi.
Berolin, 24. novembra. Iz Rotterdama je poroča: V Flandriji vlada leden mraz. "o mestih prosi bedno prebivalstvo za hrano in kurivo. Snežna odeja na bojnem polju je skopnela le ob okopih, ki so zato postali vidni. Indijci in Afričani strašno trpe vsled mraza. O nekem zuavskem napadu pri Bixschoote se poroča: Kakor veter so poleteli Zuavi v neki gozd in bili čisto tiho, dokier se niso popolnoma približali Nemcem. Šele potem so dvignili 8vpj prodirljivi vojni krik. Nemci so jih niirno in hladnokrvno čakali. Potem so Najprej oddali nekaj salv, nato pa jim šli so »e z rokami in bor.
ba je bila tako trdovratna in strašna, da sc mnogi borci od napora omagali in se onemogli zgrudili. Posebno se je odlikovala skupina štirih nemških vojakov, ki so pomorili mnogo Zuavov, predno so sami padli. Trije teh Nemcev so bojda bili bratje.
Nemško zračno brodovje na Francoskem.
Geneva, 23. novembra. Glasom »Pe-tit Journala« so čez Montdidier in Ami-ens leteli štirje nemški letalci in na veliko vojno cesto metali bombe. Neki artiljerist in več konj je bilo ubitih. Pri Pierpontu sta bili na neki pehotni polk zopet vrženi dve bombi, ne da bi bili napravili kako škodo. Francoski in angleški letalci so nato Nemce zasledovali, a so jim ušli. Na Longau, jako važno oskrbno mesto, je bilo vrženih šest bomb, a brez škode. Tudi glavni stan francoske armade je dobil obisk nemških letalcev. Tri bombe so padle na vrt zraven tovarniškega poslopja, v katerem je bil nameščen generalni štab. Bombe so povzročile veliko materialne škode. Nemci, ki so jih neprestano zasledovali francoski letalci, so preleteli Amiens in vrgli bombo na neko trensko kolono. V vojašnici v Tri-antu je bilo ranjenih več vojakov in konj in je bilo tudi veliko materielne škode.
V francoskih strelnih jarkih.
Berolinska »Post« poroča iz Pariza: Poročevalec »Journala« piše o bojih na Flanderskem: Zdi se, da so iz-premenili Nemci svojo taktiko. Nemška pehota ne napada francoskih postojank podnevi, marveč dosledno ponoči. V teh napadih dosežejo Nemci velikokrat hipne uspehe. Izvajajo jih vedno spočite čete polkov, ki podnevi taborijo za fronto in jih šele ponoči v temi, da jih naša artiljerija ne vidi, prepeljejo z vozmi in z avtomobili v fronto. Nemški ujetniki pripovedujejo, da tistih čet, ki tabore trajno v strelskih jarkih, sploh ne uporabljajo za naskoke. To postopanje pojasni nečuveno silo nemških napadov in njih delne male uspehe nasproti utrujenim francoskim četam. Isti dopisnik opisuje življenje v francoskih strelskih jarkih, ki so do 800 metrov od nemških črt oddaljeni. Strelske črte so podobne veliki vasi. V tem velikem ozemlju je orientacija tako težavna, da so daii vojaki cestam posebna imena. Stanoval sem en dan v vili Margot, Kapellerjeva cesta št. 17. Poročnik, pri katerem sem gostoval, je bil zelo ponosen, ker je imel zelo moderen nemški tuš. Dva metra globoko, enakomerno koničasto luknjo, ki jo je napravila nemška granata, je obil z desikami in jo izpremenil s pomočjo peči in neke stare majolike v udobno kopalnico.
Epizode iz bojev na zapadu.
Neki nemški častnik je poslal svojim s francoskega bojišča naslednje pismo:
V mokrih jarkih sem si nakopal hud prehlad in že 25. oktobra sem bil odšel s fronte v vojni lazaret, da se nekoliko pozdravim in popravim. Minulo noč sem prvikrat dobro spal od meseca avgusta, ko sem bil odšel v vojno; prvikrat sem se slekel in lezel v belo posteljo. Kakšen užitek! Zunaj cvili veter in mrzlo je, jaz pa sedim poleg peči in ker imam čas, hočem poizkusiti, da vam opišem nekoliko epizod iz »mrtvega boja« našega vojnega zbora.
Naši in sovražnikovi okopi so si čisto blizu in ležimo drug nasproti drugemu. Ob štirih popoldne navadno pijemo kavo; ko nekega dne neki vojak ni o pravem času prinesel kave svojemu častniku, je le-ta za vpil: »Kje pa je moja kava?« Čez pet minut se oglasi iz 80 metrov oddaljenega sovražnega okopa vprašanje: »No, ali ste že dobili svojo kavo?« To je bil gotovo kak francoski častnik, ki zna nemško.
Saksonci, kj so na naši levi, so uplenili več francoskih topov z municijo in francoski rdečehlačneži se velikokrat čudijo, da pada nanje njihovo lastno streljivo.
Zanimivo je delovanje aeroplanov. Francozi vedno jako hitro lete in imajo s seboj strojne puške. Naši pa lete nekoliko manj brzo, toda njihovi aparati so močnejši. Francoski aeroplan napravlja eleganten vtis, a nima odločnosti, lastni topovi jih ne ščitijo, zato jih pa naše poljske havbice pogosto snamejo izpod oblakov.
Pri V. je naša artiljerija prišla v najhujši ogenj in jaz sem bil na mestu za opazovanje, na desnem krilu. Nenadoma je priletela težka granata (15 cm) in eksplodirala 20 m daleč od mene; mislil sem si že: Z Bogom svet! Granate so pogodile nekaj naših baterij, a moštvo je kljub temu ostalo skupaj, medtem ko pri Francozih topničarji takoj popuste baterijo in beže. To jim pa nič ne pomaga, ker kadar pobegnejo, nehamo streljati, ko pa vidimo, da so se povrnili na svoja mesta, pa zopet začnemo, tako da nam ne uidejo. Ujetniki pripovedujejo. da za francoskimi bateriiami
večkrat stoje pripravljeni avtomobili in kakor hitro naši topovi začno zadevati, poskačejo v avtomobile in zbeže, puščajoč moštvo njegovi usodi. Mi smo ponosni na delovanje našega topništva, posebno »debele Berte«.
Indijskih' slonov, žal, še nisem imel prilike videti, zato pa sem videl žene Tur-kosov. Točno smo jih mogli opazovati, ko so soprogom kuhale kosilo in jim ga krog poldne, ko se začne bojni premor, ki traja do 4. popoldne, prinesle v okope. Kaj bodo ti ljudje v severni Franciji? Vsi bodo zmrznili. Kradejo pa kjer kaj dobe. O vojevanju nimajo pojma. V boj gredo v trumah in kriče kakor zveri. Strašen plemenski zločin je to, ki so ga sedaj izvedli Francozi...
To so dejstva, o katerih bi mogel napisati celo knjigo. Toda čas hiti. Z Bogom!
Obstreljevanje morske obali v Flandriji.
Roterdam, 27. novembra. Belgijsko obalo sta obstreljevali dve angleški brodovji. Eno je bilo pri Nieuportu, drugo pri Ostende. Posebne škode pa ni nobeno napravilo. V Zeebriigge so nameravali Angleži uničiti naprave v pristanišču. V resnici so uničili samo tovarno oglja. V Hey-stu so uničili cerkev in več vil. Istočasno so napadli zavezniki nemško infanterijo pri Nieuportu. Nemci so neprestano streljali na ladje in na napadajoče sovražne čete. Kake odločitve ni dosegla nobena stranka. Dve nemški bateriji pri Ostende sta morali utihniti, vendar je ladje končno krepko streljanje Nemcev odgnnlo. En torpedni lovec je bil težko poškodovan. Ladje so bile 6 km daleč od obale. Angleži so hoteli v prvi vrsti uničiti nemške baterije in pa hotele, v katerih Nemci stanujejo. Nemci so dobili artiljerijska ojačenja.
Topovi grome, da se zemlja trese.
»Vossische Zeitung« poroča iz Haaga: Dne 23. t. m. so topovi tako grome-li, da se je tresla zemlja. Gromeli so pomorski topovi. Črnovojniška straža ob meji je trdila, da poizkušajo Nemci belgijske topove.
Izkaz irancoskih izgub.
Ženeva, 24. novembra. Glasom semkaj došlih vesti so znašale francoske izgube do 1. novembra: 130.000 mrtvih, 370.000 ranjenih, 167.000 ujetih vojakov.
V nemškem glavnem slanu.
Znani italijanski publicist Cabasino-Reuda, ki je na povabilo nemške vlade posetil nemški glavni stan, opisuje v »Giornale d' Italia« v vseh podrobnostih iz-borno organizacijo nemške armade. Med drugim opisuje tudi nemškega cesarja, ki vedno zasleduje posvetovanja generalnega štaba, ne da bi kdaj skušal prodreti na kak način s svojim mnenjem. To se tiče tudi takih vprašanj, v katerih ima posebno kompetenco, kljub temu da je kot znano izboren poznavalec taktike. Ko se je nedavno v neki seji velikega generalnega štaba razpravljalo o nekem popolnoma taktičnem problemu ter se odločilo proti mnenju cesarja, je rekel cesar enostavno: »Jaz sem drugega mnenja, toda taktika je pač stvar posameznih mnenj.« Zelo pogosto gre cesar med čete, ki so v prvi bojni vrsti, in tedaj občuti tudi marsikak dan ali noč pomanjkanje, ker ne vzame ničesar in potuje kot vsak drug navaden general. Cesarju prija to življenje tako zelo, da izgleda za 10 let mlajši. Stanuje v neki patri-cijski hiši, ki jo je dvorni maršal baron Reischach spremenil v 24urah v zelo udobno rezidenco. Cesarjevo spremstvo je majhno. Šteje samo 11 pobočnikov in funkcionarjev, med katerimi je tudi telesni zdravnik dr. pl. Ilberg. Tudi število konj in av-
tomobilov, ki jih rabi cesar je majhno« Akoravno je cesarjeva vila, kakor tudi nemški cesar strogo zavarovan od policije^ hodi vendar Viljem II. zelo rad brez sprem« stva na sprehod, kakor da bi bil doma y Potsdamu. Dostikrat se šali pri tem tu z otroci, ki jih sreča.
v ruskem glavnem slano.
i
»Reichspost« objavlja sledeče poročil^ vojnega poročevalca lista »Times«, ki j« obiskal bojišče: Vojska je zdaj veliko tr« govsko podjetje. Vodilni duh se ne poda vi ognjeno črto, kakor se tudi predsednik kake velike železniške družbe ne obleče V višnjevo jopico in ne stopi na lokomotivo* V Rusiji je pod poveljstvom ene same osebe zbrana največja armada, ki se je kdaj zbrala na kakem bojišču. Dalekosežen mehanizem te ogromne organizacije ima svoje središče na nekem skritem prostoru naž ravanih v zahodni Rusiji v ljubki pokrajini^ kjer se od vojske ne zapazi veliko. V nekem topolovem in brezastem gozdiču )• več tirov, ki so zvezani z glavno progo neke železnice. V železniških vozeh živi mirno nad sto mož, ki tvorijo ruski generalni štab. Nekaj avtomobilov, ki dirjajo sem in tja in kakih sto kozakov očividno ne spada v navadno vaščansko življenje vasi, ki tvori prvo redno železniško postajo. Od te pokrajine miru se več sto kilometrov oddaljeno razprostira silovita veriga ruske bojne črte, vsaka njena točka je zvezana brzojavno s tem vlakom. Tu ločeno od zmede bitke in neovirano od dirindaja armadnih množic se lahko jasno in svobodno oregleda celo vojno pozorišče, če bi bilo bližje, bi bil le pregled bolj zmeden.
Za Miklavža so dobre knjige, ki vzgajajo in blažijo srce najboljše darilo; priporočamo prav posebno.
Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom 90 vin.
Robinzon starši. Povest s podobami, 1 K 40 vin., na močni lepenki 1 K 90 vin.
Slovenski ABC v podobah. 80 vin., vez. i K 20 vin. S to knjigo se nauči otrok igraje brati.
Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami 1 K 60 vin. Ljubko berilo s primernimi slikami za našo deco.
V zverinjaku. Knjiga s podohami,
90 vin., lepo relo-izdaja na močni lepenki 1 K 50 vin. Podobe divjih živali z besedilom, primernim za otroško domislijo.
Spillmanove povesti. Zbirka ob-segak 19 raznih zvezkov, katerih vsak je zase celota in velja 40 vin. ali pa 60 vin.
Kržič. »Angeljček«, ki nudi povesti, pesmi in mnogo poučne tvarine za našo mladino. Dobi se 17 raznih letnikov; vsak letnik velja vezan 1 K.
Kržič. Zgledi bogoljubnih otrok, 3 K, zvezki po 60 vin.
Slapšak. Dedek je pravil. Marianka in škrateljčki. Bom že še. Pravljici p podobami 1 K 20 vin.
Twain Mark. Kraljevič in berač.
Povest z Jjudskošolsko mladino, 60 vin.
Stare kovine:
baker, mednino, cink in cin ter glave sifonskih steklenic kupuje po najviSjih cenah tvrdka FR. STUP1CA V LJUBLJANI, trgovina z železnino in poljedelskimi Stroji.	3218
USPEŠNI BOJI PRI PRZEMYSLU.
Današnja slika nam kaže našega prestolonaslednika, nadvojvodo Karla Franc Jožefa fll in hrabretfa branilca trdntave
Przemysk podmaršala Hermana pl. Kus-maneka (2) ob nadvojvodinem obisku v Przemyslu.
Siruu il.
SLOVEiNiiC, dne Z«. novembra 1«14.
273. štev.
Velevažna novost kot darilo za naSe vojake na bojišču
pred mrazom in boleznijo varujoča topla spodnja oblačila.
Najnovejše in najpopolnejše na tem polju so kožuhovinasti telovniki in nogavice iz mehke, fine pižmove in svižceve kožuhovinc. Telovniki in spodnje hlače iz najfinejše nepremočne impregnirane svile.
Ovoji proti dežju iz nepremočnega, impregniranega batista, ki se nosijo pod suknjo ali bluzo, lahki, prepuščajo zrak, priležni za vsako obliko, uvedeni v nemški armadi z velikim uspebom. Cena prez podloge K 5 50, s flanelasto podlogo K 9—
Dalje najbolj izbrana zaloga pristnih kašmirjev, normalnega perila in iz veljblodje dlake, obstoječega iz jopiča, srajce, hlač, trebušnega pasu, grelca za kolena in meče; snežnih čepic, žllogrelcev, rokavic, nogavic, ušesogrelcev, gamaš in vseh drugih vojaških predmetov, kakor spalnih vreč,
nahrbtnikov, plaščev iz gumija v najboljši izvršitvi priporočajo
Benedikt & Co., uubuana
Poino-jarmeniki za zigz in strogi za obdelooanje
lesa vseh vrst, posebno patentovani brzo-jarme-fllk, garmenik - cepilnik, oenecijan.iarmen>k, enostavni in dvojni.
Stroji za mizarje, katarje, strugarje, sodarje, tesarje itd.
Vsakovrstni stroji za izdelovanje pohištva iz upognjenega Sesa.
Stroji za lupljenje lesa. / Stroji za izdelovanje les- S^s ne oojne.
Vodne turbine največ porabnih stopinj.
Preciziiski regulatorji. Patent priglašen.
Stroji za izdelooanje cement, sodoo. moderne transmisije.
Prevzema popolno 0-premo tooarn za celokupno lesno industrijo.
Najboljša priporočila mnogo velikih in manjših obratov v tu- in inozemlj u.
Tačasno v delu: turbinska napraoa za proo kra.ij. del. elektrarno. 2 turbini po 1600 konj. sil.
Tonama za stroje G. T0NNIES, Ljubljana. R.
Du .iilaka cesta št. 35. — Ustanovljeno 1847.
P. n.
Telefon Stev. 283. j
Podpisani naznanjam, da imam letos v zalogi razni stavbni materijal. Posebno opozarjam, da imam večjo zalogo
cevi iz kamenine
iz najboljše tvornfce Hruschauer, kakor tudi cementne cevi v različnih dimenzijah, cementne in samotne plošče, štor.e ter razne vrste izolacijskih ivarln.
Pri naročilih zadostuje, da se mi za kamene cevi navede višina nadstropij, oziroma hiše, pri vlažnih stenah in raznih izolacijah množina kvadratnih metrov stene, za tlak obris prostora itd.
Vsa strokovna navodila in proračuni za naroCnike brezplačno.
Velespoštovanjem
Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Ljubljana
Gruberjevo nabrežje itev. 8.
J
960
I
, solni k,
* Pri Mi
za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene iz pliša ali sukna vrhne
jopice in plašče za žeasle io iele •'■MS"
v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in konfekcijski trgovini »•" D»" M
Medarske ulice
Ceniki na zahtevo brezplačno.
2999
......................mu............................................imunim....................................................
jmm>'
ALFONZ BREZNIK
nSltalJ Olaaban* Matlee ln edini zaprl«. strokovnjak o. kr. a*i. aodiifia.
Ljubljana, Kongresni trg 19. (Nasprou nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka In Izposojeoalnlca
KLHUIRJEU IN HMUIIONIJEU
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega
glasbenega orodja, strun ln muzikalij. EDini ZHL02I11K dvornih in komornih tvornic: BB-
sendrrfer, HBIzl Q Heitzmann, FBrster, Ehrbar, Ge-
briider Stingl, Rud. StelzbammeT, Czapka, Lanberger & Oloss, Hofmann ln Hoibng (amerik. harmoniji).	1033
Obroki ofl K 15,— naprej Najbogatejia lnblr» r v«eh rno<1emih »logih in letnih barvah. Oglejte »i klavirju x»r.glatko por.4»!taroAo mehaniko 10 latoa postavno obvezna garancija Vajamnla* najnilja haiu r.ajogcinniia Ugla-iavonje t»r popra»U» atroko^no in 'lUr .mam »gora, naveden« prve la-brikate izključno 1« las za Kranjtko » zalogi «-r»r>ir. f,r«'l nakopom falztfl-
------ ■-««-««- i. — .--------riti » kobram
talofl.
= brikat« izključno 1* Jaz za Kranjtko » zalogi, itaritr. pre'! nakop = katov in navideznega „pofeina" pri krtkih. ki m <lrt&«,', govoriM blagu", ilaijnimHlo ni (tlaega pomembnega ItMluu i tal
RIIIIII.IIIIIHIIIIIIIIIIIIlilHUlIlUlIUlMMItllllllllllinUIIIIIIIIMIIIIIIIIMIMinilllllMIllllllllllllllllllllllllMI
Haivečta m j mmu i
Avg. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča s« slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišCa in peči
preproste in na|flnejSe, Izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaSkl, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
............................................................................................................................."..................................................................■}
Slaiuoreznice za pogon z roko ali s silo, vratila, mline za moko, stis-1 k al niče za sadje in grozdje, motorje, reporeznice, patentovane brzopa- \ rilne kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega j domačega izdelka, sejalne stroje ter vsakovrstne druge poljedelske stroje j
slovitih tovaren, zajamčeno brezhibnih, po znano ' najnižjih cenah priporoča edina domaČa raz-pošiljalnica poljedelskih strojev
a
Fr. Stupica v Ljubljani, j
Marije Terezije cesta št. /.[
Velika zaloga izvrstnih pečij od najenostav- j neiše do najfinejše izpeljave ter razne želez- j nine, orodja, strojev za industrijo, stavbnega !
materijala i. dr.	hb6 j
Cene na/nli/et	Postrežba poštena in toinal I
Ceniki Interesentom brezplačno na razpolago.
Razproda
se prostovoljno 30. novembra 1914 ob 10. uri na licu mesta bivše Zitnikovo posestvo v Čušperku pri Grosupljem, Dolenjsko. Pogoji se razglase pred razprodajo; vpogledajo se lahko tudi v odvetniški pisarni dr. Frana Poček v Ljubljani, Sv. Petra cesta 11. — Zemljišče leži pri kolodvoru, meri 29 oralov, les in poslopje dosega skoraj kupno ceno. san
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
la Kili
431 Oi
|0 brez
kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti i -75 kron na leto.
Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za
nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
0
4
Hačelstvo.