dally except Saturday«. Sundays and Holidays PROSYETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnlškl prostori: 1*57 South Lawndala Av«. Offlca of Publication: 1887 South Lawndala Av«. Telephons, Rockwell 4904 m LETO-YEAR XL Ona u •ta Jo $8.0 0 3 Kr£VuS CHICAGO 13. ILL. PETEK, t. AVGUSTA (AUGUST «). 1941 Subscription $8.00 Yearly ÄTEV.—NUMBER 154 Acceptance (or mailing at special rate of noataae provided for Us aection 1181, Act of Oct 1. lilt. authorised on Juno 4. 191«. Premier Stalin določil ceno za preklic ruske blokade Berlina Rusija mora dobiti besedo v administraciji Porurja. Poslaniki zapadnih držav se sestali na konferenci Paris, 5. avg.—Premier Stalin je določil ceno za preklic ruske blokade zapadnega Berlina. To je bilo razkrito po izredni seji članov francoskega kabineta, na kateri je bila razprava o spomenici, katero je poslal v Pariz Yvez Chataigneau, francoski poslanik v Moskvi. Cena je ruska reprezentacija v administraciji Porurja, nemški industrijski provinci v brit-ski okupacijski coni, in zavrže-nje vojaških provizij Marshallo-vega načrta glede ameriškega oboroževanja zapadnih evropskih držav. Stalin je tudi zahteval izločitev zapadne Nemčije iz vojaške zveze, katero so sklenile Velika Britanija, Francija, Belgija, Holandija in Luksem-burška, kakor tudi iz vseh drugih kombinacij zapadnih evropskih držav. Poročilo pravi, da je Stalin zahteval pojasnila od Amerike, zakaj pošilja orožje, strelivo in drugi vojaški material državam v zapadni Evropi. Poudaril je, da je to povezano s pripravami za akcijo proti Sovjetski uniji. •Izrekel se je proti razkosanju Nemčije in izjavil, da mora Nemčija bitj ekonomska in politična enota. Rusija mora biti "id udeležena v vseh diskuzijah gle-: de administracije in bodočnosti ,: Porurja in imeti prednostne pravice do produktov porurskih industrij, ker je utrpela največje izgube v vojni. Zapadna Nemčija ne sme biti tavisna od ameriške pomoči, ker bi v bistvu postala ameriška kolonija. Moskva, 5. av#.—Ameriški poslanik Walter B. Smith, francoski poslanihr.Yves Chataigneau in Frank Roberts, osebni odposlanec britskega zunanjega ministra Ernesta Bevina, so se sinoči sestali na koniferenci, na kateri so razpravljali o nadaljnjih korakih glede končanja berlinske krize, katero je po-, vzročlla ruska blokada, in izravnave drugih nesoglasij med zapadom in vzhodom. Konferenca je trajala tri ure. Vsi poslaniki so dobili navodila od svojih vlad po razgovorih med njimi in premierjem Stalinom in zunanjim friinis-trom Molotovom. Obeta se hiter diplomatični razvoj, ki bo morda uglasil pot dosegi sporazuma med zapadnimi državami in Sovjetsko unijo glede Berlina, Nemčije in Evrope. Opazovalci v Moskvi pravijo, da ameriški poslanik Smith igra glavno vlogo v prizadevanjih za izravnavo nesoglasij med zapadom in vzhodom. Možnost je, da se bodo poslaniki zapadnih držav ponovno sestali s Stalinom in Molotovom danes ali jutri. Hof. Bavarska. 5. avg.—Ruske vojaške oblasti so odprle mejo med Bavarsko in Turingijo, ki je v sovjetski okupacijski coni, in vzpostavile promet v omejenem obsegu, poroča nemška časniška agentura DPD. Rusi so zaprli mejo med Bavarsko in Turingijo, ko so ameriške oblasti /ačele krožiti nove nemške marke v ameriški in britski okupacijski coni. Bavarci v ameriški okupacijski coni bodo lahko odhajali na delo v sovjetsko okupacijsko cono na drugi strani meje. Washington. D. C« 5. avg.— Državni tajnik George C. Marshall je prejel poročilo od poslanika Smtiha iz Moskve o rezultatu razgovorov med poslaniki zapadnih držav in premierjem Stalinom. Na sestanku s časnikarji ni hotel komentirati poročila. Marshall je bil resen, ko se je sestal s časnikarji. Ne on in ne vojaški krogi niso hoteli razkriti, ali je Amerika revidirala svoje stališče napram Rusiji po razgovorih med poslaniki zapadnih držav in premierjem Stalinom v Moskvi. Protivladne demonstracije v Toki ju Tokio, 5. avg.—Komunisti sn organizirali protivladne demon strscije v bližini poslopja, v ka terem je glavni stan generala Douglasa MacArthurja. vrhov nega poveljnika okupecijakih sil. Pozdravljali so voditelja Kjučija Tekudo. ki je -bil ra njen v napadu. Demonstrant« ao nosili rdeče zastave in vpili "Proč s fašizmom in z vlado* Vlado so obdolžili, da je v alužbi ameriških monopolistov in kapi talistov. Rusija podprla Jugoslavijo Amerika in Velika Britanija zavrnili obdolžitve Lake Succeaa. N. Y.. 5. avg.— Rusija in Ukrajina sta se postavili odločno na stran Jugoslavije in podprli njeno zahtevo za akcijo varnostnega sveta Združenih parodov glede Trsta. Jugoslavija je obdolžila Ameriko in Veliko Britanijo, da hočeta izročiti njen del tržaškega ozemlja Italiji in kršenja določb italijanske mirovne pogodbe. Prvič, odkar je Kominforma obsodila vlado maršala Tita in voditelje jugoslovanske komunistične stranke ter jih obdolžila, da so se izneverili Marks-Leni-novi liniji, so slovanske države demonstrirale trdno fronto o tržaškem vprašanju. Družinski npor je bil pozabljen, ko je prišlo to vprašanje v ospredje na seji varnostnega sveta. - Dr. Joža Vilfan, načelnik jugoslovanske delegacije, je dejal, da hočejo zapadne države izročiti jugoslovanski del tržaškega ozemlja Italiji. Jugoslovanske obdolžitve so osnovane na eko* nomskih dogovorih med Italijo in ameriško-britsko administracijo v Trstu, ki so bili nedavno sklenjeni. Oba, ameriški delegat dr. Philip C. Jessup, in britski delegat Alexander Cado^an, sta zavrni- Amerika za svobodno plovbo na Donavi Opozicija proti ruskemu načrtu Belgrad. 5. avg.—Amerika bo zahtevala na konferenci enajstih držav svobodno plovbo na reki Donavi. Njeno stališče bo dane* pojasnil Cavendish Can-non, ameriški poslanik v Bel-gradu. Ameriški diplomati trdijo, da bo Cannon povedal Sovjetski uniji in vzhodnim evropskim državam v sovjetskem bloku, da Amerika ne bo odobrila nobenega pakta, če ne bo uključeval garancije o svobodni plovbi. Ruski načrt, predložen konferenci, določa izključno kontrolo plovbe na Donavi v okviru podonavskih držav. Te bi imele na podlagi načrta popolno nadzorstvo nad kretanjem parnikov in transportacijo. Amerika in Velika Britanija pobijata načrt, Njun argument je, da bi "zamrz-nilM sedanji status Donave. Kmalu po zakl.iučenju vojne je Rusija zaprla reko pri Lincu v Avstriji vsem ameriškim in brit-vkim parnikom. Čez 700 parnikov in ladij je obtičalo na reki v ameriških okupacijskih conah v Avstriji in Jiemčiji. Amerika hoče, da bi ti parniki dovažali ameriško blago zapadnim evropskim državam, ki so deležne pomoči na podlagi Marshallove-ga načrta. Andrej Višinski, ruski delegat, je avtor načrta. On je dejal, da si vzhodne evropske države pri» svajajo vae pravice glede plovbe na Donavi brez vsakega vmešavanja s strani Amerike, Velike Britanije in Francije. Jugoslavija in Čehoslovakija sta podprli načrt. Cannon bo. zahteval, da morajo zapadne države imeti vsaj enega reprezentanta v komiaiji, ki bo kontrolirala plovbo na Donavi. Gotovo je, da bo njegova zahteva odbita, ker ima sovjetski blok večino na konferenci. Geslo tega bloka je "Donava za podonavske države." Domače vesti Nov grob « Pennl Salina, Pa —Dne 25. julija je v bolnišnici v Tarentumu umrl po štiridnevni bolezni Joseph Zeckar, star 80 let, doma Is fare Žusan pri Južni železnici, Štajersko. Pokopan je bil 29. jul. ob veliki udeležbi. Tukaj zapušča ženo Emmo, s katero je bil poročen 54 let, dva alnova, pet hčera, 37 vnukov, 15 pravnukov In nečaka Franka Zeckarja v Friderlcktovvnu, Pa. Nov grob T Jlllnolau Benld, 111.—Dne 2. avg. je u mrl Marco Arlesic, član društva 356 SNPJ, star 60 let, doma Iz sela LipovŠčaki, Hrvatska. Bolan je bil šest meaecev za rakom. Tukaj zaputta ženo, dva sinova, pet hčera, lest vnukov in sestro, v Clevelandu, O., na tudi sestro. F; v Išče strlck Cleveland.—Ana Kapla iz starega kraja bi rada izvedela za svojega strica Valentina Drešar-ja, doma iz Šmartnega pri Litiji, v Ameriki od 1906, zadnje znano bivališče Cleveland, O. Komur je kaj znano o njem, naj piše na naslov: Frances Martin, 21870 Tracv ave., Euclld 23, Ohio. In obdolžitve. Oba sta zagovarjala ameriško-britsko administracijo v Trstu. Izjavfla sta, da Jugoslavija ni nikdar razkrila varnostnemu svetu položaja v svojem delu tržaškega ozemlja. aretacije voditeljev organiza cue prostovoljcev v burmi Rangoon. Burma. 5. avg—Po- težkoče socialistične vlade, katere predsednik je Thakin Nu, se očitujejo v odprtem razkolu med njo in ljudsko organizacijo prostovoljcev. Cez sto voditeljev te organizacije je bilo are tiranih v Rangoonu v zadnjih dneh. Vlada pravi, da so bile aretacije odrejene, ko so (člsni organizacije začeli zapuščati mesta. Pridružili so se komunističnim rebelem v Spodnji Burmi. Organizacija proatovoljcev je naslednica gerilskih sil Protlfa-šiatične ljudske osvobodilne lige, ki je v vojnem čaau kooperirala z zavezniki v operacijah proti japonakim silam Poveljnik ge-rilcev je bil genersl Aung San. Gerilci so dost» prispevsli k po raru Japoncev v Burmi, Po zaključenju vojne so bili storjeni poskusi zs razorožitev prostovoljcev Nekateri so odložili orožje, večina pa se je uprla in obdržala orožje. Operacije komunističnih ge- rilcev so rezultirale v preti ga-nju komunikacijskih zvez v mnogih krajih. Linija med ko munisti in proti komun isti je začrtana v konfliktu. Vlada še vedno trdi. da sledi naukom Marksa in I.«nina. Komunisti se ne strinjajo s pogodbo, kstern je vlada podpiaala /. Veliko Britanijo, z zunanjo politiko in taktiko v izvajanju so cia list lenega programa. Premier Nu je zagovornik postopnega uvajanja aocializma t ustavnimi proceai, d oči m ao ko munisti za revolucionarni pre obrat. Vlada je za vzdrževanje prijateljskih odnošajev z Ameriko, Veliko Britanijo in Sovjet sko unijo, komunisti ps hočejo potisniti Burmo v sovjetski blok, Vl^la izvaja program podržavljanja Zaaegla je že ve«' brlt-sklh podjetij, toda dala je lastnikom zagotovilo, da jim bo plačala odškodnino Nekateri opa> zovalri napovedujejo dosego apo-razuma med vlado in komunisti. Republikanci ignorirali svarilo Zasedanje kongresa bo kmalu zaključeno Waahlngton. D. C« 5. avg.— Republikanci ao ignorirali svarilo predsednika Trumana, da bo dežela zabredla v t ekonomako depresijo, če ae bodo storjeni koraki za ustavitev Inflacije in znižanje cen. Začeli so kampanjo za zaključenje izrednega zasedanja kongresa, Izgledi ao, da bo zasedanje zaključeno v soboto aH prihodnji teden. 1 Kongres bo morda odobril le nekatere faze Trumanovega protiinflacijskega programa. Odaek nižje zbornice za bančne in denarne zadeve je odobril načrt glede omejene kontrole bančnih kreditov. Truman je poslal pred Člane senatnega odseka zs bančne in denarne zadeve Leona Keyserlinga, podnačelnika sveta ekonomskih svetovalcev. Pred odsekom je naatopil potem, ko je poljedelski tajnik Brannan napovedal, da še bodo cene meau dvignile, uko ne bo kongres vzpostavil kontrol, Keyserling je piečltal izjavo pred člani odseka. Opozoril Jih je na katastrofalne posledice v ameriški ekonomiji zaradi dviganja cen. Naglasil .je, da bi le vzpostavitev kontrole cen ustavila tok v inflacijo. Sforza za spojitev evropskih držav Italija se bo odrekla suvereniteti Rim. 5. avg—Zunanji minister Carlo Sforza je dejal, da je Italija pripravljena za odpoved narodni suvereniteti V prilog ustanovitvi unije evropskih držav, ako ji bodo druge države sledile. Izjavil je, da bi ustanovitev unije aedaj bila edino zdravilo proti ekonomski in politični bolezni povojne Evrope In edino upanje za mir. Sforza je predlagal odpravo zastarelih carinskih mej, ki ovirajo razvoj trgovine med evropskimi državami, Italija se bo odpovedala politični in narodni suvereniteti pod pogojem, da ji bodo druge države sledile. "Potrebno je, da Evropa odpravi vse carinske ovire in odpre vrata svobodni trgovini In izmenjavi blaga," je dejal. "Evropske države bodo s tem postavile temelje ekonomski kooperaciji in blaginji. Kruh in delo ne zadostujeta, ker je glavno vprašanje mir, Vae evropske države naj se združijo, ker to zahtevajo skupni interesi." Ameriški drkavljan izginil v Berlinu Berlin, 5. avg.—Rene K. Oshn-na, ameriški državljan in po možni ravnatelj ameriškega vzgojnega centra v Berlinu, je izginil. Odpeljal se je z avtomobilom proti letališču pri Tem-plehofu, kjer se je imel sestati s prijateljem, ki je bil na poti v Berlin Iz zapadne Nemčije. Oahana je izginil na poti proli letališču in o njem ni nobenega sledu. Ameriške oblasti iščejo informacije, kje se nahaja. Obstrukcija proti od• pravi volilnega davka Washlngton, D. C., 5. avg.— Demokrati iz južnih držav vodijo obstrukcijo proti načrtu, ki določa odpravo volilnega davka. Senator Hill iz Alabame je go vorll šest ur in pobijal načrt. Napadal je republikance, ker so potisnili načrt v ospredje. Hillu je sledil senstor Russell iz Geor-glje. On je govoril štiri ure. Volilna strategija ameriških komunistov New York, S. uvg.—Komunistična stranka je na svoji konvenciji začrtala volilno strategijo. Podpirala progresivno stranko v volilni ksmpanjl. Kandidat za predsednika Združenih držav na listi progi esivne stranke je Henry A Wallace, kandidat za podpredsednika pa senator Gleri H. Taylor. Eugene Den ni a, tajnik komunistične stranke, je dejal, da namen komunistov ni dominacija progre-aivne stranke Dominlrati je ne bi mogli, ako bi to hoteli. Preiskava pošiljanja oroija v Egipt Ixmdon, 5 avg Zunanji urad je naznanil preiskavo pošiljanja brltakega orožja in streliva Iz skladišč pri Rafl ob meji Egipta in Palestine v Kgipt Vlada Izraela, židovske drževe, je po slala pritožbo organizaciji Zdru lenih narodov proti pošiljanju erožja v Egipt Izjavila je. da Je to kršenje določb premirja, ki je bilo oklieano v Palestini. Zapadna Evropa še nima ekonomskega programa Hoffman priznal potežkoče po povratku v VVashington. Belgija odpovedala kredite Franciji Waah!ngton. D. Cm 5. avg — Paul G. Hoffman, načelnik administracije za ekonomsko kooperacijo, je razkril, da zapadna Evropa še nima programa za ekonomsko okrevanje, čeprav je dobila od Amerike že dve milijardi dolarjev na podlagi Mar-shallovega načrta. Hoffman se je vrnil v Wash-ington iz Berlina, kjer je imel razgovore z reprezentanti zapadnih držav. Na sestanku s časnikarji je izrazil upanje, da se bodo države sporazumele in osvojile ekonomski program do 15. septembra. Amerika jim nudi Dr. Eckener oproščen na obravnavi Stuttgart, Nemčija, 5. avg,— Dr. Hugo Eekner, izdelovalec zrakoplovov, je bil na obravnavi pred denaciflkacijsklm sodiščem oproščen. Obtožen je bil, da je pomagal Hitlerju pri grad nji vojne mašlnc. Sodišče ga je oprostilo /aradi pomanjkanja dokazov, Holandski progre-sivci protestirajo Obsodili so pobijanje indoneikih civilistov Haag. Holandija. — (ALN) — Progresivne In delavske grupe so protestirale in obsodile pobijanje civilistov v Indoneziji. Več tisoč civilistov je bilo nedavno ubitih, ku so Jiolandski letalci metali bombe na Tjlka-long. Masaker je bil izvršen v teku vojnih operacij holandsklh ob orožen i h sil, ki hočejo obdržati kontrolo nad Indonesijo. General Rpom*. povrfjnlk teh sil, Je cininčo izjavil, "da so v takih operacijah pobiti tudi' nedolžni civilisti." Spoor je skušal zvrniti odgovornost za pobijanje civilistov na poveljstvo poaebnega vojaškega zbora. V tem zboru je več sto nemških nacistov. Ro-krutlrani so bili za pobijanje domačinov v Indoneziji. Masaker v Tjikalongu je oži vel zahteve za objavo poročilu o pobijanju civilistov na otoku Celebes pred dvems letoma Čez 30,000 civilistov je bilo tskrat ubitih. Preiskavo )e vodil profesor Kari Knthoven In sestavil poročilo. Vlada je prepovedala objavo poročila. pomoč, dasi Še ni dobilo zagoto-vila, da bodo dolarji porabljqpi za določene namene. "Zapadne evropske države ao zabredle v potežkoče," je dejal Hoffman. "Doslej še nlao sestavile nobenega programa glede ekonomskega okrevanja a pomočjo ameriških dolarjev. To je slučaj, ko vsaka driava posveča pozornost svojemu laat-nemu okrevanju In ne mlall na Evropo kot na celoto. Vlade sa-l>adnlh evropskih držav bodo morda osvojile skupni načrt, ko bo čas dozorel." Hoffman je naznanil, da je administracija za ekonomsko kooperacijo odobrila načrt za odpravo denarnih zaprek, ki oviralo obnovo trgovine med zapadnimi državami. Amerika bo ustanovila agenture za izmenjavo dolarjev v Belgiji, &vlcl, zapadni Nemčiji in Franciji. Richard M, Blssell, Hoffma-nov pomočnik, je povedal časnikarjem, da je Belgija odpovedala nove kredite Franciji, ker Ima slednja velike dolgove In ne more zmagovati obveznoatl. Administracija za ekonomsko kooperacijo bo dajala dolarje Bel-jlji, ta pa bo nudila Isto vsoto Franciji v svoji valuti za nakupe potrebščin v Belgiji, Porast industrijske produkcije v Ukrajini Moskva, 5, avg.-- Pravda, glasilo komunistične stranke, poro-ča o porasti industrijske produkcije v Ukrajini, V drugem če trtletju tega leta se je dvignila za 44 odstotkov v primeri z Isto dobo lanskega leta, državni department diktira ameriško politiko v nemčiji Berlin. 5. avg —General Lu-clus D. Clav je dejal, da državni department določa ameriško politiko v Nunciji v soglasju s pripoiočlll veščakov vojnega de paitmenta In uiadn|kov ameriške vlade v Nemčiji. Clav je ameriški vojaški governei v Nemčiji. "Poročila, da sem Jaz uzurpl-ral oblast, so brez podlage." Je dejal Clav na sestanku s časnikarji. "Ta poročila se širijo v Ameriki in Evropi. Ameriška politika v Nemčiji je bila predmet debat na mednarodnih konferencah. Ilila )e predmet d laku z! j tudi na konfe renei roprezentantov petih zapadnih držav v l,ondonu Orisali so Jo reprezentanti državnega departmenta" Clav j« naglasil. da vojaška vlada v Nemčiji ni izrazila nobenega mnenja o važnih nem ških vprašanjih, niti o pioblemu kontrole Porurja, nemške indu- strijske provinee v britski oku-paeijaki coni, On je zavrnil obdolžitve, da je on Izsilil sprejetje zaključkov glede ustanovitve vlade v rapadnl Nemčiji na londonski konferenci. "Nihče nI nu konferenci na čelno ugovaijal In pobijal predlog glede ustanovitve vlade v /apadni Nemčiji," je tekel Clav "Načelo sploh ni bilo predmet dlskuzij, temveč samo detajli" Kritikom, ki trdijo, da je ustanovitev vlade v zapadni Nemčiji ekonomska nemožtiost, Je Clay odgovoril, da bo bolje, ako bo prišla |>od eno streho, ker bi lahko zadoatila ekonomskim potrebam. Nemei bi morali prevzeti večjo odgovormari v admi nistraeijl v smislu zaključkov londonske konferenee, Zapadna Evropa se ne more postavil! na trdne ekonomske noge, ako se ne bo povečala Industrijska produkcija v /apadni Nemčiji. Policija bo morda poslana v Palestino * Bitke v Jeruzalemu se nedaljujejo Jerusalem, Paleallna. 5. avg, 'Švedski grof Folke llernadotte je dejal, da bo moral« organizacija Združenih narodov poslati mednarodno jx>llcljo v Palestino, du bo izsilila demilltari* zacijo Jeruzalema. Grof Je posredovalec Združenih narodov v konfliktu med Židi in Arabci. Dr. Bernard Joseph J« bil i-menovun za vojaškega governer« ja v židovski četrti ^vruzalema. j llernadotte je konferlral z nJim in reprezentanti Arabcev, Apeliral je, naj uatavljo bitka v Jeruzalemu, ki se nadaljuje kljub premirju, Hernadotte je dejal, da bo organiziranje policijske sile vzelo več mesecev. Začasno policijsko silo naj bi preskrbele Amerika, Helgiju in Francija, ki Imajo r« pre/entacljo v komisiji sa premirje. Grof j« naznanil, da bo odpotoval v Kairo, Egipt, kjer bo ostal nekaj dni, nakar oe bo vrnil v Jeruzalem. Tel Avlv. Israol. 5 avg,—-Vlada židovske države je odredila delavsko konskrlpcljo. Val žl-dje, ki so prišli v Paleatino po oklicu premirja 18 julija, ao prizadeti. Pogoji premirja prepo vedujejo vojaško konskrlpclj« židovskih prlaeljeneev. Finski komunisti napadli vlado Helsinki, Finska. 5 avg.—Člani eksekutivnega odbora komunistične stranke so napadli vla-| do, kateie pt edaednik je aoclalLt ' Kail A Fagerholm, /aeno pa ao 1 apelu ali na ljudatvo, naj ae jim I prid/.»/i v borbi proti vladi. I Ameriški trusti in monopolisti | zahtevajo revizijo finske politi-, ke," pravi deklaracija odbora. , "Dobili so že kontrolo v Fran ciji in Italiji In zdaj so se spravili nad Finsko Finak« mora dobiti vlado, kateri bo ljudatvo | lahko zaupalo" PROSVETA m LAsnruiA sLorasu MAMODME rteeo (Ima Chtoapa) te fmli tMI aa leto. MJ9 aHte- »• m CM cape te C«k C*- Mil m celo leto. KTI aa pel Ml M hnsiaMli i S1US S«tecrlptl— rilNt far ihe Unitod States (evaept Chtoa^e) asi Caaada M.00 ptr rttr, Cnicage u4 Cook Countj M U pav 111.00 *er r*v | p* dojoincu ftahapld doplm te _ •a m nateje. Rokopisi ttieraraa vmMm (¿rtfoe, pesmi U«) m rrusjs pošiljatelj« le v stečaj«. te }e pftleftU tflaAßvL i}. ml&UL naàjJbiïL Advertiste« ratos on a#r«.m.nl. Manuscripts al iS unsolid tod sr fictos will not ka returned. Otfcer as siovtos. plays. po«m», ata« will be retarnad te by self sddraasad «ad stopped envelop« »17 as tesa stik s PHO»VETA II So. LswnxUla Ars. CkJcago 39. ÍUlaaia Nekaj o špionih in totalitarcih—ll Kot smo včeraj omenili in kakor je znano čitateljem, se Washington zopet ziblje in trese ob novi špionažni histeriji, kater* sta zadnji teden sprožila dva kongresna odseka — "neameriški* odsek nižje zbornice, ki je v netenju "rdečih" histerij pravi mojster, ter preiskovalni odsek višje zbornice, kateremu načeluje senator Ferguson iz Michigana. Oba odseka dominirajo republikanci. . Koliko je ta histerija umetno nayita, inscenirana predvsem za strašenje in blufanje ameriškega ljudstva, da reakcionarji v kongresu in vladi lahko v kalnem ribarijo in odvračajo ljudako pozornost od resnih problemov, zlasti od velike draginje in brez vestnega piofitarstva, bo pokazala bližnja bodočnost. Ta faktor gotovo igra svojo vlogo pri teh kongresnih odkrivanjih "špionaže' iz ust neke Elizabethe Bentley, bivše članice komunistične stran ke, ki pravi, da je bila med vojno v ruski špionažni službi. V to svojo godljo ali blato je potisnile okrog 30 bivših vladnih uslužbencev in uradnikov, med njimi več na zelo visokih in odgovornih mestih. Špionaže je med drugimi na primer obdolžila tudi Lauchlina Currieja, ki je bil šest let v Beli hiši kot Rooseveltov asistent, in Harryja D. Whitea, bivšega zakladniikega podtaj-nika. Koliko so njene izpovedi iz trte izvite in koliko resnične, je seveda še uganka Dali bo ta kongresna preiskava rešila to uganko, je odprto vprašanje. To pravimo, ker ne vemo, koliko je vse skupaj le politična igra, inscenirana na eni strani za oblatenje in persekucijo komunistov, na drugi Btrani pa za metanje peska v oči ameriškemu ljudstvu. * S tent v zvezi je zdaj gotovo dvoje, troje dejstev. Prvo dejstvo je to, da so vse osebe, katere je Elizabeth Bentley obdolžila sodelovanja v njeni Špionažni mreži, to odločno zanikale in nekateri so tudi zahtevuli pravico, da jih zaslišit« kongresna odseka in soočita z njih tožiteljico, Bivši Kooscveliov «sištent Currie je na primer izjavil, da to ženske ne pozna in o njej prej sploh še nikdar ni slišal. , Drugič se nam vidi, du je vse skupaj zelo "flši" iz razloga, ker je vsa ta povest o "špionaži" misa lient leyjeve znana zvezni taj ni policiji (KB1) že par let. Ce bi bilo kaj nu stvari, bi bila zvezna tajna policija že zdavnaj imela v rokah vse osebe, katere je Bentleyjeva pred kongreanima odsekoma zdaj obdolžila špiona-že. Ce komu, je FBI znano, kdo je bil ali je še špion in kdo ni! Tretje dejstvo je, da tudi ncwyorika veleporota po več ko enem letu tajne preiskave ni mogla najti ničesar špionskega in izdaj-skegu, na čemer bi mogla obtožiti vodilne komuniste. Ako je FBI kaj takega nušla. je to akibno prikrito v objavljeni obtož- Z obiska pri domačinih v Pennsylvania Milwaukee. Wte. — Pretekli mesec smo se jx>dali na potovanje v Pittsburgh in tamkajšnjo okolico, ki je posejana a sloven skimi naselbinami, kjer živijo naši domačini. Z menoj sta bili moja žena in hči ter prijatelj Anton Gornik z ženo. V Pittsburghu smo gt* pomu-dili le nekaj časa, kajti odločili smo se, da gremo naprej v bližnjo naselbino Library, k očetu in materi moje žene, namreč k Robertu (Bob) in Terezi Dolenc, ki sta že oba v letih, kajti oba >ta že prekoračila 80. leto staro-rti, kar je pač lepa, visoka starost. Seveda sta oba od preobilnega dela izmučena, ampak še vedno opravljata delo v hiši in okrog hiše.t Oče in mati sta večkrat rek-a, kadar pride njihov zet iz Milwaukeeja, da bomo šli vsi ikupaj v tamkajšnji Slovenski lom. Tako se je tudi zgodilo. Take dvorane kot jo ima sloven->ka naselbina v Libraryu, ne vi- Pri Paa American Airways so delavci v New Yorku in San Jiš povsod. Ta Slovenski dom, Franciacu, organizirani v transportni uniji CIO, a piketiranjem. ti ima sedaj tudi novo moderno brez atavlte, prisilili družbo, da ae jo dršala kolektivna pogodbo in kegljišče, je res v ponos vsem pristala na prodloiiter spornih zadev razsodišču. Slovencem v naselbini. To je -..... ■, ,'■ pač dokaz, da delajo skupno za domačini «naaaaaaa iz Clevelanda naši Tomšičevi. Končno se želim zahvaliti moji sopotnici Margareti Roli-hovi za spremstvo. Ona je vesele narave in zabavale smo se imenitno. Pozdrav vsem gozdarjem in čitateljem. Upam, da se bomo še kdaj sešli in razveselili v krasnih pennsylvan-skih gozdovih. Paula Glogovtek Predpisane tablete mu niso pomagale Rio Linda. Calif. — Namenil sem se opisati in razložiti moj položaj v Prosveti. Ta opis se tiče moje bolezni in zdravljenja. Dne 21. maja sem se napotil v okrajno bolnišnico Sacramento (Sacramento County Hospital), ker sem imel tur na levi roki. Dr. Keating, v omenjeni bolnišnici, je izčistil ali odstranil tur, nakar mi je dal preskripcijo za zdravila v obli» ki tablet, ki da bodo izčistila napredek. Ko smo se nahajali v Libra-iyu, sta Frank Hupnik in žena praznovala 25-letnico zakonskega življenja. Te proslave smo se udeležili tudi mi. Udeležba je bila velika; prišli ao prijatelji in znanci z vseh strani. Sf)ozna-il smo se z Antonom Guzljem in ženo, z Johnom Klobučarjem in ženo, s Smrekarjevtmi, z Antonom Ritonijem in z Johnom Podbesnikom ter z mnogimi drugimi, katerih imena sem pozabil. Pogledat smo šli tudi v naselbino South Park in Brough-ton, kjer imajo naši rojaki krasno dvorano. Ustavili smo se pri Johnu, in Marjani Kriišnik, po domače Vrbančeva Marjana, prava Poljanka. Vsi smo hodili, v šolo skupaj v naših mladih letih. Naslednji dan smo se peljali v Westmoreland County na obisk k moji sestri Mary Bohinc, ki živi na Pleasant Valley. Kadar prideš tja, se počutiš k*» kor doma. Tam imajo prenovljeno dvorano, ki je dovolj pro- nici. Kolikor je znano, je btla ta mlss lientlev glavna priča pred ncwyorško veleporoto, In vse kar je slednja mogla dognati ali storna. Zgoraj je plesna dvora-domnevatl, je slična kršitev Smithovoga zukona iz leta 1940, ni\'na, spodaj pa modema bara; podlagi kakršne je bila med vojno poslana v zapore skupina; haitenderji so vsi mladi fantje, trockistov — radi SotdtVfitfA "zagovarjanja nasilnega strmo- Bohinčevi in Vodnikovi. Tem glavljenja vlade", kar je seveda zelo elastično. Na podlagi takega zakona bi bila lahko poslana v zapor tudi Thomas*Jefferson in Abraham l.incoln, sploh vsi očetje te republike In |M>dplsniki nesmrtne Izjave nc<»dvisno*ti, ki je užgula ameriško revolucijo. To nas privede do vprašanju, dali ni bila vsa ta histerija o špionaži inscenirana zato, da bo justlčni department lahko poslal za obzidje obtožene vodilne komuniste, po številu dvanajst? Vpra šanje je tudi, dali ni bfla ta stvai inscenirana deloma i zato, da bodo dvostrankarji laže in čim bolj ošrnlrall in oblatili Wallacea in Tayiorja in novo progresivno stranko, katero pitfipirajo tudi komunisti? àe vet'! Vprašanje je tudi, v koliko je bila ta igra insceniiana v zunanje-polltične svrhe za organiziranje nove hišici ijc proti Sovjetski uniji v »umi. ko je prišla berlinska kriza do viška in ko je imela Amerika |>oku/uti zobe Rusiji? Vsa ta in podobna vprašanja silijo na misel, ko človek opazuje to šablonsko igro v Washingtonu. Kakor da bi v deželi ne bilo varnejših vprašanj nego so aenzaclj in sumooglaševanju lačni re-akclondftni senatorji in kongresmki ki vlačijo pred sabo senzacij prav tako lačne bivše komuniste a lu Kli/abeth Bentley, Louis' Buden/ in drugi Slednji je šel i z slu*l>e enih totalitaicev v slu/- bo drugih totalitaicev, /daj pa paiudira kot pusten "demokrat"? * Potem, ko miim napi ali goril j«, miio « Muh. da je justum de-pa*, t mer.t hotel preprečiti to preukavo, češ da I*» prizadetih. po krtvici «»miranlh preveč nedolžnih ljudi Toda kongresna od-reku m- /.a to ntfetu zmenila,'mai več stu |»o/vul* miss Bentley na rirltcanje m p dala ptjliko, d « |c lahko ostmi ula večjo skupino ljudi Torej gre tukui pred\sem le /m |»oliticno notoricnost članov obeh (idsekov in /a "reti scare", katerega dnevni tisk in ladiu pridno izrabljata za svtije sen/aci) lačne namene. To se vidi tu di iz tega. ker je "neumet iški <>dsek (Kizval predae tudi notorič-ne^a Buden/a in povabil vec drugih bivših komuniatov. naj nastopijo k«d "ptiče" tn ošmirajo >v«»je nekdanje tovariše m pnje-teljc, «ai katerih so zdaj nekateri aktivni v Wallacevem gibanju, na primer l^ec Prr^man tn John Abt, oba odlična delavska odvetnika (kividno je, da je namen t» šmtiarske kampanje več blatenj« nove pto^reslviic Hlrui k«- in zakrivanje fnr*ncg;a l/red-l,Cgu «loua Vnn^n t k.»kiei m- vae di/.uve ne od|a*ve<|o vojni m totalno ne ia/orože. ac bo s špionazo uk\aijala slehcina dihava nost. Kadar bomo spet prišli na obisk, bo on naš voznik, ker mu so znana vsa pota po okolici; prihodnje leto namreč nameravamo ostati ves teden. * Vse rojake in rojakinje, ki smo jih obiskali in se z njimi sestali v Penni, vabimo, da pridejo k nam v Milwaukee na veliko proslavo dneva SNPJ, ki se bo vršila 4. 5. in 6. septembra. Vsi ste dobrodošli. Popoldne bo pregled po mestu, v parke in pivovarne, zvečer pa na program, ki se bo vršil v dvorani S. S. Turn, po programu pa ples. Igral bo Bev-škov orkester. Vstopnina 75c. V nedeljo, 5. sept. bo pa velik piknik v Pleasant Valley parku. Tu bo obilo zabave 2a stare in mlade. Igrala bosta dva orkestra, Jankovičev iz Clevelanda in Bašljev iz Milwaukeeja. Vstopnin« 75c, vključivši vse zabave in prostor za avtet Vstopnice se dobe pri društvenih tajnikih. Frank Perko rojakom v Pleasant Valley gre priznanje. Tako majhna naselbina, komaj nekaj slovenskih diužin, pa se ponaša s tako lepo društveno dvorano, okrog nje pa prijazen proator za balinca-nje. Zato ni čudno, da rojaki iz okoliških naselbin prihajajo v drugih važnih zadev. Seja kluba 22. warda progresivne stranke Chicago, 111. — V torek večer, 24. avgusta, se bo vršila seja kluba 22. warda progresivne stranke v dvorani SNPJ na Lawndate a ve. Pričetek ob 8. uri. Na dnevnem redu bodo poročila okrajnega odbora, kampanjskega odbora, ki je bil iz» voljen nu zadnji seji, in več Pleasunt Valley na prireditve. Pravili so ml, da v dvorani naredijo do tisoč dolarjev dobička na mesec, kar je pač mnogo za tako naselbino. Moj nečak William Bohinc nas je peljal tudi v White Valley bli/u Exporta. Vso pot se nam je nudil pogled na krasne farme, nekatere teh ao tudi last naših rojakov. V Exportu je Kar je za naš ward zelo važno, je tudi to, če bomo upravičeni, da bomo dobili Wallacea, predsedniškega kandidata progresivne stranke, da bo govoril v našem v wardu. Trije wardl v Chicagu bodo upravičeni, da ga dobijo. To bodo oni trije, ki bodo procentualno prodali največ mirovnih bondov. Zadnji izkaz kaže, da je nas bilo vse tiho, kajti premogu- w«rd na vrhu in smo dosegli ic rovnik počiva, ker Je Izčrpan, nad 175 procentov. Nekaj war-rovake tračnice so zarjavele In dov gre kaj hitro za nami. Kdor vsa dolina je zudobila drugačno! mort. naj proda še kakšen bond; ||cc bond i so po ft, 10, 25 do 100 do- Kmalu smo dospeli na dom larjev. S tem boste za»igurali, Jerneja in Frances Bohinc O da bo naš ward dobil Wallacca na je tudi moja sestra In je taj-j In bomo najeli dvorano v Pilsen niča tamkajšnjega društva i« parku za «hod. 25 let. Videli se nu»nio že več Člani in članice, ne porabite, let, zato smo veselo kramljali.! da potrebujanu» novih aktivnih Nazajgrede smo se ustavili pri članov. Nagovorite svojega pri Maitinu K« spet u, kt ima kras jatelja in anamu, da pristopi mi hišo m mnogo cvetlic okrog v stranko. Zadnja seja je bila nje. zelo dobro obiskana in naš de- Ko smo *e vrnili v Pleasant legat D. J. Lotrich je podal za-Valley, nas je čakala večerja prt nimivo poročilo a konvencije sestri, ki *ma tako navado, da stranke ,, \ poatrerc r lestvinatni vsakega. Dobili smo tudi lepo število ki pride i/ diugih krajev, zaknr članov lx mlajše generacije; nt «i t*k i eno zahvaljujemo, ta šknda. da nt niti enega Slovenko tudi njenemu sinu za prtjac- ra med njtrnl. Kaj te vzrok, da se mlajša slovenska generacija ne zanima za svoj dobrobit? Starši, nagovorite jih, da pristopijo v progresivno stranko. Loais Zorko ju rojak Frank Boštjančlč in njegova prijazna žena Ana. Mnogo gozdnih zanimivosti sta nam razkazala. Tisti gozdovi so res krasni in zanimivi. Potem smo ae peljali na obisk k Rozi Kocjančičevi, ki nas je lepo sprejela, zakar se ji iskreno zahvaljujemo. V drugi gozdarski kempi smo obiskali Miljavčeve. Tja smo prišli bas po večerji. Gozdarji se kratkočasijo s či tanje m in z lovom, delajo pa trdo za vsakdanje življenske potrebščine. Vsi pa so veseli in zdravi. Večina jih je od 45 do 70 let starih. Pri Miljavčevih je menda okrog 50 gozdarskih delavcev na stanovanju. Pri Miljavčevih smo bili deležni okusne večerje, zakar se jim iskreno zahvaljujemo. Naša pot nas je peljala naprej po gozdovih. Bratrančeva žena Mary Bradelj, s katero se tudi nisva videle od leta 1912, in jaz sva secieli zadaj na troku in smo z Margareto in ostalimi ve- . . . I selo oreoevali Trok ie odska- m0J° kn Vsake ltlri ure ^ selo prepevali. iroR je oosza treba bledo rdeče koval kot za stavo, koneno pa . , , U1 , .«Ii ,____, in tn bele tablete ali mlule. i smo prišli v kempo k Jakšetice- - I vim. Zopet veselo svidenje,! Zdravnik je rekel, da moram dobra postrežba, godba in petje vse vzeti- Teßa nisem storl1. ter ples. Kar odmevalo je po da se bi ravnal po njegovem na-lepem gozdu. Posebno lepe gla-'vodilu, vzel sem jih nekaj dne sove imajo Ana Jakšetič, Ana 21 •• 22 • 23. in nekaj 24. maja Na obisku pri naših gofedarjih v Penni Blaine, Ohio. — Pred kratkim sem se podala z mojo prijateljico Margaret Rolih iz Pittsbur-gha, Pa., na obisk v James City in Kane, Pa. James City je prijazna naselbina, še bolj prijazni pa so naši rojaki. Ta obisk nam ne bo šel hitro iz spomina. Tamkajšnja okolica je zelo prijetna; prijazni gozdovi, lepe Vjfkuvane , ceste vi^o med drevjem. Vonj po cvetju ti bllt-ži duha, fina pitna voda, čista kot kristal. Tudi razne živali se vidijo, videle pa sva tudi kosmatinca. Pred malo kočico sem od-zdignila poleno, pa bi skoraj, prijela za kačo. Zakričala sem, iz koče pa je prišel moj nekdanji sošolec Jože Štalonov iz Trnovega na Notranjskem. Brž nama je postregel z dobro kavo, nato pa smo se razgovarjali o mladih letih, saj se nisva videla od leta 1912. On ie zdrav in vesel. Rekel je, da ljubi gozd in mirno življenje. Njegov sosed Vinko po imenu živi v trej-lerju. On je tudi veaele narave. Najin voznik tisti dan je bil moj bratranec Matt Bradelj, tako smo obiskali mnogo znancev. Bradelj nam je razkazal razne zanimivosti, kje in kako so drva zložena. Tam so cele gore drv, ki jih rabijo pri izdelavi papirja. Tam nekje v bližini je menda papirnica Iskrena hvala Mattu za prijaznost. Naslednjih par dni sta nas vozila okrog po lepem gozdov- Boštjančič in Mary Bradelj. Poslušali bi jih celo noč. ostalo pa jih je okrog dvajset. Nato sem postal bolan. Dne 24. ■P^^RI S^SS maja sem sel spet v tisto bolniš-Žal daje Jakšetioevo obiskala nicQ Zdravnik me je §al nesreča. Njena 8-tetna hčerka če sem žn yse tab,ete> leži v postelji vsled revmatične ^ mu da, da nisem kef vrocice že eno leto. Vsekakor ^ ge ^^ slab§e Qn bo vzelo še dokaj časa, preden spet rekel, da moram vzeti vse bo lahko mladenka pomagala pi]uje svoji materi, ki je tako oblože-, , , _ «o , lckr^n. huola .J M®m se je to nekam čudno zdelo, pa sem se nazajgrede u-stavil pri zdravniku organizacije Eagle in mu pokazal table- i na z delom. Iskrena hvala aa prijazen sprejem in postrežbo. Upam, da se še kdaj vidimo. O-ni živijo v Crosbyu. Pot nas je peljala v James mi je uka2a, da ne City. Ko sem vprašala rojake, ^ zdfavi, ^^ kako neki vedo, kaj se godi po . .. m ... . • nMnii te ter mu razložil vso zadevo. • naj pijem dosti sode in oranžnega soka. Naslednji dan, ko sem nekaj delal na vrtu, se je k meni pripeljal neki Nemec, ki ima 18 svetu,, ker živijo oddaljeni v gozdu, so rekli, da novice zvedo po radiju in iz časopisov, saj prejemajo Prosveto, Enakopravnost in Glas Naroda. Na stenah sem opazila koledarje frok. On je baje zaupen mož SNPJ. Ko človek vidi vse to,'" se resnično počuti domačega. Vse kaže, da ima naša SNPJ mnogo dobrih članov vsepovsod in zato bo še dolgo, dolgo vršila svoje dobro delo med našim ljudstvom. Dalje smo obiskali tudi Antona Mihačiča, ki ima brata Louisa v Clevelandu. Ako bosta on in njegova žena Ana čitala te vrstice, jima pošiljam naše in Tonetove pozdrave. Da se ta dopis ne bo preveč raztegnil, je treba končati. Iskrena zahvala Boštjančičevim in Štembergarju, pozdrav vsem v Mt. Jewel in Kanu, Port Al leganyu in Lewis Runu, Crosbyu in James Cityu. Hvala tu di rojakinii Smrke za postrežbo, najlepše pa se zahvaljujemo Mattu in Mary Bradelj za izkazano naklonjenost in gostoljubnost. Mary nam je skuhala štruklje za odhodnico. Tik pred našim odhodom so pa prišli tja in katoličan. K meni drugače ne pride kot le takrat, če hoče kaj izvohati. Vprašal me je, kako se počutim, pa sem mu povedal, kaj so zmenoj naredili in da sem bolan, zato bi rad dobil zanesljivega zdravnika. Rekel je, da ne bom dobil zdravnika, ki bi mi dal tak nasvet, kajti tukaj ima vpliv in moč katoliška cerkev. Takoj potem sem pisal dr. Zavertniku in mu poslal dve tableti z namenom, da mi odpiše in pove, kakšne bi bile posledice. ako bi bil zavžil vse tiste toalete. Končno sem dobil odgovor, da on mora prej videti bolnika, preden more ugotoviti bolezen, glede tablet pa da tudi ne more ugotoviti. Član društva sem že 36 let, odkar sem v A-meriki. Enkrat sem bil operiran na nogi, am^ak sedaj se bom moral javiti oolnega. Anton Ferles Meti vojno je bila Rusija naša najvažnejša zaveznica in obratno Po sklonIM ncve'meedne pogodbo mod Fordoeo drušbo in aetno Prejemala je zaupna poročila ne sainh «nI svojih špioiiov, mar več unijo CIO sta s« dobro počutila tudi Fordov podpredsednik John «nI nuših naivišjih diplomatov in driavnikov Obratno je zaupne j Dug« (lovol in Wal!or Boulkor. peedaodnlk UAW ki jo od sioa-Informacije tudi sama daiula svojim zavetnikom. Takrat ta špio- tata ia tolike okreval, da se ie proti koncu udelotil « roko na/a ni bila gieh Greh je postala šele t razvojem "mrzle vojne", Ima pa te vodno e mavcu. Po seitenju mosdo te tudi Foed lakoj katero ao ¿aktivih na obeh straneh. aviial cone avtom. In sicer več kakor pa s naš« mesdni povtsek. Rojak piše iz bolnišnice v Minnesoti Duluth, Mlnn. — Podpisani se od preteklega aprila nahajam v tukajšnji bolnišnici St. Marys. Po razn«h operacijah, ki sem jih do sedaj prestul, gre polagoma nekoliko na bolje. Operacije ao bile izvršene na obeh nogah. Na eni nogi so izrezali rano, z druge noge m« ho vzeli kožo in meso. da so ga dali tja, kier je bila izrezana rana. Sedaj sern toliko boljši, da se vozim po bolnišnici s kolesnim stolom Vse kaže, da bom spet kmalu doma na Elyu, Minn Ob tej priliki želim omeniti, da sem veselo presenečen, ker sem bil deležen toliko obiskov, zakar se iskreno /ahvnljujcni vsem skupaj Posebna zahval« P* gre Franku Lavriču. članu SNPJ. in Valentinu Rozmanu, članu ABZ. oba iz Elya, ki »trn se izkazala obenem tudi kot društvena in krvna brata, kajti v moji osLabeloati st« mi dala količino svoje krvi pri tians/u «¿ji. Nikdar ne bosU oozabljena. Luka Vrhovmik PETEK, 6. AVGUSTA 1948 P R'O'S-'V ETA 4 Borci proti smrti Spisal P«ul d« Krulf (Nadaljevanje) Izmed te obrazgotinjen^ kope človečkih poizkusnih kuncev v veteranski bolnišnici v Torontu iz leta 1922 ni do danes še niti eden umrl za diabetesom—nekaj jih je pač umrlo, toda za drugimi boleznimi. Bilo mi je nekam čudno, ko sem se pred nedavnim razgovarjal ponoči z ozdravljenim Joevom GUchrislom. Pred 12 leti, v tistih kritičnih Bantingovih dneh leta 1921., je bil Joe napol sestradan, sama kost in koža ga je bila; pravzaprav bi bil moral umreti že leta 1922. Sedaj pa je sedel energičen pred menoj, zdravnik z lepimi uspehi, siguren, da ga čaka ravno tako d<^lgo življenje kot vsakega drugega ... In vse to z dvema majhnima brizgama Ban-tingovega "X", ki si ju daje vsak dan . . . Meni je bilo, kot da govorim s človekom, ki je vstal iz groba. * Maja 1922. Komaj leto dni je preteklo izza prvih nebogljenih Bantingovih in Brestovih poizkusov v njuni vroči podstrešni sobici. Sedaj so Banting, Collip, Fletscher in vsi drugi torontski zdravniki lahko ozdravljali bolnike z učinkovitim insulinom, ki ga je zanje nočindan pripravljal Charley Best. Do tedaj je izmed 100 sladkorno bolnih umiralo čez 60 za komo; sladkorno bolni otroci vsi brez izjeme, ker ne morejo več razkrajati ogljikovih hidratov, si prisvajajo maščobo svojega lastnega telesa, pri čemer se tvori aceton, ki preokisa kri in tako povzroča strašno komo. Sedaj je šlo s temi otroki kot s slovečim psom številka 92. Bilo je Čisto nerazumljivo. Bili so ljudje, ki so izločili v svoji vodi na sladkorju in kislini 2000 kalorij in tudi več. Bili so brez sape, težko dihajoči; kadar so kaj zavžili, so kljub lakoti samo kozlali, kadar so kaj izpili, kljub žeji niso mogli ničesar obdržati. Večno jih je zeblo, njihove trebušne slinavke niso mogle prasnavljati hrane v gllkogen, v živalski škrob. In zaradi tega niso njihova jetra in njihove mišice imele nikakega sladkorja, ki je vir energije. Njihova bedna telesa so tedaj začela samomorilno razkrajati lastno tkivo. Oči so jim postajale žoličaste, mehke, koža suha kot pergament, mišice so se zdele, kot da se tope, in nazadnje se je pokazala koma, milostni konec. Do teh^najskih dni 1922 se ni nikaar noben diabetik vzbudil iz kome, da bi povedal, kaj je občutil . . . Dokler niso Banting in njegovi pomagači tem umirajočim bitjem vlili insulina. In tedaj—nenadno utripanje trepalnic, mrmranje: "Kje pa sem?" Tako so vzbudili Banting in njegovi asistenti izmed 12 bolnikov v komi 8 ne samo v življenje, marveč celo v zdravo in krepko življenje. V vsej zgodovini borcev za človeško življenje pač ni nobeno sredstvo pokazalo tako fantastičnih učinkov kot to, ki omogoči zdravniku, da ozdravi bolezen ravno tako lahko na njeni najhujši stopnji kot na njenem začetku. Dandanes ni več treba nobenemu diabetiku umreti v komi. Leta 1927. je dr. Joslin v Bostonu zdravil 1241 diabetikov in izmed teh jih je umrlo samo 43—pa niti eden ne v komi! Bantingov insulin jc vzel sladkorni bolezni njeno najhujšo tragiko. Poprej, pred Bantingom, so pomrli vsi otroci; čim starejši je bil diabetik, tem bolje je bilo zanj. Zdaj se je stvar spet uravnovesila, naravni življenjski zakon je zopet uveljaven. V splošnih „rficjah človeškega življenja tudi diabetičnim otrokom življenje ni prikrajšano. &e ve^no umira dovolj diabetikov v komi; toda tega ni kriv Fred Banting! Tam, kjer imajo dobre zdravnike, ni treba nikomur ^mreti za diabetesom. ..... * Pa je tudi res, da insulin ni nikako pravo zdravilo, zakaj diabetiki ga morajo jemati nepretrgoma in njegovo množino prilagajati množini in sestavi svoje hrane, Toda marsikateri ga lahko jemlje zmerom manj in manj. Skoraj se zdi, kakor da bi preskrba bolne trebunše slinavke s hormonom ta organ usposobila, da si polagoma opomore. Vbrizgavanje insulina je manj mučno za dojenčka kot za otroka in za otroka manj kot za odraslega. Treba je samo enkrat videti blaženi smehljaj, s katerim si na primer 10 letni otrok sam vbrizg-ne pod kožo insulin. Spet se moram spomniti svojega očeta iz njegovih zadnjih dni, ko je umiral, medtem ko so nad njim čivkale sinice, takisto kot čivkajo to majsko jutro, ko to pišem. Nič se ne bi bil bal, dati al vsak dan dve injekciji insulina . . . In tako sedim pred tem preprostim, poštenim F redom Bantingom, ki je navidez bolj kmet kot učenjak visoke stopnje. Ce se spomnim stotin in tisočev, ki jih je Fred Banting rešil, tedaj se mi krči srce nad tem, da je bil rojen malo prepozno, da bi bil ohranil življenje tudi mojemu očetu. Pred nedavnim sem imel čast sedeti zvečer v družbi cele vrste učenih mož in raziskovalcev; sprostili smo se in začeli znanstveno klepetati. Dva izmed njih sta se malce namuznila, ko sem bil omenil Bantingovo ime. Ves v občudovanju njegovega odkritja sem ga morda res malo preveč povzdigoval. Menila sta, da pravzaprav Banting ni bil edini odkritelj insulina in, ko sem jima bil predoči', dejstva, sta izjavila: "No, če je bil odkritelj Banting, tedaj je imel pač srečo in najbrž ne bo nikdar več odkril kaj takega " Toda—kdo bo napravil kaj takega? * * * M i not se bori proti smrti Ah ni pravi laborstorij vsake§a moh v njegovi glavi? Ali nt njegovo najboljie orodje njegov razum. njegove oil njegove roke*» Minot je bil praktičen zdravnik in )r našel reiilno sredstvo proti najakrlvnostnejdemu in neizprosno nejbolj smrtnemu vseh CloveAkth obolenj, ne v laboratoriju, marveč v svoji vsakdsnji zdravniški praksi. vojni dobički ameriških monopolov Na krt>i milijonov ljudi so zrasli nori milijonarji V obeh svetovnih vojnah so ameriški monopulisti sijajno zaslužili na račun človeškega trpljenja in življenj samih. Netilci vojne, ki delajo v interesu monopolov, vodijo aedaj trajno "živčno vojno" in ustvarjajo v ZDA in drugih državah pravo vojno psihozo, ki kvari mednarodne odnose. V prvi svetovni vojni so bili dobički ameriških monopolistov zelo visoki, dasi so ZDA stopile v vojno malo pred koncem, t. j. 6. aprila 1917. Vendar je "nevtralna politika" že pred tem rokom prinašala velikim delničarjem ogromne dobičke; vse vojne dobave so prodajali antanti pod zelo ugodnimi pogoji. Že uradne številke, seveda zelo zmanjšane, ki so jih korporacije pošiljale vladi, izkazujeio ogromne dobičke, 100 in do 500 procentov letno. Tako so ZDA v času prve svetovne vojne ne samo plačale svoj dolg Evropi v iznosu 6 milijard dolarjev, nego šo tudi investirali izven svojih meja 10 milijard dolarjev. Po končani vojni je bila v Ameriki koncentrirana več kot polovica svetovnega zlatega zaklada. "Žetev vojnih milijonarjev" v prvi svetovni vojni je bila bogata. Njihovo število se je povečalo za trikrat. V času, ko so majhna in srednja podjetja propadala In končala s polomom, no ae potrojila velika podjetja, ki ho proizvajala blaga za več kot milijon dolarjev letno; trust) so bogateli, povečali svojo moč in okrepili svoj vpliv na notranjo in zunanjo politiko države. Znana je vloga poglavarja bankirske hiše Morgana, ki jo je imel pri vstopu ZDA v prvo svetovno vojno in ki je v glavnem financiral vojna naročila. Ko se je poslabšal položaj Anglije v vojni proti centralnim silam in ko so se finančniki jekla ustrašili za svoje kredite, se je Morgan pobrigal za vstop Amerike v vojno na strani svojih dolžnikov. V začetku druge svetovne vojne je predsednik Roosevelt obljubil ameriškemu narodu, da ne bodo zapustili nove "žetve vojnih milijonarjev". Kljub vsem raznim upravam, .komisijam itd., se tudi Rooseveltu ni posrečilo izogniti tej "žetvi milijonarjev". Poskušul je izpolniti svojo obljubo, toda njegovi predlogi v kongresu za obdavčenje so bili "raztrgani na kose". Na krvi milijonov ljudi ho zrasli novi "vojni milijonarji" Wall Streeta. Druga svetovna vojna je še bolj okrepila peščico ameriških milijardarjev, ki je imela vedno vpliv na gospodarsko in politično življenje prekooceanske republike. Po podatkih trgovinskega ministrstva ZDA so znašali čisti dobički ameriških korporacij v letih 1940 do 1945, po plačan ju davkov, 52 milijard dolarjev. Ameriški časopisi so prinašali v času vojne kolone števil z devetimi m desetimi številkami, ki ao predstavljale vojne dobičke posameznih družb. Tako so na pr. znašali dohodki Westing-houae Electric and Manufacturing Company 1. 1942 487 milijonov dolarjev, 1943 709, a I 1944 836 milijonov dolarjev. Kom-penija Kaiser je za investiranih 100,000 dolarjev ladjedelnici na Zapadni obali zaslužila 44 milijonov dolarjev 19 ladjedelni-ških kompanij je zaslužilo 16-kratno vlogo svojega kapitala, to je 356 milijonov dolarjev. Vojni dobički letalskih trustovskih tovarn »o v enem letu prekoračili vloženi kapital 5 do « krat. 194/! leta je pet ameriških kompanij prekoračilo srednji letni dobiček iz let 19.16-1939 za več kot stokrat, 34 kompanij za več kot ne 1943, ki je znašal "samo" 12 2 milijard dolarjev. Vsekakor so povojni dobički ameriških monopolov prehodnega značaja. Tudi po prvi svetovni vojni so bili nekaj časa na višku. Toda sledil je katastrofalen padec, kriza in depresija. Da se rešijo te nevarnosti, poskušajo razširiti vojni požar, propagirajo oboroževanje, širjijo one dele vujne industrije, ki jim prinaša največ dobičkov. Niso zato slučajno v sramotnem spisku najbolj besnih netilcev vojne, kakor je to iznesel J. A Višinski v svojem govoru na plenarnem zasedanju glavne skupščine 18. junija, v največji meri hlapci njavečjih trgovsko-industrij-skih in finančnih trustov, kun-cernov in sindikatov. Vojno rožljanje povišuje državni proračun, predvsem pa o» borolevanje. Militariziiajo državo, generali in admirali prevzemajo diplomatske, administrativne in druge položaje. Gospodarijo v komisiji za atomsko silo in operirajo z atomsko diplomacijo. Bivši član spodnje abornice De Lacy je rekel; "Peščka kui pora-cij in peščica bogatašev je zelo obogatila z delom, pretresi in krvjo v tej vojni. Zato se ni treba čuditi, da jim vojna uguja ln da želijo novo vojno." Slovenska narodna podporna jed nota 2SS7-S» Bo Lawndala Ave. Chicapo 23. Illinois OLAVN! OOBOm 10-krat, 48 kompanij za trikrat. Vendar si moramo biti na jasnem, da te številke ne izkazujejo točno rast bajnega bogastva delniških družb v ZDA. Monopoli ne objavljajo točnih številk svojih dohodkov. Vendar že te številke dovolj nazorno povedo, komu je prinesla vojna dobiček. Druga svetovna vojna je še pospešila koncentracijo proizvodnje ter centralizacijo kapitala. Prisilna kartelizacija, povečanje konkurence, zmanjšanje oakrbe s surovinami one industrije, ki ne proitvaja za vojno,1 oskrbovanje velikih podjetij z vsem potrebnim, visoke cene in vladna naročila največjim monopolom — vse to jim je utrdilo položaje. 100 korporacij je imelo 67.2S' vseh vojnih naročil s strani države v vrednosti 173 milijard dolarjev. Država je zgradila 2«00 vidikih tvornljkvred-nih jpreko 'ln itriHjard dokrjev. V času vojne so te tvornice izkoriščali karteli, a po končani vojni so jih odkupili skoro zastonj. Na vse zakone proti trustum, ki so bili že v mirnem času samo na papirju, so pozabili. Več kot 2 milijona malih in srednjih podjetij so zaprli med vojno. V istem času pa se je število tovarn s 10,000 delavci in več povečalo od 49 do 344, V gospodarstvu ZDA gospodari trenutno 8 največjih skupin finančnega kapitala — "družine" skupine Morgana, Kuhn Loeba, Ro-ckefellerja, Mellunu in Du Pon-ta, ter tri ldjtalnc skupine: v Chicagu, Clevelandu lu Bostonu. Bogastva teh skupin so bajna. Osebno imetje družine Rockb-feller znaša več kot 2 in pol milijarde dolarjev. Morganova skupina kontrolira kapital v znesku 77.0 milijard dolarjev. Tako je "kupčeva!" v vojni a-'Btajala 1 takrat razlika v mlšljc-merlškl monopolni kapital. Pril,^ koliko oblasti naj se dovo. tem se niso sramovali uporab- Ju predloženi narodni ali zvezni Ijati najbolj gnusnih načinov za vjtt(j|( Vedeti je treba, da v ti nacart oaNiAft m. r. A. VIDER. gl tajnik_______________ ANTON TROJ A H. gl pomote! lajnlk______ MIRKO O KUHEL. gl blagajnik.—--------- LAWRENCE ORADrtbt. tajnik bal mM... MICHA KL. VRHOVNI*, d t rak t m Ud odd »l PHILIP UODINA. upravitelj Praavala . . ANTON UAMDCM. arodnlk PresvaM---------- aAYMOND TRAVNIK. rtv« »K»na. Datrelt 11, konvencije političnih strank v ameriški zgodovin Zdaj ko so politične konvencije dveh starih in tudi ene nove stranke za nami, bo marsikoga zanimalo kako je pilila1v navado sedanja metoda nominiranja predsedniškega in podpredsedniškega kandidata kake stranke. Očetje nuše republike so zapisali v našo ustavo, da naj bo predsednik izvoljen potom elektorjev, ki jih določijo posamezne države. Število teh «lektorjev, pravi u-stava, bo enako številu senator jev in poslancev vsake posamezne države v zveznem kongresu. Ti elektorji se zberejo v svojih državah in vsak etintrideset let, petintrideset let nepretrganega delu v mrazu In vročini, v miru ln vojni.- Tisočkrat in tisočkrat je zrlo H o veš k o oko neverjetno vztraj-tega astronoma v očeta vsegu jončnega sistema, v mogočno junce, ki je edini vir našega èlvljenja Ze drugi pred Tom-•em so odkrili gotove zakonito di dogajanja na Soncu, a na rar-Milago ao jim bili in ao jim veliki instrumenti z vsemi potreb-limi pripravami, ki jih dajejo 'Migate države Naš Tomec si Je i pritrgavanjem od ust sam nabavil sicer majhen, a odličen laljnogled, ki ga je z velikimi >rtvuml polagoma l/jxipolnil In »ostavl I tako, da Je ustrezal vsem zahtevam znanosti, In ob 'ijem je torej tiho delal za naj /išjo znanost, za astronomijo, še zlasti za spoznavanje Sonca Dognal je nove rukonltrablja TnmčevegS, za Slovence zgo. .dovlnskega observatorija ni vef Krasni, precizni instiurneot po-I člva zdaj v sobi našega tihega znanstveniku, mali paviljun pa bi ni o podili. Prestal je bombardiranje, ko so neštevilni drobci bomb frčali nad nJim ln ogrožali njegov obstoj in življe nje vztrajnega astronoma. Toda seduj je kru) določen za novo stavbo tn muli observatorij, posveten najvišji znanosti, se je moral umakniti. Zgodilo pa ae je (o tudi v času, ko astronomija v naši novi osvubojeni domovini doživlja novo vstajenje, Ta krasna ln za vzgojo In praktično Kiianost neobhodno potreb nu veda je dobila na univerzi svojo stolbo. fce Je nastopil slu/bo novi iirofesor astronomije dr. Domiiiku in z novimi instrumenti i,«,n bo zgradil vačji observatorij, ki bo ua razpolago I Hitita lin znanstvenikom Zaključila se je prva doba naše aatiunonilje m pilfenja ae druga Piuv pa bi bilo, da bi se zve/a ne pretrgala In iustru meni, ki je toliko delal za našo znanost, ne bi smel samevati. Tihemu, a tudi v tujini priznanemu znanstveniku Tomcu bi bilo tieba kljub vsem težkočam nuditi vso poirnič in mu omogočiti, da bi mogel delati dalje, doklei hI mogel na svojem instrumentu, ki ie postal za nas Slovenec znanstveno zgodovinskega potntma. K. POPRAVEK V dopisu Franka Japnha Is Chii .iga, pi iobeeneni zadnjo sredo m v kali l eni vabi na nocojšnjo (|M-tek) sejo Sanaove pod» ružniie št. 26, je prišlo do čad» nege tiskovnega kozla Keeeno Je, «le se bo seja m Tula v SJo Venskem delavskem centru, 2J0I St Clair a ve. (ilaaltl b| ae moralo So. Lswndale a ve. NAROČNIKOM Deluaa v oklepalo, aa pel IA on ml 91, I §41), polog Imena na aaalovM vaas la a le« delni aaročalae. PaeoeUe Je prav» taaao. da ae vam Hal m Mlati FRO0ÎIf A Zgodovinska pov is preteklega stoletja : DIMEZ STRAH KRANJSKE DEŽELE Corax Anton Danilo (Nadaljevanje) Dimež mu odgovori: "Nič ne de, dam pa drugega!" Poseže v drugi žep in mu da na novo izdelanega baharčka. Veselo vzklikne mežnar: "Temu se pa od daleč pozna, da je pravi!" Okoli stoječi so radovedno zrli za Dlmežem, ki je tako bogato obdaroval cerkev . . . > Okoli Mengša so rokovnjači kradli prašiče, jim odrezali glave in jih postavili gospodarjem na okna. Prašiče pa so odnesli s sebo> To opisuje zgodovinar Koblar . . . Dimež in njegovi pajdaši pa niso samo kradli in postopali. Zelo radi so pomagali po kmetijah pri delu na polju in po hišah. Š tem so se prikupili kmetom in drugim ljudem, pa tudi obrtnikom; saj so bili med njimi tudi izvežbani obrtniki. To jim je poyečalo varnost in množilo prenočišča. . Dimef pa je svojim pomagačem dajal tako obilne deleže, da se nI mogel nobeden pritoževati, Bilo je meseca maja po tisti trdi zimi leta 1860, kakor je stari ljudje niso hujše doživeli. Janez vozi iz Železnikov od ftloserja blago, pa mu pride naproti Roza Kovačeva, natakarica iz Češnjlce. Janez zaustavi konja. Roza mu vsa potrta potoži: "Ti, ti, čula sem, da se ženiš pri tisti Katrci iz Trzina. Ko sem to izvedela, bi te najrajši poiskala in te s sekiro pobila na tla. Tako mi je bilo hudo, da me ne maraš več!" "Kaj hočeš, saj ti nisem nikdar ničesar obljubljal! Midva sva pač doživela, kar nama je bilo namenjeno in obema je bilo prijetno. Kaj hočeš več?" "Trpim," tarna Roza. "močno trpim!" "Ljubezen, ki se meče za človekom, je gotovo resnična In globoka, toda v življenju samem nima cene!" Roza vzdihne In si grize spodnjo ustnico, za-joče in reče ihte: "Zbogom torej!" In si stisneta roke. "Imej se dobro!" pravi Janez in požene konja. Janez premišlja: "Čudno, čudno, da ne morejo ženske--preboleti ljubezni in da dalje glodajo na*nje spominih ..." • Čez mesec In dan je dobil Dimež pošto iz ČeŠnjice, da se je Roza utopila v Sori . . . • - Večkrat sem že omenil, da je hodil Janez Siherl v različnih oblekah naokoli. Zdaj go-gosposko, zdaj kmečko ali pa tudi po cigansko. "Ko je nekoč "štrajfpatrula" zasledovala Di-meža, ae je skril v Mavčičah pri nekem po-setnlku v svinjak in je krulil kakor pravi prašič, ker je imel dar posnemanja. Domače dekle, lepa Francka, rnu je skrivaj nosila obed in večerjo v svinjak in on je znal tako živo zakruliti, da ae je dekle od srca za-smejalo, ker ga je tudi rada imela. To sem izvedel od starega častitega župnika iz Mavčič . , . Vae take in enake Dimežove vragolije so nabrane po lazličnih krajih po Gorenjskem in po različnih dvomljivih virih. Pozno jesensko popoldne Je. Skozi okno Si-herlovega doma padajo sončni žarki pošev v izbo ter jo napolnjujejo s pravljično svetlobo. Oprema je starinska. Na desni od vhoda stoji miza, na levi stola Ob mizi se šopiri velik naslanjač. Nasproti je odprto okno, pod njim klop V desnem kotu stoluje velika kmečka peč Ob steni Je omara s križanim med sveč» nikoma Obložena je a skodelicami tei / drugo drobnarijo. V levem kotu tiktaka starinska ura Iz veže «e čuje prihod Slherla in hla|icev. Siherl prestopi prag. oprt na Štefana: "Spoznal hem ga! Nobeden drug ni bil nego Janez!" Ste- Levo roko ima Siherl obvezano z ruto. fan ga vodi do naslanjača. "Ta capin mi še prihaja na pot. Najrajši bi ga ubil tega grduna! Nisem mislil, da mi bo prišel še kdaj pred oči!" Štefan zakliče hlapčetu Mihi: "Prinesi očetu vode!" Nato govori Siherlu: "Oče, umirite se! In glejte, prav on vas rešil smrti. Ko bi njega ne bilo, bi ležali zdaj mrtvi pod smreko!" "Bolje bi bilo kot to, da sem ga moral sreča, ti,—Hvaležen naj mu bom? Ne poznam ga! Česa išče v mojem lazu? Zajce strelja in krade divjačino." "Ni prav, oče, da tako govorite o lastnem sinu," pravi Štefan. "Vedno vas je spoštoval. Kolikokrat je o Božiču povpraševal po vas, ko ste bili bolni!" V Miha prinese čašo vode, ki jo Siherl v dušku izpije. "Kaj si ti govoril z nJim? Nič nisi boljši od njega! Se tebe bom spodil od hiše!" "Ali naj pokličem Meto?" "Kaj, Meto? Kdo ti je ukazal? Tu ostaneš! Okoli moje hiše lazijo tatovi, moj hlapec Štefan pa se pajdaši z njimi.", "Oče, ali morem drugače? Vaš sin je!" "Kaj sin; nič ni sin! Ali se ti meša? Tat in razbojnik je. Ali ti nisem že prepovedal z njim govoriti?" Zdajci se prime z desnico za obvezo: "Oh, moja roka!" "Ali naj naprežem in se odpeljem v Kranj po zdravnika?" "Čemu? Kaj ti hodi na misel! Po gospoda župnika pojdi!" V sobi se je pričelo temniti. Čez čas povzame zopet: "Povpraševal je, praviš, o Božiču?" "Izvedel je, da ste bolni, da ste oslabeli. Sem se ni upal, Poslal je svojega prijatelja šimna poizvedovat; vendar Je naposled prišel tudi sam, Govoril je to in ono: da bi vas rad videl, z vami govoril, vas prosil odpuščanja. Zapustiti hoče ta kraj za vedno! . . ." Siherl molči. Zdi se, da je ganjen. A nenadoma zarentači: "Jaz mu bom dal odpuščanje! Z bičem ga kresnem!" Ti si pa že govoril z njim?1' Nato se zamisli in govori predse: "Človek, ki životari tjavdan, pa misli, da sedi v prijazni gostilni za zapečkom; pa ti postavi nekdo luč na mizo in glej, zdrzneš se, ko spoznaš, da čepjš v razbojniškem brlogu, šestdeset let nosiš svoj križ pošteno, častno brez godrnjanja ... Potrpežljivo prenašaš žalost in nesrečo; pa ti pride nenadoma tvoj sin, ki bi ti moral biti na stara leta opora, da bi ti rahljal ležišče, pa te zasiplje s sramoto! Bolje bi bilo, da sem pod smreko poginil!" "Preostri ste, oče! Gospod župnik so tudi tako dejali." "Da, da! Župnik, ta usmiljeni mož, bi me rad potolažil . . ." "Glejte, oče! Vedno ste govorili o Janezu samo najslabše; sovražili ste ga In vpili nanj. Ej, niste ga božali, ne! Zanj niste imeli nikoli lepe besede, ne prijaznega pogleda. Kar je zakrivil, je bila otročarija. Iz ljubezni do Urške je vzel tiste koralde in materine križavce. Slabega namena mu ne vrnemo podtikati. A vi ste ga kar prekleli, zapodili od hiše za vedno! To ni bilo prav in vpije v nebo'" "Vedno ga zagovarjaš. Prazno beaedičenje! Fant bo šel Iz te pravde prav tako malo čist, kakor bo vstala uboga mati živa iz groba. Vse bi lahko pretrpel, le sramote in nepoštenja ne. Mati tega ni prenesla, pa se je je Bog usmilil." "E. mati so že prej vedno bolehali; že prej, ko je Janez v Ljubljani še študiral!" "O. moja uboga žena! Ne smem misliti na to? Či •prav ae mi je še posušil vir solza, ta spomin ga vselej spet oživi!" (Dalje prihodnjič) rah, in tedaj se je povsod dotikal Daktja. Daki je bil v Ložu. DakJ je bil na Verdu, povsod ja bil Daki in to vedno z mitralje-zom, med prvimi v napadu. V zgodnji spomladi dvainštiri-desetega, ko sem mnogokrat prekrižaril Notranjsko, so Dskija povsod poznali. Radi so govori-I o njem in želel sem si, da bi ga srečal. No, zdaj sem imel priliko, da ga vidim. Takrat še nismo vedeli, da je general Rotta pred isto ofenzivo zmerjal svo-e oficirje in jim postavljal Daki ja za zgled. Zmerjal jih je (ostali so o tem dokuipentO. da e dal v vrečo vse njihove vojne akademije človek, ki se je učil peči žemlje. Stopal sem proti gruči, ki se ;ie naglo večala. In kaj sem zagledal tam? Majhnega človeka morala sproti prati. Popoldne) bala. Nekak mir je vladal na-amo zvedeli, da so beli skušali okrog, kajti tudi obveščevalna predreti do naših položajev. Neki ranjenec je to pripovedoval tako, da smo ga vsi rfkpeto poslušali Tedaj pa zagrmi. Imel sem občutek, da se je naša hiša podrla. Soba je bila polna dima in vonja po ekrazitu. Ko se je malo poleglo, sem najprej slišal Nado spodaj, da je delala red. Levi vogal hiše je odneslo, tako je v zidu zazijala odprtina, skozi katero se je zunaj videl od dima in ometa umazan sneg. Svete podobe, Msrija, Jezus, sveti Anton Padovanski in še nekaj svetnikov, ki so bili italijanske narodnosti, je zletelo po tleh. Ra- ni sporočala nič novega. To vzdušje je pretrgal kurir, ki je pritekel po ogradu iz prvega bataljona. Prvi bataljon spodaj pod vasjo so beli napadli. Nedeljko je odložil žlico. Pero je vstal in si popravil lase, ki so mu silili pri ušesu na sence, Daki pa je skočil k postelji po orožje in hitro rekel: "Jaz grem!" Kurir Janko je bil že zunaj, Daki pa je oddrobil za njim. V sobi je zavladal tih nemir, potem pa se je pokazala na oknu med rožami mala Dakijeva gla va. S tistim preprostim sme- Najprej mo se spogledali, potem smo se pa zakrohotali. Da-. kija že ni bilo nikjer več. Nada mu je res odlila iz sklede precej velik lonček mleka in mu ga postavila na peč. Ko se je čez taki dve uri vrnil, ves zdelan in poten, ga je spil v dolgih po-žirkih. njenca, ki je ležal v tem kotu, I hom, ki ga zmore samo on, je je ob eksploziji ubilo. Pokrili rekel: so ga s šatorskim krilom in U- "Žgance lahko pojeste, mleko ko je ostal pri nas do večera, ko mi pa pustite." z otroško preprostim smehlja- smo se umaknili In ga vzeli s se-1' jem na nekoliko upadlih, neob- boj. Drugega dne smo gs še s . Kako sem srecaval Dakija Ferdn Godtna l Italijanska ofenziva na N«< tranjtikem nam je bila ra peta mi. ko smo šli pri Itibnici če/, piogo v Suho Kiajino N<« tranjska je gorela V Suhi Krajini, kjer je življenje na osvobojenem ozemlju potekalo sicer še nemoteno, kije vendar čutilo, da m* že tudi nad Rogom zbirajo gm/eči ob laki Pred nami v dolini je Stan log Vse okoliške kočevske vasi »o skoraj prazne Nekaj nanovo naseljenih ljudi je živelo to vendar vse to ni moglo skriti vaseh sledov /apuščenosti Stia •hotna mtžnja kof-evarskga rodu ki je odšel odtod, je pokončali« vse - od burkelj tja do strelu na hiši. Iz hiš, iz cvikvic I povsod, kjer Je živel človek, Je j diliaf.i hladna nemška odmak-Injenost Samo jablane, hruške lin slive, vse preobložene s sadom, so se nam zdele res naše. saj si i spustile korenine globoko : v naso zemljo V teh Časih si to , « s• t sl mnogo bolj kakor kdaj koli pirj Na Stari log. na srce Suhe Krajine, je Mjalo večerno, sko-,iaj krvavo rdeče sonce Takoj I/.» njim se je strmo v/|>cnjalo ¡pobočje Koga, pokritega n temnimi smrekovimi gozdi Po cestah je bil jiromet / vozovi, jezdeci |>onekod se je tiudno p»>-rmkala majhna skupina partizanov K.tj vm» *tno našli v Starem logu' Delavnice, uiade. mesni-' te, |« karne življenje je bilo tu /a naše pojme takrat urejeno. • Toda mi smo pnne*li / Not tanj- • >ke vznemirjajoče vesti l.iudje se pu ti.«* ustavljali m ob na-►em pi ipovedovanju si lahko za- • * ledi I v slehernem nemir že •'"Igu pierokovaria ofenrtva se i ton j bli/a. Danes ali juti i se lahko ples začne že tu. Sedimo tako ob cesti v Kočevje. Marš. ki je trajal vso noč in ves dan, nas je utrudil. Mišice so popustile Bolničarke mi ranjencem prinesle od nekod hrane, naši intendant! pa so se zgubili v Stari log V tem nas preseneti nekdo z vestjo, da je prišel Daki. Borci so grabili orožje in skakali čez cestni jarek; videl aem, da se je nek ranjenec skušal opreti na roko, drugi pa je dvigal glavo. Tako čudovito je vplivala ta kratka beseda nanje. Daki! V Dakiju sem si upodobil človeka, ki je neštetokrat šel skozi območje smrti, in kot tak je bil lahko sam velikan, orjak, ki vedno snuje, ki je vsak trenutek pripravljen na velike stvari. Slišal sem o njem enainštiridesete-ga leta. ko ml je pripovedoval Koatja, ki je bil prišel iz Kož je-ške čete še ves smrdet' po dimu, in je pri meni prespal Dolgo v noč sva govorila o njihovem življenju v globokem snegu v go- ritih licih. Stšl je pri motorju, imel eno roko v žepu, z drugo je držal krmilo. Koliko preproste prave ljubezni sem takrat videl! Kako so se ti fantje in dekleta, izmed katerih so mnogi tiste dni padli, kosali v tem, ko-ge bo Daki spoznal. Daki pa se je samo smehljal in kazal pri tem male, okajene zobe. Malo je govoril. Nosil Je nizke škornje. Pete je tako nerodno shodil navzven, da ne bom tega nikoli pozabil. Spredšj so mu opssač vlekle naVzdol jugoslovanske defenzivke, zadaj pa pištola. Poslušal sem razgovor, poslušal, toda prave niti iz vsega nisem mogel dobiti. Samo čutil sem, koliko intimnosti in sreče je bilo v tistem njihovem kratkem srečanju, saj je lahko smrt kadar koli posegla med nje in Jih za vedno ločila. Najdražje je človeku življenje. Tistega, ki je bil brez strshu, ki je bil pripravljen dati Življenje za itvar za svobodo, je spremljala svoje-vrstna ljubezen, kakor je spremljala Dakija. Potem, ko je bilo tistegs konec, je Daki le predrl krog, užgal motor, sedel nanj in s strahotno naglico odbrzel proti Kočevju, kjer Je tudi njegov bataljon varoval prvo osvobojeno ozemlje u. • 1 • i ... ■ , 2" Kakih šest meseofcv kasneje sem se spet srečel z Dakijem Toda v povsem drugačnih okpl-ščinah. Tomšičeve brigeda je neke februarske noči zasodla Za-gorico pri Vidmu, tako da nas je sonce našlo po hišah. Sneg Je bil globok in zmrznjen, da je krčevito škripal. Midva z Mitjo sva se zvlekla k neki hiši na peč in zasmrčala, kar se je dalo. Zjutraj, ko nama Je Nada hotela previti rane—Mitja je bil ranjen v roko, jaz pa v nogo—sva se napravila, kakor da ne slišiva in sva spala, dokler niso skuhali zajtrka. Ko sva se najedla, sem Mitji prižgal cigareto, potem pa sva spet legla. Mitja je rad govoril o svojem dekletu, o katerem sem si v teh dneh, ko sva bila skupaj, ustvaril jasno podobo. Gotovo si je on njen lik v tistih časih mnogo olepšal. Čeprav hodi človek ; edinico, ob takih prilikah, ko ču va rano, rad gre v samega sebe In se nekako pomehkužl. Govoril bi še najrajši o bodočnosti in sicer o tisti. W pride po osvoboditvi. In tako sšftjariva, sanjariva, kar prasne v sredo Zagorice težka mina ši^e so zažvenketale, hiša se Je stresls, strojnice so za-regljale in stvarnost se je začela. Nada je takoj imela delo. V hišo so prinesli ranjenca, ki je dobil drobec v pleče V našo sobo je bilo težko priti, ker so skozi vežo pogosto Švrkale krogle. Ko sva Nado opozorila, da bo ra njence težko noaitl v to hišo, je dejala, da je drugod prav tako In tako je pri tem ostalo. Pred vasjo je široka cesta. V jarku ob cesti ae je nabral tretji bataljon, v katerem sem vi-del Milana Dolenca in majhno, sključeno poatavo Mice šlandro-ve. Pripravljali »o »e, da preskočijo cesto, ki je bila pod og-njem. Popravljali ao si na sebi obleko Milan se je pripogntl in prvi stekel. Za njim drugi, tretji. četrti sa je nekako spotaknil, padel In obležal. Začel se je zvijati in loviti *a nogo. Nekdo je skočil k nJemu na cesto, ga zgrabil za paa in ga vrgel v Jarek Kmalu so ga prinesli k nam. Ostali so Šli za robom onkraj ceste na hrib, kjer ao ležali v snegu ve» dan do večera. Italijani so jih pogosto obmetavali z granatami. Naša hiša ae je polnila Nada je imela roke krvave in si jih je štirimi mrtvimi vred zakopali v Jobrniču. Na večer je bilo treba naše položaje izpopolniti. Bataljon, ki se je bil na nasprotnem hribu, e moral priti k nam. Tudi midva z Mitjo sva šla na položaje, ki ao bili pod vasjo. Čeprav smo imeli v hiši precejšnjo odprtino, nam je bilo kar gorko, ker nam ;ie Nada kurila. Zunaj pa je pritisnil strupen mraz. Mesec je svetil, kakor sveti semo v jasnih zimskih nočeh. Lezla sva od hiše do hiše in skakala iz sence v senco, kakor svs pač mogla. To skakanje je utegnilo biti silno smešno. Neprijetni grom ob eksplozijah min ¡p zalival vse doline daleč naokrog. V dolini se je slišalo vpitje Pera Popivode ki je klical Gubčevo brigado. Nekdo iz Gubčeve mu je odgovarjal. Toda vse to si med gromom težko razbral . . . Z Mitjo sva se spustila po hribčku proti položajem. In vrag italijanski naju je najbrž opazil, kajti vrgel nama je mino prav pod nos. Zračni pritisk naju je kar pomedel s poti. Ko sem nekako prišel k sebi, sem zagledal visoko nad seboj tvezde, ki so v takih nočeh posebno oddaljene in majhpe. Po ozračju je brenčalo nebroj svetlečih se krogel. V tem se pojavi na mestu, kjer je pravkar eksplodirala mina, majhen človek, hujši kakor zlo-dej. Bil je Daki. Skakal je in Vpil: ;; . ».K '« t- "Kdo je tu.*' Midva pa kar naprej leiiva v snegu. "V redu ljudje, Daki. Samo ne razgrajaj, ker te lahko Um pihnejo, je brundal Mitja. "Si ti, Mitja?" je rekel kratko in ostro Daki in Že je njegova mala postava izginila med hišami. Za nekaj minut so fantje jurišali in med prvimi je skočil v sneg Daki. 3. Tretjič pa se ga spominjam s Podgrada. Podgrad je mala vasica ne daleč od Novega mesta. Partizanom je bila dobro znana. Ljudje tu okrog so dobri, radodarni, čeprav je zemlja skopa. Tu je neke pomladi bila tudi Tomšičeva brigada. Trava je začela zeleneti po čistih sadovnjakih, vmes pa so cvetele marjetice. Duh po prebujajoči zemlji je bil tako močan, da je Človek kljub vsemu čutil sproščenost in veselje do lepot, ki jih ime naša slovenska zemlja. Mesta pod nami so bila ovita z žico. Prišel bo čas, ko tega več ne bo, kajti tu gori pri nas je že začela cveteti pomlad. To občutje je človeku stiskalo srce, čeprav o tem ni-amo tako govorili. V naših dušah 60LEJTC NAS KRASNI VENET1AN ItOOM In našo. fantove Atraktivne središčne komade za o bed no mizo, s pozlačenim okvirjem ogledala in male živalske slike "v steklu in porcelanu." ROČNO BARVANE SVETILKE . In kompletna darila, parfumov steklenicah, trejih itd. Mi speciali ziramo v izdelovanju in popravljanju okrasov glaievine. Mi zgladimo omarske površke, ogledala, sploh steklo vseh vrst. Mi popravimo cerkvena okna, vaša okna naredimo nepremočljiva in vaše prezračnik« popravimo. Naš zastopnik vam poda prosto preračun—nobenih stroškov in ne obveznosti. Kličite: Hudson 4000. NORMAL GLASB CO. 7530 So. Halstod Si. - Chlcae« IŠČEJO SE DVE HČERI po imenu Lina in Mica, hčere od matere Terezije šandel, rojena Triul, na Koroškem. Potovale so iz Ljubljane v Ameriko. Želim in jih prosim, da se same prijavijo, ako pa jih kdo drugi pozna in ve za njih naslov, da mi to naznanijo. Njih stric Je umrl in gre se zaradi njegovega posestva. kdo naj ga dobi. P'Jite t» moj naslov: Joseph Ritonija, 308 N. 29th Street. Milwaukee 8, Wis. "PROLETAREC" —Socialistično-dslavski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane 13 >a celo, I1.7S sa pol, fl sa četrt leta. NAROČITE SI GA t Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23, ILL. 3301 South Lasmdale Avonus ABOUT TO CELEBRATE t 40th ANNIVERSARY Normal Glass Co., Inc., located at 7530 So. Halsted St., was established in 1909 by Albert Dykema Sr. At that time Mr. Dykema drove his own one horse drawn cart and did all of his own glazing. Today, with five trucks and three sales cars, there are more than 50 employees working for Mr. Albert Dykema Jr., the present owner. The company is about to celebrate its 40th year of service in the glazing field. If you own a gasoline station and want to make it modern with glass and lights, or, if you want to modernize your church and halls or New Home with glass in colors—Normal Glass Co. can do it for you. An added attraction at the Normal Glass Co. is the VENETIAN ROOM —displaying lovely mirrors, lamps, hurricane lamps, mirror shadow boxes, frames and gifts to suit your every need. If you desire something out of the ordinary as a gift or some item to brighten up your home you definitely should visit the VENETIAN ROOM for the finest selection of gift merchandise in the city. Too, Normal Glass Co. specializes in glass or mirror tops to preserve and decorate dressers, coffee tables and other pieces of furniture. Upon call a representative will come right to your home or office to measure and give FREE estimates. The Normal Glass Co. advertisement is published in our paper and is known to our readers. —(Adv.) TEKOČE DIVIDENDE ZAVAROVANE HRANILNE VLOGE Dividends točno plačane hranilcem bres presianka še od leta INI Nikdar manj kol tVt% Uplatana od uiltnovIlT*—prad padaaatlml tort. ST. PAUL FEDERAL SAVIRGS and Loan Association of Chicago SKUPNO PREMOŽENJE ZNA&A NAD $18,000.000 211« West Cermak Rd.—Chicago I—VIRginla 1530 Z dovoljanjam In pod nadsoratvom vlada Zadlnjanlh drtev pa je vsaka pomlad bolj utrjevala pomlad vsega človeštva, živeli smo za čas, ko ne bo več na svetu ne mržnje, ne klanja in ne pohlepa, ki rodi vse zlo. Ljudje bodo ¿i vel i v zadovoljstvu In v ljubezni med seboj. Klopi okrog mize so bile visoke. Okna smo si odprli, da Hi nam sonce lahko poeijalo v hišo. če ne bi domača dekleta ime la v oknih roi Po poateljah Je bilo nametano orožje. Na oglu peči je sedel kurir Janko tako. da mu Je visela ena noga na eno stran klopi, druga na drugo stran in ae šalil s Pe-rom Popivodo; in vaakokrat. ko je prineslo domače dekle kaj na mizo, jo je lovil za predpasnik ali za roko. Pri mizi, kjer smo zajtrkovali. ae je vse kar zibalo od ameba, dekle pa ja od sramu kar žarelo Janko ae Je najbrž že kje saložil. ker nI ailll k mizi Daki ee Je kurirju drobno sme jal. da je bil ves zaaolsen Skozi okna je ailile topla sapa, ki je rože na oknih rahlo zi- "PROSVETA" 2157 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111--------------- _____19_____ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem---- V slučaju, da ja od atranl upravnlštra kakšna pomota, aaa tako) obveeiite, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" Za Zdniš. dr ta ve in ! CENE LISTU SO« MdofSje Za Chicago ta okolice Je—NN •ee 1 tedi a!k la________ _________«je 2 tod alka la....... na 2 tod aiko in_____ __Me 4 tod pike In_________ 4.7e • tod Bikov In........ ... - Me Za Evropo jot Dnevnik 811.00 — Tednik $2.20 podaji kupen, prtloštto potrebno vsoto denarja ali Honor Order v pissou In si naročilo Prosveto. Ust. ki )e Prišteti so smo le ono člene la društno. ki to dovolijo in ki Ure «U stanujejo na enoos In loto« naslovu V ostanem slučaju ne veš kot • tednikov Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov. Id ao prišteti, preneha biti član SNPJ, ali če se prooell proč od družine in bo zahteval sam svoj Itot tednik, bode moral tisti član iz dotične druftine. ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo znižati datum sa to vsoto naročniku ali pa uatavlti dnevnik. PROSVETA SNPJ. 2S57 S. Lawndato A to» Odcepe M. IlUaoto Priloženo potlljaas naročnino sa llat Preovete II -ČL Naotov Ustavilo sledečih č Noe aaročaib------------- Kadar ae preselite, vse le) naznanite svoj start In novi naslovi