KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA 6 H. se je od malega začetka ob njeni ustanovitvi, ko je lefa 1800 K. T. D. isto kupilo, razvila do danes v dobro opremljen industrijski obrat. Sedaj ima ca. 30 raznih modernih strojev na elekfr. pogon. Zaposluje povprečno 05 oseb. Zaradi dobre opremljenosti zamore izdelati tudi velike naklade v najkrajšem času. Ima lastno črtalnico za rasfriranje trgovskih knjig bodisi po predloženih vzorcih (sortiment) ali za lastno zalogo kakor tudi za črtanje vseh vrst šolskih zvezkov. Izvršuje vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela. Iz lastne zaloge pa nudi vsakovrstne posloVne knjige, pisalne podkladke, črtan,nEčrfan, kariran ali risalni papir, zveZke vseh vrst, mape, pepita-notese, trgAlne bloke, nadalje tridelne raznobarVne vstopnice, male bloke računov, odjEmalne knjižice Itd. VSEBINA: Polna kupu.............................................525 Kralj Alkohol..........................................526 Tam v vinskih gorah (I. Matičič) .....................528 Nekaj besed o alkoholizmu.............................55O Fotografska študija obraza.............................552 Prohibicija in tihotapstvo alkohola o Ameriki..........535 Gostilne nekdaj in sedaj..............................554 Doma...................................................556 Spomenike odkrivamo v slavnostnih dneh............55?, 558 šahovski turnir na Bledu (V. Vodišek).................540 'Ženitev Yussufa Khana. Roman (F. Ileller)............541 Naši otroci...................................... 544, 145 Bilanca športne sezone (V. Vodišek) ... ..........548 Kros in pedagog pa o Junaku naših sanji (B. O.) . . . 550 Vkuliavanje sadja in sočivja...........................555 Grafološki kotiček....................................554 Svilene nogavice (Ilelmer Vanberg)....................555 Največja povodenj na Kitajskem.........................556 Nove knjige ...........................................558 Plesalka Metoda Vidmarjeva.............................559 Iz domačih keramičnih ateljejev.......................559 Razstava likovnih umetnic (l{. L.).....................560 Naslovna slika na ovitku: M. Bambič: Primi ga, drži ga, nič se ne boj . . ..' (akvarel) Kralj Alkohol llecite o alkoholu kar hočete — na vsak način pa ima to čast, da je najstarejši kulturni strup človeštva. Že davno, davno preden je Noe bibličnemu stoletju napravil to sramoto, da so ga našli sinovi pijanega, je bil alkohol in seveda tudi sladka pijanost. Zgodovina alkohola je del naše kulturne zgodovine, ni sicer tako važna kakor zgodovina hrane, kruha, obleke, toda vendar precej važna. Ne razmišljajmo o tem, kdo je iznašel alkohol: človeštvo ga je našlo. Vedno so ljudje znali, izdelati si pijače iz tega. kar jim je nudila narava. Ni se treba torej prepirati, kaj je starejše: pivo ali vino. V tistih krajih, kjer raste trta m ne zahteva posebne skrbi, tani so brez dvoma prej poznali vino, kjer pa so imeli proso in ječmen, tam je upija-njalo pivo. Pozneje se je priključilo še žganje, alkohol. Za to pa je že bilo treba nekaj znanja in tehnike. Kemija. Kemija alkohola je že dolgo znana. To, kar imenujemo alkohol, je kemično etilalkohol in nastane po vrenju raznih sladkornih vrst, ki jih razkrajajo kvasovke v al- Ob trgatvi kohol in ogljikovo kislino. Kemično formulo poznamo, toda kar je med tem, to je še polno skrivnosti in vse to vrenje, mistična vloga kvasovk, ki imajo to moč, da iz grozdov napravijo vino, iz krompirja špirit ali ga pa saj pripravijo. Mislimo, da vse razumemo, če napišemo formule, toda bio-log, ki je blizu narave, pa daleč od kemije, strmi v temo. polno ugank. Dejstvo je, da se vinski sok po vrenju spremeni v vino. seveda pa so se stoletja ljudje radovali vina, ne da bi slutili, kako vsa ta stvar gre — seveda tudi kvasovk niso imeli, lotla vrenje je le bilo, veter je odnekod privel kvasovke in tako se je rodil prvi mošt, prvo vino. Do organske kemije in do vinskih kleti je tedaj bilo še daleč. Vino je bilo in z njim vred pesniki, ki so ga opevali in pijanosti, ki so mu sledile. Zgodovina in slovstvo starega veka nam to dokazuje. V egiptovskih grobnicah so našli zapečatene vinske vrče, ob Homerjevem času je že rasla trta na Grškem, povsod ste našli znamenite vinske kraje, nešte-vilne kolonije pradomovine vina, ki jo iščejo raziskovalci južno od Kaspijskega morja. Prav tako staro je tudi pivo. lu pa je kemični proces Čisto drugačen, namreč sprememba škrobnih rastlin. Že pred osmimi tisoči let so vedeli za to. V pariškem Louvreu se nahaja »modri spomenik«, v podobo-pisju sestavljeni, najstarejši kulturni spomenik člove- Sestava alkoholnih pijač n primeri z mlekom Mleko Pino Vino Žganje 887 A.s •=>0 ij £91 I 8.12 66% lu 3.3 35 tmUBL Koliko vsebuje po orsti vsakih 100 g od leve na (lesno: beljaka, maščobe, ogljenčeoih hidratov (vodanov), alkohola, vode Vino čaka pred carinarnico v (ior. Radgoni. Večinoma lasi dvolastnikov«. ki bivajo v Avstriji, vinograde pa imajo pri nas. Zato je vino prosto carine Ob trgatvi. Dalečna gora ob Sotli, S d. Peter pod Svetimi gorami Foto Kunej štva, ki omenja pivo kot daritveno pi jačo 6000 let pr. Kr. r. V klinasti pisavi na najdenih opekali nam poročajo Babilonci (4000 1. pr. Kr.), koliko piva nuj dobijo delavci in uradniki kot del svoje plače. Seveda niso to začetki, temveč samo prve priče, ki nam o pivu pripovedujejo in ki smo jih našli. Pivo. Kajpak da to ni bilo tisto pivo. kot ga poznamo danes. Verjetno je, da je kruli najprej služil pivovarnam. To je bilo v času, ko še niso poznali pluga, zdi se pa, da je bilo proso prvo, ki je rodilo pivo. Skušamo si to razložiti i/. razmer, v katerih še danes žive primitivni narodi, ostanki tistih plemen, ki jim Evropejci še niso prinesli \vhiskya. hudega dulia žganja. Vsi raziskovalci opisujejo slavnosti divjakov kot verske slovesnosti in slavja pijanosti. V južni Ameriki uporabljajo koruzo, v vzhodni Aziji riž, v vsej Afriki in zapadni Aziji pa je proso tisto, kar nam ječmen. Občudovati moramo iznajdljivost primitivnih ljudstev: so žene plemen v ozemlju reke Amaconke, ki žvečijo kassavo. ki vsebuje škrob, kakor da bi jim že kdo povedal, da vsebuje slina kvas, ki spreminja škrob v sladkor in ta zopet pripomore alkoholnemu vrenju. Naše vrste piva delamo iz ječmenovega slada, vode, droži in hmelja. Pivovarstvo je znanost zase, ki združuje različne veje: tehniko in kemijo, patologijo in statistiko, nauk o prehrani iu zgodovino — Gambrinus, njegov patron. je bil baje flandrski kralj iz časov Karla Velikega. Medi-ciuec ve to o pivu, da je zelo redilno, to dejstvo pa kalita le dva faktorja: cena in alkohol. Danes piva mnogo manj popijo, revščina in šport mladine sta pripomogla k temu. Vino. Grkom je bilo vino dar bogov, darilo Dioniza nesmrtnikom in ljudem v veselje. Kitajci so poznali vino že dolga tisočletja, toda le kot daritev za bogove, smrtniki ga niso smeli piti. Ko je Cezar osvojil Galijo, so pili njegovi vojaki čudovita vina. Šampanjec je seveda Benjamin vin, zato pa najljubši sin staršev, to se pravi tistih, ki ga pravkar pijo. Don Perignon, pater kletar v samostanu Haut Villers ga je pil prvi nekako koncem 17. stoletja. Vino iz trte je seveda najodličnejša alkoholna pijača, Toda tudi iz drugih rastlin, ki vsebujejo sladkor, se da napraviti vino. Palmovo vino je prastaro kakor zgodovina človeška. Samo zarežite v deblo, pa vam pricurlja sladki sok. Tudi druge rastline uporabljajo v ta namen: banane in kakteje, agave in sladkorni trst, jagode vseh vrst. Prava vina vsebujejo povprečno 9—10% alkohola, toda tudi taka imamo, da zleze v njih alkohol na 20%. Poraba vina je prav tako različna: v Franciji pride na glavo 100 1, na Švedskem komaj I 1. Koliko v Sloveniji? Včasih se zdi človeku, da 1000 1. Seveda vzrok temu je produkcija, cena, življenjski običaji in koncem koncev zemlja, ki neki deželi da bogate vinske gorice, drugi pa nič. Nam jih je dala precej — I □ 3.* 3.7 A .3 4.4 5.1 110 IM 0.1 6.2 8.5 6 8 9.3 9.5 7.(3 3.2 10.0 13.0 m 17.0 33^ 42.0 41.9 59* 46.5 26.0 28.0 BMl 90 6l 60 o! 90.SI P==!h.1 86.5I j tBToH | H 0.2 9d0l 89ol Mu/i .9P0J 1 H o.i . I ■Eo.1 - Oio I ■10.1 Sfi°l ■Hrt.o “85Š1 ■ 0-1 90.0I ■lo, i ~~ SOfll ■rtrs 89.ol 81.01 75.01 H2.1 7aol ■■■M 66V.I ■■o; 570I m - fiHMl... 34.91 ■■■■l 28.o 1 lahko točilno pivo ležak miinchensko pivo dortmundsko pivo porter razna bela vina j rdeča vino bordojec, rdeč šampanjec grška sladka vina portsko vino sherry pitno žganje konjak češnjeva voda rum arak (iz riža in slad k. kuminovec poprova meta Koliko imajo nekatere alkoholne pijače alkohola, sladkorja in vode Brajda Žganje. Iznajditelju žganja niso postavili spomenika. Ne poznamo ga. Vemo pa, da je alkimist 8. stoletja, Marcus Grae-cus, že poznal to znanost, kako se iz vina napravi žganje, takrat so žganje zelo cenili in ga imeli v lekarnah. V sredini 16. stoletja so že nalagali davek na žganje v Nemčiji, dovolj tehten dokaz o kon-zumu. Kakih sto let kes-neje so že delali žganje i/. krompirja, tako je ta alkoholna produkcija našla tisti temelj, da je mogla zrasti na njem važna industrija za žganje špirita. Tehnika žganja je prav za prav zelo preprosta, /.a material služijo snovi, ki vsebujejo sladkor: slad- korna pesa, koruzna stebla, sadje, med, dalje snovi, ki sicer ne vsebujejo slad- korja, zato pa škrob: rž, krompir, koruza itd. S ]h>-močjo vrenja, če pridamo še droži, dobimo alkoho- lično tekočino, iz te pa s pomočjo destilacije, t. j. z izhlapenjem in z novim zgoščenjem hlapov s pomočjo ohladitve, žganje. Moderna fabrikacija je kajpak dosti bolj komplicirana, kot smo jo opisali, ker stremi za tem. da pridobi čim bolj zgoščen alkohol. Za konec ne pozabimo omeniti še posebnih »damskih likerjev«, pri katerih prevladuje sladkor. Kljub temu ugajajo, ker morejo tudi povzročiti majhno »pijanost«. Kraljica Marija pokuša na ljubijanskem velesejmu slovensko vino Foto J. Hafner Mokronog Tam v vinskih gorah . . . Ivan Matičič Na Dolenjskem je gričevje, cloli so šume, je bukovje, smrečje, vmes košenice. Za šumami so vinogradi, tam raste vino. Griči preorani od vrha do tal, pregnojene lehe, strmo v dolino, k solncu obrnjene. Kupa vina rujnega kipi k nebu. V vinogradu je pesem doma. Od zgodnje pomladi do slane v jeseni; od privezovanja do obrezovanja, škropljenje in okopavanje spremlja pesem slavca, ob sviranju skržadi zore grozdi. Jeseni pa vrisk. Pesem je prekipela, kar vre iz polnili pljuč ob trgatvi. Skrb je v kraju. Saj jc tičala vinogradniku za tilnikom od zgodnje pomladi. Da bi ne pozebii odgan jki, da bi ne iz-podjedla cvetu trtna uš, da bi ne napadla mladih grozdov plesen, da bi jih ne popalil palež. Potem pa toča, tik pred dozoreli jem! Bog jo ubrani! Ali pa moča, vino bo kislo! Oče nebeški, glej milostno na to bujno čašo! Da se ne izlije, ne zdrobi, preden bo dvignjena k nebu. Saj ni navadna kislica v teh goricah dolenjskih. Ne, tam raste žlahtnina, renski rizling, silvanec, burgundec, špaujolski trs. Zdravo vino, morda le za stopnjo manj vroče od onih vin iz razkričanih krajev. Zato je radost velika ob trgatvi. Brentarice, brentarji, preša-nje pred zidanicami, sladki vrelec dere izpod pritiskov, polni čebre, sode. Sladki sok pijejo iz buč, vmes pocukajo še majoliko starega. Vino vriska, brentarji se smejejo, pesmi pa ni kraja. Res, lepšega časa ni, kot je trgatev. Toda tudi potem je lepo, Eozimi, ko vino vre in se grejejo ratci veseli po zidanicah. Se lepše je poleti, ob suši, ko kar zacvrči hladna kaplja po izsušenem grlu. Takrat so vroči dnevi v dolinah pa sanjavi večeri med brajdami. Kakor bi bili domenjeni. V nižini je soparno, neznosno, pa jih kar zanese pod noč na višino. Na Priči so zbrani, pred Srečkovo zidanico. Samo solnce jih je bilo nagnalo k hladnemu vrelcu. Srečko skrbno pretiplje sodu ogromni vamp pa mu iztisne majoliko »cvejčkac. Eks, fantje! Prva majo-lika mora kar na dušek, kakor bi je ne bilo. Potem nameče gazda na mizo gnjati, sira, sardin, kruha, da se bolj »peje«. Drugo majoliko pa pokušajo počasi, spoštljivo, kakor bi zauživali samo nebeško mano. Razgovor je resen: o trsu, letina dobro kaže, solnca ne manjka. Žalostna gora nad Mokronogom zvečer Potem se jim razvozlujo misli. Reševati prično težek položaj Nemčije, za tem krizo vse Evrope. Potem se pa. dvignejo v nadzemski svet: v atmosfero posmrtnosti zamotovilijo, v brezkončje astralnosti, v povračanje duš. Po temnem carstvu duhov brodijo, tipajo do bistva temu težavnemu problemu. »Eks!« udari nakrat Srečko z majoliko po mizi. Tedaj se predramijo in vidijo, da so še na zemlji in da tišči vsak svojo kupico v roki. Srečko pa ubriše »starčka«. S svetim zanosom ga poje, kakor bi se prav v njegovi »zejdanca« spočel. Ob šesti majoliki se razmaje Pavel: spomni se nekdanjih burnih časov. Pripoveduje, kako je šel na »aufbiks« olj Pjavi, potem pa kako so se ujetniki žogali z »bučami« v Kalabriji. Stane se smeje, da ga vse boli. France se nekaj časa drži modro, a dolgo se ne more. ne, kar vsa zbran-ščina bruhne v smeh, se zvija, skoraj joka. Pavel jih klati dalje, za vsako besedo mora prenehati. Ne več, ne, naj jim prizanese, zlomilo jih bo, tavžent kalabrežev! Po sedmi majoliki se dvigne letoviščar. Ginjen je, pa bi rad govoril, morda kaj ognjevitega. »Fantje, zdravi!« izusti pa se kar pohlevno usede. Prvič je v zidanici pa ga je vzel Srečko na piko in ga docela ukrotil. Žalostna mu istina. Zadnji krajec je bledel visoko, se že skoraj nagibal, ko so se dvignili. Srečko je zapahnil zidanico, potem se zaletel ponovno v vrata in napravil nanje križ. Trdo je podrsal s palcem po težkem zapahu. Nato so se zaguncali v šuino in v samem smehu utonili nizdol k Paradižu. Zidanica nu Brezovici Vinogradi z zidanicami na Opečini nad Mokronogom Spodaj: Ena izmed številnih malih cerkoic o okolici Mokronoga Vročina ne popusti. Znova žene žejne k tolažbi. To pot na Brezovo goro. V Francetovo zidanico se zasidrajo, a jih sname Žan. Dve ljubljanski gobi vleče mimo na »Opejčno«. Nu, pa gredo vsi naiprej k njemu. In Žan jim odpre svojo zakladnico. Na mizo nameče sira, sardin, gnjati, klobas, kakor bi metal polena. Potem pa slovesno in dostojno kar tri majolike. »Le pejte, pejte!« Zavber fant ta Žan, velik kakor graničar. Ljubljančana z dopade-njem ogleduje. In se eden od teh dveh pobaha, da je prvič v zidanici. E, tužna mu inajka, nocoj bo na tleh. Žanu se zaiskre oči. Šest kozarcev eks! Nič mu ne pomaga, noben izgovor ne zaleže, niti jok. Saj Žan ima gori nad zejdanco kavalecno za take žrtve. Šest kozarcev eks! Da bo pomnil, kako je na Opejčni. Saj mu ne želi slabega, naj prigrizne klobase, gnjat, karkoli, da bo le bolj žejen. Žan mu toči in ga prijazno gleda, kakor svojega najdražjega gosta. Ne, res, želi mu samo dobro* samega zdravja. Bog ve, da res. Saj zdravje je na Opečini doma v Žanovi zidanici izvira. »Le pejte, pejte!« s Gori na Brezovem pa cvrči za zidanico: Francetov kuhar peče pravkar mokronaj-zarske zrezke. V veliko kastrolo jih polaga z ljubeznivo vnemo, kakršne ni kazal niti tedaj, ko je bil cvrl pečenje oficirjem. Pečenje cvrči, a on nestrpen pri- Tipična zidanica na Brezovici nad Mokronogom fakti jo gostov, ki jih je odpeljal Žan. Nu, so že tu. E j, pečenje ima le moč. Četudi jih je vlekel spotoma še tretji zidaničar, gostoljuben kakor Žan. Pečenje je le pečenje. Žan je zaklenil zidanico, spodobno napravil sveti križ na duri, potem pa vlekel tisti dve žrtvi, ki sta mahedrali za njim, Sam pa stojta pokonci zravnan, junačen, zmagovit; klobuk ima postrani pa poje kot slavec. Preti Francetovo zidanico stoji miza obložena, kakor za ojscet. Kuhar si ponosen kuštra brke, kokor bi gladil dva veveričina repa. »Glejh sem mejslu pobasat kastrolo, ve be se obrejsali zajo.« Res, junačen dečtik tisti kuhar. Sijajen večer! Niti vetriča odnikoder. Samo zemlja izpuhteva temperaturo vročega dne. Višina tone ob poslednjem svitu zatona, razposajena svira skržad pri tleh in v toplem zraku, razposajena gre pesem prek in čez plan. Poletje! Pred zidanico vrisk. Gazda France napi ja vsem od kraja, vlači majolike, ponuja dobrot, se smehlja krotek in dober kakor sam ajdov kruh. Gornji konec mize ubira »starčka«, ga dviga do neba; Srečko žvižga visoki Ge. Franjo, pobič iz zelenega Štajerja, se razvija kot nagelj, klobuk na aufbiks. Spodnji konec mize se krega. Žan hvali Francetovo belo žlahtnino, rdečega pa kar vpričo graja in je ponosen na svojo sladko črnino. Stari poštar mu ugovarja pa hvali svoj španjol. Kuhar ponuja kastrolo s tega konca pa onega, zrezkov preostaja, a so izborni. Zdajci se useka vsa zbranščina radi onega trsu in se prekla radi tistih in takih sortiranih »vejn«. Tipična »kajžica« s trio o okolici Mokronoga Konec špetira. Gornji Ljubljančan vstane, še dokaj je pri moči. Aha, govoril bo! Vse utihne. On si popravlja očali. »Gospoda moja!« Pomišlja. »Dober dan!« reče prijazno pa se posadi zopet na stolico. »Tako je, živja!« ploskne spodnji Ljubljančan, ki obuja kes na skrajni levici. Govora konec. »Eks, fantje!« Srečko se smeje na glas. Pod mizo tišči steklenko Radenske pa jo skrivaj podaja Francetu in Žanu. Luči seveda ni. Ti gadi razumejo to reč izborno. Nu, prav. Počasi pričenja kinkati glava. Tedaj se dvigne Pavel. Velik, močan kakor lev, junak prve linije. »Bratje!« ureže, kakor bi usekal z mečem po mizi. Vse vrže glave kvišku, vse utihne. »Čujte in bdite, sovrag je na preži! Naklepe kuje, kako bi nam izpodnesel s krvjo pridobljeno svobodo. Naša nacionalna skupnost je ogrožena, je zdrobljena, kani sovrag. Toda ob tej naši skupnosti si bo baš sam zdrobil zobe. Bratje! Mi smo kvas naroda, bodimo večno borbeni, vsako uro. opoldne ali opolnoči. Bratje, bdimo, sovrag je na preži!« Kakor bi jih prebudil iz spanja in jim razglasil vojni sklic. Resnično, izbruhnil je ogenj. Vsi vžgani, pripravljeni za boj. »Morje«, »U boj«, »Iz bratskog«, »Oblaki rdečijo«, »Do Urala«. Tavžent hudičev, gorice trepetajo, Opečna se lomi, vrh ]>oka. Potem so se znesli krotki v dolino. »Ko so fantje proti vasi šli...« Lepo ubrano skozi trg, vedri, žilavi. Še k Urški pod okno, potem k Mimi. »Prepovedala si meni...« In še k Anici, črnolasi, temnooki. Vstani, poglej, fantje so korajžni! Zares čudovita moč se poraja v teh goricah dolenjskih. Večina slik: foto dr. S. Škulj Nekaj besed o alkoholizmu Alkoholizem (pijanstvo!, bolestno nagnenje k čezmernemu uživanju opojnih pijač, dovede v večini zgledov uživače do telesnega, duševnega in moraličnega propada in gospodarskega poloma. Že pri pivcih iz navade, ki redno uživajo manjše množine alkoholnih pijač, se sčasoma pojavijo resno nevarne bolezenske motnje. Občasni pijanci so navadno vzdržni, le v gotovih periodah jih prime tako strašna potreba po opojnih pijačah, da se ne morejo vzdržati. Pijanstvo more izvirati iz neuropatičnih temeljev, kar je posledica staršev, ki so bili pijanci oziroma duševno bolni, ali pa zapelje nesrečneža v to posnemanje (to se rado zgodi v mladih letih). Želodec pijunca Želodec je za alkohol zelo občuti jio. — Alkohol opija vlago in posuši želodcu sluznico, ki pokriva n jegovo vrhnjo kožo. — Koža posta-ne rdečkasta, pri čezmernem uživanju postane ves želodec ena sama velika rana. ki ždrav želodec ima za posledico kronično obolenje. V zvezi s tem se pojavi trajno počasno hiranje, v akutnih slučajih pa hitra smrt. Pijanec nima teka za jed, ker je želodec bolan, pač pa neutešljivo žejo po pijači, ki ga uničuje m Zanesljivo in brez bolečin pomaga Burgit obliž za kurja očesa m obtiščance. izredno slabo vplivajo neugodne socialne razmere, hrana, slabo stanovanje, služba, seveda je pa prav vse odvisno od človeka samega, njegovega značaja in duševne osnove. Hude posledice rodi pijanstvo. Nemalokrat je ravno pijača vzrok zastrupljen ja. Akutno zastrli p 1 j e 11 j e po a 1 -k o h o 1 u povzroči mrt-vičnost v možganih, ki se pokaže z nezavestjo in vodi v smrt. Proti takemu zastrupljenju si pomagamo z umetnim izpraznjenjem želodca, s črno kavo, gorkoto, tudi Janez Kahn, preizkušeni vodja u"letnim dihanjem ali iuJu i „ * i • odvzemom krvi. K r o - protialkoholnega g,banja nični alkoh?lizem deluje na vse važne človeške organe in povzroči huda vnetja in potvorbe. Loti se jeter, ledvic, predvsem pa žilja in preprečuje presnavljanje ter prebavo. Posebno občutno deluje alkoholizem na živčevje: obkrajni živci čutijo bolečine, olirome, se krčevito stiskajo, vnamejo. Prav tako možgani in mrena. Najvažnejša so fizična obolenja: razdražljivost, slaba zavednost, božjast in blaznost. Tudi poleg te organske škode slabi vsa duševnost in se izraža v divjosti, bolestni ljubosumnosti. Vse to dovede do duševne in mora-lične topoglavosti, kronične prismojenosti, neozdravljive pregonske blaznosti, deliriuma tremens. Od vseh blaznikov je najmanj 15% takih, da je vzrok njih blaznosti alkoholizem. Statistika dokazuje, da ena tretjina vseh zločinov izvira neposredno iz alkoholizma, pri drugi tretjini je sodelujoči vzrok. Vsi pijanci mnogo laže zbole in dokaj prej pomro. Najbolj nesrečno dejstvo je to: da se alkoholizem prenese od staršev na otroke kot bolestno nagnjenje. 90% pijancev je dedno obremenjenih. Zdravljenje pijanosti je težavno, potrebno je precej časa v posebnih zavodih. Pobijanje pijanosti je socialno-higienska in narodnogospodarska potreba. Dozdaj se je pokazalo, da najtemeljiteje omeji uporabo alkohola popolna prepoved proizvajanja in trgovine z alkoholnimi pijačami: Sovjetska Rusija, Finska, Združene države v Severni Ameriki. Da v teh ameriških državah kljub temu tihotapijo in čezmerno uživajo alkohol, zato so merodajni drugi vzroki, ki izhajajo iz svojevrstne strukture gospodarskega življenja. (O tem vprašanju prinašamo v današnji številki poseben članek. Op. ur.) Ugodno vpliva tudi omejitev proizvodnje in prodaje, kakor tudi otežkočenje dovoljenj za take svrhe (Švedska). Morda ne bi bilo napačno, da bi se tudi mi Slovenci povzpeli do podobne kontigentacije našega alkoholnega konzuma. Potrebno pomoč za ozdravljenje alkoholičnega ozračja nudijo protialkoholne organizacije s predavanji, filmi, razstavami itd., z izboljšanjem socialnega položaja v industrijskih krajih. Mnogo koristjo brezalkoholne pijače, če so dobre. Važna pa je končno vzgoja mladine v šoli. V tem pogledu upamo, da gremo vsaj Slovenci boljšim časom nasproti: zakaj naša mladina se je po veliki večini odvrnila od alkohola; zna hraniti in si s športom krepi dušo in telo! Srce je motor človeškega telesa. — Deluje brez počitka od rojstva do groba. U ži-oanje alkohola ta organ razširi in zalije z mastjo. Kri pritiska z večjo silo v žile, ki se raztegnejo, odebele in postanejo krhke. Otrp-njen je in poapnenje žil je mnogokrat posledica nezmernega uživanja alkohola. Zaradi pritiska se zaklopni-ce o srcu pokvari jo, srce bije namesto Zdravo srce 70 krat 90 in celo do 100 krat na minuto. Prav zaradi tega v srcu mnogokrat poči. kakšna žilica. To je srčna kap Srce pijanca Fotografska študija šestih oblik enega obraza Kaže g. Janko Novak, režiser in član *Ljudskega odra< p Ljubljani Če pa bi se vseeno moglo zgoditi — Mimika je najstarejše sredstvo, da se sporazume človek s človekom, kljub jeziku še danes najpreprostejše in naj-živejše. Če ni izumetničena, jo razume slehernik, ker temelji na pojmih in mislih, ki se vrste pri večini ljudi na isti način. Če se začudimo, široko odpremo oči ter dvignemo obrvi in zgrban- čeno čelno kožo. Gibanje obraznih mišic je potrebno, če naj dobimo čim več svetlobe v oči, če naj uočimo pomemben predmet, ki ga recimo še nismo videli. Te gibe pa napravimo, če so se pojavile v zavesti predstave iste vrste. Te asociirajo nato v zavesti onega, ki jih je zaznal, predstavo o bitju predmetov opisane vrste in učinkujejo kot mimični izraz začudenja. Pri igralcu je vsa lepota inimične igre v tem, če je po naravi nadarjen in popolnoma obvlada igro mišic in telesnih kretenj. — še nismo tako daleč pod čelom se smejo usta tanka . . . — da bi ne mogli zamižati ali pogledati izpod čela Nad čelom se snu jo misli resne . . . če bi ne bilo prav nobene druge žalosti . Celo nagrobni venci služijo tihotapcem. Ko so odstranili cvetice in zelenje, so našli d sredini skrito okroglo posodo Zaooj časnikov, poslan po pošti. V sredini so našli steklenico whiskya Sveženj iz jutovca je vseboval kovinast sod za alkohol Prohibicija in tihotapstvo alkohola v Ameriki Združene države Severne Amerike so, kakor znano, že pred leti prepovedale vsako točenje, prodajanje in prav za prav tudi pitje alkoholnih pijač. Pitje je seveda težko prepovedati, ker je čisto nemogoče, da bi oblasti nadzorovale vsakega posameznika, v koliko in kolikokrat se v domačih prostorih pregreši proti zakonu. Le v izjemnih slučajih je to mogoče: če se državljan napije toliko, da ostavi pitje vidne znake v čudnih vijugah njegove hoje. Tu oblast lahko poseže vmes in zaseže Desno: Ploščate kovinaste skrinjice, ki jih nosijo pod plašči in jih rabi jo za prenos alkoholnih pijač občudovanja vredna. Nič jim ni sveto, tudi sveto pismo, nagrobne vence uporabljajo za svoje namene. Kljub vsej paž-nji ameriške oblasti tihotapstva še niso mogle zatreti. Tihotapstvo se je tako razvilo, da so v nevarnosti čuvarji postav. Tihotapci so organizirani v mnogo band, razpolagajo s kupi denarja (kdo bi se branil sladke pijače? in zato tudi prodaja nese težke denarce), vedno iznova se izmišljajo novi triki in prevare. Imajo mnogo ladij, ki jim prevzame tovor še na odprtem morju množica motornih čolnov in ribiških bark. Tisto, kar oblasti zaplenijo, je prav malo v primeri s skrivnimi žganjekuhami v državi. Tu kuhajo tako slab in zdravju tako škodljiv alkohol, da se mnogo tisoč oseb zastrupi po uživanju takih pijač. O borbi oblasti s tihotapci berete vsak dan v dnevnikih. Te borbe so hude in krvave, da nosi že marsikateri tihotapec žig zločinstva na sebi. Tako torej alkohol na eni strani zastruplja in ugonablja ljudi, na drugi strani pa mnogim daje zaslužek s težko zasluženimi denarci. Naše slike kažejo nekaj trikov tihotapcev. Ne toliko vele-tihotapcev kakor pa tihotapcev, ki tihotapijo alkohol zase ali pa ga razdeljujejo prodajalcem. Slika naj tolmači naslon tkd ulica 24 Takole tihotapijo alkohol v okroglih posodah pod obleko o Ameriki pijanca v objem štirih sten, da ga streznijo, nikoli pa, da bi ga spokorile. Zato je treba drugih sredstev, ki jih danes zemljani še ne posedujemo. Proti pijancem postopajo danes že vse države strogo, tudi v naših dnevnikih mnogokrat berete žalostne primere, da je sodnija prepovedala temu in teinu obisk gostiln in krčem. Druga stvar pa je, kako na splošno zajeziti čezmerno uživanje alkohola. Amerika je posegla po radikalnem sredstvu: tam ni nobenih gostiln v našem zmislu. Ne smejo namreč prodajati nobenih opojnih pijač. Te dobite le v izrednem slučaju za bolnike, če vam to potrdi zdravnik, — v lekarnah. Človeška narava pa je slaba in, če gre za sladek užitek dobre pijačice, dvakrat slaba. Ljudi preveč žeja, žeja tako, da jim ni mogoče živeti s suhim grlom, ki ga ne more osvežiti voda. Treba je torej pijačo vtihotapiti, ker drugače ne gre. Tihotapstvo se je razvilo v Ameriki v zadnjem času v tako velikem obsegu, da je prekosilo vse evropske pojme o teh skrivnih zadevah, kaj šele naše, ki sino včasih brali tihotapske povesti z grozo v srcu in s tihim trepetanjem za tihotapskega junaka in nič manj hrabre financarje. Oko postave v Ameriki je vedno budno in zato si mora suha Amerika izmišljati nove trike, kako omogočiti dovoz pijač za hrbtom neštevilnih policijskih straž na suhem, na morju in v zraku. Tihotapci v Ameriki imajo nekakšno tradicijo, ker so že pred 30 leti čudni angleški »molitveniki« nosili v svoji notranjosti liker, to se pravi, vtihotapljali so curacao v taki štirioglati posodi, da je na zunaj nosila ovitek in hrbet pobožnega molitvenika. Še eno vrsto učiteljev so imeli ameriški tihotapci, namreč tihotapce mamil, to je strupov kokaina, morfija itd., ki so po vsem svetu prepovedani. Iznajdljivost tihotapcev jo Tipični i/.veski in napisi ljubljanskih gostiln od včeraj in danes Gostilne nekdaj in danes Gostilne v današnjem pomenu v starem veku nii bilo. Popotnik si je mogel v tistih časih poiskati streho in hrano pri gostoljubnem sleherniku. Gostoljubje (to je običaj \ starem veku, orientu in pri napol civiliziranem ljudstvu, sprejeti tujca kot prijatelja in mu gostoljubno nuditi vse, kar hiša premore) je v tem zmislu in pač bolje nadomešče-valo pomanjkanje gostilen in pa neugoden položaj tujcev, ki tedaj niso uživali nobenega zakonitega varstva. Vendar pa so že stari (Srki nekdaj imeli hiše, kjer so se našle družbe potnikov in tu tudi prenočevale. Kesneje so nastale \ večjih mestih »pandokeje«, stanovišča za vse, kjer so našli prenočišča tudi uglednejši tujci, če niso mogli najti v mestu gostoljubnih znancev. Ko je postala potreba po prenočiščih večja, recimo ob priliki prireditev slavnostnih dni, in so začeli Grki pogosteje potovati, so se pojavile »katagogije«, ki pa so povečini bile le prenočišča. Rimski veleposestniki so na velikih ce stali ob svojih posestvih zidali običajno velike stavbe za prenočišča (mansio) in smeno konj (mutatio) razvijajočega se prometa po zgledno izdelanih cestah obširnega rimskega imperija. Ta svoja »postajališča« so navadno oddajali najemnikom, ki so na ta način postajali obrtniki svoje vrste. V večjih rimskih mestih je skrbela »stabula« za izprego konj popotnih, »dever-soria« za prenočišča, ki je običajno imela domačo kopel. — »Cauponae« in »tabernae« so gostile nižje ljudstvo in hranile so ga »po-pinae«, skuhar-ne. Iz teh tabern, gostiln s pijačo in hrano, so se s časom razvile gostilne v današnjem pomenu. Imaio isto nalogo: gostiti s pijačo in jedačo. Starodavna napisna tabla gostilne *Pri belem volku« sprana od dežja še vedno vabi 7.a spomin na stare dni Desno: Zeleni venec, tipični i/.vesek gostilne Foto »Ilustracija« O O J amnu« v Stare gostilne iz stare Ljubljane. Levo: Gostilna »Prešernov hram« pred potresom. Zdaj je tu ort ob Trubarjeoi ulici. Spodaj: »Gostilna pri mlinskem Gostilna gosti I/. zgornjih zgodovinskih opazk je pazljivi bralec takoj mogel opaziti, da so gostilne, ki smo jih opazili, i/. svojega časa in gostilne v našem pomenu bistveno ločijo med seboj. Že beseda sama nam V razodeva, da se je v teku let doslovni pomen temeljito spremenil. Gostilna v \ prvem pomenu znači hišo, ki sprejema goste. Nastaja iz potrebe, ki jo pospešujejo promet in pritok tujcev, naraščanje prebivalstva, ki nima osebnih poznanstev v tujih krajih, ne reflektira več na običaje gostoljublja in išče javnih lokalov za svoje želje in uteho po razgovoru. Iz gostilen se kmalu razločita dve vrsti obrti: obrt prenočevanja in obrt go-stenja s hrano in pijačo za plačilo. Že v srednjem veku se pokaže ta razvoj. Pojavijo se gostilne v današnjem pomenu, ki jim že tedaj bolje pristoja naziv »krčma«. Pojavijo se prva »omela« in »zeleni venci« kot zunanji znak in vabilo podjetnih obrtnikov, iz-vežbanih v kuhi in v prodaji pijač. Hoteli so se pojavili v drugi polovici 17. stoletja najprej v Parizu in so jih kmalu začeli posnemati v drugih deželah. Posebno pospeševalno je pripomogel njihovemu razvoju železniški promet. V glavnem služijo le za kratek čas, za daljše bivanje so na razpolago pen-sioni, dočim hotels garnis nudijo le streho in še zajutrek po zmerni ceni. Restavracije so odlične gostilne s hrano, pijačo in postrežbo v svoji formi in etiketi. So zase svoj svet. brez posebne zgodovine, zato pa čim bolj varno mesto za tujce, ki jim nudijo še vedno v pravem pomenu besede gostoljubno postrežbo. Kavarna je sodobna vrsta gostilne. Po svojem ustroju skuša nadomestiti vse ono, kar more nuditi gostilna, to pa le v svoji obliki in s svojim gostoljubjem. Kavarne so. ki imajo značaj čitalnice in so kavarne, ki imajo značaj shajališča za družabne pomenke. In so še literarne kavarne in kavarne, ki nudijo streho ter mesto za igre: šah, karte, biljard. oznako: ostajališča, krčme boljše vrste, krčme nižje vrste, gostilne, trakterije, kavarne in žganjarije. To je izbira po kvaliteti in posebnosti. Vemo pa, da je slovenska krčma že brez tega posebna in svojevrstna. To že po tem, da je gostilniško okolje udarilo svoj pečat vsemu okolju, ki ga kažejo naša mesta ne izozemši našo ponosno prestolnico Ljubljano. Že res. tudi povsod na tujem najdete taka okolja, najdete zaključena omizja, ki ob žuljenju četrtink rešujejo svetovna in domača vprašanja v stilu vsevedežev in bistrogledcev. Toda naša omizja so kvalitetna ipo izbiri glav, ki jim predsedujejo, in po svojem družabnem značaju. Ni pri nas oskega družabnega stika, nudi ga le krčma. Naša gostilniška omizja: to je naša družba, na ozek prostor omejena i v svojih mislih skaljenih i po obzorju, ki ne more v široki svet. Zato ostanejo naše krčme svet zase, ker so ozke po prostoru in široke po klepetanju, ki jih oživlja. K vsemu temu pa še ne pristavimo nobenih banalnih besed o demonu alkoholu in trez-nostnem gibanju. Tudi za to se porajajo omizja in delajo svoje — okolje ... Slovenska gostilna in krčina Slovenska gostilna in krčma bo morala imeti v slovenski kulturni in nravstveni zgodovini svoje posebno poglavje. Gostilne v stari Ljubljani so našle svojega mono-grafa v osebi Staroslava. Po tem posnemamo različne vrste slovenskih gostilen, ki v glavnem dopolnjujejo našo gornjo Do dnu! Dijaški semenj na Krekovem trgu v Ljubljani se stalno vrši ob pričetku šolskega leta. Zadnja leta raste po številu obiskovalcev kakor tudi po prometu prodanih knjig, dasi prodajalci in kupci še ne sestavljajo točnih statistik Foto >Ilnstracija< DOMA Velike konjske in jahalne dirke so se vršile d Ljubljani ob priliki slavnostnih dni. — Naši dve sliki kažeta dva momenta iz te napete športne igr e, ki privablja vedno več občudovalcev in gledalcev Foto »Ilustracija« Trije mladeniči Stanko Snoj, France Presetnik, Ivan Dobovšek, iz Jezice pri Ljubljani doma, so si vzeli za vzgled Strohschneiderja, pridali mnogo svojega lastnega poguma in se izvežbali za akrobate po vrvi. Nastopili so ob priliki kraljevega tedna o Ljubljani in želi burne aplavze občudujoče množice. Naša slika je posneta ponoči s strehe realke v Vegovi ulici proti hiši Glasbene Matice, odkoder so imeli napete vrvi Foto J. Hafner Desno: Kakor druga leta, so tudi letos priredili gozdovniki svoja letna taborenja, in sicer so taborili Trboveljčani v Bodeščah pri Radovljici, Mariborčani pa v Kronovem ob Krki pri Novem mestu, kar nam kaže slika. Obe skupini pripadata Jugoslovanski gozdovniški ligi Foto H. P. Svečani trenutek, ko je zdrknila s spomenika kralja Petra 1. zastava, ki je spomenik zakrivala, kaže naša slika. Ob straneh deputacije in društva Foto j. Hafner Spomenike odkrivamo razsvetljavo Foto Korenčan V avgustu je odkrila Jugoslooansko-češkoslovaška Liga na Jezerskem spomenik Čehu dr. Karlu Chodounskemu, velikemu ljubitelju naših planin. Odvetnik dr. Egon Stare in predsednik K. Pustoslemšek na govorniškem odru. Proslave so se udeležili čsl. poslanik Flieder, general Pečirka, beogr. župan Nešič, min. Hribar, župan Puc i. dr. V avgustu so naši Notranjci v Planini odkrili nov spomenik M. Vilharju, simbolu trpljenja našega rodu. Izdelal ga je akad. kipar Ivan Sajovic. Letos je minilo 25 let, odkar so l. 1906 v Postojni odkrili proi spomenik Vilharju, ki pa je danes onečaščen. Zato je bila letošnja slavnost bolj prisrčna ob živi zavesti naše svobode fV7 90nn konel'rl £eoske™e?e r!a Kongresnem trgu ob priliki septemberskih slavnostnih dni Cez .000 clanoo brojeci pevski /.bor pod taktirko prof. Bajuka in Gašpariča poje pred tisočimi poslušalci poslušalci Foto »Ilustracija« Ljubljana o slavnostnem razpoloženju. Justična palača Izložba tvrdke Jos. Ivančič, Ljubljana, Duna jska cesta, aranžirana po izložbenem, dekoraterju Stanetu Megušarju v dneh '»Kraljevega tedna« Kadarkoli govorite o hlajenju, mislite na FRIGIDAIRE Zadovoljni ste, ker mu lahko vsak dan mirno zaupate skrb, da Vam ohrani nepokvarjena tudi Vaša naj o bč ut I j i vej ša živila F R I G 1 D A 1 R E funkcijonira popolnoma avtomatično in zanesljivo. Ima vedno enakomeren suh mraz F K 1 G 1 D A 1 R F je proizvod GENERAL MOTORS ki jamči za prvovrsten izdelek. iNa svetu je že nad 2,000.000 zadovoljnih lastnikov F R I G I D A I R E aparatov Zahtevajte ilustrirane prospekte! Neposreden uvoz in izključna prodaja za Kraljevino Jugoslavijo: »JUGOTEHNA « DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 1-3 Telefon 20-80 Stalna razstava: Gledališka ul. 8. Telef. 29-18 Podružnice: ZAGREB BEOGRAD SPLIT Gunduličeva ul. 7 Kralja Milana ul. 21 Sinjska ul. 2 Šahovski turnir na Bledu Viktor Vodišek Mednarodni šahovski turnir na Bledu je eden največjih v povojni dobi. Z izjemo Capablance in Rubin-steina vidimo zbrane v areni poleg svetovnega prvaka dr. Aljehina vse sodobne velemojstre. Turnir je tudi številčno močno zaseden. Navzočih je 14 mojstrov, od katerih so 4 Jugoslovani, in sicer: velemojster dr. Vidmar, prof. Astaloš, Kostič in mladi Pirc. Posebnost blejskega turnirja tiči v tem, da je bil započet v znamenju boja med staro in mlado gardo. Od velemojstrov si je privoščil mlajše še najbolj Bogoljubov — tepe jih zaporedoma vse brez izjeme. Od mlajših mojstrov imata Kashdan in Flohr jako lepe izglede, da se vrineta na vodilna mesta med velemojstre, od katerih niso več vsi v nekdanji formi. Jakost vseh sodelujočih mojstrov je bila izenačena v toliko, da ni za nobeno poedino partijo izrazitih favoritov; zato pa se je bil tudi na vseh deskali hkrati ogorčen boj. Živci večine mojstrov so bili napeti do skrajnosti. Med njimi je bilo tudi nekaj izrazito nervoznih tipov, ki ne prenesejo tekom igre niti najinanjšegai šuma. Venomer je bilo čuti Niemcovičev pssssst. .. Aljehina pa je motil celo neznaten ropot fotografske zaklopke v toliki meri, da se je že iz principa otepal vseh fotografov ter protestiral v slučaju potrebe kar na naslov turnirskega vodstva, ki je poverjeno dunajskemu mojstru Kmochu. To je tudi edini vzrok, da ne moremo postreči čitateljem z dobrini posnetkom največjega kanona. Levo -.Slovenski šahovski velemojster dr. M. Vidmar, v sredini Vidmar ml. in svetovni velemojster dr. A. Al jehin, zmagovalec na blejskem turnir ju Desno: Nade- budni slovenski mojster Vaso Pirc Spodnji sliki nam kažeta dve partiji v trenutku napetega študija Levo: G. Maroczi) in E. D. Bogoljubov d borbi Desno: R. Spielmann in l. Kashdan v borbi Vse slike foto V. Vodišek Ženitev Yussufa Khana Roman. Frank Heller (Dalje.) Ilustriral M. Bambič Črna telesna straža je zvesto stražarčila pred vrati delavnice. Ko je šel Holandec mimo nje, jo je nagovoril po angleško, pa ni dobil odgovora. Bržda so razumeli le materinščino. Ko je prišel na cesto, je začetkoma brodil ves zamišljen med množico ljudi. Septemberski večer je bil nekam hladen, z jesenskim prizvokom v zraku. Holandčeva glava je bila polna čudovitih kamnov in zato se je šele čez nekoliko časa zavedel, da je lačen. Stopil je v majhen francosko-italijanski restaurant, mimo katerega je pravkar šel, in si izbral nekaj jedi a la carte in polovičko kirwana-cantenaca. Jedel je že zavarek sadja, ko je pogledal kvišku in videl, da stoji ob njegovi mizi mrs. Lengtrey, sama, v promenadni obleki. Gospoda van Schleeten je pognalo kvišku. »Vi!« je zaklical. »Vi!« »Da, jaz...« je zamrmrala. »Da sem vas našla!... Ilvala Bogu! Dovolite, da prisedem?« Gospod van Schleeten je potegnil stol od mize s tako silo, kakor da ga hoče uporabiti za metalno kopje. Že ji je tudi pomagal pri slačenju plašča. Večerja je vabila in v svitu svečic svojih nad se je že videl, da ji pomaga še vse kaj drugega. Sedla je in raztreseno iskala po jedilnem listu, ki ji ga je brž ponudil francoski natakar. »Danes pa morate dovoliti meni,« je rekel Holandec hlastno. »Dajte mi list za vina, natakar.« Prikimala je nežno in izbrala jedi. Gospod van Schleeten, ki je izbiral šampanjca, je opazil, da je naročila v francoskem jeziku. Malce se je začudil in vprašal, ko je odšel natakar: »Mislil sem, da še niste nikoli bili v Franciji.« »V Franciji?« je ponovila čez trenutek. »Ne, zakaj pa? Ah, ker znam francosko! To vendar zna vsak olikani človek.« Holandec ji je brž pritrdil. šele pri posladku sta začela govoriti o njem in o tem, kar si je namenil. Do tja pa je poročala gospa o vzrokih svojega nenadnega odhoda. Holandec jo je spremljal z izrazi simpatij. Seveda, bil je nadležni snubec! Brutalni egoist! (Generalna obsodba gospoda van Schleeten). Brezobzirni človek. Brzojavi: »Pridem, počakajte me« in si že domišlja, da bo vse v redu! In da se že more poročiti! Ah, kakšni zaničevanja vredni tipi žive v človeški komediji (gospod van Schleeten); kako težko je življenje za ubogo ženo brez prijateljev (mrs. Langtrey); toda lepo za onega, ki ima saj enega, dobrega prijatelja (gospod van Schleeten). »Ali mi hočete biti prijatelj?« je zamrmrala. Gospod van Schleeten je izjavil, da sprejme to vlogo brez omejitev. »Resničen, dober prijatelj, pa prav nič drugega?« je nadaljevala. Gospod van Schleeten je pristal tudi na to, pa ne več tako goreče kakor na prvi program. Natočil ji je še šampanjca — zaupa v to rumeno vino, v slučaju nevarnosti pa še bolj v priložnost. Bila je Američanka in Američanke — saj že vemo. Oblegati bo treba. »Kako sem vesela, da sem vas našla!« je zašepetala in je (malce raztresena) pobožala s svojimi prstki nekam obilno Holandčevo roko. »Kako pomaga slučaj, kadar je človeku najtežje. Če je le bil slučaj!« Gospod van Schleeten je seveda bil trdno prepričan, da je to bila Previdnost, in skušal ujeti prstke, ki so se pa hitro izognili njegovemu poželjivemu prijemu. »Govoriva o vas,« ga je prekinila. »Kaj delate zdaj? Imate mnogo posla?« Gospoda van Schleeten je pograbila želja, da pokaže, kaj vse zna. To je bila tista želja, ki je bila vzrok, da ni 011 in nismo mi v zahvalo našemu pradedu več v paradižu. /. zgovornostjo, ki jo je vso zapletla, je opisal naročilo, ki ga je prejel od maharadže, in je prav dramatično opisal dragulje. Zdaj so se ji zasvetile oči in pretrgala mu je niz besedi. »Morani jih videti!« je zaklicala. »Ljubim dragulje! Nad vse na svetu.« »Nad vse na svetu?« je ponovil Holandec razočaran. »Bojim se, da bo to nemogoče, mrs. Langtrev. Dovolj brezobzirno je bilo z moje strani, da sem vam povedal o vsem tein.« »Meni! Ali ste pozabili, kaj ste mi obljubili, da boste moj prijatelj? Če je kaj na svetu, kar je vrednejše od diamantov, potem je to pravo prijateljstvo. In prijatelju se sme zaupati najintimnejše skrivnosti, kajne, gospod van Schleeten?« Gospod van Schleeten je priznal, da ima prav. Toda da bi ji pokazal dragulje — »Ali right. Nočem več govoriti o tem,« je rekla z nekim prizvokom mrzlega začudenja v glasu, ki je pognal Holandcu tisoč mravljincev po hrbtu. »Ne skrbite. Ne bom nič izklepetala.« Rožasti žar voščenih svečk nad Holandčevimi sanjami v prihodnosti je zatrepetal ob njenem hladnem glasu kakor v prepihu. Hitel je jecljati: »Mrs. Langstrey ... najdražja prijateljica ... vidite ... da, kaj naj rečem?... Počakajte, ne prekinite me! Možno bi bilo ...« Njene oči so postale tople in žareče. »Naj slišim,« je rekla. »Angel ste!« Gospod van Schleeten si je pogladil svoje rumenosive brke. »Stvar je taka,« je zašepetal, »da potrebujem pri svojem delu pomočnika, to sem ugotovil danes. In če — to se pravi, obleči bi morali moško obleko — in to —« »Moško obleko! Moj Bog, kako zabavno! Kaj ste se spomnili, dragi prijatelj! Vi ste angel« Gospod van Schleeten se je že napol kesal. »Težavna zadeva bi to bila,« je rekel počasi. »Razumete, če bi vas kdo v hotelu spoznal, potem bi bila oba popolnoma osramočena.« »Pa če bo noč,« je rekla. »Pri električuii luči me ne bodo spoznali, če bom preoblečena. Do katere ure delate?« »Kakor hočem,« je priznal gospod van Schleeten. »Bog, potem lahko delate tudi ponoči!« »Da, lahko,« se je umaknil Holandec. »Torej pridem ponoči,« je kliknila vzhičeno, vsa vesela, da je na tako lahek način rešila težavni problem. Gospod van Schleeten se je stresel. Kako bi bilo z majhno večerjo, ki bi jo ožarjali še čudoviti dragulji? »Morali bi priti zvečer, okrog desete ure,« je rekel. »Moral bi tudi pripraviti polkovnika na to, da bom imel pomočnika. Tedaj je večina gostov v postelji ali pa v gledališču.« Plosknila je z rokama iu mu stisnila roko kar čez mizo. »Bog. kako dražestno! To bo najbolj dražestno od vsega, kar sem doživela v življenju. In vam se moram za to zahvaliti!« »Toda,« je bebljal Holandec (kesal se je in se oprijel še druge bilke), »pred vrati stoji črna telesna straža z golimi sabljami in —« »Nič ne de,« je rekla mrs. Langtrey, »prav nič, če vem, da imam pravega prijatelja pri sebi!« Povečerjala sta v očarljivem razpoloženju, saj kar se tiče mrs. Langtreyeve. Upanje pa, ki se ga je nadejal gospod van Schleeten od šampanjca, se ni izpolnilo. Kljub tej rumeni in izdajalski pijači se je moral posloviti od mrs. Langtreyeve ob vratih avtomobila (preselila se je namreč v majhen družinski hotel, je rekla). Pritisk njene mehke, trdne roke in pogled skozi tančico sta še vedno obljubljala sladke možnosti za bodočnost. Ko je stopal gospod van Schleeten proti domu, se je kmalu prepričal, da je vražji dečko in da bo vse dobro šlo. Jutri zvečer, v sobi maharadže... Beli zobje: Chlorodont prijetno osvežujoča zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.— Naši gasilci: Zgoraj levo: Načelnik Prost. gasilnega in reševalnega društva« v Celju g. L Jelenc. Desno: Načelnik žalske gas. župe g. K. Gologranc. Spodaj levo: /. podstarosta Jug. gas. zveze g. J. Vengust. Desno: Poveljnik »Prost. gas. in reševalnega društva« v Celju g. F. Košir IX. Jussuf Khan se vrne. Ko so detektivi odšli in se je Bowlbyeva družina pod predsedstvom mrs. Bowlbyeve že do dobra pogovorila o vlomu in o izginotju mrs. Langtreyeve, je premišljeval Allan o zasebni nezgodi. Ne bilo bi pa prav reči, da si je delal posebne težkoče. Kaj si je bil zašepetal, ko mu je pred dnevi izginjala domača obala izpred oči? Naprej, prigodam nasproti! Brez dvoma je doživel prigode; toda usoda je tudi sprejela njegovo izzivanje in mu zadala občuten protiudarec. Če bi bil gospod Mirzl prav tako ekscentričen, kakor je drzen, bi bil Allan danes brez kovčegov in brez blagajne — kaj naj bi počel? Naj brzojavi domov...? Te misli ni domislil do konca, pokazala se mu je slika divje vpijočih prejemnikov menic. Izognil se bo ponovitvam. Saj se lahko zgodi, da bo gospod Mirzl — ekscentričen kakor je — spremenil svojo sodbo in bo poslal denar prav tako nazaj kakor prej kovčege. Vseeno pa bi bilo najbolj varno, da spravi na varno ostanek svoje blagajne. V sredo jo je izročil bančnemu uradu hotela, s pripombo, da more denar vzeti le 011 sam oziroma prinašalec čeka, ki bi bil od njega podpisan. Dva izvoda svojega lastnoročnega podpisa je izročil uradniku. Še isti večer okrog sedmih je videl Allan gospoda z orlovskim nosom. Zdaj je vedel, da je to mvnheer van Schleeten, specialist za dragulje. Prišel je po stopnicah od maharadževih sob in bil nekam razburjen. Kmalu nato je zagledal ravnatelja hotela. Allan se je ojunačil in stopil k njemu. »Ali vas smem nekaj vprašati, gospod ravnatelj.« Ravnatelj, ki je poznal Allana od včerajšnjega zasliša-vanja, je prikimal dobrohotno. Saj je to bil mladi mož, ki se mu je treba zahvaliti, da ni bilo vse izgubljeno. »Nimate še nobenih vesti o maharadži?« Ravnatelj je mrko zmajal z glavo: »Žal še ne. Lpam, da ste bili obzirni?« »Seveda. Nikomur nisem rekel niti besedice, razen Bowlbyevi družini. Ali vas morem še nekaj vprašati? Pravkar sem videl starega draguljarja, ki ga je bil poklical maharadža. Ali še dela, čeprav je njegova visokost izginila?« »Da, prišel je danes zjutraj in ker nisem vedel, kaj naj napravim, sem šel z njim k polkovniku ...« Ravnatelj se je prekinil in skušal prikriti smehljaj. »Sam sem imel včeraj priliko, govoriti s polkovnikom«, je rekel Allan. »Gospoda van Schleeten je najbrž pozval, naj izgine kamorkoli?« »Nekaj podobnega. Potem pa se je polkovnik pokesal in ga je prosil — da, prosil ga je —, naj začne z delom Gospod van Schleeten je delal ves dan zgoraj.« »Ali mislite, da bi ga v tej samoti mogle zmotiti skušnjave,« je vprašal Allan. »Odhaja in prihaja kadar hoče?« »Njega?! Saj je bogat kot knez in eden najbolj znanih specialistov za dragulje v Evropi! Na ta način bi ga mogli obdolžiti tudi vloma.« »Oprostite mi,« je rekel Allan, »vlom se mi preveč podi po glavi. I11 še neka stvar je, za katero slučajno vem.« »Kaj neki?« »Slučajno vem, da je gospod van Schleeten pobliže ali vsaj znan z mrs. Langtreyevo, ki je včeraj zjutraj izginila.« »Slišal sem podtikanja mrs. Bowlbyeve o tej dami. Toda detektivi so le zmignili z rameni, niti nam niti njim ni znanega o nji nič slabega. Če ste jo tudi videli v istem vlaku kakor Mirzla, vendar ne morete trditi, da bi se poznala. Pazili pa bodo nanjo.« »Ali right,« je rekel Allan. »Samo to sem vam hotel povedati, kar vem.« Ravnatelj se je priklonil in odšel v pisarno. Hip nato je bil Allan priča prizora in bi se smejal na vse grlo, če bi ne spoznal resnosti položaja. Stari polkovnik je prišel po stopnicah in skočil z nervoznimi koraki proti pisarni. Mimogrede je ošinil Allana z jeznim pogledom. Bržda še ni bil prepričan, da ne izvirajo vsi ti atentati od Allana. Preden pa je vstopil, se je vrnil ravnatelj. Na obrazu se mu je risalo razburjenje. Ko je zagledal polkovnika, je vzkliknil. Allan je opazil, da razklada nekaj s pridušenim glasom staremu vojniku. Polkovnik je strmel negibno vanj in nato zarjovel, da so poskočili gostje v veži s svojih sedežev. Takoj nato je zdirjal kakor nor po stopnicah. Allan je hitel k ravnatelju, da izve, kaj se godi. Ali so umorili maharadžo? »Ubogi polkovnik Morrel,« je rekel ravnatelj, »čudil se bom, če po tem strašnem kriku ne bo zvedel ves hotel, kako je s stvarjo.« »Kaj pa je? Ali so našli Visočanstvo mrtvega?« »Tako hudo ni — še ni. Niso ga še našli in to je prav tako hudo.« »To je polkovnik že moral vedeti?« »Da, toda pravkar smo prejeli telefonsko obvestilo od nadzornika Mc Lowndes — tisti suhi mož, ki vas je včeraj zasliševal. Njegovi ljudje so preiskali lokal, o katerem ste govorili!« »Našli so klub požiralcev ognja?« Na solncu d Tivoliju »Uradno se imenuje drugače — angleško-francoski prijatelji gledališča ali nekaj podobnega. Klub požiralcev ognja je le ljubkovalno ime med člani. Neki Har-dy je predsednik. Listine so bile v redu. Hardy ni nikoli slišal o Mirzlu ali njegovih ljudeh. Pred dvema dnevoma sta ga obiskala dva moža, Stanton in še drugi, ki je bil vpisan z imenom Miiller. Naročila sta loži številka 5 in 6 za tisti večer — to je bilo vse, kar je Hardv vedel ali vedeti hotel. Sluga ni povedal več. Kako se vam je posrečilo oditi, mu je bila uganka, ker je le on sprejemal goste in jih odpravljal. Okrog tretje irre zjutraj so mu pozvonili iz številke 5, kjer je našel družbi iz številke 5 in 6, razen vas. Vprašal je zaradi vas Miillerja, ki mu je odgovoril, da ste v dvorani in da plešete, da pa lahko ostanete. Stanton in črna gospoda, ki sta bila veselo razpoložena, da hočejo zdaj iti. Veste, odkrili so namreč, da ste vi ušli in so bili prestrašeni. Sluga jima je pomagal, da so prenesli maharadžo in dvornega pesnika, ki ju pa ni poznal, v dvigalo. Sluga je videl, da so šli v avto in se odpeljali. Številke avtomobila ni pogledal, tudi naslova ni slišal. — To je vse. Zdaj razumete, da je maharadža v krempljih lopovov in kaj to pomeni.« »Izsiljevanje.« »To je najmanjše in žalost moramo reči, da je najugodnejše zlo. Izsiljevanje od mene zaradi hotela in od polkovnika zaradi Njegovega Visočanstva. — Ah, da bi ne bil teh ljudi nikoli sprejel!« Ravnatelj je nekaj zamrmral, česar Allan ni čul, toda ugotovil je, da je bila kletev. Nato je ravnatelj oddirjal. Allan je sedel v veži, naročil je whisky s sodo in začel premišljevati o zadnjih poročilih. Nekaj mu je bilo še nejasnega, zaradi nenadnega konca razgovora z ravnateljem. Ali policija ni zadev tega kluba preiskala temeljiteje? Ali je poznal Hardy gospoda Stantona in Miillerja kot člana kluba? V tem slučaju je moral vedeti za njuni naslov? Ali jih je skušala policija najti s pomočjo avtomobila? Allan je šel spat, ni pa mogel več govoriti z ravnateljem, niti ni našel odgovora na svoja vprašanja. Bowlbyevi so bili ta večer nekam povabljeni; sluge so stražili, da preprečijo ponovni Mirzlev obisk. Sledeči dan ni prinesel nobenih novih dogodkov, dasi so jih bili prejšnji dnevi tako bogati. Maharadže ni bilo, izginil je, njegovi ugrabitelji niso dali od sebe nobenega glasu. Okrog sedme ure zjutraj je Allan zopet videl polkovnika in je tisti hip začutil usmiljenje s starim gospodom, tako razburjen in nervozen je bil videti. Kmalu nato je stal ob vhodu v jedilnico in kramljal z mr. Bowlbyem. Tedaj je prišel mimo ravnatelj. »Če bi lopovi saj pisali in povedali kaj zahtevajo«, je rekel. Ubogi stari Morrel bo še znorel, če ne dobimo v kratkem kakšnih vesti«. Allan je uporabil priliko in izrazil svoje pomisleke k včerajšnjemu razgovoru. Ravnatelj je zmigal z rameni, besede so se mu kar skotalile iz ust: »Preiskave! Seveda stori policija vse kar more, pa — saj veste koliko je to! Iskali so avtomobil, Hardva in slugo so gotovo danes desetkrat zaslišali, seznam članov so natanko prerešetali. Seveda sta Stanton in Miiller, odkar sta se vpisala, desetkrat premenjala svoje naslove, danes živa duša ne ve, kje stanujeta. Mož, ki ju je uvedel v klub, v ta prokleto kočljivi klub, je bil neki francoski baron z imenom de Citrac ali podobno —«. jDc Citrac!« Allan se je zdrznil. »Poznate to ime, mr. Bowlby? To je mož, ki je v Ameriki flirtal z mrs. Langtrev-evo, kakor je pravila vaša soproga! Bodite prepričani, de Citrac je Mirzl v svoji lastni osebi!« Ravnatelj in mr. Bowlby sta strmela vanj, mr. Bowlby je dal od sebe še rezek, bogato preminjan ekspresni signal kot izraz svojih misli: »By Jove! Prav imate, mladi prijatelj! Gotovo! Prav imate, čutim to!« Ravnatelj je zmigal z rameni: »Vsekakor je izredno bogat in ima dva ali tri gradove v Franciji, tako vsaj trdi !Iardy. Če je to res, nam zdaj ne pomaga mnogo, ker se mudi zaradi ubogega Morrela. Milost z nebes bi bila, če bi lopovi vsaj pisali in navedli ceno, to pravim, četudi zveni strahopetno« SCHU.HTOV ' ' \ RADION Majdiča zc zna to. Mala Majdiča gre posebno rada sama nakupovali. Nedavno ji je hotel dati trgovec mesto Schichto-vega Radiona nekaj bajč »prav tako dobrega ".Ali Mfajdica s tem ni zadovoljna, ker »e ona it spozna v tej stvari. Jaz in moja mamica jemljeva samo Schichtov Radion; nekaj boljšega sploh ne morebiti", odvrne ona trgovcu in vse žene v trgovini ji smehljajoč pritrdijo. SCHICHTOV PERE i->AM ! RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Mrs. Bowlbyeva ni tako pomilovala maharadže in njegovega vodnika kot ravnatelj, ko so pri obedu znova začeli govoriti o vsem. »Ubogi polkovnik! Naj bi pa bil bolje pazil na zverino. On bi že moral vedeti, kakšen je. Če jih imate sto petdeset vsak dan na razpolago, se temu ni mogoče brž odvaditi. Recite, kar hočete, mr. Cray, jaz vem, da je bil v damski družbi tisti večer. Helena, otrok moj, ne poslušaj kaj govorim!« »Ne, mama!« »In Langtreyeva žena! Pomislite, ti debeloglavi detektivi niso niti hoteli poslušati, kar sem pripovedovala o njej! Nedolžna! Seveda je nedolžna, kar ima dolge lase. Poznam mo-žove. Ona je raportirala lopovom, da je John povabil mr. Craya k sebi. Mr. Cray, ne ugovarjajte, prosim«. »Ne bom, mrs. Bowlby. Slišali ste, da je neki baron de Citrac uvedel dva Mirzlova pomočnika v klub požiralcev ognja?« »V lokal!« »Da. Ali ne mislite, da bi bila de Citrac in Mirzl ena in ista oseba?« »Seveda!! Vi ste genialni, mr. Cray. Seveda! Pomilujem Mirzla. Prej mi prav za prav ni bil tako nesimpatičen —, toda če ima tak okus... Ali veste vi, kaj jaz zdaj mislim, mr. Cray?« »Ne, mrs. Bowlby.« »To, da je Langtreyeva žena odvedla princa na svoj račun! Ves svet jo ]>ozna, kakšna je in ona — Helena, otrok moj, ne poslušaj kar govorim.« »Nisem, mama.« Allan se je nečesa spomnil: »Ali kdo ve, če je danes delal stari draguljar?« Mr. Bowlby je prikimal: »Prišel je danes zjutraj in delal do pol sedmih. Govoril je z ravnateljem — s polkovnikom itak ni mogoče govoriti — in mu rekel, da bo delo dlje trajalo, kot je bil mislil. Prosil je, naj mu dovolijo, da pripelje zvečer pomočnika iz svoje delavnice. Ravnatelj je govoril s polkovnikom in ta je privolil.« »Mislim si, kakšne izraze je pri tem rabil«, je rekel Allan. Po obedu so se zabavali v prostorih Bowlbyeve družine — poleg drugega je bil na razpolago tudi ameriški whisky, ki sta ga posebno častila mr. in mrs. Bowlby. Gospa seveda vedno daleč od drugih ljudi. Allan je ostal do desetih, ko so šli Bowlbyevi spat, ker so prejšnjo noč dlje čuli. Allana so pozvali, naj še sedi in se sam osvežuje, toda on je odklonil in se poslovil. Ko je prišel v vežo, je pomislil, kaj naj počne. Široka dvorana je bila brez ljudi razen slug. Sklenil je, da se malo sprehodi, in oblekel svršnik iz garderobe. Tisti hip, ko je že hotel iti, so se odprla vrata in prikazal se je stari draguljar s preprosto oblečenim človekom. Gospod van Schleeten je držal besedo in je prišel, da bo delal ponoči. Upati je bilo, da bo maharadža še našel priliko za nagrado tej pridnosti. Allan se je umaknil, da napravi prostor. Pogledal ju je, pa že ni več mislil nanju. Gospod van Schleeten ga je pogledal z jeznim bliskom. Iz kakšnega vzroka se srdi na Allana? Saj je bila Allanova zasluga, da je sploh mogel delati. Allan je šel in prej še hitro pogledal pomočnika, ki ga je bržkone zmedlo razkošje hotela, niti globoko na oči potisnjene čepice ni snel. Mimogrede se je spomnil Allan, da je že moral nekje videti take sive oči, kakor jili je imel delavec. Že je bil skozi vrata in je šel po širokih marmornatih stopnicah navzdol. Ozrl se je na pročelje. Spremstvo družine Bowlbyeve je še imelo luč. Maharadževa okna so bila temna — razen enega, to je bilo polkovnikovo okno. V tem se je pokazala luč še v dveh oknih. Gospod van Schleeten je torej že prispel s pomočnikom. Allan je hotel oditi, tisti hip pa se je zgodilo nekaj čudnega. Na steklu okna, ki se je pravkar osvetlilo, se je za trenotek pokazala roka z razprtimi prsti. Prsti so se nato stisnili, zopet razprli in znova stisnili. Nato sta se pokazala le dva — iztegnjena. Nato je roka izginila. Vse to se je zgodilo bliskovito. Allan, ki je še stal spodaj in gledal navzgor, ni vedel, ali je videl prav, ali je bil žrtev privida. Nihče manjši kot ravnatelj hotela je jamčil za dobro ime gospoda van Schleeten. Kaj naj bi torej mislil o tej roki na steklu drugega kot to, da more biti signal za nekoga zunaj? In čemu bi kdo signaliziral komu ven, če pa ima na razpolago vse osebje velikega hotela? Pri vsem spoštovanju do ravnatelja ... Allan je filozofsko zgubančil čelo in šel par korakov ob pročelju. Zmešane misli so mu plesale kot snežinke po glavi. Ali je bil Mirzl zvezan z gospodom van Schleeten? Šele pol minute nato, ko je že izginila skrivnostna roka, se je spomnil tega, kar je vendar bilo tako razumljivo: če je nekdo signaliziral iz razsvetljenega okna z namenom, da ga nekdo zunaj razume, potem je ta nekdo moral biti v bližini, da vjame signal. Začel se je torej ozirati po cesti, ki ni bila baš močno osvetljena. Množica ljudi se je gnetla po njej, četudi Mon-mouth Square ni ena najbolj obljudenih cest. Oseba, ki bi ji kdo signaliziral, bi torej morala stati pred hotelom iu čakati. Ali je stala kje kaka mistična oseba? Kolikor je mogel videti, je stalo le pet ali šest avtov v bližini. Nu, to ni mogla biti ovira, da bi v enem izmed njih ... Allan se je zdrznil in triumfujoče zarjul v sebi. Maha! Ali je to bil načrt? Ali je gospod van Schleeten tudi v zaroti? Ali pa je bil samo marijoneta, ki so jo mogli gibati z vrvico, ki bi ji najudaneje sledil? Mr. Bowlby je slišal in pripovedoval, da je Ilolandčeva slabost lepi spol — ali je mrs. Lang-treyeva to vedela? In je zato bila s posebnim namenom v ekspresu tako milostna z njim in jezna na Allana, ki je grozil, da moti njun razgovor?... Ali je mogoče misliti, da so se mu zato zdele pomočnikove oči tako znane? Roj misli, ki se je rodil iz te zadnje, je brenčal v Allanovi glavi. Ko se je tako prepričal (kar je dražilo i njegovo samoljubje i želja po maščevanju), da ima prav, je ostalo le še eno vprašanje: Kaj naj stori? Hodil je po hodniku, oči so mu zdaj gledale na razsvetljeno okno, kjer pa ni bilo več videti roke, zdaj na ljudi, ki so hodili mimo, da bi odkril sokrivca. Ravnatelj? Naj gre k njemu? Brez dvoma bi se mu smejal. Ravnatelj je preveč energično poudarjal svoje zaupanje v gospoda van Schleeten, da bi zaradi neutemeljenega domisleka nekega mladega moža, kot je Allan, spremenil svoje mnenje — četudi je že bilo dokazano, da ima Allan srečne domisleke. Morda je pa le bil samo neutemeljen domislek, da ni bil to delavec, ki je spremljal Holandca, in signal in vse to. Kaj naj vendar reko prizadeti gospodu van Schleeten, če je imel Allan p r a v ? Saj je stala straža pred vhodom. Nova misel je stresla Allana. Šinila je vanj, ko se je ozrl na razsvetljena polkovnikova okna. Polkovnik! T a bo pač vedno pripravljen, da bo sumil o vsakem — bržkone v prvi vrsti o Allanu!... Toda Allan ni tratil časa, da bi našel drugo pot. Zdrvel je v hotel in naprej k maharadževim sobanam. Videl je črno telesno stražo, ki je stražila na hodniku pred sobami. Polkovnikova soba je bila na skrajnem koncu hodnika in pred njo je stal možak v livreji s sifonom in steklenico whiskya na podnosu. Prst je držal pri vratih, kakor da je pravkar potrkal. Bržkone je polkovnik hotel utopiti svoje skrbi v majhni večerni alkoholni omami, listi hip, ko je možak odprl vrata, je že stal tam Allan. Moram govoriti s polkovnikom!« je zaklical in zgrabil moža za roko. Sluga ga je mrzlo pogledal. »Ob tem času ne sprejema gospod polkovnik,« je rekel in se skušal oprostiti Allanovega prijema. Toda Allan ga je držal trdno kakor rešilno vrv. »Zagovarjati se boste morali, če me nočete javiti. Slišite! Moje ime je Allan Kragh, polkovnik ve, kdo sem. Slišite!« Allan ni govoril do konca. Polkovnik Morrel se je nenadoma prikazal v vratih, ves bled od razburjenja. Neutajljivo je bilo. da ni bil ta wliisky, ki mu ga je sluga zdaj prinesel, prvi, ki ga je danes videl. Ni mogel stati ravno. Njegove oči, ki so metale poglede kakor sulice, so le stežka merile z njimi. Ko je zagledal Allana, je zarjovel kot tiger: »Vi! Kaj za vraga iščete tu? Ali ste ukradli dragulje, ali imate vesti od svojih tovarišev, koliko zahtevate za maharadžo?« Allan je hitel kar naravnost: »Polkovnik Morrel, ne mislim odgovarjati na vaše očitke. Če pa vas zanima, da vam mislijo prav danes ukrasti dragulje, tedaj to veste. Lahko noč!« Polkovnik je bil v enem skoku za njim in ga zgrabil za roko: »Lahko noč! Kaj za vraga mislite s tem? Ali hočete nocoj ukrasti dragulje in mi to naprej pripovedujete? Tako gotovo, kot mi Bog pomagaj, jaz vas...« Allan je zajel starega vojščaka s pogledom, ki ga je prisilil, da je spustil Allanovo roko in obmolknil sredi stavka. Zastrmel je predse in pogledal nato Allana. »Kaj za hudiča ste rekli?« je zamrmral nerazločno. »Kar sem vam rekel, polkovnik Morrel, je bila moja misel, da vam hočejo nocoj ukrasti dragulje. Ali slišite, nocoj? Morda že zdajle, morda v eni uri. Ne vem natanko, toda mislim tako. Ali vas to zanima toliko, da boste zavrnili to čašo whiskyja?« Polkovnik se je vzpel, toda kmalu je pogled zopet povesil. »Nesi proč, John,« je rekel. »Nocoj nič več! Vstopite, dragi gospod.« Spremil ga je v sobo, šel nato v kopalnico iu si parkrat z gobo zmočil čelo. Nato se je vrnil k Allanu. »Ali kadite?« ga je vprašal. »Ne? Pripovedujte mi, kar mislite, da veste.« Mlad akrobat se vadi na vroi Foto Štefan Rovšek, Kranj Allan je počasi in razločno začel pripovedovati o dejstvih, na katerih je temeljila njegova teorija. Polkovnik je poslušal z zgubančenim čelom. Večkrat se mu je pokazalo v očeh, da komaj ureja misli. Allan je ponovil, dokler ni mislil, da je polkovniku vse jasno. Ko je končal, je polkovnik zmajal z glavo. »Nočem vas žaliti,« je rekel. »To sem napravil že prevečkrat. Toda... ali ni vaš dokazilni material za vašo teorijo v primeri z vašo teorijo malce presuh?« »Čisto vašega mnenja sem. Toda kako si morete razložiti roko?« »Slučaj. In če bi bila vaša teorija resnična, kaj naj bi nam napravila ženska? Van Schleeten vendar ni otrok. In kako naj bi ušla s svojim plenom?« »Tega vam ne morem reči; toda kako to, da je van Schleeten tako navdušen za delo, celo v večernem času?« »Za to ga je pozvalo Nj. veličanstvo še prav posebno. In že takrat je rekel, da bo delal tudi ponoči, in to je bilo precej pred prvim atentatom.« Allan je povesil glavo in razmišljal. Polkovnik je imel prav. Njegova teorija je bila fantastična, toda vendar... Obrnil se je k staremu vojščaku: »Polkovnik Morrel! Prav nič drugega ne bi rad kot to, da poskusiva. Razumeti morate, stvar se me prav za prav nič ne tiče. Toda vseeno poglejva v sobo, kjer dela van Schleeten, če je vse v redu. Ali pa pojdite le vi! To pač morete, nič posebnega ne bo to.« Polkovnik je pomislil. Zmigal je z rameni in že je mislil Allan, da je igra izgubljena. Tisti hip je polkovnik skočil pokonci. »Ali riglit!« je rekel. »Ne bilo bi prav, če bi ne bil pravičen do vas. Grem. Vi pa pojdite za menoj, če hočete, da boste mogli pogledati v sobo. Seboj vas ne bom mogel vzeti, saj me razumete.« Odšla sta iz sobe in sta dvorila drug drugemu: Allan je hotel dati prednost staremu gospodu, ta pa je hotel izkazati to čast svojemu gostu. Končno je zmagal Allan s svojo švedsko vljudno vztrajnostjo. Napravila sta par korakov po debeli orientalski preprogi na hodniku in že sta bila pred sobo. Črna straža je pozdravila polkovnika s svojimi krivimi jata-gani. Ta jih je nagovoril z nekaj besedami v vreščečem dialektu. »Če so slišali kaj sumljivega,« je pojasnil Allanu. »Ali so?« »Ne. Toda — nadaljujva.« Prijel je za kljuko. Vrata so bila zaklenjena. Preden ga je mogel Allan zadržati, je dvignil roko in potrkal. »Polkovnik Morrel!« je zašepetal Allan. »Kaj počenjate? Če bo zdaj —« Ni mogel končati stavka. Iz sobe ni bilo glasu. In zdajci je vzplamtela sanjajoča whiskyjevska besnost polkovnika v svetel plamen. Zarjovel je, potegnil črnemu vojščaku sabljo iz rok in z enim udarcem preklal vrata po sredini, da je zadonelo kakor strel iz topa po hodniku. (Allan se je komaj zavedel, kako se mu je to posrečilo.) T ri je prijatelji Naročajte „ILUSTRACIJO"i AiAAAiAAliAiiliiiUAAAAliAUAiAAiiAUmAAAAAAAlAiAiiiAlAi Na visoki skali SOLNČNE PEGE '1 odstranjuje hitro rtDIVAr Dobiva in brez sledu UKI/jUL te povsod DEPOT: COSMOCHEMIA, ZAGREB, SmiCiklasova ulica 23 Naši otroci l Cfli Drsti Fo(o Rersch. M. So ho In Še ovc-dati, ni bilo tprav nič manj važnega kot to, da so našli tisto jutro okoli pol sedmih v Viktoria-parku v East Endu Yussufa Kliana in starega Alija čisto pijana in brez zavesti. Na vsakem je bila prilepljena tale etiketa: Oddati v grand hotelu llermitage. Allan še ni izvedel vsega natanko — mr. Bowlby prav za prav ni vedel več kot to, kar je zvedel od ravnatelja — in tudi sam ni povedal več kot v grobih obrisih nočni doživljaj, ko ga je zmešala nova senzacija. Še ga je spremljal mr. Bowlbv, ko je šel v hotelsko menjalnico, da vzame nekaj funtov svojega tu shranjenega denarja. Mladi mož za pregrajo ga je debelo pogledal, nato pa ga je vprašal z napol prestrašenim in napol nezaupljivim izrazom, če je pozabil, da je bil pred eno uro pri njem in vzel ves svoj denar. Kaj napravi divja noč iz kneza in poeta. Allan se je zastrmel v gospoda Bowlbya in mr. Bovvlbv \ Allana. Nato je spustil iz sebe ekspresni signal, ki je šel po vseh nadstropjih hotela in zvenel: Življenjska nevarnost, vse zavore, takoj ustaviti1! »Že zopet Mirzl! By Jove!« Končno je Allan našel svoj glas in rekel uradniku: »Ali morem govoriti z vašim šefom?« »V tem trenutku sem sam tukaj, sir, toda če želite, pokličem ravnatelja hotela. Vidim, da nekaj ne gre skupaj, četudi ne razumem.« »Hvala. Pokličite ga takoj.« Tri minute nato je pridirjal ravnatelj. Že oddaleč je bilo neutajljivo. da ni: najboljše volje in besede, ki jih je rekel že med v rati mr. Bowlbyu, so takoj izdale vzrok. »Bog naj ve, čemu sem vas prosil, da zamenjate sobe, mr. Bowlbv!« »Ali je kaj novega?« »Novega? Nič drugega kot to, da to jutro letajo štiri ducati novinarjev za mano. Vest, da so našli maharadžo, se je razširila v desetih minutah po 1‘leet Streetu. Tepčasti policisti, ki so ga našli, seveda niso imeli toliko razuma, da bi držali jezik za zobmi.. . Tn k temu še luknja v tleli, ki jo je treba zamašiti — in vrata, ki jih je polkovnik zdelal bolj kot George Washington hruško... To je veselje. kaj, če imam fine goste?« V mestnem parku na Rabu Foto o. Tominec »Tudi danes zjutraj ste imeli tu fine goste, četudi ne veste nič o tem,« je rekel mr. Bowlby. »Le poslušajte!« Povedal mu je, kaj se je pripetilo Allanu. Raivnatelj je buljil vanj kot v strašilo. Končno je spravil iz sebe: »Torej... kaj mislite? Kdo je bil tukaj?« »Mirzl! Saj veste, da je odnesel mojemu mlademu prijatelju polovico denarja, ko mu je prvič prekrižal račune. Odkod ve, da je ostanek shranil tukaj, ne morem razumeti.« »Mogoče pa ne bo tako težko razložiti«, je rekel Allan. »Vi pravite«, obrnil se je k uradniku, »da sem prišel in vzel svoj denar. Povejte, prosim, kako se je to zgodilo.« Mladi uradnik se je boječe ozrl na ravnatelja in začel: »To |e bilo tedaj, ko sem odprl. Vstopil je gospod, ki vam je bil na las podoben, sir, in mi rekel: .Koliko imam tu spravljenega?1 ,Vaše ime, sir\ sem rekel zaradi forme, ker sem vas sicer spoznal. .Najbolje bo, da vam povem svoje ime črko za črko', je rekel in se nasmehnil. ,Allan K-r-a-g-h. Težko, kajne, to ime izgovoriti/ ,A11 right, sir\ sem rekel in poiskal v knjigi. ,Tu imate nekaj več kot pet tisoč švedskih kron — tristo angleških funtov/ ,Dobro, vzel jih bom/ je rekel, ,dajte mi potrdilo, da vam podpišem/ ,Ali nimate našega potrdila o> prevzemu, sir/ sem ga vprašal. Iskal je po žepih. ,Tai je lepa, bržkone sem ga pozabil v drugi obleki. Toda če vam potrdim, vam vaše potrdilo prinesem kesneje/ ,A11 right, sir/ sem rekel, nisem niti trenutek mislil, da bi to ne bil Kragh. In pisava...« »Hudič naj vzame vse!« je vpil ravnatelj. »Kmalu bom tako zmeden kakor polkovnik. Novinarji, vlomilci, drugi tatovi, črni regenti, ki) jih najdejo ob šestih zjutraj v javnih parkih — saj morate znoreti! Od danes naprej bomo vsakogar po policistih zaslišali, še preden bodo vtaknili le nos skozi vrata mojega hotela!« Mr. Bowlby ga je prekinil: »Nekoliko bolj hvaležni bi pa že mogli biti mojemu mlademu prijatelju s Švedskega. Že dvakrat je preprečil tatvino pri maharadži...« »Potem naj bi vendar preprečil tatvino tudi pri sebi«, je zavpil ravnatelj. »Hvaležen. Seveda sem hvaležen. Koliko ste imeli tu v angleški veljavi?« »Pet tisoč štiristo v švedski — tristo v angleški.« je rekel Allan kratko. »Prosim gospod ravnatelj, ne razburjajte se zaradi tega. Pač pa vas prosim, da malo počakate z računom, zdaj ko mi je gospod Mirzl vzel popotno brašno.« Ravnatelj mu je stisnil roko. »Nu, nu,« je rekel, »ne vzemite vsega za zlo. Ne smete me napačno razumeti. Seveda odgovarja hotel za hranjeni denar. Okolnosti pa so v tem slučaju take, da ne morem odločati svojevoljno. Ne smete me napačno razumeti. Če bi imeli tri dni polkovnika za seboj in danes zjutraj celo četo novinarjev, ki vam vpijejo na ušesa — bogme, tu prihaja polkovnik. Kaj se je zopet zgodilo?« Polkovnikov obraz ni bil tako rožnat, da bi ravnatelj s svojo bojaznijo ne mogel imeti prav. Toda ni bilo tako. »Slišal sem, da ste tu, ravnatelj,« je zaklical. Zakaj za božjo voljo ne poženete vse te proklete novinske druhali iz hotela?! Zasledujejo me kot psi lisico. Ali je res, da so maharadžo našli v parku napol umorjenega? Ali je res, da se je izvršil atentat na njegove dragulje in na njega samega? Kaj misli maharadža o Londonu? Kaj mislim o tem čudnem atentatu nanj — — — Žentlemeni, sem zavpil, jaz sem teli svojih misli, da ste trop vampirjev, od Boga zavrženih, in če takoj ne izginete, vam bom to poizkusil razložiti s svojimi šestimi patronami. To misli maharadža o Londonu: da bi bil najlepše mesto, če bi ne bilo Londončanov. Da hi jih čim manj videl, se n j. veličanstvo vsako jutro na vse zgodaj sprehaja po parkih v East Endu, kjer mu je danes postalo slabo, iz česar so se izcimile idiotske vesti, ki jim morejo verovati le ljudje, neumni dovolj, da bero liste, ki jih pišejo še večji idioti kot so sami. če zdaj niste zadovoljni, gospodje, potem mi morete — —« Polkovnikov glas se je prevesil v silnem razburjenju, toda njegovi poslušalci so kljub teinu mogli izpopolniti njegov eliptični stavek. Mr. Bowlby si je obrisal oči. »Gospod polkovnik, morali bi biti minister za zunanje zadeve, potem bi prišlo malo več zaleta v diplomatsko občevanje! Ali ste danes že videli gospoda van Schleeten?« »Schleeten! Preveč sem imel posla s temi pisuni. Bo že prišel in tedaj mu bom povedal svoje mnenje. Danes zjutraj sem se nečesa spomnil. Kdo mi naj ovrže, da Schleeten ni imel svojih prstov vmes? Mislim, da je vse to bila zarota in to bom povedal tudi detektivom.« »Toda, gospod polkovnik, eden najstarejših in najbolj uglednih dragu ...« »Ki ga pa more ugnati v kozji rog mala pustolovka. To je bila zarota. Recite kar hočete.« »Saj ni bil® vedno v hlačali. In kaj pravite h ehloro-formu? Saj ste videli, da je bil nezavesten.« »To prav dokazuje zaroto! Ali nismo že tisočkrat slišali, kako organizirajo ljudje ponarejene vlome! Tega se prej riisem spomnil. To bom takoj sporočil detektivom! — Dobro jutro, mladi prijatelj! Kako vam je?« šele zdaj je opazil Allana. »Hvala, gospod ipoilkovnik,« je rekel Allan. »Dobro mi je, kakor pač tistemu, ki so mu ukradli ves denar.« »Ves denar! To je ona in še Schleeten!« »Ne dvomim, da bi bil Schleeten prav tako pripravljen potrditi, da sem z damo pripravil sinočnji atentat. Ne, to je bil nekdo njenih prijateljev, ki ste ga v zadnjem času tudi spoznali — gos]x>d Benjamin Mirzl.« (Dalje prihodnjič.) CIKOPI1A OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA Ilirija : Hajduk. Doberletoo prodor Ilirija: Atena. Zavrnjen napad Ilirije Ilirija: Hajduk (3:3). Ostri napad Ilirije Vse slike: foto V. Vodišek Bilanca športne sezone Viktor Vodišek Če se ob zaključku poletne sezone ozremo nazaj, vidimo, da je bilo letošnje poletje izredno bogato na športnik dogodkih, ki nam v splošnem nazorno predočujejo razveseljiv napredek našega mladega športa. Kljub temu, da sta zasedla naša kluba »Ilirija« in »Primorje« v nogometni ligi zadnji mesti, moremo biti z doseženim uspehom popolnoma zudovoljni. Primerjajmo rezultate prejšnjih let z letošnjimi, pa bomo videli, da smo se približali našim močnejšim sosedom skoraj da že na las. Dočim je imelo »Primorje« v ligi boljši start, se je uveljavila »Ilirija« na žalost šele v drugi polovici tekmovanja, zato pa tem bolj uspešno. Če bi se borila »Ilirija« s tolikim uspehom tudi že v prvi polovici liginega tekmovanja, bi že letos prišla v ožje državno prvenstvo. To častno mesto pa bo dosegla kaj lahko prihodnje leto, ko bo imela na razpolago bržkone neprimerno močnejšo tekmovalno garnituro. Zelo dobra priprava za prihodnje leto je naša domača liga, v kateri bo imel precejšno besedo tudi »Maribor«, letošnji prvak L. N. P. Ilazena se pri nas še vedno ne more premakniti z mrtve točke; stojimo tam, kjer smo bili že pred leti. Napredovali smo morda v kvalitativnem —, nikakor pa ne v kvantitativnem oziru. Zdi se, da se ta, sicer dokaj lepa panoga športa pri nas ne bo udomačila, vsaj ne v toliki meri, da bi bila popularna. Največji razmah zaznamujemo brezdvomno v plavalnem športu. Tu je omeniti predvsem delovanje »Ilirije«, ki z neverjetno naglico osvaja pocdine položaje na poti do IliMUUHp' .4’il!'v9iuhj; Ilirija: Primor je, materpolo-tekma (8:1). Neubranljiv gol Levo: Ilirija: Bob (Beograd). Nazorna pozicija materpolo-igre, 4:2 za Ilirijo Levo: Lastovica. Srečko Kordelič (Ilirija) Desno: Skok v daljavo. G. Korče (Primorje) Spodaj: Prsno plavanje 200 m. Igor Sever (Ilirija), jugoslovenski prvak Vse slike: foto V. Vodišek ILUSTRACIJA" edina slovenska mesečna ilustrirana revija lil Prosimo svoje naročnike, da opozarjajo svoje znance na naš list. ria željo pošlje uprava revije številko na ogled! £ državnega prvenstva. Petrinovičev pokal, ta največja trofeja jugoslovanskega plavalnega športa, bi bil morda že letos v ‘ jubljani, da ni bilo »pomote« v generalnem štabu »Ilirije«, ki je povsem pozabil na svojo juniorsko waterpolo-gardo. Seme, ki ga je zasejal trener g. Deutz, je rodilo v obilni meri sadove. Stilno prekašajo naši plavači daleč vse pomorske kanone — približujejo se jim postopoma tudi časovno, medtem ko so plavačice svoje pomorske sovrstnice že prekosile. Nepričakovano dobro so se odrezali tudi vvaterpolo-igralci, ki obetajo še mnogo. V skokih pa smo in ostanemo nepremagljivi. Započeto delo nadaljuje z uspehom g. Ulaga, katerega sposobnost nam jamči še dokaj lepšo bodočnost. Za lahko atletiko zanimanje pomalem zopet narašča, vendar je tempo razvoja vse prepočasen. Posamezni, zelo lepi uspehi poedincev izpričujejo, da bi morali biti v tej panogi na dokaj višji stopnji. Razmeroma dobro napredujejo metalci, dočiin v tekih in skokih v splošnem ni zaznamovati napredka, Primanjkuje predvsem nadebudnega naraščaja. Tek. Start za 100 m Met krogle. Neli Zupančič (Ilirija) Fr. '/.upari: liisba pa ni noben liigijenski svobodnjaški šport in popolnoma smešno je, sklicevati se pri tem na stare Grke. Erotična svoboda Grkov je bila neka svoboda, od katere bi se naši svetohlinski erotični svobodnjaki s srdom obrnili: ona je namreč obsegla tudi naivni spolni cinizem, odkrito lasciv-nost. Nikoli niso Grki ovenčali telesne ljubezni z napačno svetniško aureo-lo. Nikoli niso gledali, na telesno erotiko kakor na nekaj, kar se mora ali posvečevati ali blagoslavljati ali spoštovati ko »čisto«. Najboljše, kar so znali povedati o njej, je bilo, da je radostna in prijetna. To pa je nekaj povsem dru- Eterična pesniška ljube/en: Dante in gega. Nasprotno njegova ljubav Beatrice o nebesih pa so znali seveda povedati o ljubezni nekaj drugega in svetejšega, kakor pa naši erotični reformatorji od danes. Eno od drugega odvisi: kdor posvečava spolnost, ta oskrunja ljubezen. Nikdar niso Grki dvomili o tem, da je ljubezen velika skrivnost. Še nečistnik Alkibijad bi se od današnjega spolnega svobodnjaka odvrnil z zaničevanjem. Brez dvoma bi dejal, da je človek, ki nima nobenega pojma o erosu. In to je čista resnica. Erotika je svet zvez in odbojnih delovanj, o katerem se sploh ne more govoriti in misliti vse dotlej, dokler istočasno ne učinkuje. Kajti eros kot goli objekt, ki ga ogledujemo od zunaj, sploh neobstoji. Resnična misel o erotiki je vedno hkrati erotični mik, erotični učinek. Zaradi tega pa doživiš v romanih, povestih in lirskih pa epičnih pesmih vso skrivnost in zagonetnost erosa stokrat Eros in pedagog, Dantejeva Beatrice pa o »Junaku naših sanj« 15. O. Eros danes, eros včeraj. Včeraj skrivnost, danes odkritost. Včeraj platonizem Danteja in Prešerna, danes postoterjena dekadenca d’Annunzia in Baudelairja. Asket je danes redki pojav in umira nalik mlademu nemškemu pisatelju Fr. Kafki na romanjih skozi podzemeljske svetove svojih zločestih prividov in sanj. Ob tej meščanski erotični dekadenci Evrope vstaja v Rusiji novi eros. In je kakor izvarek tehučne kulture, ves razgaljen, umit in očiščen vsakih skrivnostnih dišav in opojev. Pojavlja se že med nami hkrati s higijensko kulturo. Servirajo nam ga — zdravniki in moderni pedagogi. Kajti ti govore o ljubezni in seksualnosti tako kakor o hi-gijenski kuhinjski pripravi z avtomatskim pralnim in sušilnim aparatom. Nekaj pač z neizrečeno mislijo, da je čistemu vse čisto, kar sicer ni res, in samo dokazuje, da govornik ali pisatelj nimata trohice čuta za čistost v sebi: namreč čistemu je prav zelo malo čisto. Telesna ljubezen Pesnik France Prešeren in njegovi cloe trpki ljubezni Zgoraj: Julija Primčeva v mladih letih pn Langusovi sliki (detajl) Desno: Ana Jelovškova. mati Prešernovih otrok, v starejših letih. Fran Levstik Levstikova ljubezen: Franja Koširjeva silneje, nego v raznih orisih, reformatorskih knjigah -in zdravniških predavanjih. Čemu vsa. ta dandanašnja predavanja o higijeni in redu v življenju? Torej, ako naj se zgledujemo po zdravniških in pedagoških predavanjih, moramo živeti po nekih metodah, sistemih in vzorcih, ne pa iz sebe. Vsi ti predpisi so popolnoma brez moči, pa naj ima človek v sebi urejeno ali neurejeno erotično življenje. In so izdelek razuma, ki pustoši in upepeljuje človekovo čuvstvc-no življenje. Če nima človek etike v sebi, mu tudi neka umetno narejena etika od zunaj ne bo prav nič v blagor. Predstavimo si dejstvo, ki bi nastopilo, v tem trenotku, ako bi se erotična življenja slehernika počela lutkarsko gibati po nekih pravilih. To ne bi bilo več življenje, pač pa Nivea-C reme: Din 5.oo-22.oo / Nivea-Ulje: Din 25.oo i 35.o e brijanja i fo bas prije sapunjanja morale se uvijek natrli sa NIVEA - CBEltE NIVEA'ULJEM ne prejako, jer sprečava slvaranje pjene! Možele se natrli več uvečer. Koža če poslati podatna, brada če omekšati i Vi nečete više Irpiti radi crvenih i raspucanih mrlja na licu. Pa i izbrijavanje vrata kod ženskih frizura biti če uporabom Nivea-Creme ugodnije. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor Gregorčičeva ul. 24 neke ledene blodnje nad omrtvelostjo lastnega srca. Umetnost ne bi zaživela. In druge stvari bi se dogajale, ter rasle v fantastično resnično, ki je danes — utopija. Eros je bil v vseli dobah prečudna podoba Ahasverstva. Vsaj na višjih ravninah. In največji in najčistejši takrat, ko blodi v obliki hrepenenja in večne neutešenosti po zemlji. Plavati mora v prividih in neizpolnjenih sanjah. Resničnosti ne sme poznati. Vsekdar mora biti zanešenjaški. Beat l ice, ki jo je obožaval Dante, je imela dvoje resničnosti. Prva je bila njena stvarna resničnost: govorila je o dekletu, ki je morda puščobna, čuvstveno prazna, vsakdanja, hladna meščanska računarka in kovarka intrig in temnili naklepov. Drugačna pa je bila njena druga resničnost: ta je živela edinole v sanjah in pesniških prividih Danteja. Imela jo je v enaki meri in veličini slovenska Primičeva J 111 i j a. Kakor hitro bi Julija pred Prešernom stopila i/. svoje namišljene resničnosti v svojo pravo resničnost, bi se namali razbili vsi fantomski prividi. Nemalokrat pa se tista prava resničnost naziva telesna ljubezen. V to kaotično sfero je že od pamtiveka obsojen človek, pada v zanosu vanjo in se spet skuša razrešiti njenih zapeljivih in opojnih klicov. Kaj je ljubezen? Opojna pijača, ki ti pričara drugo realnost, nebeška lestvica, po kateri se dvigaš, da ne bi gledale oči pošastne strahove vsakdanjega življenja. Vse prihaja iz človekovega nemira in žena je nalik fati morgani, po kateri človek blodno stremi. Ko misli, da jo je dosegel, spozna, da je ukanjen. Umika se v zagrenjenost, v samoto. Morda za uro, morda za mesec. Morda tudi za večno. Pa vkljub temu. da je udarilo grozno in rabeljsko spoznanje po njegovih prividih in sanjskih svetovih, sc nič ne poboljša in iz- strezni. Iz samote hrepeni zopet v življenje, k ženi in od 11 je se zopet vrača v svoje samotno domovanje. Večen krog. Prav ta krog pa izraža — ž i v 1 j e n j e. Živele pa so žene, ki niso bile samo objekt umet- nikovih sanj in prividov. Imele so čuvstvo in glo- I tuli jan stki pesnik Petrarca in njegova nesmrtna ljubezen Laura de Sade (stari miniaturi v medice jaki knjižnici v Firenzi) boko notranjo kulturo. Med temi sta prvi: M a d a ni e S t a e 1 in George S a n d o v a. Obe sta bili središči francoskega literarnega salona, 'laktat so živeli francoski romantiki, pesniki in slikarji. Vsi okorni, nekam surovi, pa so jih izoblikovali ti ženski literarni saloni. George San-dova je kakor Kalipso Odiseja privabljala umetnike na svoj grad, kjer so sc vrstili pestri literarni večeri. Madame Stael in George Sandova sta pisali romane, v katerih sta podajale življenje v idealistični obliki. To idealiziranje življenja je bilo izravnava za toliko in toliko erotičnih razočaranj, ki sta jih umetnici doživeli. Žene pa so tudi ljubice pesnikov. To je njihova večna in zelo problematična literarna misija. Žena, ki ljubi in piše pesmi, je sesterska. Toda najvišja moč žene pa je — materinstvo. Ono je daleko odmaknjeno od vseh sanjarenj o »neznanem junaku«. »Junak dekliških sanj«, to je ona historična ali imaginarna osebnost, ki se jo občuti za posnemanja ali občudovanja vredno. »Sanjski junak« je ona idealna postava, ki si ga izsanja dekle za svojega soproga in ki postane v zakonu kriv vseh nesreč, ker zakonski mož ne nalikuje junaku, niti 11111 ne more nalikovati. Pozneje želi dekle sanjskega junaka za ljubimca in ostane cesto svojemu možu zvesta zaradi tega, ker tega junaka vendar le ne najde. Pred vsem pa je junak dekletovih sanj dotično bitje, ki jo možje kakor tudi žene hočejo imeti v umetnosti vedno za glavno osebo, vedno za isto v njenih tisočerih preobražanjih. Umetnost vedno išče junaka svoje dobe, in čeprav tako pogosto menja svoj stil, je Vitez iz srednjega veka in gardni oficir iz dobe pred svetovno vojno — dva ne-kdanja ideala ženskih src v resnici idealna podoba junaku, ki se je v teku človeške razvojne zgodovine izpreminjal.« Junak je vedno izpostavljen smrti. Njegov cilj je — smrt. Meščan se trudi, da ostaja pri življenju, junak se bojuje zato, da izgine. To velja za Mohameda in Lenina, Siegfrieda in Lindbergha, za Wer-therja in Franza Biberkopfa.* Zaradi tega je krivično in napačno, če hočejo razni pisatejli znamkovati kult meščanski in je imel svoje meščanske heroje, med tem ko so danes proletarci na tem, da ustvarijo proletarske heroje. Predvčerajšnjim vitez v oklepu, včeraj gardni čast.-n i k, danes — športnik. Značilna posebnost vsakega junaka pa je, da se — žrtvuje. V urejenih meščanskih časih je bil pojav junaka, ki se žrtvuje, redkejši. Tedaj so na njegovo mesto pričele stopati — žene kot junakinje, ki so pripravljene na vsako še tako težko žrtev. M a d a m e B o -vary, Effi Briest, Nora,, H e d da Ga bi er, to so junakinje, ki so v tedanji literaturi iz objekta za trpljenja junaka postale junakinje svoje lastne bolesti. Možu pa je v teh liberalnih, prosvetljenih in individualističnih časih manjkalo prostora za junaštva in zlasti — legende. Vsak poročnik iz garde je čutil v sebi kos Siegfrieda. Toda junaškega na takratnih junakih sta bila samo uniforma in čast poklica. Junak je od samotnega vodnika dospel do državnega uradnika. Veliki zapeljivci žena Casa- Sheriffooo dramo »Konec poii< pravkar filma jo o Berlinu. Glavno vlogo Stanhopea igra Conrad Veidt Rudolf Valentino, umrli filmski junak, d življenju hrepenenje deklic Kdo je danes junak dekliških sanj? nova in Don Juan so se preobrazili v šarlatane, elegantne kavalirje in razne »b e 1-'a m i j ec. (Prim. Maupassant.) Prikazal se je novi tip junaka, ki nima v zgodovini nobene primere: junak dekadence. Ta ne umira in izginja s sveta iz nekega življenjskega, notranjega preobilja, temveč iz naveličanosti življenja. Njihova imena so: Baudelaire, Coleridge, Beckford in Oscar Wilde. Svetovna vojna jih je iztrebila. In danes? Jeli se je porodil nov tip junaka? Kdo je to? Je resnično boksarski mojster, rekorder junak naših sanj? In pa razni filmski igralci — Waldemar Psylauder, Rudolfo Valentino? Ali je še vedno — nepoznani vojak? Ali pa nimamo sploh nobenega junaka? Ali nam trnjeva doba mar zabranjuje, da sanjamo? Ali pa stojimo mogoče na koncu preteklega življenja, vsi nestrpni v pričakovanju novega junaka, ki nam bo ustvaril boljše življenje? Kajti gotovo ni naš čas tako izravnan in brez hrepenenj, kakor si to radi predstavljajo površni kritiki. (Viri: razni članki iz »Literarische Welt«.) * Glej: Alfred Doblin: Berlin, Alexanderplatz. Večerna obleka. Nosi Liluan Tashman, zvezda Paramounta v Holli/moodu N. y. T. Športnik. Nurmi v teku Učiteljice v počitniškem tečaju smučejo ribez, prebirajo češnje, pripravljajo breskve, da jih vkuhajo in shranijo. 6 kozarcev češenj imajo že pripravljenih, da sp kuhajo v sopari Vkuhavanje sadja Fižol o stročju o patentnih kozarcih. Fižol mora biti popolnoma sirov in ne prestar. Fižol v malo slani vodi (na 1 / vode 3 dkg soli) nekoliko prevremo. Nato ga stresemo na rešeto in ohladimo. Hladnega zložimo v steklenico in zalijemo z zavreto, ohlajeno, rahlo slano vodo. V sopari kuhamo % ure pri 100° C. Po dveh dneh sterilizacijo (20 m., 100° C) ponovimo. Brusnice, dobro preberemo in operemo. Medtem kuhamo sladkor; na 1 kg sladkorja vlijemo 3I» I vode in kuhamo toliko časa, da se zgosti, nato stresemo nanj 2 kg brusnic, premešamo in zopet kuhamo, da postanejo prozori zadnje še vroče vložimo v steklenico; ko se ohlade, za\ in kuhamo 8 minut. Ribez vložimo v steklenico, sok še malo pokuhamo in ga vlijemo na ribez. Ko se vsa vsebina v kozarcu ohladi, zavežemo s pergamentnim papirjem. Češnje o patentnih kozarcih. Zrele, a vendar še trde češnje operemo in v kozarce tesno vložimo; zalijemo jih s prekuhano sladko vodo (sladkorja vzamemo 15 dkg na 1 I vode). Češnje kuhamo 15 minut pri 80° C. Breskve. Za vlaganje morajo biti trde. a vendar zrele. Bolj debele razpolovimo, olupimo, (najlaže se olupijo, če jih vržemo za trenutek v vrelo vodo) tesno vložimo v steklenice, zalijemo s sladkorno raztopino (na I l vode 30 dkg sladkorja) in steriliziramo 20 minut pri 80° C. Hruške in češplje v kisanem sladkorju. Za te vrste kuhanega sadja (kompota) so dobri navadni kozurci. ki se zavežejo s pergamentnim papirjem. Navodilo: Zrele hruške olupimo, debele prerežemo na 2 ali 4 dele in takoj položimo v mrzlo čisto vodo. v kateri smo raztopili nekoliko limonove kisline (da hruške ne porjave), nato jih stehtamo. Na 1 kg hrušk pripravimo sledečo raztopino: 1I-j l vinskega kisa in 35 dkg sladkorja na ognju zavremo; hkrati pridenemo malo klinčkov in ci- ne; nazadnje še vroče vložimo v steklenico; ko se ohlade, zavežemo. Drug način: V kozico denemo 'h kg sladkorja (kristal), nato 1 kg brusnic, zopet Yt kg sladkorja, potem 1 kg brusnic, rahlo ■•amncamn ir» nncfima rltt ««rl in vlnHlcnr v vročini strneta. £ premešamo in pustimo, da se sad in sladkor v vročini strneta, o postanejo brusnice prozorne, so dobre. Ivanovo grozdje ali, ribez. Ribez osinučeino, izberemo, operemo in stehtamo. Na 1 kg sadja kuhamo 1 kg sladkorja v 3/« / \ ode. Ko postane sladkor gost in čist, denemo vanj ribez Fižol vlagajo v kozarce meta. Sedaj pridenemo hruške in pustimo nekaj minut vreti. Hruške vzamemo iz sladkorne raztopine, ohladimo in prav tesno v kozarce vložimo. Sladkor s kisom še nekoliko prekuhamo in hladnega vlijemo na hruške. Steklenice zavežemo s pergamentnim papirjem. Češplje se pripravijo na isti način, le da jih pred kuhanjem v sladkorju nabodemo z zobotrebcem, da preveč ne razpokajo. Buče. Nekoliko dorastle buče olupimo, odstranimo pe-ščišče, iz mesa izrežemo z modelčki — vzorčki — razne oblike, kakor n. pr, zvezdice, kroglice itd. Potem stehtamo, Brusnice prebirajo Brusnice o kozarcih Buče režejo z vzorčki na koščke, da jih shranijo za zimo o kozarcih prekuhamo 5—5 minut v vreli vodi, malo slani vodi, stresemo na rešeto, da se odcede. Medtem kuhamo na t kg buč l kg sladkorja v 'A 1 vode, dodamo malo klinčkov, cimeta in limonove lupine. Vreli sladkor vlijemo na buče. Čez 24 ur stresemo buče na rešeto, da se odcede, in vložimo v kozarce. Del vkuhane zelenjave, sadja in sokov Foto »Ilustracija« Sladkorno raztopino nekoliko pokuhamo, ko postane že precej gosta, vlijemo nanjo K 1 vinskega kisa, zavremo. Ko se ohladi, nalijemo na buče in steklenico s pergamentnim papirjem zavežemo. (Iz Dr. Krekove meščanske gospodinjske šole v Zg. šiški pri Ljubljani.) GRAFOLOŠK1KOTIČEK POSfAJAUŠC! CESTNE. / Železni^ POSTAJALIŠČE t/srht ŽtLEINICE POSTAJALIŠČE CESTNE ŽELEZNICE odporna za življenjski hoj in napor naravnost hrepeni po kaki močnejši zaslombi in opori. Boječa, duševna neodločna natura, brez udarne sile in duševne določnosti. Opaža se sicer živahnost in impulzivnost v njenem značaju, ki pa nima trdne baze v močni volji in v duševni energiji, temveč predvsem v hitri razburljivosti in močni senzitivnosti tega značaja. Svojih slabosti in napak se oseba očividno zaveda in jih radi tega skuša čim bolje prikriti. V pomanjkanju drugih obrambnih sredstev se oseba često poslužuje prikrivanja in skrivnosti-čarenja, kar ji sigurno ni v čast. sledi pu z logično nujnostjo iz celotne njene duševne strukture. Oseba očividno skrbno pazi na to, da bi kdo ne prodrl za kulise njenega kompliciranega notranjega doživljanja, ter je v teni pogledu pravi posebnež. Rada komplicira in zamotava stvari, ter se le redko izraža jasno in določno. Morda je temu kriv deloma tudi njen razrahljani telesni organizem (nesrečna mladostna leta? tipki življenjski doživljaji!?) Originalna natura, s finim estetskim čutom in s |x>-vsem svojevrstno domišljijo. M. Š.: Gospod Petelinški čaka na tramvaj Opomba: Kdor želi grafo- loško skico značaja kake osebe, naj \ pošlje približno 10 s črnilom pisanih vrstic njene pisave (navesti je treba tudi spol in starost) na uredništvo »Ilustracije« s pripombo »Grafološki kotiček«. Priloži naj pismu 20 Din in 2 znamki po 1 Din za delo in stroške. Pisma se rešujejo strogo diskretno in vestno. Na tem mestu se priobčijo analize le na izrečno zahtevo. Naš grafolog izdeluje tudi detajlne analize in je bravcem te revije na razpolago za vsa zadevna vprašanja. »Universum«. Izredno občutljiva in tenkočutna natura, čuvstveno povsem prožeta, tako da vsak njen živec neprestano vibrira v čuvstvenem navalu zunanjih vtisov. Malo Svilene nogavice ITeliner Vanberg V dnevnih listih je neki čuden oddelek, kaj je kdo izgubil. Tako sem pred kratkim čital najbolj čuden oglas tc vrste, ki se je glasil tako: »Med potjo iz gledališča sem izgubila par modrih svilenih nogavic. Kdor mi jih prinese, dobi za nagrado hvaležen pogled dveh modrih oči.« Za tem naslov dame, ki je izgubila svoje svilnate nogavice. Priznati moram, da sem, prebravši ta oglas, polglasno zamrmral: »Glej, glej!... Hm! Hm!« lil čemu bi tajil, da mi je domišljija slikala to damo, ki ni več imela svojih svilenih nogavic, tudi zelo prikupno in nespametno? Prosim vas vendar, kako naj človek na ulici izgubi svoje nogavice? Trenutek sem premišljeval o tem in v duhu videl dvoje oči in nežna, koketna usta ... »Tudi tebi ne bi škodilo, ko bi našel te modre nogavice,« sem sam sebi govoril, »ker bi potem gotovo videl njihovo lastnico . .. Ali si sploh že kedaj imel srečo? Ali se moreš spomniti, če si kedaj v življenju imel srečo? Modre nogavice bo že kdo brez tebe našel!« Nogavice pa mi niso dale miru. Minil je prvi dan, minil drugi — a oglas je še vedno izhajal na istem inestu v časopisu: »Med potjo iz gledališča sem izgubila par modrih svilenih nogavic. Kdor mi jih prinese, dobi za nagrado hvaležen pogled dveh modrih oči.« — Za zlodja, zakaj ne bi vendar našel teh nogavic?! Neki porogljivi glas se je zakrohotal v meni in dejal: »Prisegam ti, pri čemer hočeš: ne boš jih našel, ne boš, ne boš!...« Ko je četrtič izšel oglas v časniku, se mi je posvetilo v glavi. Kmalu bi bil začel poskakovati od veselja, ker sem slednjič vendar spoznal, da svilenih modrih nogavic res ne bom našel. Ali kdo pa mi brani, da jih ne bi kupil v kaki trgovini in jih odnesel njej. ki jih je izgubila? Rečeno — storjeno! Odšel sem v prvo večjo trgovino z nogavicami in ko sem prišel tja, sem mislil, da sem že na cilju. »Želite prosim?« vljudno vpraša prodajalka. »Samo malenkost, par modrih svilnatih nogavic...« »Zelo obžalujem, vse smo že razprodali. Ali smem pokazati druge barve, vijoličaste ali rožnate...?« »Hvala!« na kratko odrežem. Bil sem užaljen. Obrnil sem se in odšel iz trgovine. Potem sem obletal vse mesto in obšel vse trgovine, kjer prodajajo ženske stvari, povsod pa sem clohi 1 isti odgovor: »Zelo nam je žal, vse prodano!« Vzel sem si avtomobil in se vozaril v predmestju od trgovine do trgovine, toda povsod sem slišal enako: »Vse prodano ...« Kaj, ali je mogoče, da v vsem mestu ne moreš dobiti par modrih svilenih nogavic? »Najbrž jih nikjer ne boste več dobili!« je prepričano govorila vsaka prodajalka. Človek lahko marsikaj verjame, vsega pa vendar ni treba. Ker. Doglej. Dod večer istega dne sem le našel zadnn par modrih svilenih nogavic, ki so bile še v mestu ... Odpeljal sem se domov, se zavlekel v posteljo in drugega dne sem že zjutraj sta! pred stanovanjem »dame z modrimi očmi«; pod pazduho sem tiščal škatlo, v kateri so bile nogavice. Služkinja me je odvedla v salon in kmalu se je prikazala dražestna elegantna žena z modrimi očmi. »Ti?...« vzklikne nehote. »Ti si prišel? Kje si izvedel za naslov? Saj se nisva videla že, kar sva končala šolo.« »Da,« odgovorim, »toda tvoj naslov je točno naznačen v oglasu. Oprosti!« »A, mogoče tudi ti prinašaš nogavice?« vpraša dalje in toliko da ni bušnila v smeh. »Nogavice? Da ... seveda ... Toda povej mi, kako moreš biti tako nerodna, da izgubiš nogavice?« »Da... da... da!« zopet odgovori. »Kako sem izgubila nogavice? Ha-ha-ha! Da moreš biti tako neumen? Izvoli sesti, takoj ti bom pojasnila.« Sedem v naslanjač. »Vidiš,« je začela sedajoč v drugi naslanjač poleg mene, obraz pa ji je postal nenadoma resen, skoraj otožen, »saj nisem izgubila modrih svilenih nogavic, samo beda me je naredila iznajdljivo. Igram v gledališču, a že tri mesece nisem dobila niti pare plače. Od česa naj tedaj živim?« »Hm, hm!...« sem mrmral predse. »Zdaj razumeš, da ne morem sedeti na miru in zehati! Pomisli, če še jesti nimam kaj! Razen tega imam sinčka... tri leta je že star; on hoče tudi jesti, pa še koliko! Pa mi povej tedaj, kje naj vzamem, če ne dobim plače? ...« »Hm, hm!...« zopet mrmram. »V vse časnike sem dala oglas: ,Vdova v veliki stiski išče kakršnokoli delo.' Odgovoril mi ni nihče. Čakala sem in po cele tedne stradala s svojim otrokom .. . Potem sem dala v časnike še sledeči oglas: ,Kdo bi mi pomagal vsaj s sto dinarji?* Zopet se ni nihče oglasil.« »Hm, lini!...« že tretjič menim jaz. »Da; lini, hm, hm, bedaček moj! Ali ti sploh veš, kaj je življenje? Po zadnjem oglasu sem spoznala, da so povsod 11 a svetu ljudje, ki imajo dovolj denarja in vsega mogočega za lepo ženo, da pa je izmed sto komaj eden, ki hoče res pomagati. In potem sem dala v časnik oglas o modrih svilnatih nogavicah. Nisem se prevarila.t Vstala je, kakor da uživa v svojem zmagoslavju. »Ali hočeš, da ti povem, koliko parov modrih svilenih nogavic sem dobila v tem kratkem času, nekaj osebno, nekaj po pošti?« In ne da bi čakala odgovora, doda: »Natančno imam zapisano: doslej sem dobila 53.753 parov!« Prvi hip sem strmel ko okamenel. »Da, 53.753 parov... In včeraj sem jih prodala za pravljično ceno, ker jih več v vsem mestu ni bilo mogoče dobiti. Dobila sem zanje 1 milijon, 75 tisoč in 60 dinarjev! Zdaj imam dosti. Ko pa sem potrebovala samo sto dinarjev...« se je nasmehnila in se naglo stresla, kot da se ji vse studi. »Za božjo voljo!« se nisem mogel zadržati, da ne bi vprašal, »ali resno govorite? Milijon, 75 tisoč, 60 dinarjev?!« »Da dragi moj!« mi je odvrnila, »popolnoma resno: 1,075.060 dinarjev! Za vsak par sem dobila dvajset dinarjev. Tn v tej škatli imate tudi Vi za me modre svilene nogavice? Kako prijazno je to od Vas! Takrat seveda niste čitali mojega drugega oglasa, ko sem potrebovala sto dinarjev! Nazadnje je že vseeno!.... Berta, bodite tako dobri in pokažite temu gospodu, kje so vrata!...« (Poslovenil: J. G.) Priljubljena po vsem svetu! iHEFfiLin Kdor jo enkrat uporabi, ji ostane naklonjen. Ugodna in trajna. Dobiva se povsod. Preprodajalci se obračajo na Gustav Husser & Sof)n, lUien, VIL, Uic^tergasse lO Tu priobčujemo štiri slike kitajske reke v naraščanju Slike last g. dr. Ranla Na obzorju se vidi linija reke Plima se javlja, reka narašča in se širi naprej in naprej... Plima se lomi V alovi reke drve nazaj .'■•S.'#' v cčja povodenj zadnjega časa na Kitajskem Kitajsko državo je letos v uvgustu zadela strahovita nesreča, ki jo je pahnila v uboštvo in pomanjkanje. Velikanska povodenj, kakor je ne pomni večtisočletna zgodovina Kitajcev, je opustošila bogate in cvetoče pokrajine v obsegu 18.000 kvadratnih milj. Ti kraji so najbolj plodovita pokrajina Kitajske in jo naseljuje okoli 50 milijonov ljudi, tako gosto obljudena, da je na kvadratnem kilometru živelo povprečno nad 400 ljudi. Ljudstvo, ki ga odlikuje izredna marljivost in skromnost, si je s trudom ustvarilo krasite majhne vrtove in pridelovalo riž, čaj, sadje, žito in bombaž. Vsa ta pokrajina, vsa žetev in večina domov je danes uničenih. Oti 24. junija naprej je neprestano deževalo, pojavili so se strahoviti cikloni, na gorskih velikanih Tibeta so se tajale ogromne množine snega, vode so začele naraščati. Najbolj med njimi reka J a n g c e k i a n g (t. j. Jangce-reka, nazvana po trgovskem mestu, ki je bilo okoli 1. 1550 razrušeno), na j več ja reka na Kitajskem. Na živa jo jo tudi Kiang (reka) ali Takiang (velika reka) ali Čangkiang (dolga reka). Dolga je 5100 km in njene poplave so vedno bile strašne, že običajna plima poolavlja široko obrežje, kakor kažejo naše slike. Navadno je narasla ob poplavah na 20 m višine, ko je pa začela naraščati letos v avgustu, je že v sredini meseca dosegla pri Han-kauu višino, ki je ni dosegla že 60 let, čez 40 m! Ozemlje med tremi mesti Hankau, Hanjan in Vučjan je bilo ob povodnji ogromno jezero, ki je pokrivalo 70 okrajev. Dve tretjini province Hunan sta bili ogroženi po poplavi. Še hujši je bil položaj na ozemlju jezer Velikega kanala, ki veže reki Jangce-kiang in Sinkjanfu, izredno plodovito ozemlje, ki je danes močvir je. Meseci bodo pretekli preden bodo vode upadle in najmanj leto dni bo treba, da bo upostavljeno normalno stanje. Z velikimi deli pri Kaj se zgodi parniku, ki se ustavi ob povodnji? Ko je vodu upadla, je parnik obtičal o blatu . Prebivalci beže iz mesta Y uen-Kiang, ko so ga dosegli prvi valovi poplave. Yuen-Kiang je kitajsko mesto v provinci Hunan, leži ob Tung-Titig jezeru in reki Yang-Tse. Poplava je mesto popolnoma porušila. To je prva slika, ki je prišla o Evropo iz uničene, poplavljene pokrajine si kitajsko ljudstvo tolmači po svoje, češ da se je maščeval »veliki zmaj« zaradi propadanja stare vere. Zato je vdano v svojo strašno usodo in le čaka boljših časov. Reka Yang-tse, kadar je mirna jezovih Jangcekianga, ki so se započela pred nekaj leti, so iprenehala zaradi obupnih strankarskih borb. V zadnjem času pa so zapustili delo pri jezovih in umetnih jezerih še zadnji delavci, ki so se sprli s podjetjem. Delodajalci so pustili delavce stradati in jim pritrgo-vali že itak borne plače. Ker so še kmetje sami, ki so se dozdaj varovali poplav s primitivnimi zavarovalnimi napravami, morali zaradi strašne državljanske vojne, nerednih razmer in obubožanja opustili vsako misel na delo pri jezovih, so se mogle vode razprostreti brez ovire. Hankau, milijonsko mesto, je popolnoma izumrlo, ko so ga zalile vode. Reka, ki je tekla mirno skozi kitajske planjave, se je izpremenila v peneče se morje, v katerem so plavali mrliči, poginule živali, pohištvo in izruvano drevje. Mnogo tisočev vasi in trgov je bilo popolnoma odrezanih od sveta, s strahom so čakali, kdaj jih bo zalila voda ali kdaj bodo morali umreti od gladu. Lakota je strašno pritisnila. Doma ni bilo mogoče dobiti živeža, od drugod ga ni bilo mogoče pripeljati, ker so vode vedno naraščale in so bili valovi tako divji, da ladje niso mogle pluti. Vlada v prvem hipu ni mojfla drugega ukreniti kot to, da je razposlala letalce. Ti so pripovedovali o groznih slikah opustošenja. Videli so, kako so ljudje stegovali roke proti nebu, da bi jih letalo rešilo pogina. Poskusi, da bi letala trosila živež v ogroženih krajih, so se ponesrečili. Besna voda je vse odnesla s seboj. Prizori vesoljnega ipotopa so bili strašni in nepopisni. Borba za življenje neizprosna. Ljudstva ne trpinči samo glad in ne mučijo samo bolezni in kolera, ne kosi ga samo smrt, izžemajo mu zadnje prihranke oderuhi,'ki prodajajo živež po oderuških cenah. Od vseh strani sveta so prihajale podpore v denarju in živežu. Društvo narodov je poslalo zdravnike, specialiste za epidemične bolezni. Pa vse je malo pomagalo. Usoda se je morala dopolniti.Strašno katastrofo NOVE KNJIGE Z eml jevid vzhodne Kitajske, kjer je strašna povodenj Dr. Fr. Zbašnik: Iz vojnih časov. uničila 4 milijone hiš in za-htevalaoeč tisoč človeških žrtev. Po najnovejših poročilih je bilo po povodnji posredno ali neposredno prizadetih okoli HO milijonov Kitajcev (Opis te velike katastrofe ki-tajskeganaroda s slikami glej na prejšnji strani!) Popravki. V 5. številki na sir. 157 sta zamenjani sliki iger »Duh zemlje« in »Življenje je lepo«. V 5. številki na str. 147 beri zadnjo kitico »Mariborske nedelje« takole: A drugim je zavetje krčme streha — Ko pride noč, pa vsak spet brž zarije se v črno brozgo kvant skrbi in greha! V 8. številki na str. 277 sta zamenjani zgornji sliki »Načrt za otok« in »Novi trg pred Zdraviliškim domom«. V 9. številki na str. 294 je slika bivšega župana Grasel-lija delo akad. slikarja G. A. Kosa. V 9. številki str. 297 popravi, da je slika »Južnega Sokola« last »Sokola Ljubljane«. Levvis Wallace: Ben Hur Najstarejša in največja trta v Kaliforniji (Sev. Amerika), Zasajena leta 17?5. Pekingo Ventsin c V Nanking@ hsnkau Kanfon o Kako ga pijemo poleti in kako pozimi S tem naslovom je izšla v izdanju »Domačega prijatelja« pred kratkim I. knjiga, ki obsega na 100 straneh dve povesti: Solnčna roža in Invalid. Avtor knjige je starejši slovenski pisatelj dr. Fran Zbašnik, ki je bil v začetku tega stoletja nekaj časa tudi urednik »Ljubljanskega zvona«. Našemu čita-jočemu občinstvu pa ni toliko znan s svojim pravim imenom, kakor po številnih psevdonimih (Žaljski, Malograj-ski, Strnad itd. itd.), pod katerimi je svoj čas mnogo pisal i v Ljubljanski zvon i za Mohorjevo družbo. Za zadnjo še prav posebno ljudske povesti, ki so jih svojčas zelo pisali in še več brali, danes pa so te povesti še komaj znane s skupno klasifikacijo kot »mohorjansko ali večerrilško berivo«. Ljudski« sta tudi te dve povesti, malce »modernejši« po snovi, a zato stari po obliki in izvedbi. Dr. Fr. Zbašnik Lemis Wallace V »Ljudski knjižnici« je izšel v dveh zvezkih v prevodu Griše Koritnika prevod svetovno znanega, zgodovin, romana »Ben -Hur«. Med vsemi povestmi, ki pripovedujejo o času Kristusovem, brez dvoma ni nobene, ki bi se bila ljudem tako priljubila kakor Wallaceov »Ben-Hur«. To delo je izšlo 1. 1880 in je kmalu doživelo ogromen knjigotrški uspeh. Danes je prevedeno že v štirideset jezikov. Slovenci smo ga imeli že pred vojno v dveh izdajah in precej nepopolno prevedenega. Zdaj ga je iznova izdala Jugoslov. knjigarna neokrnjenega in v boljši slovenščini. Vsak zvezek stane broširan 35 Din, vezan pa 45 Din. Plesalka Meta Vidmarjeva Nekaj razlag življenja brezplačno za poskušnjo bravcem tega lista Znani zvezrloslovec prof. Roxroy se je spet odločil, da za to banovino priredi poskusno razlago vašega življenja popolnoma brezplačno v nemščini, angleščini ali francoščini. Slava prof. Roxroy-a je tako daleč razširjena, da pač nima potrebe, da ga mi uvedemo. Njegova sposobnost, razlagati življenje drugih, vseeno, kako daleč stanujejo, meji že na čudotvorstvo. Celo zvezdoslovci raznih narodnosti, ugledni možje, iz vsega sveta gledajo nanj kot na svojega mojstra in slede njegovim stopinjam. On vam našteje vaše zmožnosti, vam pove, kako in kje morete doseči uspehe in vam omeni povoljne in nepovoljne dobe v vašem življenju. Njegov opis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov vas bo presenetil in vam pomagal. Gospod Paul Stahmann, izkušen zvezdoslovec, Ober-Nie-wiadom (Deutschland), pravi: »Razlage, ki mi jih je dal g. prof. Roxroy, so povsem resnične. To je temeljit, dobro posrečen kos dela. Ker sem sam zvezdoslovec, sem njegova planetska izračunanja in podatke natanko preiskal in našel, da je njegovo delo v vseh potankostih dovršeno in da je tej znanosti popolnoma kos.« Če želite porabiti to izredno ponudbo in dobiti poskusno razlago, sporočite ime tega lista, vaše ime in naslov (brezpogojno morate to svojeročno napisati), dan, mesec, leto in kraj vašega rojstva ter priložite 20 dinarjev v bankovcu ali v poštnih znamkah (ne prilagajte pa kovanega denarja), da se pokrijejo stroški za to objavo, poštnino itd., nakar vam bomo takoj poslali vašo poskusno razlago. Naslovite svoje pismo na prof. Roxroy, Dept. 8395 D, Emmastraat 42, Deu Haag (Holland). N. B. Prof. Roxroy ne razume naših jezikov in more, žal, odgovarjati le v nemščini (ali francoščini ali angleščini, kakor kdo želi). Poštnina za pisma v Holandijo znaša 3 Din. V lanski H. št. »Ilustracije« smo objavili članek s slikami o slovenski plesalki Meti Vidmarjevi, ki je študirala šest 'et v šoli Mary Wig-manove v Dres-denu in je danes v Jugoslaviji edina absolventka te šole. Kakor smo že tedaj objavili, vodi Vidmarjeva v Ljubljani danes svojo lastno plesno šolo. Pouk v šoli se je začel s 1. okt. v dveh razredih: razred za poklicne in razred za lajike. Kurzi za dame, gospode in otroke. Solo-ure. Ples v skupinah. Po dogovoru si je mo-Metoda Vidmarjeva goče ogledati po- uk. Vse nadaljne informacije se dobe v Ljubljani, Narodni dom, vhod z Blei-weisove ceste, vsak dan popoldne. Slovenci in knjige Preračunal sem, da stanejo vse slovenske knjige v tisku, razen časnikov in revij, letno 12 milijonov. Toda te knjige leže nerazprodane po trgovinah, ker ni denarja ... ...in vendar potrošimo samo za alkoholne pijače letno nad 457 milijonov. F. S. Finžgar. Mara Jeraj-Kralj: Paglavci (model v mavcu, zamišljeno za izvedbo v beli kamenini) Iz domačih keramičnih ateljejev: Mara Jeraj - Kralj Mara Jeraj-Kralj: Mucki (model o mavcu, z umišljeno za izvedbo o beli kamenini) Pod učiteljevanjem slikarja Fran. Kralja na umetniškem oddelku Srednje tehnične šole v Ljubljani so se pričeli polagati pivi začetki naše domače drobne umetne obrti, doslej pretežno v glini in žgani kamenini. Izmed samostojnejših del je tu omeniti ona zlasti Dane Pajnič-eve (oIlustracija< Razstava kluba likovnih umetnic (Jakopičev paviljon.) — R. L. Začetkom septembra otvorjena razstava »Kluba likovnih umetnic« v Jakopičevem paviljonu je bila menda prva prireditev take vrste pri nas in je bila po tej strani tudi zanimiva za obiskovalca. Klub je zbral za razstavo 89 številk, od tega večinoma podobe z oljem, a le nekaj malega je bilo grafike. Stilistična tendenca razstave je bila zmerna in povprečna in to kljub nekaterim delom, ki so težila zn modernizmom. Posebne kvalitete razstava ni pokazala, tudi pri onih članicah kluba, ki so najjačji talenti, bi bili pričakovali ponekod v izboru boljših del (Pregelj). Poudarek razstave je bil pri Slovenkah. Glavno dvorano sta obvladovali temperamentni Anica Zupnnec-Sodnikova in Mira Pregljeva. Desno: Z oe Borelli-Alačeoič: Pri česanju (gvaš) Levo: Henrika Šantel: Studi ja deklice (akvarel) Desno: Cata Dujiin-Gattin: Pianistinja Olga Mihajlo-vič (olje) Mladi angleški literati v Ljubljani V dneh 18.—24. septembra 1931 so se mudili v Ljubljani trije elani londonskega Mladega Pen - kluba, da obiščejo ljubljanski Mladi Pen-klub in navežejo stike med kluboma ter predstavniki mlade literarne generacije. Oba Mlada Pen-kluba imata po vzoru (starih) Pen-klubov namen, pospeševati pomirjen je med narodi in resno literarno delo Foto »Ilustracija« Zgornja slika kaže od leve na desno sedeče: g. Župančič, ga. Šaričeoa, mr. Henderson, mr. 1V ar man, mr. Taylor, mrs. Co-peland, stoječe: g. Ocvirk. g. Albrecht, g. Gspan, g. Stele, g. Kelemina, g. Leben, g. Vodnik, g. Vodušek in g. Mrzel Slika v sredini kaže člane ljubljanskega Mladega Pen-kluba s svojimi angleškimi tovariši. Sede od leve na desno: g. Ložar, g. Gspan (tajnik ljubljanskega M. P. E. N. kluba), mr. Henderson, mr. IVarman (tajnik londonskega M. P. E. N. kluba), mr. Taylor (predsednik londonskega M. P. E. N. kluba), g. Vodnik (predsednik ljubljanskega M. P. E. N. kluba). Stoje: g. Ocvirk, g. Traven, g. Škerlj, g. Vodušek Božo, g. Stante, g. Mrzel, g. Vodušek Vital, g. Kresal, g. Košak in g. Javornik Na spodnji sliki sede od leve na desno: mr. Henderson, gdč. Zidarjeva, mr. 1Varman, gdč. Brejčeva, mr. Taylor. ga. Juvanova, stoje: g.Ocvirk, gdč. Pretnarjeva, g. Vodušek, gdč. Sovda-tova, g. Jarc, g. Kelemina. gdč. Prunkova, g. Javornik, g. Borko, gdč. Škerl jeva, gdč. Menardijeva, g. Orel, g. Jakac, g. Vodnik, g. Ukmar (Slike so bile napravljene ob priliki večerje, ki jo je priredil ljubi j. Mladi PEN angleškim tovarišem in številnim gostom) PEKO- D • Z • O -Z- TRŽIČ NPJV-EČJA ZALOGA ČEVL1EV PODRUŽNICE* CELJE • M PRIBOR • MURSKR SOBOTA • BEOGRPD * K-RPGUJEVPC • • NOVI VRBP5 • • SUBOTICP OSIJEK • • 5UŠAK SARPJEVO * • SPLIT*