238. številka.
Ljubljana, v sredo 16. oktobra 1901
Izhaja viak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter vetfa po poitl prejeman mm avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko veö, kolikor znaša poštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoöüjatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ü če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnistvu naj se .blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Bojkotiranje.
Klerikalci se kar ne morejo potolažiti, da pri deželnozborskih volitvah niso dosegli tistega uspeha, ki so ga trdno pričakovali, da se jim ni posreö'lo, dobiti absolutno večino v deželnem zboru. To jih grize, saj so imeli že vse pripravljeno, kako bodo z deželnim denarjem svoji ban-kerotni organizaciji pomagali na noge, kako bodo z deželnim denarjem zidali in vzdrževali škofove zavode v Šent Vidu, in kako bodo njihovi voditelji sami sebi »pomagali« z deželnim denarjem. Vsi ti na črti pa so razpadli v nič, vsi ti naklepi so se izjalovili, ker vzlic temu, da so se idrijski socialni demokratje klerikalcem prodali, je vendar zagotovljeno, da bodo klerikalci tudi prihodnjih šest let jedli v deželnem zboru trdi in netečni kruh brezplodne opozicije.
Naravno je, da bi se klerikalci zaradi tega radi maščevali mestom sploh, ki se ne dajo vpreči v jarem klerikalizma, in specijalno trgovcem in obrtnikom, ki vzlic vsemu nečuvenemu duhovniškemu hujskanju stoje zvesto in neustrašeno na braniku narodnih in naprednih načel. To hočejo klerikalci doseči z bo j kotiranjem mest sploh in naprednih trgovcev in obrtnikov posebe.
Recept ni nov. Klerikalci še nikdar niso poskusili nasprotnika prepričati z argumenti in mu svoje poštene namene dokazati z dejanji. Dobro vedo, da njihovi argumenti nikogar ne morejo prepričati, in da ne morejo navesti nobenega dejanja, ki bi zanje govorilo. Zato pa je od nekdaj bilo njihovo vodilo: Kdor ni z nami, tega ubijemo. Tega so se vedno držali. V prejšnjih časih so tistim, ki niso bili ž njimi, na natezalnicah lomili kosti in jih žive sežigali, dandanes, ko tega več ne morejo, pa jim trgajo čast in poštenje ter jih ma-terijalno uničujejo.
Le poglejmo malo po deželi, in hitro opazimo, koliko poštenih rodbin so klerikalci s konsumnimi društvi uničili, koliko vrlim obrtnikom so že odjedli kruh, samo da se jim maščujejo.
Zdaj oznanjajo v svojih listih in na svojih shodih bojkotiranje mest, in sicer sistematično bojkotiranje. In s kako jezuvitsko prekanjenostjo napeljavajo vodo na svoj mlin. Škof bojkotira v svojih pastirskih listih kar odkrito politične nasprotnike, ker je kot člen gospodske zbornice deležen imunitete in je nemogoče, ga postaviti pred sodišče. Klerikalni listi škofa ne morejo posnemati, ker se boje kazenskega zakona, vrh tega pa bi direktno hujskanje ne izdalo dosti. Zato pa so si izmislili drug načrt. Predstavljajo se kot preganjana nedolžnost, češ, liberalci bojkotirajo klerikalce, zato se morajo klerikalci braniti z istim orožjem in bojkotirati liberalce.
Na ta način hočejo klerikalci v ljudstvu obuditi mnenje, kakor da meščanstvo res bojkotira vsacega klerikalca in ljudstvo hočejo tako zapeljati, da bi začelo gospodarski boj zoper mesta in da bi se izogibalo vseh trgovcev in obrtnikov, ki ne trobijo v klerikalni rog. Vsakdo, kdor živi v deželi, ve dobro, da temu ni tako. Ravno slovenski liberalci stojimo na stališču, da se politični boj naj ne zanaša na gospodarsko polje in setega tud i s krbno izogi -bamo. Ako bi mi hoteli politične nasprotnike gospodarski bojkotirati, bi bila n. pr. ljubljanska okolica, ki živi izključno le od mesta, preklicano kmalu izstradana, in bi klerikalni obrtniki ljubljanski — veliko jih itak ni in kaj prida tudi niso — kmalu prav tanko piskali. Liberalci pa se nismo nikdar hoteli poslužiti bojkota kot orožja v političnem boju, v tem oziru smo še veliko preveč obzirni, kajti to je pač naravno, da vsaka stranka najprej svoje ljudi podpira, in bi v tem oziru bilo želeti, da bi liberalno meščanstvo odločneje se ravnalo po izgledu klerikalcev. Klerikalec ne da liberalcu niti vinarja zaslužiti. Najbolje je to pokazal škof pri šentviških zavodih, vidi se to tudi pri konsumnih društvih in drugih klerikalnih napravah, vidi se to pri vsakem posameznem klerikalcu. Kleri-
kalci se drže samo svojih ljudij, rajši preplača vsako stvar, samo da bi liberalcu ne dal kaj zaslužka. Posebno se v tem oziru odlikuje duhovščina. Posvetni klerikalci vedo, da v gospodarskem življenju ne gre, igrati se z ognjem, duhovnik pa je krut, brezobziren in maščevalen ter skuša tudi najneznatnej-šega nasprotnika vsaj materialno oško-diti, ker ga že ne more ubiti kakor ži-vinče.
Mestom kot takim se pač ni treba posebno bati klerikalnega bojkota, iz tega preprostega razloga ne, ker se bojkot ne da izvršiti. Mesta so in ostanejo središča vse trgovine in obrtnosti. Gotovo pa je, da bodo posamični trgovci in obrtniki vsled duhovniškega hujskanja imeli škodo in je zato dolžnost vseh naprednih krogov, da skušajo to po duhovniški hudobiji škodo poravnati s tem, da jih podpirajo. Druzega sredstva zoper klerikalno bojkotiranje ni, kakor da se napredno meščanstvo tesno oklene naprednih trgovcev in obrtnikov in da mestne občine poskrbe, kar treba za paraliziranje bojkota od strani kmetskega ljudstva. »Sicer je obžalovanja vredno, da zanašajo klerikalci politično nasprotje na gospodarsko polje, ali ker se je to že zgodilo, se morajo mesta pripraviti na energično obrambo. V tem oziru končujemo s »Slovencem«: Kaj je tu naša dolžnost, si vsakdo lahko sam misli. Treba je zlu odpomoči pri korenini. Treba je, pametno varovati naše ljudi. To storimo, ako si dobro ogledamo tvrdke, ki so naše, in ki niso naše. —
V IJublJrtiil. 16. oktobra. Državni zbor.
Dunajski listi poročajo, da bo imel državni zbor ta teden le eno Bejo in sicer samo v četrtek. Po tej seji povabi predsednik posamezne stranke k sebi, da se domeni z načelniki o programu dela. Pri tej priliki pride tudi na razgovor predlog,
da naj se budgetna debata koliko možno skrajša, čemur ugovarja mnogo strank. Čehi hočejo sklicati na razgovor načelnike bivše desnice. Namen razgovoru je, ustanoviti bivšo desnico z malimi izpre-menami iznova. V bodoče se bodo vršile seje vsak torek in petek, da bo mogel budgetni odsek dovršiti svoje delo. Nemci zahtevajo še vedno, da bodi prvi podpredsednik nemški nacionalec. Tudi to vprašanje se bo  moralo  rešiti v prvih sejah.
Jastrebi prihajajo.
Francija pometa in smeti leto na avstrijska tla. Protirepublikanske kongre-gacije, središča zarot proti francoski ustavi, zapuščajo Francijo, ker jim ondi po novem kongregacijskem zakonu ne bo možno več kupičiti bogastva in razširjati reakcijo. Celo Švica jim zapira svoje meje, Španija in Italija sta se zabarikadirali proti jezuitski kugi, toda Avstrija jih sprejema z odprtimi vrati. Da, celo vabi jih in bigotni aristokrati jim ponujajo svoje grajščine. Za nobeno vzvišenejšo svrho, za umetnost in vedo, za sirote, reveže, invalide, nimajo odprtih žepov ti klerikalni plemenitaži, ali za francoske zarotnike in reakcionarce se umikajo iz najlepših gradov. In tako prihajajo ti belo-glavi jastrebi v velikih jatah na avstrijska tla, da oglodajo še avstrijske dežele do kosti. Vlada, ki je v pesti klerikalcev, se ne upa ugovarjati, saj je docela brez energije, kadar se gre proti Rimu. Toda pravi zastopniki narodov se bodo morali oglasiti tem glasneje, saj je bede že danes preveč in torej francoskih kobilic in samogoltnih ujed ne potrebujemo.
Bülow odstopi ?
Nemški kancelar Bülow baje odstopi, ker se je zavezal z agrarci tako, da v parlamentu cesarjeve politike ne bo mogel več odločno zastopati. Z drugimi besedami: Bülow se ne strinja s cesarjem, zato bo moral odstopiti. Novi carinski tarif je baje glavni povod razkola med kancelar-jem in cesarjem, ki je sam sebi kancelar. Viljem ne trpi druzega mnenja; zato je padel Bismarck in pade Bülow.
LISTEK.
Po Rusiji.
(Popotne črtice.  Spisal G. S.) (Dalje.)
Drugi dan seznanil sem se na krovu s človekom, ki je poznal nekaj Čehov, nastavljenih po Volgi v manufakturnih zavodih, öodil je o njih, da so »horošije ljudi«. Nekoliko tovaren na Volgi je v rokah znanih mu Nemcev in Francozov, ki pa v obče niso priljubljeni, ker se ruskim razmeram ne prilagodijo. Tako uporablja francoski tovarnar še po drugem letu tolmača. Od Tvori pre se vozijo po Volgi večji parniki, od Rybinska naprej že plavajo najtežje ladije. Srečavali smo jako cesto navzgor plavajoče parnike. Pozdravljali so se z našim z opetovanimi kratkimi žvižgi. Globoko so se ladije pogrezale in težko sopihale navzgor. Po zimi prestaje živahni promet po Volgi. Pet in pol meseca pokriva reko ledena skorja. Volga je glavna žila prometa evropejske Rusije. Trije kanali čez Višnjij Voločok, Tihan in Marijini vežejo Volgo s Petrogradom, kanal nadvojvode Virtenberškega z Dvino, Volga-Moskva-kanal je najkrajša pot med
Petrogradom in Moskvo. Približno 25.000 ladij se vozi vsako leto po Volgi in prevaža tovore v ceni 125 miljonov rubljev. Velike pomembe je tudi ribolovstvo, posebno pod Simbirskom; najboljša riba je »Sterlet«. Največ tovaren in zavodov sem srečal do Nižnjega. Dotod procveta posebno obrtništvo in manufakturno delo.
Proti osmi uri zvečer približevali smo se Nižnjemu Novgorodu. Nikdar ne pozabim krasnega razgleda na mesto, ži-vopisano razpoloženo na obronku in v vznožju griča, ležečega med Volgo in Oko, ki se na tem mestu stekajo; na pristanišču je mrgolelo različnih bark, ladij, parnikov in čolnov, tako da je priplaval naš parnik, neprestano žvižgajoč. Izstopivšega na suho, me je obkolila takoj množica ruskih in tatarskih izvoščkov in nosačev, ki so se glasno in vsiljivo ponujali in hoteli iztrgati iz rok prtljago mojemu nosaču. Dasi sem jih zavrnil, so me vendar spremljali do bližnjega hotela in vedno kaj šepetavali mojemu nosaču na uho. Na prvi pogled opazil sem južni značaj prebivalstva, raz-likujočega se po svoji živahnosti govora in kretnji ljudij, katere sem srečaval do Nižnjega. Čuvša, da sem Slovan, povedala sta mi, da sta tudi Ciril in Metodij pisala »na slavjanskom jezike«. To se mi je na
Ruskem večkrat prigodilo, da so priprosti ljudje, slišavši, da sem Slovan (Slavjanin), preskočili na »drevnij slavjanskij jazik«, t. j. staroruščino, ki je ruski cerkveni jezik, in ugibali, da sem tudi jaz takov »drevnij Slavjanin«.
»Vostočnij Bazar« leži precej visoko na griču v gornjem mestu »Verhnij Bazar«. Proti vzhodu moli terasa, pod katero leži precej strmo spodnje mesto. »Nižnij Bazar« je spojen z gornjim delom po vijugastih kesninah in elevatorjih; dalje vidiš Oko, po kateri se premika nebroj električnih lučic. Dve črni progi, t. j. dva mosta vedeta na črni polotok, ki ga tvorita Oka in Volga pri stoku, prostor slavne »Jarmarke« (sejmišče), čez most šviga tu pa tam električni tramvaj. Mimo gornjega in dolnjega mesta, Oke in Jarmarke, teče na desni roki široka Volga. Temne sence z lučicami plavajo gor in dol. Slišijo se signali. Na terasi pa igra precej slaba (po številu) godba dunajske komade; tudi »Tannhäuserova ouvertura« je zadonela. Zdelo se mi je, da se zanemarjajo domače skladbe.
Drugo jutro napotil sem se na pozo-rišče svetovnoznanega sejma (»jarmarki«), ki se začenja 15. julija in traja do 25. avgusta.  Ta čas se tukaj zbirajo narodi iz
vse Rusije. Pa tudi Kitajci, Perzijanci in Indijci se udeležujejo sejma. Sejmišče zavzema velikanski prostor in predstavlja pravzaprav mesto prodajalnic in skladišč. Mnogo popolnoma ravnih ulic se križa navpično. Po njih stoje kamenito eno- in dvonadstropne hiše za blago, ki so erar-jeva lastnina, in se dajejo trgovcem v najem, za kar dobiva erar vsako leto okoli 500.000 rubljev najemnine. Razsvetljava je električna. Posebnost te »jarmarke« je, da se blago ne ponuja po vzorcih, temveč da leži na licu mesta in se lahko vsestran. ski ogleduje. Vrednost na sejmišču razloženega blaga znaša 165—200 milijonov rubljev, prodaje se za 150—185 miljonov. Od prostega zemeljskega pridelka do najfinejših proizvodov razkošja je vse mogoče dobiti. Do 400.000 ljudij obiskuje semenj.
Ko sem hodil po sejmišču v sredi junija, bile so prodajalnice zaprte, pa velikanski skladi blaga so ležali s plahtami pokriti tuintam po tleh. Po voglih sem čital napise: »Kurit strogo vospreščaetsa«. (Kadenje je strogo prepovedano). Nižnjij Novgorod, stolica jednako imenovane gu-bernije, sedež škofa, šteje 98.000 prebivalcev jako mešane narodnosti. Med njimi je spoznati lahko kazanske Tatare po mongolskem tipu in posebni noši. Nižnjij ima
Vojna v Južni Afriki.
Angleži so začeli postopati divjaški. Sedaj streljajo že burske komandante. V svoji besnosti, da vsemu burskemu narodu ne morejo zadati smrtonosnega udarca, se maščujejo krvavo nad posameznikom. Ne zadošča jim več prognanstvo in ječa, s smrtjo so poplačani junaški Buri za svojo ljubezen do domovine in za svojo požrtvovalno obrambo domače zemlje. Kitchener je kar zapored potrdil dvoje smrtnih obsodb, vsled česar je bil ustreljen poveljnik Lot t er in bo usmrčen njegov poročnik Schümann. Kitchener pač misli, da ostraši in ukroti Bure s tako neusmiljenostjo, toda Buri bodo začeli povračati Angležem milo za drago, in potem se more pripetiti, da zaide še marsikak angleški general pred cevi bur-skih pušk! Kitchener je zadnje dni obsodil celo vrsto Burov v dosmrtno ječo. Poveljnik Scheepers je res ujet ter je sedaj v Matjesfonteinu bolan vsled zelo opas-nega vnetja črev. Angleži so ujeli njegov voz, ki se je mogel pomikati z bolnikom seveda le prav počasi. Sicer bi ga gotovo ne bili dobili. Iz Dundeeja poročajo, da imajo zadnje čase v Južni Afriki hudo deževje. Angleške zveze so zato pretrgane, Buri so se razkropili in ušli iz vseh stisk. Botha je svoj oddelek zopet pomnožil. Hans Botha je dobil blizu Standertona 40 novih bojevnikov ter jih poslal bratu nadpoveljniku. Dne 5. t. m. se je vršil pri Komatipoortu boj, v katerem so Angleži bežali celo na portugiško ozemlje, kjer so bili prijeti. Angleški vojni urad pošlje iz Irske in iz Indije nov večji oddelek na bojišče.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 15. oktobra. Seji je predsedoval župan Hribar, ki je med drugim naznanil, da je dvorni svetnik Dralka daroval mestni knjižnici mnogo knjig, švedski pesnik Znojlski pa svoje krasno novo književno delo.
V upravni odbor mestne hranilnice so bili po poročilu obč. svet. dra. S tare ta izvoljeni, in sicer za dobo treh let iz obč. sveta gg. dr. Kušar, Lenče, Mallv, Plantan, dr. Požar, Svetek, Trdina, Trn-koczy, Velkavrh in Žužek, iz meščanstva pa gg. Vinko Borštner, Alojzij Lilleg, Martin Malenšek, Vaso Petrisic, Julij Polec, Viktor Rohrman, Fran Terček, Fran Tertnik, Srečko Urbane in Jakob Zabukovec.
V zadevi pritožbe A. Dzimskega in tovarišev proti veljavnosti letošnjih dopolnilnih volitev v obč. svet je poročal obč. svet. dr. Stare. Sklenilo se je naročiti mestnemu pravdnemu zastopniku odvetniku dru. Mundi, da pravočasno vloži protispis.
Poročilo o škontraciji mestne blagajne, izvršeni dne 14. septembra, se je vzelo na znanje. (Poročevalec obč. svet. Svetek.)
Obč. svet. dr. Stare je poročal o
velik pomen kot trgovsko mesto. Trguje posebno z moko, železom, soljo in nafto, drugače pa je tudi tovarniško mesto. Oka je narodna meja.
Prebivalstvo ob Volgi do Oke so Rusi, nižje živijo poleg slednjih finska in tar-tarska plemena (Mordvini, Čeremisi, Ču-vaši, Tartari, Votjaki, Baškirci), pri katerih so se ohranili noša, šege, običaji in deloma tudi vera.
Parnik, na katerem sem sedel v Niž-njem, bil je dosti večji od prejšnjega. Za potnike I. in II. razreda je bil skupen hodnik okoli ladije. Občinstvo III. in IV. razreda je bilo pomeščano v spodnjih prostorih. Površje je bilo samo za uslužbence. Parnik je bil prenapolnjen. Trojica pasa-žirjev je imela pravico do 1 kajute, dočim so bile za posameznike skupna moška in ženska spalnica. Ker se nisem oglasil za svoj prostor pravočasno, nisem dobil mesta nikjer in sem prenočeval ležeč s skrčenimi nogami — na divanu v obednici. Opazil sem tudi za turiste nenavadno elegantnost v toaletah. Poleg obednice (»stoloväja«) I. razreda je bila čitalnica z glasovirjem in malo knjižnico, iz katere so se izposojale potnikom knjige. Na zadnjem koncu par-nika je poslušala večja družba potnikov zvečer Chopinove valčke in poloneze, katere je igrala ruska »krasävica« (krasotica) v bližnjem salonu.  Večina mnogobrojnih
ponudbi Fr. Čudna, s katero ponuja ta za stavišče ob Dalmatinovih ulicah po 20 kron, in o ponudbi Jos. Pogačnika, s katero ta ponuja po 20 kron za stavišče na mestu nekdanje civilne bolnice. Obe ponudbi sta bili sprejeti. Umeje se ob sebi, da bodeta oba kupca morala ta svet kmalu zazidati, če hočeta biti še deležna davčne olajšave.
Prošnja požarnih čuvajev A. Luke-žiča in B. Svetla za prispevek k nabavi kuriva se je odklonila in istotako prošnja najemnika mestne kopeli v Kolizeji Jerneja Matevžeta za popust 200 K od na-jemščine 600 K. (Poročevalec obč. svet. dr. Požar.)
Prošnja društva za napravo in vzdrževanje dijaškega doma na dunajski višji gospodarski šoli za podporo se je po poročilu obč. svet. Trdine odklonila.
O prizivu Jerneja Jeleniča, posestnika na Stari poti, proti odloku mestnega magistrata, s katerim se je Jeleniču pre povedalo, napraviti žično ograjo na njegovem svetu na Zaloški cesti, je poročal obč. svet. dr. Požar. Magistrat je napravo ograje zabranil, ker bi ista ne stala v regulačni črti in se bo moral JeleniČ umakniti. Sklenilo se je ugoditi pritožniku in dovoliti, da svoj svet zagradi z žično ograjo s pogojem, da lastnik, če bi bilo treba ograjo odstraniti ali premestiti, ne bo zahteval nobene odškodnine.
O prošnji mestnega tlakarja Tomaža Starine za zvišanje jednotne cene za tlakovanje z okroglim kamenjem je poročal obč. svet. dr. Stare, ker tlakar Starina kamenja ne more več dobivati iz Save, ampak ga mora dovažati od drugod, se mu je cena za tlakovanje zvišala na 2 K 40 h.
Po poročilu istega poročevalca se je sklenilo, preložiti mestno skladišče iz Dalmatinovih ulic v mestno jamo in se je izdalo stavbeno dovoljenje.
Po poročilu obč. svet. Šubica se je za novo III mestno petrazrednico dovolila redna dotacija 351 K in izredna dotacija 200 K in se je vrtnarici Karolini Zehrer zvišala renumeracija od novega leta začenši na mesečnih 40 K.
Za nakup posod, rastlin in drugih potrebščin za mestne nasade se je po poročilu obč. svet. dr. P o zarja dovolil izredni kredit 255 K.
Po poročilu obč. svet. Šubica se je sklenilo, zgraditi malo hišico nad vhodom v vodovodni reservoir v poturnski graščini. Ta hišica je potrebna, ker aparat v reservoirju, ki naznanja višino vode, ne funkcionira. Zdaj se mora voda z drogom meriti, kar ni dobro za vodo in tudi nevarno za dotičnega človeka. Dovolilo se je 700 K za napravo zahtevane hišice.
Župan je potem pretrgal javno sejo in se je vršila tajna seja, v kateri se je sklepalo o podaljšanju užitninskega zakupa.
Ko se je zopet otvorila javna seja, poročal je občinski svetnik gospod Šubic
pasažirjev se je vozila na »daču« (letovišče) v »derevnju« (na kmete) ob Volgi, nekateri na Kavkaz, da, celo v Krim. Mnogim pa nadomešča letovišče vožnja po Volgi. Umevno: Komfort odgovarja najpe-dantnejšim zahtevam. Parnik se ostavlja vsak dan v večjih pristaniščih na več ur, tako, da potnik ne prezre nobene znamenitosti ob Volgi.
Sploh prodajajo na vsakem večjem pristanišču najnovejše časopise, razglednice, »putjevoditelje«, razne ruske knjige in prevode. Čitaje »Krejcerovo sonato«, opazoval sem, da je ruska izdaja jako krajšana v primeru z nemškim prevodom, katerega sem prečital v Avstriji. Znano je, da se tiskajo umotvori, katerih ruska cenzura ne dopušča tiskati, posebno v Lip-skem, kjer je n. pr. izšla posebna knjižica Puškinovih del, katerih v Rusiji niso smeli sprejeti med njegove zbrane spise.
Dopoludne obstali smo v Kazani. Na pristanu čakala nas je tolpa tartarskih prodajalcev, ki je prihitela nadlegovat vsakega potnika posebej, ponujajoč nože, rute, fese, kamižole in drugo blago na prodaj. Tartar pristopivši mi je ponudil »kind-žal« (bodalo) za tri rublje; jaz sem odkimal. Zniževal je polagoma ceno, ne da bi se jaz vtikal. Ko je končno došel do 70 kopejek, kupil sem ga.
o magistratovem dopisu glede investo-vane glavnice za mestno elektrarno. Mestna elektrarna je v glavnih potezah dovršena in direktorij zamore torej poročati o končnem obračunu tega orjaškega podjetja. Kakor znano je bilo s po-četka osnovano na dokaj ožji podlagi, nego jo ima danes. Prvotni proračun se je glasil na 827.200 kron. Pozneje pa so se začeli oglašati »lokalni patrijotje« ter so zahtevali za svoje okraje sprememb, ki so izdatno predrugačile prvotni projekt. Namesto vidnih prevodnikov položili so se v raznih ulicah dragi podzemski kablji; obločnic in žarnic za javno razsvetljavo se je izdatno pomnožilo, ves Vodmat se je priklopu električni mreži in dobil svojo električno luč. Vsa ta in še druga razširjevanja pa so seveda primerno zvišala investični kapital mestne elektrarne, ki je znašal koncem sept. leta 1901, 1,392.387 kron in 83 h. V pokritje teh izdatkov najelo se je pri kranjski hranilnici 1,227.200 kron, a v popolno pokritje vseh troškov je treba še 170.000 kron. Po nasvetu referenta je sklenil občinski svet, da se ta svota vzame iz prihrankov onega posojila, katero je obč. svet v svoji seji dne 26. januvarja 1899 sklenil najeti za razne javne naprave v znesku 1,600000 kron in se deželni zbor naprosi, da izreče za to svoje privoljenje. Pri tej priliki omenil je župan, da je zanimanje za elektrarno vedno večje in da dohaja mnogo prošenj za nove inštalacije. Težko breme za elektrarno pa je ogromen davek; za tekoče leto predpisalo se jej je 15.000 kron davka. Seveda se je proti tej odmeri vložil priziv, ki pa še ni rešen.
Končno je obč. svet. Senekovič poročal o prošnji 125 prebivalcev iz okolice Resljeve ceste, naj bi občinski svet sklenil stopiti v dogovor z družbo Siemens & Halske glede zgradbe 09 km dolge proge električne cestne železnice od južnega kolodvora po Resljevi cesti do cesarja Jožefa trga. Mestna občina sicer v smislu pogodbe od družbe ne more zahtevati zgradbe nove proge, dokler čisti dobiček sedaj v obratu stoječih prog ne doseže 5% investičnega kapitala; ker pa bi bila proga po Resljevi cesti zares važna, pričakovati je, da bi se podjetništvu tudi dobro izplačala in da se torej podjetništvo samo odloči za gradnjo te proge. Sklenilo se je soglasno, da se prošnja s priporočilom odstopi družbi Siemens & Halske v uvaževanje.
Ker je bil s tem dnevni red končan, zaključil je župan ob sedmih zvečer javno sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 16. oktobra.
— Nune v loškem samostanu
imajo ravno sedaj med svojimi učenkami epidemično bolezen. Sedaj leži, če smo prav poučeni, deset otrok v postelji, ter trpi grozne muke. Bolezen se kaže v tem, da prično noge otekati, v oteklini se pa čuti bolečina, kakor bi človeka deset britev rezalo. Ta putiki podobna bolezen grasira že od nekdaj v loškem nunskem samostanu, letos pa je naravnost domača postala, prav kakor da bi se več odpraviti ne dala. Vprašamo javno oblast, bi li ne bilo umestno, da bi se pričela za Loške nunemalo zanimati, kakor se mi zanimamo zanje? Prosimo malo energije, ker se je vsekako bati, da se epidemija ne razširi s kloštra po mestu, kar bi bilo obžalovati, ker tudi loškim klerikalcem ne privoščimo, da bi se jim vodile britve po nogah!
— Glas modrega moža. V nedeljo so imeli klerikalci v Kamniku shod. Seveda je bil ta shod sijajen, kakor so sploh vsi klerikalni shodi. Koliko je bilo udeležnikov, tega »Slovenec« sicer ne pove, ali iz njegovih namigavanj se da to vendar približno izračunati, da jih je moglo biti kacih 50. Na shodu je govoril poslanec Pogačnik. Kar je on povedal, je tako brezpomembno, da se ne izplača, izgubiti radi tega le jedno samo besedo. Vse drugače se je obnesel homski fajmošter Ber-nik. To je mož, ki še slovečega gorjan-skega Ažmana prekaša, in Ažman je vendar notorično bistra glava, ki sliši celo travo rasti in bolhe kašljati.  Ta Bernik,
ki je doslej živel kakor teliček na paši, je menda prišel do spoznanja, da je rojen za kaj boljšega, kakor da na kmetih pi. ščance obira in kmete farba. Njegov govor se čita kakor kak kandidatni govor Liberalce je seveda obdelaval, kar se je dalo. In kako popularno zna mož govoriti, kako poetične so njegove prispodobe! Li beralci grabijo ljudstvu blagor izpod nog, ali našlo se je dovolj neustrašenih mož, kateri so to zaničljivo preperel) slamo pograbili z drugimi grabljami in pokidali tja, kamor spada, na — gnoj. — Tako je govoril fajmošter Bernik. In mož ni bil morda pijan, ampak trezen, v kolikor more kak kmetski fajmošter sploh trezen biti. Seveda je tudi oznanjal pogin napredne stranke, češ, da je liberalizem obnošena in zavržena moda. Te neumnost mu ni zameriti. Kdo more tudi zahtevati od take reve, naj bi vedela, kaj se po svetu godi in kako se je liberalizem s podvojeno silo lotil boja zoper klerikalstvo, in kako velikanski so njegovi uspehi po vsem svetu! Bernik je tudi trdil, da napredna slovenska stranka pobija vse, kar je poštenemu Slovencu ponos, čast, sreča in tolažba. Vsakdo ve, da pobija napredna stranka samo podivjane duhovnike, samo tisto kliko, ki hoče vse potisniti pod fa-rovški podplat in igra v našem narodu isto ulogo, kakor uš v kožuhu. Če misli fajmošter Bernik, da so tisti duhovniki, ki ljudstvo odirajo in vse razdevajo, kar jo dobrega v deželi, čast, sreča in tolažba Slovencev, potem zasluži, da postane nemudoma kanonik.
— Klerikalne sleparije na Gorenjskem. V radovljiškem kraju obstoji nekje konsumno društvo, kjer so se zgodile že najneverjetnejše stvari. Celo strupeno »vino« se je tam prodajalo. Okrajno glavarstvo in tudi sodišče sta imeli že večkrat opraviti s tem katoliškim društvom, a vse kazni niso ničesar pomagale. Klerikalec je pač nepoboljšljiv. Zdaj smo izvedeli, da prodaja to društvo klerikalnim trgovcem, ki niso člani društva, vsakovrstnega blaga, a ti ga potem v svojih prodajalnah za višje cene prodajajo. Po zakonu je to popolnoma nedopustno in kaznivo. Ob nedeljah prodajajo ti klerikalni trgovci svoje blago tudi ob prepovedanem času in sicer na ta način, da spuščajo ljudi skozi v e ž o v prodajalno. Kaj žan-darmerija tega ne vidi in okrajno glavarstvo o tem ničesar ne ve ?
— Lepa socialna demokracija,
bi mogli vsklikniti, ako bi hoteli celo stranko soditi po njenem voditelju gosp. Etbinu Kristanu. Ta je zdaj začel igrati že tako čudno ulogo, da mu zamore samo tisti še kaj verjeti, ki je slep na obe očesi in gluh na obe ušesi. Na Kranjskem, kjer imamo boj za duševno in politično svobodo, izganja iz socialnih demokratov hudiča svobodomiselnosti ter jih podi pod klerikalni plašč, na Primorskem, kjer se gre boj v prvi vrsti za narodnost, pa izganja narodno zavednost in goni slovenske socialne demokrate v laški tabor. V nedeljo je imel Kristan v Pevmi pri Gorici shod. Govoril je o preskrbljenju delavcev, pa tudi pri tej priliki ni zamudil zasmehovati slovenstvo in se je norčeval iz slovenskih napisov, češ, »ni treba gledati na to, da imajo Slovenci v Gorici slovenske napise, marveč je treba le preskrbeti si kruha«. Kaj imajo slovenski napisi opraviti s preskrbljenjem delavcev ? Ali so delavci sploh že kdaj kaj storili za slovenske napise? Ta slučaj zopet kaže, kako namenoma in preudarno skuša Kristan zastrupljati slovensko delavstvo. Prav kakor bi bil na Primorskem v laški, na Kranjskem pa v klerikalni službi.
— Obsojen frančiškan. Pater Hijacint, frančiškan v Ljubljani, je vsestranski talent in frančiškanski red je nanj lahko ponosen. Mož je silno pora-ben. Ko so klerikalci svoj čas radi neko delikatne zadeve uprizorili veliko agitacijo, je Pater Hijacint letal od hiše do hiše. če si ga desetkrat ven vrg3l, je prišel vendar nazaj. Uspeh tega agitiranja je bil sicer samo ta, da je bilo mnogo otrok pohujšanih. Patra Hijacinta to seveda ni ženiralo. Morda, ker ve, da se jo z moralo sv. Liguorija v spovednisah že veliko tisoč poštenih deklet in žen pokvarilo. Potem je bilo romanje v Rim. Pri
JKjST Dalje v prilogi. TEa
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št 238, dnš 16. oktobra 1901.
tem romanju je pater Hijacint pokazal, da bi bil izvrsten kondukter. Praktično je podučil železničarje, kje je treba žensko prizdigniti, da se jo hitro in varno spravi v kupe. Opravil je svojo nalogo tako izvrstno, da se marsikatera tercijalka še danes z radostjo spominja, kako pripravno se je naslonila na blagoslovljeno roko patra Hijacinta. Tudi pri letošnjih deželnozborskih volitvah je p. Hijacint posegel vmes. Naročil je namreč mežnarju v Šiški, naj pred cerkvijo prodaja »Ogledalo duhovniške lažnjivosti«. Oh, da bi tega ne bil nikdar storil — bodo vzdihovale njegove čestilke, kakšna nesreča je vsled tega zadela njihovega ljubljenca. Gosposka je namreč izvedela za to nedovoljeno kolportažo ter šišenskega mežnarja, kakor tudi patra Hijacinta naznanila kazenskemu sodišču. Danes je bila obravnava in sta bila tako p. Hijacint kakor mežnar obsojena na primerno globo, seveda je dobil mežnar manjšo kazen kakor pater. Mežnar bo odštel kronce in stvar bo zanj pri kraju. Drugače pa je s patrom. Ta namreč ne sme imeti denarja in ga tudi nima. Ako plača globo, ki mu jo je naložilo sodišče, potem bo dokaz, da ima skrivaj denar, da torej greši zoper svojo obljubo. Sam torej p. Hijacint ne more plačati globe, po postavi je pa kdo drug ne sme zanj plačati. Kdor bi to storil, zapadel bi sam kazenski obsodbi. Kaj preostaja torej p. Hijacintu? Nič druzega, kakor da se pusti zapreti. Če bo sodišče gledalo, da v smislu zakona ne bo kdo drugi za patra plačal globe, p. Hijacint pa bo imel toliko možatosti v sebi, da ne bo hotel grešiti zoper svojo obljubo, bo moral prisojeno mu kazen odsedeti. To bo toliko laglje storil, ker ga bodo tercijalke za to bogato nagradile.
— Shodi na Goriškem. »Soča« pojasnjuje v zanimivem članku, kakih spletk se poslužuje izdajalska stranka dr. Gredolčiča, da prepreči shode narodno-napredne stranke. Najprej je poskušala srečo z nasilnim razganjanjem preprečiti nar.-napredne shode, a ko je naletela na odpor, in so bili njeni žegnani voditelji v nevarnosti, da se jim z brcami in z zaušnicami prežene to veselje, je opustila to taktiko in izvolila drugo. Zdaj se klerikalci, kadar je naznanjen kak narodno-napredni shod, zatekajo h glavarstvu, češ, da preti nevarnost, da se bo na shodu prelivala kri in beračijo, da se shod prepove. Vlada jim tudi vedno ugodi in prepoveduje vse javne shode narodno-na-predne stranke. Temu se ni čuditi, zlasti odkar je vodja laške stranke dr. Pajer postal protektor goriških slovenskih klerikalcev, in ni dr. Gregorčič že nič druzega, kakor politični »Stifelputzer« laškega kolovodje. Vsled teh spletk je narodno-napredna stranka primorana prirejati samo zaupne shode. Napredne rodoljube na Goriškem pa naj spletkarstvo v laški službi stoječih klerikalcev vzpodbode k še intenzivnejšemu delu, da se pri volitvah v dež. zbor klerikalna stranka podere v prah.
— K članku „Uciteljstvo". »In Dörfern sollen keine Schulen gehalten werden«. Določuje die Olmützer Diöcesan Synode vom Jahre 1413, in Kapitel 7 ihrer Verordnungen. — Toliko na znanje »Slovencu«.
— Protestni shod zoper kon-sumna društva vrši se na Dunaju dne 18. oktobra t. 1. Bavil se bode z zloglasno gospodarsko organizacijo, ki poganja zdaj v Avstriji in s podobno klerikalno slano, ki mori in požiga tudi na Kranjskem človeške eksistence. Sklicatelji so trgovska in obrtna društva ter razne zadruge dunajske. O sklepih bomo kratko poročali, ko dojdejo; da bodo o teh pri merno obveščeni tudi vsi merodajni zakonodajni faktorji, se umeje samo po sebi.
— Slovensko gledališče. Vsled obolelosti g. rež. Dobrovolnega se sinoči ni mogla vršiti premijera »Mine«, nego se je ponovila gluma »Coralie & Comp«. Vzlic nepripravljenosti se je igralo dobro, dasi ne tako točno kot pri prejšnjih dveh predstavah. Ker je nekaterim opešal spomin, pomagali so si z ekstempori, ki sodijo pač v kurjevaško, °e pa v fino francosko glumo. Takih nedeljskih razvad, ko igrajo komiki le galeriji in stojišču, pač ob delavnikih ne bo trpeti. Vzlic vsemu pa je dosegla tudi
sinoči gluma najlepši uspeh ter se je zabavalo občinstvo izvrstno. Smeha ni bilo konec in tudi ploskanja je bilo v izobilju. Vse to kaže, da naše občinstvo glum take vrste že dolgo pogreša. Došlo je tudi mnogo tujcev. Gledališče je bilo primerno obiskano.
— Narodna čitalnica v Ljubljani priredi v soboto, dne 19. oktobra 1901, svojim članom in po njih vpeljanim gostom v veliki dvorani »Narodnega doma« zabavni večer s sodelovanjem moškega kvarteta gg. V. č r n k o, A. S v e t e k, I. Završan, J. Jak in ljubljanske meščanske godbe. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
— Poročil se je 14. t. m. g. I v a n
K a 1 a n, učitelj na Ovsišah pri Podnartu z gdč. Josipino Dežman-Germek pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko. čestitamo!
— Obrtne zadruge v Ljubljani.
Trgovska in obrtna zbornica poslala je vsem obrtnim zadrugam zakonski načrt o premembi obrtnega reda, ter vabi zadruge, da ji čim preje sporoče svoje mnenje in morebitne predloge v zakonskem načrtu. Ker je stvar jako važnega pomena, je nujno potrebno, da se sestanejo vsi zadružni načelniki, odborniki kakor tudi obrtniki vseh zadrug, da se o stvari temeljito pogovorijo, in da potem vsaka zadruga trgovski in obrtni zbornici sporoči svoje mnenje in stavi morebitne predloge. V svrho tega bode v petek, 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni »pri Kroni« sestanek zgoraj omenjenih zadrug, ter se pričakuje od strani obrtnikov rano-gobrojnega obiska.
— Šampanjec v konsumnem društvu. »Gorenjec« poroča: Ni dovolj, da je znani bohinjski kapelan po zatrdilu nekaterih zanesljivih prizadetih oseb napravil v svojem konsumnem društvu v dobi triletnega obstanka že toliko dolga, da bi moral vsak od okoli tristo udov plačati 75 gld., da bi bil ves ta dolg poplačan, ampak sedaj je začel naročati za svoje kmete poleg malovrednega vina in šnopsa še neko drugo brozgo, ki ji pravijo šampanjec. Steklenica te brozge neki stane 1 gld., in bohinjski kmetje se ponosno ž njo zalivajo med opravljanjem poljskih del. Privoščimo tem ubogim za-slepljencem to veselje in ta ponos, saj čez par let najbrž ne bodo več imeli niti blagoslovljenega šampanjca niti blagoslovljenega šnopsa!
— Premovanje govedi.   C. kr.
kmetijsko ministrstvo in deželni odbor kranjski sta na predlog kranjske kmetijske družbe dovolila potrebni denar. Danes vršilo se je premovanje govedi v Jeličnem Vrhu pri Idriji: v sredo dne 16. oktobra se vrši premovanje v M o-kronogu, v četrtek dne 17. oktobra pa v Kranju. Za lepo živino je določeno dvajset premij po 50, 40, 30 in 20 kron. Ob priliki teh premovanj bo deželni odbor po svojem zastopniku kupoval za pleme sposobne čistokrvne bike princgavske, murbodenske ali muricodolske pasme.
— Shod v Gornjemgradu. »Slov. kmetsko društvo za gornjegrajski okraj« vabi s tem vse člene, kakor tudi prijatelje društva od blizo in daleč k javnemu društvenemu shodu, ki se bo vršil v nedeljo, dne 20. t. m., ob polu 3. uri popoldne v prostorih gosp. Mi-kuša v Gornjemgradu, s sledečim dnevnim redom: 1. Govor potovalnega učitelja g. Beleta. 2. Kaj potrebuje kmet? 3. Kam jadramo? (Govorita kmeta.) 4. Razni nasveti. Posvetovalo se bode tudi o ceneni nabavi umetnih gnojil, zato je potrebno, da vsak člen prijavi, koliko in kakšnega umetnega gnojila si želi. Kmetje, pridite polnoštevilno na shod! Odbor.
— Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje 3. dan listopada ob jednajstih dopoldne v Šmarji.
— Cirkovce na Dravskem polji so bile prisiljene prevzeti poštni nabiralnik, ki je začel poslovati 1.1, m. ter ima vsakdanjo zvezo s pošto na Pragerskem. čas odhoda zjutraj ob 6. uri 30 minut. Prihod na Pragersko ob 8. uri. Nazaj iz Prager-skega ob 9. uri 30 minut. Prihod v Cirkovce ob 11. uri dopoldan. Tudi vlada je dovolila v Cirkovce dati orožniško postajo s 4. orožniki, kar je potrebno v prvi vrsti na dravskem polju, zaradi raznih prestopkov.  Gospodu Tonetu Goljatu, županu v
Cirkovcah, ki je sprožil to misel, bo marsikdo hvaležen.
— Pretep v gostilni. V Mariboru je te dni klobučarski pomočnik K. Vehonek zabodel naredniku Hajnšiču vilice v glavo in mu povrh izbil še zob.
— Istrski Lahi se že pripravljajo za deželnozborske volitve. Te dni je vodstvo istrskega laškega političnega društva imelo v Trstu shod, na katerem je sklenilo ustanoviti poseben volilni odbor. Razmere v Istri so take, da bodeta bržkone ohranili obe stranki svojo dosedanjo posest. Volitve se bodo skoro gotovo vršile ali koncem novembra ali začetkom decembra. Razpišejo se že v kratkem.
— Meščanske godbe koncert bode o priliki otvoritve novih prostorov v gostilni »Miramar« v petek zvečer. Začetek ob 8. uri.
— S potnimi listi barantajo izseljenci v Ameriki. Kdor je srečno prišel v Ameriko, pošlje svoj potni list domov, da ga sorodniki prodajo kakemu fantu, ki je še vojaški dolžnosti podvržen, da jo zamore popihati v Ameriko. Tak potni list stane 10 do 20 kron. Mestna policija je včeraj prijela dva fanta, ki sta se s kupljenima potnima listoma spravila na pot v Ameriko, pa sta prišla le do Ljubljane, kjer ju je policija pogruntala in prijela.
— Otrok se je izgubil. Danes dopoludne je ustavil na Poljanski cesti policijski stražnik majhno deklico, ki je jokala in pripovedovala, da jo je oče v mestu zapustil. Pravila je, da se piše Amalija Habič, in da je doma v Malem Koncu, in da ima teto v Ljubljani, ki je omožena. Deklica je sedaj na policiji.
— Tatvina v uršulinskem samostanu. V ponedeljek dopoludne mej 9. in 11. uro utihotapil se je neznan tat v stanovanje Alojzija Stroja, kateheta pri Uršulinkah, in je ukradel iz miznice okoli 84 kron denarja. Tatvine sumljiv je neki okoli 30—35 let star človek, srednje velikosti, zagorelega obraza, kateri je imel temno, dobro ohranjeno obleko in črn mehak klobuk.
— V postelji sta se stepla
danes ponoči branjevčeva sinova Matevž in Ivan Božič, stanujoča v Konjušnih ulicah št. 13. Ivan je prišel okoli 1. ure nasajen domov in je ozmerjal Matevža, češ, da mu pripusti premalo prostora v postelji. Beseda je dala besedo, zaušnica zaušnico, in končno je pograbil Matevž črevelj in ž njim obdelaval Ivana po glavi tako, da se je zgrudil na tla. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. Matevž Božič se je sam zglasil na policiji.
— Špeh ukradla je danes dopoludne v Šolskem drevoredu delavčeva žena T. B. iz Zgornjega Kašlja mesarju Ivanu Zajcu.
— Ciprese je ukradel neznan tat na Zupančičevem vrtu na Bleivveisovi cesti.
— Izgubljene reči. Posestnik I. I. je izgubil na poti od Dolenjske ceste do Starega trga srebrno cilinder-uro. — Na poti od Mestnega trga skozi mesto do Podrožnika je izgubila neka gospodična srebrno žensko uro s kratko verižico.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Telefon štev. 99. Od 4. do 11. oktobra je dela iskalo 20 moških delavcev in 52 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 9 moškim delavcem in 34 ženskim delavkam. Stanovanja 1 najemnik letnega stanovanja 1 najemnik mesečne sobe, 2 oddajatelja letnih stanovanj; 102 delavcem je bilo 58 odprtih služb nakazanih in v 44 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 7 moških delavcih in 38 ženskih delavkah. Od 1. januvarja do 10. oktobra je došlo 2331 prošenj za delo in 2164 deloponudeb, 3682 delavcem je bilo 2189 odprtih služb nakazanih in v 1435 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 trgovski pomočnik za mešano blago, 1 sodarski pomočnik, 1 trgovski sluga, 1 mlad hišni sluga, 5 konjskih hlapcev, 2 natakarici, 1 orožniška kuharica, 2 fini kuharici, 5 deklic za vsako delo, 2 deklici k otrokom, 2 kuhinjski deklici, 4 dekle za kmetska dela. Službe iščejo 1 korespondent, 1 kurilec, 1 gozdar, 1 knji-govodkinja več trgovskih prodajalk. Za novemberski termin se iščejo razna stanovanja v najem.
— Šivalni stroj v klobučarski industriji. Da je šivalni stroj postal danes zares najvažnejši faktor v šivalni industriji, o tem ni dvoma, posebno v vsej oblačilni industriji je skoro neizogibno potreben, kajti ni ga skoro šivalnega dela, katero bi se s šivalnim strojem ne izdelalo lepše in trpežnejše, kakor z roko. Vsled tega so se tudi vsi obrti polastili tega pripomočka; posebno naš klobučarski obrt, ki ima znamenit eksport in je danes na svetovnem glasu, je vsprejel šivalni stroj, in sicer v vseh mogočih načinih. Zaslugo, da se je na tem polju odprla steza, ima brez ugovora Singer Co. šivalnih strojev delniška družba, ki je do zdaj izgotovila nad 700 vrst šivalnih strojev za vse mogoče namene. Samo za klobučarski obrt je imenovana družba nad 40 vrst šivalnih strojev spravila v promet. Singer Co. šivalnih strojev delniška družba je uvedla tudi za svoje šivalne stroje električno gonitev in so se dotične naprave obnesle najsijajnejše. Družba izdeluje motorje od 1 10 do 20 konjskih močij, izmej katerih so posebno prvi splošno priljubljeni, ker so za posamične stroje jako praktičen in primeroma nizka cena dopušča tudi malemu obrtniku, oziroma domačemu industrialcu, da si nabavi tak motor, da more konkurenci vsekdar stopiti nasproti. Stroški za tok teh motorjev znašajo za jeden delavni dan 14 vinarjev, znesek, ki ni v nikaki razmeri z delom. Kar je bilo tu rečeno o Vio konjske sile močnih motorjih, velja samoumevno v se višji meri o večjih motorjih, ki so za velika podjetja danes skoro neizogibno potrebni.
' Aleksander in Natalija. Bivši srbski vojni minister Franasovic, posetil je nedavno Natalijo, ki mu je ob tej priliki darovala 24.000 frankov za društvo rudo-čega križa. Ko pa je to izvedel kralj Aleksander, zabranil je društvu sprejeti ta dar.
* Napadel brata. V Belemgradu je vzbudil veliko   senzacijo   napad, katerega je pred kratkim izvršil Jovan Anto-nijevič  na  svojega brata, obče spoštovanega juvelirja Maksa Antonijeviča. Pred nekoliko dnevi prišel je Maks Antonijevic iz  gostilnice, v katero   navadno zahaja, ter je stopil v svojo hišo v najživahnejšem delu mesta. Ko je stopil v nerazsvetljeni hodnik  te  svoje hiše, napadel ga je nenadoma njegov brat in udaril ga z nekim orožjem  tako   po   čelu,   da je nesrečnik komaj še mogel zavpiti: »Kaj, ti brat hočeš me ubiti?« predno se je zgrudil brez zavesti in ves krvav na zemljo. Te zadnje besede nesrečnikove slišali so sluge, kateri so prileteli težko ranjenemu na pomoč. Tudi ljudje sprehajajoči se po glavnih  ulicah,  kateri so slišali vpitje, prišli so v hodnik, v katerem   se je izvršilo to krvavo  delo. Ali  mimo vseh   teh ljudi izmaknil je zločinec na ulico in se začel predrzno  in  slobodno  sprehajati, kakor da se ni prav nič zgodilo.  Vendar ga je policija  kmalu  zgrabila  in  odpeljala v preiskovalno ječo.   Juvelir Antonijesic je znatno  poškodovan,  njegovo življenje je še v nevarnosti   in   zločinec pričakuje svojo zasluženo kazen.
* Dve ljubavni drami. Na Dunaju so našli te dni v nekem hotelu 181etnega Ignacija Kalsnerja in 211etno Rozo Prosch. oba mrtva na postelji. Seznanila sta se približno pred pol letom v neki tiskarni, kjer sta bila nastavljena ter se zaljubila drug v druzega. Od tega časa je bil Kalsner kakor izpremenjen; prihajal je pozno domov, podpiral ni več matere, katero je že pred letom ostavil soprog, in je bil vedno žalosten. Pred par dnevi pa se je sešel s svojo ljubico v hotelu, kjer sta se ustrelila tako, da se je njiju kri zjedinila v eno lužo. — V torek zvečer pa se je ustrelila služkinja Marija Busch, tudi na Dunaju. Obiskala je svoje stariše, in ko je bila za trenotek sama, je vzela očetov revolver ter si končala življenje. Vzrok samomoru je bila nezvestoba ljubimca.
' Slepar — hipnotizer. Začetkom t. m. je prišel neki 351etni mož k vdovi Neži Bognar v Oslippu pri Šopronu, ko je baš preštevala svoj denar, kakih 300 kron. Zahteval je najprej čašo mleka, potem pa je nagloma zgrabil kmetico za roko ter je njej ostro pihal v oči, dokler ni zaspala. Pograbivši denar je odhitel. Izprva ni hotela opeharjena žena ničesar
ovaditi ter je šele 12. t. m. na nagovarjanje drugih naznanila ono »pihanje v oči« redarstvu. Umetnika hipnotizerja išče zdaj orožništvo.
* Poziv k umoritvi ruskega carja. Pretekli četrtek je stal pred sodiščem v Parizu zgodovinar in pesnik Tailhade, lastnik anarhističnega časnika »Libertaire« radi članka, v katerem je čitalo državno pravdništvo mej vrstami poziv k umoritvi ruskega carja. Mej pričami je bil tudi Emil Zola. Dejal je, da je članek res poln burnih izrazov, toda ljudstvo ga itak ni razumelo, ker piše Tailhade le za literarno izomikane kroge. Sodni dvor je obsodil zatoženca na eno leto ječe in 1000 frankov globe, odgovornega urednika Grandidierja pa na šest mesecev zapora in 500 frankov globe. Ko je avditorij čul obsodbo, je vpil: »Živel Tailhade! Smrt tigrom! Živel anarhizem!«
* Iz življenja emirja Abdur-rahmana. Emir afganistanski je bil baje jako krut despot, ki si je izmišljal za svoje podložnike najstrašnejše kazni. Njegovi zdravniki pravijo, da je bil čudna kombinacija človeka, hudiča in tigra. Vreči koga v vrelo olje, ni bilo pri njem nič nenavadnega. V najhujši zimi je dal privezati ljudi, ki so se mu zamerili, ob stebre, politi jih z vodo ter jih je pustil zmrzniti. Take muke so trajale pri najmočnejšem možu dva dni, predno je umrl. Ako je dal koga obesiti, je bila to še jako milostna obsodba. Sicer pa je bil Abdur-rahman zelo muhast; včasih je bil tudi jako dober in popustljiv.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 16. oktobra. V poslanski zbornici je bilo danes že jako živahno. Vodstva posameznih večjih strank so imela že dolga posvetovanja, poglavitno glede volitve prvega podpredsednika. Načelniki nemških klubov so danes na vse mogoče načine pritiskali na Pra-deja, naj umakne svojo demisijo. Zlasti so mu predočevali, da bi prišel skoro gotovo dr. Žaček na njegovo mesto, če se ne uda, a Prade ni odnehal in je dal že danes odstraniti vse svoje stvari iz pisarne I. podpredsednika. Seje parlamentarne komisije češkega kluba se je udeležil tudi minister dr. Rezek. Tudi poljski klub je imel že danes sejo. Za mesto II. podpredsednika, ako bi Žaček stopil na Prade-jevo mesto, se potegujeta poslanca Ro-manowicz in Roszkowsky, a klub še ne ve, za katerega bi se odločil in kako bi sploh postopal.
Dunaj 16. oktobra. Skoro gotovo se bo vlada že v jutrišnji seji s posebnim predlogom pozvala, naj pojasni svoje stališče glede nemškega carinskega tarifa.
Budimpešta 16. oktobra. Tudi opozicija je zadovoljna, da se izvoli grof Apponyi predsednikom poslanske zbornice.   Bržčas bo Apponyi izvoljen
soglasno.
Beroiin 16. oktcbra. Poročila iz Petrograda naznanjajo, da so se v raznih krajih v saratovski guberniji primerili krvavi izgredi, in da je mej civilisti in vojaštvom prišlo kar do bitk. Minister notranjih del je odpotoval k carju, da mu osebno potoča o teh bojih.
Madrid 16. oktobra. Vlada je vsled velikih in krvavih izgredov razglasila v Sevili obsedno stanje. Ker se-
vilska posadka ne more sama vzdrževati reda, poslalo se je vojaštvo iz družin krajev tja. Ogromna večina delavcev štrajka. Neka procesija je bila razgnana. Izgredniki so naskočili jezuvitski samostan, a vojaštvo jih je pregnalo. Pri nekem drugem samostanu so izgredniki užgali vrata. Duhovniki si ne upajo na cesto. Izgredi imajo očitno re-publičanski značaj.
Bruselj 16. oktobra. Poročila iz burskega vira javljajo, da se nahaja Botha v veliki nevarnosti, da ga Angleži vjamejo. Tukajšnji burski krogi so zelo vznemirjeni, upajo pa še vedno, da Botha uteče.
London 16. oktobra. Kitchener javlja, da se operacije njegove armade vsled deževja ne morejo uspešno izvrševati. General Hamilton je pri Ngumbi zapleten v boj z Buri, Methuen v Marice u, Elliot pa v Draken - gorovju. French javlja iz Kapskega ozemlja, da se je več burskih oddelkov razšlo.
Narodno gospodarstvo.
— Razstava grozdja. Kako za-more vinogradstvo napredovati, se more najbolje videti v Smederevu na Srbskem, kjer vinogradniki neutrujeno delajo, da bi uničene vinograde zopet povzdignili na tisto stopinjo, na kateri so stali pred nekoliko leti, predno se je pojavila trtna uš. Najbolje znamenje, da se je vinogradnikom to tudi posrečiloje fakt, da so so v Smederevu v stanu svoje grozdje razstaviti in pokazati svetu svoje gospodarsko bogastvo, katero so dosegli samo s pridnostjo in dobro voljo. Cilj letošnje razstave grozdja v Smederevu je, da se pokaže obiskovalcem jasneje, kako se vinogradi v tem delu Srbije obdelavajo. Smederevo je namreč najprimernejši kraj za dobre in raznovrstne vinske trte. Na tej razstavi, katera se je 23. septembra s. k. slovesno otvorila, izložilo se je 30 raznih vrst grozdja. Ali mora se opomniti, da te različne vrste niso prinesene iz drugih krajev, nego so vse smederevski produkti. Največi grozd na tej razstavi je težak 1 kilo in 250 gr.
Darila.
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In   Metoda. Gospica Cilka Budinek, v Kranjski gori 10 K 28 vin., nabrala v narodno-napredni družbi v Kranjski gori.
— G. G. Pikel v Postojni 8 K 60 vin., nabrano ob otvoritvi „hotela Ribnik" tam. — Gospica To-niča Majzeljeva v Belicerkvi 14 K, darovala notranjska rodoljuba 4 K prostovoljno, za 10 K pa jeden obsojen v kazen. — Gospica Franjica Majzeljeva v Belicerkvi 40 K, dobila za na „licitaciji" prodano kravato od nekega notranjskega rodoljuba.
— Andrejček od samega veselja, ker je Toneta in Janeza plesat spravil, 5 K. — Skupaj 77 K 88 vin.
— Živeli vsi, ki se spominjajo naše družbe.
Avstrijska specljalltata. Na želodcu boleha-joCim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz praska", ki je preskuseno domače zdravilo in vphva na želodec krepilno ter pospe-fiilno na prebadjenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (2—14)
Meteorologično poročilo.
VUlna n»d morjem 806-8 m. Sritda)! rr»cnt »Ink 788*0 mm
Stanje Čas opa- baro-zovanja ! metra
v mm.
&> hI
Vetrovi
Nebo
Si
a?
15 16
9. zvečer.'
7. zjutraj 2. popol.
735 3 7310 I
11*4 si. j zahod! oblačno
92 brezvetr. j megla 12 4 al. szahod! oblačno
Srednja včerajšnja temperatura ll-7°, normale: 10 6°.
Dunajska borza
dne 16. oktobra 1900. bTrapni državni dolg v notah   .... 9855 Skupni državui dolg v srebra .... 98*45
Avstrijska zlata renta....... 118 85
Avstrijska kronska renta 4°/0  .... 9560
Ogrska zlata renta 4°/........ 118 75
Ogrska kronska renta 4*/8 ..... 9285
Avatro-ograke bančne delnice   .... 1630 —
Kreditne delnice......... 623 25
London vis ta.......... 239 —
Nemški državni bankovci aa 100 mark. 117'25
90 mark............2345
80 frankov........... 1901
Italijanski bankovci........9285
0. kr. cekini...........1131
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti naše preljubljene tete, oziroma sestre, gospodične
Fani Graul
zasebnice
katera je danes popoldne ob polu 3. uri po dolgi bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 83. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v četrtek, dne 17. oktobra t. 1., popoludne ob 4. uri iz mrtvašnice sv. Krištofa.
Svete maše zadušnice brale se bodo za ranjko v raznih cerkvah.
Drago ranjko priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1901.
(2267)        Rodbina Maier-Graul
Mesto posebnega obvestila.
Zahvala.
Za nebrojne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in za nas tako bolestni smrti našega preljubljenega adoptivnega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Ivana Globotschnigg
tovarnarja in veleposestnika
izrekamo s tem vsem p. n. društvom, prijateljem in znancem svojo najprisrč-nejšo zahvalo.
Železniki, dne 15. oktobra 1901.
(2268) Žalujoči ostali.
Ces. kr. avstrijski      državni žchznlci.
z dobro šolsko naobrazbo se sprejme pod ugodnimi pogoji takoj kot učenec v trgovino.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro A. B. 100. (22*36)
Priznano naravna
istrska vina
Ipošiljata po nizki ceni (2010—10) Rebec & Zalaznik, Pulj.
i i
Za peke.
Podpisani uljudno naznanja, da izdeluje
loparje in veselce za peke
iz najboljšega blaga pravilno narejene. Veselce 4 metre dolgo in 5 col široko velja 2 kroni 20 vin., po povzetji 2 kroni 40 vin. Lopar 20 col širok in 31 col dolg b škarjami vred 2 kroni 60 vin. Naročila sprejema
Anton Lavrič. posestnik Škrilje it. 16, pošta Studenec-Ig pri Ljubljani. (2258)
Ustanovljeno
Brata Eberl
Ista
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 42 južne železnice.
Slikarja napisov.
Sta v 1 in.ska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in flrnežev
na drobno in na debelo.
Velik* lzblrka dr. Sohoenfeld-ovlh
barv v tubah za akad. slikarje.
-4*- Zaloga vsakovrstnih öopiöev 1a pleskarja, ali-fcarle ln zidarje, itedilnega, mazila za hraztove pode, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ca likanja
sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi al. občinstvu za vse v Mr jino stroko spadajoče delo v mesta inna deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Prej
Prej
j.zor Alojzij Erjavec ,.Zor
treljarskl mojster v Ljubljani. Crevljarske ulice 3.
Po večletni sku&nji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, vofičila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 42 lere te »hr»njujej». — faujia D&ročilea naj te iridene nor«.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na Olincttli št. 9¥
fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo stina-arsfclli del laitnega Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 42
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fit$oni @   ®   ®   ®   <@L   priporoča   ®   @   ®   @ ®
U EM DI L/ 1/CKinA v Ljubljani, Glavni trg nClinllV IVCliUrl   <® ® štev. 17. & gg>42
Skladišče za modno blago, pozamontrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, • • • • • klobuk« za dam«, tkana In kratka roba na debelo In drobno. • s a • a>
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls LJubljano juž. kol. Proga če* Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno, čez Selzthal v Aossee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraazensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Donaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osohni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direkt ni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vi k v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. tTrst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda ) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga it Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni v!ak z Dunaja via Amstetten, Monakove^a, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Aussei t. Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m ajutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopobidne osobni vlak z Dunaja via Amstetton, Karlovih vaiov, Ueba, Marijinih varov, Plzna, Prage, (direktni \o .ovi I. in II. xasxeda), Bndejevic, Solnograda, Linea, Steyru, Pariza, Geneve, Čuriha, Bregenea, Inomoota Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludue osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfe^te, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobui vi tik z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz Novega mosta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 3'J m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod is Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri i'5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mešati vlaki: Ob uri 4y m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob H. uri 10 m wate in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1^93)
Stanovanje
z dvema aH tremi sobami, kuhinjo itd. v Ljubljani ali v Šiški se išče. (2269-1) Ponudbe na upravništvo tega lista.
trgovski pomočnik
izvežban v trgovini z mešanim blagom, želi premeniti službo. (2246 2)
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Jos. Leuz
trgovina z deželnimi pridelki na debelo.
Reseljeva cesta £.t, 1.
Kupujem po najvišjih cenah
suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, divji kostanj, dobro seno za konje, češmin in sveže smrekove storže. (2270-1)
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXI, (1901).
Izhaja po 41/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 h. 48 Za vse neavstrijske dežele n K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
„Närodna Tiskarna" v Ljubljani.
* 1 —1 a
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
Ta se dobiva 4krat na dan svežo, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
rzen kruh
hlebe&U po lil, i.-> ln *& wr.
V slasčlčarnicl postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in 8 finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 42
gag" Pod Trančo it. 2. TfcJQ
bä- Z "I? o9u»jj. pod jp-fl 99
41
i Dragotin Kosak j
Ljubljana, Prešernove ulice št. 5,
VellUn /uloeii
razne zlatnine
lu prstanoi.
Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše.
M""'"*......""".......*r
j Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakersna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 41
<   Josip Reich %
4 likanje snkna, barvarija in >
1 kemična spiralnica ► \  Poljanski nasip — Ozke ulici it, 4 £
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča K
2 41 dela. J
Po« treib» toöna. — O ene nitke.
■Tran Detter
LJUBLJANA, Stari trg &t. 1.
41 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnlce, katere se dobivajo vzlic njih iz burnosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
a»aa»aa»ca»oa*ga»oaEea»oafraafcaa»oafc^
Avgust Repič, sodar *
Ljubljana, Kollzojake ulice štev. 16 *
(tt Trnove zao.) izdeluje, prodaja in popravka vsakovratne ♦
0ÜST sode ~2äJ J
, po najnižjih cenah. 41 i
I Zupujo ln prodaja staro vinsko posodo. $
Ign. Fasching-a vdove
41 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnik ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrse\
3Xl»j^i
(2242—2)
trgovski pomočnik
dobro izvežban v manulakturni stroki, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme proti takojšnjemu nastopu pri
Frideriku Hodschar-ju v Kranju.
Trgovina z železnino „Merkur"
V  Cel j 1 (2244—3)
išče spretnega
korespondenta
z dovršenim znanjem slovenskega in nem škega jezika.   Prosilci s strokovnim znanjem in vešči hrvaščine imajo prednost. Želi se takojšen ali vsaj skorajšen vstop.
L taF oMiž za toiista.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-—       som, žuljem Itd. itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling-.
Lnser-i«?-"**
Zahtevajte
J^* po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschläger, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (627—27!
SpBcijalna trgovina za kavo
Edmund Kavčič
▼ Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
priporoča
kavo KaitloM dobrega ukusa po gld. 1"— kilo „     \ ciljiiM-rrj aromatično-
krepkega okusa.....„   1*40 „
l"lr»lcly najfinejega okusa   „   160 n Poštne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno »peeerij**!*© blago v najboljši kakovosti. (12-199;
Glavna zaloga  J. Klauer-jevega  ..'l'ri.a".
Proti
malokrvnosti
Iskalo vino
lekarnarja
G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže
ima v sebi QQkrat več žeieza
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča diliia-zeleznata vina. katera cesto nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v       III. (1368—46)
Vsled tega najveeje jamstvo za izdatnost tega vina pri iiialoltrviitli, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Se posebno pri bledih, slabotnih in boleliavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju.
dobre
Radi opustitve trgovine proda jako
vinske sode
od 3—5 bi Alojzij Olifčič, Staritrg
na Notranjskem. (2208-2)
,■'" BBMMBžiaBMM»aaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Dr. Friderika Lengiel-u
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozäve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (112—19)
Dr. Friderika Lengiel-a
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnköczy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
~*r* Cognac *¥~
Angel Verdeau & Co.
Cognac.
(2034—5)
Mila, obležana znamka * * * v 1 ;, '/i ,n lU 0V1' ginal-buteljkah, najbolj priporočljiva, nudi jo
deželna lekarna pri Mariji Pomaga]
Milan Leustek v Ljubljani.
!!Redka prilika!!
300 komadov za gld. 1*65.
1 elegantna ura s triletnim jamstvom in z lepo verižico, 1 čudovito lep nastavek za smodkj z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-briljantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih. zavratniških in naprsnih gumbov, 1 krasen žepni tintnik, obstoječ is 3 komadov, 1 krasen zavratni kolje" iz orijentalskih biserov, 1 jako elegantna pariška broša za dame, najnovejše facone, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom, 20 predmetov za pisalno potrebo in še nad 250 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. (2271)
Vsako sleparstvo je popolnoma izključeno, ker se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvema reziloma kot darilo. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se
pošlje denar naprej založna trgovina:
Ernst Buchbinder, Krakovo.
Poštno predalo št. K/L.
Prosim številko poštnega predala vselej dostaviti.
5rfe       *T* *T* ♦£* ij* *f» *~» *f* *f* »t*        *~» -Ii» *$i ij* i^i it* *7* *?* *T* »J* SS* *t*        *T* *?♦ *T»        *?* *J* 85
m
m
«
m m
Velika zaloga pohištva
temnega in pol ranega v različnih slogih, dobro sušenega lesa po prav nizkih cenah
priporoča (1922—10)
tovarna pohištva
v Spodnji Šiški.
•Ii.
w
<5N'Č)
er ^)
m
Iti
m
Tvrdka Janez Jax in sin v Ljubljani dala je v različnih časopisih natisniti zoper mojo osebo neko „Svarilo". Zoper besedo Svarilo" moram odtočno protestirati, ker bi si p. n. občinstvo lahko mislilo, da sem jaz tvrdki Janez Jax in sin kaj poneveril, kar je popolnoma izključeno, kajti jaz imam od iste tvrdke t rokah jako pohvalno izpričevalo z dne 25. septembra 1901.
Delal sem za tvrdko Janez Jax in sin od leta 1888 in sem se prepričal, da ta tvrdka ne dela nikakih strojev, temveč samo stojala za stroje. Stroje same pa si naroča iz nemškega raj ha od tvrdke Clemens Müller ter iz različnih niadjar-skih tovaren. Odstopil sem od privandranega Janeza Jaxa in sin in -pristopil k pošteni domači tvrdki Janez Sartori v Radovljici ter se priporočam slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih šivalnih strojev, kmetijskih strojev, šte-dilnlh ognjišč, železja za stavbe in vseh ključavničarskih potrebščin.
Vsa naročila bode domača tvrdka Janez Sartori v Radovljici točno in dobro izvršila.
S spoštovanjem
(2254-D Hugon Böhn.
Antonio Ferlan Giorgia
Rovinj (Istrija).       (2215 2)
Zaloga vin lastnega pridelka, terana, belega vina, belega moškata, svetlo rudečih in rudečih vin. Pošiljajo se na zahtevanje vzorci in ceniki.
Nagrobni spomeniki
iz vsakovrstnega marmorja v največji izberi in po najnižjih
cenah pri (2191-3;
*l£>; n« o i j vx Cairiernik^ii
kamnoseku, Komenskega ulice, zreren Hafnerjeve pivarne.
Razpis službe.
Pri mestnem uradu v Idriji odda se z dnem I. novembra 1901 začasna služba
z letno plačo 1200 kron ter 4 petletnicami po 200 kron in prostim stanovanjem, oziroma odškodnino za stanovanje. Prosilci morajo biti popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika ter vešči v knjigovodstvu. Prošnje poslati je do 25. oktobra 1901 na mestno županstvo v Idriji.
Dragotin Lapajne,
(2245—2) župan.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
«^| Založena 1847. I
■M Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 42
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
^126-12)
jpaw —^ g m _ ^ -  « naznanjava najuljudneje svojim p. n. odjemalcem, da imava
N Ril. AR m MF. I Al.za Prihodnjo zimsko sezono v kon-uiiiUHii \a iiiluhu fekCj]j za dame najnovejše modele
Ljubljana, Prešernove ulice 9
v veliki izberi v zalogi in prosiva, da naju v prav mnogem številu počaste, zagotavljajo najcenejo in najsolidnejo postrežbo.
Ilustrovani ceniki na zahtevo  zastonj in poštnine prosto.
Proda se ali v najem da
Styria-, francoskih Peugeot-, Austria-koles.
Vinko Vanic, vinogradar in uprava grajščin Hijacintjevo
in Pretkovec
v Krapini (na Hrvatskem)
naznanjajo, da so pričeli trgati grozdje 7. oktobra 1901 in da bodejo svoje kupce, kakor vsako leto, mogli poslužiti z
dobrim naravnim vinom.
Naslov: Vinko Vanič, vinogradar v Krapini.
Uprava  vlastlinstva  Hijacintjeve  in  Pretkovec v Krapini na Hrvatskem. (2237-2)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti ceni. kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
o TJ -i
<
.0»
3
3
I
J2>
9
»%♦   <k ^
Star« s
sprejme takoj
notar Hudovernik v Kostanjevici.
Plača po dogovoru.
(2251—2)
P
I
O
t>
-P ID
a
(6
0
4-»
(D
O
H
k
Kdor potrebuje
elektr, razsvetljavne predmete
in
razsvetljavne predmete za plin
naj si iste omisli «an 10 pri podpisanem.
Lastna fabrikacija
ali izdelki svetovnoznane tvrdke bratov IE runter na UnnaJI, od katere so vedno v zalogi vsi raz-svetljavni predmeti, kakor tudi materijal za električno razMvetljavo,
Pri večjem nakupu se podaljšanja, skrajšanja jn manjša popravila izvršujejo brezplačno.
Stari lestenel (lustri) se po ceni prenarejajo za električno razsvetljavo. (2132—6)
Leopold Tratnik, pasar
Sv. Petra cesta št. 27.
Točna in. reelna postrežba, ^-«ae
1
A
m o
V
p-
o
<
H (D
0
i
Tesarski pomočniki
(cimpermani)
se spre3r^n.e3o proti d.o"brerxLUL plačilu, pri
Josipu Lehner-ju
tesarskem mojstru  v LJubljani.
(2218-5)
Najlepše likano perilo
se doseže, ako se vporablja
svetovno znani američanski
briljantni škrob na lesk
Fritz Schulz jun., Act.-Ges„ Lipsko in Heb (Eger)
lahko in gotovo z vsakim likalnim železom. Zlata Svetinja     Le pristen z varstveno znamko „fcJiofou**". I- 1 (2066—2)
Pariz 1900.       V zavojih ä 24 vin. se dobiva v vseh iz lepakov razvidnih trgovinah.
V,-. .],, .ii .ii w »i-- »in 'In ••!» *L/
D U
■H ti
F. Cassermann
1
»i
krojač za civilne In raznovrstne uradniške uniforme
In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgcve ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovobnejfiih cenah. Angle-6ko, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justiö-nim uradnikom pa za izdelavanje
•iev in baretov.
talarji
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
Popravila
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in stenskih nrah so vedno v zalogi. 42 Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno.
42
Sušenih ostankov vedno veiko v zaogi.
Za jesensko in zimsko
t
se priporoča trgovina s suk- £ nenim, platnenim in^ manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ihl
xxxv Ljubjani x x x v Spitalskih ulicah št. 4.
42
T
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J osi p Noll i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Z1