IH. UnML i wm i m*n* i mfr m ULhh *••■*■■ • Pw*tor 1 m/m X 54 */« za navadne ta nule oplate 40 vht* ca uraif aađ ta pat »cfttl i V X»f cal'Vltli I ¥ IHHMtfU celoletno naprej plaćan . K 84* celdetno...... K 95— polletno ......... 42*— polici no....... H 50"— 3 mciećno ...... m 21*— 3 mcsetno...... „ 26 — Novi naročnikl na] poSljejo v prvič nafočntno vredno g^T po aakaznld. Na tamo pismena naročita brez poslatve denarje ae ne »oremo oziratL HraiaiHtPt JU**. Kat**«« taiBora »lita «. 1, I. ■aialiapfr, Talaloa atar. 94. topla* sfrafaaaa la potplaame te «a«—1— tMriBtfaat. |C Rokoplaov «• vrate. "M Posamesita Itevllka velja 40 vinaricv. AmerUKa intervenciju no Koroftem? Včeraj popoldne je ameriška mi-sfla profesorja Coolidge, ki je mesca ja-tmarja vodala p^gajanja za premirje in za zaČasno demarkacijsko linijo na Ko-roškem, začela intervencijo v prid statusu quo ante 2. maja na Koroškem do odločitve pariške konference. Mi smo se glede te vesti, ki nam je došla iz povsem verodostojnega vira. obrnili na deželno vlado za pojasnilo in dobili odgovor, da bo o vsakem važnem do-godku v koroški zadevi. čim dobi sulž-beno konkretno obliko, izdano uradno poročilo. _____ Nujno prosimo, naj se nikdo ne da bečati po raznih lažeh in pretiravanjih, kl se širijo iz doslej se neznanih virov. Samo po sebi je razumlijva da ni mogo-če obesiti na veliki zvon raznih odre-deb. Vesti, da so nekateri bližnji kra-Ji v nevarnosti. so izmišljene. Položaj na fronti je v uradnem poročilu naslikan popolnoma resnično in v njem imenovani vsi kraji, na katerih smo se morali umakniti premoći. Ne begajte sebe In drugih!_________________________ Koroška. Ko smo meseca decembra in jarm-arja izgubili Rožek in Borovlje in se ie ustavila nemška ofenziva vsled ameri-Ške intervencije tik ob tunelu pri Pod-roščici in pred durmi Velikovca. so vo-jaški strokovnjaki opetovano izjavili, da ta položaj, če oride do resnih boiev, ni vzdržliiv. Pred tunelom se sploh ni dalo nobene moči razviti, naše Dozicije zapadno Doberlevasi so bile neprestano pod ognjem dominujočih nemških topov z Zadnjice in od treh strani ob-kofieno mostišče pri Velikovcu je bjla stalna nevarnost. Sploh vsa pozicija južno Drave odlocena od Kranjske do visokih stenah Karavank, m nudila sigurnosti za razvoj večjih siL ki so bile stalno v nevarnosti, da se iih pritisne ob te sterte. Zato in seveda radi stalnejja ore-ganjanja naših nesrečnih bratov onkraj bojne linije, ie vsakdo neprestano 2e-IeK da se ta nemožni položaj spremeni. Znana misija profesorja Coolidsjea, ki si je bila dala nalopro. da potejoie linijo. vel javno do odločitve v Parizu, ni izrekla sodbe. marveč — bržkone vsled apela Nemcev — predložila svoj elaborat Parizu. Ko ie pozneje orijentska armada hotela po-tesrniti demarkacijsko linijo, so intricre to zaprečile. Tako smo prišli v atmi. Bližajoča odločitev v Parizu ie storila nervozne vse udeležence, zlasti pa srospodo v Celovcu, ki smatra za poraz Nemštva, ■K^gj^^hBMj^j^^pjSj^^KBHMMPMaB^aaaH3E^aB5B£iM^^^^B LIŠTEK. Jovan Skerlic Pet godina je poteklo od njegove smrti. Ovih dana, u maju 1914 je iznenadno posle kratko« bolevanja umro i njegova se prerana smrt nije mogla dovoljno ožaliti. Gubitak njegov bilo je veliko zaprepašćenje za ćelo Srpstvo i Jugoslavenstvo . . . Posle ubrzo se počeše nizati ratni dogodjaji ovog ogromnog, strašnog svetskog rata, pa sve bi ostavljeno na stranu, sve se tako reći zaborave. U ovom članku nećemo se baviti opširnije Životom i radom pokojnikovim, to je namenjeno zasebnoj našoj studiji kola će baš možda u ovom listu izaći. Sad ćemo se samo u kratko zabaviti značajem pokojnikove ličnosti. Jovan Skerlić u našem novijem kulturnom životu je pojava, kakva se našem narodu nije javila može se reći za poslednjih pedeset sj>dma orosio«: veka. Priroda, kakve je on bio, bas nam je trebala. Bio je osobito agilan duh, radljfv, vredan, zauzimljiv« neumoran, borben i sve ono 5to se uz to da zamisliti. Svakako Jof u viSim neredima gimnazije on je pokazivao sve te osobine, koje če ga docniie kao studenta na tadanja* veliko! školi, profesora, kritičara i uoplte javnog radnika odlikovati. Cak Je preterivao i radi toga jako padao u oči svojom gotovošću če Ie en kvadratni km razun občine Jezerska pripada Jugoslaviji. Delitev dežele v 2, 3 kose je neoeibna, to poročilo je prihajalo iz Pariza in pripravilo nemške mogotce do energičnih sklepov. Odredili so mobilizacijo svojih ljudi, Dunaj jim je poslal 250 oficir-jev, ki so bili tam brezposelni, in par bataljonov, nekaj Salcburg, Tirolska in Štajerska — vse to naj bi se okrog 1. maja zavalilo na Veiikovec in Pliberk, da »izčisti« Korotan. Ententa je ves čas zatrjevala, d a nobena prememba. izzvana z orožjem, ne bi mogla upliva ti na odločitev v Parizu. S tem je uplivala odločilno na vodilne kroče v naši državi, ki so na temelju takih in enakih zatrdil smatrali nevarnost na meli za mani opasno stvar. Vsled tega ni bilo pri nas toliko letnikov pod orožjem kakor pri Nemcih, ki so pozvali vse može od 18. do 42. leta, in se je pri dovoljevanju dopustov moglo pre* bivalstvo iti jako na roko. Vse to se izkazuje kot prilika, ki bi bila umestna napr^m poštenemu so-sedu, ne pa napram obcestnemu nasil-nežu, kakoršen je koroški Nemec. Na-paka je bila, da se ni s temi Ijudmi po-stopalo od strani entente strogo: t. j. ne oviralo naše države, da jih je že do-prej enencično naskočila in zadušila središče nemira in nasilja — Celovec. Dofcodke na Koroškem moramo vkljub njihovi bridkosti mirno oreso-jati: Odločitev v Parizu jtfede Koroške pade te dni, če ni ob tej uri že p a d 1 a. Nemška pohlepnost po čisto slovenskem ozemlju in nasilno kršenje premiria morata podpreti delo naše delegaciie. Trenotni ospehi Nemcev ne bodo uplivali v njih prid, kajti za Nem-ce tuđi raste šiba. kakor je zrastla za uporne Madžare. Ker pa treba misliti na trpljenje naših bratov, zato mo r a vsak pošten Slovenec ood-pirati protiakcije voja§kih oblasti, zlasti redno zbira n-ie pod orožje poklicanih mož. Če so Nemci Sli od prvega do zaćlniesra v boj, a ne za rešitev svojo, ampak da podvržejo koro§ke Slovence in to tišti koroški »todelnic in >krofarii«, o katerih zna Krantec tako zaničljivo pripnvedovati. bode tndi naš narod prestal poslednji napor — za rešitev bratov, za svojo rešitev in čast ter pokazal Nemcev pot iz slovenskejca Korotan a. Državno posojilo nosi 4°!,! Dr. Ivan Tavčar. Prati \mi\m i stnaii. Dne 11. maja zborovali bodo v Ljubljani zaupniki Jugoslovanske demokracije. Na dnevnem redu na-haja se tuđi točka o izpolnitvi programa in o spremembah organizacijskoga reda. Oba se bodeta morala spremeniti v tem in onem, ker se je po preteku dobrega leta izkazalo, da so gotove spremembe koristne in deloma še ćelo neizogibne. AH o tem danes nočem pisati, ker priča-'uijem, da bo poročilo dotičnega referenta korist oziroma neizogib-nost teh sprememb na vse strani pojasnilo in podprlo. Vidi pa se mi potrebno, ozreti se na tzkušnje prve poslovne dobe in pisati o nekaterih hibah, ki so v ti dobi kakor podedo-van prreh spremljale našo stranko. Naša stranka ima lep program, ona ima tuđi obširen organizacijski Statut — zatorej se ni čuditi, da v obse?ni okvir, ki ga tvorita program in oreran izaći ja. zaidejo prav radi izrastki, kakor zaide sarkom v zdravo meso. Takih Izrastkov se bo treba polasoma otresti, ker se je drtiga-će bati, da dobi stranka kal pogina v svoje še zdravo telo. Tukaj bodi predvsem otnenje-no, da se v naši stranki vsi, kar nas ie, Ie preradi zagrizenu) v nekako stalno misel. da spada vsaka naten-rcost hi sptoh vse, kar se đogala ▼ »avjtem In znseto-?n ^¥lJNm|u» ▼ ffih še strantrarsfco ooffHfine t^^roCJfe. Kar se pripeti kaVemu našemu $o-miSljeniku — časlh je to gola zasebna zadeva — pretvori se hipoma v politično zad^vo ćele stranke! — V javnem življenju je dalje obilo take-ea. kar ima enak pomen za vsakega državljana, naj pripada ti ali drugi politični stranki, in vendar opažamo samo v naši stranki, da se iz takih zadev kujejo strankina vpraSanja. In če se ta vprašania ne resljo ugodno, potem zvalć naši somišljeniki vso krivdo na stranko, medtem ko potr-pežljivo prenašajo somišijenlki dni-%\h strank posledice, dobro vedoč, da stranko ne zadeva nikaka krivda, če se to ali ono ni dalo doseči. Nekak unikum je — in to samo pri naSl stranki —, da fi padajo njeni somiš-f.ieniki pri takih prilikah za hrbet m da ji grozć s svojim izstopom, če se ni moglo doseči, česar tudl druge stranke nišo dosegle za svoje somiS-Ijenike! Utemeliena je torej želja, da naj se naši somišljeniki že vendar enkrat zavćjo, da vsaka stvar, ki jih teži, še ni politična stvar in da stranka ne more biti odgovorna, če se ni vse posrečilo, kakor se je želelo. Naša organizacija se je izkaza-Ia, da je prekomplicirana in tuđi pre-minucijozna. Zatorej smo doživeli v pretečeni dobi, da je ravno radi tega nastala marsikatera kriza, posebno v slučajih, ko so se določevali kandi-datje za različne volitve. Eno je predvsem, kar mora človeku ustvar-jati skrb za prihodnjost: delokrog posameznih organizacijskih skupin je premalo obmejen in premalo jasno je povedano, kdo ima pravico, govoriti v imenu ćele stranke. Veliko-krat dozi vi jamo, da si posamezne skupine laste pravice, ki gredo ćeli stranki. To dozi vi jamo ne samo pri posameznih skupinah, temveč še ćelo pri odborih teh skupin, tako da se počasi razvije nekaka diktatura posameznih oligarhij, ki se peča z za-devami, o katerih bi smela končno sodlti Ie celokupna stranka, ne pa maloštev. družba preds. in tajnikov, ktere krajevne ali okrajne organizacije. Ta bolezen nastopa epidemič-no, posebno v Ljubljani, kjer se radi shajajo predsedniki in tajniki različ-nlh društev in organizacij ter kujejo sklepe, o katerih naj potem velja, da so sklepl celokupne stranke. To je prava diktatura maloštevflnfh oli-garhov, ki vzbuja v večlni naših so-mišljenikov, kl pri dotičnem sklepu nišo bili navioči, iker je naravno, da }ih nikdo povabil ni), ogorčenje in upor, kl nosi vse kali bodočega razpada. Vzemlmo samo en slučaj! Tak shod predsednikov In tajnikov naših ljubljanskih organizacij je pred kratkim zborova! — navzočih morda ni bilo niti 20 glav — in sklenilo se je, da naj se sestavi nestrankarska komisija, kl naj nepristransko preišče, koliko vojnega posojUa je podpisala ljubljanska Mestna hranilnica in kdo je povzročil, da se ga je toliko pod-pisalo ter da naj se krivci pritegnejo k najstrožji odgovornosti. Dosedaj še nismo doživeli, da bi se bila taka resolucija sprejela v kaki drugi stranki — ampak pri nas se zahteva, da naj se prične inkvizicija proti so-miŠIjenikom, ki so postopali pravilno, če so podpisali posojilo. ki je bilo po tedanjih avstrijskih zakonih pupi-larno varno. Če bi se torej tirali ti »krivci« pred sodišče, bi dotični tož-niki krvavo pogoreli in smejal bi se za borbu osobito protivnicima, a njih je dosta imao. On se nije bojao, ničeg se nije ustručavao niti ženirao. Svaku je gotovo priliku tražio da se oproba, ogleda i okuša ... No J. Skerlić je kako mislimo radi. prosečno uzevši, mladih godina bio takva priroda. Da ie duže poživeo staložio bi se izvesno, još više skoncentrirao te spremom osobito u književnim pitanjima istakao i naSoj knjizi koristio. On je mlad. prerano u pravom smislu te reći umro. Nije ni stieao da da ono što ie bio započeo. Niegove se na-mere daleko pružale, bile su mu da obradi našo storiju književnosti što podrobnije, da popuni sve praznine, na koje je često lično ukazivao. Onoliki broj dela što ie ipak stigao da napiše 1 izda, najbolje svedoči, koliko se prostirala nlerova sprema, temeljno poznavanje svih tih pitani a, kojfma se je sa orljom bavio. Pobrojimo 11 samo najvažnija dela mu: Istoriia nove srpske književnosti Srpska književnost u 18. veku. Pisci I knjige (6 svezaka), Jakov tenjatovič I ostalo, vfdeće se. koliko je to ogroman rad 1 kad se settmo, daje po-plodnosti možda njemu ravno nekoliko svega pisaca, Cvijic, Stojan Novaković ! loš koji. I on je sve stigao da naniSe do svoje 37 godine! Sta bi tek bio u stani«, da pruži nalo4 publici, da Ie dožrveo starost kakva fe kod književnika i naučnih radnika drugih naroda! Po nalem mlšljeofu on I© ti kultur- nom životu Srba nešto sličan Sveto-zaru Markoviću. Bio je od velikog uti-caja na svoju okolinu, na nekoliko generacija. On je nosilac jedne ideje. Jugoslavenske ideje i pa njenom pro-pajdranju, širenju i razvoju osobito se istakao. Te zasluge neće mu niko moći pokušati poricati i osporavati. Zasluge njegove tek Će docniji naraštaji moći dostojno oceniti. Nama savremenicama to je gotovo nemoguće. Ime Jovana Skerlića biće upisano u kulturnoj isto-riii jugoslavenskog naroda zlatnim slovima . . . Ml ćemo se najbolte odužiti njegovom spomenu, ako nastanemo, da se njegova dela što lepše, Jto dostojnije izdadu i u narod rasture. Koliko nam je poznato odmah posle smrti mu obrazovao se naročiti odbor n tom cilin. Ne znano da II ie Sto preduzeo. Prilike se već sredjufu. iza ratno« užasa 1 strahota naš narod polako k sebi dolazi. Ne treba ni u ovom pogledu gubiti. Dela njegova bi će nencenUvo blago za našu književnost. Zaslužuje da se Sirom ćele Jugoslavije čitaju knjige ura, te će i odzfv publike, nadamo se, biti veliki. Odbor bi trebao da izda proglas na čitalačku publiku, i Sto ore kako M s# nosle pristupilo 1 podizanju spo-fnenfka. No i bez tom spomen im Jovana Skerlića večlto će žrvetl n njegovom narodu. T«"M«afia, maja 191$. _____Di 6M6. Za naft otroke. V Ljubljani se pripravlja marto-netno gledališče. Ta vest bo gotovo razveselila vse prijatelje naše mladine, kajti v malokaterem večjem mestu je tako slabo poskrbljeno za plemenito zabavo otrok, kakor v Ljubljani. Misel ni nova — pojavila se je med nami že pred vojno — to-da ostala je neizvršena, ker ni bilo sposobnega človeka, ki bi vzel stvar prav v roke. Mi nismo vedeli, da je ob istem času g. Klemenčič v Ajdov-ščini skušal ustvaritl lepo tnarionet-no gledališče — pa v malem kraju ni našel za to dovolj zanimanja. Se-daj se je vmil iz vojne in se je lotil dela. Že 1. 1912. je g. K. nameraval podati slovenski javnosti razglas, ki ga prinašamo tukaj. Gosp. Klemenčič piše: Na svojih studijskih potovanjih kot slikar po Italiji in Nemčiji posvečal sem mnoga leta vso pozornost neki pri nas skoraj do ćela nepoznani panogi umetnosti, ki se v prid mladini goji malo da ne pri vseh kulturnih naro-dlh. MisHm namreč »marionete«. Izvzemši slovanske dele Balkana hi Rusije, se kultivira pri vseh zapadnoevropskih narodlh že več stoletij manj ali bol) dovršeno ta umetnost Pri tem seveda nimam v jim vsak sodnik, posebno če bi se mu pokazali nekateri paragrafi pravil Mestne hranilnice. Le čuditi se je, da resolucija — ravno sedaj, ko se pod-pisuje posojilo naSe kraljevine! — kar najodločneje ne zahteva, da naj se dotičniki takoj ne zapro, tako da bi bilo preganjanje še popolnejše kakor pri slučajni civilni tožbi. Go-spodje, ki sklepajo take resoluclje, kot jih dosedaj Še nikdar drugod nišo sklenili, ne premislijo, da zabiva-jo s tem kline v življenje svoji stranki, ker se bodo tišti starejši pristaši, katere se hoče s takimi resolucijami ugonobiti, končno tuđi naveličali večnega nagajanja ter bodo obrnili hrbet stranki, ki drugega ne dela, nego da jim meče bodeče trnje v posteljo! To povem čisto mirno in brez vsake strasti, če naj se naše stran-karsko življenje plodovito razvija, potem mora ćela stranka živetl v nekaki solidarnosti, ki se da opisati s kratkim! besedami: eden na! vsko-čl za vse, vsi pa za enega! Da bi pa nekateri v naši stranki ne bili drugega, nego tarča, v katero bi pri vsaki priliki velecenjeni gospod pređsed-nik poljanskega politlčnega društva streljal in v katero bi streljali Se nekateri drugi mogočni stebri naše stranke — to se ne bo dalo vzdržati, ker si drugače že raje naročimo »Ju-goslavijoc, ki nas prav bogato pre-skrbljuje z vsakdanjo robo najflnej-šega zabavljanja! Zatorej Je zahteva, da nai se v bodoče take in enake stvari rešujejo po celotl — recimo vsaj po eksekutivnem odbora ali pa po načelstvu —f več kot npravfčena, ker sicer ne borno dosegli tlstega re^ da v našem polirlčnem poslovanja, kl je za vsako politično stranko ne-obhodno potreben. Pa tuđi sa načel-stvo, kakor za eksekutivnl odbor, naj velja vodilo, da je opuSčatf vsak' sklep, ki nima drngesra namena, kakor organizirati mesatfenfe po«a-meznlh somlsifenlkov, ki nrarđa nlso všeč tema ali onema t m® stranki In sedaj še o tistlh večnfh grož-niah, da se bo zapustilo stranko, če se to ali ono ne zgodi! Uradnfld Mestne hranilnice so n. pr. zahteva-H. da naj se odslovi sedanji naČelnflc stranke, ker je v svoji lastnosti kot župan ljubljanski zahteval, da naj se uradniki Mestne hranilnice vzamejo v status mestnih uradnfleov. Dasi to vprašanje ni vprašanje politike, temveč samo vprašanje mestne oprave, — so grozili z izstopom. če ne od-stopi načelnik stranke. Temu se lah- mislih navadnega iz Nemškega uve-denega »Kašperla«, ki ga imamo priliko videti tu in tam pri nas na sem-njih, ampak na ona mala idedišča z mehaničnimi figurami, pri katerih sodelnjejo dobri slikarji in kiparji in za katere pišejo igre znameniti pisa-telji. Tako je n. pr. na Bavarskem poleg nešteto drugih manj ali bolj dobrih marjonetnih gledišč, nstano-vil pred nekaj leti pisatelj Pavel Braun v Monakovem marjonetno glediŠČe (Marionettentheater Mfinch-ner Kunstler), ki tako v tehničnem kakor tuđi v Hterarnem ozira daleč nadkrilj«je vse enake dosedanje naprave. Za to gledlšče izdeljujejo figure in dekoracije najboljši motia-kovski upodabljajočl umetnikl, ter zanj pišejo Igre sloveči literatu kakor: Hugo v. Hofmannsthal, Artur Schnltzlerv Maurice Maeterlinck Ldr. Razven tega je v Monakovem še tuđi glasovito Schmidovo marjonetno gledišče, za kojega Je plsal originalni mladlnskf pisatelj, bivši dvor-ni maršal, grof Franc Poccl, ki je v literarnem oziru nekak klasik marjo-netov. Schmldovemu marjonetnenm gledišču je zgradila mestna občma v Monakovem na najbolj obljudenem delu mesta (Blumenstrasse) lep dom ▼ znak spoštovanja te mnetnottL Ravnotako se nahaja v ItaUfl in na Stran 2. •mjovsnmo hauoct «»6. ***• iti*. 104. Mer. Ko ustreie in se bo ustreglo! Venđar pa odgovarjam: Ce je kđo član kake* politične stranke, fe to stvar prepri* čanja. Vsaka stranka Ima prihod-njost, če obsega prepričane pristaše! Ce pa naj bo politična organizacija samo nekak semenj, na katerem se kupujejo telički in junice — katere ostanejo tfstemu, ki žanje več plača —, potem je tako organizirana stranka že v razsuiu. Vtis imam, da se to kramarsko stališče pri naši stranki preveč vpošteva. Vselej, kadar se o čem sklepa, je prvo in glavno vpra-Sanje, če ne borno izgubili vsled sklepa kaj pristašev. To vprašanje fcrevlja skozi vsako politično razpra-ivo, ta strah je alpha in omega vsa-kega političnega razgovora v naši Stranki. — Posebno žalostno je, da tuđi naši listi pri urejanju jemijejo ozir predvsem na vpraŠanje, če ne bodo izgubili kaj naročnikov, če to ali ono zapišefo. Moje mnenje pa je. da tako vodstvo stranke, kakor rudi uredništva naših listov, vzeajajo s tem santo brezznačainost in drugresra 31 ič. Malo priporočljivo je, nastav ljati mreže brezznačajnežem. ki rro-dajajo svoje strankarsko orepričanje za orehovo lupino lece in ki so danes pri tem listu, Hitri zopet nri druprem! »Slovenskemu Narodu« -- hvata Bogu — ni treba take taktike in *e!T-ino. da bi te tuđi pri Jugoslovansl! demokraciji ne bilo treba. Stranka je sicer zavezana, v vsakem oziru de-lovati za svoje somišljenike, a to de-Jovanje ne sme bit! nikdar podobne kravjim kupcijam na kakem odd?!jc-ocni pogorskem sejmišču! To je mnenje podpisan?c:a, k; :s vse to zapisal ne kot dosedanii načelnik stranke, temveč kot polit!1' ki si lasti pravico in ki si jo bo lastil tuđi v bodoče: stranko opozarjati na izrastke. ki se lahko odstranijo. ker so ?Hcod1jivi. ~~Mofl6orsko pismo. i. Maribor, 1- maj* >Der Herrgott MH's mii den Win-ilisehen!< To so naši Nemci doslej še ob vsakem našem slavju zavistno priznavali— in fo so s posebnim povđar-kom morali priznati tuđi danes- Včeraj zjuiraj vihar m snear. ki je pobelil ćelo mariborske* okolico kakor sredi zime; roli dan mrzlo, zvečer oblačno, dišalo je po novem snegu za 1- maj. Toda ipnočnji mirozov se \e izvršil ob lepem vremenu- Tisočera množica je sledila vojaeki Rodbi- Izr>rva je bilo tuđi vmea mnogo Nemcev- Ko pa je pretežna slo-^ enska većina privela "klicati: Živela 'Jugoslavija — Zivijo Srbija — Slava kralju Petru — Živel Aleksander! — in ko ie po glavnih ulicah zadonela Flovauska narodna himna: tedaj se je .većina Nemcev iztrgala iz sprevoda, a na njih me«to je nastopal slovenski žitelj, tako da ie sredi obhođa bila ulica .zopet v poseeti izrecno slovenski. Le ,-omtertja flo se slišali pojedini Heil-klici. pa še ti Ie v stranskih ulicah- §e izraziteje in velicastneje se je izvršilo današnje slavje kot izrecna slovenska posestna manifestacija- Na glavnem tr.^u se je danes izvršil veliki, nikdar pozabni zgodo vinski dan ob naj-krasnejšeni vremenu kakor si ga za 1-majnik more zaželeti pesniška duža: jasno polnoe. nebo -inje Ja^no brez najmanjega oblačila, okrog in okrog cvetje in zelenje- Dvanajsttisočera množica — sredi med njo blizo 2400 vojažtva v vzornem redu — je zasedla že pred 9- uro ves slavni trg- Mariju* sote «elt trga je bila že na predvečer efcraMut m selenjem* Pod to Mfco }• bU nptif IJen oltar, na katerem ft opravil **|ni •nperior Raat slovesno afoibo totjo Toftno ob 9. uri Je rog •«nanil>r!hod generala Majatra* Vse vtihn«, vae se oiira pazno na Stolno ulico, li katere se pojavi general- Kratka slovenska povelja — ponoana. vzorna mariborska garnizija pozdravlja svojega priljubljenoga najviSjega povelfnlka- Sledi obhod, pregled 6et- Nato vaiopi general pred oltar s posdravom. Bog pomozi četo! — Služba božja se prične* Po evangeliju so je iz tega svetega mesta širom trga razlegala pridiga, kakorčne jugoslovanski vojak do^Tej ni sllsal-Po nevenljivib zasluga h našega po-veljnika generala Majstra je pred pol letom nas Maribor prišel tuđi res v naše roke- Zasijalo nam je solnce evobode — srrta je nemško nasilje in nemška nadutost Nas narod je vstal v novo živlionjo- — Govornik se nadalje spo-minja, da žal še nišo vsi udje Jugoslavije popolnoma svobodni, nrkateri se zdihujoio v grobu pod laškim madžarskim in nemškim jarmom P? upaimo, tuđi za te ude priđe čas, ko se bodo odprli tuđi ti errobovi in bo celokupen narod vstal. Naše življenje je še mlado in nežno in ima mnoa^o sovražnikov« Da i ih premagamo treba nam je: da emo složni in edini. da vzdržuj'emo red in mir in da skušamo bili vrodni blagoslova božjega- Pred tebe oboževana mati Jugoslavija, stopamo danes, da ti podarimo vse nažo misli, na^T, t»rcA, naše živlieivie- Ti j>a Vsegamogočui ozri se na na*, rosi ves svoj blagoslov na našo pomlaieno lepo domovine*! Po službi božji je stopil general na balkon mestne hise in pozdrftvil vojake: Vojjaki moji! Danes ie zgrodovinski dan ne Ie za Maribor, marveS za ves. Slovenski Šta-jer. da is tega balkona, od koder se je đoslej razlecrala Ie nemška be^eda, Ha-nes govori Slovenec* Spominski čnn je, k temu ste Vi voiaki pripomosrli. da'ie Maribor, ki je h\\ izposojen tujou, d.n-nes naša posest — tega nam ne vzame nihee- Zremo s polnim upanjem v še lep^o bodočnost! Zvesti, vrli vojaki! Bog Vas živi moji vrli slovenski vo-iiki! fViharni živio kliri!) Za grnera-1r»ra je govoril vladni komisar dr-Pfeifer:" Jugoslovani," Jugoslovanke! Eavno ste čuli iz tecra br«ikona vSlovensko be-?eđo našesra odrešitelja in zma^ovalca generala Majstra Danes je odločena usoda Maribora- Upsmo. da isto usodo doživimo kroalo radi glede Oelovca-Govornik konca s prisrčno zahvalo in trikratnim živio! na orenerala Majstra, katerim klirem so j^D burno odzvalo vse navzoče oboinstvo- Godba je zasvirala slovensko in srbsko narodno himno. Ka to se je vršil pred frančiškansko cer-kvijo defile; ćele garnizije. katerega se ie sledilo radi dijaštvo in uradni-§tvo« ObČin?tvo je strme občuđovalo strumno vedenje vojaStva. kakor ga niti v stari Avstriji ninno videli- n- Maribor, % majnika- Kakor sem že v zadnjem pismu omenil, se je, takoj po Zrinjsko-Fran-kopanskem slavlju pojavi 1 znani lafiki kapiten še bolj znane biv§e laSke mtei-j|e v Mariboru- Tzprva se je v gotovih krogih mislilo, da je prišel po pozab-Ijene >piks,ntne< spomine. ki jih je la-ško-nemška zvezarija pri svojih raskošnih poiedinah iz raznih >intimnih< prizorov pustila fotografirati- T«ia*«4 ki i» • *md tiOmmk *bt •M šnmato. |Mm pt> 4hk |f t» pM UM kapiteA iiMl t Masfibovv i# kali pali* tično wiM foala^ katar ae fotignUji izza UiteMaga imjwi|j ^bo^i Mke riiaije ▼ Maribor* 0*mhH aen Ml la» da je naša veličanja* Oantš Ne^a« po-polnoma motrio in ia ite |e bi]a> Bujao potreba Mažba, nvttpa poguma #i strani latth zaveznlkar* In to tolafto jim je Iaiki kapiten pH&eeel v fatei meri- Te dal sem o imm ge^oril a Kem-cem, kl ima v >sero4ajBih< kfogih stalne ^raae^ Prlanal mi Je čMo pro-stodušno, 4a i majo koroiU in apodnje-štajerski Nemci od strani laske vlade že pismeno satrdilo, da Jim Lani m slučaj, da Jlm Nerad ta fn na Koro-£kem ohranijo zvestobo, teda] ako se ne prlklopijo k Jugoslaviji, podarijo Joino Tirolsko do Gardskega je«era, (toroj da Nemci obdrže posest etare Avsrrije). Naaprorno pa da Lahi od Nemeev zrthtevajo na Koroškem Beljak. V tem nacrtu ie kot pamoobsebi umev-no, da-Lahi Kemcem zasigurajo pred vsetn Maribor in vse ostalo »podnje-štajersko obmejno ozemlie z mesti Ptuj in Rad gon a ter neverta ćelo KoroSko* To zagotovilo od strani Lahov je naše Nemee zopet spravilo po konci- Da po-rolnoma z&upajo v ta bedastoći laski cvancrelij, to to pokazali, oziroma to se kažejo v raznih nesramnih nastopih naprain Slovencem* Naj za danea Ie onienjam, da so te dni napad li pri tran-ciSkanski cerkvi znanega jim sloven-ekega dijaka, proti katerimi so vprico policijskega uradnika oddali 2 &trela, kojih eden je šel dijaku ftkozi suknjić-£e bolj izrazito pa se nemška predrz-noi,t zrcali iz predalov zloglasne >Mar-bnrtjerce«, ki je naša vlada Še zdaj ni u..-; a vila in ki se pod raznami skritimi zafrkacijami naravnost norčuje iz nas in naše vlade ter svoje bralce hujska na upor proti naši državi — o čemer pa prihodniič kaj veČ- (»Marburgericac ie med tem že ustavijena)- Č. J. V. §va?»ar: Trst in Reka. Danes imaio Italijani v svojih rokah Trst in Reko. Mirovna konferenca se žc cialj časa posvetuie o jadranskem vpra-^anju, danes se jarre za Reko, jutri za Dalmacijo, o Trstu sploh mnogro ne govore, toda do rezultata vkijub dol£im posvetovanjera nišo priSli. Vsekakor se ram đozdeva. da bo pripadel Trst sko-raj gotovo Italiji, za Reko pa ne stoji st\'^r za ItaTijo prav ugodno. V naislab-šem slučaju bo ostala Reka prosta luka pod protektoratom kake velesile. — Za nas pomeni izsuba- Trsta zelo mnogo, ker nhnamo vkliub dolsi obrežni crti ob Jadranu nobeneira tako velikega pristana. Reka in še boli Split so mani-ši kot Trst, Split prtez tega sploh ne prihaja mnogo v poštev kot importna in eksportna luka. ker nrma nobene že-Iezniške zveze. Ako pa Trst izgubimo, smo prisiljeni poiskati si takojšnjo ođ-pomoč, da ne ostanemo odrezani od svetovnegra prometa, kar bi edino škodilo naši državi. Ves naš uvoz in izvoz moramo odvmiti od Trsta ter ga iz-peljati preko Peke in do dokončanju li-ške železnice tndi preko Splita na sve-tovni trg. Ojrleimo si najprej promet Trsta; na to Reke in ga na to primerjajmo. I. Trst je imel v letu 1913. okrogk) 2,314.000 ton uvoza in 1,135.700 ton izvoza. Ako vzamemo kot povprečno te-žov ki oj prevozi en Železniški voz ono iz leta 1913., ki velja za cek> Avstrijo ter znaša na os 300 tone, torej na voz 6 ton ali 46*65% vagonove nosnosti, potem dobimo na leto 385.666*6 žel. voz i (letno 12.855-5 vlakov, dnevno 36 vla- ' kmš uvoza iz Trsta v notranjost dtždt to 189^50 vagonov (6306*3 vlaka letno, 17*5 dnevno) izvoza tržaškega zaledia. Skupno ie torti vozilo na dan v Trst in i* Trsta povprečno SM viakov, to nm ne glede na otebni promet na prtvaža-nje zelezntfitega rdHjsketm blafa ltđ. Osetei promet lahfco račvnamo fievno nad TD vlakov po vseh petih, r Trst končttjočfli orogali. Skupno torej na dan najmani 130 do 135 vlakov. Kako se Je razdelila približno kvota posameznin dežel bivše AvstrUe na tržaškem trgu? Zanimati nas mora v prvi vrsti slovenski in nato iugoslovan* ski dclfef. V Slovemio se ie uvozilo ohroglo 797.000 lm (1&88I vag.. dnevno 12*3 vlaka), li Slav^nHa ie Slo v Trst 350.000 ton (5&3Š3-3 vaa^. dnevno 5*4 vlaka). To znači v odstatHh 94% mosau 29% izvoza al 4h«vbo 17*7 towmih vlakov. — Poda«. gMe Jugoalovanskega prometa, ntso popoi-nooa to6n\ vendar na bodi omenjeoa da Je znalal celotnl Jagoslovanski promet, vStevH slovenski delež, okoK 40% uvota (MSjOOO ton, 154.166 vafpBov, dnevno 14*3 vlaka), izvoz pa 36% (ali 397.000 ton, 66.166 vagonov. dnevno 6*1 vlaka). Skupno število dnevnih vlakov znala tedaj 20*4. Olede ostalih deležev ajej tabela DeM. m v °z_________L!ii!_ ■sa ton miaof ^ o/o | ton \u§um gg, •/» _______ Slovenske dežele*) 797.000 133.833 12-3 Mt'o 350.000 58S3S 5*4 39ir1i 1,147.000 &4M*0Jt-nilQkHtl 925.0C0 154.166 14.3 40i/o 397.000 66.166 &\ aSa% \JKnSX» NemSka Avstrija i 694.000 115.666 111 7 30» o 342 000 57.000 53 3O»/o 1,036.000 ČeSk* 462.500 77.083' 81 2Oo o 285.130 47.000 4-4 25a/o 747.630 Italija 221.400 38.5661 3.61 10*>/# 113JS70 18.925 175 lOi'o »44.970 Ceiotn: promet 2314.000(885^66 36 i 100^0 1135.700j 189.2 1755 100»,t 9,449.700 •) slovenski 6del je v jngoslovjmskl kvoti vštet Kot iz gorenje sestave jasno razvidno, pripada Italiji Ie 10% celega prometa, nam 40%. ostala polovica pa Nemški Avstriii in Ćeški. Ako Italijant dobe Trst, potem bo pač moral pasti promet Trsta na mnogo nižjo točko, ki bo odvisna ođ tt^a, kako se bomo znali in mogli mi držali na-pr&m temu vprašanju. Ako Trst izgubimo, potetn moramo kolikor mofcoČe hitro odvrniti od Trsta naš delež, nato pa poizkusiti s pomočio pametnih tarifnih predpisov, s pomočK> ugodnih najkraj-*ih in cenih novih potov izpeljati vsai pretežni del transitnega prometa v našo Reko in ćelo v Dalmacijo. II. Reka je imela skupnega prometa po zadnji statistiki 1,424.000 ton, kar tvori Ie 41% celepra tržaškesa prometa. Posamezno se je izračunalo na uvoz okroglo 595.000 ton (131.100 vag., 12 vlakov na dan>. na izvoz pa 839.000 ton (156.200 vagonov, oziroma 14*3 vlakov na dan). Napram Trstu precejšnja razlika. Pripomniti pa moramo, da je bila reska luka skoraj popolnoma izkoriste-na, saj so Madlari skrbeti za n|o boli kot za svoje glavno mesto; tržaska luka ni popolnoma dosegla višek svoje zmožnosti. Na reškem prometu ni bila kot prva udeležena Madjarska. ampak Hrvatska, Bosna in Hercegovina. Ostali ogrski delež prav daleć za os taj a za jusroslo-vanskim. Kot postranski detežniki so vredni omembe 5c Nemška Avstrija in v manjši množini tuđi Dalmacija, ki je prometovala z Reko po morJu. — V Peko so vodile 1c dve enotirni železni-Ski progi, ki so se Ie v zmerni meri iz-kazovale. Obe sta bili speijani iz Rckc z največio đopnsrno strmino z^ glavne proge per 25°/AA, poleg tega pa so tr-pele še pod drugimi nedostatki, kakor pomanjkanju večjih postai, modernih varnostnih naprav itd. Njih prometna zmožnost je bila iako zmerna, posebno pa proga Reka - šempeter. Poleg oseb-nega prometa 5e bilo mogoče v vsako smer izpctjati Ie po ° tovornih vlakov na šempeterski in Ie 16 tovornih vlakov po zagrebšfa prosi. Več je bilo sploh iz-ključeno. Promet Reke sicer še ni popolnoma izkoristU obeh nrog. ampak 5e tako brzo naraščal v zadnji dobi, da bi se bila v par letih pokazala nezadostna zmožnost obeh procr v vsakem oziru. Edino obe omenjeni progi obstojita ^e danes. Jugoslovanski delež na reškem prometu znaša na uvozu 549.000 ton (103.600 vagonov aH dnevno 9;5 vlakov). Na celotnem prometu participira- mo torej 79% pri uvozu in 56% pri izvozu. Jugoslovanska kvota pri Reki ie potemtakem mocoejša kot delei na tržaškem prometu. — (40<&, ozir. 35%). — Ćeli naš delei pa lahko delimo na oni del ki se je zvozil po morm y Dalmacijo (uvoz 71.000 ton ali 1W% ingo-slovanskega prometa in izvoza 8000 ton ali 1-73% jugosL prometa). Dali© pa ve-mo, da se je po reSko - zagrebški progi izvozilo in uvozilo v Hrvatsko, Bosno in Hercegovino mnogo več kat po šempeterski crti v Slovenija ker ie bi! posebno Slovencem Trst mnogo boli pri rokah kot pa Reka. a) Resko - zagrebška proga: Uvoz je znašal dnevno 7*8 vlakov, kar da letno 75.000 vagoDov, odroma okrogk> 400.000 ton (75.800 vagonov in tud! 7« vlaka dnevno. Dnevni promet torej 15*6 vlaka izključno za Jugoslavflo. — Ostala Ogrska je dala 118.000 ton uvoza in 187.000 ton izvoza, kar priđe na dnevno 2 vlaka iz Reke in 3-2 vlaka v Reko. Skopen promet je znaSal okroglo 21 vlakov s tovori, 6 brzih vlakov in 8 osebnih vlakov, skupaj 35 vlakov. b) Proga Sempeter - Reka. Slovenski promet čez Reko je majhen, znaša Ie 78.000 uvoza in 54.000 ton izvoza, kar prinese 1*3 vlaka iz Reke in neceli vlak (0-96) v Reko na dan. Delež te proge se pomnože Še z nemško avsfrii-sko kvoto per 28.000 ton nvoza in 179.000 ton izvoza, tako da znaša nato skupni protndt na tej progi 1*S vlaka iz Reke in 4 vlake obratno. Ker ie vozilo poleg tovornih vlakov 5e 8 osebnih in 2 brzovlaka obojesmerno in snaSa kapaciteta te proge za tovorni promet po 9 vlakov v vsako smer, lahko trdhno. da je dnevno vozilo Ie 16 vlakov iia-mesto nafveCfega Stevila 28 vlakov. Proga je bila Ie zmerno obtežena, mnogo manj kot ona iz Zagreba, ko ie zmožnost znašala Ie 46 vlakov, vozflo ffli !f pa najmani 35 dnevno. Osebni promet v Reko ni bfl tako močan kot tržaški. Mnogo prekmorskih parobrodnih đrnžb je oač nstavilalo svoje pamike Ie v Trstu, edino mad-jarske in pa manjše domače družbe so vporabljale Reko kot izhodišče. m Kot smo omenfK takoi početkom, je Trst za nas takorekoč izgubljen. Dalje pa smo naglasili, da je potrebno v tem slučaju, da ođtegnemo pač Trsta na§ delež na tamo5njem prometu — se-veda kolikor bo mogoče, ter ga obrne-mo proti Reki itd. Mogočih ie v tem oziru več kalkulacij. ki pa vse kažejo. da bo postalo resko pristanišCe prav Prancoskem veliko število izbornih marjonetnih gledišč. Kako se upošteva ta vrsta malih gledišč v Italiji, dokazuje dejstvo, da, ko je pred kratkem umri znan! niarjonetni igralec Recardini. so mu Italijani priredili naravnost knežji pogreb. Gabriele Df Annunzio piše deset iger za marjonete, ki jih hočejo igrati v gledališcu »Malibran« v Benetkah. Omeniti je še vredno to, da je n. pr. Goethe prišel na misel spisati svojega Fausta, ko je videl v nekem nem-škem gledišču predstavo stare mar-jonetne igre: »Dr. Faustc Tndi med Slovani se goje marjo-netna glediSča. Tako n. pr. je češka kolonija v Trstu pred kratkim priredila marjonetno gledišče za svoj o^ji krog. Videl sem sicer rudi potujoča hrvatska marjonetna gledišta, a te ne odgovarjajo niti po literarni vse-bini niti po ostali opremi (vsaj pri onih, katera sem jaz imel priliko vi-deti) višjemu namerru. katerega imam v misHh. Marjonetno gledišče, kakor si ga jaz predstavljam, naj bi bilo v inrvi vrsti namenjeno mladini. Naša mladina nima ne v mestih, še mani pa po dežell pravzaprav nika-ke primerne zabave. Oledišče* samo na sebi jako potrebna kulturna institucija, ni za otroke namenjeno in more Ie tu in tam dati kako stvar im otroke. Kinematografi« ki rastejo kakor gobe po vseh većih krajfti, so s svojim! banalnimi dramami in bres- ukusnimi pretvarjanji velikih lepo-slovnih dcl še velfko manj prikladni otroški duši. In kam naj vedemo svoje rtajmlajše? Nekaj moramo vendar nuditi Iačni in radovedni otročji fantaziji! Ali naj to bujno mladinsko fantazijo rtasičamo z kinematograf-skimi predstavami Sherlock-Holme-sovih romanov? To vrzel bi nam izpolnilo marjonetno glediSče. Povzeli smo mno-ero literature za mladino iz tujih piša-teljev in osvojila si !e otroška srca, kakor bi bila naša. Snegulčica, Rde-ča kapica, Pepelčica i. dr. so ravno tako naše kakor so nemške ali itali-janske. Vse te pravljice so prevzell vsi narodi in otrod vslh narođov jih enako Ijubijo. Ali to je Ie čtivo. Ocem in ušesom naših otrok pa ne nudimo ničesar. V marionetnem gledišču pa se vse te pravljice vtelesUo. Pred nami nastopijo in govore te bajne postave otroške fantazije, v čk>vo~ ških kretnjah, barvah, obltkah In prizorih. Nedolžni zdravi humor stopi v svojo veljavo in mimo ndidfe gledaleev se gibljejo bajne pravUič-ne slike vseh časov In krajev. Nai-lepša spojitev poduka in zmbsvm. ■ A to ni Se vse. Koliko bi nastalo iz tega mičnih nalog za naše spodftb-ljajoče umetnike in beletrtete. Posebno pa za zadnje. Koliko lepih narodnih pravlHc bi se dalo prirediti za mladina Kraljević Marko, kralj Matjaž, Martin Krpanu VeB Jofe Ib nešteto drugih bi Mo sposobaii ^l prireditev za malo mladbtsko gledi- šče, tako da bi s časom naša narodna mladinska literatura i^podrinila ruj repertoar fn bi ne bili več prisiljeni zajemat! iz tujih vrfov. Mimogrede bodi še omenjeno, da je ravno bajka silno prikladna za oredstavo z marjonetaml. Prepriča-nje vseh poznavalcev marjonetnega gledišča Je. da je figura, ki jo vodfio njti, vefikrat za predstavo gotovih literarnih del bolj usposobljena nego živ igralec. V kolfkor so mi moja privatna sredstva dopuščala, sem po večlet-nem proučevantu zgradfl kolikor mogoče umetniško dovršeno minija-turno marjonetno gledišče.. Na tem sledišču prtrejam poskusne predstave in vporabljam v to svrho prevode dobrih tozadevnih del tujih jezikov. Med mlađmo (tuđi zrelejšo) imam seveda neobično vstrajne in verne postusalce. Kdor je že opazoval pozornost mladine pri takih predsta-vah, bode brezpogojno priznaj, da ni prbmrneffe zabave za naS naraSčaJ, kakor ravno tako marjonetno gle- Pa ne samo mladinu tuđi onim odradim, kateri ne merfjo dobroto umetnosti po Stevflu vatlov dotičse-ga niuocvoiJu nudi tako marjonetno gledišSe mnogo zanlmivostJ in zabave. Med obiskovalci dobrih mar-Jonetnfli gledISč drugod sem naSd veliko nad polovico odrastlih Inteligentnih ljudi in med temi posebno mnoro umetnikov in literatov. Seveda ne smemo postaviti ta- kemu gledi5ču merilo »gledišča«. Ljudje, ki nišo otopeli ob senzacijah veHkomestnih zabav in katerih duh si Je še \?ji?l mladih let ohranil del svoje prvotnosti in svežostt« bodo našli v takem marjon. pledišču obilo naivne zabave. Vabim slovenske umetnike in literate, kakor tuđi vse intelteente, posebno pa učiteljstvo, naj si o£leda?o moie malo marjonet-io gledišče, ktero seveda ni namenjeno še za javnost in je istfr-smatra-ti kot nekak poskusni model bodoče-ira večjega pfledišča, ktero naj se ustvari s pomočjo imovitejših rodo-Ijubov, Vsi oni. kteri žele videti moje giedišče, naj me vsaj par dni prej obveste, kedaj pridejo, tako da bodem v stanu pripraviti za oni dan ce-lotno predstavo. Moja misel je, in s to se obraćam do slovenskih mecenov, da bi z malim začetnim kapitalom, ustva-rili tako vzorno marjonetno gledi-Sče, koje na) bi bilo prvo to vrste na Stovenskem. Pir tisočakov bi zado-stovalo za to podierje, ktero bi se s časom tuđi v gmotnem oziru gotovo dobro izptačalo. Jas, kateri se ie mnogo tet pecam s študijam! marionetnih gfediič. hl to delo z veseljem in popolnoma nesebično prevzel in se obvežem naprtvitl tako vsem novodobntm za-htevam odgovar]afo5e gledišče, ka-tero bi V umetnlSkem in Uterarnem oziru vsestransko vstrezalo dobre-ma okusu* Združimo se preko vseh strank slovenski meceni, pisatelji in umet-niki. ter napravimo tako dovršeno mladinsko gledišče. opremimo isto z vso lepoto, katero premoreta združena vpodabljajoča umetnost in poezija ter poklonimo je v dar naj-hvaležnejšemu občinstvu t. j. naši mladi, naši bodočnosti. Štur je, decembra 1912. Mfian Hemenčlč. Ta oklic takrat ni izšel in tako se je stvar zavlekla do današnjega dne. Med tem je prišla vojna in g. Klemenčič je s svojim gledISčem igral v Gradcu, v krogu svojih tova-rišev častnikov. Njegovo giedallšče je ostalo v Gradcu, sam pa se je vrnil v domovino, da konečno ustvari nam marionetno gledališče. Tako dobi lahko Ljubljana res umetniško izvršen »kulturni zavod«. Stroški za ćelo napravo so prera-čunjeni po današnjih razmerah na 5000 K. Vprašanje je, ali bo Ljubljana znala prav oceniti to važno stvar, ali bo omogočeno vsled teh 5000 K uresničiti nacrt. Išče se mocen •. . Ako se ne najde. bomo skušali zbrati po kronah. Po drucrih mestih vodljo . take stvari posebna društva. Ali bi bilo to mogoče pri nas? — Ooepod Klemenčič^ delju stroški rasteio. — Is Bjerovlh rok borno dobtH im—Uđ tko delo, m katero borno lahko po-nosnt Naši otrod bi se veselili. Ali jim bomo napravili to veselje? Recite: da, aH ne. Dr. J. L. • * 104. tte* »SLOVENSKI NABOPV *« 5. maja Itl9. Stran 3, kmalu premajhno za tak promet, obe reški progi takisto ne bosta mogli ima-govati vsega. če se popolnoma ne mo-demizujete. Kot vzgied bodi navedeno nekoliko hitrih računov. Najprej hoče-mo ugotoviti, kakšen postane promet Reke, ako računamo samo na jugoslovanski in pa madjarski delež Reke in pa na jugoslovanski delež Trsta. Drugo proračunanje bodi posveteno zopet re-škemu prometu (jugoslovanska in mad-jarska kvota) in pa en četrt celega tr-žaškega prometa. Strokovnjaki trde, da se tržaški promet vsled ugodne lege Tr-sta ne more znižati za več kot četrtino sedanjega stanja. Končno pa računajmo na možncst, da se nam posreči prestre-či tuđi nekoliko inozemskega prometa, v glavnem iz Češke in Avstrije, in ga po najkrajši poti in pa s pomočjo niz-kjh tarifov potegniti k Reki. Položaj bi bil seveda še ugodnejši. ako bi res na-stal med našo državo in pa Češkoslo-vaško takoimenovani koridor. a) Jugoslovanski in pa ogrski delež Reke in Trsta: Uvoz bi znašal okroglo 1,592.000 ton, kar da 280.006 vagonov in dnevno 256 vlakov. Izvoz lahko računamo na 1,047.000 ton ali 188.916 vagonov in 17*3 vlakov dnevno. Ves ta promet bi morali absolvirati reski progi. Napram prednjemu celoletnemn uvozu in izvozu znaša povišek več kot še enkrat toliko uvoza in za eno petino več izvoza. Pri tem morama računati na zagreb-ško progo ves promet za banovino, Bosno in ostale dežele na vzhodu, na šempetersko Drogo pa skoraj ćeli slovenski delež Trsta in Reke. Kot že ome-njeno, je bilo pristanišne skrajno izkori-ščeno. obe proert sta dali skupno 50 vlakov. Po tem ključu bi pripadlo na zagrebško progo po 12 vlakov na vsa-ko stran, šemoeterska crta bi imela pa 14 vlakov iz Reke in le 6-4 iz Reke na dan. Ker znaša zmožnost prve 16 vlakov vsakostransko, ni še popolnoma iz-koriščena — pač velja to o šempeterski, ki ima le 9 tras v vsako smer. Konstatiramo lahko, da že v tem slučaju odpove ena proga, druga je skoraj popolnoma izčrpana v svoji kapaciteti, pristanišne prenapoljnjeno. b) Jugoslovanski in ogrski promet Reke in en četrt trža-š k ega prom e ta: Uvoz znaša 1,243.000 ton in izvoz 534.000 ton. V vagonih računano, dobi- j mo za uvoz nad 221.840 vagonov ali I dnevno ravno 20 vlakov. za izvoz pa 170.083 vozov ali 16 vlakov. Računajmo na zagrebško Drogo kot sub a) vse blago za Bosno, Hercegovino itd.. po šempeterski pa en črtrt tr-žaškega in ves slovenski promet Reke Rezutat je sledeči: a) zagrebška Unija: V Reko 11 vlakov, Iz Reke 12 vlakov. Proga je skoraj ravnotako obte-žena kot v prvem slučaju, b) Reka - Šempeter.: Iz Reke: 8*5 vlakov, v Reko: 45 vlakov. I* tega sledi, da se omenjeni promet lažje izvršuje. če tuđi je stran iz Reke, torej klanec proge mnogo bolj obreme-njen kot padcc Celotno dobimo vtis, da Je ta promet sicer izvedljiv, toda z naporom vseh sil. Vso drug^ično sliko kaže tretji slučaj. c) Celotni jugoslovanski in mađfar-ski promet Reke, ves naš delež pri Trstu in delni inozemski promet Uvoz: 2,054.000 ton ali 357-089 va-gonov. Izvoz: 1332.000 ton ali 236.416 va-jronov; dnevno 32-7 vlakov iz Reke in 22 v Reko. Iz teh podatkov razvidimo, da stopi ćeli promet mnogo višie, ako inozemstvo na našem severu le malo pritisne, da postanejo pristan in obe progi pre-majhni. Reska proga bi bila obremenje-na z 17 vlaki iz Reke in 16 vlaki v Reko, Šempeterska pa s 15*6 iz Reke in 7 vlaki v Reko. Ako pa končno vzamemo še zadnji, najugodnejši račun, promet Reke v celoti, potem se izkaže še v veliko več-ji meri majhnost in nezadostnost Reke ter potreba po novih lukah, novih potih v svet, k morju. Imamo v Dalmaciji Split kot sedaj največjo luko in pa veliko manjših pri-stanov. Ako popolnoma prezremo seda-nji njihov" promet in njih delo v dobi, ko so bili brez pravih zvez z zaledjern, potem dobimo sliko, da Dalmacija in njena obala mnogo pomagajo ćeli državi — seveda le ako ji damo želez- nice. Ker nam preti izguba Trsta poleg tega v najkrajšem času in nimamo ražen šempeterske nroge nikake zveze z Reko. niti z morjem, je potrebno bolj kot kdaj prei, da se spoji Slovenija bo-disi preko Crnomlja, bodisi preko Ko-čevja z Dalmacijo in ravnotako Bosna in daljše zaledje z morjem potom nor-malnotirnih, zmožnih železnic. Vsaki drugi poskusi bi bili nespametm m bi se žalostno končali._________________ Dr- Mirko čtornič: Pejovico v Sloveniji v prvem fetrtltfju 1919. Pred par dnevi so zapustili zadnji ozdravljenci po pegavici infekcijski oddelek gamizijske bolnice ▼ Ljublja-ni- Ker sem v začetku javnost opozoril na nevarnost pegavice, menim, da ne bo napak, če objavim tuđi sklepno po-rocijo o njej* Povdarim pa takoj, da moramo biti tudi nadalje skrbno na straži, ker se Se vedno vračajo novi njetniki ukuženi is Roaije In prihajtjo lfiidj* Is ftkuženih krajer n» Balkanu, tako da t gavfc*, ki M u*,,, mp**« ▼ tpttt- - mijo s vso svojo grozoto* kakor Jo - pomamo im avetovn* vojake. Cfatags ' in sopet «feto*a> to uhb mm veljad t slej ko proj! ' Vsega sknpaj Jo bilo m lafekei}-! skem oiUellni gani^ko kotaleo ▼ > Ljabljaai 85 pegariča* botadb- Od teh - jih je bilo 25 v vojaski službi ali Ukih, - ki so se vrnili iz ujetnUtva, med njimi - ena strežnica v jugoslovanski bolnici 1 v Ljubljani; 10 jih je bilo c i vi li stov, ^ med njimi 3 ženskega spola* ) • Umrli so 3, dva civilista in 1 vojak. . Od civilistov je bil eden star 75, drugi t 76 let- To je doba. ki je najbolj nevarna i za pegavico- Ozdravijenci v tej starosti - so izjema, ki se sem pat je posreči le v i , lahkih primerih, če se zdravijo z vso • i skrbnostjo- Tretji mrlič je bil vojak v starosti 21 let, ki pa je obolel med neko drugo težko boleznijo- Pegavici, ki se . je pridružila prvotni težki bolezni, ni | j mogel odoleti. \ I Ostalih 32 je ozdravelo- i » Umrljivost je potem tak em znašala 1 Srb%. i I Po provenienci se okužba deli sle- 1 deče: naravnost iz Rusije okuženih je prišlo 6, v jugoslovanski bolnici se je okužilo 14, v garnizijski bolnici (1 na infek^ijskem oddelku) 3, 2 Ogr?kej?a okiižen prišel 1, iz kamniškepra okraja 4, iz mesta Ljubljane 7, skupaj 35- Ce pogledamo nosamezne postojan-ke, vidimo, da jih je iz inozemstva pri-neslo infekcijo s seboj 7, v domovini ee jih je okužilo DS- Imeli smo tore] že epidemijo pegavice, ki smo 30 za jezi li s primernlmi ukrepi. Seveda ne bi bili vsi še tako energični ukrepi prinesli tako hitre^a uspeh a, če ne bi bil narod sam — opozorjen na nevarnost epidemije, na pota, po katerih se razširja, in na sredstva, ki so nam na rnzpolago — pom&gal* Zopet dokaz, kako važno je, da se medicina popularizira, rekel bi — podemokrati- Od ?8 v domovini okuženih ere 17 na rovaš vojaških bolnic, ki so bile v tišti dobi ušive- Vihar, ki je vsled tccra nastal, je očistil ozračje in bolnice-j Kazven teh imamo še 11 primerov- 4 od teh so prišli iz kamniskega okraja, kjer je bila v marcu raz^irjena pegavica, zanesena po vrnivših se ujetnikih iz Rusije- Ostalih 7 pa je prišlo iz mesta Ljubljane- Pri treh od teh se ni dala dogrnati provenienca oknžbe. Oboleli so: 1 na Radeckega cesti, 1 na južnem kolodvora, 1 v topnicarski vojašnici- Ođ ostalih 4 ie obolel 1 v domobranski vojašnici- Njegovo obolenje, ki datira od 9- aprila, je gotovo v zvezi s primerom, ki je bil marca meseea nekaj nr v domobranski vojašnici- Ta primer je obolel 1. marca na poru iz Rusije in se je javil v domobranski vojašnici, od koder so ga takoj oddali v bolnico-Razlagain si ga na ta način, da je pn-stil prvi bolnik v vojašnici kako inficirano uš, ki je ušla uvedeni razušitvi in pozneje s pikom okužila drugega-' Temeljita razušitev po drucrem primeru je zniezila razširjenie pegavice- Končno imamo še 3 primere, ki so oboleli na Sv- Petra cesti- Tu gre za ćelo rodbino, katere mati je umrla na domu- Okužili fo se, kolikor se je dalo dognati, po ušivem vojaskem kožuhu, ki ga je prinesel v hi^o neki vojak, najbrž ^Tniv?i se ujetnik iz Busije- Izven Ljubljane smo imeli t voja-ških bolnicah v Sloveniji pegavico še: v Celju 2 primera, v Ptuju 1 prinier, v Mariboru 15 primerov. To so bili sami vojaki, oziroma vrnivši ee ujetniki, od katerih ni nobeden umrl- Med civilnim prebivalstrom je bila epidemija pegavice v kamniškem in cerkljanskem okraju* V prvega so prišli okuženi ujetniki iz Rusije, drugi se je oknžil od prvega- V kamniškem okraja je bilo vsega skupaj 22 primerov- 4 od teh so se oddali v garnizijsko bolnico v Ljubljani in so tam izkazani. Od ostalih 18 jih je umrlo 5, torej 27*7 %■ Na Sentarški gori pri Cerkljah na Gorenjskem Szkazuje uradno porocilo od 18- aprila obolelih 22- Qd teh jih je do tega dne umrlo 10, ozdravelo 5 in 7 jih je bilo tišti dan še bolnih- Ce so ti končno ozdraveli. imamo sledeči rezultat: ozdravelo 12, umrlo 10. torej 45*4%-Primerjajoč koneSno rezultate dobimo velezanimivo dejstvo, da jih ▼ bolnici zdravijenih umrlo 0 — 8*5%, od onih na domu pa 277 in 45*4%! Sedaj pa poglejmo rezultat iz sve-tovne vojske! V svoji epidemski bolnici v Tomasz61du na Poljskem sem imel 6% umrljivosti, nekateri dragi zdravniki navajajo še manjše Stevilke ix bolnie* Tem nasproti stoji Balkan, kjer ni bil princip, da ee bolnlki spra-vijo v bolnico, marve?, 4a. mm adravif« dttm% s 15—509$ umrliK kakor navaja ministrstvo narodne^a sdravja v Beogradu v svojem letaku-I Kai sledi im tega, Zahteva, da spadaj* Tst pegaTtf— bolni in snnljhri ▼ reie se ie Boćarska raz-prostrla po vzhodni Srbiji v dolino Mo-rave, dalje na tudi v porečje Marice ter v Macedonijo. Takrat se je ime boćarskih osvojiteljev preneslo tudi na navedene slovanske pokrajine; odslej so Bizantinci imenovali Bol^rare rudi prebi-valce vzhodne Srbije in Macedonije. Ko se je Macedoniia odcepila od Bolsrarske ter je tu pod Samuelom nastala močna samostofna država, so jo imenovali zapad nobolgarsko. Isti čas pa se je tudi Belffrad smatral za bolprarsko mesto, in škofte v Prizrenu so se imenovali bol-garske. Tako močna je bila tradicija bolgarske vlade. . V drugi dobi srednjeveške balkanske zgodovine je postala Srbija prva slovanska država na polotoku. Bolsrar-ska je bila omejena na svoje navedeno jedro: Srbija pa se je razširila preko moravske doline in Niša. oreko Skoplja čez ćelo Macedonijo z dolino Strume vred. Skoplfe je postalo ćelo glavno me-sto Srbije. Poslcdica je bila, da so sedaj šteli Slovane vzhodne Srbije in Macedonije za Srbe. Ko se je začelo veliko napredovanje Turkov. so bili prlavni tur-§k! nast>rotn!kt Srbi; junaki kosovskih narodnih t>esmi so predvsem velikaši macedonske Srbije; kraljević Marko je stoloval v Prilepu. Nastopila je turska doba, ki ie v gotovi meri zabrisala stare tradicije. Novo jedro srbskega naroda Je nastajalo na praćci nove dobe na severu ob Donavi in Savi. odkoder se je širilo proti jugu, novo jedro bolcrarske države pa je nastalo preče! globoko v sredini polotoka, od koder se je skušalo razprostreti proti jujJTU in jugozapadu. Sred! med obema je ležal pas ozemlia. katerejra prebival-stvo se v srednjem veku etnično ni definitivno priključilo eni ne drugi narodnosti in se tudi v novi dobi ni prište-valo ne k prvi, ne k drugi narođnostnl cfcnn:~*i; pno je narodno nezavedno, etnično amorfna masa. VpraSanje je bilo, kateri od sosednih slovanskih naro-dov jo bo prvi probudil ter jo pridobil zase. Priznati moramo, da so Imeli pri tem Bolgari več sreče nego Srbi, za kar se imajo zahvaliti raznim političnim okol-nostim. Niihovo glavno sredstvo je bila eerkvena osamosvofitev Macedonije. Pod zaščito Rusije je bil ustanovljen eksarhat, posebna bolgarska cerkev, ločena odslei od grškepra rarijarhati. Ker so bili Macedoncl z grško cerkvijo nezadovoljni, so trumoma Drestopali v eksarhistično cerkveno organizacijo, kl fih je hkrati pridobivala za bolgarsko narodnopolitično propagando. Na ta način so Bolsrari dosegli velike us pehe ćelo v takih krajih. ki so po jeziku izrazito srbski: Srbi sami pa so zamudili odlo-čilno priliko, ker so imeli opravka z no-tranjepolitičnimi borbami v Srbiji in pa ker so se morali boriti tuđi sa svoje so-rojake v Avstro - Ogrski. Dasi pa se je njihova narodna agitacDa v Macedoniji začela oorao. vendar ie dosegla znatnih uspehov. Tudi v Macedoniji je postala narodnost — politično prepričanie: zgodilo se je velikokrat, da se Je prišteval dd družine k srbski, del k bolgarski stranki, izmed. bratov je bil eden Srb, dragi Đolgar, dostikrat se je priŠteval oče Srbom, sm Bolgarom ali obratno. V etnografskem oziru pa se ie treba zaredati naslednjega: Kakor ozemlie vzhodne Srbije io zapadne ĐoigaTske, tako predstavlja ta-di M^rirlnnlja v h?xikoviiem oštra prc-hođmarwm&* med srbsldiii in botgir* značflnosti bližje ^rbSčine, drugje bližj« bolgartčine. To trdijo vsi objektivni slavisti, med njimi tudi Jagić. — Narodni* običajev hnafo Macedonci srbskih hl bolgarskih, imajo pa zlasti tište, ki po-menijo najznačilnejSe srbske narodne crte: praznovanje sla v e, ki pomeni Se preostanek predkr§čanske dobe. dalje iste narodne pesmi, kakor najbolj tipični Srbi, in pa izredno bogastvo melodij, kar je zopet srbska značilnost. Vse te pojave je opazovati še v osrednjem Povardarju s porečjem Bregalnice vred, po Cvijiću nekako do crte Carevo sedo-Strumica - Djevdjelija. Kulturni spome-niki, cerkve, samostani, zgrajeni v sred* njem veku, so srbski. V etnografskem oziru je torej abso-lutno neupravičeno govoriti o macedonskih Bolgarih; Macedonci so marveč v svojem jedru še nacijonalno amorfna masa ter imajo najmanj ravno toliko predpogojev, da postanejo Srbi, kakor da postanejo Bolgari. Srbska ali bolgarska narodna zavest v kolikor danes obstoja, je le površna in Ie sad najnovejše narodno - politične propagande, tako da jo najboljše označimo s pojmom — političnih stran k. »Ta nacijonalna zavest — južno od Skoplja Da do Soluna — je tako restanovitna, da so ne samo posamezniki, tjmveč tudi ćele vaši v teku poslednjih desetletij prehajali od srbske strani k boJgarski in obratno. Nikake g a dvoma ni. da bodo oni makedonski Slovani. ki pri-padajo Srbiji, hitro postali Srbi, a tišti, kj pripađejo Bolgari j i, se istotako naglo preobrazili v Bolgare. in sicer kljub dclnemu odporu, ki ga bo povzročal po-vršen uspeh dosedaniih oropagand. Slednle velja zlasti za nekatera mesta (posebno za Veles in Stip), zi kmetsko prebivalstvo pa le v manjši meri ali pa sploh ne.« (Cvijić) Na dosedanjih etnografskih zemlje-vidih je macedonsko prebivalstvo na^ vadno označeno kot bolgarska tako n. pr. tudi na Narodopisni karti Slovan-stva v kniijri Niederle, Slovansld svet (slov. prevod Omladine), kjer je le skopsko okrožje navadeno kot srbsko. Cviji6 označuje na svoji etnografski karti na nodlasri lastnih raziskavanj kot j zares srbsko vse ozemlje od Krive Palanke mimo Zletova, Velesa, Prilepa, Kruseva na Ohrid, kot zares bolgarsko pa vzhodno Macedonijo do crte Carevo selo, krajine vzhodno od Stnimice ter do velikega turškega iezikovnega otoka zapadno od izliva Strume. Sredi teh dveh Črt stanuioče prebivalstvo označuje posebej kot narodno neustaljeno z imenom Makedonski Slovani. Na najno* vejši Freytagovi Volker- nnd Sprachen-karte v. Mitteleuropa, ki jo je videti tudi v naših izložbah, je akceptirano Cvi-jićevo stali§če. le da so dvomljivi Makedonski Slovani Bolgarom na ljubo označeni kot Bolgari, dasi vendarle še s posebno oznako._____________A* M. In*. Lev Blonđek: laiene države li saur (Merodajnim državnim činiteljem v vpoštevanje.) Uspeh! telesne vzgoje v naših Sokolskih društvih so se pokazali najsliaj-nejše v svetovni vojni. Takorekoč vsi telovadci so morali pod orožje, okoliščina, ki govori zado-sti jasno sama za se in ki jk> morajo vpoštevati vsi noklicani, merodajni in odgovorni činitelji države, kojim gre ne samo za telesno sposobne branitelje domovine, temveč tudi za armado, koje nravnost, narodni duh in Ijubezen do ine naj bi jamčila za sicer nedo-segljivo disciplino in navdušenost, ki jo cenimo pri armadi nad vse druge, še tako potrebne Čednosti vojaka. V tem vpogledu naj zadostuje, da pokažemo na naravnost neverjeten he-roizem franeoskega vojaka v prvi bitki ob Marni leta 1914., pred vratnu* Pariza, na heroizem, ki ga je htpotna ostvarila požrtvovalna, nesebična Ijubezen do rojstne grude, heroizem, brez kojega ie še danes groza domisliti koncev. Nismo neskromni, ako povemo javno v polni zavesti, da stremi za tako ljubeznijo, za takim heroizmom vse naše sokolsko delovanje. A tako de-lovanje ni niti enostavno. niti lahko, ni brez neizmernega truda in žrtev. Ni menda potrebno, da bi navajal v podrobnostfli ogromne denarne žrtve, ter žrtvovanje takorekoč vsega proste-ga časa sokolskih vodilnih mož, žrtev, * ki jih doprinaša Sokolstvo v korist po-edinca. v korist celega naroda. Vsai zadostuje vsakemu, ki se hoČe ali ki se bo morda moral informirati, da s4 ogleda naše Sokolske dome. njih opravo in naše knižnice, in premisli, s kolikim trudom si je nabralo toliko inventarja članstvo samo le s pomočjo ozkega kro-ga svojih najožjih naklonjencev. in vpo-števajoč obenem sredstva, ki jih potrebujemo za javne nastooe, javne telo-vadbe, tekme in za uddežbo pri tek-mah drugih narodov. Vsi ti stroSki ne gredo morda v naso zabavo, temveč iz-ključno le v korist naroda, v svrho sti-kov z znnanjimi sveto^nimi narodi, kojim dajemo na ta način najlepšo priloŽ-nost za poznavanie naše kulture, naših stremljenj. Bili smo v tem oziru dosedaj do skrajnosti požrtvovalni, dobro vedoč, da delamo za svoj rod, za njegov obstoj in procvit, ter zavedajoč se, da ne more-mo računati na podporo ali vsai na .naklonjenost tuie vlade Kajti niti stara Avstrija ni bila šlepa m toliko neurana, da ne bi znala kam stremimo in kai ie naš cilj — vsaj govorili in pisali mo o vsem tem ves čas svojega otetoj« dostt in lavnOti Asedal, v svobodnU v nali dino« <■-. M .1-1 i .11 . J ^ui«& mm^^kJkm. 4kJ**k^JA ^m|. JEBBttKI Q»SaEV3b'^DObot IDBBHa HHHHb BBbb Stran 4, .SLOVENSKI NAROD-, «c5 a»j« 1919, 104 itor. ■Mrle državo do Sokolstva povsen iragačaa Sedaj: sami toepodarjl v fvojl hUL prinatamo sadove svojeg* truda na altar tvoje domovine, svojega naroda, ta Ccsar naravno sledi dotž-nost domovine — države, da pospešuje io podpira Sokolsko kot junakov cvet, jfcpt nekakšno vzorno pred solo, tečaj za w recimo — voiaštvo. tečaj, ki si ga toljšega ne more misliti niti vojaška Oblast sama, z vsemi razpoložljivimi dr-sfatvnimi sredstvi Cc je teiesna in obcnem nravna »vzgofa potrebna vsakemu narodu že v normalnih ča&ih, je le -. ta temveč po-Strebna y sedanji dobi po končani vojni, tr kateri je izkrvaveio toliko drasocene-jfa človeškega materijala, tor ej v dobi, Jti zahteva od vestnih voditeljev apo-jdiktično, da se ohrani v zdravju in v gmoči vsaj to, kar nam je še ostalo, ter da se preskrbimo za bodočnost s sposobnim narasčajem, da harmonično •»družimo telesno vzgojo in vojaško pri-pravljenost za obrambo naroda in nad vse drage rojstne zemlje. Akoravno so na Francoskem spo-jfcnali neizmerno pomembnost obvezne iielesne vzgoje sele med vojno, so ven-[dar realizirali to spoznanie takoj brez todlašania in povsem temeljito, doku-inentirajoč to spoznanie s predlogom »akona, kojemu je naslov: »Predlog: zakona, ki zavezuje k obligatni telesni ivzsroji in k pripravi za vojaško službo.« Naj navedem mimosrede samo nekate-;re najbistveneiše določbe te?a zakona, kl Če ni že, bo gotovo sprejet 1.) Telesna vzgoja je obligatna za ,vse otroke obeh spolov v Franciji in v njenih kolonijah, v dobi od izpolnjenega 6. do vštetega 17. leta, ter je dalje obli-igatna priprava za voiasko službo od iz-polnjenega 17. leta do uvrstitve v polk. 2.) Telesno vzgoio dobč otroci, ozi-roma dijaki na vseh šolah, javnih in zasebnih, tuđi meščanskih, srednjih in |strokovnih. dalje v telovađnih dmštvih, koje bo država podpirala, kakor rudi v posebnih kurzih, da ćelo v družinah, kjer bo vzgoja pod državnim nad-zorstvom. V glavnih mestih okrajev in v ob-feinah z nad 5000 prebivalci ie občinska uprava dolžna, dati društvom na raz-polago igrišče. V to. kakor v svrho pri-dobitve potrebnih prostorov, bo država podpirala občine v največji meri s sub-vencijami in lastnimi zgradbami. Da se zagotovi uspeh zakona, določi se posebno državno nadzorstvo, ter prevzame država odgovornost in stroške za nezgode. 3.) Priprava za voiaško službo se vrši ćelo tuđi na visokih Šolah ter se pooblaste z nio rudi visokošolska in te-lovadna društva. 4.) Država si pridrži pravico ftbere itelovadnih učiteljev, ki morajo biti pri-merno izvežbani, ki dobe državne diplome in bodo državni nastavijenci. . Ćela akcija ie deležna največji naklo-lijenosti parlamentarnih krogov in je dobil samo pripravljalni odbor 300.000 frankov državne pod pore. Nismo in nismo bili nikoli za posne-manje tujih šeg, a v ravnokar navede-iiem oziru smemo smelo povedati, da je paše prepričanje. da moramo posegati po vzorih naprednih narodov, kojim se gre istotako, kakor nam, za daljši varni obstoj. napredek in procvit. } Da bo popolnoma jasno brez velikih t>esedi: V Avstriji smo bili narod zase, narod proti državi; vse, kar smo hoteli in kar smo storili. sebi in domovini v korist, je bilo v škodo in propad države. Zato je imela država za nas interes samo v nasprotnem zmislu. Ta-krat se nismo mogli nadejati naklonjenosti in podpor — a mi jih rudi nismo nikdar pričakovali! Šli smo vselej svojo ravno, po sokolskih načetih strogo zacrtano pot ne ozirajoč se ne na levo, ne na desno, za edinim svojim jasnim ciljem, za srečo domovine. A sedaj je položaj povsem druga-čen; razmerje Sckolstva do države je sedaj kakor razmerje sina do očeta in sicer kakor najpridnejšega, najzmožnej-šega sina, brez kojega sodelovanja in podpore — bodisi posredne ali neposredne, prostovoljne ali prisiljene — ne bo oče nikdar popolnoma varen, ne bo nikdar popolnoma uspe val. V lastni domovini pridejo vrline Sokolstva v prvi uvrsti, da, izključno le v korist države; ,vsaj vzgaja Sokolstvo inpozanrno šte-y\k> junakov, nele nravstveno, temveč m posebno telesno tako, da priđe goto-jvo 80% telovadcev k polku že kot gotovi vojaki. V tem vpogledu naj navedem še na kratko, kako visoko cenijo Francozi telesno vzjcojo, kako stremilo — zdaj po Jbridki izkušnji in po nenadomestljivih izgubah — naravnost z elementarno silo za tem. da ozdravilo od groznih ran, ki jih je zadela strašna, krvava vojna, vsaj svoj naraščaj, svojo edino nado, za bodočnost. 2e dne 14. oktobra 1918 je bil so-glasno sprejet predlog zakona, ki so ga stavili predsednik republike, predsednik ministrstva. finančni mlnister in mini-ster za uk, glaseč se: »Naj se dovoli na račun vojnega ministrstva 1,500.000 frankov za »izpopolnienie organizacij, \l so potrebne za strokovni in praktični IK>uk v telesni voiaški in narodni vz^oji.« Tako na Francoskem, kjer je bila ureditev telesne vzgoje še do predvoj-nega časa pravzaprav brez organizaci-i€- Olavno delo se je prepustilo druži-nam, ki pa so po večini to delo precej podcenjevale, Šolska telesna vzgoja je bila na precej nizki stopinji, posebno vsled nezaiostnih prostorov pri šolah na deželi. In telovadna društva so kreniia pogostoma na pota politične propasran-de, namesto da bi gojila sistematično telesno vzgoio. A pri nas ie — hvala plemeniti sokolski ideji in organizaciji — tuđi vse to mermm drufačD*. Žalo pa m dvomi- mo n!tt v najmanišem. da bodo tttdi naši inerodajni krosi spoznali oetantrao važnost take vzgoie, ter da bodo pri tem zlasti vpoštcvali posebne naSe ra»-mere, razvoj in dolsroletno nspeSno de-lovanje Sokolstva* ki sasluJH v primari s franeoskimi rmzmermmi temvečiesa vi»oštevania in priznanja. Na5 Sokol nadomestuje ie idavaal popolnoma vsako šolsko telovadbo ia visoko nadkriljuje * vojaško telesno vzgoja, — vsaj so že od nekdaj Sokoli-telovadci najboljši vojaki. In kakšen razvoj, kakšen napredek smemo priča-kovati sedaj v svobodnih razmerah, ko nas ne bo ob vsakem koraku viačila birokratska, sov razna cokla naza), temveč, ko bo — kakor trdno u parno — država podpirala ta najnarodneiša druSt-va z vsemi sredstvi. Na obveznL prisiljeni obisk naših telovadnic pa nfkakor ne reflektujemo, tuđi takrat ne, če bo morda ta obisk določen postavnim potom. Nasprotno! Branili bi se do skrajnosti, ker bi tako sredstvo nasprotovalo temeljnemu načelu »celih svobodnih mož«. fločemo ostati in sigurno tuđi ostanemo zvesti svojemu plemenitemu programu v vsakem oziru v vseh podrobnostih. ostanemo Sokoli! A Sokolstvo zasluži že kat tako najizdatnejšo vladno podporo. posebno pa društva, ki se zamorejo izka-zati ne samo z inpozantnimi številkami celokupnesa članstva, temveč z dejan-skimi uspehi in z zadostnim številem izvršujočih članov. Saj bi v slučaju uvedbe zakona o obligatni telovadbi po francoskem vzgledu Sokolstvo neizmerno olajšalo delo državnim komisijam ter prihranilo le - tem mtiogo stroškov. Posebne važnosti je še okoliščina, ki jo dvakrat podčrtavarn. namreč, da nudi Sokolstvo svojim članom možnost telesne vzgoje ne samo do 20. ali 21. leta. torej ne samo »rekrutom, temveč tuđi »starim vojakom* do skrajr.e starostne meje. vojakom - rezervistom, brez ko-;;li sodelovanja v času sile ni vojske niti mislili. Zadeva bi se dala resiti pri količkaj dobri volji in če se zavedamo ogromne odgovornosti napram narodu in državi, prav enostavno: Država naj podeli vsem sokolskim društvom, kojih delovanje odgovarja vsem zahtevam (državno — a nikakor ne izključno le vojaško nadzorstvo), pravico javnosti v zmislu postave in določi primerne prispevke iz državnih sredstev. Nismo optimisti v takih zađe-vah, vemo, da imamo do take, če tuđi tako zaželiene rešitve — za enkrat še ideale — še jako daleč. a smatramo za svojo narodno dolžnost, da opozorimo z vsem povdarkom na važnost in mijnost omenjenega vprašanja. Odgovornost pred piihodnjimi rodovi ne zadene nas! Gre se nam pa za ta-kojšnjo pomoć, zaomogočenjenenosred-no predstojećega dela. da. arre se nam po vsej pravici tuđi za terjatev iz minulih časov, terjatev za delo, ki smo je že izvršili v korist naroda. Ako pa hoćemo napredovati povoljno v vsakem ozim — in to smatramo ne samo za svojo, temveč za dolžrtost ce-lega naroda, ter v prvi vrsti za dolŽnost vseh poklicanih merodajnih mož, kojim smo izročili usodo domovine, države — moramo glede telesne vzgoje zadostiti pred vsem drugemu najpoglavitnejsemtt pogoju, t. j. odločno zahtevati primerno velike, vzomo opremUene in vsem higi-jeničnim zahtevam sedanje dobe popolnoma odgovariaioče telovadnice ter poletna telovadišča. V te namene smo že doimnesli in doprinasamo že ćelo dolgo vrsto let ogromne denarne žrtve ter žrtve osebne prostosti, prostovoljne davke državi v korist, kakor nobeno drugo * narodno društvo. Ne skrbimo samo za telesno vzgojo, nudimo temveč svofim članom tuđi priložnost za duše\rni razvoj, gojimo pp možnosti godbo in petje, iz-obraznjmo narod brez razlike stanu in pokliča, ne rimo pri vsem članstvu po-žrtvovalno, nesebično, čisto ljubezen do domovine. Uspehi? Ozrite se po dejanjih našega članstva, po njegovi sposobnosti in porabnosti tako v zasebnem življenju, kakor v vrstah braniteljev domovine, ter sodite nepristranski! Pričaknjemo sodbo z rnirno vestjo, zavedajoč se. da smo storili vse, kar zamore zahtevati tuđi najstrožji sodnik. In kakŠni bi bili sele tis^ehi. čo ne bi bili ovirani vsled absolutno neodgovarjaiočih, neprimernih in nezadostnih prostorov? Iz dejstva, da uspevamo vkljub vsem zaprekam, vsem težavam, takorekoč osamljeni — sai se nas izo : TV! e ćelo ^recejšnji del takozvane inteligence — da rastemo in dajemo narodu najlepše ljudi, presodite moč sokolske ideje, moč idealov. ki nas vežejo v bratski ljubezni, v slogi đtI skupnera deln za narod. Telovadba članov in članic, telo-vadba šolskega naraščaja obeh spolov in obrtnega naraščaja dva- do trikrat na teden, vrhutega številne seje in posve-tovanja. danes v odboru društva, jutri v župi, včeraj v vaditeljskem zboru, ▼ iazličnih odsekih itd Ali si zamorete sploh predstaviti velikost žrtev, W filt doprinašajo vaditelji, na kojih ramah sloni vse to ogromno delo? AH veste, da ti krasni, do skraine rneje človeSke možnosti nesebični tjadje ntmajo cell teden dan za dnevom niti ene proste we od 8 .zjutraj do 10. ponoći. In kdo iz milijonskega naroda ve sa vse to kot mraveli marljivo delovanle, kdo za uspehe, kdo ocetri mero take nesebičnosti in takeira žrtvovanja. Osto narodnega bres, imjmani^e sahteve po hvaležnosti, da, niti po prtznanfa? Takšno $e sokolsko delo, narodno delo y pravem zmtein besede, delo bres primere po ptemenltem načelu očeta Sokolstva: Niti dobička, niti slave! j?aveda|oč se popolne opravlčenostl flVO^Bl SBfltBV* flBMMA flB 8BHDHKW^^ Hft bo delo, katero ie izvrševalo z naravno aUaiauii uspehom tadi v najmuig^diiai sli?, naihujsih ča sin. venđar le dočakak> ne samo vladnega prisnanja in driavnih izdatnih podpor. temveč tudt priznanle najftirše Javnosti, ker samo te popolne organizacije telesne vegofe nam Iziđe omlajeaa. zdrava generacija, ki W za-mogia vziiržati vsaki morebitni naval in zmagati v borbi Jugoalovanskefa naroda za svoj© častno mesto v Evropi in v svetu. V zdravem tele&u bo zdravi duh kl ta zdravi duh bo naS sigurni voditelj na poti do slave in sreče iugoslovanskega naroda. Je skraini Čas! In kličemo torej z vsem povdarkom vsem poklicanim činu teljem: »Storite svojo sveto narodno dolžnost!« Politične vesti. NEGOTOVOST. Xek tuk&jsnji list je v soboto pri-nescl iz Ljubljan© datirano uepotrjeno vest, da bo uaisa meja z Italijo Rosa-Vrercičica - vrh Nanosa. - gorička moja, tako da bi Idrija pripadla nam, istotar ko Posiojna, Hrušic^ in Vipava La-hom- Vest je princscl iz Trsta nek go spod, ki pravi, da je tako sporočil dr« Rvba-f is Pariza- Doslej te ni nobene odločitve- Javljena meja je verzija, kl je med drugi mi predlagana- Odločitv© še ni in bo nnjbrže padla še le v teku 2 tednov- KOLIKO JE BILO UDELE2ENCEV PRI SOC DEM. SPUEVODU FRVEOA MAJA? Nodemo polemizirati s »Naprojem«-Tuđi mu niti najmanji ne zavidamo >ve-Hkansfcega slavljac 1. maja. o katerem je tako prepričan- Če misli, da je bilo to nekaj tako ogromnega, mu $e to svo-bodno in kđor ni sprevoda videl, srne tuđi verjeti, če hocr, ne samo 15, am-pak 150 tisoč udeležeticev* Da pa ne bodo kteri naivneiših bralcev mislili, da smo mi napačno porofiali in da je >Naprejevo« ogorčenje resno. samo ponovimo: Socijaldemokratski sprevod |e segei, ko je bil po dolgem prerivaniu ra2rvrš<5en, od hotela >Slonc pa do Ba-varskega dvora v ćeli dol zini Dunajske ce*te- Če bi bili korakali v goetih in širokih četah, bi ta dolžina sprevoda sa-dostovala tndi za 20-000 ljudi. No, bilo je drugare- Spredaj je okrog 40—50 too-lesarjev že samih zavzelo toliko prostora, kakor ćela kompanija ljudi. Po-tem je prišla deca. ženske in drage po-same?nae skupine, vsaka daleč vsaksebi, raztesmieno. tako da ni bilo v gprevoda nUi 4000 ljudi- Seveda, c^ štejete v spre-vođ vse radovedneže, ki so stali kakor vsak drug praznik po cestah, pot em bi morđa našteli 8—l(M300, đrngače pa ne-No. to je postranska stvar za nas- Da mora >Naprej< delati tamtam, je itak rasntmljivo, ker je agitacija že mesee-prej bobnala, da bo iz širne domovine bogvekortko ndeležencev, ki jih je vi-đel pozneje samo >Naprejev« poroče-valec. drugi pa ne- — Tuđi na onem slavnem shođu pred Mesrnim domom preg 14 dnevi je bilo 800 đ© uajve^ 1200 ljudi (ker je udeležfea fTnktnirala), >Naprsjc \e pravil, da jin je 6000! Wđ-Sprevod NSZ ni bil pripravljen, ven-dar je pa napolnil vso nlico od Selea* bur^ove ulice do gleđališča t ćeli širini Naj potem >Naprej< sam izračun«, koliko je bilo ljudi, mi se 8 temi moža-karji ne borao prepirali- Samo ta Se konstatiramo, đa se gospodj© p»c žale-tavajo vsak dan v na«, z VLS se pa pobotavajo sproti- Ta jih wn© blatiti, kolikor se ji zljubi- Ali je to dogovor? Nam sicer vsejedno. (Naša tzvtrna poročftaj DOJCM PRVE WILSONOVC RCSKC POSLANICE V BEOGRADU. Beograd. 3. maja. Wilsonova deklaracija je napravila na tukajšnje politične kroge vrlo dober utisk. Ona vs«buje, čeprav ne expressis verbis, vendar izjavo ameriškeflra predsednlka* da smatra londonski pakt za neveljaven in kri-vičen akt ttapram novi jnroslovanski državi. Res je. da skuša Wilson ostvariti med londonskim paktom in pravičnim i zahtevami Jnjroslovanov nekak kompromis, da irrecno nastopa le proti onermi defu londonskega pakta, ki se tiče Dalmacije. Ali že v tem tiči Ofrromcn politični pomen Wilsonove deklaraciie, katere posledicse so v tem trenutku še nedozime, Wilsonov nastop v vpraša-nju Reke pa je tako oster afront proti Italiji m njenim aspiraciiam. da ni to-kljnčeno, da se bo ustvarila povsem nova politični situacija, katere razvoj bi mojrel če ptistopijo še druire okolnosti, postati za nas ugoden. Resko vpra-šanje smemo smatrati za rešeno v ne-prilog ItaHlanom. Vsi i talijanski poskasi z raznim! presenetljfv. akdjaml fassiH-n v Parizu, da konlerenca povsem odio-či po želji Itaftjanov bodo ostali brez-usuelaL Mir brez Amerike ne more biti poćpisan. Wltson ne pođniie takega mira. kakor ra bočefo ItaHjanL V te} konstatadH moramo za enkrat videti stavili tu nafvečii pomen Wilsonove deklaraciie. Kakor sem IzvedeL ae ie vr-Sll mlnlstrslrl svet M Je rarpravljal o novi situacU! ter storll potrebna nkrepe. DELO ODSEKA ZA AGRARNE REFORME. Baetrađ, 4. maja. Odsek za agrarno reformo Narodnega Predstavništva ie danes nadafleval svoie dela Ministar dr. PoSak ie v aefi^rasvil avoi cMiran tfaaw^aVaaaaaaB aaA A^k ^^ ^^^^^^^ ^^^J^kava^ aaB^^^^HPjajlaa^ak ^■■^^JP^^a^a^ anv ^V ^ ^^W W^^aaaaaa» ^^aaaaaaaaaaaaai»» Velika većina odseka ie sprejela mini-strova izvajania s živahnim odobrava* njenu K načelni uredbu katero ja svoi-čaa izdelal ministrski svet. Je odsek do-dal več izprenUnievalnth predlogov, o katerih se sedaj razpravlja. Odsek bo končal svoje delo ie tekom tega Jedna. NADAUEVAffJE DELA NAROD-NEOA PREDSTAVNftTVA, Beoajad, 4. maja. V sredo se bodo pričele snova seje Narodnesa Predstavništva. Prva seja bo le formalnega značaja, ker je 7. maj kot Jurjcv dan narodni praznik in se bodo vršile velike maniiestaciie za pravično resitev naših teritorijalnih vprašanj. PROTI HUJSKACEM. Beocrad, 4. maja. Čuje se. da ie pričakovati v najkrajšem času naredbo vrhovneca komandanta, ki proclaša za vse voino oremlje, to je za nove krale raouarhlie. Crno goro, kompetenco voi-nih sodišč za dejanja, naperjena proti voini sili države, za zločine na želez-nicah in prometnih sredstvih, umor, rop, požijr ter za zločine ja\nc2a nasll-stva proti javnim napravam in končno «a zločine, naperjene proti obstoiu in integriteti države. Vsa ta dejanja bodo sodila vojna sodišča po stroših predpi-sih vojnejfa kazensketra postopanja. Vrhovni komandant se je s to naredbo poslužil zakonske pravice na novein ozemlju, ki s:a na znnaj Sčitiio čete mobilizirane armade, proti sovražni-kom države, ki jih naši neprijatelji sistematično pošiljajo v naSe kraje. Isto-Ča5m> hoče vrhovni komandant zašči-titi rudi velike interese prebivalstva, ki ponekod naravnost neznosno trpi, ker so se temni elementi nečuveno razpasli ter ojrrožaio osebno vamost in varaost imetia. V tem oziru ie posebno važno, da je postavil vrhovni komandant opasne tatvine na železnicah pod jurisdikcijo vo!nec:a sodišča. kar bo omosro-čalo, da se prične sistematični boj proti sedanji nesis^imosti vsesra prometa. Parlament bo Imcl svoječasno priliko, da v ćeli zadevi spresrovori m eventualno sklene odredbe, na podlaci tate-rih se bodo mocrla dati civilnim sodi-Sčem dovolj jaka sredstva za boj proti elementom, ki groze postati Drava opasnost za notranii mir in red, ako se jim pravočasno ne stooi na pot. SMRT CESKEGA GENERALA NA POVRATKU V DOMOVINO. Praga. 4. maja. Češki general Stepa-nek, ki se je pred par dnevi na potu iz Rusije ustavil v Italiji, je đanes zjutraj z aeroplanom odletel z dvema češkima častnikoma iz Vidma proti domovini. Proti poldnevu je bil nad Bratisla-vo Jn ko ie hotel ravno pristati, ie nastal močan veter, ki je prevrnil aeroplan. General Stepanek in tovariša so padli iz visočine kakih sto metrov na zem-Uo, pa so bili na mestu vsi trije mrtvi. PREMOGOKOPI V TRBOVLJAH IN HRASTNIKU REZERVIRAM ZA NAŠE 2ELEZNICE. Beograd, A. maja. Kakor izve naš dopisnik, je sklenila vlada, da rezervira velik del produkcije premo£ovnikov v Trbovljah in rtrastniku za potrebe že-Iezničarjev. Od dosedanle produkcije bodo v bodoče dobivale železnlce v Sloveniji 30%. na Hrvatskem 28%, a 2e-leznice v bivsj kraljevini SrbiH 12%. Razdelltev tega premosra bo poverjena posebnemu komisariu ministrstva za promet. Ostanek 30*>ć> dosedanje produkcije bo ostal za privatne potrebe v Sloveniji in na Hrvatskem. S produkcijo nad 200 vagonov dnevno razpolaga ljubljanska vlada po svoji previdnosti. VESTI O NAŠIH VJETNIKIH V ITAUJI, Beograd, 4. maja. V najnoveišem času prihajajo semkaj zelo žalostne vesti o položaju naših vjetnikov in inter-nirancev v ItalijL Italijanske oblasti po-stopajo posebno z na^imi vojnimi Vjet-niki zelo okrutno ter jih postavljajo v isto vrsto, ali pa še na slabŠe, kakor Nemce in Madžare. Karakteristično je, da drže češke in poljske vjernike v Italiji v posebnih taboriščih, kter so pri-meroma dobro oskrbovani, jus:oslovan-ski vojni vietniki pa so nastanjeni skup-rto z Nemci in Madžari, v slabih lesenih barakah pod povsem barbarskimt od-nošaji. Italijani sicer dovoljitjejo žen-skam da smejo stanovati v nekakih pod-z em eljskih stanovanjih, a ker dobe le 2 do 5 lir dnevno, morajo v očijđed veliki draginji, ki vlada sedaj po ćeli Italiji, pola gom a pomreti sladu. Tuđi interniran-ci so brez vsakih sredstev, ker so jim odvzcle italijanska vlada ln i talijanske oblasti vse pravice. Sploh se obnašajo italifanske oblasti zelo objestno in kler le morejo, kršijo pravice naSe države. V več slučajih so iz potnih Mstov izčr-talc uradno ime kraljevine SHS. in za-pisale samoiastno ime bivSe kraljevine Srbije. Naša vlada bo podvzela ponovno oštre korake pri Antanti, da oLajša ne-znosen položaj naših bednih vjetnikov in internirancev v Italiju BLAGO U AMERIKE ZA JUGO-SLAVIja BaograC 4. maja. V Solun ie dospe-la večja množina vsakovrstnega blaga iz Amerike, največ manufakture, platna, čevljev in sličnejfa blaga. Interesenti naj se obrnejo na beojrradsko trjov-sko zbornico slede informaclj o ceni in drugih okoliščinah. Vzorci so istotajn na razpolaga POLEMIKA. Paefiad, 4. maja. »Demokracija«, kl tetiaja v Beoicradii, je pričela včeraj s ostrimi napadi na staroradikalno aidta-cijo v Bosni, kar je vzbudilo v krogih stmroradikalcev veliko pozornost io oajorCcota« Kakocaagovoi^far> čonajo starorađlkalni kroRi s tem, da fih bo v Narodncm Predstavništvo podpirala dr. Koroščcva jrrupa. Ta njihova domneva pa ne stoii baS na najtrdnejŠIh nogah. PROSLAVA JURJEVEOA DNEVA. Baograd. 4. maja.-Z odrom na mani* festaciie,. kl se bodo priredile na Jurjev daiu Piše »Samouprava«: »Z oziroro na ono, kar dela predsednik x. Wilson v tem trenutku za nas in naso narodno stvar, je naša narodna dolžnost. da tuđi mi pričnemo z energičnim narodnostnim delom. ItalUi je treba odgovoriti z energičnim gribanjem z naše strani. Kakor smo poučeni, temelji to gibanje, ki se je ie uvedlo, na glavnih iaktorjih naše države. Predstavniki vseh naših narodnih društev in korporacii se pozivljajo, da na Juriev dan prirede veliko narodno skupščino nod milim nebom ter da iz$a-vjio: 1.) Zahvalo predsedniku \VIlso-nu za obrambo pravic našega naroda in zemje in 2.) še enkrat jasno in glasno povedu celemu svetu, da mi ne moremo stopiti v nikaka pagajanja, kadar se hoče raznravljali o six>rnem vprašanju le na^manišega dola naše rodne grude in našega naroda. Uverjeni, da bodo me-ščani in ineščanke našejra lepega Beograda pokazali svojo veliko patrijotič-no dolžnost ii'i pozivljamo, da enoduš-no in v mnosobrojnem številu pridejo na skimščino, na kaicro bodo še t>osebno opozariali od pripravljalnega odbora izdani proglasi. — V istem tonu pišeio vsi beogradski listi in agitirajo za tem im-pczartiiejšo nianijestacijo za naša narodna prava. Zanimiv štrefk m protiStrajk v Osjefeu- Predpreieklo nedeljo je bil U-bruhnil v Osjeku generalni Štrajk, ki je trajal do 2- maja- Delavci so bili 38*-peljani v Štrajk v politične svrbe* Oaje-ško mei^anstro je organiziralo proti-štrajk in nađoniestilo delavec ▼ vseh javnih in privatnih podjetjih. I>ru§tvD inženirjev in arhitektov je vzdrževalo delo v plinarui in vodovodu, go^po-dinjsko društvo je prevzelo inertno aproviz&eijo, dijaki šo stregli po go-atilnah in kavamali in vozili tramvaj-Vse j© funkcijoniralo v redu, da se ni opazilo, da j© generalni Štrajk- Prole-sorji so prižigali cestoe svetilk© in ba-ron Adamović j» vozil tramvaj- Sedaj j© «>p©t V8© v redu. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev- Na fronti. Ljubljanski dopisni urađ poroča z dne 3. maja opoldne Iz urad-nega vira: Ponoći je bil na koroSki fran-ti mir. Danes doDoldnc so Nemci ob-streljevali Sv. Marjeto in Galicijo. Le-sene mostovo čez Dravo smo razstrell-li. Pri Podrožčid topovski boi. Ljubljanski dopisni urad ooroča dne 4. maja ob 11. \l uradnega vira: Danes ob V*5. so Nemci po močnera topniškem c«niu napadH naS« oosto-ianke na Oračenici in na5© levo krilo prisilili, da se je umaknilo, Severni del Karavanskoga predora drfimo. Suhi vrh je v naših rokah. (Oničeiilca se imenuje do 1359 m visoki so'eben, kl se dvisra od Podroščice proti ztnadn, 1360 m visoki Suhi vrh w se dvira med 1836 m visoko Oolico in krajini PodroSčica). — V vzhodnetn delu Ko-rosko so Nemci obstreljevaH naše predstraže pri Sv. Marjeti ra ori Selu in potem napadli z močnuni četaml. Boi še traja. — Pri Spodnjem Dravojrradu so naše čete zavzele po budem boju St, Lovrenc. Sirotni vrh in na Kosovo kočo ter zaplenile eno strojnico. — Na Štajerskem je položaj neizpremenjen. Nemci na Koroškem hnajo nrcmoc. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 4. maia ob 7. zvečer \z nradnem vira: Nemci so nadaljevali napad na Podro-ščico in zavzeli severni izhod predora. Naše ćete so se umaknile na greben Oolice in Klen©. Pri Sv. Marieti so Nemci napredovaB, zavzeli so Sv. Marjeto po hudem boju ob Vi8. ijutraj In napadli potem Apače, katere so vsled premočnega pritiska morale na$e čete prepustiti sovražniku ob Vt3. popoldne. Na ostali fronti položaj neizpremenjen. Nemško poročilo, LDU Celovec. 3. maja. (DKU) Tiskovni urad koro^k^-sra d©želneffa odbora priobčuje ua-stopna uradna poročila o položaju: Dne 3. maja ob 12. uri: JucoMovani so rax-strellli most ori Lipici. Sicer je položaj neizpremenjen. — 3. maja ob 17. uri: Položaj se v splošnem ni izpretnenil. Vzdolž vse fronte traja ogenj sovrai-nega topništva. Ražen mostu pri Lipici so razstrelill Jugoslovani tuđi dravski most pri Dnlah. Oba mosta sta bila Sele pred kratkim popravljena« Čftčenje, LDU Sarajevo, 3. maja. (Uradno.) Zadnje dni se je opažal v Sarajevu med. socijalisti levice pokret v bolj§evi§kl smeri. Njihovo glasilo »Glas Slobode« je zadnji fias odkrito za-htevalo diktaturo proletarijata.. Tem domačim boljševikom se Je pridružilo nekaj tuierodnih elementov, ki jih je spravila v Bosno bivSa avstro - ogrska vlada in ki so bili pred prevratom naj-hujSl pristaši reakdjonarneira režima. Danes so se iz mržnje do naSe narodne države vrinili med socijalistično delav-sko stranko, kter denijefo skraino hujs-Icajoče in razdlrajoče. Posrečilo se jim le privesti delavce tako daleč. dt so stopili dne 30. aprila v stavko. Par sto terorlstov je prisililo delavce vs«h ve6-iih podictij. da so ostavili delo. Njihov namen. da sapeUeio tudt delavce ori vodovodu in v nllnarnt jim je prepre-člla unrava s tem, da je dala oba zavoda volaSko zastražiti. MeSčanstvo to velik del defavstva je ta terorizam 6b-«4ila, DriavM oUast }o ras«laslla «to X^___&£ 04. stcv, .btOViCN^Ki NAROtT 4m 8 MJ* iMi. Sttjn 5. nad Sarajevom preki sod. VojaSka po-lici]a ic zasedla uredništvo »Glasa Sto* hode« iii zaplenila spise. Aretirala ja tuđi najnevarnejše voditelje terorista*, Vsi ti ukrepi so se izvrgli! v redu in brez spnpadov. — Praznovanje 1. maja se je vršilo po vsi Bosni in Hercegovini bres izgredov. Včeraj so se stavkujoči de-lavci vmiM na delo. Ven! LDU Sarajevo, 3. maja. Ker se ie opazilo, da so mnogi tujci, ki uli je importirala v Bosno bivša avstro-lirska uprava, nočejo sprijazniti z novim političnim položajem, ampak rujejo dalje proti kraljevini SHS, je skleiiila bosanska zemaljska vlada, da v naj-krajSem času vse te sumljive elemente I spravi preko meje Jugoslavije in na ta način ugodi ponovno izraženim želiam časonisja in javnosti. Papir brez vrednesti. LDU Zagreb, 3. maja. Ban je izdal naredbo, ki nrepoveduje uvoz bankovcev, žiko-sanih od italijanskcga narodnega sveta | na Reki. Pettisoc* ki!o«ramov sladkorja ukradeno na jnznein kolodvoru v Za-srrehu* Iz Češke je pri*el sladlvor v Za-grob- Plombirani vagoni so doepeli ne-fioi&knjeni« V Zagrebu pa so odkinili rlombft s petih vagonov in ukrađli pet ri=or. kilogramom sladkorja, ki so ga raznrodali privatnim strankom. Pežel-na prehrana ima škode 40000 K- Deset lopovov so prijeli- Polovico nkradenega sladkorja so še dobili pri raznih etran-kah. To so razmere! Zaplemba vseh zalog moke v Osje-fca- Mefttno poveljništvo v Osjeku je postavilo pod prodajna zabrano vse zaloge moke, ki se nahajajo v osječkih mlinih- Te naloge znašajo na tisoče varronov* "Keođrefgnu domovina. Brez komentarja. Danes nam v roke došla »Klageniurter Zcitung« at dne 9. aprila *t 1. ie priobčila iz Ljubljane z dne 7. aprila datirano brzojavko, ki se v prevodu slasi tako - Ie: Ljubljana, 7. aprila. Po tukaj-šnjih vesteh se je posrećilo generalu Scgreiu od vrhovnega vojnega sveta v Parizu baje dobiti dovoljenje, da se mu poveri določitev meje med Jugoslavijo In Nernško Avstrijo. Ta korak smatrajo za važen uspeh italijansko - nemškega sodelovanja. Nemško-nacijonalne stranke v Avstriji so naprosile generala Segreja, naj pobija iusroslovanske težnje na Stajerskem in Koroškem, Pravilno spoznavajoč, da bi težave, ki bi se timkaj delale Jugoslovanom, razbreme-nile italijanske postojanke ob zapadni meji Jugoslavije, je general Se.cere usta-novil v Mariboru italijan, komisijo, ki vzdrzuie kar naiožjo zvezo z vsenem-škiml krogi v Jugoslaviji in ki je ustanovila posebno sporočevalnico. Nemške priprave za napad na Ve~ iikovec. Ljubljanski dopisni urad poro-ča: Dne 14. aprila je bila v Celovcu pri nemško - koroški dežeini vladi seja, ka-tere so se udeležili polesr vladnih mo-irotcev tuđi člani »Soldatenrata« ter za-stonniki od Nemcev zasedenih slovenskih občin itd. Posvetovali so se, kaj storiti, ker se kljub priganjanju in pri-Krvarianju k »Volkswehri«, oziroma k »Alarmkompaniji« javila premalo do-mačinov. Sklenili so, mobilizirati letni-ke 1896—1900. Za mobilizacijo je bilo že vse pripravljeno, tako da bi bilo treba samo še brzojavno izvršiti vpokfic. Sprejet je bil sklep, da bodo KoroŠci izvršili vpokllc na lastno roko, ako bi du-najska vlada njihovemu predlogu ne Dritrdila, Koroškt Nemci so ob vse.i svoji fronti žc tedaj pripravljali nrnogo vsa-kovrstne municije. Prav izdatno mnolj- no so dobilf od ItaHJanov. Od Ttallfanov dobliena municija je bila kot »Ber*e-zuU spravljena v St. Vidu ob Glini. Ko-roSki N'emci so si priskrbeli veliko šte-vilo strojnic in jih porazdelili tako, da iih je dobila vsaka stotniia 9 do 12. Svoje vojaštvo so pomnožili z »Alarmkom-panijami. Da se pripravljalo na napad, je bilo očito že tedaj. Ni pa bilo dognati, ] kda.i nameravajo udariti. Velikovec. LDU Celovec, 2. maja. (DKU) Tiskovni urad koroškega de-zelnesja odbora poroca: Situacijsko do-rocilo ob 9. zjutraj: S protinapadi naših izbornih čet z vzhoda in severa so bile danes v jutro zavzete trdovratno branjene in močno utrjene oostojanke ve-likovškeKa. mostiŠČa Črnega grada, Sovražnik se je na mnogih mestih §e krepko upiral. Podpolkovnik HCilgerth. ki je napad osebno vodil, ie telefoniral ob 9. uri 10 minut dopoldne, da je bila na velikovški mestni hm razobeSena rdeče - belo - rdeča zastava. NemSfn nasitta ▼ vellkovškea okraju. Liubljanskemu dopisnemu ura-du se poroča: Na Djekšah so nemški voiaki hudo pretepli nekesa Schwarza ter ga potem odpeljali v Vovbre. Ako bi mu ne bili prišli na oomoc* orožniki iz Djekš, bi ga biU ubili. — K nekemu ^lovenskemu kmetu v Krčaniu, obeina Orebinj, je prišlo sedem nemsidn vo-iakov in ga obđolSitt. da »ma lufifOSlo-vanski denar. Kmet ie trdlL dt ie njegov denar žljfosan v NemsTci Avstnit Moral sra ie pokazati. NemSki voiaki so denar — bilo je 16.000 kron — prerfe-dovali in preStevaU* potem pa sp & Kmetu siloma vzelt — OovoH se, d« so nemški voiaki posestnika Skoficf te Važenberka napadti, hodf> pretepli in ga na pol mrtve ga odgflaH. _ — Iz Kobarida nam poroCaJo: Svo-ječasno so si0vensk! list! poročaH, da so se kobart^ka dekleta v vel!ketn 5te-vilu vdeležile varite-predstave, W so jo priredili italijanski Ca^tniki v Koba-ridu. KonStatuiemo, da so se vdelelfle te predstave te-le 6OHXxHčne: 3 De* vetakova I Ztrlijevi, I Pa- ti se a in ! Ktvs, tore) v celem 7 deklet. Ostalim narodnim 4eklafcMH sa je torej delala veHka krivtak ker «e )e pavšalno trdilo, da so bile prtsotne ma-lodane vsa kobari^ka dekleUL Dr lU«btodo •• )e tt»U t Z**m* la Splita poroto, 4»m1« vrtiil ia Italija v Zadar dr- Jcrko Mtehiedo* Pred* sedsivo laSkega miiustrstva mu )• do-volila povratek iz jamno radi teike be-leznl njegove zone* znveznoo. , Pnrt maj ▼ Parizu. LDU Verzali- . I e s, 3. maia. (DKU) V proslavo prves* | maja ie včeraj mirovalo delo v val i Franciji. V Parizu je poteklo predool-dne popolnoma m!mo,Sele proti poldne-vu so se začete polniti ceste. Proti druid uri popoldne so se začeli pomikati proti notraniemu mestu prvi demonstracijski sprevodi. Redtrji in čete so skušali za-preti dohod do Place de la Concorde, kjerso nameravali manisestirati.Kordon so delno prodrli, prišlo je do spopađov v blizini cerkve Madelaine. Ti spopadi so trajali do poznega večera na razliČ-nih krajih notranjih boutevardov ter so narasli do resnih bojev v blizini oper-nesra trga. Nastopila je tuđi konjenica, padli so streli. Demonstranti so ut»orab-Ijali različne metalne predmete. Posebno silni so biti spopadi na vzhodnem kolodvoru, čisar dohodi $o bili zajjra-ieni, tako da so morali redani in čete započeti pravcato obleprovanie. Boji so trajali od 5. do 6. rvečer. Ob 8. !e bil mir zopet vzpostavljen. Vseza skupaj ie bilo ranjenih 250 redarjev, med njimi ?0 precej tcžko. Aretirali so 30 oseb. Po*t festum. LDU V e r s a 111 e s, 5. maja. (DKU) Parigki večcrni listi jav-ljajo naznanilo rx>llcijske prefekture, da Čete, ki so imele včeraj nalosr, vzdr/a-vati red, nišo imele s seboj streliva. policija pa da ni imela revolver]ev.C«asApc> crta po tata wKmnm Wamaw*u li Pariia: V primeru, da Nemci ne bi pod-plsaTrrorov« pocodb^ja Aataiga od-redtta veBke vSalte prtearo. Na postali v Vcrsalllesit je poaebctt vlak prl-pnvlitiu ki bi odpeljal iiemške mirovne deletala. ako no M hoteli podftsati posodbe. Obenem hodo ratclasiU ko-nec prwnirja. Annaihi mariala Pocha bo prodrla 30 km dalefi in tasedla frankolmd ob Memt Ob Renn so postavljene dolfiie vrste varonov lokomo-ttv in tovornih avtomobilov. Kakor tr-dUo vojaškl krcnri, bo trajalo prodiranje tri in pol «re. Nemčiia ho potem dobila sedemdnevni rok, nato bo arma-da eventualno znova prodirala. Pariški vladni kro*t so preverjeni, da bo Nem-čija naposled podpisala mirovno pogodbo. _ Pogajanja. LDU Pariz, 3. maja. (DKU) Dasi se o jadranskem vpraša-nju uradno malo govori, ob vladu je ven-dar položaj in ravlaČuie isroditev mirovnih posroj ev nemškim delegatom. Med Rimom m Parizcm se vrše živahna brzojavna nosrajanja. Franci ja in Anplija posredujeta, vendar Wilson haje ne odstopa od svoiih načel. Fran-cosko časopise se vzncmlrja in odloč-no zastopa italijansko domnevo, da je podpis miro\'ne pogodbe brez Italije nemoffoč, Itali»a pa se zopet pariških potajan! ne udele^i, predno ne dobi ?a-do.^^enfa. Clemenoeau konferira. LDU Pariz, Ž .maia. (Bre^žično.) Svet troiice je imel danes predDoIdne sejo.Koinlsija za obnovo se je sestala popoldne. Clc-menceau je sprejel delesrata Parića in Vcnizelosa, potem pa !e jmel pocrovor T min isfroni Pichonom m Klotzem. Iz llvstrile, Madiarske9 Nemflle, Turske. Kaj ba r A\^trlio? LDU V e r s a i 1- 1 e s, 3. maja. (DKU) Kakor poroča »Matin«. se ie izročitev mirovne pogodbe zakasnila radi telkoč v redakciji. Glede Avstriie doznava »Eco dc Pariš*, da so jo sklenili ustrojiti kot nevtramo republiko pod vrhovnim var-stvom zveze narodov z izrecno prepo-vedjo, zvezati se z Nemčijo ali priklopiti se Nemčiji na kakršenkoli način. Avstrijct v Parizu. LDU Dunai, 2. maja. (DKU) Najvišji svet aliiranih in asociiranih držav je sklenil, povabiti avstrijske delegate, da naj pridejo. opremljeni s potrebnimi pooblastili. v ponedeljek* dne 12. maja zvefier v St Germain en Lave, da proučilo mirovne pogodbe z aliiranimi in asociiranlml državami. Pck>m. LDU Dunaj, 3. maja. (ČTU) Zastopnik »Wiener - Mittagszeitun^« je dobil priložnost, informirati se na kompetentnem mestu o zadnjih vesteh iz Budimpešte. Sicer ni bilo novih av-tcntlčnih vesti, potrjujelo pa se govr> riče, da ostane sedanja os:rska vlada samo še nekaj ur na krmihi. člani sovjetske vlade misli jo samo š« na svojo var-nost. ker so popolnoma izgubili glavo. Antantne čete prodirajo skoro bres odpora, oosebno ker se nahaja rdeča armnda v popolnem razsulu. Na Dunaju so davi zaprli ojrrsko poslaništvo. Kakor se je izvedelo, se je Izvršilo to vsled tejera, ker se je ogrska komunistič-vlada zrušila, PosIanlStvo ostane za-prto. đoklcr ne priđe zastopnik nove osrrske vlade. Re?enl rdeceza teroria. LDU iMo- n a kova 4. maji a. (DKu) Pnikrat do tederskem Drestnnkti so izšli danes opoldne zopet meščanski listi, ki so vsi izražali svoje odkrito veselje, da je mesto rešeno komunisMvneKa jarma. Po fepakih se obiavlja, da je nad Bavarsko proglašeno orjsecfno stanie. Vsled fiišnln boiev ie bi!« m«ft«ro t>o-slonli znatno noSkodcvanih. Tud! izjai-be na lUideh so Izđatnc. Za 30. aurll nar? ove dan a jreneralna stavka ic bila ođpovednna. PoHcffska služba, ki so Jo komunisti odpravil!. ie zopet uvedena. LaSkt rambOkancl. LDU Trst 1. maja. Tukajšnja italijanska republikanska stranka, ki sicer nima nosebneca ugleda ne po številu. ne po obzorju vodi] in programa, ie izdala za 1. maj manifest ki med drugim obialule, da za-sleduje diplomacija imperijalistične ci-Ije in porablja, da sta predpogoja za pravični mir: rveza narodov in raz-orožba. Manifest se zavzema za socl-ialno republika Spričo pasivnosti vlade je došel čas, zaključuje manifest da se italijanskemu narodu da konstituanta. BRATJE! Dn© 4- t- m- preininul* j« žena našega staroste goepa Ergrcnija dr> Ormžsova. Oastna doltne«t nem veies da jo opremimo na zadnji poti* Pozlvrjamo Vas, da ae udeležit© pogreba v sredo ob 4. uri popoldne v čim najvećem Iteviln v crni obleki. Na »dar! Fitiietore aiov- Bokelje 2nw* F»»Ai liiiir »Woh«la f•«, vabi brale pevce to sestre pevke («laa# hi članice) k redni odborovi seji ki m ▼rfti ▼ torA «paotr eb % vri v društveni* preterfe trt Taber % Na wku\ — (Mb«r* - Podpisulte državno •ntlto! Iz 91. in 92 salo deželne vlnde za Slovenllo i dne 26. aprila 1M9. ZdnivmiCc Rofašte SUtlo« Oddajo se obratni prostori: 1. hotel »PoSta« dosedanjema najemniku Ka-rolu Ristu proti letni najemnini SOO0 kron; 2. trgovina t mešanirn blasrom y »Tržaški hiSi« dosedanjemu najemniku lanezu Beraniču proti letni najemnini 3000 K; 3. brivnica in če-salnica v »Zagrrebški hišl« dosedanji najemnici vdovi Lujizi Dumier proti letni najemnini 700 K z dostavkom, da mora nastaviti moškega frizerja; 4. trgovina z delikatesami Josipini Simonišek v Celju proti letni najemnini 1000 K: 5. trgovina z zlatnino in srebrnino dosedanjemu najemniku Konstantinu Almoslehner za letošnjo sezijo proti letni najemnini 500 K; 6. trgovina z urarni dosedanjemu najemniku Albcriu Klemen proti letni najemnini 200 K; 7. krojaška trsorvi-na Alojziju Koražia proti letni najem-nini 700 K s pokojem, da mu ta lokai zarndi o^njevarnosti ne služi obenem za delavnico: 8. paviljon za prodajo peciva ponudniku Viljcmu Bizjaku proti letni rajeinnini 200 K. Mostarine. Lastniku mostu čez Savo pri Trbovljah inž. Moricu Krich^chla?er de dovoli 50% zviša-nje dosedanje mostarine. V istem iz-tTierju se dovoli zvi^anje mostarine ft-rasčini SoŠtanj pri Sevnici, ki je lastaica mostu čez Savo Radna-Sev-nica. Tržki občini Spodnji Dravo-srad lastnici mostu čez Dravo se dovoli zvišanje mostarine do preklica po tarifu, katere.?a je že odobrila de-želna vlada za Štajersko. Odobri se do preklico tarif za pobiranje broda-line na brodu čez Savo pri Rajhen-burgu lastniku Janezu Flisu, izvzem-si postavko za prevažanje oseb, ki se določl na 20 mesto 30 vinarjev. Avtorizaclsa za clvilnega ftiže-nirja za kulturno tehniko se podeli inž- Mateju Kosmaču, za strojedel-stvo in elektrotehniko pa inž. Milanu Šuklieju — obema s sedežem v Ljubljani. Izstotft iz državne tehniške službe se dovoli stavbnemu nadkomisar-ju in vodii del za osušenje barja inž. Janu Bednaru. Za njegovo delovanje zlasti nri stavbnem vodstvu za osu-Senje bana se mu izreče priznanje. Za tehnllie. Sprejme se nastopni nacrt naredbe celoktrpne dež. vlade za Slovenijo o ustanovitvi začas-nega tehničko - visokošolskega tečaja v Ljubljani: 1. Da zamoreio ab-solventi srednjih sol započet! studije tehniške smerl, se ustanovi v Ljubljani začasno tehnlško - visokošolski tečsi] za gradbeno, strojno - elektrotehničko, rudarsko in zemljemersko stroko. 2. Začasno tehničko - visoko-šolski tečaj izvrši v mesecih maj-november 1919 poduk 1. in 2. izred-negra semestra 1. letnlka v smislu tičnlh načrtov belsrrajske tehniSke fakultete in tehniskih visokih šol na ozemlju nekdanje Avstrije. Po moŽ-nosti se tršljo na tečaju istočasno tuđi pomožni knrzi v nrid slušateljem visjih letnfkov. 3. Vodstvo in ttprava začasnega tehniško - vfsoko-Solgkega tečaja se poveri Kuratoriju za začasni tehniSko - visokoSolski tečaj v Ljubljani, Ki se sestavi taKo; a) načelnik in njegov namestnik, ki Jih imenuje deželna vlada za Slovenijo; b) 4 zastopniki učiteliskega kolegija, ki jih imenuje učiteljski zbor po enesja za stroko gradbeno, strojno - elektrotehniško, rudarsko in zemljemersko; c) 2 zastopnika »društva inženirjev v Ljubljani«, ki jih imenuje društvo izmed deles:atov v >vseuči!iški komisiji« v Ljubljani; d) 1 zastopnik >dru§tva slovenskih geometrova v Ljubljani* ki jih imenuje društvo. 4. Kuratorij prevzame vse posle kolikor se tičejo vodstva in ureditve začasno tehniško - visoko-solskesra tečaja, ki ga zastopa na-pram javnosti in varuje njegov ngted. Skrbi za izvršitev poduka in name?čenia pomožnega osobja. Ku-ratorij deluje v skupnih sejah. ki so sklepčne ob navzočnosti polovice članov in sklepa z večina glasov. Poslovni red si določi kuratorij sam. 5. V začasni tehniško - visokošolski tečaj 53 spretemalo kot redni slušatelji absolventi srednjih šol (gimnazije, realke, realne j?imnazije) oboje-ga spola, kl se izkažejo z zrelostnimi rzpričevall in so pristojni v kralje-stvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot terednl slnSateljl se morejo apre-jetl državljani, ki so dovršili 17. leto in se izkažejo s primerno predte-obrazbo. 6. U6n« moči so honorirani docenti, tehnišk! učitelji hi lektorjU k! Jih pokliče na predlog vseučlHške kfMTiisije deželna vlada. KonStruk-terie, asistente tu potnofno osobie pa rx)kliče na predlonr kvratortla. 7. Stroške za začasni tehniško - visokošolski tečaj krife deželna vlada za Sloveni'o iz vsenčitfškeea fonda. Zvlian]0 ofllkibov^luli stroikov ▼ dežetnih dobrodefaiBi zavodili t UNMUrti Dovoll st zv!Janje oekrbo-valalb taka srtSođl a 1« iMlm 1912 za. osebo na dan: 1. v dežeini bolnici za III. razred od 6 K na 9 Kv TI. razred od 15 K na 22 K, za I. razred od 20 K na 40 K; 2. v dcželni blaznicf za III. razred od 5 K na 8 K, «a I!-razred od 10 K na 15 K, za I. razred od 15 K na 30 K; 3. v dežeini blaznl-ci - hiralnici za Hl. razred od, 4 K nm 6 kron. Imenovanja. Imenujeio se: teli^ ničnl uradnik pri stavbnem vodstvu za osušenje barja Fran Lane za stavbnega oficijala v 4. pl. st X. čliu razreda: pomožni tehnik pri grad-* benem ravnateljstvu v Ljubljani Iv« Bricelj za stavbnega oficijala v 2/ pl. st. X. čin. razreda; bivši pomožni uradnik dež. dobrodcinih zavodov« v Gradcu Josip Lovec za kancllst* v 1. plač. stop. XT. čin. razreda. Dragin!ske doklade. Deželnim uslužbencem na Slov. Stajerskem se izplačajo izredne doklade v smislu odloka ministrstva financ z dne 4 aprila 1919, štev. DRN 20.723, sa čas od 1. maja do vStctega 1. okto^ bra t. 1. Povišarue službenih prejernkov^ okrožnih zdravnikov na Slov. Sta-jerskem. Sprejme se nacrt naređlHij celokupne vlade za Slovenijo v> Ljubljani o začasnem povišanju slu3W benih prejemkov okrožnih zdravn^ kov na Slov. Stajerskem: 1. Do pro--klica, dokler trajajo sedanje izrednoj razmere, se okrožnim zdravnlkom' na Slov. Stajerskem od 1. Januari*' 1919 dalje dovoii draginjska doklad« v izmeri 100^ vseh službenih pre^i jemkov, t. j. osnovne plače, starost-*] nih doklad in krajevne doklade. 2.j V pokritje tega povišanja se podv» d©} bridek nđaree- Vćer^j Je dobll ote Frelih Jože iz Velikovca pismeno, ta Maribora brzojavno sporo&lo, d« |t njegov sto Joftko pri prodiranju U Vo-Ukoren v boj« • koroSkimi SvaM padefr PriljubljeB pri avo jih toT»riAih*vo|aldlu vnot sa velidno JagoeivflK Jt UI |psd ^Stran 6« .■...;.-.v>^ „SLOVENSKI NAKOD"* dM S. maja 1919. 104. ftar. JpiS &*«£ & maš&jjojo krivice, stor- | jtee o4 umiiiilii tolp koroškim bratom« Bpvr»ieq atreJ v prsi je uatavil njego-iSb uadaljno JunaŠko bojevan je- Težko feštojeneg« ao preneali ▼ VelikoTec in preparati v Maribor, kjer je ixdihnil livado dalo- Dve in pol leti m jena fcremeten način znal odtegorati avstrij-^ko-vojaSkemn sužbovanju, ker se ni tafcOgel in ne hotel bojevati za nemike ^p madžarske interese, a ko je vstala iz pttMrvaltn poginole maćehe Avsfcrije na-8a prava mati. mi ada Jugoslavija, je ^S$fc>Toljno odhitet na koroško fronto Ma svoj *ođ iH dom- — Težko borno po-nešali pađtega junaka. Bodi mu Časten jnomin! Truplo dragega ranjkega se j&fcpelfc. ▼ St- Rupert. da bode počiral Bfrnftfr ne domaćem pokopališea. Težko k^is^detbrau očetu. ki mu je izza bojer toed dvelupol Ie4i v rusinski Galiciji m£&K ejedu izginil naj*iarej£i sin Gter-m&n, eedaj padel junački Joško, in mn Ogt&I le Se najmJajši ?in Franee, naše bgjgloblje eoialie! Naj ga frolaži za-jrtaet. da £e JoSko pade i kot junak za domovino Vojafcki dopusti za polfedelska dela. ^prvrfjstra po!kov. zavodov. oddelkov jftti. dovoijujemo moštvu dopuste do 14 đjni in sfccr v prvi vrsti samostojnlm } Kmetom in rokodelcem, ki so potrebni j m popravo kmctiiskega orodja, potem ^iovom kmetov-sospodariev in sled-jrifič kmečkim delaFcem. za katerc pro-^si gospodar. Moštvo i« zaledia ima ikavico do dopusta le v tem slučaiu. feko se iskaže s potrdilom županstva. Le tako naprej! Pri nas bo. ka-jlčor se riđi. vendar ostalo še precej ibivŠfh Nemcev, ki bodo preko kakšne-jga ovinka posta!! naprej Kranjci ali rStajerci, potem Slovenci in končno do-Jbri Jugoslovani. Sčasoma se vse obrne gn iz itschev in isrcov postanejo zopet Šči in iki. kukor so bili pošteni njih pred-miki. Tuđi Korošci bodo kmalu sli pot : Maribor ča nov. Iz Maribora je zadnje Jdni dobila neka tvrdka hvalevreden pis: Pouprašam ali imati u vaši cijeni bukvami iqnga »nemški - sloven-fskiea slovarja« in prosem ko mogoče ^naglo meni ienga komada semkaj po-"siati.« Ne smejnio se ookvarjeni slo-venŠčini. ampak priznajmo dobro vo-;3k> in praktični duh teh ljudi, ki vedo, [£je je bolje, in ki se bodo prav radi prilagodili liovemu redu. Cez deset let bo vse draga čc, ko danes. Le tako nnnrej! Poset regrenta Aleksandra v Ljub-ljaoi, iu Zagrebu- Kakor smo poučeni z zanesljive strani, posefi preMolona-slodnik regent Aleksander Ljubljane i 4in Zagreb se le. ko bo zaključen mir- t Holanfcka mi&ija v Beograda- V j Beograd je prisp«lo 10 holanđskih j »draTnikov in 10 bolničarjer. kS so se j vprijttvili r shižbovemje ministrstvn za j narodno zdrav je- i T našo vojsk« sta sprefeta v cimi : J5eiiera4ov bivša divizionaria ernogor- : ske armade ^fitar Martinović ini •Janfco S- V11 k o t i ć. Koroški bejpnnri ge rabijo na va-zen seetanek ▼ ITnionski restavraciji ^ntri v torek ob 17- uri- Celjani med nemškimi vjetniki- Iz €f*lj[a šavljajo. da se nahaja med koro-^kirai vjetni^t ki so jih v torek "pripe-Jjali v Celje, vec' Celjanov — nemškn-terjev, ki sn se borili proti nam- Rodbine teh nemškutarjev žrre mirno in udobno v Celju- Ako je ta vest rp«nic-na. potem bodo na?e oblasti pa^ vedele, kaj jim je iikreniG- Kam jadraino ? Doslej se pri spre-jemanju v orožniško shižbo ni posto-palo s tisto strogosrjo, ki bi bila potrebna- Po.«!edica tega je bila, da se ■nahaja v orožniSki službi mnogo takihi elementov. ki bi ne smeli biti nikdar ■sprejefi v službo kot čuvarji javnega mrrn in reda. Tako se nahaja ?r ^eda] ▼ gluSbi mož, ki je t Ložu zagrešil tri zločine — ropr»- Dasi je bil ovaden. se vendar ni nvedla proti njem« preislca-jvsL. €es da je povzročeno škodo nak-hladno poravnal- Takisto še vedno sin-zijo tišti poskusni orožniki. ki so me-seca decembra med vožnjo v Novo me-sto neki žensld odvaeli 30 kg siadkor-tia in ga porabili zase- Dasi jih je dotična ženska naznanila. vendar se ni proti njim ničesar nkrenilo- Nadejamo se. da se bodo »edaj. ko ie imenovan nov poveljnik orožništve. razmere ko-Tenito spremenile- Roman ^baromi^ .Silbrmagela- Z ©žirom na notioo. priobčeno pod tem naslovom v sobotni številkl, nam poro-ra g- Brendič, da je njegova* hčerka ves Sas pri njem, torej ni mogla biti v Maribora- Silbejnagel sam pa je v Gradcu, &jer je imel te dnf obrarnaro s svojo ^>t\-o žeaao. Zasačen žepni tat. Včera.i dopoldnc je tržni stražnik na Vodnikovem trgu in flagranti zasačil 321etnega mehanika Tvana Zeliča iz Zagreba, ko ie neki služkinji iz žepa ukradel 52 K. Ko je možakar Hvfdel, da je bil pri svojem poslu preveč nespreten, je spustil de-nar na tla. kar m« pa ni nič pomagalo in ie moral kljub temu na policijo. Poro&l se j« na Brezovici pri Ljubljani gosp- Ludvik F a j g e i j , poštni asistent sedaj v Mariboru, % gospodično Avgusto Podgornikevo, u^iteljieo iz Gorice- Samomor. V »oboto ob pol 3. po noći se je v »Zvesđi« na klopi ustrelil železniški sprevodnik Fran Arhar. Za-del se je v srce in je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prepdjaii v mrtvaš-nieo k $v. KriStofu. ^zroiik s^momora VrneAm |» v LJabUaa! po hnšk W lesni v sobo4o avečer gdft- AngeU Mi-lifteva nradnioa bauk« >ffl*vij*c. Pokojnica je bila jako marljiva in n*> darjena pevka solistka r sbora >Qla#-bene Matiee< Posetnlkl Matičnih kon-eertov zadnje doba ae gotovo spominjalo nje simpatičnoga* globokega alt*. Pogreb bo dane« ob 16- uri s Staroga trga 21- v Ljubljani- Bodi marljivi nadi pevki ohranjen blag spomin! f Evgenija dr- OraSnora. V^eraJ je umrla po dolgi mučni bolesni goepa Evgeoija dr. Oražnova, rojena Anerjeva, soproga staroste >Slov- Sokolske Zveze« g- dr- Ivana Oražna. Pokojnica se je odlikovala po izredni plemenitosti srca In duha- Uživala je v rseh krogih ugled in splošno spoftto-vanje- Bodi ji ohranjen blag spomin, ngenemoi sopro^u iskreno sožalje! Pri earinskem nrada v Celja je hnenovan sa upravnika višji upravitelj Anton Mah- Državni koledar kraljestva Sr^OT, Hrvator in Slovencev xa 1- 1^19- je 1b-šei v državni tiskarni ▼ Beogradu in ?tirne poldrug dinar* Kolodvorska restarraeija t Zemunu je raspisana do 15- i- m- Treba je položiti varečino v znesku po 500 K. Prošnje je nasloviti na ravnateljstvo ieleznie SHS v Zagreb«, Mihanovićeva ulica stev- 15- Športni klnb »Tlirija« opozarja vse svoje predvojne clan^ ponovno na le-tošnfi* redni občni zbor, ki se vrši v torek, 6* t. m- ob 19- uri v reetavraciji ^Novi svet< na Marije Terezije cesti. V slučaju ne«klepcnosti s© vrši v smislu klubovih pravil eno uro kasneje drug obuni zbor. ki je sklepče-n ob vsa-kem stevilu navzoćih- — S- K- >Tlirijac. kl je posta^al v pezonah 191S in 1914 vedno bolj neraren tekmec Hrvatom in Nemeem, je moral med vojno e svojini delom prenehati in pricenja leto« 0 pportnim delovanjem popolnoma na novo- Football - telnne se bo prirejalo ie v kratkem- Ob poirtvovalnem in vest* nem đelu članstva bo klub kmalu dosege! prej&rjo visino- V programu osta-nejo vse panoge lahke atletike: tek, skok, football. diskus. metan je kroglje, kop^a itd- — Na občni zbor se vabi radi nečlane — interesente- Umrli fco: v Ljubljani g- Ivan Ketnar. v Metliki %- Kado Pređa-I i 0. davćni kontrolor, v Kamniku pa gm- Marija Martin?ič, soproga clo-mobranskega eviA- nadoficijala v pokoju« 2f- t m- p.! Vremensko poročilo. VHRu U4 moritm 3M-S Sretefi irmftri IHk 7M ■■. ~ ^ Stini« g& I I S »PM*- B^t ft Z Vetf0Vl Neb0 3 2. pop 726-9 182 si. jug. Od. obi. . 9. zv. 729 7 13-2 brerret. 4 7. zj. 726*0 7*3 i ♦ 2. pop. 7336 17*0 si.jug. , 9. xv. 7340 11*5 brezvet. oblačno. I 7. »}. 733 9 £7 . pol. obi. Pa da vi na v 24 urah 0*0 mm — Srednja včerajSna temperatura 9*30, normalna 125°. ~ Vremenska napoved za jutri: Večinoma lepo, toplo se verao vreme. Knlfun Jarno predavanje. Dane* ob 8. uri zvečer se nadaljuje v Mestnem domu I predavanje o narodnih nošah. > Vstopnina 1 K, mladina prosta. I »Moj bebi«- O burki >Moj bebic, Hi je v soboto po Čudnih potih prišla na tnkajšnji oder. je prav tako odveć" trošiti beseđes kakor fe bil odve6 trud, ki so pa potrošili igralei za uprizoritev tega beba ste ga angle^ko-amerikanske-ga nestvora. Eđino ruzveeeljivo pri vsej farsi je bilo to, da je v njej gospodična Mira Bergantova prvič v ve€ji vlogi dokazala lep gledalifiki đar, fe je vreden, da «e šćiti in pospesuje- —n— *jjubHa n^k> Moj bebic B 51-8. maja četrtek popoldne >Krojaoek ju-na^ek< A 2/52- 9»- maja p^teJc >MoS teme« A 50- 10- ma|& sobok> >Nelly Ro-zlerc znižane eene- Irven abon- Opera. 5- maja poneđerjek saprlo S- m«)i torek >Slova6ka princedcac B 3/4?. 7- maja sreda zaprto* 8* maja Aetrtek >Farrart« C 58- 9- maja petek >Bohemec B S/42* 10- maja eobota »Favart« A 58- Poizvedb«. Iifftihi m je v torek poootdnt oS Grabna čez Emonsko cesto do Mirja mala pompadura z rjavo deoanrfoo s pribL 50 K deoarja in znamko od dež-nika. Nalditell s* naproša. da prinese v mmm. »Star. Naroda« tmM mxoOL Nainoveiša porobila. Tlzvirno poročOo »Slov. Naroda*3 NAŠE MEJE. WIL8ON. OMurfi, U maja, Znana Wilsonova deklaracija Sa napravila v Parizu osrameo vtlsk. Splo-šno sa prlčakuje, da bo v Italiji nasto-mla sedaj huda notranja politična kriza in računa se z odstopora sedanje vlade. Pod impresijo Wilsonove deklaracije ie stopilo dejstvo, da Je Orlando zapustil Pari^ in na ta način podkrepil i talijansko zrožnjo. da bodo Italijani zapustili konferenco precej v ozadje. Jadransko vprašanie je tvorilo te od 16. aprila predmet konferencam antantnih velesil. Do zadnjega 90 skušali Italijani prido> biti Wilsona. da vsa] načeloma prizna londonski pakt in zahtevo slede Reke. Ponujali so ćelo koncesije v Dalmaciji, ako se jim izročl Reka. Wilson Je ostal trden. Iz njegove okolice je bilo Italija-nom sporočeno, da bi bilo skrajno, kar bi mosrel on koncendirari, da postane Reka svobodno mesto pod protektoratom Jugoslavije in da se Italiji izroČe otoki Cres, Lošinj, Dusi Otok tu Vis. Toda Italijani so rudi to zadnjo šanso odbili in ostali Sejloki. Tako Je prišlo končno da se Wilson ni hotel več ude-leževati razjfovorov z Italijani ter Je prepusti! Francozom bi AngleŽem, da sami vlečeio težavno breme ttatijanske Imperijalistične politike, Ko je Italija t grožnjo, da zapusti mirovno konferenco, izisrrala svoj zadnji triuinf, mi-sleč, da se bo Wilson sedaj ustrašil, je ameriškl predsednik odjfovoril z deklaracijo, ki je kakor strela udarila v i talijansko politiko. Nepoplsen vtisk te-%SL Wilsonovejra koraka je razviden najbolje iz dejstva, da se je takoi v resnih pariSklh poHtičnih kro«ih pričelo razpravljati o novih kombinacijah za rešitev jađranskega problema. Ameriški politiki so lansirali idejo, da bi se morala smatrati Antanta, ako Italija zapusti konferenco, za povsem odvezano od Iondonskesra pakta, ter se sporazumeti na edlno pravično rešitev iadranskega vprašanja, ki more biti !e ta. da ostane Jugoslaviji vse, kar je jusoslovanske«, Trst pa naj postane samostojno mesto. Seveda so vse to Ie kombinacije in na-vzlic vetikemu pomenu zadnjih doeod-kov v Parizu Jusoslovani ne smemo iz-srubiti trezneza preudarka ter se vdaja-ti pretiranim nadam. Vidi se, da bo naše vprašanje v najkrajšem Časa rdteno. Smatrati moramo, da so odločitve, koli-kw se tlčejo naSih vzhodniih in sever-nih mei, že perfektne. V tem ogirn mo-ramo računati z dvetna vrlo bolestnfma udarcema: Izgubljen Ja Temi§var In najbrže tuđ! Prekmurja na dobima Na zapadni meli se ilede Qori5ke. Trsta fm Istre ne smemo vdajati nikakim flu-ziiam. IN Ml? Genev«. 1. mala. ItaBJaaaSK vttda organizira velike Imperljalistične manifestacije po ceH dežeH. Naš narod bi moral na te priprave od*ororlti z mani-festadjam! v pravično rešitev teritorijalnih vpraSani ▼ smislu Wflsonovih prinopov. Napram ftafijanskhn preten-zijam smemo mi mirne vesti povzdte-niti zlas po plebiscitu. Zahtevama da se prebivalstvo onetca teritoriia, Id jra ho~ če požretl itaUJanskf imperijallstičnl mdloh, pokliče za razsodnika o svofl lastn! usodi. V parisTdh kradh se splo-sno pričakuie. da bodo Ju*oslTemps€ želi, da bi se Lani kmalu vrnili v Pariz in ponavlja svoi kompromisni predio*, naj bi se za Jugoslavijo napravilo posebno pristanišče, Reka pa naj postane mednarodna, MIROVNA POGODBA. Lttoera, 2. maja. Tekst mirovne po-rodbe ie dotlskan na 350 straneh. Sedaj se v Parizu povpraSuJeJo. aH nai podpišejo naši zastopniki mir v imenu Kraljevine SHS, kakor mislilo to Amerikanci, ali samo v imena Srbije, kakor misli to ostala Antanta, (Ali pa da sploh ne podpišejo, kakor mislimo mi.) — Ukrajinski delegati so bili zasllsaiu o ukrajinsko - poljskem sporu. •—Ja-ponska nekaj popušča in Je vsled tew položaj na konferend ndeoliko mani napet V jadranskem vpraSanJu se vedno bolj izraza odločitev v zmislu, da bo Reka prosta luka pod itotovimi po-roji, ki se bodo še določtli — V med-narodni tribunal, Id bo sodfl bivšemu cesariu Viljeitni, poSUe Amerika ali Tafta ali Hutfesa, AngHJa lorda Rea-dinga, Francija Leooa Boardeolsa, ItaBja In Japonska po enega Člana. Tribuna! bo zasedal v ŽenevL — Lahi raz-širjajo po vseta svojih a«en*urah vest da so nepopustljivi IZJAVA VESNIĆA. Locm. 3. maja. Na5 posteiik VesnIĆ Je izjavit da se nd držimo stro-■o na sarodnostno načelo te da za-htevamo ljudsko ^asovanje v zasede- idh krajlh. ___ NEJMCI V PARIZU. Os«ia, 3. maja. Konfnkt Amerike In Japonska Je pomirjeiL Pocajaaja z Nemd so začela 1. mala popotdne. PrjBdeUek 5. maja Jim bo prsdiožeu tekst mirovne pogodbe. AMERIKA« tom, 3. maja. LaM so ▼ nekakš-nih zvezmh s amerifieo opozicijo proti Wilsorra. Sanator Lodsole brzoiaviU da Mdnira Uto fl*tt«o M Rd& Ocromna večina je pa trdna In zahte-va, da postane Reka juKoslovanska. AmerisTd listi ćelo piseja da bi se več-ja ameriSka armada morala poslati Ju-ffoslovanom na pomoć. LAHI IN MIROVNA POGAJANJA. WILSONOVO SPOROČILO. Oenere. 3. maja. Pokajanja se v Rimu nadaljujejo brez pretrganja. Wil-son je Lahom dal vedeti, da je pripravljen za vsako popuščanje v obliki da se pa v stvarnem bistvu zlede teritorija ne umakne niti za ped. — Barrere se posaja radi povratka laske delegacije, Poincareja ge objavljena brzojavka Ima isti namen. Od laških delescatov se Salandra in Đarzilai ne bosta več vmila. Izgleda, da misli Orlando popustiti. Pokajanja se mrzlično DOSDešuJe-jo v dneh, ko sku^ajo zavezniki dobiti Časa s tem. da Dreiskujejo pooblastila nemSkih delesratov. Do pondelika, naj-dalj do torka bodo s tem gotovi. (Za-Čenja se tore! zopet stara pesem zavla-čevanja in vedno novih terminov.) — Japonci so popolnoma spremenili svoje dosedanje obnašanje in izjavljajo, da so z vsem zadovoljni. — O mirovni pojrodbi se izve, kakor poroča »Echo de Pariš«, da ima 20 posrlavij. Prvo zo-vori o motivih, ki so najniiH Antanta, da je stopila v vojno, drago o zvezi na-rodov, tretfe o nemsTdh mejah, četrto o garancijah v kotanji Saare in Šlez-vls: - Holsteinu. nadalje o vojaškjh, pomorskih in financijelnih klavzuTah. Nemčifa bo morala vnaprej priznati vse mirovne pogodbe, sklenjene z Av-strljo, Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo. V PARIZU ZAHTEVAJO LAHI PO- OBLASTILO ZA INTERVENCIJO NA KOROSKEM? Osoeve, 3. maja. Lahi so v Parizu zahtevaH. naj bi mednarodna komisija za premlrje tako! mtervenirala proti Jufcoslovanom na Koroškem in ukazala Juffoslovanotn, da se moralo umakniti za svoječasno na Koroškem določeno demarkacijsko linijo. (Izgleda, da Lahi nalašč nišo »dobro Informirani«.) PRIJATELJ HERRON. Oeoeve, 4. maja. Heron je posla] mi Orlandovo »Epococ pisanje, v ka-terem pripoveduje, da je Izvestna skupina finančnikov vplivala na Wilsona v jadranskem sponi. V zvezi z raznimi drugiml novejšimi Herronovim! izja-vami kakor tuđi z dvema intervjuvo-ma, ki smo Jih mi priobčili. izgleda to, kakor da se postavlja Herron v odkrito nasprotle z AVilsooom. NEZADOVOLJNI LAHL Oeoeve, 4. maja. Def laSkesa čašo-plsfa se razburja nad Wilsonom, da je popustu nasproti Japoncenu Lahi so tako priSli ob dobro đoslega saveznika. — Marljiva pogajanja-se v Rimu nada-linjejo, Vodita jih Lnzzatti m Barrere. Salanđrt !e za takojSnii prelom z za-veznffld te aneksijo Reke, Orlando je za sporazum, vsi skupaj pa poSUajo v svet tendencijozne vestL NAŠE MEJE DOLOCENE? Osneve, 4. maja. Kakor izve na§ dopisnik, je mirovna pogodba, v kolikor se tiče naše države, v detajlih že popolnoma izdelana, izvzeto je samo vpraša-nje našega Primorja. Mirovno pogodbo bodo podpisaK PadHć, dr. TrumbkS in dr. Zolger. ITALIJA UOČE NASILNO RESITI JIKIOSLOVANSICO - ITALIJANSKI SPOR? Oeaeva, 4. maja. Glasom vesti iz fhdije se vrši tamkaj ogromna agitacija v političnih krogih z namenom, da naj Ifalija poskusl nasilno resiti italijamko-jugoslovansko sporno vprasanje. V ta namen naj bi z vojaško silo vpadla v področle kraljevine SHS fn naj oktrpira Slovenijo in Hrvatska — T$ vesti naj imajo očividen namen izzvati v Sloveniji in Hrvatski nekak incident ki bi se dal dobro izrabiti v ftalijanske namene, — Ugledni antantini politični krogi. s katerimi sem Imel priliko govoriti o tem vpraSanju, ne verjamejo v resničnost ta-kifi italiianskih namerov, ker ima Antanta, zlastl pa Amerika, dovelj sred-stev, da tako gibanje v začetku zatre, ker bi bila taka italijanska politika na-periena proti naši kraljevini, ki je isto-tako zaveznica Francije in Anglije, katar Italija sama. LASKA KRIZA. Lnesrn* 4. maja. Pogajanja z Lahi sd na vrhuncu. Đarrere je včeraj prinese! iz Pariza nov pređlog, z vabilom, naj ga Lahi sprejmemo v 8 dneh, sicer bi zavezniki sklenili mir brez ozira na nje. To velja tuđi za mir z Avstrijo. Prtvijo» da je s tem laska kriza dosegla vrhnnec. Pogodbo prefaodnega miru bodo Nemd predložili v torek. Orlando objavlja v »Tempsuc pomirljivo izjavo, v kateri se prilizuje Franciji. O Reki v tej Izjavi še govori, o Dalmaciji pa ne več. Wa£m pm*&a fr Beograd* lm tagrebalj MANIFESTACUA V ZRINJSKEM Čakovcu. Cakovso, 5. maja. Včerajšnji sokolski zlet se je razvil v velikansko narodno manifestacijo jedinstva. Navzo-če Je bflo vse prebivalstvo MedŽimurJa. Slovenski Sokol Je bĐ častoo zastopen. »ODI JDS. Zagreb, 5. maja. Za včeral napo-▼vdana velika skupščina JDS. v Banji-hdd se ni vršila, ker je najvišje annad-no poveljstvo v Đosnl In Hercegovini prepovedalo vsako zborovanje. PoHjg-čarjl, kl so potovall v Banjaluka so bifl Med potama (Aveičsnl tn so inv Rffrvwira| » dtfdi auM» nmišib shodov. Največji med nflml je bfl v Petrinji, ki se ga je udeležuo več tisoč kmetov, ki jim je govoril zlasti Milan Pribičević, od njih burno pozdravljen. Hrvatski kmetje so z napeto pozorno-stjo sledili izvajanjem in Jim navdušeno pritrjevali te/ končno prosili govornike, naj prirede med njimi še obilo sličnih shodov. ČEHINJE ZA JUGOSLOVANE. Praga, 5. maja Včeraj se je v Pra-g| vršila velika skopščina čeških žeo, ki je sprejela ogorčen protest proti na-meravani krivični rešitvi jugoslovan-skega vprašanja zlasti glede Gorice in Reke. Protest se je brzojavil tuđi v Pariz. HRVATSKA SLS. Sarajevo, 5. maja. V soboto se |e vršilo posvetovanje skupine bosenskih klerikalnih Hrvatov v prisotnosti dr. Korošca. Sklenilo se je ustanoviti za Bosno Hrvatsko Ljudsko Stranka UDANOST DINASTUL Sarajevo, 5. maja. Posebno odpo-slanstvo bosanskih frančiškanov ali Franievcev je predsedniku bosanske vlade izročilo adreso, v kateri izraža-jo bosanski Franjevci svojo brezpogoj-no udanost dinastiji Karagjorgjevićev. VEN Z TUJCL Sarajevo, 5. maja. Včeraj se je tu vršila velika skupŠČina, ki je odobrila sklep vlade, da se izženejo nadležni ln sumljivi tujerodci, ki jih je stara Astri-ja naselila v Sarajevu. Skupščina je zahtevala. da se sklep vlade žurno in brezobzirno izvede in mesto izčisti. Aprovizaciia. "-{- Iz seje mestnega aprovlzacijskega odseka z dne 30. aprila .ie poročati: V zmislu razpisa deželne vlade v Ljubljani je imenovanih 12 zastopnic ženstva iz vrst konsumentov, ki imaio pravico nadzirati poslovanje trga in razdelitev ži-vil. Mestni župan vroči takoj vsem za-stopnicam potrebne legitimacije. Zastop-nice se takoj skliče na posvetovanje z ožjim odsekom mestne aprovizacije, kjer se določi poslovni delokrog. — Moko za krah mesa aprovizacija v svojih skladi-ščih, predno jo oddeli pekom. Mestna pekama kot peki dobe enako moko. Ko-ruze je dobila mestna aprovizacija iz Hr-vaške dosedaj 28 vagonov. Koruza ni pr-vovrstna in se mora takoj spraviti v promet, ker 1c nevarnost, da se pokvari. Nadaljni dovozi koruze se bodo ustavili, ker ni pričakovati boliše koruze. Za enkrat bo nekoliko slabšl kruh, ki se bo v nekaterih dneh izboljšal, ker odpade ržena moka m se bo mesto te primesa-valo koruzni moki belo pšenično moko. — Prihodnji teden se razdeljuje na iz-kaznice za moko po po! kilograma ko-niznega 2droba in po pol kilograma be-le rnoke. Le če koruznega zdroba ne dobi pravočasno aprovizacija, se raz-deli po 1 kg bele moke. — Na kolo-dvorih se pojavljajo finančni stražniki, ki zacarinjajo vsa živila, ce!o taka, ki so namenjena za javne aprovizaci;ske raz-deljevalnice. Aprovizacijski odsek proti temu ravnanju finančne uprave naiođ-ločneje utovar ja in zahteva. da moraio biti vsaj neobhodno živila carine prosta. _ . . . 4- AmerBkf špeh za H. okr< dobe stranke iz Muhleisnovega skladiSča na Dunajski cesti na odrezek št. 1 sladkor-nih izkaznlc za maj po naslednjem redu: V torek dne 6. maja prideio na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicaml St. U (Schiffrer) dopoldne od 9. do 10., št. 12 (Trdina) od 10. do 11. ure. št. 13 (Tav-čar) popoldne od 1. do 3., št. 14 (Sever) od 3. do 4.. st. 15 (Deržaj) od 4. do po! 6 ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma gpeha. Kilogram stane 18 kron. Stran-kam se je točno ravnati predplsanej^a reda. „ A -f Zdrob za otroke do 3 leta se bode prodajal v vojni prodajalni v Gospo-ski ulici po siedečem redu: Na vrsto pri-dejo stranke z zelenimi izkaznicami: Št. I do 400 dne 5. maja; št 400 do 800 dne 6. maja: št. 800 do 1200 dne 7. mala* št 1200 do 1600 dne 8. maja; št. 1600 od 2000 dne 9. maja; od 2000 naprej dne 10. maja. Za vsacega otroka se dobi 1 kz pšeničnesa zdroba. Kilogram stane 3 K. ^ t . Prodajalci moke za kano ozir. pecivo se vabijo, da se zglase zanesliivo v torek dne 6. t. m. ob 11. uri v mestni posvetovalnici radi nakazila za moko. + BLis za V- okraj. Stranke V. okr. prejmeio kis v torek, dne 6- t- m- na krompirjeve izkaznice pri Miihleisnu na Dunajski cesti- Določen je tale red: dopoldne od 8- do 9- Stev- 1 do 250, od 0-do 10. stev. 251 do 500, od 10- do 11-štev- 501 do 750, od 2- do 3- štev- 751 do 1000, od 3- do 4? štev- 1001 do 1250, od 4* do 5- štev- 1251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma kiša. Liter kiša stane 2 K 20 v- Pripravite drobiž- -f- Aproviza«i{a južne Mezniee deli za mesec majnik moko in amerikansko mast- Izdalatefi In odcovornl orednlk: Valentin Kopitar. Lastatea in ttsk »Narodne tlskama^ Plesne vaie- Vsak ponedeliek In petek v veliki dvorani Narodnega doma« Pričetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni so: častnikl tukajšnje sar-nlzije. uradnlStvo ter po njih vpeljan? gost je. Vsak torek In petek Istotam plesna vaja. Pričetek ob 8. uri zvečer. DostoĐ dovolien brez Izkaznic. E. ROZMAN. svteCi netteU ptaa. 104. Stev. .SLOVENSKI NAROD*, due 5. maja 1919. Stran 7. nfii SDDuU v tem pokliča dobro Izraženo in ima večtetna sprttevala Najraje gre na grad ali k fini gospodi v Zagreb. Govori slovensko in nemSko. NaMov: Elektrana Poijčioa. 4637 naaa§BM ▼ tfoMJaBaha1 atasjaoL M*** in vstop po dogovoru. Ponudbe ood .S/474V na apnv. .«ov. Naroda- 4745 VlUaa Pradalliava roj. feaflava, neznanja v svojem ter v imenu svoje hčerke Vilralce in ostalih sorodnikov tužno vest, da je njen soprog, oziroma oče, sin, brat in svak, gospođ Rado Predalič davtni kontrolor po kratki bolezni preminul. Pogreb se vrši na pokopališče k Sv. Roku v ponedeljek, dve 5. maja 1919. Blag mu bodi spominl ¥ MetllU. dne 4. maja 1919. T 2nim srcem namanJamo pretresufočo vest, da je na5a iskreno ljubljena, nepozabna sestra, teta in svakinja, gospodična nradnlca banke „navila" r soboto, dne 3. maja 1919 ob pol 10, uri rvečer po dolgi jafco mučni bolezni mirno preminula. Pogreb predrage rajnice bo danes v ponećeljek, dne 5. maja 1919 ob 4. ori popolđne Iz hi§e žalosti Star! trg Št 21 na poko-pališče k Sv\ Križu. Nepozabno rajnico, prfpotočamo v blag spomln! V L'nblfaal, dne 5. maja 1919. AloUtfa ZellnUa roj. Btalle Me! Mali«, sestri - ahnerth Seiinka, svak. — Marila Mallć. svakinja. — Vsi ostaU sorodnlkl. 4798 Marila Lefoarjava roj. Starlakartava naznanja imenom svojih otrok, da je njen iskrenoljubljeni soprog in blagi oče Ivan Letnar 1. maja, previđen s svetotafstvi za umirajoče, zatisnil za vedno svoje dobre oči. Pogreb je bil 2. maja ob 4. uri popoldne iz hi-še št, 11 Hranilnične ceste. Zahvala. Za obfle dokaze sočutja povodom smrti našega ljublje-nega soproga in dobrega očeta izrekam v svojem, ka-kor v imenu svojih otrok vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvalim društvu delovodij, Kranjski stavbeni družbi, ter vsem onim, ki so pokojnika spremili k zadnjem počitku. 4775 HMiVf pt^rtMi Pm v LjvMiVw* V svojem in v imenu svojih sorođ-nikov naznanjam, da mi je đanea proti večeru umrla moja ljuba žena Pogreb bode v sredo dne 7, maja ob 4. uri popoldne iz Dolenjske ceste štv. 23 (Zeleni hrib) k Sv. KriStofu- V LJUBLJANI, dne 4. maja 1919. Dr. lom Ornžen. ktaMa. 4781 MritnfeKMsrv^rć- ■tora* ai«v. italarate. 4796 ■jiMjJMt vatta maaftaa at takoj Ini ci UH, Ponodbt pod .Seada/«7Ka na uprav. SI—. Naroda._________4705 mmmit m nHn nm tep*m kraju. Po-RIU B VII live aV v apr. Slov. Naroda. ____________________4735 [Pauka stanaJaC« ari svtlib starith t IUHI UatlfaaL we< veletrf*viaa. — Naslov pove apravništvo »Slovenskoga Naroda« pod .*t 4731" 4731 irnoii ?a uttdii Prod.aj* kuhin*ske iHfCflJ id pliitti. emaliirane m por-celanske posode od 5. do 19. t. m a—Meva —U at. 4._________4702 m mm piiifiia ssiisi u: zelja in masti ima na prodaj rudmšUl konsum Trbovlje. 4792 Dfamnn dljt>ro Qhrsnjen, kupim. NTa rluliUlU, visoke cene se ne reflektira. Pismene ponudbe na uprav. Slov. Nar. pod „Mamino 4774 '. 4774 Ivan HoCevar trgovec Vel. LaSČc _______________4700________ Blalwcisova cesta at. 16 IH. lavo. __ ________4708^_______________ lim 50^!atBfTterZž^rja za živila moška AU|U K pelerine Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4776 RnlrtHrSIlt se spreime 2» drogerijo. nUlIUDI Ponudbe pod »Praktikant 4«77* na upravništvo Slovens^ega Naroda. 4677 DAIHnFnib za izdetovanje cementne rUinUUUB streSne oneke iSče služb Naslov pove upravntfttvo Slovenskeea Naroda 4680 si pod „Slaščićirna 4785" na upravn«-Stvo Siov. Nar. 4785 &9!P8tll3 WW MMUM. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4763 Klinf!IW!ii?aria z* montiranje klfučav-■AljtllđllilLdlJlS ni; i§če Kranjska tvornica žeUeza f br&varske robe a Kamaiku _______________3730^_______________ ffnnim \l\ln ^vl*0^ s P**imi sobamf in !\tlylal tiliU pritikltnami (plin, elektr. razave-ljavo.) Ponudbe na uoravniStvo Siov. Nar. pod .DnnaJ I 4712*. 4712 Tnnnnj kaVor tud! več aCencev se ItJoiJ! sprejme n'otl dobremu pla*il i v trajno delo. Aaton Steiser, moatsl iasaraki mofster, Ljnbliama, Jera-nota ulica it 13 4657 W[!u UUn'JvJ UtjiJC kuocc mora 53j no-!o\ico vreč dostaviti dokavlia trrdka A. Knilia, Ljibljint, Karlo vika cesta 15. .________4428____________ Cfnd2 ff k°mP'etna elegantna jedl!ns f lllliO 2C soba s ^iepro^ama, posodo 12 poiceiana ter steklenmo vred. Vse je krasno in skoro novo. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 4782 Ranrnitai imam f'ne** kon'a za težk0 naPrUllil] lUalD vožnjo, 7 let starega, breio težko kravo, tellco leto staro in brejo svinjo, težko do 130 kg. Attoi lakom hrf, »osestutk v Kotevjo. 476 RnkllV9 llna 8C P«>daiajo v polenih na DfllDid Dlffd metre in vaj?one, kakor tuđi na drobno klana, od 500 kg napre; In se dostavlja o poljnbno tuđi na dom. J«slp Ptaakar. Doleajska cesta iL 5. go-stllaa Kraiaar.__________________7828 ize&TBlnia g&ipodi&a 'IZZ^'" M\ me sta kot opora gospodin je, gre tuđi kot ključarica. Cenj. ponudbe pod „Vestaa/4701" na upravniStvo Slov. Naroda. 4701 filttilfllliFlia % lekarniiko ali drogerij-UUSUullilud sko prakso se sprejme ** preskibi LllU U llaijiauc oženjenemu drž.urad-niku bre? otrok stanovanje 2 dvema sobama in kuhinjo za takoj ali vsaj za avfcustov termin. Ponudbe pod „B. T. 47If na upr« Slov. Naroda 4719 Ronit smrekoirilSrEs si okrogel ali rezan. Cene za les nalo žen v vagon ae naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 teatralni isatop kuki „»H-vijo*- ▼ MsJ»1|mU na- znanja, da je po dolgotrajni in mučni bolezni dne 3. t. m. preminula gospodična Angela Maličeva uradnica banke fVSlavlJeu Pogreb pokojnice je danes ob 16. uri iz hUe žalosti, Stari trg št. 21 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji bodi ipomln! V Livbl^aal, dne 5. naja 1919. , Tužnim srcem javljamo prezek*tno vest. da i« naia iskren« ljubljena soprogu, osfroma miH, titra mati, orabab4ca tn talta, gospa Marija Martintic rai. Mgert r kratki, mučni bolezni, previđena s sv. sakramenti danes ob uri zjutraj v starosti 79 let v Gospodu laapala. Pogreb bo v nedetjo 4, t m. ob 5, uri popoldne iz hite žalosti, Satna št 8/9, na pokopali Wt oa Zalc Sv. maše zadušnice se bodo darovale v aadžup.ii cerkvi na satni. i Nepozabno pokojni00 prlporočamo ▼ hlof spomin. I Vend se Iifalcžno odklanjajo. i KAMNIK, dat X auji Itl9. 1 fra«« Mavtiaai«. iosj^r. ttlC aaioM'al f p. soprog. - Bo- fHa Bernard. Mar i2 rrtdailka Jaloćatk hčert. — Imt *r. Viktor Mcaollt, SHS maj«r zet -- Vilitald Bontar«, SHS rttaojster. Babart. Martanlra, BantarJ JaioćaJk, vnukt Popića Bernard Dana hi Frane Bersant pravnuks. | ■Italal aftai m anpt Pontidbe pod n Sini JMtor m***m n« npt. Slovtoakefa Naroda. 4676 g uhla^ ■■afilfca n* drobno in de-UIHRneiUIB belo nspoSUja točno rvrdka Bartfi Saaier. laajlee. 4581 Slom ma Irttfma U^ i atav7aS.___________________4772 tiffftf icdilnl m kavni, kompleten ali 1S1H pa tudl posamezno, se kupi Jonudbe pod ,SerWt/47tt* na uprav. Slov« Naroda. 4765 Um datira, xamaitujia taiftirica k dvema osebsma. Ponudbe na upr. Siov. Naroda pod .Dobra vabarlca/47Ma. LlBbliana. Franca iotala oaata 3. 4671 ĐlfJlfl ftrnl najboljeg sestava, sasma rildU lilu!, nov ili malo rablien žalimo kuditi. Ponude tvrtci Schwareii drag, Zagreb, Preradorfcera 1. 3347 lla io hWM ourava r^fei* Vpraša se 5. maja od 10 do 12 ure v Oosposki allci it. 3. II. •adstropje, 4711 Jhrtanlftnr zmožen uhvati vsake vr-ndllluUlSlBl, ste jekla fn 2eleza. ISče službe za takoj ali pozneje. Naslov pove uprav. Slo/. Nar. 4709 fifflil hira v °rig.nainih zabojlh a dičiti i'Jjld 1440 komadiv proda po 55 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemaniu ali plačilo naprej Em. Sup-aaaz. Ro^itec Sa. Štajerske. 3411 lesi dvoje stanGvaoj ^v Si sobami in s pritiklinami Cplin, električna razsvetljava). Ponudbe pod .Dooaj L/4713' na uprav. .,Slovenskega Naroda" 4713 htil nS hrORl ^Segatter) stara al LUyQ Ud loltSUl nova v poiabljlvem stanju se kupi. Ponudbe z navedbo cene in popisom poslati nq Sentjanski premogjkop Krmelj, Docnjsko. 4758 ĐntlnunHia starejSo dobro imrjeno rUilUlUUJa, moć za svojo trgovino z mešanim biaaom v Sv. Pavlu pri Pre-boldu sprejme tvrdka Nori. Zaoir ft sin. 4791 Vesela, poštena dsraa S lzč\ in opravljati vsa goseodinjska dela, želi priti kot gospodmja h kake mu gospodu. Gre tuđi iz Ljubljane. Ponudbe pod šifro ..Majni* 47«4K na uprav. SloT. Naroda. 4784 Mwđ\ mi se sprejne v Ljubljani. Dopisi pod .SliilĆini 4785W na uptav-niStvo S!ov. Naroda. 4785 Uradila »a nizarald strojh skobe?nih nBflđjU IB (Dicktenhobeima&chme) tračni žaga. pripravljalni stroj (Abrlcht-masehine), kombiniran stroj (krožna Žaga, vrtalni stroj in frezar), kolarski stroj za izdelovanje koles. O^'cdajo se lahko vsak dan pri Ivana Slika, tovmrma parket in parna l?ga ¥ Lln»l)^n9, Motalka>ra sUaa *t 4. 471S Trgofcem i inelalitiniisi blagm se prfporofca tvrđkt I. MEDVED iz Gorice sedaj t Ljubljani St. Petra nasip itev. 7. I*n9 idrav In debal krotnpir se prodaja ro K — 80 7a kg netto v sk!adl5£u Balkan na Donajski cesti Dobiti ga je v večjih in manjših k l;Či-nah. Vreče se mora prinesti seboj. 4793 Imademo na prodaju: oko pet vagona prošlogodišnjih suhih krušaka, te oko jednog i pol vagona kruSkovog trašna (hruseva moka) uz cijenu cd 2 (dvije) krune za jedan kg postavno željezničke stanice t to Bos. Novi oko 5 i pol vagona a ostatak postavno Sarajevo. Pripravni smo i u manjim partijama robu prodati. Ponude vsija upraviti na potpisani naslov. Can-trala kota rak ih prinontoćnlb sa-klada, Sarajevo. 4751 K»p*4«al 1 «• 3 funi cementa a upitati kod g. Bte Bnani h«t«i ci—, n«m—. Npotltaa toTavMi Kavfta 4a WaV nn FalsaU aH Cal|« proiivala [ostanle? ekstrakt irlnaao oalbellie fa ■•IH« »teli« kitom«. ipričevala in ponudbe naj se po5!|e|© a naslov: Strojne torame In Ifrarae ▼ jabljami, poitei predal It 155. 4757 Frgovci, Pozor! iTudim brezobvezno dokler zaloga: U. 60 0 jedrnato milo v kosih po SOO gr. *> K 8*20 za komad. la. 660% mflo za ►ritje v kosili po 100 gr. po K 2*60 im omad. la. 5Qoo toaleuio milo v kodih o 100 gr. po K 2«— za komad. Nan> i!a od 5 kg naprej se izvršujejo po »ovzetjn ali pličllu nanrej. Fi a na 0a«t raiatrgOTac, Vraaako pri Calfn. Preprodavaocima ludjamo razne vrsti cigaretnog papira Samum, Riz Abbe, Riz Agadtr, Riz 4rrza, Riz Rio, Valuta, Golub, Jarac, ?adlet), cigaretnih tuljaka razne vrsti, treme za cipele, vaseline za cipele, fi-iog toaletnog sapuna, listovnog papira \* mapama itd. Agentura! i konljijontlil »ataa Mahler 1 Oplnlka Zagreb, JelačJeev trg »raj n. n^n^n^n^n^n^HHniOn^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^n^nH ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^SS^^^^^^^^^^SaSJ^B^BB^B^^^^^^^^^^^^ Kupim slede^e: ^eUtarni im, iald, lak bet! kakor tndl bnlakarva. Pona-ibe na Vlđo Brat«i9 salaga pobištva, Liabllaaa, Marija Tarasije aaata U. 4630 „CROflTIA" mwn\M zadruga i Zamk itstanoflleaa od atostao afettat Zagraba lata Ita4. sprejema v alamantaraan bi Uw Ilasakam ođdalka vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in na}* modernejšimi tarifi. Zahtevaite prospekta katere pošilja in daje vsa po« trebna pismena in ustmesu pojasnila Glavno zostopsfvo za 5Iouenijo — Ljubljana, =— Stari trg štev. U. Spralamamo spoaataa potiiibe In saatapnlka, ka> tarlai aa nudi prilika «1-Ikaga laalaika. Termalna rsdloaktivsa fcoaailtte TOPLICE pri NOVEN NESTU železniška postaja Straža-Toplice zdravi revraatizem, protin, nevra^ gije* (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in ztomnje-nja kosti, itd. Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo. Dr Gustav Rosina je otvoril svojo pisarno i Irtžitafc w plami tip f Bitiajl Mraini hffi ftw. It- .*. al8jsj ■ filofla AcEetts /. aaeatsui stavbeailLa la ao4oa xapr. eenllea9 Ljubljatu, Traavski pristaa li. prevzcmata In lzvrSuJeta vsa stavbena dela, kakor tuđi vsakovrstna projekttmaja m aapravo lUČrtov ta visoke stsvbe, «*€rkvc Javne iole, nadale ceiritve, tetinKaa mnenja Ltd. — Ob jedatm ImaU tuđi ov/I ti-L.eaoiknoljcaoiascbiJO posredo- siaiBassk sh MAHMBk ■■ flflAAAflA saaaaassf. MaHas* asa_ ■•■■■■isv^ flDanaw a^ a& sl ^h^h^b t&OVENSK) NAROD*, dM5.n|i ltlf 104. stev. TRGOVEC tmožen nadomettati svojega šefa, vešč slovenskega in nemSkega lezika v besedi in piša vi, po raogočnosti oženjen, m spN|BM groti dobri plači, prost em u stanovanju, delu vrta in polja pri M. Bppp«¥, Pristava« — Le pismene ponudbe je vložiti, osebno predstaviti se je le na zahtevo. 4788 Naznanilo. Podpittntvljuđnojavtjtm, dt sem otvor!ta v hi$l M, Ivnraea v Trn* „Restavracijo pri mostu*4 Pf iporotam se za obllcn obisk cenj. obiskovalcem, katere bodem glede feamne kflkor tuđi pijace dobro postrtgla. Šnafae tnjske tobe na rupolago. Fra n ja Župa no« i______________________^__^__^___ r____ ^ . l ■ ■ . r i i -i Oražba pnrovrst. Đlemenskib Roiill v RaOeni Dne 15. maja t. 1. ob 10. uri đopoldne bo v ŽrebetiŠču v fcečjem javna dražba 22 prvovrstnih toplokrvnih plemenskih kobil. Dražbe se smejoudeležitile konjerejci iz sodnih okrajev Lju-iomer, Ormož, Ptuj, Maribor desni in levi breg, Brezice in Gor. spadgona (Št. Jurško okrožje). : Za to javno ostanejo v veljavi pogoji ki so bili objavljeni pa dražbo dne 15. aprila 1919. i Kdor bi kupljeno kobilo kasneje prodal brez dovoljenja od-jjJdka za kmetijstvo, zapade globi 6000 K. Oddelek za kmetijstvo deželne vlade. Načelnik: PreUt Kalan L r. V—_---------------—------------------------------------------- Dražba plemenskih kobil in vprežnih volov na Selu pri Ljubljani. Dne 20. maja t. 1. ob 10. uri đopoldne bo v žrebčan i na Š£hi pri Ljubljani javna dražba 22 prvovrstnih toplokrvnih plemen-Blcih kobil in več parov težjih vptežnih volov. Dražbe kobil se smejo udeležiti le konjerejci iz okrajnih &avarstev Krško in Novo mesto, volov pa vsak kmetovalec. Za to dražbo ostanejo v veljavi pogoji, ki so bili objavljeni te dražbo dne 15. aprila 1919. Kdor bi kupljeno kobilo kasneje prodai brez dovoljenja od-J^eika za kmetijstvo, lapade globi 6000 K. Pogoji ne veljajo za vprežne vole. Oddelek za kmettfstvo deželne vlade. Načelnik: Prelat Kalan 1. r. _^____ Odvatnik in zagovornik Dr. Karl Kuheli Ljubljana, Dunajska cesta SL 6,1. nadstr. v družbi: Dr. Josip A imati" E JoKo ugodna lejo za letovBfaricl 3 Vsak dao srete pivo. Priiaaia dobra ?!■«. DomaCa kihiifa. Sobe za tojce. Cene zmerne. Postreiba domaća. k 11iona mit llc* * "*• **"* ***** »««J««««c!m amg« >red«»ttl } Lliepa PUT koti • <**»*«•«., t«n • mumi p*gi«aV TSSn i petjmn« ■eskeđljifa pr*k«iana JDn* awafa za trnnnji I (jari Ult Uttu-h ajc ie^steče kofe, sajetfee, prifte, tova proti •pali«aa*tf, aaa&ala tkam. Umjesto škodljivih sapuna ST^JStfzte je dateta I ii *«••(■• •šttmiulc Pdtarvta •«- 1 Kllrje 0CI HatiamteMm Sf«r " J *v«a ta MM«« S— I I »»fffatKkt aMlea ^1 (flaster) nIII !••#. ^^H , Proti znoienb tijela i ^ L nogu SSS ri£ *"" a^p ik Krmni praSakzamsf-^Hr «v^^ V <«tvJc ratMija jiiliM. a« aajjitiiaaa. mAii itllc am jata pita r - [REH I. RUB. SJ*a, to ti Dt (Irahfci I**). - | 2? L Gorjanc & Ko =r I LJabljiat. Mettii trf Ste?. 3, zraven rotovža, I ptlpwe*ai mmL *•—~ v«lfto teMve> aMja*v«|ilii slaanlkov I ^—fc mt — IfMrtaiKiU, tttaofcif dtm. I I 19" SprcJ«Mj« m ta« mkfffftftaa HprttlU h nienik teaak. "W> I LnBaHa«ala«a«a^a«a«BVala«aaHa«a«a«M Ing. Dr. Miroslav Kasal oblamtveno povttrjenl stavbnl Inlanir. SpedjalN start, pafiflflt a Minske. IdezitetnAe li nfee mraflie v Ljubljani, Hilšerjeva ulica it. 7. MT* Izvriuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniSka poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prerzema i stokom izrrtitei ra oatrft slavliai itinirske stroke. X*BBltaa anaala. xaat«patve atraak v tetaalikih sadevah. Dražbeni razglas. Na deželi se nahaja večje število avtomobilov, katere name-rava gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo prodati. Interesenti za te avtomobile naj dopošljejo tozadevne ponudbe do 15. maja t. I. artorcftrtBti Htldiic ilaie a Slimijfl, LWe Hilel .fHriiau in naj navedejo sledeče podatke: kraj in natančna označba mesta, kje se avtomobil nahaja (n. pr. Vrhnika na dvorišču hiše 5tev........); vrsta (tovorni, osebni avtomobil); tova miška znamka in policijska Stevilka ali druga označba avtomobila; cena v številkah in besedah — razume se za avtomobil v stanju v katerem se ravno nahaja; po preteku dražbenega roka se bode dal avtomobil po izve-dencu oceniti, nakar se bode izvršila oddaja. Kupovalec se mora po reverzu zavezati, da ne bode proda! avtomobila za dobo dveh let brez dovoljenja deželne vlade za Slovenijo (avtoreferaf) in da ga bode dal na tozadevno zahtevo tekom 48 ur pristojni vojaški oblasti proti odškodntni na razpolago, Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo si pridržuje pravico, da izbira med ponudniki brez ozira na visokost ponudbe, oziroma da avtomobilov sploh ne proda. 4787 Ljubljana, dne 1. maja 1919. tantinka inritiia za stnm mnnizadtii. Poziv na podpisovanje! Osnova. PodpiMmi so sklenfli. đa kot ntemeljitelfi otuTrJaJo • teđešem ▼ TlafcTCUi đelnitenko đrultvo pod imenom t „Zora, tvornica avtomobila, motora i gospodarskih strojeva d. d." Podjetje ae bo bavilo s proizvajanjem, scatovljanjcm, popravkom in prodajo raraih afftMMMiif, aotomv tor MOtenH. magoaO¥f gOlpO««r-ikeg« orođla In itrojev. Podjetje bo proizvajalo in prodajalo tuđi poeđine dele, snovalo in obdrievalo lirarnice, snovalo in obdrševalo rasnovratna pro-metna podjetjs, kupovalo ter prevzemalo podjetja, ki te bavijo a katerokoli široko društva, snovalo in obdršeralo tvornice ter prevzemalo in podeljevalo sastopatva. DrnStTO se utemeljmje na neđolo&en ^as. Temeljna glavnica bo znaftala predhodno 2 milijona kron, a raideljeaa bo na 2.000 komadov đalnio. koje ss glase na donosnika, ▼ nominalni vrednosti 1.008 B za komad. m m .. , Po nspehu subskribci|e imajo osnova«, odnosno Konstituirajoi5a SkupKina pravico povilaoja odnosno manjianja akei). kapitala in Stevila delnio. PodplsoTaoJe h x«ćae «!■• 9. Mafa lili. a dovrfi se 20. maja 1919. Pri podpisovanju se ima vplačati 30 % nominalne vrednosti na vsako delnico. ter za stroike utsmel)«nja K 10 za komad. O daljnih vplačilih odloči KonstituirajoŽa skupftfina, na kojo bodo podpisatel|i pozvani z javnim pozivom v Narodnih Novinah. Utemeljitelji si pridržavajo pravico imenovati prvo ravnateljstvo na 3 leta. Istotako si pridriavajo pravico repartidje sabskribiranih delnic po svoji nvidevnosti. — Za delnice ki ne bodo dodeijene, se povrnejo podpisateljem vpla^ani iznosi. Kot mesta vpisovanja fungirajo: 1. Pr?a Hrvatska Hedloalca v Sagrata ia ?M ■)••• patfrataloa. _ _ ^ m m m 2. Hrvatska Eskomptaa feaaka ¥ lagrata Ib ■!••• poiratalna t Oajak. Hafe^val hi totrtefa. 3. Hrvatska BAoaptaa Ia arifnlatea Eaaka a Brate a/i ta a|«M paimtalnai lagv^ Oijtk, B|ato¥^ 4. 8mtakribel|a aprafasu ¥ LtaMJaal LfaklfaMka kN«tu kaaka. Podpisateljem bodo izdana na ime glaseča se potrdila o storjenih vplačilih. Na temelju te osnove se pozivajo interesenti, da pristopijo sauovaaeau osnutlRL ¥ VtalW¥alkv dne 16. aprila 1919. Utemeljiteljit ladl Bataka mlinar, Vinkovci. BateN Btni veJetrgovec, Vinkovd. ■■§«1 Pelg#r posestntk, Vinkovci. «I#stp BaaekkaslMi ti^nrec, Vinkovci. faksfe TtatovM ftrofarski kljuCavničar, Vinkovci. Baata BM tfgo¥tcf Vlnkovd. BMfaaM * On* vdftrfovd, Ori)fk. vtl«trgovcl9 Vlakova. 4 fUpMMal kral trgovac. Vinkovci, vajirtrgovcc VMkovd. peMstsik; VWwtd ■D|# a¥SVaM¥|¥a? ! pleue, Vinkovci. J#gtp Baravit« —mljiiiirc, Vinkovci fisolrtce, VlnkoveL nasjor v p^ Vinkovci Br. AlekMBier Beatsek sdravnik, Vfnkovd. Lav^sUv ikrafcaw ^rgovec, Vinkovci. PavM VM kovač, Vinkovci Araato BasekkaelMv draguljar. Vinkovci