KS Edvarda Kardelja včeraj, danes, jutri...
Uspehi z grenkim priokusom
Že sedmič po vrsti so krajani KS Edvarda Kardelja v teh prvih junijskih dneh praznovali svoj krajevni praznik 9. junij. V spomin in počaštitev na dan, ko je leta 1939 v hiši Mihe Novaka pod Smamo goro bila jugoslovanska partijska konferenca, katere se je takrat udeležil tudi tovarišTito. Leta 1979, koso na novo odprli vrata prenovljenega Gasilskega doma in ga preimenovali v Dom krajanov (precejšen del sredstev so zbrali krajani) so se odločili, da bo praznovanje tega dne odslej njihov praznik.
Velja zapisati, da v tej krajevni skupnosti negre le zgolj za neko »stereotipno« praznovanje s proslavo. Vseh sedem let se namreč to obeleževanje krajev-nega praznika pripravlja v okviru KK SZDL že lep čas prej, z namenom. da se na Teden športnih in kulturnih prireditev KS Edvarda Kardelja s svojimi programi, aktivnostmi in dejavnostmi lahko pro-gramsko in načrtno pripravijo vsi, ki v njem sodeluje-jo. To pa so vse organizacije, društva, osnovna šola in delovne organizacije. Osrednji namen tako za-snovanega tedna je namreč predvsem ta, da vsi de-javniki v kraju skušajo posredovati vse. kar med letom naredijo m s čimer se ukvarjajo. Ne gre prezre-ti, da so nekateri dogodki postali že kartradicionalni — npr. Tek okrog Smarne gore, razstave društva upokojencev, čebelarskega društva. »gasilske« vaje GD Tacen...
In tako je bilo tudi letos! Na zaključni akademiji 8. junija pred Domom krajanov so tako kot vsako leto podelili za uspešno delo priznanja. Najvišie prizna-nje KS — plaketo 9. junij je prejela COS Staneta Kosca za uspešno delo, dobro sodelovanje s KS, ra-zvijanje revolucionarnih tradicij NOB ter doseganje spodbudnih rezultatov v uresničevanju celodnev-nega pouka. Štirinajstim krajanom pa so bila vro-čena bronasta priznanja OF. Prejeli so jih: Vera Do-bravec, Vera Sržen, Miha Ledinek, Ouša Lah, Ma-rinka Rešek, Veronika štravs, Ivan Novak, Tone Čižman, Marjan Jakus, Pavel Vrečar, Slavi Kodrič, Miha Maloviti, Dušan Kulovec in Magda Ovčak. Morda še zanimivost, na proslavi vsako leto sprego-vorijo o eni izmed oblik dejavnosti svojega delova-nja. Tako so lani podčrtali pomen turizma, letos kul-ture... Poživitev letošnjega praznovanja je bila tudi razstava umetniških del likovnih samorastnikov na temo šmarne gore. Prizadevno turistično društvo je namreč ob drugi Planinski pesmi — prireditvi, ki je bila 10. maja ob 40. obletnici osvoboditve na Šmarni gori, razglasila Ex tempore. S skupnim tovariškim srečanjem krajanov pa svoj teden zaključijo.
VTacnu inšmartnem podšmarnogoroimajokra-jani mnogo možnosti za zadovoljevanje svojih inte-resov. Če naštejemo samo aktivna društva KUD Ivan Novak-Očka, Turistično društvo Šmarna gora, Gasilsko društvo Tacen, Društvo upokojencev, Športno društvo Šmartno-Tacen, Kinološko društvo Šmarna gora, Čebelarsko društvo... Aktivna sta tudi organizacija RK in društvo prijateljev mladine. Zadovoljni pa so, da se je po premoru zopet ob po-moči dmžbenopolitičnih organizacij »aktivirala« mladinska organizacija. Mladi imajo zopet prilož-nost, da se kar najbolj množično udejstvujejo in de-lujejo v svoji organizaciji. Če smo našteli le nekaj društev in organizacij, pa to ne pomeni, da predv-' sem družbenopolitične organizacije ne bi bile aktiv-ne. Nasprotno — v okviru možnosti spremljajo delo-vanje in nudijo vso pomoč tam, kjer je potrebna. Prizadevanja samoupravnih organov in družbe-nopolitičnih dejavnikov v tej krajevni skupnosti ni malo. Načrtov. predlogov. pobud prav tako. Mnogi od teh se prenašajo tudi v delovanje občinske dele-gatske skupščme preko uspešne delegacije KS.
ŠMARNA GORA - KRAJINSKI PARK
Pa vendar, zdi se, da se stvari le počasi premikajo. Predno jih nanizamo, velja podčrtati dolgoročno ra-
zvojno opredelitev, ki jo je ta krajevna skupnost za-črtala pred leti in sicer naj bi bilo to območje pod Šmamo goro — priljubljeno izletniško točko Ljub-Ijančanov, namenjeno kot kmetijsko, turistično, re-kreativno tranzitno. Za to namreč obstajajo prav vsi pogoji. Vsaka načrtna stanovanjska pozidava ali gradnja industrijskih zmogljivosti bi nedvomno »usodno« posegla v ta prostor, ki naj bi bil nenavse-zadnje namenjen in ohranjen tudi kot področje oddiha in rekreacije za mnoge Ljubljančane. Na tej opredelitvi se snuje tudi naslednji srednjeročni plan, o katerem bo skupaj s proglasitvijo Smame gore kot krajinskega parka tekla razprava v mesecu juniju. Zal pa so v krajevni skupnosti že kar precej neje-voljni, ker se že drugo leto odlaša s sprejemom zazi-dalnega načrta za otok 201/4 v Tacnu, kjer želijo urediti center z izgradnjo prepotrebne trgovine, pošto in manjšim urejenim parkiriščem. Doslej na-mreč občinski prostorski plan ni bil usklajen z novim zakonom o namembnosti kmetijskih zemljišč, urba-nistični načrt, ki je podlaga za sprejem zazidalnega načrta, paje razveljavljen. Sedanje neurejeno parki-rišče in zaradi tega nezadovoljstvo krajanov v Tacnu (upravlja ga občinska komunalna skupnost, oziro-ma sedaj meslna) pa bosta še lep čas ostajala.
Prav tako se že lep čas vrtijo razgovori o izgradnji več kot prepotrebne mrliške vežice na šmarškem pokopališču. Zatika se pri sredstvih, ki jih še zdaleč ni dovolj. Žale postavljajo svoje pogoje, več aktivno-sti bi morali temu vprašanju posvetiti tudi v sosednji gameljski KS in še bi lahko naštevali. Precej dolgo-trajnih naporov pa je le rodito prvi spodbudnejši re-zultat. Izdelan je idejni projekt, ki bo v kratkem pred-stavljen krajanom.
PrometpoTacenski cesti — sedaj Cesti vstaje od Tacna do Smartnega je nevaren in pešci, predvsem pa mali šolarji so dnevno izpostavljeni nevarnostim. Krajevna skupnost stoji odločno na stališču, da se zgradi pločnik, žal pa se je zataknilo že v prvi fazi, ker zaenkrat nekaj krajanov ne odstopi svojega zemljiš-ča. Prisotna je bojazen, da bo potrebno ubirati dol-gotrajne in zapletene poti, preden bo problem ra-zrešen.
Odprtih in aktualnih ostaja še kup manjših, a za krajane še kako pomembnih komunalnih opravil, ki pa se žal ob manjši aktivnosti komunalne komisije pa tudi sedaj vse bolj zapletenih poteh (ob reorgani-zaciji komunalnih skupnosti) prepočasi razvozljava-jo. Aktivnega dela kmetijske sekcije, ki deluje pri KK SZDL in se je v. tem letu srečevala z nemajhnimi pro-blemi, ki so bili in so delno še prisotni ob gradnji av-toceste, tudi ne gre prezreti. - Pa vendarle se zdi, da gre ob vseh pričujočih te-žavah, s katerimi se srečujejo samoupravni organi KS in številni aktivisti, pripisati le-tem prizadevnost in vztrajnost. čeprav njihova aktivnost včasih neko-liko zastane. Živimo pač v času zaostrenih eko-nomskih razmer, ki zahteva več vztrajnosti in potr-pežljivosti, patudi več razumevanja in prizadevnosti vseh krajanov.
PRI2IDEK, AVTOCESTA...
Resda so problematične zadeve vedno bolj izpo-stavljene in teče o njih največ razgovorov, zato velja še posebej poudariti dve pomembni pridobitvi. ki bosta precej pomenili za to krajevno skupnost prav v kratkem. Namenu bo predan dolgo pričakovani pri-zidek k celodnevni osnovni šoli Staneta Kosca v Šmartnem, ki bo predstavljal nove, boljše m lepše pogoje za vzgojo in učenje najmlajših krajanov. Končujejo pa se tudi dela na avtocesti, katere lep del poteka skozi to KS, kar bo pomenilo uspešno razre-šitav prometnice in dokončno prostorsko ureditev ob njej.