številka 4 četrtek, 2. februarja 1995 100 tolarjev



Svečana akademija
VELENJE - V sredo, 8. februarja, na sam prazničen večer, bo ob 19.00 v dvorani doma kulture Velenje SVEČANA AKADEMIJA ob slovenskem kulturnem prazniku. V programu bo nastopil Mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom Karmen Šilec. Slavnostni govornik na akademiji bo dr. Matjaž Kmecl. Akademija bo hkrati posvečena tudi 20-letnici delovanja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje.
Savinovi nagrajenci v Žalcu
ŽALEC - Osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika občine Žalec s podelitvijo Savinovih odličij bo v torek, 7. februarja ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Letošnji Savinovi nagrajenci so: nagrado s plaketo prejmejo izvajalci operete Planinska roža, plaketi Milan Kas-estnik in Nika Vipotnik - Rempe in Savinovo priznanje skupina učencev in učiteljev Osnovne šole Šempeter za film Prijatelji. Po podelitvi bo opereta Radovana Gobca Planinska roža, v režiji Iztoka Valiča, dirigent Franci Rizmal, naslovna vloga sopranistka Andreja Zakonjšek.
\-er-
Svet mestne občine Velenje
Uskladili kadrovska vprašanja
Sredi prejšnjega tedna so se zbrali na usklajevalnem sestanku predstavniki vseh list, ki imajo svetnike v velenjskem mestnem svetu. Tema sestanka je bila kadrovska uskladitev najodgovornejših funkcij v svetu, ki so jo s sprejetjem poslovnika pogojevale stranke slovenske pomladi (DSSS, SKD, SLS in neodvisni kandidat Franc Sever).
Če je doslej veljalo, da so prihajali v ospredje strankarski interesi, pa za tokratni sestanek tega nikakor ni mogoče reči. Predstavniki vseh list (sestanka so se udeležili vsi razen Republikancev), so tokrat pokazali dovolj veliko mero strpnosti in pripravljenosti za dialog. Če so se hoteli uskladiti, so resnično morali prisluhniti drug drugemu in pri tem tudi vsak malo popustiti.
Že takoj na začetku so se uspeli uskladiti, da tokrat ne bodo razpravljali o kadrovskih rešitvah posameznih odborov. Te namreč opredeli stat-
ut sveta. Te kadrovske rešitve bodo uskladili do takrat, ko bo za razpravo pripravljen ta najpomembnejši dokument.
Dogovorili so se, da naj bi pripadlo mesto predsednika sveta Liberalni demokraciji Slovenije, podpredsednik pa naj bi bil iz vrst strank slovenske pomladi. Te bodo imele tudi predsednika komisije za pripravo statuta občine in poslovnika sveta. Ta komisija bo sedemčlanska. Sedemčlanska pa bo tudi prvotno petčlansko načrtovana komisija za mandatna vprašanja, katere predsednik naj bi bil iz vrst Združene liste socialnih demokratov.
Zdaj, ko so se uskladili in tudi podpisali dogovor, lahko v kratkem pričakujemo sklic seje sveta mestne občine Velenje in tudi njegovo konstituiranje.
■ Mira Zakošek
C-^ijCJ;
Krame_I_JK.
Ob koncu tedna bo suho in malo hladnejše vreme.
FOTOGRAFIRANJE
F0T0 TURNIŠKI MARJAN, s.p.
popravilo fotografskih aparatov 63325 Šoštanj, Koroška 2 tel.: 063/882-141 fax: 063/882-180
Velenje
Jutri razglasitev najboljših športnikov
Tudi v minulem letu so mnogi posamezniki in ekipe izvrstno zastopali Šaleško dolino na različnih tekmovanjih. Na jutrišnji slovesni razglasitvi športnikov leta 94 bosta velenjska športna zveza in Naš čas razglasila najboljše.
Po posebnem kriteriju bo priznanje najboljšega športnika prejel alpinist Matej Mejovšek, za najboljšo športnico atletinja Jolanda Ste-
blovnik, za najboljšo ekipo pa članska ekipa Rokometnega kluba Gorenje. Prav tako bodo podelili priznanje najboljšemu športniku invalidu, tega bo prejel Tone Tratnik, posebno priznanje športne zveze pa bo za živl-jensko delo prejel atletski trener Valter Štajner.
Slovesna razglasitev bo v občinski zgradbi v Velenju, začeli pa jo bodo ob 17.uri.
■ vos
^eo&j nti, kaj
in poocm U, /ibc si.
""portugalski pregone*
/\n2>refa in flntcnija ■ foto: Stane Vovk
Deseti mesec kulture
MOZIRJE - Zveza kulturnih organizacij in Zavod za kulturo za Zgornjo Savinjsko dolino sta sklenaila priprave na lO.mesec kulture. V februarju se bo po vseh večjih krajih v obeh dolinah zvrstilo 35 najrazličnejših kulturnih prireditev. Z njimi bodo pričeli že to soboto, osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku bo na praznični dan v prenovljenem kulturnem domu na Rečici ob Savinji. Pričeli jo bodo ob 15.uri, pripravljajo bogat spored, najzaslužnejšim kulturnikom pa bodo podelili letošnja priznanja in plakete.
Poslovni sistem Gorenja
Poučno in zanimivo
Prejšnji petek so poslovni sistem Gorenja obiskali velenjski župan Srečko Meh, svetniki Mestne občine Velenje, predstavniki območne Gospodarske zbornice in direktorji največjih podjetij Šaleške doline. Najprej so si ogledali proizvodne prostore Gospodinjskih aparatov, v dvorani novega razstavnega prostora pa jim je spregovoril predsednik poslovodnega odbora Gorenja Jože Stanič.
Predstavil jim je razvojne usmeritve in program lastninskega preoblikovanja Gorenja, v imenu gostov pa se je za povabilo in sprejem zahvalil župan Srečko Meh.
B(ek)
Posodobljeno 110 kV stikališce TEŠ
Pred dnevi so v Termoelektrarni Šoštanj uspešno opravili tehnični pregled posodobljenega 110 kV stikališča, vrednega 18 milijonov mark. S tem je ta največji slovenski termoenergetski objekt in celotno elektroenergetsko gospodarstvo, bogatejše za sodoben, zanesljiv in okolju prijazen objekt, ki sodi med najsodobnejše v Evropi.
Stikališče so zgradili v izjemno kratkem času, gradili pa so tako, da proizvodnja elektrike vseh petih blokov ni bila ovirana. Več o tej pridobitvi na 4. strani.
(mz)

----—*
_
-
_
■ ' . ■'
sli
-!
ruarja 199
Z vseh vetrov
Nova sejemska organizacija
Ljubljana - Od letošnjega januarja deluje v osrednjem evropskem prostoru nova sejemska organizacija. Prejšnji teden so na Dunaju podpisali listino oz. memorandum o sodelovanju osrednjih sejemskih družb prostora srednje, južne in vzhodne Evrope, datum podpisa pa šteje tudi za začetek sejemskega sodelovanja. Združenje povezuje sejemske družbe iz desetih sejemskih mest, tudi Ljubljane.
Odkrili grob Aleksandra Velikega?
Kairo - Egiptovski dnevnik Al Ahram je pred dnevi objavil vest, da so grški arheologi odkrili dva dokumenta, iz katerih naj bi izhajalo, da se grob Aleksandra Velikega nahaja v oazi Siwa, v puščavi na meji med Egiptom in Libijo. Zadeva je še dokaj nejasna in meglena, vse skupaj bo še preverila odprava egiptovskega ministrstva za kulturo. Aleksander je osvojil Egipt okoli leta 330 pred Kristusom in ustanovil mesto Aleksandrijo, sprejel je tudi njihovo vero. Umrl naj bi 323 pr. K v Babiloniji, kraj, kjer so ga pokopali, pa je ostal skrivnost.
Svetovno srečanje otrok
Pariz - Disney Magazines v sodelovanju z Unescom letos maja prireja drugo svetovno srečanje otrok v Disneylandu v Parizu. Tako kot na lanskem srečanju, na katerem so sodelovali otroci iz 14 držav, bo tudi tokrat univerzalni jezik umetnosti vodilo velikega risarskega tekmovanja v organizaciji lokalne Disneyjeve revije. Letošnja novost pa je, da bodo otroci napisali listino okolju, predstavili pa jo bodo na Unescovem sedežu v Parizu. Pričakujejo okoli osemsto otrok iz 27 držav. Po Sloveniji prireja tekmovanja revija Miki Miška, ki vabi vse šolske razrede z učenci, starimi od osem do dvanajst let, k sodelovanju. Na svojih risbah, ki naj jih pošljejo na naslov revije do sredine februarja, morajo otroci izraziti svojo zaskrbljenost in sanje glede okolja.
Pobuda Ivana Verzolaka
Davčne olajšave za ekološko neoporečne aparate
Ivan Verzolak iz samostojne poslanske skupine je v državnem zboru Republike Slovenije dosegel, da bodo kupci ekološko neoporečnih aparatov, v veliki meri tudi Gorenjevih, imeli olajšavo pri dohodnini.
Po novem (naslednje leto za letos) bo kot davčno olajšavo mogoče uveljaviti tudi sredstva vložena v nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije in so tudi po drugih merilih prijaznejši do okolja. Ustrezna merila za to pa bo pripravila vlada republike Slovenije.
■ mkp
	
JO	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje, Rudarska 3
NOVA KREDITNA PONUDBA ZA OBČANE
LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D.D.
je pripravila presenečenje za komitente, upokojence in državne uslužbence s svojo kreditno ponudbo
GOTOVINSKIH POTROŠNIŠKIH KREDITOV
z dobo odplačevanja do 6 mesecev po ugodni obrestni meri Rx 13% letno.
Kredite lahko dobite takoj na enotah Šaleška v Velenju, Šoštanju in Mozirju..
Tel. informacije:
063/854-251, int. 303, 249 in 289, 063/881-132 in 063/831-392.
Jakob Presečnik, mozirski župan
"Dogovarjali se bomo z ostalimi občinami"
Zgornja Savinjska in Zadrečka dolina sta se v okviru petih novih občin znašli v prav posebnem položaju. Precej je namreč vsem skupnih zadev, ki jih vsaka nova občina zase ne more reševati, za nekatere naloge to predvsem ne bi bilo smiselno. Zakon o lokalni samoupravi seveda predvideva in omogoča do-govaijanje med občinami o skupnih nalogah. Takšno povezovanje in prevzemanje skupnih nalog bi bilo primerno zlasti za novo občino Moziije.
Jakob Presečnik, • t
župan nove mozir- i ske občine, pravi takole: "O teh skupnih zadevah se že dogovarjamo. Najprej to velja za prostorsko načrtovanje, saj bo Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje deloval še naprej, skladno z dogovori tudi za druge štiri občine. Razumljivo je, da morajo občine takšno povezovanje opredeliti v začasnih statutarnih sklepih in kasneje v statutih, kar je podlaga za sklepanje ustreznih pogodb. Ni pa prostorsko načrtovanje edino, morali se bomo dogovoriti o skupnih nalogah pri vseh j avnih zavodih, kot so zdravstvo, komunala in podobno. Že se dogovarjamo o povezovanju na področju zaščite in reševanja, pogovatjali se bomo še o drugih skupnih zadevah., vse pa je odvisno od volje in pripravljenosti ostalih štirih občin."
Občina Mozirje pogoje za takšno povezovanje seveda ima. To velja za prostore, opremo in zlasti kadre. "Skladno z zakonodajo na področju lokalne samouprave in financiranja občin je začasno na občini Mozirje, ki je nastala na sedežu bivše mozir-ske občine, 14 zaposlenih. To so delavci, ki niso dobili zaposlitve v državni upravi. Po sprejemu statutov in po sistemizaciji delovnih mest bo nekaj teh zaposlenih dobilo delo na drugih občinah, nekaj tehnoloških viškov pa vseeno bo," pravi Jakob Presečnik. V občini Mozirje bo predvidoma 5 zaposlenih, ob njih pa bo še tehnično osebje za upravljanje in vzdrževanje objekta, kije sicer v lasti občin, te pa so ga skupaj z opremo oddale v najem upravni enoti.
■ i p
Mozirje
sag«
S polno močjo naprej
Konec minulega tedna so se na januarski seji sestali člani mozirskega občinskega sveta. Osrednjo točko so seveda namenili sprejemu statutarnega sklepa o začasni statusni ureditvi občine Mozirje. V zvezi s tem so opredelili naloge občine, njenega sveta in župana do sprejema statuta in sistemizacije delovnih mest in imenovali tajnika občine; te naloge bo opravljal Jože Mutec.
Dogovorili so se tudi, da bo Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje nadaljeval s svojim delom, se pravi z izdelavo prostorskih in izvedbenih dokumentov, v primeru pooblastil pa bo te naloge opravljal tudi za ostale štiri občine. V statutarnem sklepu je tudi zapisano, da vsi občinski predpisi in odloki, ki so veljali 31.decembra, veljajo še naprej, razen seveda tistih, ki niso v skladu z novo zakonodajo na področju lokalne samouprave. Dodatno so imenovali še 5-članski strokovni odbor za pripravo in spremljanje proračuna, ki bo občinskemu svetu seveda v veliko pomoč pri izdelavi letošnjega proračuna. Obravnavali so tudi najemno pogodbo za zasebno zobozdravstveno prakso, imeli nanjo nekaj pripomb, ko bodo te v pogodbi upoštevane, bodo izdali tudi soglasje. Med drugim so pooblastili javno pravobranilstvo za opravljanje nalog za občino v skladu z njegovimi pristojnostmi, na koncu pa obravnavali še precej pobud, ki so koristen napotek za lažje in boljše delo v prihodnje.
■ ip
Občina Gornji Grad
Izredna seja o zaposlitvah
Gornjegrajski občinski svet se je na januarski seji sestal minuli petek. V uvodni točki so člani ob stoodstotni udeležbi sprejeli statutarni sklep o začasni statusni ureditvi občine Gornji Grad. Med upoštevanimi pripombami je najpomembnejši sklep, da bo na občinskem žigu grb Gornjega Grada. Precej so se pogovarjali o številu zaposlenih na občini in se okvirno dogovorili, da bodo zaposleni trije - tajnik občine, ki bo neposredno odgovoren županu, sekretar občinskega sveta, ki bo seveda neposredno odgovoren svetu in administrator, sicer pa ' bodo o tem dokončno sklepali na izredni seji občinskega sveta v bližnji prihodnosti. V nadzorni odbor so izvolili Dominika Mik-lavca, Franca Bezovška in Ivana Rihteija mL, za člana sosveta načelnika Upravne enote Moziije pa so imenovali Nika Purnata. Župan Toni Rifelj je člane sveta seznanil s problematiko oblikovanja letošnjega občinskega proračuna, sveta pa seje na tej seji že soočil tudi z nekaterimi zagatami na področju denacionalizacije.
■ iP
Boj za dobro, slabo pride sam od
Kako prav je imel nekdanji predsednik velenjskega izvršnega sveta Srečko Meh in kako prav ima sedanji župan mestne občine Velenje gospod Srečko Meh, ko je prigovarjal in ko še prigovarja, daje treba v občini narediti več, da bo iz nje v širše okolje bolj vel pozitiven duh. Morda je bila in je majhna njegova napaka ob tem ta, da to preveč prigovarja novinarjem, ki da naj bi najbolj poskrbeli za izboljšanje "imidža" Velenja, ko morajo za to vendarle največ storiti Velenjčani sami, ampak dobroje že to, da si prizadeva za to, da bi se v deveto vas širil o Velenju lepši in boljši glas. Kajti tisti negativni se že tako in tako sam kaj hitro širi. Za to ni treba storiti kaj posebnega.
A glej ga zlomka, ko župan to poudarja tudi ob pričetku njegovega (za nekatere sicer še nepotrjenega) županovanja, se spet najdejo nekateri, ki poskrbijo, da se o Velenju
pišejo spet negativne stvari. Za nekatere je namreč negativno, če poročajo mediji o zapletih med strankami v boju za stolčke v mestnem svetu. Toda če tako pisanje nekateri še tudi prebavijo kot"neke vrste objektivno poročanje" in prikazovanje razmer, imajo nekateri za negativno promocijo Velenja pisanje, kije zadnje dni dodobra polnilo časopisne strani in televizijske ekrane. Zadevalo pa je vodilne ljudi (velenjskih) strank in v dobršnem delu še velenjskih mestnih svetnikov povrhu. Saj veste, vodilna moža Republikanske zveze sta se na Primorskem zapletla s policisti in specialci, prvak Nacional socialne zveze pa je vzbudil pozornost s svojo napovedjo, da bodo "njegove" trojke varovale Slovence v nekaterih najbolj ogroženih krajih. Če njegove napovedi držijo, potem take varovalne trojke od včeraj že
krožijo po dveh ljubljanskih naseljih in po Jesenicah. In če bo našel fante, ki jih ne bo samo kaj v hlačah, ampak bodo imeli dosti tudi v glavi, naj bi take skupine začele sredi tega meseca varovati Slovence tudi v Velenju. Ne vemo pa še, varovanju koga so bile namenjene pištole, ki so jih našli v avtomobilu dveh vrlih republikanskih Velenjčanov, ki so jima Šalečani pred volitvami tako zaupali, da sta prišla celo v svetniške klopi. Ce pa drži vsaj malo od tistega, kar ob tem prijetju o njima govorijo, kakšna posebna svetnika ravno nista.
In tako si bo moral župan še naprej prizadevati, da bi našel kaj drugega, kar bi njegovo županijo prikazalo v lepši in bolj pozitivni luči. Morda se je del tega dogajalo že v petek. Tedaj je namreč Gorenje povabilo na obisk ne le župana, ampak kar vse svetnike in
predstavnike strank ter še druge. Tiste, ki so še vedno pod vtisom, ki je bil pred leti v Velenju močno prisoten, da je namreč Gorenje "republika zase" v velenjski občini in da nanj občinarji nimajo nikakršnega vpliva, je tako vabilo kar presenetilo. Toda očitno v Gorenju ne gredo v korak s časom le pri tehnologiji, ampak tudi pri sodelovanju s krajem, kjer so. To dokazujejo tudi njihova velika prizadevanja v ekologiji. Pa ne le tam, kjer gre za proizvodnjo ekološko sprejemljivih proizvodov, ampak tudi ko gre za tako proizvodnjo, ki bo čim-manj kvarno vplivala na okolje v kraju, kjer poteka proizvodnja. Skoda, da tudi tega vsekakor pomembnega obiska niso "obesili na velik zvonec", da bi zanj zvedel še kdo razen peščice.
■ (K)
V Šoštanju se že ukvarjajo z vsebino, ne zgolj z obliko
Računajo na strpno in razumno dogovarjanje
O tem, kako bodo nove občine in sveti delali v prihodnje, še ni povsem jasno. Veliko vprašanj je še odprtih, veliko stvari nedorečenih. Zakonodaja s tega področja bo doživela še precej dopolnil. O tem je pred dobrimi štirinajstimi dnevi v parlamentarni komisiji za lokalno samoupravo spregovoril tudi minister za lokalno samupravo v vladi republike Slovence Boštjan Kovačič. Navedel je kar nekaj bistvenih področij, Kjer bo treba zakon popraviti ali dopolniti. Denimo: razmejitev pristojnosti med županom in sveti, vprašanje podžupanov, vloga občinskih odborov... Vprašanj, s katerimi se v posameznih občinah srečujejo, pa je še veliko več.
Nove občine so od 1. januaij a tu in z delom v njih ni preveč modro predolgo odlašati, spoznavajo danes marsikje. Tako menijo tudi v Šoštanju, kjer bodo najprej pripravili statut sveta občine, kot to veleva zakon, in v njem opredelili tudi svoje posebnosti.
Vzporedno jih čaka ševeč drugih pomembnih in zahtevnih nalog, med katere gotovo sodi priprava proračuna. "Najprej obravnava in sprejem zaključnega računa občine Velenje za leto 1994. To bo prvi trden dokument, ki bo podlaga proračunu občine Šoštanj. Od krajevcnih skupnosti bo treba pridobiti predloge, jih obdelati in zanje glede na finančne možnosti pripraviti ustrezne podlage v občinskem proračunu," _pravi o delu, kijih čaka, predsednik sveta občine Šoštanj Franc Pečovnik.
Tu pa je še več zahtevnih vsebinskih vprašanj, med katera sodi oblikovanje stališč do tistih zadev, ki so povezane s sosednjimi občinami. Pri tem v Šoštanju mislijo recimo na centralno čistilno napravo, odlagališče odpadkov, vodovodni oskrbovalni sistem, pokopališče ... "Te stvari bo treba opredeliti tako z organizacijskega vidika kot vidika gospodarnosti. Dogovarjati se bo treba razumno in strpno s ciljem, da se doseže dobra rešitev in omogoči optimalno delovanje." Ker bodo
odnosi o teh vprašanjih predmet pogodb, bo dogovarjanje gotovo zahtevno. "Čim prej bo treba vzpostaviti tvorno sodelovanje s podjetji, ki so v občini, še posebej z rudnikom in elektrarno. Seveda v nalogah in problematiki, ki povezuje ene in druge. Mislim na prostor, občane, ki so v teh podjetjih zaposleni, ekološke vplive, razvojno strategijo ... TEŠ in RLV sta državni energetski podjetji z omejeno življenjsko dobo, odvisni od zalog premoga in državne energetske strategije. Vse to ima vpliv na občino, zato ni časa za dolgo odlašanje. Treba bo najti primeren način dogovo-rai\ja," pravi Franc Pečovnik. V zvezi z delitveno bilanco med občinami je nekaj dorekel zakon, zlasti v zvezi z nepremičninami, vendar se delijo tudi obveznosti. "Šoštanj je nekoč že imel občino, kije bila potem ukinjena. In tu je prišlo do načrtnega razgrajevanja. Istočasno seje občina Velenje hitro razvijala. To vprašanje se danes med ljudmi pogosto pojavlja, vendar je govoriti o tem, kakšen je
Franc Pečovnik: "Dogovarjati se bo treba
razumno in strpno."
bil pretok sredstev v eno ali drugo smer, zelo težko, še težje pa to vrednostno opredeliti. Računam, da se bomo tudi o teh vprašanjih znali dogovoriti," pravi Franc Pečovnik.
■ Milena Krstič - Planine
Luče, Solčava
•(»»(.•.g«.««.*.***
S ponosom in trmo do lastne občine?
Ob vseh nalogah in težavah na začetku delovanja novih občin se v občini Luče soočajo še z dodatno zagato. V Solčavi namreč še naprej vztrajajo na lastni občini, za katero so se odločili z veliko večino, a je Državni zbor ni potrdil. Volitve za organe občine Luče so bojkotirali, torej nimajo svojih (treh) članov v občinskem svetu, kar je dodatna ovira pri nadadaljnjih postopkih za uveljavitev ulovih teženj.
Lučki občinski svet se tej zahtevi ne izogiba, znano je njegovo stališče, da Solčave pri njenih naporih za lastno
občino v Lučah ne bodo ovirali, pomagali bodo po svojih močeh, župan in svetniki pa želijo imeti v Solčavi pravega sogovornika. Tej problematiki v obeh krajih namenjajo veliko časa in pozornosti, prejšnjo sredo je bila na to temo tudi izredna seja lučkega občinskega sveta. Še pred tem je bil v nedeljo v Solčavi sestanek tamkajšnjega (bivšega) sveta krajevne skupnosti, na katero so povabili tudi poslanca Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru dr. Franca Zagožna. Na tem sestanku so sprejeli stališče, da nadomestnih volitev za tri člane
lučkega občinskega sveta ne bodo izvedli, da naj bi Solčava dobila status krajevne skupnosti, vmes naj bi izvedli postopek za pridobitev lastne občine, dr. Franc Zagožen pa jim je obljubil vso pomoč in podporo.
V sredo so se torej v Lučah pogovarjali znova. Najprej o načinu začasnega financiranja tekočih stroškov v Solčavi. Prevladalo je mnenje, da občina Luče ne bo nakazovala sredstev krajevni skupnosti Solčava na njen žiro račun, saj je bolj enostavno, da v ustreznem znesku sama poravnava tekoče stroške za Solčavo. Seveda je
nujno, da status krajevne skupnosti z žiro računom ustrezno "uzakonijo", se pravi opredelijo v statutu občine Luče, ko ga bodo sprejemali. Letošnje leto naj bi torej za Solčavo pomenilo prehodno obdobje, v katerem naj bi ustanovili lastno občino, ki jo hočejo "tudi zaradi trme in predvsem ponosa", kot sami pravijo in dodajajo, daje "občina Solčava sposobna preživeti." Razumljivo je, da vse skupaj ne bo preveč enostavno. Treba bo ponovno izvesti referendum, o vsem pa bo znova odločal Državni zbor. Pred tem pa je treba spremeniti zakon, ki opre-
deljuje pogoje za ustanovitev občine. "Pogojev za lastno občino po sedaj veljavnem zakonu nimamo. Vse je torej odvisno od sprememb zakonskih določil, ki jih obljubljajo in naj bi pogoje omilile. Če teh sprememb in novih pogojev Državni zbor ne bo sprejel, v Solčavi ne bomo imeli možnosti za svojo občino, torej bomo ostali 5. volilno območje občine Luče," pravi Janez Čerček, predstavnik Solčave in "pogajalec" v tej vroči zadevi.
■/P
Občina Šmartno ob Paki
Ne bodo čakali na stranskem tiru!
Začeli so zares in z zavihanimi rokavi - Podžupan občine je Martin Hrastnik - Na naslednji seji, danes teden, o aktualnih vprašanjih občanov
Na 2. seji, pred tednom dni, so člani Sveta občine Šmartno ob Paki med točkami dnevnega reda največ časa namenili informaciji o delu komisije za pripravo statuta in poslovnika omenjenega Sveta ter tekočim vprašanjem. Ničmanj skrbno pa niso "obdelali". še točk, kot so bile sprejem odloka o začasnem financiranju proračuna občine Šmartno ob Paki, izvolitev podžupana in razno.
Da ne bo nič več tako, kot je bilo, tudi v paškem kotu, se je izkazalo že na samem začetku, in sicer pri pregledu zapisnika prve konstitutivne seje. Člani Sveta so namreč zahtevali odgovor, kaj in kako so se uredile zadeve glede zimskega pluženja cest v občini. To nalogo so poverili županu Ivanu Rakunu, ki pa jo je iz objektivnih razlogov - po oceni šmarških občinskih svetnikov - izpolnil delno. Obnovi pogodbe s celjskim Cestnim podjetjem o pluženju cest za dobo 4 mesecev je treba v kratkem času dodati še pisne dogovore z občani, ki bi bili pripravljeni plužiti krajevne ceste. Seveda pod določenimi pogoji in za ustrezno plačilo.
Podžupan občine je Martin Hrastnik
i
Tako so se soglasno odločili po sprejetju predlaganih sprememb in dopolnitev statutarnega sklepa. Čeprav je bilo to najbrž za koga majhno presenečenje, ime med občani paškega kota ni neznano. Martin Hrastnik je bil namreč eden od 4 kandidatov za župana občine Šmartno ob Paki. Njegovo kandidaturo je podpirala SKD, za mesto podžupana pa so ga predlagali člani Sveta občine iz vrst prej omenjene stranke. Dolžnost podžupana bo opravljal nepoklicno.
Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Kljub temu daje šlo za dokaj pomembno "zadevo", razprave pri tej točki dnevnega reda ni bilo. Člani Sveta so si bili namreč enotni, da se do sprejema letošnjega proračuna občine Šmartno ob Paki financiranje nalog občine začasno nadaljuje preko ločenega
računa proračuna prejšnje občine Velenje, vendar na osnovi odloka o proračunu občine Velenje za leto 1994, razen določb in namenov, ki so v nasprotju z zakonom o financiranju občin. Z denarjem na ločenem računu proračuna razpolaga in je tudi odgovoren župan šmarške občine.
Že manj zadreg pri pripravi statuta Sveta občine
Čeprav so se tokrat člani Sveta šele prvič seznanili z nekaterimi členi statuta, so informaciji glede priprave tega dokumenta namenili kar precej časa. Člani komisije, ki pripravlja omenjeni dokument, delajo "tristo na uro", nedorečenosti in s tem zagat pa je še vedno veliko. Sploh glede vprašanja: krajevna skupnost da ali ne. Člani Sveta so menili, da so najumnejša oblika organiziranosti vaške skupnosti oziroma vaški odbori. Pri reševanju življenjskih vprašanj občanov pa naj bi jim pomagali člani 5 odborov, in sicer odbora za upravo in družbene dejavnosti, za javne gospodarske zadeve, za finance, odbor, ki naj bi skrbel za društva, CZ in podobna združenja ter odbor za delo z vaškimi skupnostmi oziroma odbori. Tudi glede nadzornega odbora so bili enotni, da je to pomemben organ, imel naj bi 7 članov, priložnost za opravljanje nalog v njem pa naj bi imeli predstavniki še drugih strank, ki delujejo v občini Šmartno ob Paki (ne le izvoljenih LDS in SKD) in posameznih društev.
Tekoča problematika - ne mislijo stati na stranskem tiru
Čakanje na rezultate zaključnega računa, na delitveno bilanco z bivšo občino Velenje ... onemogočajo izvajanje tekočih nalog. Pa tudi občutek, da so so nekako odrinjeni in najdlje od dogajanj v zvezi s tem, je člane Sveta občine Šmartno ob Paki vodil k sprejetj u nekaterih sldepov, ki naj bi (kot je poudaril predsednik Sveta Bojan Kladnik) "zaščitili našo občino in nam omogočili sodelovanje pri teh stvareh". Ker se nekatere zadeve že financirajo iz
proračuna, so člani Sveta občine Šmartno ob Paki menili, da na nadaljnja navodila, informacije "zvrha" ne smejo več čakati. Zato naj bi do naslednje seje Sveta pripravili spremembe začasnega statuta tega organa glede ustanovitve nadzornega odbora. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so naložili, da po ustreznem kadrovskem postopku pripravi predlog kandidatov za člane omenjenega odbora. Prav tako naj bi do naslednje seje predsednik, podpredsednik Sveta ter župan pripravili spremembo statuta še za imenovanje začasnega koordinacijskega odbora, katerega naloge naj bi bile razvidne iz začasnega statuta. Ta naj bi prisluhnil težavam občanov in jih skupaj s člani Sveta ter županom pomagal reševati. Prav tako so člani Sveta imenovali še komisijo, ki naj bi v najkrajšem času na sedežu bivše občine Velenje dobila odgovore na naslednja vprašanja: kako in na osnovi katerih meril se pripravlja delitvena bilanca stare občine Velenje na novo ustanovljene občine in kateri podatki o predlogu omenjene bilance so že znani; kateri največji izdatki iz proračuna so bremenili bivši KS Šmartno ob Paki in Gorenje in bodo sedaj preneseni na novo občino Šmartno ob Paki. Prav tako jih zanima finančno stanje prej omenjenih KS na dan 31.12.1994, trenutno stanje na žiro računih obeh KS in kdo z njim razpolaga.
Na 3. seji (čez teden dni) o šoli, vrtcu, aktivnostih na področju gospodarstva ...
Četrtkovo popoldne, 9. februarja, bo za župana in člane Sveta občine Šmartno ob Paki zaradi obilice vprašanj znova delovno. Spet bodo za mizo v mali dvorani šmarškega kulturnega doma obravnavali nekatera tekoče zadeve. Na dnevnem redu seje naj bi - med drugim - namreč imeli največja "odjemalca občinskega proračuna" - vrtec in šolo, sodelovanje Sveta s strankami, ki delujejo v paškem kotu ter aktivnosti na gospodarskem področju.
■ (tp)
Novo 110 kV stikališče Termoelektrarne Šoštanj
Za varnejše in zaneslivejše delovanje
Stikalne naprave, predvsem na nivojih visoke napetosti, sodijo med najpomembnejše sestavine elektroenergetskega sistema. Te naprave, ki so lahko nameščene na prostem ali v zaprtih objektih, omogočajo pretok električne energije iz proizvodnih objektov do porabnikov. S pomočjo stikalnih naprav po želji vklapljajo in izklapljajo posamezne segmente elektroenergetskega sistema. V primeru motenj ali napak na pripadajočih elementih sistema, na primer na generatorjih, daljnovodih, transformatorjih pa morajo, stikalne naprave z vgrajenimi zaščitnimi napravami samodejno iz sistema izklopiti prizadeti element in s tem preprečiti okvare in veliko neposredno in posredno škodo.
Novo 110 kV stikališče šoštanjske termoelektrarne sodi med najsodobnejša in nazanesljivejša v Evropi
Kakšno vlogo ima 110 kV stikališče v TEŠ
V Termoelektrarn Šoštanj imajo vgrajene visokonapetostne stikalne in merilne naprave na 110 kV, 220 kV in 400 kV napetostnem nivoju. Najstarejše in najobsežnejše je 110 kV prostozračno stikališče, ki je bilo zgrajeno leta 1956. 110 kV stikališče obsega pet daljnovod-nih polj za daljnovode Velenje I in H, Podlog I in II in Moziije; tri generatorska polja za dva generatorja po 30 MW in 75 MW; tri generatorska polja za zagon in lastno rabo vseh petih blokov Termoelektrarne Šoštanj;
zvezno polje; merilno in ozeml-jilno polje. Iz vsega naštetega se vidi, da gre za pomemben sistemski objekt od katerega je odvisno zanesljivo obratovanje vseh petih proizvodnih blokov ter elektroenergetskega sistema.
Zakaj so se odločili za posodobitev 110 kV stikališča ?
Strokovni delavci termoelektrarne Šoštanj so se zavedali, da naprave, ki obratujejo že skoraj 40 let, ne morejo več zagotoviti zanesljivega obratovanja. 110 kV stikališče je postalo najšibkejša točka v obratovanju naprav v termoelektrarni in celotnem
elektrogospodarskem sistemu Slovenije. Vsa spoznanja so podkrepili z meritvami in študijami Elektroinštituta Milan Vidmar in se odločili za modernizacijo objekta. Sestavili so projektni tim s strokovnjaki iz posameznih področij v TEŠ in CEE.
In kakšne cilje so si pri tem zastavili?
Zahtevnonaložbo je bilo treba uresničiti kar najhitreje in to tako, da proizvodnja elektrike ni bila ovirana. Proučili so dve obliki postavitve stikališča. Klasično postavitev prostozračnega stikališča in izgradnjo stikališča v metalno oklopljeni izvedbi. Po
analizah in obdelavi idejnih projektov so ugotovili, da je optimalnejša izvedba v metalno oklopljeni izvedbi. Takšna gradnja je bila novost v slovenskem elektroenergetskem sistemu in velik strokovni izziv za TEŠ kot investitorja in projektni tim.
Investicijski program je izdelalo podjetje CEE, naložbo pa so o vrednostih na 21,5 milijonov mark. Na osnovi projekta so izvedli mednarodni natečaj za dobavo primarnega in sekundarnega paketa (visokonapetostni metalno oklopljeni stroj, ki
ga v Sloveniji ne izdelujemo računalniški sistem za vodenje nadzor stikališča ter zaščitne merilne naprave).
Kso je gradil stikališče?
Najugodnejši ponudnik izgradnjo primarnega paketa bilo podjetje Sprecher Energie Švice, za sekundarni paket domače podjetje Iskra Syse Pogodbi so podpisali sredi le 1993.
Vsa gradbena dela je izva Vegrad, kovinski del objekti instalacijami je zgradila ES Montaža, vsa elektro in stroj dela pa je izvajala Hidromonta;
Z gradbenimi deli so zač novembra leta 1993, z monta opreme julija lani, oktobra pa opravili že preizkuse. Tehnii pregled pa je bil uspešno izved pred nekaj dnevi. Za celot naložbo so porabili 18 milijon-mark.
Mali gospodinjski aparati
GLIN Nazarje
Novi prostori do maja Bremena preteklosti ni več
Pred poldrugim letom so v Nazarjah položili temeljni kamen za novo halo in jo seveda že zgradili, vodilni možje nemškega podjetja Bosch Siemens, ki je stoodstotni lastnik nazarskega podjetja, pa so ob začetku omenjene gradnje zagotovili, da bo Nazarje središče proizvodnje in razvoja malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon.
Proizvodnja seveda v veliki meri že teče, razvojnega in kon-
strukcijskega dela pa v celoti še ni. Za slednje so namreč potrebni novi prostori in pred kratkim so že pričeli z gradnjo. Prizidek bo pretežno namenjen razvojnemu oddelku, v njem bodo dobili svoje mesto še razstavni prostor, laboratoriji in arhiv, gradnjo pa bodo sklenili sredi letošnjega maja. Ob sodobnih prostorih in opremi potrebujejo tudi ustrezne kadre, predvsem inženirje strojništva in elektrotehnike.
Mjp
#	Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v večerno šolo podjetništva. Cilj programa je usposobiti podjetnike, manageije za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, fi-nance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece, in sicer dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih od 18. do 20.30 ure. Pričetek bo 14. februarja. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev.
#	Prejeli smo ponudbe in povpraševanja iz BCC centra v Bruslju. Na Območni gospodarski zbornici imamo na razpolago kopijo Uradnega lista Evropske unije L 353 z dne 31. 12.1994 v angleščini, v katerem so bile objavljene tri uredbe, ki podrobno urejajo uvoz blaga s poreklom iz Slovenije na področje Evropske unije za leto 1995 (plafoni, prelevmani itd.).
#	Gospodarska zbornica Slovenije - Center za tehnološko usposabljanje prireja tridnevno učno delavnico INTEGRALNI KADROVSKI MANAGEMENT, in sicer od 22. do 24. marca 1995 v izobraževalnih prostorih koncema Gorenje Velenje.
#	Na razpolago imamo SPORAZUM med Evropsko Gospodarsko Skupnostjo in Republiko Slovenijo o trgovini s tekstilnimi proizvodi.
#	Od avstrijskega predstavnika INDUSTRIE & FREM-DENVERKEHRWERBUNG, g. Franca Schollnast iz Avstrije je GZS prejela ponudbo, da bi na avstrijski strani pred karavanškim predorom in pred mejnim prehodom Šentilj postavili informativne panoje z osnovnimi informacijami o naših hotelih (prepoznavni znak, kategorijo, barvno fotografijo in kratko besedilo v treh jezikih oziroma piktograme o hotelski ponudbi).
% Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920.
Še pred letom dni je bila usoda največjega zgornjesavin-jskega gospodarskega bolnika skoraj brezupna, danes pa je že bistveno drugače. Prisilna poravnava dolgov je bila uspešna, upniki so poplačani in nazarska lesna industrija se je izognila stečaju. Zgodba o težavah je dolga in zapletena, dejstvo pa je, da je leta 1992 Glin vzel v svoje okrilje Sklad za razvoj Republike Slovenije. Na vrsti so bili številni
Popravek
Diabetična ambulanta V SOBOTO dopoldne!
V prejšnji številki "Našega časa" seje v članek "Društvo za boj proti sladkorni bolezni" vrinila neljuba napaka. V četrtem odstavku je glede časa ordinacije diabetične ambulante pravilno: "Vsak torek dopoldne, vsako sredo popoldne IN VSAKO TRETJO SOBOTO V MESECU DOPOLDNE."
in neuspešni dogovori med posameznimi upniki, navsezadnje pa so se večji upniki konec predlanskega leta odločili za prisilno izterjavo dolgov. Glin je torej moral v letu dni vrniti polovico od 26 milijonov DEM; znesek je bil dejansko višji od polovice (14,7 milijona DEM), ta "višek" pa so predstavljale zastavne pravice.
Sklad je nameraval dolg poravnati s prodajo podjetja Po-
CObisk ministra za znanost in tehnologijo
Minister za znanost in tehnologijo v vladi Republike Slovenije dr. Rado Bohinc, bo jutri, v petek, 3. februarja, obiskal Velenje.
Najprej se bo sestal z vodstom Gorenja, potem pa obiskal Rudnik lignita Velenje, kjer bodo minstru predstavili premogovnik Velenje in Erico. Minister Bohinc si bo ogledal tudi jamo Preloge in pripravsko delovišče. ^__■ mkpj
hištvo. Za nakup sta se zanimala dva kupca, prvi so bili delavci tega podjetja, drugi je prihajal iz Nemčije. Prodaja ni uspela, saj je Sklad za razvoj ocenil, da sta obe ponudbi prenizki. Ob tem so bili zaradi premalo izplačanih osebnih dohodkov med večjimi upniki delavci sami. Zaradi tega so se strinjali, da za ta delež postanejo solastniki podjetja, dodatno pa imajo možnost internega odkupa s certifikati. Glede na takšno
stanje se je Sklad za razvoj o ločil, da Glinove dolgove odk pi s svojimi obveznicami. Upi ki so hili poplačani z gotovino obveznicami in lastninskii deleži. V Glinovih podjetjih tako danes zaposlenih okrog 7 delavcev, podjetja so v veli meri razbremenjena dolgov preteklosti, vsakodnevni boj trgu bodo torej poslej mora izbojevati sama.
JAVNI ZAVOD LEKARNA VELENJE VELENJE, Vodnikova 1
Svet zavoda LEKARNE VELENJE razpisuje delovno mesto direktorja zavoda z naslednjimi pogoji:
DIREKTOR
-	visokošolska izobrazba farmacevtske smeri
-	strokovni izpit
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti Mandat direktorja traja štiri leta.
Prijave z dokazili pošljite na naslov:
LEKARNA VELENJE, Razpisna komisija, Vodnikova 1,
Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
Kako napovedati dohodnino za leto 1994? (7)
Vprašanja za rubriko DOHODNINA nam lahko pošljete na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10,63320 Velenje, s pripisom DOHODNINA.
Na vprašanja odgovarja vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke Darinka Mravljak.
Ker dobivamo vse več vaših vprašanj, vas prosimo, da nam posredujete le takšna, na katera doslej še nismo
odgovarjali.
VPRAŠANJE bralca I.K. : Ali tudi tokrat velja dodatna olajšava v višini 4 odstotkov za družinskega člana, ki se šola zunaj kraja stalnega bivališča?
ODGOVOR:Te dodatne olajšave za vzdrževane družinske člane oziroma otroke, ki se šolajo izven kraja prebivališča, po novem zakonu ni več. Je pa zato za vse otroke povečana olajšava, ki za prvega otroka recimo, znaša 10% letne poprečne plače zapos-
lenih v Republiki Sloveniji, za vsakega nadaljnjega otroka pa še dodatnih 5% odstotkov te plače.
VPRAŠANJE bralca K.I.:Ali za vse davkoplačevalce velja, da se neobdavčljivi del odšteje od osnove za dohodnino in kolikšen je ta znesek?
ODGOVOR: Verjetno mislite na olajšavo po 7. členu zakona o dohodnini, ki znaša 11% letne poprečne plače v Republiki Sloveniji v letu, za katero se odmerja dohodnina. Moram vam
pojasniti, da te olajšave ne odštevajo zavezanci, ampak jo morajo upoštevati že izplačevalci pri mesečnih obračunih plač, davčni organ pa jo priznava vsem po uradni dolžnosti.
Olajšave, ki jih morajo zavezanci uveljavljati, so le po 9. členu (ti se dokazujejo z računi) in po 10. členu zakona za vzdrževane družinske člane.

_i
GOSPODARSTVO
•fMiBia
Nadja Vrbič, predstojnica sodnikov za prekrške v Velenju
Prekršek je tudi, če ne oddaš napovedi dohodnine!
Na področju pravne zakonodaje, predvsem pri delu tožilstev in sodišč, se je v Sloveniji s 1. januarjem letos veliko spremenilo. Do nekaterih sprememb je prišlo tudi na področju dela sodnikov za prekrške, še več pa jih pričakujejo sredi leta. O teh novostih in o lanskem delu smo se prejšnji teden pogovarjali s predstojnico sodnikov za prekrške v Velenju Nadjo Vrbič.
Bistveni novosti sta pravzaprav le dve: sodniki za prekrške so postali samostojen državni organ, spremenil pa se jim je tudi način financiranja. Če so bili doslej plačani iz občinskega proračuna, bo odslej sredstva za njihovo delo zagotavljal proračun Republike Slovenije.
NAŠ ČAS: Ste to spremembo kaj občutili?
Nadja Vrbič: "Ja, že kar na začetku. Pristojni državni organi na spremembo niso bili pripravljeni, kljub temu daje interventni zakon pričel veljati 1. januarja in da se je za te spremembe vedelo že prej. Že kar na začetku leta smo ostali brez denarja. 19. januarja smo dobili navodila Ministrstva za pravosodje, o tem, kako bo financiranje potekalo, denarja pa še vse do danes nimamo."
NAŠ ČAS: Kako pa se pomanjkanje denarja odraža?
Nadja Vrbič: "Najprej nam je zmanjkalo denarja za poštnino in druge materialne stroške in smo morali svoje delo temu prilagoditi. Za nas je to velika sprememba tudi zato, ker s prejšnjim financeijem, občino Velenje, nismo imeli nobenih težav."
NAŠ ČAS: Kdaj računate, da se bo to uredilo?
Nadja Vrbič: "Pričakujemo, da v kratkem."
NAŠ ČAS: Sodniki za prekrške imate vsako leto veliko dela. Koliko gaje bilo lani?
Nadja Vrbič: Zadnja tri leta opažamo, da število predlogov za uvedbo postopka o prekršku
narašča. Lani smo prejeli 4489 novih zadev, skupaj s tistimi, ki so ostale nerešene še iz leta 1993 pa je bilo v obravnavi blizu 8000 zadev. Rešili smo jih blizu 4500. Čeprav smo se lani tudi kadrovsko okrepili, bomo lahko dobro delali le tako, da bo pristojni državni organ izdelal dekrim-inacijo prekrškov."
NAŠ ČAS: Kaj to pomeni?
Nadja Vrbič: "Potrebno je narediti pregled prekrškov in jih več dati v tako imenovani organski mandat. To pomeni več pristojnosti za policijo v tem smislu, da bodo lahko policisti sami ukrepali ob ugotovljeni kršitvi."
NAŠ ČAS: Najbrž zaradi obilice zadev, ki ne pridejo na vrsto pravočasno, kakšen prekršek tudi zastara?
Nadja Vrbič: 'Temu se ne da izogniti. Lani je zastaralo 1500 zadev."
NAŠ ČAS: Kateri so glavni predlagatelji za uvedbo postopka o prekršku? Nadja Vrbič:
"Policijske postaje. Te so lani predlagale v postopek 3355 zadev in inšpekcijske službe, ki so podale 169 predlogov za uvedbo postopka o prekršku ter drugi organi občinskih skupščin in republike."
NAŠ ČAS: Sodniki za prekrške nekatere primere vzamete v skrajšan postopek, nekatere pa obravnavate v rednem postopku. Kdaj se odločite za skrajšan postopek?
Nadja Vrbič: "Nekatere občane moti, ko dobijo
domov odločbo, ne da bi bili pred tem zaslišani. Zakon o prekrških nam daje možnost, da izdamo odločbo v skrajšanem postopku brez zaslišanja obdolženca v primeru, ko predlog temelji na neposredni osebni ugotovitvi pooblaščene uradne osebe ali na uradnih podatkih. Pri tem smo omejeni, saj lahko v skrajšanem postopku izrečemo posameznikom denarno kazen le do višine 10.000 tolaijev. Tako v skrajšanih postopkih rešujemo le lažje prekrške. Občan ima tudi v tem primeru možnost ugovora, po katerem se začne redni postopek."
NAŠ ČAS:' 'Nujne zadeve" imajo pri vas prednost. Predvsem so to tujci, ki jih morate obravnavati takoj?
Nadja Vrbič: "Lani je bilo takšnih zadev 210. V teh primerih je potrebno takoj opraviti postopek, takoj izdati odločbo in jo tudi takoj izvršiti. Za te primere imamo uvedeno tedensko dežurstvo. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa je uvedeno dežurstvo sodnika za prekrške, ki pokriva celo celjsko regijo."
NAŠ ČAS: S katerega področja je največ kršitev?
Nadja Verbič: "S področja varnosti v cestnem prometu, teh prekrškov je več kot polovica. Znotraj tega pa največ prometnih nesreč in vožnje pod vplivom alkohola."
NAŠ ČAS: Seje v preteklem letu pojavil kakšen prekršek, ki ste ga v prejšnjih obdobjih redkeje zasledili ali pa ga sploh ni bilo?
Nadja Vrbič: "Zadnji dve leti smo opazili velik porast prekrškov s področja davčne zakonodaje. Samo lani smo dobili v obravnavo blizu 700 predlogov s tega področja, od tega skoraj 400 po
Nadja Vrbič
zakonu o dohodnini, ker občani kot davčni zavezanci posamezniki niso oddali napovedi za odmero dohodnine za leto 1993. To je novost. Za te prekrške je zagrožena visoka kazen, in sicer najmanj 50.000 tolarjev. Precejšen porast predlogov smo zasledili tudi na področju delovne zakonodaje. Lani nam je delovna inšpekcija posredovala 63 predlogov za uvedbo postopka o prekršku s tega področja."
■ Milena Krstlč - Planine
Pogovor z v. d. načelnico velenjske upravne enote državne uprave Mileno Pečovnik
Večina poslov v državnih rokah
Z novim letom, ko je začeta veljati nova lokalna samo-uprava, se je reorganiziralo tudi delo občinskih upravnih organov. Pretežni del poslov je prevzela državna uprava. V Velenju ji načeljuje Milena Pečovnik. Z njo pa smo se pogovarjali o tem, kaj vse sodi odslej v državno upravo.
Najprej nas je seveda zanimalo, če so pristojnosti že povsem razmejene.
Milena Pečovnik: "V glavnem so. Ne pa povsem. Najbolj odprto ostaja vprašanje prostora. Mestna občina naj bi s prostorom samostojno upravljala, vendar pa naj bi državna uprava bdela nad upravnim postopkom v zvezi s prostrorom. Povsem tudi še nismo dorekli pristojnsoti na področju šolstva, otroškega varstva in športa ter inšpekcijskih služb, saj naj ne bi bile v bodoče organizirane kot celovita služba. Sodile naj ne bi niti pod našo niti pod lokalno upravo, ampak neposredno pod posamezna republiška ministrstva."
Katere posle je prevzela velenjske upravna enota državne uprave?
Milena Pečovnik: "Področje predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, športa, trgovine, kontrole cen, blagovnih rezerv, regionalnega razvoja, celotno področje nalog s področja dela, družine in socialnih zadev, ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, za gospodarske dejavnosti, kuturo in notranje zadeve."
Za koga vse boste opravljali te posle?
Milena Pečovnik: "Za področje vseh treh nekdanjih občin Velenja in krajevne skupnosti Vinska Gora, kakšno zadevo pa morda tudi širše. O tem se še dogovaijamo."
Omenili ste področje predšolske vzgoje. Kaj sodi v
vašo pristojnost?
Milena Pečovnik: "Kot sem že dejala, pristojnosti še niso jasno razmejene, vsekakor pa bomo nadzirali porabo denarja in zakonitost dela v vzgojnovarstv-enih organizacijah. Morda pa bomo tudi izdajali soglasja k ustanovitvi javnih zavodov s področja predšolske vzgoje in določali javne mreže vrtcev."
Ali pod državno upravo sodijo v bodoče tudi osnovne šole?
Milena Pečovnik: "Vse razen stavb. Vodili bomo evidenco osnovnih in glasbenih šol, privatnih učiteljev in vzgojiteljev. Še vedno pa je odprto vprašanje dajanja soglasja k ustanovitvi osnovnih in glasbenih šol in podeljevanja koncesij. Seveda pa bomo tudi kontrolirali porabo denarja in zakonitosti poslovanja osnovnih in glasbenih šol."
Omenili ste tudi področje športa.
Milena Pečovnik: "Vodili bomo evidenco o vrhunskih športnikih, samostojnih športnih in strokovnih delavcih, vse ostalo pa velja kot pri prejšnjih dveh odgovorih."
V pristojnost državne uprave sodi odslej tudi področje trgovin, kontrole cen, blagovnih rezerv in regionalnega razvoja. Zanje ste neposredno odgovorni ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj.
Milena Pečovnik: "V naši upravi bomo izdajali soglasja za odprtje trgovin in nadzirali za-
V. d. načelnlca velenjske enote državne uprave Milena Pečovnik.
konitost tega poslovanja. Spremljali in analizirali bomo cene in določali potrebne ukrepe, o čemer bomo obveščali tudi ministrstvo.
Organizirali in oblikovali bomo blagovne rezerve in usmerjali vse aktivnosti s tega področja.
Pomembne naloge pa imamo tudi na področju usmerjanja regionalnega razvoja. Predvsem bomo spodbujali razvoj demografsko ogroženih področij in koordinirali različne razvojne spodbude. Pripravljali bomo tudi informacije, potrebne za spremljanje učinkov regionalne politike."
Sprejeli ste tudi vse naloge s področja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Milena Pečovnik: "V državni upravi izdajamo delovne knjižice, registriramo pogodbe o
zaposlitvi pri zasebnikih in vodimo tudi vso evidenco, povezano s tem. Opravljamo vsa upravna in finančna dela (sprejemanje vlog, zaslišanje strank, presoja dokazov, vračanje odločb in drugih aktov ...)
Ustaviva se še pri področju kmetijstva in gozdarstva.
Milena Pečovnik: 'Tu gre za celovito spremljanje in izvajanje številnih zakonov s tega področja, med drugim o ukrepih v živinoreji, izvajanju zdravstvenega varstva živali in raslin, ribištvu, denacionalizaciji ..."
Opravljali boste tudi naloge s področja malega gospodarstva.
Milena Pečovnik: "Tako je. Odslej bo sodilo pod državno upravo vodenje upravnih postopkov in izdajanje ugotovitvenih odločb o izpolnjevanju predpisanih pogojev podjetnikov posameznikov za opravljanja samostojnih gospodarskih dejavnosti. Spremljali bomo seveda tudi zakonodajo, povezano z izdajanjem odločb o gospodarskih družbah, dajali informacije in svetovali občanom.
Pod vašo upravno enoto bo sodilo tudi področje gostinstva in turizma.
Milena Pečovnik: "Prevzeli smo zlasti naloge s področja vodenja upravnih postopkov in
izdajanja odločb o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti. Sodelovali bomo pri izdaji odlokov o dodatnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti in nadzirali izpolnjevanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti."
Za naše področje so zanimive tudi naloge, ki jih boste opravljali za energetiko.
Milena Pečovnik: "Veliko nalog bo neposredno opravljalo ministrstvo za gospodarstvo, v naši upravni enoti pa bomo predvsem odločali o namenu zemljišč po končanih rudarskih delih, izdajali potrdila o zadostnosti zavarovalnih ukrepov po končanih rudarskih delih, izdajali dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje rudnin, vodili evidenco in katarster raziskovalnih in pridobivalnih prostorov."
Neposredno pod državno upravo sodi tudi kultura.
Milena Pečovnik: "Velik del programa. Tako bomo vodili upravne postopke varstva kulturne in naravne dediščine, zbirali in urejali podatke za izdelavo programov, analiz in poročil s tega področja in koordinirali varovanje med strokovno organizacijo za varstvo dediščine in upravljal-cem kulturnih spomenikov."
Eno najobsežnejših del pa je področje notranjih zadev.
Milena Pečovnik: "Tudi to bomo opravljali za področje celotne nekdanje občine Velenje in krajevne skupnosti Vinska Gora, zaenkrat v Velenju, kasneje pa se bomo morda dogovorili tudi drugače. Tu gre za celovito področje upravnih notranjih zadev (izdajanje osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj,
matična evidenca, registracija vozil), občo upravo in druge splošne zadeve."
Gospa Pečovnikova, izjemno obsežno področje delovnih nalog ste navedli. Kaj pa pravzaprav ostane lokalni upravi?
Milena Pečovnik: "Celotno področje javnih gopodarskih zadev, delno pa tudi gospodarjenje s prostorom. Predvsem pa bi omenila povsem spremenjeno funkcijo lokalne uprave, saj bo ta v prostoru mestne občine Velenje skrbela za razvoj kulture, omogočala naj bi razvojno komponento mestne občine, izdajala določene koncesije in v tej smeri vplivala na boljši položaj in razvoj mestne občine. Ko bodo pristojnosti bolj znane, jih bo gotovo nekaj prešlo z ministrstev na lokalno upravo, če bodo za to zagotovljeni pogoji."
In koliko delavcev ste prerazporedili v državno upravo?
Milena Pečovnik: "Zaenkrat imamo 53 zaposlenih. To je malo v primerjavi z obsegom del, ki ga opravljamo in tudi izjemno malo v primerjavi z drugimi mestnimi občinami. Že prejšnji upravni organi občine Velenje so imeli zelo malo zaposlenih. Mi smo prevzeli vse delavce, ki so delali doslej v teh organih, potrebovali pa bomo še nekaj strokovnjakov."
Večino dosedanjih poslov občinskih upravnih organov torej opravlja po novem neposredno državna uprava. Lokalni je ostalo bolj malo. Država je namreč, poleg že omenjenega, prevzela pod svoje okrilje še celotno področje obrambe in geodetske službe.
■ Mira Zakošek
irua
Dost vas mam!
Ne morem drugače. Nimam več miru in moram se oglasiti. Prispevek naslavljam namerno s takšnim naslovom. Namenjam ga vsem tistim, ki nimajo početi kaj drugega, kot da si podajajo žogo iz tedna v teden v časopisnih stolpcih. Ali v naši mladi državi in v naši občini ni početi kaj bolj pametnega? Pisanja gospodov (veste, koga mislim) presegajo vse meje. Obrekovanja in metanje polen pod noge vas, dragi gospodje, ne peljejo v zgodovino. Ob vašem brezskrbnem razmetavanju časa, ko si veselo dopisujete v Našem času iz tedna v teden, živimo občani naše občine v vedno večjem strahu, da si morda nekega dne ne skočite v lase še s čim drugim. Krajši konec pa bomo seveda potegnili nič krivi in nedolžni državljani, ki nas ne zanimajo vaše razprtije. Nehajte že enkrat!
Bilo bi veliko bolje in lepše, ko bi enkrat sedli skupaj (čimprej) vsi omenjeni in se odločili, da boste strnili vrste in prešli na dejanja (ne oporekam vam dosedanjega dela v korist ljudstva). Kako lepo bo, ko bo tistega lepega dne pisalo v Našem času, da ste si segli v roke in sklenili, da bodo odročne - primestne krajevne skupnosti (med njimi Vinska Gora in Šentilj) - dobile boljše pogoje za življenje. Mislim na plinifikacijo, kabelske sisteme, asfaltirane ceste ...
Ko bom prebral v omenjeni rubriki podobne novice z vašimi cenjenimi imeni, gospodje (De Costa, Štorman, Rezman, Goš-nik, Sever in ostali), bom vedel da je pred nami res lepša in boljša prihodnost. Pa brez zamere.
■ D. K.
Vse
predstavnike oblasti volimo neposredno!
Občinske volitve so za nami. Nihče ne more trditi, da tokrat nismo demokratično izvolili županov. Trdim, da je neposredni način volitev najboljši in najbolj pošten. Laik sem, ker nisem pravnik, ko navajam dejstva. Zdi pa se mi, da proporcionalni sistem volitev na vladni ravni ni dovolj demokratičen. Tako je tudi v občinah. Zato se vračam k izvoljenim občinskim svetom. Vsak volivec je moral, preden je volil, sam odločiti, za katero stranko in s tem za katere volivce, bodoče občinske svetnike, se bo odločil. Tako smo volili samo eno stranko z vsemi njenimi svetniki, kandidati. Nisem za to. Prepričan sem, saj v naši občini ni bilo tako, da je bilo v vsaki stranki nekaj strokovno in kulturno razgledanih. Ja, pa tudi gospodarsko!
Tisti hip, ko si se odločil za stranko, je bila taka možnost odrinjena na stranski tir. Škoda ...
Občani se na občinskem področju dovolj poznamo. Vemo tudi za ljudi, kandidate, ki bodo svoje delo kot svetniki opravljali v korist nas vseh, ne glede na strankarsko pripadnost. Zato menim, da naj bi v prihodnjih volitvah za predstavnike občin
volili tudi svetnike neposredno. Tako bi brisali tudi strankarske meje. In kar je najbolj pomembno, volili bi sposobne ljudi, ki bi bili najprej pripravljeni in sposobni pomagati občini v hitrejši gospodarski, kulturni in duhovni rasti. Kandidatne liste za občinske svetnike bi lahko pripravljali tako kot doslej. Le z različico, da bi volivci obkrožali kandidate na vseh listah. Seštevanja bi bilo več.
Prepričan pa sem, da bi tako tudi v občinske svete dobili najbolj sposobne.
Za tak neposreden način volitev bi morali skrbeti že prej. Tudi volitve zahtevajo osveščenega človeka. Več bi bilo potrebnih razgovorov, več seznanjanj volivcev s kandidati, ki jih predlagajo volivci. Verjetno bi bile tudi posledice ugodnejše. Še bolj bi brisali neposredne strankarske interese. In najpomembnejše bi bilo prav dejstvo, da bi bili v občinske svete izvoljeni najsposobnejši občani!
■ Viš
Kaj pričakujem od svoje občine
Po štiriinpetdesetih letih imamo v Šmartnem ob Paki zopet svojo občino. Takrat smo na tej občini urejevali vse razen sodišča. Sodišče je bilo v Šoštanju. Želim si, da bi občina, ki bo delovala sedaj, prav tako ustrežljiva do svojih občanov kot nekdanja. Ker pa bodo obstajale v Velenju še državne uprave nekaterih resorjev, sem prepričana, da občanu ne bo treba samemu iskati stvari (dovoljenja, odločbe itd.) po pisarnah v Velenju, ampak mu bodo to uredili v domači občini. Na primer: nekdo bi rad zidal. Njegova dolžnost je prinesti na občino zemljiškoknjižni izpisek o zemlji, kjer bo gradil, vse ostale papirje pa bo uredila občinska uprava. Tudi v prejšnji občini je bilo tako.
Mislim, da bi moral svet občine Šmartno ob Paki hitro izdelati predlog ali pa mogoče kar prostorski plan, kje zidati privatne hiše, kje pa za podjetnike in industrijo. Vsekakor je treba pri tem upoštevati varstvo okolja in razgrniti to pred občani, da bodo seznanjeni. Očuvati najboljšo zemljo in graditi ob strnjenih naseljih privatno gradnjo, podjetniško in industrijsko pa s soglasjem občanov, ki bi bili prizadeti.
Nujno je treba spraviti cesto med Gorenjem in Letušem pod državno upravo. Ta cesta je tranzitna cesta med Ljubljano in Koroško, po njej vozijo kalcijev karbonat za elektrarno Šoštanj in nikakor se ne sme dovoliti, da bi bila še naprej občinska cesta. Do izgradnje takoimenovane šaleške magistrale je ta cesta tudi bila republiškega značaja. Takrat pa so po nekih predlogih preimenovali cesto čez gorenjski klanec v republiško cesto, ta pa je postala občinska. Sedaj se sprašujem, odkod nam denar, da bi popravljali to vsepovsod načeto cesto iz naših davkov, uničevala bi se pa republiško. Že pozimi se je videla razlika v čiščenju snega, kaj šele bo, ko bo cesta potrebna popravila. Zato svetujem občin-
skemu svetu čim hitrejše ukrepanje.
Kot oseba, ki se rada ukvarja z varstvom narave, ne morem mimo tega. Upam, da se bo v naši občini prebudila tudi ta zavest, da brez tega ne gre. Vsi se zavedamo, da je to in to škodljivo, ukrepamo pa ne, kajti bolje živeti v popolnoma uničeni naravi kot pa se uničenju upreti. Varstvo okolja ni le v industriji, je tudi v kmetijstvu. Sedaj, ko se reka Paka polagoma očiščuje in so v industriji že kar nekaj prispevali za to, se moramo tudi mi zavedati, da je treba pred onesnaževanjem varovati reko tudi tako, da se gnojevka ne bo polivala v neposredni bližini Pake in se s strupi škropilo v bližini (najbolje seveda nikjer), nikakor pa se naj ne ponovi več, da se bo gnojevka v sušni dobi poletja izlivala kar iz cistern v Pako, ker so jame polne. Istočasno pa se vse povrne v vodi, ki jo pijemo in z njo kuhamo, kar se je stočilo v Pako. Še vedno je centralni vodnjak tik ob Paki.
Ob delitvi premoženja bivše občine Velenje drugim novonas-talim občinam pa naslednje. Ko še ni bilo mesta Velenja nikjer, ko je bilo Velenje še vas, smo tukaj že obstajali. Ko se je Velenje gradilo, se je gradilo tudi preko naših ramen. Nastala je nova občina, ki dolgo dolgo ni imela posluha za druge v občini. Ko so se ljudje množično vsel-jevali v nova moderna stanovanja, smo mi tukaj v okolici živeli skromno. Vsako cesto, kanalizacijo in vodo smo napeljevali počasi z lastnim denarjem. Kljub temu da Velenjčani tako radi poudarjajo, da so delali toliko in toliko udarniških ur, da so dobili stanovanje, to ni nič v primerjavi z nami. Vsaka opeka, ki jo imamo vgrajeno v lastnem domu, je šla skozi naše roke, ne baker, ampak kramp in lopata so bili naše orodje. In ko si se vselil v še neizgotvljeno hišo, si delal naprej, udarniško seveda z neomejenimi urami. Pa se s tem ne bahamo. Samo opozorilo bivši občini Velenje, da delitev ne more iti na primer tako: tako velika je vaša občina in tak odstotek boste dobili od nas. No, ker nam navsezadnje morate priznati, da če bi vse okolice Velenja ne bilo, bi tudi verjetno Velenja ne bilo. Tako mačehovsko so se obnašali do nas, da nam danes morajo dati toliko, da občina, ki se je na novo zopet postavila, lahko tudi deluje. Svet se naj tudi pozanima, ali bo republiška uprava vse, kar ima v svojih pisarnah odkupila iz državnega proračuna ali bo mogoče kar tako odnesla.
Predvsem me zanima, ali se bo podjetje Vino Šmartno ob Paki tako lastninilo, da bo spadalo nazaj h koreninam, namreč se zopet osamosvojilo. Mislim, da bi bilo to potrebno, kajti zraslo je v našem kraju brez ERE in lahko pokaže svojo solidarnost s svojo občino ter se osamosvoji. To pričakujem tudi od Keramike v Gorenju, saj kakšna drobtinica podjetja, ki je svoje korenine pognalo v Gorenju, lahko pade pod na naše podoročje. Tako bi imeli poleg nekaj obrtnikov tudi dve podjetji. S trdno voljo in pogledom, uprtim naprej (ne 40 let nazaj) se bomo mogoče izvlekli iz najhujšega. Ne pričakujem ne vem kakšnih finančnih realizacij, vendar to, kar sem napisala, ni
povezano z izjemnimi financami. To je povezano samo z dobro voljo izvoljenih v občini.
■ Marinka Obu Gorenje 9a, Šmartno ob Paki
Sklenjen sporazum, uspeh strank Slovenske pomladi!
Prejšnji četrtek je končno prišlo med listami izvoljenih svetnikov v svetu mestne občine Velenje do podpisa sporazuma o konstituiranju sveta. Prav v zvezi s tem sporazumom se je v preteklih dveh mesecih na dolgo in počez obsojalo svetnike kluba socialne, krščanske in ljudske demokracije češ da zahtevajo oblast, ki jim ne gre na osnovi volilnih rezultatov, da so sami karieristi, da jim ni mar do Slovenije in Velenja, da njihovi strankarski veljaki v ospredje postavljajo svoje trenutne politične potrebe, da blokirajo delo mestnega sveta in še bi se dalo naštevati. V vsej tej poplavi obsodb in oporekanj ni nihče hotel prisluhniti ugotovitvam enajstih svetnikov, kaj šele jih sprejeti za legitimne, da v Velenju po volitvah ni absolutnega zmagovalca, ki bi si lahko občinske organe prikrojil po svoje in da bo zaradi tega potreben sporazum. Kako bi naj prisluhnili, ko pa so se ves ta čas ukvarjali samo z razglašanjem in prepričevanjem, da sta zmagovalki volitev združena lista in liberalna demokracija in da sta celo vladajoča koalicija še preden se je konstituiral svet ter da je dogovarjanje s klubom socialne, krščanske in ljudske demokracije nepotrebno ali celo izsiljevanje. Prav ta iluzija, ki je bila očitno tako močno prisotna v teh dveh strankah in morda še pri kom drugem, je odnose med svetniki skoraj pripeljala do absurda. Na srečo so se pregrete glave, vsaj začasno, ohladile in spoznale, da so iluzije kot sanje še sprejemljive, da pa v realnosti od njih ni kaj dosti pričakovati.
Vsi ti zapleti v mestnem svetu bi morali tudi poučno delovati oziroma bi se iz njih morali marsičesa naučiti. Niso namreč preveč nedolžna dejanja, najprej žolčno "pljuvanje" po predlogih politične konkurence, v tem primeru po predlogih strank slovenske pomladi in nato sprejetje prav teh predlogov. Še posebej ne, ker v Velenju izhajajo iz napačne teze, ki je še vedno močno prisotna pri elitah strank nekdanjih DPO, da se je v Sloveniji sicer uvedel politični pluralizem in večstrankarstvo, toda tega v Velenju v praksi že ne bomo dovolili. Da je temu tako, nas te elite opozarjajo na vsakem koraku in nam to dajejo vedeti pri slehernem poskusu uveljavljanja naših stališč. Že sam obstoj organizirane opozicije je za njih očitno nezaslišano dejanje, kaj šele obstoj od njih nenadzorovane kontrolne funkcije.
Sklenjeni sporazum, ki ga je predlagal klub svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije, tako vnaša v velenjski politični prostor nov standard, na osnovi katerega se je
končno priznalo, da obstoja več politik in ne samo več strank, kot je to bilo doslej. Četudi bi pustili ob strani formalne stvari, ima ta obstoj več politik zelo praktične pozitivne učinke za kraj in ljudi, za politike pa je to, kot se je izkazalo v velenjskem primeru, zelo moteč pojav. Boljšega primera ni, kako negativno deluje v kraju odsotnost več politik in prisotnost "zlizanosti" politike pod parolo konstruktivnosti, kot je to primer iz zadnjih dveh let dela prav velenjske občine. Spomnimo se samo v letu 1993 protizakonitega izplačevanja visokih stimulacij funkcionarjem kot nagrad za uspešnost, še preden so pošteno prijeli za delo. Ko je na to opozorila skupina delegatov, so ti delegati bili vse, samo ljudje ne. Protizakonitosti seveda niso mogli zanikati, pohiteli pa so si pridobiti za tako početje sklep pristojne komisije. Ta je brez kančka vesti to početje celo odobrila za leto nazaj, namesto da bi zahtevala vračilo protizakonito pridobljenih sredstev. Če bi takrat obstajala močna opozicija, do tega zagotovo ne bi prišlo. Tako so ostali oškodovan proračun in ogoljufani občani zaradi "zlizanosti" neke politike v korist določenih politikov.
Drugi tak zelo izstopajoč primer seje zgodil v letu 1994, ko je na predlog izvršnega sveta skupščina sprejela protizakonit odlok o proračunu občine, ki je dovoljeval izvršnemu svetu zadolževanje občine preko zakonsko dovoljenega maksimuma. Če tudi tu pustimo ob strani formalnost, kar sicer v pravni državi ne bi smeli, ampak tokrat to storimo zaradi razčlenjevanja vsebinskih zadev, ima to zadolževanje zelo konkretne posledice. Prvo, ta dolg bo treba vračati in bodo zaradi tega občani Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki obremenjeni z davki bolj, kot bi bili sicer za redno zagotavljanje nujno potrebnih javnih dobrin. Krediti, najeti za dvajset in več let pa zagotovo niso reševali nujnih stvari, ampak kvečjemu stvari, ki bi brez problemov lahko počakale na redno zagotavljanje sredstev.
Drugo, najemanje kreditov v takem obsegu je objektivno občinske organe v naslednjih štirih mandatih vnaprej postavilo v položaj, ko se takih virov sredstev ne bodo mogli posluževati, četudi bi za to imeli bistveno več razlogov in soglasje svojih občanov. Resnici na ljubo, občani Šoštanja in Šmartnega ob Paki imajo pri tem vendar le nekaj možnosti. Lahko se na referendumih odločijo, da ne sprejemajo teh kreditnih obveznosti in potem nobena arbitraža pri delitveni bilanci ne bo več pomagala. Tako kot v prvem primeru je tudi v tem primeru prišlo do oškodovanosti in ogoljufanosti
zaradi "zlizanosti" neke politike v korist določenih politikov.
Take in temu podobne stvari lahko počenjajo posamezniki in skupine na oblasti, pri katerih sta strokovnost in moralnost zelo vprašljivi, imajo pa pretirano politično moč. Prav to je bilo simptomatično za vrh velenjske občinske strukture v preteklih dveh letih. Postavlja se torej zelo enostavno vprašanje. Zakaj do takih eklatantnih stvari ni prihajalo tudi v enopartijskem sistemu, saj so to vendar isti ljudje? Odgovor je možen v dveh smereh. Prvo, da so se podobne stvari tudi takrat dogajale le, da v javnost niso nikoli prišle, in drugo, daje takrat v partiji obstajala dokaj močna notranja kontrola, ki je to preprečevala. S prvim se ni vredno ukvarjati, ker se ne bi daleč prišlo, za drugo pa seje vredno potruditi in nekdanjo partijsko notranjo kontrolo, ki je očitno ni več v tem obdobju v Velenju, nadomestiti z močno opozicijsko politiko. To je najenostavnejše rečeno, vzpostavljanje političnega reda, kjer se ne da ribariti v kalnem. In prav ta podpis sporazuma, pri katerem so tako vztrajali svetniki kluba socialne, krščanske in ljudske demokracije, je konkreten prispevek k vzpostavljanju tega reda. ■ Socialdemokratska stranka Velenje
Našim poslancem!
Kar naprej govorimo, da smo socialna država. Celo v ustavi imamo zapisano, da bomo socialna država. Pa poglejmo, kakšna je ta naša sociala.
Danes berem: Povišanje pokojnin za 2 %. Dobro, bolje nekaj kakor nič. Ko pa sem računal in ugotovil, da bo tisti, ki ima najvišjo pokojnino, dobil 3.637,00, tisti z najnižjo, vendar polno dobo pa 717,00 tolarjev, skoraj nisem mogel verjeti. Pa sem se vprašal, zakaj take razlike, če smo socialna država. Nato sem ta dva zneska seštel in jih podelil z 2 ter tako dobil povprečje 2177 tolarjev, in to je znesek, ki bi ga moral dobiti vsak upokojnec. Če smo pošteni.
Ne prosimo, zahtevamo, da se že enkrat ukinejo ti nesmiselni poračuni in se uvede Draginjski dodatek, ki smo ga nekoč že imeli in to vsem enako, ker se tudi cene dvigajo vsem enako. To glasbo trobimo že leta. Zavod, kjer dobivam pokojnino, se sklicuje na vas, zato tudi pišem vam, poslancem. Ko pa bomo, če bomo šli v Evropo, bo tudi Draginjski dodatek odpadel, ker bomo imeli evropske pokojnine. Toda to je še daleč.
Torej, dragi poslanci, izkažite se. Spomnite se naše ustave in spremenite ta trapasti sistem.
■ Ivan Vihar
OBMOČNA ORGANIZACIJA
VELENJE
Foitova 2
Podaljševanje kartona začasnega begunca iz BIH ponedeljek 6.2. '95 od 8. do 14. ure torek 7.2. '95 od 8. do 14. ure
v prostorih skladišča 00RK, Prešernova 9, Velenje.
SANTA BARBARA -tretji del
Pisemce bi moralo biti napisano tik pred volitvami, pa so bili uredniki Našega časa mnenja, da raje ne bi stopnjevali predvolilnega boja. Nič zato.
Povod za takratno pisanje o gradnji cerkve Sv.Barbare ( ali kakor koli naj bi se že imenovala) je bila dovolj zanesljiva informacija, da Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje veselo baranta s Cerkvijo za parcele ob robu že pridobljene cerkvene lastnine, da bi le ta primerno zaokrožila teren za gradnjo. In to preden se je država kakorkoli opredelila do novogradnje. Šef sklada je takratni kandidat LDS za župana, predstojnik službe za ravnanje s prostorom je bil član Zelenih, vse skupaj pa se je dogajalo za hrbtom predsednika občinske vlade, kije bil kandidat ZLSD za župana. V toliko ope-vanih tradicionalnih demokracijah bi takšen škandal krepko vplival na mnenje volilcev o strankah in njihovih kandidatih. In ne pozabimo na več kot očitno dejstvo: v Velenju se prav nobena stranka (niti rdeča, niti črna, niti zelena...) ni javno opredelila glede nameravane gradnje. Niti tako niti drugače!!! Predvolilna opreznost seveda!
Da pa se vendarle nekaj je dogajalo, oziroma se dogaja, potrjuje izjava velenjskega župana v Našem času (19.januar 1995), kjer jasno pove, da zaradi blokade v občinskem svetu stojijo tudi aktivnosti za gradnjo cerkve!!! Torej se nekaij je dogajate, zdaj pa tisto nekaj stoji. Kaj seje torej že zgodilo, zakaj in po čigavi zaslugi? Vprašanja danes niso nič manj aktualna kot tistega lepega dne, ko je cerkev zasadila križ in dejala:Tu bo stala nova cerkev! Oblasti v brk. In oblasti v brk očitno zasaja križ še danes - kar pa spoštovane bralke in bralci vzemite kot kompliment sposobnostim cerkvene organizacije.
In še nekaj lahko razberemo iz županove izjave. Javno je povedal opoziciji:"Gospodje, v roki imam lep sočen korenček. Če boste pridni in ne boste več nagajali pri oblikovanju občinskega sveta, vam bom ta korenček z veseljem dal!" Mar to pomeni, da se (bo) veselo barantanje nadaljuje?
Barantanje za najkvalitetnejši prostor v Velenju. V času, ko trdimo, daje treba mesto napraviti mesto, center bolj zapolniti z zgradbami, češ saj je zelenja izven mesta dovolj - v istem času torej pa zabetonirati še kvalitetno okolico. Pa saj nismo v Buta-lah! Ali pa morda vendar smo!
Ne bo odveč, če še enkrat ponovim: NISEM PROTI GRADNJI NOVE CERKVE V VELENJU, sem pa za to, da bo lokacija določena na demokratičen način, ki bo zagotovil za Mesto Velenje najboljšo rešitev - kar seveda pomeni najboljšo rešitev za verne, neverne in drugoverne občane. Gospod Alojzij Šuštar je pred nedavnim izjavil, da je tistih čisto pravih vernikov, ki verujejo in redno obiskujejo verske obrede okoli trindvasjset odstotkov državljanov! Kar prevedeno pomeni: Klop v parku lahko uporabi prav
vsak občan, klop na istem mestu ograjeno s cerkvenim zidom pa le vsak četrti! Si to Mesto Velenje lahko privošči z najkvalitetnejšim prostorom?!
Pa še teh triindvajset odstotkov v primeru nove fare ne pride ravno v poštev, saj vendar dobro vemo kakšna je narodnostna in verska struktura prebivalcev Gorice in Kardeljevega trga. Tudi če prištejemo vse novoko-mponirane vernike (ki se v zadnjih letih , namesto na partijskih sestankih , drenjajo v prvih vrstah cerkvenih klopi), izven cerkvenega obzidja ostaja velika, velika večina meščanov!
■ Velenje, 22.1.1995 v. vrblč
Cesta čez Graško goro
V zadnji številki Našega časa smo prebrali vest o preimenovanju lokalne ceste iz Slovenj Gradca preko Graške gore v Velenje v regionalno. Razen manjkajoče asfaltne prevleke na Graški gori je potek ceste skozi Škale že za lokalne razmere neprimeren. Usek ceste na vrhu klanca ni dovolj globok, zato je 15% strmina uradno proglašena za 10%. Ob neugodnih vremenskih razmerah morajo potniki tiščati avtobus v klanec. Da ne omenjam zaselka Podlubela, kjer se cesta brez pravilnih krivin lomi med hišami. Tu je mnogo prometnih nesreč. Ne mine leto, da ne bi bil poškodovan kdo izmed otrok. Na srečo so jo doslej odnesli le s pretresi možgan, zlomi kosti in odrgninami. Dostop na rekreacijsko področje jezera je že sedaj preveč prometen. Po predhodnem posvetu s tedanjim direktorjem RLV mag. Avberškom, ali je že mogoče urediti dokončno cestno povezavo z Velenjem po južnem pobočju škalskega griča, je KS Škale-Hrastovec dala pobudo za nadomestitev nekdanje 1,5 km dolge ceste po južnem pobočju škalskega griča, ki bi imela nekaj blagih krivin, strmine pod 5 % in bi potekala izven naselja. Nadomestila bi 3 km dolgo cesto s prestrmim klancem in ostrimi nepreglednimi ovinki skozi zaselek Podlubela. Med drugim je pobudo skupaj s predlogom, naj se ureditev te ceste uvrsti v občinski prostorski izvedbeni akt KS Škale-Hrastovec, vložila dne 13.5.1992 na Upravo za urejanje prostora. Pobuda je dobila takšnole strokovno oceno: "Predvsem je pomemben predlog obnove stare cestne povezave med Škalami in Velenjem, po južnem pobočju škalskega hriba, med škalskim in velenjskim jezerom. Ta cestna povezava bi bistveno približala pomembna razvojna središča severno nad pridobivalnim prostorom ob severni obvoznici, rešila bi problem neustreznega prehoda skozi Pod-lubel in predstavljala bi realno osnovo za prekategorizacijo odseka severne obvoznice v regionalno cesto (Velenje - Lajše -Zavodnje - Sleme - Črna)."
Predlog ni bil uvrščen v pros-torki akt občine. Temu je osebno nasprotoval nekdanji predsednik IS občine in sedanji župan gospod Srečko Meh. Rekoč, da ima zato argumente, ne da bi jih bil
pripravljen tudi predstaviti, kar ga pred Škalčani postavlja v čudno luč. Niti ni upošteval mnenja občinske strokovno službe.
Regionalna cesta Slovenj Gradec - Graška gora - Velenje daje škalskemu predlogu in strokovnemu mnenju občinske uprave za urejanje prostora dodatno težo. Obžalujemo lahko, ker nismo vedeli, koliko posluha ima poslanec državnega zbora gospod Verzolak za problem občanov. Verjamem, da ima še dovolj kondicije in bo skupaj z nami pripravljen podpreti še zadnji, najtrši kilometer nove regionalne ceste. Pozivam svojo krajevno skupnost, naj se obrne nanj. Morda so medtem tudi županovi argumenti dozoreli za javnost. Najkrajša možna cestna povezava Škal z Velenjem je bila Škalčanom mnogokrat obljubljena tudi s strani RLV, takoj ko bo posedanje tal to dopuščalo. Take obljube je razumljivo bilo mnogo lažje dajati v preteklosti, ko je ta čas bil še dovolj daleč odmaknjen. Sedaj, ko je ta čas tu, je potreben nov dogovor z drugimi ljudmi, ki upamo, ne bodo postavili na laž svojih stanovskih predhodnikov. Z malo razumevanja s strani občine, RLV in države tako kratek odsek ceste ne bi smel predstavljati težav.
■ S. Upnik
O kreditu mimogrede
Odgovor na članek O kreditu za 5. blok TEŠ, objavljen v Našem času 19. januarja 1995
Navedeni članek je izjemno površen, enostranski, avtor pa, ko da se je rodil šele 1. januarja 1993. Ne pozna poteka dogodkov od 8. 11. 1987 dalje, niti ne ve, kaj je bilo pred tem datumom in za kaj je ta datum pomemben za bodočnost Šaleške doline. Vsekakor pa ekološka sanacija TEŠ ni potrebna zaradi evropskega protokola o zmanjšanju emisij, ampak zaradi zdravja tukajšnjih ljudi. Pri tem je potrebno poudariti, da bomo kljub očiščenju dimnih plinov v TEŠ res odpravili proizvodnjo 90.000 ton S02, na svoje dvorišče pa bomo odložili 120.000 ton sadre na leto, s čimer smo se na podlagi strokovnih analiz strinjali tudi Zeleni. S tem smo dokazali dvoje: da smo presegli t.i. NIM-BY efekt, ki krasi predvsem demagoške kvaziekologe.
In drugič: 21.12.1994 je TEŠ pridobila lokacijsko dovoljenje za odlagališče sadre, kar je den od pogojev za pričetek obratovanja čistilnih naprav. V upravnem postopku sem, kot odgovorni funkcionar, intenzivno pomagal ter s tem praktično dokazal, da znamo Zeleni v praksi uresničevati svoj program, tudi kadar smo na oblasti.
Državni svet, ki je pripravil javno razpravo na temo odžve-pljevanje 5. bloka TEŠ in o katerem poroča g. Dare Hriberšek, je zgolj orodje v rokah tistega kroga slovenskih strokovnjakov, ki so več kot deset let odkrivali "purfl" za TEŠ in si dali izplačevati raziskovanje v svetu že pred dvajsetimi leti odkritih metod za razžveplevanje dimnih
plinov. To so ljudje, kijih ne skrbi 90.000-tonska proizvodnja žvepla v Šoštanju, ne skrbi jih evropski protokol ne zdravje tukajšnjega prebivalstva. Oni so zavohali 200 milijonov DEM, ki jih niso sposobni ne pridobiti ne porabiti, poleg tega pa se jim bo zaprla TEŠ, ki jim je bila kot raziskovalni poligon, predvsem kura, ki je nesla zlata jajca. To so čisto navadni ekološki dobičkarji, ki ne bodo mogli več raziskovati znanih stvari. Prebivalci Šaleške doline pa s tem ne bomo podvrženi njihovim eksperimentom. Hvalabogu, da je vodstvo TEŠ presekalo to rabo-to in uredilo vse potrebno za rešitev tega problema in resno pristopilo k lovljenju želenega cilja, to je končne ekološke sanacije TEŠ!
Zakon za kreditiranje sanacije TEŠ-eve petice sta tokrat vložila mag. Franc Avberšek in dr. Vladimir Topler. Prvi pripadnik ZLSD, drugi zeleni zajec, ki je prebegnil v LDS in v svoji malhi nesel tja tudi tiste glasove, ki sva jih na volitvah 1992 za Zelene Slovenije v bivši občini Velenje zbrala Vane Gošnik in Peter Rezman! Ko je podoben zakon za sanacijo štirice v TEŠ vložil in ubranil v prejšnji skupščini njen takratni podpredsednik g. Vane Gošnik, je bila situacija precej različna. Mag. Franc Avberšek, takratni minister za energetiko, zakona ni pripravil pravočasno, obenem je isti zakon opremil še z garancijami za hidroelektrarne in nuklerko. Po vskoku takratnega delegata g. Vaneta Gošnika iz opozicije mu je uspelo prisiliti odgovorne, da so se aktivno vključili v sprejemanje zakona za sanacijo TEŠ 4. Namesto aplavza iz Šaleške doline je bil g. Gošnik tukaj obtožen poceni nabiranja političnih točk in tega, da spodnaša stolček ministru mag. Avberšku.
Pri zakonu za petico najbrž ne gre za politično farso, ko poslanca vladne koalicije vlagata zakon, ki bi ga morala vložiti vlada dr. Drnovška. Kaže pa na odnos te vlade do ekološke sanacije TEŠ. Tudi dr. Drnovšku je, tako kot vsem njegovim predhodnikom, malo mar za zdravje prebivalcev Šaleške doline, ki je z njegovega stališča le strošek za državno blagajno. Zato še enkrat poudarjam: brez. izjemne vztrajnosti vodilnih kadrov v TEŠ ne bi bilo na sanaciji TEŠ narejenega nič, kajti slovenska pravna država je proti elektrifikaciji in industrializaciji dežele še vedno dojenček, da o prenizki ceni elektrike zaradi nizke inflacije, ki najbolj koristi dr. Drnovšku, ne govorimo. Razliko do realne cene te energije v denarju in suhem drevju pa bodo slejkoprej plačali naši otroci!
Mimogrede: klicanje Zelenih na odgovornost po zadnjih volitvah v Velenju pa je brezpredmetno. Na zadnjih volitvah v Velenju smo jo v primerjavi z letom 1990 odnesli dokaj slabo, na kar je po svoje vplival tudi Naš čas, ki je zadnji dve leti, ko smo Zeleni Velenja konstruktivno delali v velenjski vladi, v večini naše delo vztrajno ignoriral. Sicer so pa volivci povedali svoje. Jaz sem seveda prepričan, da smo Zeleni v dveh letih pozicijskega dela naredili za varstvo okolja Šaleške doline več, kot smo upali sanjati in veliko več, kot smo na lokalnih volitvah 1990 obljubili!
In o tem bomo še pisali in o tem bo pisala zgodovina. Toda Velenje našega dela ni poplačalo in ker so v demokraciji takšna pravila, smo odgovornost na tem področju predali tistim, ki so na volitvah zmagali. To ni nič tragičnega, a volivci (in tudi novinarji) bi se tega morali zavedati in nehati klicati Zelene na pomoč takrat, ko je kaj narobe, v samoti .volilne utice pa se ne znajo otresti sindroma Velikega brata! Kolikor mi je znano, se bodo morali v mestni občini Velenje po 4. 12. 1995 glede okolje-varstvenih problemov ljudje obračati na lokalno LDS, ki je v oblastnem kolaču prevzela odgovornost na področju urejanja prostora in varovanja okolja. Odgovorna oseba: ime Marko, priimek Vučina.
Kar se pa tiče "tukajšnjih" županov, kijih omenja g. Hriberšek, so trije, ne dva in prepričani ste lahko, da imajo v tem času veliko in preveč pametnejšega dela, kot da bi hodili v Ljubljano poslušati mlatenje kruhobroske slame, ki v tekmi za delo na TEŠ-evi petici teče pod krinko skrbi za čisto okolje.
■ Peter Rezman
Je v Velenju Titova ulica?
V	preteklem tednu sem v svojem poštnem nabiralniku na Foitovi ulici 8 v Velenju, kjer stanujem, našel pismo, ki je bilo odposlano na naslov: Franc Verzolak, Titova 8, Velenje. Prepričan, da sem pismo dobil od kakšnega bežnega znanca, ki si ni dobro zapomnil mojega imena in ulice, kjer prebivam, sem pismo odprl in ugotovil, da ga je odposlalo Združenje slovenskih častnikov. V pismu je bilo vabilo na sprejem ob izvedbi prvega mednarodnega in četrtega državnega prvenstva slovenskih častnikov v smučanju in streljanju, kije potekalo v hotelu Terme Topolšica, v petek, 20. januarja 1995, in na Golteh naslednji dan.
Na vabilu sta podpisana predsednik Združenja slovenskih časnikov in predsednik organizacijskega odbora iz Velenja.
Vabila, če je bilo res namenjeno meni, bi bil vesel, saj sem prepričan, da bi ga zaradi svojega dela v preteklosti upravičeno prejel.
V	tem primeru pa nikakor ne morem mimo neodpustljive površnosti in upam si trditi tudi zlonamernosti pošiljatelja, ki me je, če je bilo vabilo namenjeno meni, preimenoval v Franca, Foitovo ulico pa v Titovo. Sprašujem se, kako je v tem primeru mogoče, da sem trideset let dobival pozive na vojaške vaje vedno na pravo ime in pravi naslov. Milo rečeno, tudi če gre za spodrsljaj, Združenju slovenskih častnikov ni v čast. Sprejema se nisem udeležil, saj nazadnje nisem bil več prepričan, daje vabilo namenjeno meni. Zato vljudno prosim Združenje slovenskih častnikov, da mi javno odgovori, ali je bilo vabilo namenjeno meni.
Če ne, prosim za pojasnilo, komu naj pismo vročim, skupaj s svojim opravičilom, da sem ga odprl, za kar prevzemam tudi vso odgovornost, če je res, da je v
Velenju Titova ulica 8 in v njej živi gospod Franc Verzolak, ki pa zanesljivo ni poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, kot je to Ivan Verzolak iz Foito-ve ulice 8, ki se v Državnem zboru Republike Slovenije zavzema predvsem za interese Mestne občine Velenje, dobrobit Slovenk in Slovencev, in je, ne nazadnje, tudi pripravljen, da se zavzame za interese Združenja slovenskih častnikov, če so častni ljudje.
■ Ivan Verzolak
Naši otroci
Ko se človek pelje mimo avtobusne postaje v Šoštanju zjutraj ali malo pred 12. uro, se zgraža nad prometno ureditvijo mesta. Zato bi rad zdajšnjim oblastem občine Šoštanj svetoval oziroma jih opozoril na nepravilnosti, kajti podoben članek je v preteklosti nekdo že napisal, vendar je pri prejšnji oblasti naletel na gluha ušesa, zato upam, da bo vsaj kakšen od mojih predlogov upoštevan. Na tej avtobusni postaji čakajo avtobus naši otroci iz obeh osnovnih šol in pa seveda tudi drugi občani. Prejšnja oblast je zaradi interesov posameznikov zaprla Glavni trg. Tudi jaz sem za zapiranje trga za promet, vendar je treba prej zgraditi obvoznico mesta Šoštanj, ne pa zapreti cesto, ves promet pa speljati mimo avtobusne postaje. Na tem mestu so ogroženi naši otroci in starejši. Predlagam, če že mora biti trg zaprt, da v osnovih šolah organizirajo bivanje za vse vozače do prihoda avtobusa. Na Osnovni šoli Biba Roeck na nek način to že izvajajo. Potrebno pa je prestaviti avtobusno postajališče za otroke te šole in predlagam postajo pri telovadnici Partizan, kot je že bila, ko sem sam obiskoval to šolo. Za šolo Karla Destovnika - Kajuha pa predlagam postajo pod šolo -igrišče. Na ta način naši otroci ne bodo tako ogroženi.
Imam pa še eno vprašanje. Nekateri člani prejšnje občinske garniture so izjavili, da most čez reko Pako, ki je bil obnovljen, še ni tehnično pregledan. Zato bi prosil, če je to res, da se to nemudoma stori ali pa ga zaprejo, da se tudi pri nas ne bo zgodila nesreča, kot se je pred kratkim v Južni Koreji, ko seje zrušil most, v reko pa so zgrmeli avtobus in avtomobili.
Upam, da tudi moj članek ne bo naletel na gluha ušesa, če pa imajo občinski možje kakšne boljše rešitve, jih naj nemudoma uresničijo.
■ Drago Kotnik
OPRAVIČILO
Našemu stalnemu kupcu Milanu Ocepku, se opravičujemo zaradi neljubega dogodka v trgovini ERA ŠPORT.
prodajalci trgovine ERA ŠPORT
Organiziranost bivše ZKO Velenje v letu 1995
IISIIKIIIKIIIIII1IIIISRISIIBIIII
Se naprej povezano delovanje kulturnih društev
Do novega leta je bila ZKO Velenje enovita zveza, v kateri so bila povezana vsa društva bivše občine Velenje, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Z novo lokalno samoupravo so prešli v prehodno obdobje, v katerem bo treba šele izoblikovati in doreči nadaljne oblike delovanja in sodelovanja. Zato so se prejšnji četrtek zbrali predsedniki vseh društev, delujočih v okviru bivše ZKO Velenje, medse pa so povabili tudi župane novih treh občin. Srečko Meh, Bogdan Menih in Martin Hrastnik (podžupan Šmartnega ob Paki) še niso imeli izoblikovanih posebnih stališč do nadaljnega razvoja in financiranja ljubiteljske kulture, kajti o tem še niso govorili na
svetih novih občin. To je bil namreč prvi tovrstni sestanek na ravni novih treh občin. Prisoten pa je bil tudi predstavnik KD Vinska Gora, ki je sedaj del mestne občine Velenje.
Dejstvo pa je, daje Republiško ministrstvo za kulturo sprejelo sklep, da ne bo krilo stroškov za plače redno zaposlenih na ZKO in tudi ne dotacij za delovanje lokalnih ZKO. To breme je sedaj padlo na nove lokalne skupnosti, čeprav je minister Pelhan ves čas obljubljal drugače.
Peter Rezman je na sestanku podal predlog, ki je bil sprejet kot sklep, da se v bivši občini Velenje pripravijo na vseh področjih, ne samo na kulturnem, programi za sodelovanje med novimi tremi občinami. Prisotni so predlagali,
da bi povezavo med društvi obdržali tudi v bodoče. Tako naj bi v letu '95 odbori še opravljali isto funkcijo kot sojo dosedaj (izobraževanje, skupna srečanja...), plan ZKO bodo pripravili v enakem obsegu za celotno bivšo občino, po sprejemu statutov občin pa bodo izvolili skupen organ, nekakšno medobčinsko zvezo, ki bi usklajevala te programe.
Delo naj skratka ne bi zamrlo, v letu '95 naj bi ostalo vsaj v enakem obsegu. Ker pa je v fazi sprejemanja še nekaj zakonov, ki so neposredno povezani z bodočim delovanjem bivših ZKO, bo treba počakati še nekaj časa; na sprejem zakona o društvih in zakona o skladih, saj naj bi ZKO v bodoče delovale kot sklad (republiški in območni skladi), kar bo le naziv,
dejavnost pa se ne bo s tem nič spremenila.
Srečko Meh je povedal, da naj bi na ZKO ostal profesionalno zaposlen koordinator, ki ga bo financirala mestna občina Velenje.
Neva Trampuš iz ZKO Velenje je pripravila tudi razdelitev društev po novih treh občinah. Mesto Velenje ima 19 društev in 26 sekcij, Šoštanj 8 društev in 13 sekcij, Šmartno ob Paki pa 1 društvo in 4 sekcije. V lanskem letu so velenjskim namenili 2 milijona tolarjev sredstev, Šoštanjskim pol manj, v Šmartnem ob Paki pa so dobili 400 tisoč tolatjev. Odborom pa so nemenili 1 milijon 200 tisoč tolarjev.
■ bš
Zgornja Savinjska dolina
Jubilejni mesec kulture
Zveza kulturnih organizacij in Zavod za kulturo za Zgornjo Savinjsko dolino sta v sodelovanju z vsemi kulturniki na področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline sklenila priprave na letošnji jubilejni - že deseti mesec kulture. Zares številne in raznolike kulturne prireditve so bile v vseh teh letih namenjene zlasti izmenjavi stvaritev ustvarjalcev in poustvar-jalcev med posameznimi kraji, vselej pa so jih znali obogatiti še z gostovanji vrhunskih umetnikov od drugod.
V jubilejnem letu ne bo nič drugače. V februaiju se bo po vseh večjih krajih v obeh dolinah zvrstilo okrog 35 najrazličnejših prireditev in nastopov. Slavnostno jih bodo pričeli v prenovljenem kulturnem domu na Rečici ob Savinji v sredo, 8. februarja. Organizatorji in gostitelji pripravljajo zanimiv in bogat program, ki ga bo popestril zlasti nastop Kvarteta DO, na slavnosti pa bodo kot
vsako leto podelili priznanja in plakete	najzaslužnejšim
kulturnikom iz obeh dolin. Otvoritveno slovesnost bodo na Rečici ob Savinji pričeli v sredo ob 15. uri.
Precej prireditev se bo v raznih krajih zvrstilo že pred tem. Za uvod v pester spored enomesečnih prireditev bodo poskrbeli člani dramske skupine PD Gornji Grad, ki se bodo to soboto (ob 19. uri) in nedeljo (ob 15. uri) v domači dvorani predstavili z Linhartovo igro "Matiček se ženi". Prav tako v nedeljo ob 15. uri bodo krajevno proslavo pripravili v Šmihelu nad Mozirjem. Posebej zanimivo bo na predvečer praznika, v torek, 7. februarja. S skupnim naslovom "Pozdrav prazniku" bodo krajevne proslave izvedli na Ljubnem ob Savinji (17.00), v Nazarjah (18.00) in v Mozirju (18.00), v Lučah ob Savinji pa bo enaka prireditev v četrtek, 9. februarja, ob 11. uri.
■ j P
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje
PREDAVANJE DARETA BENCIKA
V	četrtek, 2. februarja, bo ob 19.00 v dvorani Doma kulture predavanje velenjskega popotnika Dareta Bencika z naslovom OD SEVERA EVROPE DO JUGA AFRIKE. Dare Bencik je v dveh letih z nahrbtnikom in slovenskim potnim listom prepotoval pot od North Capa do skrajnega juga Afrike in jo zabeležil z 200 barvnimi diapozitivi. Vstopnice po 200 SIT lahko dobite eno uro pred začetkom predavanja.
AKADEMIJA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
V	sredo, 8. februarja, ob 19.00 bo v dvorani Doma kulture Velenje SVEČANA AKADEMIJA ob slovenskem kulturnem prazniku.V programu bo nastopil Mladinski pevski zbor iz Maribora pod vodstvom Karmen Šilec. Slavnostni govornik na akademiji bo dr. Matjaž Kmecl. Akademija bo hkrati posvečena tudi 20-letnici delovanja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje.
Slovensko
Ljudsko Gledališče Wk Celje
Petek, 3. februar, ob 19.30: J. Mortimer - B. Cooke:
Kadar mačke ni doma
(gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja)
Sobota, 4. februar, ob 19.30: W. Bauer: Change
(gostovanje SNG Drama iz Ljubljane
Nedelja, 5. februar, ob 17.00: W. Bauer: Change
(Gostovanje SNG Drama iz Ljubljane) Predstava je za izven.
ODERPODODROM
Nedelja, 5. februar, ob 20.30: Z Hočevar: Smejči. Predstava je za izven.
Napovedujemo: sreda, 8. februar, ob 20.30 Z. Hočevar: Smejči, režiser Franci Križaj (premiera)
■ Zgodilo se je... 2. svečana
< LETA 1904
V Slovenskem narodu so na svečnico objavili naslednji | zanimiv članek z naslovom "Zdravstveni napredek":
"Ljubljana, ki spada med moderno urejena mesta, se ponaša J zopet z zdravstvenim napredkom. Avtomatno reklamno podjetje F. I Nučič, Ljubljana, Privoz št. 3. je postavilo v mnogih javnih pros-| torih na Kranjskem patentovane varstvene avtomate za kloset-
■	papir. Ta naprava bo občinstvu gotovo ugajala in se mora iz'zdrav-! stvenega stališča najtopleje priporočati. S temi avtomati je združeno I inseriranje, katerega so se že poslužile naslednje tvrdke: Ernest | Sark, modna trgovina; B. Schmelzer, tovarna stolov, Fr. Lipovž,
■	mizarski mojster; Fr. Ziller, tovarna kisa, Iv. Kostevc, manufak-J turna trgovina; Brata Eberl, trgovina z barvami. Cenjene bralce I opozarjamo na današnji insert."
Kaj vse je bilo včasih zanimivo za objavo v časopisu! Pa saj . je bila to zares velika in pomembna novost v naših krajih.
Tudi naslednja novica, ki je bila objavljena v isti številki I Slovenskega naroda, bi bolj spadala v rubriko "Saj ni res, pa je". "Zakaj so mrtvi še dva dni po smrti na zemlji? V neki višji
■	dekliški šoli je razlagal učitelj pogrebne običaje na Jutrovem ter * vprašal, zakaj imamo pri nas mrtvece še dva dni po smrti I nepokopane. Nastal je molk, nato pa se oglasi neka učenka: "Ker | še morajo priti poprej v časopise! "
Čeprav si takšne objave v časopisu zagotovo nihče ne želi, skoraj vsi tja enkrat le zaidemo. Izostanejo le tisti, ki jih takrat in tudi kasneje žal vsi pozabijo!
LETA 1957
"V Pesju" je kratek in jedrnat naslov članka, kije bil objavljen v Celjskem tedniku:
"V Pesju pri Velenju je bila udeležba zadovoljiva pa tudi razprava je bila precej živahna. Člani SZDL so najbolj živo posegali v razpravo o krajevnih problemih, kot so stanovanja, krajevne ceste, ki so v slabem stanju. Že lani so prebivalci tega kraja darovali precej prostovoljnih ur pri popravilu cest in se tudi letos pripravljajo na takšno akcijo. Tudi o šolstvu in vzgoji mladine so govorili ter ugotovili, da šola pri vzgoji ne more storiti dovolj, če se mladina doma slabo vzgaja."
SZDL-ja res ni več, ostali pa so problemi, ki so danes popolnoma enaki kot nekdaj.
Na koncu naj vsem pomembnim in nepomembnim, vsem znanim in neznanim, vsem velikim in vsem malim, skratka vsem ljudem dobre (pa tudi slabe) volje, ki danes, na svečnico ali pa v dneh okoli nje, praznujejo osebni praznik, iskreno čestitam!
■ Damijan Kljajič
(Kisiiatasiitiii

Za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture
j~Gallusovo priznanje Janezu Koleriču
I
Gallusova listina je posebno | priznanje ZKOS, SPZ in drugih | združenj, ki jo lahko prejmejo . glasbene skupine (društva) ali ' posamezniki za dolgoletno | prizadevno delo, ki je odločilno | vplivalo na razmah ljubiteljske . glasbene dejavnosti.
To priznanje je prejel 17. | decembra 1994 zborovodja | Janez Kolerič iz Šmartnega pri
■	Slovenj Gradcu. Janez Kolerič ' izhaja iz družine, v kateri je | pevska kultura močno razvita | in je tudi v veliki meri usmerila
■	njegovo življenje v ukvarjanje ' z glasbo, predvsem pa v petje.
Aktivno je pel že v otroš-j kem in kasneje v mladinskem I pevskem zboru Jožeta Les-' kovarja v Slovenj Gradcu, I nato v srednješolskem pevs-| kem zboru v Slovenj Gradcu in i Šmartnem. Temu je sledila bogata glasbena življenska pot; I bil je soustanovitelj vokalno-| instrumentalne skupine Fo-I rum, ustanovil je ženski pevski zbor Slovenka, kasneje usta-I novil Dekliški pevski zbor | KUD Ivan Cankar Šmartno, i leta 1988 je ustanovil v nadžupniji Šmartno pri Slovenj
Gradcu vokalno-instrumentalni ansambel Samarijan, vzpored-
no pa še otroški pevski zbor Sv. Cecilije. V letu 1992 je prevzel tudi mentorstvo vokalnega kvarteta SVIT iz Velenja. V začetku leta 1994 je izdal tudi svojo samostojno kaseto z imenom "TEBI", na kateri predstavlja svojih 10 samostojnih skladb. V jeseni 1994 pa je prevzel tudi vodenje moškega pevskega zbora Kajuh iz Velenja.
Janez Kolarič je s svojim delom nenehno prisoten v kulturnem dogajanju v občini Slovenj Gradec in na Koroškem, pa tudi v širšem slovenskem prostoru, kjer njegovi pevci predstavljajo slovensko zborovsko pesem.
V spektru njegovega delovanja velja izpostaviti širjenje ljubiteljskega petja med mladino in otroki. S svojo aktivnostjo na tem
področju kaže na to, da se polno zaveda pomembnosti potrebe vnašanja vsakovrstne kulture, tako tudi glasbeno-pevske, med ljudi...
Nedvomno si Janez Kolerič za svojo bogato kulturno bero zasluži Gallusovo listino, za katero želimo, dajo razume kot priznanje za dosedanje delo in spodbudo za naprej.
Za ohranitev žovneškega gradu
Prejšnji teden so na pobudo nekaterih občanov iz Braslovč ustanovili Kulturno-zgodo-vinsko društvo Žovnek. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 25 članov, o ciljih novo ustanovljenega društva pa nam je prvi predsednik in pobudnik za ustanovitev društva Franc Kralj povedal takole: "Osnovni namen našega društva je ohraniti zgodovinsko tradicijo, povezano z delom in življenjem
žovneške gospode in kasnejših ---
njihovih pravnih naslednikov.
Predpogoj pa je ohranitev razvalin gradu Žovnek, kar bomo delali skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. Naše skupno delo bo sistematična obnova gradu Žovnek z razčiščevanjem tlorisa, za kar bodo potrebni izkopi po arheološki metodi ter sanacija vseh najdenih sestavin kot so zidovi in drobni materiali, kar se zaenkrat zdi nerealno, saj je grad v takem stanju, da je nevaren celo za obiskovalce, ker iz dneva v dan vidno propada."
Novoustanovljeno društvo je seveda odprto za vse, ki s svojim delom in znanjem želijo pri ohranjevanju in obnovi tega zgodovinskega objekta sodelovati.	■ -er
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
j SANK ROČK, UNPLUGGED
■	Okrepčevalnica MAX, petek, 27. januarja.
■	V okviru takoimenovanega JAMESON WEEKENDA, ki je a minuli vikend potekal v bistroju MAX v Velenju in katerega
■	namen je bila promocija novega irskega whyskya Jameson, so se
■	v petek zvečer velenjskemu občinstvu s svojim akustičnim
■	programom po dolgem času ponovno predstavili domači rockerji a Sank ročk. Da so ti nastopi dobri in da na njih vedno dosežejo
■	pozitivne odzive publike, so Šank ročk dokazali že pred časom,
■	ko so sploh začeli s tako obliko nastopanja. Odziv na takih
■	prireditvah je namreč celo boljši kot na popolnoma elektriziranih a nastopih, kakršnih smo sicer vajeni. In tudi tokrat je bilo tako. B Obiskovalcev se sicer ni ravno trlo. Ob vstopu je bilo namreč
■	potrebno odšteti ne pretiranih 500 SIT, kar je manj kot stane
■	vstopnica za kakršnokoli športno prireditev in približno toliko kot J stane karta za kino. Toda, kot kaže, je za zelo razvajeno velenjsko B občinstvo, vajeno zastojnkarstava na vseh področjih, tudi to
■	preveč. Kljub zmernemu obisku, pa je bilo ljudi povsem dovolj
■	in predvsem pravih, da so skupaj z nastopajočimi ustvarili * prijetno, sproščeno in skoraj familiarno vzdušje, ki so ga uspeli a zadržati vse do jutranjih ur. Šank ročk so v dveh nastopih
■	predstavili akustične izvedbe večine njihovih najbolj znanih
■	skladb, pa tudi nekaterih svetovnih ročk uspešnic. Poseben uspeh
■	je doživela priredba stare Kocijančičeve skladbe Poišči me, s a katero se je v zadnjem času proslavil pevec Šank ročka, Matjaž
■	Jelen in ki so jo v petek na željo občinstva morali zaigrati kar
■	dvakrat.
■	Prijetno vzdušje, dober zvok in dober nastop je torej tisto, kar a so zamudili vsi tisti, ki jih je informacija o 500 tolarjih vstopnine
■	pred vrati Max-a obrnila za 180 stopinj. Škoda, saj takih prireditev
■	v Velenju ni ravno na pretek.
■	Koliko je v petek steklo po grlih Jamesona, pa ni znano.
■ Mitja Čretnik
LESTVICA DOMAČE GLASBE	
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak	
četrtek v tedniku Naš čas.	
V nedeljo, 29. januarja, ste glasovali takole:	
1. AVSENIKI: "Na Golici"..............................	8 glasov
2. KLINC: "Poglejte pijančka"........................	7 glasov
3. HENČEK: "Janez, na tvoje zdravje"............	6 glasov
3. NIPIČ: "Heja - heja"....................................	6 glasov
5. ŠTAJERSKIH 7: "Oj, ribič, ti pa znaš".......	3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 5. februarja:	
1. BENEŠKI: "Zvezde žarijo"	
2. IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Ne boš ušel"	
3. KUMER: "Lep spomin"	
4. RZ: "Jaka, lojtro brž"	
5. SLOVENSKI OKTET: "Katrca"	
v	■ Vili Grabner J
I-------------------1
i LESTVICA SLOVENSKIH PET >
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, I | 31. JANURAJA 1995, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 | ■ MHz).
1.MARIJ AN SMODE..............V kotu med gorami
I 2.SREČKO MLINŠEK............Zvezdno nebo
| 3.UNDERTAKER....................Že dolgo nism n'č jedo	|
I4.BE RADIO............................Jajca z možgani
5.RINGLŠPIL..........................Bambola
Nismo se še dodobra odpočili od novoletnih praznovanj, prvi | | mesec letošnjega leta pa je že za nami. V torek bo tako na sporedu | _ že zadnja oddaja "Lestvica slovenskih 5" v tem mesecu. Tako kot _ I vse doslej vam tudi ta ponuja pestro in na prvi pogled nezdružljivo I | množico predlogov. Za katerega se boste odločili, prepuščamo vam. |
jffl NagradnVkupon fgjj
| Ta teden glasujem za: _|
| Ime in priimek: _|
I Naslov: _ I
Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje
Kulturni center Ivana Napotnika Velenje
IIIIIIIttlillllllVSIlllKIIRRI
Koledar kulturnih prireditev v februarju 1995
Četrtek, 2, feb., dom kulture Velenje, ob 19.00 predavanje z diapozitvi in glasbo Dare Bencik. OD SEVERA EVROPE DO JUGA AFRIKE
Vstopnice 200 SIT.
Sreda, 8. feb., dom kulture Velenje, ob 19.00 SVEČANA AKADEMIJA
ob slovenskem kulturnem prazniku in 20-letnici delovanja Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Program: Mladinski pevski
zbor Maribor pod vodstvom Karmen Šilec. Slavnostni govornik: dr. Matjaž Kmecl.
Sobota, 11. feb. dom kulture Velenje, ob 10.00 in 16.00
za Pikin abonma in izven BIKEC FERDINAND, lutke Prijaznega bikca, ki ne mara bikoborb ampak ima najrajši rožice gotovo poznajo vsi otroci. Lutkovno zgodbico s polno pesmic so pripravili pri Glasbeni mladini Jesenice. Vstopnice 300 SIT.
Četrtek, 16. feb., dom kulture Velenje, ob 19.30
beli gledališki abonma (5) Petek, 17. feb., dom kulture Velenje, ob 19.30
rumeni gledališki abonma (5) Henrik Ibsen: STRAHOVI, drama Režiser: Dušan Mlakar Igrajo: Milada Kalezič, Tomaž Gubenšek, Janez Bermež, Darja Reichman, Miro Podjed V današnjem času, ko na mestu sifilisa stoji aids, je položaj ženske, od katere sodobna mora mo-ralke zahteva dobro znano odgo-
vornost, spet podoben položaju ženske v Ibsenovem času. Časi se spreminjajo, Ibsen obstaja... Vstopnice 1.000 SIT.
Sreda, 22. feb. Cankarjev dom, ob 20.00. Zlati abonma (4) NATIONAL ARTS CENTRE ORCHESTRA OF CANADA,
Ottawa. Dirigent: Trevor Pinnock Klavir: Louis Lortie Odhod ob 16.00. Po prihodu v Ljubljano si bodo udeleženci Zlatega abonmaja ogledali Slovenski šolski muzej in razstavo "od verske k brezverski šoli".
Nedelja, 26. feb. Cankarjev dom v Ljubljani, ob 18.00, obisk Giacomo Puccini: TURANDOT druga ponovitev opernega dogodka leta
Režiser, scenograf in kostumo-graf: Pat Halmen. Dirigent: Igor Svara. Pojejo: Sophia Larson, Bruno Sebastian, Franc Javornik, Norina Radovan, Robert Vrčkon, Karel Jerič, Jože Kores, Juan Vasle
Odhod avtobusa ob 15.30. Cena vstopnice 3.600 SIT. Cena prevoza 1.000 SIT. Prednost pri prevzemu vstopnic imajo
abonenti zlatega abonmaja. Pohitite.
Četrtek, 2. mar., dom kulture Velenje, ob 19.00
predavanje z diapozitivi in glasbo
Mate Mejovšek: PLEZALNE TURE V ZDA
Mate je študent II. letnika Fakultete za šport in je lani poleti preplezal najzahtevnejše gore na severu in zahodu Amerike. Vstopnice 200 SIT.
dneva v dan večja uspešnica. Medtem, ko je njihov prvi hit Cot-ton eye Joe na vrhovih številnih evropskih lestvic, se skupina pripravlja na izdajo svojega prvega albuma. Njegov naslov bo Sex & violines, na njem pa bo tudi novi single te čudne stockholmske druščine, ki se je na tržišču pojavil pred kratkim.
ROXETTE
Švedska skupina Roxette nestrpno pričakuje enega vrhuncev njihove kariere, ki naj bi se zgodil v naslednjih tednih. 19. februarja naj bi namreč nastopili na Kitajskem, točneje v Beijingu,
sam in ko družina ni našla niti minute zasebnosti več, so se pri Williamsovih odločili, da hišo enostavno prodajo in se odselijo. Kam, ostaja zaenkrat še skrivnost, ki pa to verjetno ne bo prav dolgo...
OFFSPR1NG
Neo punk je nova glasbena smer, ki se zadnje čase uveljavlja v svetu, svoje korenine pa, kot pove že ime samo, išče v tradiciji ortodoksnega punka. Offspring, kvartet s klasično zasedbo, tako značilno za punk skupine sedemdesetih (kitara, bas, bobni in vokal), prihaja iz Kalifornije in je eden najbolj tipičnih predstavnikov te smeri. Njihova glasba je tipičen punk, glasen in hiter, v njem pa je čutiti vpliv velikih
bandov iz obdobja punka: Sex Pistols, Clash in še danes delujočih Ramones. Doslej so Offspring izdali dva albuma, naslov zadnjega pa je značilen: Smash!.
CAUGHT IN THE ACT
Kar ni uspelo skupinama East 17 in Worlds Apart (da bi namreč resneje ogrozili vladavino britanske skupine Take That v svetu pop glasbe) bo morda uspelo mladim Nizozemcem, zbranim v skupini s čudnim imenom Caught in the act (ujeti pri dejanju). Eloy de Jong, Benjamin Boyce, Basti-aan Ragas in Lee Baxter so štirje
fantje, stari med 21 in 23 let, ki so tako rekoč čez noč s skladbo Love is everywhere pretresli evropsko pop sceno (predvsem njen kontinentalni del). Ali gre za kaj trajnejšega, ali le za muho enodnevnico, bo pokazal čas.
REDNEX
Nekoliko čudna in nekoliko prismuknjena švedska skupina Rednex s svojo mešanico techna in ameriškega countrya postaja iz
kjer naj bi na pokritem stadionu svoje skladbe predstavili 16.000 obiskovalcem. To bo po nastopu skupine Wham pred leti, drugi večji nastop kake evropske pop skupine v tej ogromni azijski državi.
SLASH
Slash, kitarist razvpite težkometalne skupine Guns'n'-Roses, ki trenutno sicer miruje, dosega pa precejšen uspeh s priredbo stare uspešnice skupine Rolling Stones Sympathy for the devil (tema iz filma Inter-
vju z vampirjem), je skupaj z nekaterimi prijatelji izdal svoj prvi samostojni album. Album je posnel skupaj z bobnarjem Mattom Sorumom (G'N'R), kitaristom Gilbyem Clarkom (G'N'R), basistom Mikeom In-ezom (Alice in chains) in pevcem Ericom Doverjem (Jelly-fish). Fantje so se za ta projekt poimenovali Snakepit, albumu pa so dali naslov It's five o'-clock somewhere.
■ Mitja Čretnik
ROBBIE WILLIAMS
Da ima slava tudi svoje temne plati, je še kako občutil Robbie Williams, član slavne skupine Take That. Potem, ko so njegovi oboževalci (beri oboževalke) noč in dan oblegali hišo njegovih staršev v bližini Manchesteija, kjer je živel tudi
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK
križ!
iS poročili je
Pri našem delu bi še vse ' drugo šlo, ampak ta poročila! I Odkar jih imamo vsako uro je | naenkrat treba toliko lokalnih | vesti! Svežih in še ne "prežve-■ čenih", kot pravi urednica . Mira Zakošek. Ampak z nji-' mi je res težko, predvsem pa I jih za Miro nikoli, ampak res | nikoli, ni dovolj. Niti takrat, | ko jih je več kot preveč.
Prejšnji teden se je precej J poznalo, da sta bili v uredništvu I izpraznjeni dve mesti: Tatjana I Podgoršek in Bojana Špegei | sta zboleli. Ta teden se položaj | že umiij a, obe se počasi vračata.
•	Da ju ni bilo, se je najbolj J poznalo pri pomanjkanju vesti
•	za radijska poročila, čeprav sta I obe kakšno aktualno dogajanje | spremljali kar iz domače | postelje in nas o tem seznanjali . po telefonu. Tatjana je pošiljala J novice o svetu občine Šmartno 1 ob Paki in tamkajšnjih gasilcih,
pa res
boli in razmišljati o tem, zakaj ga pravzaprav boli, ko pa ga ne bi smelo. Ob vseh teh dogodkih, pa je še hujšanje podaljšal za cel teden. In veste zakaj? Zato, ker je z rokometaši odšel na Dunaj, kjer so žrebali pare polfinala. Če greš na Dunaj, saj veste, je pa že treba pustiti trebuh zunaj.
Janez Plesnik pa pri vesteh vedno počaka na zadnji trenutek, beri: odda jih kakšno minuto pred poročili. Kot razlog navaja, da so tako vsaj aktualne in neprezvečene, ker jih ne more nihče, niti napovedovalec, že prej sam prebrati. In še sveže so kot žemljice zjutraj v pekarni.
Tako je to pri nas. S temi poročili je največji križ. Pa je vendar to tako preprosto, kot pravi Mira, ki od nas ne zahteva pravzaprav nič drugaga, kot da pravočasno oddamo svežo vest. "Ja, a je to tako težko?" pravi.
■ mkp
Bojana pa je kratke predahe med vročino in "nevročino" izkoristila za skok v redakcijo. Tako je, če te poklic povsem zastrupi! Niti takrat, ko si bolan, ne daš mira.
Stane Vovk pa je kar ozdravel po tistem spremljanju rokometašev velenjskega Gorenja najprej v
Italiji in potem v domači Rdeči dvorani. Tako temeljito in občuteno je o tem poročal za radio, da bodo morali rokometaši (lahko pa seveda še kakšen drug domači klub) še večkrat ponoviti takšen uspeh. Potem Stane ne bo imel priložnosti misliti na to, kje vse ga kaj
Stane Vovk je za teden dni podaljšal hujšanje

110 NAŠ ČAS
2. februarja 1995
Območna geodetska uprava Velenje
Prostori so še uganka
V mestni občini Velenje so konec lanskega leta le dosegli tisto, za kar so si močno prizadevali: sedež območne geodetske uprave. Niso mogli dovoliti, kot so takrat pogosto govorili, da Velenje edino med mestnimi občinami v Sloveniji ostane brez tega sedeža. Potrebnih pa je bilo veliko veliko prepričevanj in dokazovanj o potrebnosti te uprave tudi v Velenju.
Če obnovimo potek: najprej so na geodetski upravi Velenje skupaj z upravama v Mozirju in Žalcu z dopisom posredovali pri direktorju Republiške geodetske uprave. Seznanili so ga z vsemi okoliščinami, zaradi katerih bi Velenje moralo imeti sedež območne geodetske uprave. Vzporedno sta posredovala tudi predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik in predsednik izvršnega sveta Srečko Meh.
"Na začetku je kazalo pre-
cej slabo," obnavlja dogajanje direktor geodetske uprave Velenje Drago Koren. "Na republiki so govorili, da to ni potrebno, da je premajhno območje in podobno. Sredi decembra, ko smo že pripravljali novo sistemizacijo, pa nam je bilo naloženo, da kot možnost izdelamo tudi sistemizacijo za območno geodetsko upravo Velenje. Potrditev, da tu bo območna enota, pa smo dobili konec decembra."
V Velenju pa bo poleg
Območne geodetske enote še naprej izpostava, kjer bodo delali vse tisto, kar so kot občinska geodetska uprava delali doslej. "Predvideni sta dve notranji organizacijski enoti: skupina za splošne zadeve, ki se bo ukvarajala z nalogami v zvezi z vodenjem zemljiškega katastra in izdajanjem podatkov iz geodetskih evidenc, in tehnična skupina, ki bo skrbela za izvajanje operativnih nalog," pravi Drago Koren.
Območna geodetska uprava Velenje bo pokrivala območja nekdanjih občin Velenja, Žalca in Mozirja. Tam, kjer so doslej delovale občinske geodetske uprave, bodo odslej sedeži izpostav. Postavitev območne geodetske uprave so zaupali Rafku Bohaku, ki je bil do pre-
vzema te naloge direktor geodetske uprave Mozirje. "Uprava bo koordinirala delo izpostav in opravljala tiste kadrovske, finančne in strokovne naloge, ki jih posamezne manjše izpostave zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov same ne bi mogle uspešno izvrševati," pravi. Da ima območna geodetska uprava sedež v Velenju, ni več nobenega dvoma, odprto pa ostaja vprašanje, kje bodo njihovi prostori. V prizadevanjih za pridobitev sedeža območne uprave v Velenju je občinski vrh obljubil tudi primemo rešitev prostorskih zadev. Zdaj bo treba narediti še en korak, da se ta obljuba tudi izpolni.
■ Milena Krstič - Planine
Gasilsko društvo Šmartno ob Paki
"Vsak zase - kot bo vedel in znal"
Prejšnjo soboto so se na rednem občnem zboru sešli člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki. Že tri leta je predsednik društva Robi Crnjac. Na naša vprašanja o delu, nalogah v prihodnje, o vplivu nove lokalne samouprave, ...je takole odgovarjal na naša vprašanja.
mmm . ^ m
I
Je bilo delo društva v letu 1994 tako uspešno kot v minulih letih?
Robi Crnjac: "Mislim, da. Glede na to, daje za nami praznovanje 90-letnice obstoja, so bile načrtovane aktivnosti na operativnem področju skromnejše. Požar in poplava v kleti občana dokazuje, da smo v preteklih letih vestno skrbeli za požarno varnost in sedaj žan-jemo sadove tega dela. Še najbolj živahno je bilo na tekmovalnem področju. 8 naših desetin v vseh skupinah je uspešno sodelovalo na občinskih, medruštvenih tekmovanjih širom po Sloveniji. Najbolj pa so se izkazale veteranke, ki se kitijo z državnim naslovom v svoji kategoriji. V 92-letnem obstoju našega društva je to največji dosežek."
Posebnih težav torej nimate?
Robi Crnjac: "Nimamo. Dokaj dobro smo opremljeni, lani pa smo kar precej posto-
rili tudi pri urejanju doma in njegove okolice."
Tega pa najbrž ne morete trditi glede kadrov?
Robi Crnjac: "Naše društvo tvori 154 članov, od tega jih je 110 starih več kot 18 let, ostalo je naš podmladek. Priznati moram, da pravega razumevanja med generacijami ni. Zaradi osebnih razlogov se je odpovedal nalogi poveljnika društva dolgoleten in vesten član Franc Mumelj. Na nadomestnih volitvah so se člani društva odločili, da ga bo zamenjal Alojz Ježovnik, podpoveljnik pa je Darko Pergovnik. Mislim, da smo s tem vrste kolikortoliko uredili."
Ocenjujete, da bo nova lokalna samouprava vplivala na nadaljnje delo vašega društva?
Robi Crnjac: "Mislim, da temeljitih sprememb ne bo. Res pa je, da bomo morali bolje sodelovati z občinskimi organi in še tesneje z vsemi društvi v občini Šmartno ob Paki. Po do sedaj sprejetih zakonih naj bi določeno vsoto denarja za dejavnost dobili
Robi Crnjac: "Glede organiziranosti v prihodnje ne bo teža*"
z državnega vrha. Ker bo tega za nemoteno delo društva premalo, se bomo morali še sami presneto truditi za marsikateri tolar."
Občina Šmartno ob Paki je majhna in gospodarsko šibka. Na njenem območju pa delujeta dve gasilski društvi, seveda vsako s svojim domom. Ste razmišljali, kaj in kako bi se veljalo umno organizirati v prihodnje na tem področju?
Robi Crnjac: "Za zdaj še ne. Niti ideje o tem nismo izustili. Obe društvi sodita pod okrilje Gasilske zveze Velenje. Kot smo slišali, naj bi financiranje glede
vzdrževanja domov in tehnike ostalo skorajda nespremenjeno. Z majhnimi popravki torej takšno kot je bilo do sedaj. Za nakup nove tehnike pa se bomo morali sami potruditi. Boju za preživetje se najbrž ne bo dalo izogniti. Pravzaprav se tega ne bojimo, saj so naši občani z vsem srcem tudi gasilci. Ob najrazličnejših priložnostih, na akcijah so nam vedno stali ob strani in nam pomagali. Mislim, da bo tako tudi v prihodnje."
Kaj nameravate šmarški gasilci početi v letu 1995?
Robi Crnjac: "Največja akcija bo organizacija družabnega srečanja gasilskih društev Šmartno. V Sloveniji jih 8 nosi to ime. Nadejamo se, da nam bo pri tej akciji pomagalo tudi občinsko vodstvo. Ureditev veseličnega prostora, trojk na našem požarno-varstvenem območju, dokončna ureditev ostrešja doma, skrb za preventivo ter seveda usposabljanje članov in desetin pa so naše tradicionalne obveznosti. Želimo si, da bi po poti, ki so jo začrtale naše veteranke, stopila še kakšna naša desetina."
U(tp)
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega
Mesec kulture - Februar 1995
Teden kulturnih prireditev v Mislinji
Mislinja bo prepevala, praznovala in godčevala
Mislinja je sedaj samostojna občina, razpeta med šest sosednjih občin, kulturno društvo pa je v njej zaživelo že pred mnogimi leti. V začetek dvajsetih let tega stoletja segajo prvi začetki Kulturnega društva Mislinja, ki je vsa ta leta rastlo, se razvijalo, dodajalo nove dejavnosti, povezovalo krajane in bogatilo utrip in življenje v kraju. Tako danes v okviru društva deluje gledališka skupina, dva pevska zbora, literarni klub, godba na pihala, ustanavljajo pa tudi folklorno skupino. Kot vsako leto so se bogato pripravili na letošnji slovenski kulturni praznik, posvetili pa mu bodo kar ves teden. Več o tem nam je povedal Peter Tovšak, predsednik KD Mislinja: "Vsako leto v Mislinji pripravimo prireditve v okviru počastitve slovenskega kulturnega praznika, letos smo jih zastavili nekoliko drugače. Pod motom "Mislinja prepeva" bodo v soboto ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Šentilju nastopili vsi pevski zbori, ki v Mislinji delujejo. To so trije zbori iz OŠ Mislinja in dva iz društva.	Za
predpraznični torkov večer smo pripravili pruireditev z naslovom "Mislinja praznuje". Povabili smo umetnike, naše kulturne ustvarjalce, ki jih je mati zibala med Paškirn Kozja-kom in Pohorjem, da predstavijo svoj kulturni opus, tako na likovnem področju kot pesniškem. Mislim, da bo to prireditev zelo poživilo. Spregovorili nam bodo naši domačini Stana Lušnic-Arsovski, Andreja Martine, dr. Lojze Pogor-evc in Jože Tovšak." Ob tem naj dodamo, da bo tudi ta prireditev v Kulturnem domu v Šentilju, pričela pa se bo ob 18. uri. Zaključila jo bo gledališka skupina, ki bo prvič po letu 1989 na oder postavila Linhartovo Županovo Micko. "V petek ob 18.00 pa bo kot vsako leto izredno obiskana prireditev "Mislinja godčuje", deveto srečanje ljudskih godcev, kjer domači vižarji, mlajši in starejši, pokažejo, kaj so se novega naučili in kaj so si zapomnili še od svojih prednikov. Krajani jo verjetno z veseljem pričakujejo "je predstavitev tedna kulturnih prireditev v Mislinji zaključil Peter Tovšak.
Mislinja je že znana po kulturni dejavnosti, zato so veseli vsakega gosta tudi od drugod. Vabljeni v njihovo družbo, saj so se potrudili tudi za vas!
■ bš
Peter Tovšak, predsednik KD Mislinja.
Mislinja
Tečaj uspešno zaključili
V mesecu kulture - februarju 1995 se bodo v koncertni dvorani glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju zvrstili naslednji koncerti:
1.	V četrtek, 2. februarja, bo 5. koncert iz cikla komornega abonmaja in izven. Nastopili bodo pianistka Renata Neuvirt in godalni kvartet "Klima" iz Zagreba. Na sporedu imajo klavirska kvinteta Cesarja Francka in Antonina Dvoraka. Koncert bo ob 19.30 uri.
2.	V soboto, 11. februarja ob 19.30 uri bo nastopil Simfonični orkester Glasbene šole Velenje
pod vodstvom Dušana Lipovška s skladbami Granadosa, Sibeliu-sa in Griega. Za uvod se bo predstavil tudi podmladek: godalni orkester mlajših učencev. Koncert je izven abonmaja.
3. Prav tako bo izven abonmaja koncert Cristopha Stradner-ja, violončelo in Margarete Bab-insky, klavir. Oba mlada umetnika sta z Dunaja, koncert pa prireja Glasbena šola v sodelovanju z Avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani. Pianistka je že pred dvemi leti imela v Velenju izredno uspešen recital. Mlada avstrijska umetnika bosta
nastopila v sredo, 15. februarja ob 19.30 uri z deli Debussya, Straussa, Weberna in Brahmsa.
4. V četrtek, 16. februarja
ob 18.00 uri pa bo Glasbena šola Velenje priredila javni nastop najboljših učencev klavirskega oddelka.
V februarju (8. februarja) bi moral biti v glasbeni šoli še 5. koncert za zborovski abonma in izven. Nastopiti bi moral najboljši slovenski ženski zbor "Roto-vž" iz Maribora. Zaradi bolezni pevk pa je koncert prestavljen na poznejši termin.
Gasilsko društvo Mislinja je bilo skupaj z OGZ Slovenj Gradec organizator tečaja za naziv "Izprašani gasilec", tako za člane domačega društva kot tudi za gasilce iz Doliča in Dovž. 30 udeležencev je tako še dodatno usposobljenih (med njimi veliko žensk) v številnih gasilskih veščinah. Bolje so seznanjeni o organizaciji gasilstva, predpisih,
taktiki, preventivi ter ostalih strokovnih področjih, tako da so potem čim bolj uspešni v intervencijah. Vso pohvalo tako zasluži vodstvo GD Mislinja ter vsi nešteti predavatelji, ki so tečajnikom posredovali svoje bogate izkušnje in znanje. To so ob zaključku tečaja potrdili tudi sami udeleženci.
■ Silvo Jaš
Začetek ob kulturnem prazniku
"Srečanja v Stari vasi"
V Domu krajanov Stara vas se je lani zvrstilo več zanimivih prireditev, ki so privabile številne krajane, od najmlajših do najstarejših. Vodstvo Doma krajanov za letošnje leto napeoveduje več novosti. Ena od teh bodo gotovo "Srečanja v Stari vasi", s katerimi želijo predvsem
spodbuditi kulturno ustvarjanje v tem delu Velenja. V okviru srečanj bodo izvedli zanimive kulturne prireditve, razgovore, razstave in drugo.
Uvodna prireditev "Srečanj v Stari vasi" bo v torek, 7.februarja, s pričetkom ob 18.uri. Pripravljajo jo na čast slovenskemu kulturnemu prtazniku. Za prilož-
nostni program bodo poskrbeli pevci iz Stare vasi, vodi jih Maks Podlesnik, recitator Karel Seme ter pevca Zofka Gorogranc in Ciril Grebe-nšek, ki bosta predstavila del zanimive in bogate zapuščine Antona Kurnika.
U(vs)
2. februarja 1995


NASI KRAJI IN LJUDJE


NjIS VAS 11
Pri velenjskem društvu upokojencev so z delom v preteklem letu več kot zadovoljni. Kljub gospodarski in družbeni krizi so v celoti uresničili letni delovni program.
Pričeli so z občnimi zbori posameznih društev upokojencev, ki so bili januarja in februarja, nadaljevali pa s športno-rekreativ-imi tekmovanji, ki so jih organizirale Zveze društev upokojencev Ravne na Koroškem, Slovenj gradeč in Velenje. Na teh tekmovanjih so velenjski upoko-jenci-športniki dosegli vrsto vidnih uspehov. Posebej so ponosni na odlične uvrstitve na državnih prvenstvih.
Pevski zbori so sodelovali na raznih kulturnih srečanjih. Udeležili so se pevskega tabora v Stični in sodelovali na sejmu "Senior" v celjski dvorani
Golovec, vseh nastopov pevskih zborov upokojencev na velenjskem področju pa ne kaže naštevati. Člani aktivno sodelujejo tudi v okviru "univerze za tretje življensko obdobje", zlasti uspešni so literati Društva upokojencev Šoštanj, ki bodo letos izdali celo svojo knjigo.
Zveza društev upokojencev ima vsako leto največ dela z organizacijo "tedna upokojencev", v katerem združujejo športna in rekreativna tekmovanja, petje na vasi in še kaj, za zaključek pa se že nekaj let nazaj zberejo na Rogli; letos se je srečanja udeležilo 300 upokojencev iz vseh štirih društev.
Zelo priljubljeno je med upokojenci izletništvo. Zveza je skupaj z društvi lani organizirala enajst izletov v tujino ter 33 izletov in piknikov po Sloveniji. Že nekaj let zapovrstjo zveza ob
Predstavniki velenjske zveze in gostje ZDU Velenje na lanskem prijetnem srečanju na Rogli
■ Mislinjski jarek I
Male vodne elektrarne pa kar po svoje...
n i i i
i
Reko Mislinjo v njenem zgornjem delu, torej tam, kjer je še | pravi biser, kjer še ni odplak in kjer se čuti utrip nenaseljenosti, | pesti nekaj povsem drugega. V zadnjih desetih letih so na njej zrasle
■	kar tri male vodne elektrarne, prva pač zaradi takšne miselnosti, J zadnji dve pa že tudi zaradi pridobitniške dejavnosti. Prav zadnja I pa je s samo gradnjo in kasneje s obratovanjem porušila vse tisto, | kar je krajem in ljudem ob reki dajalo poseben utrip in pečat. In | idiličnost visoko v Mislinjskem jarku, tam pod obronki Pohorja, | počasi izginja. Čisto nič prijazno ne curlja reka Mislinja na zajetju
■	pri Pistotniku, večina gre namreč v cevi, pa do turbine, za • dragocene kilovatne ure, za čim večji zaslužek. In tukaj se navadno \ na vse drugo kaj kmalu pozabi.
| Skrajni čas je, da končno pride do ustreznih dogovorov med | ribiči, naravovarstveniki in lastnikom elektrarne, da rečejo svoje
■	in da dogovorjeno potem tudi v celoti spoštujejo.
■ Silvo Jaš
novem letu izda "Bilten", ki je med upokojenci vse bolj priljubljen in bran. Izšel je tudi letos, z majhno zamudo sicer, zato pa v nejm ni nič manj zanimivega in koristnega branja.
Z novo lokalno samoupravo se je občina Velenje preoblikovala v tri nove, kar pomeni spremembe tudi v zvezi, saj so vanjo vključena štiri društva. Ko so na Zvezi društev upokojencev o tem razpravljali, so sklenili, da bodo še naprej ostali enotni, ne glede na nove občinske meje. Predlagali so tudi, da bodo dosedanjo zvezo preimenovali v Medobčinsko zvezo društev upokojencev s sedežem v Velenju.
Ne glede na to spremembo je zveza tudi za letos pripravila obširen delovni program. O njem je predsednik IO ZDU Velenje Hubert Mravljak povedal: "Delo bo temeljilo na pravilih naše zveze in ZDU Slovenije, ki določajo, da je Zveza društev upokojencev prostovoljna, stanovska, interesna in humanitarna organizacija. Preko naših delegatov bomo sodelovali z
ZDU Slovenije in v vseh drugih za nas pomembnih ustanovah; povsod tam, kjer so naši življensko pomembni interesi.
Organizirali bomo športna in rekreativna tekmovanja in se udeleževali meddruštvenih, regijskih in državnih tekmovanj. Še bolj bomo širili socialne, humanitarne in kulturne dejavnosti v naših društvih. Naša velika skrb bo povečanje števila članov v društvih, s tem pa tudi števila članov "vzajemne pomoči" in naročnikov časopisa "Vzajemnost".
Spet bomo organizirali "teden upokojencev", ki bo tokarat od 19.do 24.junija z zaključkom na Rogli 1.julija, še naprej bomo sodelovali z "univerzo za tretje življensko obdobje" in z domom za starejše občane. Čim več upokojencem bi radi omogočili letovanja v počitniških domovih in zdraviliščih, prav tako udeležbo na izletih po tujini in domovini, "zadnja" naloga v letu pa bo seveda izdaja našega biltena", je še dodal Hubert Mravljak.
■ Bogdan Mugerle
V obljubljeni deželi p)
Zelo zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot iz Idaha proti Smith Rocku. Čakalo nas je več kot tisoč kilometrov vožnje, v vročem dnevu po dolgočasnih cestah, ki jim ne vidiš konca in z omejitvijo, ki se ji Slovenci le smejimo.
Ifs America.
Bila je naporna vožnja skozi puščavo na vzhodu Oregona. Prvič se je zgodilo, da nam je zakuhala "mrcina", vendar brez večjih posledic, le klimo smo morali uporabljati redkeje.
Od tistega trenutka dalje, ko sem zagledal v zadnjih sonnčnih žarkih obsijano skalovje Smitha, sem bil ponovno ves poln energije in mi ni bilo žal, da smo tako hiteli. Po treh tednih smo prispeli na cilj.
V vzhodno steno gore Monkey face (opičji obraz) sem se podal že prvo jutro. Hitro sem odnehal zaradi hude vročine. Moral sem počakati na popoldan, ko vročina vsaj malo popusti. Vse dneve, ko sem študiral smer, sem to lahko počel le popoldne. Just Do It je za športno plezanje ena najdaljših in najtežjih smeri na svetu. Ves čas po zadnjem tekmovanju za svetovni pokal v Moskvi sem posvetil izključno pripravi na ta vzpon. Šest dni na teden, po šest ur na dan treninga, ob tem pa ničkoliko poti, ko sem iskal sredstva za pot; pa še v šolo je bilo treba hoditi.
Deset dni sem preživel v nenehnem boju z lastno težo in oprimki, v nenehnem nihanju
visoko nad tlemi. Že po prvih dneh sem uvidel, da se ne smem šaliti. Smer je bila "nora", v pedesetih metrih si moral izvesti okrog devetdeset skrajno težavnih gibov, in to brez počitka. Na ključnem zgornjem delu zaradi težav nisem mogel vpenjati vrvi v vponko in sem tako nemalokrat poletel tudi do petnajst metrov nižje. Še nikoli nisem tako garal, zvečer po plezanju sem imel krvave prste; razžrla ter razcefrala sta jih skala in vročina. Shujšal sem za tri kilograme, ves že dosedaj načrtovan pristop pa sem še izboljšal z raznimi sredstvi in metodami, ki bi mi naj omogočile vzpon v enajstici.
V jutranjih dneh, ko sem se ogreval za popoldanski vzpon, sem preplezal tudi eno od težjih smeri v Ameriki, bila je težka desetka White VVedding, vendar izrazito lahka v primerjavi z mojim ciljem. Vročina meje tako ovirala, da sem moral Smith zapustiti predčasno in odpotovati v Kalifornijo na ponovne priprave in čakanje na boljše pogoje. V nadaljevanju turneje sem zvesto spremljal vremensko napoved, vendar so se temperature v Oregonu vseskozi gibale čez trideset stopinj.
Čez mesec dni, proti koncu septembra sem se ponovno vrnil pod smer. Še vedno je bilo prevroče. Poskušal sem nadaljnjih sedem dni, vendar brez uspeha. Glede na razmere, izčrpanost in popolnoma uničene prste sem se z grenkobo odločil, da ne bom več
poskušal. Bilo bi nesmiselno. Odločil pa sem se, da se bom v Smith vrnil marca naslednje leto.
Bilo je mučno, vendar je bila to edina smiselna odločitev.
piše: Matej Mejovšek
Naslednji dan pa sem o vsem tem že premišljeval ob jezeru Tahoe. Bil sem v Kaliforniji, kjer je bilo hladneje.
(dalje)
Naš čas je dobil noge
Iz kupa časopisov, ki jih vsak četrtek iz tiskarne pripeljejo pred uredništvo Našega časa, potrebujemo pa jih za arhiv in druge obvezne zadeve, je pred tednom dni neznanec ukradel natanko 41 izvodov in s tem postavil nov rekord. Čeprav se skorajda ne zgodi, da ne bi kakšen izvod manjkal, je bilo tokrat res prehudo. Optometer se zdaj sprašuje, zakaj neznanec potrebuje toliko časopisov? Jih nemara prodaja ali pa je bolj radodarnega srca in jih kar razdeli?
V Starem Velenju "diši" in visi
Eden od prebivalcev obnovljenega objekta na Starem trgu 26 je mojo malenkost, Optometer, opozoril na čudno spodbujanje podjetništva v njihovi hiši. Čez cesto, od Suščeve mesnice do novega Bistroja 1, 2, 3, nekaj visi. Nevarno nizko in amatersko. Tisto nekaj ni nič drugega kot elektični kabel, ki skozi priprto okno izgine v notranjost lokala in mu tako pošilja potrebno elektriko. Zato mora biti seveda okno ves čas odprto, stanovalci, ki imajo nad lokalom spalnice, pa so se vonja pečenih pišk in "čunk" že tako najedli, da se bodo verjetno kolektivno navdušili nad vegetarijanstvom. Upajo tudi, da ne bo na Stari trg zašel kakšen visok kamion. Lahko se zgodi, da bodo imeli še zastonj ognjemet. Zakaj je napajanje z elektiko urejeno tako kot je in ne po "reglcih", je pa že drugo vprašanje!
Plačo naj si sam izdre
Med številnimi začetnimi krči nove lokalne samouprave, se pravi občin, je tudi vprašanje poklicnega župana. Od marsičesa je to odvisno, najbolj seveda od denarja. Država ga bo gotovo dal premalo za vse potrebe, zato naj bi bila med poglavitnimi nalogami županov zagotavljanje dodatnih virov, "težačenje" po miitistrstvih in drugih organih, ki imajo vreče z miloščino (miloščino za občine seveda). V eni izmed zgornjesavinjskih občin so se z zaposlitvijo Župana takoj strinjali, saj menijo, daje dovolj tečen za kaj takega, predvsem pa vsaj toliko, da bo izdrl plačo za sebe.
" Državne" poroke!
Ob vseh zgodah in nezgodah glede pristojnosti novih občin se v Zgornji Savinjski dolini pojavlja še ena, ki ne prispeva kaj prida k večanju samostojnosti. Že doslej je imela roko nad poroko država in jo bo imela tudi poslej. Nove tegobe torej za mladoporočence. Če v posamezni občini ne bodo imeli državnega uradnika, lepo pot pod noge in na sedež upravne enote v Mozirje. To bo ena pridobitev samostojnega občinskega odločanja, druga pa velja samo za dve občini (Luče, Nazarje), ki imata poročni dvorani in se jima obetajo dodatni izvirni prihodki (če ob vsem ne bo prevladala koruza).
Smer: "Just do it" 8c+ v plezališču Smith ročk, Oregon
Dober tek, čeprav...
Če kdaj, se na svojo "najljubšo žlahto" na podeželju spomnimo pred in po novem letu. Pa ne zaradi Miklavža ali Božička, čeprav se S'to "pretvezo" spravimo od doma. je namreč v tem času še en praznik, ki ni zapisan na nobenem koledarju, je pa "praznik." Koline so to in na ta dan se v veliko primerih še vedno v hiši in okrog nje zberejo bližnji in daljnji sorodniki. Koliko bo kdo "dobil" je seveda odvisno od gospodinje in gospodarja, predvsem pa od "gostitelja", beri - prašiča. Ob njem igra glavno vlogo v tej "predstavi" seveda mesar (večkratna ponavljanja prizorov niso možna), ki je v mnogih primerih tu<Ji šaljivec s svojimi raznovrstnimi štosi in potegavščinami. Prav mesarji so pogosto tudi "umetniki" posebne sorte. To zgovorno dokazuje posnetek. "Izdelek" so krstili z imenom "serviran na krožniku," vsem pa zaželeli dober tek.
slika in tekst: B.M.)
Zveza društev upokojencev Velenje
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Tudi letos jim ne bo dolgčas
——
ZA RAZVEDRILO
P
Oven od 21. marca do 20. aprila
V Nekatere neverjetne stvari so se že uresničile, nekatere pa se vam še bodo. Partner zadnje čase strmi od začudenja, vam pa raste samozavest. Nekdo bo govoril stvari, ki vam ne bodo ugajale. Lahko ga pravočasno utišate, tako kot ste nekoč že znali. Veliko veselja boste užili takrat, ko boste v dobri družbi. Zdravje odlično!
Bik od 21. aprila do 20. maja
Obujali boste spomine, ob katerih vam bo pri srcu nepopisno lepo. V družbi dobrih prijateljev boste uživali kot že dolgo ne, za nameček pa boste uredili še nekaj koristnega. Nakup, ki ga boste končno izpeljali, vas bo močno vznemiril. Ob misli na bližajoči se konec tedna boste sicer živčni, vendar tudi prijetno nestrpni. Čaka vas sreča.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
I | Ponovno razmislite o zadevi, saj ste se že naučili, da je zaletavost nevarna stvar. Nekdo vam bo polepšal petek, vi pa se boste potem potrudili, da mu boste vrnili uslugo. Naredite tako, kot vam govori srce in ne poslušajte vedno samo partnerja. Najlepši večer bo tisti, ki ga boste preživeli s prijateljem.
Rak od 22.junija do 22.julija
A ^
Precenjujete prijateljevo potrpežljivost in se s tem zapletate v nepotrebne težave. Nepričakovano boste morali odpotovati. To vas bo najprej razjezilo, kasneje pa razveselilo. Dobili boste darilo, ki vam bo zelo všeč. Prav zaradi njega boste nasmejani še nekaj dni. Nekdo vas bo iskal in tudi našel, nato pa bodo nastopile velike spremembe.
Uvod 23. julija do 23. avgusta
O / Ker bi radi ustregli vsem, ne boste ustregli nikomur. Nekdo, ki vas pogosto obiskuje, vam pripoveduje neko resnico, vi pa ga nalašč nočete razumeti. Počakajte do nedelje, nato pričnite z ukrepi. Neresnice so včasih prijetnejše od resnic, vendar to ne vodi nikamor. Kljubovalni boste, nekdo vas bo zato še bolj cenil.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
D Če se boste preveč zavzemali za stvari, ki so nepomembne za vašo prihodnost, boste ostali nazadnje praznih rok. Potovanje bo vznemirljivo, še posebno za tiste, ki bodo ostali doma. Zaupajte sodelavcem, dobro vedo, kaj vam svetujejo in kaj želijo doseči. Prijetno vam bo, dokler ne boste postali ljubosumni.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
^^ Zadnje čase ste pogosto razdražljivi in živčni, ker pač življenje ne teče po tirih, ki ste si jih vi izbrali. Vendar se spet bližajo trenutki, ko boste uživali v norostih in novostih, nekomu pa bodo zaradi tega siveli lasje na glavi. Partnerjevo nestrpnost boste utišali tudi z rahlimi lažmi, zato se ne čudite, če bo prišlo do zapletov.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Ob neki novici se boste nasmejali od srca. Življenje vam bo iz dneva v dan bolj všeč, še posebno, če bo družba takšna kot ste si jo želeli. In večino časa bo. Končno lahko zaključite neko poglavje in začnete spet od začetka. Partner bo govoril vse mogoče stvari, vmes bodo tudi modrosti, ki pa jih vi ne boste hoteli slišati. Zato jih boste preslišali.
Strelec od 23. novembra do 21. decembra
Nekdo vam zavida vaše uspehe, čeprav jih ni toliko, da bi bili lahko popolnoma zadovoljni. Ne ozirajte se na druge, ampak še naprej hodite po svoji poti naravnost naprej. V soboto boste slabe volje, ker se vam bo iz rok izmuznila neka sijajna priložnost. Zdravje se bo bistveno popravilo.
Kozorog od 22. decembra do 20. januarja
Če boste trmasti in neomajni, boste izgubili dobrega prijatelja in si pridobili ugled in zavidanja vreden položaj. V ožji okolici je nekdo, ki vam nenehno gleda pod prste. Čakanje bo sicer dolgotrajno, vendar tudi okronano z uspehom. Če imate preveč časa, si privoščite vse tisto, kar vas že dolgo mika.
Vodnar od 21. januarja do 20. februarja
yw\ Sporočilo bo prišlo ob nepravem trenutku na pravi naslov. Posledic ni mogoče predvideti, lahko pa upate, da bodo prijetne. Komaj čakate na konec tedna, ko se bo zgodilo nekaj neobičajnega. Partner ima na zlogi še nekaj očitkov, s katerimi pa vam bo prizaneseI, če boste obljubili tisto, kar bi rad od vas. Počakaj te, nikamor se vam ne mudi!
Ribi od 21. februarja do 20. marca
7\ Ponudba bo res mikavna, vi pa se kljub temu ne boste znali odločiti. Čeprav znate biti trezni in preudarni, boste jutri zagrešili neko napako. Užaljenost bo prehodna, ljubezen pa trajna in globoka. Naj vam zato ne bo žal denarja, ko boste kupovali presenečenje za partnerja.
Pomladni v plašču
Ni kaj, počasi bomo pričeli razmišljati o "lažji", spomladanski garderobi. Seveda bo prva reč inventura po omarah in če boste ugotovile, da vam med garderobo primanjkuje površnikov, se odločite za spomladanski plašč. Ti bodo letos precej zaznamovali modno pomlad, seveda bodo tanjši in lažji kot zimski, kroji pa se kaj bistveno ne bodo razlikovali od zimskih.
Veliko navdiha so modni kreatoiji spet našli pri vojaških
dan
plaščih. Značilne paspulete, našiti žepi, srebrni ali zlati gumbi in trapez kroji jim dajo vse, kar potrebujete za moden plašč. Dolžina? Maksi, čim daljše in čim bogatejše kroje boste izbrale, bolj boste zadele. Tudi umetno krzno kot modni dodatek bo posrečena pogrun-
ij s ^m?
mjt W
tavščina. Krasi naj ovratnik in rokave.
Barve? Večna črna, temno rdeča, rjavi toni za tiste, ki jih imajo radi, siva. Te bodo najbolj "in". Poleg volnenih materialov lahko uporabite tudi žamet, ki se spet vrača z velikimi koraki.
KUHARSKI NAMIG
Palačinke z mesnim nadevom
Palačinke so lahko sladica, s katero postrežemo po obedu, lahko pa so tudi izdatna glavna jed. Če jih boste pripravili po današnjem receptu, bodo izdatna in okusna glavna jed.
Iz moke, kislega mleka ali kisle smetane, 2-3 jajc, soli in nastrganega muškatnega oreška pripravimo testo za palačinke. Testo naj stoji 30 minut, da se moka napne.
Spečemo tanke palačinke in pripravimo mesni nadev: lahko prepražimo mleto meso in ga zgostimo z malo moke. Lahko uporabimo tudi narezane ostanke mesa, perutnine, gnjati ali salame. Dodamo sesekljan peteršilj, poper in malo nastrganega muškatnega oreška. Polnjene palačinke zvijemo in zložimo v namaščeno nepregomo posodo. Potrese-
mo jih z nastrganim sirom in popečemo v vroči pečici.
Ponudimo jih z vročo, začinjeno paradižnikovo omako.
Pa mirno in lahko noč!
Vsako jutro, ko zazvoni budilka, se zbudite utrujeni in si želite le to, da bi se končno enkrat lahko naspali in spočili. Vsak četrti človek (med temi je več kot dve tretjini žensk) preživlja mučno dolge noči, ker ne more zaspati, ali pa se ponoči zbuja. Dolgotrajna nespečnost lahko povzroča glavobol, težave pri koncentraciji, pa tudi bolezni srca in ožilja.
Če vas muči nespečnost, to še ne pomeni, da se morate s tem sprijazniti. Pomagate si lahko tudi sami. Najpomem-bnjeje je, da odkrijete vzroke nespečnosti. Če boste zaužili preveč kave, cigaret, se pred spanjem preobilno najdeli, gotovo ne boste dobro spali. Tudi hrup, svetloba in pretrda ali premehka postelja ovirajo spanje. No ja, to še lahko odpravite, huje je, če ne spite zaradi psihičnih težav kot so strah, stres ali prepir s partnerjem. Toda tudi v tem primeru si lahko pomagate.
-	Zvečer pojdite na sprehod in se poskušajte sprostiti. Prijetno in sproščeno se boste počutili tudi po vroči zeliščni kopeli. Najbolj pomirjajo sivka, smreka in melisa.
-	Spalnica mora biti zatemnjena in dobro prezračena. Temperatura v njej naj bo največ 18 stopinj celzija.
-	Dolgotrajna uporaba uspaval poruši naravno razmerje med fazo trdega spanca in fazo sanjarjenja. Pred spanjem vzemite raje rastlinske pripravke iz melise, hmelja ali pasijonke. Zaspani postanete tudi po kozarcu vina, steklenici piva ali po vročem mleku.
-	Zelo dobro je, če zvečer napišete svoje težave v dnevnik in jih tako nekako "odložite".
-	Sprostite se ob tihi, nežni glasbi. Se najuspešnje pa nespečnost odpravimo s pomočjo joge ali avtogenim treningom.
Z naravo do zdravja
Narava nudi neštete zdravilne rastline, s pomočjo katerih lahko odpravimo marsikatero težav(ic)o.
Bršljan odstrani kurje oko -Zmečkajte svež bršljanov list in ga čez noč privežite na kurje oko. Zjutraj namakajte noge v topli vodi. Kurje oko (pa tudi trda koža na nogah) se bo odluščilo.
Čaj proti ekcemu-Potrebu-jete 25 g regratovih korenin, 25g potrošnika, 25 g orehovih listov in 25g belušev. Zeli do-
bro zmešajte. Tri žlice mešanice prelijte s pol litra vode in kuhajte dve minuti. Po dveg urah čaj precedite in ga pijte zmerom pred jedjo, nesladkanega.
Med za pridobivanje kilogramov- Sliši se neverjetno, vendar so med nami tudi taki, ki bi se radi zredili, pa ne gre in ne gre. Poskusijo naj kuro z medom, pri čemer ni dobro pretiravati. Dovolj bo, če vsak dan zaužijete 50 do 70g medu.
*	*	K *	Z	VEZ		• ** : D N	Jfc*' * ##*# l# * K		A Z 1 P		* *#* # O T .		# * #*# *#* # *	
© © 1 © dobro srednje slabo	Oven	Bik	Dvojčka	lik	Lev	Devica	leMnlra	Škorpijon	Strelec	Kozorog	Vodnar	Ribi
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
denar	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ZA RAZVEDRILO
Geslo nagradne križanke pošljite na naslov: NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10, Velenje, s pripisom GLOBI najkasneje do 13. februatja.
Nagrade:
1.	nagrada knjigi GLOBI V LETALSKI REŠEVALNI SLUŽBI in GLOBI V PROMETU
2.	nagrada knjiga GLOBI V LETALSKI REŠEVALNI SLUŽBI
3.	nagrada barvni poster GLOBI
Založbi Tamia in HacVia iz Ljubljane sta izdali prvi dve slikanici iz bogate zbirke knjig o GLOBI-JU, duhovitem, navihanem in iznajdljivem prijatelju otrok : GLOBI V LETALSKI REŠEVALNI SLUŽBI in GLOBI V PROMETU. Če želite knjigi naročiti, pokličite na tel. št. 061/446-647 ali pišite na naslov: PRIJATELJ GLOBI, Proletarska 4, 61110 Ljubljana .
A\fT0R KRIŽANKE R.N0C
ATLETSKI TEK NA 42 KM
RAZČLENITEV
SUKA IZ PREPROST, VAŠKEGA ŽIVLJENJ.
NAS
ČAS
SMER
MUSLIMANSKI POSTNI MESEC
VIKTOR OKRŠLAR
VUOU-ČAST POLDRAG KAMEN
IZUMRLO EVROPSKO DIVJE GOVEDO
NINO ROBIC
nam «
SOVflNZ.)
SOUCIANO-VOOIKOVE KISLINE ISTRUPI)
ANDREJ KURENT

ZNAK ZA PREPLAH ERWIN RESCH
BRANE
JJKO ANTONIC
MOŽAK Z VELIKIMI OČMI
ZMAGA PRI TAROKU
ŠTEFAN TURŠIC
PISATELJ ZUPANČIČ
15
SPOMLA-DMSja KOSCICA-sn SADEŽ
PREBIV. ARABIJA NEM.MESC. FILOZOF
%
TV ZASLON
SPIKERICA RTV SLOVENIJA BAS
STROKOVNJAK ZA ANATOMIJO
JADRANSKI OTOKV KVARNERJU
INDIJ^EN. OBLAČILO
ZG.DEL STOPALA
PRIPADNIK GOTOV
PESNIME IRSKE
INDONEZ.
OTOK MOS.PEV-SK1GLAS
Fizaz iEU£M_ ROBERT MITCHUM

TONE NEŽMAH GREGOR KOCJAN
RUDAR
ŽITNI ROD I?
DRUŽINE DRESNOVK
ŠPORTNI KLUB IZ MADRIDA
DOKAZ ODSOTNOSTI SKRAJA ZLOČINA
TRiNrraa TOLUOL
GOETHEJE VAMAT1
ADAMOVA DRUŽICA SLOV.PISA-TEU(IGOR)
n
18.
AMERKJP PEVKA TURNER
SPOMLADANSKO PREBUJANJE NARAVE
"ERiČir SEGAL
IGRANJE
NA TROBENTO
40
■t Z
14-
PRIPADNIK NACIZMA
SRBSKO MOS.IME
?. GABOflOVIČ ■RAZDALJE'
SISTEM BARVNE TV
10
12- 13
1M P?
11.
18 <j
MODRA ODLOČITEV
HMEZAD BANKA, d.d. ŽALEC# So63 / 715-602,int. 222
Šifra:
Prihodnost
Imate samo eno vprašanje: "Kaj me čaka v prihodnosti?' Upam, a vam bom lahko vsaj delno odgovorila, vsega vam res ne morem napisati, zmanjkalo bi mi prostora. Če vas še kaj zanima, kar vam nisem odgovorila, lahko dobite odgovor na dom.
Imate neporavnane račune s preteklostjo, najbrž ste že v ločitvenem postopku. Ste tudi zelo nesrečni. Ker ste bili nezadovoljni, ste se zapletli v avanturo s prijetnim mladeničem in zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Po mojem videnju se boste ločili, materialno boste na zgubi, a to vas ne bo posebej prizadelo. Vidim tudi selitev in še eno zanositev, ne vem pa, če boste hoteli tega otroka obdržati, kar je po svoje razumljivo. Kljub velikim težavam, ki so skoraj že pred vrati, se boste izvlekli. Vaša usoda je v vseh trenutkih bolj naklonjena sreči kot nesreči. Vedno se boste znašli, pa čeprav največkrat v zadnjem hipu.
Vidim dva otroka, starejša je najbrž punca, za drugega ne vem natačno. Njima se kaže sonce... torej vse lepo.
Vi imate v sebi še neodkri-
adruga mozir j e
BLAGOVNICA LJUBNO
Telefon: 063/ 841-020
VABIMO VAS K IZJEMNEMU NAKUPU:
■	BELE TEHNIKE
■	AKUSTIKE
■	DROBNIH GOSPODINJSKIH APARATOV
■	KONFEKCIJE
■	TEKSTILA
■	SEDEDEŽNIH GARNITUR IZ UMETNEGA USNJA
■	POHIŠTVA PO NAROČILU
PLAČILNI POGOJI:
■	(1+12) OBROKOV -12 % FIKSNA LETNA OBRESTNA MERA
m (1 + 6) OBROKOV - 6 % FIKSNA LETNA
OBRESTNA MERA ■1(1+4) OBROKOV - BREZ OBRESTI
VUUDNO VABLJENI l
adruga mozir je
ZELEZNINA LJUBNO
Telefon: 063/ 841-241
NUDIMO VAM BOGATO IZBIRO GRADBENEGA MATERIALA, BARV, LAKOV, MATERIALA ZA TOPLOVOD, ELEKTRIKO IN VODOVOD, UMETNEGA GNOJILA, KRMIL IN VSE ZA KMETIJSVO l
-	HUSOARNA 61 FF
-	JONSERED TURBO TIP 2040
-	JONSERED TURBO TIP 2045
-	JONSERED TURBO TIP 2054
KOTEL ZA KUHANJE ZGANJA
MLIN DROBILEC Z MOTORJEM
PESNI REZANCI
60.000 SIT 49.875 SIT 50.420 SIT 68.145 SIT 60 L 73.140 SIT 57.440 SIT SAMO 19.40 SIT /KG MOŽNOST PLAČILA: -(1+12) OBROKOV -12 % FIKSNA LETNA OBRESTNA MERA
-	(1 + 6) OBROKOV - 6 % FIKSNA LETNA OBRESTNA MERA
-	(1 + 4) OBROKOV - BREZ OBRESTI VLJUDNO VABLJENI !
WHIfS Hjlftr
SVETOVANJE
•	pri poslovnih odločitvah
•	v stiski
POGLED V PRIHODNOST BELA MAGIJA
Pošljite datum rojstva, fotografijo in vprašanja. Priložite 3000 SIT in frankirano ovojnico.
VVHITE MAGIC p.p. 249 63000 CEUE
Odgovori v Našem času so brezplačni, odgovori na vaš naslov pa stanejo 3000 SIT.
ti talent, ki se nanaša na neko vrsto umetnosti. Dobro bi bilo, če bi temu posvetili več časa.
Vidim tri moške osebe, ki bodo krojile vašo bližnjo prihodnost. Mlajši je lep, ampak prevarant. Drugi uspešen poslovnež in tretji prvovrstni intelektualec, dober teoretik v praktičnem življenju, zato bo verjetno zmagal poslovnež. To bo ena vaših najpametnejših odločitev. Ljubil vas bo in vam to dokazoval z malimi in velikimi dejanji...o ljudje že dovolj pretrpijo, da so se pripravljeni spremeniti, postane življenje lažje. Tudi za vas bo kmalu lepše. Lep pozdrav!
Šifra: Vijolica
Najbrž ste vdova, gotovo pa ste veliko sami in nezadovojni z vsem. Sicer ste kar močna oseba, trenutno pa vas želja in potreba po ljubezni zelo onesrečuje. Vaše prestrašene misli situacijo samo slabšajo. Najbolje je, da počakate na pravi trenutek, "nagonsko" boste vedeli, kdaj bo to. Vaše težavno obdobje se sicer bliža koncu, vendar bo na srečo treba še malo počakati.
V bližnji prihodnoti boste imeli lepo razmerje z moškim, ki vam bo pripravljen ponuditi tudi zakon. Odločitev bo padla tako hitro, da boste še sami nad sabo presenečeni.
Težave z otroci pa se še nekaj časa ne bodo uredile. Kot vsi raki, se tudi vi ne zavedate, da otroci pridejo in gredo še hitreje. Zato mislite tudi nase.
Preden bo prišla sreča v pravem pomenu besede, boste morali biti še precej strpni in ne boste u-birali najlažjih poti. Po usodnem trenutku pa bo v vašem življenju sijalo sonce, ki ga niste bili vajeni.
Šifra: Ljubezen je boleča
Ugodno obdobje: vsako leto od 1. 1. do 2. 3. in od 22. 12. do 31. 12.
Barva: črna, srebrnosiva
Karakter: spremenljiv, pasiven, občudjiv, podrejen
Poklici: ftlozov, diplomat, bančnik, profesor
Bolezni: putika, bolezni imunskega sistema, zaprtje, revmatizem, žolčni in ledvični kamni.
Zdravstveni nasvet: ker ste podvrženi številnim boleznim, delajte na preventivi.
Tale ljubezen pa vam je "dala vetra". Še vedno čakate neke informacije s poti in živite v iluzijah. Kar je bilo, je bilo. To ni več pomembno. V šoli vidim napredovanje, ampak šele po "ozdravitvi" ljubezenske depresije.
Pred prvo poroko se boste še enkrat noro zaljubili, kar vam ne bo ravno v korist. Poročeni boste dvakrat. Zadovoljni boste v obeh zakonih, le otroci bodo šele v drugem zakonu.
Šifra:
Nesrečnih 20
V	življenju pridejo trenutki, ko je človek zelo razočaran. Zapomni pa si, da so razočarani samo ljudje, ki vidijo stvari tako, kot bi jih radi videli in ne tako, kot v resnici je.
Otroka ne vidim. Za družinsko življenje imaš še dovolj časa. Kljub temu, da je tvoj partner zelo nesrečen, je zate bolje, da poslušaš svoje starše. Oziroma nasvete tvoje matere.
S partnetjem bosta še nekaj časa skupaj, čez čas pa si bosta le priznala, da je bolje, če gresta vsak svojo pot.
V	malo "daljši" prihodnosti boš precej bolj srečna. Imela boš lep dom in dobro službo, kjer boš seveda tudi uspešna.
Poročila se boš s temnola-scem, ki bo že imel za sabo en zakon. Ukvarjal pa se bo z neke vrste "gradbenimi" posli. Denaija boš imela ravno toliko kot ga boš potrebovala za povprečni standard. Dedovanja ali zadetka na loteriji ne vidim.

TV SPORED
2. februarja 199
ČETRTEK, 2. FEBRUARJA
PETEK, 3. FEBRUARJA
SOBOTA, 4. FEBRUARJA
NEDELJA, 5. FEBRUARJA
PONEDELJEK, 6. FEBRUARJA
TOREK, 7. FEBRUARJA
SREDA, 8. FEBRUARJA
SLOVENIJA 1
10.20 Ankine risbe, 1/4
10.30 Čevlji, otroška oddaja
10.45 Rogati krokarji na lovu v centralni Afriki
11.15 Po domače
13.00 Poročila
15.25 Afera Stonehouse, Škotska drama
16.45 PODARIM-DOBIM
17.00 TV dnevniki
17.10 ŽIVŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto-TV Igrica
19.13 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Gozdarska hiša Falke-nau, 11/13
21.00 Tednik
22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA:
sledi Večen sanjač, 5/27 23.25 Severna obzorja, 25/33
SLOVENIJA 2
14.10 Kinoteka: Naše mesto, amer. film
15.40 V vrtincu
16.25 SOVA,ponovitev
sledi Eno leto v Provansi, 3/12
17.00 Severna obzorja, 24/33
17.45 Že veste
19.10 PODARIM-DOBIM
19.20 TOK TOK
20.05 Večerni gost: prof. Ser-gej Bubnov
21.05 Umetniški večer: Ifigeni-ja Zagoričnik
22.00 Oči kritike
23.05 Rojstvo naroda, amer. nemi film
VTV
09.00 Testni signal
09.30 Video top-oddaja o ročk glasbi
12.00 Videostrani
19.00 Otroški program
19.25 TV prodaja
19.30 Videostrani
20.00 EPP
20.05 Celovečerni film: RDEČE ŽARJENJE; žanr: akcija 21.50 Horoskop 21.55 TV prodaja 22.00 Videostrani do 24.00
Četrtek, 2. februarja
TVS2 15.05_
NAŠE MESTO, amer. film, 1940
Igrajo: VVilllam Holden Martha Scott, Fay Balnter Režija: Sam Wood
Film je nastal po igri Thorntho-na Wilderja, za katero je avtor prejel Pulitzerjevo nagrado. Film iz leta 1940 namerno ohranja obenem preprosto in filozofsko obliko izvirnika in ne poudarja dramatičnih vrhuncev zgodbe. Vsekakor gre za odličen režiran in odigran film, katerega zgodba se odvija v angleškem mestecu na začetku tega stoletja. Troje letnic pravzaprav ločuje potek zgodbe: 1904, 1911 in 1914. Gre za letnice v katerih se v dveh tamkajšnjih družinah usodno prepletata usodi dveh mladih (fanta in dekleta). Zgodba zajema rojstvo, nato odraščanje, zaljubljenost, zrelost in poroko ter slednjič prezgodnjo smrt...
Petek, 3. februarja
TVS1 (PO SOVI)_
RAKOV POVRATNIK, amer. film, 1969 Igrajo: Rip Tom, James Calla-han, Ellen Burstyn Režija: Joseph Strlck Strickje segel po literaturi Hen-ryja Millerja in si z ekranizacijo
SLOVENIJA 1
10.30 Snoopy, 1/13 10.55 Roka Ročka 11.45 Iskanje pustolovščin, 3/6
12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.20 Konec dolgega dne, ang. film
15.45 Kam vodijo naše stezice 16.45 PODARIM - DOBIMA 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
17.25 Pasje mesto, 1/23
17.45 Risanka
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Hugo - tv igrica
19.13 Risanka
19.30 TV dnevnik 2
20.05 Poglej in zadeni
21.40 Turistična oddaja
22.00 TV dnevnik 3
22.40 SOVA:
sledi Davov svet, 14/24
sledi Severna obzorja, 26/33
sledi Rakov povratnik, amer.
film
SLOVENIJA 2
13.10 Ep v umetnostnem drsanju, moški
14.40 Gospod Kohn: Samo da smo zdravi, češka humor, oddaja
15.10 Zadnje novice, amer. humor, oddaja 15.35 Osmi dan 16.30 SOVA, ponovitev
sledi Večen sanjač, 5/27 17.00 Severna obzorja, 25/33 17.45 Znanje za znanje, učite se z nami
19.10 PODARIM-DOBIM
19.20 Poglej me! 20.05 Queen, 6/6
20.50 VVindsorski, 4/4 21.45 Obiski
22.45 Akademik prof. dr. Dra-gotin Cvetko
23.30 EP v umet. drsanju, plesni pari
VTV
09.00 Testni signal 09.30 Rim: RDEČE ŽARJENJE; žanr: akcija 12.35 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja: zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. Tema oddaje: Šola v naravi 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 Šaleški študentski klub na VTV
20.35 Celovečerni film: UGANI, KDO PRIDE NA ŠOLO;
žanr: komedija 22.05 Horoskop 22.10 TV prodaja 22.15 Videostrani do 24.00
Petek, 3 februarja MeTV 19.00
KO JE VSAKA POT ZA POL URE DALJŠA
umetniško - dokumentarni film o Kavčnikovi domačiji Besedilo in scenarij: Ivo Stropnik
Režija: Tomo Čonkaš
Kavčnikova domačija, najjužnejši ohranjeni primerek dimnice v evropskem alpskem prostoru, morda stara celo več kot 400 let, je slovenski kulturni spomenik. Muzeološka postavitev je delo Jožeta Hudaiesa in Damijana Kljajiča (Muzej Velenje), domačijo pa danes v okviru kulturno-turistične po-
SLOVENIJA 1
08.45 Radovedni Taček 09.00 Školjka, moja enciklopedija živali
09.10 Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjivi Kljukec, 5/6
09.20 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
09.35 Male sive celice, kviz
10.25 TOK TOK 11.10 Zgodbe iz školjke 11.40 Srečno Kekec, slovenski film
13.00 Poročila
13.05 Večerni gost: prof. Ser-
gej Bubnov
14.20 Tednik
15.15 Poglej in zadeni
16.45 PODARIM-DOBIM
17.00 TV dnevniki
17.10 Iskanje pustolovščin,
4/6
18.00 RPL - studio Luwigana
18.45 Hugo-tv igrica
19.05 Risanka
19.18 3x3
19.30 TV Dnevnik 2
20.10 Teater paradižnik
21.10 TV kamera
21.25 Na štirih kolesih, 5/12
21.50 Ozare
22.00 TV dnevnik 3
22.30 SOVA:
sledi Severna obzorja, 27/33 23.15 Pink Palače, avstr. film
SLOVENIJA 2
08.00 Euronews 08.50 Človek in glasba 09.55 Gozdarska hiša Falke-nau, 11/13
10.35 Turistična oddaja 10.50 SOVA, ponovitev sledi Davov svet, 14/24 13.30 Alpe-Donava-Jadran 14.00 Športna sobota sledi EP v umet. drsanju, ženske - prenos
16.40 DP v košarki (M) - LITO-STR0J:P0ST0JNA 19.10 PODARIM-DOBIM 19.15 Karaoke 20.15 Robin Hood - princ tatov, amer. film 22.35 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Suede, Love & Poison sledi Glasbena lestvica
VTV
09.00 Testni signal 09.30 Miš Maš - ponovitev 10.30 ŠŠKnaVTV 11.00 Rim: UGANI, KDO PRIDE NA ŠOLO; žanr: komedija 12.30 Videostrani 19.00 Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 345. VTV MAGAZIN
20.35 CRO POP GLASBA 21.25 Horoskop 21.30 TV prodaja 21.35 Videostrani do 24.00
nudbe upravlja Kulturni center Ivana Napotnika Velenje. Pesnik Ivo Stropnik je napisal emocionalno pravljico o življenju na Kavčnikovini - literarni dokument o starodavnih dneh, ob katerem so ustvarjalci Mestne televizije Velenje začutili izziv in pred kratkim (sredi rahle zime) posneli umetniški dokumentarec o tem vse bolj znanem Šaleškem kulturnem spomeniku. S tem prispevkom pričenja Mestna televizija poleg svojega rednega informativno - dokumentarnega programa tudi s produkcijo umetniškega programa. Vabljeni k ogledu! Sodelavci pri filmu: Milan Marič (kamera int.), Tomo Čonkaš (kamera eks. in montaža), Aleš Ojsteršek (fotografija in tonska montaža), Damijan Kljajič( scenografija in strokovna pomoč), Dragan Berken-jačevič (luč in glasba) ir\ Ivo Stropnik (umetniška interpretacija).
Rakovega povratnika vsej pazljivosti navkljub ni mogel prislužiti drugega kot oznako X, kar je pomenilo omejen ogled za mladoletne gledalce, po več kot četrt stoletja pa se zdi film prej nedolžen, kot pa ustrezna
ekranizacija Millerjeve izrazo-slovne sočnosti. Osnova filma je Millerjevi monolog, s katerimi komentira svoj način življenja, vsakodnevne tegobe, kako si zagotoviti prehrano in prenočišče, seksa pa Millerju
SLOVENIJA 1
09.00 ŽIVŽAV
09.50 Šest ta pravih In novi
mož, 4/6
10.15 Vrtiljak, 17/28 10.30 Domače obrti na slovenskem, 5. del
11.00 Mali koncert ljudskih glasbil
11.20 Ayllu (ansambel Peruan-ske glasbe) 11.30 Obzoija duha 12.00 Biblija, 4. del 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Queen, 6/6 14.30 Drevo raste v Brookly-nu, amer. film
15.55 Majski cvetovi, 13/13 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Zgodbe iz Amerike, 4/4 21.50 Ščepec širnega sveta, 9/13
22.20 TV dnevnik 3 22.40 SOVA:
sledi Človeška komedija, 6/7
SLOVENIJA 2
09.50 Akademik prof.dr. Dra-
gotin Cvetko
10.30 SOVA, ponovitev
12.30 Teater paradižnik
14.00 Športna nedelje:
sledi EP v umet. drsanju, revija
17.00 Košarka NBA
19.30 TV dnevnik 2
20.10 Svinčnik piše s srcem,
dokum. oddaja
20.40 Moj modri raj, amer.
film
22.10 Biblija 22.40 Športni pregled
VTV
08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Risanke; Otroški Miš Maš; 344. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; Športni torek; EPP; 345. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program; ŠŠK na VTV; Video top - zabavno galsbena oddaja o ročk glasbi: Gost v studiu: Ansambel ŠTAJERSKIH 7; Zabavno glasbeni program: CRO POP GLASBA; Video boom 40; TV prodaja; Horoskop Videostrani do 24.00
tako ne manjka. Prav zaradi ne-skropuloznosti vedno znova zabrede v težave, saj je njegovo pojmovanje svobodnosti preveč svobodomisleno celo za Pariz in Parižane. Tako spremlja Strick svojega junaka od avanture do avanture...
Sobota, 4. februarja
TVS1 11.40_
SREČNO KEKEC, sloven-ski film, 1963-1975
Režija: Jože Gale
Igrajo: Vellmir Gjurin, Blanka
Florjane, Mele Martin
Film je tematsko nadaljevanje tilma KEKEC, ki ga je režiser Jože Gale posnel že 1951. leta. Če je bil v prvem Kekcu Bedanec tista negativna oz. hudobna oseba, s katero se je moral spoprijeti Kekec, da bi rešil Mojco in Kosobrina, je tokrat Pehta tista zla ženska, s katero starši strašijo otroke, kadar so poredni. V tem filmu ni "coprnica" niti hudobna, ampak čudaška travarica, ki odpelje Mojco k sebi in noče, da bi se vrnila domov. Nesrečna deklica je slepa in Pehta pripravi iz zeli tekočino, s katero se bo mojci povrnil vid...
TVS1 20.10_
TEATER PARADIŽNIK
V Teatru Paradižnik vse vrvi od pričakovanja, prihaja namreč AGROPOP. V zakulisju pa se
SLOVENIJA
09,50 Pet otrok in škrat, 3/6
10.15 Robin Hood - princ tatov, amer. film
12.35 Znanje za znanje
13.00 Poročila
13.05 Športni pregled
14.50 Ifigenija Zagoričnik
15.50 Obzoija duha
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 TV dnevniki
17.10 Radovedni Taček
17.25 Očividec, 2/14
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 ABC - ITD, tv igrica
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Most, 3/8 21.00 Made in Slovenia 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA
sledi Murphy Brown, 7. del sledi Severna obzorja, 28/33
SLOVENIJA 2
15.00 Utrip 15.25 Nedeljskih 60
16.25 Poglej me! 17.10 SOVA, ponovitev sledi Človeška komedija, 6/7
18.45 Izziv, 3. del
19.10 PODARIM-DOBIM
20.05 Ne vidim, ne slišim, ne govorim, dokum. oddaja
21.10	Žena vaškega župnika, 3/4
22.00 Studio city
23.00 Brane Rončel izza odra
VTV
SLOVENIJA 1
10.25 Otroški program: Zverinice iz Rezije
10.40 Indijanske legende, 2/12
11.00 Moj modri raj, amer. film
12.30 Izziv, 3. del 13.00 Poročila 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Šestta pravih in rojstni dan, 5/6
17.35 Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjivi Kljukec, SLG Celje, 6/6
17.45 Moja enciklopedija živali: tjulenj
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Podelitev Prešernovih nagrad, prenos Iz CD 21.05 Osmi dan 22.10 TV dnevnik 3 22.25 Poslovna borza 22.40 SOVA:
sledi Z eno nogo v grobu, 9/12 sledi Severna obzorja, 29/33
SLOVENIJA 2
15.50 Zgodbe iz Amerike,4/4 16.25 Karaoke 17.25 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 7/23 17.50 Severna obzorja, 28/33 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.20 Videošpon 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.45 Dnevnik Evelyn Lau, X. del kanadske drama 22.35 Svet poroča
VTV
09.00 Testni signal
09.30 345. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program
12.00 Videostrani
19.00 Otroški program
19.25 TV prodaja
19.30 Videostrani
20.00 EPP
20.05 Pogovor v studiu: MLADI VOZNIKI IN PROMETNA VARNOST - kontaktna oddaja
21.05 Zabavno glasbeni program: VIDEO BOOM 40, Lestvica slovenskih video spotov
21.55 Horoskop
22.00 TV prodaja
22.05 Videostrani do 24.00
dogajajo sami nesporazumi. Nesposobni električar končno izgubi svoje delovno mesto, kmetu pa se izkaže, da sploh ni bil tako neroden. Direktor nestrpno pričakuje novo čistilko, ki naj bi pregnala smrad iz gledališča, o čemer vratar Veso močno dvomi. Vinkotu Vesu prebere njegov horoskop, ki zveni kar nekam resnično. TVS1 (PO SOVI)_
PINK PALAČE, PARADI-SE BEACH, avstrijsi film, 1989
Režija: MIlan Domenberg Igrajo: Laura Morante, Rudi-ger Vogler, ljuba Tadlč
V Sredozemlju je otok, na katerem jemljejo vprašanje o sreči zelo resno. S temi besedami so filmski ustvarjalci pospremili film, ki se odvija pod vročim soncem na otoku, o kakršnem sanjajo množice dopustnikov. O sanjskem otoku je morda premišljeval tudi Daniel, astrofizik, ko se je namenil na obisk k prijatelju. Toda ko se znajde na neobljudenem letališču in ni o prijatelju ne duha ne sluha, se zanj začne nenavadna pustolovščina. Eden od domačinov ga na svojem posrečenem vozilu odpelje v vas, kjer doživi Daniel prvo srečanje z otočani, ki posedajo na trgu pred gostilno. To srečanje pa ni kartako, ljudjega opazujejo začudeno, preisku-
SLOVENIJA1
08.40 Zimska tekmovanja, 17/28
09.05 Pisana fmikola, češki film
10.20 VVindsorski, 4/4 11.15 Iz življenja za življenje 11.40 Ščepec širnega sveta, 9/13
12.05 Na štirnih kolesih, 5/12 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 14.55 Obiski
15.55 Žena vaškega župana, 3/4
16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Hudobni graščak, lutkovna igra
18.00 RPL - studio Luvvigana
18.45 Pari.tvignca
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Forum
20.25 Ivan Cankar: Mira, tv
film
21.10 Gledališče poezije Milan Jesih: soneti 21.30 Krst pri Savici, tv balet 22.00 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Eno leto v Provansi, 4/ sledi Severna obzoija, 30/33
SLOVENIJA 2
1335 14.05 14.55 15.40 sledi 16.10 17.00 17.25 18.10 20.30 21.30 22.00
09.00 Testni signal 09.30 Pogovor v studiu: MLADI VOZNIKI IN PROMETNA VARNOST
10.30 VIDEO BOOM 40-le-stvica slovenskega video spotov
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke
19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 346. VTV MAGAZIN -
informativni regionalni program
20.25 ŠPORTNI TOREK-Pregled športnih rezultatov 20.45 Predvečer slovenskega kulturnega praznika: VEČER Z MANCO KOŠIR 21.45 Horoskop 21.50 TV prodaja 21.55 Videostrani do 24.00
joče, morda tudi porogljivo...
Nedelja, 5. februarja
TVS1 14.30_
DREVO RASTE V BROO-KLYNU, amer. film, 1945 Režija: Ella Kazan Igrajo: Dorothy McGuire, Joan Blondell, James Dunn Betty Smith opisuje življenje v Brooklynu ob prelomu stoletja, kjer žive pisane množice priseljencev, ki se ne morejo pohvaliti z blagostanjem. Preživetje v tej newyorški četrti je trdo: fantiči se med seboj prav pobalinsko pretepajo, možje in očetje se pogosto vračajo zvečer opiti. V središču pozornosti je židovska družina Nolan. Prebija se skozi revščino, toda njihova najstniška hči Francie je trdno odločena, da bo sama živela boljše življenje...
TVS2 20.40_
MOJ MODRI RAJ, amer. film, 1990
Igrajo: Steve Martin, Rlck Mo-ranls, Joan Cusack Režija: Herberr Ras
Film je komedija o nepomembnem kriminalcu, ki pa mu grozijo težave, če ne bo pričal proti mafijskim veljakom. "Zgodba se začne, ko se preselim bogu za hrbet in mi razpade zakon." Takšni napisi v stilu burlesk nadomeščajo monolog glavnega junaka, kar deluje sveže,
Zgodbe iz školjke Most, 3/8 Videošpon SOVA, ponovitev Z eno nogo v grobu, 9/ Severna obzorja, 29/33 Arhiv zemlje, 1/14 V vrtincu Športna sreda Moški, ženske Dokumentarna oddaja Omizje
VTV
09.00 Testni signal 09.30 346. VTV magazin - informativni regionalni program 09.50 Športni torek 10.30 Pogovor z Manco KoSr 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 NAJ SPOT-kontaktna oddaja o pop glasbi 21.10 CARRERAS- DOMINGO -PAVAROTTI; koncert 21.45 Horoskop 21.50 TV prodaja 21.55 Videostrani do 24.00
celo originalno za film o Vinnie-ju Antonelliju, ki ga vzame zaščito FBI. Brez vsakih moralnih zadržkov tudi v novi situaciji nadaljuje po starem, saj mu delo ne gre od rok, kot prevarant oz. goljuf pa je nenadkril-jiv. Ker ve, da bi ga ubili, če prekršil zakon molka, se pod novim imenom in novo identiteto preseli v kalifornijsko mestece Fryburg.
Torek, 7. februarja
TVS2 21.45
DNEVNIK EVELYN LAU, kanadska drama Režija: Sturla Gunnarsson Igrajo: Sandra Oh, Shlrley Cul, Harrlson Uu
Drama je nastala po romanu-uspešnici - kije bil preveden v številne jezike, prikazuje pa življenje mladega dekleta, ki zgubi svoj življenjski cilj v prostituciji in v mamilih. Zaradi družinskih nesoglasij pade 14-letna Evelyn v globoko depresijo in končno zbeži od doma. Spozna bivšega hipija, ki jo sprejme, nato pa zlorabi. V obupu skuša Evelyn napravit samomor. Po zdravljenju v psihiatrični kliniki ne zdrži doma in spet pobegne ter zapade v prostitucijo, nato pa jo naključni znanec Lany popelje še v swet nevarnih mamil...
6. januarja 19
MODRO
---
_,_
-'-!
Okradli Turistično društvo
V času od 21. do 23. januarja je nezanec vlomil v skladišče Turističnega društva v velenjski Rdeči dvorani in iz notranjosti odnesel dva električna podaljška in 450 žarnic. Društvo je oškodoval za 45.000 tolarjev.
Do pijače in cigaret z vlomom
Mogoče se neznanec, če bi našel kakšno trgovino sredi noči odprto, ne bi odločil za vlom. Glede na "račun", ki bi ga moral "uradno" poravnati, se mu kaj takšnega tudi ne bi splačalo. Tako pa seje v noči na 28. januar odločil za vlom v trgovino Dan na dan. Postregel sije z nekaj zavojčki cigaret in alkoholnimi pijačami ter lastnika Nika K. iz Žalca oškodoval za 2.819 tolarjev.
OLICIJSKA POSTAJA
Slitiff
pri sodniku za prekrške za 28-letno C. Š. iz Spodnjih Kraš, ki je v torek, 24. januarja, v večernem času dama tako vneto kršila javni red in mir, da so morali posredovati policisti.
Padec s strehe je bil usoden
V	sredo, 25. janaurja, je sosedu, ki mu je močan veter poškodoval streho, prikočil na pomoč tudi 59-letni Maksimiljan M. iz Prapreč. Pri hoji po podstrešju je stopil na izolacijo, ki je bila položena med deskami in padel več kot 4 metre v globino na betonska tla. Zaradi hudih poškodob, ki jih je pri padcu dobil, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer paje dva dni kasneje zaradi poškodob umrl.
Poškodovan kolesar
V	četrtek, 26. januaija, ob 18.50 se je na lokalni cesti Žalec -Griže pripetila prometna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval kolesar, materialno škodo, ki je v nesreči nastala pa so strokovnjaki ocenili na več kot 100.000 tolarjev.
46-letni Štefan N. iz Ložnice pri Žalcu se je s kolesom, na katerem ni imel ne luči ne odsevnih teles, peljal iz Žalca proti Grižam. V bližini odcepa za ribogojnico je za njim pripeljal voznik osebnega avtomobila 30-letni Matjaž A. iz Kasaz. Prišlo je do trčenja. Kolesarje padel po vozišču in se hudo poškodoval.
Našli nepoškodovanega Trčil v nasip
\/ tAroU O/l lonnario rtl/r»li 1 A uro i«	nH Hftmo QA latni
V torek, 24. januaija okoli 14. ure, je odšel od doma 84-letni Jožef B. iz Ljubnega ob Savinji. Kot seje kasneje izkazalo, je zašel in omagal v gozdu v Teru. Okoli 20. ure so ga začeli iskati občani in gasilci, o dogodku pa so seznanili tudi policiste. V obširni iskalni akciji so možaka okoli 21. ure nepoškodovanega našli v Borovškovem grabnu v Teru in ga odpeljali domov.
Preglasna je bila
Mozirski policisti bodo napisali predlog za uvedbo postopka
V nedeljo, 29. januarja, se je na magistralni cesti Arja vas -Velenje pripetila prometna nezgoda, v kateri seje ena oseba hudo poškodovala, gmotna škoda pa znaša blizu 800.000 tolarjev.
Do nesreče je prišlo ob 2.20, ko je 23-letni Janez A. iz Slatine vozil osebni avtomobil iz Arje vasi proti Velenju. Ko je že pripeljal izven naselja Črnova, je zapeljal na levo in trčil v nasip. Od tuje vozilo odbilo 12 metrov naprej, kjer se je ustavilo na kolesih. Voznik seje v nesreči hudo poškodoval.
Priprtje Štormana in Zupana odmeva tudi po Šaleški dolini
Mestni svet (začasno?) brez dveh svetnikov
V Šaleški dolini glasno odmeva sredin dogodek, ko so policisti v Senožečah prijeli prvaka Republikanske zveze Slovenije Adolfa Štormana in tajnika stranke Darka Zupana. Oba sta bila na lokalnih volitvah izvoljena v mestni svet občine Velenje, zato je dogajanje še toliko bolj vznemirljivo. Spomnimo se, da je Adolf Štorman sodeloval tudi na volitvah za župana mestne občine Velenje in v prvem krogu zbral precejšen odstotek glasov volivnih upravičencev, več kot 11 odstotkov. Ampak to mimogrede.
Naj povzamemo tisto, o čemer so v dnevnem tisku in elektronskih medijih po tiskovni konferenci na koprski UNZ že obširno poročali:
V sredo, 25. januarja zvečer, so kriminalisti UNZ, delavci MNZ in pripadniki specialne enote v Senožečah na podlagi zbranih obvestil postavili več zased in izpeljali akcijo, v kateri so zajeli 40-letna Adolfa Štormana in Darka Zupana ter 28-letnega B.Č in 23-letnega K. K., oba iz okolice Celja. V audiju, ki gaje vozil Adolf Štorman, so policisti našli 10 kosov avtomatskega orožja s praznimi nabojniki za 30 nabojev, 10 dušilcev in 300
nabojev kalibra 9 milimetrov. Policisti in kriminalisti pa so dobili tudi pooblastilo, da v prebivališčih osumljenih opravijo hišne preiskave.
Pri hišni preiskavi v Štormanovem stanovanju naj bi našli dve potovalki streliva, potezno puško in pet kilogramov eksploziva. Opazili pa smo, da so tudi poslovni prostori Republikanske zveze Slovenije na Trgu mladosti v Velenju zapečateni.
Ob tem dogajanju se Velenjčanom postavlja vprašanje: kaj, če se bo sum o kaznivem dejanju izkazal za utemeljenega? Bo mestni svet deloval v
okrnjeni sestavi? Kot nam je povedal tajnik občinske volilne komisije Velenje Franc Ojsteršek bo v tem primeru mestni svet deloval brez teh dveh svetnikov, torej s samo 29 člani. Oba svetnika namreč ne bosta deležna nobene poslanske imunitete, ker to ni nikjer predvideno.
"Nobenemu od njiju pa se ne da vzeti tistega, kar imata, dokler jima krivda ne bo s pravnomočno sodbo dokazana na sodišču. Možnost, da bi bil mestni svet spet 31-članski, pa seveda je. Če bi recimo svetnika izvoljena z liste Republikanske zveze Slovenije z mesta svetnikov odstopila sama. Če bi denimo to storila prej kot v šestih mesecih od izvolitve, bi bile potrebne nadomestne volitve. Če pa bi se za odstop s položaja svetnikov odločila po preteku šestih mesecev, bi ju v svetu nadomestila naslednja dva z liste Republikanske zveze Slovenije," je razložil Franc Ojsteršek. To pa bi bila Franc Čepin in Branko Čanč. ■ Milena Krstič -Planine ■ foto L.O.
Predlog zakona o varnosti cestnega prometa
««*•*««•• sns uriiiiiitaiiaa
Višje kazni in
točkovanje
prekrškov
V prvo obravnavo v državni zbor Republike Slovenije je podan predlog zakona o varnosti cestnega prometa, ki za kršilce cestno prometnih predpisov predvideva kar nekajkrat višje denarne in zaporne kazni. Predvideva tudi novost, točkovanje prekrškov. Vsak prekršek bo ovrednoten s točkami, število pa bo odvisno od vrste, teže in posledic posameznega prekrška.
Točke se bodo izrekle skupaj z denarno kaznijo in se bodo po določenem času tudi brisale: točke, ki jih bodo izrekli policisti po dveh letih, točke, ki jih bodo izrekli sodniki, po štirih letih.
Za 18 točk (kazenske točke se bodo seštevale) bo voznik ostal brez vozniškega dovoljenja. Ponovno ga bo dobil šele, ko bo na novo položil vozniški izpit. Če prepovedi ne bo upošteval in bo kljub temu vozil, ga čaka zapor. Voznik, ki bo v dveh letih zbral več kot 18 kazenskih točk, bo vozniški izpit lahko opravljal šele po štirih mesecih.
S koliko točkami bodo ovrednoteni prekrški? Teh primerov je seveda veliko, poglejmo nekaj najbolj "značilnih": predlog zakona predvideva za prekoračitev omejitve hitrosti od 1 do 9 kazenskih točk in najmanj 5000 tolarjev (približno toliko bo denarno vredna 1 točka) do 45.000 tolarjev denarne kazni; "prevožena" rdeča luč 4 točke in 20.000 tolaijev, neuporaba varnostnega pasu 2 točki in 10.000 tolarjev; kazen za vožnjo pod vplivom alkohola (to je eden najpogostejših vzrokov prometnih nezgod poleg neprimerne hitrosti, izsiljevanja prednosti, nepravilne strani vožnje in nepravilnega prehitevanja) bo odvisna od koncentracije alkohola v krvi, veljala bo od 2 pa do 10 točk in 10.000 do 50.000 tolarjev denarne kazni.
Novi zakon bo najbrž le naredil več reda na slovenskih cestah, prisilil nevestne voznike k večji prometni kulturi in zmanjšal tragične posledice prometnih nezgod, lani je v Sloveniji zaradi prometnih nesreč izgubilo življenje 506 oseb. Samo v Velenju se je pripetilo 867 prometnih nesreč, v katerih je 5 oseb umrlo, 46 se jih huje in 127 lažje ranilo.
■ mkp
Žalec
3838SS883 & » 48
Veter razkrival strehe in lomil drevje
Zadnje dni prejšnjega tedna močan veter, kije povzročil precej škode po vsej Sloveniji, ni prizanesel niti Savinjski dolini. Razkrival je strehe, lomil sadno drevje in napravil precej škode tudi v gozdovih.
Slika: Močan veter je del strehe razkril na novem hlevu
pri Cizejevih v Podvinu.
■ er
i6 m$


ŠPORT

. februarja 199?
FructahGorenje 20:16 (8:8)
■»■■•■•■■••■■•■■••■■•a
Ostali še brez Kimčenka
V velenjskem rokometnem klubu v tej sezoni resnično nimajo sreče. Komaj se je po osmih mesecih neigranjaa vrnil na igrišče Iztok Rozman, že so ostali brez novega zunanjega igralca Saša Kimčenka. Kot je znano je moral že po desetih minutah igre na povratni tekmi z italijanskim Pratom z igrišča, že naslednji dan so ga operirali in za ekipo je izgubljen za to sezono.
Njegova odsotnost se je zelo poznala že na sobotni prvenstveni tekmi v Ajdovščini, kjer so doživeli kar malce nepričakovan poraz. Verjetno je tudi utrujenost zaradi non-stop igranja prispevala svoje in domači Fructal jih je premagal z 20:16. V Ajdovščini
so igralci Gorenja v prvem polčasu še nekako držali korak z domačimi, v drugem pa so bili domači veliko bolj razpoloženi za igro in zanesljivo zmagali.
Kljub porazu je Gorenje še vedno na tretjem mestu, ki mu zagotavlja dobro izhodišče v končnici prvenstva, v kateri bodo o naslovu prvaka odločale prve štiri ekipe. Zanje je v tem krogu igral tudi Slovan, saj je na Kodeljevem v mestnem derbiju premagal istoimensko ekipo in razlika dveh točk med Gorenjem in Kodeljevim je ostala ista.
Prvenstvo bodo nadaljevali 11. februarja, ko bodo Gorenjčani doma gostili predzadnji Inženiring Šarbek iz Litije. Zmaga bi jim
Najprej Rozman In Meollc, nato Krejan, sedaj še Klmčenko
zagotovila brezskrbno potovanje na Kodeljevo v zadnjem krogu (18. februarja). V sredo, 8. februarja, bo v Velenju povratna četrt-finalna tekma za slovenski pokal med Gorenjem in Dobovo, prvo
srečanje pa je bilo predvideno za sinoči (sreda).
GORENJE: AnžiČ, Čater 2, Oc-virk, German, Ojsteršek, Plaskan 4, Oštir, Rozman 3, Tome, Semerdjijev 4, Cvetko 3, Stropnik.
■ vos
Elektra.lnterier 73:84 (39:39)
iiitiKiaiiiiiiaiiiiiii
Samo Rizman je premalo
Košarkarji šoštanjske Elek-tre tonejo proti dnu prvenstvene razpredelnice. Po novem porazu v 19. prvenstvenem krogu so na predpredzadnjem mestu (skupaj z Novo Gorico imajo 23 točk, povsem na dnu pa so Color Medvode z 20). Soštanjčani so v soboto v telovadnici OŠ Šalek v Velenju gostili Interier Krško, ki je ob Iskri Litus najboljša ekipa v A-2 ligi. Elektra ima trenutno premalo kakovostnih igralcev, da bi bila kos temu nasprotniku, ostala je tudi brez centra Plešeja, ki je prenehal trenirati. Menda zaradi tega, ker ni dobil željene službe.
Rizman je na sobotnem sre-
čanju znova dosegel običajno število točk, kar 42, ob skromnem deležu preostalih je bilo to seveda premalo za uspeh. Vseeno domači košarkarji niso bili v povsem podrejenem položaju. Krčani so predvsem po zaslugi temnopoltega Stevensa v 7.minuti povedli z 18:7, nato so domači le začeli globlje zajemati sapo in predvsem zaradi natančnih metov Rizmana do polčasa izid izenačili. V prvih minutah nadaljevanja sta Rizman in Stevens igrala kot bi tekmovala kdo bo učinkovitejši. Domači so bili v tem delu igre vendarle uspešnejši in v 24.minuti so prvič povedli s 43:42, dve minuti za tem pa vodili z 49:44. Zanimivo, vseh deset prvih točk v drugem delu
igre je dosegel Rizman. V 29. minuti, pri rezultatu 55:53, pa jim je znova pošla sapa. Gostje so z delnim izidom 18:2 znova krepko ušli in Elektri zadali že petnajsti poraz.
V naslednjem krogu bo
Elektra gostovala v Medvodah.
ELEKTRA: Mrzel 3 (1:3), Bogataj 11 (5:6), Rizman 42 (5:6) Tajnik, Dumbuya 6 (2:4), Lipnik 7, Pečovnik 4, Brinovšek, Brešar, Nežmah in Maličevič.
■ vos
NK Rudar
• • ■ a * a k
Sedaj na pripravah v Tolminu
V dosedanjem pripravljalnem obdobju so nogometaši velenjskega Rudarja odigrali že tudi tri prijateljske tekme.
Najprej v Zrečah s tretje-ligašem Šentjurjem (1:1), nato so sredi prejšnjega tedna v Konjicah premagali tamkajšnjega drugo-ligaša Dravinjo s 4:0 (tri zadetke je zabil Komar, enega Muja-novič), v soboto pa so bili v Mozirju proti ERI Šmartno še prepričljivejši.
Vodilno ekipo jesenskega dela prvenstva v drugi ligi so povsem nadigrali in zmagali kar s 5:0. Dva
zadetka je dosegel Žurman, po enkrat pa so bili uspešni Pavlovič, Mujanovič in Omerovič. Med tem so Velenjčani pripeljali novi okrepitvi, to sta 24-letni Albanec Ilir Silo, igralec ekipe Partizani iz Tirane, in prav toliko stari Boštjan Ratkovič, ki je prišel iz Mure.
Včeraj so Velenjčani odpotovali na osemdnevne priprave v Tolmin. Vmes bodo v soboto in nedeljo sodelovali na mednarodnem turnirju v Izoli, dan pred odhodom domov pa se bodo sestali še z ekipo Telmont, tolminskim tretjeligašem. Domov se
bodo vrnili prihodnji četrtek, v soboto, 11 .februarja, pa bodo gostili
Mali nogomet
•»»■■■»•■■a
Sportklub tokrat "le" drugi
V soboto je bilo v Ljutomeru 4.državno prvenstvo registriranih klubov malega nogometa. Nastopilo je osem regijskih zmagovalcev, največja značilnost prvenstva pa je bila izredna izenačenost ekip, saj se je kar dve tretjini srečanj končalo neodločeno. Igralcem velenjskega Sport-kluba ni uspelo ponoviti lanskega naslova državnega prvaka. V finalu so namreč izgubili z mariborsko ekipo Branik Talci z 1:5, čeprav bi lahko bil rezultat po priložnostih bistveno drugačen (v skupini se je tekma med njima končala 2:2). Štejejo seveda samo zadetki, prav pri njih pa je lahko Velenjčanom v uteho, da si je Boris Tomažič delil prvo mesto na listi
strelcev, že drugič zapored pa je bil izbran za najboljšega igralca državnega prvenstva.
Igralci Sportkluba so v svoji skupini igrali s Pando Koper 1:1 (Tomažič), z Branik Talci 2:2 (Kotnik, Hudarin), premagali pa so ekipo Puntar iz Tolmina s 5:4 (Tomažič in Kotnik po 2, Huselja). V polfinalni tekmi so z domačimi Križevci igrali 1:1 (Tomažič), gostitelji so izenačili v zadnjih sekundah, nato so velenjčani zadeli vseh pet kazenskih strelov, domačini pa so enega zgrešili.
Nastopili so: Verboten, Hrast, Tomažič, Biščič, Huselja, Kaligaro (edini strelec v finalu), Čosič, Hudarin, Lazič, Aljaž in Kotnik.
■ Z. G.
Namizni tenis
Kadetski vrsti obetata
Minuli vikend so kadeti in kadetinje velenjske ERE Tempo nastopili na državnih ekipnih prvenstvih. Kadeti (Damijan Vodušek, Andrej Grlica in Jure Gruber) so v Križah na Gorenjskem osvojili 6.mesto, Damijan pa je bil z enim
samim porazom najboljši igralec turnirja. Kadetinje (Karmen Steblov-nik, Maja Ahtik in Tamara Rampre) so na Ptuju osvojile 8.mesto, seveda pa so v sklepnem delu prvenstva nastopile le najboljše ekipe iz kvalifikacij.
■ A. V.
Plavanje
Kar 20 medalj v Nemčiji
Najboljših 22 plavalcev velenjskega kluba se je pretklo soboto in nedeljo v Bad Reichenhallu udeležilo enega največjih plavalnih mitingov za mlade v srednji Evropi. Na 17.po vrsti tekmovanju je sodelovalo 380 tekmovalcev iz 46 klubov iz Nemčije, Avstrije, Slovaške, Madžarske, Italije, Hrvaške, Argentine in Slovenije. Poleg Velenjčanov so Slovenijo predstavljali še plavalci iz sedmih drugih klubov. Velenjski plavalci so bili sijajni, saj so v zelo močni konkurenci osvojili kar 20 medalj - 5 zlatih, 6 srebrnih in 9 bronastih in bili za nemškim Leipzigom drugi najuspešnejši klub, najboljša pa sta bila Tina Pandža s tremi in Andraž Valcl z dvema zmagama.
Najbolje uvrščeni velenjski plavalci - 400 m ženske prosto, letnik 82: 6.Jandrok 5:08,76, letnik 81: 3.Valcl 4:42,00; moški, 81: 7.Vrhnjak 4:55,47; letnik 80: l.Valcl 4:20,05, 6.Primožič 4:33,64; 100 m delfin-ženske, 85: l.T.Pandža 1:24,94; letnik 82: 9.Sladič 1:22,04; letnik 81:
6.Udovičič	1:14,63; letnik 97: 3.Bukovec 1:09,28; moški, 84: 2,Ocepek 1:20,54; letnik 81: 4.Rovšnik 1:10,11, 7.Knez 1:15,98; letnik 80: l.Valcl 1:02,66, 100 m hrbtno-ženske, letnik 85: l.T.Pandža 1:25,15; letnik 82:
7.P.Pandža	1:18,48; letnik 81: 3.Valcl 1:08,69; moški, 84: 2.0cepek 1:23,94; letnik 82: 8.Kotnik 1:20,49; letnik 81:4.Simič 1:13,93, 8.Šikman 1:17,26; letnik 78: 2.Fricelj 1:02,86; 100 m prosto-ženske, letnik 85:
1.TinaPandža	1:16,77, 83; 9.Kukovič 1:12,36; 82: 8.Jandrok 1:09,08; 81: 3.Valcl 1:00,73; 79: 3.Bukovec 1:01,60; moški, 84: 2,Ocepek 1:11,54; 83: 9.Velički 1:12,20; 82: 8.Kotnik 1:08,72; 81: 3.Knez 1:01,63, 7.Rovšnik 1:04,40; 80; 2.Valcl 56,55, 3.Petras 56,68; 100 m prsno-ženske, letnik 85: 3.T.Pandža 1:44,70; 83: 5.Kukovič 1:30,17; 81:
2.Udovičič	1:19,55; moški, 83: 6.Velički 1:29,19; 80: lO.Majhen 1:16,33; 200 m mešano-ženske, letnik 79: 3.Bukovec 2:30,68; moški, 78: 5.Fricelj 2:20,90.
^	■ Marko Primožič |
Alpsko smučanje
• ■■•■«■■«•■11*
Miran Rauter osmi za EP
V veleslalomu za evrospki pokal v nemškem Bischofs-wiessnu se je v odlični konkurenci med slovenskimi predstavniki daleč najbolje odrezal Miran Rauter, kije za zmagovalcem zaostal za manj kot sekundo. Osvojil je osmo mesto in pri tem premagal nekaj odličnih veleslalomistov iz Italije in Avstrije. Od ostalih slovenskih smučarjev je bil Jovan 13., drugi pa so krepko zaostali.
Na mariborskem Pohorju je bil tretji veleslalom za regijsko prvenstvo mlajših in starejših deklic in dečkov. Nastopilo je 118 mladih smučarjev, dobro pa so se uvrščali tudi Velenjčani. Pri mlajših deklicah je bila Irena Zaje osma, pri mlajših dečkih Jernej Hudoklin četrti in Jernej Rošer osmi, pri starejših deklicah Simona Strmčnik deseta, pri starejših dečkih pa Rok Tomažič osmi in Sašo Oštir deseti.
Dve zmagi Ane Drev
Cicibani in zlasti cicibanke velenjskega smučarskega kluba so v zadnjem obdobju dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Na tekmovanjuvzhodne regije v veleslalomu na Golteh je nastopilo 94 upov iz 13 klubov. V prvim mestom se je izkazala Ana Drev, njen uspeh pa je s tretjim mestom dopolnila Barbara Tomic.
Obe sta bili spet odlični v soboto na Arehu, prav tako na tekmi vzhodne regije, tokrat v superveleslalomu, na katerem je nastopilo 130 tekmovalcev iz 15 klubov. Velenjčani so spet slavili zmago Ane Drev, Barbara Tomic pa se je uvrstila na 5.mesto. Med velenjskimi cicibani je bil obakrat najboljši Jan Žičkar, na Golteh je bil šesti, na Arehu pa sedmi.
Velenjski cicibani in cicibanke se v teh dneh vneto pripravljajo na tekmo za državno prvenstvo v veleslalomu, pokal Gorenjke je to, ki bo v nedeljo, 5.februarja, na Golteh.
Uvrstitve velenjskih tekmovalcev: GOLTE - cicibanke: l.Drev, 3.Tomic, 14.Dobovičnik; cicibani: 6.Žičkar, lO.Strupeh, 16.Voršič; AREH - cicibanke: l.Drev, 5.Tomic, 26.Dobovičnik; cicibani: 7.Žičkar, 23.Strupeh, 28.Voršič.
■ Jerneja Kemperle
Odbojka
■ i ■ 111
Največji uspeh Topolčanov
S srečanja v Mozirju
enajsterico Varteksa s Hrvaške.
■ vos
Odbojkarji Topolšice so v slovenskem pokalnem tekmovanju dosegli največji uspeh doslej. V osmini finala so namreč izločili zelo močno ekipo novomeškega Pionirja, v četrt-finalu so v gosteh s Kamnikom osvojili niz in nasmihala se jim je celo uvrstitev v polfinale, žal pa prednosti domačega igrišča v povratni tekmi niso uspeli izkoristiti. Vseeno si zaslužijo čestitke za dobre in požrtvovalne igre in za uvrstitev med osem najboljših v pokalu Slovenije.
V 15.krogu B-l moške lige so so Topolčani v svoji dvorani prepričljivo s 3:0 (7, 12, 14) ugnali drugo ekipo Olimpije. Zmaga ni bila tako iahka kot kaže rezultat, saj so si tudi tokrat dovolili velika nihanja v igri. Svojo moč in znanje so dokazali v prvem nizu, v začetku drugega
pa so pokazali prav nasprotno, gostje so namreč povedli kar z 8:0 in domači so z velikimi napori le zmogli preobrat. V tretjem sta obe ekipi bili boj za vsako točko, i malo sreče pa je zmaga na koncu le ostala doma.
S tem so igralci Topolšice na prvem mestu ohranili prednost pred zasledovalci, v 16.krogu pa bodo spet gostitelji. V soboto (18.00) bodo v dvorani OŠ Šalek igrali z zadnjeuvrščeno ekipo Granit Preskrba iz Slovenske Bistrice.
Igralke Zgornjesavinjske so v A-l ligi gostile vodilno in daleč najboljšo ekipo ekipo z Bleda. Gostje so tudi v tej tekmi pokazale svojo moč in zmagale s 3:0. Zgornjesavinjčanke so še vedno na 3.mestu, v prihodnjem krogu pa bodo gostovale v Kočevju pri zadnjeuvrščeni ekipi Lik Tillia.
■ M.B.
SSK Velenje
aaiiiiin
Evgen Dervarič predsednik
Prejšnjo sredo so člani velenjskega smučarsko-skakalnega kluba izvedli letno skupščino. Podrobno so ocenili minulo delo -• in sprejeli smele načrte za naprej in izvolili so tudi novo vodstvo. Novi predsednik SSK Velenje je mag. Evgen Dervarič. Tekmovalci velenjskega kluba nastopajo doma in v tujini. Na tekmah interkonti-nentalnega pokala v Liberecu na Češkem je bil Kolenc 31.in 36.,
Jelen in Kaligaro pa sta v Nemčiji na tekmi interkontinental-nega pokala v nordijski kombinaciji osvojila 48.in 51.mesto.
V Planici je bilo ekipno državno prvenstvo za mladince do 18 let. Velenjska ekipa (Čeh, Drev, Živic, Ograjenšek) je osvojila solidno šesto mesto, na nedeljski tekmi posameznikov pa je bil Živic 25., Ograjenšek pa 29.
m j.o.
Sabljanje
m m m m m m m
Rok Bezl^j soliden v Avstriji
Sabljaški klub iz avstrijskega Gradca je bil prireditelj letošnjega sabljaškega turnirja za pokal Alpe-Adria. V floretu se je pomerilo 59 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Slovaške in Slovenije. Velenjski sabljaški klub so predstavljali A.Cankar, R.Bezlaj, G.Gorjan, J.Meh, Zagožen in Razinger. Razen slednjega so vsi še kadeti, zato so predvsem nabirali še kako
potrebne tekmovalne izkušnje.
Rok Bezlaj se je odlično boril in prekosil samega sebe, saj je v predkolu od šestih borb izgubil le eno, v neposrednih eliminacijah pa je imel precej smole. Za nasprotnika je dobil znanega in starejšega Avstrijca, leta 1991 tudi državnega prvaka ter klonil. V končni razvrstitvi je pristal na 20.mestu, kar je lep uspeh, saj je pustil za sabo 39 tekmovalcev.
SPi^lNREKRlAČiJA
; Karate klub Velenje	;
a lillillltllllUi
: Tečaji za začetnike :
Velenjski karate klub se ponaša z najstarejšo šolo karateja v	'
a Sloveniji, v kateri vedno sodelujejo priznani strokovnjaki in	m
m nosilci mojstrskih pasov. V klubu tudi letos pripravljajo tečaje,	■
■	vpisovali pa bodo na OŠ Šalek (2., 6.in 9.februarja) ter na poscb-	■
■	ni osnovni šoli Šmartno (7.in 10.februarja), vedno od 19.do	■ JJ 20.ure. Tečajnino bo možno odplačati na obroke, dodatne infor-	" m macije pa dobite na telefon 858-346 (Borovnik).
Prva slovenska jamarska odprava Filipini '95 ob 25-letnici delovanja kluba Črni galeb
Preboldski jamarji na Filipine
Jamarski klub Črni galeb iz Prebolda je minulo leto praznoval že 25-letnico svojega obstoja. V tem času so preboldski jamaiji raziskovali predvsem področje osamelega krasa Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Kozjanskega in Zasavskega hribovja ter alpskega in predalpskega krasa. Dokumentirali so preko 400 jam in brezen, organizirali pa tudi številne odprave, med njimi najodmevnejše na otočje Galapagos in Ekvador (1978), v Kolumbijo in otok San Andres (1984) ter na Kreto. Četrt stoletja uspešnega dela so sklenili prav tako proslaviti z odpravo, tokrat na Filipine oziroma otok Bohol.
Desetčlanska odprava, ki jo vodi Tone Vedenik, njegov pomočnik pa je Darko Naraglav, jena Filipine z brniškega letališča odpotovala danes dopoldne. Poleg Preboldčanov Srečka Kvasa, Danija Prevorška, Igorja Ocvirka, Janija * Klasiča, Tončija Vedenika in Jureta Vrhovca sta njena člana še biolog prof. dr. Boris Sket iz Ljubljane kot drugi pomočnik in hidrogcolog mag. Jorg Prestor, oba iz Ljubljane. Na Filipinih se bo odpravi pridružil še geograf dr. Peter Urich, Avstralec, ki bo v veliko pomoč predvsem pri sporazumevanju z domačini. Cilj odprave je otok Bohol, na katerem ne bodo le dokumentirali jame, ki so vulkanskega izvora, ampak bodo iskali tudi nove vire pitne vode, ki jo domačinom sicer primanjkuje. Raziskovanje bo potekalo najprej v notranjosti otoka in nato še v obalnem pasu, končano pa bo predvidoma 3. marca. Naslednji dan bodo jamarji prispeli spet v domovino.
_■ rox
Državno prvenstvo novinarjev
Jerčič drugi v smučarskem teku
V Kranjski gori je bilo minuli teden že 28.srečanje SCIJ Slovenije, ki se gaje udeležilo preko sto novinarjev-smučarjev iz vse Slovenije in veliko gostov iz več evropskih držav. V okviru srečanja so izvedli tudi državno prvenstvo novinarjev v veleslalomu in smučarskem teku. V veleslalomu sta zmagala Jani Virk (TV Slovenija) in Marjeta Šoštarič (Delo). V smučarskem teku je med veterani zmagal Igor Longyka (Mladinska knjiga), pred Henrikom Jerčičem (Informator Gorenje), za katerega je bil to prvi nastop na takšnem državnem prvenstvu, med člani je bil najboljši Rafael Marn (Dnevnik), med superveterani pa Tone Fornezzi-Tof.
I
Čim hitreje do cilja in prvih točk (foto: S. Vovk)
V Škalah za značko "rekreator leta"
«iiin«ai*(«iiniiittiiiii»*
Rekreacija za vse krajane
Stara modrost pravi "zdrav duh v zdravem telesu". Ni pa dovolj se tega samo zavedati, ampak je treba za to nekaj storiti. Tako so razmišljali tudi v Škalah in nekaj posameznikov je pod okriljem Kluba malega nogometa FORI predlani prvič organiziralo športne aktivnosti za posebno značko. Prvo leto je bila udeležba bolj skromna, saj je v sedmih rekreativnih disciplinah sodelovalo le petnajst krajanov. Pa to organizacijskemu odboru ni vzelo volje. Nasprotno. Očitno je peščica posameznikov zastrupila še druge in odločili so se, da bodo tudi letos izvedli podobno celoletno rekreativno dejavnost, v katero bodo privabili kar največ krajanov. Aktivnosti so razdelili po mesecih - januarja smučanje, februarja kegljanje, marca pikado, aprila streljanje, maja kros, junija plavanje, septembra bodo izvedli planinski pohod, oktobra pa tekmovali v atletiki in sicer v skoku v daljino, teku na 100 metrov in suvanju krogle. Vse udeležence so razdelili v šest starostnih skupin, nastope bodo točkovali, v novembru pa bodo slovesno podelili priznanja sodelujočim. Tako bodo med drugim posamezniki, ki bodo v svoji skupini zbrali največ točk, prejeli prehodni pokal in značko "rekreator", družine, ki se bodo udeleževale tekem z najmanj tremi člani, pa bodo prejele posebne praktične nagrade pokroviteljev.
Minulo nedeljo so na Lubeli izvedli že prvo tekmovalno disciplino - veleslalom, na katerem je sodelovalo kar 58 krajanov.
|_______________JZSJ
Squash
S I 8 S B I
Igra osvaja Zgornjesavinjčane
V Kokarjah pri Nazatjah je pri Blatnikovih vsak dan bolj živahno in še bolj bo. Proti koncu lanskega leta so namreč odprli vrata novega igrišča za squash in ta igraje že osvojila številne privržence v tem in sosednjem kraju. Ne le tiste, ki so se z njo "seznanili" že drugje, vedno več je novih, ki se navdušujejo zanjo in pridno obiskujejo igrišče. Pred novim
letom jim je svoje priznane veščine pokazala tudi mojstrica tega športa Petra Vihar in seveda navdušila. V prijetni vasi in na lepo urejenem igrišču, z vsem kar k rekreaciji sodi, pa to ni edina sprostitev. Novost je aerobika za ženske, ki ob ponedeljkih in četrtkih prihajajo tudi iz sosednjih krajev, pa še kakšno drugo novost načrtujejo pri Blatnikovih.
■/P
Kegljanje
m ® m m » m as
Nesrečen poraz
V nadaljevanju prvenstva v medregijski ligi šoštanjskim kegljačem ne gre najbolje. V 11.krogu so gostovali v Črnomlju pri Rudarju in po ogročeni igri izgubili z 2:6 (4825:4840). Sreča jim je obrnila hrbet v zadnjih deset lučajih in zmaga je ostala doma. Posebej so ogorčeni nad izjemno nešportnim vedenjem domačih navijačev, ki so gostom za nameček prerezali zračnice na njihovih vozilih.
ŠOŠTANJ: Glavič 808 (0), Križovnik 821 (1), S.Fidej 793 (1), Kramer 802 (1), L.Fidej 783 (0) in Hasičič 818 (0).
Šoštanjčani bodo tudi v naslednjem krogu gostovali. Tokrat pri drugi ekipi mariborskega Konstruktorja, z njo pa se bodo pomerili na kegljišču v celjskem Golovcu.	a L F
Celjske mesnine
Znak dolgoletne kakovosti in tradicije
Celjske mesnine in njihove dobrote že dolgo poznate. Ni ga praznika in prostega časa, da ne bi obogatili mize z njimi. To podjetje pa ima tudi veliko trgovin. Dve sta v Velenju. Prva na Tomšičevi in druga na
Kardeljevem trgu 3.
Ponudba mesa je prvovrstna In visokokvalltetna
Ta čas POSEBEJ UGODNO v trgovinah celjskih mesnin:
v SIT
svinjske polovice brez slanine	520,80
svinjske polovice s slanino	389,60
(brez glave in nogic)
junečje stegno brez kosti	739,00
francoska klobasa	482,00
hrenovke lastne proizvodni	773,10
svinjske krače prekajene	420,00
Tudi večina suhomesnatih in poltrajnih delikatesnih izdelkov je iz lastne proizvodnje. Ponudba je bogata, cene
konkurenčne.
Slednjo najdete v pritličju najvišjega stanovanjskega bloka v neposredni bližini velenjske pošte. Sprejeli vas bodo prijazni prodajalci in mesarji, ki bodo pripravljeni ustreči še tako zahtevnemu kupcu.
Poslovodja trgovine Zlatko Cmok se prav rad sprehodi med kupci in prisluhne njihovim željam. "Tako najbolje vidim, kaj si želijo, kaj bi radi kupili in seveda, če se le da, je to v kratkem na naših policah."
Na oddelku trgovine Celjskih mesnin na Kardeljevem trgu v Velenju boste našli zares vse kar vam srce poželi. Večino mesa je lastne proizvodnje tega podjetja, perutnino pa nabavljajo v Ptuju. Kupite lahko tudi jagnjetino, zajce, ovčetino, odojke. Ravno ta čas prodajajo po izjemno ugodnih cenah svinjske polovice, kare in junečje stegno, konkurenčne pa so tudi cene delikatesnih izdelkov.
Ker se zavedajo, da imajo danes gospodinje vse manj časa za pripravo hrane, jim skušajo pri tem pomagati. Kar namesto njih spečejo meso, seveda pa ga je treba prej naročiti. Pripravijo vam tudi biftek, francosko solato, prodajajo že kuhane vampe, otroci pa jih zelo radi obiščejo zaradi slastnega hot doga, ki ga prodajajo po le 100 tolarjev.
Pestra in bogata je tudi ponudba zamrznjenih živil, pa sadja in zelenjave in vsega kar potrebuje gospodinja za vsakdanjo rabo.
Vse to pa so obogatili še s prodajo gospodinjskih aparatov, pa tudi kakšen kos tekstila boste našli na njihovih policah.
Ponudba trgovine Celjskih mesnin na Kardeljevem trgu 3 v Velenju je res pestra in bogata, zato jo čim prej obiščite!
V trgovini celjskih mesnin na Kardeljevem trgu 3 v Velenju so vedno bogato založeni tudi s prvovrstno zelenjavo
_i

—
OBVEŠČEVALEC
——

M
ii f:

KINC KINI© MN€
111111 »i
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 3. 2. ob 21. ur! Sobota, 4. 2. ob 22. url Nedelja, 5.2. ob 18. uri VARUH ČASA (Timecop) - akcijski
Režija: Peter Hyams Vloge: Jean-Claud Van Damme, Ron Silver, Mia Sara Dolžina: 90 minut Leto 2004. Potovanje skozi čas je nekaj vsakdanjega. Mogoče je vplivati na zgodovino. Tudi Varuh časa ima to priložnost. Jo bo izkoristil in s tem preprečil smrt svoje žene?
Pretanjena ljubezenska zgodba znotraj dih zastajajoče akcije. Odlični posebni efekti!
Sobota, 4.2. ob 20. url Nedelja, 5. 2. ob 10. url ČUDEŽ NA 34. ULICI - romantična družinska komedija Režija: Les Mayfield Vloge: Richard Attenbourgh, Eli-zabeth Perkins, Mara Wilson Dolžina: 90 minut Simpatičen film na temo praznovanja božiča in verovanja v božička. Devetletna punčka namreč ne verjame v božiča, zato ji mora le-ta svoj obstoj dokazati preko sodišča...
Ponedeljek, 6.2. ob 20. uri Torek, 7.2. ob 18. uri DIVJA REKA (River Wild) - akcijski triler
Režija: Curtis Hanson Vloge: Meryl Streep, Kevin Bacon, David Strathairn
Dolžina: 108 minut Meryl Streep se z možem in sinkom odpravi na brzice po reki navzdol. Prijetne počitnice se spremenijo v moro, ko srečajo psihopata in roparja, ki hočeta njihov raft. Pot po brzicah postane dolga in napeta... Meryl Streep s to vlogo kandidira za Oskarja!
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 3.2. ob 19. uri VARUH ČASA-akcijski
Sobota, 4.2. ob 18. uri ČUDEŽ NA 34. ULICI - komedija
Ponedeljek, 6.2. ob 18. uri DIVJA REKA-akcijski triler
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 5. 2. ob 16. uri ČUDEŽ NA 34. ULICI družinska komedija
Nedelja, 6. 2. ob 20. uri VARUH ČASA - akcijski
Torek, 7. 2. ob 20. uri
DIVJA REKA-akcijski triler
Prihodnji filmi: JUNIOR, INTERVJU Z VAMPIRJEM, MASKA, HAL-GATO...
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo!
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 23. januarja do 29. januarja 1995 so povprečne dnevne koncentracije SO2, izmeijene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
23.1.	AMP Šoštanj	210 mikro-g/m
	AMP Graška gora	250
24.1.	AMP Graška gora	170
25.1.	AMP Šoštanj	150
	AMP Graška gora	150
26.1.	AMP Šoštanj	410
	AMP Graška gora	170
28.1.	AMP Graška gora	150
29.1.	AMP Graška gora	130
■ MESTNA OBČINA VELENJE, REFERAT ZA VARSTVO OKOLJA
MAKS.POLURNE KONCENTR.
od 23. 1. do 29. 1. 1995
2500
konc. SO 2 (mg/m3)
SOS. TOP. V.V. ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE
G.G.
23. 1. 27. 1.
O 28. 1.
G3 25. 1.
26. 1.
IWi		HnR^ msSBHH. P^^BN							
f\v® Ev--	T	I JH		fe			Mi	!\i	
f AIM 0 V G L MU
ČETRTEK, 2.februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 3.februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih - vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 4.februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 5.februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 Epp; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 6.februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 7.februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 8.februarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Mi in vi - razmišljamo o kulturi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Oldy d.o.o. Polzela 38, u tel.: 721-052 fi\i«n PE VELENJE '10.0.0. (Era šport),
tel.: 854-391
LET, DEVIZNA KLAVZULA 10-11,5% LETNA QBR. MERA, 30% POLOG

Cene v DEM
*"SUZUKI-KONKUR IN UGODNI KREDITNI POGOJI
SWIFT1,3GS	19.000
SWIFTSEDMI1,3GL 20.631
VITARA LU in VU 8V (5%PD) 26.539
-■ r
SUBARU In ROVER • CEN, UGODNI KREDITI NA 45 MESECEV, DEVIZNA KLAVZULA 15% LETNA OBR, MERA, 25% POLOG
SUBARU VIVIO GU4WD 15.940 SUBARU JUSTY J 12 4WD 22.010 ROVER 214i	21.708
ROVER 414 Si 16V 25.150
*"FIATSCI0NERI- ZNIŽANJ KREDIT, LEASING
CINOUECENTO 900 ie 13.490 UNO 1,0 ie S	15.410
TIP01,4 ie S	21.240
TEMPRA 1,6 Ie MPISX 25.960 Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d. za prilive in odlive podjetij na dan plačila.
Wm KREKOVA BANKA d.d.
Smo mlada slovenska banka, delniška družba, ki združuje kapital preko 5000 delničarjev iz domovine in zamejstva. Banka je bila ustanovljena z namenom, da sledi vzoru Janeza Evanselista Kreka.
Od pričetka poslovanja banke 2. 2.1993 do danes je banka dosesla zavidljive uspehe. V tem kratkem času poslovanja si je pridobila veliko zaupanje varčevalcev in Sospodarstva. Z namenom - biti vseslovenska banka, odpiramo Poslovalnico Krekove banke d.d. v Šoštanju. Da je izbira kadrov eden najpomembnejših ključev našesa uspeha, se zavedamo tudi mi, zato vabimo k sodelovanju za nedoločen čas:
1.	direktoija Poslovalnice, ki ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 10 let ustreznih delovnih izkušenj,
2,	dva referenta - blasajnika, ki imata srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom v 8 dneh po objavi z navedbo delovnega mesta, za katerega kandidirajo, na naslov:
KREKOVA BANKA d.d. MARIBOR, Slomškov trs 18, 62000 MARIBOR.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi.
ANDRAGOSKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA
t VELENJE
Razpisuje
■	400-urni verificiran program za RAČUNOVODJE
■	240-urni program xa PRIUČENE SIVIU E
■	50-urni ZAČETNI TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA
■	50-urni NADALJEVALNI TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA 10-urno KREATIVNO DELAVNICO za otroke (5x2 uri)
Informacije in prijave:
ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, tel. 854-539.
TRGOVSKO PODJETJE
„INTRADE
EXPORT - 1MPORT
Del. čas: vsak dan od 9.-12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9.-12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00 ali 22-42-80
INTRADE d.o.o. Maribor	tel.: 062/22-66-00
Mlinska 22	tel.: 062/22-42-80
62000 Maribor	fax: 062/22-66-13
mM
%JB v C9VC VMJLCV*

MALI OGLASI
'REVAJAM NEMŠKA IN ITALI-ANSKA NAVODILA ZA STROJE,
'OUČUJEM MATEMETIKO. Tele-Dn 853-087.
»TROŠKO POSTELJICO, belo, elo lepo izdelano, poceni pro-lam. Telefon 852-996. t VELENJU PRODAMO, ali damo ' najem 50 m2 poslovnih prosto-ov. Telefon 857-602. ŠIVALNI STROJ (ENTLERICO), jrodam. Telefon 853-648.
MENJAM GARSONJERO ZA ENO-SOBNO STANOVANJE. Telefon 851-090 ali 858-272. DVOSOBNO STANOVANJE v
manjšem bloku v Velenju, ugodno prodam. Telefon 857-415 po 20. uri.
NOVEJŠE DVOSOBNO STANOVANJE 63 m2 v Šaleku I. nadstropje, prodamo za 890 dem/m2. Telefon 852-270 od 17. do 19. ure.
prodam za 200 DEM ceneje.Tele-fon 856-908 s. ali 857-679 d.
ODDAMO DVE UREJENI PISARNI v centru Velenja. Telefon 859-074.
LAMELNE, PLISE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujemo in montiramo. Na zalogi sestavni deli za senčila. Telefon 061-651-247 ali 061-651-014.
ZAPOSLIMO VEC NATAKARIC
za delo v Bistroju na območju Velenja in Šoštanja. Telefon 882-387 ali 881-386.
PRODAJNI SALON FIAT, Paka pri Velenju. Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Telefon 851-226.
NESKROPUENAJABOLKA PRODAM. Telefon 857-679. OBVEŠČAM VSE STRANKE, da
preneham z obratovanjem "Sadje in zelenjava" z dnem 2. 5.1995. Osman Rizanaj.
IŠČEMO INŠTRUKTORJA ZA ANGLEŠČINO za srednjo šolo. Telefon 857-830.
ODDAMO POSLOVNI PROSTOR velikosti 200m2, primeren za trgovino, mirne dejavnosti v Velenju. Telefon 0609-625-512.
ODDAMO VEC STANOVANJ
(enoinpolsobnih), parom brez otrok. Telefon 0609-625-512.
PRAŠIČKE težke od 25 do 30 kg, prodam po 350 sit/kg. Telefon 726-067 zvečer.
LESENO UTO KUPIMO, prodamo tovorno vozilo ali menjamo za osebni avto. Telefon 854-327.
ITALIJANSKO ZLOZUIVO STAJICO in stolček Chico, prodam. Telefon 854-901 popoldan.
MONTAŽNO HLADILNO KOMORO velikosti 5 x 3 m, primerno za mesarsko dejavnost z agregatom ugodno prodam. Telefon 857-688 in 852-491.
BIKCA SIVCA170 kg, prodam. Telefon 882-883.
MOBITEL BENEFON FORTE, nov
SUPER UGODNO NUDIMO KREDITE ZA VSE AVTOMOBILE od
1. do 4 let, brez pologa. ŽAREK d.o.o. Telefon 856-537 ali 856-286.
OBVEŠČAM CENJENE STRANKE,
da bom prenehal obratovati z dnem 2. maj 1995. Elektro instalacije Vratnik, Janka Ulriha 40, Velenje.
JUGO 45, letnik 87, registriran 8/95, 73.000 km, prodam za 2500 DEM. Telefon 850703.
ODDAMO VEČ PISARN S TELEFONOM. Telefon 0609-625-512. ZAKONSKO POSTELJO in
otroško spalnico, prodam. Telefon 894-117.
DVOREDNI PLETILNI STROJ BRO-THER KH-KR 260, nujno prodam. Telefon 892-263 popoldan. NOVO TAJNICO PANASONIC prodam za 10.900,00 SIT. Telefon 0609-628-370. OMARO ZA OTROŠKO SOBO, ugodno prodam. Telefon 850911. SMUČARSKI KOMBINEZON, nov, št. 56, prodam. Telefon 856056. OBJAVLJAM POPRAVO POMOTE V ZVEZI Z DATUMOM PREKLICA za dejavnost, ki jo preklicu-
SLOVENSKA KNJIGA
Hi i
V.
Vse znanje v eni knjigi - knjiga za vsako družino SVETOVNA USPEŠNICA
Izvirnik je pripravilo 180 mednarodno priznanih strokovnjakov, slovensko izdajo pa so dopolnili vrhunski domači strokovnjaki.
Format 26 x 30 cm,760 strani,1500 barvnih ilustracij,izide maja 1995 Priporočamo, da knjigo naročite pri naših zastopnikih.
Zaposlimo zastopnike za predstavitve knjige
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje

Poroka: Janez Fajdiga, Podgora št. 10 in Tjaša Presečnik, Škalske Cir-kovce št. 3/a;
Smrti: Franc Zalokar, roj. 1922, Jelce št. 19; Anton Plahuta, roj. 1913, Širje št. 12; Bernard Bobik, roj. 1914, Pečovni št. 72; Boris Fabjan, roj. 1925, Celje, Plečnikova ul.št. 2/a; Otmar Markež, roj. 1938, Topolšica št. 65; Branko Li-povšek, roj. 1924, Celje, Brodaije-va ul.št. 2; Ciril Belej, roj. 1922, Strmacšt. 67; Vladimir Gašper, roj. 1918, Mislinjska Dobrava št. 15; Štefan Zdovc, roj. 1911, Tremerje
št. 21; Milan Krzmarič, roj. 1914, Velenje, Kidričeva c.št. 17.
Občina Žalec
Zakonske zveze ni skelnil nihče Smrti: Terezija Štorman, stara 84 let, kmetovalka, Podlog v Savinjski dolini 21; Rudolf Zorko, star 52 let, klepar, Dolenja vas 136; Milan Amon, star 75 let, upokojenec, Slatina v Rožni dolini 9/a; Franc Der-nolšek, 73 let, upokojenec, Loke št. 37; Jožef Košica, star 84 let, upokojenec, Loke št. 25.
Občina Mozirje
gSKfi«a»®38S«i»§Ji8»aS!S3SS3S»iS
Smrti: Anton Levar, 1930, Bočna 78.
AMON MARJAN, s.p. . Slatina 9a
ft. 63201 Šmartno v Rožni dolini tel.: 777-157
	SI ■
	m1
Tci n i illii kos,a,®ev ies
W odkupnih cenah.
Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan!
Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi!
Vse informacije dobite na tel. številkah (0608) 41 - 044 ali 41 - 349.
jem, in se pravilno glasi: z 8.3.1995 preklicujem opravljanje dejavnosti "Trgovinske storitve in drugi zavarovalni posli", Ranko Jovičič, Kardeljev trg 6, Velenje. VODIM POSLOVNE KNJIGE OBRTNIKOM IN PODJETNIKOM. Telefon 853-348.
V	VELENJU KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE. Telefon 0609-624-775.
V	OKOLICI VELENJA ODDAM SOBO, enoletno predplačilo. Telefon 854-977.
ENOSOBNO STANOVANJE ODDAM NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU, prodajam košare za žegen in ostalo suho robo. Dostava na dom. Telefon 854-977.
DVOSOBNO KONFORTNO STANOVANJE 54 m2 v pritličju, prodam. Masterl, Tomšičeva 25, Velenje.
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisipoznal. Molčal si, molče upal in upanju se sladkemu upiral
in hrepenenje s silo vase si zapiral. Prišla je ura, nisi mogel več. Nam je ostala zdaj praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega in skrbnega moža in očeta
JOŽETA PEROVCA
iz Lokovice 19.3.1938 - 23.1.1995
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in njegovim
prijateljem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani ter ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se za vso pomoč Gasilskemu društvu Lokovica, pevsekemu zboru, vsem govornikom, gospodu župniku za opravljen obred, RLV Velenje, Gorenje Kuhal ni aparati ter Gorenje
Notranja oprema Šoštanj. Posebej se zahvaljujemo družinama Srebre in Aplinc za vso skrb in pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Anica, hči Damjana ter hčerki Zlatka in Nevenka z
družinama.
00852-17-266-690 00852-17-266-691 tT 00852-17-266-692 00852-17-266-693 00852-17-266-694
POKLICI ME
00852-17-266-695 00852-17-266-696 000852-17-266-697 00852-17-266-698 00852-17-266
KAMNOSEŠTV0 PO0PEČAN
ŠAt6K 20jtel!8S7š 558
'	<£• '"»-j
Uradne ure za stranke ? vsak dan sd > 1 ^ ors: za naročila tiagrebniksv , rcaks satolflfldB.dolB. areZ ?
- *■■* y - '■>- >ts -Za naročila nagrobnikov nudimo v januarju in februarju 10% popust!
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 2. februarja -dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Rus, nočni dr. Urbane in dr. V.Renko
Petek, 3. februarja - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič Soboto, 4. februaija - dopoldan dr. V.Renko in dr. Urbane, popol-
dan dr. Rus in dr. Jonko Nedeljo, 5. februaija - dr. Rus in dr. Jonko
Ponedeljek, 6. februaija - dopoldan dr. Kramer, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Pirtovšek in dr. Ramšak
Zobozdravstvo: 5. februaija -dr. Ranko Bakulič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 3. februarja do 10. februarja - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, mobi-tel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 5. februaija - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, mobitel: 0609/616-978 ali 841-277.
Od 6. februaija do 12. februaija -Ciril Kralj, dr.vetmed., Ljubno, mobitel: 0609/616-978 ali 841-410.
icfli min kj.m\i w (V/Vi
TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)_
Telefon/fax:: 063/728-080

ZELO UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGODNO
sladkor 50/1 kg	94.90	prašek Ariel 2,4 kg	769.90
jeruzalemčan 12/1	289.00	koruza krmna	25.90
moka tip 850 25/1 kg	44.90	toal. papir role 8/1	169.90
grajski rizling 11	159.90	krmni ječmen	22.90
moka tip 500 25/1 kg	52.50	jed. garnitura 44 del.	6990.00
pivo Laško zaboj	1699.00	kot. brusilnik KB69	10320.00
oljeZvijezda 12/11	165.00	jed. pribor 24 del.	4600.00
juice Fructal 11	110.00	mot. žaga Jons. 2040	46900.00
prašek Persil 3 kg	849.90	rum Fructal 11	989.00
pšenična krmilna moka	17.90	mot. žaga Jons 2054	64900.00
*P0 IZJEMNO UGODNIH CENAH TRAKTORSKE GUME IN POSODE ZA VINO!* »PRIČELI BOMO Z DOBAVO UMETNIH GNOJIL, KI JIH LAHKO NAROČITE PO TELEFONU 063/728-080*
*** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE ***
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice
ANICE KOVAČ
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali cvetje in sveče ter jo tako številno
pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala dr. Petru Lazarju za zadravniško nego in govornikoma gospodu Medvedu
ter Mojci Čebul.
ŽALUJOČI TVOJI NAJDRAŽJI
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje st. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen met) proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3. za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (oblikovalca), Klara Pavšer (lektorica).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: 1,11 lilIIIBIIMI in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
RK Gorenje-zeleli Nemce
Morali bodo za Ural
Na Dunaju, kjer je sedež Evropske rokometne zveze, so v torek opoldne izžrebali polfinalne pare v evropskih tekmovanjih. V vseh treh pokalih je izmed slovenskih klubov ostalo le še velenjsko Gorenje v pokalu EHF. Njihov polfinalni nasprotnik je ruski Polyot.
Poleg imena RK Gorenje so bila v bobnu še imena nemškega Hamelna, španskega Granolersa in ruskega Polyota.
Usoda Gorenja je bila v rokah podpredsednika kluba Bruna Zagodeta, kije bil skupaj s predsednikom kluba Francem Plaskanom navzoč na žrebanju. Prisoten pa je bil tudi sekretar RZS Polde Kalin. Gorenjčani so zaradi atraktivnosti in bližine želeli Nemce, toda Zagode je potegnil Ruse. Njih si nihče ni želel zaradi velike oddaljenosti Čeljabinska, tega več
I__________
kot milijonskega mesta, ki leži pod srednjim Uralom ali že kar na robu Sibirije.
Obraz predsednika Franca Plaskana se je v trenutku malce "pobelil". Tisti hip kljub ne tako slabemu poznavanju zemljepisa nismo vedeli, kje točno leži Čel-jabinsk. Plaskan pa je ugibal: "Do Moskve in verjetno še enkrat toliko." Zagode, "krivec" te dolge poti, pa se je po prvem rahlem stresu hitro znašel in njegove prve besede so bile: "Potegnil sem finale!"
Kakšno težo imajo te njegove besede, je v tem trenutku težko reči, saj je nasprotnik še precej
neznan. Vemo, da so Rusi na Dunaju z West Wienom izgubili s 24:25 in doma zmagali z 28:24. V osmini finala so nato izločili ASKI iz Ankare (33:22, 36:21), v četrtfinalu pa še madžarski Szeged (23:21,25:27 - več zadetkov v gosteh).
Gre za relativno mlado ekipo med 20 do 25 let, imajo pa tudi tri starejše in izkušene rokometa-še Prokopjeva, ki je z dobrimi 30 leti menda njihov najstarejši igralec, Astafjeva in Dubonosova.
Prvo tekmo morajo odigrati po rokovniku rokometne zveze med 14.in 16.marcem, Velenjčani bodo gostitelji, pov-
I
Bruno Zagode: "So v kroglici Nemci?" "...Ne!!!"
I
ratno pa med 21. in 23. marcem.
Predstavnika velenjskih roko-metašev sta na Dunaju na sedežu
firme Gorenje prisrčno sprejela tudi tamkajšnji direktor Ciril Paluc in Pavle Silan in jima zaželela kar najboljšo igro tudi v
polfinalu. Seveda pa sta jima j pred tem čestitala že za dose- | danji velik uspeh.
■ S.Vovk
delnic za javno prodajo
Ijubno
Gradijo novega "lepotca"
"Spomin" na Aljasko
Klub vlečnih psov
Tudi poslovni sistem Gorenja bo namenil del delnic za javno prodajo, in to 15%. Sicer bodo 40% delnic prenesli na sklade, za interno razdelitev jih bodo namenili 20%, za notranji odkup pa 25%. Tako je predvideno s programom lastinskega preoblikovanja Gorenja, ki so ga poslali Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje.
Predloženi model lastinskega preoblikovanja torej omogoča, da bodo v Gorenju vložili certifikate ob zapos-
lenih, bivših zaposlenih in upokojencih tega poslovnega sistema še njihovi družinski člani (ti so že doslej oddali v hrambo 3.135 certifikatov), prav tako pa tudi štipendisti Gorenja, poslovni partnerji Gorenja in vsi tisti državljani Republike Slovenije, ki želijo tudi na ta način zagotoviti prihodnji razvoj enega največjih in najpomembnejših slovenskih poslovnih sistemov in izvoznikov.
M(ek)
"Državno prvenstvo vlečnih psov" se za naše pojme sliši nemara malce nenavadno, pa vendar Je ta razmeroma mlad šport prodrl tudi k nam, v našo bližnjo okolico. O rezultatih nedavnega prvenstva v prelestnem okolju Logarske doline smo že poročali, tudi to, da je bilo prvo sploh.
Ljubnega ob Savinji. Bil je glavni organizator dvodnevne tekme v Logarski dolini, ki je vzbudila veliko zanimanja, obenem pa prijeten sogovornik, če odštejemo dejstvo, da je s svojimi ljubljenčki osvojil naslov državnega podprvaka.
"Športna zvrst vlečnih psov je sicer doma na Aljaski, v Evropi pa se je pričela uveljavljati šele pred tremi desetletji. Treba je ločiti med sprinti in etapnimi tekmovanji. Na prvih tekmujejo po kategorijah vprege z do štirimi psi, ki tečejo na razdaljah od 6 do deset kilometrov, vprege od 4 do 6 psov tečejo na progah do 12 kilometrov, vprege od 6 do 8 psov imajo razdaljo do 16 kilometrov, obstaja pa tudi odprti razred, v katerem so v vpregi našteli že 28 psov, tečejo pa na razdaljah od 16 do 25 kilometrov.
Etapne dirke so običajno večdnevne, najbolj znani pa sta Iditarod na Aljaski, ki je skupno
Krajani Ljubnega, ribiči, ljubitelji lepe Savinje in tudi navdušenci nad vodnimi športi so si v minulih tednih krepko oddahnili. Delavci celjskega Nivoja namreč pridno gradijo Kolenčev jez više Ljubnega, nekdanjega "lepotca" za vse zgoraj omenjene, ki ga je v celoti vzela s sabo katastrofalna povodenj in pustila globoko rano. Ta bo kmalu zaceljena, najbolj pa se tega veselijo ribiči in še kdo. Od izgradnje je namreč odvisna nadaljnja izgradnja športnega in rekreacijskega prostora ob Savinji, kjer že stojijo teniška igrišča, gradili bodo velik ribnik z vsem kar zraven sodi, pa še je kup lepih želja in načrtov. Ko bo jez zgrajen, bodo za ureditev obrežja Savinje in struge ("ribja pot" bo to) poskrbeli vodarji z avstrijske Koroške, ki so se v neposredni bližini že izkazali pri odpravljanju posledic poplave.
To seveda ni naključje iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so Klub vlečnih psov Slovenije ustanovili
šele lansko poletje, drugi pa je v tem, daje med ustanovitelji kluba Primož Urank, sicer doma z
Tako nestrpnih "tekmovalcev" pred startom najbrž ni v prav
nobenem drugem športu
I-----------------
Poslovni sistem Gorenja
15 odstotkov
Vodnikom pokali in nagrade, slednjih so po uspešnem nastopu deležni tudi štlrinožci, ki pa bi jim
morali okrog vratu obesiti medalje za vnemo in vztrajnost
dolga 2.000 kilometrov in njena evropska različica Alpirod, ki jo začnejo v Franciji in sklenejo v Avstriji," je povedal Primož Urank.
Tekmujejo lahko vse vrste psov ne glede na velikost in pasmo, vendar je to bolj "teorija" kot resničnost. Najbolj pogosta pasma za takšna tekmovanja je "aljaški husky". Ti psi so vzreje-
ni izključno za takšna tekmovanja in nimajo rodovnika. Seveda tekmujejo tudi čistokrvni psi, največkrat je to pasma "sibirski husky", je dodal Primož Urank.
Vzreja in nega kakšna posebna znanost sicer ni, terja pa vsekakor veliko časa, dela, pozornosti, ljubezni do njih in do tega športa sploh. Primož sije v Logarski dolini zaželel tudi malo več
medijske pozornosti, da bi tudi na ta način v klub privabili več ljubiteljev vlečnih psov in tega športa, saj so njihove želje in načrti veliki, segajo od državni in mednarodnih tekmovanj do izvedbe evropskega prvenstva pri nas v Sloveniji. In zakaj ne prav v Logarski dolini!?
mjp
■ (foto: jp)