SLOVIiNSKI VESTNI CELOVEC ČETRTEK 1994 5. MAJ Letnik XLIX Štev. 18(2753) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P. b. b. Zveza koroških partizanov sporot daje muzej pri Peršmanu zopet odprt od 1. maja do 31. oktobra vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. Obisk priporočamo predvsem zato, ker je tam dokumentirano trpljenje in borba koroških Slovencev v nacistični dobi. Vaje za Carmino Burano Z vso paro vadijo štirje domači pevski zbori za koncert, ki bo 15. maja v Domu glasbe. Dirigent Stanko Polzer ima polne roke dela, pri organizaciji pa mu pomaagata obe osrednji kulturni ustanovi, Slovenska gimnazija in ORF. Carmina Burana, zbirka srednjeveških pesmi, ki nam kažejo ta vek v precej drugačni luči, kakor smo vajeni: radožive, čisto zemeljske in čutne so preživele stoletja. Več na 7. strani. Ali je le provizorična vlada izhod iz politične krize?__ Ustavni strokovnjaki dežele trenutno iščejo in preverjajo vse pravne možnosti za izhod iz politične krize, v kateri se je dežela znašla po svobodnjaškem volilnem bojkotu deželnega glavarja in s tem tudi nove deželne vlade. Po mnenju vodje deželne ustavne službe dr. Havranekove bi izvolitev provizorične deželne vlade bila tista rešilna bilka, ki bi omogočila prelom in konec blokade in s tem deželnemu zboru dala tudi pravnoformalno pdolago za izvolitev deželnega glavarja in nove, pač provizorične, dežel- ne vlade. Ta možnost v deželni ustavi sicer ni izrecno omenjena, pa tudi ne izrecno zanikana. V členu 46 deželne ustave, in sicer v odstavku 2, namreč stoji, da morajo člani deželne vlade po koncu uradne funkcije, ki se konča s koncem mandatne dobe, do zaprisege naslednikov ostati v službi. Sedaj je tudi treba preveriti, ali bi deželni zbor novo deželno vlado ne glede na deželnega glavarja lahko potrdil z navadno večino pri navadni večini navzočih poslancev. Na politični ravni se stvari sicer počasi, a le premikajo naprej. Svobodnjaška stranka začenja očitno dojemati, da se je s svojo zapeto linijo obstrukcije odrinila v kot, in sedaj polagoma spet kaže pripravljenost za pogovore. V torek, 3. maja, so se stranke srečale v deželnem zboru k pogovoru, na katerega je vabil njegov predsednik Unterrie-der. Stališča v zadevi deželnega glavarja so slej ko prej zakoličena, FP noče Zernatta, SP in VP odločno zanj, vendar si je FP naložila tako imenovan „premor za premislek“ do naslednjega tedna. Zato pa danes, v četrtek, 5. maja, ne bo napovedane seje deželnega zbora, na kateri bi ponovno - in spet neuspešno -skušali izvoliti deželnega glavarja. Edini, ki bi bil uspešen, je blokadni blok FPÖ. Namesto seje bo popoldne pogovor med strankami, ki se ga bo udeležil tudi designirani deželni svetnik za gospodarstvo, Rogner. Razkladal bo svoje načrte in predstave dela v vladi. Franc Wakounig Informacije o privatnem radiu Pretekli teden je zvezno ministrstvo za promet informiralo na sedežu deželne vlade o možnostih glede privatnih radiev na osnovi novega zakona. Do jeseni bo komisija ministrstva odločila o prošnjah in dodelila regionalne frekvence, leto kasneje pa bo mogoče zaprositi tudi za lokalne frekvence. Regionalne frekvence naj bi zajele področje ene zvezne dežele, lokalne pa naj bi zajele premer 15 kilometrov. Najverjetneje je, da se bodo za lokalne frekvence potegovali tisti, ki ne bodo dobili regionalne. V zadevi razširitve slovenskih radijskih oddaj v okviru ORF se je te dni predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost dr. Marjan Sturm pogovarjal z nekaterimi člani Rura-torija ORF in jim tolmačil tozadevni sklep sosveta za slovensko narodno skupnost. V vprašanju razširitve slovenskih radijskih oddaj v okviru ORF bo prišlo v naslednjih mesecih do nadalj-nih razgovorov s predsedniki političnih strank v kura-toriju. Predsednik sosveta dr. Sturm je poudaril, da so bili razgovori, ki jih je vodil, konstruktivni in da se kažejo možne rešitve, ki bi bile sprejemljive. Oder 73 in SPD „Edinost“ v Pliberku vabita na premiero „Županova Micej“ (po Antonu Tomažu Linhartu) v soboto, 7. maja ob 20.00 v farni dvorani v Pliberku Režija: Anita Hudi Ponovitev: v nedeljo, 8. maja ob 20.00 v farni dvorani v Pliberku Krščanska kulturna zveza 20 let mladinskega in lutkovnega gledališča na Koroškem Sonček, kje si? (Marjan Pungartnik) Lutkovna igra z glasbo in petjem po motivih iz ko-roš kih ljudskih pravljic Nastopa: Ludke Mladje Celovec Režija: Tine Varl Mestno gledališče Celovec v sredo, 25. 5. ob 20.45 v četrtek, 26. 5. ob 8.30, ob 10.00 in ob 11.30 Prisrčno vabljeni! SPD „Borovlje4 vabi na lJe kih srečam e v rozans moških zborov v soboto, 7.5. 1994 ob 20. uri pri Cingelcu na Trati Sodelujejo: Vaščan’ pojo, Radiški fantje, MoPZ „Bilka“, MoPZ „Borovlje“ Slovenska prosvetna zveza Krščanska kulturna zveza ORF - Slovenski spored Zvezna gimnazija za Slovence a V e vabijo na kantato Carmina Burana (Carl Orff) v nedeljo, 15. maja 1994, ob 14.30 v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Sod.: MePZ „Danica“ iz Šentprimoža, MePz „Peca“ iz Globasnice, Mešani in mladinski zbor ZG iz Celovca, člani orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane, Studio Percussion iz Gradca Solisti: Norina Radovan-sopran, Marjan Trček-tenor, Jožko Kovačič - bariton Klavir: Andrea VVuzella-Močilnik, Anton Kernjak Dirigent: Stanko Polzer Volitve v Južni Afriki so končno pokopale rasistično apartheidsko družbeno ureditev. Z volitvami je bila uveljavljena osnovna človekova pravica, namreč aktivna in pasivna volilna pravica za vsakogar, neglede na spol, barvo in versko pripadnost. Južna Afrika je bila za desno ekstremne sile v Evropi in svetu nekakšen simbol, ki so v apartheid-skem sistemu videle tisto dr. Marjana Sturma Nelson Mandela novi predsednik Južne Afrike družbeno ureditev, za katero so se tudi same prizadevale. Na drugi strani pa se je ravno ob južnoafriškem rasističnem družbenem modelu združevala tudi demokratična svetovna javnost, ki se prizadeva za konsekventno uveljavitev človekovih pravic. Zato volitve v Južni Afriki niso le regio nalno-afriškega pomena, temveč predstavljajo pomembno zmago nerasističnega in demokratičnega hotenja v svetovnem merilu. Volitve v Južni Afriki je preprečljivo zmagal Afriški nacionalni kongres pod vodstvom karizmatičnega Nelsona Mandele. Nelson Mandela je bil za časa apart-heidskega režima 27 let v zaporu. Zato je toliko bolj pomembno, da je Mandela, potem ko je bil izpuščen iz zapora, sodeloval pri mirni preureditvi družbenega sistema. Po zmagi na volitvah je dejal, da morajo vsi južnoafriški politični faktorji sodelovati pri obnovi države. Mandela se je izrekel proti revanšističnemu obračunavanju z odgovornimi preteklega režima. Revanšistični pogled nazaj bi škodoval vsem južnoafriškim držav- ljanom neglede na barvo in celotnemu afriškemu kontinentu. Mandelove izjave pričajo o njegovi duhovni veličini. Upati je, da se bo to njegovo stališče uveljavilo v vseh družbenih celicah južnoafriške družbe. V tem primeru bi namreč Mandelov humanistični pristop k reševanju sožitja v večnacionalni državi lahko pomenil cezuro v politiki. Kajti v Evropi smo npr. še vedno preveč pod vplivom civilizacije, ki sloni na načelu „zob za zob“. Krvavi krči ob prestrukturaciji bivših komunističnih režimov to zgovorno dokazujejo, ravno tako kot so to dokazali komunistični režimi, ko so prevzeli oblast. Mandelov humanistični pristop bi lahko dokazal, da je mogoče reševati vprašanja sožitja na miren, demokratičen način, na osnovi človekovih pravic. Morda nam bosta Mandela in nova Južna Afrika dokazala, da je mogoče graditi novo demokratično družbo brez revanšizma in „abend-lanskega principa zob za zob“. Vsekakor bomo z veliko pozornostjo in zanimanjem spremljali nadaljni razvoj Južne Afrike. Svobodnjaki zganjajo trmo še naprej - Zematto zanje ne pride v poštev Ven iz deželnega zbora - to je parola, ki se ji vsi deželnozborski poslanci na listi koroške FPÖ, med njimi tudi tako imenovani „neodvisni“ kot Rogner, Gallo, Traußnig pokoravajo. Že drugič so v ponedeljek, 2. maja popoldne svobodnjaki zapustili iz protesta do deželnega glavarja Zernatta plenarno dvorano deželnega zbora in tako preprečili izvolitev deželnega glavarja ter deželne vlade. Na Koroškem namreč deželni zbor v bloku potrdi novo deželno vlado. Prvič so svobodnjaki deželni zbor zapustili v četrtek, 29. aprila. Mojster mase in „neodvisnih1 Svobodnjaški vodja je mojster polarizacije in motivacije mas. Ponovno je to dokazal v petek, 29. aprila zvečer v Beljaku, ko je v tamkajšnji kongresni hišk pred pristaši razkladal svojo resnico o koroškem izdajstvu. Seveda je gospodar po-benceljnov (Herr der Buberlpartie) samega sebe in svoje somišljenike postavljal v najlepšo luč, se oklical za poštenjaka, ki se drži dogovorov, pa najsi so bili „obljubljeni v roko“, hkrati pa je deželnega glavarja Zernatta risal in slikal v najtemnejših zloveščih barvah, kot da bi bil sam nebodigatreba zlodej. Seveda, masa je ploskala, vpila in topotala z nogami. Kajti On tam spredaj, ki se je nedeljo navrh primerjal celo za direktnega naslednika Jezusa (vsaj, kar zadeva izdajstvo in petelinje petje), ji je dal občutek, da je tudi sama prav tako krepostna kot njen idol. A ta je hitel že naprej - do naslednje možate izjave: svobodnjaki nikoli ne bodo volili Zernatta za deželnega glavarja. V tonu komandanta je še pristavil: To je obvezno. Pa glej, ne Rogner, ne Traußnig, ne Gallo, ne eden od teh, ki so menda neodvisni v deželnem zboru, ni zapustil dvorane ali drugače protestiral. Ne, po nagovoru so kot pridni fantički (pač malo postrani) prišli na oder in se postavili okrog svojega mojstra. Haider jih je pribil na svojo linijo, oni pa so v tem in ob tem uživali, oz. smeli uživati huronsko vpitje mase.. Poigraval se je z njimi, kot se je poigraval z maso v dvorani. Na začetku ponedeljkove seje je predsednik deželnega zbora Unterrieder vse poslance rotil, posebej še svobodnjake, naj končno omogočijo izvolitev deželnega glavarja. Za primer, da bi izvolitev ne uspela, je napovedal pogovore med strankami v torek, 3. maja dopoldne. Unterrieder je še poudaril, da prebivalstvo ne kaže več razumevanja za dogajanja v deželnem zboru, ki škoduje deželi. Kot prvi se je oglasil svobodnjaški deželni svetnik (v stari deželni vladi) in sedaj deželnozborski poslanec dr. Jörg Freunschlag. On, kije še nekaj ur poprej skupaj s Zernattom sedel in soglasno sklepal v deželni vladi, je svaril pred propadom politične strukture in je Zernattu očital nepoštenost in ga imenoval „lomilca pogodbe“, ki ne izpolnjuje zahtev poštenosti. Svobodnjak je pribil, da njegova stranka ne bo Peter Ambrozy Južna Afrika in demokracija Prve demokratične volitve v Južni Afriki so se končale v bistvu tako, kot so opazovalci pričakovali. Afriški nacionalni kongres (ANC) Nelsona Mandele je z 62,2 odstotki dobil absolutno večino. Nacionalna stranka dosedanjega predsednika Frederika de Klerka je dosegla 22,4 odstokov in gibanje Inkatha zulujskega poglavarja Mangosuthuja Buthe-lezija je v vsedržavnem merilu dobilo 8,3 odstokov, v pokrajini Kva Zulu. Natal pa je s 53,4 odstoki dosegla absolutno večino. Na četrtem mestu je stranka kooperativnih belcev. Stranke belih skrajnežev niso prišle v novi parlament v Pre-toriji. Novi južnoafriški predsednik Mandela je vse državljane ne glede na barvo in vero pozval k strpnosti in delavnosti. Medtem se ANC in Nacionalna stranka že pogovarjata o sestavi nove vlade. volila Zernatta: „Pripravljeni smo se o vsaki drugi rešitvi pogovarjati, samo o Zernattu ne“. Vodja favpejevskega kluba dr. Herwig Hofer je govoril o „politšpektaklu“, ki ga na škodo dežele zganja svobodnjaška stranka in menil, da koroška demokracija trenutno doživlja svoje najhujše dneve v drugi republiki. Fanatizem in nebrzdano sovraštvo do Zernatta da sta znak dogajanja, veliko ljudi da je že strah pred nadaljnimi razvoji. Sedaj da gre za temelje demokracije, ki se bo zamajala, če bojo demokratične stranke popustile. Hofer je potrdil, da VP ne bo pustila Zernatta pasti. Za socialdemokrate je klubski predsednik dr. Peter Ambrozy svobodnjakom očital, da iz sebičnih razlogov nočejo podpreti Zernatta. Stalen eksodus da ni nič drugega kot odklanjanje dela. Ambrozy je menil, da za FP pogodbe velja- Jörg Freunschlag Avtonomija za Palestince V Kairu sta včeraj izraelski premier Jicak Rabin in predsednik Palestinske osvobodilne fronte (PLO) Jasir Arafat podpisala avtonomijsko pogodbo, tako imenovani Dogovor o Gazi in Jerihu, ki naj bi pomenil začetek novih odnosov med obema partnerjema. Izrael bo po pogodbi prepustil Jeriho in Gazo palestinski upravi, odtegni; bo tudi svoje vojaške patrulje, dolgoročno pa naj bi Jeriho in Gaza bili zametek nove palestinske države. Poganjanja so potekala pod patronanco ZDA in Rusije, (v Washingtonu je bila podpisana prva pogodba), egiptovski predsednik Hosni Mubarak pa se je izkazal kot ekscelenten moderator težkih in občasno prekinjenih pogovorov. Izrael in PLO sta se dogovorila za skupno gospodarsko pospeševanje obeh področjih in pozivata podjetja širom sveta, naj investirajo v Gazi in Jeriho. jo samo tako dolgo, dokler so v korist Haiderju, ki si je Koroško privoščil v svoje osebne interese. Svaril je svobodnjaško stranko pred polarizacijo v deželi in podžiganjem sovraštva in jo pozval k delu in sodelovanju. Svobodnjaški (neodvisni) poslanec Gallo je potem povedal, kako si predstavlja neodvisnost: „Neodvisen sem od SP in ÖVP“ je dejal in skušal utemeljiti, zakaj da je proti Zernattu. Potem je FP zapustila plenarno sobo. Deželni glavar Zernatto pa je zatrjeval, da ne bo dopustil .demontaže deželnega zbora in večinskega mnenja prebivalstva. Koroška da ima vlado, ki bo tako dolgo v funkciji, dokler ne bo izvoljena nova vlada. Dramatično je apeliral na vse, naj se uprejo začetkom destabilizacije in kaosa in naj se dopustijo nikoli več posiljevanja dmeokracije v deželi. Ravnanje FP je Zernatto imenoval maščevalni pohod, ker Haider po izjavi o „pošteni zaposlitveni politiki v tretjem rajhu“ ni bil več politično rehabilitiran. Nato je predsednik deželnega zbora Unterrieder zaključil sejo in za četrtek, 5. maja, sklical novo. f.w. Herwig Hofer Avstrija in Evropska unija Procedura pristopa Avstrije k Evropski uniji bolj in bolj prihaja v zaključno fazo - in to tako na notranje kot na zunanjepolitični ravni. Včeraj, po zaključku uredniškega roka, je parlament na Dunaju začel dvodnevno debato o Evropski uniji. Svobodnjaki so .napovedali, da bojo izrabili vse poslovne trike, s katerimi naj bi preprečili referendum o priključitvi k Evropski uniji 12. junija 1994. Če bi jim to uspelo, bi se terminski koledar vključevanja bistveno zavlekel. Prav tako včeraj je v evropskem parlamentu v Straßbour-gu potekalo glasovanje o sprejemu novih članic, to je Avstrije, Finske, Norveške in Švedske v EU. Domala do zadnjega je bilo odprto, ali bo glasovanje pozitivno, pa čeprav je predsednik parlamenta Klepsch računal z jasno večino. Sloveni ja se ne pusti provocirati Zelo umirjeno in preudarno, v zadevi meje odločno in kooperativno glede odnosov z Italijo, je slovenski zunanji minister Lojze Peterle pretekli četrtek v Ljubljani zavzel stališče do slovensko-italijanskih odnosov. Prav novejše iredentistične in okupantske izjave veljakov neofašistične stranke na račun Slovenije in Hrvaške so se krepko obesile na odnose med Ljubljano in Rimom. Slovenski zunanji minister na tiskovni konferenci ni prilival olja na ogenj. Peterle je poudaril, da zaskrbljenost Slovenije ni brez podlage, kajti pri zahtevah neofašistov, ki so sedaj tudi vladna stranka, da gre za tako temeljne stvari kot so revizija meje, revizija osimskih sporazumov in blokada Slovenije pri integraciji v evropske institucije in predvsem v EU. Hkrati pa so te zahteveVspro-žile zaskrbljenost tudi v Italiji, kar pomeni, da izjave niso izraz enotne politične volje sosednje države. Zunanji minister je v tej zvezi postregel z informacijo, ki jo je dobil od visokega zunanjepolitičnega predstavnika, da nova vlada ne namerava zaostrovati odnosov s Slovenijo in daje državna meja nedotakljiva. Vzporedno potresno linijo po neofašističnih zahtevah so odprli v Boznu, kjer so vprašanje južnotirolske avtonomije spretno povezali z upoštevanjem osimskih sporazumov. Peterle, ki je na tiskovni pogovor prišel z državnim sekretarjem Ignacem Golobom, predsednikom slovenske delegacije, ki se z Italijo pogaja o urejanju medsebojnih odnosov, je predložil obširen dokumentacijski papir, ki ponazarja razvoj slovensko-italijanskih odnosov od 15. januarja 1992 naprej. Tistega dne je Italija priznala samostojnost in suverenost Republike Slovenije. Bistven element te dokumentacije je dejstvo, da sta že 17. januarja 1992 obe državi sklenili pripravo sporazuma o sukcesiji (pravnem nasledstvu) sporazumov bivše SFR Jugoslavije in Republike Italije in da je z izmenjavo not 31. julija 1992 Slovenija postala pravna naslednica teh sporazumov. V tem paketu je 49 sporazumov, med njimi tudi Osimski sporazumi iz leta 1975. S tem so bile vzajemno priznane medsebojne meje med Slovenijo in Italijo in rešeno vprašanje odškodnine za optante, ki so v petdesetih letih odšli v Italijo. Slovenija je od odprtih 110 milijonov doalrjev odškodnine prevzela delež v višini 30 milijonov in je pripravljena to obveznost tudi poravnati. Vendar vse doslej Italija kljub večkratnim pozivom ni sporočila številke bančnega računa, na katerega bi Ljubljana polog lahko pre-nakazala. Slovenija je za nadaljevanje korektnih odnosov z Italijo, čeprav je vprašanje enakopravnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji slej ko prej odprto. Slovenci v Italiji doživljajo te dni dva obraza italijanske politike. Na mestni in regijski ravni v Trstu in v pokrajini Furlanija-Julijska krajina z novimi administracijami vzpostavljajo zelo kooperativne odnose. Te administracije razvoj Trsta in pokrajine pogojujejo z dobrososedskimi odnosi s Slovenijo. Druga, grda plat pa so izjave neofašistov. Peterle je potrdil, da bo Slovenija krepila razvoj dobrososedskih odnosov, da pa ne bo pristala na zahteve političnih skrajnežev. Če pa bi italijanska stran položaj zaostrovala naprej, potem bi Slovenija bila primorana, da si v Evropi poišče zaveznike in partnerje proti Italiji. O vrnitvi nepremičnin italijanskim optantom je zunanji minister odločno pojasnil, da je to vprašanje bilo dokončno rešeno v osimskih sporazumih - Slovenija ničesar ne bo vračala. Če pa bi Italija težila zaradi odškodnine nepremičnin, potem bi Slovenija odprla zadeve slovenskih nepremičnin, kot na primer požganega narodnega doma v Trstu ali drugega slovenskega imetja, ki ga je fašizem konfisciral in nikoli ni bil vrnjen Slovencem. Designirani itlaijanski premier Silvio Berlusconi se je v eni od prvih izjav ogradil od zahtev neofašistov in je potrdil nedotakljivost meja ter željo po dobrososedskih odnosih s Slovenijo in tudi z vsemi ostalimi sosedami. Resni italijanski politiki se namreč zavedajo, da Italija v takem konfliktu ne bi profilirala, ampak bi bila veliki zgubaš. Kajti prav lahko bi bilo mogoče, da bi se država razcepila na tri dele, to je na bogati sever, okolico Rima in južni del. Te tektonske politične linije so na italijanski politični karti vse bolj občutne. Vrhu tega pa bi Italija nosila odgovornost za rušenje povojne konsenzualne evropske politične in tudi gospodarske ureditve. Franc Wakounig Dijaki so navezali nove stike Izmenjava dijakov z južnim Uralom Teden dni, od 18. do 25. aprila, so bili v gosteh na Slovenski gimnaziji dijaki in dijakinje z južnega Urala. 17 dijakov in dijakinj ter 2 spremljevalca iz milijonskega mesta Čeljabinska, Magnitogorska in Kuse je povabila v Avstrijo firma E.U.L.E. Consulting iz Wiener Neudorferja, ki je tudi nosila stroške za vse prevoze v času bivanja, deloma pa tudi za bivanje samo. 12 ruskih dijakov in dijakinj je živelo teden dni večinoma v družinah tistih naših dijakov, ki obiskujejo v 6. in 7. razredih pouk ruščine. Učitelji ruščine - glavno skrb je nosil prof. Štefan Pinter - so pripravili za goste v dogovoru s firmo E.U.L.E zanimiv program, ki je vključeval aktivno udeležbo pri pouku, športno srečanje, ogled celovškega starega mesta in obisk v mestni hiši, kjer je skupino sprejel župan L. Guggenberger, ekskurzijo po Koroški (Gospa sveta, vojvodski stol, Stalenski vrh, Ojstrovica, osoje), ogled Mini- mundusa, skupen večer v stari šoli v Šentjanžu. V soboto pa so ruski dijaki skupno z dijaki gostitelji obiskali Slovenijo -ogledali so si Piran in Ljubljano. Kratko bivanje na morju ob toplem vremenu je bilo za goste iz kontinentalnih področjih še posebno čudovito doživetje. Ruski dijaki so bili skoraj vsi prvič na zahodu oz. v tuji državi. Področje s katerega prihajajo, je bilo še do nedavnega za tujce zaprto, zato je potovanje zanje bilo še bolj podobno odkrivanju „neznane dežele“. Zanje in za dijake gostitelje je bilo srečanje ne le spodbuda za učenje jezika, temveč tudi izziv za to, kar modno imenujemo „medkulturno učenje“, t.j. za razumevanje ljudi iz drugačnih kulturnih in družbenih okolij, razumevanje razlik in skupnosti. Ker naj bo to izmenjava, bo v prihodnjem septembru skupina naših dijakov vrnila obisk v Čeljabinsku. Kultura in politika Na poti na koncert godbe na pihala v Šmihelu sem razmišljal o teh dveh pojmih med koroškimi Slovenci in ugotovil, da je opažati vse večji razkorak med nami. Če pogledam na zgodovinsko porazen rezultat EL na zadnjih volitvah (že ime samo ne ustreza realnosti), tudi ne moremo govoriti o uspehu druge opcije. Samo bežen in ne popoln pogled na zadnjo kulturno sezono pa pokaže nadpovprečne uspehe za to politično tako „razkosano“, majhno, umirajočo narodno skupnost na Koroškem. - Pred očmi mi je jesenski osrednji koncert SPZ; -nešteti koncerti Šentjakobča-nov; - vozim mimo Cingelca, vidim kulturnega garača, ki je vdihnil življenje v to hišo in mislim na izredni dosežek „Martina Krpana“; - na sončnih Radišah so domačini, ki vidno napredujejo na odru; - vidim marljive Selane; - Šmarjeto, ki se morebiti le odmika iz nemško-slovenske polarizacije, - Galicijo z iniciatorjem odrskih kulturnih viškov in „Gledališča ob Dravi“, - Šentprimož s kulturnim domom in kulturnimi viški (Prizori s Prežihom, Jošt in Jaka, pevski zbor in Carmina Bura-na, - mislim na Globasnico in uspelo pevsko turnejo po Ameriki, - mislim na 15 let Glasbene šole, ki že rojeva sadove. Verjetno bi bili organizato-rično tu že korak naprej, če bi politika ne posegala vanjo. Utrdili bo obstoj te tako važne institucije. Ko se približujem Šmihelu, premišljujem o tem, kako „močna“ je tu še narodna skupnost v primerjavi s krajem, od koder prihajam. Tu delujejo uspešni lutkarji in dve godbi na pihala. In sem presenečen, ko preštejem koncertno publiko. 128 obiskovalcev in približno 20 praznih stolov. Vem, da igra v tem kraju „poli- tika“ svojo vlogo, ki sega globoko v kulturno delovanje. Toda tak koncert, še posebej pa pot, ki jo je prehodila, zasluži vsekakor večje pozornosti in priznanja. (Na Koroškem ne vidim nobene druge BIG BAND, tudi v nemškem jezikovnem prostoru ne). Ta koncert s pevko je kvaliteten korak naprej in je navdušil ljubitelje te glasbe. Po prireditvi sem, po stari navadi, še posedel s krajani v pomenku in prisluhnil problemom kraja. Z domačim političnim veljakom sva se pogovarjala o raznih problemih v politiki, kulturi, o kulturnem domu Pliberk in in in ... Preden se odpeljem, ga še vprašam, kaj je z drugo godbo v Šmihelu, saj je tam igrala nagrajenka, saksofonistka in hčerka sponzorja te godbe. Odkril mi je žalostno resnico: godba se je razšla. Dva igralca igrata sedaj pri sosednji „Lo-ibacher Trachtenkapelle“. Pa tako bi potrebovali pri BIG BAND vsakega igralca, da bi bila godba res BIG... A nekateri le bolj SMALL mislijo. Hanzi Weiss j mü Milili .JMžk tfi jun JiHDHHL tunom ? 'nj fc V ji m-Ipri 10 Pf ' f m* *wt. k. 1fpm p JJR*m ■/fl |fl| '