NOVI TEDNIK
direktor, in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
'Odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič. odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
10. januar 1991 • številka 1 • leto XLV • cena 15 dinarlev
20. ihoi izvodov - 32 sirani
Župana
so pretepli
Kako se bo končala žalska gostilniško-politična afera z modricami?
V prispevku Padec razjarjenega žalskega župana? na strani 9.
Stran 6
Demoskretenizem
na Frankolovem
stran 3
Kdo je zašil Elkroj?
stran 17
Šampanjec za
prvi otroški jok
stran 5
Mi vseeno, v kateri lianki
2. STRAN - 10. JANUAR 1991
DOGODKI
Nov ustavni spor?
Potem ko je ustavno sodišče razve-
ljavilo odlok o zagotavljanju odpla-
čila posojila, najetega za odkup Emo-
vih stanovanj, se je pojavil predlog,
da bi posojilo pač vrnili iz občinske-
ga proračuna. Nekateri so ob tem za-
grozili z novim ustavnim sporom, od-
govorni pa trdijo, da bo občina tudi
po novi zakonodaji imela možnost za-
dolževanja, zato menijo, da vračanje
posojila iz proračuna ne bi bilo proti-
zakonito.
Vendar pa občina zaradi nove zako-
nodaje v prihodnje ne bo mogla več
sama predpisovati prispevkov, temveč
bo to, kolikšen delež davka od dobička
v gospodarstvu ji bo pripadal, določal
republiški predpis. Pričakujejo, da bo
zato občinski proračun nekoliko manj-
ši, kot je bil lani. To pa lahko pomeni,
da bi ob vračanju posojila iz teh sred-
stev lahko bile prikrajšane nekatere
proračunsko financirane dejavnosti.
Žarko Mrovlje, ki je pri*celjskem ob-
činskem izvršnem svetu zadolžen za
finance pravi, da bi bilo tudi v prihod-
nje treba zagotavljati enak obseg sred-
stev, kot so jih doslej zbrali s prispev-
kom v višini 0,68 odstotka od bruto
osebnih dohodkov vseh zaposlenih
v občini, kar pa je zaradi opisane nove
zakonodaje vprašljivo. Dodatne težave
bo verjetno povzročala tudi bančna
zahteva po sprotnih spremembah
obrestne mere, česar tudi podaljšanje
roka odplačila na 14 let ne bo posebej
olajšalo.
Po mnenju občinskih vodilnih mož
zadeve ni mogoče več vrniti v prvotno
stanje. Emo namreč nima denarja, da
bi nekdanja stanovanja spet odkupil,
s tem pa tudi občina ne more vrniti
najetega posojila banki. V takšnem za-
čaranem krogu se zato pojavljajo raz-
lični predlogi. Ker so stanovanja zdaj
del občinskega fonda solidarnostnih
stanovanj, nekateri stanovalci po pra-
vilnikih vanje ne sodijo. Zato so se
pojavili celo predlogi, da bi jih izselili,
kar pa bi zadevo le še zapletlo. Real-
nejši je predlog, naj se posojilo vrne iz
sredstev proračuna. Izvršni svet bo na-
mreč februarja skupščini predstavil
predlog novega občinskega proraču-
na, v katerem bo predvidena tudi po-
stavka za odplačilo posojila za nakup
Emovih stanovanj. Če ga bodo poslan-
ci sprejeli, se jim obeta nov ustavni
spor, s katerim nekateri grozijo. Če
predloga ne bodo izglasovali, pa jih
čaka tožba - banka bo namreč tožila
občino, ker ji ne vrača posojila. V vsa-
kem primeru bo prišlo do neprijetne
situacije, ki je rezultat nezakonitih od-
ločitev pretekle vlade...
T.CVIRN
Celje brez duty freejev
v skladu z odlokom Zveznega izvršnega sveta, ki
ukinja vse prostocarinske prodajalne v celinskem
delu države tudi Celje ostaja brez treh prostocarin-
skih prodajaln. Dveh, ki sta v lasti Emona Com-
morca-Obala Koper in ene, ki jo je imel v celjskem
Metroju reški Brodokomerce.
Brez uvoženega blaga, ki so ga prodajali v »duty
freejih«, pa Celje kljub temu ne bo ostalo. V Emona
commercu-Obala Koper, ki je bila lastnik verige pro-
stocarinskih prodajaln, bodo namesto dosedanjih in
odslej »prepovedanih« prodajaln sestavili verigo pro-
dajaln pod nazivom Emona shop. V njih bodo proda-
jali podobno ali morda povsem enako blago kot
v dosedanjih prostocarinskih prodajalnah, kupci pa
bodo lahko blago kupovali za dinarje. Eno takšnih
prodajaln s kozmetičnim popravkom imena bodo
obdržali tudi v hotelu Evropa v Celju.
Tudi reški Brodokomerc se pripravlja na podobno
preobrazbo celinskih prostocarinskih prodajaln, ven-
dar pa v Celju ne nameravajo obdržati trgovine. Kot so
nam povedali na reški upravi, Celje s širšo okolico
zanje ni zanimivo tržišče, ne izključujejo pa možnosti,
da bi se s svojo ponudbo na tem področju še kdaj
pojavili.
RP
Da dinar
ni padei
v vseh enotah Splošne
banke Celje, ki sodi v se-
stavo Ljubljanske banke,
so v ponedeljek začeli od-
kupovati obveznice Repu-
blike Slovenije. Občanom
pri odkupu obveznic zara-
čunavajo 1,5-odstotno pro-
vizijo, gneča pred bančni-
mi okenci pa je bila že
v ponedeljek precejšnja.
Sicer pa so v Splošni
banki Celje, ki razen Vele-
nja in Mozirja pokriva vseh
šest občin našega območja,
v drugi polovici lanskega
leta prodali za nekaj več
kot 20 milijonov dinarjev
obveznic Republike Slove-
nije. Prodaja obveznic seje
močno povečala zadnje dni
decembra, ko so občani
v strahu pred pričakovano
devalvacijo in ob ukinitvi
prodaje deviz v bankah,
svoje prihranke vlagali
v nakup obveznic. Republi-
ške obveznice so namreč
opremljene z devizno klav-
zulo, kar pomeni, da je nji-
hova dinarska vrednost
preračunana na vrednost
nemške marke, ob predčas-
ni prodaji pa banke obča-
nom zaračunavajo 1,5-od-
stotno provizijo. i
isi
Irak torpediral Elektrokovinarja
Na zadnji lanski seji laške-
ga , izvršnega sveta so med
drugim obravnavali proble-
matiko podjetja Elektrokovi-
nar Laško. Direktor Miro
Florjane je namreč izvršni
svet zaprosil za pomoč pri
premagovanju težav s kateri-
mi se srečuje sicer uspešno
podjetje, z zanimivim proiz-
vodnim programom.
Miro Florjane je opozoril, da
se v Elektrokovinarju srečuje-
jo s težavami v zvezi z investi- .
cijskimi deli. Lani so namreč
sklenili izvozne posle za izdela-
vo kompletnih železarskih
strojev za italijansko firmo Da-
nieli ter avstrijski Voest. Šele
naknadno so izvedeli, daje po-
lovica poslov za italijanskega
partnerja namenjena Iraku.
Ker je tudi Jugoslavija med dr-
žavami, ki jo bojkotirajo so
morali v Elektrokovinarju in-
vesticije v zvezi z izdelavo
opreme za Irak ustaviti, pri
tem pa so imeli že za več ko tri.^
milijone dinarjev stroškov.
Posel za Irak je italijanska
firma Danieli zavarovala pri
italijanski državni zavarovalni-
ci Sace, vendar pričakujejo re-
šitev šele v prihodnjih mese-
cih. Po besedah Mira Florjanca
so se po pomoč obrnili tudi na
slovensko vlado, ki je sklenila
pomagati podjetjem, ki so utr-
pela škodo zaradi izvoznih po-
slov za Irak. Slovenska vlada*
je prošnjo Elektrokovinarja za-
vrnila, ker le-ta ni neposredno
izvažal na iraško tržišče tem-
več preko italijanskega po-
srednika, ki naj bi bil po mne-
nju vlade pravi nadzor za reše-
vanje omenjenih težav Elek-
trokovinarja.
Hudo škodo je Elektrokovi-
nar utrpel tudi ob lanski popla-
vi. Čeprav so pet odstotkov
sredstev od ocenjene škode že
dobili, to je nekaj manj kot dva
milijona dinarjev, pričakujejo
sedaj od občine še približno to-
liko in po besedah Mira Flor-
janca to izkazuje korekten od-
nos občine do njihovih težav.
Problem pa je nastal v zvezi
z zavarovanjem tveganja po-
plave, ki je v polici zavaroval-
nice Triglav Maribor in ki jim
tega po poplavi ne prizna. Kot
vzrok v zavarovalnici navajajo,
da Elektrokovinar ni več v ok-
viru Elektrogospodarstva, za
katerega velja to tveganje, saj
so se lani oblikovali v samo-
stojno podjetje, ki ne deluje
več pod okriljem Dravskih
elektrarn Maribor. Ker ima
Elektrokovinar glede na vlože-
na sredstva in proizvodni pro-
gram precej skupnih točk
s svojo bivšo matično organi-
zacijo, sta se vodstvi obeh spo-
razumeli, da ostanejo v interni
banki elektrogospodarstva.
Na izvršnem svetu občine
Laško so se odločili, da bodo
Elektrokovinarju priskočili na
pomoč pri premoščanju likvid-
nostnih težav, prav tako pa bo-
do po svojih močeh skušali po-
sredovati pri republiški vladi,
da bi Elektrokovinarja vendar-
le uvrstila med tiste gospodar-
ske organizacije, ki so proizva-
jale za Irak, in jim nudila pri-
padajočo pomoč. Miro Flor-
jane je laško vlado zaprosil še
da proučijo možnost za opro-
stitev   plačevanja   nekaterih
prispevkov in davkov, ki so
v pristojnosti občine.
Kljub težavam, ki jih imajo,
so v Elektrokovinarju prepri-
čani, da z gradnjo in vzdrževa-
njem malih hidroelektrarn so-
dijo med tista podjetja, ki so
perspektivna in sodijo med za-
nimiva  zaradi  proizvodnega
programa. Zato ni izključeno,
meni Miro Florjane, da bi se
del državnega kapitala v dobo-
če usmeril v njihovo dejav-
nost. Za tuje tržišče namerava-
jo letos proizvajati predvsem
železarniško opremo, zanimiv
pa je tudi program jeklenih
konstrukcij.
NATAŠA GERKEŠ
Rigelniic odstopii
Včeraj, v sredo se je v Delu pojavila vest. da je Herman
Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora Gorenje, odstopil.
V svoji odstopni izjavi, ki jo je poslal republiškemu sekretarju za
industrijo in gradbeništvo Izidorju Rejcu, je Rigelnik zapisal, da
je že dovolj dolgo v Gorenju, da so podjetju potrebni kadri
z novimi motivi, med drugim pa je omenil tudi zdravstvene
razloge. O razlogih za odstop in če je to dokončna odločitev, seje
z Rigelnikom pogovarjal podpredsednik republiške vlade Jože
Mencinger, vendar pred zaključkom redakcije še nismo izvedeli
dokončnih dogovorov.
Analizator lirvi iz
Avstrije
Rdeči križ avstrijske Šta-
jerske je tik pred novim le-
tom pripeljal svoje darilo za
celjsko bolnišnico. Delegaci-
ja, ki jo je vodil predsednik
Rdečega križa dr. Rudolf
Grus, je predstavnikom bol-
nišnice izročila sodobno na-
pravo za analizo krvi - mikro
krvni analizator AVL 995,
vreden blizu 500 tisoč av-
strijskih šilingov. Aparat bo
dopolnil opremo centralne-
ga bolnišničnega laboratori-
ja, ki začasrio deluje v pro-
storih nekdanje obratne am-
bulante Lik Savinja. Za dari-
lo se je zahvalil predstavnik
bolnišnice in predsednik
skupščine občine Celje
dr. Aleš Demšar.
Foto: EDO EINSPIELER
Se o poplavi
Na svojem zadnjem lan-
skem zasedanju so poslanci
mozirske skupščine največ
pozornosti namenili popla-
vi in odpravljanju posledic
naravne nesreče v mozirski
občini.
O odpravljanju posledic je
poročal predsednik izvršne-
ga sveta Alfred Božič, ki je
povedal, da so že razdelili
vsa sredstva, ki so se zbrala
na žiro računu občine Mozir-
je, to je približno 94 milijo-
nov dinarjev. Polovico so na-
menili za obnovo gospodar-
stva, polovico pa za odpravo
škode na infrastrukturi.
V teh dneh naj bi se na ob-
činskem žiro računu zbralo
še nekaj denarja iz republi-
ke, zadnjo pomoč pa priča-
kujejo v Mozirju sredi janu-
arja.
Poplavljena podjetja so
prejela pomoč v skladu s sa-
nacijskim programom, ki
mora zagotavljati ohranjanje
delovnih mest. Med zasebni-
ke pa se sredstva delijo glede
na stopnjo zaposlenosti, viši-
no osebnih dohodkov in
uveljavljanje perspektivnih
programov. Iz republiškega
proračuna naj bi v občini
Mozirje sanirali porečje Sa-
vinje in Drete, cesto Ljubno-
-Luče in cesto Luče-Podvo-
lovljek. V občiiii pričakujejo,
da bo cesta med Ljubnim in
Lučami, kije velikega pome-
na za razvoj turizma v Zgor-
nji Savinjski dolini, konča
v letu 1992.
Poslanci v skupščini so se
odločili, da bodo neporab-
ljena sredstva i/ občinskega
proračuna ter sredstva, ki
naj bi jih namenili stran-
kam ter dnevnice poslancev
nakazali za pomoč poplav-
ljenim.
Poslanci so razpravljali še
o drugih pomembnih vpra-
šanjih. Tako so sprejeli za-
časno financiranje skupnih
in splošnih družbenih po-
treb ter odlok o tržnici in trž-
nem redu. Po zaključeni jav-
ni razpravi, v kateri ni bilo
pripomb, so poslanci v mo-
zirski skupščini sprejeli še
odlok o organiziranju javne-
ga podjetja.
Med delegatskimi vpraša-
nji je delegate zanimalo, ka-
ko dolgo se bodo otroci v slo-
venskih šolah še učili srbo-
hrvaškega jezika in cirihce.
Posebej pa je bila izpostav-
ljena zahteva, da naj bi
skupščina občine Mozirje
zahtevala od PTT Celje, naj
nadaljuje z deh na področju
Zgornje Savinjske doline.
URŠKA KOLENC
Zdraviia po novem tudi piačujemo
Tretiino vseh zdravil na recept moramo plačati v celoti
z novim letom je pričel veljati
sklep o predpisovanju zdravil, ki ga
je republiška skupščina sprejela ko-
nec novembra lani. Po tem sklepu so
vsa zdravila razdeljena v tri skupine.
Za zdravila iz prve skupine plačujejo
participacijo, ki je od 1. januarja 30
dinarjev, za zdravila iz druge skupi-
ne je treba plačati polovico vrednosti
zdravila, zdravila iz tretje skupine pa
je treba plačati v celoti.
Liste zdravil, ki so jih poimenovali
pozitivna, vmesna in negativna, je se-
stavila posebna strokovna komisija
zdravstvenega sveta Slovenije, sam
predlog sklepa pa je pripravil Republi-
ški sekretariat za zdravstveno in soci-
alno varstvo. Z novim načinom pred-
pisovanja in plačevanja zdravil bomo
letos prihranili 0,46 ostotka denarja,
namenjenega za zdravstveno varstvo
v Sloveniji, torej skromnih 50 milijo-
nov dinarjev. Finančni učinki očitno
ne bodo tolikšni, da bi opravičili pre-
cej daljše vrste v lekarnah, saj morajo
za vsako zdravilo pred plačilom ugoto-
viti, na kateri hsti zdravil je. Pomemb-
nejši bi naj bil vliv na bolj smotrno
predpisovanje zdravil, saj ni nobena
skrivnost, da so številni zdravniki
predpisovali veliko več zdravil kot bi
bilo potrebno.
Velikih denarnih prihrankov ne bo
tudi zaradi tega, ker so zdravila, ki jih
je treba plačati v celoti (plačila ni nih-
če oproščen, tudi otroci ne), praviloma
dokaj poceni. Takih zdravil je približ-
no 300 od tisoč, kolikor jih pri nas
predpisujejo na recepte. V vmesni
skupini je malo zdravil, le dva odstot-
ka, praviloma pa naj bi bila med njimi
tista, ki še niso dolgo v uporabi. Ven-
dar so na tej listi tudi znana zdravila,
kot je na primer redergin ali pa stude-
ron forte. Ni torej mogoče reči. katera
zdravila so na splošno v kateri izmed
skupin, saj ni nikakršnega pravila. Dr-
ži pa, da so na pozitivni listi, torej tisti,
kjer plačujemo zdaj 30 dinarsko parti-
cipacijo, prej pa smo je bili oproščeni,
praktično vsa nujno potrebna zdravila.
Zdravnik, ki ne želi obremeniti paci-
entovega žepa, ima dovolj možnosti za
izbor zdravil s te liste. Strah pred veli-
kimi denarnimi obremenitvami bolnih
zaradi zdravil je zato očitno neupra-
vičen.
Liste zdravil niso dokončne in jih
bodo po potrebi spreminjali oziroma
dopolnjevali z novimi zdravili. Takšen
način plačevanja zdravil tudi ni no-
vost, saj ga poznajo nekatere evropske
države, v Jugoslaviji pa sta ga že tudi
uveljavili Srbija in Hrvaška. Treba se
bo pač navaditi in zlasti sprva v lekar-
nah nekoliko potrpeti.
MILENA B. POKLIC
DOGODKI
10. JANUAR 1991 - STRAN 3
Kdo je zašil Elkroi?
Nekateri menilo. Ha Je vsega kriv airektor...
Modna konfekcija Elkroj,
nekdaj ponos mozirskega
gospodarstva, je lani pre-
življala najtežje čase. Izgu-
ba presega ševilko 30 mili-
jonov dinarjev, poplava pa
je povzročila kar za dvesto
milijonov dinarjev škode.
Lani je bilo slišati o prepiru
med sedaj že bivšim direk-
torjem podjetja Ivanom
Kramerjem in predsedni-
kom mozirskega izvršnega
sveta Alfredom Božičem,
v novo leto pa je Elkroj za-
korakal z novim vodstvom,
vršilka dolžnosti direktorja
je postala bivša podpred-
sednica občinskega izvršne-
ga sveta Marija Vrtačnik.
Uradno obrazložitev ime-
novanja je podal Alfred Bo-
žič, Vrtačnikova pa se zaradi
pomanjkanja časa ni pogo-
varjala z novinarji. Tako je
bilo rečeno, da je Ivanu Kra-
merju že spomladi potekel
mandat, v začetku decembra
pa so v Elkroju objavili raz-
pis za novega direktorja. Na
razpis so se prijavili trije
kandidati, med njimi tudi
Ivan Kramer, vendar delav-
ski svet ni potrdil nikogar iz-
med kandidatov. Ker se je
podjetje znašlo v stiski, je
predsednik (bivšega) stav-
kovnega odbora Matija Ros
zaprosil predsednika izvrš-
nega sveta (ki je bil pred de-
setimi leti tudi sam direktor
Elkroj a) Alfreda Božiča, naj
pomaga podjetju. Božič je
osebno, ne kot izvršnik, sve-
toval, naj za vršilca dolžnosti
izvolijo Marijo Vrtačnik.
S tem predlogom seje delav-
ski svet strinjal.
Alfred Božič pa s tem ni
prvič posredoval v Elkroju.
To seje zgodilo že lani v sep-
tembru, ko je stavkovni od-
bor povezal z izvršnim sve-
tom. Takrat so določili sana-
cijski program, opredelili na-
loge in nosilce teh nalog, de-
lavski svet pa je odločitve
podprl. Na izvršnem svetu
so takrat za slabo gospodar-
sko stanje krivili notranje in
zunanje vzroke. Zunanji
vzroki so bili devizni tečaji,
obresti in davčna politika,
notranji pa prepočasno re-
agiranje na tržne spremem-
be, prevelika režija, napačen
nakup blaga in prepočasna
prodaja. Takrat je izvršnik
porazdelil krivdo pol-pol, to-
rej polovico krivde za slabo
stanje je pripisal notranjim,
polovico pa zunanjim vzro-
kom; Vseskozi pa je zagovar-
jal dejstvo, daje Elkroj zdra-
vo podjetje.
Kaj meni o stanju v Elkro-
ju, Matija Ros? »Res je, da
sem sam zaprosil Alfreda
Božiča za pomoč, saj sem
sklepal, da mu ni vseeno za
podjetje, poleg tega pa dobro
pozna poslovanje. Staremu
direktorju Ivanu Kramerju
preprosto nismo več verjeli,
od obljub pa ne moremo ži-
veti. Vedno smo zahtevali
poročila o položaju podjetja,
o poslovanju in kreditih, teh
poročil pa nikoli ni bilo, za to
pa ni nihče odgovarjal. Sep-
tembra smo želeli dati neza-
upnico direktorju in še neka-
terim drugim članom vod-
stva. Bili pa smo mnenja, da
vodstvo ni krivo, kriv je bil
direktor Kramer, ki jih ni
znal organizirati za njihovo
delo. Poleg tega pa ne moreš
biti direktor v Elkroju in
imeti doma zasebno podjet-
je. Sam sem imel kot pred-
sednik stavkovnega odbora
težave s Kramerjem. Sedaj je
narejen sanacijski program,
ne vem pa, kakšen bo učinek
ob starem, zaspanem vod-
stvu. Po mojem mnenju bi
morala Marija Vrtačnik po-
hiteti z izvajanjem, upam pa,
da nam bo na pomoč prisko-
čil tudi izvršni svet, konkret-
no Alfred Božič.«
Med delavci v Elkroju je
slišati, da starega direktorja
nočejo več, saj nikoli ne ve-
do, kako bo s službo nasled-
nji dan. Vendar pa je mogoče
slišati tudi obžalovanje in
dvom v novo izbrano vod-
stvo.
Bivši direktor Elkroj a Ivan
Kramer se te dni že ukvarja
z drugimi stvarmi: »Nič sla-
bega ne bom rekel, zaenkrat
še ne. Zase osebno lahko re-
čem, da znam delati in da se
bom pri 51 letih spustil no-
vim delovnim zmagam na-
sproti. Najprej bom izkoristil
33 dni lanskega dopusta, na-
to pa se bom točno odločil
kako in kaj. Namesto mene
bodo po vsej verjetnosti
spregovorili drugi, ki prav
tako poznajo ozadje v Elkro-
ju. Pravzaprav sem kar ve-
sel, da je tega konec. Po eni
strani nenehni osebni priti-
ski, po drugi strani pa težak
gospodarski položaj, v ta-
kem okolju je bilo nemogoče
dobro delati.«
Delavski svet je sprejel
skupaj z imenovanjem Vr-
tačnikove za vršilko dolžno-
sti direktorja še njene po-
močnike pri vodenju podjet-
ja. Pomagali ji bodo Vera
Pečnik, prej vodja stroškov-
nega računovodstva na Gli-
nu, ki je sedaj zaposlena
v Elkroju, ostala dva pomoč-
nika, Anton Vrhovnik in Al-
fred Božič, pa ostajata v sta-
rem delovnem razmerju.
URŠKA KOLENC
Menjava direktorja Elkroja ne bi bila nič posebnega, ne
moremo pa mimo govoric, ki se širijo po mozirski občini.
Predvsem se tičejo odnosa med izvršnikom Alfredom
Božičem in bivšim direktorjem Ivanom Kramerjem.
Namigujejo na dejstvo, da bo z novo slovensko ustavo
spremenjen položaj občin - torej da si bodo morali neka-
teri občinski funkcionarji poiskati druge službe. Mnogo je
govora tudi o imenovanju Vere Pečnikove za pomočnico
v.d. direktorja, kar se tiče pomoči, ki so jo podjetja dobila
po poplavi, je Elkroj med zadnjimi, dejstvo pa je, da
izvršni svet staremu vodstvu ni dal denarja. Po besedah
Matije Rosa so se delavci s tem strinjali, saj se Ivana
Kramerja, bivšega direktorja Elkroja, denar menda ne
drži. Govori pa se, da se Ros in Božič v svojih mnenjih
bistveno ne razhajata.
Ivan Kramer
Alfred Božič
Matija Ros
TRAČI
niče ■
Slovenščina je po zaslugi
Kovinotetine, Kovinoteiina
pa po zaslugi slovenščine bo-
gatejša za nekaj novih izra-
zov: Kovinotehna lizing, Ko-
vinotehna franšizing etc. Ne-
m ogu če je m ogu če.
Poizkusite na banki dvigni-
ti devize. Ne bo šlo. Poizku-
site na pošti vnovčiti banč-
ne čeke. Ne bo šlo. Zdaj je
vsaj jasno, zakaj so nam za-
prli dutty freeje. Ker smo
ostali brez deviz in brez de-
narja.
Eno celjsko prostocarin-
sko prodajalno, tisto v Mer-
xu, pa je odplavilo že s po-
plavo. Kot kažejo knjige,
knjige pa nikoli ne lažejo, je
poplava odnesla tudi vse le-
go kocke, kozmetiko, pijače,
parkerje in drugo uvoženo
Ekolog Peter Kavalar
preverja, če je Nova doba
pravilno objavila njegove
modre oziroma zelene misli.
Če bo kaj narobe, bo sprožil
ustavni spor.
Še trije naj Guinesovi rekordi za leto 1990: Fakir Sahab al Aratje postavil nov rekord
v ležanju na žebljih: 24 dni, 13 ur, 42 minut. JohnFizzbee iz Minnesote je postavil nov
rekord v pljuvanju v daljavo: 21 m, 81 cm. Gospod Anton Roječ, celjski župan je imel,
odkar obstajajo župani in novinarji, najdaljšo novoletno poslanico in zdravico novinar-
jem. Poslanico je »iz proste glave« ubrano govoril 31 minut, 34 ekund.
blago ekstra klase. Noja, ne-
kaj malega, kar seje dalo oči-
stiti, seje »za popust« kasne-
je še dalo kupiti. Le kaj bi
porekli strici v Emona Com-
mercu, da se je to dogajalo
brez njihove" vednosti in če
bi zvedeli, kako otovorjeni
so bili 'v tistih dneh prtljažni-
ki in sedeži jeklenih konjič-
kov, ki so odpeljali izpred
novega Emoninega »di-
skonta«.
•
Zdaj je že jasno, da si je
gostilniški pretep župana
Milana Dobnika zaslužil na-
ziv »naj pretepa v januarju
91«. In ker je tako, bo po-
trebna rekonstrukcija, kajti
po govoricah sodeč še ni
znano, kdo je koga: ali Dob-
nik gostilničarja ali »vun-
bacitelj« Dobnika ali pa so
žalskega župana s salonarč-
ki premikastile brhke obi-
skovalke. Govori se celo, da
je bilo to maščevanje njego-
vih nekdanjih gimnazijskih
učenk, ki jih je kaj rad ob-
kladal z nazivi: »Ah, spet te
babnice!«
Bistveno krajša in kon-
kretnejša pa sta bila v svo-
jem novoletnem nagovoru
novinarjem žalski župan in
predsednik vlade. A tega sre-
čanja sta se udeležila le dva
novinarja.
Na Frankolovem je brez-
vladje. Zbor krajanov skli-
cuje kar tajnica Cvetka
Čretnik na pritisk peščice
vplivnih krajanov. Razlog,
da se ji je treba ukloniti,
verjetno tiči tudi v njenih
sorodstvietuiL.Jiš^iehm.^^MiMiLi.
ster Drevenšek je namreč
njen brat, njen mož pa ve-
čletni frankolovski župan.
V jutranjih urah po smu-
čarskem plesu v Celju je bilo
videti veliko utrujenih ljudi.
Nekateri pa so že na ples pri-
šli čisto brez volje in moči,
da bi vsaj enkrat zaplesali.
Eden takšnih je bil tudi celj-
ski podjetnik, v zadnjem ča-
su pa predvsem gostilničar
Zvone Sotošek-Soti, ki je
s soprogo in druščino kar ob-
sedel. Tisti, ki so bili sprva
presenečeni, je bilo vse jasno
ob odhodu domov. Vsa par-
kirana vozila v Zidanškovi
so bila namreč opremljena
z lističi, ki so vabili v Soto-
škov Špital. Da ne bo pomo-
te - v lokalu ne ponujajo ta-
blet proti utrujenosti.
Karel Zidanšek, poslanec
iz najrevnejše konjiške kra-
jevne skupnosti, je ugoto-
vil, od kod ime Špitalič.
Razlaga je zelo preprosta.
V občini jim nenehno kaj
obljubljajo, besede pa ne
postanejo ne asfaltirana ce-
sta ne kaj drugega konkret-
nega. »Za v špital!«
Konjičani so že našli reši-
tev vseh problemov Konusa.
Tisto, kar je za ograjo, tako
ni potrebno reševati, za osta-
le pa naj skrbi, kdor hoče,
pravijo. Pa ne bo iz tega nič,
ker so tisti izven ograje pre-
visoko in ker je že navada, da
je treba skrbeti za tiste za
ograjo. Primerjave z živino-
rejo so neumestne.
Neptunovi plavalci, z leve. Jure Vračun, Grega Jurak in
Dejan Tešovič: »Fantje, privoščimo si še. V kasarni bo spet
pasulj, popara, konzerve.«
Tone Tiselj: »Čuj Iztok, prideš k nam, bomo »rasturali«.
Iztok Puc: »Ha, ne vem, ne vem... V redu, pridem, ko boste
v prvi ligi.«
U. STRAN - 10. JANUAR 1991
INTERVJU
Hamuram o lipah
Dr. Boaaan Oblak - HamurabI tokrat svetuje: itavke plačujte takrat, ko bo iJržava to zaslužila
Res debelo leto se že dr.
Bogdan Oblak-Hamurabi
trudi prepričati slovensko
javnost, kako bi lahko z no-
vo slovensko valuto lipo re-
šili naš denarni sistem. Tr-
masto vztrajen je v svojih
dopovedovanjih, da Tri-
glavmarka (tako imenuje
dinarsko protivrednost
DEM, ki se zdaj uporablja
kot valuta skoraj pri vseh
zakonih) vodi v katastrofo,
da je najprej potrebna libe-
ralizacija plačilnih instru-
mentov, demonopolizacija
Narodne banke in da so na-
to možnosti za vpeljavo ide-
alnega denarja povsem re-
alne. Zato je tudi botroval
ustanovitvi delniške druž-
be Lipa holding d.o.o., zato
načrtuje ustanovitev Slo-
venske banke.
Kljub temu, da v vladi niti
v skupščini nima podpore in
da so ga obdolžili goljufije,
mu preiskali stanovanje, je
Lipa holding tri dni pred le-
tošnjim letom objavila os-
nutke novih slovenskih ban-
kovcev. Da Hamurabi pod-
poro dela slovenske javnosti
ima, potrjuje vsebina trezor-
ja Lipe holdinga, (ki je, mi-
mogrede, kar ob pralnem
stroju in ob ozimnici v kleti
sedeža firme in Oblakove hi-
še v Roški 21 v Ljubljani).
Občani so namreč dr. Obla-
ku prinesh za približno 8 ton
kovancev.
Dr. Oblak je diplomiral in
magistriral na Fakulteti za
elektrotehniko, doktorat pa
je bil deloma vezan še na me-
dicino. Je strokovnjak za ra-
čunalništvo, statistiko, teori-
jo sistemov. Z denarjem seje
pričel ukvarjati pred dobri-
mi tremi leti kot kolumnist
Mladine. Ko je pogoltal vso
literaturo v zvezi s tem,
v skrivnosti monetarne poli-
tike pa se je poglabljal tudi
kot delegat, in ko je vso za-
devo malce simuliral na ra-
čunalniku in prišel do zak-
fjučkov po malce drugačni
poti kot je to običajno, se je
pač pokazalo, daje treba do-
ločene stvari preurediti. Ka-
ko se tega loteva, je zapisano
v uvodu, mi pa smo Hamura-
bija prosili, da nam zadeve
podrobneje razloži.
28. decembra 1990 ste
v Delu zapisali, da bo Slove-
nija letos dobila nov denar
-lipe. S(te v to trdno prepri-
čani?
»To je nujnost. Brez nove
valute si lahko Slovenija
obeta le kaos in popolno
stagnacijo.«
Pa ste prepričani, da bo-
ste ob vseh teh preiskavah
na vašem domu in ob ovad-
bi, ki vas dolži goljufije, z li-
po uspeli? Pri vsem tem je
namreč menda sporen rav-
no bankovec lipa?
»Ja, to sem izvedel tudi na
Upravi za notranje zadeve,
kjer pravijo, da je bankovec
izdan v imenu osebe, kije ni,
čeprav na bankovcu jasno
piše, da ga izdaja podjetje Li-
pa holding in je na njem tudi
moj podpis - z imenom in
priimkom.«
Po vašem torej s to ovad-
bo ne bo nič?
»Ta ovadba je nična. V zve-
zi z izdajo lip ni nikakršne
nezakonitosti.«
Ves ta prah, ki se dviga
okrog te zadeve morda kaže
na to, da pri nas svoboda še
ni svoboda tistega, ki misli
drugače, ali pa je denar ta-
ko specifična in pomembna
zadeva da tu igrajo drugač-
na pravila?
> Reakcija vlade, oziroma
tistega, ki je bil za lo tako-
imenovano »trulo«, in je to-
rej poslal k meni poUcijo,
službo družbenega knjigo-
vodstva in inšpekcijske služ-
be, se mi zdi čudna. Ne vem
zakaj je treba posegati po ne-
kakšnih represij skih sred-
stvih, čeprav meje možno ob
vsakem času poklicati, pro-
siti za razgovor. Vsakomur
sem pripravljen povedati kaj
počnem, in kakšne namene
imam.«
Lipa je idealen
denar
Ostaniva pri lipah. Četu-
di jih boste izdali, to verjet-
no ne bo državni denar.
Nekje v istem času, ko ste vi
napovedali izdajo lip, je
v novoletnem intervjuju
premier Peterle dejal, da
slovenski denar zagotovo
ne bodo lipe?
»Res je gospod Peterle to
izjavil, a mi ni čisto jasno,
zakaj je to rekel. Ljudje so
namreč lipo dobro sprejeli,
kar je pri denarju zelo po-
membno. Valuta lipe je do-
bro premišljena, skratka gre
za idealen denar.«
Očitno imate v javnosti
precej podpore, v parla-
mentu pa, kot kaže, bolj ma-
lo. Kdo vas tam sploh pod-
pira?
»Ne vem, kdo me tam pod-
pira, vem le to, da mora par-
lament izražati voljo ljud-
stva. Vsak poslanec lahko
dobi pri meni projekt. Verja-
mem, da me bo vsak, ki bo
spoznal za kakšen projekt
gre, v celoti podprl«
In če državni denar le ne
bodo lipe, vi pa boste lipe
izdali, kakšno usodo prero-
kujete eni in drugi vrsti de-
narja?
»Ce bi država izdala svoj
denar, bi morala hkrati prev-
zeti vse obveznosti do obča-
nov, ki jih ima preko hranil-
nih vlog in bančnega siste-
ma. To bi obremenilo nov
denarni sistem in nov denar
bi šel v inflacijo ter nato v hi-
perinflacijo.
Ob močni tuji podpori bi
sicer država lahko ponovila
Markovičev eksperiment,
pri tem pa bi se seveda sreča-
la z enakimi problemi kot se
je Markovič. Tudi slovenska
vlada namreč nima za tak
korak potrebne moči in ugle-
da in zgodila bi se podobna
katastrofa kot v preteklosti.«
In kakšno pot uvedbe no-
vega denarja predlagate
v holdingu Lipa?
»Predlagamo počasen pre-
hod na nov denar, na novo va-
luto, pri čemer lahko že zdaj
obljubimo, da lipa ne bo imela
inflacije. To s svojim kapita-
lom jamčijo delničarji Lipe
holdinga in kasneje delničarji
Banke Slovenije. To je edini
način uvedbe valute, kiji bodo
ljudje zaupali in s katero se
lahko sklepa pogodbe tudi za
desetletja naprej, ker je sta-
bilna.«
In kakšna bi bila plačilna
sredstva v tem prehodnem
času?
»Prva poteza vlade bi morala
biti, da se reši zlorabljanja
s strani juga države, s strani
Narodne banke Jugoslavije,
Srbije in še katere republike.
Skratka, potrebna je popolna
demonopolizacija Narodne
banke Jugoslavije. Treba je
dovoliti uporabo vseh valut, ki
jih ljudje želijo uporabljati. Od
lip do mark, šilingov in rub-
Ijev, seveda po tečaju, ki ga do-
loči trgovčeva banka. Na vra-
tih trgovin bi bile nalepke, ka-
tere valute trgovci sprejemajo.
Postopoma bi izdajali lipe in
ko bi bila potreba po denarju
pokrita, potem bi lahko prepo-
vedali uporabo dinarjev in tu-
jih valut. Lipa bi tako postala
uradno plačilno sredstvo. Cen-
tralna banka Slovenije bi po-
Pol Upe s čebelico in ena (prvotna) lipa s Francetom.
tem uporabljala vse instru-
mente, s katerimi bi držala va-
luto stabilno.«
Vi ob tem radi poudarjate,
da se je pri teh denarnih zade-
vah pri nas potrebno vrniti
v »zamorske« čase?
»Če ekonomista vprašate,
kaj narediti, če ima denar viso-
ko inflacijo, bo odgovoril, da
denar ne sme imeti nikoli viso-
ke inflacije. Skratka, takoj ko
ima tudi minimalno inflacijo,
je denarni sistem zašel v slepo
ulico, iz katere ni povratka. Za
hiperinflacijo to še posebej ve-
lja. Skratka, prehoditi je treba
vso pot, od otroštva, kot jo je
prehodil tudi denar pri svoji
evoluciji.«
Ljubljanska banka je
dinozaver
In kakšne so prednosti Lipe
holdinga in vaše bodoče ban-
ke pred ostalimi bankami, re-
cimo pred novo, močno, z Go-
spodarsko banko združeno
Ljubljansko banko?
»Prednost Banke Slovenije
pred Narodno banko Jugosla-
vije ali, če želite, pred Ljub-
ljansko banko je ta, da Banka
Slovenije začenja poslovanje
s pozitivnim stanjem, brez gre-
hov, brez bremen preteklosti,
brez obveznosti in je skratka
čista. Na tej osnovi lahko gradi
cel sistem. Narodna banka Ju-
goslavije ima na primer 5 mili-
jard lip minusa (intervju je na-
stal pred vestjo o finančno
bančnem krahu Srbije, op. p.).
Sedaj združena Ljubljanska
banka je postala slovenska
centralna banka. S to združi-
tvijo so preprečili bančno kon-
kurenco, kar je škoda za banč-
ni sistem. Ljubljanska banka
je seveda ogromen dinozaver,
z ogromnim številom usluž-
bencev, zelo veliko stane, je
neprilagodljiva. Tak sistem je
za slovensko gospodarstvo
prej škodljiv kot koristen.«
Vi tudi trdite, da vsi občani
ne bodo dobili nazaj deviz,
vloženih v to banko?
»Tako je, saj so bile te devize
že pred leti zapravljene, zain-
vestirane. To je dejstvo. Večje
možnih poti, da se zadeva ne-
kako reši. Verjetno bo država
izdala določene vrednostne pa-
pirje, kijih bo sicer lahko pro-
dala, ne bo jih pa možno takoj
vnovčiti. Sredstva, kijih imajo
občani v banki, je torej treba
na nek način zamrzniti, lahko
se jih spremeni tudi v delnice,
nikakor pa se ne smejo spre-
meniti v denar, v neko likvid-
nostno obliko, ki bi šla v po-
trošnjo. Če bi do tega prišlo,
nam sledijo še leta in leta hu-
dih kriz.«
Ali za devize jamči federa-
cija, republika?
»To bi bila popolna neum-
nost, saj bi morala zaradi tega
tako bistveno povečati davke,
da jih niti ne bi mogla pobrati.
S tem bi vse pahnila v bedo.
Boljši izhod je v tem, da država
Slovenija ne obljubi občanom
ničesar.«
Potrebujemo 10 ton
zlata
če bi vseeno prišli do lip, bi
te rabile mednarodno uvelja-
vitev oziroma pokritje. Kako
priti do tega?
»Izdan denar mora seveda
biti krit v deviznih rezervah.
Te devize je mogoče zbrati
med ljudmi, med občani. Vsa-
ko izposojanje deviz zunaj je
nesmiselno, potem raje , upo-
rabljamo kar tuj denar. Če pa
uvedemo svoj denar in če ho-
čemo, da je ta konvertibilen,
moramo zbrati denarja za
vrednost desetih ton zlata. To
moramo deponirati pri Medna-
rodnem denarnem skladu.
Lahko ga deponiramo v Ame-
riki, Franciji, Angliji ali Indiji.
Na osnovi tega Mednarodni
denarni sklad določi pravico
črpanja deviz in s tem zagotovi
valuti konvertibilnost.
Bistveno je, da ta depozit po-
loži država in ne centralna ban-
ka. Mednarodni denarni sklad
pa potem deluje preko central-
ne banke, kar naj bi postala
Banka Slovenije.«
Res je pri denarju bistveno
tudi zaupanje ljudi vanj, toda
ali mislite, da imajo občani
toliko denarja?
»Zelo težko je določiti, koli-
ko deviz je v nogavicah. Delali
smo študije, po katerih se je
pokazalo, daje teh deviz soraz-
merno veliko. Predpogoj pa je,
da država pridobi zaupanje ob-
čanov.«
Kakšno pa je bilo doslej za-
upanje v lipo. Koliko se to
pozna v vašem trezorju?
»Zaupanje je veliko in vedno
večje. Mnogi, ki v začetku niso
zaupali v projekt, sedaj želijo
sodelovati. Ko smo imeli pred
dvema letoma, ob pričetku
projekta, konferenco z bančni-
ki, so ti z ekonomskega stališ-
ča projekt podprli, videli pa so
ovire v politični »neprimerno-
sti« uvajanja takšnega denarja.
Zdi se mi, da smo tudi to
oviro že prešli, čeprav imamo
tu in tam še kakšne manjše
»vdore sistemov pregona«.
Kljub temu ima projekt kar
dobre rnožnosti za uspeh.
A naj še enkrat poudarim, da
lahko nov denar uvedejo lju-
dje, ne more pa tega narediti
vlada."
Še drugi del vprašanja, ka-
ko se to pozna v vašem trezor-
ju in kako vi jamčite in pokri-
vate tečaj lipe?
»Seveda je Lipa holding mo-
del Banke Slovenije. Zaupanje
se kaže v tem, da so ljudje zno-
sili v to banko okoli osem ton
kovancev, imamo nekaj zlata,
imamo denar naložen v vred-
nostne papirje in imamo seve-
da določeno likvidnostno re-
zervno s katero lahko kadarkoli
odkupimo lipe po objavljenem
tečaju.«
Kako je javnost sprejela
idejne osnutke novih bankov-
cev, objavljene nekaj dni
pred iztekom prejšnjega leta?
»Kar lepo. Dobil sem ogrom-
no pisem. Pohvalnih in kritič-
nih, z umestnimi pripombami.
Tako je že jasno, da ljudje niso
sprejeli pokončnega formata
novih bankovcev, tako da bo-
mo šli v navaden format, ki je
uveljavljen v Evropi. Ker ni bi-
lo na osnutkih niti ene ženske,
bomo to napako popravili in
na nove osnutke natisnili dve
ženski. Kateri, se še nismo od-
ločili ...«
...koga boste zamenjali pa
že veste?
»Tudi ne. Izbor je težak, želja
preveč. Vabim seveda vse ob-
čane, da nam pišejo. Pri konč-
ni izlairi bomo pripravili javni
prikaz osnutkov in potem izbi-
rali še dokončna mnenja. Ra-
čunamo, da bomo denar obli-
kovah idejno še vsaj en mesec«
Vlado mora srečati
pamet
In zdaj vas prosim še za ko-
mentar nekaterih aktualnih
zadev. Najprej, kako gledate
na nov tečaj dinarja. Doktor-
ica Davorin Kračun in Egon
Zižmond iz Maribora sta izra-
čunala, da je pravo razmerje
med marko in dinarjem
11,5:1, natanko tak pa je bil
tudi izračun na tako opeva-
nem subotiškem in še nekate-
rih ostalih črnih trgih?
»Kolikor sam poznam ta trg,
se marke trenutno prodajajo za
10,8 dinarjev. Da bi bila zuna-
njetrgovinska bilanca Sloveni-
je pokrita, bi moral biti po mo-
jih izračunih tečaj med 15 in 16
dinarji. Domača valuta je še
vedno precenjena. To bo treba
uskladiti, sicer bo proizvodnja
še naprej upadala, ljudje bodo
brez dela, izvozniki v težavah,
skratka, ne bomo živeli od svo-
jih zaslužkov temveč od tuje
akumulacije. Posledica tega je
lahko razprodaja naše dežele,
ker se deficit financira s preno-
som kapitala. Vpliv tujcev na
dogajanja v naši deželi bi bil
tako vse večji.«
Lani ste dejali, da nam lah-
ko pomagajo le naftni vrelci.
Mislili ste na Jugoslavijo. Kje
pa so naftni vrelci Slovenije?
»Moramo jih najti v nas sa-
mih. To napihnjeno ekonomijo
je treba stabilizirati tako, da bo
kar najmanj škode. To pomeni,
da ne pride do socialnih pre-
tresov, do vojne itn. To se da
preprečiti s pametjo. Ob vseh
rečeh, ki jih je treba urediti, je
predpogoj dober denar, ki je
temelj vsakega dobrega razvo-
ja in vsakega kapitalskega
upravljanja."
Za domačo vlado ste rekli,
da nima prave moči, ker je
»priklopljena« k Jugoslaviji
in ker je preveč sama. Ostaja-
te takšnega mnenja tudi po
tem poplebiscitnem samo-
osvajanju?
»Naša vlada je vkleščena
v star vladni sistem. Premalo
uporablja znanstvene dosežke
in institucije, ki sicer za silo še
vedno delujejo. Ne uporablja
sorazmerno velikih računalni-
kov Zavoda za statistiko in de-
luje bolj napamet. Upam, dajo
bo slej ko prej srečala pamet.«
Precej je napovedi, da bomo
imeli predrago državo. Kaj
menite v zvezi s tem o demili-
tarizirani Sloveniji?
»Postopno bo treba državo
zagotovo demilitarizirati. Je pa
tudi res, da'izdatki za vojsko,
kakršnakoli že je, niso najhuj-
ši. Najhujša je neorganizira-
nost države in državne uprave.
Država, namesto da bi delala
nekaj koristnega, dela samo
škodo. V državnem aparatu,
od občin do republike je veliko
nestrokovnosti, slabih potez,
administriranja in prav žalost-
no je videti, da so na cesti spo-
sobni in šolani ljudje, v teh
upravnih organih pa je precej
takšnih, ki ostajajo tam samo
po inerciji. Državo je treba na-
rediti funkcionalno in v korist
nas vseh.«
Kaj pa nov davčni sistem,
zakon o plačah itn. Včasih ste
pozivali k nepokorščini, kaj
bi lahko svetovali ob vseh teh
novostih?
»Če država ni zmožna pobra-
ti davkov, potem jih tudi ni
vredna. Skratka, davke plačuj-
te takrat, ko bo država to zaslu-
žila.«
Direktorji naj
pokradejo kar se da
Ali vaša misel glede lastni-
njenja, da pustimo direktor-
jem pokrasti kar se da, ker le
oni znajo to narediti tako kot
je treba, še vedno drži?
»Še vedno, čeprav me ljudje,
kadar to izjavim, prekolnejo.
Razdelitev lastnine je seveda
velik problem. Enkrat so to-
varnarjem že pobrali lastnino.
Če bi hotela država pričeti de-
lovati, če hoče kje kaj dobiti,
potem bi morala to lastnino
pobrati še enkrat. Dvakrat ne-
kaj nekomu pobrati seveda ne
gre.
Podobne težave in nelogič-
nosti sp z delitvijo lastnine lju-
dem. Če tovarne prodamo de-
lavcem, pridemo spet do sa-
moupravljanja ali pa do tega,
da bi delavci, v želji, kako priti
do denarja, tovarne prodali in
se »vrgli« v potrošnjo. Tako bi
spet prišli do inflacije. Poveča-
nja produktivnosti in drugih
potrebnih sprememb pa ne bi
bilo.
Edina možnost je, da se last-
nik »najde« sam. Odgovor na
vprašanje kaj je boljše, tisto,
kar sem_ naštel prej, ali to, da
nekdo dobro skrbi za tovarno,
da ustvarja dobiček, da delavci
dobro zaslužijo, je odveč. Spra-
viti neko tovarno v red, v do-
nosno obliko, ni enostavno
delo.«
In za konec še nasvet. Naj
morebiti sedaj, ko dolar ob
poglabljanju zalivske krize
raste, občani, če seveda to
možnost imajo, kupujejo do-
larje?
»Enkrat sem že stavil na do-
lar, pa sem se malce uštel. To
me zdaj malce tepe po glavi.
Takrat namreč nisem računal
na Kuvajt, tako da si sedaj ne
upam ničesar napovedovati.
RADO PANTELIČ
Foto: EDI MASNEC
DOGODKI
10. JANUAR 1991 - STRAN 5
Kadrovska
čistka na
davkariji
Upravo za družbene
prihodke občine Celje
z novim letom začasno
vodi Cvetka Drozg, ki je
bila doslej namestnica
direktorja Dušana Mav-
čiča. Slednjemu je s 1. ja-
nuarjem potekel man-
dat, izvršni svet pa ga ni
ponovno predlagal za
vodjo davčne uprave.
Občinska vlada je po-
slancem skupščine pred-
lagala, da za direktorico
potrdijo Jožico Tamše,
diplomirano ekonomist-
ko, ki je zaposlena v ob-
činskem sekretariatu za
družbenoekonomski raz-
voj. Poslanci sojo potrdi-
li za tri mesece, kar pa
Tamšetova ni bila pri-
pravljena sprejeti. Izvršni
svet bo zato moral ponov-
no oblikovati predlog za
direktorja uprave za druž-
bene prihodke in po do-
sedanjih informacijah na-
merava skupščini ponov-
no predlagati Jožico
Tamše.
Dosedanji direktor Du-
šan Mavčič se je tako pri-
bližno v treh tednih zna-
šel na cesti brez službe.
Sam zadeve ne želi ko-
mentirati, po doslej zna-
nih informacijah pa naj bi:
bile pri njegovi zamenjavi;
odločilne neurejene raz-|
mere v davčni inšpekciji.:
Podrobnejše revizije, kij
bi dokazala njegovo ne-i
sposobnost, ni bilo, tako
da je zamenjava verjetno;
temeljila predvsem na go-
voricah. Tudi argument,
da so njegovo zamenjavo
zahtevale stranke, ni čisto
zanesljiv, saj so na primer
le socialdemokrati pred-
lagali svojega kandidata
za direktorsko mesto, vse
ostale stranke pa se niso
odzvale.
Davčno službo čakajo
v prihodnje prav gotovo
težke in pomembne nalo-
ge, zato upamo, da je od-
ločitev občinske vlade
pametna.
T. CVIRN
Nova podpredsednika
Za novega podpredsednika šmarske občinske skupščine so
izvolili Jožeta Čakša, poslanca v zboru združenega dela. Eden od
obeh podpredsednikov občinskega izvršnega sveta je po novem
Marjan Drofenik, sekretar sekretariata za gospodarstvo, ureja-
nje prostora ter za področje inšpekcijskih služb. Do izvolitve
Jožeta Čakša je opravljal funkcijo podpredsednika šmarske
občinske skupščine.
BJ
USTAMO
PORUMMNEU
STRANI
ZMnit
Miloš Ukor
Ljudska pravica,
1. januar 1946
stopamo v novo leto 1946, leto ogromnih in težkih
nalog. Če je bilo leto 1945 leto zmage na bojnem in
političnem polju, tedaj je vsak državljan te dežele dol-
žan storiti vse. da bi bilo novo leto 1946 vsaj deloma
leto zmage na gospodarskem področju. Razumljivo je.
da ne more biti govora o popolni zmagi, ker je razruše-
nje v naši deželi tako veliko, da bo treba mnogo let.
preden bodo rane popolnoma zaceljene. Toda v letu
1946 moramo ustvariti predpogoje, moramo postaviti
trdne temelje, moramo imeti jasne perspektive in
začeti z načrtnim ljudskim gospodarstvom. Stanje
v našem ljudskem gospodarstvu zahteva od vsakega
posameznika največjih naporov, da bi se ustvarili
pogoji za boljši jutrišnji dan. Delavci, kmetje in
poštena inteligenca - leto 1946 naj bo leto največjega
posega in zmag pri obnovi naše dežele. Pojdimo
z novim poletom na premagovanje velikih in častnih
nalog, ki nas čakajo in ki jih moramo izvršiti. Zgra-
dimo gospodarsko močno Jugoslavijo, ker je to edini
predpogoj boljše in srečnejše bodočnosti naših naro-
dov, močno jamstvo naše neodvisnosti in ugleda naše
dežele. V naši sredi ne smejo najti mesta tisti, ki
morejo, a ne marajo delati. V naši deželi imajo vsi
državljani enake pravice, toda tudi enake dolžnosti.
Blažev žegen
Novi tečaji: otiprta vrata za novo intiacilo
Da je toliko zahtevana
sprememba tečaja prišla
prepozno, je jasno, saj so go-
spodarstveniki zahtevali
spremembo že sredi lanske-
ga leta, da je sedanja spre-
memba le blažev žegen, pa
podjetniki tudi že napove-
dujejo.
Morda bi kaj zaleglo, če bi
devalvacija ne sprožila po-
novnega plazu rasti stro-
škov, kar pa bo kmalu zna-
no. Sicer pa smo o tem, kaj
menijo o spremembi tečaja,
povprašali nekaj gospodar-
stvenikov z našega območja.
Aleš lic, direktor Kovino-
tehne: »Devalvacija seveda
pomeni za nas dražji .vhod'
in tudi dražji ,izhod'. Nisem
prepričan, da je sedanja de-
valvacija pameten ukrep.
Države, ki imajo podobno bi-
lančno stanje kot naša, si na-
mreč kaj takšnega ne bi sme-
le privoščiti, zato ocenjujem,
da bomo to devalvacijo ,po-
žrU' v treh mesecih, kar bo
spodbudilo inflacijo.
Sama sprememba tečaja je
res spodbuda izvoznikom, ki
pa brez potrebnih spremlja-
jočih ukrepov ne pomeni ve-
liko. Potrebno bi bilo hkrati
znižati stroške države, tran-
sportne stroške, zajeziti rast
cen ^energije, zamrzniti pla-
če. Če tega ne bo, potem so
s to devalvacijo vrata inflaci-
ji na stežaj odprta.«
Stane Bizjak, direktor
Zdravilišča Dobrna: »Za
nas in za turizem v celoti je
ta sprememba prišla bistve-
no prepozno in seveda tudi
v neustreznem razmerju. Za-
radi tega imamo velik izpad,
ki vpliva na dohodek in re-
zultat ter tudi na likvidnost-
no situacijo.
Kako bo v naprej pa je od-
visno predvsem od nadaljnje
rasti stroškov. Če bo šlo vse
skupaj tako naprej kot do-
slej, bomo kmalu v podob-
nem položaju, kot smo bili
pred devalvacijo.«
Jože Stanič, Gorenje Go-
spodinjski aparati: »Spre-
menjen tečaj dinarja je za na-
še podjetje dokaj pozitiven,
saj od celotne proizvodnje iz-
važamo pribhžno 70 odstot-
kov. Sicer je 30-odstotna
sprememba tečaja  dinarja
dokaj nizka, pričakovali smo
vsaj dvakrat več, vendar pa
bi bila za podjetja, ki pretež-
no izvažajo kar v redu, če bi
se notranji stroški v državi
obdržali na isti ravni. Če pa
bo prišlo do eksplozije cen,
potem ne bo spremenjen te-
čaj prinesel nikakršnega
učinka. Lahko rečem, da za
Gospodinjske aparate tudi
takšna ,kozmetična operaci-
ja' nekaj pomeni, seveda ob
pogojih, ki sem jih že na-
vedel.«
Miro Florjane, Elektroko-
vinar Laško: »Ker se v Elek-
trokovinarju preusmerjamo
na izvoz, lani smo namreč 20
odstotkov poslov opravili za
tuje tržišče, je pravzaprav za
nas devalvacija pozitivna.
Seveda ob upoštevanju, da
se sedaj ne bi cene na doma-
čem tržišču nenormalno dvi-
gale. Treba bi bilo stabilizira-
ti cene, potem tudi devalva-
cija ne bi bila potrebna. Reči
pa moram, da smo si lani že
na začetku zadali pretrd oreh
s tem, ko smo marko stabili-
zirali na sedem dinarjev, kar
je bilo nerealno.«
NI vseeno, v kateri banki si
s čelii Uublianslte banlie vas na postali ne bodo veseii
Od ponedeljka naprej lahko
v enotah PTT podjetij nor-
malno poslujejo varčevalci A-
banke, medtem ko o možno-
stih za obnovitev oziroma po-
daljšanje sporazuma o sodelo-
vanju z Ljubljansko banko
v PTT podjetju Celje niso ve-
deli povedati še nič določ-
nega.
S 1. januarjem je namreč
prenehal veljati sporazum med
bankami in slovenskimi PTT
podjetji, kije urejal poslovanje
s hranilnimi knjižicami in čeki
občanov. Petletnega sporazu-
ma nista podaljšali Ljubljan-
ska banka in A-banka, kar je
pomenilo, da njuni varčevalci
v prvih letošnjih dneh niso
mogli vnovčiti čekov oziroma
dvigovati in polagati denarja
na svoje račune tudi na pošt-
nih enotah.
Do nesporazuma oziroma
nepodaljšanja sodelovanja
med PTT podjetji in obema
bankama je prišlo zaradi tega,
ker je PTT podjetje povišalo
provizijo za opravljanje stori-
tev, banke pa želijo na takšen
način tudi povečati obseg dela
v svojih enotah. V Ljubljanski
banki še dodajajo, da se z ne-
posrednim poslovanjem
v bančnih enotah precej
zmanjša obseg obdelave po-
datkov njihovih uslužbencev.
Ti imajo z obdelavo denarnih
transakcij v poštnih enotah
dvojno delo.
Varčevalci in občani, ki so
bili vajeni poslovanja v PTT
enotah, z odločitvijo svojih
bank seveda niso bili zadovolj-
ni. Menili so, da se dogovori
med bankami in PTT-jem ne
morejo razlomiti prav na njiho-
vih plečih. Zato so v A-banki,
ki ima na območju severno-
vzhodne Slovenije izredno ma-
lo svojih enot, že sklenili tihi
dogovor s PTT podjetji, ki od
ponedeljka naprej opravljajo
denarne storitve tudi zanje.
Uradno naj bi sporazum po-
daljšali včeraj, v sredo 9. janu-
arja, ko so se v Mariboru sesta-
li predstavniki A-banke in
PTT podjetij Celja, Maribora
in Murske Sobote.
Sicer pa je bilo bistvo nespo-
razuma med PTT podjetji in
bankami v tem, da so v PTT-ju
zvišali provizijo, ki jo zaraču-
navajo bankam za opravljanje
storitev na 1 odstotek, v ban-
kah pa so bili to provizijo pri-
pravljeni plačevati zgolj pošt-
nim enotam, ki so v kr^ih brez
njihovih bančnih enot. V osta-
lih PTT enotah naj bi občani
sami plačevali provizijo. Povi-
šanje provizije pa ne bi smelo
bjti sporno, saj banke druga
drugi zaračunavajo kar 2-od-
stotno provizijo.
IVANA STAMEJČIČ
Celjsko društvo poplavljencem
Na Silvestrovo so v Celje prispeli predstavniki Celjskega dru-
štva z Grevenbroicha. Namen njihovega obiska je bil izročiti
denarno pomoč petim najbolj poplavljenim Celjanom. Po petsto
nemških mark so tako podarili Alojzu Goležu, Nežiku Vukosav-
Ijevič, Roziki Sivka, Petru Odru in Erni Žigon.
Župan sprejel novinarje
Pred novoletnimi prazniki sta žalski župan Milan Dobnik in
predsednik vlade Boris Kranjc povabila na novoletno tradici-
onalno srečanje novinarje, ki poročajo iz žalske občine. Novi-
narji se tokrat niso odzvali v polnem številu. Po krajšem uvod-
nem nagovgru župana se je v gostišču Štorman v Ločici pri
Vranskem razvil živahen klepet s ciljem, kako v tem letu občino
Žalec kar najbolj uveljavili v slovenskem prostoru. Podobno
srečanje so pripravili tudi v nekaterih drugih občinah celjskega
območja.
T. TAVČAR
Povišanje preživnin
S prvim januarjem so preživnine, ki so bile določene v okto-
bru in tiste, ki so jih že valorizirali s 1. novembrom, višje za 10
odstotkov, preživnine, ki so bile dogovorjene ali določene
decembra, pa so višje za 3,7 odstotka.
Pri tem sklepu je Odbor za razvoj socialnega skrbstva upošte-
val rast življenjskih stroškov in osebnih dohodkov od marca do
septembra, podlaga za novo valorizacijo pa je rast življenjskih
stroškov v oktobru in novembru lani.
Z S
Novo vodstvo Hmezada
v poslovnem sistemu Hmezad in v podjetjih znotraj tega
sistema je prišlo konec leta do nekaterih sprememb. V pokoj je
odšel dosedanji predsednik poslovnega sitema Vlado Gorišek,
njegovo mesto pa je prevzel Franc Žužej. Dpslej je bil podpred-
sednik poslovnega sistema in direktor Strojne. Novo vodstvo
imajo tudi v Agrini. Po upokojitvi Ivana Debelaka je za novega
direktorja določen Franci Vovk. dosedanji direktor Veleprodaje
v Agrini. _____________      _.......
OKNO V JUGOSLAViJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Bančne mačke se igrajo
z varčevalskimi miškami
Novo leto seje začelo za Jugoslavijo (drugo in verjetno
zadnjo, saj je vprašanje, če bodo dogovori »na vrhu« v četr-
tek v Beogradu lahko zadržali katero od oblik sedanjega
skupnega življenja južnih slovanskih narodov) slabo ozi-
roma tako, kot so napovedovali črnogledi; devalvacija,
dejanski konec konvertibilnega dinarja, podražitve ener-
gije, ki bodo sprožile plaz višjih cen tudi na drugih področ-
jih, vsak dan več stečajev in novih brezposlenih, vse manj
denarja (tudi zaradi zamrznjenih plač oziroma zaradi nižjih
plač pri izgubarjih); če k temu dodamo še zapletene poli-
tične razmere, kijih večstrankarske parlamentarne volitve
v vseh delih države niso prav nič poenostavile, lahko
sklepamo, da bo tudi leto 1991 eno tistih, ki nam ne bo
prineslo kaj dosti lepih trenutkov.
»Prisrčno voščilo« ob prelomu leta so dobili ljubitelji
zelenih bankovcev. Že tako devizne varčevalce - s knjiži-
cami ali žiro računi - ponekod gledajo postrani, češ da gre
za zaslužkarje, ki bogatijo na račun »delavskega razreda«
(Slovenija je na srečo izjema, morda tudi zaradi tega, kar
ima vsak pameten Slovenec devizno knjižico ali račun,
doma ali v tujini). Devalvacija dinarja jim je sicer teore-
tično prinesla 28,5 odstotka »dobička«, toda kot so zapisali
hrvaški kolegi, so devizni varčevalci pri nas podobni boga-
tinu, ki je z bankovcem za milijon funtov zaman poskušal
kupiti škatlico cigaret. Marsikje so namreč bankirji pome-
šali stara in nova navodila - delajo pač tako, da je njim
v korist - in prinašajo okrog nepoučene varčevalce. Naj-
bolj značilni so primeri, ko v bankah odklanjajo izplačilo
deviz, ki jih ima vložene varčevalec; v teh primerih bi
morala banka izplačati neomejeno vsoto deviz, uradnički
za okenci pa se izgovarjajo, češ »Markovič je predpisal, da
lahko dvignete samo 1000 DEM, in to enkrat na mesec, pa
še to na potni list«. To je čista bančna goljufija, igra
mogočne bančne mačke z ubogo varčevalsko miško, so
ugotovili v hrvaških javnih glasilih.
"^Podjetja« za enega človeka
Za več ljudi, kot je deviznih varčevalcev, pa je hujša
skrb, kako priti sploh do dinarjev. Tehnološki presežki,
stečaji, prisilni dopusti delajo sive lase že blizu 5 milijo-
nom Jugoslovanom. V boju z brezposelnostjo so strokov-
njaki, zlasti pa zvezna vlada, računali na razmah srednjih
in majhnih podjetij, kjer naj bi na stotisoče delavcev
dobilo delo. Izkazalo pa seje, da gre za papirnat račun. Po
podatkih ZIS je bilo lani sicer res ustanovljeni 50.000
zasebnih »podjetij«, toda največ od teh bi jih lahko uvrstili
- v kategorijo »orkester za enega človeka«. Na Hrvaškem,
recimo, kjer je pri zasebnikih zaposlenih 73.000 delavcev,
so ugotovili, daje povprečje le 0,9 delavca pri enem zaseb-
nem delodajalcu.
ZIS se je lani sicer trudil in ustanovil agencijo za razvoj
srednjih in majhnih podjetij, ta pa je postavila svetovalna
središča v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Titogradu,
Skopju, Subotici, Banjaluki in Gjakovici, vendar učinko-
vite informacije in svetovanja (doslej brezplačno, po
novem naj bi agencija zaračunavala storitve) največkrat
niso prodrli do tistih, ki so jim bili namenjeni. Tako so
ostali neizkoriščeni tudi podatki šestih specializiranih
ustanov agencije, kot so CSA (nasveti za uporabo računal-
nikov v srednjih in majhnih podjetjih), ZIT (nasveti
o potrebah trga), Jugoinspekt (standardi Evropske gospo-
darske skupnosti), IRMO (podatki o prenosu tehnologije),
INTRENA (uspešnejše povezovanje s tujimi poslovnimi
partnerji) in SPECTRA (nasveti za tržno komuniciranje,
dizajn in ekonomsko propagando). Poznavalci razmer tudi
opazarjajo, daje bilo veliko »podjetij enega človeka« usta-
novljenih, da bi se posameznik hitro obogatil, nato pa
zaprl štacuno; da so v mnogih občinah še zmeraj nenaklo-
njeni podjetnim zasebnikom; da so poslovni prostori pre-
dragi, pridobitev privlačnih lokacij pa v veliki meri
odvisno od »podmazanega dogovora« med občinskim
uradnikom in »podjetnikom«, kije pripravljen dati debelo
kuverto, da bi dosegel želeno.
Skratka, dobri načrti na podlagi tujih izkušenj - v razvi-
tih državah je delež srednjih in majhnih podjetij v vsem
gospodarstvu 50 odstotkov, v ZDA, recimo, kar 90 odstot-
kov - so ostali neuresničeni, število brezposlenih se ni
zmanjšalo. Zato je tudi vse več zagovornikov javnih del,
zlasti v Sloveniji, ki naj bi čimveč ljudem omogočila, da bi
se preživeli z delom lastnih rok in ne le životarili s social-
nimi podporami...
Srbi ropajo Radensko
K večji brezposelnosti prispeva svoje prav gotovo tudi
gospodarska blokada, ki jo Velika Srbija izvaja proti Hrva-
ški in Sloveniji oziroma posebne dajatve za »sovražne
izdelke in blago« iz »sovražnih« republik. Vendar se to
Srbom vrača kot bumerang. Tak primer je prodajno sre-
dišče Radenske v Beogradu, ki so ga z 31. decembrom
zaprli.
- Do slovite seje v Cankarjevem domu (mišljen je zbor
v Cankarjevem domu, na katerem so sprejeli resolucijo za
mir na Kosovu in ki je Srbu še zdaj trn v peti - op. p.) smo
prodali v Srbiji od sedem do osem milijonov steklenic
radenske, potem pa se je količina zmanjšala na 1,5 do
2 milijona steklenic. Vseeno smo poslovali brez izgub, se
je hudoval vodja središča Miloš Rakovič.
Radenska seje očitno naveličala tega, dajo srbske obla-
sti ropajo (depozit na blago, dodatna kraja denarja s »plači-
lom za izveske«, dodatni prispevki na poslovne in skla-
diščne prostore - Radenska ima v Beogradu 1300 kv.
metrov skladišča - za Slovence in Hrvate), zato je naredila
edino pametno potezo in zaprla prodajno središče. Toda
zapleti so se šele začeli: delavci Srbi zahtevajo od Raden-
ske 24 mesečnih plač odpravnine (po srbskem zakonu, po
slovenskem jih je le 6), svojemu bivšemu podjetju so
»zasegli« šest tovornjakov, po balkanki razbojniški tradi-
ciji so prepričani, da je vse »njihovo« - ne pa od Radenske.
Petsto let pod Turki je moralo pustiti sledove...
6. STRAN - 10. JANUAR 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Demoskretenizem
Peščica nergačev zrušita liraievno vodstvo na Frankolovem
Da na Frankolovem ni nikoli dolgčas, običajno poskrbi
demos oziroma ljudstvo. Ali nergajo zaradi telefonov, ki
jih ni, ali napadajo Komunalo, ker v rekordnem času ne
poskrbi za novi bazen, potem se sporečejo še zaradi cest in
razsvetljave. Demos grozeče kaže zobe tudi nekaterim
vodilnim možem PTT Celje, ko se vsega naveličajo, pa se
peščica spomni, da stara oblast ni dobra, ker v pol leta ni
opravila tistega, kar bi morali že njihovi več let dremajoči
predhodniki, zato jo odstavijo. Potem skličejo po novem
letu zbor volilcev, ki se ga od 900 volilnih upravičencev
udeleži 69 smrtnikov, sestavijo listo 14 kandidatov, ki
bodo sedeli v svetu KS, ljudstvo pa jim bo (ali pa tudi ne)
dahnilo da na volitvah konec meseca...
Obračun na
Gospodov dan
Milan Dečman, Tine Kra-
čun, Dragica Gregorc, Du-
šan Horvat, Marjan Čret-
nik, Janez Srebot, Ciril Pin-
ter in Jože Železnik, bivši
člani sveta KS Frankolovo,
so 19. decembra lani kolek-
tivno odstopili. Vzrok: »Peš-
čica ljudi, ki je v nedeljo, 16.
decembra, sklicala zbor kra-
janov, je to storila brez ved-
nosti predsednika Milana
Dečmana, ob pomoči tajnice
KS Cvetke Cretnik, da bi
uveljavili lastno voljo pri raz-
deljevanju desetih telefon-
skih številk, ki jih je celjsko
PTT podjetje dodelilo Fran-
kolovčanom. S tem so izniči-
li delovanje sveta KS. Kar se
je dogajalo na omenjenem
zboru, je nezaslišano, saj so
ljudje, okoli 40 jih je bilo na
začetku, potem pa vse manj,
popolnoma izničili naše delo
v minulih mesecih. Kritika
je letela predvsem na pred-
sednika Dečmana, ki so mu
očitali, da dela vse na lastno
roko. Ker člani sveta vemo,
da se je o vsem posvetoval
z nami, se nam je zdelo logič-
no, da ob nezaupnici, izreče-
ni predsedniku, odstopimo
tudi mi.«
Spor so torej zanetile tele-
fonske številke, na katere
približno dvesto krajanov
čaka že vrsto let, nekateri
bojda tudi dvajset. »Mi,
v svetu, smo nameravali teh
deset telefonskih številk raz-
deliti med dvesto čakajočih
krajanov glede na čas čaka-
nja na telefon in glede na to,
ali gre za obrtnike, ki oprav-
ljajo svojo dejavnost v na-
šem kraju, vse pa ob prisot-
nosti in soglasju vseh dvesto
krajanov. Škoflek in oba
Črepinška, ki so vodili sesta-
nek, so imeli le lastne intere-
se. Obenem so nas postavili
na zatožno klop, ne da bi
nam dah priložnost povedati
naše protiargumente. Demo-
kracijo smo si člani sveta KS
ves čas razlagali pravilno, to
je delovati v dobrobit kraja,
ti, ki so sklicali zbor 16. de-
cembra, pa mislijo le nase,«
je dejal Tine Kračun, bivši
podpredsednik sveta KS.
»Razdelitev telefonskih šte-
vilk, ki so jo opravili na tem
zboru, je neligitimna,« so
pribili vsi ostali.
Pranje umazanega
perila
Od aprila, ko so bili lokalni
leaderji gospod Dečman in
njegovi možje, so zgradili
v Kurji vasi 300 metrov vo-
dovoda in pozidali več ja-
škov, pred kratkim so_kupili
plinski klordinator za'klori-
ranje vode, delno so usposo-
bih zbiralnik v Rakovi stezi,
kije bil pet let prazen, v^eliko
naporov so vložili v izgrad-
njo bazena, poskrbeli za raz-
svetljavo kraja in okoliških
cerkva, zgradili cesto
v Lindek...
Ljudstvo v podobi peščice
krajanov jim očita, da so ves
čas stali križem rok.Svoje
funkcije so ves čas opravljali
neprofesionalno, torej brez-
plačno. Kot pravijo danes, so
imeli ves čas težave s tajnico
Cvetko Čretnik, ki bojda ni
razumela, da svojo za osem
ur dela dnevno plačano
funkcijo opravlja za krajane
in zaradi njih, in tudi ni ures-
ničila zahteve sveta KS, naj
do zaključka lanskega leta
izda informator. Krajani so
se pritoževali, da so slabo ob-
veščeni o delu sveta KS, zato
so se člani odločili, da zapis-
nike vseh sestankov izobesi-
jo na vrata trgovine na Fran-
kolovem. A za pisanje zapis-
nikov zadolžena tajnica tega
ni opravila, pravi Milan Deč-
man. Mimogrede^naj zapiše-
mo, da je gospo Čretnik tež-
ko priklicati, saj smo jo kli-
cali v razičnih dopoldanskih
urah 17. decembra in nato še
v prihodnjih dneh, pa je tele-
fon zvonil v prazno, v pone-
deljek, 7. januarja, pa se je
nekaj minut čez sedmo ogla-
sil njen mož in pojasnil, daje
žena odšla po opravkih
v Celje.
Tresla se je gora,
zgodilo se ni nič
Stara oblast je torej odsto-
pila in ji niti v sanjah ne pri-
de več na misel, da bi se uk-
varjala s sokrajani. Brezvla-
dja bo verjetno konec čez do-
brih štirinajst dni, ko naj bi
Frankolovčani potrdili ali za-
vrnili 14 kandidatov z liste,
ki so jo sestavili na zboru
krajanov minulo nedeljo.
Zaradi desetih telefonskih
številk, ki so zanetile vaški
ogenj, pa je na dan privrelo
še eno spoznanje. Bazen na
Frankolovem, o čemer smo
pred meseci tudi mi podrob-
no poročali, po vsej verjetno-
sti še dolgo ne bo služil ko-
palcem. Komunala, kije svo-
je obveznosti izpolnila, Fran-
kolovčanom v bodoče ne bo
več pomagala, saj krajani ne-
nadoma zahtevajo, naj jim
zgradijo še vse spremljajoče
objekte, česar pa ni v pogod-
bi. Komunala jim je bila pri-
pravljena stati ob strani tudi
pri tem, pravi Milan Deč-
man, ker pa so namesto po-
nujenega prsta Frankolovča-
ni želeli roko, so se morali
pod nosom obrisati tudi za
noht. Zato je zelo verjetno,
da bodo poleti Frankolovča-
ni v kopalkah gledali bazen
skozi zamreženo ogrado. Da
je prišlo do tega, pravijo čla-
ni bivšega sveta, je zopet kri-
va peščica večno ncrgajočih
krajanov, ki zaradi lastnih
interesov po kopališkem ob-
jektu ni soglašala s predlo-
gom članov sveta KS, da gar-
derobe in ostale spremljajo-
če objekte zgradi krajevna
skupnost ob pomoči kraja-
nov (s čimer so se ti še pred
nedavnim strinjali in nato
odda v najem najboljšemu
ponudniku. Danes postajajo
glasni celo tisti, ki se sprašu-
jejo ali Frankolovčani bazen
sploh potrebujejo.
Milan Dečman in vsi nje-
govi možje ter ena ženska
pravijo, da nameravajo v bo-
doče delati le še za lasten, in
ne več narodov blagor. Tako
bodo imeli mir pred demo-
som, ki si demokracijo razla-
ga kot anarhijo.
NATAŠA GERKEŠ..
Izgubljeni
planinci
S številko 13 mora biti
res nekaj narobe. Letoš-
nji 13. vsakoletni pohod
od Rogle do Osankarice
pa se je za 500 planincev
kljub večurnemu tava-
nju, končal srečno.
Pomanjkljivo markira-
ne poti so v nedeljo prišle
do izraza, ko je petsto po-
hodnikov presenetil
sneg, ki je prekril polme-
trsko podlago. V pol kilo-
metra dolgi koloni so bili
pohodniki s celjskega in
mariborskega območja,
med njimi tudi starejši in.
najmljajši planinci.
Na cilj, do spomenika
na Osankarici, bi morali
prispeti predvidoma ob
13. uri. Izgubljena kolona
pa se je po desetih urah
gazenja po novem snegu,
ko so vodniki vendarle
uspeli najti pot, ki je pol-;
kilometrsko kolono utru-;
jenih in premraženih pla-
nincev v temi privedla'
v tako iskano dolino.
Bj;
Od šole do mrliške vežice
Znani so rezultati glasova-
nja o nadaljevanju samopri-
spevka v krajevnih skupno-
stih šentjurske občine. Na
Kalobju seje zanj odločilo 72
odstotkov volilcev, na Dobju
71, Prevorju 63, Planini 62,
Ponikvi 51 ter na Slivnici
nad 50 odstotkov. V krajev-
nih programih prevladujejo
krajevne in lokalne ceste, te-
lefonija, vodovodi in kanali-
zacija.
Na Kalobju načrtujejo tudi
dograditev objekta podruž-
nične osnovne šole, na Pre-
vorju želijo nadaljevati grad-
njo večnamenskega doma
ter kupiti zemljišče za novo
šolo, na Planini bi radi do-
končali mrliško vežico
v Šentvidu in del sredstev
namenili za kulturno dvora-
no, na Ponikvi pa imajo
v programu pločnik, cestno
razsvetljavo v Hotunjah in
ureditev odlagališč. Najzani-
mivejši je program na Shvni-
ci, kjer so vanj zapisali tudi
rekreacijski center in avto-
busno postajališče v Gorici,
vzdrževanje kulturnozgodo-
vinskih objektov, dograditev
mrliške vežice, ureditev ko-
pališča ob jezeru, nabavo ga-
silske cisterne za prevoz pit-
ne vode ter javno razsvetlja-
vo v vaških skupnostih.
V krajevnih skupnostih,
kjer se volilci za nadaljeva-
nje samoprispevka niso od-
ločili, so uradno glasovali ta-
ko: v Dramljah je bilo za sa-
moprispevek 48 odstotkov
volilcev, v Loki pri Žusmu
47, v šentjurski okolici 38 ter
v šentjurskem centru 33 od-
stotkov. O nadaljevanju sa-
moprispevka se niso izrekali
na Blagovni, kjer referendu-
ma niso razpisali.
BRANE JERANKO
Gasilci končno samostojni
z novim zakonom je gasil-
ska organizacija končno po-
stala samostojna in nima več
statusa civilne zaščite. Gasil-
ci so odslej neposredno od-
govorni svojim zvezam in
poveljstvom, njihovo vlogo
pa bo okrepila tudi ukinitev
odborov oz. bivših SIS-ov za
požarno varnost, saj bodo
zdaj gasilske zveze nastopale
kot strokovni izvajalec nepo-
sredno v sodelovanju z ob-
činskimi izvršnimi sveti.
z novim statusom gasil-
skih organizacij je povezana
tudi sprememba v civilni
zaščiti - njene splošne enote
bodo v bodoče samo še v ti-
stih krajih, kjer ni gasilskih
društev. V okviru ljudske
obrambe pa bodo gasilci
ostali še naprej, čeprav že
razmišljajo, da bi jih tudi iz
tega sistema izločili in jih ne-
posredno podredili izvršnim
svetom kot instituciji za zaš-
čito in reševanje.
Za gasilce je pomembna še
novost, da bo odslej njihova
odsotnost z dela zaradi ude-
ležbe na različnih izobraže-
valnih srečanjih ustrezno
ovrednotena. Doslej so mo-
rali namreč tisti, ki so se ze-
leh izpopolnjevati, za izobra-
ževanje žrtvovati svoj redni
dopust. Zato je bilo tudi za-
nimanje za ta srečanja manj-
še, kot bi moralo biti glede
na potrebe gasilskih organi-
zacij po strokovnih kadrih.
T. VRABL
Križ na novo pot
Takole so fantje iz vrst žalskih prostovoljnih gasilcev svo-
jemu sovrstniku Andreju Novinšku naprtili na ramena
težak križ pred vstopom na novo življensko pot. Ker pa ta ne
bo lahka, so fanta krepko preizkusili in utrdili, pa tudi
pošteno zalili, kat se seveda za gasilce spodobi, v dneh pred
novim letom, ko je posnetek' nastal, pa še posebej.
L. KORBER
Kdo bi gasil če
bi zagorelo?
Gasilsko društvo na
Ložnici pri Žalcu je že
skoraj leto dni brez vod-
stva in brez dejavnosti.
V zadnjih tednih so sicer
začeli nekaj akcij za oživi-
tev društvenega delova-
nja, vendar rezultatov še
ni. Bo potreben požar, da
bo gasilstvo s šestdeset-
letno tradicijo na Ložnici
spet zaživelo?
Ložniško društvo je bi-
lo nekdaj o občini zelo
znano. Posebej aktivni so
bili pionirji, ki so bili
uspešni tudi na mnogih
občinskih, regijskih in re-
publiških tekmovanjih.
L«'po so uredili dom, ki je
postal središče vsega kra-
jevnega dogajanja in je na
različne prireditve pri-
vabljal tudi ljudi iz sosed-
njih krajev. Kaže pa, daje
bilo zadnjih nekaj let vod-
stvo morda le preveč
združeno v eni sami ose-
bi. In kje so vzroki, da se
je prejšnji nadvse aktivni
predsednik poslovil? Ali
samo v tem, da se drugi
niso strinjali z ureditvijo
gostišča v domu? Na
vprašanja se odgovorni
izmuznejo z odgovorom,
da »bo že čas prinesel
svoje«. Na občinski gasil-
ski zvezi v Žalcu prav ta-
ko vedo le, da društvo res
ne deluje, o vzrokih in no-
vih akcijah v društvu pa
nimajo podatkov, saj od
ložniškega društva ne do-
bivajo nobenih uradnih
zapiskov.
Problem se morda zdi
obroben, ker pa gre za
rosno in zelo potrebno or-
ganizacijo, si takšne ne-
dejavnosti pač ne sme in
ne more privoščiti. Jo bo
moral res oživiti šele
požar? T. VRABL
Turno jahanje in kraška jama
V zdravilišču Topolšica
so lani zabeležili za dva od-
stotka več nočitev kot pred-
lani, in to predvsem na ra-
čun izjemno dobre zasede-
nosti v poletnih mesecih, ko
so včasih ljudje večinoma
odhajali na morje.
Po besedah Franca Vr-
hovnika, vodje gostinske de-
javnosti, so se lani tudi tes-
neje povezali z Gorenjem, ta-
ko da se nekaj njihovih de-
javnosti izvaja v Topolšici.
V zdravilišču vedno večjo
pozornost namenjajo organi-
zaciji raznih kongresov, po-
svetovanj in seminarjev.
Med močnejše akcije štejejo
sodelovanje z Gradisom, ki
je v Topolšici pripravil svoj
izobraževalni program za po-
dročje marketinga in vo-
denja.
V hotelu Vesna so že obno-
vili restavracije, v prihodnji
sezoni pa bodo gostom omo-
gočili tudi turno jahanje
v okolici Topolšice. Tereni
so izredno primerni in kar
izzivajo takšno odločitev.
V neposredni bližini hotela
je opuščena kmetija na
Ocepku, kjer bodo uredili
vse potrebno za konje, ki naj
bi jih imeli v začetku dva-
najst, za njih pa bo skrbel
domačin, zasebnik. Uredili
bodo tudi že obstoječi vre-
lec, kjer je bilo včasih kopa-
lišče. V njem bo lepotni sa-
lon s poudarkom na tehniki
Učenja. Zgradili bodo več te-
niških igrišč, po katerih je
med turisti vedno večje po-
praševanje. Goste bodo po-
peljali v bližnjo znano Ro-
tovnikovo jamo, ki je edina
zasebna kraška jama pri nas.
V hotelu bodo nadaljevali
z že uveljavljenimi tedni tu-
jih kuhinj, kot so madžarska,
kitajska, argentinska in itah-
janska, za presenečenje pa
bodo pripravili tudi indijsko
kuhinjo. Prva akcija na po-
dročju izmenjave kuhinj, jih
čaka že 28. januarja, ko bo
ekipa iz Topolšice obiskala
Madžarsko in ob Blatnem je-
zeru v enem izmed hotelov
predstavila slovensko kuhi-
njo in naše lepote.
Franc Vrhovnik pravi, da
se zdravilišče v Topolšici
vsaj nekaj let ne bo širilo, ker
preprosto ni denarja. Raje
bodo pametno vlagali v po-
sodabljanje tistega, kar ima-
jo, tako da bodo gostje, ki
vedno bolj pogosto zahajajo
k njim. zadovoljni.
TONE VRABL
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - FELJTON
10. JANUAR 1991 - STRAN 7
i.ovci branijo nivjad
že nekaj časa se priprav-
lja nova zakonska ureditev
lovstva, v priprave pa se je
vključila tudi Lovska zveza
Slovenije s svojimi področ-
nimi zvezami. Pojavlja se
predlog, da bi za gozd iz-
ključno skrbeli gozdarji,
s čimer pa se lovci ne more-
jo in se tudi ne strinjajo, to
pa dokazujejo z vrsto argu-
mentov. O tem smo spraše-
vali Slavka Kovača, tajnika
Savinjsko-kozjanske zveze
lovskih družin Celje:
»Če se mislijo stvari še dol-
go zapletati, kar ni dobro, bo
lovska zveza sama pripravila
osnutek in se z njim pojavila
pred ustreznim sekretari-
atom. Res je prišlo do nespo-
razuma z gozdarji (to ne velja
toliko za Celje in Nazarje), ki
bi radi sami prevzeli načrto-
vanje staleža divjadi, mi pa
se s tem ne strinjamo, ker so
že doslej naredili preveliko
škode. Seveda smo za načr-
tovanje skupaj z gozdarji in
kmetijci, sami pa o tem naj
ne bi odločali. In še na nekaj
moramo biti pozorni: če trez-
no premislimo celoten polo-
žaj, ugotovimo, da bo osnov-
nega pomena status, ki ga bo
dobila divjad v naši bodoči
ustavi. Če bo to dobrina pod
posebnim varstvom države,
potern je zavarovan njen ob-
stoj. Če pa bo vezana na last-
ništvo zemlje, potem se ji
slabo piše. Temu bo marsi-
kdo ugovarjal, češ, v mnogih
zahodnoevropskih deželah
je tako, vendar je to videz, ki
vara.«
Kje, na primer?
»V Nemčiji in Avstriji, ki
imata visoko razvito lovstvo,
je pravica do lova vezana na
lastništvo zemlje. Posestnik,
ki ima dovolj strnjenega
kmetijskega ali gozdnega
zemljišča, ima lastno lovišče.
Ostala zemljišča združijo
v občinska lovišča in pravico
do lova prodajo na dražbi
najboljšemu ponudniku. Za-
radi velikega povpraševanja
so cene visoke, in da bi iztrži-
li čim več, drobijo lovišča (v
Nemčiji je najmanjša možna
površina lovišča 85 hekta-
rov). Ob takšni politiki je raz-
umljivo, da pade v vodo vsa-
ko usklajevanje številčnosti
divjadi z možnostmi okolja,
saj hoče tisti, ki plača astro-
nomsko ceno za lovišče, ki
obsega v najboljšem prime-
ru nekaj sto hektarov, tudi
loviti, ob njem pa še njegovi
prijatelji in poslovni partner-
V Sloveniji je trenutno 1,5 milijona ha lovnih površin
v upravljanju 411 lovskih družin (v Savinjsko-kozjanski
zvezi lovskih družin Celje je 47 LD), 210 tisoč 500 ha pa je
v upravljanju drugih organizacij, ki imajo položaj narod-
nega parka ali delovnih organizacij s področja lovstva.
Slovenska lovska zveza obstoja že od leta 1907 in je doslej
sredi Evrope ohranila nekatere živalske vrste, ki so mar-
sikje že izumrle. Leta 1947 je bilo v LZS 5300 članov, letos
pa jih je 23 tisoč (na celjskem območju okoli dva tisoč).
ji. Takšna politika je prived-
la do izredno velikega števila
divjadi in neusklajenosti
z okoljem, česar do danes še
niso uspeli razrešiti. Uradno
predpisan odstrel je zvode-
nel ob dejstvu, da ga lahko
zakupnik prijavi, nihče pa ne
more kontrolirati, če ga je iz-
vršil. Uplenjeno divjad lah-
ko poje sam, jo podari ali za-
koplje v gozdu.«
Gozdarji vam marsikaj
očitajo, tudi nestrokov-
nost?
»S strani gozdarjev res de-
žujejo pritožbe, da z lovišči
gospodarimo kot amaterji,
brez primernega znanja in
strokovnosti. Dejal bi le tole:
gozdarji, ki so lovci, delajo
tudi v lovski organizaciji in
nam nudijo strokovno zna-
nje. Ne kaže zanemarjati
strokovnega znanja, ki so ga
pridobili številni lovski ču-
vaji in lovski tehniki med šo-
lanjem. Naše strokovnosti se
nam res ni sramovati. Naj
bom malo hudoben: v lov-
sko strokovno znanje goz-
darjev - nelovcev bi mogoče
še verjel, ali, če bi mi na
kakšnem praktičnem prime-
ru prikazali vzpostavljanje
ravnotežja med divjadjo in
gozdom. Tako pa imam pred
seboj lovišče na Pohorju, ki
obsega okoli32tisoč ha lovne
površine. Z njim upravlja
GG Maribor. Trdim, da ni
družinskega lovišča, kjer bi
z divjadjo tako nenaravno
gospodarili kot v tem goz-
darskem lovišču. Od tam tu-
di slišimo največ pritožb
o visoki škodi v gozdu. Če
me bo kdo zaradi te trditve
prijel za jezik, bom svojo na-
vedbo utemeljil s podatki
o odstrelu v tem lovišču, ki
jih ima vsakoletno statistič-
no poročilo LZ Slovenije.«
Česa se bojite?
»Da bo v sedanjih politič-
nih razmerah prišlo do pre-
cejšnjega kresanja mnenj
med kmetijci in gozdarji, ob
tem pa imam še neprijeten
občutek, da bosta divjad in
lovstvo med obema partner-
jema predstavljala drobiž in
da bodo interesi naše favne
V zadnjem obdobju neugodnih zim povzroča divjad tudi
vedno večjo škodo na kmetijskih površinah, še zlasti to
velja za divje prašiče. Lovska organizacija oz. njene dru-
žine poskušajo to škodo povrniti. Tako kar 95 odstotkov
škode, ki jo povzroči divjad, poravnajo lovske družine
sporazumno z oškodovanci, 4,7 odstotka škode ocenijo
občinske cenilne komisije in samo 0,3 odstotka škode je
sporne in jo obravnavajo sodišča. Kljub vsemu je nujno,
da lovci tam, kjer niso bili pravični pri poravnavi škode,
ta odnos temeljito spremenijo. Slavka Kovača mqti resig-
nirano in ponižno molčanje ob številnih neutemeljenih in
demagoških napadih na lovstvo in obstoj divjadi sploh.
Lovska zveza Slovenije bi že morala primerno ukrepati in
poskrbeti za objektivno obveščanje javnosti.
pri teh dveh gospodarskih
panogah vedno zapostavlje-
ni. Ker gozdarstvo skrbi le za
uresničevanje lesnopredelo-
valnih ciljev in ker naravo-
varstveno mišljenje gozdar-
jev ni dovolj razvito, ima
gozdarstvo na vesti številna
uničena rastišča velikega pe-
telina, veliko oškodovanih
življenjskih prostorov divja-
di, vnašanje tujih drevesnih
vrst in gradnjo neprimernih
gozdnih cest in vlek. Ne kaže
pozabiti tudi na številne ne-
naravne posege kmetijcev
v naše okolje, od zgrešenih
melioracij in regulacij ter
uničevanja talnice do nekon-
trolirane uporabe strupenih
kemičnih snovi, kar vse je
poljsko divjad pripeljalo na
prag uničenja.«
Skrbi vas tudi lastništvo
lovskih koč?
»Z bodočim zakonom
o lastninjenju bodo tudi lov-
ske koče, ki smo jih zgradili
s prostovoljnim delom in tu-
di vseskozi vzorno oskrbova-
li (to velja tudi za ribiče, pla-
nince,   gasilce   in   ostal^
družbena last. To nas boli in
ne vemo, kako se bo ob-
neslo.«
V pripravi so petletni de-
lovni načrti?
»Pripravljajo jih v vseh
lovskih družinah za obdobje
1991-95. Poleg že obstoječih
rednih delovnih nalog je
v ospredju skrb za obnovo
okolja, ki vse bolj izgublja
svojo vrednost, to pa pušča
močne negativne posledice
na divjadi.«
Ste ob vsem tem optimist
ali pesimist?
»Navkljub vsemu moram
biti optimist, kajti drugače
nima smisla delati. Vojne
z gozdarji, kmetijci in var-
stveniki okolja si seveda ne
želim, pač pa si želim samo
zagotoviti tisto mesto, ki
nam kot organizaciji po več
kot štiridesetih letih skrbi za
divjad in njene pogoje življe-
nja gre. Vse skupaj se mora
končati uspešno.«
TONE VRABL
Lov brez ulova
Zadnjo decembrsko nedeljo domala vse lovske družine
v Sloveniji pripravijo zadnji lov v odhajajočem letu. Lov-
ski družini Žalec so ga pripravili v lovišču pri svojem
domu Rinka nad Gotovljami. Prišli so skoraj vsi člani,
ulova pa ni bilo.
Na zaključnem lovu opravijo tudi lovski krst za priprav-
nike - letos so krstili le enega. Ker na srečanju ni padel
noben zajec, je moral zaobljubo opraviti kar na strojenem
lisičjem kožuhu.
Žalska lovska družina ima 67 članov, približno petina pa
jih zaradi starosti na skupinski lov ne more več. Zato
posebno skrb namenjajo podmladku, lahko pa se pohva-
lijo, da so lani prekrili streho in obnovili žlebove ter tlako-
vali prostor okoli doma. Letos nameravajo obnoviti še
fasado. Sicer pa imajo v lastnem lovišču trenutno 180
visokih prež, 80 krmilnic za pernato divjad in 203 elek-
trične pastirje za varovanje kmetijskih površin.
T. VRABL
ZAPLEMBE NA CEUSKEM
V LETIH 194S-1948
Piše
MiLKO MIKOLA
16. nadaljevanje
Dokončno zaplembo vsega nju-
nega premoženja pa je izreklo
marca 1949 okrožno sodišče v Ce-
lju in sicer na osnovi Zakona
o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo
in državo. Zakonca Čater sta bila
v odsotnosti obtožena:
1. da sta od poletja 1941 do spo-
mladi 1945 v Beogradu kot imetni-
ka in dejanska voditelja nakupo-
valnega in posredovalnega podjet-
ja »EKSPORT-IMPORT« stavila
svoje strokovno znanje in svoje tr-
govsko podjetje na razpolago
nemškemu generalnemu pooblaš-
čencu za gospodarstvo v okupira-
ni Srbiji s tem da sta kot grosista
nakupovala in posredovala nabav-
ljanje življenjskih in vojaških po-
trebščin, pri čemer sta vzpostavila
trgovske vezi z nemškimi oblast-
mi, sodelujočimi okupatorskimi
trgovskimi podjetniki v Bolgariji,
Romuniji in na Madžarskem ter
s tem krepila gospodarsko moč in ■
vojni potencial nemškega okupa- \
torja v Srbiji,
2. da sta v neugotovljenih dneh
leta 1946 z namenom, da se v ino-
zemstvu vključita v družbo s faši-
stičnimi cilji zoper ustavni red
FLRJ, pobegnila iz naše države
v Avstrijo.
Obtožnica je, kot vidimo, zakon-
ca Cater bremenila predvsem, da
sta med vojno gospodarsko sode-
lovala z okupatorjem. Če so za to
dejansko obstajali dokazi, pa je
nerazumljivo, zakaj sta za to kaz-
nivo dejanje, ki naj bi ga storila že
v času okupacije, bila obsojena še-
le leta 1949 in ne že takoj po osvo-
boditvi. Le malo je namreč verjet-
no, da bi bili pravosodni in drugi
organi oblasti o njunem delovanju
med okupacijo v izgnanstvu sez-
nanjeni šele štiri leta po osvobo-
ditvi.
Vprašljive obtožbe
Podobno kot zakonca Čater so
premoženje zaradi domnevnega
gospodarskega sodelovanja z oku-
patorjem zaplenili tudi Ruši Ku-
nej, ki je bila lastnica Tovarne sa-
motnih izdelkov d. z. o. z. v Štorah
in v Mladenovcu ter solastnica
manjšega deleža pri podjetju IN-
DUPLATI Jarše. Sodni proces
proti- Kunejevi je bil decembra
1946 pred okrožnim sodiščem
v Celju. Obtoženko so na osnovi
Zakona o kaznivih dejanjih zoper
ljudstvo in državo obsodili na za-
plembo vsega premoženja, ker so
jo spoznah za krivo, češ da je med
vojno dala Tovarno samota na raz-
polago okupatorju.
Celotna razprava Milka Mikole
je objavljena v letošnjem Celj-
skem zborniku, ki je že izšel. Po
ceni 140,00 dinarjev ga lahko ku-
pite v uredništvu Novega tedni-
ka in Radia Celje.
Ta obtožba pa je z več vidikov
vprašljiva. Predvsem je vprašlji-
vo, ali je obtoženka to storila pro-
stovoljno, saj ji je okupator že leta
1941 podjetje odvzel in vanj posta-
vil svojega komisarja. Se bolj
vprašljivo pa je, kako naj bi obto-
ženka nemškim okupacijskim
oblastem preprečila, da njenega
podjetja ne bi vključili med tista
podjetja, ki so delala za potrebe
nemške vojske. Povsem v proti-
slovju s trditvijo, da je obtožena
gospodarsko sodelovala z nem-
škim okupatorjem, pa je dejstvo,
ki ga je obtožena pred sodiščem
tudi dokazala, da je namreč v času
okupacije ne le nasprotovala nem-
škim okupacijskim oblastem, am-
pak je celo aktivno sodelovala
z Osvobodilno fronto, njen sin pa
je bil celo v partizanih. Krajevni
ljudski odbor Gornja Radgona,
kjer je obtoženka žive^la med oku-
pacijo, je namreč glede njenega
vedenja v času okupacije podal
naslednjo karakteristiko:
»Tov. Ruša Kunej, roj. Majdič,
rojena dne 24. aprila 1900, pristoj-
na v Celje, stanujoča v Noričkem
vrhu, štev. 8, je za časa njenega
bivanja med okupacijo v Gornji
Radgoni živela in se nasproti oku-
patorskim oblastem zadržala so-
vražno, v začetku narodnoosvobo-
dilnega gibanja sodelovala in ma-
terialno podpirala OF ter bila v le-
tu 1944-45 zaprta od strani gesta-
pa zaradi njene pripadnosti in po-
litičnega sodelovanja v OF. Ime-
novana je bila s hčerkami obsoje-
na za taborišče Ravensbruck, ven-
dar do transporta ni prišlo zaradi
približajoče se fronte v mesecu
marcu 1945.« Kljub tem dejstvom
je sodišče obtoženko obsodilo na
zaplembo premoženja, oprostilo
pa jo je kazni odvzema prostosti.
Med celjskimi podjetniki, ki so
jih obsodili na zaplembo premože-
nja po Zakonu o kaznivih dejanjih
zoper ljudstvo in državo, sta bila
tudi stavbenik ing. Franjo Grein iz
Čreta ter tiskarnar Adolf Rode iz
Celja. Na sodnem procesu pred
okrožnim sodiščem v Celju sta bi-
la 8. 1. 1949 obsojena, ker sta sode-
lovala pri organiziranju pobega
podjetnika Todorja Lazareviča
s Teharij in še nekaterih drugih
oseb v Avstrijo. Vendar zaplemba
premoženja njunih podjetij ni več
zajela, ker so ju že pred tem naci-
onalizirali. Tako so jima poleg
ostalega premoženja zaplenili tudi
odškodnino, ki jima je pripadcda
za nacionalizirani podjetji.
Pritisk na
podjetnike
Takšni sodni procesi, ki so se
skoraj redno končali z zaplembo
obsojenčevega premoženja, so
nedvomno pomenili določen pri-
tisk na tiste podjetnike, ki jim po-
djetij še niso zaplenili ali kako
drugače podržavili. Prav zato so se
nekateri med njimi rajši odločili
svoje podjetje »prostovoljno po-
dariti« državi. V celjskem okrožju
so leta 1946 svoja podjetja državi
»podarili« naslednji podjetniki:
- Henrik Weinberger, lastnik
METKE Celje;
- Drago in Deša Paljaga, lastni-
ka tovarne volnenih izdelkov Pe-
ter Majdič, Škofja vas;
- Vilko Senica, solastnik tek-
stilne tovarne JUTEKS Žalec.
O tem, koliko sodnih zaplemb
so v obdobju I945-I948 izrekli in
izvedli na območju celjskega
okrožja, nimamo podatkov. Vse-
kakor je bilo sodnih zaplemb
v primerjavi z zaplembami, ki so
jih izrekle zaplembne komisije na
osnovi odloka AVNOJ z dne 21.
11. 1944, zanemarljivo malo.
Od okrog 2200 zaplemb, ki so jih
izvedb v celjskem okrožju v ob-
dobju I945-I948, jih je bilo naj-
manj 95% takšnih, ki so jih izrekle
zaplembne komisije in največ 5%
takšnih, ki so jih izrekla sodišča.
Vendar pomen sodnih zaplemb ne
glede na njihovo število v celj-
skem okrožju ni bil zanemarljiv,
saj je v večini primerov šlo za za-
plembo gospodarskih podjetij, oz.
zemljiških posesti, medtem ko je
pri zaplembah sovražnikovega
premoženja v precejšnji meri šlo
tudi za zaplembo premičnin.
Upravljanje
zaplenjenega
premoženja
Premoženje, ki je bilo zaplenje-
no, je postalo t.i. narodna imovi-
na. Pojem narodna imovina pa ni
obsegal samo zaplenjenega pre-
moženja, ampak tudi premoženje,
ki je bilo last bivše jugoslovanske
države, samoupravnih teles in
drugih javno pravnih ustanov ter
premoženje, ki je ostalo začasno
ali za stalno brez lastnika oziroma
gospodarja. Pri slednjem je šlo
predvsem za premoženje oseb, ki
jih je nemški okupator izgnal ozi-.
roma izselil.
Za upravljanje z narodno imovi-
no je Predsedstvo SNOS 20. fe-
bruarja 1944 ustanovilo Komisijo
za upravo narodne imovine (KU-
NI), ki je bila organizirana tako, da
je imela svoje organe v vseh
okrožjih, okrajih in mestih s polo-
žajem okrožja ali okraja.
Tako so obstojale okrožne,
okrajne in mestne uprave narodne
imovine, medtem ko so v krajih
kot najnižjih upravnih enotah bili
za vprašanja narodne imovine po-
stavljeni posebni referenti. KUNI
in njeni organi so delovali do mar-
ca 1946, ko so bili ukinjeni. Z uki-
nitvijo KUNI je premoženje, ki je
tvorilo narodno imovino, prešlo
v upravljanje:
1. Vsa zaplenjena zemljišča so
prešla v agrarni sklad iz katerega
so se v skladu z Zakonom o agrar-
ni reformi in kolonizaciji delila
agrarnim interesentom.
2. Vse zaplenjene industrijske
obrate je prevzelo ministrstvo za
industrijo in rudarstvo.
3. Zaplenjena trgovska podjetja
v večjih mestih je prevzelo zvezno
trgovsko podjetje Narodni maga-
zin (NAMA), manjše trgovine pa
so prevzele nabavno-prodajne za-
druge (NAPROZA) in ljudski od-
bori.
4. Večji gostinski obrati, ki so
bili pomembni za tujski promet,
so bili izročeni republiškemu go-
stinskemu podjetju TURIST HO-
TEL, ostali gostinski obrati pa so
prešli v zadružni sektor.
5. Stanovanjske zgradbe so pre-
Sle v upravljanje ljudskih od-
borov.
Nadaljevanje prihodnjič
8. STRAN - 10. JANUAR 1991
KULTURA
Dunaj v Celju
člani Dunajskega
abonmaja, ki ga priprav-
lja turistična agencija
Kompas v Celju, si bodo
jutri v Slovenskem ljud-
skem gledališču ogledali
predstavo Happy baby
v izvedbi dunajskega gle-
dališča Theater und Lite-
raturvereins an Mur - Ti-
ber Donau. Abonenti pri-
hajajo v Celje v okviru
nove abonmajske ponud-
be - spoznavanja zanimi-
vih mest pri nas. Kot prvo
se bo predstavilo prav Ce-
lje, ki si ga bodo ljubitelji
gledališča pred predstavo
ogledah pod strokovnim
vodstvom Kompasovega
turističnega delavca Ro-
ka Videča.
Turistična agencija
Kompas v Celju se vse
bolj uveljavlja tudi kot or-
ganizator kulturne po-
nudbe. Letos je še pose-
bej zaživel t. i. Dunajski
abonma, ki se lahko poh-
vali s pestro ponudbo in
vse večjim zanimanjem
občinstva. Pri tem ne gre
samo za ogled gledali-
ških, baletnih in opernih
predstav na Dunaju, pač
pa tudi za kulturne prire-
ditve drugod. Tako so za-
čeU tudi predstavljati za-
nimiva mesta pri nas. Kot
prvo je jutri torej na vrsti
Celje, podobne oglede,
združene z različnimi
predstavami doma in
v tujini, pa bodo pri Kom-
pasu pripravljali tudi
v prihodnje.
M. POD JED
Zbadljivo in zabavno
Kabaret 91 Svetlane Maliarovič in Vinlia MHaermlorteria
Kot neabonmajski doda-
tek za radoživ in piker zak-
ljuček leta so v celjskem
Slovenskem ljudskem gle-
dališču na Odru Herberta
Griina uprizorili Kabaret 91
avtorice besedil in glasbe
Svetlane Makarovič. Tako
smo se tudi v Celju po dalj-
šem času srečali z gledali-
škim žanrom, ki privablja
množice gledalcev po veči-
ni gledaliških središč sveta,
pri nas pa so se mu gledališ-
ča, kot še marsikateremu
drugemu žanru (opereta,
musical, kriminalka...), žal
domala odpovedala.
Nekatero že znane »songe«
Svetlane Makarovič in ne-
katere nove je v prijetno te-
koče in duhovito zaporedje
razvrstil režiser Vinko M6-
derndorfer. Za uvod je po-
stavil pesem »Nihče ni brez
napak«, za učinkovit zaklju-
ček pa pesem o inflaciji be-
sed, ki postavlja pod vprašaj
vsakršno besedovanje, celo
umetniško odzivanje na po-
sameznikovo in družbeno
vsakdanjost. Vmes so smi-
selno razporejene pesmi, ki
duhovito, blago humorno,
ostro satirično in celo brez-
sramno sarkastično govorijo
o splošnih človeških napa-
kah in slabostih, o njihovih
družbenih ali kolektivnih se-
števkih in o aktualnih druž-
benih slabostih, ki se na zu-
naj kažejo v pojavih malo-
meščanščine in nacionalne
mitologizacije. Makaroviče-
va piše včasih z razumniške
razdalje, včasih iz osebne ču-
stvene prizadetosti, vedno
pa oblikuje svojo misel in
naperja ost kritike duhovito
in nedvoumno. Ob njeni kri-
tiki se je mogoče radoživo
zabavati, četudi nezmotljivo
zadeva slabosti vsakogar
med nami. Avtoričina uglas-
bitev daje posameznim pe-
smim zaključeno podobo, ki
se hkrati sklada z vsebino in
omogoča interpretom boga-
te možnosti ustvarjalne in-
terpretacije.
Režiser Vinko Moderndor-
fer je uprizoril kabaretne
točke z nekaterimi izrazito
gledališkimi poudarki in
prehodi, ki so ostrili poante
pesmi in hkrati utrjevali
umetelni videz oziroma
ohranjali ustvarjalno distan-
co. z odrom na odru mu je
pri tem pomagal scenograf
Štefan Marflak, kije dogaja-
nje s prehodom v obliki jezi-
ka ponesel neposredno med
gledalce. Učinkovit je zak-
ljučni prizor, ko veliki ustni-
ci na manjšem odru »požre-
ta« ob songu »besede, bese-
de« trojico nastopajočih.
Konvencionalne kabaretne
in duhovite ilustrativne ko-
stume je zasnovala Majda
Kolenik. Zlasti učinkovita je
karikatura alpskih irhastih
hlač v domoljubni pesmi,
razkošen kostum princese
z žabo in travestita iz vele-
mestnih nočnih lokalov. Pre-
proste in prijetne glasbene
aranžmaje za klavirsko
spremljavo je napisal Jani
Golob, za njihovo korektno
in muzikalno živahno odr-
sko izvedbo pa je poskrbel
korepetitor in pianist Edi
Goršič. Igrivo in nevsiljivo
koreografijo je zasnovala
Lojzka Žerdin, masko pa
oblikovala Gabrijela
Fleischman.
Med trojico igralcev, ki jim
žanr očitno »leži«, ker v njem
znajo najti veliko ustvarjal-
nih možnosti in spodbud, je
najbolj izbrušen in suveren
nastop Bogomira Verasa.
Brezhibno petje, duhovita in
zmuzljiva pevska in igralska
interpretacija hkrati, domi-
šljena mimika in gesta, vse
to postavlja Verasovo stvari-
tev na raven najboljših moj-
strov tega žanra. Tempera-
mentno in skrbno partnerico
je imel v Ljerki Belakovi,
razigranega in prizadevnega
partnerja pa v Bojanu
Umeku.
Celjsko gledališče je s Ka-
baretom 91 ponudilo široke-
mu krogu občinstva nadvse
gledljivo predstavo, ki zmo-
re v dobri uri sprostiti in (ne
brez soli spoznanja) zabavati
takorekoč vsakogar. Bilo bi
koristno, če bi ponovno obu-
jeni žanr skušali ohranjati,
gojiti in razvijati naprej. Ta-
ko z avtorskim dopolnjeva-
njem ter aktualiziranjem
zgoraj omenjene uprizoritve,
kakor tudi z uprizarjanjem
novih besedil.
SLAVKO PEZDIR
ZAPISOVANJA
Style of llfe
Končno! Napočil je čas
boga Janusa. boga vrat in
prehodov, boga začetka in
konca, začetka nekega no-
vega in konca starega ob-
dobja. Prehodov, skratka.
Napočil je januar in s tem
novo leto. Ali pa, v primeru
Laibach, novo desetletje.
Ta prehod je Ijubljansko-
trboveljska zasedba oveko-:
večila s pompoznim in i
spektakularnim koncer-
tom v trboveljski Termo-
elektrarni (plus predstava
Rdečega pilota in, jasno, ti-
skovna konferenca), kar ne!
pomeni nič drugega kot to,
da je šlo za praznovanje.
Namreč, vsako praznova-
nje, pa najsi bo to takšno ali
drugačno, nujno vključuje
vase tudi javnost. Sele ta,
povabljena ali ne, naredi
nek dogodek slavnosten in
kot takega, torej slavnost-
nega, predmet praznovanja
in proslavljanja. Podobno
EG Glej v preteklem letu,
v oktobru, ko je slavil svojo
dvajsetletnico. Bučno in
spektakularno ter delavno.
Predstave, tudi tiste stare
več kot petnajst let, so se
vrstile kot na tekočem tra-
ku: glavni cilj Gleja pa ni
bil zgolj proslavljanje sicer
zavidljivega jubileja, am-
pak ravno nasprotno; sloje
za neko iskanje potrditve
med javnostjo. V tem se pa
dogodka kot je desetletnica
Laibacha in dvajsetletnica
Gleja razlikujeta. Laibach
je javnost pridobil že s prvi-
mi nastopi, še več, ravno
s prvimi nastopi je Laibach
javnost sploh pridobil in jo
z vsakim nadaljnim nasto-
pom počasi izgubljal.
V Gleju je stvar drugačna.
Glej seje moral vedno bolj
potrjevati ali, če hočete,
z vsako novo predstavo je
Glej pridobival na publici-
teti, torej pri javnosti. Praz-
novanje dvajsetletnice pa
je prišlo še kako prav.
Z dvajsetletnico obstoja in
njenim pompoznim pro-
slavljanjem je Glej pridobil
več kot z vsemi predstava-
mi skupaj. Po drugi strani
je pa spet ogromno izgubil
(in tudi tu se Glej in La-
ibach, ki ni z jubilejnim
koncertom prav nič izgu-
bil, razlikujeta). S tem mi-
slim predvsem in samo na
image, ki si ga je gradil
dvajset let. Neinstituci-
onalno in avantgardno gle-
dališče.
Glej je bil vse do lanske-
ga oktobra dejansko nein-
stitucionalno     gledališče
(konec koncev je neinstitu-
cionaliziran še vedno), gle-
dališče, ki ni pripadalo ni-
komur in bilo last vsako-
gar. Avantgardno gledališ-
če? Morda res, toda spet le
do lanskega oktobra, do
dne, ko so tam zaposlili
(konec obdobja neinstituci-
onaliziranosti) upravnico
(Lidija Jurjevec) in umetni-
škega vodjo (Nevenka Ko-
privšek). Seveda, Glej še
danes dela avantgardne
predstave, toda avantgrad-
ne le za tistega, ki gledališ-
ča ne spremlja celovito in
resno. Avantgardni teater
ni živadinovski eklektici-
zem niti belgijski novi val
plesa: še manj je to alterna-
tiven teater. Ali kot pravi
Simon Kardum, kritik in
publicist, edini pravi slo-
venski alter teater živi v Tr-
novem v Ljubljani, to je
v Kud France Prešeren, to
je Ana Monro.
Že res, toda Ana Monro
ima že ves čas svojega udej-
stvovanja svojega brata.
Podjetje za proizvodnjo
fikcije. Teater petih deklet,
ki nima ambicij postati
profesionalen in »ugleden«
teater, podjetje, ki pa ni tu-
di institucija. Je zgolj gle-
dališče. Kot je bilo gledališ-
če nekoč Glej. Danes je že
firma. Stalen repertoar, do-
mala hišni režiserji, stalni
igralci ...To pa, roko na sr-
ce, ni več alternativni te-
ater. Ali z drugimi beseda-
mi. Glej je izgubil svoj ima-
ge. Svoj način življenja.
Glej je zamenjal obleko.
Prešel je z Benettona (nova
prodajalna v Ljubljani) na
Yves Saint Laurent (prav
tako nova prodajalna eks-
kluzivnih oblačil v Ljublja-
ni). To pa ni več v redu.
Pravzaprav je vsaka po-
dobna zamenjava obleke
lahko precej škodljiva. Po-
sebej še, če v njej deluješ in
se prikazuješ celih dvajset
let. Laibachu je bilo navse-
zadnje s tem prizanešeno.
Torej, čakamo dvajset
oziroma tridesetletnico.
Kri v luft! Creve na plot!
Oris družabnega živijenia Celianov na prelomu stoletja
Tik pred koncem lanske-
ga leta je pod okriljem naše
časopisne in radijske hiše
izšla nadvse zanimiva knji-
ga z zgovornim naslovom
Kri v luft! Čreve na plot! in
pod naslovom Oris družab-
nega življenja v Celju na
prelomu stoletja. Avtor te,
za Celjane prav gotovo do-
brodošle knjige je magister
Janez Cvirn, sicer kustos
Pokrajinskega muzeja
v Celju.
Avtor je v knjigi, ki je izšla
v nakladi tisoč izvodov, ori-
sal gospodarske, socialne in
nacionalne razmere v Celju
v letih 1890 in 1914 ter naka-
zal procese in strukture, ki
so odločujoče vplivali na
vsakdanje življenje. Na utrip
vsakdana na prelomu stolet-
ja so prav gotovo vplivale ta-
kratne gospodarske in naci-
onalne razmere, ki jim avtor
posveča uvodni del knjige.
Celje je na prelomu stoletja
v glavnem ohranjalo pretež-
no obrtniško trgovsko struk-
turo. Po statistiki iz leta 1902
je bilo v mestu 506 glavnih in
30 pomožnih gospodarskih
obratov s 1648 zaposlenimi.
Od konca osemdesetih let se
je nezadržno krepilo sloven-
sko meščanstvo in posegalo
tudi na tista področja, ki so
bila predtem v domeni nem-
štva, s tem pa je prihajalo do
vse ostrejših nacionalnih
konfliktov. Odnosi med
Nemci in Slovenci, med
meščani in delavci - to so
vprašanja, ki jih avtor zaradi
boljšega razumevanja raz-
mer in življenja podrobno
analizira.
In kakšno je bilo v teh raz-
merah družabno življenje
Celjanov? Bilo je sila pestro,
odvijalo pa se je v gostinskih
lokalih, v Narodnem domu
in v Nemški hiši, po kavar-
nah, nočnih lokalih, tu so bili
značilni plesi, pa promena-
de, kulturne prireditve, gle-
dahške predstave, društva in
številne glasbene prireditve.
O vsem tem piše avtor Janez
Cvirn na osnovi arhivskih in
časopisnih virov, s to knjigo
pa je tudi Celje dobilo etno-
loški oris družabnega življe-
nja s kakršnim se doslej po-
našajo v Ljubljani in v Mari-
boru.
Grajski portal
Pri obnovi gradov je velenjski srečna izjema.
Pred dnevi so vgradili še nov grajski portal in
slovesno zaključili dela pri obnovi fasade, ki so
jih opravljal i-k ar nekaj let.
Novi grajski portal so izklesali delavci mari-
borskega gradbenega finalista iz Josipdolana
Pohorju, vrata je naVedil Milojko Kumer iz Šo-
štanja, zaključna zidarska dela pa je s svojo-
ekipo opravil Pavle Ružič iz Velenja. Ob tej
priložnosti so odprli tudi samostojno razstavo
Arpada Šalamona iz Velenja ter predstavili
knjigo Šaleških razgledov. Foto: LO
Bogastvo
ilustracije
Ilustracija naredi knjigo popolnejšo, bo-
gatejšo in za bralca bolj privlačno, vendar
so njeni avtorji po krivici cesto spregleda-
ni. V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju
so se jim oddolžili z razstavo ilustriranih
knjig, ki si jo je v mesecu dni ogledalo
veliko ljubiteljev.
Ob zaključku razstave se zdi vredno
spomniti, da je bila to tretja večja razstava
ilustriranih knjig v celjski knjižnici in da so
bile predstavljene vse vidnejše ilustrirane
knjige od 16. do 19. stoletja, ki jih je skrbno
zbrala in uredila prof. Antonija Fras. Pred-
stavljenih je bilo približno sto knjig, med
njimi pa iz varnostnih razlogov žal ni bilo
Dalmatinove Biblije iz leta 1584 in Slave
Vojvodine Kranjske J.3V. Valvazorja s kon-
ca 17. stoletja, ki sta ravno tako last knjiž-
nice.
Razstavo je popestril izbor fotokopiranih
listov na temo izdelave papirja ter vezave in
tiskanja knjig od prvih začetkov do začetka
moderne dobe. Med ilustratorji so bila za-
stopana vsa vidnejša imena, tudi Payne in
Schnorr, ki sodita v zgodovino evropske
ilustracije.
V Knjižnici Edvarda Kardelja bodo v ok-
viru razstav kot spremnih prireditev redne
dejavnosti v torek, 15. januarja, odprli raz-
stavo slovenskih slovnic v počastitev slavi-
sta Frana Miklošiča. Avtorica razstave je
prof. Božena Orožen.   MATEJA PODJED
Glasba sveta v Celju
Konec leta je bilo Celje
z okolico v znaku številnih
prijetnih kulturnih priredi-
tev. Najštevilnejše so bile
glasbeno obarvane, zanje
pa so poskrbeli predvsem
naši amaterski ansambli.
Žal je odpadel tradicional-
ni novoletni koncert zabav-
nega orkestra »Žabe« ki si še
vedno ni opomogel od po-
plave, in Celjskega godalne-
ga orkestra v unionski dvo-
rani. Da pa njihovi ljubiteljf
ne bi bili prikrajšani za lepo
glasbeno doživetje, je godal-
ni orkester pod vodstvom di-
rigentov prof. Edvarda Gor-
šiča in prof. Nenada Firšta
pripravil Celjanom prvovr-
sten božični koncert v cerkvi
svetega Daniela v Celju. Ob
glasbenikih Celjskega godal-
nega orkestra so se predsta-
vili še pevci mešanega zbora
France Prešeren. Oba an-
sambla sta s tem tudi zaklju-
čila uspešno leto, v katerem
sta proslavila prvi 45, drugi
pa 95 - letnico ustanovitve.
V nabito polnem avditori-
ju je najprej zazvenela Mo-
zartova skladba Ave verum
kot uvod v Misso brevis v G-
duru istega skladatelja, ki je
bila v Celju prvič izvedena.
V njej so se kot solisti izkaza-
li poleg obeh ansamblov še
študentje solopevskega od-
delka ljubljanske akademije
za glasbo. Nato je sam orke-
ster lepo zazvenel v izvajanju
Bachove uverture, v zad-
njem delu pa smo slišali ne-
kaj zborovskih odlomkov iz
čudovitega Handlovega ora-
torija Mesija. To je bil prav-,
zaprav višek koncerta, saj
sta se zbor in pomnoženi,
skorajda simfonični orkester
lepo dopolnjevala. Zaključ-
na Sveta noč je samo še do-
polnila čudovit glasbeni ve-
čer, v katerem smo poslušal-
ci lahko s ponosom ugotav-
ljali, da so tudi celjski glas-
beniki sposobni dostojno iz-
vesti dela iz svetovne glasbe-
ne literature. Zlasti, če smo
to kasneje primerjali s praz-
ničnimi televizijskimi preno-
si podobnih koncertov.
Oče in Tata javor
Pesnica iz naše doline, Neža Maurer, ki piše za odrasle in
otroke, je pri založbi Naša djeca v Zagrebu pred dnevi izdala
knjigo pesmi za otroke Oče javor. Njena posebnost je, da je
dvojezična. Slovenske pesmi so namreč prevedene tudi v hrvaš-
čino, in sicer tako, da jih čez dve strani povezuje ilustracija Pike
Vončina, pesem v originalu in v prevodu pa je zaradi pregledno-
sti mogoče sproti primerjati.
Pesnica Neža Maurer, ki je bila tudi novinarka in urednica, je
znana tudi kot prevajalka in je svoje pesmi sama prevedla. Tako
je bralcem ponudila priložnost spoznavati jezik na posreden
način, kar velja za obe jezikovni področji. Pesmi iz ilustrirane
knjige Oče javor (Tata javor) so napisane toplo, tolažeče, in
pripovedujejo o otroku, ki se, kadar zanj nimata časa ne oče in
ne mama, zateče v naročje košatega in čvrstega javorja. Beseda
in rime tečejo pesnici gladko in čutiti je, da je mojstrica doma-
čega jezika. M. PODJED
REPORTAŽA
10. JANUAR 1991 - STRAN 9
župan, gospod Milan Dobniji, s podplutim očesom, psihično prizadet, to^a še vedno
ponosen.
Lastnika gostilne Štefka in Slavko Podobnik. Slednji z roko kaže na prostor za šankom,
kjer ga je župan zbil po tleh.
Padec razjarjenega
žaisicega župana?
Nenavadna zgodba o hrupni gostilni In pretepenem politiku. Bo žalski župan MIlan Dobnik odstopil?
Vroča kri žalskega župa-
na Milana Dobnika in ne-
pravilnosti gostilniškega
poslovanja so zakuhale pra-
vo politično afero. Ali so
v ozadju pretepa županske
ambicije bogatega obrtni-
ka? Zmerjanje, streljanje,
prodajanje hiš - prava mala
Amerika...
Iz malega raste veliko. Ma-
li sosedski prepiri v bližini
nove gostilne Pri Zibki
v Grižah 46/b so se razboho-
tili v velike probleme, ki pre-
segajo lokalne razsežnosti in
dobivajo vse bolj tudi špeku-
lantsko in politično ozadje.
Vse skupaj se je zaostrilo po
otvoritvi gostišča 30. novem-
bra, višek pa je bil v noči iz I.
na 2. januar, ko je v gostišču
prišlo do filmskega razpleta.
Toda pojdimo lepo po
vrsti...
Županu zavre kri!
v tistem predelu Griž, ki
mu domačini pravijo: Dolina
ob potočku Zibika, so ljudje
vrsto let živeli v sožitju, ki so
ga tu in tam zmotili redki
prepiri med sosedi. Zgolj že-
lja po miru in naključje sta
pred 4 leti tja pripeljala tudi
sedanjega žalskega župana,
vodjo občinskega Demosa in
profesorja celjske gimnazije
Milana Dobnika. Morda to
dolino še dolgo časa ne bi
omenjali v časopisih, če se
v ta predel Griž ne bi naselila
nesluten nemir in nestrpnost
po tistem, ko se je v okolici
razvedelo, da bo tam zrasla
velika in sodobno opremlje-
na gostilna, ki sta jo zgradila
bivša najemnika gostilne
Gasilec iz Matk: Štefka in
Slavko Podobnik. Gostilno
so odprli 30. novembra, ta-
krat še brez ustreznih dovo-
ljenj, in sicer v neposredni
bližini hiše župana Dobnika
in hitro prekipevajočega so-
seda in obrtnika Mirana Ce-
kute. Kljub nejevolji bi se
stvari odvijale kolikor toliko
normalno, če ne bi takšni in
drugačni gostje, po odhodu
iz gostilne krepko po 22. uri,
zganjali hrup z vpitjem, me-
tanjem petard, hrupnim iz-
peljevanjem z avtomobili, po
prepričanju Cekute tudi
s streljanjeni^^ištolo, parki-,
ranjem na tujih površinah in
tako naprej, krepko kršili
nočni red in mir. Resda je bil
to prednovoletni čas in da se
to ni dogajalo vsak večer, to-
da nekaterim okoličanom j£
očitno prekipelo. Prav ne-
verjetno je, da je prvi izgubil
živce človek, ki bi si to še
najmanj lahko privoščil: žu-
pan Dobnik, ki smo ga poz-
nali po mirnem značaju,
uglajenem vedenju in inte-
lektualni drži. V noči s 1. na
2. januar je, potem ko so ga
odhajajoči gostje iz gostilne
z velikim hrupom zbudili iz
spanja, malo po eni uri zju-
traj odvihral v gostilno, zbil
gostilničarja na tla, okoh nji-
ju seje v nekaj sekundah na-
brala velika gneča, v kateri
jo je nazadnje s sivim in pod-
plutim očesom najbolj sku-
pil župan sam.
»Vem, da sem storil veliko
naj>ako, toda v meni seje na-
biral gnev, ki ga nisem mo-
gel več krotiti. Ko sem pole-
tel skozi vrata, je za mano
vpila žena, češ Milan nikar,
toda vse skupaj je bilo pre-
pozno. V gostilni niti ne
vem, kaj se je točno dogaja-
lo, svoje misli sem uredil še-
le takrat, ko je prišla polici-
ja,« pripoveduje. Vsi v gostil-
ni so bili kajpak preseneče-
ni, vse se je odvijalo blisko-
vito hitro, Mariji Trnovšek iz
Griž je »leteči gost« mimo-
grede strgal jakno, dokonč-
no pa je nepovabljenega go-
sta očitno s pestjo umiril
stalni gost gostilne in neka-
teri pra.vijo, kar osebni stra-
žar Slavka Podobnika.
Podolinik ima
zaveznika
Po tem dogodku se stvari
zapletajo, zaostrujejo in do-
bivajo vse širše razsežnosti.
Dobnik in Cekuta ne vidita
druge rešitve, če bi seveda
hotela imeti mir, da prodata
hiši, ki pa sta zaradi gostilne
precej manj vredni, kot pra-
vita, bržkone pa sta na njiju
tudi čustveno izredno nave-
zana. Slavko, lastnik gostil-
ne, pravi da mora župan, ki
pade na tako nizko raven,
odstopiti, če pa bo župan
prodal hišo, da jo bo kupil
kar on. Cekuta grozi s pištolo
in opozarja, da se lahko do-
godki tragično končajo. Po-
leg tega pa se je v tem delu
Griž začel pravi boj med dve-
ma skupinama, od katerih se
eni potegujejo za župana in
drugi za gostilničarja.
To pa še zdaleč ni vse.
Mnogi se sprašujejo, kako
gostilna lahko obratuje, če
niso dali soglasja krajani, od
kod gostilničarju, ki je v go-
stilni Gasilec v Matkah pla-
čeval zanemarljiv davek, dva
milijona mark, kot je ocenje-
na vrednost njegove gostilne
Pri Zibki. Od kod mu denar
za morebitni nakup Dobni-
kove hiše? Od kod denar za
nakup (Blajovega) Volva?
Hkrati ti isti ponujajo odgo-
vor, da je v ozadju vsega
obrtnik Blaj, ki z velikimi
sredstvi podpira Podobnika.
To je izjavil tudi sam Slavko
Podobnik. Ali ima Blaj mor-
da »županske« ambicije?
Vprašanje je tudi, kaj je z ob-
činsko inšpekcijo. Res, da je
zakonodaja na tem področju
sila neurejena, da so kazni
zaradi kršitve Odloka o po-
slovnem času smešno nizke,
da je čas obratovanja gostil-
ne še zelo kratek. Toda, kje
so bili inšpektorji, ko je go-
stilna 14 dni obratovala ile-
galno, kaj lahko inšpekcija
in policija stori, če lastnik ne
spoštuje odloka o tem, da
mora biti v gostilni po 22. uri
mir? Ah je to sploh mogoče
realno pričakovati? Marjan
Žohar, vodja tržne inšpekci-
je iz Žalca pravi, da so od 29.
decembra tudi pravnomoč-
na vsa dovoljenja, ki jih Po-
dobnik kot gostinec potre-
buje za obratovanje svoje go-
stilne. Toda če se gostinec ne
drži delovnega časa in če je
več kot trikrat kaznovan, ker
njegovi gostje kršijo javni
red in mir, lahko pride do
odvzema obrtnega dovolje-
nja in začasnega zaprtja go-
stinskega lokala. Zaenkrat
pa je Podobnik kaznovan za-
radi šušmarstva, ker je nudil
14 dni usluge brez ustreznih
dovoljenj, kar pa je nekaj
drugega.
Pretep postane
politični škandal
Ker pa je Dobnik politik,
so se bržkone stvari še spoli-
tizirale. Dobnik je v okviru
Demosa razpravljal o svojem
morebitnem odstopu, na-
sprotniki Demosa pa si že
veselo manejo roke, češ, ka-
ko neumnega župana je De-
mos postavil na prestol ob-
činske skupščine. Prav goto-
vo bo primer prišel tudi pred
poslance občinske skupš-
čine.
Nihče ne more vedeti, ka-
ko se bodo stvari razpletle.
Miran Cekuta, ki stanuje
nekaj metrov od župana in
nove gostilne, je v zadnjih
nočeh večkrat klical polici-
jo, ženino bolehno mater,
kot pravi, so zaradi hrupa
odpeljali v Celje in dodaja,
da je župan Dobnik čudovit
človek plemenitega znača-
ja, prav tako mnogi sosedje,
ki so s trudom in velikimi
napori izravnali dolino ter
si postavili hiše, vse pa seje
spremenilo, ko je v -dolino
prišel pohlepni in pokvarje-
ni gostilničar Podobnik.
Ali se bo župan odselil in od-
stopil? Ali bo Cekuta streljal
ali še naprej metal kamenje
v gostilno in Štefko zmerjal
s prasico? Ali bodo nekateri
krajani in krajanke Griž želj-
ni pijače še naprej lezli ne-
kam gostilničarju? Ali bo
kdo razkril še drugo Blajevo
življenjsko plat? Ali bodo
Podobniku kdaj zaprli go-
stilno?
Vse možnosti so seveda
odprte, le tista ne, da bi vsi
krajani v dolini potoka Zibi-
ke zapeli: »Ne vrag, le sosed
bo mejak.«
VOJKO ZUPANC
Foto: EDI MASNEC
Gostilna Pri Zibki, ki je stvari v Grižah obrnila na glavo.
Mariji Trnovšek, ki ne stanuje blizu gostilne Pri Zibki,
zelo rada pa se pride tja zabavat in popivat, je župan
v naletu strgal jakno.
10. STRAN - 10. JANUAR 1991
DOGODKI
Blokirali cesto
y Agrini so voznikom ponudiii odkup tovornjakov, vendar
šoferji menijo, da so pogoji nesprejemijivi
Pred blagovnico Agrine
v Žalcu je bila v ponedeljek
silna gneča. Okrog 40 šofer-
jev Transporta Vrbje je
s svojimi kamioni blokiralo
cesto in vse dopoldne čaka-
lo predstavnike Agrine.
Vozniki so terjali odgovore
na nekaj vprašanj, med dru-
gim zakaj je Agrina, katere
sestavni del je Transport
Vrbje, zašla v tako hude raz-
mere, kdo od vodilnih bo za
takšne razmere odgovarjal,
predvsem pa so si hoteli na-
točiti čistega vina v zvezi
s predlaganim odkupom
vozil.
Po trditvah šoferjev so
v Agrini brez kakšnih poseb-
nih prejšnjih dogovorov po-
nudih v odkup celoten vozni
park Transporta. Gre za od-
kup 36 vozil, ki naj bi jih šo-
ferji plačali takoj oziroma
naj bi jih odplačevali na tako
imenovani leasing. Odplači-
lo bi trajalo dve leti, v ceno
pa so vračunane tudi obresti.
Vozniki menijo, da so pogoji
odkupa nesprejemljivi in da
večina delavcev nima naj-
manjših možnosti za nakup
vozil. Po oceni šoferjev bi se
lahko pogovarjali, če bi vozi-
la lahko odplačevali pet let,
če bi lahko sklenili z Agrino
kooperacij ske pogodbe in
tudi obresti so po mnenju
delavcev previsoke. Kon-
kretno pa so povedali tole:
Roman Zupane: »Ponud-
ba Agrine je povsem nespre-
jemljiva. Postavili so nam
pogoje, ki jih nikakor ne mo-
remo sprejeti. Najprej je bilo
rečeno, da lahko vozila od-
plačamo takoj ali v dveh le-
tih na obroke. Po zadnjih in-
formacijah so se menda celo
odrekli plačilu na obroke,
vozila naj bi prodali kar pre-
ko oglasov, dobili denar,
s katerim bodo živeli nekate-
ri še nekaj mesecev, mi pa
bomo ostali na cesti. Menda
so tudi odločbe, po katerih
bo vseh 58 delavcev na listi
čakanja, že napisane. Kon-
kretno je vozilo, ki ga sam
vozim, ocenjeno na 498 tisoč
dinarjev. Januarja bi moral
odplačati 20 tisoč dinarjev,
poleg tega še skoraj 18 tisoč
din obresti. V letošnjem letu
bi za vozilo odplačal 249 ti-
soč dinarjev in 158 tisoč di-
narjev obresti, v dveh letih
pa preko 712 tisoč dinarjev.
Moja zadnja plača je znašala
4500 dinarjev, zdaj pravijo,
da bo nižja še za 20 odstot-
kov. Kako naj torej človek
odplača vozilo, pokriva še
stroške in nenazadnje so tu
še naše družine. Zato zahte-
vamo odgovor, zakaj je Agri-
na v takšnih težkih razme-
rah, po nekaterih naših in-
formacijah znaša izguba
v Agrini 36 milijonov dinar-
jev. In za takšne razmere naj
kdo odgovarja, naj še kdo
drug leti s svojega stolčka,
zakaj bi samo mi morah na
cesto?«
Torkov pogovor med
predstavniki Transporta in
Agrine se je po besedah di-
rektorja Transporta končal
tako, da je volk sit in koza
cela. Avtoparka ne bodo
razprodajah, vsak posamez-
nik pa vozilo še vedno lah-
ko odkupi in ga takoj tudi
plača. Transport bo po no-
vem deloval kot družba
z omejeno odgovornostjo.
Branko Strmec: »Pri
Transportu sem od leta 74.
V teh letih smo šoferji delali,
imeli smo slabe plače, na naš
račun se je gradila blagovni-
ca, gradila so se skladišča in
vedno so nam odtrgovali od
plač. V vseh teh letih sem
najbrž nekaj dal tej firmi, za-
to ob vsem tem, kar se zdaj
dogaja, enostavno nimam
besed.«
Vinko Boršič: »S pogoji,
kakršne so določili za nakup
vozil, se nikakor ne morem
strinjati, saj večina izmed
nas nima denarja, da bi vozi-
lo lahko odkupili. Verjetno
hočejo vozila odkupiti vodil-
ni, zato so nam tudi postavili
tako nemogoče pogoje. In po
13 letih dela v tej firmi je
prava sramota, da človek
ostane čez noč na cesti.«
Jože Bevc, vodja avtopar-
ka: »Doslej nismo bili nava-
jeni, da bi se stvari reševale
na tak način. Vozniki so se
odločih za blokado, zdaj bo-
mo iskali pravno pomoč, mi-
slim pa, da bi morali te stvari
reševati bolj človeško. Zara-
di hudih obremenitev druž-
be je Transport res imel izgu-
bo v zadnjih letih, vendar ne
samo zaradi obremenitev
družbe, temveč tudi zato, ker
so znotraj Agrine hoteli, da
blago za njih prevažamo čim
ceneje. Pri tem pa smo trpeli
predvsem mi v Transportu.«
Približno 40 voznikov je
pred blagovnico v Žalcu
vztrajalo celo dopoldne, ven-
dar vodilnih niso dočakali.
Za skupno mizo so sedeli
v ponedeljek okrog štirinaj-
ste ure, ponovno pa še v to-
rek zvečer. Kakšen bo izid
pogovorov bomo poročali
v prihodnji številki, pojasni-
lo pa smo zahtevah tudi od
vršilca dolžnosti pomočnika
glavnega direktorja Agrine
Franca Rezarja: »V pogojih
tržne ekonomije smo prisi-
ljeni sprejeti določene ukre-
pe in nekatere dejavnosti
prepustiti privatizaciji. Ob
tem pa je treba varovati
družbena sredstva in upošte-
vati tržne pogoje. Verjamem,
da je nakup tovornjaka za
marsikoga predrag, vendar
ni šlo za nobeno prisilo, tem-
več le za ponudbo tistemu,
ki se hoče spoprijeti s samo-
stojnim delom. Veliko je
vmes napihovanja, neinfor-
miranosti in izsiljevanja. Mi
bomo ponovno naredili izra-
čune in se pogovarjali o raz-
ličnih možnostih, vendar od
tržnih pogojev ne bomo od-
stopali in osnovnih sredstev
ne bomo dajali za bagatelo.
Kdor se bo odločil za samo-
stojno delo, bo lahko z Agri-
no sklenil kooperacijsko po-
godbo. Nikakor pa niso toč-
ne informacije, da so delavci
Transporta na cesti. V neka-
terih delih podjetja je nekaj
delavcev, ki so na listi čaka-
.nja; kako se bodo stvari od-
vijale naprej, bo odvisno od
splošnih razmer v gospodar-
stvu. Res pa je, da se je izgu-
ba v Transportu pojavljala že
nekaj let, za lansko leto zna-
ša 4 do 5 milijonov dinarjev.
Prejšnja leta, ko je bilo več
denarja, se je izguba pokri-
vala s prelivanjem denarja,
zdaj bo pač treba delati dru-
gače.«
IRENA BASA
Foto: EDI MASNEC
Ingrad na kolenili
Deiavci na prisilni dopust
Pomanjkanje gradbenih
del, kar je posledica stagna-
cije v celotni družbi, občuti-
jo močno tudi gradbene or-
ganizacije na Celjskem. Tu-
di Ingrada težave niso ob-
šle, posledica tega'pa je, da
bi lahko že v naslednjem
mesecu poslali na prisilni
dopust precej delavcev.
V Ingradu hkrati ugotav-
ljajo, da bo treba poleg preo-
brazbe v družbeno podjetje,
ki so jo izvedli lani, spreme-
niti dosedanjo miselnost in
odnos do dela, ukrepe pa
usmeriti predvsem k trženju.
Med pomembnejšimi nalo-
gami je tudi preverjanje
umestnosti nekaterih po-
slovnih enot, posebej še, ker
sedanja organizacija ni
ustrezna. Prilagoditi jo bo
treba predvsem zmanjšane-
mu obsegu del, pri tem pa
najprej uskladiti razmerja
med proizvodnimi in režij-
skimi delavci. Slednjih je
v Ingradu preveč, menda ne-
kaj sto, še posebej pa to ob-
čutijo sedaj, v zimskem času.
ko. je gradbenih del še manj
kot sicer.
Zato bodo po besedah Jan-
ka Goloba, direktorja Ingra-
da, do konca tega meseca
pripravili predlog, koga in
koliko delavcev bodo poslali
na prisilni dopust. Nekatere
Kljub težavam pa si je In-
grad v zadnjem času z neka-
terimi gradnjami pridobil
nekaj pomembnih referenc.
Na sliki je 30 nadstropni
»srebrni nebotičnik« v Var-
šavi, kjer je bil Ingrad glav-
ni izvajalec. Na tako visoki
stavbi niso delali še nikoli,
s to izgradnjo pa so si prido-
bili pomembne mednarod-
ne izkušnje. Samo nekaj po-
datkov, za kakšno gradnjo
gre: nanjo so se pripravljali
dve leti, stavba ima 41 tisoč
m^ koristnih, luksuzno
opremljenih površin,
v stavbi je 13 dvigal, vsi
prostori so klimatizirani,
tudi cvetje po celotni stavbi
se zaliva preko električnih
črpalk in ustreznih tipal
v centralni komandi stav-
be, požarna varnost takšne-
ga objekta je tudi poglavje
zase...
enote, gre predvsem za
stranske dejavnosti, pa naj
bi postale samostojne, bodisi
kot mešana podjetja ali
družbe z omejeno odgovor-
nostjo.
RP
Poplava na
razstavi
Pod okriljem OZN in UNES-
CO in v organizaciji Podjetja
za urejanje voda Nivo Celje
bo od 17. januarja do 7. febru-
arja 1991 v Galeriji likovnih
umetnosti v Slovenj Gradcu
vseslovenska razstava na te-
mo »Poplave novembra 1990«.
Organizatorji v teh dneh zak-
ljučujejo še zadnje priprave
na ta dogodek, ki naj bi no-
vembrsko ujmo osvetlil
z vseh zornih kotov.
K sodelovanju so povabili
vse slovenske v poplavi priza-
dete vodnogospodarske orga-
nizacije. Slovensko akademijo
znanosti in umetnosti. Repu-
bliški štab civilne zaščite, po-
leg medijskih hiš pa tudi vse
institucije in univerzitetne
ustanove, ki bi lahko kaj pri-
spevale k osvetlitvi in tudi
k čim uspešnejši sanaciji
razmer.
Tematsko bo razstava obse-
gala pet sklopov. Posebej bi ra-
di osvetlili stanje pred popla-
vami, vzroke in posledice po-
plav, ter kratkoročne in dolgo-
ročne ukrepe za njihovo sana-
cijo.
Predstavljene bodo fotogra-
fije, video, avio in satelitski
posnetki, ter poplavne karte.
Posebej zanimiva pa bo
okrogla miza, ki jo organizirajo
uro po otvoritvi razstave, v če-
trtek 17. januarja ob 18h, kjer
naj bi dali strokovnjaki prvo
popolnejšo sliko stanja, vzro-
kov in posledic lanskoletne ka-
tastrofe. Organizator bo izdal
tudi zbornik referatov na to
temo.
RP
Premislite in se odločite
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
AGRINE V ŽALCU
vam obrestuje hranilne vloge pod naslednjimi pogoji:
- vloge na vpogled 39% letna obrestna mera z mesečnim
pripisom
- vezave nad en mesec 43% letna obrestna mera z mesečnim
pripisom
- vezave nad tri mesece 45% letna obrestna mera z mesečnim
pripisom
- vezave nad šest mesecev 47% letna obrestna mera z mesečnim
pripisom
Varčevalci, dobri gospodarji, vabljeni
v Blagovnico AGRINE v Žalcu, ko poslovni stik in
nakup postaneta harmonija izpolnjeniti želja.
Zadružni svet
KMETIJSKE ZADRUGE CELJE
razpisuje
delovni mesti s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
1. Vodenje kooperacijske
proizvodnje
2. Vodenje finančno računovodskih
del
Kandidati morajo poleg splošnih in z zakonom dolo-
čenih pogojev izpolnjevati še naslednje;
Pod 1. - visoka ali višja izobrazba agronomske smeri
- 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podob-
nih delovnih mestih
- vodstvene in organizacijske sposobnosti
- sposobnost za delo z ljudmi
- da predložijo svoj pogled na organiziranje te de-
javnosti
Pod 2. - višja ali srednja strokovna izobrazba eko-
nomske smeri
- 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih
ali podobnih del
- vodstvene in organizacijske sposobnosti
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE, Kocbekova 5, z ozna-
ko »za razpis«.
O izidu bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po
izbiri.________. -    —
DOGODKI
10. JANUAR 1991 - STRAN 11
Lahko bi dihali holjši zrak
Možnost iztiolššav že v nasleanjih dveli letih
Po sanacijskem programu
za varstvo zraka, ki so ga
konec preteklega leta po na-
ročilu občinskega izvršnega
sveta pripravili na celj-
skem Zavodu za socialno
medicino in higieno, bi lah-
ko z uporabo drugačnega
premoga v kurilnicah, eks-
tra lahkih olj in mazuta,
predvsem pa z uvedbo plin-
skega ogrevanja, lahko že
v letu ali dveh vsaj delno
izboljšali celjski zrak. Ta
sodi sedaj v tretje oziroma
četrto območje s prekomer-
no onesnaženim zrakom.
V programu so opredehh
možne ukrepe za prehod
v tretje oziroma drugo ob-
močje onesnaženosti in ugo-
tovih: (sanacijski program za
varstvo zraka v Celju bi mo-
rali po zakonu dobiti že pred
leti, vendar se je izdelava za-
vlekla zaradi najrazličnejših
težav. Nosilec naloge je bil
diplomirani biolog Andrej
Uršič s celjskega Zavoda za
socialno medicino in higi-
eno, sodelovala pa sta še To-
ne Planinšek s Hidromete-
orološkega zavoda iz Ljub-
ljane in Lojze Vrbanič iz
ZSMH. V uvodu programa
so najprej predstavili stanje
in analizo vzrokov za preko-
merno onesnaženost zraka
v Celju, nato pa predlagali
ukrepe za sanacijo. Ker izha-
ja polovica vseh emisij žve-
plovega dioksida v zimskih
mesecih iz individualnih in
večjih družbenih kurilnic, so
pozornost posvetili zlasti sa-
naciji teh. Na podlagi izraču-
nov so ugotovili, da bi lahko
prehod v tretjo stopnjo ones-
naženosti zraka dosegli na
več načinov, drugo stopnjo
pa zagotavlja le plinifikacija.
Z zamenjavo obstoječih pre-
mogov s premogom z nizko
vsebnostjo žvepla v kotlov-
nicah bi lahko že v letu dni
zmanjšali emisije žveplovega
dioksida, ob tem pa bi Cin-
karna ne smela spuščati
v zrak več kot 210 kilogra-
mov SO^ na uro. Ena od mož-
nosti bi bila tudi zamenjava
premoga in mazuta z ekstra-
lahkim oljem v kotlovnicah
v terciarni dejavnosti, ali pa
v vseh kotlovnicah na pre-
mog in mazut. Predvideli so
tudi delne rešitve s plinifika-
cijo, ki pa bi dala celovit re-
zultat le v primeru popolne
priključitve vseh kotlovnic
na plin. Učinek pa bi bil še
večji, če bi se zmanjšale tudi
emisije iz Cinkarne. Indu-
strije in njene sanacije se
v programu podrobneje ne
lotevajo, saj postopke pred-
pisuje republiški odlok
o mejnih količinah škodlji-
vih snovi v zraku. Glede pro-
meta pa predlagajo omejitve
ali popolno zaporo za motor-
na vozila v mestnem jedru.
Izvršni svet, ki je program
naročil, bo verjetno zahteval
še finančno ovrednotenje
posameznih ukrepov. Že se-
daj pa je jasno, da sedanja
cenovna politika občanov ni-
kakor ne more spodbuditi
k najugodnejši rešitvi za celj-
ski zrak - plinifikaciji.
T. CVIRN
Pomoč še prihaja
Prvonovembrska noč še^vedno živi
v Zgornji Savinjski dolini. Živi pa tudi
pri drugih ljudeh, saj pomoč v mozir-
sko občino še vedno prihaja. Ta teden
so predstavniki Komercialne banke
Triglav, d. d. Ljubljana izročili Henri-
ku in Mariji Povštnar iz Raduhe hra-
nilno knjižico s sto tisoč dinarji. Povšt-
narjeva sta v stari hiši živela skoraj 35
let, v lanski katastrofi pa je hišo ogro-
zil plaz, tako da ni več primerna za
življenje. Povštnarjeva sta kupila dru-
go hišo v Lučah, v središču vasi in
upata, da jo bosta uspela obnoviti
v nov dom. Na posnetku je Marija
Povštnar, ki ji direktor Komercialne
banke Triglav Franc Lamut in član iz-
vršilnega odbora banke Ivan Kramer
izročata hranilno knjižico. Slika je na-
stala na vrhu plazu, ki še vedno ogroža
Povštnarjevo domačijo. U.K
Na silvestersici fronti
v vojski sem bil (in to na jugu, lepo
prosim!), na fronti pa še ne. Na nobeni
- ne na severu ne na jugu.
Ampak vse je enkrat prvič. Tudi silve-
strska fronta. Ali pa Silvester na fronti, ^
kakor fiočete. Ali pa fronta na Silvestro-
vo, saj ni važno.
Važno je, da je bila to čisto posebna',
kanonada - srčno upam, da ne uvod^
v kakjugo-džihat - ki sojo z eksplozivom]
vseh vrst izdatno podprle združene alko-
sile mesta Celja. Z nekim Sadamom al
Pivo al Vino na čelu.
Moja zgodba - mogoče pa tudi vaša - se j
je začela, ko smo šli enkrat pred božičem j
v ljubi Oesterreich. Jaz, moja žena in Jo-}
žek. Midva po t. i. špecerijo, najin sosed
Jožek pa po žabice, raketice, pasje bom-
bice, petarde in kar še poči.
Pridemo torej v Pliberk in planemo
v prvo trgovino. Namečemo to, nameče-
mo ono - ne preveč ne premalo. Za vsak
slučaj, saj veste. Pri tej carini človek ni-
koli ne ve: če imaš preveč, si sumljiv, če
pa premalo, pa še bolj. No, če nimaš pa
nič, si pa itak pečen! Potem si pa že kak
■zagamani švercer in take je treba na meji
na prafaktorje.
Saj! Zato so se mi pa malo tresle hlače,
priznam. Jožek je namreč totalno zblajz-
nil: kupil je cel kufer eksploziva, in to po
sistemu 100 za Lojza, 100 za Janeza, 50 za
Milana. Jasno, da se je tudi na sebe
spomnil s 300 komadi ta debelih.
Pa ni bilo sile. Carinik je vprašal, če
imamo doma trgovino, ker vozimo toliko
banan.
»Kje pa,« seje znašel Jožek, »to je le še
en dokaz, da je Darwinova teorija pra-
vilna. «
kOZERIJA
Carinik se je namrdnil, češ, kaj pa da
njega briga tisti Darwill. Bistveno je, da
ve za Markoviča.
Na Silvestrovo je med našimi bloki
imelo kaj pokati! V Avstriji namreč ni-
smo bih edini. Po mojem se je tam oboro-
žilo še kakih 50 takih Jožekov. Drugi so
si pa sposodih v vojaških skladiščih.
Pokati je začelo že v zgodnjih popol-
danskih urah. Sprva nekako sramežljivo,
kot daje slučaj. Tako po otročje, nagaji-
vo. Potem pa, zvečer, ko so maligani na-
rasli in so docvrčale pečenke in je muzi-
ka zasvirala, seje začela peklenska trom-
ba. Vsem tistim Jožekom (vmes je bilo pa
tudi precej Jožic, da o Josipih in Jovanih
sploh ne govorim) so zavore povsem po-
pustile. Zagnali so tak bum, da raket, ki
so nenehno parale nebo, sploh nismo je-
mali resno. Premalo so pokale.
Sekalo in treskalo je namreč z vseh
strani. Ob polnoči, ko smo bili že precej
okrogli, a tudi oglušeli, smo si zaželeli
vse najlepše, posebej pa miru.
Potem smo stopili na balkon in gledali
vso to kanonado. Ko so pridrveli še eni
sosedi in nas izljubili in nam zaželeli mi-
ru, sem se prav kislo nasmehnil.
»Mir pa rnjr. To pa! Da bo le mir.«
Jožek, iriislim, naš Jožek je s pobožno
vnemo metsl svoje ta debele. Za trenutek
je zastal, me pijano pogledal in kot da me
je prečital, treščil še eno s komentarjem:
»Ta je pa za mir!«
Tudi ta je počila. Za mir. Slava ji! In
vsem nam, ki smo preživeli silvestrsko
fron to.
In mirno leto vam želim. Zaslužili smo
si ga.
TONE MIRNIK
OBVEŠČAMO VSE NEKDANJE SODELAVCE, da je
delavski svet podjetja TIP »LIPA« Šentjur na svoji seji,
dne 28. 11. 90 sprejel sklep o preoblikovanju
družbenega podjetja TIP »LIPA« Šentjur v delniško
družbo V mešani lastnini.
Zato RAZPISUJEMO
v prvi izdaji DELNIŠKO GLAVNICO
V višini 17.487.342 dinarjev. Vrednost posamezne delnice znaša
100 dinarjev.
Pri prvi izdaji delnic je za nekdanje sodelavce in druge
zainteresirane občane rezerviranih 40.000 internih delnic
v vrednosti 4.000.000 dinarjev.
Delnice se vpisujejo na sedežu podjetja TIP »LIPA« Šentjur vsako
sredo od 12,00 do 16,00 ure.
VABIMO VAS K VPISU DELNIC TIP »LIPA« ŠENTJUR d. d.
Informaciiei 063-741-670j 741-092^
- 35% letna obrestna mera za avista hranilne vloge
- 43% letna obrestna nnera za enomesečne depo-
zite
- mesečni pripis obresti
- možnost dviga in pologa na 37 poslovnih enotah
HKS Žalec, poslovnih enotah Ljubljanske banke
in poštah
- opravljanje plačilnega prometa za občane in obrt-
nike
- možnost nakazila pokojnin na naše hranilne
knjige
Poslovne enote: Kovinotehna, Prodajalna
Srce (popoldan), KZ Celje Miklošičeva 7
(dopoldan), Vojnik, Žalec (nasproti železniške
postaje). Nama Leveč
Knjižnični svet
OBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE
ŽALEC
razpisuje dela in naloge
višjega knjižničarja
(predvsem za urejanje domoznanskega gradiva)
Pogoji: - višješolska izobrazba, smer knjižničarstvo,.
- strokovni izpit iz knjiži-ičarstva,
- sposobnost raziskovalnega dela.
Kandidat bo sprejet za nedoločen čas s trimesečnim
poskusnim delom.
Vlogo z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite
na naslov Občinska matična knjižnica Žalec, Ašker-
čeva 9 a, 63310 Žalec, s pripisom ZA RAZPIS. O izbiri
bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po izbiri.
Razpisna komisija
DS Gostinsko pcdjetje OJSTRICA
Celje
razpisuje dela
direktorja podjetja
Kandidati morajo poleg splošnih, določenih z zako-
nom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- višja ali srednja izobrazba gostinske ali ekonom-
ske smeri
- najmanj pet let delovnih izkušenj na področju
gostinstva
- organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati po-
šljejo v 15. dneh od objive na naslov: Gostinsko
podjetje OJSTRICA Celje, Ljubljanska 5, z oznako
»za razpisno komisijo«.
o izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8. dneh
po izbiri.
12. STRAN - 10. JANUAR 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
veiiKo načrtov
Kovali so jih tudi ob prazniku KS Žalec
v Žalcu so prejšnji mesec
na zborih krajanov razprav-
ljali o osnutku programa za
podaljšanje krajevnega sa-
moprispevka, ki se je sicer
lani končal. Gre za več ko-
munalnih del, dokončanje
vrtca (kuhinje) in kabelske
televizije za dokončno ure-
ditev starega mestnega je-
dra, ki ga urejajo že dve leti.
Del sredstev bi namenili tu-
di pridobivanju geotermal-
ne vode.
O teh načrtih ter o uresniči-
tvi programa zadnjega samo-
prispevka so spregovorih ob
krajevnem prazniku, ki ga
praznujejo v spomin na prve
talce iz Žalca, ki so padli
v Mariboru 27. decembra
1941. Na svečani seji so ugo-
tovili, da so program samo-
prispevka v celoti uresničih
- med novejše pridobitve so-
dijo nov vrtec, mrliška veža,
pokopališče za žarni pokop,
kolesarska steza do Griž itd.
Polovica sredstev samopri-
spevka je bila namenjena za
komunalna dela - iz sredstev
samoprispevka so zadnja po-
rabili, skoraj 2 milijona 800
tisoč dinarjev, dodali pa so
še sredstva občine, delovnih
organizacij, krajanov in skla-
da stavbnih zemljišč.
Ob prazniku so podelili tu-
di priznanja. Prejeli so jih:
Miroslava Germ, Janko Kos,
Plaketo je prejel tudi Savinjski oktet, članu okteta
Dušanu Banku pa jo je izročil predsednik skupščine KS
Žalec Eran Sadnik.
Franjo Penezič, Dušan Še-
mrov, Jože Turnšek, Jani
Zagode in Florjan Šon, pla-
keto pa sta dobila Franc Ri-
bič in Savinjski oktet. V kul-
turnem programu je nastopi-
la prof. Magda Navodnik na
klavirju. V čast praznika so
pripravili koncert Sloven-
skega okteta v farni cerkvi
v Žalcu, več prireditev se je
zvrstilo ob novem letu, pri-
pravili so tudi srečanje sta-
rejših krajanov s pogosti-
tvijo.
TONE TAVČAR
REVIZIJA RUMENEGA CE
Lanski sneg
Nikoli ne reci nikoli, a ne le
zaradi t. i. zarečenega kruha,
temveč tudi zaradi mučnega
spoznanja, da se zgodovina po-
navlja. Resda le enkrat zares in
poučno, vsakič naslednjič pa
kot farsa. Sicer je nenazadnje
odvisno od vsakega posamez-
nika, kako te reprize jemlje.
Nekateri pač niso izvirni in jim
je celo všeč, daje ritem vsesko-
zi v tam-tam verziji. Nekaj po-
dobnega se dogaja z oddajo,
o kateri seje pred kratkim za-
čelo pisati v tej obliki. Rumena
strela, torej.Ne vem zanesljivo,
kolikokrat je doslej udarila, dr-
ži pa, da je bil vmesni čas ved-
no soliden. V drugem delu pa
ponavadi še bolje, tako da je
o kakšni kulturni katarzi ne-
mogoče govoriti. Vsaj za zdaj
ne.
Lani zadnjič. Še pred začet-
kom skakalne Intersport tur-
neje smo si dali duška s prosti-
tucijo in javnimi hišami. Odziv
je bil temi primeren. Dobro je
to, da so se nedifinirane femi-
nistke zoperstavile moškim šo-
vinistom, ki jim (v večini) nika-
kor ni bilo jasno, čemu javne
hiše z moškim zastopstvom
(kot potresni material). Slednji
so namreč prve poimenovali
v pokvarjenke. Mučno. In ko
smo predlagali konkretne lo-
kacije za 1. javno hišo v Celju,
je prišla do izraza malomeš-
čanska zafrustriranost oglaše-
valcev.   Od   vseh   mogočih
punktov je žirija v studiu iz-
brala predlog dveh jokic, ki sta
bili prepričani, da mora biti
javna hiša prav v prostorih
NT&RC hiše. Le-ta pa je že ta-
ko ali tako javna. Obe nagra-
jenki sta si prislužila po en že-
ton, ki ga bosta deležni ob sve-
čani otvoritvi. Seveda- ga ni
mogoče zamenjati za kakšen
oglas. Skratka, dokazali smo,
da nam niti prostitucija ne mo-
re več do živega in toliko bolje,
da se vsa stvar končno legalizi-
ra in spravi pod streho in
zdravniško kontrolo.
Letos prvič. Kar nam je
uspelo z najstarejšo obrtjo, ni
šlo z novokomponiranim biz-
nisom. Slovenskega športa na-
mreč nismo odcepili. Nekatere
je prestrašil minister Vencelj,
kije njega dni izdavil, da naj bi
prav šport ostal domena Jugo-
slavije in jo-takšno kot je držal
skupaj. Po eni strani smešno,
po drugi pa zelo smešno. Tako
Vencelj,kotjugoslavija sta pre-
malo vitalna, da bi si lahko sa-
ma nabirala kondicijo. Vse
ostalo pa je že stvar umetnosti
oz. medicine. Čeprav je Veri iz
Žalca, reprezentantki v kegla-
nju, žal, da bi se tudi šport, ki
poleg glasbe ne pozna meja,
zaprl med okvire republiške
zaplankanosti, je vsa stvar ne-
koliko bolj zapletena kot je
sprva kazalo. Res je, da obstaja
nekaj panog, ki so se že zdav-
naj odcepile, drži pa tudi to, da
jih je še več, ki se nimajo kam
pricepiti. In ko bo Kladivar na
Skalni kleti v pokalu UEFA
gostil Inter iz Milana, bodo po
Savinji ribe že plavale hrbtno.
A ne zaradi slabe prebave,am-"
pak zato, ker bodo pocrkale od
smeha. Ali pa tudi ne. Namreč,
Piše Bojan Krajne
kakovostnih evropskih ekip
v različnih športnih discipli-
nah v Celje sploh ne bo,dokler
večina športnih bojišč ne bo
ustrezala normam, ki jih po-
stavljajo različne tovrstne aso-
ciacije. Vprašam se tudi, s kom
bo v slovenski I. ligi igrala eki-
pa kegljavk, ki nima prevelike
konkurence niti na širnem
Balkanu. In slabša kot je kon-
kurenca, manj je možnosti za
kvalitetno podiranje kegljev.
In tako je šport postal tisto, kar
je že nekaj časa. Filter politike.
Demokracija se je rodila na no-
gometnih stadionih, kjer so
raznobarvni folkloristi plesali
ples dežja. Ko se je ta končno
vsul, so vsi presenečeno ugoto-
vili, da nimajo dežnikov. Sicer
pa, vsi smo bili, ali komunisti,
ali hipiji, ali športniki. Jaz sem
bil atlet. Brez dežnika. Takrat
je bilo vreme še primerno.
Zdaj pa grmi. In sem nepri-
meren.
Quin se širi
Mladi, željni disko zabave, so v dneh pred novim letom
dobili nov izziv. Diskoteka Quin v Kasazah pri Petrovčah se
je po zaslugi Mitja Bervarja razširila za velik plesni prostor,
v katerem se lahko zabava preko 500 obiskovalcev. Po vzoru
svetovnih diskotek so prostor opremili z najsodobnejšimi
svetlobnimi efekti in dimnimi zavesami, posebno pozornost
pa seveda namenjajo glasbi. Na posebnem odru se predstav-
ljajo popularne glasbene sk upine. ki bodo čez čas reden gost
diskoteke, Mitja pa obljublja še Evergreen večere; začel jih
je pravzaprav že pred leton , ko je bila v Quinu še prostorska
stiska. Za mlade obiskov;;Ice vsak večer pripravijo nekaj
lepih nagrad, ob koncu a;:cije februarja pa bodo izžrebali
glavno štirinajstdnevno potovanje po ZDA.
EDI MASNEC
Avtošola, prevo i, popravila
živimo v času, ki je nak:onjen zasebnim podjetnikom, posebno še tistim, ki imajo izvirne
zamisli. Med njimi je tudi ■ Tilan Pečnik s Polzele, ki se je med prvimi na Celjskem odločil za'
zasebno avtošolo. Na razpolago ima pet avtomobilov z inštruktorji, svojo dejavnost pa je razširil
še na prevoze z av^tobusom n na popravila vozil na terenu. Prvi slušatelji avtošole »Pesmi« so že'
opravili vozniške izpite, dr gi dve dejavnosti pa tudi že delujeta. Kot je povedal lastnik Milan
Pečnik. so njegovi kandid ti zadovoljni in trenutno jih je tudi dovolj. K temu poleg ustrezne
strokovnosti pripomorejo f  konkurenčna cena in ugodni plačilni pogoji. j
Na sliki: Milan Pečnik s  etimi Citroenovimi avtomobili avtošole »Pesmi- s Polzele. i
T. TAVČAR
Silvester nad vsemi
Rekord v Zdravilišču Rogaška Slatina
Letos je novo leto v roga-
škem Zdravilišču pričakalo
rekordno število gostov, saj
so bili hotelski in ostali go-
stinski objekti polni do zad-
njega kotička. Hoteh so bili
za najdaljšo noč razprodani
že dva meseca pred silve-
strovanjem, novo leto pa je
tu dočakalo kar 1500 gostov.
Dobra polovica, okoh 900
gostov, je prispela iz tujine,
največ iz Avstrije, Italije,
Nemčije in Švedske. Med
domačimi gosti so številčno
prednjačili Slovenci in Hr-
vatje ter domačini iz Roga-
ške Slatine oziroma šmarske
občine. V Rogaški Slatini je
novo leto pričakal tudi go-
spod Kurt MuUer, ugledni
švicarski zbiratelj, kije temu
zdravilišču doslej podaril že
30 tisoč stareih grafičnih li-
stov neprecenljive vred-
nosti.
Okoli šeststo gostov je-sil-
vestrovalo v aranžmaju tri-
najstih tujih turističnih
agencij, razveseljiv pa je
dvajsetodstotni porast števi-
la posamičnih gostov, za ka-
tere velja, da so najboljši po-
trošniki.
Novo leto so v Rogaški
Slatini pričakali na sedmih
različnih mestih: v restavra-
cijah in kavarnah hotelov
Donat in Sava, v hotelu Slo-
venija in restavraciji Pošta.
Povsod je bil program pester
in zanimiv, med najatraktiv-
nejše prednovoletne zabave
pa sodi »Pižama bal« v hote-
lu Sava, na katerem se je ve-
selilo kar petsto gostov pri-
bližno polovica jih je bila
v spalnih oblačilih.
M. AGREŽ
Tečai za
gasilske
častnike
v občinski gasilski zvezi Ža-
lec imajo že nekaj tednov tečaj
za nižje gasilske častnike, ki ga
po začetnem osipu obiskuje 54
. tečajnikov. Prvi bodo izpite
opravljali takoj po 20. januarju,
pridobljeno znanje pa bodo
vsekakor lahko koristno upo-
rabili v svojih društvih, kar še
posebej velja za manjše kraje.
TV
PLANINSKI KOTIČEK
Reška planina
- Goljava 836 m
Planinsko društvo Celje pri-
reja v nedeljo 13. januarja
enodnevni zimski izlet na Re-
ško planino in Goljavo. Izletni-
ki se bodo zbrali na stari avto-
busni postaji v Celju ob 7.10 in
z lokalnim avtobusom odpelja-
li do Prebolda, od koder je do
oskrbovanega doma po Reško
planino 2 uri hoje. Pot bodo
nadaljevali čez Gradišče, na
Goljavo nato pa se mimo lov-
ske koče vrnili v Prebold in do
mraka domov. Pohod bo v vsa-
kem vremenu, vendar je po-
trebna primerna oprema.
Kriška gora 1471 m
Na izlet na Kriško goro, ki ga
prav tako prireja Planinsko
društvo Celje, se bodo planinci
odpravili v nedeljo 27. januar-
ja. Avtobus bo odpeljal z Glazi-
je ob 7. uri. Iz Križ pri Tržiču je
do koče na Kriški gori (točka
Slovenske planinske poti) dve
uri vzpona, hoja pa ni zahtev-
na. Če bodo razmere primerne,
se bodo podali še na dobro uro
oddaljeni Tolsti vrh. Planince
bo avtobus čakal na Golniku
in se bodo vrniU že z mrakom.
Prijave sprejemajo v društveni
pisarni v Stanetovi ulici 1 (tel.
24-802). Cena prevoza je 95 di-
narjev.
Planinski večer
v torek, 15. januarja, pri-
pravlja Planinsko društvo Ce-
lje zanimiv planinski večer.
Ljubitelji gorskega sveta si bo-
do lahko ogledali barvne dia-
pozitive z lanskih društvenih
izletov.
Večer se bo pričel ob 18. uri
v dvorani Društva inženirjev
in tehnikov na Tomšičevem tr-
gu 7 (nad prostori turističnega
društva).
Devetič »Zdravju
naproti«
v nedeljo 20. januarja, bo de-
veti pohod »Zdravju naproti«
na goro Oljko, ki ga prireja pla-
ninsko društvo Polzela. Udele-
ženci se bodo zbrali na železni-
ški postaji Paski vasi, vlak od-
pelje iz Celja ob 8.30 in pripelje
v Paško vas ob 9.03.
Pohodniki bodo krenili čez
Gavce na Veliki vrh, skozi Lo-
kovico, mimo Stanovska, na
sedlo pri Vedetu, mimo Savi-
njeka in Rogelška, Rogelškove
kapele in prevala med Bezgov-
cem in goro Oljko. Prireditelji
opozarjajo, naj tisti, ki so že
bili na pohodu, ne pozabijo po-
hodnih izkaznic za žig, ki ga
bodo odtisnili v planinskem
domu. Pohodniki bodo hodili
v koloni, saj prvi del poti ni
markiran, hoje pa je 3 ure. Po-
hod bo v vsakem vremenu, za-
to primerna obleka in oprema
ne bosta odveč. Hrana bo iz
nahrbtnika, v domu bodo ime-
li čaj in jajca.
Najkrajši sestop je v Šmart-
no ob Paki (železniška postaja)
ali nekohko naprej v Letuš (av-
tobus Mozirje -Celje), pohod-
niki pa lahko po Savinjski pla-
ninski poti nadaljujejo pot čez
Vimperk ali mimo Tomaža nad
Polzelo. Od tam je več rednih
avtobusov in vlakov. Gora Olj-
ka je točka Savinjske in Šale-
ške planinske poti.
B. J.
RADIO
10. JANUAR 1991 - STRAN 13
RADIJSKE
KUMARICE
pišo
Nada Kumer
i$i;fsiiiii psa
z najbolj domačimi stvarmi je tako:
ko so z nami ali blizu nas, jih komajda
opazimo. Ko jih ni. jih pogrešamo. Pri-
bližno tako je tudi z radiem. Priznate?
Večinoma je komajda opazen sprem-
ljevalec našega vsakdana, ki le tu in tam
ujame našo pozornost na svoj val. A če
ga ni. nam nekaj manjka.
Vez radia s poslušalci je spletena iz
tisočerih drobnih niti. Vsaka še tako
majhna in nepomembna nit v tej vezi
ima svojo vlogo. Nobene ne bi smeli
zanemariti ah je podcenjevati pa če se
zdi še tako odvečna.
Ena od takšnih tankih in na videz tako
nepomembnih niti so tudi tista drobna
obvestilca, ki jim na radiu po domače
rečemo kar pasja, čeprav se pod njimi
skrivajo najrazličnejši hišni prijatelji od
papagajev do želv, mačk in, seveda, tudi
psov.
Za neprizadetega opazovalca, ali celo
za takšnega, ki živalim ni posebej naklo-
njen, so tovrstna radijska sporočila prej
ko ne banalna zadeva. Kako drugače pa
izgledajo v očeh prizadetih. Za mnoge,
ki se jim izgubi dragi hišni prijatelj, je
v iskreni žalosti in obupu, radio edino
upanje, da bo ljubljenček kmalu spet
med domačimi štirimi stenami. Tudi za-
to, ker zmore pomagati v tako drobnih
in včasih tako velikih človeških stiskah,
je radio mnogim poslušalcem resničen
prijatelj.
Takšna, »pasja« obvestila so pravza-
pravtioma na skoraj vsakem radiu. In še
celo kar precej jih je. No, oni dan pa se
nam je pripetila pasja štorija, kije dobila
medregijske razsežnosti.
Svojega štirinožncga prijatelja je po-
grešila neka družina v Trbovljah ali oko-
lici. Nekdo pa je v Zasavje zanesel glas.
da smo obvestilo o prav takšnem psu,
kot ga iščejo trboveljski radijci. objavih
na Radiu Celje, saj naj bi psa našh nekje
v okolici Celja.
Oživela je vroča linija med trbovelj-
skim in celjskim radiem, kjer o takšnem
obvestilu nismo ničesar vedeli. Kar ne-
kajkrat je zvonil telefon v obe smeri, da
bi nekako le prišli do pravih podatkov.
Žal tokrat nismo imeli uspeha.
Hočem pa reči tole.
Tudi to (čeprav neuspelo) prizadeva-
nje je dokaz, da smo radijci pripravljeni
napeti vse svoje sile, da bi razvozljali še
tako majhne vozliče in vozle, ki pa so za
posamezne ljudi pretrdo zavezani, da bi
jih razpentljali sami. Seveda, ne samo
takrat, ko gre za izgubljenega psa aH
papagaja, tudi pri drugih, v resnici usod-
nejših stvareh.
Navsezadnje smo radio ljudje.
In ljudje smo tisti, ki plete m o vezi in
prijateljstva.
Radio je sam po sebi pač samo škatla,
ki govori in poje.
POZNATE GLAS -
SPOZNAJTE OBRAZ
Po vsem delu še
pletenje
Za mikrofonom Radia Ce-
lje se vrstijo najrazličnejši
ljudje. Tudi če odmislimo
goste, ki jih vabimo v naš
program in pogledamo le ti-
ste, ki so za mikrofonom ta-
korekoč profesionalno, je
zbirka precej pisana. Ali ste
denimo vedeli, da imamo
med napovedovalkami tudi
strojno inženirko? Ja, tako je
- to je ena naših mlajših ko-
legic - Tonka Kovač.
Na Radio Celje je prišla ko
smo pred dobrim letom or-
ganizirali avdicijo za radij-
ske napovedovalce. Na takš-
no priložnost je pravzaprav
čakala že kot srednješolka,
a takrat napovedovalcev še
nismo izbirali tako organizi-
rano. Potem je postala štu-
dentka in zatem mamica, ko
ni bilo časa misliti na napo-
vedovanje. Omenjena avdi-
cija pa je prišla ravno v pra-
vem trenutku. Prišla je in
postala ena od dveh, ki sta
uspešno prestali vse preiz-
kuse in preverjanja ter tudi
zaključila tečaj radijskega
govora.
Glede na poklic bi sklepa-
li, da je Tonka bolj tehnično
usmerjen človek, od kod to-
rej želja po napovedovanju?
»Ja, res sem bolj tehničen
tip, a me je že v srednji šoli
veselilo tudi recitiranje, na-
stopanje, napovedovanje.
Aktivna sem bila v MKUD
Tehnik, kjer sem nekaj časa
tudi vodila recitatorsko sku-
pino. Že takrat meje mikalo,
da bi se preizkusila tudi na
radiu,« pravi simpatična
Tonka.
Preden je začela napove-
dovati, je bila včasih Tonka,
včasih Tončka, včasih Anto-
nija. Kot napovedovalka sije
morala izbrati eno samo ime,
s katerim se predstavlja v na-
povedih programa. Odločila
se je za Tonko.
In kaj Tonka, ki je sicer
zaposlena v Emovem razvoj-
nem oddelku, še počne za-
sebno?
»Ob napovedovanju in
dveinpolletni hčerkici mi za
kaj drugega ostaja bolj malo
časa. Včasih preberem kakš-
no knjigo in vehko pletem.«
Seveda ni treba posebej
poudariti, da je največ plete-
nin za hčerko.
NADA KUMER
Trgovci z novci
Popoldne okoli petih je bilo na Silvestrovo po dopoldanski
gneči v mestu, na ulicah le malo ljudi. Pa je prišel glas do nas, da
skupina ljudi veselo prepeva pred slaščičarno Zvezda in da
nekdo vleče meh frajtonerice. To pot Mitji in Mateji ni bilo
potrebno daleč. Ujela sta ta veselo pesem in izvedela, da so bili
to trgovci iz Metroja. Trgovci z novci bi lahko rekli, saj so
priznali, da so na zadnji dan v letu prodali toliko, kot že dolgo ne.
Ljudje so kupovali kar vse po vrsti, samo da so se znebili
denarja. Kdo se bo smejal zadnji, to je zdaj vprašanje.
Po novem tri lestvice
Do leta 1991 na Radiu Celje ne bomo zače-
njali s kakšnimi večjimi programskimi pre-
obrati, smo že napovedali. Rekli pa smo
tudi, da bo program vendarle doživel več
manjših sprememb in dopolnitev. Ena takš-
nih je doletela tudi priljubljeni LZM, lestvi-
co zabavnih melodij, ki ji na frekvencah
Radia Celje lahko prisluhnete vsako soboto
ob 17.30.
Ta se je po novem razdelila v dve lestvici:
na eni se bodo proti vrhu prebijale domače,
na drugi pa tuje uspešnice. Tako bodo po-
slej na Radiu Celje pravzaprav tri glasbene
lestvice, če upoštevamo še ponedeljkovo,
v kateri vrtimo najboljše narodnozabavne
LZM je tudi poslej na sporedu v sobot-
nem predvečeru, voditeljema Theu Bostiču
in Inge Kobe pa se_ bo menda v kratkem
pridružila še Maja Šumej, občasno pa bo
vskočila tudi Betka Šuhel, ki ima sicer na
skrbi lestvico domačih viž. Ustvarjalci
LZM-a napovedujejo tudi skorajšnjo novo
opremo lestvice z različnimi zvočnimi efek-
ti, vključno z novim avizom. Pokrovitelji
LZM pa še naprej ostaja klub Casablanca,i
tako da bodo poslušalci LZM tudi v bodoče
dobro obveščeni o tem, kaj se bo dogajalo!
v tej celjski diskoteki. ]
NK
ildariborski IVIARŠ
na valovih RC
Prejšnji četrtek so na valo-
vih našega radia kot gostje
»zažigali« Marsovci, ki smo
jim dobrohotno podarili šol-
sko uro programa med 9. in
10. uro. Ce ste jih poslušali,
veste kakšni so. Vsekakor je
za njihov avdio-imidž najbolj
poskrbela simpatična mode-
ratorka Darja Lebar, ki je
v zakladnico mnogih nareč-
nih posebnosti RC nesebič-
no prispevala še mariboršči-
no s študentsko varianto
slanga.
Našemu Benjaminu Raku-
nu je ves čas oddaje asistiral
Beno Artnak, kije pri Maršu
sicer zadolžen za marketin-
ško službo.
še nekaj podatkov o mari-
borskem radiu študent
MARŠ: rodili so ga na frek-
venci 95,9 MHz (tako kot naš
Malic!) 8. februarja lani. Po-
navadi ima vsakdan sporeda
za šest ur, čez vikend, ob so-
botah in nedeljah, pa devet
ur, v ostalem času pa predva-
jajo satelitske programe.
MARŠ dobro izkorišča mari-
borski kabelski sistem TV,
ki pokriva vse mesto, s spo-
redom Marša pa se ubada
okrog 60 sodelavcev - profe-
sionalno zaposlenih ni, so le
pogodbeni delavci. Največja
ambicija jim je, da povečajo
slišnost s prestavitvijo od-
dajnika na Malečniški hrib,
kajti potem se bodo lahko
slišali ne samo v Mariboru,
ampak v širšem zaledju do
Ptuja, Slovenske Bistrice in
Gornje Radgone.
MITJA UMNIK
Foto: EDO EINSPIELER
V deželi
palčkov
Na silvestrski namig iz
studia, kjer sta dopoldne
»hausala« Nataša Gerkeš in
Kamilo Lorenci, sta se naša
terenca odpravila v Košni-
co, kamor je leteča radijca
vabil na klepet in malicoi
Jože Novak. ,
»Hiše ne bo težko najti,«;
sta preko zveze iz studia -
dopovedovala Nataša in-
Kamilo. »Pred njo stoji se-
dem palčkov s Sneguljčico
in sploh je hiša, v kateri živi
Jože sam, tako zgledno ure-
jena, dajo tam vsakdo poz-
na.« In res je pred njo kot
v čudežni deželi. V okraše-
ni kuhinji pa je že dišalo po
slastni pečenki in gobicah.
Tega poslušalci kljub pre-
nosu od tam sicer niso mo-
gli zaznati, a okusne malice
so bili zato deležni še kole-
gi v studiu. Jože je dimni-
kar in ni lepšega, kot prav
na Silvestrovo voščiti sreč-
no novo leto dimnikarju in
se pri tem hitro prijeti za
gumb.
Prstan v dvorcu
Silvestrski križem-kraž po
Celju in naokoli sta z reportaž-
nim avtom z veliko oznako
NT-RC tehnik Mitja Tatarevič
in novinarka Mateja Podjed za-
čela z javljanjem z zvezde na
tlaku v središču mesta in od
tam najavila nagradno igrico,
pravzaprav skrivalnico avto-
mobila. Lov s pomočjo nami-
gov iz avta in studia se je
uspešno končal za Matjaža
Gornika iz Nove vasi, ki nas je
poslušal v mestu v svojem av-
tomobilu. Iz namigov o muc-
ku, poročnem prstanu, kultur-
ni ustanovi, sodišču m podob-
nem, je plaho prišel na dvoriš-
če Prothasijevega dvorca in
vprašal, če smo »tapravi«. Stop
in igrico je Mateja sklenila
s poljubčkom srečnemu dobit-
niku Kragolnikovega zlatega
prstana. »Dal ga bom dekletu,«
je vesel in presenečen priznal
Matjaž, ki se je izkazal tudi za
dobrega detektiva in poznaval-
ca Celja.
ŠKRATKI
Bojan Pišek, radijski tehnič-
ni šef je novoletne praznike iz-
koristil za to, da je dognal, da
v redakcijski televizor ni mo-
goče vgraditi teleteksta. Mimo-
grede pa je doma vgradil nape-
ljavo centralnega ogrevanja.
Z^i. ^ z\
z božične oziroma novoletne
jelke v pisarni odgovornega
urednika Mitje Umnika so za-
čeli okraski izginjati že pred
Tremi kralji. Vzrok je bržkone
v tem, da se je pod bleščečim
staniolom skrivala sladka,
mlečna čokolada. Preostanek
okrasja je urednik velikoduš-
no razdelil.
Z\   ^   ^
»Najlepše je bilo plesati z ra-
dijsko redaktorico, skorajšnjo
mamico,« je po hišni novoletni
zabavi izjavil Vojko Zupane.
»Sploh je ni treba vrteti, ker je
tako lepo okrogla, da se kar
sama kotali.«
z\ z\
Po štirinajstih dnevih dela
na televiziji (sto na uro), se je
v objem celjskega radia vrnila
naša Betka. Njen komentar je
bil kratek: »Končno spet do-
ma!« Dobrodošla!
^ z^ z^
Franček Pungerčič je za no-
voletno darilo dobil ročno uro.
Končno! je vzkliknila njegova
cimra, ki je tudi večno brez te
naprave.
14. STRAN - 10. JANUAR 1991
$PORT
PANORAIVIA
Kegljanje
Mladinke ElVlO
najboljše
v Celju je bilo v soboto in
nedeljo republiško mladinsko
kegljaško prvenstvo, na kate-
rem so celjske kegljavke dose-
gle izreden uspeh. Alenka
Ramšak, Sonja Grivič, Katja
Ledinek, Vesna Filipčič, Jana
Verdnik ter Branka Kosec so
s 3064 podrtimi keglji osvojile
ekipni naslov in demonstrirale
pravo kegljaško šolo. Zmagale
so pred ljubljanskim Slova-
nom in kranjskim Triglavom. .
V posamičnem tekmovanju
so ponovile premoč: naslov
najboljše v Sloveniji je osvojila
Filipčičeva z 802 podrtima
kegljema, Ledinekova je bila
druga s 777, Košeceva četrta
s 764. Verdnikova peta 761 in
Ramšakova sedma s 749 podr-
timi keglji. Vse bodo nastopile
tudi na državnem prvenstvu.
V moški konkurenci je zma-
gal Triglav iz Kranja. Celjani
so bili peti, njihova člana,
Kompan s 1621 in Koštomaj
s 1617 podrtimi keglji pa sedmi
in osmi in bosta prav tako na-
stopila na državnem mladin-
skem prvenstvu.
JOŽE KUZMA
Namizni tenis
Novoletni turnir
TVD Partizan Petrovče je
pripravil tekmovanje, na kate-.
rem je nastopilo 22 namiznote-
niških igralcev. Pri pionirkah
je zmagala Černičeva iz Pe-
trovč, pri_ mlajših pionirjih
Račnik iz Šempetra, pri starej-
ših pionirjih pa Reberšak iz
Žalca.
T. T.
Streljanje
poletni turnir za
^sanirje
Na celjskem strelišču je
strelska družina Celje pripravi-
la novoletni turnir z zračno pu-
ško. Nastopilo je 11 ekip iz raz-
ličnih delov Slovenije. Zmaga-
li so pionirji Juteksa v postavi
Pukmajster 161 krogov, Voš-
njak 164 in Klovar 170 krogov.
S 4. mestom so prijetno prese-
netili pionirji Vitanja. Najbolj-
ših 8 posameznikov iz prvega
dela je nastopilo še v finalu,
kjer so izstrelili dodatnih deset
strelov. Zmagal je Žalčan Klo-
var z 258 krogi, bronasto meda-
ljo pa si je priboril Vitanjčan
Pogorevc. Celjan Mijatovič je
bil 4., Matek iz Rečice 6., Dr-
stvenškova iz Žalca pa je bila
8.
Pokal heroja Rajka
Na tekmovanju v Hrastniku
je nastopilo deset ekip pionir-
jev. Od predstavnikov iz celj-
ske regije je Juteks osvojil 2.
mesto, Celjani so bili 5. v po-
stavi: Iršič 149. Kajtna 162 in
Mijatovič 169 krogov. Med po-
samezniki je Žalčan Krašovic
osvojil bronasto medaljo, Mija-
tovič je bil 4, Seibert iz Žalca
pa 6. Zmagal je Biderman iz
Hrastnika, med ekipami pa
Trzin.
Republiška liga
v 7. kolu so v 1. ligi strelci
Juteksa gostovali pri državnih
prvakih, ekipi Rudnika iz
Hrastnika, kjer so po pričako-
vanju izgubili. Za Juteks so na-
stopili: Pukmajster 358. Marti-
novič 363, Melanšek 368 in
Smrkolj 369. Strelci iz Štor so
doma izgubili proti družini Av-
gust Majerič iz Maribora. Za
SD Kovinar so streljali: Česnik
351, Kočevar 366, Hočevar 353
in Ravnikar 371.
V 2. ligi so Celjani doma pre-
magali Boštanj, v postavi: Do-
bovičnik 350, Seršen 364, Je-
ram 366 in Malec 369.
TONE JAGER
Judo
Memorial
Pohorskega
bataljona
Konec tedna je bilo v Slo-
venski Bistrici tradicionalno
tekmovanje za 22. memorial
Pohorskega bataljona. Tekmo-
vanja pionirjev, ki je bilo v so-
boto, se je udeležilo kakšnih
140 judoistov. Iz judo kluba
Ivo Reya je nastopilo 7 pionir-
jev in vsi so osvojili medalje.
Rezultati: 1. mesto: kat. do
42 kg: Petrak, kat. do 67 kg:
Mlinarevič; 2. mesto: 42kg:
Mahmutovič, 28 kg: Holer; 3.
mesto: 38 kg: Ferjan, 46 kg:
Bevc-Lakner, 55 kg: Bednjički.
V nedeljo so tekmovali mlaj-
ši mladinci in člani. Nastopilo
je 10 Celjanov. Rezultati: ml.
mladinci; 2. mesto: 64 kg: Mli-
narevič; 3. mesta: 55 kg: Košir,
59 kg: Kolenc, 70kg: Eisenbac-
her, 85 kg: Centrih. Člani; 3.
mesto: 78 kg: Sadžak.
Ekipno so tekmovalci Ivo
Reye osvojili 3. mesto za Mur-
sko Soboto, ki je bila druga in
prvouvrščenim Impolom iz
Slovenske Bistrice.
OLGA PETRAK
Rokomet
Celjani tinalisti
Zadnji četrtek v decembru je
bil v Celju polfinalni turnir re-
publiškega prvenstva z5 mla-
dince, rojene leta 71 in mlajše.
Rezultati: Celje - Radeče 21:9
(r0:5), Celje - Zagorje 24:7
(11:5), Radeče - Zagorje 17:15
(9:7). Celjani so dokazali, da so
za razred boljši od tekmecev,
ki sta sicer pokazala izenačeno
igro. Celjani so nastopili v po-
stavi: Krathaker, Murko, Tu-
vič, Leskovšek, Novak, Bego-
vič, Ocvirk, Kavalar, Tome,
Stropnik, in Pungartnik. Fi-
nalni turnir bo prav tako v Ce-
lju, 12. in 13. januarja.
MIRAN KUČERA
Hokej
1. B ZL
Ina - Cinkarna 3:21 (2:2, 0:7,
1:12)
Okoli 500 gledalcev se je
zbralo na prvenstveni hokejski
tekmi v Sisku misleč, da bodo
videli izenačeno temo in zma-
go domačih hokejistov. Le
v prvi tretjini so gostitelji drža-
li igro v svojih rokah in se ena-
kopravno kosali s hokejisti
Cinkarne. V nadaljevanju tek-
me so jim pošle nioči in ob
koncu so doživeli pravo kata-
strofo. V ekipi Cinkarne velja
pohvaliti celotno moštvo, saj
so prikazali doslej eno svojih
boljših iger na ledeni ploskvi.
Strelci za Cinkarno: Zolek 6,
Ostrožnik 5, Merdženovič 3,
Žlof 3, Sendelbach 2, Bulato-
vič in Koprivica vsak po en za-'
detek. Kazenske minute: Cin-
karna 6, Ina 8 minut.
Republiško prvenstvo
za pionirje
Cinkarna - Jesenice 2:12 (2:2,
0:6, 0:4)
Tekmo sta pred 100 gledalci
slabo sodila Zorko in Pinter iz
Celja. Celjski hokejisti so imeU
proti razigranim Jeseničanom
moči le v prvi tretjini, nato pa
so pobudo prevzeli v svoje ro-
ke gostje, ki so na koncu zaslu-
ženo zmagali. Strelci za
Cinkarno; Kelgar in Trbojevič.
Kazenske minute: Cinkarna 4,
Jesenice 6 minut.
Republiško prvenstvo
za mladince
Cinkarna - Olimpija 0:12 (0:9,
0:1, 0:2)
Fizično močnejši in starejši
igralci Olimpije so zasluženo
premagali domače igralce, ki
so se dobro upirali v drugi in
tretji tretjini. V domači ekipi
so izstopali Rozman. Kolar, Je-
ram in Trbojevič. Pred približ-
no 100 gledalci sta odlično so-
dila Pinter in Zorko iz Celja.
MARJAN SORSAK
Umetnostno
drsanje
Pokal Celja
Konec decembra je bila
v Celju tradicionalno tekmova-
nje v umetnostnem drsanju, na
katerem je, tokrat brez medna-
rodne udeležbe, nastopilo kar
72 drsalcev iz sedmih klbbov
in treh republik. Rezultati: Pi-
onirji C: 1. Belec, pionirke C: 1.
Jastšenjski (Palilula Beograd),
2. Jovanovič (Palilula Beo-
grad), 3. Krajnc (Celje). 16. Bra-
tec (Celje), 23. Kola (Celje), 26.
Stefanec (Celje); pionirji B: 1.
Gorkič (Stanko Bloudek Ljub-
ljana), 2. Špoljar (Celje), 3. Pož-
gajčič (Mladost Zagreb); pi-
onirke: Švajiger (Stanko Blo-
udek Ljubljana), 2. Skalec
(Medveščak Zagreb), 3. Jereb
(Olimpija Ljubljana), 10. Pfei-
fer (Celje); pionirke A: 1. Ivan-
čič (Mladost Zagreb), 2. Stritih
(Stako Bloudek Ljubljana), 3.
Panjkret (Medveščak Zagreb),
13.,Hutinski (Celje); mladinci;
1. Čelesnik (Jesenice); mladin-
ke: 1. Ivančič (Mladost Za-
greb), 2. Slaviček (Stanko Blo-
udek Ljubljana), 3. Eberlinc
(Celje); članice: 1. Brzaj (Med-
veščak Zagreb), 2. Podlesnik
(Jesenice).
Očiten napredek se kaže
predvsem v nižjih kategorijah.
Kakovost drsanja pa je mnogo
boljša tudi pri celjskih mladih
drsalcih, kije produkt resnega
in profesionalnega pristopa
k delu. Trener iz Sovjetske
zveze je gotovo ena boljših na-
ložb celjskega drsalnega klu-
ba, saj bddo drsalci z njegovo
pomočjo in novim načinom
treninga dosegali še lepše
uspehe.
Vodstvo celjskega kluba se
lahko ponaša z vzorno priprav-
ljenim tekmovanjem, ki se je
izvedlo brez napak. Očitno pa
je, da je pri občinstvu drsanje
še'vedno zapostavljeno, saj si
je tekmovanje ogledalo malo
gledalcev.
MATEJA AVBREHT
Košarka
2. SL: vzhod
Šentjur - Polzela 89:100
Po 11. kolu je v vodstvu Pol-
zela z 21. točkami, sledita Šent-
jur in Miklavž s po 19 točkami
T.T
Atletika
Dvoboj: Kladivar
- iVIladost
v športni dvorani atletskega
društva Kladivar je bil prija-
teljski dvoboj med atleti Kladi-
varja in mladosti iz Zagreba.
Med številnimi nastopajočimi
je od celjskih predstavnikov
zmagala Matuljeva v teku na
60 metrov z dobrim rezultatom
7,9 sekunde ter Pilih na 60 m
z ovirami 9,6 sekunde. V isti
disciplini je bila pri m.lajših
mladinkah   najboljša   Lenko
- 9,1 sekunde.
JOŽE KUZMA
Anketa za najboljše
stekle so zaključne pri-
prave za prireditev Telesna
kultura 90, na kateri bodo
izbrali najboljšega športni-
ka leta v Celju.
Odbor za telesno kulturo
in Zveza telesnokulturnih
organizacij sta med približno
60 športnih delavcev, šport-
nikov in novinarjev razdelila
anketne liste, kamor naj bi
vpisali najboljše v ženski in
moški konkurenci.
Kandidati za športnika le-
ta so vsi tisti športniki oziro-
ma športnice, ki dosežejo vr-
hunski rezultat ali uvrstitev
na olimpijskih igrah, svetov-
nih in evropskih prvenstvih,
sredozemskih igrah, balkan-
skih in državnih prvenstvih
ostalih velikih in kakovost-
nih športnih prireditvah ter
tekmovanjih. Upoštevajo se
samo dosežki v absolutni-
članski kategoriji in izjemni
mednarodni dosežki v mla-
dinskih kategorijah.
Glede na sprejete kriterije
so morali športna društva in
klubi predhodno evidentira-
ti kandidate. Izbiralo se bo
med imeni kot so Marika
Kardinar, Sonja Mikac, Re-
nata Strašek in drugimi,
v moški konkurenci pa so
kandidati Miro Kocuvan, Le-
on Baver, Gregor Jurak, Ju-
re Vračun itn.
Priznanja najboljšim bodo
podeljena 23. januarja na
zaključni prireditvi v Do-
brni.
R. G.
Smučarski skoki
Nova skakalnica na
Brezah
Med prazniki so na Brezah
nad Laškim pripravili otvo-
ritveno tekmovanje na novi
napravi. Skoke so izvedb na
15 in 30 m skakalnici. Tek-
movanja se je udeležilo 52
skakalcev iz širšega celjske-
ga območja. Rezultati: 15 m
skak.: 1. Vodeb (Slivnica), 2.
Feldin (Celje); 30 m: 1. Vi-
denšek, 2. Menih, 3. Jezele
(vsi Velenje). Rekord skakal-
nice: 27,5 m.
Rekreacija
Novoletni tek
v Topolšici
Zadnje dni decembra je te-
kaška sekcija Gorenje iz Vele-
nja pripravila tradicionalni, še-
sti po vrsti novoletni tek, ki se
ga je udeležilo okrog 300 teka-
čev. Prireditelji so pripravili
teke za 18 kategorij, od ciciba-
nov do veteranov, na progah
od 300 do 10.800 m, na običajni
relaciji od Topolšice do Šošta-
nja in nazaj preko Lajš. »Tako
lepega teka že dolgo ni bilo,« je
bilo mnenje večine udeležen-
cev. K temu,je pripomoglo le-
po sončno vreme, suha cesta,
dobro označena in varovana
pot, po teku pa kopanje in po-
tenje v savni, silvestrsko kosi-
lo in ples.
Posebej velja omeniti 83. let-
nega Johana Strobla iz Lieze-
na v Avstriji, ki je reden obi-
skovalec takšnih tekov v Evro-
pi in ZDA, in lepe tekaške ko-
lajne z vzgojnim sporočilom:
»S tekom v naravi - k zdrave-
mu človeku!« Zmagovalci: ci-
cibanke: B. Ravljen, Jere, To-
mažič; cicibani: Cemažar, Blat-
nik, Krušič; ml. pionirke:
T. Ravljen, Klemen^ Lipičnik;
ml. pionirji: Klemen, Hajšek,
Čemažar; pionirke: Hajšek,
Pugelj, Nemec; st. pionirji:
Steiner, Pralija, Sodin; mla-
dinke: Čas; mladinci: Kmetic,
Barborič, Dečar; ml. članice:
Pozničj Stergar, Glavnik; ml.
člani: Salamon, Ošep, Grabar;
st. članice: Pugelj, Levanič,
Otič; st. člani: Golob, Djuričič,
Lah; ml. veterani: Kristofic,
Klemen, Struna; ml. veteran-
ke: Kotar, Šmid, Weiss; st. ve-
teranke: Lužnik, Žigon, Mlač-
nik; st. veterani; Bartol, Hor-
vat, Rent.
HINKO JERCIC
PRODORI
Čas netopirjev
s škanami na daljave
z razprto držo smuči v obUki
črke v je zaslovel Šved Jan Bo-
eklev, zmagovalec svetovnega
pokala v sezoni 88/89. Na začet-
ku so mogočniki .v svetovni
smučarski skakalni zvezi na
škarje gledali kot na nekultur-
no navlako v idili prefinjenega
klasičnega sloga elegantno
skupaj držečih smuči z rokami
ob boicu. Toda daljave^ki jih je
dosegal rumenolasi Sved so
prišle do živega še tako zakrk-
njenim konservativcem in
osvojitev lovorike najboljšega
skakalca v predlanski sezoni je
škarjam dokončno dala domo-
vinsko pravico.
Letos pa je ta slog postal prvi
modni hit. V odsotnosti »po-
škodovanega iznajditelja« so
za velike daljave in nerviranje
klasikov na ameriško-kanad-
ski, japonski in pravkar konča-
ni novoletni turneji poskrbeli
16. letni Švicar Silvan Fre-
iholz, njegov starejši rojak Šte-
fan Ziind, 19. letni meteor iz
Schwartzwalda Christoph
Duffner in najboljši na začetku
letošnjega svetovnega pokala
Andre Kiesewetter iz združene
Nemčije. S svojim stilom spo-
minjajo na netopirje, pri mno-
gih nepoučenih spremljeval-
cih smučarskih skokov pa
vzbujajo srh, ko raztegnjeni
brutalno padajo v globino in
po čudežu normalno doskoči-
jo, včasih celo v učbeniški tele-
mark.
Pa vendar bo to morda stil,
ki bo v prihodnjih letih postal
obrazec skakanja bodočnosti.
Skoki in kasneje poleti so se
vendar začeli in pridobili na
priljubljenosti predsem zaradi
daljav, to pa bo gonilna Sila tu-
di naprej, navkljub vsej povz-
dignjenosti klasikov, ki prise-
gajo na stil.
To, kar privablja gledalce
v skakalne arene, so rekordni
skoki: z novo netopirsko držo
naj bi ta slog v primerjavi s kla-
sičnim prinesel približno 8 me-
trov naskoka, na letalnicah pa
še več. Skakalec-netopir delu-
je precej bolj aerodinamično,
zlasti v drugem delu leta, ko se
krivulja obrne navzdol, je ta
tehnika zelo učinkovita. Prav
zanimivo bo videti, kako se bo-
do »netopirji« obnesli na sve-
tovnem pokalu, na naši ma-
mutki v Planici? Morda pa bo
prav eden izmed njih prvi, ki
bo preletel vesoljno mejo 200
metrov.
Pa tudi brez tega dosežka bo
to morda slog prihodnosti, te-
mu lahko še bolj verjamemo,
če to govori železni klasik An-
di Felder, ki bo, če bo trener,
svoje varovance navajal na ne-
topirsko tehniko.
In kako je s škarjami pri
nas? Naša šola skakanja je šola
klasikov. Trener našega asa
Francija Petka, Luka Kopriv-
šek, to novotarijo odločno za-
vrača in se s takšno neprever-
jeno robustnostjo ne misli uk-
varjati.
Morda pa so netopirji samo
vmesna postaja na poti k pr-
votnemu slogu z rokami na-
prej, ki-ga je danes mogoče vi-
deti samo še na starih posnet-
kih v reklamah za Cockto. Na
to misel naj bi usmerjali tudi
sodobni skakalki kombinezoni
z »»balonskim efektom«. Sicer
pa je znano, da se moda vedno
ponavlja, toda netopirji želijo
postati »klasiki« in se tako do-
končno uveljaviti.
ROBERT GORJANC
Manj elegance, toda večje daljave.
ŠPORTNI KOLEDAR
Mali nogomet
Sobota, 12. januarja: Hala Go-
lovec: 3. kolo novoletnega tur-
nirja (prva dva, v katerih je so-
delovalo 54 ekip iz vse Sloveni-
je, sta bila 5. in 6. januarja).
Pari: 12.00: Bife Sušeč (Doliča)
- Diamanti (Nazarje), 12.25: Je-
klotehna (Maribor) - Environ
(Maribor), 12.50: Sportklub
(Velenje) - Simo (Radeče),
13.15 Studio CD-Hotel Celeja
(Celje) - Klateži Avto plus (Ce-
lje), 14.30:'Grafika Gracer (Ce-
lje) - Macelj (Krapina), 14.55
Madl   Bistro   M4   (Velenje)
- MNK Skavti Red Boogie (Ce-
lje), 15.20 Trim Aškerčeva (Ce-
lje) - Smole Optika (Laško),
15.45 Penal Zvezdaš Intihar
(Celje) - Črički (Celje).
Rokomet
Sobota in nedelja, 12. 1» 13.
januarja: Finalni turnir v tek-
movanju za republiškega prva-
ka za mladince, rojene leta
1971 in mlajše.
Kegljanje
Sobota in nedelja, 12. in 13.
januarja: republiško prven-
stvo dvojic v mladinski konku-
renci
Košarka
1. BZL: ženske
Sobota, 12. januarja: Kozmeti-
ka Afrodita - Rijeka
SKL: moški
Sobota, 12. januarja: Celje
-Koper, Elektra-Comet, EME
Bistrica-Rogaška
Hokej
Sobota, 12. januarja: Olimpija
Il-Cinkarna
ŠPORTI
10. JANUAR 1991 - STRAN 15
mmm
Konec »slovenskegaH
v nogometu I
Paradiranje vlečnega ko-
nja slovenskega športa,
v bistvu ne povsem vedno
našega nogometnega kluba
Olimpija. je končano. Za-
deva, ki seje začela z nasto-
pi Olimpije po odstavitvi
dr. Veidenika. je dosegla
konec svoje agonije po od-
stopu Miloša Soškiča, ki ga
je zaradi neuspehov zame-
njal »zaslužni« Slobodan
Dogandžič. dosedanji tre-
ner v drugi ligi na izpad ob-
sojenega Borca^ iz Čačka.
Očitna farsa! Čeprav Do-
gandžiču ne moremo vna-
prej ničesar očitati, pa lah-
ko trdimo, da vpoplebiscit-
ni Sloveniji v Ljubljani ne
bomo imeli slovenskega
prvoligaša ah drugače: slo-
venski nogomet bo ostal ju-
goslovanski ah pa ga ne bo.
O tem še najbolj zaneslji-
vo pričata tudi obe odprti
pismi slovenskih nogome-
tašev v ljubljanski Olimpi-
ji. ki ne mislijo več zastopa-
ti barv kluba, v katerem so
skoraj na vseh položajih
neslovenski »strokovnja-
ki«. Morda pa nam bo osta-
lo za vedno tuje. kako so
v določenih obdobjih dolo-
čene te strukture dosegale
»rezultate«, predvsem zara-
di pomanjkanja trdnih do-
kazov, nekaj pa je le jasno:'
z zadnjo potezo so v klubu
pokazali, kako prekleto
malo jim je mar za vse. kar
so v Sloveniji pred in po
volitvah dosegli in še več
- pokazali so kako se niko-
gar ne bojijo.
Primeri iz sosednje hrva-
ške, ko so skoraj v vseh
klubih pometli s tipičnimi
komunističnimi ostanki
vodenja klubov in športa
nasploh, ljubljanskih ne-
slovencev niso niti najmanj
ustraših. Klub še vedno dr-
ži povsem v svojih rokah
predsednik, od starega si-
stema postavljeni Ivan Zi-
dar, generalni direktor
SCT. Ta ni niti z eno bese-
do pokritiziral tistih, ki so
v klubu nastavili trenerja
vprašljivih kvalitet. Klub,
kije brez vsakih rezultatov
in brez vseh možnosti, da
kot Partizanova podružni-
ca sploh kdaj začne dosega-
ti kakšne rezultate, razen
obstankov v prvi ligi, nikoli
ne more enakovredno pre-
zentirati nogometa in slo-
venskega športa v Evropi
nasploh in zato bi bile po-
trebne bolj bistvene roša-
de. Na slovenske strokov-
njake niso niti pomislili. Da
Piše:
Miha Štamcar,
novinar Mladine,
Ljubljana
jih ni, pravijo v Oh m pij i,
edini naj bi bil L,učo Pertič,
ki je treniral Izolo, vendar
je predrag.
In kot da kriza v Olimpiji
ne bi imela nobene zveze
s slovenskim nogometom.
V slovenski ligi se igra kva-
liteten nogomet, gledalcev
na tekmah je vse več, slo-
venski predstavniki v me-
drepubliški ligi (Sloveniji,
Hrvaška, BiH) dosegajo do-
bre rezultate. Pod vod-
stvom že omenjenega
Zdenka Verdenika in Rudi-
ja Zavrla, predsednika No-
gometne zveze Slovenije, je
lani začela povsem resno
nastopati slovenska nogo-
metna reprezentanca, kije
v eni izmed tekempokazala
tudi »jugoslovanizirani«
Olimpiji kam meri sloven-
ski nogomet, tako po kvali-
teti, kot po rezultatu. Ljub-
ljansko vodstvo se kljub te-
mu, da so slovenski repre-
zentanti tudi po desetkrat'
in več cenejši od tistih z ju-
ga, niso odločili za nakup
nobenega od njih, pa če-
prav v njihove kvalitete tu-
di sami ne dvomijo.
Ali bo torej ostalo pri dej-
stvu, da bo šport ostal edi-
no, kar nas bo družilo
z ostalimi jugoslovanskimi
narodi, kot je namignil mi-
nister Vencelj in gre za žr-
tveno jagnje, v funkciji laž-
je odcepitve politike, go-
spodarstva in kulture. Mor-
da. Toda poštenih gledal-
cev nihče ne bo mogel pri-
siliti, da trosijo denar ob
igriščih, na katerih se zalo-
go ne podi niti en slovenski
igralec. Konec koncev še
vedno ni nihče odgovoril
na vprašanje, zakaj je klub
decembra prodal najboljše-
ga slovenskega igralca
Džonija Novaka Partizanu
za 500 tisoč nemških mark,
kljub temu, da ga še poleti
niso hoteli prodati Hajdu-
ku, ko so jim tamkajšnji
managerji ponujali zanj 900
tisoč mark. Morda bi na
vprašanje v Olimpiji odgo-
vorili, če bi jih o tem pov-
prašali tisti, ki se bavijo
z gospodarskimi nepravil-
nostmi. J
Agonija CeUafcm<»
Prvi dei Ifošaritarsidit lig pod drobnogledom
15. decembra je bilo odi-
grano zadnje kolo v sloven-
ski košarkarski ligi za mo-
ške, v prvem jesenskem de-
lu. Po 11. kolih si je prvo
mesto priborila ekipa Ko-
pra z devetimi zmagami.
Na drugem mestu je prese-
netljivo mlada ekipa Jezice
z osmimi zmagami. Na 3. in
4. mestu pa sta pristala dom-
žalski Helios in najlepše pre-
senečenje lige - Šoštanj ska
oziroma velenjska Elektra
s prerojenim Alešem Pipa-
nom. Velenjčani so preteklo
sezono še igrali v konkuren-
ci ekip 2. SKL. Varovancem
trenerja Bukoviča je uspelo
kar sedemkrat zmagati, izgu-
bili so le štiri tekme in so še
edini neporaženi na doma-
čem igrišču. Za final - four
SKL imajo možnosti tudi
preostale ekipe, predvsem
pa s šestimi zmagami Mine-
ral Slovan in C omet, pa tudi
s petimi Color Medvode, Ma-
vrica Ilirija in Celje, kar ka-
že, daje liga izenačena kot še
nikoli doslej.
Desetouvrščena Rogaška
(4) ter EME Bistrica in Rudar
(2) se bodo še trdo borili za
obstanek. Rogaška je ostala
brez trenerja Srečka Žgaj-
nerja. Zamenjati so ga hoteli
z Borisom Zrinskim, bivšim
trenerjem Celja, vendar jim
to za sedaj ni uspelo.
Zrinski po treh letih in pol
zapušča mesto trenerja član-
ske ekipe Celja. V svoji prvi
sezoni je uspel ekipi izboriti
obstanek v 1. B ZKL, Pipan
pa je bil takrat najboljši stre-
lec lige.
Sezono kasneje je takratni
Merx izpadel in pristal v re-
publiški ligi. V lanski sezoni
je celjska ekipa klavrno klo-
nila še v polfmalu playoffa
proti kranjskemu Triglavu,
potem ko na tretjo, odločilno
tekmo iz povsem neznanih
razlogov nista prišla Sušin in
Cerar. Dokazala sta, da brez
njiju ne gre tako, kot bi mo-
ralo. Podoben primer se je
ponovil v letošnji sezoni, ko
Celje brez Golca in Pipana,
pa tudi Medveda pada
v brezno, iz katerega se bo
težko povzpeti. Se bo Aniči-
ču, Blagojeviču, Urbaniji,
Sušinu, Pucku in ostalim
uspelo prebiti do četrtega
mesta, ki še vodi v razigra va-
nje za prvaka? Ostali so brez
trenerja Zrinskega, bodo
ostali tudi brez športne volje,
ki prinaša uspehe?
V soboto, 12. 1., se bo pri-
čel drugi del tekmovanj
v SKL. Pari prvih povratnih
tekem so: EME Bistrica:Ro-
gaška, Elektra:Comet; Mine-
ral Slovan:Ježica, Color
Medvode:Mavrica Ilija, Heli-
os: Rudar in Celje: Koper.
Koprčani so v prvi tekmi
z rezultatom 100:80 zlahka
ugnali nepripravljeno in
zmedeno ekipo iz Celja, ki
zaradi organizacijskih težav
še nekaj dni pred tekmo
pravzaprav ni vedela, kako
in s kom bo v Koper sploh
potovala.
Pa poglejmo še najboljše
strelce SKL. Vodi seveda
celjski ostrostrelec Aleš Pi-
pan (Elektra) s 312 točkami
in povprečjem 28 na tekmo,
takoj za njim pa je s 310 toč-
kami Konjičan Stojan Šmid
(Comet). Za Šantljem (Ko-
per), Mačkom (Jezica) in Ri-
tonjo (Bistrica) je na 6. mestu
kapetan Celja Mirko Aničič
z 256 točkami, 23 na tekmo.
Deveti je Blagojevič (Celje)
s povprečjem 21,10. Tabak
(Rogaška) 19,11. Urbanija
(Celje) prav tako 19,15. Vola-
rič (Rogaška) 18,17 Trobiš
(Rogaška) 17,21. sta Nerat in
Zeleznikar (oba Comet) po
Aleš Pipan, najboljši košarkar Elektre in prvi strelec SKL.
Foto: EDO EINSPIELER
16,30, pa je Sušin (Celje) 15
točk.
V soboto se bosta torej po-
merili ekipi Celja in Kopra.
V sedanjem trenutku celjske
košarke je težko predvideti
celo čas začetka srečanj a.
Glede novega trenerja pa
nam bo, kot vse kaže, jasno
šele v soboto pri ogrevanju
ekip. So Celjani sposobni
ugnati vodeče moštvo? Naj-
brž ne! Kaj pa, če vendarle?
V soboto bodo tekmovanja
nadaljevala tudi dekleta v 1.
B ZKL. Košarkarice Kozme-
tike Afrodite se proti priča-
kovanjem imenitno držijo,
saj so v enajstih kolih doži-
vele le tri poraze, imajo samo
zmago manj od vodeče ekipe
Bečeja ter so na četrtem me-
stu razpredelnice. V soboto
bodo Slatinčanke igrale do-
ma z ekipo Rijeke. Na doma-
čem igrišču še niso izgubile,
tako da pričakujejo novi par
točk. V dosedanjem delu sta
največ prikazali branilki Zo-
ra Pešič in Cveta Jezovšek,
ki po odhodu odličnih Ci-
glarjeve in Virantove raci-
onalno trosita žoge v napa-
du. Za osvojitev prvega me-
sta pa je sedaj najbrž že pre-
pozno, kajti igralke Bečeja
so štartale z mnogo več želje.
Naslednja sezona bo prine-
sla znova drugačna razmerja
moči med ekipami, Rogaška
Slatina pa bi se morala konč-
no izreči »za« glede nove čla-
nice 1. A lige.
DEAN ŠUSTER
iViima roka
Ksenija Maček ie naiboliša snelka Slovenije
Srednješolka iz Rečice je na spomin-
ski fotografiji ob proglasitvi najboljših
v Sloveniji lani stala skupaj z našo
strelsko zvezdo Rajmondom Debevcem.
Nasmejana Ksenija je kar za nekaj de-
belih centimetrov zaostajala za njegovo
višino, seveda pa jo Rajmond zaenkrat
prehiteva tudi po rezultatih. Vendar bo
njena roka v prihodnosti še bolj mirna in
natančna, kot je sedaj pri 17 letih, in
z okrepljenim ritmom uspehov bi tudi
razdalja do Rajmonda morala biti vedno
manjša.
Laskavi naslov najboljše strelke v Slo-
veniji si je Ksenija pridobila z več uspehi.
Marca lani je bila druga na državnem
prvenstvu v Sarajevu, boljša od nje je
bila samo olimpijska zmagovalka Jasna
Sekarič. Druga je bila tudi v mladinski
konkurenci, premagala pa jo je njena ve-
lika tekmica in kolegica iz državne repre-
zentance Maja Stepanovič iz Beograda.
Obema je Ksenija morala priznati pre-
moč tudi na novembrski finalni tekmi za
jugoslovanski pokal, prav tako v Saraje-
vu, kjer si je pristreljala republiški re-
kord s 378 krogi. Sicer pa je nase opozori-
la že predlanskim, na državnem prven-
stvu v Nišu, ko je bila šesta med mladin-
kami in četrta med članicami, s svojimi
klubskimi kolegicami iz Strelske družine
Dušana Poženela pa je bila takrat v ekip-
ni konkurenci med mladinkami prva.
med članicami pa druga. Ognjeni krst
v mednarodni areni je doživela na evrop-
skem prvenstvu v Istanbulu, kjer je med
članicami osvojila deseto mesto.
Ksenija je na čelu obetavnega rodu tek-
movalk iz Rečice: po zaslugi Ksenije in
njenih kolegic iz ekipe, Helene Lavrinc
in Valerije Kufner, si strelci iz velikih
jugoslovanskih centrov ne lomijo več je-
zika, ko izgovarjajo ime majhne vasice
pri Laškem, vasice, kjer pa je streljanje
sinonim za šport.
Ksenija je začela streljati pred dobrimi
tremi leti, za to pa jo je navdušil njen
sedanji trener Vinko Lavrinc. Najprej se
je poizkusila s puško, potem pa je »orož-
ni list« dala prepisati na standardno zrač-
no pištolo. Zaenkrat s svojo drago spro-
žilko na CO2 strelja še kar na reverz, kar
soji kot članici državne reprezentance in
zaradi dobrih rezultatov omogočili
v Strelski zvezi Jugoslavije.
Sprva je trenirala enkrat na teden,
uspehi pa so jo spodbudili, da to sedaj
počne večkrat. Običajno trikrat na teden,
pred največjimi tekmami pa tudi vsak
dan. Kako si pristreljati veliko krogov?
»Odloča predvsem mirna roka,« pravi
Ksenija. Poslušnosti se uči največkrat
v večernih urah na domačem strelišču
v Rečici, ko po popoldanskem pouku
»vrže« torbo v kot.
Sedaj gotovo še nima časa, da bi tako
kot Jasna Šekarič trenirala vsak dan po
tri, štiri ure. Obiskuje srednjo tekstilno
šolo v Celju, ki seveda tudi zahteva svoj
čas. Status športnika ji pomaga, da po
treningih in tekmovanjih zbistri misli za
učenje, takrat, ko ji to najbolj ustreza, ni
ne vedno po sili šolskega urnika.
V prihodnjem letu je njena velika želja
in izziv evropsko prvenstvo v Londonu,
sredi marca. Namignem na olimpiado
v Barceloni. Prijazno se nasmehne in
skromno ubeži: »Tuje še Jasna, pa Maja,
potem...« Do takrat je še daleč, morda
pa bodo na letalu proti katalonski pre-
stolnici rezervirani sedeži za vse tri.
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
16. STRAN - 10. JANUAR 1991
Skrivnost
stoletne kašče
Umetnost Antona Jamnika skrbno varujejo, saj priča o moči In Iznajdljivosti
preprostega človeka
ste že videli strojček za
lupljenje jabolk? Kaj pa
strojček za rezance, star
preko sto let, pa ga še vedno
uporabljajo? Pa fotografije,
nastale v prejšnjem stoletju
na preprosti kmetiji? Doma
izdelane ure in razna glasbi-
la da o drugih vsakdanjih
stvareh sploh ne govorimo?
Vse to in še marsikaj dru-
gega je možno videti na kme-
tiji Zgornji Jamnik, nad
Gornjim Gradom, kjer je leta
in leta ustvarjal domači stric,
Anton Jamnik. Lani so nje-
govo zapuščino uredili in jo
spravili v kaščo, Jamnikova
kasta ji pravijo Zgornjesavi-
njčani.
»Stric Anton je naredil
vse, česar še je spomnil. Po-
noči, ko zaradi bolezni ni
mogel spati, je razmišljal in
načrtoval, podnevi pa je de-
lal,« pripoveduje Jože Če-
plak, ki se je pri stricu Anto-
nu učil urarstva in ga potem
nasledil. Tudi Jožetova žena
se strica zelo dobro spomi-
nja. »Bil je zelo dober člo-
vek. Deset let sva skupaj
preživela, jaz sem prišla k hi-
ši za »ta mlado«, pa mi en-
krat ni rekel žal besede. Ži-
vel je le za svoje delo, najprej
za fotografije, nato pa za ure
in razna glasbila. Toliko ču-
dovitih stvari je znal naredi-
ti,« razlaga Ivanka, ko razka-
zuje predmete, razstavljene
v kašči.
Anton Jamnik se je rodil
leta 1868, umrl pa je pred 48
leti, sredi vojne. To so bili
popolnoma drugačni časi,
pravijo pri Jamnikovih. Na
kmetijah je bilo tako, da je
eden od sinov ostal doma in
prevzel gospodarjenje, drugi
otroci so odšli drugam ali pa
so ostali doma in delali kot
vsi drugi. Nikoli niso imeli
Ivanka Čeplak kar sama popelje po kašči in razloži vse, kar je stric Anton naredil.
prednosti pred tujimi ljudmi
v hiši, imenovali pa so jih
strici ali tete.
Anton Jamnik je pri voja-
kih zbolel in je po vrnitvi do-
mov ostal invalid. O kakšni
šoli seveda ni bilo niti govo-
ra, pisati in brati se je naučil
večinoma sam, nemščine pa
pri vojakih. Ta jezik je poz-
neje zelo potreboval, saj je
vse pripomočke in razne se-
stavne dele dobival z Du-
naja.
»Stric Anton je bil prvi fo-
tograf v Zgornji Savinjski
dolini. Fotografski aparat si
je izdelal sam iz lesa, vanj je
vstavil optiko, ki jo je kupil
v mestu. Hodil je slikat po
domovih obhajila, nove ma-
še in druge slovesnosti. Imel
je svojo posetnico, na katero
je prilepil fotografijo, sam pa
je izdeloval tudi okvirje za te
fotografije, »pripovedujeta
Čeplakova. V Jamnikovi
kašči je razstavljeno vse, kar
je bilo potrebno za dobro fo-
tografijo, od valjarja za gla-
denje papirja do obrezoval-
nika, le ročno izdelanega fo-
loaparata ni več. Med vojno
so ga odnesli Nemci.
»Zimski večeri, ki so na
takšnih samotnih kmetijah
lahko zelo dolgočasni, so bili
pri nas vedno veseli. Anton
je igral na violino ah harmo-
nij, stric Matija je vzel v roke
kitaro, sam pa sem igral na
harfo,« se s šegavim leskom
v očeh spominja Jože Če-
plak. »Takšne vesele smo
užigali, da so noge kar same
poskakovale. Stric Anton je
igral v cerkvi, učil je pevce,
imel pa je tudi svojo godbo,
s katero so igrali po celi doli-
ni. Harmonij smo še pred de-
setimi leti posojali v glasbe-
no šolo.«
Vse te instrumente je Jam-
nikov Anton izdelal sam, iz-
delal je tudi prekmurski pre-
kelj, kije razstavljen v kašči.
Obstajata še dve violini, eno
od teh so podarili sorodni-
kom v Spodnje Jame.
Ob fotografiji se je stric
v Zgornjih Jamah prav tako
temeljito  ukvarjal z urar-
stvom. »Nekoč je imel na de-
ski obešenih 30 popravljenih
ur. Ponoči seje nekdo splazil
skozi zadnja vrata in vse ure
ukradel, stric pa je nato mo-
ral na Dunaju naročiti nove,
da jih je vrnil lastnikom. Ka-
ko mu je bilo hudo, tudi za-
radi denarja je bilo težko,
ampak, ljudje so dobili ure
nazaj,« pravi Jože Čeplak.
Tudi vse stvari, ki jih je
Jamnikov potreboval za
urarstvo, so sedaj razstavlje-
ne v kašči. Priprave za navi-
janje urnih peres, za rezanje
stekel za ure, urine kazalce je
izdeloval iz govejih kosti, ni-
koli pa se ni ustrašil niti po-
pravila ur na zvonikih. »Poz-
neje sem njegovo obrt jaz
prevzel, po vojni sem se mo-
ral celo uradno prijaviti. Ni-
koli ni bil strog učitelj, vedel
in znal pa je ogromno stva-
ri,« pravi 85-letni Jože Če-
plak.
Mnogo ljudi se je že prej
zavedalo vrednosti, ki jih
imajo sto ali več let stari roč-
no izdelani predmeti.»Iz spo-
štovanja do strica in njegove
dobrote smo želeli vse ohra-
niti, nikomur nismo ničesar
dali. Tudi mladi rod zna ce-
niti vrednost te dediščine.
Letos smo s pomočjo Savi-
nja turizma iz Mozirja vse
stvari, ki jih je izdelal stric ali
pa jih je potreboval pri svo-
jem delu, prenesli in jih raz-
stavili v stari kašči. Tudi zato
kaščo ne vemo točno, koliko
je stara, gotovo pa več kot
sto let. Stric Anton je vedno
govoril, da ne živimo zato, da
jemo. Jemo zato, da živimo,
je trdil, in to mi je vsa leta
ostalo globoko v spominu.«
Ivanka kar ne more mimo
spominov. »Ko je videl, kako
se mučim z lupljenjem ja-
bolk, mi je prinesel strojček,
ki ga je že prej izdelal. Ta
strojček ima vrvico, ki se gle-
de na debelino jabolk menja,
in kot bi mignil, je sklada
polna olupljenih jabolk.
Strojček za rezance pa upo-
rabljamo še danes, saj niti
z najmodernejšimi pripo-
močki ne naredimo tako tan-
kih rezancev. V starih časih
smo izdelek strica Antona
posojali po vsej Zgornji Sa-
vinjski dolini, kjerkoli so
imeU velike slovesnosti in so
kuhali govejo juho.«
V lepo urejeni Jamnikovi
Jože Čeplak s staro harfo v rokah v kašči na Zgornjih
Jamah.
kašči je še polno predmetov,
ki so jih potrebovali v vsak-
danjem življenju. »Stric je
videl, da kaj potrebujemo,
čez nekaj dni pa je bilo že
narejeno. Tako je na primer
za strica Matijo, ki je hodil
ponoči v Gornji Grad na pev-
ske vaje ali h gasilcem, nare-
dil zložljivo svetilko, da si je
svetil z njo. Stric Matija je to
svetilko uporabljal 65 let,« se
spominjata Čeplakova.
Da je bil stric Anton zares
iznajdljiv,- sposoben in ne-
verjetno spreten, pa dokazu-
jejo tudi verižica za uro iz
enega dela lesa, mikroskop,
daljnogled, barometer oziro-
ma vremenik, kot pravijo do-
mačini, kolovrat in petrolej-
ka, eno prvih svetil v Zgornji
Savinjski dolini.
Poleg kašče raste debela,
stara trta, za katero pravi-
jo, da je ena najstarejših trt
na Slovenskem če ne najsta-|
rejša, nedaleč od domačije
Jamnikovih pa stoji križ
z Jezusom v naravni veliko-
sti, ki ga je prav tako izde-
lal Anton Jamnik. ^
Za slovo od Zgornjih Jam-,
nikov nam je Jože Čeplak za-
igral še na harfo, ki še vedno'
zveni kot takrat, ko jo je prec,
približno sto leti izdelal sa-
mouk.
URŠKA KOLENC:
Foto: EDI MASNEC
Čeplakova pred kaščo. Na kašči je slika, za katero je stric Anton želel, da ostane obešena\
tako dolgo, dokler ne bo propadla. j
TOP FOTKA
Zvezda seje utrnila.
Foto: EDO EINSPIELER
10. JANUAR 1991 - STRAN 17
impanjec
I prvi
roški jok
lalni obisk NT&RC ¥ poroilnišnici
3rod v letu 1990 smo
2.14, ko je deklico ro-
starkel s Svetega dola
lad Štorami. Časa za
lo dovolj, kajti kmalu
za porod pripravljati
ipej z Dobja pri Plani-
ri porodu ni bil hud,
?čno končalo, časa za
remu letu pa le ni bilo
■ pripravljeni šampa-
oral počakati. Morda
)ili danes...«, je med
smehom povedal Dr.
v sredo zjutraj, 2. ja-
e je v sprejemni sobi
»dnišnice gnetlo obi-
:i so prišli pozdravit
e novorojenčke. Tru-
dila fantka ob 00.30,
prav tako fantek, pa
la svet ob 3.28, ko je
Kruleč z Dobrne,
eli v celjski porodniš-
rodov, kar je 34 manj
Vzrok je po mnenju
leška v poplavi, ki je
tudi v porodnišnici,
logo porodnic presta-
Dr, Slovenj Gradec in
mamice
?tu 1990 je rodila Fani-
vetlega dola pri Sveti-
[atejo. »V porodnišni-
1 na silvestrovo dopol-
imice in novorojence
dve »moštvi«: na eni
itno oblečeni v črnih
da bodo zapeli na naj-
tnem koncertu, oktet
la drugi stran tisti, ki
spevki sodelujejo v na-
opularni akciji obiska
; ob Novem letu. Letos
!č kot prejšnja leta, saj
;er že sodelovali, ven-
e niso udeležili v »ži-
10 prišli predstavniki
tor Ciril Zavolovšek,
banke Splošne banke
odrgajs, lastnik cvetli-
3cirk, lastnik pražarne
1 Dani Sukič, Ijubitelj-
ečo Škobrne, zasebnik
«, zasebnica zdravilne
fra Štefanija Bohorč-
lial je le predstavnik
;prav so najvažnejše
»slali so darilo.
3a sem isti dan zvečer,
kajti najna družina, se
ečala za enega člana,
rava deklica, ob poro-
1 2,55 kg, velika pa je
Doma imam še starše.
Ina in le bolj z besedo
liko kmetijo, ki meri
•ga je osem hektarov
lo pa gozd. Dopoldne
očetom, popoldne, ko
lož, Branko, kije sicer
GG Žalec pa vsi trije,
z bolj skrbela za Mete-
o treba prejeti tudi za
ki ga ne zmanjka, ob
malo štručko, ki se je
^sim, razlagala Fanika.
Trupej je doletela sre-
lila prva v novem letu
rodnišnici. Na svet je
-pki fantič, ki so mu
'Jan. Tehtal je 3,25 kg,
cm. »Z možem Roma-
zaposlen v rudniku
va skupaj izbirala ime.
'letovala jaz, ker mi je
'š^č še izpred let, ko je
'ka imela sina Dejana.
Odločitev pa je bila skupna. Kdaj?
Zvečer, po večerji, ko sva vse po-
spravila in je bilo^ dovolj časa za
trezen razmislek. Če bi bila dekli-
ca, bi jo imenovala Tea«.
Silva Kruleč je rodila druga v le-
tu 199L V porodnišnico je prišla
z Dobrne, kjer živi na še edini
kmetiji, ki je kot oaza v središču
turističnega kraja. »Moj Klemen je
ob rojstvu tehtal 3,68kg in meril
52 cm. Doma ga poleg moža Stane-
ta, ki je zaposlen na železnici, čaka
še triletni bratec Jernej. Zdaj mu
ne bo dolgčas, kajti dobil je živo
igračko. Z možem sva se odločila
za Klemeria, ker je to ime za klene-
ga moža. Če bi bila deklica bi bila
Barbara.«
Ob petju okteta Studenček, ob
stiskih rok in šumenju šampanjca
smo tako tudi letos pozdravili ma-
le v pleničke zavite štručke sreče
in veselja. Matejo, Dejana in Kle-
mena, pa še vse tiste, ki bodo v no-
vem letu šele privekali na ta beli
svet... TONE VRABL
Rojstva v ceijsifi
porodnišnici
v zadnjih desetih letih število
rojstev v celjski porodnišnici ne-
nehno upada, kar kažejo naslednji
podatki:
1980 - 3199 porodov
1981 - 2973 porodov
1982 - 2842 porodov
1983 - 2798 porodov
1984 - 2783 porodov
1985 - 2720 porodov
1986 - 2663 porodov
1987 - 2610 porodov
1988 - 2639 porodov
1989 - 2296 porodov
1990 - 2265 porodov
Srečanje
»novoletnili« otrolc
NT in RC obiskuje porod-
nišnico že 23 let. Ob letošnjem
srečanju smo se dogovorili, da
bi bilo lepo, ko bi se skupaj
dobili vsi tisti, ki so se rodili
v teh novoletnih nočeh, njiho-
vi starši, bratci'in sestrice,
zdravniško osebej, ki jim je
pomagalo pokukati na svet in
vsi tisti, ki so jim ob rojstvu
čestitali, zapeli pesem, jih ob-
darili in jim zaželeli zdravo in
mirno življenje.
Srečanje naj bi bilo predvi-
doma v začetku maja na kakš-
nem prijetnem mestu. Ker
v uredništvu popolnih podat-
kov nimamo, prosimo, da se
nam »novoletni« otroci sami
oglasijo, ter da nam pri tem
pomagajo še tisti, kijih pozna-
jo. Naslove bomo sprejemali
do ponedeljka, 21. januarja.
Prosimo, da nam sporočite
kje se ti otroci (danes mnogi
že odrasli fantje in dekleta)
nahajajo, ali ste pripravljeni
sodelovati na srečanju, pa še
kaj kar bi utegnilo biti zanimi-
vo za nas. Zaželjena bi bila tu-
di kakšna novejša fotografija.
Najpomembnejši pa je seveda
točen naslov, morda tudi tele-
fonska številka. Podatke nam
pošljite na naslov: Uredništvo
NT-RC, Trg V.kongresa 3a,Ce-
Ije (za Toneta Vrabla), pripis:
novorojenci 69-91
18. STRAN - 10. JANUAR 1991
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Žrtev komunizma
Prebrala sem članek g.
Sedlar Karmen in Sedlar Ni-
ne v vaši rubriki Odmevi,
v katerem obrekujeta slo-
venščino g. Majeriča, člana
predsedstva SDS Celje. Ne
morem si kaj, da ne bi tej
- verjetno še tovarišici Sed-
larjevi - tudi jaz kot zdomka
odgovorila s svojim mne-
njem o zadevi. Pri tem opo-
minjam, da gospoda Majeri-
ča in tudi tov. Sedlarjeve
osebno ne poznam, niti ni-
sem brala spornega članka.
Počutim pa se >žrtev« ope-
vanega komunizma. Vedno
pa nisem izgubila upanja, da
se bo enkrat končalo terori-
ziranje slovenskega naroda
s strani komunistične vlade.
Tov. Sedlarjeva je seveda
kot hči komunističnega ofi-
cirja in direktorja uživala
v svoji mladosti vse radosti
in ugodnosti »vrhnjih deset-
tisoč«. Medtem, ko sem si jaz
kot šolarka služila ob počit-
nicah denar za obleko in
knjige z obiranjem borovnic
in hmelja, je ona seveda uži-
vala nekje ob morju ali v pla-
ninah. Njej je bilo lahko pre-
pevati pionirsko pesem »Le-
po je v naši domovini biti
mlad«. - Tov. Sedlarjeva, ste
že kdaj vi ali vaši otroci nabi-
rali borovnice za prodajo
mesec dni, vsak dan od petih
zjutraj do desetih zvečer ob
črni kavi in koščku kruha?
Ali veste, kako boli križ? Ali
pa ste morda obirali tri tred-
ne vsak dan hmelj z rokami,
do krvi razpraskanimi? Jaz
sem bila k temu prisiljena,
da sem si laho kupila šolske
knjige in kaj za obleči.
Vidite, tudi to je bila real-
nost v vladavini vašega očeta
in njemu podobnih. Veliko-
krat ni bilo denarja niti za
košček kruha, kaj šele za Ci-
cibana. Ali ste tudi vi jeseni
že o zmrzali hodili bosi v šo-
lo, ker vam starši niso mogli
kupiti čevljev? Poznam
mnogo takih ljudi, ki so to na
lastni koži občutili. Ali ste vi
ali vaši otroci čutili prezir
bolje situiranih otrok v šoli
do vaše ponošene obleke?*
Veste, otroci znajo biti
okrutni do otrok! Vse to sem
sama in še premnogi drugi
občutila v vašem čudovitem
komunizmu. Rojena sem bi-
la po vojni, leta 1946 in sem
izkusila vse tegobe neprivi-
legirane raje v vaši sijajni
družbi.
No mislim, da je moja slo-
venščina še dovolj dobra za
vaše prefinjeno uho, čeprav
je že več kot dvajset let ne
morem več dosti uporabljati.
Imela pa sem zelo dobre uči-
telje slovenskega jezika, kar
pa mogoče gospod Majerič
ni imel ali pa mu rdeči režim
ni dal zadosti možnosti za šo-
lanje. Zaradi nekaj slovnič-
nih ali pravopisnih napak pa
gotovo ni nič manj vreden
kot vi s svojim obiranjem.
Rekli boste, da je imel
v komunizmu vsak pravico
do šolanja. To je samo pogoj-
no res. Po nekaj več kot eno-
letni zaposlitvi v Cinkarni
Celje sem bila po gospodar-
ski reformi leta 1965 odpuš-
čena z dela, noseča, brez
podpore in so me napotili na
Delavsko univerzo, ko sem
zaprosila za nadaljevanje šo-
lanja. Mi vi lahko poveste
odkod naj bi vzela denar za
šolanje?
Vidite, tudi to je naša zgo-
dovina in upam, da si bo lah-«
ko gospod Majerič in pred-
vsem vi, tov. Sedlarjeva,
kmalu lahko kupil zgodovin-
sko knjigo, kjer bo povojna
zgodovina slovenstva napi-
sana realno in ne samo v rde-
či luči komunizma.
No, s tem odgovarjam tudi
dolgojezični gdč. Nini-Maru-
ški Sedlar, ki še verjetno do-
slej sploh ne ve, kako zna
biti življenje trdo.
Tisoči in tisoči Slovencev
smo bili doma diskriminira-
ni s strani vladajočih, kamor
prištevam tudi vašega pokoj-
nega očeta z vsemi svojimi
»hostnimi« funkcijami. Zato
stoji slovensko gospodar-
stvo danes tam, kjer stoji,
ker so se popolnoma laični
ljudje na podlagi partizanšči-
ne postavljali na tako odgo-
vorne položaje, kot je bil re-
cimo položaj vašega očeta.
Še danes je na položajih vse
preveč takih rdečih direktor-
jev, ki o gospodarstvu pojma
nimajo.
Vašemu čudovitemu ko-
munističnemu režimu se
imam zahvaliti, da sem mo-
rala zapustiti domovino,
enostavno zato, ker sem bila
lačna, kot še tisoči mojih ro-
jakov. Tukaj v tujini smo
spoštovani in pošteno plača-
ni za svoje delo. Vseeno nas
mnoge vleče domov, saj do-
movina je ena, ne glede na
politično oblast. Prepričana
pa sem, da nam samo demo-
kratična . vlada v Sloveniji
lahko enkrat res omogoči vr-
nitev v rojstni kraj.
Že od samega začetka sem
tudi jaz članica SDS in vem,
da je to v svetu e#fa najbolj
množičnih strank z najbolj
humanim programom. Ne
morem dovoliti, da oseba,
kot ste vi, blati ime moje
stranke in njenega celjskega
predsedstva. Tudi 29. no-
vembra ne praznujem, ker
ga nimam zakaj. Premnogim
Slovencem je ta datum pri-
nesel skoraj pol stoletja
gorja.
Glede na malo denarja in
odklopa elektrike pa vam
svetujem, da pljunite v roke
in se naučite denar za vsak-
danje potrebe pošteno zaslu-
žiti. Kot hčerki oficirja in di-
rektorja vam je pa gotovo
oče zapustil primerno pre-
moženje, ki ga lahko vnovči-
te. Za vso gospodarsko ža-
lost pri nas niste prav nič
upravičeni kriviti nove de-
mokratične vlade, ampak ti-
ste, ki so po štiridesetih letih
gospodarjenja v svoje žepe
naše gospodarstvo tako da-
leč prepeljali.
Gospodu Majeriču in SDS
predsedstvu v Celju in v Slo-
veniji želim veliko uspehov
v novem letu in še naprej go-
spodarite raje z delom svojih
rok, ter se ne ozirajte na slov-
nične napake. Vsi vemo, da
bomo le s poštenim delom
prišli na zeleno vejo.
Lep pozdrav vsem pošte-
nim prebivalcem našega be-
lega mesta!
JOŽICA BAUMGARTNER,
Reuthngen
Obema
Sediarjevima
Ko obedve pišeta istočas-
no o gospodu Majeriču bi so-
dil, da gre za mater in hčer-
ko, ker obedve učita gospo-
da Majeriča slovenskega pra-
vopisa. Sicer pa menim, da
bi lahko 15 letna Nina-Maru-
ška Sedlar svoje poučevanje
prihranila za poznejša leta.
Naj še to povem, da gospoda
Majeriča niti približno ne
poznam. Postavljanje vejic
v kakršnemkoli javnem gla-
silu, pa so stvar časopisnega
redaktorja.
Sicer pa gre v članku Kar-
men Sedlar za nekaj druge-
ga, gre za trditev, ki pravi:
»Le za primer in lahko re-
čem tudi za vzor vam lahko
omenim enega od ,zločincev'
o katerih imate tako ,lepo'
mnenje.«
To je moj pokojni oče Ru-
dolf-Adolf Sedlar, nosilec
spomenice od leta 1941, nato
oficir v naši vojski JLA, po-
tem pa dolga leta direktor.
Če bi bil tako slabo pismen,
verjetno v življenju ne bi
vsega dosegel.
Sicer pa poglejmo kaj je
dosegel. O mrtvih vse dobro,
že v naprej pa se opraviču-
jem, ker bo treba sliko o nje-
govem direktorovanju, o nje-
govih dosežkih, znanju in
sposobnosti le precej spre-
meniti.
Bilo je leto 1955 ko je JLA
demobilizirala vse kadre, ki
zanjo niso bili več perspek-
tivni in za katere ni bilo jam-
stva, da bi z šolanjem kaj pri-
dobili ali pa sploh bili spo-
sobni nadaljnjega šolanja.
Eden izmed teh mobiliziran-
cev Je bil tudi Sedlar z 6 raz-
redi osnovne šole. Takšnim
nekoliko bolj zaslužnim mo-
bilizirancem, pa je bilo po-
treba v civilu preskrbeti do-
bro plačo in predvsem polo-
žaj. Nekateri so si lahko kar
sami izbirali delovna mesta.
Bil je pač čas herojev, ven-
dar je takšnih herojev bilo
kar preveč, ki so naše gospo-
darstvo spravljali na kolena
in ga skoraj dotolkli.
Na tak način si je Sedlar
izbral eno izmed celjskih po-
djetij, kjer so ga postavili za
direktorja. Mladega in spo-
sobnega direktorja pa kljub
protestom kolektiva eno-
stavno odstavili. Takrat sem
bil namreč predsednik UO
za to so mi te zadeve dobro
znane.
Sedlar je pač gospodaril
z 6 razredi osnovne šole, ka-
kor je pač vedel in znal, znal
pa je slabo. Tehnično je bil
podjetju popolnoma nedora-
sel, ni znal sestaviti dobrega
poslovnega dopisa, znal pa je
dobro zapravljati reprezen-
tanco podjetja. Kupoval je
stare in že izranžirane stroje
in naprave, ki so delale samo
nekaj dni in za večno obsta-
le. Šlo je enostavno za za-
pravljanje denarja za neu-
strezno investicijsko opre-
mo. Tako je počasi uničeval
dobro in cvetoče podjetje,
dokler ga ni pripeljal do lik-
vidacije, ali pa še boljše, do-
kler ga ni dotolkel. V službo
je prihajal kadar pač je. Bili
so časi, ko ga je bilo precej
redko videti, ker je takrat ko
ga ni bilo krepko podpiral
celjske sanke. Bil je nepre-
kosljiv diskutant gostilni-
ških omizij in umrl za cirozo
jeter.
Vajin vzor bi vama pač
obema s svojimi izredno so-
lidnimi dohodki moral pač
pripraviti svetlejšo bodoč^
nost. Kljub temu pisanju pa
ga le ohranita v lepem spo-
minu. .
MILAN PIŠEK,
Teharje
Gospodu Bučarju
Najina ekološka polemika
je postala osebna. Priznam
in snemam klobuk, ker lepše
poješ kot jaz, bolj pretiravaš
kot jaz, se bolj razjeziš in si
bolj »žleht«. Temu primerno
so tudi nastajala tvoja dela.
Moja dela so v večini »poje-
dena«, nekaj jih je na konja-
čiji, nekaj pa doma po zapeč-
kih. Priznati pa moram, da
bom moral zaradi tvojega
primera malo pobrskati po
svoji strokovni literaturi.
Obljubljam pa ti, da bom
o tem spoznanju odslej
molčal.
JANEZ ČRNEJ,
Pravično
odpuščanje
V Novem tedniku sem pre-
bral, da namerava Železarna
Štore po novem letu odpu-
stiti 1200 delavcev. Sprašu-
jem se, kako bosta pri tem
uveljavljena pravičnost in
poštenje. Po mojem predlo-
gu naj ne bi odpuščaU tistih,
ki so se v tovarni izučili, so
v njej ves čas zaposleni in so
k njej tako rekoč prirash, ti-
stih, ki niso nikoli »delali
plavih« in tistih, ki niso izo-
stajali zaradi namišljene bol-
niške. Odgovorni v tovarni
bi se morah pred odpušča-
njem o vsem tem podrobne-
je prepričati. Mnogo je tudi
takih, ki imajo doma dovolj
zemlje za preživljanje, pa so
poleg tega še zaposleni. Tudi
te stvari bi morali preveriti,
preden se lotijo tako občut-
ljive zadeve. j^^^E P.
PREJELI
SMO
Zveza siepili
Ceije
Da se med seboj bolje poz-
namo in lažje sodelujemo, se
moramo medsebojno stalno
informirati z govorjeno in pi-
sano besedo. V tej obilici in-
formacij pa moramo biti toli-
ko korektni da se ne obre-
menjujemo s prevelikimi
neskladnostmi, ki se poraja-
jo v glavah, ali celo z neum-
nostmi in lažmi.
Medobčinska organizacija
slepih in slabovidnih Celje je
oblika samoorganiziranja
oseb z okvaro vida iz osmih
občin celjske regije. Sama
organiziranost pove, da se
združujemo, povezujemo in
organiziramo sami zaradi
skupnih interesov in proble-
mov, ki so za nas specifični
in jih tako povezani lažje in
uspešneje rešujemo.
Tako se tudi naša dejav-
nost sklada in prilagaja inte-
resom in problemom članov.
Temeljne usmeritve za delo
sprejema članstvo na letnih
zborih, delo pa vodi 11-član-
ski Izvršni odbor in 5 zelo
aktivnih komisij po posa-
meznih interesnih po-
dročjih.
Organizacija ima zaposle-
nega enega delavca tajnika,
njegova dela so zelo raznoli-
ka, od tehnično-administra-
tivnih del, del socialnega de-
lavca, do voznika, spremlje-
valca, čitalca, itd. V drugi po-
lovici letošnjega leta pa nam
je bila v pomoč tudi priprav-
nica s srednjo strokovno izo-
brazbo. Da jo sprejmemo
v pripravništvo je zaprosil
Zavod za zaposlovanje Celje,
ki tudi krije stroške zanjo.
Naš osnovni namen zaradi
česar se sploh združujemo
je, da dosežemo za nas, torej
za slepe ali širše za vse osebe
z okvaro vida času in okolju
ustrezno emancipacijo in
primerni življenjski stan-
dard. Ob spoznanju naravne
človeške zakonitosti, da člo-
vek toUko velja kolikor od
sebe da, moramo tudi mi naj-
prej kaj od sebe dati, potem
šele iskati.
Da to lahko dosegamo, se
moramo maksimalno izobra-
ziti, torej duševno in telesno
izobhkovati in to potem tudi
vzdrževati z delom in vse-
stranskimi aktivnostmi. Pri
tem pa potrebujemo vso lite-
raturo v nam dostopni tehni-
ki - braillevi pisavi in zvoč-
nih zapisih ter celo vrsto po-
magal in tehničnih pripo-
močkov za premeščanje ba-
riere, ki jo pri človeku pred-
stavlja izguba komunikacij-
skega sredstva, katerega
predstavlja vid.
Pri teh aktivnostih v naši
organizaciji zasledujemo na-
čela konvencije Mednarodne
organizacije dela o varstvu
invalidnih oseb št. 159 iz leta
1983, ratificirani tudi v naši
državi. Ta načela so v tem, da
je invalidom treba nuditi
maksimalne možnosti za izo-'
braževanje, zaposlitev in na-
predovanje. Sem pa sodi tu-
di ustrezna socialna vzgoja,
da se invalidi tega poslužu-"
jejo.
Seveda pa uspemo invalidi
v večini dosegati le minimal-
ne plače in pokojnine. Ob
tem pa je življenje za invali-
da dražje, zato vsepovsod
v svetu poznajo posebno var-
stvo invalidov za izboljšanje
njihovega življenjskega stan-
darda. Tudi pri nas imamo
vrsto oblik invalidskega var-
stva, ki je pa neustrezno in
premajhno, zlasti za t. i. dru-
ge invalide, kamor spadajo
vsi, ki so postali invalidi iz-
ven delovnega razmerja ali
vojaške obveznosti.
Tako se v naši organizaciji
odločno zavzemamo, da se
v novi državi že v Ustavi po-
stavi pravni temelj za kasnej-
še ustrezno invalidsko var-
stvo, kjer bo glavni kriterij
teža invalidnosti in ne vzrok
nastanka invalidnosti. Vsem
poslancem in drugim obča-
nom, ki nas v tem podpirajo
se iskreno zahvaljujemo.
V kolikor bomo uspeli
ustvariti ustrezno socialno
varnost za invalide, pred-
stavlja to tudi občutek var-
nosti za relativno zdrave dr-
žavljane, ki so vsi potencial-
ni kandidati, da postanejo
invalidi.
Pred kratkim je bilo v No-
vi dobi objavljeno pisanje
o nekaterih »razmišljanjih«,
ki pa ne zasluži odgovora,
ker je očiten namen razvred-
notenje in žalitev in to brez
vsakih argumentov.
Seveda kdor dela tudi gre-
ši. Zato pa vabimo nepodpi-
sanega pisca (v njegov dober
namen, da pomaga seznanja
ti   in   razsvetljevali   ljudi
0 tem, da na približno 700
prebivalcev   pri   nas   živi
1 slep ali z močno okvaro vi-
da, ki ima takšne ali drugač-
ne probleme, ne dvomimo)
naj poišče argumentirane vi-
re za svoje pisanje pri naši
organizaciji, oz. pri naših res
aktivnih in izobraženih
slepih.
Zvedel bo npr.:
- da smo celoten čisti iz-
kupiček v višini 6.200,00 din
od humanitarnega koncerta
dne 23. 11. 1990 razdelih po-
plavljenim članom v celjski j
regiji,
- da v zadnjih letih zaradi
pomanjkanja denarja ne
uspevamo v Sloveniji naših
slepih opremljati z visoko
kvalitetnimi elektronskimi
pripomočki, ki ustrezno
usposobljenim slepim moč-
no pomagajo pri premagova-
nju bariere, je pa njihova ce-
na od 5.000 do 50.000 DEM,
- da je Zveza slepih Slove-
nije uspela v tem letu uvoziti
le 45 zvočnih kalkulatorjev,
rabili bi jih pa najmanj 1.500,
- da je pravica do oprosti-
tve prometnega davka pri
nakupu osebnega vozila za
invalida strogo osebna pravi-
ca in jo lahko uveljavlja le
vsak sam in se »šušljanje«,
da je tajnik organizacije
omogočil nabavo brez dav-
ka, nanaša le na njegovo po-
moč v postopku opravičen-
cem. In še ničkoliko drugih
stvari bo lahko zvedel, tako
da mu zanimivo pisanje go-
tovo ne bo težko.
Na koncu naj nam bo do-
voljeno, da vsem občanom
in organizacijam v celjski re-
giji, ki so že in še bodo ka-
korkoli sodelovali s slepimi,
želimo Srečno in zdravo no-
vo leto, v novi državnosti pa !
veliko poleta!
Izvršni odbor
Medobčinske organizacije
slepih in slabovidnih
Celje
Stanovanjski 1
zakon i
Pred dnevi sem se udeležil
okrogle mize v Žalcu, ki jo je
priredila v tukajšnjem gasil-
skem domu SDP, beseda pa
je tekla o moratoriju, ki zade-
va nastajajoči stanovanjski
zakon.
Naši stanovalci, ko sem
Cene plina za ogrevanje v Ceiju
v Delu je 13. 12. 90 izšel članek Gregorja
Puclja »Cene ogrevanja se normalizirajo«.
Podatke je zbral mag. Vincenc Butala iz
fakultete za strojništvo.
Objavljeni podatki veljajo le za Ljubljano,
saj je oblikovanje cen komunalnih storitev
v občinski pristojnosti. Primerjavo cen
Liubljana-Cehe pa kaže nasledila tabela:  .
PRIMERJAVA CEN ZA ZEMELJSKI PLIN - december 1990
(za objekte za lastno phnsko kotlovnico: ogrevanje, topla voda, kuhanje)
ZP - zemeljski plin
Trg energijskih virov za zasebnike se nor-
malizira v Ljubljani in Mariboru, v Celju pa
je ogrevanje s plinom kar dvakrat dražje kot
v Ljubljani,
Po podatkih ZSMH so drobna kurišča
v Celju k skupnim emisijam v kurilni sezoni
88/89 prispevala 33% emisije SO2, 54% emi-
sije ogljikovodikov, 22% emisije prahu in
75% emisije CO. Delež drobnih kurišč seje
v sezoni 89/90 še povečal. Problematika
onesnaževanja zraka je znana in tudi pro-
grami ekološke sanacije Celja na prvo me-
sto ukrepov za izboljšanje stanja uvrščajo
širjenje plinskega in toplovodnega omrežja.
S sprejetjem cen plina so postali sanacij-
ski programi za Celje, ki je v četrtem razre-
du onesnaženosti zraka, navadno spreneve-
danje in kazen za tiste, ki so si uredili ogre-
vanje s plinom.
__________.__^ BREDA KOSI, Celje
PISMA BRALCEV - ROMAN
10. JANUAR 1991 - STRAN 19
jim prenesel nekaj vtisov
s tega zbora, so z ogorčenost-
jo sprejemali teze in stališča
kreatorjev teh dokaj bolečih,
pa v mnogih primerih tudi
povsem nesprejemljivih na-
tolcevanj, ki utegnejo nastati
z možno potrditvijo tega za-
kona. Tisti, ki delujejo v teh
resorjih, očitno niso v stanju
gledati nekega primera
z obeh strani.
Žal pa pri nas še naprej
ostajamo narod utrujajočih
in polnih skrbi zaradi strahu
zbujajočih govoranc v vse-
mogočih medijih in stran-
karstvu. Še naprej se v naši;
družbi bohoti plačano ne-de-^
lo in tehno-birokratizem,-^
s čimer se seveda rojeva ved-
no kaj novega, kar pa nima
za nas nikakršne perspekti-
ve. Nov stanovanjski zakon,
ki bi ga želela sprejeti neka
skupina ljudi, očitno rigoroz-
no ogroža zlasti tiste držav-
ljane, ki smo dolga leta z ne
preveč rožnatimi dohodki
vlagali v gradnjo in vzdrže-
vanja objektov, katerih imet-
niki stanovanjske pravice
smo. Z ene strani snujemo
načrte, kako družno s suvere-
nostjo v jutrišnji dan, z dru-
ge strani nam pa zlasti še
upokojencem z minimalno
pokojnino sejejo strah, kako
se obdržati na r§bu preži-
vetja.
Ali naj bi bil to vizum za
vstop v državo, ki se prav
v tem trenutku rojeva s »car-
skim rezom«? Kaj si gospod
Jazbinšek obeta s to avantu-
ro in komu vse obeta možne
bonitete, ki se naj bi izcimile
z legitimnostjo omenjenega
zakona?
Ogorčeni lastniki stano-
vanjske pravice že organizi-
rajo bojkote proti temu naj-
večjemu absurdu v vseh po-
vojnih letih. Človek bi dejal,
da pripravljajo teze in pred-
loge zakona ljudje, ki so si že
izgradili svoje blagostanje in
jih breme ekonomskih sta-
narin prav nič ne briga. Mi,
prizadeti, se strinjamo samo
s tem: najprej ekonomski
standard in šele nato eko-
nomske stanarine, upošteva-
je še številna dosedanja vla-
ganja sredstev v naše šole,
vrtce, zdravstvene ustanove
ipd.
Z vsemogočimi dokaj jalo-
vimi'zakoni bo potrebno od-
pirati le še nove pisarne, kar
utegne naše osiromašenje le
še poglobiti. Odgovorni v na-
ši vladi ne bi smeli dopušča-
ti, da namesto uvajanja člo-
vekovih pravic, s čimer se to-
liko razpihujemo, potemta-
kem postajamo le država bo-
gatih in revnih.
In le še to. Kot bivši odbor-
nik KS za mestno četrt, kjer
stanujem, sem se srečeval
s številnimi primeri zlorabe
stanovalcev pri subvencioni-
ranju in solidarnosti. Gotove
stranke so se posluževale
raznih protekcij, dobrih zvez
in familiarnosti, med katere
so se vpletali tudi Hišni sve-
ti. Zato je nujno, da se v bo-
doče oblikujejo nekakšne sa-
nacijske komisije, ki bi
gmotna stanja prosilcev
obravnavala od primera do
primera. Ne več na Skupšči-
ni občine, temveč pri prosil-
cu, na domu. Subvencionira-
jo naj se le skrajnosti, da bo-
do bremena odplačevanja re-
gularnih imetnikov stano-
vanjske pravice znosnejša.
Kot v svojem, tako tudi
v imenu številnih občanov iz
naše četrti trdno upam, da
bodo naši argumenti naleteli
na trezni premislek merodaj-
nih, saj smo s znašli pred
usodnim prelomom, ki bo pa
uspešen le, če si bomo pribo-
rili boljši standard, ter v bolj-
šem razumevanju drug do
drugega skupaj začutili tudi
vsestransko socialno in eko-
nomsko varnost.
AVGUST MIRKAC,
Žalec
PRITOŽNA
KNJIGA
Pritožba zaradi
nove gostilne
Podpisani stanovalci Pon-
graca in Griž dajemo inšpek-
cijski službi v Žalcu pritožbo
zaradi nove gostilne
v Grižah.
Že takrat, ko se je pričela
gradnja gostilne, oziroma ko
smo izvedeli, da naj bi se gra-
dila, se krajani s tem nismo
strinjali in smo se pritožili na
krajevno skupnost Griže in
občino Žalec. Žal na pritož-
bo nismo dobih odgovora.
Lastnik nove gostilne je
z obratovanjem pričel 30. 11.
1990, čeprav še nima dovo-
ljenja in določenega obrato-
valnega časa. Njegov sedanji
obratovalni čas je za nas naj-
bližje sosede nesprejemljiv,
saj traja od jutra pa do poz-
nih nočnih ur in celo do ju-
tranjih. V tej naši mirni doli-
ni ni več miru. Hupanje pod-
nevi in ponoči, petje, vpitje,
cviljenje gum, vse to nam ne
omogoča več mirnega in nor-
malnega življenja. Prav tako
smo tudi v nevarnosti, saj vi-
njeni ljudje ogrožajo varnost
otrok in vseh ostalih na ce-
stišču. Mnogi od nas imamo
naporno službo in vsaj v po-
poldanskih urah, sobotah in
nedeljah, predvsem pa pono-
či, želimo miru.
Zato se obračamo na in-
špekcijske službe z vpra-
šanji:
- kako je lahko pričela
obratovati gostilna brez pri-
volitve krajanov
- zakaj nismo dobili odgo-
vora na našo pritožbo
- zakaj lahko gostilna
obratuje tako dolgo, dokler
ima goste
- zakaj lahko sploh.obra-
tuje, če še nima dovoljenja
- zakaj je parkirni prostor
za gostilno ob obeh straneh
ceste
Prosimo inšpekcijo za od-
govor!
MIRAN CEKUTA
in še devet
podpisnikov pritožbe
Novoletno
voščilo žalskega
župana
v gostišču pri Zibki nas je
praznovalo Novo leto 1. 1.
1991 kar nekaj poročenih pa-
rov, ki smo se zbrali v upa-
nju, da se bomo razvedrili in
pozabili na vse težave, ki
smo jih prenesli iz starega
v novo leto.
Po nekaj urni prijetni za-
bavi ali natančneje ob pet-
najst minut čez polnoč, ko
smo se že vsi v prijetnem
vzdušju poslavljali, je privi-
hral naš župan, kočil na last-
nika gostišča in ga hotel z go-
limi rokami skalpirati. Vsi
prisotni smo najprej prese-
nečeno onemeli, saj ni nihče
pričakoval ob tako pozni uri
še potolčenega in razjarjene-
ga soseda, ker njegova žena
»bojda« ni mogla spati zara-
di metanja petard in hupanja
iz avtomobilov, ki jih nihče
od nas prisotnih ni slišal.
Ko je naš vrli sosed, ali kot
smo pozneje izvedeli, žalski
župan, opazil še dokaj števil-
no publiko, je hotel oditi do-
mov kar sKozi okno, vendar
so mu to najbližji preprečili,
saj je nekdo ob prisotnosti
pokhcal može postave. Ti so
res že po nekaj minutah pri-
speli in napisali zapisnik ob
zashšanju prič.
Kaj naj si mislimo o vsem
tem mi, ki smo se na koncu
žalostno razšli ob mish kakš-
ni ljudje nas vodijo in za
kakšne ljudi delamo, oziro-
ma se preživljajo iz naših žu-
ljev?
Takšne voščilnice g. župana
na novo leto 199 Isi prav nih-
če od nas ni želel.
METKA KRIŽNIK,
Zabukovica
ZAHVALE -
- POHVALE
Srečanje
upokojencev
Metroja pri
Majolki
Kolektiv trgovskega po-
djetja Metro Celje je s po-
močjo sindikata v podjetju
v petek, 14. decembra, pri-
pravil srečanje za upokojen-
ce. V imenu kolektiva nas je
pozdravil direktor Ivo Po-
točnik in nas seznanil z de-
lom in načrti. Poleg kosila in
številnih čestitk smo prejeli
tudi darilni bon.
Kolektivu Metroja se vsi
upokojenci prisrčno zahva-
ljujemo za lep sprejem, po-
gostitev in darilni bon in mu
želimo veliko delovnih
uspehov.
JOŽE GROBELNIK,
Vrbje
Pohvala
Topolšici
Že vrsto let se zdravim
v Topolšici in sicer na pljuč-
nem oddelku bolnišnice.
Brez dlake na jeziku lahko
povem, da so vsa leta vsi, ki
delajo v tej bolnišnici, in so
imeli stike z mano, izredno
prijazni, človeški in strokov-
no usposobljeni. Ravno zara-
di teh lastnosti so že marsi-
kateremu bolniku podaljšali
življenje in po vsej verjetno-
sti tudi meni. Tovrstno obna-
šanje in profesionalna etika
zdravnikov, sester in ostale-
ga osebja je prav gotovo lah-
ko dober zgled za vse ostale
podobne ustanove.
ANDREJ KUDER,
Šempeter
To ni navadna trgovina, to je trgovina za vas, za vaše želje in
potrebe.
Modna oblačila, modni dodatki, živila, delikatesa, sadje, zele-
njava, čistila, kristal, nakit, parfumi, ličila...
Posebna ponudba:
- sladkor 1 kg 9,50 din
- olje Zvezda po 15,90 din
Ob nakupu nad tisoč dinarjev dobite še 10% po-
pust, nad 500 din pa 5% popust (popust ne velja za
akcijsko prodajo in cigarete). Blago vam po želji
dostavimo na dom.
Trgovina ZOYA, Vida Medved, Škofja vas.
ANTON KOMAR

ZA SIVIMI ZIDOVI
- Sodišče je na predlog javnega tožilca v Celju,
ovadbe postaje milice in Uprave javne varnosti v Celju
ter po temeljiti proučitvi številnih analiz, poročil in
izvedenskih mnenj, predhodnem zaslišanju prič, očivid-
cev, soudeležencev in prizadetih ter obtoženega razpi-
salo na današnji dan glavno obravnavo zoper obtože-
nega Cerar Vojka, rojenega v Celju, Hudinja, nova hiša
brez številke, in tam bivajočega, po poklicu vajenca
mehanske stroke, zaposlenega pri Avtoservisu v Celju,
in po pregledu vsega gradiva, soočenju in ponovnem
zaslišanju vseh prizadetih strank in tudi lastnem prizna-
nju obtoženega Cerarja spoznalo za krivega vseh dejanj,
navedenih v obtožnici, ki jo je zoper njega vložil javni
tožilec, in sicer:
1. kaznivega dejanja uboja na mah po členu 136
kazenskega zakonika, 2. kaznivega dejanja roparskega
napada po členu 252 KZ, 3. kaznivega dejanja vloma in
tatvine po členu 250/1 KZ, 4. kaznivega dejanja nedovo-
ljene uporabe tujega vozila po členu 254/a KZ.
Porota, kije zasedala danes, je sklenila in izrekla:
- za kaznivo dejanje pod točko ena zaporno kazen
osem let strogega zapora,
~ za storjeno dejanje pod točko dve - dve leti zapora,
~ pod točko tri - dve leti strogega zapora in
- pod točko štiri eno leto zapora in povračilo storjene
škode.
V dvorani je nastal hrup in predsednik je prekinil
branje obsodbe. Večkrat je pogledal po ljudeh, a ker se
niso pomirili, je krepko udaril s kladivom po mizi.
~ Mir prosim, ker še ni konec!
Vojko je stal ob strani, noge so se mu šibile, pričel se
je znojiti in v očeh je začutil solze. Pustil je, da so mu
tekle po obrazu. Nihče se ni zmenil zanj, predsedujoči je
bral naprej. Oba paznika sta nemo stala ob klopi. Edino
dvorana je ob vsakem stavku vzvalovala kot žito v vetru.
Vojko je poslušal obrazložitev vsakega dejanja posebej,,
izpovedi prič, tehtanje dokazov. Delo sodišča pa ga ni
več zanimalo, sodbo je že slišal, vse se je ponavljalo
enostavno zato, ker tako predvidevata kazenski zakonik
in zakon o kazenskem postopku. Jasno mu je bilo, daje
2a svoje prestopke dobil nesrečno število let zapora, in
to trinajst, od tega kar deset let strogega zapora. V obra-
zložitvi sodbe je sodnik omenil tudi olajševalne okolno-
sti po čelnu 7 KZ, njegovo kesanje in priznanje vseh
^^Mnj, prištevnost po členu 6 KZ, višino kazni, kije bila
^^rečena zaradi namena kaznovanja po 3. členu KZ. pa
člen KZ, po katerem, se mu odvzamejo vsi predmeti.
uporabljeni pri izvršitvi kaznivih dejanj. Vedel je, da
sodišče misli na pištolo, s katero je streljal. Na končuje
predsednik omenil še to, da se mu pripor šteje v že
odsluženo kazen in da je bilo to pri izreku sodb"^ že
upoštevano. Vojko se ni obrnil niti proti publiki niti
proti poroti, zavedal seje, da je mnogo ljudi, ki so bili
prisotni na obravnavi, globokoprizadel s svojimi deja-
nji. Prvič seje spomnil, daje najbrž človek, kije ubil,
tudi imel svoje bližnje. Za trenutek je pogledal po dvo-
rani in v tretji vrsti opazil skrušeno ženico, vso objo-
kano. To je bila žena človeka, ki ga je ubil. Nekje bolj
desno je videl Anzeljna, ki je sključen sedel in prepla-
šeno gledal, kot da bo sodišče tudi njemu izreklo kazen,
ker je bil tisti dan, ko je dobil plačo pijan. Ni mogel
gledati vseh teh nesrečnih ljudi in je povesil glavo.
Začutil je, da ni delal prav in daje to potrebno popraviti,
ker življenje ne more tako teči naprej. Še je slišal, da bo
sodišče dostavilo obsojenemu tudi pismeni izvod sodbe
in da bo do pravnomočnosti prestajal kazen v celjskih
zaporih, oškodovane osebe pa se napotijo na civilno
pravno tožbo za dosego materialnih satisfakcij.
^ Obravnava in sodba je s tem zaključena! je predse-
dujoči nehal brati. .
Publika je odhajajoč glasno komentirala obsodbo.
Paznika sta predramila Vojka iz njegovih razmišljanj in
ga odpeljala v stransko sobo.
- Malo bomo počakali, da se spraznijo hodniki! je
dejal nadzornik, izvlekel lisice iz žepa in jih nataknil na
Vojkove roke. Drugi paznik je pogledal na uro in dejal:
- Kar dolgo seje zavlekla vsa stvar!
Oba sta si popravila uniformi, nato pa so stopili na
hodnik.
Posamezni ljudje so se še zadrževali v avli in so očitno
čakali, da bi ga videli od blizu.
- Sram te bodi, baraba! je Vojko slišal s strani. Gledal
je v tla. Nedaleč stran je padel pljunek, ki je bil očitno
namenjen njemu. Povzpeli so se po stopnicah in glasovi
so pojenjali. Pred prehodnimi vrati je čakal vratar, da jih
odklene.
- Za naju je konec za danes! je povedmi nadzornik, ko
so šli skozi prehodna vrata. Vojka so odpeljali v celico,
vendar to ni bila tista, v kateri je bil prej. Dva obsojenca
sta že bila v njem. To je Vojka presenetilo, nadzornik pa
je pojasnil:
- Ne bo vam več dolgčas, ker nimate več kaj prikri-
vati in oporekati. Sodišče je napravilo svoje in sedaj
lahko čakate samo še na premestitev in pravnomočnost
sodbe. Upam, da se boste dobro razumeli!
Čez nekaj časa je paznik prinesel kosilo. Čeprav je bilo
že mrzlo, ga je Vojko z veseljem zaužil, saj je bil lačen.
Pričeli so se novi dnevi življenja.
lilM riiiuiti^ititev na Dob
7. poglavje
Vreme je bilo slabo, dež je počasi prehajal v sneg.
Postalo je temačno, okoliške strehe so samevale. Če je
deževalo, tudi dnevnih sprehodov ni bilo, dan je bil
podoben dnevu in nič posebnega se ni zgodilo. Ko seje
vreme umirilo in je posijalo šibko zimsko sonce, se je
Vojko spet veselil sprehodov, postali so njegovo edino
razvedrilo. Na nekem sprehodu je srečal starejšega
znanca, kije potem večkrat iskal stike. Vojko pa ni čutil
prevelike potrebe po kakih novih znanstvih, celo zid-
nega telefona se je že naveličal, saj je moral večkrat
pripovedovati o obravnavi, sodnikih, tožilcu, kazni, olaj-
ševalnih in obremenilnih okoliščinah. Res je s trkanjem
po steni vzpostavil dobre zveze s sosedi, ker pa je moral
odgovarjati na številna vprašanja, sta se z njegovimi
kaznivimi dejanji seznanila tudi oba sojetnika. To ga
sicer ni motilo, le bal seje, da bi mu kaj očitala, če bi se
slučajno sporekli. Hkrati pa je čutil, daje s tem, ko se je
izpovedal pred zaporniki, njegova kazen postala nekako
bolj ljudska.
Vojko je izvedel, da sta njegova sobna tovariša priprta
zaradi poneverb in zaradi pretepa, ki sta ga povzročila
neke nedelje v gostilni, pa seje nerodno končal za oba.
Sedaj, ko se je znebil skrbi in strahu pred kaznijo, je
postal mnogo bolj dovzeten za dogodke v okolici in za
pogovor. Nekega dne je preko potrkavanja celo zvedel,
da so pripeljali novo skupino jetnikov, ki so jih dobili na
avstrijski meji in so jih psi temeljito o bdela h. Večkrat je
slišal za takšne primere, vendar doslej tega ni verjel.
Zgodilo se je tudi, da več dni ni bilo povezave med
celicami zaradi premestitev ali prihoda novih v pripor.
V takem primeru so si pomagali tako, da so trkali na
steno, nato pa preko okenskega pogovora vzpostavljali
novo zvezo. Redko se je v celicah slišala pesem, vsaj
v tem delu zapora, kjer so bili glavni zapori za preiskavo,
je bil pravi dogodek, če je kdo pel; pesmi so bile
navadno opolzke, tudi osladne, kakršne pojejo pocest-
ne ži.
20. STRAN - 10. JANUAR 1991
OTROŠKI VRTILji
Novi Učilnici
v osnovni šoli Prebold so med
počitnicami začeli graditi dve no-
vi učilnici. Obljubili so nam. da
bosta gotovo na začetku šolskega
leta, vendar obljube niso držali.
Vse skupaj se je zavleklo za me-
sec in pol. Pouk je moral med-
tem potekati tudi v tehnični de-
lavnic;!. Ali si lahko zamišljate
slovenščino v tehnični delav-
nici?
Verjetno težko. Zato ni čudno,
da smo kar naprej spraševali uči-
teljico, kdaj bosta učilnici gotovi.
Ta je govorila: »Saj bo kmalu...
ne bodite nestrpni.«
Tovarišica se nas je kmalu na-
veličala in že na obrazu se ji je
videlo da je jezna, ker jo kar na-
prej oblegamo z vprašanji. Konč-
no smo dočakali dan, ko je ravna-
telj objavil po zvočniku, da se
lahko vselimo v učilnici. Vsi smo
kipeli od sreče. In kaj o učilnicah
menijo učenci?
- Ko sem vstopila v novo učil-
nico, se mi je zdelo vse tako čisto,
vse je bilo novo, klopi so bile
lepo pobarvane, vendar me je
motilo, da so bile stene prazne.'
Prostor je bil takoj lepši, ko je
Marta na mizo postavila šopek.
Vem, da bo ta razred še bolj prije-
ten, ko bomo mi stene napolnili
z risbami. (BRANKA)
- Bila sem presenečena nad
novo učilnico. Zdela se mi je pri-
jazna, lepa in topla. Iz nje je zelo
lep razgled na dvorišče in trgovi-
no. Vsa oprema je nova, zato bo-
mo morali paziti, da bo takšna
tudi ostala. (SAŠA)
- Nove učilnice sem bila vese-
la in nisem verjela, da je to res.
Učilnica je bila zelo urejena in
lepo bi bilo. če bi takšna tudi
ostala. (ANDREJA)
- V novi učilnici sem se poču-
til kot doma. Vse je lepo in novo.
Malo še smrdi po laku. drugače
je pa super. (JANEZ)
- Bila sem začudena, ker sem
vedela, da bo ta prelepa učilnica
naša. V njej so velike luči in lep
razgled na avtomobile in trgovi-
no. Je zelo velika. Danes sta jo
polepšala dva šopka rož. Meni je
zelo všeč. (ANDREJA)
- Ko sem vstopil v novo učil-
nico, sem se počutil srečnega.
Vesel sem bil in sem še, da smo
mi tisti razred, ki imamo novo
matično učilnico. (ALEN)
Učenci
Novinarskega krožka
OŠ PREBOI»
Aljaž
Aljaž je moj mlajši bratec in je
star štiri leta in pol. Zelo rad hodi
v vrtec, ker se rad igra z otroki.
Zelo rad bi že hodil v šolo, zani-
ma pa ga tudi igra z avtomobilč-
ki. Večkrat se skregava, saj brez
tega ne gre. Vedno zmaga on, saj
mora biti vse po njegovem. Naj-
rajši igra nogomet pri tem pa mu
pomaga pes Kir. Včasih je pore-
den, včasih pa priden. Najbolj
veselje takrat, ko pride teta Ivan-
ka z dojenčkom Blažem, ki je
star tri mesece. Aljaž bi se z njim
že rad igral, vendar bo moral še
malo počakati, da bo Blaž zrasel.
JERNEJ PLANKL, 8. b
OŠ VITANJE
Šah
Imam veliko igrač, ampak me-
ni je najbolj pri srcu šah.
To je kraljevska igra na 64 po-
ljih, kije stara več tisoč let. Figu-
re so črne in bele. Kralja in damo
ščiti osem kmetov, na robu ša-
hovnice stojita dve trdnjavi, pro-
ti kralju in dami se bližata dva
skakača. Ob kralju in dami sta
lovca. Ta igra je znana po vsem
svetu. V tej igri je veliko obramb
in napadov. Smisel igre je, da na-
sprotniku zapreš kralja in vza-
meš figure. Stanje igre se lahko
znajde v šahu, šehu, šuhu, konča
pa se z remijem, patom ali
matom.
Sedaj obiskujem šahovski kro-
žek. Verjetno bom sodeloval na
občinskem šolskem prvenstvu.
Želim si. da bi bil tudi jaz kdaj
tako dober šahist kot je recimo
Kasparov, Korčnoj ali Fischer.
Tako bi se udeležil kdaj tudi sve-
tovnega prvenstva v šahu.
BLAŽ KNEP, 4. a
Prva osnovna šola
CELJE
Bilo mi je žal
Bil je lep, sončen dan. Čakal
sem pred šolo. S prijateljem sva
se pogovarjala. Vtaknil sem roke
v žep in ugotovil, da imam v žepu
štiri dinarje. Aljažu sem rekel, da
grem v trgovino Zvonček. Pova-
bil sem ga, naj gre za menoj. Od-
šla sva. Stopim noter in takoj pri-
de trgovka. Kupil sem štiri žele-
je. Ko sva se odpravila sem jih
veselo začel jesti. Tako dobri so
bili, da sem pozabil na prijatelja
Aljaža in sem vse pojedel. Aljaž
pa meje čudno gledal. Zato se še
zdaj nerad spominjam tega do-
godka.
SIMON ŽEKAR, 4. c.
OŠ ŠENTJUR
Zbirali smo
Vsi učenci naše šole smo imeli
zbiralno akcijo kostanja in papir-
ja. Zelo veliko je zbral 3. c razred.
Toda vseeno je bilo to premalo za
zmago. Škoda, saj je bil to moj
razred. Tehtali so ga otroci ter
tovariš hišnik. Zbirali smo tudi
oblačila za poplavljence. Zbrali
smo od dve do tri vreče oblačil.
Zelo smo bli razočarani pri papir-
ni akciji, ker so otroci preveč na-
smetili.
NINA HRASTNIK. 3.c.
OŠ Franja Vrunča
CELJE - HUDINJA
Prvi sneženi dnevi
Mesec december je mesec, ko
pričakujemo sneg. Vremenoslov-
ci so nam ga že napovedali. Dru-
gega decembra nas je sneg res
presenetil. Popoldne smo se zu-
naj še igrali, vozili s kolesom,
spuščali ladjice po Savinji in se
sprehajali. V mraku smo sedli
pred televizorje. V sobi je bilo
prijetno toplo. Mami sem odne-
sla smeti iz kuhinje v kontejner
pred hišo. Nekaj mi je padlo na
glavo, pogledala sem proti luči in
se razveselila snežink. Zaslišala
sem tudi sosedovega Urbana, ka-
ko kriči: "Hura! Srček!" Do
uro za tem je bila pokrajina
bela.
Zadnje zime so zelo malo i
žene, zato sem se bala, da bi s
čez noč izginil. Vstala sem \
•zgodaj, da bi se prepričala, č(
leži. Vsa srečna sem koracala
snegu do šole. Avtobus je ii
zaradi snega zamudo. Mi pa s
si krajšali čas s kepanjem. T
med šolskim odmorom smo
na igrišču kepali.
TINA GAJŠEK.
OŠ Frana Kran
CEL
Alfov kotiček
Tudi v novem letu nadaljujemo z Alfovimi nagradnim
igrami. Začenjamo pa na novo zbirati vaše kupone. Že pn
teden se jih je nabralo kar precej. V zadnji lanskoletni odd^
sta bila nagrajena MARJAN KOŠTOMAJ. Ul. frankovoi
skih žrtev 15, Celje in LAURA POTOČNIK, Goriška 2, Celji
Dopolni zgornje stavke. Vpisati moraš nasprotja
poudarjenih besed. Iz črk, ki sestavljajo vpisane
besede pa sestavi geslo današnje Atkine zanke.
V pomoč naj povemo', da ga sestavljata dve besedi.
Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CELJE do torka, 15. januarja 1991.
Geslo prejšnje Atkine zanke je bilo SREČNO.
Nagrado dobi:
Mihelca Gradišnik, Zadobrova 97, 63211 Škofja vas.
Vesoljske prigode
nabritih zemijancicov
Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Vilar
■JIP^ Oslim^^^e premaganega Uraha moj-
m M »strsko zvezal ter ga zanesel v sosed-
nji prostor. Jasmin pa se je prostovoljno
javila za prvega stražarja. »Saj nekdo mora
vendar začeti!« je menila pomembno ter se
z vso resnostjo posvetila novi vlogi. Uraha
niti za hipec ni izpustila izpred oči. Po neka-
jurnem poletu so na velikem ekranu hkrati
zapazili ogromni umetni satelit, ob njem pa
številne rakete. Nekaj raket je poletelo prav
proti njim.
TFt^ »Nas bodo napadli?« je zaskrbelo
M ^P»Cufka. »Kmalu nam bo vse jasno!«
je mirno odvrnil poveljnik. »Verjetno pa ni-
majo prav dobrih namenov, saj bi nas sicer
samo pozdravili!« »Pa tudi tega umetnega
satelita se ne spominjam,« je dodal kcpilot.
»Pred dnevi ga še ni bilo tu.« Na ekranu se
je tedaj prikazala mala, obrita glavica.
»Ustavite raketo,« je ukazal neznanec,« in
pripravite se na naš obisk. Upam, da se
boste z odposlanci pametno pomenili!
»Neznanec seje hudobno zarezal, nato pa je
glavica izginila.
"Pa prav sedaj, ko smo namenjeni
iT »domov, se nam primeri takšna nev-
šečnost!« je godrnjal Oslim. Cicek pa je pri-
stavil: »Obiskovalce moramo sprejeti
z dvojno mero previdnosti, kajti prepričan
sem, da pripravljajo kakšno zahrbtnost.«
»Rakete so se pravkar spustile na našo rake-
tonosilko!« je dejal Kudor. Hip zatem je
v poveljniški prostor že vkorakalo dva du-
cata malih vojščakov. »Pregledali bomo ra-
keto!« je ukazovalno dejal prvi prišlek, kije
bil očitno vodja.
Posadka raketonosilke in Zem-
^#%#«ljančki so v trenutku ugotovili, da
bi bil kakeršenkoli upor nesmiseln. Zato so
mirno ostali v poveljniškem prostoru, obi-
skovalci pa so se podali na temeljit pregled
rakete. Le nekaj stražarjev je budno čuvalo
nove ujetnike. Hip zatem so na velikem
ekranu zagledali Uraha, ki je udobno sedel
v velikem naslanjaču. »Ku, ku, tički!« seje
zlobno zasmejal. »Ste začudeni, kaj. Saj mi
bo še hudo, ker sem vas dal prijeti!«
GLASBA
10. JANUAR 1991 - STRAN 21
Domača glasba na prelomnici
Lani smo na domači glasbe-
ni sceni izgubili nekaj zelo
znanih in več desetletij uve-
ljavljenih ansamblov, kakrš-
ni so na primer Avsenik, Do-
bri znanci. Rž, Trim, Muže-
nič... Mnogi se srečujejo s ka-
drovskimi luknjami, zelo ma-
lo pa je tistih, ki jim uspe do-
biti in zadržati vodilno pozi-
cijo na domačem tržiču in še
zlasti v tujini.
Mnogi ansambh si pomagajo
z zunanjimi sodelavci - Slak
z Milanom Ferležem-?;ajfe-
kom, nekdanji Veseli hmeljar
in član Muženiča Ludvik Kos,
doma iz Griž, pomaga Niku
Zajcu in Robiju Smolnikarju,
ki se je s harmoniko preselil
k Štajerskim?. Alpski kvintet
je po šestih letih zvestobe izgu-
bil Ota Pestnerja, zamenjala pa
sta ga kar dva nova glasova
- Simona Vodopivec in Braco
Koren. Skupaj z Ivanko Kraše-
vec bodo zdaj pri Alpskem
kvintetu pevski trio. Alfi Nipič
je po razpadu Avsenikov okoli
sebe zbral 5 izvrstnih neuve-
ljavljenih glasbenikov, za
uspeh pa bo jamčilo že samo
ime Alfi. Mariborska Vinoteka
se poskuša uveljaviti z vetera-
nom Edvinom Fliserjem, ki
ima na polju domače glasbe že
tudi lepe uspehe. Tri »špice« je
zamenjala tudi mengeška Ma-
rela, ki ima nov vokalni duet
Ivana Hodnika (prej je pel za-
bavno glasbo pri Butiku) in
šarmantno Julijo Bartol ter
klarinetista in aranžerja Iztoka
Vidica. Težko tudi ni odlične-
mu Francu Koširju, ki je več
kot maskota za vsak ansambel!
Tako na polju domače glas-
be opažamo, da se dogaja ne-
kaj podobnega kot v prestop-
nem roku nogometašev. Kdor
Lojze Slak
Franc Kompare
je dober, preide v uveljavljeni
ansambel, ki poskuša zadržati
vodilno pozicijo na vse bolj
zahtevnem tržišču doma, še
zlasti pa v tujini. Zelo malo je
pravih domačih ansamblov, ki
so začeli iz nič in se po nekaj
letih dela uveljavili ali prodrli
v krog velikih. Konkurenca je
huda in potrebno je trdo delo.
Danes ne gre več samo za vr-
hunsko glasbo in dobro igra-
nje, ampak tudi za maksimal-
no dodelane aranžmaje, koreo-
grafijo, šou dodatke, skratka
vse. kar zadovolji zahtevnega
poslušalca. Zato ni čudno, da
tudi v to glasbeno zvrst vse
bolj prodirajo profesionalizem,
strokovnost in glasbeno zna-
nje. Improvizaciji ni več me-
sta, razen tisti, ki sodi v okvir
zdrave sproščenosti.
Kdor hoče uspevati, mora bi-
ti profesionalec od nog do gla-
ve, kajti vmesne poti ni. Trno-
vo pot profesionalno tako orje-
ta Alpski kvintet in Marela
(manj uspešno morda še kdo),
jeseni se jima bo pridružil še
ansambel Štajerskih 7. In kaj'
o prehojeni potipraviiouveljav-
Ijeni profesionalci?
Franc Kompare, vodja Ma-
rele: »Lani smo samo v tujini
imeli več kot sto koncertov.
več kot toliko tudi doma. To je'
napor in zato smo za Novo leto
počivali. Podobno bo tudi le-
tos, ko smo že startali z novim
programom, kjer predstavlja-
mo glasbo večih narodov in
stilov. Naš načrt je veliko in
dobro delati. Profesionalci
smo že tri leta. Živimo od svo-
jega dela. zato smo včasih mor-
da agresivnejši v poslovnem
svetu kot ansambli, ki dopold-
ne delajo, popoldne pa igrajo
za svoj bobi. Če bomo pamet-
ni, bo v naslednjih letih slo-
venska domača glasba dober
izvozni potencial in ponos do-
movine. Avsenik ni bil zastonj
naš ambasador. Jasno pa je, da
z odhodom Avsenika domača
glasba v evropskem prostoru
nima prioritetnega mesta sa-
mo s polko in valčkom. Kdor
se bo želel obdržati, bo moral
imeti širok repertoar, ob tem
pa še kvaliteto in slovensko
dušo, kar drugi ansambli ni-
majo.«
Lojze Slak, že 26 let vodja
svojega ansambla: »Sam ni-
sem imel nikoli posebnih in tr-
mastih ambicij, imam pa obču-
tek, da je vse, kar je nastalo,
nastalo spontano in po neki
potrebi. Do novitet mora priti,
kajti drugače je dolgčas. V tem
smislu živimo naprej in po toli-
kih letih kontinuiranega dela
želimo, da bi vse to še čimdalj
trajalo in da nas bi poslušalci
imeli radi, da bi tako kot mi
tudi poslušalci uživali. Premik
na tem glasbenem področju je
vehk. Vsi moramo priznati, da
je ravno ta zvrst glasbe izredno
napredovala, kar še posebej
velja za instrumentalno po-
dročje. Zanimanje za to zvrst
ne bo upadlo, ker je to le slo-
venska glasba. Pogrešam pa
več izvirnosti, ker jo je prema-
lo, preveč se, po domače pove-
dano, krade.«
TONE VRABL
_,_.....Foto-EDIMASNJEC
Nagrada občinstva Pop designu
Ena najpopularnejših slo-
venskih skupin Pop design je
prejela na velenjskem festiva-
lu zabavne glasbe prvo nagra-
do občinstva. Skupina v sesta-
vi Vili Resnik, Damjan Toma-
žin, Janez Marinšek. Marko
Derling in Tone Košmrlj delu-
je dve leti. Prej so se imenovali
Randez-vous, potem so se čla-
ni zamenjali in rodila seje sku-
pina Pop design, katere vodja
je Vili Resnik.
Fantje so v zadnjem času ze-
lo zaposleni, kar dokazuje tudi,
da so v zadnjih štirinajstih
dnevih decembra tridesetkrat
nastopili. Izdali so že štiri kase-
te. Zadnja. Cerkev domača, je
izšla pred nedavnim, skupina
pa je zelo zadovoljna z njeno
prodajo.
Tekste in glasbo pišejo sami,
glavni pri tem pa je Tone Ko-
šmrlj. Vzorniki so jim vsi pev-
ci, ki v svetu glasbe kaj pome-
nijo. Vili Resnik pa se najbolj
navdušuje za Georga Micha-
ela. Richarda Marxa in Jona
Bon Jovija.
Ob novem letu si želijo veli-
ko glasbenih uspehov in več
prostega časa. Vili pa želi pre-
živeti počitnice na samotnem
otoku.
Po prejemu nagrade je vodja
skupine Vili Resnik izjavil:
»To je čudovit občutek. Ko
sem šel drugič na oder, sem
imel večjo tremo kot prej. Si-
cer pa ta nagrada potrjuje, da
smo med publiko priljubljeni,
da nas imajo ljudje radi.«
Naslov, na katerega jim lah-
ko pišete, je FaaClub Pop de-
sign. Krožna ulica 12, Kranj.
MOJCA KAPUS
Foto: EDI MASNEC
treba polcvariti
Tisti, ki Marka Breclja poz-
najo, vedo, da je bivši član
skupine Buldožerji, da je sta-
ri roker in da je faca. V zad-
njem času Marko veliko kon-
certira na osnovAih in sred-
njih šolah in pred koncem le-
ta je tri dni zapored zastrup-
ljal celjske šolarje. Po enour-
nem komentiranem žaganju
na kitari si je privoščil stekle-
ničko frutka in malo novinar-
ske »gnjavaže...«
»Moja ambiciozna mati me
je posadila na mizo, kjer sem
moral recitirati Čuk na pahci.
Tako se je začela moja glasbe-
na kariera,« pove Marko. Kas-
neje se je pridružil skupini
Buldožerji in z njimi žagal do
nezavesti. Po razpadu skupine
je s svojim prijateljem Ivom
sestavil duo Zlatni zubi in tako
se je začelo njegovo koncerti-
ranje po šolah. »Namen teh
koncertov je dvojen. Prvič si
na ta način služim denar za živ-
ljenje, druga stvar pa je. da ho-
čem mladino pokvariti, dokler
sejo še da,« je povedal. Glasba,
ki jo Marko sedaj izvaja se ne
razlikuje veliko od tiste, ki jo je
igral z Buldožerji.
»Ročk ostane ročk,« pribije
Brecelj.
In kako ga »pokvarljivi«
mulci sprejemajo?
»V šoh s prilagojenim pro-
gramom, kjer sem tudi igral, so
me zelo toplo sprejeli, prav ta-
ko tudi v Pionirskem domu,
kjer sem igral za medicince.
Potem pa so prišli neki odšte-
kani rudarji, ki so totalno poži-
vinili...« se priduša in noče
nič več komentirati. Nato je
Marko »odharal« še na Gimna-
zijo, kjer je bil prvič in pravi,
da bo še prišel, saj je tokrat
dobil v obdelavo samo prvo-
šolce. Marko bi namreč rad ,
vplival tudi na četrtošolce, pre- i
den bi le-ti pobegnih iz šole.
Mladino je pač treba pokva-
riti ...
DARJA JONTES 1
V petek, 11. januarja bo nastopila v Casatflanci priljubljena
skupina Novi Fosili, ........
Vabljeni!
• Dare Hering se bo
v teh dneh odcepil od TV
Slovenije in kot edini še
ne profesionalni član
New Sving Quarteta
omogočil kvartetu hitrej-
ši vzpon po poti samo-
stojne Slovenije.
• Celjska glasbena agen-
cija Demo je po imenu so-
deč preveč dišala po poli-
tiki in njen lastnik se je
odločil, da se bo preime-
novala po njegovemu bolj
znanemu priimku PE-
TAN.
• Po izrednem uspehu
nove božične kasete, ki so
jo izdali v založbi Heldi in
katere avtorji in izvajalci
so Jože Škorjanc, Igor
Korošec ter Majda in
Marjan Petan, pripravlja
Heldi Singers tudi kase-
to, na kateri bo splet veli-
konočnih glasbenih
uspešnic.
• Ireni Vrčkovnik, pevki
ansambla Vesna, seje pri-
kazala zelo velika sreča
v obhki Ota Pestnerja.
Oto ji je namreč obljubil
sodelovanje na popevkar-
skem področju, napisal
pa ji bo tudi nekaj skladb.
Sicer pa je Ireni »izšla«
tudi prijetna skladbica na'
skupni kaseti Naj, naj 6. •
• Potem ko je kitarist;
Jože Žlavs imel premalo!
besede pri ansamblu Mi-
ra Klinca in preveč pri
Zemetovih fantih, je na-
šel zlato sredino pri an-
samblu Robija Zupana.
EDI MASNEC
22. STRAN - 10. JANUAR 1991
ZA RAZVEDRjj
Britanski voditelji pod mikroskopom
Britanci lahko v teh dneh
spremljajo tako zanimive
in dramatične dogodke
v svojem političnem vrhu,
da jim za razvedrilo nista
potrebna ne kino in ne gle-
dališče. Mediji z nepopis-
nim užitkom razgrinjajo
bolj ali manj trivialne ma-
lenkosti o domačih politi-
kih in ni videti, da bi se
kmalu naveličali.
Prva žrtev: IViargaret
Thatcher
Najprej je bila na tapeti že-
lezna lady Margarat That-
cher. Tisti teden, ko je mini-
strska predsednica odstopi-
la, so časopise preplavili
članki o njenem življenju in
delu, fotografije so jo prika-
zovale ob začetku politične
kariere, pa kasneje na služ-
benih potovanjih, kjer je bila
toliko let globok trn v peti
preostalim enajstim gospo-
dom ministrom Evropske
skupnosti; Britanci so si spet
lahko ogledali fotografije, na
katerih bivša premierka reže
torto ob deseti obletnici svo-
jega poveljevanja v Veliki
Britaniji, gleda na uro, sedi
na kavču ali v predpasniku
stoji za štedilnikom. Skoraj
povsod so objavili njeno fo-
tografijo z nekaj dni starim
vnučkom in ganjene besede
sicer neusmiljene gospe:
»Postali smo babica«. Mag-
gie Thatcher je namreč, prav
tako kot kraljica, govorila
o sebi kot »mi«.
Druga žrtev: John
Major
še preden pa je areno za-
pustila bivša ministrska
predsednica, so se novic lač-
ne oči javnosti uprle v njene-
ga naslednika Johna Major-
ja. Ganljiva zgodba o možu,
ki zaradi pomanjkanja de-
narja ni končal niti srednje
šole, pa se mu je kasneje
uspelo prebiti v britanski po-
litični vrh, je bila prav tisto,
kar so Britanci želeli. Major-
jev oče je bil akrobat, 25 let
trajajoči zakon s prvo ženo
se je tragično končal, ko ji je
v gledališču padla na glavo
železna protipožarna zavesa.
Abraham Thomas Major-
Ball se je znova poročil in ko
se mu je rodil tretji otrok,
John, je bil star že 66 let.
John se je kasneje posvetil
ekonomiji in pred enajstimi
leti postal član parlamenta;
njegova pot je vodila strmo
navzgor. Lansko jesen je bil
najprej tri mesece britanski
zunanji minister, po odstopu
Nigela Lawsona pa je prev-
zel odgovorno funkcijo fi-
nančnega ministra in Britan-
ci - vsaj tisti, ki so ga uspeli
opaziti - so ga imeli kar ne-
kako radi.
Ko pa je postal ministrski
predsednik, ga je javnost si-
cer pozdravila, hkrati pa tudi
budno čakala na prvi možni
zdrs, ki bi bil hvaležna tema
za pisanje. Če napak ni, sijih
je treba pač izmisliti. John
Major je kot premier vseka-
kor mirnejši in manj odrezav
od svoje slavne predhodni-
ce, čeprav ima smisel za hu-
mor, kar je za Britance iz-
jemno pomembna in cenje-
na vrlina. Toda novinarjem
je šlo v nos nekaj drugega:
njegov način oblačenja. Pre-
mierovi suknjiči so neskonč-
no dolgočasni, prav tako tu-
di kravate, pravijo strokov-
njaki za imidž in vsi v en glas
so začeli vpiti, da je John
Major siv. Kaj s tem mislijo,
ni nikomur v tej državi čisto
jasno in verjetno ne gre sa-
mo za njegovo barvo las - če-
prav ima za sabo šele 47 po-
mladi, je gospod Major res
sivolas, toda glede na to, da
se je dobro leto ukvarjal s fi-
nancami nekdaj mogočne
države, ki zdaj sama zase na
otočju severno od
Francije tiho, počasi in
vztrajno tone v inflacijo, sivi
lasje niti ne presenečajo.
Tretja žrtev: Norma
Major
Pod mikroskopom pa se ni
znašel samo novi ministrski
predsednik, ampak tudi nje-
gova žena Norma (otroka se
zaenkrat še zelo uspešno iz-
mikata radovednim očem
javnosti). Gospa Majorjeva je
sramežljiva in zadržana, kar
je mogoče vrlina za povpreč-
no gospodinjo, vsekakor pa
ne za prvo damo Britanije.
Strokovnjaki za videz in jav-
ni nastop so že modro ugoto-
vili, da se bo morala zaradi
moževega vidnega in visoke-
ga položaja poboljšati. Nor-
ma Major počne same neza-
nimive stvari: rada ostaja do-
ma in se ukvarja z otrokoma,
rada dela za dobrodelne
ustanove   in   piše   knjige
PISMO IZ LONDONA
Piše MOJCA BELAK
Margaret in Denis Thatcher.
Norma in John Major.
o operi, poleg že naštetih sla-
bih lastnosti pa ji očitajo še
nekaj: stil oblačenja.
Ko se je prvič pokazala
pred kamerami, jo je mož
zaščitniško potisnil v avto in
reporterji so jo ujeli samo po
koščkih. Naslednji dan je
Major tudi uradno prevzel
funkcijo ministrskega pred-
sednika in ko seje po obisku
pri kraljici pripeljal na Dow-
ning Street 10, v hišo, name-,
njeno premieru države, ki so
jo Thatcherjevi malo prej iz-
praznili, je s kratkim govo-
rom pozdravil novinarje. Go-
vor ni bil kaj posebnega,
vendar gaje mirno in gladko
povedal. Precej bolj kot be-
sede novopečenega ministr-
skega predsednika je javnost
zanimala Norma Major, ki je
stala za svojim možem in se
od časa do časa presrečj|
nasmehnila. Videlo se ji
da je ponosna in vesela, tc^
na strokovnjake za videz
javni nastop s svojimi i
dolžnimi čustvi ni narec^
dobrega vtisa. Motilo jih
nekaj povsem drugega, inl
cer, da je nosila isto obla
kot prejšnji dan. '
In kaj Britanci sploh prič;
kujejo od svojih voditeljev
Pa menda vendarle ne, da ji
bo iz gospodarske krize, š
vedno nerešenih nasprot
v Evropski skupnosti i
možne vojne v Perzijske
arabskem zalivu rešil mini
strski predsednik, ki bo m
prekosljivo pameten, izred
no sposoben, poleg tega p
še takšen, kakor da bi stop
z naslovnice kakšne modn
revije?
Kri v luft! Čreve na plot!
Na prelomu stoletja je bilo življenje Celjanov zelo razgibano in precej bolj živahen je
bil utrip tega mesta ob Savinji. V času, ki so ga zaznamovali predvsem večni bolj ali
manj odkriti boji med celjskimi Nemci in Slovenci, so bili predvsem gostinski lokali
središče družabnega življenja. Leta 1902 je mesto ob Savinji štelo 6713 prebivalcev,
njim pa je bilo na voljo kar 35 gostinskih lokalov. A ne samo gostinskih lokalov,
mesto seje ponašalo s petimi ali šestimi hoteli, kavarnami in številnimi pušlšanki po
okoliških krajih. Če je človek hotel spiti vrček dobrega piva, seje napotil v Valenča-
kovo pivnico na Dunajski cesti ali v gostilno Mesto Gradec, kjer so točili plzenško
pivo. Če si si zaželel okusne divjačine, je bilo treba samo stopiti v Gosposko ulico, na
večjo porcijo mesa pa seje bilo treba odpraviti v hotel Pošto ali k Zamorcu, kjer so
imeli lastni klavnici.
Niso pa Celjani na prelomu stoletja le jedli in popivali. Priljubljena so bila stalna
omizja, kjer so razpravljali o vsem mogočem. Konec tedna so se zbirali na promena-
dah, nešteto je bilo gledaliških, glasbenih in kulturnih prireditev, shodov posamez-
nih društev ah pa so se odpravili na izlet. Turistični vodič mesta Celja je leta 1912
naštel kar 76 izletniških točk v bližini Celja. In nenazadnje - Celje je na prelomu
stoletja imelo celo svojo javno hišo.
Vse to in še mnogo, mnogo več boste našli v novi knjigi Janeza Cvirna Kri v luft!
Čreve na plot!, kije že v prodaji, do konca meseca po reklamni ceni 100 dinarjev.
ZA RAZVEDRILO
10. JANUAR 1991 - STRAN 23
Tiha šepetanja
(tokrat kot vprašanja, zalivale In pobuile
državljana Celja)
Cenjeno Društvo za zaščito
živali vljudno sprašujem,
zakaj 1. januarja okrog
poldneva ni ukrepalo. Lju-
dje so namreč množično
preganjali mačke.
* * *
Ker se je pornografija
v zadnjih mesecih nenarav-
no namnožila, bi si drznil
opozoriti za to zadolžene
gospode lovce (predvsem
iz vrst krščanskih demo-
kratov), naj nemudoma
začnejo z akcijo in napravi-
jo selekcijo v celjskih seks
revirjih.
Celjskemu radiu se zahva-
ljujem za starega leta dan.
Program meje tako oboga-
til in razbistril, da sem zve-
čer pod vplivom neštetih
horoskopov in napovedi iz
Sanjske knjige dokončno
obupal in se ga napil.
Nakar sem naslednji dan
res videl vse zvezde.
Z SPD-jevo vred.
* * *
Ob tem bi takoj pozval vse
občinske jasnovidce, naj
mi vendar povedo, kaj po-
meni, če se ti sanja, da sto-
jiš pred Železarno, glodaš
selotejp, na glavi pa imaš
emajliran pisker.
Za brezposelnost se vam že
vnaprej zahvaljujem!
* * *
Nadalje bi tečno b no vpra-
šal še spoštovani. izvršni
svet, če se mu slučajno že
kaj sanja, kako bo skrahi-
rano celjsko gospodarstvo
sredi vsesplošne zime spra-
vil na zeleno vejo.
Poznam nekega Lojza (tre-
nutno je na čakanju), je re-
kel, da bi vam rade volje
posodil štrik.
* * *
Za njegovo zlobo se opravi-
čujem, cenjenemu izvršne-
mu svetu pa vseeno predla-
gam, da v omenjene name-
ne najde kakega čudodel-
nika. Ali pa kakega Tesla.
Menim pa, da dotičneža ne
bi smeli iskati med .števil-
nimi tesli, ki jih tudi v Ce-
lju ni malo.
* * *
Na koncu bi apeliral še na
velespoštovano državno
vlado gospoda Peterleta, ki
ga najlepše prosim, da se
letos v imenu (se ve koga)
vendarle usmili delavcev
in začne njihove plače us-
klajevati z rastjo pokojnin.
V nasprotnem primeru se
bomo morali vsi upokojiti.
NOVOLETNA
Kaj novo leto bo prineslo?
Ah, kaj bi to!
Vse nas zanima mnogo bolj,
kaj vse nam bo odneslo.
POPLEBISCITNA
Plebiscit je mimo.
Glasoval sem za.
Se pravi za da.
Zdaj mirno spim
in čakam na naslednjega.
Nagradni razpis
1. nagrada 500 din
2. nagrada 200 din
3 nagrade po 100 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, ki bodo v naše uredništvo pri-
spele do torka, 15. januarja do 9. ure do-
poldan. Rešene križanke lahko prinesete
tudi osebno, na vhodnih vratih hiše
NT&RC je poštni nabiralnik. Na kuverto
obvezno napišite: NAGRADNA KRI-
ŽANKA in svoj točen naslov.
Rešitev Icrižanlie
Vodoravno: KOSEŠKI, TOLSTI VRH,
SVETINA, ROV, G. C, CIRKON, ARA,
POETKA, ANA, MOR, ATRIUM, MAR-
TI, S. Š., ISKANA DELOVNA SILA,
AKER, NALIKA, KAKAV, NAVA,
DRAKAR, TRAVA.
izid žrebanja;
1. nagrado 250 din prejme: Matilda
Renčelj, Vrhe 38, 63221 Teharje.
2. nagrado 100 din prejme: Majda Kon-
da, Iršičeva 6, 63000 Celje.
3 nagrade po 50 din prejmejo: Tomaž
Seles, Leveč 37/a, 63301 Petrovče, Ida Pe-
trovič, Cankarjeva 13, 63000 Celje, Breda
Sadar, Nušičeva 6/II, 63000 Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
Rešitvi Icrižanlc
križanka 1.
Geslo: STO LET ŠPORTA
V CELJU.
Izid žrebanja
1. nagrado 100 din prej-
me: Zorko KOTNIK, Okro-
garjeva 3, 63000 Celje.
2. nagrado 500 din prej-
me: Zvone VRUNČ, Pariž-
Ije 10/a, 63314 Braslovče.
3. nagrado 300 din prej-
me: Frančiška PIŽORN,
Gotovlje 173, 63310 Žalec.
4. nagrado 100 din prej-
me: Olga ZALOKAR, Pod-
peč 11, 63225 Planina pri
Sevnici.
5. nagrado 100 din prej-
me: Jože Jager, Ul. Veljka
Vlahoviča 38, 63320 Ve-
lenje.
križanka 2.
Gesh:    MOJA   DEŽELA
SLOVENIJA; ŽIVE NAJ
VSI NARODI, KI HREPE-
NE DOČAKAT DAN.
Izid žrebanja
1. nagrado 1000 din prej-
me: Valter JAGER, Dobje
pri Planini 3, 63224 Dobje
pri Planini.
2. nagrado 500 din prej-
me: Zdravko Kroflič, Jan-
kova 6, 63212 Vojnik.
3. nagrado 300 din prej-
me: Olga BELEJ, Vezovje
21, 63230 Šentjur pri Celju.
4. nagrado 100 din prej-
me: Iztok KARIŽ, Čopova
17, 63000 Celje.
5. nagrado 100 din prej-
me: Ivan LUKMAN, Tabor
22, 63304 Tabor.
HOROSKOP
• oven
Ona: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala pred-
vsem po svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je
bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč
ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, raje si srečo
prisluži.
On: Naj ti ne božal denarja, kajti posli so se začeli
defmitivno obračati na bolje. Vsekakor pa je še
daleč čas. ko si boš lahko privoščil kakšen bolj
konkreten oddih in se posvetil svojemu konjičku.
• bik
Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar pa ti tega na
noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boš
-pristala« na divji zabavi. V prijetnem razpolože-
nju boš izdala nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi
ostalo skrito.
On: doživel boš izreden konec tedna, saj boš konč-
no našel kompromis med svojimi željami in mož-
nostmi. Nikar pa ne poskušaj do konca vztrajati na
svojih načelih, kajti posli se lahko tudi prav hitro
izjalovijo.
dvojčka
Ona: Všeč si nekomu, ki je dovolj msen in zrel, da
bi te lahko osrečil. Pokaži nekoliko več zanimanja
in lahko bo še prav zanimivo. Osrečila boš tako
sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti še marsi-
kaj pomenila.
On: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusiš na
področju, ki te že dolgo mika. Zajela te bo prava
delovna mrzlica. Toda nikar ne pozabi na prijatelje,
saj ti lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč, izdatno
pomaga pri uresničevanju načrtov.
• rak
Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo
vse preveč impulzivna, da bi lahko dosegla kakrš-
nokoli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno
razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od
sebe.
On: Vse ima svoje meje - tvoj problem pa je v tem.
da jih ne znaš pravilno določiti. Partnerka si lahko
kaj hitro premisli, potem pa ti bo še žal izrečenih
besed. Odidi raje malo v naravo in o vsem skupaj
pošteno razmisli.
• lev
Ona: Vse preveč si zaskrbljena s tem, kako ustreči
drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislila tudi
nase. Svoja zanimanja boš razširila na povsem no-
va področja, kjer te čaka še marsikatero neprijetno
presen ečenje.
On: Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo želiš.
Prav tako pa ti bo poslovni uspeh prinesel ugoden
razplet tudi na ljubezenskem področju, ki si ga
zadnje čase vse preveč zanemarjal. Bo pa sedaj
zato lepše.
• devica!
Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnje-
valo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij,
ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Prišla boš v situaci-
jo, ko se boš morala odreči nekomu, za katerega si
se še pred kratkim pošteno borila.
On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si v resnici
želiš: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo, ali pa
vročo avanturo. Jasno ti je le eno: na dveh stolih se
pač ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalu prepozno!
• tehtnica
Ona: Prijatelj, ki si mu sicer izredno naklonjena,
niti ne sluti o tvojih čustvih, zato je najbolje, da mu
poskusiš odpreti oči. In nikar se preveč ne obotav-
Ijaj, saj se ti izgubljena priložnost zlepa ne bo pono-
vila.
On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen
z malim, zato si nikar\fie delaj gradov v oblakih. Le
zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš. da je trenutna
pot popolnoma napačna. S^ vendar obstajajo tudi
druge alternative!
škorpijon
Ona: Dolgo si varovala svojo skrivnost, sedaj pa je
prišlo na dan tudi tisto, na kar si že zdavnaj pozabi-
la. Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja čustva, kar
pa se lahko izkaže kot izredno riskantna zadeva.
On: Sicer se boš poskusil umiriti, a ti to ne bo
ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ti bo pri-
neslo prijetno presenečenje vezano na,poslovno
življenje. Presenečen pa ne boš samo ti. ampak
tudi ona...
• strelec
Ona: Neka zadeva ti bo najprej sicer spodletela, ko
pa boš poskusila znova, boš dosegla prav neverje-
ten uspeh. Presenetljiv uspeh te bo spravil v odlič-
no razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hi-
pu pozabljen.
On: Vse predolgo si bil prepričan, da si popolnoma
neobčutljiv na ljubezenske namige določene ose-
be, sedcu pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda
vseeno raje malo počakaj, saj si boš morebiti šc
premislil.
kozorog
Ona: Doživela boš izredno prijeten konec tedna.
Fant, ki ga že dalj časa opazuješ, ti bo predlagal
povsem konkreten predlog. Toda kaj bo na to rekel
tvoj dosedanji partner - toda to je že druga
zgodba...
On: Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer po-
srečeno pogruntavščino, boš porabil ogromno
energije, preden se bodo za podoben korak odločili
tudi ostali. Nikar prehitro ne obupaj, ampak po-
skušaj vztrajati do konca.
vodnar
Ona: Potovanje ti bo prineslo obilo prijetnih doži-
vetij, prav tako pa si boš pridobila moči za nove
naloge, ki te čakajo. Razvoj dogodkov bo odvisen
predvsem od tebe same in prav lahko se ti bo
zgodilo, da se boš resnično zaljubila.
On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi
za tvoj sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej
pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti
obeta prav prijetna avantura, ki seje boš še dolgo
spominjal.
riba
Ona: Če ne boš naredila ničesar za svoje dobro,
tudi ne moreš pričakovati karkoli prijetnega. Po-
trudi se in bodi predvsem odkritosrčna, saj se ti
sprenevedanje doslej ni kdo ve kako obrestovalo.
In nikar ne čakaj!
On: Znašel si se na sredi velikega dela. ki mu ne
vidiš konca, vendar boš na koncu resnično zadovo-
ljen. Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lah-
koto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni
denarne pomoči!
24. STRAN - 10. JANUAR 1991
NASVETI
ZDRAVILNE RASTLINE
Kokovičnik
Kokovičnik (arnica Montana L.) je naša starodavna
zdravilna rastlina in se še danes s zelo uspešno uporab-
lja v zdravilstvu. Raste po neobdelanih gorskih travni-
kih, pašnikih in močvirjih, do 2000 m visoko. Ker so jo
neusmiljeno nabirali, je danes zelo ogrožena in je zato
zaščitena gorska rastlina.
Kokovičnik je do pol metra visoka trajnica, ki ima
v zemlji na prst debelo koreniko. Iz nje poganja okroglo
steblo. To je poraslo z lepljivimi zlezastimi dlačicami. Obi-
čajno sta na steblu le dva lista. Rdečkasto rumeni in dišeči
cvetovi so zbrani v majhnem cvetnem košku, ki je na
koncu stebla. V pazduhah pod njim stoječih stebelnih
listov najdemo včasih še dva koška cvetov. Koškov ovoj je
zvonast in ima va reda suličastih in priostrenih listov;
zunanji cvetovi so jezičasti, na robu včasih škrlatno pobar-
vani. Notranji cvetovi so rumeni. Plod je rožka.
Nabiramo cvetove zgodaj poleti, ko kokovičnik cveti.
Morajo ohraniti svojo lepo barvo, zastojih hitro posušimo
v tanki plasti, v senci, na prepihu. Cvetovi vsebujejo ete-
rično olje, flavonske gUkozide, razne kisline in triter-
pene...
V starih časih so kokovičnik uporabljali kot zdravilo za
srce, pozneje pa je njegova uporaba tonila v pozabo. Le za
zdravljenje ran, udarnin, zmečkanin so ga in ga še uporab-
ljamo. Šele v zadnjem času, ko so raziskali vse učinkovine
in jih tudi izolirali, ^o odkrili da delujejo flavonski gliko-
zidi na srce. Takšna snov je helenalin, ki ima pozitivni in
otropni učinek v zelo majhnih koncentracijah. Vpliva na
prehod kalcija skozi membrane. Fladvonski glikozidi so
snovi, ki so sorodne karotinomn in dihzalnemu fermentu.
V bistvu so to rumena barvila, ki so v naravi zelo razšir-
jena, a so med seboj različna po sestavi in po učinku.
S poizkusi so ugotovili, da ta barvila vplivajo na delovanje
srca in sicer na starajoče se srce z arteriosklerotičnim
oženjem koronark. Pospešujejo prekrvavitev srčne
mišice, srce bolje delujein poveča se zaloga fosfatnih spo-
jin, ki dajejo mišičnim celicam srca energijo za njihovo
nepretrgano delo.
Ljudsko zdravilstvo še priporoča čaj za zdravljenje srčne
slabosti, vendar ima takšna uporaba brez zdravniškega
nadzorstva tudi negativne stranske učinke. Pri nekoliko
večji količini se pojavijo prebavne motnje, in pri pretirani
uporabi tudi težave z dihanjem in zastoj srca, kar vodi
v smrt. Zato se danes kokovičnik skoraj ne uporablja več
kot čaj, oziroma ga dodajajo nekaterim čajnim mešanicam
v zelo majhnih odmerkih.
Iz kokovičnikovih cvetov pripravljamo tinkturo in sicer
vzamemo 10 delov cvetov in jih namočimo v 90 delih
alkohola in postavimo na sonce v dobro zaprti steklenici.
Iz cvetov lahko pripravimo tudi olje in sicer tako, da se
namaka.
Vse te pripravke uspešno uporabljamo za zunanjo upo-
rabo. Celijo rane, imlajo antiseptični učinek, delujejo pro-
tivnetno, antirevmatičn% antineuralgično itd. pri vneti
usnti votlini pripravimo tekočino za grgranje tako, da žlico
tinkture desetkrat razredčimo z vodo oziroma s kamilič-
nim čajem, to tekočino lahko tudi uporabljamo kot
obkladke pri udarninah, zmečkaninah, revmatičnih skle-
pih, oteklinah pri zvinu itd. S tekočino namočimo gazo in
jo ohlapno položimo na obolelo mesto. Obkladke
menjamo vsakih 20 minut. Bolečine se kmalu pomirijo.
Podobno deluje tudi zdravilno olje. z n jim si masiramo
boleče noge, zlasti po dolgotrajni hoji. Glavno delovanje
pri tem imata helenalin in dihidrohelenalinester, vendar
imajo najboljši učinek vse snovi v kokovičnikovih cveto-
vih, ker delujejo kompleksno.
Nekateri ljudje so alergični na kokovičnikove pripravke.
Na koži pride do srbečice, vnetnih procesov in izpuščajev
ter mehurjev, če se to pojavi, je potrebno takoj prekiniti
zdravljenje.
BORIS JAGODIC
RECEPTI NAŠE BABICE
Kuhane solate
Posebno v zimskem času
so solate iz kuhane zelenjave
pikantna, osvežujoča in hitro
pripravljena priloga raznim
vrstam mesa. Da pa bodo res
dobro teknile, jih pripravi-
mo vsaj dve uri pred servira-
njem, da se temeljito prepo-
jijo z marinado. Najbolje je,
da marinado polijemo še po
nekoliko toplih, ko pa jih po-
nudimo, jih potresemo s se-
sekljanim drobnjakom, ki ga
lahko vso zimo gojimo v za-
boj čku, ali zelenim peterši-
Ijem.
Zeljnata solata
Zelje operemo, narežemo
na tanke rezine ali naribamo
in 10 minut kuhamo v vreli
slani vodi. Nato ga stresemo
na cedilo, da se dobro odte-
če. Čvrste glave zelja bodo,
malo pokuhane, neprimerno
boljše od presne solate.
Na kocke narezano mesna-
to slanino ostekUmo, zalije-
mo s kisom, dodamo po oku-
su sol, sladkor in poper ter
začinimo s kumino in čebu-
lo. Preoster kis razredčimo
z zelenjavno juho ah vodo,
vse dobro prevremo, polije-
mo še vroče po zelju in pre-
mešamo. Po želji prikanemo
še nekaj kapljic belega vina.
Korenjeva solata
Eno tretjino korenja in eno
tretjino zelene operemo, olu-
pimo in narežemo na kocke.
Dušimo v malo vode z dodat-
kom jušnega prahu in sproti
zalivamo. Tekočine ne odli-
vamo, ampak jo s kuhano
ohlajeno zelenjavo zmešamo
med gosto majonezo. Solato
izboljšamo z naribanim več-
jim jabolkom, sohmo, popo-
pramo, nastrgamo malo če-
bulnega soka in obogatimo
z limoninimi vitamini.
Porova solata
Por temeljito očistimo, od-
maknemo vsak list, da lahko
izperemo blato, ki se nabere
na notranji strani. Potem ga
narežemo na 3 do 5 cm dolge
kose in jih do mehkega sku-
hamo v slani vodi.
Marinado pripravimo iz
soli, olja, limoninega soka,
paradižnikove mezge, drob-
no sesekljane kisle kumare,
malo popra in ščepca rdeče
paprike.
Rdeča pesa v solati
Peso operemo, do mehke-
ga skuhamo, olupimo in na-
režemo na kocke ali lističe.
Mariniramo jo, namesto
z oljem, s kislo smetano, do-
damo po potrebi kis, začini-
mo s soljo, sladkorjem, čebu-
lo in strokom česna ter pri-
mešamo pol žlice drobno na-
ribanega hrena.
Cvetačna solata
Cvetačo očistimo, potopi-
mo za četrt ure v mrzlo vodo,
odcedimo in razdelimo na
večje kose. Kuhamo jo v ma-
lo okisani vodi z dodatkom
jušnega prahu do mehkega.
Majonezo razredčimo z ne-
kaj žlicami kisle smetane,
prilijemo kis ah dodamo li-
monin sok, solimo in popra-
mo ter primešamo drobno
zrezan zelen peteršilj. Mari-
nado polijemo po cvetači in
potresemo z nasoljenimi če-
bulnimi kolobarji.
DOBRO JE VEDETI
Prav gotovo ste se tudi vi
kdaj že ježih zaradi odtrga-
nega gumba. Zlasti, če se
človeku mudi, ga jezi dolgo-
trajno iskanje po predalih in
škathcah. Nepotrebno br-
skanje in slabo voljo si boste
prihranili, če zrežete iz karto-
na več pravokotnikov (10
krat 6 ali 8 cm) in na vsakega
prišijemo gumbe. Na enem
bodo le srajčni, na drugem le
gumbi za krila, hlače, itd.
Čebula v jedi bo izgubila
močan duh in okus, če jo že
sesekljano pustite nekaj časa
v mlačni vodi in šele potem
dodate jedi ali pa jo popraži-
te na masti (čebulo morate
najprej dobro izcediti).
MODNI KLEPET
^ Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Slovesne obleke, namenje-
ne za najdaljšo noč v letu,
smo že pred tednom pospra-
vili, shranili v omare, da tam
počakajo na novo priložnost.
Ni treba, da čakajo vse do
konca leta, najbržda se bo že
našla kakšna slovesnost tudi
prej.
Pa vseeno - pustimo obla-
čila za slovesne priložnosti
za nekaj časa pri miru in se
spčt posvetimo tistim vsak-
danjim, ki jih oblačimo za
v šolo, službo in nakupe
v mestu. Danes je naša mod-
na svetovalka Vlasta Cah-
ŽerOvnik vzela pod drobno-
gled hlače - pa ne čisto na-
vadne, takšne, kakršnih smo
vajeni že leta, ampak moder-
ne, zlasti med mladimi pri-
ljubljene legice. In ne boste
verjeli, če so umirjenih bai
so lahko legice tudi izredn ,
topel in udoben kos garde-
robe.
Za konec pa bi vas radi še
nekaj prosili. Modni klepet
na valovih Radia Celje bo
spet konec marca, za takrat-
no oddajo obljubljamo nekaj
več nagrad, kijih bomo seve-
da izžrebali med nagradnimi
kuponi, prispelimi v naše
uredništvo v tem času. Po-
novno pa bi vas radi opozori-
li, da bomo pri žrebanju upo-
števali zgolj tiste kupone, ki
jim boste priložili tudi kakš-
no vprašanje oziroma proš-
njo za modni nasvet. Vse
ostalo pa bo romalo v koš
- tega pa si ne vi, ne mi, naj-
bržda ne želimo, kajne?
Uredništvo
Pantacoilants
Nekaterim med vami, ki
se tako hudo ne zanimate za
modo, se bo tale izraz ver-
jetno zdel silno učen, morda
tudi čisto nerazumljiv.
Naj vam takoj povem, da
govorimo danes o hlačkah,
ki to niso, ki bi lahko bile
čisto navadne hlačne nogavi-
ce, pa vendarle niso...
Seveda, tista mlada, prak-
tična dekleta so že uganila
- to so legice, modni boom
letošnje jeseni in zime!
Nog se tesno oprijemajo,
zato so tudi narejene iz raz-
tegljivih tkanin, ki obdržijo
obliko. Posebno modne so
legice iz raztegljivega žame-
ta, enobarvne ali vzorčaste.
za mrzle zimske dni pa plete-
ne iz tople volne. In kaj oble-
čemo zraven takšnega obla-
čilca? Debele tunike, udob-
ne dolge puloverje, široke
srajce, parke, bluzone, lahko
tudi čisto klasične blazerje.
Legice ljubijo ozka mini
krilca ali nagubana maxi kri-
la, k njim pa se podajo vseh
vrst gležnarji in čevlji z niz-
kimi petami ter super mo-
derne visoke superge.
Pa še čisto na uho - preden
se navdušite zanje, se kritič-
no posvetujte s svojim ogle-
dalom. Res jih moda ne pre-
poveduje nikomur, prednost
pa vsekakor daje vitkejšim
dekletom!
VLASTA
KMETIJSKI NASVETI

(2)
Ribja kost
Dosedaj še verjetno naj-
bolj razširjena oblika ogro-
dja molzišča. Poznamo razli-
če kapacitete in to od RK
1 X 3 do RK 2 X 12. Pri manj-
ših rejah se uporabljajo mol-
zišča RK I X 3 do RK 2 x3.
Molzišče Ribja kost ima obli-
ko ogrodja kot ribje okostje.
Krave v tem molzišču stoje
pot kotom (a = 30-45°) tesno
ena ob drugi. Od kota a je
odvisno kakšen je pristop
molznika k vimenu, z molz-
no enoto, kot možnost same
priprave vimena. Priporoča
se. da v molzišču ribja kost
imamo ob vimenu na razpo-
lago vsaj 80-100 cm prostora.
Pri tem molzišču je po-
trebno poudariti določene
razloge, ki negativno vphva-
jo na optimalno storilnost.
Kadar imamo v molzišču
večje število molzic, nekate-
re od njih pa imajo slabši iz-
tok mleka pride do zastojev,
kajti vse pomolžene molzni-
ce morajo v ogrodju molziš-
ča počakati, da se zadnja kra-
va pomolze. Po izračunih
strokovnjakov   se   največji
efekt pri molži doseže v mol-
zišču RK 2x6, kjer delo
- molžo opravlja en molznik.
Na uro pomolze od 80-100
krav odvisno od tehnološke-
ga nivoja same molzne opre-
me, ki je lahko bolj ali manj
zahtevna.
V molzišču Ribja kost je
možno tudi pokladanje - do-
ziranje močne krme na me-
hanski ali elektromehanski
način. Danes se že precej
uporabljajo sistemi progra-
miranega krmljenja v sa-
mem hlevu. Samo ogrodje
molzišča mora biti izdelano
po navodihh proizvajalca, iz
primerno debele cevi (2" in
11/2"). Upoštevati moramo
osnovne mere in sicer: širina
molzišča (stojišče) je od
140-150 cm, dolžina stojišča
100-120 cm za posamezno ži-
val, velikost - dolžina delov-
nega kanala odvisna od šte-
vila stojišč, širina delovnega
kanala naj bo med
150-200 cm, globina pa
85-90 cm.
Znani in priznani proizva-
jalci molzne opreme za si-
stem molže v mlekovod
(molzišče) predpisujejo mere
in izmere za dolžino in širino
stojišč v molziščih, delovni
kanal (dolžina, globina, širi-
na), prostor za pregon in ma-
nevriranje z molznicami. Me-
re, ki smo jih navedli so zato
le okvirne in se uporabljajo,
če ni določnejših navodil.
Glavni elementi, ki sestav-
ljajo ogrodje molzišča RK so
pokončne - nosilne cevi in
prečne cevi, katere so bolj ali
manj ukrivljene, vhodna in
izhodna vrata z ročnim ah
avtomatskim odpiranjem in
zapiranjem vrat. Sem spada-
jo še fiksni in vezni elementi.
Pritrditev ogrodja molzišča
je v tla, ob steno ali v strop.
Pl^e Ivan Kuder
' Ogrodje molzišča je navad-
no opremljeno še z zaščitno
pločevino, ki preprečuje bla-
tenje v delovni kanal. Fiksi-
rana je po vsej dolžini ali pa
samo na valovitem delu
prečnih cevi. Višina te ploče-
vine je navadno okoli 60 cm.
K ogrodju molzišča spadajo
tudi robno kotno železo s po-
sebno obliko in prevleko iz
plastificirane gume. Funkci-
ja le tega je, da onemogoča
okvare parkljev ter blatenje
in močenje v kanal. Za stop
v delovni kanal so potrebne
tudi stopnice z zaščitno ogra-
jo, dovolj široke in s pravil-
nim naklonom.
Ob vsem, kar je zabeleženo
o ogrodju molzišča RK, lah-
ko zaključimo, da velja za
dolžino molzišča RK splošna
formula, ki pravi, da mora-
mo upoštevati število krav
X 1,20 m in prišteti 2-3 m (za
RK I X 3 ah 2 X 3 = 5,60 m do
6,60 m).
Na ogrodju molzišča RK se
pritrjujejo tudi mlekovodi in
vakumvodi, po drugi varian-
ti pa samo vakumvodi, ker
so mlekovodi in pralni vod
s podstavki za molzne enote
instalirani v kanalu na nivo-
ju tal. Možna je še tretja vari-
anta, kjer so vsi vodi (va-
kumvod, mlekovod, pralni
vod) montirani v delovnem
kanalu na nivoju tal mol-
zišča.
Razmerje stojišče v mol-
zišču proti številu molznih
enot (enostavnih, zahtevnej-
ših in najbolj zahtevnih) je
navadno 1:1, nekateri pa in-
stalirajo v razmerju 2:1, kar
pomeni, da za 2 molznici
uporabljamo 1 molzno
enoto.
TELEVIZIJSKI SPORED

10. JANUAR 1991 - STRAN 25
Sobota,
12. januar
SLOVENIJA I
8.15-1.25 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.30 VIDEO STRANI
8 40 MUZZV, angleščina za najmlajše
(15/20)
9.00 RADOVEDNI TAČEK: JEZERO
9.15 LONČEK.  KUHAJ;  ČOKOLADNA
ZMRZLINA
9 25 ČEBELICA MAJA: KONCERT ŠKR-
ŽATOV
9.50 KAPA NEVIDNICA
10.05 A Puškin: PRAVLJICA O CARJU
SALTANU (2/6)
10.20 ALF
10.45 MEDVEDEK UHEC, risanka
11.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE
12.00 SLOVENSKA KUHINJA Z ANSAM-
BLOM BRATOV AVSENIK, ponovi-
tev 2/10 Oddaje
12.20 VEČERNI GOST: DR. VID PEČJAK,
ponovitev
13.00 OČI KRITIKE
13.40 VIDEO STRANI
13.55 REZERVIRANO ZA ŠANSON:
FRANCIJA V ŠANSONU, ponovitev
1. oddaje
14.25 MANUEL
15.45 ARSEN DEDIČ
16.20 SOVA, ponovitev DRUŽINSKE
VEZI
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 SP V VATERPOLU. POLFINALE,
posnetek
18.15 RISANKA
18.25 DIVJI SVET ŽIVALI
18.55 ŽE VESTE?
19.05 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK II
19.59 UTRIP
20.20 ŽREBANJE 3x3
20.35 KRIŽKRAŽ
22.10 TV DNEVNIK III
22.30 SOVA
ZLATA DEKLETA
ULICA STRAHU
SPET NAZAJ
1.15 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
10.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
10.55 Kranjska Gora: SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU: VELE-
SLALOM (Ž), prenos 1. teka
11.45 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
12.15 Kitzbuehel:   SVETOVNI   POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU; SMUK
(M), prenos
13.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
13.40 Kranjska Gora; SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU: VELE-
SLALOM (Ž), prenos 2. teka
14.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
15.00 VIDEONOČ, ponovitev
19.00 MATI IN SIN
19.30 TV DNEVNIK
20.15 FILMSKE   USPEŠNICE:   IZBIRA
OROŽJA
21.25 SP V PLAVANJU, posnetek
23.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM
SMUČANJU SLALOM (Ž), posne-
tek iz Maribora
0.05 SMUK (M), posnetek iz Kitzbuehla
0.50 YUTEL
HRVA^k^A I i-
8.15 POROČILA
8.20 TV KOLEDAR
8.30 VESELA SOBOTA, otroški pro-
gram
^^     ^'^SKI ŠOLSKI PROGRAM
1.30 DANES SKUPAJ
'ZBRALI SMO ZA VAS
^BOYTEN FEETTALL
"»15 MALI ČUDEŽI VELIKE NARAVE,
■!<:ie °°'^umentarni film
ic     ^^^^ SANJE, NARODNA GLASBA
15.45 SEDMI ČUT
15.55 TV TEDEN
16.10 POROČIU
16.15 KRAU PATAGONIJE
7.05 TVAVKCUA
8.55 RAKUNI, risana serija
19.30 DNEVNIK I
20.00 INTERVJU TEDNA
■^015 POVABILO       NA      VEČERJO
01 CO Z UMOROM
21-50 DNEVNIK II
ilM r°^°P'LA V ANGLEŠČINI
"15 HRVAŠKI SABORI - ZAČETEK IN
ZAKON
22.45 SVET, zabavnoglasbena oddaja
23.30 ŠPORTNA SOBOTA
23.50 POROČILA
HRVAŠKA 11^^™
10.45 VIDEOSTRANI
10.55 Kranjska gora; SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU: SLA-
LOM (ž),
prenos 1. teka
11.50 ORSON IN PRIJATELJI, risanka
12.00 NOVA DOBA, ponovitev
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
12.15 Kitzbiishel:   SVETOVNI   POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU: SMUK
(M), prenos
13.00 ALF, ponovitev
13.55 Kranjska gora: SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU: SLA-
LOM (Ž),
prenos 2. teka
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
14.30 LOVEJOV
15.30 EKRAN BREZ OKVIRA, ponovitev
17.00 VOJNA IN SPOMINI
18.30 Perth; SP V PLAVANJU, posnetek
19.35 DOBER VEČER
20.10 SIMPSONOVI
20.40 ZGODBA ZA LAHKO NOČ
20.50 SHOW ARSENIA HALLA
21.55 KONCERT: BB KING, 1. del
22.25 FESTIVALI SVETA
22.55 KOLAŽ ZABAVE
23.00 NOČNE PTICE
0.30 SHADEV
KOPER^B=
16.00 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM
DAN NA DAN, tf
16.25 SKRIVNOSTI SVETA, dok. oddaja
16.50 SARIN DNEVNIK (2/13); AVGUST
1932; ŽELJE PO SLAVI (ponovitev)
17.45 JUSTICE, tf
18.30 DOKUMENTARNA ODDAJA
19.00 TV DNEVNIK 1
19.25 JUTRI JE NEDELJA, verska oddaja
19.35 ČAROBNA SVETILKA
- OTROŠKI PROGRAM, DAN NA
DAN, tf
20.00 VOHUNSKE ZGODBE, celovečerni
film
21.30 JUSTICE, tf
22.15 TV DNEVNIK 2
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA
in
ALF, Brat Neal, ponovitev
9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE
10.00 FRANCOŠČINA
10.30 RUŠČINA
11.00 NUNZIO (Ameriški film, 1978)
12.20 DISPUTATIONES, Koroška - Slo-
venija
13.20 POROČILA
13.30 Ml, ponovitev
14.00 NEKOČ
14.05 SADOVI ZEMLJE, Hibridna Koruza
14.20 NAGOBČNIK (Nemški film, 1938)
15.55 HIŠA V JERUZALEMU, 32. del:
Prepir
16.00 OTROŠKI VVURLITZER
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 ERICHOV KAOS, otroška oddaja
z Ericnom Schleyrjem
18.00 SESTANEK
18.24 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgo-
varja mag. Hansjorg Eichmeyer
18.30 ŠPORT
SP v PLAVANJU, iz Pertha
19.00 MILIJONSKO   KOLO,   nagradna
igra
19.30 CAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 ŠPORT
20.15 KDOR REČE A, oddajo vodi Peter
Rapp
22.15 PREDSTOJNIK  -  EDEN PROTI
VSEM (Tfie Principal - ameriški
film, 1987)
0.00 POROČILA
0.05 VOLKOVI PONOČI (Valley of Ea-
gles - britanski film, 1951)
1,25 EX LIBRIS
AVSTRIJA 11^^™
8.30 VREMENSKA PANORAMA
10-55 ŠPORT
SVETOVNI POKAL V VELESLALO-
MU (Ž), 1. tek iz Maribora
11.45
SP V PLAVANJU, iz Pertha
12.15
SVETOVNI POKAL V SMUKU (M),
iz Kitzbijhela
13.55 SVETOVNI POKAL V VELE-
SLALOMU (Ž) 2. tek iz Maribora
14.50 LEKSIKON UMETNIKOV
15.00 BORZNA POROČILA
15.15 NA KONCU JE BIL ZAČETEK, 2.
zadnji del secesije v senci dvogla-
vega orla
16.00 OZRI SE PO DEŽELI
17.00 LJUBA DRUŽINA
17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO
DOM
18.00 ALF, Ti lahko predstavim...
18.30 SLIKA AVSTRIJE
19.00 AVSTRIJA DANES
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 KULTURA
20.15 GINGER IN FRED (Italijansko-
nemško-francoski film, 1985)
22.20 SRČEK, oddaja za zaljubiti Rudija
Carrella
22.45 ŠPORT
23.15 V ŽIVO V SOBOTO, glasba in po-
govor
1.05 EX LIBRIS
Nedelja,
13. januar
SLOVENIJA 1^—
8.05-0.00 TELETEKST TV SLOVENIJA
8.20 VIDEO STRANI
8.30 ŽIV ŽAV
9.20 CIRKUŠKE ŽIVALI
9.45 ZGODOVINA SMEHA
10.40 MATI IN SIN
11.10 DOMAČI ANSAMBLI: ALPSKI
KVINTET Z IVANKO IN OTOM
11.40 OBZORJA DUHA
12.00 DRUGA GODBA: BALKANA
- TRIO BULGARKA
12.25 VIDEO STRANI
12.35 SHOW RUDIJA CARELLA, PONO-
VITEV
14.10 ALTERNATIVE 4
15.30 SOVA, ponovitev
ZLATA DEKLETA
ULICA STRAHU
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 KASETNA LJUBEZEN
18.45 RISANKA
19.00 TV MERNIK
19.30 TV DNEVNIKU
20.05 DVE STEZICI DO IZVIRA
20.55 ZDRAVO
22.15 TV DNEVNI III
22.35 SOVA
SPET TI?
ULICA STRAHU
23.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
9.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
9.25 Kranjska Gora: SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU: SLA-
LOM (Ž), prenos 1. teka
10.20 Kitzbuehel:   SVETOVNI   POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU; SLA-
LOM (Ž), prenos 2. teka
12.55 Kitzbuehel:   SVETOVNI   POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU: SLA-
LOM (M), prenos 2. teka
13.45 Perth: SP V VATERPOLU, pos-
netek
15.00 Perth: SP V PLAVANJU, posnetek
16.00 ŠPORTNO POPOLDNE
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽIVAL - ČLOVEK
20.50 JEZUITI SE VRAČAJO, dokumen-
tarna oddaja
21.30 Kranjska Gora; SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU; SLA-
LOM (Ž), posnetek
23.15 ŠPORTNI PREGLED, TV Novi Sad
23.45 YUTEL
HRVAŠKA I
9.30 KRONIKA ČEHOV IN SLOVAKOV
9.45 POROČILA
9.50 TV KOLEDAR
10.00 DOBRO JUTRO, nedeljsko po-
poldne za otroke
12.00 SADOVI ZEMUE, kmetijska od-
daja
13.00 POROČILA
13.05 DAKTARI
13.55 GOVORIMO O ZDRAVJU
14.25 TELEVIZIJSKI   DRUŽINSKI   MA-
GAZIN
16.45 NEKOČ JE BIL NEPRIDIPRAV
18.45 LETEČI MEDVEDKI
19.10 DNEVNIK I
20.00 GRIŽULA, tv adaptacija gledališke
predstave
21.05 STE BILI V ZAGREBU, GOSPOD
CABARET?
21.10 PRIČE PRETEKLOSTI
22.10 DNEVNIK II
22.30 POROČILA V ANGLEŠČINI
22.36 GLASBA ZA LAHKO NOČ; ZA-
GREBŠKI SOLISTI IN RADOVAN
VLATKOVIČ, 1. DEL
23.00 POROČILA
HRVAŠKA II________
9.25 PREGLED PROGRAMA
9.20 VIDEOSTRANI
9.30 Perth: SP V VATERPOLU, finale
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
10.35 SHOW ARSENIA HALLA
11.25 Kranjska Gora; SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU;
VELESLALOM (Ž), prenos 2. teka
12.25 Kitzbuehel;   SVETOVNI   POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU: SLA-
LOM (M), prenos 1. teka
ŠPORTNO POPOLDNE
Perth: SP V PLAVANJU, finale
Zagreb: DP V MALEM NOGOME-
TU, finale
17.00 ROKOMET ZA POKAL IHF: Loko-
motiva - Secotex
18.15 Perth; SP V VATERPOLU
19.30 GLASBENI VSAKDAN
20.00 SEDMA NOČ
DRAGI JOHN
ZVEZDNI PRAH
DAN VELIKIH VALOV
KOPER m
' 16.00 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM, DAN NA DAN, tf
16.25 VOHUNSKE ZGODBE, celovečerni
film (ponovitev)
18.00 »TUTTI ERUTTI-, glasbena oddaja
(ponovitev)
19.00 TV DNEVNIK 1
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM, NEVERJETNI HULK,
risanka
20.00 CATHVJEVA HČI, celovečerni film
21.30 ROJENI ZA ŽIVLJENJE, dok. od-
daja
22.00 TV DNEVNIK 2
AVSTRIJA I =
9.00 POROČILA
9.05 HELLOAUSTRIA,HELLOVIENNA,
tedenska oddaja o Avstriji v angle-
škem jeziku
9.35 ALF, Ti lahko predstavim..., pono-
vitev
10.00 ŠPORT
SVETOVNI POKAL V SLALOMU
(Ž), l.tek iz Maribora 10.20
SVETOVNI POKAL V SLALOMU
(M), l.tek iz Kitzbuhela
11.00 TISKOVNA KONFERENCA
12.00 ŠPORT
SVETOVNI POKAL V SULOMU
(Ž), 2. tek iz Maribora 12.30
SVETOVNI POKAL V SLALOMU
(M), 2. tek Iz Kutzbuhela
13.55 NEKOČ
14.00 POTOVANJE NA SEVER
(Travelling North - avstralski film,
1986)
15.35 MAPETKI, Mokra pustolovščina,
risanka
16.00 MINI ČAS V SLIKI
16.10 DAKTARI, Divji lovec
17.00 X-CHARTS, Smash Hits Party, 2.
- zadnji del
17.30 X-LARGE, oddaja za mlade
18.30 ČEZ MORJA IN GORE, 6. - zadnji
del
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.48 ŠPORT
20.15 SNEG SV. PETRA, TV film po ro-
manu Lea Perutza
21.45 VIZIJE
21.50 EHO IN NARCIS, opera Christopha
VVilIbalda Glucka
23.35 IVO POGORELIČ IGRA SKRJABI-
NA IN CHOPINA
0.25 POROČILA
AVSTRIJA II-
9.00 POROČILA
9.05 KULTURNI TEDNIK
9.30 KULTURA ZA ZAJTRK
10.30 SALOMON SULZER; KANTOR,
SKLADATELJ IN AVTOR
10.55 MOZARTOV KOLEDAR; SALZ-
BURG - DUHOVNA KNEŽEVINA
11.00 UVODNI KONCERT MOZARTOVE-
GA LETA 1991
12.35 IZ MOJE KNJIŽNICE
13.05 DOBER DAN, KOROŠKA
13.35 SLIKE IZ AVSTRIJE
14.35 ORIENTACIJA, ponovitev
15.05 TEDNIK   .
15.30 ŠPORTNO POPOLDNE
17.15 KLUB ZA SENIORJE, sestanek
z vsemi, ki so po srcu ostali mladi
18.00 ALF, serija
18.30 SLIKA AVSTRIJE
18.55 KRISTJAN V ČASU
19.00 AVSTRIJA DANES
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.48 PRIMER ZA TOŽILCA
20.15 SKRIVNOST MOJEGA USPEHA
(The Secret of My Success - ame-
riški film, 1987)
22.10 KJE SO FANTJE (A nous les gar-
cons - francoska komedija, 1984)
23.50 NOČNI KLICI, serija - igra Gary
Cole
0.35 ŠPORT/POROČILA
Ponedeljek,
14. januar
SLOVENIJA I
8.35-10.05 in 15.05-0.00 TELETEKST
TV SLOVENIJA
8 50 VIDEO STRANI
9.00 ALICE V DEŽELI RISB, ponovitev
oddaja TV Sarajevo
9.15 CCD: ŠIVlUA
9.30 TAMBURAŠKA SKUPINA IZ ARTIČ
9.45 FOLKLORNA SKUPINA EMONA
10.00 UTRIP
10.15 ZRCALO TEDNA
10.30 MERNIK
10.46 VIDEO STRANI
15.30 SOVA, ponovitev
SPET TI?
ULICA STRAHU
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 ZDRAVO, ponovitev
18.30 RADOVEDNI TAČEK: JEZERO
18.45 ALF
19.10 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK II
20.06 GREŠNE OVČICE
20.55 OSMI DAN
21.45 TV DNEVNIK III
22.05 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 1.
del
22.35 SOVA
AVTOŠTOPAR
ULICA STRAHU
23.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA
STUDIO UUBLJANA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽARIŠČE
20.30 PO SLEDEH NAPREDKA
22.55 SEDMA STEZA, Športna oddaja
21.20 FRANCIJA V ŠANSONU
21.40 KRAJ V EVROPI: ULICA V BARDE-
JOVU. dokumentarna oddaja (2/4)
22.05 VUTEL
HRVAŠKA I ^__^
9.15 POROČILA
9.20 TV KOLEDAR
9.30 ČAS ZA PRAVUlCO, otroška od-
daja
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM
12.00 POROČILA
12.10 VIDEOSTRANI
12.20 V OSEMDESETIH DNEVIH OKOLI
SVETA
12.55 PREŽIVETJE
13.20 SATELITSKI PROGRAM; MTV
15.25 POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZA-
HODURO ZA NOVO
15.35 POPOTNIKI; JAMES JOYCE
16.10 VIDEOSTRANI
16.25 POROČILA
16.30 TV KOLEDAR
16.40 ČAS ZA PRAVUlCO
17.10 RISANKE
17.40 HRVAŠKA DANES
18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE
18.45 ALPE - JADRAN
19.15 RISANKA
19.30 DNEVNIK I
20.00 BOUŠE ŽIVUENJE
20.50 SEDEM DNI V SVETU, zunanja po-
litika
21.55 DNEVNIK II
21.40 POROČILA V ANGLEŠČINI
21.45 KINOTEKA HOLLYWOODA; NA
NAŠI VESELI POTI
HRVAŠKA 11 =
16.20 VIDEOSTRANI
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
16.30 DRAGI JOHN
17.00 ROKOMET: Hrvaška - Japonska
18.20 PRIČE PRETEKLOSTI
19.20 DOBER VEČER
19.30 GLASBENI VSAKDAN
20.00 ORSON IN PRIJATELJI, risana se-
rija
20.15 ZGODBA ZA LAHKO NOČ
20.20 COSBY SHOW
20.55 SVET ŠPORTA
21.50 INŠPEKTOR TAGGART
22.45 POROČILA
23.05 KLUB PARADIŽ
0.05 KONCERT: BB KING, 2. DEL
KOPER^fe—
16.00 RALLY: PARIS-DAKAR
16.30 SUPERSTAR OF VVRESTLING
17.30 EUROGOLF
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE-
ZIKU
18.45 ODPRTA MEJA
19.00 TV DNEVNIK 1
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM, DAN NA DAN tf, NE-
VERJETNI HULK, risanka
20.30 GLASBA: IRENA GRAFENAUER,
recital (1. del)
21.00 PONEDELJKOV ŠPORTNI PRE-
GLED
21.30 DOK. ODDAJA
22.00 TV DNEVNIK 2
22.10 6. KROG-ŠPORT IZ ZAMEJSTVA
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA
in
ALF, ponovitev
9^0 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev
10.00 ŠOLSKA TV
10.30 MANEKENKA IN VOHUAČ, Naj-
prej misli, potem film, ponovitev
11.15 HIGH CHAPARRAL, Zavezništvo
12.00 Evropa: MENEŽERJI, ponovitev
13.00 POROČILA
13.05 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev
13.35 TEDNIK, ponovitev
14.00 MEDIJ, ponovitev
14.15 OČARLJIVA JEANNIE, konkurenca
za Jeannie - igra Barbara Eden
14.40 FULL HOUSE, Spirosova trgovina
- igra Joseph Bologna
15.30 OTROŠKI PROGRAM
15.35 BABAR, Dobri prijatelj, risanka
16.00 AM, DAM, DES
16.30 MINI SREČANJE
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 ELEKTRONSKI DVOJNIK, 6. del
otroške serije
17.30 VIDEO USPEŠNICE IN KVIZ
17.55 YAKARI
18.00 Ml
18.30 DOKTOR TRAPPER JOHN, Novi-i
nec - igrajo; Trapper John
0.15 NOČNI KLICI, Sanje o sreči ;
1.00 POROČILA I
AVSTRIJA II ^"^a!
8.30 VREMENSKA PANORAMA '
16.00 LEKSIKON UMETNIKOV
16.10 ŠPORT
SP V PLAVANJU, iz Pertha
16.45 ISKALCI ZAKLADOV, 2. del: Angli-
ja, otočje Scilly
17.30 LIPOVA ULICA, Razkošje
18.00 ALF, Nepovabljeni gosti
18.30 VVURLITZER
19.00 LOKALNI PROGRAM
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20,00 KULTURA
20.15 OTOK SANJ, Izgubljena hčerka
19.22 ZNANJE DANES
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 ŠPORT
20.15 ŠPORT V PONEDELJEK
21.08 KUHARSKI MOJSTRI
21.15 MIKE HAMMER, Na bojnem po-
hodu
22.00 POGLEDI S STRANI
22 10 DIVJA LETA V PARIZU (The Mo-
derns - ameriški film, 1987)
21.00NOVO V KINU, filmi in njihove
zvezde
21.08 KUHARSKI MOJSTRI
21,15 ŠILING, gospodarski magazin
22.00 ČAS V SLIKI 2
22.25 NANO - TEHNIKA ULTRASVETA,
Robot, ki bi lahko v prihodnosti
izdelal vse stvari za vsakdanje po-
trebe
23.10 JOUR FIXE, Konec komunizma?
0.10 POROČILA
Torek,
15. januar
SLOVENIJA I^^B
8.35-12.50 in 14.35-0.50 TELETEKST
TV SLOVENIJA
8.50 VIDEO STRANI
9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 3. oddaja
10.00 ČLOVEKOVO TELO, (12/12)
10.30 V HRIBIH SE DELA DAN...
11.00 KVALITETA ŽIVLJENJA (3/5)
11.35 SEDMA STEZA
11.55 OSMI DAN
12.40 VIDEO STRANI
14.50 VIDEO STRANI
15.00 ŽARIŠČE, ponovitev
15.30 SOVA^ ponovitev
AVTOŠTOPAR
ULICA STRAHU
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 ČLOVEKOVO TELO
17.35 V HRIBIH SE DELA DAN...
18.10 ZGODOVINA VATIKANA: OD PE-
TRA DO KONSTANTINA, ponovitev
1. oddaje
19.10 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK II
20.05 PREPRIČEVANJE
20.55 NOVOSTI S KNJIŽNIH POLIC
21.05 PORTRET HARFISTA ANDREASA
VOLLENVVEIDERJA
22.00 TV DNEVNIK III
22.25 SOVA
POLICIJSKI ODDELEK
ULICA STRAHU
23.40 Jesenice: DP V HOKEJU: Jesenice
- Medveščak, posnetek
0.40 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
17.20 Tschentenalp: SVETOVNI POKAL
V ALPSKEM SMUČANJU: VELE-
SLALOM (M), posnetek
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA
STUDIO II KOPER
19.00 NAŠA PESEM, 9. oddaja
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽARIŠČE
20.30 ŽREBANJE LOTA
20.35 UMETNIŠKI VEČER
SHAKESPEARE NA TV
KRALJ HENRIK VI. 2. del
0.10 YUTEL
HRVAŠKA Ii
9.15 POROČILA
9.20 TV KOLEDAR
9.30 MALI SVET
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM
12.00 POROČILA
12.10 VIDEOSTRANI
12.20 PREŽIVETJE
12.45 SENCA TEMPLARJEV
14.15 SATELITSKI PROGRAM; MTV
15.05 POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZA-
HODU
STARO ZA NOVO
15.15 HRVAŠKA GLASBA; Neznano na-
sledstvo
16.10 VIDEOSTRANI
16.25 POROČILA
16.30 TV KOLEDAR
16.40 MALI SVET
17.10 RISANKE
17.40 HRVAŠKA DANES
18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE
18.45 HRVAŠKA KULTURNA DEDIŠČINA
19.15 SNEŽENI MOŽ, risana serija
19.30 DNEVNIK I
20.00 NAVEČER '
21.00 V VELIKEM PLANU, kontaktna od-
daja
22.30 DNEVNIK II
22.50 POROČILA IN ANGLEŠČINA
22.55 KINO KLUB  EVROPA: EL DO-
RADO
0.30 POROČILA
HRVAŠKA 11^^™
16.20 VIDEOSTRANI
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
16.30 COSBY SHOVV
17.00 NA NAŠI VESELI POTI
18.30 KLUB PARADIŽ
19.25 DOBER VEČER
19.30 GLASBENI VSAKDAN
20.00 ORSON IN PRIJATELJI
20.15 ZGODBA ZA LAHKO NOČ
20.20 TOP CUP HTV
21.05 BEDAKI IN KONJI
22.25 INŠPEKTOR TAGGART
23.20 POROČILA
23.40 KLUB PARADIŽ
KOPER   ^^^^
16.00 RALLY; PARIS-DAKAR
16.30 6. KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA
(ponovitev)
17.30 SKUPNI PROGRAM Z II. MREŽO
TV SLOVENIJE; PRIMORSKI RE-
GIONALNI PROGRAM; oddaja v ži-
vo: KLEPET Z GLEDALCI, AKTU-
ALNA DOGAJANJA. REPORTAŽE,
POLEMIKE, zanimivosti
18.45 ODPRTA MEJA
Nadaljevanje na 26. strani
26. STRAN - 10. JANUAR 1991
TELEVIZIJSKI SPORti
Nadaljevanje iz 25. strani
19.00 TV DNEVNIK 1
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM, DAN NA! DAN, tf
20.00 PREKLETI   VOJAK,   celovečerni
film
Igrajo; Peter Hooven, Mark Grego-
ry. Režija: Ted Kaplan
21.30 JUSTICE, tf
22.15 ŽREBANJE LOTO
22.20 TV DNEVNIK 2
22.30 ZADETKI TEDNA
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA
in
ALF, Nepovabljeni gosti, ponovitev
9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE
10.00 BEG ŽIVUENJA, ob 200-letnici
rojstva Franza Grillparzerja
11.00 GINGER IN FRED, ponovitev filma
(1985) z Guilietto Masino in Mar-
cellom Mastroiannijem
13.00 POROČILA
13.10 Ml, ponovitev
13,40 NEKOČ
13.45 VINIČARJI, 3. del; Iz Toscane v Pi-
emont
14.15 OČARLJIVA JEANNIE, Bančnrrop
brez vozniškega dovoljenja
14.40 FULL HOUSE, Boljša družba
15.30 Otroški program
15.35 TUDI HEC MORA BITI
16.00 AM, DAM, DES
16.30 MINI ATELJE
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 ELEKTRONSKI DVOJNIK, 7. del
otroške serije iz Odese
17.30 MINI SREČANJE
17,55 VAKARI
18.00 Ml
18.30 DOKTOR JOHN TRAPER, Ljube-
zen ni enosmerna cesta
19.22 ZNANJE DANES
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 ŠPORT
20.15 Univerzum; ŠKOTSKO VIŠAVJE
21.07 DALLAS, Seks, laži in video
21.50 POGLEDI S STRANI
22.00 SESTANEK S SMRTJO (Golden
Rendezvous - ameriški film, 1977)
23.45 NOČNI KLICI, Tudi očetje so ljudje
0.30 POROČILA
AVSTRIJA II^^M
8.30 VREMENSKA PANORAMA
10.00 ŠPORT
SVETOVNI POKAL - VELESLA-
LOM (M), 1. tek iz Adelbodna
11.00 PRAZNIK PLANIN, z Dunaja
12.00 ŠPORT V PONEDEUEK, po-
novitev
12.55 SVETOVNI POKAL - VELE-
SLALOM (M), 2. tek iz Adelbodna
16.20 LEKSIKON UMETNIKOV
16.30 BEG ŽtVUENJA. ob 20-letnici roj-
stva Franza Grillparzerja
17.30 ORIENTACIJA
18.00 ALF. serija
18.30 VVURLITZER
19.00 LOKALNI PROGRAM
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 KULTURA
20.15 ŽIVAL/ŠTIRI, zabavno in zanimivo
iz sveta živali
21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja
zunanjepolitične redakcije
22.00 ČAS V SLIKI 1
22.25 KLUB 2
POROČILA
Sreda,
16. januar
SLOVENIJA I
8.35-11.35 in 14.35-1.40 TELETEKST
TV SLOVENIJA
8.50 VIDEO STRANI
9.00 ŽIV ŽAV
9.55 GREŠNE OVČICE
10.40 PREPRIČEVANJE
11.25 VIDEO STRANI
14.40 VIDEO STRANI
15.00 ŽARIŠČE
15.30 SOVA
POLICIJSKI ODDELEK
ULICA STRAHU
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 JEZUITI SE VRAČAJO
17.50 KLUB KLOBUK, kontaktna oddaja
19.00 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK II
20 05 FILM TEDNA
IZTREBLJEVALEC
22.00 TV DNEVNIK III
22.25 OKNO; POVRATEK K STAXU. 2.
del
23.20 SOVA
ALF
ULICA STRAHU
ZGODOVINA SMEHA
1.35 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
18.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
19.00 TV SLOVENIJA II - STUDIO MA-
RIBOR
POSLOVNA BORZA
TV RULETA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽARIŠČE
20.30 OPERNE ZGODBE; TRUBADUR
21.20 SVET POROČA
22.10 VUTEL
23.05 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA
9.20 TV KOLEDAR
9.30 VRNITEV »ANTILOPE.
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM
12.00 POROČILA
12.10 VIDEOSTRANI
12.20 PREŽIVETJE
12.45 SENCA TEMPLARJEV
14.15 SATELITSKI PROGRAM; MTV
15.00 POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZA-
HODU
STARO ZA NOVO
15.10 GLASBENA ODDAJA
16.10 VIDEOSTRANI
16.25 POROČILA
16.30 TV KOLEDAR
16.40 VRNITEV »ANTILOPE«
17.10 TUDI LETOS
17.40 HRVAŠKA DANES
18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE
18.45 LEPA NAŠA; Kutina
19.15 RISANKA
19.30 DNEVNIK I
20.00 MODERNI ČASI
MODRA STRELA
22.00 DNEVNIK II
22.20 POROČILA V ANGLEŠČINI
22.55 IZ OČI V OČI; Tin Ujevič
0.25 POROČILA
HRVAŠKA II
16.55 VIDEOSTRANI
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
17.05 BEDAKI IN KONJI
17.35 KLUB PARADIŽ
18.25 KOŠARKA ZA POKAL RADIVOJA
KORAČA; Cibona - Hapoel
20.00 DOBER VEČER
20.10 ORSON IN PRIJATELJI, risana se-
rija
20.20 ZGODBA ZA LAHKO NOC
21.25 INŠPEKTOR TAGGART
22.20 KLUB PARADIŽ
22.25 PETDESET PLUS
23.15 POROČILA
23.35 ČRNI GAD
0.10 GLASBENI VSAKDAN
KOPER^^^^_
16.00 RALLY; PARIS-DAKAR
16.30 ŠPORT
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE-
ZIKU
18.45 ODPRTA MEJA
19.00 TV DNEVNIK 1
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM DAN NA DAN, tf
LAUREL & HARDY, risanke
20.30 DRUŽINA SMITH, tf
21.00 ČLOVEK IN ZEMUA, dok. oddaja
21.30 JUSTICE, tf
22.15 TV DNEVNIK 2
22.25 SMUČARSKI TEDNIK
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA
in
ALF, ponovitev
9.30 FRANCOŠČINA
10.00 ŠOLSKA TV
10.30 SKRIVNOST MOJEGA USPEHA,
ponovitev ameriškega filma (1987)
z Michaelom J. Foxom
12.15 REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovitev
13.05 POROČILA
13.15 Ml, ponovitev
13.45 VINIČARJI. 4. del; Piemont
14.15 OČARLJIVA JEANNIE, Jeannie in
vlomilec, 1. del
14.40 FULL HOUSE, Stric Frank
15.,30 Otroški program
15.35 DUCK TALES, Iskanje zaklada, ri-
sanka
16.00 HABAKUKOVE DUDE, z lutkovnim
cirkusom klovna Habakuka
16.30 GLASBENA DELAVNICA
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 ELEKTRONSKI DVOJNIK, 8. zadnji
del otroške serije
17.30 MINI KLUB
17,55 VAKARI
18.00 Ml
18.30 DOKTOR TRAPPER JOHN. Ne-
sreča
19.22 ZNANJE DANES
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 ŠPORT
20.15 USPEH   NJENEGA   ŽIVUENJA,
Koncert
21 45 POGLEDI S STRANI
21.55 MOŠKI (Nemški film, 1985)
22.30 NOČNI KLICI. Jackov jopič
0.15 POROČILA
AVSTRIJA II
8.30 VREMENSKA PANORAMA
16.50 LEKSIKON UMETNIKOV, kipar Jo-
hannes SeidI
17.00 ŽIVETI - MISLITI - PREŽIVETI. 2.
del; Eden za vse...
17.30 DEŽELA IN UUDJE
18.00 ALF, Težavni bolnik
18.30 VVURLITZER
19.00 LOKALNI PROGRAM
19.30 ČAS V SLIK11
19.53 VREME
20.00 KULTURA
20.15 GORJE TISTEMU, KI LAŽE, igra
Franza Grillparzerja
21.40 FRANZ GRILLPARZER NA POTO-
VANJU, iz dnevnika na potovanju
v Konstantinopel in Grčijo
22.00 ČAS V SLIKI
22.30 ŽIVUENJE MED ČASI, ob 80.
rojstnem dnevu Bruna Kreiskega
- posnetek invervjuja iz leta 1988
23.30 DISPUTATIONES,      Countdown
2000 - Jungk proti UIrichu Horst-
mannu
0.30 POROČILA
Četrtek,
17. januar
SLOVENIJA I
8.35-12.05 in 14.20-0.00 TELETEKST
TV SLOVENIJA
8.50 VIDEO STRANI
9.00 GRIZLI ADAMS
9.25 NADARJENI OTROCI (5/5)
9.55 VETER   IN   SONCE   KOT  VIRA
ENERGIJE
10.25 MUZZV - ANGLEŠČINA ZA NAJ-
MLAJŠE (17/20)
11.40 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
11.10 ZAKON V LOS ANGELESU
11.55 VIDEOSTRANI
14.30 VIDEO STRANI
14.40 MUZZV - ANGLEŠČINA ZA NAJ-
MLAJŠE, ponovitev
14.55 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
15.25 ŽARIŠČE
15.55 SOVA. ponovitev
ULICA STRAHU
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 NADARJENI OTROCI
17.35 VETER IN SONCE KOT VIRA
ENERGIJE
18.05 PO SLEDEH NAPREDKA
18.40 PUNČKA
18.55 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK II
20.05 SIMENON
21.10 TEDNIK
22.15 TV DNEVNIK III
22.35 SOVA
VSE RAZEN LJUBEZNI
ULICA STRAHU
23.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA
STUDIO LJUBUANA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽARIŠČE
20.30 DIVJI SVET ŽIVALI
21.00 MALI KONCERT
21.15 SVET NA ZASLONU
21.45 KOMEDIJA   NA   SLOVENSKEM
ODRU;GRBAVEC
23.30 VUTEL
HRVAŠKA I fciž=ž=
9.15 POROČILA
9.20 TV KOLEDAR
9.30 JELENKO, Otroška serija
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM
12.00 POROČILA
12.10 VIDEOSTRANI
12.20 PREŽIVETJE
12.45 HUGO - NILSKI KONJ
14.05 SATELITSKI PROGRAM; MTV
14.35 POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZA-
HODU
STARO ZA NOVO
14.45 HRVAŠKI PISATEU NA TV EKRA-
NU; POBEG, 2. del
16.10 VIDEOSTRANI
16.25 POROČILA
16.30 TV KOLEDAR
16.40 JELENKO, otroška serija
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
17.10 POLJUDNOZNANSTVENI FILM
17.40 HRVAŠKA DANES
18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE
18.45 KULTURA VSAKDANA
19.15 MALE SKRIVNOSTI VELIKIH KU-
HARSKIH MOJSTROV
19.30 DNEVNIK I
20.00 SPEKTER, politični magazin
21.05 KVIZKOTEKA
22.20 DNEVNIK II
22.40 POROČILA V ANGLEŠČINI
22.45 GLASBENA  SCENA;   9.   BEET-
HOVVNOVA SIMFONIJA
23.45 POROČI U
HRVAŠKA 11^^™
16.20 VIDEOSTRANI
SPREGLEDALI STE - POGLEJTE
16.30 ČRNI GAD
17.00 MORDA STRELA
18.30 KLUB PARADIŽ
19.25 DOBER VEČER
19.30 GLASBENI VSAKDAN: BLITZ
19.55 Split; KOŠARKA ZA POKAL PRVA-
KOV; POP 84 - Bayer
21.30 ŠALJIVI HIŠNI VIDEO
22.00 NOSTALGIJA
22.35 KLUB PARADIŽ
23.30 POROČILA
23.50 GLEDALIŠČE RAVA BRADBU-
RYJA
KOPER^B
16.00 RALLV; PARIS-DAKAR
16.30 BASKETNBA
18 30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE-
ZIKU
18 45 ODPRTA MEJA
19.00 TV DNEVNIK 1
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM, VVOOBINDA, tf
19.50 AKTUALNA TEMA
20.30 »TUTTI FRUTTI«, glasbena odda-
ja; vodi; Alex Bini
21.30 JUSTICE, tf
22.15 TV DNEVNIK 2
22.25 VVRESTLING SPOTLIGHT
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA
in
ALF, Težavni bolnik, ponovitev
9.30 ZEMUA IN UUDJE
10.00 ŠOLSKA TV
10.30 MOŠKI, ponovitev nemške kome-
dije (1985) Doris Dorrie
12.05 V 40 MINUTAH (nemški kratki film,
1936)
12.15 KLUB ZA SENIORJE, ponovitev
13.00 POROČILA
13.10 Ml, ponovitev
13.40 NEKOČ
13.45 VINIČARJI 5. del; Burgundija
- Cote dOr
14.14 OČARLJIVA JEANNIE, Jeannie in
vlomilec. 2. del
14.40 FULL HOUSE, Marva sklepa posle
15.30 OTROŠKI PROGRAM
JANOŠEVA URA, risanke za velike
in male otroke
16.40 AM, DAM, DES
16.20 USPEŠNICE IN NAPOTKI
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 CURIOSTV SHOW, zabavna in po-
učna znanstvena oddaja za otroke
17.30 MINI LEKSIKON
17.55 VAKARI
18.00 Ml
18.30 DOKTOR TRAPPER JOHN, Viet-
namski sindrom
19.22 ZNANJE DANES
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 ŠPORT
20.15 UKROČENI TRMOGLAVEC (II bis-
betico domato - italijanska kome-
dija, 1980)
22.00 POGLEDI S STRANI
22.10 Videoteka
NEPOMEMBNA ŽENSKA, igra Os-
carja VVilda
23.30 NOČNI KLICI. Rdeča vrtnica
0.15 POROČILA
AVSTRIJA II^=
8.30 VREMENSKA PANORAMA
17.05 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar
VVerner Hofmeister
17.15 UBIJAMO, KAR IMAMO RADI, Dra-
ga koža.
18.00 ALF, Havajska zabava
18.30 VVURLITZER
19.00 LOKALNI PROGRAM
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 KULTURA
20.15 DOMAČE REPORTAŽE
21.15 SPEKTRUM
22.00 ČAS V SLIKI 1
22.25 KLUB 2
POROČILA
Petek,
18. januar
f^l nVFMI.IAi
8.35-10.35 in 14.05-0.55 TELETEKST
TV SLOVENIJA
8.50 VIDEO STRANI
9.00 DELFIN FLIPPER
9.25 VOJNE USODE
10.25 VIDEO STRANI
14.20 VIDEO STRANI
14.30 SVET NA ZASLONU
15.00 ŽARIŠČE, ponovitev
15.30 SOVA, ponovitev
VSE RAZEN UUBEZNI
ULICA STRAHU
17.00 TV DNEVNIK I
17.05 TEDNIK, ponovitev
18.10 A.S. Puškin; PRAVUiCA O CARJU
SALTANU
18.25 CIRKUŠKE ŽIVALI, ponovitev
19.00 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK II
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 MIDASOV DOTIK
21.15 ZAKON V LOS ANGELESU
22.00 TV DNEVNIK Hi
22.25 SOVA
DRUŽINSKE VEZI
BOLNIŠNICA BRITANUA
0.45 VIDEO STRANI
SLOVENIJA 11^™
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLO-
VENIJA
STUDIO MARIBOR; TELE M
19.00 DOMAČI    ANSAMBLI;    ALPSKI
KVINTET Z IVANKO IN OTOM
19.30 TV DNEVNIK
20.00 ŽARIŠČE
20 30 GALA KONCERT ČAJKOVSKI, po-
novitev
22.25 VUTEL
23.25 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI
HRVAŠKA I
9.15 POROČILA
9.20 TV KOLEDAR
9.30 POVEJTE,   KAJ  NAJ  POČNEM.
otroška oddaja
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM
12.00 POROČILA
12.10 VIDEOSTRANI
12.20 PREŽIVETJE
12.45 VISOKI JEZDEC
14.15 RISANKA
14.20 POTOVANJE PO AMERIŠKEM ZA-
HODU
STARO ZA NOVO
14.30 »DOMA I U BUŽI«. opera
16.00 VIDEOSTRANI
16.15 POROČILA
16.20 TV KOLEDAR
16.30 POVEJTE, KAJ NAJ POČNEM, po-
novitev
17.00 93
17.10 ZNANSTVENI POGOVORI
17.40 HRVAŠKA DANES
18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE
18.45 POLNA HIŠA
19.15 SNEŽENI MOŽ. risana serija
19.30 DNEVNIK I
20.00 VA BANOUE II
21.40 LEO NUCCI; KANCONIER
22.25 DNEVNIK II
22.45 POROČILA V ANGLEŠČINI
22.50 SLIKE ČASA
23.50 POROČILA
HRVAŠKA II
16.20 VIDEOSTRANI
16.25 DOBER DAN
PREZRLI STE - POGLEJTE
16.30 ŠAUIVI HIŠNI VIDEO
17.30 ČRNI GAD
18.00 NOSTALGUA
18.30 KLUB PARADIŽ
19.25 DOBER VEČER
.19.30 GLASBENI    VSAKDAN;    HARD
ROČK
20.00 ORSON IN PRIJATEUI
20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ
20.25 VIZIONARJI
21.15 LASEPT. s satelitskega programa
21.30 ALF
22.00 LOVEJOV
22.55 POROČILA
23.15 NOVA DOBA
23.30 VOJNA IN SPOMINI
KOPER
16.00 ŠPORT
16.30 »VELIKI TENIS«
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JE-
ZIKU
18.45 ODPRTA MEJA
19.00 TV DNEVNIK 1
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI
PROGRAM
DAN NA DAN, tf
BOBER DON CHUCK, risanka
20.00 SKRIVNOSTI SVETA. dok. oddaja
20.30 SARIN DNEVNIK - TV nanizanka
v 13 delih;
3. del: »NOVEMBER 1932; PRIJA-
TEUI IN SOVRAŽNIKI.
21.30 JUSTICE, tf
22.30 TV DNEVNIK 2
22.40 EVROPSKI GOLI. oddaja o nogo-
metu
AVf^TRI.IAli
9.00 POROČIU
in
ALF. Havajska zabava, ponovitev
9.30 RUŠČINA
10.00 ŠOLSKA TV
10.30 UKROČENI TRMOGLAVEC. pono-
vitev
12.15 DOMAČE REPORTAŽE, ponovitev
13.15 POROČIU
13.25 Ml. ponovitev
13.55 SANJSKI CIUI. Havana
14.05 NERONOVE NORE NOČI (Mio fl-
glio Nerone - italijansko/francoski
film. 1956)
15.30 Otroški program
15.35 ALFRED J. KWAK. Skrivnost^
kraljica, risanka
16.00 AM, DAM, DES
16.20 KOTIČEK ZA ŽIVALI
16.35 5x JAZ IN TI, pregled programa
16.55 MINI ČAS V SLIKI
17.05 ZAROTA NA TEMZI, Tajno sre<
nje - otroška nadaljevanka
knjigi Leona GarfIeIda
17.30 MINI KVIZ
17.55 VAKARI
18 00 Ml
18.30 DR. TRAPPER JOHN, Vse sam
predsodki - igrajo; Pernell Rt
berts, Gregory Harrison
19.22 ZNANJE DANES
19 30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 ŠPORT .
20.15 STARI, Sodba
21.15 MEKENENKA IN VOHUAČ, Un
na nežnih valovih
22.15 POGLEDI S STRANI
22.25 TRAILER, oddaja za ljubitelje fili
22.55 MURPHVJEVA VOJNA (Murphyi
VVar - britanski film, 1971)
0.40 NOČNI KLICI, Slavni Nathan FiB
more - igra Gary Cole
1.25 POROČILA
AVSTRIJA 11^^^
8.00 VREME
12.05 ŠPORT
SVETOVNI POKAL V SMUKU (Ž), i;
Meribela
16.05 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar i,
grafik Kari Brandstatter
16.15 BORZNA POROČILA
16.30 BOGATAŠI NJA (A VVoman of Suf
stance - 5. del britanske nadalje.
vanke)
17.00 NOETOVA BARKA, Računalniška
pomoč za gamse
18.00 ALF, Nekoč je bil komik
18.30 VVURLITZER
19.00 LOKALNI PROGRAM
19.30 ČAS V SLIKI 1
19.53 VREME
20.00 KULTURA
20.15 Evropa;   BERLIN   -   GLAVNO
MESTO
21.00 MODA OSEBNO, magazin
21.15 POJENJAJOČA AVSTRIJA. Salz-
burški Afiront-Theater
22.00 ČAS V SLIK11
22.25 ŠPORT
22.50 STRAH PRED UTOPITVUO (Fear
of Drovvning) - Dokumentarec Pe-
tra Greenawaya o njegovem filmi
Zarota žensk
23.25 ZAROTA ŽENSK (Drovvning By
Numbers - britanski film. 1988)
1.20 KOTTANOVA KAPELA. Revija od
1978 do 1984
2.05 POROČILA
RADIO CELJE
Četrtek, 10. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30;
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Izletnikov križ-kraž, 17.00i
Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco
glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 11. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila
8.30 Pogled v Delo, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poročila, 10.45
Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska mavrica. 12.30 Kuharski
kotiček. 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Kam danes?, J5.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrt-
nice, 17.30 Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 12. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.25 Danes v Večeru, 10.30 Filmski sprehodi, 11.0Q
Opoldanska mavrica, 12.30 Študentski servis, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS). 16.00 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim
ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek
sporeda.
Nedelja, 13. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila
8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
oddaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 14. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v. Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opol-
danska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za
najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki ir
odmevi (prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprte
z violinskim ključem - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaklju-
ček sporeda.
Torek, 15. 1.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo. 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami. 10.00
Poročila, 10.15 Glasbene novosti. 10.45 Danes v Večeru. 11.00
Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30
Za najmlajše. 14.30 Kam danes?. 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RS), 17.00 Odprto z violinskim ključem, 19.00
Zaključek sporeda.
Sreda, 16. 1.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila.
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop. 9.00 Pokličite in vprašajte,
10.00 Poročila, 10.45 Danes v Večeru, 11.00 Opoldanska
mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše.
14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RS), 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Odprto z violin-
skim ključem - Ročk gverila, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKV frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo.
INFORMACIJE
10. JANUAR 1991 - STRAN 27
PRIREDITVE
V Pivnici v Rogaški Slatini bo jutri, vj>etek 11. januarja
ob 20. uri koncert sopranistke Svetlane Cursina-Magdič in
pianistke Renate Neuvirt, hkrati pa bo otvoritev razstave
akvarelov Banka Čušina iz Jesenic.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v soboto,
12. januarja ob 21. uri predstava S. Makarovič Kabaret 91
v režiji V.Moderndorferja.
V Likovnem salonu v Celju razstavlja Jane Štravs.
V muzeju revolucije v Celju je do konca januarja na
ogled razstava Po sili vojak.
V razstavišču Laški dvorec v Laškem razstavlja aka-
demski slikar Slavko Kores na temo Biseri cerkvenih
notranjščin.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju bo v torek, 15.
januarja ob 17. uri otvoritev razstave Slovenske slovnice in
Fran Miklošič ob 100-letnici njegove smrti. Avtor razstave
je prof. Božena Orožen, odprta pa bo do konca februarja.
V razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina je
še do jutri, petka 11. januarja na ogled razstava likovnih
del Helmuta Jeraka.
V Grafičnem muzeu v Rogaški Slatini je na ogled raz-
stava starih grafičnih hstov faksmilnih izdaj vseh bakrore-
zov svetovnega mojstra grafike Albrechta Durerja.
V galeriji Dober dan v Šempetru je na ogled prodajna
razstava nekaterih jugoslovanskih avtorjev Slane, Genera-
liča, Lackoviča in Zvesta.
V razstavnem prostoru hotela Dobrna bo v torek, 15.
januarja ob 19. uri otvoritev razstave shkarskih del Dušana
Naglica. Razstava bo na ogled do konca februarja.
TRŽNICA
Branjevke na velenjski tržnici
Velenjska tržnica sodi med manjše v Sloveniji, odprta pa je
vsak dan (tudi ob sobotah in nedeljah) od 7. ure zjutraj pa do
večernih ur. Vsak dan prodajata samo dva prodajalca iz drugih
republik, v ponudbi prevladujeta sadje in zelenjava. Posebne
zaloge ni, ker je tržnica na prostem in prodajni pridelki ob
mrzlem vremenu lahko zmrznejo. Velenjčani tako večmo zele-
njave in sadja kupujejo po ostalih trgovinah. Boj živahna je
velenjska tržnica ob sobotah, ko se v času od 7. do okoli 13. ure
pojavi tudi po pet do šest stalnih branjevk iz okolice Velenja, ki
poleg kislega zelja in repe prodajajo še krvavice, žolico in
ocvirke. V zadnjem času je bilo dovolj tudi doma narejenih
ikeban.
Ob velenjski tržnici je tudi dobro založena ribarnica, ki je
odprta ob ponedeljkih od 8.-12. ure, torkih in četrtkih 8.-15,
sredah in petkih 8.-17, in sobotah 8. do 13. ure. Vsak dan
prodajajo sveže ribe (krape, postrvi, tolstolobike in amurje, če
niso jezera zamrznjena), ob ponedeljkih in sredah pa tudi sveže
morske ribe od sardel, osličev, morskega psa in drugih.
Ob sredali živinski sejem
Tudi v letošnjem letu bo vsako sredo na prostoru za cinkarno
ob cesti Celje - Teharje živinski sejem, kjer je možno od 7. ure
zjutraj pa do 13. ure kupiti žive prašiče za zakol ali rejo. Kilo-
gram žive teže prašiča, ki tehta okoli 100 in več kilogramov, je
okoli 300 din. za rejo pa od 500 do 600 in celo tisoč din.
RADIO VELENJE
Petek, 11. 1.: 15. Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne
oddaje RS), 16.10 Ekologi imajo besedo, 16.20 Za konec tedna,
17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 V imenu Sove, 19.00 Vi
izbirate, mi vrtimo.
Nedelja, 13.1.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luknje
do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami,
12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam
Jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po
telefonu 855-963 takšna vaša vprašanja, na katera sami ne
uspete dobiti odgovorov), 12.30 Konec opoldanskega javljanja,
15.00 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 14. 1.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude
laknje do Rinke, 15 30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj,
16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport na
Radiu Velenje, 18.00 Lestvica Radia Velenje.
Sreda, 16. 1.: 15 00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj, 17.00 Vi
mi (naš gost bo predsednik skupščine občine Velenje Franjo
Bartolac - z njim boste lahko poklepetali po telefonu 855-963).
Radio Velenje oddaja na UKV območju na frekvencah 98,9
'"97,2 MHz.
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 55 dečkov in 54
deklic.
POROKE
Celje
Poročili so se: Rudolf STEN-
TEN in Magda DOLLINGER,
oba iz Celja, Domen ŠETINA
iz Stare Loke in Simona KO-
ŠIČ iz Radeč, Valter ŠTOREK
in Biserka OTOREPEC, oba iz
Celja, Franc GRUŠOVNIK in
Karmen CIMERMAN^ oba iz
Celja, Miroslav SRECNIK iz
Celja in Bronislava MELUNO-
VIC iz Podkočne, Anton HLA-
DIN iz Podloga pod Bohorjem
in Darinka LUPŠINA iz Za-
gorja, Gorazd PANN iz Dobr-
ne in Sonja LAZNIK iz Lem-
berga pri Strmcu, Stanislav
ŠVENT in Marija BOŽNIK,
oba iz Klanca, Andrej NOVI-
ŠEK iz Žalca in Aleksandra
RODE iz Celja, Igor ŠARC iz
Homca in Marija OSET iz Sve-
telke.
Laško
Poročilo se je 7,parov, od te-
ga; Svetozar NEMEC in Irma
LUKMAR, oba iz Sedraža, Fri-
derik BREČKO in Simona
KURENT, oba iz Celja, Slavko
PEČNIK in Anica ZUPANC,
oba iz Velikih Grahovš ter Dar-
ko SEME in Marija GRAČ-
NER, oba iz Jurkloštra.
Velenje
Poročih so se: Jožef LE-
NART iz Graške gore in Jasna
PESJAK iz LiRJa,
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Srdan STAN-
ČIČ in Marija PLEVČAK, oba
iz Šmarja pri Jelšah, Miroslav
ŠOLMAN in Bernarda KOP-
ŠE, oba iz Rogaške Slatine,
Igor PRGOMET iz Šentjurja in
Jana KRISTAN iz Rogaške
Slatine, Albin OGRINC iz Ča-
če vasi in Bernardika MURKO
iz Zagaja pod Bočem ter Ga-
brijel NOVAK iz Dobovca pri
Rogatcu in Tatjana PAŽON iz
Sp. Negonje.
SMRTI
Celje
Umrli so; Marjan GORSKI,
46 let iz Glinskega, Antonija
PUKL, 78 let iz Celja, Jože
ZAJC, 49 let iz Velenja, Karel
KLINC, 83 let iz Žalca, Silve-
ster ŠKORJANC, 52 let iz Ple-
šivca, Franc PLETERŠEK, 78
let iz Zadobrove, Andrej KRI-
ŽAN, 25 let iz Celja, Leopoldi-
na UDOVIČ. 75 let iz Celja,
Frančišek LUGARIČ, 56 let iz
Buč. Melita JEZERNIK, 60 let,
iz Pečovnika, Ana GROSEK.
63 let iz Zbelovega, Angela'SE-
DOVŠEK. 77 let iz Lepe njive,
Marija VRUNČ, 59 let iz Celja,
Franc ZAVŠEK, 74 let iz La-
škega, Ivan ŠTANTE, 91 let iz
Celja, Pavel ŽELE, 70 let iz Ce-
lja, Martin JURŠA. 87 let iz
Škofje vasi, Olga VUČIČ, 69 let
iz Celja, Ivan LEŠNIK, 65 let iz
Griž, Ivan Lebar, 83 let iz Griž,
Rozalija FABIANI, 66 let iz
Žebnika, Cecilija LESNIKA,
74 let iz Klak, Reza ZALOŽ-
NIK, 86 let iz Lipe pri Franko-
lovem, Jožefa ZORKO, 80 let iz
Olešč, Marija VAŠ. 89 let iz Go-
tovelj, Nezir UKAJ, 42 let iz
Celja, Romana PLESKO, 59 let
iz Laškega. Danijel GRUM, 81
let iz Celja, Janez PERKOVIČ,
80 let iz Sodne vasi, Neža TO-
VORNIK. 80 let iz Lahovgrab-
na, Jože BALOH. 69 let iz
Matk, Marija ČRETNIK. 79 let
iz Lindeka. Viktorija VERO-
NIK, 72 let iz Griž. Bibijana
ROMIH, 40 let iz Celja, Anton
MIRNIK, 81 let iz Celja, Kazi-
mir KELHAR. 63 let iz Zabu-
kovice, Alojz KRAČUN, 78 let
iz Arclina, Štefanija VEBER,
81 let iz Strmca, Anton
OCVIRK, 58 lef iz Planince,
Stanislav VODIŠEK. 63 let iz
Drevenika, Cirila SPOLE-
NAK. 77 let iz Petrovč, Ivo
DUSPARA, 55 let iz Štor, Ma-
rija VOVK. 78 let iz Pečovja,
Marija SALOBIR, 61 let iz
Košnice, Josip ŠPOLJAR, 25
let iz Malega Tabora, Milko
STARC, 67 let iz Štor, Katarina
ZAVRŠKI, 59 let iz Grletinc,
Gizela VANDA, 99 let iz Mari-
bora, Zofija ZUPAN, 66 let iz
Laškega, Ljudmila LIPOV-
ŠEK, 64 let iz Lokrovca, Jože
ŽLAVŠ, 78 let iz Loč, Stani-
slav VOZEL J, 66 let iz Doma
upokojencev Loka pri Zida-
nem mostu, Rudolf BRENCE,
69 let iz Novak, Pavla MATEK.
76 let iz Višnje vasi, Bogomir
TRBOJEVIČ, 48 let iz Celja,
Frančiška TURK, 91 let iz Ce-
lja, Milan Loštrk, 66 let iz Ce-
lja. Terezija TOMAN, 64 let iz
Celja, Štefan KRALJ, 80 let iz
Celja, Anton GOTER, 84 let iz
Svetine, Julijana ŠOLAR, 87
let iz Tepanj, Anton JAKLJE-
VIČ, 64 let iz Celja, Aleksander
PAVLINEC, 77 let iz Celja,
Drago VONČINA, 64 let iz
Kozjega, Anton VODIŠEK, 86
let iz Olešč. Ivan MESOJE-
DEC, 59 let iz Kozjega, Ljubo-
mir RADOVANOVIC, 53 let iz
Celja, Anton STRNIŠA, 83 let
iz Gabrovca.
Laško
Umrli so: Marija JENČIČ, 77
let iz Sp. Rečice, Marija JA-
GER, 78 let iz Sp. Rečice, Lud-
vik ZUPANC, 60 let iz Padeža,
Simona ŽONTA, 6 let iz Ud-
mata, Frančiška ERAZEM, 66
let iz Jelovega pri Radečah,
Leopold KLENOVŠEK, 55 let
iz Dola pri Laškem.
Velenje
Umrh so; Ivan ŽOLNIR, 78
let iz Velenja. Stanislav PILIH,
54 let iz Ljubečne, Jožef TRU-
PI, 87 let iz Mačkovec, Alojzij
TOPOLOVEC, 63 let iz Celja,
Antonija STOZIR, 77 let iz Tr-
novelj, Neža BRUJAN, 91 let iz
Ponkraca, Frančišek POTOČ-
NIK, 55 let iz Topolšice, Dra-
gotin VUKIČ, 90 let iz Celja,
Andrej VERK, 55 let iz Višnje
vasi, Mihael TKALEC, 73 let iz
Rogaške Slatine, Marija
ŠVAB, 52 let iz Vitanja, Franči-
ška TAJNIK, 84 let iz Raven,
Martin POTISEK, 78 let iz Za-
gorja ob Savi, Leopold STAR-
MAN, 49 let iz Velenja, Angela
PRITRŽNIK. 79 let iz SI. Grad-
ca, Anica FERENČINA, 39 let
iz Velenja, Dejana MILINKO-
VIČ, 1 leto iz Gornjega Tesliča.
Marija ŠOLO VEN, 91 let iz Ve-
lenja, Karolina NOVAK, 80 let
iz Gaberke, Angela KORP-
NIK, 85 let iz Loke pri Mozirju.
Srečko BERCKO, 62 let iz Šo-
štanja, Elizabeta MEDVED, 85
let iz Skornega pri Šoštanju.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija KURAJ, 71
let iz Zg. Sečovega, Jožef LAH,
64 let iz Dolge gore, Julijana
KORES, 93 let iz Strmca,
Franc ZLENDER, 77 let iz
Sedlarjevega, Julija KRIŽ-
NIK, 70 let iz Gubnega, Jožica
DRAME iz Strtenice, Vincenc
Prevolnik, 80 let iz Stojnega
sela, Marija HOSTNIK, 98 let
iz Šmarje, Marija SENICA, 94
let j* Zagorja, Marija ŽUR-
MAN. 93 let iz Šmarja, Marko
MRAZ, 86 let iz Grlic, Ljudevit
ŽIVIČNJAK, 71 let iz Irja, Ja-
kob SELIČ^ 72 let iz Podvina;
Anton MOSET, 65 let iz Ples,
Frančišek KORES, 80 let iz
Rogatca, Peter JORDAN, 63
let iz Rogaške Slatine, Franc
ŽOLGER, 88 let iz Zg.Tinske-
ga. Marija VENE, 87 let iz Kri-
stan vrha. Alojzija JAGER, 82
let iz Šentjurja pri Celju in
Stanko NUNČIČ, 68 let iz No-
ve vasi pri Šmarju.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 16. 1.: UMRI POKONČNO
11. del - ameriški film
od 17. 1.; DUH - ameriški
film
KINO MALI UNION
do 12. 1.; K-9 - ameriški film
od 14. L; ZLOČIN IN PRE-
KRŠEK - ameriški film
KINO METROPOL
10.   L:   UMAZANI   PLES
- ameriški film
10.    L:    LJUBEZEN    IN
STRAST - ameriški film
od 11. do 14. 1.; MlAMl BLU-
ES - ameriški film
do 14. L: POLETNA LJUBE-
- ZEN - nemški film
od  15.  1.:  BEETLEJUICE
- ameriški film
od 15. 1.: NEUMORNI LJU-
BIMEC - ameriški film
KINO METROPOL
12. 1.: ŽRELO IV. del - ame-
riški film
KINO DOM
10. L:   NEUMNI   HARRY
- ameriški film
od 11. do 14. 1.: JOE PROTI
VULKANU - ameriški film
od 15. 1.: NEUMNI PSIHI-
ATER - ameriški film
Mladinski program
od 11. do 14. 1.; MALA SIRE-
NA - ameriški film
KINO VOJNIK
13. 1.: K-9 - ameriški film
KINO ŠMARJE
11. L: BRATSKA KRI - ame-
riški film
12. L; OTOK ZAKLADOV
- ameriški film
13. 1.: JEKLENE MAGNO-
LIJE - ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
10. in 11. 1.: DEMON V OMA-
RI - ameriški film
12. in 13. 1.: KROG VMONZl
- ameriški film
14. in 15. 1.: STRELJAJ DA
UBIJEŠ - ameriški film
Nočni kino
11. in 12. 1.: POPOLDAN-
SKE SLASTI - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
10. L; MAŠČEVALEC - ame-
riški film
12. in 13. 1.: SMRTONOSNO
OROŽJE II. - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
12. in 13. L: VESOLJSKI
VOJŠČAKI - ameriški film
16. L: LJUBEZENSKA ŠO-
LA - ameriški film
KINO LJUBNO
12. in 13. 1.: TEKILA SUNRl-
SE - ameriški film
KINO ZREČE
9. in 10. 1.: ROBOCOP II.
- ameriški film
11. in 12. 1.: ZLATI FANT
- ameriški film
13. 1.: OPERACIJA ŠIM-
PANZ - ameriški film
KINO VELENJE
10. 1.:   ŽENSKA   HUDIČ'
- ameriški film
11., 12. in 13. 1.: MAŠČEVA-
NJE TEPCEV - ameriški-
film
15. 1.: OPAZOVALCI - ame-
riški film
16. L: GRAJSKI DUHOVI
- ameriški film
Nočni kino
U., 12. in 13. 1.: LOLITA
CALL GIRL - ameriški film
KINO DOM KULTURE
13. 1.: Otroška matineja:
FANTAZIJA - ameriški film
14. 1.: Filmsko gledališče:
ŽENSKA HUDIČ - ameriški
film
KINO ŠOŠTANJ
13. 1.:   ŽENSKA   HUDIČ
- ameriški film
14. 1.: MAŠČEVANJE TE-
PCEV - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
11. L:   ŽENSKA   HUDIČ
- ameriški film
Taxi sekcija - stalna
številka uslug
Telefon: 25-800 (noč
in dan)
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambulanta
za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in prazni-
kih) od 8. do 10. ure, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan od 16.
do 17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizi-
rana v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji; 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure.
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan. razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Od 13. januarja bo dežural Marjan Lešnik, dipl.
vet. iz Ljubija, tel. 831-219, od 14. januarja dalje pa bo dežural
Ciril Kralj, dipl. vet. iz Ljubnega, tel. 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šcntjur.^ki veti
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. urv
vsak dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
dežurstvo. 10. januarja bo dežural Franci Zaupušek. dipl. vet.,
tel. 741-935, od 11. januarja dalje pa bo dežural Gregor Bezenšek.
dipl. vet., tel. 741-264.
28. STRAN - 10. JANUAR 1991
INFORMAd
NAGRAJENCI VELIKEGA RADIJSKEGA
BAZARJA RADIA ŠMARJE
RENAULT 4 Matjaž Guček, 63000 Celje, Pod gradom, 6, EMO SAVlO Zdenka Goršek, 63211 Škofja vas, Leskovec 11, PREDSOBA v vrednosti 9.000,00
Zdravko Cafnik 62000 Maribor, ul. Heroja Tomšiča 9, 6-mesečni depozit v vrednosti 5.000,00 din Olga Ambrož, 63210 Slov. Konjice. Polska 8, 10%
POPUST v PO ŠENTJUR, Robert Kline, 63215 Loče 70e, 6-MESEČNI 5% POPUST v VITAL Mestinje, Mateja KORITNIK, 63240 ŠMARJE, Dvor 15
TEDENSKI ARANŽMA V MAKARSKI za 2 osebi, Amalija Herman, 63000 Celje, Na zelenici 14, Fani Strašek, 63250 Rog. Slat. Žibernik 25, 20
ITALIJANSKE KERAMIKE, Marjan Imenšek, 63240 Šmarje pri Jelšati 168, BARVNI TV-53cm, Karla Vovšek, 62310 Slov. Bistrica, TcJhiSičeva 50, OKNO PO
IZBIRI, Sonja Kline, 63215 Loče 70 c, VIKEND PAKET za 2 osebi v ČATEŽU, Malčka Kresnik, 63000 Celje, Vojkova. 10, SLOVENIJALES - blago v vrednosti
2.000,00 din, Tilka Cvetko, 62314 Zg. Polskava, Mladinska 10,100ZAŠČ. SLOV. VINA, Anita Pasarič, 63253 Pristava pri Mestinju, Sodna vas 10 a, HI Fl Gjb
lENI STOLP, Milka Cerjak, 63241 Podplat, Pečica 1, VIDEO PLAVER, Avrelij Žnidaršič, 63206 STRANICE 15a 4 AVTOMOBILSKE GUME, Gregor Gradecki,
63240 Šmarje pri Jelšah, 170, POL PRAŠIČA, Ida Lotrič, 63000 Celje, Zagrad 49, KARTON MERXOVIH PROIZVODOV, Zdenka Sorešk, 63211 ŠKOFJA VAS,
Leskovec 11, 10 kg HLEBEC SIRA, Marija Jezovšek, 63240 Šmarje pri Jelšah 196, LETNA NAROČNIKA 7 D, Darja PratC63250 Rog. Slatina, Pristavica 7 a,
LETNA NAROČNINA NOVI TEDNIK, Marija Kuraj, 63250 Rog. Slat. Cerovec 2, LETNA NAROČNINA NOVA DOBA, Janko Romih, 63240 Šmarje, Dvor 31,
PAKET BLAVONICE ZREČE, Magda Pipenbaher, 62316 Zg. Ložnica 37, 5 PRAKTIČNIH NAGRAD BLAGOVNICE ZREČE: Iztok Knez, 63000 Celje, Dušana
Kvedra 4, Jožefa Zupane, 63220 Store, Razgledna 12, Robi in Jasmina Ko rez 63240 Šmarje, Globoko 21, Tone in Franjo Antlej, 63230 Šentjur, Na lipico 3,
Lizika Čretnik, 63240 Šmarje pri Jelšah 170, 10 BLAGOVNIH NAGRAD JELŠA ŠMARJE: Branko Gradecki, 63240 Šmarje pri Jelšah 170, Lizika Čretnik,
63240 Šmarje pri Jelšah 170, Anica Koritnik, 63240 Šmarje, Dvor 15 a, Justina MagerI, 63214 Zreče, Cesta na Roglo 21, Anita Klokočovnik, 63210 Slov.
Konjice, Breg 34, Leopold Fidej, 63320 Velenje, V. Vlahoviča 40, Marija Terbovšek, 63333 Ljubno ob Savinji, Radmirje. Vida Godec, 62310 Slov. Bistrica,
Čopovo 3, Boža Pišotek, 63210 Slov. Konjice. Koroška vas 36, Romana Zupane, 63230 Šentjur, Črnoliška 17, 10 KOLEKCIJA ASANA ČAJEV: Antonija
Sevšek, 63210 Slov. Konjice, Vrtna 10, Vlado Semprimožnik, 63210 Slov. Konjice Kletna 6, Martina Dobnik, 63210 Slov. Konjice, A. Janše 14, Vida Pevec,
63253 Pristava pri Mestinju, Rogin. gorca, Nežika Antlej, 63230 Šentjur, Na lipico 3, Mitja Goršek, 63211 Škofja vas, Leskovec 11, Rozika Mestinšek, 63000
Celje, Bratov Vošnjakov 3. Milka Cerjak, 63241 Podplat, Pečica 1, Stane Herič, 62000 Maribor, Beraničeva 27, Bernardka Mestinšek. 63000 Celje, Bratov
Vošnjakov 3, 10 KOLEKCIJ FRUPI SOKOV: Anica Klakočer, 63000 Celje, Pohlinov& 9. Matjaž Zakošek. 63261 Lesično 69 c, Ivka Prekratič, 63254
Podčetrtek 57, Erika Petek, 41231 Hum na Sutli, Poredje 39, Robi in Jasmina Korez, 63240 Šmarje, Globoko 21, Lizika Čretnik. 63240 Šmarje pri Jelšah
170, Sonja Črešnar, 63215 Loče, Draža vas, Ivanka Podkrižnik, 63240 Šmarje. Polžanska gorca, Tomaž Tašner, 63240 Šmarje, Zadrže 47, Boštjan
Jeršečič, 63250 Rog. Slat. Tržišče 3, 300 kg CEMENTA, Lizika Čretnik. 63240 Šmarje pri Jelšah 170. KOlPALNIŠKA OPREMA, Robi Čakš, 63240 Šmarje pri
Jelšah 208, HI Fl GLASBENI STOLP: Olga Smole, 63240 Šmarje, Stranje 34, Matilda Gajšek, 63240 Šmarje pri Jelšah 96, 5 PRAKTIČNIH NAGRAD MEŠIČ:
Iztok Knez, 63000 Celje, Dušana Kvedra 4, Jožica Gajšek, 63231 Grobelno, Šentvid 18, Anica Oset, 63230 Šentjur, Goriška 19, Marjan Lebaz, 63320
Velenje, Jenkova 19. Robi Šoštar, 63241 Podplat, Kristan vrh 55a, 10 EMO PRAKTIČNIH NAGRAD: Bernardka Mestinšek, 63000 Celje, Bratov Vošnjakov
3, Jožeta Mikuš, 63240 Šmarje, Korpule 13, Julijana Gradišnik, 62317 Oplotnica, Čezlak 14 a, Zdenka Fijavž, 63206 Stranice, Bukovlje 30, Janko Pliberšek,
62310 Slov. Bistrica, Zlogona vas, Štefka Uršič, 62317 Oplotnica, Gmajna 36, Roman Polajžer, 63215 Loče, Mali breg, Jožica Gajšek, 63231 Grobelno,
Šentvid 18. Vlado Semprimožnik, 63210 Slov. Konjice, Kletna 6, Blaž Robnik, 63000 Celje, Opekarniška 12f, 5 PRAKTIČNIH NAGRAD LB SB CELJE: Anica
Intihar. 63000 Celje, Dečkova 46, Saša Pirš, 63250 Rog. Slatina. Župančičeva 5, Jožica Gajšek 63231 Grobelno. Šentvid 18, Anton Ogrizek, 63222
Dramlje, Jazbine. Blaž Robnik. 63000 Cel)e, Operkarniška 12f, 10 BLAGOVNIH NAGRAD TP LIPA ŠENTJUR: Iztok Virant, 63250 Rog. Slat. Slandrova 38.
Zinka Volavšek. 63240 Šmarje pri Jelšah 172, Zdenka Goršek, 63211 Škofja vaSj Leskovec 11, Stanko Fištravec, 63214 Zg. Polskava, Mariborska 37,
Andreja Peterlin, 63240 Šmarje pri Jelšah 100, Marija Jurkovšek, 63000 Celje, Čopova 23, Jožica Prelog, 63240 Šmarje, Preloge, Neja Jurjes, 63240
Šmarje pri Jelšah 182, Malčka Kresnik, 63000 Celje. Vojkova 10, Edita Sevšek, 63210 Slov. Konjice, Vrtna 10,10 NAGRAD MLEKARNE CELEIA: Katja Šket.
63250 Rog. Slat. Ceste 3, Slava Vidic, 63220 Štore. Cvetke Jerin 4, Robi in Jasmina Korez, 63240 Šmarje, Globoko 21, Marija Šramel, 63232 Ponikva,
Boletina 2a, Rajko Antlej. 63240 Šmarje, Korpule 7, Zofka Jug, 63231 Grobelno, Platinovec 4, Stanka Šeligo, 63240 Šmarje, Belo 14, Alojz Pušnik, 62319
Poljčane, Prečna 9, Silva Erjavec, 63241 Podplat, Laše 10, Lenka Lesko, 63000 Celje^ Frankolovskih žrtev 3, EKSPRESO APARAT, Jerica Krajnc^ 63000
Celje, Trg V. kong. 6, SREBRNI IZDELEK ZLATARNE CELJE, Ivanka Peterlin, 63240 Šmarje pri Jelšah 100, KARTON ČRNINE GAME: Elizabeta Cretnik,
63240 Šmarje pri Jelšah 170, Špela Pukmajster, 63301 Petrovče, Leve 82, 4 NAGRADE NAMA ŽALEC: Marija Jezovšek, 63240 Šmarje pri Jelšah, Jasna
Berložnik, 63250 Rog. Slat. Cesta na Boč., Majda Knez, 62319 Poljčane, Prvomajskih brigad, Branka Kampuš, 63240 Šmarje pri Jelšah 95
INFORMACIJE
10. JANUAR 1991 - STRAN 29
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame in žene
ANTONIJE
PUKL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in so-
sedom za spremstvo na njeni zadnji poti. darovane vence.
cvetje ter ustno in pisno izrečeno sožalje.
Hvala zdravnikom in osebju Intenzivnega oddelka bolnišni-
ce Celje ter g. župniku za opravljen obred.
. ^V&eai Še enkrat iskrena hvala _   ^   ,
Vsi njeni
Celje. 7. 1. 1991
ZAHVALA
V trenutku bolečine, ko smo se morali nepričakovano
posloviti od našega dragega, nepozabnega moža, skrbnega
očeta in starega očeta ter brata in strica
MATEVŽA
TRNOVSKA
iz Hrenove 28 pri STRMCU
izrekamo iskreno, globoko zahvalo vsem sorodnikom, sose-
dom in ostalim, ki so nam priskočili na pomoč ter delili
z nami tiho bolečino, nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo
dolgujemo vsem za podarjeno cvetje in vence, vsem, ki ste
darovali za sv. maše, kolektivoma EMO CELJE, TOZD
KONTEJNER ter MODNEMU SALONU M-CLUB VE-
LENJE, gospodu dekanu Alojziju VICMANU za lepo
opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem ter vsem, ki
so dragega pokojnika pospremili na njegovi poslednji poti.
Res iz srca iskrena hvala.
Žalujoča žena Julijana, hči Minka z družino ter sin Jože
Hrenova, 1. decembra 1990
Sporočamo žalostno vest, da nas je
7.jan. 1991 nepričakovano zapustil naš
dolgoletni sodelavec
MILAN
GLUŠIČ
Vzdrževalec objekta RTP PODLOG
Vsem nam bo ostal v lepem in trajnem spominu.
Sodelavci Javnega podjetja ELES - Ljubljana in Enote
Elektroprenos PODLOG
Bolečina da se skriti,
pa tudi solze ni težko prekriti,
le drage mame nama ne more
nihče več vrniti.
ZAHVALA
Tiho je odšla od naju draga mama
RUŽA
SUMRAK
z Lopate 62
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom in prija-
teljem za spremstvo na njeni zadnji poti. darovane vence,
cvetje, svete maše ter ustno in pisno izrečena sožalja.
Posebej se zahvaljujeva Železniškemu gospodarstvu Ljublja-
na, Sekciji za transport Celje - Cret in njegovemu govorni-
ku g. Ogorevcu, DO Avto Celje za pomoč v stiski, .S.cj
razredu OŠ Veljko Vlahovič ter g. Cvetku za opravljen
cerkveni obred-
Vsem šc enkrat hvala.
Žalujoča sinova Boris in Miran ^
ZAHVALA
Ob boieči in nadvse prezgodnji smrti
naše drage mame, žene, tete, sestre in
svakinje
MARIJE
ŠVAB
roj. Jurečič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se udeležili poslednje-
ga spremstva. Posebna zahvala dr. Gračarjevi za njena pri-
zadevanja. Prisrčna hvala gospodu duhovniku za svečan
obred, cerkvenim pevcem gospodu Marošeku za govor ter
sorodnikom, sosedom in vsem prijateljem ter znancem, ki
ste nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Mož Jože, hčerka Sanda, sin Miro
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice
in prababice
ANE VIDEČ
roj. Ulaga
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji
poti in ji poklonili toliko vencev in cvetja.
Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam takoj
pristopili v pomoč, ki smo je bili tako potrebni.
Iskrena hvala gospodu J.Malovrhu za tako ganljive poslo-
vilne besede, duhovniku za opravljen obred, godbi Železar-
ne Štore in pevcem društva bratov IPAVCEV iz Šentjurja.
Zahvaljujemo se tudi D. O. Jeklarna iz Štor, AERO GRA-
FIKI, oddelek DODELAVA, ter gost. podjetju NA-NA
Celje.
Za neizmerno pomoč smo hvaležni tudi osebju zdravstvene-
ga doma Šentjur, posebno pa še dr. Hildi Prebil.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
FRANCA
ROMIHA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom, ki so
nam pomagali v najtežjih trenutkih ter darovali vence in
cvetje. Iskrena zahvala gospodu patru za opravljen cerkveni
obred. Enako se zahvaljujemo tudi govornikom Ivanu Gra-
dišniku in Jožetu Knezu za tolažilne besede pri odprtem
grobu. Hvala tudi godbi Železarne Štore.
Še enkrat se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste^ga sprem-
ljali na njegovi zadnji poti. v tako velikem številu.
Žalujoči:
žena Pepca ter sinova in hčerina z družinama
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedka
FRANCA
KRALJA
se prav iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom in sosedom
za cvetje in vence. Posebna hvala govornikom ZB KS Voj-
nik ter gospodu kaplanu za tako lep obred.
Vsi njegovi
_____Dne. 4. 1. 1991
Pa čeprav si odšel,
v srcih vseh si naš,
niti misliti ne smemo,
da minil ti je čas.
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
BRANKA
PEVCA
se iskreno zahvaljujemo Lovski družini Pristava in ostalim
lovskim družinam, sodelavcem Libele, Cinkarne, sorodni-
kom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na
njegovi zadnji poti.
Žalujoči :
žena Vida, sin Branko, hčerka Vilma z Miranom.
ZAHVALA
Skrh, delo in trpljenje,
tvoje bilo je življenje,
bolečine in trpljenje si prestal,
zdaj boš v grobu mirno spal.
Ob boleči in mnogo prerani izgubi
dragega moža in očeta
IVANA
LEŠNIKA
iz Griž
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še
posebej pa bi se radi zahvalili pihalni godbi Griže in pev-
skemu zboru iz Griž ter duhovniku za opravljen cerkveni
obred.
Zahvaljujemo se tudi PTT Celje, DO Minervi in Juteksu ter
Domu Nine Pokoren za darovano cvetje in vence.
Žalujoči:
žena Anica, sinova Janez in Štefko ter hčerka Marcela
z družinami
ZAHVALA
V 94. letu se je tiho za vedno poslovila
naša draga mama. babica ter prababica
FRANČIŠKA
FLORJANC
roj. Pocajt s Polzele
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za darovano cvetje, sveče ter prispevke v humani-
tarne namene, izrečena ustna in pisna sožalja.
Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za
zapete žalostinke, govorniku za ganljive poslovilne besede
ter številnemu spremstvu na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
ANTONA MASTNAKA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znan-
cem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, po-
moč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Še posebej izrekava zahvalo družinam Miklavc iz'Dobrovelj
34 a in Tanjšek iz Presarij 11, zakoncema Markovič, Anto-
niji Bošnjak za izkazano pomoč. g. Rateju za opravljen
cerkveni obred, govorniku Marjanu Jelenu za izrečene po-
slovilne besede, članom Združenja šoferjev in avtomehani-
kov in vsem ostalim.
Žalujoča:
žena Frančiška sin Andreas in ostalo sorodstvo
V  SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 14. januar
1990, ko si nas za vedno zapustil naš
JOŽE
NOVAK
iz Prevorja
Žalujoči:
žena Regina, mama, sin Jožko, hči Andreja z možem,
Anjo in Anžetom ter Boštjan in vsi, ki se ga spominjamo
Že leti dve te zemlja krije,
v gomili tiho. mirno spiš,
srce tvoje več ne bije,
v mislih naših še živiš.
V SPOMIJS.
JURIJU
KOSTANJŠKU
9. januarja je minilo drugo leto žalosti, odkar je prenehalo
biti tvoje srce, dragi mož in očka.
Ljubezen in dobroto ti lahko vračamo le s cvetjem in pla-
meni svečk. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob
njegovem grobu ter prižgete svečke.
Žena Rozika in sin Vili
30. STRAN - 10. JANUAR 1991
WIALI OGi
PBODAM
motorna vozila
JUGO 65, september 88, odlično
ohranjen, dodatno opremljen,
prodam za 80.000 din. Telefon
(063) 713-426, popoldan.
AVTO AUSTIN 1300, reg. do konca
leta in pralni stroj Gorenje, pro-
dam. Marija Tovornik, Orožnov
trg 1, ^aško.
Z 128, letnik 86, prvoženih 51.500
km, prodam. Inf. telefon (063)
36-238 ali 35-940.
AUDI 80 LS, letnik 78, ofiranjen in
obnovljen, drugi lastnik, tehnič-
ni pravkar potekel, nujno pro-
dam z avtoradiom in zvočniki za
3000 DEM. Informacije na tele-
fon 713-393, od 17. do 20. ure.
FIAT 750, letnik 82, reg. in FIAT
126 P, 79, prodam. Kompole 36
a, Marki.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik julij
84, prodam. Telefon 821-492, ce-
na 4000 DEM.
PRODAM Z 750 LE, letnik 82, reg.
do 27. 12. 91, cena 25.000 din in
JUGO 45, letnik 81, tehnično iz-
praven, kupec plača registraci-
jo. Cena 35.000 din. Vozili sta
v zelo dobrem stanju. Avtokle-
parstvo, avtoličarstvo, prodaja
rabljenih avtodelov in avtomo-
bilov Zvone Prevolnik, Cesta
v Laško 12, Polule, telefon 29-
135.
126 P, star 7 let, prodam. Telefon
33-300.
JUGO 45, letnik 1988, barva višnje,
ugodno prodam. Telefon 741-
974.
GOLF JXD, pet vrat, letnik 1986,
prodam. Telefon (063) 712-345,
pop.
MERCEDES 200 benzin prodam.
V račun vzamem manjši avto.
Kamniška 9 a, Maribor, telefon
(062) 25-979.
MEILLER kiper šasija, 7,2 m^, pro-
dam. Telefon 34-321, dopoldan.
Z 750 LC, letnik 80, reg. do 3. 11.
1991, ugodno porodam. Roman
Korošec, Cvetna ulica 28,
Šentjur.
R 5 GTL, star 4 leta, prvoženih
32 000 km, izvrstno ohranjen,
garaž., prodam. Telefon 31-132,
razen nedelje.
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega
servisa:
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE
LAŠKO
Ekskluzivna ponudba
CHEVROLETOV in
GOLFOV
(tudi staro za novo
- dobava takoj)
telefon: 063/731-282
MOTOR tomos avtomatik, nerab-
ljen, prodam 25% ceneje. Pokli-
čite na tel. (063) 39-297.
CAGIVA VMX 125 cros, letnik 88
poceni prodam. Telefon 741-
878.
R 4, reg., v voznem stanju, pro-
dam. Jože Matnak, Toplice 5,
Rimske Toplice, popoldan.
Z 750 LE, 82, reg. do sept 91,17000
din, fiat 126 PGL, star 2 leti,
50 000 din, nov agregat 2 KW,
15 000 din, prodam. Telefon 27-
675, po 19. uri.
126 P, letnik 87, zelo ohranjen,
prodam. Telefon 39-566.
126 P, 82, reg. do maja 91, prodam
za 1300 DEM dinarske proti-
vrednosti. Franc Dobrave, Lat-
kova vas 70, Prebold.
HROŠČ 1200 letnik 74, prodam.
Boštjan Žagar, Leveč 15.
MOTOR APN GS, še v garanciji,
prodam na dva obroka. Telefon
823-124.
R. 18, 87/7, prodam. Telefon 21-
120/285, popoldan 27-870.
AVTOMATIK, izvozni model, letnik
87 in APN 6, letnik 85, prodam.
Telefon 828-057.
TAM 4500 kiper ugodno prodam.
Telefon 723-603.
MERCEDES 240 diesel prodam. Ti-
ranova 18, Ljubečna.
Z101 GTL 65, letnik 1984, prodam.
Motor je potreben popravila.
Cena 30 000 din. Telefon 742-
301, od 16. ur dalje.
126 PGL, star 4 mesece, prevože-
nih 3000 km, prodam. Telefon
731-046, Diskont Komi, Laško,
Spodnja Rečica.
OSEBNI avto opel kadet 1,6 limu-
zina, letnik 87/2, prodam za 2/3
gotovine, 1/3 pa kot izplačilo
v lesu (smreka, 8 cm) ali zame-
njam za golf diesel, letnik 86
z doplačilom. Telefon 770-034,
Peter.
R 4, nevozen, prodam za 600 DEM
dinarske protivrednosti, lahko
tudi po delih.Telefon 723-486,
po 17. uri.
GOLF diesel, letnik 84, prva barva,
prodam. Telefon 775-062, po-
poldan.
SUBARU super deluxe, rdeče bar-
ve, letnik 1987, 19000 km, zelo
dobro ohranjen, prodam za
13 000 DEM dinarske protivred-
nosti. Inf. vsak dan na telefon
(063) 713-475, med 16. In 19. uro.
stroji
BCS diesel, letnik 86/12, prodam«
za 3800 DEM dinarske proti-
vrednosti. Telefon 38-080.
INDUSTRIJSKI šivalni stroj singer
prodam. Telefon 35-903.
SAMONAKLADALNO prikolico,
trosilnik umetnih gnojil in molz-
ni stroj prodam. Peter Vrisk,
Ivenca 16, Vojnik.
TRAKTOR lindner, 22 KM, na 2 po-
gona, prodam. Mastnak, Bukov-
je pri Slivnici, telefon 745-265.
TRAKTOR štore 302, 850 ur, pro-
dam. Telefon 26-768.
KOMPRESORJE 60, 80 in 200 I,
prodam. Nada Bučar, Stražica
26, Frankolovo.
TRAKTOR univerzal 445 prodam.
Polde Škorjanec, Senovica 1,
Šmarje pri Jelšah.
MOTOKULTIVATOR gorenje muta
s priključki ugodno prodam. Te-
lefon 713-848.
posest
PRITLIČNO stanovanjsko hišo
z vrtom in manjšim gospodar-
skim poslopjem ob Savinji v Orli
vasi, prodam. Velikost parcele
900 m^ - možnost obrtne delav-
nice. Tel. dopolne 711-325, po-
poldne od 16. do 20. ure 776-466
SMUČARSKI center Rogla. Veliko
sončno zazidljivo parcelo z vse-
mi priključki ob asfaltni cesti
prodam. Telefon (0601) 22-002.
NA LEPI sončni legi v bližini Žalca
prodam hišo v 5. fazi gradnje.
Cena zelo ugodna. Inf. po 19. uri
na telefon 713-577.
PRODAM ali menjam večje pose-
stvo v okolici Laškega za manj-
šo hišo. Telefon (063) 33-818.
STANOVANJSKO HIŠO, nedokon-
čano, na lepi sončni legi v Šent-
jungertu, prihod Celje-Lopata
-Šentjungert, prodam. Stanko
Koštomaj.
V BLIŽINI Svetine prodam lepo in
urejeno parcelo 1100 m^. Ob
parceli je voda in elektrika. Mu-
lej. Udarniška 5, Štore.
PARCELO 4000 m^ 8 km iz Celja,
prodam. Telefon 33-754.
STAREJŠO hišo v Parižljah pro-
dam. Telefon 721-103, od 19. do
20. ure.
POLOVICO hiše z vrtom in sadov-
njakom, primerno za vikend ali
stanovanje, 13 km iz Celja proti
Ponikvi pri Žalcu, prodam ali za-
menjam. Inf. na tel. 32-708, do-
poldan ali 701-642, popoldan.
ZIDANICO 4,5X5,5 z vinogradom
in sadovnjakom, velikost
2200 m^ vse ograjeno, nad Graj-
sko vasjo, prodam. Telefon 723-
268.
VEČNAMENSKE parcele blizu
Poljčan prodam. Cena je ugod-
na. Inf. (063) 37-478, po 18. uri.
POSESTVO, 5 ha, z gospodarskim
poslopjem, prodam ali dam
v najem. Telefon 745-243.
BRUNARICO, opremljeno, s sa-
dovnjakom in brajdo, prodam.
Telefon 35-517.
GRADBENO parcelo, geodetsko
urejeno, prodam. Telefon 745-
243.
ENODRUŽINSKO hišo z objektom
in 900 m' zemljišča v okolici Bo-
tričnice prodam ali zamenjam
za     malo     kmetijo.     Šifra
•   ŠENTJUR.
VIKEND na Rogli, zgrajen do 3.
faze, prodam. Inf. 884-143.
gradbeni material
PRVO klasne smrekove late
3x5cm, prodam. Telefon 770-
034, Peter.
NOVA dvojna balkonska vrata, za-
stekljena v izmeri 140x230cm,
zelo ugodno prodam. Telefon
731-335 ali 732-204.
LES za barako ali čebelnjak
2,70 X 2i20 streha salonitke
ugodno prodam. Telefon 24-403,
po 17. uri.
akustični aparati
- glasbila
BREZŽIČNI panasonic s tajnico
ugodno prodam. Telefon (063)
24-720.
BOBNE peari, alt saksofon welt-
klang in klavirsko harmoniko
hohner prodam. Šabec, Žepina
3 pri Ljubečni.
OJAČEVALEC, 4X100W, kase-
tendeck hitachi, mixer wivanco,
zvočnike 2x2W ter kasetofon
sony, prodam Viki Peter, Delav-
ska 12, Celje.
ŠTIRI zvočnike 600 W prodam za
7000 din. Ivo Gradišnik, Javor-
nik 26, Štore.
TV COLČR gorenje korting pro-
dam. Inf. po 15. uri na telefon
36-141.
BASS ojačevalec čajevec, 100W,
bas kitaro galaxis ter akustično
kitaro prodam. Telefon 31-831,
od 15. do 21. ure.
KLAVIRSKO harmoniko Melodija,
80 basov, 3 registre, malo rab-
ljeno, prodam. Telefon 25-886.

RABLJENO pohištvo, pralni sjfoj,
električni Štedilnik, pomivalno
korito komplet, hladilnik, pro-
dam. Ogled možen non stop pri
Preskar, Teharska cesta 30, I.
nadstropje, Celje.
SEDEŽNO garnituro, tlva fotelja,
trosed rdeče barve, prodam. Inf.
na telefon 701-844, po 19. uri.
OTROŠKO sobo ali kavč, omaro,
predam. Inf. na telefon 38-036,
po 20. uri.
SEDEŽNO garnituro, dobro ohra-
njeno, ugodno prodam. Telefon
776-711.
OGNJEVARNO omaro primat, tip
OV-PT, prodam. Telefon 26-203,
24-727, od 7. do 15. ure.
PEČ na trdo gorivo emocentral,
20.000 kalorij prodam. Inf. na te-
lefon (063) 39-821.
RABLJEN oljni gorilnik za central-
no kurjavo prodam. Telefon 744-
270.
PEČ emocentral 24, novo, ugodno
prodam. Pavel Rak, Mali vrh 16
a, Šmartno ob Paki.
DNEVNO sobo (omare) prodam za
8000 din. Telefon 29-757.
RABLJENO zamrzovalno omaro,
predale in hladilnik prodam.
Vidmar, Vipavska 2, Celje, tele-
fon 28-865.
NOVO omaro ter posteljo ugodno
prodam. Telefon (063) 36-859.
ITPP kijpperschbush peč, nerab-
ljeno, ugodno prodam. Ivan Oj-
steršek. Laška vas 24, Štore.
KAVČ in dva fotelja ugodno pro-
dam. Inf. vsak dan po 15. uri na
telefon 39-710.
REGAL za dnevno sobo, skoraj
nov, zelo poceni prodam na dva
obroka. Telefon 37-627.
PRALNI stroj gorenje, 4 kg, polnje-
nje od zgoraj, majhen, star 2 le-
ti, ugodno prodam. Tel. 29-666,
od 19. do 21. ure.
ZDRAVSTVENI
CENTER CELJE,
TOZD BOLNIŠNICA
najame 2-sobno
stanovanje
za dobo 1 leta, za potrebe
zdravnika specialista.
Ponudbe pošljite na
naslov: Referat za
stanovanjske zadeve,
Gregorčičeva 7, Celje.
Telefon: 26-113 inL 466.
Živali
DVA PRAŠIČA 120 kg prodam. Jer-
nej VengusL Leskovec 36, Škof-
ja vas.
NEMŠKO ovčarko, staro 10 mese-
cev, z zelo dobrim rodovnikom,
prodam. Cena po dogovoru. Te-
lefon 713-577, po 19. uri.
MLADIČE beli pudi, rodovniška
psica, prodam. Telefon od 18.
do 19. ure 726-248.
PRAŠIČA, domače reje, prodam
za zakol. Javeršek, Loka pri Žu-
smu, Babna reka 22.
KOZLA plemenjaka, srnaste pa-
sme, 1,5 leta starega, prodam.
Telefon 723-486, po 17. uri.
KRAVO po izbiri prodam. Anton
Habjan, Loke 14, Tabor.
DVE KOZI, rjavi, breji - alpske ko-
ze, prodam. Alojz Vreš, Donač-
ka gora 27, Rogatec.
KRAVO simentaiko s teletom (2.
tele) prodam. Telefon 29-261,
Tomažič.
LOVCI! BRAK jazbečarji z rodovni-
ki (dve psički, dva psa) stari
3 mesece, cena od 250 do 300
DEM, prodam. Telefon 736-124.
RODOVNIŠKO telico simentaiko,
brejo 9 mesecev, prodam. Ro-
man Čater, Zadobrova 40, Škof-
ja vas.
KRAVO simentaiko, mlado, težko,
z mlekom, po telitvi, prodam.
Štante, Kocbekova 52, Lju-
bečna.
KOZLA, starega 7 mesecev, za
plemenjaka, pasma mešanica
srne, prodam. Ernest Povalej,
Grobelno, telefon 744-108.
KRAVO in prašiče za zakol pro-
dam. Stanko Meh, Zadobrova
47, telefon 33-773.
BIKCA, starega 3 meseca, za za-
kol, prodam. Telefon 37-016, po
20.30.
TELICO, brejo 4 mesece, sivo rja-
vo, prodam. Alojz Kronovšek,
Male Braslovče 24, Braslovče.
PRAŠIČA za zakol prodam. Lubej,
Ogorevc 11, Štore.
IZOBRAŽEVALNI
CENTER MERX
organizira po najnovejših
metodah učenja začetni ii
nadaljevalni
tečaj nemškega in
angleškega jezika.
Informativni začetek je
v sredo 16. 1. 1991 ob
15. uri v SP Merx. ulica
29. novembra 16, Celje.
Vse informacije po tel.
21-352._
Novo!
Trgovina
Mala bala
v Vrečarjev! ulici 1 v Žal«
sprejema v komisijsko prc
dajo
slike, tapiserije, starim
rabljene tehnične aparat«
Posreduje tudi prodajo rat
Ijenega pohištva.
Vabljeni! Ml
ostala
KOVINSKO vezje, prednjo le
luč, nove zimske gume s plal
či, masko za lado 1300 S ali ri
prodam. Vinko Pogladič, Raa
5 b, Vojnik. I
ŠKODO šport kupe, odlično o|
njeno in registrirano do se
1991 in prednje steklo za 9
X prodam. Ferdo Ocepek,. T(
sto 2 a. Laško. Inf. ob delavni
od 7. do 15. ure na telefoni
336, od 16. ure dalje pa
domu.
RISALNO desko AO format in(
datno opremo, nizko montai
el. bojier, 101, nov, vodovod
baterijo R 1/2, štiri cevke s V
nim ventilom za montaždj
umivalik. Telefon (063) 24-1
Sever, od 15. do 16. ure.
SLAMO prodam. Telefon 741-7i
OMARO za prekajevanje mesa
ko tržič, 250 kg, renault 4 d
letnik 77, karamboliran, mei
lec za beton, 1201, prodam. I
nar, Prebold 51/b. j
ČEBELARSKO tehtnico, novo*
z domačo hrano rejene bekd
prodam. Posušim meso in '
lodce. Telefon 844-068.
NOVE prednje blatnike in prag<^
za GS break prodam. Klicatij
telefon 21-355. J
MIZARSKO tračno žago in prai*
domače reje, 150 kg, prod*
Telefon (063) 821-319.        i
GARAŽO Na zelenici v Celju d
dam. Cena 120.000 din. Teie^
25-348, zvečer.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
10. JANUAR 1991 - STRAN 31
LEPO svežo domačo slanino po
dnevni ceni prodam. Telefon
770-121.
KVALITETNO domaČe vino pro-
dam. Peter Vrisk, Ivenca 16,
Vojnik.
INDUSTRIJSKI šivalni stroj pfaff in
avto prikolico, novo, 800 kg, pro-
dam. Telefon 39-566.
GOSTINSKI nogomet prodam. Te-
lefon 723-603.
GORILEC prodam. Telefon 711-
570.
JADRNICO, 8 m dolžine, čoln sku-
ter, 3 m, trofazni kompresor in
motor suzuki 1000, prodam. Inf.
na telefon 779-134.
TEKAŠKO smučarsko opremo, po-
polnoma novo: smuči 165 cm,
čevlji 37, vezi in palice prodam
za 250 DEM dinarske protivred-
nosti. Tel. (063) 831-676.
DOBRO vpeljano trgovino v Žalcu
prodam. Ponudbe pod šifro: DO-
GOVOR - DELO TAKOJ.
UGODNO prodam še nove Elano-
ve smuči RC 180 cm, vezi Sala-
mon in žensko kolo srednje veli-
kosti: pet prestav, ter zložljivi
sedežni otroški voziček. Popol-
dan od 19. do 20. ure, telefon
776-947.
GARAŽO prodam. Telefon 24-550.
KUPIM star kozolec. Telefon 824-
281, Plevčak.
HLODOVINO (smreka, bor) kupim.
Marko Mirnik, telefon (063) 776-
539, od 18. do 20. ure.
STANOVANJIH
DEKLETI dobita  sobo. Telefon
(063)33-448.
Salon lepote
»MAVI«
Dobriša vas 2/c
Petrovče, telefon:
776-263
Obveščamo cenjene
stranke, da smo pričeli s
PEDIKURO
Hkrati obveščamo, da nudi-
mo usluge z aparati MY-
OLIFT in COSMOMED za
odstranjevanje: celulita,
strij, gub okrog oči, aken in
še:
korekcija prsi, obraznih mi-
šic, limfna drenaža obraza,
brazgotine, vzbujanje omr-
tvičenih živcev
OPREMLJENO centralno ogreva-
no sobo s kopalnico dobi mlad
par brez otrok. Telefon 714-355,
od 9. do 11. ure.
PAR išče enosobno stanovanje ali
garsonjero v Celju. Telefon
(0601) 81-910.
STANOVANJE, del hiše ali hišo,
vzamem v najem. Telefon 21-
117.
DVOINPOLSOBNO stanovanje
v Mariboru zamenjam za enako
v Celju. Pupčevič, Ipavčeva 2,
Celje.
V CELJU ali okolici Celja iščem
sobo s souporabo kopalnice. Ši-
fra ŠOFER.
ZAKONSKI par brez otrok išče
manjše stanovanje v Celju ali
okolici. Šifra JANUAR.
DEKLETU nudim ogrevano sobo
k sostanovalki. Telefon (063) 25-
037.
OPREMLJENO sobo oddam sosta-
novalcu, Hudinja. Ana Fartel,
Dobojska 36, Celje.
EKONOMIST brez obveznosti na-
jame stanovanje v Celju. Šifra
PREDPLAČILO V DEM.
MLAD par išče stanovanje. Tele-
fon 29-871.
GARSONJERO ali enosobno sta-
novanje najamem. Možnost
predplačila. Tel. (063) 26-241.
MENJAM stanovanje. Kličite 31-
536.
ZAPOSLITEV
MAKSIM! Podjetne za prodajo vr-
hunskih uvoznih koncentratov
za čiščenje iščemo. Telefon
(062) 23-953.
DELO NA DOMU: ieplenje kuvert
(1 kom - 1 DEM). Pošljite kratek
življenjepis za brezplačen odgo-
vor. Šifra: POŠTENI DELAVCI.
NUDIM honorarno delo z najbolj-
šim zaslužkom. Dogovor v petek
ob 20. uri v hotelu Rubin v Žalcu.
IŠČEMO pridno gospo za teden-
sko čiščenje poslovnih prosto-
rov. Tel. 24-025, 24-303.
IŠČEMO akviziterje za prodajo ak-
tualnih artiklov na celjskem po-
dročju. Telefon (062) 811-587.
DEKLE v strežbi zaposlim. Telefon
701-030.
DELO na vašem domu. Del. izkuš-
nje niso potrebne. Pošljite kra-
tek življenjepis in kuverto z va-
šim naslovom in znamko. Nato
boste dobili potrebna navodila.
Gregor, p. p. 63231 Grobelno.
NUDIM zaslužek po 5000 din. Po-
goj prosti vikendi in lasten pre-
voz. Možnost stalne zaposlitve.
Telefon 37-134. popoldan.
SPREJMEM delo na dom. Imam
manjši prostor in avto. Ponud-
be: RESNOST
ZAPOSLIM prijazno dekle za
strežbo v bistroju. Šifra OKOLI-
CA CELJA.
POTREBUJEMO nekaj prodajal-
cev za tržno zelo zanimiv arti-
kel. Pogoji: avto, telefon in red-
na zaposlitev. Dobimo se v so-
boto ob 16. v gostišču Intihar
v Levcu.
ZASEBNO podjetje TZV Maribor
išče honorarne sodelavce za
prodajo tekstil, izdelkov na ob-
močju celjske regije. Pogoj la-
sten prevoz. Inf. na tel. (0602)
41-601.
NUDIM honorarno delo z izrednim
zaslužkom. Predstavitev pro-
grama in dogovor vsak petek
v hotelu Rubin v Žalcu, ob 19.
uri.
IŠ.ČEM dve natakarici in dve kuha-
" rici. Ostale informacije po tele-
fonu popoldan od 16. do 21.,
(063) 841-781.
AVTOKLEPARJA ali avtomehani-
ka, trgovca avto stroke, zapo-
slim. Zaželena praksa. Telefon
(063) 741-008.
BORZA DELA
AVTOPLUS trgovina išče trgovca
s srednješolsko ali višješolsko
izobrazbo ustrezne smeri. Iz-
ključno pisne ponudbe pošljite
na naslov Avtoplus, Čuprijska 9,
Celje.
PRODAJALCE pletenin na terenu
za območja: Šentjur, Laško,
Šempeter, Mozirje in Velenje,
sprejmem. Telefon (062) 610-
542, zvečer.
DELO na vašem domu. Del. izkuš-
nje niso potrebne. Pošljite kra-
tek življenjepis in kuverto z va-
šim naslovom in znamko, nato
boste dobili potrebna navodila.
Šifra SNEG.
r
DELO na domu. Zaslužek velik,
odvisen od vas. Izkušnje niso
potrebne. Pošljite življenjepis in
adresirano pismo z znamko.
Pin. p. 1., 63313 Polzela.
TRGOVINA Fortuna sprejme v red-
no zaposlitev poslovodjo za
gradbeno in tehnično blago
8 prakso. Mariborska 122, Celje,
telefon 35-619.

2^SEBN0 podjetje vzame v najem
poslovne prostore ali hišo v Ce-
lju. Ponudbe pod šifro REDNI
PLAČNIK.
MANEKENSKI tečaj v Celju - vaša
priložnost. Pohitite s prijavo.
TeL (063) 831-818.
SERVIS zamrzovalnikov! Če vaša
skrinja pušča vodo, rosi ali le-
deni na zunanji strani in nepre-
kinjeno dela, pokličite servis, ki
pride k vam na dom. Dobite 3-
letno jamstvo. Žlahtič, Zagreb-
ška 54, Ptuj, telefon (062) 774-
806.
KOMISIJSKA prodajalna spreje-
ma in prodaja vso tehnično bla-
go, rabljene gradbene stroje
(beton, mešalce) ter ostali grad-
beni material. Fortuna, Maribor-
ska 122, Celje, telefon 35-619.
PRALNE stroje in štedilnike gore-
nje popravljam hitro in kvalitet-
no. Toni Kitek, Kasaze 107 g,
Petrovče, telefon 776-854.
ŠIVANJE po naročilu. Izredna po-
nudba. Izdelava ženskih podlo-
ženih kril, 150, hlač 200, jaken
400, plaščev 600. Vsa otroška
konfekcija po polovični ceni. Inf.
na telefon 27-601, od 8. do 12. in
od 16. do 18.
ŽIGOLO d. o. o., prodaja in odkup
vozil, Kidričeva 36, telefon 38-
334. Odkupujemo vse vrste rab-
ljenih in registriranih vozil.
POSLOVNI prostor - skladišče
(papirni izdelki) vzamem v na-
jem. Lahko privat. hiša. Telefon
25-181, popoldan.
ROLO SERVIS vam nudi dobavo in
montažo več vrst rolet in žaluzij.
Tel. 24-296.
IŠČEM varstvo za enoletnega sina
do septembra. Telefon 27-253,
po 19. uri.
IŠČEM družabnika pri otvoritvi av-
to kleparske delavnice. Imam
prostor in nekaj orodja. Šifra
KLEPAR.
POLAGAM talni ladijski pod, sten-
ske in stropne obloge. Krožna
pot 4, Vojnik.
PROSTOR, 15 m^ za pisarno ali
predstavništvo, s telefonom,
vložim kot svoj delež v skupno
podjetje. Šifra 4 km IZ CELJA.
S.O.S. AGENCIJA, telefon (063)
28-611, (063) 31-666 nudi: dosta-
vo kosil (ostarelim, bolnikom),
čiščenje vašega stanovanja,
čuvanje otrok, tečaje avtogene-
ga treninga.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko,
angleščir^o. Prevajam strokov-
no angleško literaturo. Telefon
37-315.
UČENCI! Še pred počitnicami po-
pravite oceno iz matematike.
Tau Ro d. o. o. svetovanje inže-
niring organizira seminarje. Na-
tančne informacije dobite na
svoj naslov. Prijave pod šifro
KVALITETA - USPEH.
RAZVEZAN moški, star 51 let, 168/
70, s stanovanjem in avtom,
brez obveznosti, želi spoznati
žensko, staro od 40 do 52 let,
brez obveznosti, za skupno živ-
ljenje. Šifra SPOZNAJVA SE.
ZA RAZŠIRITEV obrti potrebujem
20.000 DEM v dinarski protivred-
nosti. Rok 1 leto. Šifra GARAN-
CIJA + POGODBA.
SPOZNATI želim resnega gospo-
da od 48 do 55 let za trajno prija-
teljstvo. Šifra SPOŠTOVANJE.
TOPLOTNA izolacija cevi, central-
ne kurjave z aluminij pločevino,
mineralno volno in drugimi ma-
teriali vam naredimo kvalitetno
in poceni. Tel. 27-591.
VODIM poslovne knjige za obrtni-
ke. Kličite po 18. uri na telefon
29-738.
MONTAŽA gorilcev, avtomatike,
ostale instalacije, vzamem na-
ročilnico stanovanjske zadruge.
Telefon (063) 821-434, po-
poldan.
KEMIČNA dela opravljam. Tel. 35-
566, zvečer.
IŠČEMO dobro gospo iz Nove vasi
ali okolice, ki bi varovala naše-
ga enoletnega sina. Telefon 31-
055.
ŠIVAM po meri 20% ceneje - tudi
maturantske obleke. Žensko ši-
viljstvo in krojaštvo, telefon 28-
745.
ZA KONTROLO tesnosti, priklop In
zamenjavo dotrajanih elemen-
tov na vseh vrstah plinskih šte-
dilnikov se priporoča Rado Str-
nad, Tremarje 6, Celje, telefon
25-795.
Direktor in glavni urednik: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Rada Celje: Mitja Umnik
Redakcija: Marjela Agrff, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Robert Gorjanc, Brane Jeranko. Urška Kolenc, Nada
Kumer. Edo Einspieler, Edi Masnec, Rado Pantelič, Mateja
Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Sta-
mejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Vera Grešnik.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: D.P. Delo, Tisk časopi-
sov in revij p.o.. Ljubljana, Titova 35.
Cena posameznega izvoda je 15 dinarjev. Mesečna naročnina ja
50 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 1.500 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a,
Celje. Telefon: 29-431. telefax 25-506.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. STRAN - 10. JANUAR 1991
KRONll
NOČNE
CVETKE
• Že od nekdaj se je na
veselicah jedlo, pilo, pelo
in teplo. Ostanki te tradici-
je so bili zaznavni tudi na
Emovi prednovoletni zaba-
vi v petek, 28. decembra
v dvorani Golovec. Alko-
holno razgret Marjan V. iz
Celja je kar s steklenico
mahnil Franca R., prav ta-
ko Celjana. Marjan bo mo-
ral na sodišče.
• Alojz P. pa je v četrtek,
27. decembra zvečer zapro-
sil za policijsko posredova-
nje, ker je v njegovo stano-
vanje nenajavljen in nepo-
vabljen vstopil neznan mo-
ški, ki gaje za nameček za-
čel še mlatiti. Nikola M. se
bo moral oglasiti kar na
dveh naslovih: na sodišču,
ker je kršil nedotakljivost
stanovanja, stopil pa bo tu-
di pred sodnika za prekr-
ške zaradi Lojzovih bušk in
otekhn.
• Da je steklovina prav
prikladno hladno orožje, se
je pokazalo tudi 30. decem^
bra v celjski Casablanci.
Urban V. je prijavil Željka
M., ki ga je okoli polnoči
udaril in ranil po obrazu
s kozarcem. Tudi Željko bo
moral na sodišče.
• Za Branka R. in Duša-
na P. iz Celja se novo leto ni
dobro začelo. Prvega janu-
arja sta na policijsko posta-
jo sporočila, da ju je okoli
dveh ponoči prebutala sku-
pina jeznih mladeničev.
Vodja pretepaške skupine
je bil menda Adi K. iz Celja,
ki si je priskrbel še trojico
pomagačev. Sodnik za pre-
krške bo vsakemu odmeril
delež, ki mu pripada, lahko
pa se zgodi, da se bo »po-
gumna« četvorica znašla
tudi pred obličjem sodnika
na sodišču.
• Naši cvetkarji so tudi
zviti. V četrtek, 3. januarja
okoli pol devetih zvečer so
hudo razjezili natakarja
v restavraciji Koper v Ce-
lju, ki je pohcistom sporo-
čil, da ima težave s skupino
gostov. Maligansko razgre-
ti gostje so si privoščili svo-
jevrstno šolo: natakarju so
vzeli ključ od gostilniških
vrat. Idejni vodja je bil Mi-
sel C. iz Celja.
• V četrtek zvečer so po-
klicali z Javnih naprav
v Celju. ImeU so težave s pi-
janim in razgrajaškim Rat-
kom Dž. V času množične
brezposelnosti se Ratko gr-
do obnaša do ljubega
kruhka.
• Silvestrsko popoldneje
mamici zagrenil sin Gor-
dan, ki je doma uprizoril
pravi western-show. Ker
razgrajanja in razbijanja ni
in ni hotelo biti konec, je
morala mamica poklicati
na celjsko policijsko posta-
jo. S kom je nazdravila No-
vemu letu, ni znano.
• Z Adijem K. smo se
v današnjem rastlinjaku že
srečali. Prvega januarja se
je z zavihanimi rokami in
pestmi lotil tudi Roberta P.
iz Celja. Nekateri so zares
za vroče.
M. A.
Vse več nasilja
čas, ki ga živimo, je vse bolj grob,
kar se odraža tudi v naših medseboj-
nih odnosih, prežetih z nestrpnostjo
in nasiljem. Zato je vse več grobosti
za našimi hišnimi zidovi, zato so dru-
žinske tragedije vse bolj pogoste. Na
začetku tega leta so se delavci orga-
nov za notranje zadeve soočili z dve-
ma tovrstnima primeroma.
Delavci Postaje milice Šentjur so
s kazensko ovadbo privedli k preisko-
valni sodnici Temeljnega sodišča v Ce-
lju sedemindvajsetletnega S. K. iz
Šentjurja, ki je 4. januarja letos okoli
20. ure prišel domov močno vinjen.
V takšnem stanju je pričel pretepati
svojo prijateljico, s katero je živel dlje
časa v izvenzakonski skupnosti. S. K.
je dvaintridesetletno M. Z. iz Šmarij
pri Jelšah med prepirom pretepal in jo
obmetaval s kozarci ter jo s tem hudo
poškodoval po telesu. Ko so, prišli na
kraj dogajanja policisti, se jim je grobo
upiral in hotel preprečiti uradno deja-
nje, a so ga le obvladali ter ga najprej
pridržali do iztreznitve. Z zbiranjem
obvestil so miličniki ugotovili, da je
S. K. svojo prijateljico na podoben na-
čin pretepel že 18. novembra in jo prav
tako hudo telesno poškodoval. Sicer
pa je osumljeni« S. K. že večkratni po-
vratnik, tokrat pa je preiskovalna sod-
nica zanj odredila pripor.
Istega dne so policisti velenjske Po-
staje milice posredovali v stanovanju
E. P. s Kardeljevega trga v Velenju. Ta
je tega dne v stanovanju preganjal svo-
jega sina in mu grozil z nožem, na enak
način pa je grozil svoji ženi, s katero je
v postopku za razvezo zakonske zveze.
Osumljeni E. P. je še ob prisotnosti po-
licistov grozil, da bo grožnjo uresničil,
zato so ga s kazensko ovadbo nasled-
nje jutro privedli k preiskovalni sodni-
ci celjskega Temeljnega sodišča.
MARJELA AGREŽ
Šest ljudi si ji:
vzelo življenje
Bati se je, da bo tuc
lansko leto naša regij
v slovenskem, jugoslc
vanskem in nemara cel
evropskem vrhu po štev
lu samomorov. Zlasti ži
lostno je bilo pred in p(
novoletno obdobje, saj j
je v času od 26. decembr
do 2. januarja vzelo življ«
nje kar šest oseb, štiij
moški in dve ženski. Štii
osebe, ki so v tem časi
storile samomor, so iz ol
čine Celje, ena iz velen;
ske in ena iz občine Žj
lec. Vzroki za obupanos
nad življenjem so bi]
osamljenost ter osebne ii
družinske tragedije.
M. A
MINI KRIMIČI
Vlomil v župnišče
Neznanec je 27. decembra
lani vlomil v prostore žup-
nijskega urada v Rogaški
Slatini. Potem ko je storilec
prečesal vsak prostor pose-
bej in brskal po predalih, je
iz pisalne mize odnesel do-
brih sto tisočakov gotovine.
Iztrgal Je denarnico
Drzno tatvino si je nezna-
nec privoščil 28. decembra
okoli poldneva. Oškodovan-
ki I. J. s Polzele je iztrgal iz
rok denarnico in jo ucvrl
v neznano. Ko se je ustavil,
je bil malce razočaran, saj je
naštel le pet stotakov.
Medkrajevni obračun
Mladci iz Ponikve pri Žal-
cu in iz Gaberk imajo med
sabo gotovo neporavnane
račune. Ti so bih razlog, da
so se v soboto, 29. decembra
sprli in stepli v zadružnem
domu na Ponikvi. Zasedba
je bila masovna, saj je v pre-
tepu sodelovalo blizu dvaj-
set članov, predstavnikov
obeh sprtih strani. Žal se je
pretep končal tako, da sta bi-
la dva udeleženca hudo te-
lesno poškodovana in so ju
morali prepeljati v celjsko
bolnišnico. Za ti dve poškod-
bi so osumljeni udeleženci
pretepa z območja Gaberk
pri Šoštanju. Daje šlo za zelo
grob pretep, govori tudi bo-
rilno orodje, ki so ga nekate-
ri uporabljali. Med njim so
policisti našli tudi kole in bi-
kovke.
Prebodene gume
Predzadajega decembra
ponoči se je neznanec znesel
nad motornimi vozili, ki so
bila parkirana pred gostiš-
čem Zaleznik v Ljubnem ob
Savinji. Z ostrim predme-
tom je prebodel dvanajst av-
tomobilskih gum in s tem
lastnike oškodoval za okoli
II tisočakov.
Vlomil v diskont
v noči na 31. december je
neznani storilec vlomil
v zasebno diskont prodajal-
no v stanovanjskem bloku
v Šaleku v Velenju. Po te-
meljitem ogledu se je vlomi-
lec odločil za nekaj zavitkov
cigaret marlboro in razpolož-
ljivo gotovino, kar je skupaj
vredno približno 100 tisoč di-
narjev.
Ni mu bilo treba
vlamljati
Skozi nezaklenjena vrata
je 30. decembra popoldne
vstopil neznanec. Iz stano-
vanja v hiši v Ponikvi pri
Šentjurju je odnesel kar čed-
no količino zlatih predme-
tov. S tem je občana P. M.
oškodoval za dobrih 10 tisoč
dinarjev. Oškodovanec zdaj
hišna vrata skrbno zaklepa
po pravilu, da se učimo na
napakah.
Vlomilec utišal psa
Silvestrsko noč si je nez-
nani storilec izbral za vlom
v stanovanje V. Ž. na Cesti
V. v Velenju. Najprej je uti-
šal štirinožno alarmno na-
pravo, preiskal vse kotičke
stanovanja, potem pa jo
ucvrl z video rekorderjem
znamke hitachi, s 500 avstrij-
skimi šilingi, desetimi tiso-
čaki dinarjev in še z nekaj
kosi drobnih predmetov.
Lastnika je oškodoval za
okoli 100 tisoč dinarjev.
Tat v bolnišnici
Tudi osumljeni J. M. iz
Ostrožnega pri Šentjurju je
menil, da je silvestrska noč
najprikladnejša za  krajo.
V Šentjurju je to noč ukradel
osebni avtomobil opel kadet,
last J. K. iz Bohovega in se
veselo odpeljal. Z ukrade-
nim vozilom pa ni prišel da-
leč, saj je v Lembergu zape-
Stara in nova delovna uniforma naših policistov.
To niso speclalci
Da bo ugibanj okoli nove
uniforme naših policistov
konec, oznanjamo, da možje
postave v novih oblačilih ni-
so specialci. Gre preprosto
za delovna oblačila, ki so za
nekatere naloge primernejša
in prikladnejša.
Posebna delovna unifor-
ma se sestoji iz planinske ka-
pe, površnika, hlač in pol-
škornjev ter toplejše pod-
obleke za mrzle dni. To uni-
formo nosijo policisti
v dnevni in nočni opazovalni
službi,- v intervencijskih sku-
pinah, v patruljnih (promet-
nih, kombiniranih) skupinah
in v drugih primerih po
odredbi starešine. Gre torej
za praktičnost pri določenih
opravilih.
M. A.
Foto: EDO EINSPIELER
Ijal s ceste in poškodoval vo-
zilo ter se pri tem tudi sam
huje telesno poškodoval. Za-
to je preostanek praznikov
preživel v celjski bolnišnici.
Umrl tri dni po
sečnji
Tri dni so se zdravniki
v celjski bolnišnici borili
za življenje Maksimilijana
Zajca iz Črnega vrha 34
v žalski občini. Petega ja-
nuarja je Zaje poškodbam
podlegel.
Pokojni je 2. januarja do-
poldne v gozdu, last J.Š.,
v Črnem vrhu podiral dre-
vesa na strmem pobočju.
Pri podiranju kostanja seje
z drevesa odlomila močnej-
ša daljša veja, kije padla na
Zajčevo glavo in ga usodno
'poškodovala.
M. A.
Alarm naznanil tatu
Petega januarja ponoči se
je sprožila alarmna napra-
va blagovnice Nama v Vele-
nju. Velenjski policisti so ta-
koj prihiteli na kraj, objekt
blokirali ter preiskali notra-
njost, kjer so se-srečali s sta-
rim znancem,triindvajsetlet-
nim M. K. iz Šoštanja. Stori-
lec se je do kraja kaznivega
dejanja pripeljal s športnim
kolesom, ki si gaje pred tem
»sposodil« na Cankarjevi uli-
ci v Velenju. Osumljenega
storilca so policisti s kazen-
sko ovadbo predali preisko-
valni sodnici Temeljnega so-
dišča v Celju.
Materiala za obilno
peko
V času od 26. decembra la-
ni do 5. januarja je neznanec
vlomil v gospodarsko po-
slopje s shrambo ter iz kašče
ukradel dobrih 2 tisoč litrov
pšenice, nekaj*vreč bele mo-
ke ter s tem oškodoval F. P.
iz Latkove vasi za dobrih 5 ti-
soč dinarjev.
M. A.
Hiša
v plamenih
Petindvajsetega decembr;
zarana je zagorelo na stana
vanjski hiši, last Želja Skle
darja iz Velenja. Komisija, k
je prispela na kraj požara je
ugotovila, da je požar nasta!
zaradi dotrajanosti peči na
trdo gorivo znamke plamen-
2, ki je stala tik ob vnetljj.
vem zidu. Zgorel je ves in-
ventar in ostrešje z okoli 3(1
kvadratnimi metri kritine.
Gmotne škode je za okoli sto
tisoč dinarjev.
PROMETNE NEZGODE
Smrt v Tinskem
štiriindvajsetega decem?
bra okoli poldneva se je na
lokalni cesti v Spodnjem Tin-
skem v šmarski občini pripe-
tila prometna nezgoda, v ka-
teri je ena oseba poškodbam
podlegla, en udeleženec je bil
hudo telesno poškodovan,
eden pa lažje.
Voznik^ osebnega avtomobi-
la Josip Špoljar (25) iz Malega'
Tabora v hrvaški občini Pre-
grada je vozil po lokalni cesti iz
smeri Loke pri Žusmu proti
Sodni vasi. V kraju Spodnje
Tinsko je zapeljal v blagi desni
ovinek po sredini ceste v času,
ko mu je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik tovornega av-
tomobila Janko Orač (37) iz
Šmarja. Ta je s svetlobnimi in
zvočnimi signali opozarjal voz-
nika osebnega avtomobila, za-
peljal v desno ter močno zavrl,
vendar trčenja ni mogel pre-
prečiti. V nezgodi je bil voznik
Spoljar tako hudo telesno po-
škodovan, daje med prevozom
v bolnišnico umrl. Hudo teles-
no poškodovan je bil Špoljar-
jev sopotnik Edo Špoljar (26) iz
Nimnega, lažje pa drugi sopot-
nik, Karel Boršič (19), prav ta-
ko iz Nimnega.
Trčil v drevo
Na magistralni cesti v kraju
Udmat v občini Laško seje 25.
decembra okoli četrte ure pri-
petila prometna nezgoda,
v kateri sta bili dve osebi hu-
do telesno poškodovani.
Voznik osebnega avtomobi-
la Janko Gorišek (22) iz Laziš
je vozil iz Laškega proti Rim-
skim Toplicam. Na blagem le-
vem ovinku je zapeljal na des-
no bankino, nato pa je vozilo
drselo po pobočju in trčilo
v drevo. V nezgodi sta se hudo
telesno poškodovala voznik in
njegova sopotnica B. I.
Zanašalo ga je
Prometna nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, se je pripetila
31. decembra zvečer v kraju
Njivice na Radeškem.        .
Iz Jagnjenice proti Radečei
je vozil osebni avtomobil Min
slav Pele (44) iz Radeč. Ko .
pripeljal v desni ovinek, ga j
pričelo močno zanašati, tak«
da je zapeljal čez bankino ii
nato trčil v drevo. Pri trčei^j
je bil voznik Pele hudo telesr
poškodovan.
Trčil v most
Zadnji  dan starega leti
okoli 21.30 ure, se je v Ar;
vasi pripetila prometna nez-
goda, v kateri je bila ena ose-
ba  hudo  telesno  poškodo-
vana.
Boris Klamper (27) iz Žalca
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Celja proti Žalcu. V Aijij
vasi ga je zaneslo na desno
stran izven vozišča, nato pa se
je po 112 metrih vožnje po ban-
kini zaletel v betonski most.
Umrl dojenček
v prometni nezgodi, ki se je
pripetila v petek nekaj po U.
uri v Velenju, je poškodbam
podlegel dvomesečni do-
jenček.
Voznik Andelko Milenkovič
(27) iz Velenja je vozil osebni
avtomobil po Šaleški cesti pro-;
ti Slovenj Gradcu. Ko je v kri-i
žišču s Kidričevo in Pokopali-
ško cesto zavijal v levo, mu je
naravnost, iz nasprotne smeri,
pripeljal z osebnim avtomobi-
lom Albin Volk (22) s Plešivca.
Trčil je v desni bok Milenkovi-
čevega vozila. Oba voznika sta
bila lažje telesno poškodova-
*na, huje je bila ranjena Milen-
kovičeva žena, otrok pa je
kmalu po prevozu v velenjski
Zdravstveni dom umrl.
Sebičnost je največje
prekletstvo   človeške-
ga rodu
(W.E.Gladstone 1809-1898)
Padla s peči in
umrla
v svojem stanovanju
v Krajnčici 5 v šentjurski
občini je 25. decembra po-
poldne padla s krušne peči
triinsedemdesetletna Iva-
na Dušic, si pri padcu zlo-
mila tilnik in na kraju
umrla.
V času, ko je pokojna po-
skušala sesti na peč, ji je
nenadoma postalo slabo,
nakar je padla na tla in se
usodno poškodovala.