Z60 fonima. V Ljubljani, v petek, 6. novembra 1908. XLI, leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avitro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko Celo Jeto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln npravnlstvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. UrtdnlStva telefon it 34. Posamexne številke po 10 h. Upravnlšt** telefon št 85. Krvava sodba. »Demonstrantjo« so torej obsojeni. Višjesodnemu predsedniku P i 11 r e i c h u , višjemu državnemu pravdniku A m s c h tu in vsem tistim strupenim nemškim naeional-cem, ki v Gradcu režejo Slovencem »kruh pravice«, bo vtripalo srce veselja, da so našli v Ljubljani tako pokorne sodnike. Nečuveni škandal, ki se je zgodil s tem, da je všji državni pravdnik Amschl v »Grazer Tagblattu« moral ično pritisnil na ljubljanske sodnike, je torej rodil svoj sad. Višji državni pravdnik Amschl se je v svojem nacionalnem fanatizmu spozabil tako daleč, da je tako inf umnemu listu, kakor je »Grazer Tagblatt« pisal pismo, v katerem je obljubil, da zadene ljubljanske demonstrante najhujša kazen. Takega javnega pritiska na sodnike svet še ni videl. A tu pritisk je imel svoj uspeh. Amschl je našel poslušne sodnike. Ta in oni bi pač rad še avanziral in 2. decembra se bodo delili redovi! Sodba, ki je bila izrečena nad demonstranti, je v pravem pomenu "besede krvava. Demon-strantje so bili obsojeni zaradi hudodelstva, dusi v najhujšem slučaju niso krivi ničesar drugega, kakor pregreška. Obsojen je bil tudi Feliks Potnik. Tu obsodba je naravnost justični umor. V sredo je za trepetala vsa Ljubljanu, ko je čulu to obsodbo. Zviševanje kužni v Gradcu je bilo kanibalsko, ljubljanska sodba nad demonstranti je bila barbarska. Slovenci, ki so v opravičljivi razburjenosti demonstrirali, a se nobenegu človeka niso dotaknili, so dobili po 3, 4 in 6 mesecev težke ječe, nem-škutar Stan^er, ki je na pol ubil in iz gole hudobije za vse življenje pohabil mirnega človeka, pa je plačal nekaj kronic. Pač res: Vrste' naših m učen i kov se množe, zaupanje v pravosodje pa je izginilo. Kranjska hranilnica. Gospodarstvo pri tem zavodu je bilo vedno slabo, To se vidi že iz dejstva, da je »Kranjska hranilnica« imela vedno dosti manj dobička, kakor pa bi ga morala imeti po stanju svojih vlog. Svoj čus je bil pri »Krnnjski hranilnici« blagajnik P r i s n i t z , ki je kradel hranilnični denar kakor sraka. Kradel je več let kakor je hotel in nihče ni tega videl, kradel je na debelo in na drobno, kakor se mu je zdelo, in niso mn prišli na sled. Sele slučaj je nanesti, đa je prišla tatvinu na dan, nakar je bil E*ris-nitz obsojen na tri leta ječe. Zavod, pri katerem |e mogoče, da krade blagajnik tako, kakor je kradel Prisnitz, pač ne zasluži nobenega zaupanja, tak zavod ni varen in takemu zavodu ne bo noben človek zaupal svojega denarja. Pa tudi razni drogi slučaji kažejo, da pri »Kranjski hranilnici-< lahko človek obogati. Znano je, da je »Kranjska h runi lnicu« lust 65 nemškuturjev. Ti nič ne jamčijo za zaupani jim denar. To so ljudje, ki se gnetejo okrog hranilnice sumo, da bi ujeli kako kost. Nemškatar dobi pri »Kranjski hranilnici« kredita desetkrat več, kakor ga je vreden. »Kranjski hranilnici« je prva skrb, da podpira nemškutarje, maguri če pri tem tudi kuj izgubi. Vsak nemškutar ima pri hranilnici kreditu kolikor ga rabi, samo da laglje konkurira proti Slovencem. Kar imajo ljubljanski nemški? -tarji premoženja, so si ga napravili s hranilničnim denarjem. Dobivali so od hranilnice denar po 3% in so £a po 6% in 7% naprej posojali. Ni čuda, da so se nalezli denarja. Seveda se da pri hranilnici na različne načine zaslužiti. Rajni J a n e s c h i t z , ki je bil v svoji mladosti navadni pisar, je imel kot ravnatelj »Kranjske hra- nilnice« 4000 gld. na leto. Živel je vedno gosposko in si od plače ni mogel nič prihraniti. Ko je umrl, je pa vendar zapustil čez 200.000 gld. premoženja. Ko bi bil od samih koreninic živel in vso svojo plačo nu stran deval, bi ne bil mogel takega premoženja prištediti. Kje ga je dobil, je tajnost, ki je ne ve nihče pojasniti. Ravnatelj »Kranjske hranilnice«, dr. Josip Supan, je bil svoje dni advokat Špekuliral je nu borzi, in sicer tuko nesrečno, du je prišel ob vse. Stal je nekaj časa pred ban-kerotom in denarne stiske so ga primorale, da je šel služit h »Kranjski hranilnici« kot ravnatelj. To je ostal do svoje smrti. Ko je umrl, je zapustil velikansko premoženje. No, Supan ni ne kradel, ne goljufal, to je izključeno, a pomagal si je s hranilničnim denarjem. Bankir L u ck m a n n je bil dolgo časa predsednik »Kranjske hranilnice«. Kot bankir je bil pravzaprav njen konkurent, a za to se ni nihče zmenil. »Naj zasluži,« so rekli nemškutarji. In zaslužil je ogromne vsote. Hranilnica je posojala na ime Luckmannovega prokurista dennr po 3%, bankir Luekmann pa je s tem denarjem zaslužil po 7% in 10%. Tako človek lahko bogat postane. X;i tak način so obogateli že različni nemčurji. Slovenci so nosili svoj denar v »Kranjsko hranilnico«, nemškutarji pa so se ž njim mastili Takim razmeram je treba narediti konec. To se zgodi, če dvignejo Slovenci svoj denar pri »Kranjski hranilnici«, kjer itak ni varen. Gorje nepreoldnežem! Kdor je čital naše članke o »Kranjski hranilnici«, je dobil jasen u pogled v stanje tega zavoda. Brezvestno gospodarstvo je vzrok, da je imela »Kranjska hranilnica« veliko manj dobička, kakor bi ga morala imet! po milijonih, ki jih je oskrbovala. Pri »Kranjski hranilnici« nazaduje vse, vloge padajo in rezervni fond pojema. V svoji nemškutarski zagrizenosti so mogotci pri »Kranj ski hranilnici« postopali pri nalaganju denarja včasih pniv neprevidno. V Trstu, na Dunaju in na Sta jerskem imajo mnogo milijonov izposojenih. Nekatera posojil« so dobro zavarovana, druga pa slabo. Hranilnica ima terjatve, ki jih ne sme izterjati, ker bi se pri prodaji dotičnih poslopij ne dobilo toliko, kolikor znaša terjatev. Izgube bodo neizogibne, kolikor bolj bo »Kranjski hranilnici« predlo denar. Največje reveži bodo ti^H. ki bodo čakali in odlašal] z dvigne-njem svojih vlog. Danes phičuje »Kranjska hranilnica* še vloge in obresti a koliko časa bo to še mogoče? Zdi se nam, da bomo kmalu lahko rekli: Gorje neprevidnežem. Tisti, ki bodo zadnji prišli po svoje vloge, že morda ne bodo več dobili svojega denarja, marveč jim bo hranilnica za vsak goldinar plačala smo 70 ali 80 krajcarjev. Pozor vložniki, pazite, da ne pridete ob svoj denur, ker za vaše vloge pri »Kranjski hranilnici« ne jamči nihče. Bol pilaokam. Nemški trgovci in obrtniki na Kranjskem so prave pijavke na našem n urod nem telesu. Ce hočemo živeti, moramo te pijuvke zutreti. V Ljubljani je tekla kri. Podivjana nemška soldateska je 20. septembra prelivala nedolžno slovensko kri. Dva nadebudmi mladeniču sta biln umorjena, osem jih je bilo smrtno ranjenih. Zgodilo se je krvavo tolovajstvo. In ta umor, to brezvestno klanje odobravajo vse oblasti in nobenu se ne gune, da bi morilce kaznovala. Pa tega ni dovolj. Rabeljske obsodbe se izrekajo pri sodiščih. Zaradi malenkostnih stvari mečejo naše ljudi v ječo, jih drže cele tedne v preiskovalnem zaporu popolnoma nezakonito — za Slovenca sploh ni pravice — in jih obsojajo na mesece težke ječe. To kriči po osveti, to nezasliša-no ruvnunje se mora maščevati na nemških pijavkah. Redili smo nemčurske gade dosti času na svojih prsih. Pili so našo kri, se redili in masti J i, v zahvalo pn nas bili po glavi. Oznanjen je bojkot Slovenec ne kupuj ničesar pri Nemcu. Kdor daje ne nič ur j u zaslužka, ni vreden, da je Slovenec Apeliramo na slovensko žen-stvo. Cujte nas, žene in dekleta! Kaj mislite, da je bila slovenska kri zastonj prelitu, du bodo slovenski demonstranti zustonj trpeli tedne in mesece v strašnih ječah \ Mučenikom svojim smo dolžni izvajati bojkot z največjo brezobzirnostjo. Čast tistim ženam in dekletom, ki se zavedajo svoje narodne dolžnosti, dvojna čast tistim, ki se ravnajo po izreku one nemške dame, ki je dejala: »raje se odpovem kaki stvari, kakor da bi jo kupila od Slovenca.« Nekaj je pa tudi takih dam, ki greše zoper bojkot, ki se ne menijo za narodno stvar, ki se jim ne smilijo ne mladi žrtvi, ki ležita pri Sv. Križu, ki se jim ne smilijo ubogi ranjenci, ki so cele tedne ležali v bolnici in prenašali strašne bolečine, ki se jim ne smilijo reveži, obsojeni pretrpeti cele mesece muke težke ječe. Sramota takim ženam in dekletom. Vsaka stvar ima svoje meje. Kdor prezira narodno ču vštevanje, kdor zaničuje narodno čast v taki meri, da kupuje pri Nemcu, ta ne zasluži drugega kakor zaničevanje. Pa naj nikar nihče ne misli, da bomo tuko zaničevanje samo v svojem srcu gojili. Ne, dajali mu bomo tudi izraza. Kdor bo hodil k nemčurju kupovat, temu se ho nn ulici v obraz pljuvalo, pn bodi moški ali ženska, tega bodo z brcami segnali iz vsake slovenske družbe in postavili ga bomo na sramotni oder, da ga bo vsa javnost spoznal;« kot izdajico. Pa nuj potem rablji store kar hočejo. Kdor se bojkota ne drži, ta bo mora-lično ubit, pa bodi kdorkoli. Toliko v občo vednost, s pristav-kom, d si je to zadnji opomin. Drasonsko pivo. Koslerju se že slnbo godi. Nn vseh koncih in krajih išče, kako bi se rešil svoje pivovarne, seveda z lepim dobičkom. Kar je narodnih gostilničarjev, so mu doma lega vsi odpovedali. Drže se ga samo ljudje, ki so mu kaj dolžni. Lahko se reče": Kdor toči Koslerjevo dragonsko pivo, ta nima nič kredita, ta je na slabih nogah in bo kmalu zmrznil. Poživljamo rojake, naj napne vse sile, da Koslerjev strup povsod izpodrinejo. Kosler jt*. napoj LL ■ dragon-ee, da s<> divjali med ljudmi kakor zverine tak človek ne sme med nami dobivati zaslužka. Koslerevn pivovarna mora priti v konkurs. Ko] hočemo ? \emci in nemčurji lazijo že okrog rias in milo prosijo prizanaša-nja, češ, saj vendar živi ne morejo pod zemljo. In vsak vprašuje, kaj hočemo pravzaprav od njih. Bodi jim povedano brez ovinkov: to hočemo, kar zahtevajo Nemci v Gradcu od Slovenca, ki hoče tam živeti. Predvsem zahtevamo, da izstopijo Nemci iz vseh nemških društev. Kdor živi in se bogati od Slovencev, mora pač podpirati slovenske napra-ve, a nemških naprav na Kranjskem ne trpimo, kakor Nemci v Gradcu ne trpe slovenskih naprav. (e je Nemec trgovec ali obrtnik, zahtevamo od njega, da ima sa-moslovenske napise in da ima v službi samo Slovence, ker ne bomo trpeli, da bi trgovci in obrtniki delali od Slovencev profite, v zahvalo pa importirali v deželo sovražnike slovenske narodnosti. Nadalje zahtevamo, da tak Nemec, ki živi od nas, respektira slovenski značaj dežele v polni meri in v vsakem oziru ter da vzgaja svoje otroke v zavesti, da so sinovi slovenske dežele in v duhu spoštovanja in ljubezni do slovenskega naroda in njegovih prizadevanj. Prokleto se pa moti, kdor misli, da se bodo še kdaj vrnili stari časi. Minuli so za vedno tisti časi, ko so Nemci delali od Slovencev velikanske dobičke, pa so podpirali »Schul-verein«, »Siidmarko«, kazino, »Turn-verein«, nemške" liste in »Theaterve-rein«, prirejali nemške slavnosti, hodili v nemško gledališče in sploh svobodno vodili boj zoper slovenstvo. V Ljubljani je zdaj ravno tako, kakor v Gradcu. V Gradcu ne sme nihče pokazati, da je Slovenec — v Ljubljani pa ne bo smel nihče pokazati, da je Nemec. Kdor se ne bo uklonil, tega bo narodna zavednost moralično in kupčijsko ubila. ljubljanski fltolzijonar. Naše odprto pismo na vojnega ministra i cm. barona Sehonaieha je bilo sicer konfiscirano, a uspeh je le imelo. Ljubljanski divizijonar fini. Lang je prišel v najlepšo zadrego, ker smo mi ministrstvu na podlagi sodnih aktov dokazali, da je bil nalagao in da je v*aka beseda, ki jo je izrekel v delegaciji, navadna laž. Občinski odbor glavne občine Rakek je zoper prepoved zastran občinskih desk in zastran drugih razveljavljenih sklepov vložil naslednjo pritožbo: Prepoved se tiče predvsem resolucije občinskega odbora, v kateri se je pozvalo c. kr. deželno vlado, naj povzroči strogo preiskavo radi postopanja c. kr. vojaštva pri izgredih v Ljubljani, poišče vzroke nemško-nacionalnega fanatizma tega vojaštva in ])ošlje popravke v lažnive nemške liste. Končno tudi, da se e, in kr. pešpolk št. 27 premesti iz Ljubljane. Res je, da v določilih §§ 28. in 29. obe. reda ni naravnost omenjena pravica občinskih zastopov, da svobodno izražajo o javnih zadevah svoje mnenje, in radi njih stavijo zahteve, e. kr. vladi pa morajo biti znani členi 11. in 13. državnega osnovnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembru isf>7 državnega zakona št. 142. Olen 11. pravi, da ima vsakdo petieijsko pravico in osobito jo imajo tudi po zakonu priznane korporacije; člen 13. pa pravi, du ima vsakdo pravico, svobodno izražati svoje mnenje z besedo, pismom in tiskom. Ako so dovoljene občinskim zaslonom v svojem in svojih občanov imenu udanostne izjave, adrese itd., jim je gotovo tudi dovoljeno, da izražajo svoje in svojih občanov ogorčenje, kadar se na nezakonit in nečuven način postopa proti rojakom, med katerimi so tudi prebivalci lastne občine. Dovoljeno jim mora biti tudi, da državne oblasti pozivi jejo, oziroma jim svetujejo, kuko nuj ruvuajo, da se rnzburjeno prebivalstvo pomiri in kako naj ravnajo drugi pot, da se kaj takega sploh več ne pripeti. Ker je to v interesu občine, se občinski odbor s prej omenjeno peticijo ni le posluži I svoje zakonite pravice, ampak storil tudi svojo dolžnost. \aš pravni čut zahteva preiskavo proti nemškim vojakom, du se izkaže resnica o izgredih in v interesu vse države je, če se dožene, odkod nemško-nacionalni duh 27. pešpolka, da v resnem slučaju ne bo morda prepozno. Ker ve občinski odbor, da prijazen stik med slovenskim prebivalstvom in 27. pešpolkom ni in ne bo nikdar več mogoč, je pozval vlado, naj povzroči preraeščenje tega polka. Končno je nesramno lažnivo pisanje nemških listov na škodo po* sameznim občinam, kakor celi deželi. Ker je dolžnost vsake vlade, da varuje čust in korist vsake svoje dežele, posebno pu v slučuju, v katerem se je mogla na lastne oči prepričati, da so poročila nemških listov od kraja do konca zlagana in z najpodlej-šim nameiom pisana, tedaj je zahteva občinskega odbora popolnoma na mestu. S tem, da je c. kr. okrajno glavarstvo razveljavilo omenjeni sklep, je kršilo državni osnovni zakon, ki nam jamči, da svobodno izražamo svoja mnenja in želje. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu je razveljavilo sklep tudi, kolikor si1 tiče odstranitve dvojezičnih napisov na krajevnih deskah v okrožju občine Rakek. Ohstoječe krajevne deske je vse napravila občina Rakek in so tedaj njena last, s katero sme svobodno razpolagati. Napravljti napise v smislu § 9. zakona z dne 29. marca 1869 državnega zakona št. 67 o ljudskem štetju, sploh ni stvar občine. Občina ima v tem oziru le nadzoro-valno oblast. Sicer pa ni nobenega zakonitega predpisa v smislu § 9. citiranega zakona, da morajo biti napisi na krajevnih deskah v obeh deželnih jezikih. Ce se je res kdaj izdal po e. kr. deželni vladi tak sklep v tej zadevi, ni bil pravilno razglašen in naznanjen občinam. In tudi e. kr." okrajno glavarstvo ne trdi, da bi obstojali kaki predpisi, da morajo biti deske v obeh deželnih jezikih, temveč edino, da morajo biti v obeh deželi navadnih jezikih. Nemščine pa sploh ni smatrati, kot v okr. glavarstvu v Logatcu »deželno navaden« jezik. Ce se torej glavarstvo samo ne more sklicevati na pravilno razglašen sklep, temveč le trdi, da obstoja neki predpis, ki vsled pomanjkljive razglasitve sploh nima veljave in govori vrhu tega le o deželno-nuvad-nih jezikih, potem se mora puč smatrati izpodbijan ukrep c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu kot povsem neutemeljen. Sploh je pa ne-zmisel zahtevati za Rakek dvojezičnih napisov, ker Nemcev tu ni, trgovski in drugi potniki pa morajo vpoštevati slovenski značaj našega kraja in cele dežele. Ker je tedaj sklepal občinski odbor o deskah, ki jih je napravila občina v svojem področju in ker s sklepom tudi ni kršil nobenega zakonu, je c. kr. okrujno gluvurstvo v Logatcu omenjeni sklep neopravičeno razveljavilo. Predlaga s*' tedaj, da se ta priziv predloži ces. kr. deželni vladi v Ljubljani, ki naj razveljavi izpodbijano prepoved c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu. Občinski odbor glavno občine Rakek, dne 26. okt. 1908. Kranjsko Hranilnica. Zadnjič smo konstatirali, da »Kranjska hranilnica« že odpoveduje hipotečna posojila na Kranjskem. Na podlagi § 17. hranilničnih pravil smo rekli, da je »Kranjska hranilnica« morala prej izterjati oziroma odpovedati vsa svoja posojila na Nižje Avstrijskem, Koroškem in Štajerskem ter Primorskem, ker je smela še le potem pričeti z odpovedovanjem hipotečnih posojil na Kranjskem. Spravili smo ta § 17. pravil > Kranjske hranilniee. Dogodki na Balkanu. Pogajanja med Turčijo, Avstro-Ogr-sko in Bolgarijo. Carigrad, 5. novembra. Pogajanja z Bolgarijo so le finančnega pomena. Turčija zahteva od Bolgarije 20 milijonov funtov. Vsota pa se ne izroči državni blagajni, temuč banki »Dete publique«. Politično razmerje med Bolgarijo in Turčijo pa se razjasni na mednarodni konfe- renci. Prihodnji teden pričakujejo v Carigradu avstro-ogrsko odposlanstvo, ki začne s pogajanji. Srbija si naroča vojni materijal. Berolin, 5. novembra. Kru-pova tovarna v Essenu je dobila iz Srbije večja naročila na topove. Naročeno mora prispeti do dogovorjenega dne v Belgrad. Iz srbske skupščine. Belgrad, 5. novembra. V taj -ni seji skupščine se je izreklo vladi popolno zaupanje. Nadalje so se pre-čitala poročila državnikov, ki so bili v i>osebni misiji v inozemstvu. O premestitvi prestolnice se ni razpravljalo. Danes je predsedstvo skupščine izdalo komunike o obeh tajnih sejah. Komunike pravi, da je iz vseh poročil in pojasnil vzela skupščina z zadovoljstvom na znanje, da je storila Srbija z ozirom na težavni položaj vse potrebno za odločno obrambo srbskih interesov, da Srbija ostane pri svojem korektnem postopanju ter bo izpolnovala mednarodne dolžnosti. Srbija ne bo kršila miru, temuč bo počakala na sklepe evropejske konference. Angleško časopisje proti Avstro-Ogrski. London, 5. novembra. »Dailv Telegraph« nadaljuje z napadi proti Avstro-Ogrski ter piše, da Rusija v tej krizi nikakor ne more zapustiti Srbije in Crne gore, zato je za dunajske državnike prišel čas, da resno premislijo, ali naj pride do vojne z Rusijo, v kateri bodo Rusijo podpirale angleške simpatije. Resen onflikt med Francijo in Nemčijo. Pa riz, 5. novembra. Zaradi dogodka v Casablanci se je napetost med Francijo in Nemčijo zelo poostrila, in sicer je poostril dogodek nemški cesar, ker se je osebno nme-šnl v stvar. Danes se je z zadevo ba-vil ministrski svet, ki je bil soglasnega mnenja, da se ne more pridružiti nemškemu stališču. Nemčija namreč zahtevu, du se morujo dezerter j i nuj prej izpustiti in du moru priti fruncoski generul d' Amude osebno k nemškemu konzulu, du izreče v imenu fruncoskih čnstnikov obžalovanje nad dogodkom. Francoska vlada tako zahtevo odločno odklanja ter zahteva mednarodno razsodišče. Francija vztraja na tem svojem stališču posebno zato, ker ima na svoji strani tudi Anglijo in Rusijo. London,. 5. novembra. Fran-cosko-neinški konflikt se je tako poostril, da je zavladal na borzah strah, češ, da je spopad skoraj neizogiben. Slovenci zbirajte za žrtue l Dnevne vesti ■ V Izubijani 6. novembra — Obravnava radi konfiskacije »Slovenskega Naroda« je bila danes dopoldne pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Ugovor proti konfiskaciji je sodišče seveda zavrnilo. O obravnavi bomo poročali jutri. — »Kranjska hranilnica — in nemško gledališče. Računski zaključek »Kranjske hranilnice« za leto 1907. vsebuje tudi nekaj zgodovine nemškega gledališča v Ljubljani. Ljubljanski Nemci bi radi imeli svoje lastno gledališče, v katerem bi kraljevala samo nemška muza. Ta želja je popolnoma upravičena, ker deželno gledališče, v katerem se sedaj vrše tudi nemške predstave, je na vse zadnje vendarle slovensko gledališče. Pa to še ni edini vzrok, zakaj hočejo Nemci svoje lastno gledališče. Nemcem je deželno gledališče preveliko, sami ga ne morejo nikdar napolniti- Dokler so še nezavedni ali zavedni Slovenci prihajali k nemškim predstavam, se sicer praznota ni videla v vsi svoji grozi, pa zmirom se na zavedne in nezavedne Slovence tudi ne more računati. Prazno gledališče je pa nekaj groznega; iz vsake prazne lože, z vsakega praznega sedeža, da, celo iz praznih galerij straši — in takih strahov ne preženejo niti najpodjetnejše nemške umetnice — s šumenjem spodnjih kril. Proti lastnemu nemškemu gledališču torej ne pišemo teh vrstic, protestiramo pa proti temu, da bi se nemško gledališče zidalo s slovenskim denarjem. Nemci so namreč »pogruntali«, da jim mora gledališče postaviti Kranjska hranilnica. In tako je prišlo, da obstoji pri »Kranjski hranilnici« »Stavbni in vzdrževalni zaklad za nemško gledališče. (Deutsches The-ater-Bau- und Erhaltungsfond). Ta zaklad je znašal koncem leta 1906. že 554.203 K 22 vin., dotacija leta 1907. kar 40.000 K, obresti za leto 1907. 23.172 K 89 vin., skupaj 617.376 K 21 vin., odvzelo se je pa v letu 1907. 13.060 K, torej stanje koncem leta 1907. 604.316 K 21 vin. In vrh tega je dala »Kranjska hranilnica« že iz čistega dobička za leto 1907. — za pomnožen je tega gledališč nega stavbnega zaklada kar 40.000 K. Ako si te številke natančneje pogledamo, najdemo, da so prav lepe številke, ki so za nas tem važnejše, ker nam jasno povedo, kako se s slovenskim denarjem naj zida nemško gledališče. Pojasniti bi bilo dobro, v katero svr-ho se je leta 1907. iz gledališčnega zaklada vzelo 13.060 K, ker dosedaj se nemško gledališče ne zida? Prepričani smo, da se za ves ta denar vendarle ni nakupovala šminka za nemške igralke. — Še jim ni zadosti. Strašne obsodbe pred ljubljanskim deželnim sodiščem proti demonstrantom so pri vseh trezno mislečih in razsodnih ljudeh obudile največje začudenje in presenečenje. Take krutosti ni nihče pričakoval! No, Nemcem in nemškutar jem pa te kazni še niso dovolj. V spod n jesta jerskem nemškem listu beremo, da je upati, da je to le prva serija ljubljanskih obtožencev po § 85. kaz. zak. in da jih pride še na tisoče pod ta paragraf. Kako so pa bili kaznovani tisti ptujski napadalci, ki so 12. in 13. septembra razbili šipe v ondotnem »Narodnem domu« in so mirne udeležence skupščine Ciril-Metodove družbe, posebno žene in dekleta, pretepali, suvali in pljuvali po njih ter jih polivali s kemično tinto? Niti enemu se ni nič zgodilo! Za te zahtevajte obtožbe in obsodbe, če ste res taki prijatelji § 85. kaz. zakona! — Nujna prošnja. Pri predvčerajšnji razpravi sem bil med drugim tudi radi tega obsojen, da sem dne 19. septembra t. 1. baje aranžiral napad na kolodvorsko restavracijo. Ker jaz nisem bil v nobeni zvezi z navedenim dejanjem, kar je vsem storilcem gotovo znano, prosim tem potom storilce, da se vsaj eden izmed vas javi pri mojem zagovorniku g. dr. Božidarju Vodušku, odvetniku tu, ker vendar ne morete zahtevati, da bi jaz nedolžne radi vaših grehov trpel. Računam na možatost in poštenje storilcev! Kdor je kaj zakrivil, mora imeti pogum to priznati in se ne bati kazni, posebno v slučaju, ako bi imel kdo drugi trpeti namesto njega po nedolžnem. Obenem prosim cenjeno občinstvo, da blagovoli vsak, kdor kaj ve o tej stvari, naznaniti to mojemu zagovorniku. — V Ljubljani, dne 5. novembra 1908. — Štefan Kamenšek s. r. — Ameriški Slovenci in »Kranjska hranilnica«. Kakor se nam poroča iz Amerike, so jeli tudi ameriški Slovenci dvigati denar iz nemške »Kranjske hranilnice«. Mnogo izmed njih je bilo doslej mnenja, da je tu denar najbolj varno naložen, zdaj so pa prišli do prepričanja, da so se grdo motili, da nimajo prav nobenega jamstva tudi za en vinar ne. Amerikanci pravijo: Tako krvavo trdo moramo prislužiti svoj denar, potem naj pa bomo še v skrbeh zanj I Zato so sklenili, do dvignejo vse svoje prihranke iz te nemške hranilnice in da ga nalože v slovenske, izmed katerih je vsaka občinska bolj varna, nego pa »Kranjska« v Ljubljani. Lep zgled amerikanskih Slovencev je vreden vsega posnemanja! — Špediter Kanzinger in južna železnica. Poizvedel i smo, da načel-ništvo tukajšnje postaje južne železnice ne upošteva želja strank, ako se odklanja posredovanje špediterja Ranzingerju, marveč ga železnica nuravnost vsiljuje. Tvrdka Puc & drug je že pred letom in pol prvič pismeno prepovedala na njo došlo blago izročati Ranzingerju, vkljub temu je pa južna železnica še naprej izročala hlago njemu. 30. listopada 1. 1. je pisala tvrdka Puc & drug na načel ništvo južnega kolodvora zopet tole pismo: »Že pred pol letom smo prosili, da se pošiljatve naslovljene na našo tvrd ko ne izročajo špediterju Ranzingerju. To se ni upoštevalo. Vsled tega še enkrat zahtevamo, da se avize, naslovljene na našo tvrdko, dostavljajo direktno,torej neposredno nam.« Vkljub temu pismu je južna železnica še naprej dostavljala avize in izročala blago do zadnjega časa špediterju Ranzingerju, dasi je tvrdka Puc & drug. tudi Ranzingerju samemu prepovedala njeno blago sprejemati ter mu kratkomalo tudi ni pripoznala dovoza. In Ranzinger se je drznil še pred dnevi prinesti zopet a vizo tvrdki Puc & drug. Seveda je bil na cesto postavljen. To je že skrajna vsiljivost tega nemškutar j a in tukajšnje postaje južne železnice. Naš špediter je gospod Škerlj na Kongresnem trgu. Tvrdko Puc & drug, zaloga pohištva v ljubljanskem Kolizeju navajamo drugim tvrdkam za zgled, slavnemu občinstvu jo pa toplo priporočamo. — Častniki 27. polka zopet eksce-dlrajo! Danes ponoči je prišlo v kleti hotela »Union« do hudega ekscesa, ki ga je povzročil že znani poročnik tukajšnjega polka št. 27. Muller. V kleti je bilo več Slovencev, ki so ! se mirno med sabo ruzgovarjuli in zabavali. Eden izmed teh se je raz-govarjal z mladim Mahrom, seveda slovensko. Nakrat je pridrvil k tema dvema poročnik Muller, potegnil sabljo in jel kričati »Was wollt Ihr hier«. Dal je sicer sabljo v nožnico, a se zakadil v navzočega trgovskega sotrudnika B. in ga pobil na tla, da se je občutno poškodoval. Komaj se je ta dvignil, je poročnik Muller zopet potegnil sabljo in jel z njo mahati okrog sebe. Ker je med tem prišel v klet stražnik, je sabljo zopet vtaknil za pas ter se zopet zaletel v trgovskega sotrudnika ter ga jel klo-futati. Navzoči pravnik K. je v tem momentu stopil pred Miillerja iu mu ponudi] svojo vizitko rekoč, da je rezervni častnik. Muller je karto zavrnil rekoč: »Von einem solehen Lausbuben nelune ich keine Karte an!« V tistem trenotku se je Miiller-ju približal preje omenjeni trgovski pomočnik ter mu pripeljal tako zaušnico, da je padel na tla in v padcu razbil šipo. — Vzdržujemo se vsakega komentarja, navajamo pa ta eksces v znanje slovenskim poslancem, da ga v državnem zboru po-rabijo ter po zaslugi osvetle nastopanje častnikov 27. polka v Ljubljani. — Na naslov Posaveev in Po-savk. V Bežigradu na Dunajski cesti pri prvi mitnici ima trgovino neka L e h n e r t. Ženska je silna nein-škuta, ki ji leže Slovenci v želodcu, ljubi samo njih denar, od katerega ji je zrastel greben. Pri tej ženski kupujejo Posavci, zlasti pa Posav-ke, večino svojih špecerijskih potrebščin, ne vedo pa, da je L e h n e r-t i n a trgovina samo f ilijalka nemškega zagrizenca Kastnerja na Kongresnem trgu. Posavci in Posavkc podpirajo s tem našega narodnega sovražnika. Ali vedo, kaj je njih dolžnost f! Naj nemškutarska Leh-nert prodaja Kustnerjevo blago Nemcem in nemškutarjom, slovenski Posavci in Posavke bodo pa že našle kako slovensko trgovino, kjer bodo za isti denar dobile ravno tako dobro če ne še boljše blago. — Samo slovensko govorjenje zahtevamo od Slovencev in Slovenk. Tistega nemškutarjenja mora biti enkrat za vselej konec in če ga ne bo, imamo močnejše sredstvo na razpolago. Sramotno je zlasti za naše slovensko žen-stvo, če govori med seboj v tujščini, kakor smo pred kratkim slišali gospo T. in neko njeno prijateljico, ko sta se peljali z vrhniškim vlakom v Ljubljano in sta vso pot čebljali v pre blaženi nemščini. Slovenska žen-in dekle je simpatična samo takrat, kadar govori v svojem materinem jeziku. Slovenec ne more spoštovati Slovenke, če nemšku tari, kakor tudi Slovenka ne sme ceniti Slovenca, če z govorjenjem nemščine sramoti svoj materin jezik slovenski. — ¥ trgovini Herzmanskv nočejo in ne znajo govoriti slovenski. Prišli so se k nam pritoževat ljudje, ki so šli tja kupovat cvetlice ali vence, pa so iih gledali in ponavljali: »Ich verstehe nicht slovenisch!« Kljub temu tej trgovini prav diše slovenske kro-nice. Slovenci, zlasti pa Slovenke! Ali se res ne morete ogniti Herzmanskega, kadar kupujete cvetlične reči ? Slovenskih cvetličarjev je v Ljubljani dosti in ni treba hoditi k narodnim nasprotnikom! Ko zapustite nemško trgovino, se pa smejejo za vami, ker ste tako prebito nezavedni! — Dr. KokalJ — hudodelec. Včeraj popoldue se je zaslišalo pred ljubljanskim deželnim sodiščem kot obdolženca 'tudi odvetnika dr. Ko kalja. Ker dotlej, dokler preiskava ni končana, o tem ne smemo v Čas mkih pisati, omenjamo za sedaj samo še to, da se nahaja dr. Kokalj še na svobodi. — V zaporih deželnega sodi-ftča se nahajajo danes še Jušf. Baj-ž e 1 j, Mdan Makar, Ign. Mrav-1 j e, Fran Parkel j, Jakob Tur-z a n in Štefan Kamenšek. Druge obsojence so ispustili do pravomoćnosti razsodbe ali nepogojno ali proti položitvi varšč ne. — Vetroek iu plašč L 1906: (jurist) Arnošt Cham. — L 1908 (pravni praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani): (šrnft SIjam. — Najnovejši agent „Kranjske hranilnice" j« p*na'jonirani poštni kottrolor Poka pl. Poka* f a 1 v a, ki hvali na vse pretege delovanje tega slavnega nemškega zavoda po ljubljanskih gostilnah in kritizira pisavo slovenskih listov v tej zadevi. Mi se mu ne Čudimo, ker nam je bil že od nekdaj srnin kot zagrizen nemškutar, doma is Žužemberka. Heill — Trgovec Trdina s Starega trga v Ljubljani hodi sed*j po Dolenjskem in daje sa pijačo, da bi na ta način ujel kaj omotenih kalinov v svoje nemčurske mreže. No, rodo-, ljubi po deželi so pametni ljudje Zakaj bi se branili, če jim kdo radodarno vsiljuje pijačo? Da bi ps kdo sa polič vina prodal svojo značajnost, to se na Dolenjskem še ni primerilo in se ne bode. — Slo? en ski odvetniki naj v bodoče 8 svojimi nemškimi kolegi, ki so vsi vešči slovenščine, govore izključno slovenski. Bodimo dosledni ! - — Patra Lassnibs, trgovca s speoerijo in semeni, imajo nevedni ljudje sa Slovenca, ker ima tako slovensko zaokroženo ime. Pa ni res! l*assnik je hud nemški naoijonaleo, Kastnerjev pobratim in dela s dobljenim profitom v svoji trgovini za povzdigo nemštva v Ljubljani in za propadanje slovenstva! Takega Človeka vendar ne gre podpirati! Slovenskih trgov oe v njegove branže imamo v Ljubljani toliko, da se Lassnika vsak lahko izogne. Veliko besedo pri Lassnikovi trgovini ima zloglasni oeljski Prof t, zagrizen so vražnik Slovenoev! — Trgovina Th. Eger našent-p eter ski cesti je nemcurska, česar slovenske ženske nekatere Še ne vedo in hodijo vaojo kupovat in podpirat vodjo ljubljanskih Nemcev in pred-seduika kranjskega r Volk srat au dr. Egerja. To je treba ljudem dopovedati! — Razglednice z razbito kazino gredo pri Nemcih silno v deoar. S peč ali so jih baje že okoli 60 000. Naredil jih je pleskar Frohlioh, ki se ga je prijelo ime nKasinofotografa. Pravijo, da je Fiohlioh pri teh razglednicah toliko zaslužil, da ne bo nič več jemal pleskarskega in slikar-skega dela od Slovencev. Prav ima! — Dzlmski — pogorel, Včeraj proti večeru se je vršda pred tukaj Injim okrainim kot civilnim sodiščem zanimiva obravnava, o katere pred zgodovini smo že poročali svoj Čas. D si m s ki je namreč tožil radi motenja posesti gospoda in gospo Stark, Češ, da sta proti njegovi volji oddala njegovo stanovanje. Dzlmski je imel v hiši zakonikih Stark v najemu Stanovanje, obstoječe iz Štirih sob Ker pa sta mu Starkova odpovedala stanovanje sodnijskim potom, se je mož razjezil toliko, da je odšel iz stanovanja pred terminom, stanovanje pustil mv.aklenjeno, s ključi v vratih. Grospa Starkova je stanovanje zaklenila in dva dni pozneje, ob nekem nalivu, zaprla tudi okna, katera je pustil Dzimski odprta na stežaj. Storila je to, da obvaruje stanovanje poškodbe po dežju. Dzimski je torej tožil radi motenja posesti Kot zastopnika je imel dr. bar. "Wurzbacha ml., tožena pa dr. Pirca. Dzimski je pri obravnavi nastopal zelo obl smo, govoril je nemško, pa tudi slovensko, a s ivoJD tožbo je temeljito pogorel ter x> tudi plačal stroške. Bjg mu jih olago slovi! — Nemško gledališče v Ljubljani trpi na suši obiskovalcev, odkar so mu S.oven3i in Slovenke pokazali hrbet. Slovenci izvajajo to abstinenco dosledno, pa tudi Slovenkam se ne more očitati ničesar v tem oziru. A pač! Soproga nekega slovenskega notarja (ne iz Ljubljane) in gospodična hčerka, ki obiskuje neko tukajšnjo šolo, sta čutili potrebo, da sta obiskali nemško gledališče iu tako napra vili sramoto slovenskemu ženstvu, ki ne prestopi praga nemškega gledališča Is kakšnega vzroka je šla gospa Novotov, ki ima slaščičarno in posredovalnico služb v Ljubljani, v nemško gledališče, se nam ne vidi umevno, če pomislimo, da je navezana zgolj na slovenske stranke, si bodo gotovo upoštevale njen obisk! Če bi slovenske služkinje in druge stranke manj hodile h gospe Novotuv, bi ta gotovo za denar, ki ga zasluži črez dan pri njih, ne mogla pohajati nemškega gledališča! — Vol lice v v splošni kuriji sa deželni zbor je v Ljubljani po ravnokar izvršenem Štetju 7754. — Odvetniški izpit je napravil odvetniški kan d dat v Celovcu gosp. dr. Fran Frlan. — iS ŠOlske Slutb*. Učiteljska kandidati rja gdč. Pavla Hočevar je pripuštena kot volonterka na soli V Velikih Laščah. Prostovoljno je izstopila is šolske sluibe učiteljica gdč Ida Gfaerbaz v Zagorju in pride na njeno mesto absolvirana uč teljska kandidat oja gdč. Ivana Jager kot provizorična učiteljica. Izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Valerija Eeitz bo poučevala zastonj na šoli v Spodnji Š'Ški. Damski klobuki in naše narodno SOUStvO' Ne bo demo nič raz-glabjali o tem, ali je bilo že od nekdaj in povsodi tako, da je damski klobuk meja, pri kateri se za damo marsikaj neha. Pribijamo le, da naše dame zaradi klobukov ali sramežljivo skrivaj od sadej ali pa kar odkrito pohajajo v nemČurske modae trgovine. V slio vsemu! In kdo je temu največ kriv? Naše lastne modistike, ki se ne pomišljaj o pretiravati cene tako visoko, da preostane na rodni dami samo ta dilema: ali mora tratiti denar, da zmore pretirano oeno, ali pa je štedljiva in zataji načelo „Svoji k svojim". — Bres klobuka seveda ne gre. Ker pa ne u videvamo, aaksj bi morale slovenske modistike obogateti kar Čea noč, isjavljanio, da jim bodemo posvečali vso svojo pas nos t. Kdor noče biti soliden, naj ne računa s svojim slovenstvom I Kajti, trgovcem, ki bi hoteli sedanje gibanje sa oaamosvojitev na grd način samo-pašno izrabljati, bodemo posvetili ravno tako kakor nemčurjem! Take savore osamosvojitvenega gibanja je treba odstraniti bres obsirovi Nafta Lina se bo is Ljubljane izselila, ker ne „maraw bivati „in einer Pobelstadt". Srečno pot, pa zdrava ostani! Naš blagoslov naj te spremlja na vseh tvojih potih! Is gledali ake pisarne. Jutri, v soboto se igra prvič izvrstni igro-kaz v štirih dejanjih „Maškaradau, spisal Ludovik Fulda. Igrokaz je ne le jako zabaven, nego vsebuje tudi mnogo zdrave satire na družabne in politične razmere v Nemčiji. Te razmere pa so prav take, kakor v Avstriji, in klečeplazniŠtvo, hinavstvo, štreber-stvo v Berolinu je prav isto, ki je doma na Dunaju in v vsakem večjem mestu Tako je Fuldo^a satira obča Človeška ter lete puščice iz nje tudi na naše razmere. Igrokaz je najskrb-neje pripravljen ter igrajo v njej vsi na&i igraloi, isvzemŠi g Nučiča. v Čegar stroki nastopi prvič g Lj. Ili-Čić, ki igra veliko vlogo vladnega asesorja. Prvič nastopi v glavni vlogi (učiteljioe Marte Hubnerjeve) novo-angaževana sentimentalna ljubimka gdč. J o s. Wi nt ero v a. — V torek, dne 10 t m se poje op^ra „ Samson in D al ilau. Slovensko gledališče. Grerhard Hauptmann — to je ime ki se tudi pri nas imenuje s nekim rešpektom, deloma vsled sugestivnoga vpliva časopisja, deloma ker smo videli „Potopljeni Z7onu. S „Potopljenim Zvonom" je imel Hauptmann pri nas srečo; nihče ni te igre umel in zato 80 JO V81 hvalili, nekateri vsled tega, ker niso imeli poguma, kljubovati občnemu mnenju in se postavljati v nasprotje z nemškim časopisjem. Ta respekt pred Hauptmannom je snoČi totalno izginil. „Bobrov kožuhu je vse razočaral. Tudi najlahkovernejŠi ljudje so spoznali, kako malo je zaupati nemški kritiki in kako pretirano hvalijo nemški listi vsako novo nemško delo. Nič ne pretiravamo in re čemo: Ko bi kak Slovenec spisal tako slabo igro, kakor je »Bobrov kožuh4*, bi ga javno kamenjali. Kakor pri vseh Hauptmannovih delih, se tudi pri tej igri ne ve, kaj je pisatelj pravzaprav hotel ž njo. Pravijo, da je to satira na prusko uraduištvo. Pruski ofioir in pruski nradnik sta dva tipa, ki ju je že pred Hauptmannom, na tisoče nemških pisateljev in risar je v satirično obdelalo in zdelalo. Četudi iz lastne skušnje ne poznamo pruskih uradnikov, vemo vendar iz literature kako so domišljavi, arogantni in prepotentni. Toda pl. Wehr-hahn, ki ga je Hauptmann postavil na oder, že ni več nadut neroden in smešea reterendar — to je že popoln kretin in kot tak samo predmet za pisatelja predmestnih burk. Drugi značaji, zlasti Wol£jvka so res karakteristično naslikani, a kaj posebnega tudi ni na njih. Neumnega slugo, kani balsko surovo perico, bedaste hčere itd , — to so že neštetokrat naslikani značaji Ne ene figure ni v igri, kjer bi se bila pokazala večja stvarjajoca moč, ne enega prizora, vrednega pisatelja takega imena, kakor je Hauptmann, ne ene misli, ki bi se utisnila poslu šaicem v sporni. To naj bo literarno delo, torej delo trajn e umetniške vrednosti? Samo med Nemci je mogoče, da se je „Bobrov kruh" razglasil kot umotvor. Temu se ni Čuditi. Kakor so Nemoi velik narod — njih dramatična literatura je nad vse ubcžna in ne pride dosti Čez nemške meje. Na Francoskem, Angleškem in Italijanskem ga sploh ni gledališča, kjer bi sprejeli „Bobrov kožuh" in če bi to igro uprizorili, smo prepričani, da bi ljudje od samega žvižganja Oglušeli. Tudi tehnično je igra kaj površno zverižena. Wo'f jvka je premetena tatica, ki velja za pošteno ženo. Ukradla je bobrov kožuh — uradni predstojnik pa išče ta kožuh in je tako grozno neumen, da ga ne najde. To je bistvo snovi. Ta borna snov je razdeljena na štiri dejanja, ki se vlečejo kakor jesenska megla. V gledališču je vladal dolgčas, vse je zevalo in se jezilo. Ne vemo, kako je igra v nemščini pisana; najbrž tako surovo, da je bilo potrebno jo prevesti v slovensko barabščino. Ker se je reklo, da bo snočnja predstava literaren večer, so se igraloi potrudili in govorili svoje vloge v treh markantnih narečj h, namreč v češko-slovenskem, hrvaško slovenskem in ljubljansko slovenskem dijalektu. — Igralo se je z morostarsko robatostjo, kakor zahteva naturalistična igra. Glavno vlogo je imela sioer vedno mar jiva, vestna in jako porabna gospa Dragutinovi ćeva, ki ji je bil včeraj izročen tudi šop* k. Uradnega pred stojnika je v karakteristični maski igral po stari Šabloni g. Danilo. G NnčiČ je gotovo jako talentiran iu simpatičen igralec, a to napako ima, da govori vedno z največjim patosom. Brezpomembni Fleisoher je govoril kakor kralj Lear. Ostale igralke in igraloi so se potrudili in storili, kar se je dalo pač storiti. Občinstvo je bilo najbolj zadovoljno, ko je bilo literarnega večera koneo. — s — H konoertu ..eiasbsae Matice". Kakor na obče narodnem tako je tudi na slovenskem glasbenem polju letos zabeležiti nepričakovano velik napredek. Ustanovitev samostojnega, na vrhuncu umetniških zahtev stoječega orkestra „Slovenske Filharmonij eu govori jaano o tem napredku. Koristi te ustanovitve se vidijo že povsod. Slovenska opera in opereta sta se z novim orkestrom dvignili do višine, ki nam je bila do sedaj le v idealnih željah; zabavni tedenski koncerti so postali pravi umetniški užitki, ki privabljajo toliko občinstva, da prostora nedostaje vsem posetnikom. Ali vrhuneo orkestroviu vrlin se bo šele pokazal v simfoničnih prireditvah. Teh smo Slovenoi do sedaj jako malo mogli vprizoriti, baŠ ker nismo imeli lastnega orkestra. Sedaj je to možno in „Glasbena Matica1*, ki je pri ustanovitvi novega orkestra z vso požrtvovalnostjo sodelovala in ki to veliko narodno pridobitev z vso vnemo podpira, hoče to možnost v polni meri uporabljati za glasbeno izobrazbo Slovenoev. Tekom letošnje konoertne sezone namerava namreč „Glasbena Maticau prirediti več simfoničnih koncertov v najvišjem pomenu besede. Začetek teh simfoničnih konoertov pa se bo izvršit na velikem konoertu „Glasbene Maticeu v nedeljo, 8 novembra, v dvorani hotela „Unionu, ko bo orkester poleg dveh točk z zborom (polegDvorakovegal49. psalma in njegovega „Tedeuma") tudi samostojno nastopil v veliki S chu-bertovi simfoniji v h-molu Kdor se torej po pravici veseli označenega velikega napredka na slovenskem glasbenem polju, tisti pač ne bo zamudil krasne prilike, osebno prisostvovati pri znamenitem dogodku, ko bo „Slovenska Filharmonija41 prvič dokazala upravičenost vzvišenega svojega imena, ko bo takorekoČ prejela „ognjeni krst" simfoničnega orkestra. — Na konoertu bode nastopil seveda tudi pevski zbor „Glasbene Ma tioetf z vso svojo impozantnostjo in z vsemi svojimi vrlinami. Osemnajst let že deluje ta pevski zbor na kulturno-glasbenem polju slovenskem s čudovito požrtvovalnostjo, o kateri nimajo pojma tisti, ki ne gledajo za kulise. Plačila za veliki trud pevski zbor ne pričakuje nobenega, ali vsekako pa zasluži vsaj priznanja z mnogobrojnim obiskom. Narodna zavest Sloveneev, ki se je baŠ v zidnjih časih tako lepo razvila, naj se izkaže tudi pri tej pri liki! — Pri konoertu nastopi tudi slavni naš rojak g. Julij Betetto, ki je po kratkih Študijah na dunajskem konservatoriju že postal pravi Član o kr. dvorne opere na Dunaju in kateremu dunajski listi brezpogojno priznavajo vse sposobnosti slavnega opernega pevca. — Koncert se vrši v prid dobrodelne akcije „Za otroka- na Kranjskem, ki ima blag in človekoljuben namen, lajšati otroško bedo, kruto se javljajočo v premnogih žalostnih slučajih tudi pri nas, in pogube reševati marsikatero eksistenco, da postane vendar še dober in delaven član Človeške družbe. — Vstopi oe pri gospej Česar ko v i in na večer konoerta pri blagajni. Za Trubarjev spomenik je poslal gosp. nadkomisar finančne straže Pfeifer blagajniku 7 K. Iskrena hva'a! Telovadno dru It r o „Sokol II11 V LJubljani priredi v soboto dne 7. t. m. svoj I zabavni večer v prostorih gosp. češnovarja na Dolenjski oesti. Ia prijaznosti sodeluje kvartet „Ljubljanskoga Z /ona". Nadalje je na sporedu srečolov, šaljiva pošta m smešni prizori. Godbo oskrbuje wLjub-ljanski sekstet". Začetek večera ob 7. Vstopnina 40 vin. sa osebo, obi telji 3 članov 80 vin. Vsi prijatelji sokolstva dobrodošli. Na zdar! Trgovec g Orobelnik je prodal g. Franou Ks. Souvanu ml. en gros del svoje trgovine; detajlni del bo vodil g. Grobelnik Se dalje. Lekirnar Mardetscbiager je prodal svojo lekarno na Jurčičevem trgu čehu čizmaru. Kadar bo to ldkarno prevzel novi lastnik, bomo javili. Za sedaj samo kličemo: „Vi-vat sequens! Umrl le te dni v deželni bolnišnici 3 V3 letni sinček pokojnega mestnega fizika g. dr. Koprive, ker je, kakor smo že poročali, pil is steklenic ice, katero je našel v smeteh, mravljinčji o vet. Ljubila ska podrniofea društva postnih uradnikov priredi v soboto 7. novemora v salonu hotela „11 rijau sestanek s poročili o sluibe-nem napredovanju in o službeni pra-gmatiki. Drnitvo odvetniških In notarskih uradnikov it Iranjsko ima jutri v soboto ob pol 8. zvečer se- stanek v restavraciji „Saidl" v Kolodvorski ulioi. Pogreb dr. I Dečka je bil danes v petek 6. novembra ob 3. popoldne s oel skega kolodvora na okoliško pokopališče, kjer si je rajnik že pred leti oskrbel lastno grobišče. Siltit Sranlčevlć. Pred tednom dni je, kakor smo že poročali, v Sarajevu umrl velik pesnik filozof Silvij Kranjčević. Njegovemu spominu posveti leposlovna smotra „S a vremeni ku v Zagrebu svojo letošnjo december sko Številko ter vabi vse slovenske pisatelje, naj prispevajo za to Številko z večjimi ali manjšimi prispevki (stihi ali proza, razprave ali leposlovje, sentenoije). Naj bi ob spominu Kranjčevičevem poleg Hrvatov bilo najti Slovence Prispevke je poslati do 15. novembra uredništvu „Savremenikau prof. dr. Branimiru Livadicu, Zagreb, Guudul ćeva ulica. Roditeljski sestanek v Zttični bo v nedeljo ob 3. popoldne v za tiski šoli. Sotel Arko v Ribnici toči še vedno Koslerjevo takozvano dragan -sko pivo. Slovenci pijejo samo slovensko pivo! Logaški ,,Sokol11 priredi v nedeljo 8. t. m v slučaju le pege vremena pešizlet na Vrhniko v kroju. Odhod točno ob pol 3 popoldne Bratsko društvo na Vrhniki priredi ta dan veselioo v prid javne ljudske knjižnice in je z ozirom na to pričakovati največje udeležbe 8 strani Logatčanov. Gotovo ne bo nobenemu žal krasnega jesenskega sprehoda v družbi Čilih Sokolov. Nesreča nn dolenjski železnici V ponedeljek zvečer padel je z vlaka med postajama Grosuplje in Šmarje 81etni dijak Stanko Rus z Grosupljega. Vračal se je s svojima starejšima sestrama s počitnic v Ljubljano. Vsi trije so bili 7 enem ku-peju in še neki profesor s svojo soprogo. Vagon je bil prav stare tipe, katere železniška uprava pošilja le še na dolenjsko železnico. Ker je bilo v vagonu zelo hladno in je bila pri vagonu šipa odprta, šel je fantiček đa bi zaprl šipo; komaj pa se dotakne okna, se vrata odpro in on izgine z vagona. Vlak je bil le Še kakih 200 metrov s postaje Grosuplje. Sostrioe in gospod profesor z gospo soprogo so začeli vpiti, klicati na pomoč ali slišal ni nihče, vlak je šel svojo pot. G-otovo bi bile tudi sestre ponesrečenega poskakale z voza ako bi iste imenovani sopotniki ne bili držali. Na postaji omarje skočile so vse obupane sestre z voza ter letele jokaje nazaj po progi proti Grosupljem iskat svojega bratca Vlakovodja dolenjskega večernega vlaka, ki se križa na postaji Šmarje, je bil na postaji o nesreči obveščen in je vozil proti Grosupljem zelo počasi in previdno in res so našli v bližini postaje Grosupl.e ponesrečenega dečka v jarku nezavestnega. Ko so ga vzdignili in spravili v vlak ni nič vedel, kje da je in kaj se je zgodilo. Dobil je zunanje in notra nje poškodbe vsled padca iu presta-lega strahu, kajti ležal je tam skoro Četrt ure pri 2° mraza. Pač Čudno in ne odpustno da uprava dolenjski že lezuio tako slabo skrbi za varnost potujočega občinstva, ki nima niti take priprave na vozovih, da bi se moglo dati med vožnjo znamenje, vlak ustaviti. Saj je potnikom dolenjskih želez nio ravno tako ljubo življenje, kot potnikom kake druge železnice. Zdaj se ua vlaku med vožnjo primerijo lahko velike nesreče a ni mogoče vlaka vstaviti, oziroma dati zato znamenja, če imajo različne table z laš kimi in nemškimi napisi na vozovih dovolj prostora, bila bi gotovo, na prava za ustaviti vlak, boj namesta, kaiti s tem se lahko večkrat]preprečijo velike nesreče. 8 eeste. Včeraj popoldne sta se pri prelazu na Dolenjski oesti spla šda Franu Somraku is Most konja in »dirjala z vozom, na katerem je bila tudi Somrakova žena in mati, dalje Voz se je na to zvrnil v jarek, kjer se pa k sreči ni nihče poškodoval, le konj se je odtrgal od voza in dirjal proti Dolenjskemakolodvoru, kjer so ga prijeli. Konja sta se splašila vsled straha pred električno železnico. Nesreća. Včeraj je na postaji Grosuplje skočila neka ženska iz železniškega kupeja Še predao je vlak obstal in se tako poškodovala, da so jo morali nezavestno pripeljati v deželno bolnišnico. V detelno bolnišnico so včeraj pripeljali 30 letnega posestnikovega sina Antona Eržulja is Zdenske vasi, katerega je še 7. vinotoka brez povoda na cesti napadel neki vojak in mu z bodalom desno nogo močno razparal. Vojaški komisijski ogled se je na liou mesta že vršil. Čigava sta koala? Predsnoč-njim so prijeli na semnjišču dva konja, katera je nekdo tam posabil (prehuda pozabljivost) ter ju oddali v hlev pri gostilni pri klavnioi. Lastnik naj se sa nje aglasi pri magistratu. Semenj. Dne 4 t m. je bilo na mesečni semenj prignanih 706 konj in volov, 315 krav in telet, skupaj 1021 glav. Kupčija je bila pri konjih, kakor tudi pri goveji živini prav dodobra, ker po govejo živino so prišli Korošci, Lahi pa po oboje. Na tla podrl je predvčerajšnjim neki jezdeo ženo železniškega Čuvaja Ivano Furlanovo ter jo na glavi znatno poškodoval. Neprijeten nočni gost. Ko je predsnočojim začu1 a neka gostil niča -rica v Trnovem na vrtu Šum, je šla pogledat kaj je. V tem trenutku jo pa pograbi moška roka za vrat, jo vrže ob tla, potem jo pa hoče vleči na vrt, slednjič pa skoči čez vrtno ograjo in zbeži. Gostilničarka je bila pri tem lahko telesno poškodovana, gosta pa so izsledili v osebi nekega domaČega rogovileža in dobi za svojo bedarijo plačilo pri oblasti. Šipo SO bilo napoti danes ponoči nekemu 19 letnemu mladeniču pri remizi električne cestne železnice, vsled Česar si je hotel napraviti malo zabavo ter je tri razbil, potem pa zbežal v drvarnico bližnje hiše. Trije uslužbenci so takoj skočili sa njim, ga prijeli in oddali stražniku, da ga je odvedel v zapor. Povoda temu veselju fant noče povedati. Pač neumestna zabava Kolo ukradeno je bilo dne 1. t. m. posestniku Alojziju Košaku v Škocjanu, katero je imel spravljeno v odprti kleti Kolo je črno ples kan o, že precej obrabljeno ter vredno 60 K. Tat je neznan. Ubegli dijak. Ivan Krains, o katerem smo poročali, da je minuli mesec od svojih stariŠev pobegnil, se je dne 3. t. m. zopet sam povrnil. Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 11 Slovenoev in 10 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 25 Hrvatov in Slovenoev. — V Heb je šlo 35 Hrvatov in 10 Maoedonoev, v Iuomost 10 Hrvatov in 3 Macedonoi, v Lino 10 na Dunaj pa 15 Kočevarjev, v hrvaške šume se je odpeljalo pa 25 notranjskih tesačev. Nasla Je zasebni ca g. Apolonija švabova slat privesek. Protldenonstrocile pred sodiščem. Razžaljeni Belgijci. Niso to demonstracijski prizori, izza 18. do 20. septembra, ki so se včeraj cel dan obravnavali pred tukajšnjem okrajnim sodiščem, temveč oni mučni prizori, mučni namreč za slovensko občinstvo, ki je tupatam posamezno hote ali nehote dajalo duška svoji ogorčenosti nad dogodki 20. septembra, s tem, da je zaklical kdo na ulici kakemu vojaku 27. peš-polka kak »fej«, ali kaj podobnega. Dogajali so se tedaj par dni redni slučaji, da je bil vsak tak pasant po vojaštvu aretiran, — bilo je že naravnost nevarno pljuvati na cesti, kajti ako je bil v bližini kak vojak 27. pešpolka, je bilo to že žaljenje vojaške časti, in dotičnik se je moral včeraj radi tega »prestopka« zagovarjati pred sodiščem. Sodnik sodni svetnik P o t r a -t o , zapisnikar Oh m - Janu-schowsky, funkcij onar državnega pravdništva Zupane, ki uradno zastopa polkovno poveljni-štvo, a kot specijalni zastopnik polka je navzoč stotnik Schvebin-ger. Ivanka Miklaveič, branjevka na Pogačarjem trgu, je zaklicala dvema in pozneje štirim vojakom 27. pešpolka, ko so šli mimo njene stojnice na Pogačarjem trgu, besede: »Pfui Morder«. Tako izpovedo pričo Alojzij Neuhold, Kajetan Friedl, Josip Jaksche in Alojzij Galan. V »civi ln« so ti orjaki razun enega hlapci! Toženka je poslala k obravnavi pismo, da je bolna v postelji, da se obravnave ne more udeležiti osebno. Sodnik je mnenja, da ta opravičba, ker ni zdravniško potrjena, ne zadostuje iu izreče na predlog stotnika Schvebinger, ki z ozirom nato, da je omošena in ima otroka, priporoča naj m i 1 ost nej šo obsodbo, razsodbo, po kateri se obsodi toženko na 24 ur zapora. Anton Papež, uslužbenec južne železnice, je po izpovedbi prič Jo-hanna Schriffler, Ignaca Ki-tzencggerja in drugih zaklical »pfui« in pljunil pred vojaki 27. pešpolka. Ker se Papežu ni moglo dostaviti vabilo k obravnavi, sc obravnava preloži, da se mu dostavi vabilo. Milan Kovač, vajenec in Fran Stopar, trgovski sotrudnik, oba pri trgovcu Ihlu, sta obtožena: prvi, da je dvakrat mimo Ihlove trgovine gredočega prostaka 27. pešpolka Jo-hanna Puscheniaka razžalil s »pfui«, tretjič pa ga namenoma sunil z listnico. Kovač odločno oporeka. S t o p a r pa da je pozneje, ko je pri šel Puscheniak z mestnim stražnikom v Ihlovo trgovino, da dožene ime Kovačevo, rekel Sie lug en. S t o p a r se zagovarja, da je te besede rekel zato, ker je bil prepričan, da Kovač ni žalil vojaka, ker tisti teden ni on imel s plahto zunaj nič opraviti, temveč drug vajenec. Obsojen je bil Kovač na 24 ur zapora, Stopa r pa na 10 K globe. Telefonska in Brzojavne poročna. Vukotić je vrnil avstrijske rede. Belgrad, 6. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) S Cetinja javljajo: Posebni odposlanec črnogorskega kneza v Belgradu brigadir Vukotit*, ki se je pred par dnevi vrnil na CY-tinje, je poslal, ker do danes ni dobil s strani avstrijske vlade nobenega zadoščenja za žalitev, storjeno mu v Zagrebu, avstrijskemu poslaniku baronu Kuhnu vse avstrijske rede s pismom, v katerem sporoča poslaniku, da redov z ozirom na dogodek v Zagrebu ne more več nositi. Demisija barona Becka, Dunaj, 6. novembra. Vsled včerajšnjih klepov krščansko - socialno stranke in čeških strank je položaj postal velekritiren. Baron Beck bo jutri podal svojo demisijo. Sestavo novega kabineta bo cesar najbrže poveril baronu Bienerthu. Kdo bo novi poljedelski minister? Praga, 6. novembra. „Tagb1attu javlja, da bo predsednik poslanske zbornice postal sedanji poljedelski minister dr. Eb en h o oh, poljedelski portfelj bo pa prevzel dosedanji predsednik poslanske zbornice dr. W e i s s-kirohner. Ministra Prašek in dr. Fiedler. Dana f. 6. novembra. Ministra dr. Fiedler in PraSek sta se danes opoldne vrnila iz Prage. Popoldne imata konferenco z baronom Bečkom. Črnogorski mohamedanci. Cotlnle, 6 novembra. Črnogorski mohamedanci so vložili prošnjo na vlado, naj se jih pritegne v vojaško službo. Za slučaj vojne bodo sestavili posebno prostovoljno legijo. Zakon o aneksiji. Budimpešta 6. novembra. Zakon o aneksiji, ki se predloži obema parlamentoma, bo obsegal samo tri paragrafe. V zadniem paragrafu se pravi, da bodo o pravnem stališču okupiranih deželo razpravljali obojestranski vladi in oba parlamenta. Priprave za sprejem kralfeviča Gjorgja Belgrad 6. novembra. Danes popoldne se prestolonaslednik Gjorgje pripravlja za izreden sprejem, ker je on prvo svojo misijo v službi Srbije, Četudi mlad, odlično izvršil, kar vsi priznavajo. Časopisje ga že naziva zaslužnim Srbom. Aranžiranje sprejema je prevzel občinski svet. Veselje v Srbiji. Belgrad« 6. novembra. (Pos. brz. „Slov. N*r ) Vesele petrogradske vesti so napravile tukaj močan vtis. Časopisje hvali odličen nastop ruske vlade, ki je pod pritiskom celokupnega ras-akega javnega mnenja, posebo dume, spremenila svojo politiko. Mogoče, da bo sedaj Avstro • Ogrska primorana nastopiti pot kompromisa in tako dobita Srbija in Črna gera zahtevano kompenzacijo, ki je itak skromna, brez prelivanja krvi, Angleži za Srbijo. Belgrad, 6. novembra. (Pos. brz. „Slov. Kar) Iz Londona je prišel brzojav, da svetuje „DaiIy Telegraphu, ki se zelo odločno zavzema za interese Srbije, odkar je nastal konflikt, v naj novejši Številki Srbiji in Črni gori oboroževanje in mirno čakanje razrez voja dogodkov. Ako se pokaže potreba vojne, bodo ne samo simpatije na njih strani, nego lahko pričakujete tudi dejanske pomoči. To Srbija ve in je pripravljena na vsako eventualnost popolnoma. Slovenci m Slovenke! ne zenite Hrome sv. Cirilo In Metoda! rtetcorologltno porotno, ^ttto,. n%č moijem SO«. Srednji «**eni tUk 736 9 Srednja včerajšnja temperatura 2*5 norm. 6*1°. Padavina v 24 urah 00 mm Stanovanje S 3 SObsml, kuhinjo in pritiklinami, na razpolago je vrt In pralnica, se odda za februarjev termin, Kutinova eests 23, IL nadstr. 3912—4 Krojaški polnit 10 sprejme takoj pri P. Busu, krojaču nn Bledu. 3986-1 Vabilo na vinsko Meo ki se vrši v soboto, dne 7. novembra 1908 v salona pri „Kankertu" v Šiški Spored; Prihod župana 3 spremstvom viničarjev in viničaric itd. točno ob polu 9. zvečer. Otvoritev trgatve ob 9. Po trgatvi prosta zabava s šaljivo pošto, plesom in korijandoli. Začetek ob 8. Vstopnina 30 vin. Ker je 10°/0 čistega dobička namenjenega v prid narodnim žrtvam, se preplačila hvaležno 'sprejemalo. . „. K obilni udeležbi vljudno vabijo 3983 - 2 prireditelji Stanovanje s 1 sobo, kuhinjo in drvarnico se odda sn februarje* termin mirni stranki. 3962—3 Več Pmle it 4 ali Privoz 17. Oddajo se: lokali, pripravni za pisarne ali trgovine, dalje prostora sn skladišča v sredini mesta, pripravni za stavbni materijal itd. 3869—4 Poizve se v pisarni DeflheugbL V lepem letoviškem kraju na Dolenjskem se pod jako ugodnimi pogoji prodn no vozi dana V v kateri je dobro vpeljana gostilna in tudi sposobna za vsako obrt. Natančnejša pojasnila daje Ivan Perenlo, posestnik v Eriki vasi pri Bre ticah 3936-3 838 8 ova glicerinska Novosti: kos Savon fin „Boa Juan" y 10 parfumih K— 30 „ „ v,Ulas Blanc" .... K — 40 „ „ „Violetto de Niče" . . K — 50 „ Royal extrafin „Bose de Schlraz" K 2 50 Dobiva se v vseh boljših zadevnih trgovinah. mila. prodajalka za mešano stroko 3866—3 posebno za manufakturni oddelek so sprejme v trgovini na deželi, kjer so stalne cene. Narod"afroPŠ88.rČeVal * *™f »S1°- Samo 6 dni Havre-New Tork Francoske prekomorske dražbe. Edina nalkrafta črta čez Bazel, Pariz, JCavre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vsa slovanska pokrajina ■nT" samo "Val 349 40 oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubljana Dunajska cesta 18 £jttbljana ▼ novi hlftl „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rigovcn". Kurite samo z velenjskimi »salonskimi briketi"! 3984—1 novem. | Caa apazo vanja Stanje barometra v mm 1! 11 Vetrovi f? Heba 5. 9. zv 736 3 31 sr. vzhod -'oblačno ■ 7. zj. 2. pop 735-8 734-6 21 57 si. vzhod si. svzhod del"obl. Najboljši m najcenejši materijal za kurjenje sob. Cene sa brikete, dostavljene t hičo: 100 do 500 kosov a 100 .... K 160 500 do 1000 „ a „ .... K 150 1000 do 5000 „ a „ .... K 140 Edina prodala In zaloga za L|nbl|nno In okolico: St. A C. TAUZHER, Ljubljana. C^n^ ~v-«a» W"i •*» m Jfajvecja zaloga bukovih in mehkih drv, celih in razsekanih. Zdrava in suha drva, vse postavljeno na dom. Snrefmefe se takoj 3 «anesljiyi, po-Steni in tremi potniki za jako dobro idofci predmet. Ponudbe na upravniStvo ^Slovenskega Naroda". 3981-2 Prva slovenska modna trgovina gospode Ljubljana, Mestni trs 19, se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence. Lepo v drugem nadstropju hlio štev, 5 v Knaflovlk ulicah, s 3 sobami, sobo za Služkinjo iu drugimi pri pH d ki, ae odda takoj ali za februar 1909. Več v „Narodni tiskarni' ali pa pri Jo a. Lavrenčićn, pisarna mest užit. zakupa nn Dunajski centi št 31. V elegantno zidani hiši SO cen6 Oddn lepo stanovanje s 4 sobami in pritiklinami, e električno razsvetljavo in hodnikom za snaženje za februarjev termin. Oddn so tudi takoj trasitno skladišče in majhno stanovanje S sobo in kuhinjo. Naslov v upravniStvo „Sloven-skega Naroda". 4863—3 Podpisani urad razpisuje s tem službo občinskega zdravnika s sedežem v Hrastniku, z letno plačo 2000 bron in prostim stanovanjem. Slovenščine ali katerega slovanskega jezika zmožni prosiloi naj svoje dovolj opremljene prošnje vložijo tu sem —do 30. novembra 1908- — 3954 2 Župansto Trbovlje, dne 1. novembra 1908. Samo R 4. ji Posebni oddelek, poln jesenskih in zimskih jopic, paletotov in pelerin za dame in deklice, po 4 krone. .Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič I_3-L3."bl5a.n.a, G-larm.! trg: 5. Slovenci! Zadnji dogodki so'namTpokazali, da se moramo emancipirati i na ekonomskem polju l Slovenci, zavarujte Vaše imetje samo pri slov. zavarovalnicah. Slovenci zavarujte Vaše imetje pri „C R O AT 11" katera je edini zavarovalni zavod bratskega hrvaškega •, - ', naroda. ============= „Crotla" Je edini slovanski zavod, kateri daje en četrt dobička v kulturne namene Jugoslovanov. 3968-2 Vsa pojasnila daje: Glavni zastop „Croatie" v Cjubljani, Gosposke nlice št. 4. Iščemo okrajne zastopnike in akvizlterje za vse kraje na Kranjskem in na Štajerskem Nizko pod ceno prodajam radi poznanj kun J t« prostora obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče 3871 io za gespede in dečke kakor najmodernejšo konfekcijo za Dame in deklice. Metciista trgoma A. Lahlt 1iH* Sprejema »»varovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zla#ti je ugodno zavarovanje na doživetje in ■mrt ■ manjkajočimi se vplačili. Vsak [Član m* pot preteka potih let 0J; pravico dojdividende. ta SLHVIJA" 45—li9 - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - -Raz. fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430*97 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vsoal&ozi ilovansko-narodno opravo. Vsa pojasnila daje: •oaomlBi zaatop ¥ LJubljani, Šigar pisarne so v lastne j banenej hiši nlt< Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceninje takoj in najknlantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore v narodne in obČnokoiiatne namene. Izdajatelj in odgovorni nrednik Rasto P u s t o s 1 e m š e k. Lastnina in tisk »Narodne tiskarna«. W+Q 66