CELJE, 28. OKTOBRA 1982 - ŠTEVILKA 43 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje,
slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
PADLIM V
SPOMIN
Na območju Šentjurske
občine je veliko spomenikov
in spominskih obeležij, za
katere v glavnem skrbijo
borci, mladinci, pa tudi kra-
jani. V teh dneh bodo v spo-
min na padle zlasti šolarji
prižigali sveče in grobove
okrasili s cvetjem. Komemo-
racije se bodo v šentjurski
občini zvrstile 29. oktobra.
Ponekod pa tudi na sam Dan
mrtvih.
V Šentjurju bo komemora-
tivna slovesnost tega dne ob
11. uri. Učenci osnovne šole
pa bodo pripravili prilož-
nostni kulturni program.
MP
TDFPRED
ZAČETKOM
Celje slavnostno okraše-
no in pripravljeno pričaku-
je svoj deseti filmski praz-
nik. Delovni ljudje in obča-
ni so prispevali že v pripra-
vah svoj delež k podobi Ce-
lja pred začetkom jubilej-
nega desetega Tedna do-
mačega filma. Zdaj priča-
kujemo le še polne dvorane
in plodne in delovne dogo-
vore. Celje vnovič po-
zdravlja domači film!
or dnevu mrtvih
BLESK SPOMINA,
NE C VEN K A
Življenjski krog se prične in konča z
bolečino. Ob rojstvu se bol meša s kri-
ki radosti, ob smrti vsakdo najde svoj
mir. Sreča je v tej danosti, čeprav ža-
lost ob izgubi najbližjega svojca ali pri-
jatelja ostaja. Sčasoma jo prekrije ko-
prena vsakdanjosti, a docela nikoli.
Če ne drugače, se v mislih pomudi-
mo pri svojih dragih ob praznikih. Pa
ne samo ob Dnevu mrtvih, ko se dru-
gih spomnimo tudi na ta način, da jim
bolj kot vse leto uredimo poslednji
dom. Počastimo in obiščemo jih tudi
takrat, ko intimno obudimo kakšen
dogodek ali pa celo samo tedaj, če je
nam samim hudo. Kaj ni najlepše po-
govarjati se v srcu?
Otožen jesenski veter, ki je pregibal
vrhove dreves in naznanjal hladnješe
dni. Temno je postajalo in nebo je pri-
tiskalo k tlom.
Počasi sem se sprehajala po celj-
skem pokopališču. Nekje je starejša
ženička plela bilke plevela, rahljala in
božala zemljo, da bi iz nje zaduhtelo
za praznik.
Drugje je mlado dekle urejalo grob
mladeniču, bratu, dragemu. Povsod
delo pred prazniki, z belim peskom
posute potke, zelo malo opustelih in
neurejenih grobov. Ce je le kdo takšen
sorodnik se vsaj v teh dneh spomni
svoje dožnosti. Zal, dostikrat le pred
prazniki, naša misel pa bi morala biti z
njimi vse leto. Smo res že toliko otope-
li, da nas samo koledarski praznik spo-
mni na našo obveznost? Tudi naša
srca prerašča plevel kot grobove na
pokopališču. Cut odgovornosti se zga-
ne v trenutku, ko ga obudi prestiž.
Takrat se želimo izprsiti in gorje, če bo
na sosedovem grobu večje cvetje ali
bolj bohotni cvetlični aranžma. Ni
nam žal denarja za takšna tekmovanja,
ki so zlasti zadnja leta že prerastla v
megalomanijo bahavosti, nadutosti in
samopašnosti. Je sveča, prinešana iz
tujine, vredna več od one, ki jo bomo
kupili pri nas? Je umetelna ikebana
dragocenejša od skromnega šopka?
Bleščava spomina v srcih, ne razkošja
v cvetju, je misel, ki prepleta današnje
dni.
Redki grobovi bodo ostali v teh
dneh neurejeni. Med njimi tudi nekaj
takih, kjer so pokopani ljudje, ki so
vtkali v našo zgodovino svoje nepretr-
gane niti. V Celju se s takimi imeni
srečujemo največ na starem in opuste-
lem pokopališču na Golovcu. Morda
temu dejstvu, da je ta prostor že odpi-
san, botruje misel, da pozabljamo na
može, ki so tu pokopani. Povsod jih
bodo prižigali, ti naši otroci, ob grobo-
vih talcev, zapuščenih partizanskih
počivališčih, pri tem pa se jim bodo
oči svetile v odsevu sveč. Pa jih spo-
mnimo ob tem še na naše velikane
duha, ki so zrna dodajali naši zgodo-
vinski preteklosti. Za nekatere preskr-
be določene ustanove. Grob pisatelja
in prevajalca Vladimirja Levstika re-
dno oskrbuje Osrednja knjižnica
Edvarda Kardelja v Celju. To je svetal
vzgled za vse ostale osamelce, ki jih je
malo, so pa.
Ampak staro bratstvo je še živo. Ve-
dno bolj verjamem vanj, tudi v teh
težkih časih. Kajti zdravo je pri koreni-
nah in svet teme ga najeda počasi.
Oton Zupančič je zapisal v pesmi:
Živeti - umreti je usoda naša,
a cilj nam je visoko posajen!
Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša,
a večno se bori za svoj namen...
ZDENKA STOPAR
KOMEMORACIJE
V CELJU
V Celju bodo osrednje
komemoracije ob dnevu
mrtvih jutri, v petek, 29.
oktobra. Pri grobnici na-
rodnih herojev na Šlan-
drovem trgu bo ob 11.
uri, v zaporih »Stari pi-
sker« ob 11.45, pri grob-
nici padlih borcev NOV
na Golovcu pa bo ob 16.
uri.
Program je pripravila
šolska mladina v sodelo-
vanju z občinskim odbo-
rom ZZB Celje ter godbo
na pihala kulturno pro-
svetnega društva France
Prešeren in EMO, vojaki
granizije JLA iz Celja bo-
do na komemoracijah na
Šlandrovem trgu in na
Golovcu počastili spo-
min na padle borce s
častnimi salvami.
Krajevne organizacije
ZB pa so v svojem kraju
skupno z učenci uredile
tudi ostale grobove pad-
lih borcev in žrtev naci-
stičnega nasilja ter osta-
lih obeležij NOV.
WF
PRIZNANJE
HOTELU MERX
Delovna organizacija
Ozrenturist iz Doboja, ki že
vrsto let uspešno sodeluje s
celjskim hotelom Merx
(Dnevi bosanske kuhinje
ipd.) je ob 30. obletnici svoje-
ga uspešnega delovanja, ki
so jo proslavili prejšnji te-
den, za izredne zasluge pri
razvoju delovne organizacije
in za dobro sodelovanje po-
delila plaketo in posebno
priznanje hotelu Merx v Ce-
lju. Priznanje je nova vzpod-
buda kolektivoma obeh de-
lovnih organizacij iz pobra-
tenih občin za razširitev so-
delovanja.
OK SZDL O 9
MESEČNIH
REZULTATIH
Na seji OK SZDL v Žalcu
bodo v sredo ocenili devet-
mesečno gospodarjenje v
občini ter obravnavali poro-
čilo o realizaciji programa
vlaganj v objekte družbenih
dejavnosti in komunalno iz-
gradnjo. Ob koncu seje bodo
govorili še o delovanju in fi-
nanciranju krajevnih skup-
nosti v občini.	J. V.
V govoru, ki sem ga imel na otvoritvi celjske filmske
prireditve pred sedmimi leti, sem med drugim dejal:
,Teden domačega filma v delavskem Celju postaja
osrednja slovenska filmska manifestacija.« Sedaj, po
sedmih letih in ob deseti obletnici njegovega obstoja
jp delovanja lahko mirno rečem, da je Teden do-
končno postal osrednji slovenski filmski praznik. O
tern ne priča le jubilejna letnica, število predvajanih
filmov, ne le tistih, nastalih v naši ožji ali širši domo-
vini, temveč tudi po svetu, ne zgolj število posveto-
vanj- razgovorov, razstav in drugih spremljajočih pri-
reditev, pa tudi statistični prikaz števila obiskovalcev
ne. O tem priča predvsem dejstvo, da se je Teden v naši
zavesti zasidral kot nepogrešljiva sestavina našega kul-
turnega življenja, ki je že zdavnaj prešla meje. Celja in
okolice in postala prireditev vseslovenskega, vmnogo-
čeiri pa tudi jugoslovanskega pomena. Tisto, kar pa ji
daje še posebno vrednost, težo in pomen, je razsežnost
združevanja, povezovanja in sprotnega preverjanja
marsičesa, kar za mnoge glave še vedno sploh ni združ-
ljivo. Prav Teden domačega filma je namreč dokaz,
kako se lahko za isto mizo srečajo ustvarjalci, predva-
jalci filmov, distributerji, filmski pedagogi, kritiki,
igralci itd. na eni strani, pa delavci iz neposredne proi-
zvodnje, krajani, filmski ljubitelji, mladina vseh staro-
sti na dr.igi strani, skratka vsi, brez katerih filma prav-
desetemu tednu
domačega filma na pot
zaprav sploh ne more biti. Tisti, ki ga ustvarjajo in
skrbijo za to, da pride do gledalcev, in tisti, katerim je
namenjen. Soočanje, dialog, medsebojno spoznavanje,
socializacija filma kot pomembnega, predvsem pa
enega najbolj množičnih medijev sedanjosti, ki jo
omogoča Teden domačega filma, je tista kvaliteta, ki
zagotavlja vse večjo podružbljenost te dejavnosti in ki
prispeva, četudi včasih z majhnimi koraki, dragocen
delež v zgodovinskem procesu osvobajanja dela in
človeka. O tem priča navsezadnje tole neizpodbitno
dejstvo: združeno delo, ki mu mnogi še vse prevečkrat
poenostavljeno pripisujejo izključno vlogo proizva-
jalca t. i. materialnih dobrin in zgolj ustvarjalca do-
hodka, iz katerega se nato finačno napajajo družbene
dejavnosti, med njimi seveda tudi kultura, je celjsko
filmsko prireditev nedvomno vzelo za svojo. Ne le z
materialno ali finančno pomočjo, temveč predvsem z
odpiranjem svojih vrat ustvarjalcem in filmskim de-
lavcem v tovarniške obrate, delavcem, neposrednim
proizvajalcem pa v kinodvorano, je bistveno prispe-
valo, da je celjski Teden danes tisto, kar se je pred
desetimi leti morda zdelo le utopija in težko uresnič-
ljiva želja majhnega števila zanesenjakov.
Desetletnico Tedna domačega filma v Celju bi bilo
težko lepše proslaviti, kot s kar šestimi novimi sloven-
skimi filmi, ki se bodo letos predstavili občinstvu. To
je nadvse pomembno in razveseljivo še zlasti zato, ker
se je pred tremi leti znašla slovenska fili. ;ka proizvod-
nja v morda najresnejši krizi od njenega nastanka. Šest
filmov na celjskem Tednu pomeni torej, da je najhujša
kriza mimo in da ima domača filmska ustvarjalnost
vse možnosti, da krene tako organizacijsko kot ustvar-
jalno po novih poteh. Seveda pa nas impresivna šte-
vilka šestih celovečernih filmov v dobrem letu dni ne
sme uspavati in napeljati na misel, da problemov ni
več in jih v bodoče ne bo. To bi bila največja napaka, ki
bi jo lahko storili. Narediti bo treba še marsikaj. Že
pred sedmimi leti sem se v svojem uvodnem nagovoru
zavzel za večje in tesnejše, na dohodkovnih odnosih
ter na enotnih programskih izhodiščih temelječem so-
delovanju med proizvodnjo, distribucijo, kinemato-
grafsko mrežo in televizijo. Zdaj lahko rečemo, da v
vsem tem času žal ni bilo dovolj storjenega in da je
predvsem to ena glavnih nalog, če hočemo zares govo-
riti o novem duhu, ki naj bi prevladal v naši - združeni
kinematografiji. Za temeljito preobrazbo slovenske ki-
nematografije imamo navsezadnje dovolj čvrsto in
trdno politično platformo, zapisano v dokumentu So-
cialistične zveze, ki je po letu 1980 posvečala tej pro-
blematiki še posebej veliko skrb.
Sest slovenskih filmov na letošnji prireditvi ni maj-
hna stvar. Ce pa se nekolikanj poglobimo in razmi-
slimo o programskih in repertoarnih vidikih predstav-
ljenih filmskih del, je morda z nekoliko kritičnim pri-
zvokom še zmerom aktualna misel, ki jo je že pred
mnogimi leti izrekel delavec iz celjskega EMA: »Jaz,
pa ne le jaz, bi rad videl na platnu nas delavce v
proizvodnji in samoupravljalce...« Zdi se, da ostaja to
še vedno velik dolg naših filmskih delavcev svojemu
zvestemu občinstvu. Ob vsem spoštovanju naše prete-
klosti in vseh vrst kulturne tradicije, ki še vedno več
kot očitno prevladuje v velikem delu naše filmske
proizvodnje, živimo danes in tukaj. Pred tem si ne
smemo in ne moremo zatiskati oči ter iskati izhode v
varnem zatekanju k že zdavnaj preverjenemu, hkrati
pa se izogibati pravim sodobnim problemom, ki zaslu-
žijo umetniško filmsko upodobitev. Kakorkoli že:
najsi črpamo iz preteklosti ali sedanjosti, vsako pravo
umetniško dejanje je vendarle zastrto z vizijo priho-
dnosti.
FRANC ŠETINC
V ŽALCU O SPREMEMBI PLANA
Na današnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih
s*Upnosti žalske občinske skupščine bodo najprej podali
Poročilo o realizaciji programa vlaganj v objekte družbenih
^javnosti in komunalno izgradnjo v letih 1980 in 1981. V
Nadaljevanju bodo podali še poročilo o realizaciji samo-
upravnega sporazuma o temeljih plana občinske razisko-
vane skupnosti do konca tega srednjeročnega obdobja, po-
bili pa naj bi tudi ribiško gojitvene načrte. Na seji bodo
j?°dali tudi informacijo o poteku priprav na spremembo in
?°Polnitev družbenega plana občine Žalec za obdobje do
^onca leta 1985. Na seji zbora krajevnih skupnosti, ki bo po
^Upnem zasedanju bodo podali tudi poročilo o delu krajev-
skupnosti v žalski občini v lanskem letu. Podobni
^Hevni red kot za današnje skupno zasedanje je bil tudi
»?.eraJ na seji družbenopolitičnega zbora občinske skup-
me-	JANEZ VEDENIK
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
zaprisega mladih vojakov
Nova generacija mladincev, ki je prišla na odslužitev voja-
škega roka v Celje, je v soboto svečano zaprisegla. Prišli so
iz vseh krajev naše domovine, da se usposobijo braniti mir
in dosežke naše samoupravne socialistične ureditve, skupaj
s svojimi starešinami pa bodo tudi oni nadaljevali že tradi-
cionalno dobro sodelovanje med Celjani, zlasti mladimi in
Jugoslovansko ljudsko armado. Stkali pa bodo tudi nešteto
vezi bratstva, ki bodo živa še dolgo po tem, ko se bodo
sedanji vojaki vrnili na svoje domove. Tudi ta generacija pa
bo gotovo poleg osvajanja vojnih veščin prispevala pomem-
ben delež pri naših skupnih stabilizacijskih prizadevanjih in
dograjevala vse tisto, kar so že dosegle generacije pred njo.
BR
komunisti o agroživilstvu
VELIKO HMELJA
Pa vsega drugega manj...
Medobčinski svet Zveze
komunistov za celjsko ob-
močje je organiziral že peti
»tradicionalni« agroživilski
posvet, na katerem je ocenje-
val naloge komunistov na
področju proizvodnje hrane
in pri uresničevanju politike
na vasi. V bistvu je šlo za
oceno sklepov in stališč, ki
so jih komunisti za agroživil-
sko področje na širšem celj-
skem območju sprejeli v lan-
skem decembru.
Kljub temu, da je bilo veli-
ko politične in strokovne ak-
tivnosti v vsem regijskem
agroživilstvu in na vasi, pa z
rezultati tudi komunisti na
celjskem niso zadovoljni. Pa
strnimo najprej nekaj ugo-
dnejših ocen, od katerih naj-
višja velja savinjskemu hme-
ljarstvu. V hmeljarstvu je bi-
la letos druga najboljša leti-
na po vojni, pri čemer je celj-
ska regija prispevala v skup-
ni slovenski pridelek hmelja
dobrih 70 odstotkov. Hektar-
ski pridelki sodijo v sam
evropski vrh oziroma sve-
tovni, zadovoljivi so celo fi-
nančni, torej devizni učinki.
Tudi v pridelavi ozimnih
žit, zlasti pšenice so bili do-
seženi primerni rezultati, ki
bi bilo še večji, če jih ne bi
pokvarila junijska toča z na-
livi, zlasti na območju občin
Celje, Žalec, Šentjur in
Šmarje pri Jelšah. Zaradi te-
ga je družbeni sektor pride-
lal 700.000 kilogramov pšeni-
ce, kar je osemdeset odstot-
kov načrta, zasebni pa mili-
jon 185.000, kar je boljši re-
zultat in predstavlja dobrih
91 odstotkov načrtovane pri-
delave tržnih viškov pšenice.
Slabi rezultati in pridelki
so v travinju, saj travnike iz-
koriščajo na celjskem še vse
preveč ekstenzivno s pre-
majhno uporabo mineralnih
gnojil. Nič boljše ni pri pri-
delavi koruze, za zrnje in si-
lažo, čeprav je po prvih oce-
nah tega pridelka več za peti-
no, silažne koruze pa celo za
slabo tretjino v primerjavi z
lanskim letom.
Skratka: kot paradoks se
slišijo ugotovitve agroživil-
skega posveta, da je preskr-
ba z osnovnimi prehrambe-
nimi proizvodi na celjskem
območju bolj kritična kot
lani, čeprav smo imeli tako-
rekoč nadpoprečno letino,
naklonjeno vreme, za 18 od-
stotkov večjo porabo mine-
ralnih gnojil, večjo aktiv-
nost pospeševalnih stro-
kovnih kmetijskih služb in
sploh večjo aktivnost med
kmeti in na vasi. Takšne ne-
laskave ocene za agroživil-
ske rezultate na celjskem
območju v letošnjem letu
torej zahtevajo izredne na-
pore in odgovornosti komu-
nistov, saj je odveč ponav-
ljati, kako prednostno je v
vseh političnih dokumentih
opredeljena proizvodnja
hrane. Kako se bo to odrazi-
lo in prepoznalo v praksi,
pa bomo morali videti kaj
kmalu, kajti v zemljo pada-
jo že zelo zapoznela pšenič-
na zrnja letošnje jesenske
setve.
Kritično je v živinorejstvu,
saj so tu rezultati celo slabši
od poljedelskih. Stalež živi-
ne se po predvidevanjih ni
povečal, obstojajo celo oce-
ne, da se je zmanjšal za naj-
manj deset odstotkov v pri-
merjavi z lanskim letom in je
zaradi tega slabši odkup
mleka, pa čeprav od tal v
zrak raste nova regijska na-
ložba v mlekarno pri Arji va-
si. Oskrba z mesom je kritič-
na še bolj kot lansko leto,
edina svetla točka je 658 no-
vih stojišč za goveje pitance
v šentjurskem kmetijskem
kombinatu.
finančna nedisciplina
Finančna nedisciplina je bila
te dni tema mnogih razprav
med drugim tudi na seji pred-
sedstva SFRJ. Izrecno se zahte-
va omejitev deficitarnega fi-
nanciranja na vseh področjih. Z
deficitarnim financiranjem se
pokrivajo izgube, izplačujejo
OD nad višino čistega dohodka,
zapolnjujejo praznine v prora-
čunih družbenopolitičnih skup-
nostih in SIS, čeprav je zanje
značilno, da se v denarju dušijo.
Za vse te pojave največkrat kri-
vimo banke, ki so zares preveč
galantne in delijo kredite vsem
z izgovorom, da si ne upajo ni-
kogar pustiti brez OD.
Problem je očitno zelo zaple-
ten, vendar ima vsaka darežlji-
vost svoje meje, ki jih ne bi sme-
li prekoračiti. V OZD, ki poslu-
jejo z izgubo, so bili v prvem
polletju npr. OD samo za 5% niž-
ji kot v OZD, ki poslujejo dobro.
Pretiravali bi, če bi trdili, da
so samo banke krive za motnje.
V našem sistemu je možno defi-
citno financiranje celo brez
bančnih kreditov. Vrstni red iz-
plačil je tak, da imajo OD pre-
dnost celo pred poravnavanjem
obveznosti do upnika, delovne
organizacije, pri kateri je bilo
kupljeno blago, surovine ipd.
Tako lahko ena DO privede dru-
go v položaj, da tudi ona ne mo-
re izplačati OD in dolžniško-up-
niški klobčič se zapleta kljub
našim predpisom.
O tem, do kod segajo motnje
pri financiranju družbene re-
produkcije, prepričljivo govori-
ta dva podatka: neporavnani
medsebojni dolgovi znašajo 162
milijard dinarjev, OZD pa dol-
gujejo bankam za anuitete na-
daljnjih 162 milijard, torej zna-
ša nepokrita poraba 324 mili-
jard.
Medsebojno zadolževanje na-
glo narašča prav v času mone-
tarnih restrikcij, kot jih imamo
zadnja leta. V takih razmerah so
OZD glede medsebojnih porav-
nav obveznosti vedno bolj tole-
rantni. V takih pogojih tudi Na-
rodna banka težko ureničuje
svojo vlogo, ker poleg vidnih
denarnih tokov obstaja tudi ne-
viden denar v obliki neplačanih
dolgov, ki kroži. V boju proti
finančni nedisciplini bi torej
morali imeti mnogo bolj učin-
kovite instrumente.
(BORBA)
zdravko
lokah
Zdravko Lokan je se-
kretar osnovne organiza-
cije Zveze komunistov v
šempeterskem Sip. Pravi,
da v tem času, pravzaprav
že vse od spomladi dalje,
namenjajo vso pozornost
oskrbi z repromateriali
ter kakovosti izdelkov.
Pri tem pa to ni in ne mo-
re biti le stvar komuni-
stov. Se zlasti kakovost
opravljenega dela je tudi
po njegovem mnenju
stvcir slehernega delavca
v šempeterskem Sip. Ve-
sel je, ko vidi, da so tudi
prizadevanja vseh komu-
nistov v tej tovarni obro-
dila prve sadove. Vesel je,
ko vidi, da si v tovarni
vsakdo po svojih najbolj-
ših močeh prizadeva z
vsestranskim varčeva-
njem. Varčevanje pa se-
veda ne sme in ne more
biti takšno, da bi zato tr-
pela kakovost Sipovih iz-
delkov. Navsezadnje je
od nje odvisen prodor na
tuja tržišča, kjer vlada
neizprosna konkurenca.
Ponosen pove, da je Sip
pričel osvajati tudi tako
zahtevne države, kot so
Italija, Španija in Zvezna
republika Nemčija, med-
tem ko se odpirajo mož-
nosti tudi v Grčiji in še bi
lahko naštevcili. Jezen pa
postane Zdravko takrat,
ko se spomni na razrašče-
no administracijo in nje-
ne zahteve, ki mnogokrat,
še zlasti pri izvozu, bolj
škodujejo našim izvoz-
nim in stabilizacijskim
prizadevanjem. Tudi Sip
je vse to že občutil na last-
nem primeru.
Na pobudo komunistov
so v Sipu sprejeli vrsto
ukrepov, da bi proizvod-
nja potekala čim bolj ne-
moteno. Ukrepi so, pravi
Zdravko Lokan, obrodili
sadove. Glede samih naj-
novejših ukrepov Zvez-
nega izvršnega sveta pa je
prepričan, da je bil zanje
že skrajni čas. Navsezad-
nje je tudi prav, da izvoz-
nike stimuliramo tako,
kot si to zaslužijo. Nemo-
goče je namreč metati v
isti koš tiste, ki ne izvaža-
jo in tiste, ki jim je izvoz
trajna usmeritev.
Zdravkovo življenje je
tesno povezano s Sipom.
Že vrsto let. Ves čas je bil
med tistimi, ki so bili ak-
tivni na vseh področjih.
Aktiven je bil v mladinski
organizaciji, pa v sindi-
kalni in aktiven je kot ko-
munist. Mnogi Savinjčani
pa ga poznajo tudi kot
nekdanjega glasbenika
pri skupini Jogy band. Za
to ni več časa, ostali pa so
lepi spomini. Njemu in
tudi vsem tistim mladim,
ki so se radi vrteli ob zvo-
kih tega ansambla.
JANEZ VEDENIK
OBRAZI
CELJEs PEHANJE
PODPOR ZA
CENAMI...
Delegati skupščine so na
svoji zadnji seji ugotovili, da
je potekalo uresničevanje
nalog skupnosti v prvem
polletju dokaj skladno s pre-
dvidenim programom dela.
Sprejetih je bilo veliko novo-
sti, med njimi pa so najvaž-
nejše one, ki zagotavljajo
večjo socialno varnost ljudi.
Tako se je povišala obča-
nom, ki so brez sredstev za
preživljanje in nesposobni za
delo družbena denarna po-
moč kot edini vir dohodka
od 3.500 na 3.900 dinarjev,
dopolnilni vir pa od 1.750 di-
narjev na 1.950 dinarjev.
Usklajene so bile tudi rej-
nine in nagrade za rejništvo
ter preživnine v skladu s po-
rastom življenjskih stroškov
in osebnimi dohodki. Nega
na domu se je izvajala v okvi-
ru razpoložljivega negoval-
nega programa.
Pri občinskem programu
za letošnje leto je kot izhodi-
šče upoštevan valoriziran fi-
nančni načrt in rebalans ob-
činske skupnosti socialnega
skrbstva, v katerem je vklju-
čena razširjena obveznost za
delovanje novega oddelka
delavnic za delo pod poseb-
nimi pogoji in naloge v zvezi
z evidenco prejemnikov
družbene denarne pomoči.
Delegati so tudi določili
žepnino v višini 500 dinarjev
mesečno, prejemali pa jo bo-
do vsi tisti, ki v celoti plačajo
vse stroške v oskrbnem za-
vodu, pa jim za lastne potre-
be nič ne ostane.
Z. S.
...IN V ŽALCU
PRAV TAKO
Občinska skupnost social-
nega skrbstva občine Žalec
je tudi v prvem polletju le-
tošnjega leta opravljala vse
zadolžitve, ki jih nalaga za-
kon in drugi predpisi. Po-
sebno skrb je namenila pre-
ventivni dejavnosti ter sku-
pinskemu delu na področju
rejništva in mladoletniškega
prestopništva. Stalno druž-
beno pomoč kot edini vir
preživljanja prejema 35
upravičencev, denarno po-
moč kot dopolnilni vir pre-
življanja pa 220 upravičen-
cev.
V splošnih socialnih zavo-
dih za odrasle je v prvem
polletju bilo 155 oskrbovan-
cev. v posebnih socialnih za-
vodih pa 15 oskrbovancev.
Na področju investicijske
dejavnosti je občinska skup-
nost socialnega skrbstva Ža-
lec pred dnevi končala grad-
njo depandanse k Domu
upokojencev na Polzeli S
nepremične oskrbovance
Za sofinanciranje regij skit
invalidskih delavnic v Celjt
ima skupnost v finančneit
načrtu predvidenih sredstev
2 milijona din.
T. T
ŠE O UKREPIH
Tudi na šolah resno
zmišljajo o ukrepih ZIS. P0,
sebno problematično bo ure
sničevanje tistega, ki govor
o spremembi delovneg2
časa.
Osnovna šola Vel j ko VI*
hovič v Celju je v še težjeP1
položaju, saj zaradi preveč
kega števila učencev in p1^
storske stiske, imajo nekate
ri višji razredi dvoizmeni£r
pouk. Pouk se zanje prič^
že ob 7. uri dopoldne, kon#
pa ob 17,15. Zamik za efl®
uro dopoldne bi povzročil":
da se podaljša popoldansjj
pouk za eno uro, kar ne "
bistveno vplivalo na var#
vanje z energijo. »Razmik
li smo že o sprememba^'
• pravi ravnatelj Fric Dosed'3.
»Z veliko težavo bi lah"
uvedli kakršnekoli sp^
membe v urniku naše
Ce pa bo to nujno, se bort0.
seveda, prilagodili potreb^
staršev.«	.j
te devalvacije ne
smemo razvrednotiti!
Devalvacija dinarja je v zadnjih dneh zasenčila pogo-
vore o ukrepih gospodarnostne in varčevalne narave,
prav tako bencinske zagate, ki so od 2. oktobra dalje do
uvedbe bonov zviševali temperaturo, včasih do vreli-
šča človeške, vozniške potrpežljivosti. Skoraj bi lahko
rekli, da je navzdol z višin zanimanja občanov potisnila
tudi potovanja v tujino, saj ne glede na visoke pologe
za prehod meje, za petino manjša vrednost dinarja do
enajstih trdnih valut, še zdaleč ne prispeva k potovalni
navajenosti, pa kdaj pa kdaj tudi razvajenosti, celo
strasti, Jugoslovanov.
Zunaj naših meja se ob devalvaciji najprej razgibajo
razmišljanja v potovalnih agencijah, ki začutijo turi-
stično cvetenje naših naravnih lepot in znamenitosti,
istočasno pa si tam in doma pomanejo roke lastniki
znatnejših deviznih denarjev, saj se jim je takorekoč
čez noč bistveno povečala njihova dinarska vrednost.
Bolj poglobljena razmišljanja zajemajo seveda dru-
gačne razsežnosti problema devalvacije, ki je samo
eden izmed bolj odmevnih ukrepov gospodarske sta-
bilizacije, predvsem na področju urejanja denarne po-
litike oziroma realnejšega tečaja dinarja. Z njim si
avtorji devalvacije vedno znova želijo izvoznega pre-
piha v združenem delu, ob sočasnem priznanju krute
resnice gospodarskih grehov v preteklosti.
Pred dvema letoma smo dinar devalvirali za trideset
odstotkov, pa rezultate in cilje devalvacije razvredno-
tili v pičlih sedmih mesecih. Že tedaj smo glasno ugo-
tovili in zapisali (Glej Novi tednik, štev. 25 z dne 26.
junija 1980): »Bistvo naše gospodarske resnice ostaja
genialno preprosto. Svoj razvoj moremo načrtovati
le na osnovi zasluženega dohodka, pri tem pa imamo
na izbiro samo dve možnosti: ali svoj dohodek pove-
čati, ali pa se prilagoditi njegovi velikosti!«
Temu stavku nimamo kaj dodati.
Devalvacija torej še zdaleč ni darilo za dobro gospo-
darsko vedenje v preteklosti, o čemer nihče ne dvomi.
Edini strah je ta, da iz nje ne bomo izvlekli vseh dobrih
stvari in po metodi naših slabih zgledov, ko se iz napak
zlepa nič ne naučimo, devalvirali samo devalvacijo.
Najlažje je njene plodove pojesti z bujno cenovno in-
flacijo. To bi bila naša finančna katastrofa z neslute-
nimi posledicami.
Tolažimo se lahko z dejstvom, da devalvacije pred
dvema letoma in še nekaj čez, kasneje, še manj pa
sočasno, niso spremljali drugi pričakovani gospodar-
ski ukrepi. Prav tako je še bolj pomembno dejstvo, da
je imel tedanji Demoklejev meč naše zadolženosti v
tujini dosti manj ostro konico.
Sedaj imamo to konico nastavljeno na grlu in v
vzporednicah z devalvačijo izpred dveh let razmiš-
ljamo lahko le o tedanjem obetavnem treningu, v kate-
rem pa naše gospodarsko moštvo v nobeni od medna-
rodnih tekem ni dajalo golov, ampak smo se jih nabrali
za polno mrežo.
Sedaj in za naprej si takšnih golov v lastni mreži ne
moremo več privoščiti, sicer bo mreža preprosto po-
čila. To pa je spoznanje, ki je v celoti prevladalo v naši
družbeni in gospodarski praksi.
Od spoznanja do akcije je običajno še dolga pot.
Sedaj smo se morali odločiti za sočasnost obojega, ker
nam je zmanjkalo časa.
Vsa svoja dejanja smo naravnali na dolgoročne cilje
družbene in gospodarske stabilizacije. Najbrž pa ni
odveč poudariti, da se v teh ciljih nič manj bleščeče ne
sveti samoupravni socializem našega tipa.
MITJA UMNIK
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
DEJALI SO:
ANTON VRHOVNIH, direktor
^gornjesavinjske kmetijske za-
druge:
»V današnji težki situaciji nam
predvsem primanjkuje deviznih
dinarskih sredstev za nabavo
krmil, semen, rezervnih delov,
pa tudi za vlaganje v proizvodnjo
jirane. Velik problem je tudi v
tem, da se stalno povečujejo cene
sUrovin, zato je pridelovanje hra-
ne vse dražje in kmetje proizvaja-
jo včasih že v svojo škodo. Pose-
ben problem predstavlja zbiranje
deviznih sredstev. Zgornjesa-
vinjski kmetijski zadrugi na vse
možne načine zbiramo ta sred-
stva, menim pa, da smo za zago-
tovitev le-teh odgovorni vsi. V
zvezi s tem se dogovarjamo z or-
ganizacijami združenega dela v
občini in izven nje. Organizacije
združenega dela v občini govori-
jo predvsem o svojih težavah in
nezmožnosti, da bi prispevale de-
vizna sredstva. Povedati moram,
da smo zunaj občine naleteli na
večjo pripravljenost. V prvi fazi
moramo poskrbeti za to, da zbe-
remo potreben denar za stimula-
cijo, čim prej pa moramo oživiti
tudi sklad za intervencije v kme-
tijstvu. Zaradi težkega deviznega
položaja moramo poživiti tudi ti-
ste dejavnosti, ki bi perspektivno
prinašale mnogo več deviz. Ena
takšnih dejavnosti je prav gotovo
tudi čebelastvo.«
JANEZ VEDENIK
ulični tek v čast kongresu zsms
Ena od številnih kulturnih, športnih in za-
bavnih manifestacij v počastitev
11. kongresa Zveze socialistične mladine
Slovenije, ki jih je pripravila občinska kon-
ferenca ZSMS Celje, je bil tudi množični tek
po celjskih mestnih ulicah.
V	četrtek popoldne so se, na Trgu
V. kongresa v Celju, zbrali fantje in dekleta,
predstavniki osnovnih in srednjih šol, zdru-
ženega dela, JLA, družbenih organizacij in
društev ter mnogi drugi predstavniki mlade
generacije, ki jih je privabila sodobna glas-
ba. To je bil tudi čas za srečanje s prijatelji, s
sošolci, čas za kratek pomenek, šalo in po-
dobno.
V	kategoriji osnovnošolcev je najboljši čas
dosegel Zlatomir Milošev iz osnovne šole
Franja Vrunča Hudinja, pri osnovnošolkah
pa se je najbolj izkazala Romana Rečnik,
predstavnica iste osnovne šole.
Med srednješolci je zmagal Aleš Lotrič,
TŠC, najhitrejša srednješolka pa je bila Ma-
rija Štravs, SŠTD Celje.
In če smo ob zaključku tegale zapisa neko-
liko bolj natančni in kritični, velja pohvala
organizatorju, očitek pa celjskim osnovnim
šolam in družbenim organizacijam ter druš-
tvom. Od osnovnih šol so na tej pomembni
manifestaciji sodelovali le učenci osnovne
šole Hudinja, na dresih oziroma majicah pa
smo opazili edinole znak društva AD Kladi-
var Celje.	M. A.
bo odločitev težka?
Le še dobre tri tedne loči krajane občine Slovenske
Konjice od referenduma, na katerem se bodo izrekali o
že četrtem samoprispevku v občini, o razvoju krajev-
nih skupnosti v letih od 1983 do 1987. Trikrat odločitev
ni bila težka, saj je bila težnja krajanov po izgradnji in
razvoju v sleherni krajevni skupnosti velika, kasneje
pa so tudi s sredstvi samoprispevka zgrajene pridobi-
tve dovolj prepričljivo dokazovale smotrnost odločitve
za samoprispevek.
Letos se bo treba spet odločiti. Pravzaprav so se v
krajevnih skupnostih na nek način za samoprispevek
že odločili, ko so sprejemali srednjeročne razvojne
načrte. V njih so že začrtali potrebe, ki jih bo moč
zadovoljiti le s sredstvi samoprispevka. Toda, še vedno
bo moral sleherni posameznik presoditi, kaj mu po-
meni več - ali zadovoljitev nekaterih še vedno nujnih,
zlasti komunalnih potreb kraja kjer živi ali tistih nekaj
dinarjev več v lastni denarnici ob koncu meseca. Da-
nes o tem bolj razmišljamo, kot smo včasih in prav je
tako. Čemu bomo dali prednost? Vrsta stvari je, ki jim
jo kot člani naše družbe moramo dati, ob tem pa se
odločamo tudi pri sebi. Pravzaprav se ponovno odlo-
čamo za svoj način življenja, za svoj vrednostni sistem.
Po vsem, kar so Konjičani v preteklih referendumih
storili, po vsem tistem, kar so krajani poleg samopri-
spevka sami prispevali v denarju, delu in materialu
(ponekod so dodatna sredstva krajanov dosegala tudi
25 odstotkov celotne vrednosti izvršenih del), da, po
tem je že očitno, da občanom skupno delo, skupna in
solidarna izgradnja veliko pomeni. Še vedno pa je
dvoje - kaj želimo in kaj lahko. V preteklih letih so v
občini zgradili tudi vrsto objektov, ki sedaj, ko so
zaživeli, močno bremeni skupno porabo. Takšnih v
bodočem referendumskem programu skoraj ni. Bo
zato odločitev lažja ?
MILENA B. POKLIC
žalska raziskovalna
skupnost širi program
Raziskovalne naloge, katerih nosilci so posamezne
delovne organizacije, izvajajo v žalski občini po pro-
gramu. Zlasti z vsebinskega vidika pa zaostaja razi-
skava dolgoročnega razvoja občine Žalec, katere nosi-
lec je izvršni svet. V Žalcu predlagajo, da bi morali biti
vsaj ena od nalog iz raziskave dolgoročnega razvoja
občine že biti vključena v programu za letošnje leto. Za
to bosta morala poskrbeti občinski komite za druž-
beno planiranje in družbenoekonomski razvoj ter ob-
činski sekretariat za urejanje prostora, varstva okolja
in gradbeništva.
Glede na to, da kljub aktivnosti občinske razisko-
valne skupnosti v občini še niso dosegli zadovoljive
ravni raziskovalno-razvojnega dela, bo treba izdelati
analizo raziskovalno razvojne dejavnosti v organizaci-
jah združenega dela, drugih organizacijah in skupno-
stih. V Žalcu menijo tudi to, da je treba nadaljevati z
akcijo Inovator, pri čemer ne bi smeli pozabljati tudi
na tretjo obliko te akcije - razvijanje in uvajanje nove
proizvodnje in poslovanja. Glede na to, da ta oblika
presega obseg delovanja občinske raziskovalne skup-
nosti, bo potrebna širša verifikacija tovrstnih nagrad
in priznanj.
Predvideno financiranje občinske raziskovalne
skupnosti naj se do konca tega srednjeročnega ob-
dobja ne bi spremenilo. Tudi na včerajšnji seji družbe-
nopolitičnega zbora žalske občinske skupščine so bili
mnenja, da občinska raziskovalne skupnost naj ne
spreminja, oziroma krči svojih planskih nalog, pač pa
naj program dela še razširi.
JANEZ VEDENIK
mozirski delegati 0
družbenem varstvu
Na jutrišnji seji zbora združenega dela mozirske občinske
skupščine naj bi delegati sprejeli sklep o začasnih ukrepih
družbenega varstva v delovni organizaciji Vez Mozirje,
tozdu Komunala in gradbeništvo, tozdu Kovinarstvo na
Ljubnem in tozdu Učnovzgojni predmeti. Za to naj bi se
odločili predvsem zaradi motenj v samoupravnih odnosih in
zaradi huje oškodovanih družbenih interesov.
V Vezu naj bi imenovali začasni kolegijski organ, v tozdih
Komunala in gradbeništvo, Kovinarstvo ter Učnovzgojni
Predmeti pa naj bi imenovali začasne individualne poslovo-
dne organe. V vseh treh temeljnih organizacijah in delovni
skupnosti skupnih služb bodo začasno omejili samo-
upravne pravice delavcev pri najemanju kreditov v zvezi s
Skočim poslovanjem ter pri odločanju o medsebojnih ra-
zmerjih: sklenitev delovnega razmerja, razporejanje delav-
cev, delovnega časa, dopustov, prenehanja delovnega ra-
zmerja in varstvo pravic delavcev.
Na jutrišnji seji naj bi delegati sprejeli tudi sklep o zača-
snih ukrepih družbenega varstva v poslovni skupnosti Ra-
*Yoj v Mozirju. Na seji bodo analizirali tudi skladnost giba-
la vseh treh oblik porabe z rastjo družbenega proizvoda,
P°dali ugotovitve o nič kaj vzpodbudnem gospodarskem
Položaju v Glinu v Nazarjah ter med drugim govorili o
Ugotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v pro-
^odnji hrane v obdobju do konca leta 1985.
JANEZ VEDENIK
občina žalec do leta 1985
BOLJ SKROMNO. TODA STABILNO!
Večina izvoza na konvertibilno tržišče
V žalski občini ocenjujejo,.da se bo
do konca leta 1985 družbeni proizvod
povečeval za tri do štiri odstotke letno,
ali skoraj za dva odstotka počasneje
kot je bilo sprva predvideno. Pri tem
naj bi družbeni proizvod v industriji
naraščal letno za tri odstotke, v kmetij-
stvu pa za štiri. Rast števila zaposlenih
bo za odstotek manjša in bo znašala
letno odstotek in pol, produktivnost
dela pa naj bi bila za odstotek manjša
in bi znašala največ dva odstotka na
leto. Izvoz ostaja po ocenah nespreme-
njen - torej naj bi se vsako leto povečal
za deset odstotkov, med tem ko bi bil
uvoz za odstotek nižji in bi znašal letna
stopnja rasti uvoza štiri odstotke.
Izhodišče razvoja v tem srednjeroč-
nem obdobju mora biti povečan izvoz
na konvertibilna področja. Stopnja ra-
sti izvoza sicer ostaja nespremenjena,
gre pa za strukturni premik izvoza, saj
bi radi, da bi 80 odstotkov izvoza bilo
na konvertibilno področje. Do konca
tega srednjeročnega obdobja namera-
vajo v žalski občini doseči 150 odstot-
no pokrivanje uvoza z izvozom.
Dohodkovni položaj organizacij
združenega dela bo bistveno slabši kot
v preteklem letu. Nanj imajo močan
vpliv učinki sprememb valorizacije in
amortizacija osnovnih sredstev ter po-
litika cen. Rast proizvodnje bo treba
zagotoviti predvsem v ekonomskih
odnosih s tujino, saj bo z izpolnjeva-
njem izvoznih obveznosti omogočen
uvoz najnujnejših repromaterialov in
opreme.
Vsa ta predvidevanja zahtevajo smo-
trno rast zaposlovanja v naslednjih le-
tih. Rast družbenega proizvoda mora
postati predvsem rezultat družbene
produktivnosti dela. Ob zmanjšani
stopnji rasti družbenega proizvoda bi
smeli letno povečevati število zaposle-
nih le za odstotek in pol. Tako bi dose-
gli največ dvoodstotno rast produktiv-
nosti dela, oziroma petdeset do 60 od-
stotno udeležbo produktivnosti v rasti
družbenega proizvoda.
Vse oblike porabe bodo morale zao-
stajati za rastjo primerljivega dohod-
ka. V naslednjih letih naj bi ohranili 10
odstotno zaostajanje teh sredstev za
rastjo primerljivega dohodka. Čisti
osebni dohodki na zaposlenega naj bi
naraščali v skladu z rastjo produktiv-
nosti dela, vendar se zaradi zaostajanja
osebnih dohodkov lani in letos v celot-
nem srednjeročnem obdobju ne bodo
povečali.
JANEZ VEDENIK
pogled v svet s kovinotehno
SLOVO HELMUTA SCHMIDTA
Manj kot mesec dni po izgubi položaja
zahodnonemškega kanclerja, na kate-
rem je bil od 1974. leta, se je Helmut
Schmidt v začetku tega tedna odrekel
vodenja socialistične stranke Nemčije v
predvolilni kampanji, ki se bo končala z
volitvami 6. marca naslednje leto.
Bivši kancler se je odrekel vloge »vo-
lilne lokomotive«, moža, ki naj bi povle-
kel vlak strankinih članov ter pristašev
do zmage ali vsaj do častnega poraza z
obrazložitvijo, da mu zdravje tega ne
dopušča. To je samo po sebi res. Bivši
Schmidt je srčni bolnik, stalno mora bi-
ti pod zdravniškim nadzorstvom, delo
njegovega srca uravnava pacemaker,
pospeševalni k srčnega ritma.
Toda obenem je bivši kancler politik
od peta do glave, njegova biografija iz-
pričuje tolikšno vztrajnost pri uresniče-
vanju političnih, kanclerskih, državni-
ških ambicij, da je čisto verjetno, da
takšne odstopne izjave nikoli ne bi bil
dal - če bi količkaj upal na zmago socia-
listov 6. marca.
Težko je biti sicer prerok, toda ni malo
znamenj, ki kažejo, da bi bila vrnitev
socialnih demokratov (SPD) na krmilo
ZR Nemčije veliko presenečenje. Dej-
stvo je, da je SPD od 1969. leta, ko je SPD
vladala v koaliciji z liberalno stranko,
po eni strani morala sklepati v strahu
pred izgubo večine v parlamentu z de-
sničarskimi liberalci toliko kompromi-
sov, da se je tudi med članstvom SPD
začelo širiti razočaranje. Ko pa je
Schmidt vziic temu izgubil podporo li-
beralcev in s tem zapravil zase in za
stranko kanclerski položaj, je bilo in je
razočaranje dvojno: nad izgubljeno vla-
do in nad politiko paktiranja z liberalci,
ki so vzlic temu presedlali k opoziciji -
in tako ostali v vladi.
Drugi razlog, da je zmaga socialnih
demokratov na bližnjih volitvah komaj-
da možna, je v dejstvu, da so krščanski
demokrati s Kohlom in Straussom na
čelu še na valovih zmagoslavja in med
predvolilno kampanjo se nadejajo pod-
pore dobršnega dela bolj ali manj desni-
čarskega tiska. Zatorej bi bilo za SPD
skoraj čudež, če bi prebila zvočni zid
tolikšnih političnih preizkušenj.
Helmut Schmidt se je zapisal v sodob-
no zgodovino, ne samo ZR Nemčije, mar-
več mednarodnih odnosov sploh kot dr-
žavnik velikega formata - ne glede na
to, koliko se je možno z vsemi njegovimi
stališči pa potezami strinjati ali ne. Za-
torej je razumljivo, da ga ne mika vloga
strojevodje lokomotive volilnega vlaka,
ki nima prida možnosti, da pride prvi na
cilj. V zgodovini bi rad ostal zapisan kot
zmagovalec.
Ker si je kot kancler pridobil tolikšen
vpliv in ugled, ne nazadnje za ceno tega,
da so bili drugi njegovi sodelavci v večji
ali manjši senci, je z njegovim odstopom
nastal tudi vakuum osebnosti, ki naj bi
vodila stranko skozi volilne viharje. Da
bi bila smola še večja, se strankino vod-
stvo zaradi razmerja sil v stranki ni mo-
glo odločiti za enega samega »strojevo-
djo«, marveč se je moralo sprijazniti z
dvema: bivšim finančnim ministrom
Voglom in ministrskim predsednikom
dežele Severno Porenje- Vestfalija RaLi-
jem. Ker je zahodnonemška politična
praksa v znamenju liderske politike, ker
je dobro če se s plakatov samozavestno
smehlja en sam obraz, je to seveda za
socialne demokrate dodatni minus.
Opozorimo na koncu na možnost, da bi
na volitvah socialni demokrati dobili
zaveznike iz vrst novega strankarskega
fenomena v ZR Nemčiji. Gre za tako
imenovane »zelene", pristaše varstva
okolja, ki so na nekaterih pokrajinskih
volitvah dosegli pomembne, celo prese-
netljive uspehe. Kaj bi se zgodilo, če bi
po 6. marcu skupno število poslancev iz
vrst socialnih demokratov in »zelenih«
bilo večinsko v parlamentu in bi bila
torej možna socialistično—zelena« koa-
licijska vlada? Kakor koli že - Schmidt
je bil odločno proti sodelovanju z »zele-
nimi-. Ali bodo tudi njegovi nasledniki?
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
svetovni dan varčevanja
VARČEVANJE VSAK DAN
Na hranilnih vlogah 5,3 milijarde dinarjev
Ce kdaj, potem imate me-
sec varčevanja, oktober in
zadnji dan v tem mesecu,
svetovni dan varčevanja, le-
tos pri nas še posebej po-
membno vlogo in vsebino.
Zlasti zdaj, ob oseminpetde-
setem rojstnem dnevu sve-
tovnega dne varčevanja, pri-
haja do spoznanja pravilo, da
ne gre le za denarno varčeva-
nje, marveč za dosti več. Gre
za vse tiste korake, ki so zna-
čilni za dobrega gospodarja,
ki zna svoj dinar dobro nalo-
žiti in obrniti in zato pri nas,
na vseh področjih aktivno-
sti, za umiritev gospodar-
stva, za stabilizacijo. In prav
zato ima letošnji 31. oktober
izrazit gospodarski in druž-
beni pečat. In ne samo ta
dan, temveč vsi dnevi v letu,
vsaka naša odločitev, ki je
vezana na prelivanje denar-
ja, na proizvodnjo, izvoz in
podobno, na varčevanje na
sploh.
V izvrševanju vseh teh na-
log ima pomembno vlogo tu-
di Ljubljanska banka Sploš-
na banka Celje, ki je svoja
pota na področju varčevanja
in povezovanja sredstev in
seveda njihovega ponovnega
vračanja v gospodarstvo in
drugam predstavila na ti-
skovni konferenci, 20. t. m.
Celjska temeljna banka
Ljubljanske banke opravlja
svoje naloge preko osmih
ekpozitur, šestnajstih agen-
cij in sedemnajstih hranilnih
blagajn v organizacijah zdru-
ženega dela.
Banka je s pomočjo števil-
nih akcij kot nakazovanjem
osebnih dohodkov, pokoj-
nin, štipendij... na hranilne
knjižice in drugimi dosegla
izredne uspehe zlasti pri zbi-
ranju sredstev prebivalcev.
Hranilne vloge so ob koncu
septembra letos znašale
5,344 milijarde dinarjev. Od
tega je bilo 75% kratkoroč-
nih in 25% dolgoročnih sred-
stev, sicer pa 66% dinarskih
in 34% deviznih.
V nakazovanju osebnih
dohodkov na hranilne knjiži-
ce je vključenih 337 organi-
zacij združeneg dela z več
kot sto tisoč delavci. Pokoj-
nine na hranilne knjižice
prejema štiri tisoč upokojen-
cev, lastnikov tekočih raču-
nov pa je zdaj več kot dva-
najst tisoč.
Pomembno vlogo, zlasti v
vzgoji mladih varčevalcev,
imajo pionirske in mladin-
ske hranilnice v šolah, tudi
prve oblike varčevanja v
otroških vrtcih. Pod okri-
ljem celjske splošne banke
LB dela 89 pionirskih in 2
mladinski hranilnici, ki po-
vezujejo okoli 21.000 mladih
varčevalcev. Zbrane hranil-
ne vloge v teh bankah v ma-
lem pa znašajo skupaj 9,9 mi-
lijona dinarjev. Sicer pa tudi
v teh hranilnicah z uspehom
uvajajo brezgotovinsko po-
slovanje.
Ljubljanska banka Sploš-
na banka Celje je ob koncu
septembra razpolagala z
okoli 20 milijardami zbranih
sredstev. Predvidevajo, da
bodo do konca leta narasle
na več kot 21 milijard dinar-
jev, kar je za 14% več kot so
znašale lani pa navzlic manj
kot so predvidevali.
Naložbena politika je bila
in je v skladu s sprejetimi
smernicami. Letos bo banka
lahko usmerila v naložbe
okoli 5 milijard dinarjev. V
prvih devetih mesecih letos
pa je za te namene odobrila
3,5 milijarde dinarjev. Ni
naključje, da je banka dajala
pri novih odobritvah pre-
dnost kmetijstvu in izvozu,
četudi je treba povedati, da
je bilo kar 46% vseh naložbe-
nih sredstev namenjenih za
kmetijstvo. Očitno se bo sta-
nje do konca leta nekoliko
spremenilo, zlasti po zaslugi
nekaterih naložb v industrij-
skih kolektivih, ki bodo
izvozno usmerjene. Sicer pa
na sploh na celjskem območ-
ju manjka izrazito izvoznih
programov.
M. BOZlC
laški ti m po ukrepih
ZAGOZDENI TRANSPORT
Marsikaj so se delavci sami tranportirali
Laški TIM, katerega velik
del proizvodnje pomaga var-
čevati energijo (izolacije) in
varovati okolje (hladilni stol-
pi za tehnološke vode) se je
že v preteklosti trudil, da bi
čim bolj skrčil potrebe po
uvozu surovin, kar je delovni
organizaciji uspelo že v pre-
cejšnji meri s sovlaganji v
domačo proizvodnjo osnov-
ne surovine.
Ukrep za zmanjšanje pora-
be naftnih derivatov prizade-
ne to delovno organizacijo
predvsem zaradi omejitve
porabe bencina. Na razdalje,
ki so navadno pod 100 kilo-
metrov in zaradi nuje dosta-
ve direktnega prevoza na
gradbišča brez vmesnega
prekladanja je prevoz z že-
leznico neustrezen. TIM jeza
prevoz lahkih izdelkov (sti-
ropor) uporabljalo usluge za
sebnikov, ki so bih najcenej-
ši, saj so sami tudi nakladali,
razkladali itd. Tak način ir.
to, da so terenski delavci, ki
delajo po raznih gradbiščih
po državi navadno s svojim
vozili prevažali poleg ljudi
tudi najnujnejše orodje, na
domestne dele in podober
material, je delovni organiza-
ciji TEM precej zmanjšal
stroške, kot če bi si ustvarili
lasten vozni park ali najema-
li vozila družbenega sektor-
ja. Vse to bo zdaj odpadlo,
ker ne bo nihče več priprav-
ljen dajati za službene potre-
be omejeno količino goriva
To bo na nek način treba ra
zrešiti, kot tudi to, da zaseb-
ni prevozniki, ki so dosedaj
vozili izdelke za TIM, ne bo-
do imeli dovolj goriva za ob-
seg prevozov, ki ga potrebe
prej povečujejo kot zmanjšu
jejo.
J. K
tudi znanje je nekaj vredno
Delovna organizacija TIM Laško, ki je v lanskem
letu pokrivala kar 40 odstotkov vseh jugoslovanskih
potreb po termoizolacijskih materialih, proizvedenih
na osnovi ekspandiranega polistirola, 65 odstotkov po-
trebe po embalaži iz stiropora in 70 odstotkov potreb
po hladilnih stolpih ter zgradila polovico od jugoslo-
vanskih zmogljivosti industrijskih hladilnic in postala
daleč največji proizvajalec visokokakovostnih to-
plotno izolacijskih fasad, se je odločila prodajati tudi
lastno znanje in izkušnje.
Za nekaj čez deset milijonov novih dinarjev je naroč-
niku izročila elaborat za gradnjo tovarne izolacijskih
materialov v vojvodinski Kaniži. Tudi bogate izkušnje,
pridobljene z znanjem in vztrajnim trdim delom lahko
prinašajo dohodek. Zlasti je to dobrodošlo, ker ta po-
meni izdaten »nameček« za že opravljeno delo.
S tiskovne konference pri LB Splošni banki Celje.
lip bohor
DOMA IN ZUNAJ
Lesni odpadki kot vir energije
Lesno industrijo Bohor
Šentjur sestavljata dve te-
meljni organizaciji, Lesna
oprema Mestinje in Zaga-
furnirnica, v katere sestav
sodi tudi enota v Kozjem.
Tokrat bomo pogledali,
kako uresničujejo svoje za-
stavljene načrte v šentjur-
skem tozdu Zaga-fumirnica,
kjer je zaposlenih 248 delav-
cev. V veliki večini so to žen-
ske, ki delajo v dveh izme-
nah, moški pa tudi v treh.
Proizvodni program je po-
stavljen na čvrstih temeljih,
saj zametki tovarne segajo
desetletja nazaj, sestavljajo:
žagan les, furnir, palete in
elementi za izdelavo pohiš-
tva. Vsi ti proizvodi so iskani
na domačem in tujem trgu.
Izvoz predstavlja 32,6% in je
usmerjen predvsem v Italijo,
Švico, Nemčijo, Sovjetsko
zvezo in Vzhodno Nemčijo.
Tropski les, ki ga uporablja-
jo izključno za izdelavo fur-
nirja, uvažajo iz črne celine.
Čeprav imajo dober strojni
park, se bodo tudi v prihod-
nje morah iz ustali tvenih ra-
zlogov odpovedati marsika-
teri posodobitvi ah novosti.
Kljub vsemu bodo na začet-
ku prihodnjega leta kupih
stroj za luščinje furnirja, s
pomočjo katerega bi lahko
predelovali tudi slabšo hlo-
dovino in tako povečali tudi
konkurenčnost na tujem.
V času, ko nas pesti ener-
getska kriza, se lahko v Bo-
horju pohvalijo, da že od
nekdaj uporabljajo lastno
energijo. Čeprav odpadkov
pri obdelavi lesa dejansko
ni, uporabijo za svojo kotlov-
nico lesne ostanke in tako
jim niso potrebna ne trda in
tudi ne tekoča goriva. Kot-
lovnico so lani celo povečali,
tako da nastajajo v njej viški
toplotne energije. Zanje se
zanimajo predvsem v Klav-
nici, KOP in na veterinarski
postaji, čeprav še vedno
ostajajo viški energije, o ka-
terih bodo najbrž razmišljali
še v drugih organizacijah
združenega dela.
Pri prodaji izdelkov pa v
tem tozdu opažajo, da je zla-
sti furnir vse teže prodajati
tako na domačem kot tudi
na tujem trgu. Kljub vsemu
pa si bodo delavci prizadeva-
li, da bodo izvozne načrte za
letošnje leto uresničili, oziro
ma celo presegli. Zato trdi-
tev, da v Bohorju dobro go-
spodarijo, ni iz trte izvita.
Osebne dohodke so letos po-
višali za 3%, ne da bi se zato
vpisali med kršitelje. Pov-
prečni osebni dohodek de-
lavca znaša v tem tozdu
12.450 din.
Stremeti za dobrimi rezul-
tati je moto vseh zaposlenih,
ki se bodo morali tudi v pri-
hodnje stabilizacijsko obna-
šati, zlasti pri uporabi nafte,
na katero so vezani notranji
transporti viličarjev, žerja-
vov, dvigal in nakladalcev.
Ena vrsta varčevanja pome-
ni tudi manj nesreč pri delu,
ki jih je bilo letos precej zla-
sti med ne več tako mladimi
in neizkušenimi delavci.
Dejstvo gre najbrž pripisati
utrujenosti delavcev iz vrst
tako imenovanih polprole-
tarcev, ki imajo tudi doma
obilico dela na poljih.
V kolektivu pa je stalno
prisotna tudi skrb za nove
kadre. V februarju prihod-
njega leta bodo prišli na delo
prvi delavci, ki se izobražuje-
jo po kratkem programu za
lesarja II. Štipendije pa pre-
jema 17 učencev oziroma
študentov, ki bodo kasneje
združevali delo z ostalimi
člani te temeljne organizaci-
je. Letos so povečali zaposlo-
vanje za 3,9%, kar ustreza
prej predvidenimi načrtom.
MATEJA PODJED
pivovarna laško
ZA KOGA JE PIVO POCENI?
Odločilna podražitev ječmena in sladu
Tole pisanje oziroma bra-
nje bi lahko bilo nadaljeva-
nje poletnega članka, ko smo
pod naslovom »Več dela,
manj haska«, govorili o viso-
ki produktivnosti, ki jo dose-
gajo delavci Pivovarne La-
ško, o rekordni prodaji piva,
o nedeljah in praznikih, ki
jih delavci žrtvujejo za čim
višjo proizvodnjo in o tem,
da se vsa ta naprezanja bore
malo odražajo na dohodku
in osebnem dohodku delav-
cev. Zakaj?
Dan pred zamrznitvijo cen
sta se namreč podražili dve
osnovni surovini za proi-
zvodnjo piva; ječmen za 63
odstotkov in slad za 46 od-
stotkov! S tem pa je bila po-
rušena reprodukcijska veri-
ga. Težko je pričakovati še
višjo produktivnost, ki je v
Pivovarni Laško že sedaj pri
vrhu evropske lestvice, pa
tudi notranjih rezerv ni več
kdove kako veliko. Sploh pa
ne toliko da bi bilo z njimi
mogoče »pokriti« tako moč-
no in odločilno podražitev
ječmena in sladu. Kako in
kaj sedaj?
Povečanje cene dveh
osnovnih surovin za pro-
izvodnjo piva je bistveno
spremenilo ekonomski polo-
žaj Pivovarne in povzročilo
precej negotovosti, saj je pri-
čakovati, da bo tovarna do
konca leta poslovala na meji
rentabilnosti. In še zanimiv
podatek, ki kaže, kako se je
razmerje prodajne cene piva
glede na nabavno ceno ječ-
mena spremenilo na škodo
piva. V letu 1975 je bilo mo-
goče dobiti za liter prodane-
ga piva 1,42 kg ječmena, v
septembru letos pa le še
0,60 kg.
Težko je razumeti nizko
rentabilnost ob izredno viso-
ki produktivnosti in prodaji,
ki je letos dosegla rekordne
številke.
V devetih mesecih letoš-
njega leta beleZijo v Pivo-
varni Laško porast proizvod-
nje in prodaje piva kar za 22
odstotkov. Prav tako beleži-
jo precejšnje odstopanje od
plansko zastavljenih ciljev,
kar opozarja, da bo treba
najbrž pristopiti k spremem-
bam srednjeročnega plana
proizvodnje in prodaje piva.
In še primerjava: celotna ju-
goslovanska pivovarska in-
dustrija beleži od tričetrtlet-
ju 12 odstotno porast proda
je piva, slovenska pa je pora
sla za 13 odstotkov. Izredi*
rezultate so v Pivovarni I>
ško dosegli tudi pri proda]
piva na zahodnoevropska tr-
žišča. Devetmesečni izvoz rt
konvertibilni trg je kar za *'
odstotkov večji od lanskega
Očitno je, da produktivni
sti ne bo mogoče povečevat
zato bodo za njeno dvigova
nje potrebna večja investicij
ska vlaganja, tako v p^
izvodnjo piva kot v polnjenj*
in distribucijo priljubljen
pijače. V Pivovarni sitf1
podpirajo zamrznitev cen $
vse ostale stabilizacijsk'
ukrepe, zavedajo pa se, ^
sami, z več dela in še boljši^
gospodarjenjem, ne bcKJ1
mogli pokriti razlike v cert
ki je nastala s podražitvi
osnovnih surovin tik pr^
zamrznitvijo. Ker sami $
vedo kako in kaj, so se s^
venski pivovarnarji obrn^
na izvršni svet in skupščin
SRS, ki naj zavzame stalil
do tistih organizacij zdn#
nega dela, ki dobro delajo V
so rezultati dokaj klavrni-
M.AGR^
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
fjlANC KRIVEC je predse-
dnik sindikalne orgcinizacije
v XX) RLV: »Z nedeljsko ak-
cijo so velenjski rudarji izka-
zali svojo visoko zavest. Naj
povem, da je iz nočne izme-
ne ostalo v nedeljo v jami na
delu še 300 rudarjev.«
MILOŠ BAŠIČ je v jami že
25 let: »Rudarji smo vedno
pripravljeni pomagati, tako
pa bi morali delati tudi osta-
li. Udarniško delo mora zaje-
ti prav vse, kajti le tako bo-
mo uspešni. Če bo treba bo-
mo še večkrat šli na udarni-
ško delo v jamo.«
MIRAN RAZPOTNIK je
enajst let v jami: »Zima se
približuje in nakopati je tre-
ba čimveč premoga tudi za
široko potrošnjo. Velenjski
rudarji se z udarniškim de-
lom vključujemo v naša sta-
bilizacijska prizadevanja.
Tako mora biti tudi v prihod-
nje.«
FRANC CEVZAR je inženir
zaposlen v rudniku: »Delov-
ni ljudje različnih poklicev,
predvsem pa rudarji, so ra-
zumeli pomen te udarniške
akcije. Ze zdaj sem prepri-
čan, da bo ta akcija zagotovi-
la tudi naslednje in da bo od-
ziv še večji, kot je bil zdaj.«
velenjski rudarji
BENIFICIRANA NEDELJA?!
Nakopali so 6470 ton premoga za široko potrošnjo
Velenjski rudarji, združeni
iz vseh republik in pokrajin
v velenjskem rudniku, so se
znova izkazali! Niso samo
delali, temveč so tudi sprem-
ljali vse zadnje pogovore, ki
so želeli, da bi delali še več!
Odločili so se za delo v nede-
ljo, ko so nakopali 6470 ton
premoga za široko potroš-
njo. S tem so dali velik in
dragocen prispevek! V udar-
niški akciji je sodelovalo
1212 delavcev iz vseh temelj-
nih organizacij združenega
dela v okviru Rudnika ligni-
ta Velenje. Med udeleženci
so bile tudi 102 ženske iz De-
lovnih skupnosti skupnih
služb DO RLV, ki so urejeva-
le in pospravljale prostore
po delavnicah jamske meha-
nizacije na jašku v Prelogah.
Velenjski rudarji so doslej
od 1. januarja do oktobra na-
kopali že 4 milijone 14 tisoč
170 ton premoga, kar je za 13
tisoč 770 ton več kot v istem
obdobju lani. Do konca leta
nameravajo velenjski rudarji
nakopati štiri milijone 900 ti-
soč ton premoga, odločili pa
se bodo za še nekaj udarni-
ških akcij poleg rednega vsa-
kodnevnega dela.
Ali bo že velenjska rudar-
ska nedelja benificirana? Po
zadnjih prizadevanjih, da bi
nakopali čimveč premoga za
naše potrebe bi bilo prav, da
bi bila. V črnih rovih tako
velenjski rudarji tudi na si-
cer dela prosti dan pomagajo
iz težav za svetlobo izven
jame!
Tekst: TV
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
ZDRAVKO TAMŠE je ru-
dar, doma iz Plešivca: »Še tri
mesece bom delal, potem pa
grem v pokoj. Rekel sem:
grem tudi v nedeljo pomaga-
ti naši družbi, da vsi skupaj
ublažimo težave, v katere
smo zašli. Takšna je pač ru-
darjeva zavest - vedno in
povsod pomagati.«
kongresni oceni
NAVDUŠENJE S PRIDRŽKU
Samokritičnost je predvsem lastnost mladih
Iz Novega mesta so se v
nedeljo popoldne vrnili dele-
gati, ki so na 11. kongresu
Zveze socialistične mladine
Slovenije zastopali mlade
delavce, kmete, učence in
študente iz vseh krajev naše
ožje domovine. Vrnili so se z
mnogimi doživetji, vtisi, bo-
gatejši z novimi izkušnjami
in spoznanji.
Janja Romih je zastopala
mladino občine Celje. Po vr-
nitvi domov je povedala: »Z
željo da bi se tudi mladi
vključili v stabilizacijska pri-
zadevanja, smo skrajšali
kongres ZSMS za en dan. To
je gotovo vredno pohvale,
saj je bila ZSMS prva druž-
benopolitična organizacija,
ki se je v stabilizacijska pri-
zadevanja vključila na tak
način. Ker smo imeli manj
časa, je bilo naše delo zelo
naporno. Kljub utrujenosti
smo se v Novem mestu zelo
lepo počutili. Predvsem bi
Pohvalila organizacijo kon-
gresa. Navdušena sem bila
nad uvodnim referatom
Predsednice Darje Colarič in
nad referati članov predsed-
stva RK ZSMS. Manj so me
navdušile ostale razprave na
posameznih delovnih skupi-
nah. Bile so pisane preveč
splošno, premalo je bilo kon-
kretnih predlogov in pri-
pomb. V komisiji za preobra-
zbo vzgoje in izobraževanja
sem razpravljala o položaju
učencev v usmerjenem izo-
braževanju, o samoupravnih
odnosih in položaju učitelja-
mentoija v vzgojnoizobraže-
valnem procesu. Na tem
kongresu je bilo sprejetih ze-
lo malo amandmajev na
ključne usmeritve, še slabše
je bilo pri spremembah sta-
tuta, ki je v bistvu ostal ne-
spremenjen. To pa je tudi ti-
sto, kar me je na kongresu
motilo. Za branje poročil in
razprav so po mojem mne-
nju dovolj posveti, od kon-
gresa pa jaz pričakujem bolj
ustvarjalne razprave, s kon-
kretnimi predlogi, ter spre-
membe, tako v načinu delo-
vanja ZSMS kot tudi vsebin-
ske spremembe statuta. Ne-
kaj podobnega so od kongre-
sa pričakovali tudi ostali de-
legati.«
Milko Škoberne pa je bil
na 11. kongresu ZSMS pred-
stavnik mladine iz občine
Laško. Je član predsedstva
občinske konference in
predsednik komisije za idej-
nopolitično delo. Na kongre-
su je delal v komisiji za mno-
žično in frontno organizira-
nost ZSMS. Milko takole ra-
zmišlja: »Izpostavil bi kon-
gresno oceno, da se mladina
še vedno ne vključuje mno-
žično v svojo organizacijo.
Mladina se na eni strani še
vedno ne zna ah pa noče or-
ganizirati v ZSMS, da bi ure-
sničevala svoje lastne in,
preko njih, splošne družbe-
ne potrebe in interese. Mla-
dinska organizacija v meto-
dah dela in na področju or-
ganiziranja še vedno zaostaja
za dejanskimi potrebami,
kar vpliva na njeno vlogo v
družbi. V predlogu program-
skih dokumentov imamo do-
bro zastavljeno strategijo ra-
zvoja, zatika pa se pri »izva-
jalcih«. Kaže se potreba po
iskanju novih poti pri uvaja-
nju mladih v družbenopoli-
tično delo in življenje. Opo-
zoril bi na nezadostno idej-
nopolitično usposabljanje,
ki se odraža v ne izvrševanju
konkretnih nalog, saj sooča-
nje s težjim problemom po-
gosto vodi k prenehanju ak-
tivnosti. Dosedanje oblike
izobraževanja so vse preveč
iztrgane iz celote družbenih
odnosov in je zato na njih
pridobljeno znanje za kon-
kretno delovanje preozko.«
M. A.
še vedno mesec požarne varnosti
Čeprav so gasilci na svojem področju ak-
"vni skozi vse leto, pa te aktivnosti še zlasti
°krepijo v oktobru, ki je mesec požarne var-
nosti združen z Dnevom gasilca. V celjski
občini je bila osrednja prireditev v soboto, in
Slcer na Lipi v Štorah, kjer so sodelovala z
^sodobnejšo gasilsko opremo vsa prosto-
voljna in industrijska društva ter člani Zavo-
r® za požarno varnost. Po vaji je bilo postro-
j^ttje enot s prapori ter pregled gasilske te-
nnike.
Danes (četrtek) pripravljajo ob 17. uri pro-
^tnsko konferenco, in sicer Koordinacijski
JJbor za SLO in DS pri predsedstvu Občin-
ske konference SZDL Celje, SIS za varstvo
požarom občine Celje in Občinska ga-
-Uska zveza. Uvodni referat bo imel Anton
^ntočnik o požarni varnosti v občini, pri-
pravljenih pa je še enajst koreferatov z ra-
zličnih področij požarnega varstva.
Jutri, v petek, pa bo še rutinska verižna
vaja na relaciji »Savinja - Miklavžki hrib«,
kjer bo sodelovala večina gasilskih društev s
kombiniranimi vozili. Gre za prikaz, kako
hitro je možno potegniti vodo iz Savinje do
vrha hriba v primeru morebitnega požara ah
druge nesreče.
Sicer pa je v letošnjem letu bilo v požarno
varnost na celjski občini vloženo v nakup
gasilske opreme (avtomobili, črpalke) in ga-
silskih uniform 52 tisoč 700 din ah 80 odstot-
kov vse vrednosti nabavljene opreme, osta-
lih 20 odstotkov pa so prispevali delovni
ljudje in občani preko gasilskih društev.
T. VRABL
tednikov intervju
ZSMS JE ZARADI
NAS, NE OBRATNO!
V soboto in nedeljo so se v
Novem mestu zbrali mladi iz
vse Slovenije na 11. kongre-
su ZSMS. Pogovarjali smo
se z JASNO MIRNIK, dijaki-
njo 4. let. Tehniške šole v Ce-
lju, ki se je kongresa udeleži-
la kot delegatka Občinske
konference Celje.
NT: Kje in kako si posta-
la družbenopolitično ak-
tivna?
JASNA MIRNIK: Svojo
družbenopolitično aktivnost
sem začela na osnovni šoli I.
celjske čete. Sprva v Pionir-
skem odredu, kasneje v mla-
dinski organizaciji. Na Te-
hniški šoli sem predsednica
koordinacijskega sveta
ZSMS, hkrati sem tudi dele-
gatka v Svetu šole in članica
sekretariata ZK. Poleg tega
sem tudi predsednica Koor-
dinacijskega odbora za druž-
bene organizacije in društva
pri OK ZSMS, članica gleda-
liške delavnice na TSC in
TVD Partizan Gaberje, kjer
sem ativna že 15 let. Zadnje
leto sem bila tudi brigadirka.
NT: Kakšno je bilo tvoje
poslanstvo na 11. kon-
gresu ZSMS?
JASNA MIRNIK: Na tem
kongresu sem pokrivala po-
dročje interesne dejavnosti
mladih, to je podružbljanja
kulture, telesne kulture, kul-
turno udejstvovanje in seve-
da mladinsko prostovoljno
delo mladih.
NT: Kakšno je tvoje miš-
ljenje o današnji mla-
dini?
JASNA MIRNIK: Res je,
da se opaža, da je mladina
nekoliko manj aktivna kot v
prejšnjih letih. Ni več tistega
revolucionarnega duha v
mladih. Da je današnja mla-
dina čisto pasivna pa spet ne
moremo govoriti, kajti če je
nekdo aktiven na športnem
področju, mu ne moremo
očitati, da je pasiven. Zelo pa
je upadla družbenopolitična
aktivnost mladih. Malo je ti-
stih mladinskih aktivistov,
ki žrtvujejo še tiste zadnje
trenutke prostega časa, da se
izpelje neka akcija, ki temelji
na družbenopolit. osnovi.
Potrebno bi bilo prodreti v
bazo, v jedro mladih in se z
njimi pogovoriti, kje je nji-
hov interes. Doseči moramo,
da bi se mladina zavedala, da
je mladinska organizacija za-
radi njih, ne pa, da je mladi-
na zaradi mladinske organi-
zacije.
NT: Kaj ti pomeni delo z
mladimi?
JASNA MIRNIK: Pomeni
mi to, kar mogoče nekomu
konjiček. V določenih tre-
nutkih pa mi pomeni tudi
sprostitev. Včasih sem mal-
ce razočarana, ker ni vse ta-
ko kot bi lahko bilo. Prime
me, da bi vse pustila. Ko vso
stvar prespim, se pa spet
vrnem.
NT: Za svoje delo si že
sigurno prejela kakšno
priznanje.
JASNA MIRNIK: Prizna-
nja in nagrade! Tu je podob-
no kot na športnem področ-
ju. Za profesionalnega delav-
ca še najdemo nagrado, težje
je za amaterskega delavca. V
moji zbirki mi največ pome-
ni Leninovo priznanje, ki
sem ga dobila na 36 dnev-
nem zborovanju pionirjev v
Sovjetski Zvezi. Veliko mi
pomeni tudi priznanje, ki
sem ga dobila za svoje delo
na Tehniški šoli.
NT: Glede na delo in
uspehe, ali imaš na šoli.
med mladimi dovolj av-
toritete?
JASNA MIRNIK. Nekoli-
ko me moti, ker vsak priča-
kuje, da se bom pri vsakem
problemu prva oglasila jaz in
mu dala piko na i. Trudim se,
da bi bila resnično samo
koordinator, ki usklajuje de-
lo in usmerja mlade na pravo
pot.
NT: Kaj pa prosti čas in
konjički?
JASNA MIRNIK: Teh je
bolj malo, ker je malo tudi
prostega časa. Kolikor ga pa
le najdem, ga izkoristim za
pisanje pesmi in dopisova-
nje-navezovanje bratskih
odnosov.
NT: Kam po končani
srednji šoli?
JASNA MIRNIK: Moja že-
lja je, da bi študirala sociolo-
gijo in zgodovino. Bojim pa
se, da ne bi dobila zaposlitve.
Zato bom ostala v svoji stro-
ki, odločila sem se za izobra-
ževalno kemijo.
NT: Do kdaj načrtuješ
aktivnost v ZSMS?
JASNA MIRNIK: Ko kon-
čam srednjo šolo, bom takoj
razrešena nekaterih funkcij.
Mandat na OK pa sem spre-
jela šele letos, za dve leti. To
pomeni, da bom vsaj še dve
leti ostala na tem delu.
NT: Kakšni so tvoji cilji
in želje na področju tvo-
jega delovanja?
JASNA MIRNIK: Rada bi
dosegla, da bi se mladi zave-
dali, da je mladinska organi-
zacija zaradi mladih, ne pa,
da so oni zaradi mladinske
organizacije. Rada bi dose-
gla, da politika ne bi bila ne-
kakšen »bau-bau«. Treba se
je zavedati, da so politika v
bistvu vsi medsebojni odno-
si. Moje lastno mišljenje je,
da se mladi že med seboj od-
daljujemo, ni več pristnih
kontaktov. Mladi bi se mora-
li kot revolucionarna in enot-
na sila postaviti po robu
vsem nepravilnostim. Nas,
mladinske aktiviste naj bi
najširši krog sprejel kot vsa-
kega drugega, ne pa, da jih je
včasih strah izraziti svoje
mišljenje. Mislim, da pri nas
lahko pove vsak tisto kar mi-
sli, pa čeprav so njegove mi-
sli v nasprotju z nekim pro-
gramom ali usmeritvijo.
Takšnega človeka pa je po-
tem potrebno prepričati, da
bo začel razmišljati tako kot
je za našo družbo najbolj pri-
merno.
MATEJA ZALOŽNIK
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
j a vno kopališče nared,
a kdo bo zanj skrbel?
Nekaj let nazaj, kot povest o jari kači in steklem
polžu, seje vlekla adaptacija javnega kopališča v Celju,
ki je po naključju, ko je bil zgrajen Dom upokojencev,
našel streho v tej stavbi.
Kopališče je bilo že od začetka nerentabilno in ker ga
niso sproti obnavljali, je bilo prepuščeno propadu.
Uprava v Domu upokojencev se ni čutila dolžna, da iz
svojih sredstev, kijih pravzaprav prispevajo s plačeva-
njem oskrbnega dne varovanci doma, vzdržuje in
adaptira kopališče.
Po dolgoveznem dogovarjanju, kam to kopališče
sploh sodi in kdo ga je dolžan zdrževati (komunalna
skupnost, skupnost socialnega varstva, zdravstvena
skupnost) so se le našla sredstva za adaptacijo. Skup-
ščina občine Celje je prispevala 90.000 dinarjev, ostalo
pa skupnost socialnega skrbstva. Zakaj je prav ta ču-
tila največjo obvezo? Morda zato, ker bodo to kopali-
šče uporabljali največ tisti, ki živijo v starem mestnem
jedru, kjer ni kopalnic.
Vsekakor bi se morali za tekoče vzdrževanje seda-
njega stanja v javnem kopališču, ki bo terjal tudi na-
mestitev dveh ljudi, samoupravne skupnosti med se-
boj dogovoriti, kajti skupnost socialnega skrbstva ali
pa Dom upokojencev ne bodo sami zmogli bremena
ekonomske cene, ki ne bo majhna. Zato se v hipu
postavlja vprašanje, bo javno kopališče spričo visoke
cene, ki sicer še ni določena, sploh polno zasedeno?
Zgradili in obnovili smo ga, kaj pa če se bodo ljudje
kljub temu, še naprej doma namakali v kadeh in umi-
valnikih ? Zato pa je potrebno postaviti takšno ceno, ki
bo ljudem dostopna, pa tudi če bo treba javno kopali-
šče sofinansirati.	ZDENKA STOP AR
slovenske konjice
VRTEC GRADIJO
Jasli že prihodnje leto
Otroški vrtec, ki bi ga naj
pričeli graditi v Slovenskih
Konjicah že leta 1980, so le-
tos končno zares začeli. Ker
je v Slovenskih Konjicah
največ težav z varstvom
otrok v jaslih, ki jih v seda-
njih vrtcih sploh ni in so
starši v celoti odvisni od pri-
vatnega varstva, je skupšči-
na skupnosti otroškega var-
stva v začetku tega leta spre-
jela sklep o etapni izgradnji
vrtca. Tako bodo prihodnje
leto, predvidoma do konca
junija zgrajeni trije oddelki
jasli, ki bodo lahko otroke z
začetkom septembra že spre-
jeli.
Predračunska vrednost
teh treh oddelkov skupno z
ustreznimi pomožnimi pro-
stori, opremo in zunanjo ure-
ditvijo je 11,400.000 dinarjev.
Od tega so več kot 8 milijo-
nov zagotovile organizacije
združenega dela v Sloven-
skih Konjicah po posebnem
sporazumu, vrtec iz združe-
ne amortizacije osnovnih šol
in skupnost otroškega var-
stva. Ostala sredstva so bla-
govni krediti izvajalca del
Ingrada.
Zgrajene jasli bodo rešile
sedaj številne težave pri za-
gotavljanju varstva najmlaj-
šim. Skupnost otroškega
varstva je na primer z organi-
zirano in široko akcijo spo-
mladi letos želela organizira-
ti družinsko varstvo, vendar
ji to ni uspelo. Družine, ki
imajo pogoje za organizirano
družinsko varstvo, se vanj
niso pripravljene vključiti,
tako da je izgradnja novih
oddelkov jasli res edina reši-
tev.
v ks sla vk0 šlander so praznovali
Krajani celjske KS Slavko Slander so v
soboto slavnostno obeležili svoj krajevni
praznik, ki so ga posvetili dnevu, ko je bil
proglašen za narodnega heroja Slavko Slan-
der.
Ves teden so se vrstila najrazličnejša
športna tekmovanja med mladinci te krajev-
ne skupnosti, srednješolci in pripadniki
JLA. Krajani so pripravili razstavo ročnih
del.
Osrednja prireditev se je pričela z zborom
enot civilne zaščite ter pohodom ob mejah
KS. Sledil je slavnostni program na Tehnič-
nem šolskem centru, ki so ga pripravili in
izvedli učenci te šole. V uvodnem govoru je
Hinko Jordan, predsednik skupščine kra-
jevne skupnosti, orisal osnovne smernice
nadaljnjega razvoja te KS. Poudaril je zlasti
pomen povezovanja KS s šolami in temeljni-
mi organizacijami na področju KS ter razvoj
hišne samouprave, prednostne naloge v tem
obdobju.
Ob tej priložnosti so podelili priznanja kra-
jevne skupnosti najzaslužnejšim občanom
in organizacijam, ki že vrsto let uspešno so-
delujejo s krajevno skupnostjo. Plakete so
dobili • Milan Jamšek, Ivan Šupek, Darinka
Vizjak, Rudi Vizjak, enota prve medicinske
pomoči CZ ter Tehnični šolski center.
Pismena priznanja so dobili Anton Bre-
zovšek, Ljudmila Grmovšek, Viktor Koče-
var, Aleksandra Ižanc, Adolf Mljač, Zdenka
Pikelc, Ljuban Sega, Stanislav Sopar, Šte-
fan Volf, Maks Zupane in OS Ivanke Uranje-
kove.
Knjižne nagrade pa so podelili naslednjim
mladincem: Ireni Brezovšek, Branku Bre-
zovšku in Brunu Gabršku.	WE
PO SOUNSKI
TRANS VERZ ALI
Skupina planincev MDO
Savinjska se je pred dnevi
udeležila solinske planinske
transverzale, ki je posvečena
prvemu solinskemu parti-
zanskemu odredu. Pot so za-
čeli v Dicmu, jo nadaljevali
preko Gradine ter se povzpe-
li na Kozjak, znano goro nad
Kašteli, kjer sta tudi dva pla-
ninska domova.
Od tu so pot nadaljevali do
kraja Voljaka, kjer je spome-
nik borcem. Planince so tu
pričakali domačini in jih le-
po sprejeli. S Solina so se
odpeljali pod Mosor in se v
temi povzpeli do koče Um-
berto Girometta, kjer so pre-
nočili. Naslednjega dpe so
pot nadaljevali do koče Ma-
lečka-Biranj. Odšli so še do
planinskega doma Putalj na
Kozjaku ter tako opravili še
del hrvaške planinske poti
Po planinah Hrvatske.
V Splitu so planinci sode-
lovali v njihovi akciji NNNP,
za kar so planinskemu druš-
tvu Zabukovica podelili tudi
pismeno priznanje. Ob vrni-
tvi domov so obiskali še Ti-
tovo pečino.
BOŽO JORDAN
RISBO
POMAGALA
ŠOLI
Učbeniki in ustrezna
oprema učilnic v usmer-
jenem izobraževanju so
eden izmed temeljnih po-
gojev za uspešno uresni-
čevanje začrtanih ciljev
srednješolske reforme.
Začetek šolskega leta ni
bil preveč obetaven za iz-
polnitev teh dveh nalog s
strani republiške izobra-
ževalne skupnosti. Prejš-
nji teden pa je izšla novi-
ca, da bo RIS uspelo zbra-
ti 30 milionov dinarjev za
pomoč pri izdaji učbeni-
kov in 61 milijonov za
opremo učilnic za pouk
osnove tehnike in proiz-
vodnje. Te finančne spre-
membe je pogojeval
manjši vpis v prve letnike
(20 oddelkov pod piiča-
kovanjem) in manjše šte-
vilo oddelkov v 2. letniku.
VVE
krajevne skupnosti v žalski občin/
SAMO, CE BO DENAR
Več pozornosti bo treba nameniti planiranju
Čeprav se je poleg »glava-
rine« v zadnjem letu uveljav-
ljalo tudi proračunsko finan-
ciranje za splošno porabo v
krajevnih skupnostih, pa se
tudi v žalski občini vse bolj
poglabljajo razlike v mate-
rialni osnovi za delovanje ta-
ko imenovanih-obrobnih va-
ških KS, kjer ni sedežev or-
ganizacij združenega dela ter
osrednjih krajevnih skupno-
sti, kjer imajo organizacije
združenega dela svoje sede-
že. Zaradi dnevne migracije
združenega dela svoje sede-
že. Zaradi dnevne migracije
delavcev na delo zunaj obči-
ne, dnevno jih migrira kar
4496, kjer ustvarjajo doho-
dek, niso mogli delavci od
tega dohodka ničesar prispe-
vati za potrebe svojih krajev-
nih skupnosti.
Pomemben vir dohodka
so krajevni samoprispevki,
ki so jih uvedli v Andražu,
Braslovčah, na Gomilskem
in v Vrbju. Zanimiv je tudi
podatek, da v žalski občini v
primerjavi z drugimi občina-
mi v Sloveniji namenjajo
izredno malo sredstev za KS
iz splošne porabe.
V Žalcu ugotavljajo tudi
to, da so krajevne skupnosti
namenile vso pozornost iz-
delavi srednjeročnih planov.
So pa se pojavili mnogi pro-
blemi, saj v KS ni strokovnih
planskih služb in je vse delo
obviselo na ramah posamez-
nikov ali ponekod tudi de-
lovnih skupin. Pri sprejema-
nju letnih planov so KS sicer
že upoštevale realne mate-
rialne možnosti svojega ob-
močja, vendar prihaja do
neusklajenosti s plani
ustreznih interesnih skupno-
sti. Vzrok za to so vedno.
manjša naložbena sredstva v
interesnih skupnostih ter
slaba realizacija sprejetih
družbenih dogovorov in sa-
moupravnih sporazumov, na
osnovi katerih združene delo
zagotavlja materialno osno-
vo za izvedbo sprejetih pla-
nov. Problem zase je tudi ta,
ker namenjajo delegati pre-
malo pozornosti uskladitvi
planskih dokumentov ob
njihovem sprejemanju. Za-
radi vse ostrejših gospodar-
sko-ekonomskih razmer bo
treba problemu planiranja v
bodoče namenjati več pozor-
nosti ali drugače povedano,
sprejemati bo treba le takšne
plane, ki bodo imeli za ure-
sničitev zagotovljene mate-
rialne pogoje. Denar pa seve-
da bo, če bo večja tudi proi-
zvodnja in če bo več zavzete-
ga dela nas vseh.
JANEZ VEDENIK
V BESEDI IN SLIKI
krajše vrste za bone kot bencin
Med tem, ko smo se vsak dan znova čudili dolgij
vrstam in potrpežljivosti voznikov pred bencinskimi ft
palkami v zadnjem času, smo bili kar malo presenečeni
ker ob razdeljevanju bonov ni bilo nobene gneče. Razde
ljevanje je v žalski občini potekalo tekoče, brez dolgeg;
čakanja in brez jeze in nestrpnosti voznikov. Na sliki
Pred krajevno supnostjo Šempeter v prvih urah razdelje
vanja bonov za bencin.
T.TAVCAJ
akcija nnnp v titovem velenju
Tudi v Titovem Velenju so pripravili zaključno vajo \
okviru letošnje akcije NNNP 82, kjer so sodelovali pripa
dniki gasilskih enot in civilne zaščite združenega odreda
Akcija je uspela in je pokazala dobro pripravljenost vseh;
ki delajo na tem pomembnem področju.
LOJZE OJSTERŠEK
hmelj v skladišče
Čeprav je več neurij letos hmeljarjem v Savinjski dolinj
napravilo precej škode, je bil pridelek hmelja dober
Hmelj prevzemajo v glavnem skladišču za Slovenijo v
Žalcu že ves mesec, kljub temu pa še niso končali. M
ozirom na neugodne vremenske razmere tudi kvaliteta rt
vedno najboljša. Na sliki: spravljanje hmelja v skladišč
T.TAVCAJ
410 ha pšenice
• ei
V žalski občini so splošna prizadevanja za kar najvrp
doma pridelane hrane, predvsem pšenice, vzeli zelo resn"
Že letos so ob žetvi oddali v celjski regiji največ pšenice1
s tem plan presegli. V teh dneh pa sejejo nove posevfc
Kmetje zadružniki bodo posejali okrog 180 ha, v družr
nem sektorju pa letos 230 ha, torej nekaj manj kot
predvsem na račun hmelja.	*
T.TAVCA*
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
stolpi opozarjajo
Celje dobiva v pripravah na jubilejni 10. Teden domačega
filma drugačno zunanjo podobo. Na vseh vpadnicah so zra-
sli panoji s transparenti (na sliki), po mestu so se pojavih
stolpi, ki opozarjajo na program, izobešene so zastave Tedna
domačega filma, vse več pa je tudi plakatov. Se posebno
pozornost pa zaslužijo vsekakor zelo lepo urejene izložbe, ki
si jih mimoidoči z zanimanjem ogledujejo.
Odziv vseh tistih, ki urejajo Celje in skrbijo za njegovo
zunanjo podobo je ponovno dokazal, da Celje živi s svojo
manifestacijo, prijetno urejeno mesto pa nedvomno pušča
izreden vtis številnim gostom, ki v času Tedna domačega
filma obiščejo mesto ob Savinji.
za start je
vse nared
Celje pripravljeno priča-
kuje uradni pričetek 10. tra-
dicionalne slovenske osred-
nje filmske manifestacije -
Tedna domačega filma. Me-
sto je slavnostno okrašeno, v
kinu Metropol že štiri dni po-
teka spored filmov v čast 10.
TDF, za pričetek ostalih spo-
redov, v sredo 3. novembra,
je vse pripravljeno. Celje bo
pozdravilo svoje goste, šte-
vilne filmske igralce, režiser-
je in druge avtorje, številne
ugledne družbenopolitične
delavce.
V sredo bo na slavnostni
otvoritvi TDF govornik dr.
Matjaž Kmecl, predsednik
republiškega komiteja za
kulturo, ki bo tudi uradno
pričel letošnji TDF. In zatem
se bodo osem dni vrstile šte-
vilne filmske predstave, de-
lovni pogovori in srečanja,
obiski delovnih organizacij
in krajevnih skupnosti, ogle-
di razstav.
Celjani bomo že desetič iz-
kazali vso pozornost in lju-
bezen domačemu filmu, izra-
bili bomo delovne možnosti
TDF za pogovore o filmu,
njegovih težavah in skušali
bomo uveljaviti vlogo, ki jo
imamo kot delovni subjekt v
svobodni menjavi dela med
filmskimi delavci in delavci
v združenem delu.
Naj bodo dvorane med
TDF polne, kot vsako leto
doslej. Potrudimo se skupaj,
da bo tudi 10. TDF ponesel
ime Celja v jugoslovanski
kulturni prostor.
najlepše izložbe bodo nagrajene
Društvo ekonomskih propagandistov Celje se je v pripravo in izvedbo letošnjega TDF
vključilo z zanimivo pobudo. Razpisalo je namreč natečaj za najbolj urejeno izložbo na
temo Celje - mesto domačega filma in z njim vzpodbudilo svoje člane, predvsem aranžerje,
da so izložbe primerno uredili. Sicer pa si Celjani njihove pogruntavščine lahko sami
ogledajo, saj so na ogled domala v vseh trgovinah in izložbah v središču mesta. A v akcijo se
niso odzvali le celjski aranžerji. Tudi iz Slovenskih Konjic, kjer bo letos tekel program
repriz premiernih filmov TDF, prihajajo zanimivi odzivi in se že odražajo v lepo urejenih
izložbah.
metropol že vrti filme v čast
tdf
V kinu Metropol v Celju se je v ponedeljek pričel odvijati spored
filmov v čast 10-letnice Tedna domačega filma. Ta filmski program
zajema tiste filme, ki so v preteklih letih prejeli priznanja in nagrade
Metoda Badjure, ki jih podeljuje Društvo slovenskih filmskih delav-
cev. Istočasno s tem programom, v katerem so filmi Cvetje v jeseni,
Vdovstvo Karoline Zašler, Strah, Idealist, Sreča na vrvici in drugi, pa
se v Metropolu odvija tudi spored nagrajenih kratkih slovenskih
filmov, 8. novembra pa bo v tem okviru še večer filmov študentov
Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane.
Filmski program v počastitev 10-letnice TDF bo v Metropolu tekel
vse do 10. novembra, vanj pa je vključenih kar 17 slovenskih celove-
černih in dvajset kratkih filmov. Predstave tega filmskega programa
se do vključno 2. novembra pričenjajo ob 16. uri. od 3. do 10.
novembra pa ob 16. in 20. uri.
značke tdf
Tudi letos so pri blagaj-
nah vseh kinematografov
v Celju v prodaji značke
Tedna domačega filma.
Ob jubileju je izšla serija
zlate, srebrne in bronaste
značke, ki velja 50 din,
posamezna značka iz seri-
je pa 20 din. Značka je
enaka kot v prejšnjih le-
tih, dodana pa ji je števil-
ska 10.
OBRAZI TEDNA DOMAČEGA FILMA
drago medved
Za Draga Medveda je bilo pravza-
prav normalno, da je zagrabil že pri
izvedbi prvega Tedna domačega filma.
Kot član redakcije Novega tednika in
Radia Celje je bil zadolžen za pisanje o
vprašanjih kulture, pa tudi sicer se je
Po interesni plati udejstvoval na števil-
nih področjih kulturnega snovanja in
dejavnosti v celjski občini. Tako je za-
dolžitve pri izvedbi prve filmske mani-
festacije gledal skozi prizmo amater-
skega kulturnega delavca in skozi po-
memben motiv: približati ljudem film-
sko kulturo in umetnost. Prav ta stik
^ed filmskimi delavci in delavci v to-
varnah, šolarji in drugimi obiskovalci
kinopredstav pa je Drago zaznaval
skozi vsa pretekla leta rasti Tedna do-
mačega filma. Kajti vseskozi je sprem-
]al predvsem pogovore filmskih de-
lavcev z delovnimi kolektivi, bil je pri-
sten, ko so se filmski ustvarjalci po-
govarjali s šolarji, ko so tkali odnos z
Judmi na premierah izven Celja. Iz
leta v leto je spoznaval, da ta celjska
krnska manifestacija ne odzvanja v
Prazno, temveč da tke pristen in
Ustvarjalen odnos med filmskimi
Ustvarjalci in porabniki filmske kultu-
Ustvarjanje takega odnosa pa je bil
Prav tisti motiv, ki je Draga Medveda v
vseh desetih letih vodil pri njegovem
^tvarjalnem delu na Tednu domače-
ga filma.
Valter leben
Pri Tednu je od vsega začetka, sa-
moupravno pa ga je - tako sam pravi -
? to nalogo določil takratni urednik
^že Volfand. V vseh letih rasti te celj-
filmske manifestacije je postal
alter Leben desna roka predsednika
rjganizacijskega odbora TDF in ob
^ še nekakšen financ-minister ma-
nifestacije. Valter je kot nekakšna ne-
vidna senca, saj razen pri kreiranju
vsebine filmskih programov stoji
praktično za izvedbo vsake naloge v
času TDF. Velik je tudi njegov delež
pri pridobivanju pokroviteljev za po-
samezne programe, skrbi za razpeče-
vanje propagandnega gradiva TDF, v
izvedbenem smislu skrbi za postavitev
razstav, letos bo na njegovih ramah
tudi celoten protokol Tedna domačega
filma. Valter je torej tisti človek pri
TDF, ki je povsod, a ga nikjer ni videti.
Kajti, le kdo bi vedel, da je Valter tisti,
ki da znak, kdaj se filmski zastor dvig-
ne v kinu Union ah pa je okrasno cvet-
je v kinodvoranah njegova skrb? Val-
ter Leben opravi kot član uglašenega
organizacijskega tirna Tedna domače-
ga filma ogromno dela, a nikdar ne
vpraša: Zakaj ravno jaz? »Rad imam
TDF, zato to delam,« preprosto in krat-
ko pojasnjuje.
alfonz kumer
Podobno kot pri Valterju, se tudi
deleža Alfonza Kumra pri organizaciji
in izvedbi vsakoletnega Tedna doma-
čega filma ne da natanko izmeriti. Pre-
prosto zato ne, ker se stekajo v njegove
roke številne delovne niti, mnoge od
njih pa so prepodane iz drugih v njego-
ve dlani. Tako preprosto ni mogoče
vedeti, kdo je tisti, ki jih delovno bolj
zateguje. A Alfonz Kumer o tem bolj
preprosto razmišlja: »Teden domače-
ga filma vodi skupina ljudi, ki pa tim-
sko delo ne razumejo kot prelaganje
nalog od enega na drugega. Skupinsko
delo je v tem smislu, da so naloge na-
tančno določene in se v okviru tima
tudi natančno in odgovorno opravijo.
Zatorej ni važno, koliko ljudi stoji za
eno nalogo. Nam je pomembno le to,
da jo kakovostno in natančno izpe-
ljemo.«
Alfonz Kumer je pričel pred osmimi
leti delati pri snovanju in izvedbi Te-
dna domačega filma predvsem zato,
ker je bil prepričan v cilj te začrtane
filmske manifestacije. In danes, ko ra-
zmišlja o preteklih letih je zadovoljen,
saj ve, da njegovo delo in delo vseh, ki
snujejo in izvajajo Teden domačega
filma, ni zaman. Morda pa je za razu-
mevanje njegove ljubezni do TDF po-
membno pridati še to, da si prihrani za
to delo svoj letni dopust. Tako se lah-
ko neobremenjeno in brez zadržkov
vrže na delo.
milan seničar
Od leta 1975 do 1979 je bil predsed-
nik organizacijskega odbora Tedna
domačeg filma, torej v času največjega
zaleta pri utrjevanju položaja in ugleda
ter vsebinske in organizacijske krepi-
tve te manifestacije. Njegova značil-
nost so bile mape, v katerih se je zrcali-
la usoda marsikaterega dogodka ali
posamazne prireditve v okviru Tedna
domačega filma, ki se je ravno v teh
letih močno odprl v jugoslovanski pro-
stor. Bil je to tudi čas povezovanja Ce-
lja z vsemi jugoslovanskimi filmskimi
manifestacijami, bil je to tudi čas pro-
dora Celja z idejami v koordinacijski
odbor jugoslovanskih filmskih mani-
festacij in ni zato nobeno naključje, da
se je samoupravni sporazum o delova-
nju tega odbora podpisoval na Milano-
vo pobudo ravno v mestu ob Savinji.
To je bil tudi čas, ko je organizacijski
odbor sprejel tudi do 135 sklepov od
katerih nista bila realizirana samo dva.
Bil je to čas osebnega zgleda pri neu-
mornem delu, čas neizmernega entu-
ziazma. Sicer pa se od tistega časa tudi
vsebinska zasnova TDF ni bistveno
spremenila. Za njegovo vsakoletno
uspešno izvedbo pa je vedno znova
potrebno mnogo Milanov!
vstopnice za programe tdf že
v prodaji
Marsikaterega ljubitelja filma seveda zanima, kako je z vstopni-
cami za letošnje programe Tedna domačega filma. Naj začnemo s
kinom Union, kjer bo tudi letos tekel program premiernih filmov, za
katerega je vedno veliko zanimanje. Cena vstopnice za premierni,
film bo 30 dinarjev, cena filmskega abonmaja za vse premierne filme
pa 210 dinarjev. Zanimanje za abonmaje je veliko, saj so jih že doslej
prodali v Kinopodjetju v Celju že krepko čez sto. Za vse ostale
filmske programe v kinu Dom in Metropol pa je cena vstopnic 15
dinarjev. Kulturna skupnost Celje se je namreč že spet izkazala in
kot prejšnja leta pokrila del stroškov v ceni vstopnic in tako omogo-
čila ogled filmov širokemu krogu ljubiteljev.
7. teden mladinskega filma na
polzeli
V okviru letošnjega TDF bo na Polzeli že 7. teden mladinskega
filma, ki ga bo pripravilo društvo Svoboda. V letošnji program so
vključeni filmi Gremo naprej, Hajduški časi, Pastirci, Tovarišija
Petra Grče, Vlak v snegu, Ne joči Peter, Kala in Učna leta izumitelja
Polža. Program se bo odvijal od 3. do 10. novembra.
MNENJA O TDF
MARIJA BORŠTNER, upokojenka: TDF spremljam že
več let in se mi zdi zelo dobra manifestacija. Ne ogledam si
sicer vseh filmov, nekatere pa grem pogledat. Mislim, da
smo v jugoslovanskem filmu precej napredovali, čeprav
nam seveda še veliko tudi manjka.
IVANKA RATEJ, farmacevt: Okrašeno mesto vsakogar,
ki gre skozenj, opozori, da se pripravljamo na TDF. Sama ga
nimam priložnosti spremljati, ker sem precej daleč od me-
sta. Sicer pa mislim, da je jugoslovanski film še vedno nekaj
povprečnega.
BOŽA DAKIČ, dipl. ekonomist: Letos TDF žal ne bom
mogla spremljati, prejšnja leta sem ga pa. Mislim, da bi ta
manifestacija morala bolj vplivati na boljši filmski spored v
kinematografih tudi med letom. Čeprav moram tudi reči, da
so le redki med jugoslovanskimi filmi vredni pohvale.
DRAGO VIZOVIŠEK, študent: TDF se mi zdi zelo zani
miva manifestacija, ki jo seveda redno spremljam. Mislim
pa, da letos sicer urejene izložbe ne opozarjajo dovolj na sam
spored filmov. V jugoslovanskem filmu sicer napredujemo,
vendar so dobri filmi zaenkrat še izjema.
IVAN KRAJNC, rudar: TDF sicer ne spremljam, vendar
se mi zdi to zelo pomembna prireditev v našem mestu. Oba z
ženo namreč silno rada gledava domače filme in želela bi si,
da bi ta manifestacija vplivala na to, da bi bili jugoslovanski
filmi pogosteje v kinodvoranah. Mesto je v tem času lepo
urejeno in mislim, da je reklame za TDF dovolj.
ANTON BREMEC, upokojenec: Zanimam se za TDF. Mi-
slim, da ta manifestacija dokazuje, da je Celje kulturno
mesto. Da Celje res živi s TDF, dokazuje tudi njegova zuna-
nja podoba, saj plakati povsod opozarjajo na prireditev. Ko
tako iz leta v leto spremljam TDF, lahko tudi opazim, da naš
film vse bolj napreduje.
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
kultura
brez
bencina!
Ta je pa dobra, zdaj je
zatarnala še kultura!
Kaj ni bilo včasih tako,
da so natočili kupice ruj-
nega, trčili in zapeli. Več-
krat so trčili, več zdravičk
zapeli!
Seveda je bilo tako, če
so sedli za omizje in si bili
hkrati zbor in poslušav-
stvo. Toda pevci, godbe-
niki, igralci, plesalci, li-
kovniki, vsi ti ustvarjajo
za javnost, nastopajo, pri-
rejajo razstave, gostujejo
-	če naj govorimo o živi
kulturi kot delovanju s
posebnim družbenim po-
menom,
Dosedaj je redkokdo zi-
nil besedico o kilometri-
ni, o prevoznih stroških.
Vse je nekako steklo brez
problemov - dokler je šlo
za denar. Toda danes je
problem, da denar brez
bonov nič ne pomeni. Kot
da ga ni.
So društva, ki so se že
racionalizirala. Dvakrat-
ne vaje tedensko so zdru-
žili v en dan podaljšanih
vaj. Nekateri, ki imajo kaj
cvenka, bodo šli tudi na
skupne vadbene vikende
-	z avtobusom in vlakom
v kak kraj, kjer bo mir. S
podstrešij so privlekli ko-
lesa, se ogledali po voznih
redih javnih sredstev in
se dogovorili za poln avto
iz istejsmeri. Člani posa-
meznih kulturniških sku-
pin namreč ne stanujejo v
isti vasi ali celo bloku.
Udejstvovanje si izbirajo
po nagnenju in ljubitelj-
ski zvrsti. Marsikakšna
skupina je sestavljena z
občani več občin, iz več
krajevnih skupnosti pa
vsaka skupina. In čas je
kljub temu še vedno
zlato.
In če sploh pozabimo
na članstvo sekcij in sku-
pin, ne moremo na umet-
niške vodje, zborovodje,
dirigente, režiserje, ko-
reografe. Le-ti ne rastejo
za vsako hruško.
Se utegne kdo nad tem
malce zamisliti?
JURE KRAŠOVEC
iz muzeja v velenjskem gradu
ZBIRKA 0 ČRNEM ZLATU
Vodič po muzeju slovenskih premogovnikov
Kulturni center Ivan Na-
potnik je pred kratkim v na-
kladi 4000 izvodov izdal
drobno knjižico pod naslo-
vom: Vodič po muzeju slo-
venskih premogovnikov.
Opremljena je s fotograf-
skim gradivom iz dela in živ-
ljenja rudarjev od prvih za-
četkov do danes in dopolnje-
na s srbohrvaškimi, angle-
škimi in nemškimi prevodi.
Muzej slovenskih premo-
govnikov je bil ustanovljen
leta 1957 na pobudo društva
inženirjev in tehnikov Ru-
dnika lignita Velenje, usta-
novno listino pa so podpisali
tudi predstavniki premogov-
nika Laško, Senovo, Vele-
nje, Zabukovica in Zagorje.
Od tedaj dalje so na velenj-
skem gradu nastajale zbirke
predmetov, fotografij in ar-
hivskega gradiva iz vseh slo-
venskih premogovnikov,
zbirali pa so tudi etnološke
predmete s področja Šaleške
doline ter fotografije in pred-
mete iz časov narod no-osvo-
bodilne vojne. Vsa strokov-
na prizadevanja, predvsem
pa obsežna sanacijska dela
na grajski stavbi, je finančno
omogočil kolektiv rudnika
lignita Velenje. Leta 1965 je
bila adaptacija grajskih pro-
storov v glavnem končana.
Istega leta so v prvem nad-
stropju grajskega jedra slo-
vesno odprli tudi rudarsko
zbirko. Kasneje so na velenj-
skem gradu odprli še zbirko
predvojnega delavskega gi-
banja in NOB v Šaleški doli-
ni, zbirko ostankov masto-
donta, leta 1972 pa še Foito-
vo zbirko afriške umetnosti.
V času od leta 1975 se je ve-
lenjski grad z vsemi zbirka-
mi vključil v Kulturni center
Ivan Napotnik v Velenju in
še dve stalni zbirki - galerijo
slik slovenskih slikarjev od
impresionizma do danes in
galerijo Lojzeta Perka.
Zbirka slovenskega pre-
mogovništva je ob teh novih
zbirkah v estetskem, pa tudi
v vsebinskem pogledu zao-
stajala, zato je bila potreba
po prenovitvi vse bolj očitna.
Z vsestransko podporo Ru-
darsko elektroenergetskega
kombinata Titovo Velenje so
delavci muzeja začeli pri-
pravljati novo postavitev ru-
darske zbirke, ki je bila po
dveh letih zbiranja podat-
kov, fotografij in predmetov
v začetku letošnjega leta do-
končana. Nova zbirka je
plod dela domačih strokov-
njakov, delavcev muzeja in
Rudarsko elektroenerget-
skega kombinata.
Nova zbirka v velenjskem
gradu je tematsko razdeljena
na dva dela. V prvih štirih
sobah je prikazan zgodovin-
ski razvoj slovenskega pre-
mogovništva do danes, v
drugem delu pa razvoj te-
hnologije pridobivanja pre-
moga in vseh tistih dejavno-
sti, ki so za smotrno pridobi-
vanje nujne.
MATEJA PODJED
kulturno društvo v vrhu nad laškim
IGRAJO, BRENKAJO, POJO
In vendar dogodek več kot formalnost!
V nedeljo je bil v okviru
zbora krajanov pod prvo toč-
ko ustanovni sestanek kul-
turnega društva. V tem kra-
ju, ki je po kulturni dejavno-
sti daleč pred statusom manj
razvite krajevne skupnosti,
bi ustanovitev društva res
utegnila zveneti kot formal-
nost, saj brez take in drugač-
ne kulturne tvornosti niso
nikoli bili, ne mladi, ne sta-
rejši. Leta sem so mladi za-
družniki prirejali igrice, redi-
tale za praznike, vaški fantje
pa so iz »kobilčarjev« leta
gojili narodno in umetno pe-
sem ter lani iz okteta prerasli
v moški zbor, ki je precej s
prvimi nastopi osvojil poslu-
šalce. Ko pa so letos s prvim
nastopom opozorili nase tu-
di mladi tamburaši, je bila
četica kulturnih ustvarjalcev
v Vrhu že kar četa.
Društvo, ki ga bo vodil Jo-
že Jančič, bo trem kulturno-
umetniškim sekcijam pri-
družilo še morda katero, re-
cimo za klubsko aktivnost,
kajti v obnovljeni šoli in
spričo zidave gasilskega, bo-
dočega večnamenskega do-
ma, utegne tek po kulturnih
dogodkih pri krajanih še
močno povečati, predvsem
pa bodo sčasoma mnogo
boljši pogoji za to.
Seveda so novi ukrepi
spravili kulturno dejavnost v
tem kraju v zadrego, kajti ta-
ko zborovodja kot vodja
tamburaškega zbora sta iz
Laškega, do Vrha pa je kar
šest kilometrov, v glavnem
klancev.
Povezani v enotno društvo
bodo brez dvoma v kraju
predstavljali kar več kot for-
malno povezano skupino.
Utegnejo biti močan družbe-
ni dejavnik.
J.KR.
likovniki ob
11. kongresu
zsms
Med spremnimi priredi-
tvami 11. kongresa ZSMS v
Novem mestu, je bila v petek
zvečer odprta tudi slikarska
razstava Extempore Labod
82. Na njej je s svojimi likov-
nimi deli sodelovalo 23 sli-
karjev iz Slovenije in Hrvat-
ske. Gostitelj prireditve, to-
varna Labod, je v sodelova-
nju z Združenjem likovnih
skupin Slovenije, ki je opra-
vilo tudi izbor, podelila na-
grade za najbolj uspela dela,
ki so nastajala v desetih
dneh.
Nagrado za temo Novo
mesto je prejel tudi član celj-
ske likovne skupine Janko
Orač iz Vršne vasi pri Mesti-
nju. Posebno nagrado žirije
in ZSMS pa je prejel Stane
Petrovič-Čonči, tudi član
celjskih likovnikov, in sicer
za delo na temo Mladina.
MP
v zavesti svojega poslanstva
»Ni veliko glasbenih skupin, ki bi se lahko
ponašale z nepretrganim 80-letnim delova-
njem, še manj pa je med njimi takih, ki so si
ob ustanovitvi napisale na svoje prapore
svobodoljubna, proletarska, socialna in
sploh napredna gesla i^i jih v času svojega
delovanja tudi odgovorno in vestno izpolnje-
vale,« je v predgovoru v brošuri, ki je izšla
ob 80-letnici Zelezničarske godbe Zidani
most, zapisal skladatelj Radovan Gobec.
Člani Zelezničarske godbe Zidani most, ki
je bila ustanovljena v času, ko je glasba bo-
drila in dvigala narodno zavest, so se ves čas
zavedali svoje kulturno-politične vloge. Zato
so ob pomoči delavcev vedno našli dovolj
moči za svoj obstoj in premagovanje težav. -
Tako jim pripada mesto vidnega nosilca na-
prednih idej skozi vseh 80 let obstoja.
To je pokazal tudi slavnostni koncert ob
njihovem jubileju, ki sta ga s svojo prisot-
nostjo počastila tudi znana slovenska revo-
lucionarka in družbeno-politična delavka
Lidija Šentjurc ter predsednik slovenskih
sindikatov Marjan Orožen.
Na tem koncertu so razen jubilantske god-
be, ki jo vodi Ivo Gulič, nastopili še članice
pevskega zbora RTV Ljubljana Draga čar-
man, član Opere SNG Ljubljana Franc Ja-
vornik ter Moški pevski zbor Svoboda iz
Radeč, ki ga vodi Jadranka Stoviček. F. P. •
kaj in koliko beremo?
Zadnje čase se vedno več sliši o tem, da premalo
beremo. Zakaj tako? Vzrok je verjetno, da je delavnik
odraslih in mladine prenatrpan. Časa je vedno manj in
knjige ostajajo na domačih policah ter knjižnicah. Pa
vendar je knjiga za izobrazbo in tudi razvedrilo zelo
pomembna. Kaj pa o tem menijo prodajalci in knjižni-
čarji?
V Mladinski knjigi na Stanetovi ulici v Celju, je
prodajalka povedala, da* ljudje knjige vse manj kupu-
jejo. Pozna se že razlika od lanskega leta do danes.
Material za tiskanje nekega dela je drag in prav zato
ima knjiga visoko ceno. Strokovno literaturo kupujejo
študentje in dijaki. Romanov ter knjig za razvedrilo pa
prodajo vedno manj. Založenost v Mladinski knjigi je
dobra, saj naročijo v glavnem vse knjige, ki pri nas
izidejo. Glede na to, pa bi pričakovali tudi večji obisk.
Precej bralcev je včlanjenih v Svet knjige (za informa-
cijo - v Celjski občini 23.117). Knjige izbirajo po kata-
logu in naročajo po pošti, ali pa pridejo v knjigarno in
izbirajo. Hitreje se odločijo za knjigo četrtletja, saj je
popust pri ceni večji:
Iz Mladinske knjige sem se podala v knjižnico
Edvarda Kardelja - v oddelek za odrasle. Knjižničarka
mi je povedala, da k njim hodijo v glavnem dijaki in
študentje (70%), ki si v času šolanja izposojajo dela, ki
jih morajo (!) prebrati kot obvezna čtiva. Med počitni-
cami pa je obiskovalcev več. Rednejši sposojevalci
postanejo tudi odrasli, ki med letom premalo obisku-
jejo knjižnice. Mislim, da to ni prav. Saj s tem, ko sami
ne berejo, dajejo tudi slab vzgled svojim otrokom.
Žalostno je tudi, da segajo po knjigah slabše kakovo-
sti. Vemo, da se od takih knjig bore malo odnese, kot
pravimo. Študentje pa si veliko strokovne literature
lahko izposodijo tudi v maksističnem oddelku. Knjiž-
ničarka pravi, da je problem tudi z novimi knjigami,
saj preteče veliko časa od izida do prihoda del na
police. Zato so bralci večkrat nezadovoljni, ko vidijo v
časopisu ali na TV reklamo za zanimivo novo izdajo, v
knjižnici pa je tudi še čez mesec dni nimajo. Proble-
mov je precej, predvsem pri literaturi v tujih jezikih.
Znano je, da zaradi pomanjkanja uvoza srednješolci
skoraj nimajo ustreznih del v angleščini ali nemščini.
^__MK
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
konjiški
sindikati o
gospodarjenju
|n referendumu
Konjiški sindikati redno
spremljajo gospodarske to-
kove v občini, v tem času pa
so sredi poglobljenih priprav
na obravnavo devetmesečnih
rezultatov poslovanja. Delav-
ci pa bodo poleg gospodar-
skih rezultatov, ki jim bodo
namenili vso prednost, tokrat
obravnavali tudi priprave na
četrti samoprispevek v obči-
ni, o katerem bodo odločali
na	referendumu
21. novembra. Sindikat se je
v priprave enakovredno
vključil, tako kot po krajev-
nih skupnostih krajevne or-
ganizacije Socialistične zve-
ze. To pa zagotavlja, da bodo
vsi delovni ljudje in občani o
tem, o čemer bodo odločali,
tudi v polnosti obveščeni. V
občini pa že sedaj prevladuje
mnenje, ki se mu pridružuje
tudi sindikat: da je samopri-
spevek potreben, saj je v ob-
čini še vrsta neurejenih
spremljajočih dejavnosti, po-
membnih za življenje v sle-
herni krajevni skupnosti.
MBP
J
šmartinsko jezero
USODA JEZERA ODPRTA
Osnovne smernice: rekreacija, kmetijstvo in gozdarstvo
Šmartinsko jezero z okoli-
co je postalo sestavni del živ-
ljenja Celjanov in zato neloč-
ljivo povezan z urbanistič-
nim načrtom mesta Celja. Ze
leta se vrstijo načrti in raz-
prave o tem, kaj z jezerom,
kako ga vključiti v potrebe
Celjanov, ne da bi pri tem
bila prizadeta osnovna na-
membnost jezera: zaščita
pred poplavami in dolgoroč-
ne potrebe celjske industrije
po tehnološki vodi.
Upoštevajoč ta osnovna
izhodišča in dejstvo, da je
tod dobra kmetijska zemlja
in kvalitetne gozdne površi-
ne, se razprave nagibajo v
smeri, da jezero in okolico
namenijo športno-rekreacij-
skim potrebam občanov ter'
kmetijstvu in gozdarstvu,
kar že vnaprej izključuje vsa-
kršno privatno gradnjo. Od-
prto pa ostaja vprašanje ali
pustiti okolico jezera takšno,
kot je, ah začeti z večjo zazi-
davo s športnorekreacijski-
mi objekti. Pogoj za tovrstno
pozidavo pa je ta, da bo od-
plake možno spuščati v vo-
dotoke, ki tečejo od jezera ne
pa v jezero. Zato bi edino pri
pregradi (Nivojev prireditve-
ni prostor) lahko bili dovolj
dobri pogoji za izgradnjo
športno-rekreacijskih objek-
tov, ki ne bi imeli vpliva na
onesnaževanje jezerske vo-
de. Zaradi dobrih kmetijskih
površin je močno vprašljiva
pozidava Runtol, čeprav ta-
ke želje obstajajo. Podobno
velja za ribiški kot.
Razvrstitev zemljišč, ki že
poteka, pa bo osnova za do-
končno odločitev o na-
membnosti posameznih pa-
sov ob jezeru. Tod je namreč
več trajno varovanih kmetij-
skih zemljišč in zaščitenih
kmetij. Zato ni dvoma, da
bodo razprave šle v smeri, da
se kmetijske površine mak-
simalno izkoristijo za obde-
lavo. Zakaj? O tem, v času,
ko vodimo »bitko za kruh«,
ni potrebno izgubljati besed.
To so torej osnovna izhodi-
šča pri razmišljanju o nadalj-
nji usodi te priljubljene izlet-
niške točke. Glede na to, da
bo vsaj še nekaj časa manj
možnosti za daljša potova-
nja, bo Šmartinsko jezero s
svojo okolico privabljalo ve-
dno večje število izletnikov
in rekreativcev. Zato bi bilo
dobro, da vendarle ta lep ko-
tiček ohranimo čim bolj ne-
dotaknjen, čim bolj naraven.
WE
UČENCI
RAZSTAVLJAJO
Pionirski dom v Celju na-
daljuje s svojo pestro dejav-
nostjo na področju likovne-
ga ustvarjanja učencev. Avla
doma je postala razstavni
prostor, kjer se od začetka
šolskega leta vrstijo razstave
likovnih del učencev celj-
skih osnovnih šol. Ta teden
(do jutri) je na ogled razstava
del učencev z osnovne šole
Ivan Kovačič Efenko. WE
12 tisoč krizantem
Spet smo pred Dnevom mrtvih, to je praznikom, ob kate-
rem naj ne bi noben grob bil osamljen in brez cvetja. Čeprav
je vedno več takih, ki si rože za to priložnost vzgojijo sami,
na domačem vrtu, pa je še vedno mnogo tudi tistih, ki tega
ne morejo ali ne znajo. V vrtnariji v Drešinji vasi, kjer je
enota Semenarne Ljubljana, gojijo okrog 12 tisoč krizantem.
Vodja vrtnarije Lado Zagode (na sliki desno) nam je pove-
dal, da bodo s cvetjem založili trgovine in cvetličarne, cena
krizantem pa bo od 40 do 60 din.	T. TAVČAR
dr. leon beruc-
osemdesetletnik!
23. oktobra je minilo 80 let
plodnega življenja znanega
celjskega pravnika, sodnika in
vodje civilnega pritožbenega
oddelka nekdanjega okrožne-
ga sodišča v Celju dr. Leona
Berlinca. Velika večina seda-
njih sodnikov sodišč v Celju
pa tudi mnogo drugih pravni-
kov v advokaturi, gospodar-
stvu, javnem tožilstvu in dru-
god se v teh dneh iskreno vese-
li tega praznika svojega nekda-
njega mentorja in delovnega
tovariša, ki jim je z zgledom
svoje osebnosti kazal, kaj po-
meni biti na življenjski poti
trden, vztrajen, delovno zag-
nan in odločen, osebno pa
ostati skromen, tovariški in
ustrežljiv in zlasti za mlajše
pravnike pravi pater familias.
Dobro ga poznajo tudi vsi tisti
delovni ljudje in občani, ki so
na sodiščih iskali »svojo« pra-
vico in resnico, saj je znal razu-
meti človeka z vsemi njegovi-
mi tegobami in željami v več
kot 48 letih trdega dela.
Rojen staršema Jakobu in
Henriki, obema učiteljema v
Gorici, je bil za vse življenje
zaznamovan z ljubeznijo do je-
zika svojih staršev in zgodovi-
ne svojega malega naroda.
Osnovno šolo je obiskoval od L
1908 do 1913 v Sv. Trojici pri
Mariboru in gimnazijo od 1.
1913 do 1921 v Mariboru. Po
končanem študiju na pravni
fakulteti v Ljubljani 6. 11. 1925
je promoviral 23. 12. 1926, po-
stal nato najprej solicitator pri
odvetniku dr. Franu Tomin-
šku v Ljubljani in nato 3 leta
pripravnik pri okrožnem sodi-
šču v Mariboru. Sodniški izpit
je opravil 8. 2.1930 pri apelacij-
skem sodišču v Ljubljani. V
spričevalih vseh naštetih šol in
izpitov je en sam red - odlično!
Žal ni enaka ocena veljala za
njegovo zdravje. Zato ni bil
dolžan služiti vojake. Zaposlil
se je kot pristav pri takratnem
okrožnem sodišču v Mariboru,
kjer je ostal do 11. 10. 1933, že
naslednjega dne pa pri okraj-
nem sodišču v SI. Konjicah in
s 24. 4. 1934 pri okrajnem sodi-
šču v Celju, vse do okupacije,
ko ga je okupator pregnal. Že
februarja 1942 so ga Nemci po-
dali, da takoj zapusti Celje.
Zaradi zdravstvenega stanja se
je napotil na Dunaj, kjer se je
težko preživljal kot pomožni
bančni uslužbenec do začetka
1944, ko so ga Nemci kot za-
vednega Slovenca odpeljali na
Prisilno fizično delo, kjer je bil
°b bombardiranju dvakrat za-
sut in malo pred kapitulacijo
Nemčije odpuščen zaradi po-
polne izčrpanosti in ponovlje-
nega kolenskega eksudata.
ves čas pa je vzdrževal zveze z
0rganizacijami OF v Hrastniku
jn Sv. Juriju. Takoj po vojni je
'telal pri repatriacijski komisiji
v Celju do 28. 6. 1945 in pri
v°jaškem sodišču v Novem
^estu do 1. 8. 1945. Nato je bil
do 27. 8. 1945 pri okrajnem so-
dišču v Celju, do 23. 8. 1946 pri
okrajnem sodišču v Slov. Ko-
njicah in zopet pri okrajnem
sodišču v Celju do 20. 7. 1951.
8. 6. 1951 je bil izvoljen za so-
dnika okrožnega sodišča v Ce-
lju, kjer je deloval kot vodja
civilnega pritožbenega oddel-
ka vse do upokojitve 31. 7.
1975, ko je dopolnil 48 let, 7
mesecev in 7 dni skupne po-
kojninske dobe. Predsedniki
okrožnega sodišča so v svojih
poročilih zapovrstjo poročali
republiškim sekretarjem za
pravosodno upravo, da je pre-
težni del inštančnega civilnega
sodstva slonel na njem. Pou-
darjali so nadpovprečen obseg
in kvaliteto njegovega dela,
njegov delež pri pregledih po-
dročnih sodišč za izboljšanje
sodnega dela, čeprav zaradi
teh pregledov ni odpadla no-
bena pritožbena seja. Delež in
uspehe pri vodenju seminarjev
za mlajše sodnike, referente in
pripravnike, ki še niso imeli
dovolj prakse ali pa sodniške-
ga izpita. Po 40 in več predava-
teljskih ur na posameznem se-
minarju je dosledno opravil po
rednem delovnem času in na
račun svojega prostega časa.
Ob taki delovni vnemi je zato
že 27. 4. 1961 prejel orden dela
s srebrnim vencem in Šlandro-
vo nagrado skupščine občine
Celje. Čeprav je pogoje za re-
dno upokojitev izpolnil že 1.
februarja 1962, se je zavedal
pomena svojih izkušenj za
mlajše sodne kadre in kljub
slabemu zdravju še več kot 13
let delal in razdajal svoje boga-
to znanje vsakomur, ki je to
želel ali potreboval.
Naj omenimo še njegovo pri-
vrženost slovenskemu planin-
stvu še iz časa, ko je Slovensko
planinsko društvo bilo z av-
strijskim Alpenvereinom hude
narodnostne boje za ohranitev
in potrditev slovenskega zna-
čaja v naših Alpah. Še sedaj je
redni naročnik in bralec Pla-
ninskega vestnika. Ta njegova
zvestoba pač izpričuje podobo
njegovega značaja.
BORIS DEBIC
Gradovi in graščine
na slovenskem Štajerskem
74	Piše: dr. IVAN STOPAR
GORICA pri Velenju
(Eckenstein), dvor,
graščina
Šalek 50, na položni vzpetini,
vzhodno od jedra naselja Šalek pri
Velenju, pod hribom z razvalinami
gradu Ekenštajn. Občina Velenje.
Gorica se prvič omenja 1542 kot
pristava. - mayrhoff. Takrat jo je
skupaj s pritiklinami ovrednotila
Apolonija pl.Altenhaus za deželno
vlado na 150 funtov. Margareta De-
lea baronica pl. Lowenburg, roj.
pl. Gabelkhoven je 27. februarja
1658 kupila pristavo Gorica, ki jo je
že od 1634 imela v zakupu - den
schon 1634 eingepfandeten Maier-
hof Gorizen skupaj z razvaljeno
stavbo Ekenštajn za 1500 fl. Sedež
gospoščine Ekenštajn je bil torej te-
daj že dvor Gorica. 1661 je Ana Mari-
ja pl. Gabelkhofen roj. pl. Gaisruck
kupila dvor Gorica (Eckenstein) od
gospe Margarete Delein. 1695 je po-
sedoval Gorico Hans Jurij pl. Ga-
belkhofen, ki jo je po smrti zapustil
svojim šestim hčeram. Rodovina
Gabelkhofen je ostala v posesti Go-
rice do 1770, ko jo je kupil Anton
Karel pl. Adelstein.
Pozneje so graščino kupili: 1779 Ma-
rija Ana baronica pl. Moscon, 1786
Maksimilijan Pilz, 1800 Jožef Košic,
1807 Tomaž Tschiersch, 1817 Franc
Ks. Sel, 1820 Jožef Anton Sackl in
Katarina roj. Ljube, 1850 Jožef Alt-
haler, 1853 Ladislav grof Cavriani,
1857 Maks grof Bissingen in Terezija
roj. grofica Meraviglia, 1861 Maks
Pittoni, vitez pl. Dannenfeld in nato
v naglem zaporedju še nekateri dru-
gi. Pred zadnjo vojno je bila last Ir-
me Ježovnik iz Arje vasi, zdaj pa je
last splošnega ljudskega premože-
nja. V njej so stanovanja.
Graščina, kot nam jo kažeta dva
Vischerjeva bakroreza iz o. 1681, je
tipična renesančna stavba. Obe upo-
dobitvi nista povsem identični.
Stavba je sicer obakrat upodobljena
kot enonadstropna s petosno fasado,
štirikapno streho in pristrešnimi vo-
galnimi stolpiči, kritimi s čebulasti-
mi kapami, vendar so opazni tudi
razločki. Na prvi upodobitvi je por-
tal, nad katerim je pravokotna rene-
sančna bifora, poudarjen z dvema
stebričema in ravno, profilirano pre-
klado, stavbni vogali pa so okrašeni
z rustiko. Dvorišče, na katerem stoji
lesen vodnjak, je obdano s plotom, v
ospredju pa so zidan hlev in dve
manjši leseni stavbi. Na drugi upo-
dobitvi je stavba brez vogalne rusti-
ke, portal je enostaven, plitko pol-
krožno sklenjen, na obzidanem dvo-
rišču stoji zidan vodnjak, blizu nje-
ga, vpeta v ograjo pa je zidana prit-
lična hišica, ki je očitno nadomestila
prejšnje stavbe.
Današnjo podobo je dal Gorici
grof Cavriani, njen lastnik med
1853-1857. Le v notranjščini, kjer se
je v veliki meri še ohranila stara ra-
zvrstitev prostorov, so v pritličju re-
nesančni grebenasti oboki, v nad-
stropju pa kamniten portal pred
vhodom v nekdanjo kapelo z letnico
1678. vklesano na kamnitnem traku
nad temenom.
FORHTENEK
(Forchtenegg), grad
Na strmi, delno skalnati vzpetini
nad potokom Velunja, v naselju
Ravne pri Šoštanju. Občina Velenje.
Grad se v zgodovini omenja šele
1317 kot Furchtenek. Bil je last šent-
pavelskega samostana, od katerega
so ga imeli v fevdu najprej vovbrški
grofje, po 1322 pa, ko so ti izumrli,
žovneški svobodniki. 1317 sta bila
na njem gradnika Poepel in Geb-
hard. V naslednjih letih se grad ome-
nja 1328 kot Furtnek, 1334 Feurt-
nekh, 1336 vest Furtenek. 1356 gaje
od celjskih grofov dobil v zajem Jošt
Forhterieški, 1360 Hans Rogaški,
1425 Sigmund-Žiga Dobrnski, breži-
ški poveljnik. 1435, ko sta ga dobila
v fevd brata Jobst in Hans die
Furchtenecker, se omenja kot
burck Feurchtenegk. Ko je Hans
umrl, je postal dedič njego vega ime-
na in grba njegov stranski sorodnik
Andreas, ki pa ni podedoval utrdbe.
V letih 1477-1500 jo je upravljal Žiga
Lichtenberger (utrdba se 1480 tako
kot že 1462 omenja kot gschloss -
gslos, potlej Danijel Mindorfer,
1524-1535 Christoph in Balthasar pl.
Altenhaus. Po urbarju iz 1524 so
imeli takrat na gradu 5 ročnih topov
- hagkhenpuxen ter nekaj smodni-
ka in krogel. V posesti gradu in go-
spoščine so bili nato vse do 1603
Hans Leysser in njegovi dediči. 1620
je deželni knez prodal malo gospo-
ščino Žigi Juliju Dobrniškemu, 1635
pa so grad razdejali uporni kmetje,
nakar ga niso več pozidali. Na Visc-
herjevi upodobitvi iz o. 1681 je že
popolnoma razvaljen.
Ostanki gradu se razprostirajo po
razsežni kopi nad naseljem. Vrh ko-
pe na skalnem pomolu nad umet-
nim, v skalo vsekanim grajskim jar-
kom so temelji stolpa, na katere se
pripenjajo ostanki obzidja, ki obkro-
ža grajsko pobočje in se pri tem v
veliki meri prilagaja terenu. Ob
vznožju pobočja se naslanjajo na ob-
zidje ostanki pomožnih stavb ob
nekdanjem vhodu v grajski kom-
pleks. Tu so opazni tudi ostanki
grajskega vodnjaka. Zidava ohranje-
nega dela ozbidja in stolpa teče v
ravnih legah, šivani vogali pa le še v
grobem določajo lege, kar kaže na
čas zgodnje gotike.
Forhtenek, graščina ob koncu 17. stoletja
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
kaj nam je prinesel
x. kongres zss?
Sindikatu delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, je X.
kongres Zveze sindikatov Slovenije zagotovil po-
membne temelje za krepitev dela v osnovnih organiza-
cijah. Kongres je bil leto dni po sprejetju nove kolek-
tivne pogodbe, zato so tudi delegati sindikata delavcev,
zaposlenih pri obrtnikih, na kongresu namenili precej
pozornosti njenemu uresničevanju. Ugotavljali so do-
bre lastnosti nove kolektivne pogodbe, pa tudi to, da
kolektivne pogodbe še vedno nekateri obrtniki ne izpol-
njujejo tako, kot bi jo morali.
V celjski občini večina obrtnikov kolektivno pogodbo
dosledno izpolnjuje, tako da ni niti težav pri izplačeva-
nju osebnih dohodkov niti v medsebojnih odnosih v
obratovalnicah. Lahko torej rečemo, da smo z izvaja-
njem kolektivne pogodbe zadovoljni. Zelo pohvalno je,
da jo pri vseh velikih obrtnikih zelo dobro izpolnjujejo,
na primer Žagar, Flis, Kravanja, Klokočovnik ter drugi.
Vendar pa je majhen del tudi obrtnikov, pri katerih
stalno prihaja do kršitev, kot so Gregel, Pilko, Kogov-
šek, Kolenik in še nekaj drugih. Tistih, ki pogodbo
izpolnjujejo, je veliko več kot ostalih, verjetno pa je tako
zaradi zelo dobre povezanosti z združenjem obrtnikov.
V obrtnem združenju se sami zavedajo, da slabi obrtniki
mečejo luč na vse obrtnike in so zato predlagali, da
nekaterim obrtnikom odvzamejo obrt, kar je gotovo
pozitivno.
Na kongresu je imela osnovna sindikalna organizacija
delavcev zaposlenih pri obrtnikih pripombo na Resolu-
cijo 10. kongresa. V predlogu namreč ni bilo ničesar o
specifičnosti delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, in se je
do 10. kongresa govorilo o sindikatu teh delavcev z
istega stališča kot o sindikatu delavcev zaposlenih v
združenem delu. Menili smo, da je to nepravilno, saj je
sindikat delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, v bistvu
edino nadomestilo samoupravljanja, ki ga ti delavci
imajo, če upoštevamo, da so delovna sredstva v lasti
zasebnikov. Zato smo sedaj toliko bolj zadovoljni, saj so
na 10. kongresu sprejeli predlog dopolnitve Resolucije,
po katerem so zadolženi Občinski sveti Zveze sindika-
tov, da dosledno zahtevajo od delovnih ljudi, ki samo-
stojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in zaposlu-
jejo druge delavce, da uresničujejo kolektivne pogodbe
in s tem zagotavljajo družbenoekonomski položaj de-
lavcev, tako kot ga imajo delavci v združenem delu.
Sprejeta je bila tudi dopolnitev pri organiziranosti in
metodah delovanja sindikata, po kateri morajo Občin-
ski sveti Zveze sindikatov upoštevati specifičnost
osnovnih organizacij ZSS na področju samostojnega
osebnega dela, zagotavljati pogoje za njihovo delovanje
in usposabljanje teh osnovnih organizacij za samo-
stojno politično delovanje na svojem področju. To pa je
tisti veliki doprinos 10. kongresa Zveze sindikatov Slo-
venije pri nadaljnjem jačanju teh osnovnih organizacij.
razprava 0
izobraževanju in
obveščanju
Pretekli petek je Združen sklad celjske regije sklical v
Žalcu predstavnike vseh osnovnih organizacij delav-
cev, zaposlenih pri obrtnikih na celjskem območju. Na
srečanju je sodelovala tudi predstavnica Republiškega
odbora sindikata Anica Sotlar ter obrtniki. Pogovor je
tekel o trenutnem položaju malega gospodarstva, pred-
vsem pa o kadrovskih štipendijah v usmerjenem izobra-
ževanju, ki bi naj pritegnile več mladih za izobraževanje
v obrtnih dejavnostih. Veliko je bilo predlogov, kako
pritegniti delavce, da bi se izobraževali ob delu. Pri tem
je bilo mnenje vseh, da bi morala obrtna združenja biti
tista, ki bi preko svojih obrtnikov dajala smernice, kaj je
potrebno izobraževati, pri tem pa bi morali upoštevati
tudi to, da bi bilo čimveč obrtnikov vključenih v izvaja-
nje delovne prakse, saj obstoja bojazen, da združenemu
delu ne bo uspelo dajati v delovni praksi take kvalitete,
kot bi jo lahko dal obrtnik.
Na srečanju so veliko pozornosti namenili tudi obve-
ščanju delavcev, ki ga ima na območju dokaj dobro
urejeno le občina Celje preko Novega tednika, medtem
ko druge osnovne organizacije še nimajo uveljavljenih
stalnih oblik obveščanja. Ker je Združen sklad že spre-
jel sklep, da naj bi bilo za vse enotno obveščanje preko
lista Obrtnik, so celjski predstavniki izrazili mnenje, da
ne smemo dopustiti, da bi bilo obveščanje slabše, kot je
bilo doslej. Ob tem dvomijo, da bo list Obrtnik sposo-
ben zagotoviti kvalitetno obveščanje. Obrtnik je kot list
za obrtnike strokovno dober, skoraj pa ne piše o proble-
mih delavcev, izhaja pa le enkrat mesečno.
Škoda, da se posveta ni udeležilo še več članov izvršil-
nih odborov. Upamo, da je bilo tako le zaradi težav s
prevozi in da bo v bodoče udeležba boljša.
letos izobraževanje
članov osnovne
organizacije
V celjski občini smo na osnovi obeh dopolnitev Reso-
lucije 10. kongresa že storili korak dalje. Skupno z
družbenopolitičnimi organizacijami, Izvršnim svetom
in Obrtnim združenjem občine bomo še letos pripravili
posebno izobraževanje za vse delavce, člane osnovne
organizacije delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Na
njem bomo spregovorili o gospodarskih in političnih
razmerah v tem času, o vlogi in nalogah sindikata, o
specifičnosti sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtni-
kih, pa tudi o novostih, ki se pripravljajo pri dopolni-
tvah kolektivne pogodbe, o vlogi splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite v obratovalnicah.
Gotovo bo to bistveno pripomoglo k večji obveščenosti
delavcev, zaposlenih pri obrtnikih.
novembra po poteh
avnoja
Združen sklad je v povezavi z osnovno organizacijo
delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, pripravil ekskurzijo
po poteh AVNOJ-a z ogledom Železarne v Zenici. Od-
hod bo 6. novembra z avionom do Dubrovnika, od tam
bo izletnike vodila pot z avtobusi na Tjentište in Zelen-
goro, do Foč in Zenice. Drugi dan bo ogled železarne,
nato pa vožnja proti Jajcu preko Bihača z ogledom
spomenikov iz NOB. Cena za delavce je 500 dinarjev,
ostale stroške plača sklad. Prednost imajo člani sindi-
kata, prijave pa sprejema Občinski svet Zveze sindika-
tov Celje do 28. oktobra.
V zvezi s tem naj bo povedano, da se je
uveljavil v splavarski lesni trgovini v zgor-
nji Savinjski dolini in Zadretju tesan les
nekako istočasno z opustitvijo voženj okro-
glega lesa ali hlodov, t. j. večidel približno
do konca prvega desetletja po prvi svetovni
vojski. Tesan les se je namreč takrat vse
bolje prodajal kakor okrogel les, pa tudi
več ga je šlo v splave. Podobno se je šele v
stari Jugoslaviji uveljavil kubik kot lesna
mera, ne da bi tudi popolnoma izpodrinil
dotedanjo lesno mero, t. i. žagni ali tržni
splav, ki je hkrati s kubikom še naprej ostal
v rabi. Ta žagni ali tržni splav je obsegal 200
desk stropnic (62 cm x 15 cm in več), kar je
bilo največje število desk v tem splavu;
večjih desk je šlo vanj manj: colaric, se
pravi desk z mero 2,5 cm x 20 cm in več, po
100; petfirklaric, se pravi desk z mero
3 cm x 22 cm in več, po 80; podnic, se pravi
desk z mero 5 cm x 26 cm in več, po 50. V
žagni ali tržni splav je šlo nadalje po 400
letev ali »vodnarskih lat« (62 cm x 5 cm),
350 letev »colaric« (2,5 cm x 5 cm) in 300
»petfirklčnih lat« (3 cm x 5 cm); remeljnov
(»štafeljnov«) pa po 200 (5 cm x 5 cm), 150
(5 cm x 8 cm), 80 (8 cm x 8 cm) in 50
(10 cm x 10 cm). (Navedene nemške spa-
čenke izvirajo iz poslovnega jezika v av-
strijski lesni trgovini.) Dva vodna splava
sta šla na en vagon.
Tesan les je prihajal k splavarskim go-
spodarjem povečini že v gotovem stanju, se
pravi, da so ga stesali še pri kmetih, ki so ga
prodali. Spočetka so tesali les v teh krajih
tesarji s Kranjskega, sčasoma pa so se opri-
jeli tega dela tudi domačini. Prav tako je
bilo tudi pri tistih splavarskih gospodarjih,
ki so kupovali hlodovino in se je les potem
tesal na njihovih domovih.
Okrogel les se je v splavarska naselja naj-
večkrat plavil. Plav je (mimo Drete, Ljubije
in drugih manjših vod, kjer so le malo pla-
vili) zajemala zgornjo Savinjo in je bila raz-
deljena na tri odseke, ki je za vsakega od
njih skrbel poseben »plavmajster«, solčav-
ski, lučki in ljubenski. Splavarski gospo-
darji so se zastran plavljenja domenkovali
samo z njimi in samo njim plačevali za plav,
medtem ko so oni priskrbeli plavce in raz-
deljevali mednje plačilo za opravljeno delo
(na dan okoli 30 dinarjev in več, tudi do
okoli 50 dinarjev, in liter vina). Pred začet-
kom plavi so hlode ali platanice opremili z
znamenji plavnih upravičencev (to je bilo
tudi oblastveno urejeno). Najprej se je pla-
vil les ljubljanske škofije, šele nato so lahko
prišli na vrsto drugi lastniki lesa. Škofijski
les so plavili po navadi februarja, marca,
drugi les pa od marca naprej; plavili so
dvakrat, trikrat na leto.
Ko se je začela plav, je bilo zaželeno, da je
bil zraven nekdo od gospodarjev. Plavi so
obsegale različne količine lesa; podoba je,
da je bilo v plavi najpogosteje okoli 10 000
kubikov, vendar so prav tako izpričane
manjše in večje plavi. Plavi so trajale različ-
no, približno teden do deset dni, poredko-
ma tudi dlje. Plačilo za plavljenje je bilo
odvisno od tega, kako dolgo je trajalo to
delo in kakšna je bila voda. Glede teh vsot
je v ohranjenem ustnem izročilu najpogost-
nejše pričevanje, da je bilo treba plačati za
kubik lesa okoli 10 din (plavljenega od Sol-
čave ali Luč do Juvanja ali grušoveljskega
jeza).
Dokler so splavarili okrogel les, plavljeni
les ni šel v celoti na žage. Pač pa so ga
praviloma vsega žagali potem, ko se je opu-
stila splavarska lesna trgovina z njim. De-
ske so zložili ustrezno razporejene v arpe,
t. j. kvadratične prizme, ko pa so deske ve-
zali v splave, so prišle na t. i. vezi, se pravi
prostore, ki so rabili za vezavo splavov. Ve-
zi so bile navadno pri žagah splavarskih
gospodarjev ob t. im. strugah Savinje in
Drete. Tisti lastniki žag na Ljubnem pa, ki
so imeli svoje žage ob Ljubnici, po kateri ni
bilo mogoče splavariti, so morali prepeljati
žagan les na desni breg Savinje (v Loke.
Ledenico, Kolovrat), da se je tam vezal. C«
je bila zemlja, na kateri je bila vez splavar-
skega gospodarja, občinska last, je bilo za-
njo treba plačati odškodnino občini, če pa
je dal splavarski gospodar vezati splave n3
zemlji, ki je bila v drugi zasebni lasti, je
plačal odškodnino zvečine tudi temu za-
sebniku (takšne vezi so bile prav tako v
bližini žag). Za najeto vez pri zasebniku )e
bilo treba plačati po 10 din od vezanega
splava ali pa pokositi jutro.
Včasih se je dogajalo, da je bila »rajža"
tako velika, zemlje za vezi pa malo, da ]e
rabilo za takšne vožnje več vezi, ne sam0
ena. In če dolgo ni bilo vode, je bilo ^
vezavo manj prostora; tedaj se je nabral"
toliko lesa, da so bili splavi marsikje nai°"
ženi drug čez drugega. V Zadretju, kjer s°
le malo plavili hlodovino, so v Bočni, ki ^
bila le največje, temveč tudi najpomernj''
nejše tamkajšnje splavarsko naselje, vozil1'
kadar je manjkalo prostora za vezi, vezat le'
proti Smartnemu, tu in tam pa tudi še fl3'
prej.
V Šmartnem ob Dreti oblagajo tesan splav z deskami (ok. 1933)
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
pRIMARIJ
ODGOVARJA!
pismo o brezvestnem pri
mariju, ki ste ga v Vašem ča-
sopisu objavili 21. 10.82, me
je nepričakovano in hudo
prizadelo. Sem predstojnik
oddelka za anesteziologijo in
intenzivno terapijo ZC Celje
že sedemnajsto leto in sem
na to mesto bil letos maja ob
enotni podpori svojega ko-
lektiva in družbenopolitič-
nih organizacij naše ustano-
ve ponovno izvoljen. Poleg
tega delujem tudi še v raznih
drugih organizacijah, tako
na primer v Gorski reševalni
službi, katere aktivni član
sem že polnih 28 let. V tej
dolgi dobi sem pri tem udej-
stvovanju za ponesrečence v
gorah že marsikdaj nesebič-
no tvegal tudi svoje življenje.
Zdravnik sem že več kot 29
let in mi v tej dolgi dobi še
nihče ni očital brezvestnosti,
še celo pa ne nekdo, ki me
niti ne pozna, ne pozna moje-
ga dela, niti se ni pred tem
potrudil, da bi slišal tudi mo-
je stališče. Zato naj mi bo
dovoljeno, da na tem mestu
opišem tisto popoldne, kot
sem ga doživel sam.
Organizacija dela izven re-
dnega delovnega časa je na
našem oddelku sledeča: en
anesteziolog opravlja dežur-.
no službo do 07. ure nasled-
njega dne, eden pa do 22. ure
istega dne. Prvi ja načelno
zadolžen za delo v enoti za
intenzivno terapijo in za vse
anestezije po 22. uri, drugi pa
za vse anestezije do 22. ure.
Ce pa je dela veliko, si ga oba
sporazumno delita. 5. okto-
bra tega leta se je že zgodaj
popoldne nabralo precej
operativnega dela. Jaz sem
bil dežurni do naslednjega
dne, do 22 h pa je bil dežurni
dr. B. Šporn. Slednji je začel
z anestezijo pri bolniku s tež-
ko poškodbo glave in mož-
ganov, sam pa sem začel z
anestezijami (ne z operira-
njem, kot to stoji v pismu
tov. Privškove), v septični
operacijski sobi. Ko je to de-
lo že nekaj časa teklo, mi je
ena od sester povedala, da je
v mavčarni »za napraviti tu-
di ena repozicija.« Posebej
poudarjam, da mi je sestra to
povedala le enkrat, ker to pri
meni vedno zadostuje. To
delo sem po že leta ustaljeni
praksi nameravaj opraviti po
končanih anestezijah v septi-
ki. Med zadnjo anestezijo pa
me je iz operacijskega bloka
klical kolega dr. Šporn, ki mi
je javil, da je operacija bolni-
ka s poškodovano glavo go-
tova in če lahko takoj pri-
dem v enoto za intenzivno
terapijo prevzet operiranega
in ordinirat pooperativno te-
rapijo. Ta dolžnost je seveda
bila absolutno prednostna,
ker je bolnik tudi po operaci-
ji še vedno bil v težkem sta-
nju in zato tudi še vedno leži
v tej enoti. Takoj sem torej
odšel tja. Med ordiniranjem
terapije pa me je iz mavčarne
klical dežurni mavčar. Odgo-
yoril sem mu, da za repozici-
jo že vem in da pridem čez
ftekaj minut, čim pač uredim
vse potrebno pri težkem
°perirancu. Takrat pa se mi
j© za nadaljnje delo v septiki
mavčarni ponudil dr.
Sporn, da bi jaz lahko ostal v
?noti za intenzivno terapijo.
Kot sem pa uvodoma že po-
vedal, je takšna tudi naša
Ustaljena praksa. Za trenu-
tek sem sicer moral še v svo-
jo pisarno, ki je blizu ambu-
lantnega bloka, mimogrede
Pa sem v mavčarni še pove-
dal, da čez nekaj minut pride
ur- Šporn. Res pa sem šele
takrat videl dr Dordeviča, ki
se je sprehajal po hodniku
pred sprejemno ambulanto.
Vrnil sem se v enoto za in-
tenzivno terapijo, dr. Šporn
pa je prevzel delo v mavčarni
in septični op. sobi.
To je vse, kar o tem vem in
lahko povem. To vse bodo
lahko potrdile tudi takratne
ambulantne sestre, sestre v
enoti za intenzivno terapijo,
takratni dežurni mavčar,
predvsem pa bo to lahko po-
trdil sam dr. Šporn, ne da bi
mi ga bilo zato treba podku-
piti.
Ni pa res... da sem bil s stra-
ni sester opozorjen večkrat,
temveč vztrajam pri svojem
opisu.
Laž je..., da sem bil opo-
zorjen tudi s strani dr. Dor-
deviča osebno in tudi tu
vstrajam pri svojem opisu.
In končno je največja
laž.... da je kasneje prišel na
intervenco dr. Dordeviča
drugi anestezist, ker se tega
celo ta drugi anestezist (dr.
Šporn) sam nikakor ne spo-
minja, čeprav si je tudi sam
ves potek sicer prav dobro
zapomnil.
Zaenkrat se mi ne zdi vre-
dno iskati pravice na sodi-
šču. Ce pa tov. Privškova to
želi, sem na to vedno, rade
volje pripravljen. Vsekakor
sem od Zdravstvenega Cen-
tra že zahteval dosledno
preiskavo in objavo izsled-
kov v Novem tedniku.
Objava pisma o brezvest-
nem primariju je mojemu
ugledu prav gotovo zelo ško-
dovala. Upam pa, da bo moj
odgovor prepričal vsaj tiste,
ki poznajo mene in moje 29
letno zdravnikovanje, med
katerim se sicer (kot to neka-
teri radi delajo) nikoli nisem
pulil za ceneno priljublje-
nost in problematično popu-
larnost, nisem pa tudi še do-
živel tako zahrbtnega udarca
(pri tem ne mislim na
tov. Privškovo).
Razumem prizadeto ma-
ter, čeprav mi je zelo žal, da
ni, kot ji je naslednji dan sve-
toval šef otroške kirurgije
prim. Lakner, prišla k meni
na osebni razgovor, ker bi ji
lahko bil pojasnil, kako je za-
deva v resnici potekala. Saj
je vedno dobro slišati vsaj
dve strani. Razumeti bi pa
tovarišica morala, da je pri
več bolnikih pač po najboljši
vesti treba določati strokov-
no utemeljen vrstni red.
Prav to pa je včasih zaradi
nekaterih, na srečo redkih,
neuvidevnih sodelavcev,
lahko zelo neprijetna dolž-
nost prav. anesteziologa.
Novemu tedniku bi' lahko
očital, da se - kot izgleda -
spet vrača k svoji nekdanji
praksi objavljanja neprever-
jenih napadov prav na zdrav-
stvene delavce, ne da bi jim
dal - kot je to navada vsaj pri
nekaterih uglednih Ustih -
možnost odgovora že v isti
številki. Pozneje objavljeni
odgovori, preklici in opravi-
čila žal le redko kdaj zmorejo
popraviti prvotni vtis.
Več pa bi se dalo govoriti o
morebitnih virih tendencioz-
no izkrivljenih informacij,
kakršnemu je - kot sem pre-
pričan - zaskrbljena in zato
subjektivna mati nehote in
nevede nasedla.
Zal se namreč tudi med
zdravstvenimi delavci najde-
jo posamezniki, ki izkorišča-
jo vsako možnost, da bi s
sladko in ustrežljivo, v resni-
ci pa le dobro preračunano
prijaznostjo okoli sebe
ustvarjali lažni bhšč posebne
priljubljenosti in popularno-
sti pač po načelu, da je treba
biti vsaj prvi na vasi, če že ne
moreš biti prvi v Rimu. Če
jim ustreza, se zato poslužu-
jejo razvrednotenja in oma-
lovaževanja dela drugih, sa-
modopadljivega precenjeva-
nja lastne pomembnosti, pa
celo raznih laži in lažnivih iz-
jav. Psihološko je to neredko
zgolj kompenzacija za pora-
ze in neuresničene iluzije v
svoji »karieri«, za katere pa
krivijo vse okoli sebe, le last-
nih omejenih sposobnosti
ne. Tako morajo hočeš-nočeš
v istem kolektivu sodelovati
včasih tudi ljudje zelo različ-
nih značajev in etičnih kvali-
tet in je razumljivo, da so
včasih tudi odnosi med nji-
mi lahko napeti, ali pa hla-
dni. Vsekakor pa so najbe-
dnejše figure vsaj za mene
tisti, ki so v škodo drugega
pripravljeni celo lagati.
In ne morem se znebiti vti-
sa, da sva tokrat oba s
tov. Privškovo bila žrtvi
takšnega lažnivca.
JOŽE ČETINA
Zdravstveni center Celje
UREDNIŠTVO:
Hvala za pojasnilo, ki se
nanaša na pismo, objavlje-
no v prejšnji številki NT.
Seveda prav to pojasnilo
meče na dogodek povsem
drugo luč in po pravici reče-
no, smo to, poznavajoč delo
pri mar i ja Četine tudi priča-
kovali. Dolžni smo pred-
vsem veliko opravičilo za-
radi naslova, pod katerim
smo objavili pismo. Prav
tako pa je Zdravstveni cen-
ter Celje še naprej dolžan,
da dogodek pojasni naprej.
Kajti, če ni zaškripalo pri
delu pri mar i ja Četine, je za-
gotovo nekje drugje. Še ve-
dno se namreč strinjamo s
trditvijo matere, da je otrok
na mavec čakal bistveno
predolgo. Zato ponovno
prosimo Zdravstveni cen-
ter za pojasnila o izsledkih
preiskave, ki jo je zahteval
tudi primarij Cetina.
STRANIŠČE V
SOB!
Moram se oglasiti v zvezi s
prispevkom o stranišču v so-
bi ah sobi v stranišču. Vsi
ljudje se spotikamo ob tujo
nesrečo, sami pa smo enkrat-
ni. Mislim, da ljudje kar tek-
mujemo, kdo bo komu več
gorja napravil. Napisali ste,
da tem ljudem (stranka B.) ni
pomoči in da jih ne bo spreo-
brnilo. Povejte mi samo, kaj
imate sedaj od tega, da jih
obsojate javno. Bralci NT so
prebrali, naslov članka smo
slišali tudi po radiu (upam,
da ga je imela soseda A do-
volj naglas, da so ga slišale še
druge stranke), tako da sedaj
ve skoraj celo Celje, kako ži-
vijo nekateri ljudje. Ljudje
bodo sedaj govorili, se zgra-
žali, vendar, ali se bodo vpra-
šali? Je soseda (A) res tako
neoporečna, da lahko sebe
izmaže, druge pa maže. Za-
njo bi lahko rekli kasarna v
stanovanju ah stanovanje v
kasarni (ali pa v samskem
domu). Zakaj? Zato, ker se
bo njen radio vsak čas razle-
tel od glasnosti. V tej hiši
lahko vse stranke zapečatijo
svoje radie, saj jih nihče ne
more poslušati, ker jih sose-
da A pridno oskrbuje, pri od-
prtih vratih, z glasno glasbo.
Ne moti je, če kdo v hiši žalu-
je. Letalska nesreča je priza-
dela veliko Celjanov, sosede
A ne, čeprav je bila žrtev tudi
iz te hiše. In vem, da je še
vedno žalost v njej. Prav ta-
ko je pozabila soseda A po-
vedati, da s sosedo B fizično
obračunava. Mar misli, da ji
bo čistočo vtepla v glavo? To
naj dela s svojima hčerkama,
da ne bosta tako pridno
osnaževali okohce hiše in da
bosta pustih ostale stranke
pri miru. Pozabila je tudi po-
vedati, da je stranišče zakle-
nila. Morda je menila, da si
bo soseda B kupila novo,
večjo kiblo. Kdo ve, kaj ji je
rojilo po glavi, ko je zaklepa-
la družbeno lastnino. Soseda
A je zadnja prišla v to hišo. V
njej pa prebivajo ljudje, ki so
v pozni jeseni zaslužili mir,
ne pa razgrajanje, kot ga uga-
nja soseda A. Radio ni do-
volj, zato pride še harmoni-
kar in veselo zaigra kot na
kakšni poceni vinski veseli-
ci. Da bi imel kak ansambel
takega harmonikarja - po
več ur skupaj se ne ustavi.
Naj pa povem, da sosede B v
svoji umazaniji nihče ne sli-
ši. Pa je vedno pripravljena
pomagati ljudem iz te hiše,
predvsem starim, čeravno ni
več rosno mlada, kot soseda
A. Vem, da imajo v tej hiši
veliko problemov. Eden je
tudi, da vrstni red čiščenja
doleti pozimi tiste pri osem-
desetih, da je zunanjost zdaj
lepa, so pa stranke, ki imajo
vhodna vrata z moko, mav-
cem in drugimi stvarmi zakr-
pana, pa to nikogar ne moti.
Še muzej bi kaj našel zase
(na primer vratne kljuke). Pa
kaj bi govorih, najbolje je po-
metati pred tujimi vrati.
Vseeno pa menim, ne rinimo
ljudi še v večjo nesrečo, če
jim ne moremo pomagati.
Ljudje, ki s svojimi dejanji
motijo druge, nikakor ne
morejo kritizirati drugih lju-
di, ki niso navajeni čistoče,
mar ne!
NEKDANJA SOSEDA C
UREDNIŠTVO:
No, pa smo jo pihnili.
Zdraho namreč. Ali ni lepo,
če lahko pred javnostjo raz-
grnemo umazano perilo, ko
se že stanovalci med sabo
ne morejo pošteno zmeniti!
Že ko smo se odločali za ob-
javo, smo vedeli, da pomoči
bržkone ne bo. In tako se je
dobrohotno oglasila nekda-
nja soseda C in oblatila so-
sedo A. Sedaj čakamo na so-
seda D, E, F in tako naprej
vse do 2, da si bodo ves plaz
očitkov in starih zamer
zmetali preko praga naših
pisem v obraz. Pa v našem
prispevku vendar nismo ho-
teli drugega, kot da bi poka-
zali na velik človeški ne-
smisel. Na sosedske zdrahe,
ki jih ne znamo reševati ta-
ko, kot bi jih morali.
Strpnost, človeško, med
lastnimi zidovi, v okviru
hišnega sveta, ki je konec
koncev, zato tudi najbolj
pristojen. Mar ne bi bilo le-
po, če bi sklicali zbor stano-
valcev in se dogovorili za
red. Za skupno čistočo, za
potreben mir, pa četudi smo
vsi med seboj tako ali dru-
gače sprti.
Ne, tovariši in tovarišice.
Novi tednik namesto vas
umazanega perila ne bo
pral.
PODPIRAM
UKREPE!
Sedaj, ko smo prišli v ben-
cinsko krizo, bi za vse ukre-
pe ZIS najraje vzkliknila
»Trikrat hura!« S krizo se
moramo sprijazniti in druga-
če ne gre. Če hočemo dobro
sebi in naslednjim rodovom,
se bomo pač morah boriti
proti tej usodi, ki pa ni tako
strašansko huda. Vse mora-
mo vzeti za dobro. Sama ve-
dno pravim, da kar naredijo
v skupščini in na kongresih,
je vedno pravilno, saj prete-
htajo vse zakone in tudi ra-
zmere doma in v svetu. Mi pa
se moramo usklajevati z nji-
mi. Vsak državljan se mora
zavedati, kaj je naša domovi-
na in koliko je vredna. Vre-
dna pa je še več, kot marsi-
kakšnega odrekanja, ki še
zdaleč ni tako hudo. Če ne
bomo pili avstrijske kave, bo
pa zadoščala naša, ki je do-
bra, sladka in okusna. Tudi
bencinu in drugim naftnim
derivatom se bomo deloma
odrekli, pa potovanjem v tu-
jino, saj je doma v Jugoslavi-
ji najlepše!
Spomnim se nekega veče-
ra, ko sem sanjala, da se je
pričela vojna s plini. Vse
okrog vasi sami vojaki v ne-
kih ogrinjalih. Jaz gledam,
strmim, kaj se godi. Toda,
naenkrat sem vsa v mehur-
jih. In kaj sedaj? Kje sta otro-
ka? Zagledam ju zdrava,
brez posledic, ko se zbudim,
ob sebi v postelji. Kakšno
veselje!
Te sanje so mi še dolgo ro-
jile po glavi in ne bom jih
kmalu pozabila. Rekli boste,
sanje pač in domišljija. Pa ni
res! Takšne katastrofe se
vsak zaveden državljan boji
in vsakdo se rad odreka mar-
sikakšni dobrini, varčuje in
spoštuje ukrepe, ki jih sprej-
mejo ustrezni organi.
Domovina je ena sama, do-
bili smo jo s trpljenjem in
bojem in moramo iti po Tito-
vi poti naprej. Danes gre
vsem ljudem dobro. Nobe-
nega prigovarjanja ah kaj po-
dobnega ni treba.
IDA BAUMKIRHER,
Laži še
PRIREDITVE
muzej revolucije
Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih od
9. do 12. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure.
Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavno zbirko.
V	spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije bo v to-
rek, 2. novembra ob 18. uri otvoritev razstave 10 let Tedna
domačega filma, ki bo odprta v času trajanja manifestacije.
knjižnica edvarda kardelja
V	avlah knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je
odprta razstava z naslovom Delež slovenskih avtorjev v slo-
venskem zgodovinopisju. Razstava je odprta vsak dan od 7.30
do 19. ure.
Istočasno pa je odprta tudi razstava Slovenska socialna knji-
ževnost. Ta razstava pa je odprta vsak dan od 6. do 14. ure. Obe
razstavi bosta odprti do 29. oktobra.
V	mesecu knjige, ki traja od 15. oktobra do 15. novembra, pa
vas knjižnica Edvarda Kardelja vabi med nove bralce, saj ima
knjižnica bogat fond knjižnih gradiv, ki so potrebni za študij,
za bogatenje znanja in tudi za razvedrilo.
kino vojnik
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 31.
oktobra ob 10. uri mladinski film Divja zver, popoldan ob 17. in
zvečer ob 19.30 uri pa bo na sporedu ameriški film Ljubezen-
ske zgodbe na ledu.
kino šmarje
Četrtek, 28. oktobra ob 19. uri bo za četrtkov filmski abonma
in izven slovenski film Pustota.
Petek, 29. oktobra ob 19. uri zahodnonemški erotični film
Resnične zgodbe 7. del.
Sobota, 30. oktobra ob 19. uri in nedelja, 31. oktobra ob 18.
uri japonski pustolovski film Maskirani voznik.
kinematografi v ceuu
UNION: Do 2. novembra ob 16. uri ameriški pustolovski
Živiš samo dvakrat, ob 18. in 20. uri pa italijanska družbena
drama Divje seme.
METROPOL: Od 25. oktobra dalje ob 16. uri Spored filmov v
čast 10 let TDF, ob 18. in 20. uri pa italijanska drama Strastna
ljubezen.
V	soboto, 30. oktobra ob 10. uri matineja: ameriški film
Ljubezenska zgodba na ledu.
DOM: Od 28. oktobra dalje ob 16. uri mladinski film Divja
zver, ob 18. in 20. uri hongkonški film Mož imenovan Tiger.
dvorana golovec
Športno rekreacijski zavod Golovec pričenja v sodelovanju s
Plesno šolo Kazina iz Ljubljane z novo dejavnostjo, šolo plesa
za akrobatske in ročk and roll plese ter standardnih in latin-
sko-ameriških plesov, s podrobnejšim programom pa vas
bodo seznanili pri blagajni bazena na Golovcu.
razstavni salon rogaška slatina
Delavska univerza Rogaška Slatina je organizirala v sodelo-
vanju z Občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turističnim
društvom Rogaška Slatina razstavo zidnih tapiserij in slik
avtorjev Simone Juahrt in Silvestra Javerška. Razstava je
odprta v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini do sredine
novembra.
savinov razstavni salon žalec
V	Savinovem razstavnem salonu v Žalcu je odprta razstava
likovnih del slikarja Adija Arzenška. Razstava je odprta vsak
dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure ogledate pa si jo lahko do
nedelje, 31. oktobra.
avla razvojnega centra
V	avli Razvojnega centra bo danes ob 17v uri otvoritev raz-
stave slikarja Jožeta Svetine in kiparja ter opernega pevca
Aleksandra Kovača.
slovensko ljudsko gledališče
celje
Četrtek, 28. okt. ob 12.: Arthur Schnitzler: RAJANJE
Abonma Pedagoška šola.
ob 19.30: Arthur Schnitzler: RAJANJE Abonma četrtek in
izven.
Petek, 29. okt ob 18.: Arthur Schnitzler RAJANJE.
Abonma Laško in izven.
Torek, 2. nov. ob 10.: Peter Shaffer: AMADEUS. Zaključena
predstava za Ekonomsko šolo.
Sreda, 3. nov. ob 15.30.: Arthur Schnitzler: RAJANJE III.
mladinski abonma in izven.
kulturna skupnost občine celje
bo v skladu z 2. in 3. členom Pravilnika o
nagrajevanju in pospeševanju umetniškega in
zaslužnega kulturniškega dela
nagradila ob kulturnem prazniku
slovenskega naroda 1983
organizacije združenega dela, društva in posamezni-
ke, ki delujejo na področju kulture v občini Celje, za
izredne ustvarjalne dosežke in delovne jubileje.
Vabimo delovne organizacije, krajevne skupnosti,
družbenopolitične organizacije, društva in posamez-
nike, da pošljejo ustrezne predloge odboru za nagra-
jevanje pri skupščini KSOC najkasneje do 15.12.1982
na naslov:
Kulturna skupnost občine Celje, Gregorčičeva 5 a.
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
Spodnje in Zgornje Tinsko diha s svojim kmetijskim zaledjem po robovih gričev.
Zato vas nima svojega tipičnega jedra, če izvzamemo majhno leseno barako, ki
nosi napis, da je to sedež krajevne skupnosti.
MARTIN BENCINA, predse-
dnik krajevne konference
SZDL: »Socialistična zveza je
edina organizacija v naši kra-
jevni skupnosti, v vsa društva
in druge politične organizaci-
je se naši občani povezujejo v
sosednjih krajih. Sedaj se V
socialistični zvezi pripravlja-
mo predvsem na programsko
konferenco in volitve novega
vodstva.«
JOŽE PERC, predsednik sve-
ta krajevne skupnosti: » Naše
telo se sestaja po potrebi, na-
vadno enkrat mesečno. V sve-
tu obravnavamo predvsem
komunalna vprašanja in se
dogovarjamo, kako bi jih ra-
zrešili. A kaj, ko imamo de-
narja vedno premalo, tako
kljub veliki želji ne žanjemo
takih uspehov, kot bi želeli.«
BOJAN KUNSTIC, podpred-
sednik sveta krajevne skup-
nosti: »Pri nas na Tinskem se
zavedamo, da bi morali bolj
poprijeti za delo predvsem
mladi ljudje. Kajti v njih je
želja, da bi kraj spremenili, ga
uredili, oni bi morali biti zain-
teresirani za to, da bi razrešili
tudi komunalne in cestne pro-
bleme. *
obiskali smo krajevno skupnost tinsko
KOT DA SO PLOŠČICE MOZAIKA POMEŠANE
Svoje interese - razen komunalnih - uresničujejo ljudje izven svoje KS
Katera je pravzaprav it-
sta sila, ki poraja, vzpod-
buja in vrti kolo snovanja,
samoupravnega delova-
nja in končno napredka v
krajevnih skupnostih?
Če bi hoteli poenostavi-
ti odogovor, bi lahko re-
kli, da je to interes ljudi in
njihova želja, da bi proble-
me, ki se v krajevnih
skupnostih porajajo,
uspešno in v zadovoljstvo
vseh rešili. A interes, pa še
kako močan je že, sam po
sebi ne kuje napredka.
Potrebno ga je organizira-
ti, zbrati okoli njega ljudi,
ki ga bodo skupaj uresni-
čevali. A tudi to še ni do-
volj. Kajti za to, da bodo
ljudje v krajevnih skup-
nostih uspešno uresniče-
vali svoje interese, potre-
bujejo vsaj kanček gmot-
ne osnove, kajti sicer se
vrte le okoli neotipljivih
želja, ki pa so v današnjih
razmerah omejevanja po-
rabe vredne toliko, kot
milni mehurčki.
O teh vprašanjih se je
sukala misel ob obisku v
šmarski krajevni skupno-
sti Tinsko. To je namreč
ena tistih krajevnih skup-
nosti, kjer ustvarjalne sile
po napredku ni dosti čuti-
ti. V zvezi s prejšnjo trdi-
tvijo je treba takoj razči-
stiti eno vprašanje: tudi
na Tinskem so ljudje, ki
so pripravljeni delati, ki
želijo združiti moči za ure-
ditev perečih komunalnih
problemov. A vse se zdi,
kot da jim vsepovsod po-
jenjuje sapa, česarkoli se
lotijo. Ne gre in ne gre jim
od rok, da bi se znebili
vsaj katerega od proble-
mov, ki jih tarejo, da bi se
poveselili nad vsaj maj-
hnim uspehom. Kot da so
vsi drobci mozaika, ki bi
se morali zlivati v močno,
ustvarjalno silo, zmešani
med seboj.
Sicer pa sodi krajevna
skupnost Tinsko po veli-
kosti in številu prebival-
cev med manjše v šmarski
občini. Večina tamkajš-
njih ljudi je zaposlena v
šmarskih, šentjurskih in
celjskih tovarnah in orga-
nizacijah, za domačo rabo
pa se ubadajo tudi s kme-
tovanjem. Čistih kmetov
je na Tinskem devet, le-ti
pa so usmerjeni pretežno
v živinorejo in vinogra-
dništvo.
Na Tinskem ljudje ni-
majo razen male cerkvice
in v leseno barako name-
ščenih prostorov krajevne.
skupnosti objekta, ki bi
dajal gospodarski ali
družbeni pomen kraju.
Nimajo ne šole in ne trgo-
vine, ni ne proizvodnega
obrata in ne obrtne dejav-
nosti, še gasilskega doma
ali gostilne nimajo in tudi
ne pokopališča. Kraj in
njegovi ljudje so gmotno
in interesno vezani na so-
sednje kraie, pretežno na
Loko pri Žusmu, na Pri-
stavo, Vinski vrh in Pod-
četrtek. V teh krajih naku-
pujejo, v njih obiskujejo
šolo otroci s Tinskega, v
teh krajih so vključeni v
pevske zbore, v Lovska in
gasilska društva, v bor-
čevsko in partijsko orga-
nizacijo. Svoje interese -
razen komunalnih torej
uresničujejo ljudje s Tin-
skega izven svoje krajev-
ne skupnosti. Glede na to
je pač razumljivo, da je so-
cialistična zveza kot edina
organizacija v tej krajevni
skupnosti že zdavnaj izgu-
bila svoj frontni pomen.
Kot rečeno, so ljudje v
Krajevni skupnosti Tin-
sko zainteresirani pred-
vsem za komunalno ure-
ditev kraja. Pri tem velja
izpostaviti ceste kot enega
večjih tovrstnih proble-
mov. Od vseh cest, koli-
kor jih namreč je v tej kra-
jevni skupnosti, ni niti
ena asfaltirana. Ljudje pa
se najbolj jezijo zato, ker
jim družbena skupnost ni
priskočila na pomoč pri
asfaltiranju edine občin-
ske ceste. Tako je le-ta od
Sodne vasi do meje tinske
krajevne skupnosti asfal-
tirana, nato teče preko
krajevne skupnosti Tin-
sko neasfaltirana, od meje
z Loko pri Žusmu in na-
prej proti Slivnici pa je
spet asfaltirana. Sicer so
se krajani tudi sami že do-
govarjali, da bi katero od
vaških cest asfaltirali, a
kaj, ko je to za njihove že-
pe predrago, krajevna
skupnost pa ima malho
preplitvo, saj se vanjo let-
no steče le kakih dvesto
tisoč dinarjev. Tako spet
čakajo, da bodo prišli po
planu šmarske cestno ko-
munalne skupnosti na
vrsto in da jim bo le-ta as-
faltirala vsaj omenjeno
občinsko cesto.
Kljub vsem cestnim in s
tem najbolj perečim ko-
munalnim problemom, ki
jih imajo, pa so krajani
Tinskega zadovoljni vsaj s
tem, da nimajo večjih te-
žav z vodovodi in elektri-
ko. Resda je še nekaj go-
spodinjstev, ki jim ne sve-
ti žarnica, a menijo, da bo-
do v naslednjem obdobju
le elektrificirali vse dele
krajevne skupnosti. Vese-
li so tudi, da imajo vsaj
štirje krajani telefone, saj
si z njimi tudi bližnji sose-
dje pomagajo, ko je treba
v sili kogarkoli poklicati.
Ko se v tej šmarski kra-
jevni skupnosti ljudje po-
govarjajo o načrtih za pri-
hodnja leta, so njihove be-
sede nedoločne. Vedo na-
mreč, da nimajo sami do-
volj moči, da bi bistveno
pripomogli k ureditvi ne-
katerih perečih vprašanj,
hkrati pa se tudi zavedajo,
da lahko kaj malo priča-
kujejo od občine, cestno
komunalne skupnosti in
drugih samoupravnih
skupnosti v občini, kajti
denarja je v njihovih moš-
njah vedno manj. In prav
ta spoznanja jim hromijo
še tiste ustvarjalne moči,
ki se tu in tam porajajo ter
jih potiskajo v nejasnost
čakanja na boljše čase.
DAMJANA STAMEJClC
MATEJA PODJED
KLEPET NA OBRONKU
Elizabeta in Ludvik Dolenc gospodarita na majhni
kmetiji, ki meri nekaj manj kot 2 ha. Zemlja je plodna,
pravita, a trdo je treba delati za hrano za jesen in zimo.
Pri tem jima mnogo pomagata mlada dva, ki pa zjutraj
odideta na delo v Šentjur in Loko. Zato pa dedek in
babica rada pazita ljubko 3-letno Natašo. Dnevna pot v
dolino do asfalta pa je trda. Že tako slabe, skoraj kolo-
vozne ceste je še bolj uničilo zadnje neurje. Najteže je
pozimi pripoveduje Elizabeta, ki je kljub mnogim teža-
vam in problemom vedra in zgovorna ženska.
Spominja se tudi tistih težkih dni, ki jih je na tej
kmetiji preživela v času med NOB, ko je bila predana
aktivistka in obveščevalka. Mnogokrat je bila cela dru-
žina v nevarnosti. Pri njih doma je bila namreč javka,
večkrat tudi izdana. Na srečo je bil v vasi skriven bun-
ker, kamor se je ob nevarnostih lahko skrila Elizabeta.
Zato zna danes še bolj ceniti življenje, čeprav se je
skozenj kljub njeni borčevski in moževi kmečki prizna-
valnini često težko prebijati.
PODATKI GOVORIJO
Krajevno skupnost Tinsko sestavljata le dve
vasi: Zgornje in Spodnje Tinsko. V njih živi 249
prebivalcev v 64 gospodinjstvih. Kar 60 ljudi se iz
Tinskega vozi dnevno na delo v bližnje in bolj
oddaljene industrijske centre, čistih kmetov je le
devet. V tej krajevni skupnosti je 25 predšolskih
otrok in 40 osnovnošolcev, ki se dnevno vozijo v
šolo v Podčetrtek, ali v Pristavo, peš pa hodijo v
šolo tisti otroci, ki so bližje Loki pri Žusmu.
Na območju krajevne skupnosti je 5 kilometrov
vaških in ena občinska cesta, ki pa so vse neasfal-
tirane. Vodovod ima vsaka hiša, brez elektrike pa
so še štiri. V krajevni skupnosti imajo štirje obča-
ni telefone.
V SVETU BARV
Med mehko zaobljenimi kozjanskimi griči Zgornjega Tinskega živi skupaj z ženo
upokojenec Danilo Filipič, ki se je rodil v Belgiji nato je nekaj časa živel še kot otrok
na Tinskem, bil med vojno 8 mesecev zaprt v Avstriji, se ob osvoboditvi vrnil in nato
končal šolo za miličnike v Celju. Služboval je po mnogih krajih v Sloveniji in se
zadnja tri desetletja ustalil na Gorenjskem. Toda na Tinsko se rad vrača tudi zaradi
odmaknjenosti od mestnega vrveža, zaradi navezanosti na te kraje in ljudi in zato, da
se lahko posveti likovnemu ustvarjanju.
Danilo Lipičnik se že od svojih 18 let ukvarja s slikarstvom. Spoprijema se z
različnimi tehnikami: od akvarelov do olja in intarzijami in pri tem uporablja znanje,
ki si ga je pridobil sam ali z izmenjavo izkušenj med slikarji-amaterji.
Po motivu iz Tolstojevega romana je naslikal tudi volčji napad na trojko. Pred oko
fotoaparata pa se je pogumno postavil tudi njegov 6-letni vnuček iz Jesenic, Mark.
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 13
varstvena družina še vedno redka
PRISRČNOST OTROK POPLAČA VES TRUD
fja obisku pri MARIJI LOVAS v Celju, varuhinji sedmih dojenčkov
Vzgoja je od nekdaj družbena dejavnost, posredujejo pa jo kot njeni zaupniki
prirodni in poklicni vzgojitelji. Ker pa se družba spreminja, se z njo spreminja
tudi vzgoja. Vselej je takšna, kakršen je družbeni red.
Vsakemu otroku je zagotovljen neoviran razvoj do tiste stopnje, ki jo more in
hoče doseči: odprta muje sleherna pot, kolikor je zanjo sposoben in marljiv.
Vemo, da se vzgojne metode prično že pri dojenčku. Najprej pa moramo poskr-
beti za njegovo varstvo in toplino, kajti negovanje najbolj prevladuje v otrokovih
prvih letih. Teži za tem, da dojenček telesno in duševno uspeva. Prva, najbolj
poklicana negovalka je mati. Otroku daje materinsko toploto in ljubezen, skrbi za
njegovo prehrano, snago in red, za mir in pobude, ob katerih se bolj in bolj razvija.
Žal, vse to tesno zbližanje med otrokom in materjo traja samo osem mesecev,
potem pa je potrebno poskrbeti za malčkovo varstvo. Tu pa se pri nas še pogosto
zatika.
Kljub pospešeni gradnji vzgojno varstve-
nih ustanov v zadnjih letih prostora za otro-
be v njih še vedno primanjkuje, zlasti pa je
je vedno premalo oddelkov za dojenčke.
Družbena skrb zanje že od leta 1976 išče
druge rešitve - varstvo v varstvenih druži-
cah. Pa so na tem polju zrastle kaj klavrne
bilke. V Celju imamo trenutno samo štiri
varstvene družine. Že vsa leta je številka
skoraj ista, le da se varuhinje spreminjajo.
Nekatere prenehajo z varstvom in nadome-
stijo jih druge. Vse to govori o težavnosti
tega poklica, kljub ugodnostim, ki jih tudi
ima.
varuhinja v vseh
samoupravnih organih
V okviru vzgojnovarstvene ustanove Ani-
ce Cernjeve v Celju je za varstvene družine
največje zanimanje na Polulah, kjer tam ob-
stoječi vrtec nima oddelka za dojenčke. Ta-
ko je na Polulah le ena varuhinja, ki je prik-
ljučena k ustanovi. Vsako leto varuhinjam
podaljšujejo pogoje, aktualne pa bodo te
varstvene družine vse dotlej, dokler ne bo-
mo imeli urejenega celotnega varstva - tudi
za dojenčke.
Osebni dohodek varuhinje je odvisen od
števila otrok, teh pa ima največ sedem, če
pripravlja tudi obroke hrane zanje. Po dogo-
voru s skupnostjo otroškega varstva dobi za
vsakega otroka 1464 dinarjev, poleg tega pa
je deležna vsakega nagrajevanja kot ostale
varuhinje v ustanovi. Sodeluje tudi v samou-
pravnih organih, skratka med njo in ustano-
vo je tesen stik. Ima tudi vse pravice delav-
ca, ki izvirajo iz delovnega razmerja.
Hrana, trije obroki na dan (zajtrk, malica,
kosilo) se plačuje posebej in znaša za vse tri
obroke 35 dinarjev. Povračilo dobi tudi za
materialne stroške (kurjava, čiščenje, elek-
trika) in sicer znašajo le-ti na otroka 422
dinarjev.
Plača varuhinje na domu je višja od one v
vrtcu, sicer pa je delo težje, saj je obenem
varuhinja, vzgojiteljica, čistilka, kuharica.
Pri izbiri varuhinj so vzgojitelji zelo strogi.
Imeti mora materialne in moralne pogoje.
Dosedanji rezultati z varuhinjami so v glav-
nem zelo zadovoljivi. Otroci odraščajo kot v
veliki družini, zato je socializacija večja. Tu-
di obolevnost otrok v varstvenih družinah je
manjša.
oči na hrbtu
Da bi spoznali eno izmed štirih varstvenih
družin v Celju, smo se napotili k MARIJI
LOVAS na Polule. Že v predsobi so nas
presenetile vrečke, ki so visele ena poleg
druge, kot jih vidimo v vrtcu. Od daleč nas je
pozdravljal živžav, ki je prihajal iz kuhinje in
kot smo kasneje videli tudi iz bivalne sobe,
kjer »tetka Marija« skrbi za sedem dojenč-
kov. Ob našem obisku je eden manjkal, sicer
pa so se Petra, Sebastijan, Gregor, Katja,
Vesna in Polona prekopicevali eden čez dru-
gega, lezli na kavč in po tleh, odvisno od tega
ali že racajo ah se samo še plazijo. Najmlajši
je star osem mesecev, najstarejši pa dve leti
in pol. Velika soba, kavč, jogi na tleh, stajica
ter polno igrač, vse skupaj pa skrbno prekri-
to s čistimi odejami - to je vtis, ki smo ga
odnesli iz te družine. Zraven pa še nasmejeni
obraz, lep in umirjen, prepleten s potezami,
ki izdajajo zdrave živce, tctkin obraz, na ka-
terega se otroci kmalu navadijo.
Marija Lovas je sama mati treh hčera in po
delu v tujini, kjer je preživela več let se je
želela zaposliti doma. Kuharica je po poklicu
in nikoli ni imela prostih sobot in nedelj.
Zato si je izbrala poklic varuhinje, ki je sicer
zelo odgovoren, a ji omogoča izpolniti njene
želje. Pa tudi otroke ima rada in doma je. Ob
njih preizkuša svoje živce in uporablja svoje
kuharske sposobnosti. Ob vsem tem pa ima
še oči na hrbtu, kar za sedem nadebudnežev
ni majhna stvar.
red in izkušnje
Brez brezhibnega reda in pridobljenih iz-
kušenj v petih letih vsega tega ne bi zmogla.
Pa še sorazmeroma mlada je in pravi, da bo
opravljala ta poklic le toliko časa, dokler ne
bo dočakala predpisane upokojitve. »To je
poklic za mlade ljudi,« nam pravi in prepri-
čali smo se, da ima prav, saj smo bih še mi po
obisku utrujeni od vsega živžava, bojazni, da
se kdo z vrati ne pripre, da ne pade Gregor s
kavča, zakaj se Katja cmeri...
Vsega tega je »tetka Marija« sicer navaje-
na, verjamemo pa ji, da je po »šihtu«, ki se
prične ob pol šestih in konča proti tretji uri,
resnično utrujena. Ko otroci odidejo, jo čaka
pospravljanje in delo v vrtu, kjer pridela
veliko zelejave. »To je moj dodatek k hrani,
ker s 35 dinarji za tri obroke hrane ne pridem
skozi. Tudi materialni stroški niso vsi pokri-
ti. Res je, da kurim vso hišo, a veliko dodam
iz svojega. Sama vlagam različne sokove, ker
vode otrokom ne dajem. So pa kar naprej
žejni, tudi jedo radi. Jaz z neješčnostjo otrok
nimam problemov, pa tudi bolni niso. Niti
eden mi v petih letih še ni zbolel. Odvajam
jih od stekleničke, vse hranim z žličko in jih
tako navajam na red.«
Varuhinja Marija vsakega dojenčka goji,
kot rastlino, ki je potrebna posebne nege. Ne
samo goji, tudi vzgaja ga, pa vendar opravlja
to delo tako, da vsi čutijo kot da odraščajo v
eni družini.
Kot bratci in sestrice so njeni varovanci.
Vsega tega pa ne bi zmogla, če njen poklic
ne bi pokrivala topla odeja materinstva in
neizmernega potrpljenja.
ZDENKA STOPAR
Marija Lovas s svojimi varovanci.
območje
TURIZEM IN MLADI
Nova pobuda celjske turistične zveze
Delegati letošnje skupšči-
ne Celjske turistične zveze
so še posebej opozorili na
poglobljeno delo na področ-
ju turistične vzgoje, še zlasti
z mladimi na šolah. Tako je
nastal nov predlog, ki ga je
območna zveza posredovala
vsem osnovnim šolam na
celjskem turističnem ob-
močju, ki z delokrogi posega
na zanimiva področja.
V tej zvezi je Celjska turi-
stična zveza razpisala tekmo-
vanje za najlepše urejeno
šolsko okolje za šole zunaj
mesta Celja, kajti urejenost
okolij v mestu ocenjuje do-
mače Hortikulturno društvo.
Zato bo posebna komisija
zveze na začetku junija pri-
hodnje leto pregledala oko-
lja vseh šol in" izbrala tri naj-
lepša. Najbolje ocenjene šole
bodo prejele zlati, srebrni in
bronasti prehodni pokal, ki
jih bodo lahko osvojile v traj-
no last, če bodo trikrat v de-
setih letih ocenjene enako ali
bolje.
Druga akcija za približanje
s testom o poznavanju turi-
zma na celjskem območju. V
začetku januarja prihodnje
leto bodo prejele vse šole, ki
se bodo odločile za to preiz-
kušnjo, kompletno gradivo,
po katerem bodo sestavljena
testna vprašanja. Šole naj bi
za tem sestavile ekipo treh
učencev višjih razredov, ki
se bodo na začetku aprila po-
merile na testu v Celju ali
Rogaški Slatini. Zmagoval-
na ekipa bo prejela praktič-
no nagrado, šole plakete, vsi
sodelujoči pa priznanja.
Mimo tega Celjska turistič-
na zveza predlaga, da naj bi
na šolah ustanovili turistične
krožke ali pa naj bi turistič-
no problematiko zajeli v
drug že obstoječi krožek, ki
ima sorodno vsebino in te-
matiko.
Zadnji in četrti predlog Celj-
ske turistične zveze se nana-
ša na postavitev in ureditev
primernih tabel v šolah z
opisom turističnih znameni-
tosti svojega kraja.
Takšna je torej nova pobu-
da Celjske turistične zveze
za vključitev osnovnošol-
skih otrok v turistično doga-
janje, pobuda, ki bo prav go-
tovo tudi na šolah naletela
na ugoden odmev, kljub te-
mu da je pestrost svobodnih
dejavnosti že doslej zelo pi-
sana.
Da bi to delo najbolje pote-
kalo, ima območna turistič-
na zveza posebno komisijo
za delo z mladino, ki jo se-
stavljajo izključno prosvetni
delavci, njen predsednik pa
je Jaka Majcen, ravnatelj
srednje šole za gostinstvo in
turizem v Celju.
M. BOZIC
najlepši kraji
Komisija Celjske turistične zveze za ocenjevanje kra-
jev na celjskem območju je v letošnjem letu končala
svoje delo. Njeni člani so ugotovili, da so nekateri kraji
izredno lepo urejeni, da so imeli veliko cvetic, zelenih
površin in podobno. Posebno priznanje velja Gornji
Savinjski dolini, še zlasti Mozirju z okolico, ki je med
vsemi našimi predeli prav gotovo najlepša. Velik na-
predek v urejenosti so dosegli tudi v Dobravi v Zrečah.
Pri svojem delu so člani komisije posvetih posebno
Pozornost urejenosti javnih zgradb. Tako si posebno
Priznanje zaslužijo osnovne šole Mozirje, Ljubno, Pla-
nina, Gornji grad in Prebold. Za urejenost okolja sta
dobili posebno priznanje tudi zdravstveni postaji Pre-
bold in Planina.
Sicer pa je komisija pri ocenjevanju spoštovala že
znane kriterije in vse kraje razvrstila v tri skupine:
mesta, zdravilišča, turistični kraji.
MESTA: 1. Titovo Velenje 98 točk, Celje 97, Šentjur
90, Žalec 89, SI. Konjice 70, Šoštanj 68.
ZDRAVILIŠČA: Rog. slatina 94, Laško 91, Rimske
Toplice 85, Dobrna 80, Topolšica 76, Podčetrtek 75.
TURISTIČNI KRAJI: Mozirje 97, Luče 94, Vojnik
90, Gornji grad 89, Planina 88, Ljubno 87, Šempeter 85,
Zreče 85, Braslovče 84, Prebold 80, Šmarje 73, Solčava
Kozje 71, Radeče 70, Vitanje 69, Gorica pri Slivnici
68, Strmec 67, Vransko 66, Bistrica ob Sotli 65, Loče 63,
Frankolovo 63, Jurklošter 63.
MB
priprave na tretjo veliko ploščo
Narodnozabavni ansambel
Slovenija iz Polzele, ki je s
svojo značilno zasedbo vne-
sel v slovensko narodnoza-
bavno glasbo nek poseben
zvok, se pripravlja na izdajo
tretje velike plošče, ki jo bo-
do pričeli snemati prihodnje
leto za produkcijo RTV
Ljubljana. Ta plošča bo sicer
nadaljevanje sloga, ki ga an-
sambel Slovenija neguje že
od vsega začetka, vseeno pa
bo prinesla tudi precej no-
vega.
Skladbe za tretjo ploščo
ansambla Slovenija so napi-
sali znani avtorji tovrstne
glasbe, kot so Franc Korbar,
Kati Šlegl, Tine Jelen, Berti
Rodošek in pa seveda Cita
ter Jože Galič. Tudi tekste so
prispevali znani avtorji Ivan
Sivec, Ivan Malovašič, Leo
Svetek ter Meta Reiner. Ra-
zen tega pa bodo na tej plo-
šči posneli tudi dve narodno-
zabavni skladbi v njihovi
priredbi. Ansambel Sloveni-
ja bo prihodnje leto snemal
in nastopal tudi v sosednji
Avstriji. Za družbo Koch re-
cords bodo namreč posneh
veliko ploščo in kaseto, na
katerih bodo izšle predvsem
tiste skladbe, ki so jih pri nas
že izdali.
Ker sta trenutno dva njiho-
va člana na služenju vojaške-
ga roka, so nekoliko spreme-
nili zasedbo ah bolje rečeno
nekateri člani igrajo druge
instrumente kot pri standar-
dni zasedbi, ko igrata še ba-
sist Zdenko Šrucl in harmo-
nikar Marjan Knez. Tako
igra harmoniko zdaj vodja
ansambla Jože Galič, ki tudi
prepeva. Njegova žena Cita
igra citre, njena sestra pa
violino. Na orglice in bobne
igra Ciril Skalič, Franc Bur-
jan pa brenka na kitaro. Na
mesto basista pa je stopil
Stanko Novak.
Pri ansamblu Slovenija se
dobro zavedajo, da je za do-
bro igranje potrebno veliko
vaj in nastopov. Zato trenut-
no igrajo po veselicah od Kr-
škega do Škofje Loke. Za
prihodnje leto pa pripravlja-
jo turnejo po Sloveniji, kjer
bodo predstavili tudi sklad-
be, ki bodo izšle na njihovi
tretji veliki plošči. Ker dobro
sodelujejo z znanim gledali-
škim igralcem Volodjo Pee-
rom in humoristom celjskim
Poldekom, bosta po vsej ver-
jetnosti na tej turneji nasto-
pala z njimi tudi ta dva umet-
nika.
Vodja ansambla Jože Ga-
lič je tudi povedal, da vedno
ni lahko dobiti kvalitetnih
tekstov. Tako je tudi sam že
pisal tekste za skladbe, ki jih
igrajo. Posebno zanimiv pa
je primer s tekstom za sklad-
bo Gorske rože, ki je bila dalj
časa na prvem mestu lestvi-
ce domačih melodij Radia
Celje. Ta tekst mu je pred
več leti dala sodelavka in je
nanj že skoraj pozabil. Ka-
sneje ga je našel in priredil
za njihovo uporabo. Tako je
tekst, ki ga je napisala Jožica
Zidan iz Celja, izšel na njiho-
vi drugi plošči in postal izre-
dno priljubljen.
F. P.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
spodnje grušovje
V ZEMLJO JE TREBA VLAGATI
Milana Brgleza najbolj tare zamočvirjena zemlja
Takih kmetov, kot je Milan
Brglez, po domače Sprogarjev
iz Spodnjega Grušovja, ne sre-
čaš kjerkoli. Za vzorno kmeto-
vanje in aktivno družbenopoli-
tično delo je letos prejel tudi
nagrado občine Slovenske Ko-
njice »12. oktober«. Vse tisto
pa, kar je doslej naredil na svo-
ji zemlji, v svoji krajevni skup-
nosti in kot kooperant Kmetij-
ske zadruge v občini, vse tisto
zanj ni nič posebnega. Treba je
delati, treba je vlagati v zemljo,
treba je poiskati pot, po kateri
je mogoče doseči največ. Pa
naj gre za sodobno strojno
opremo, za najnovejše agrote-
hnične ukrepe, za probne se-
tve ...
Kmetija premore 17 hektar-
iev zemlje, od tega je sedem
nektarjev gozdov. Za delo veli-
ko, za življenje osmih ljudi ne.
Sest otrok imata Milan in nje-
gova žena Martina, od osmih
do devetnajst let so stari. Dva
sta že pri kruhu, pa živita do-
ma, sin obiskuje četrti letnik
kmetijske tehnične šole. Vsi so
se zanašali nanj, pa... Sicer pa
še ni prepozno, da se odloči in
ostane doma. Prisiljeval ga pa
ne bo nihče, saj zemlja, kmeti-
ja potrebuje ne le znanje in de-
lo, ampak tudi ljubezen, odlo-
čenost, iz nje dobiti največ. Br-
glezovi na svoji zemlji redijo 30
glav živine, na leto jih oddajo 8
do 9, torej okoli 4 tone, mleka
pa okoli 25.000 litrov. Veliko
dela je v tem: »Dela res nimaš
plačanega. Pravzaprav nobena
cena ni prava. Gorivo in vse
drugo je drago - mleko pa sta-
ne toliko kot kisla voda.« To
vedenje pa gospodarja Milana
ne odvrača od še boljšega dela,
od sodelovanja s Kmetijsko za-
drugo: »Menim, da je sodelo-
vanje z zadrugo za nas ugodno,
zlasti pri zagotavljanju sred-
stev, s katerimi izboljšujemo
in olajšamo delo na kmetiji.
Kdor potrebuje posojilo, ga
dobi. Na cene pa tako nimajo
vpliva.«
Brez vlaganj ni bogatih sa-
dov. Pri Brglezovih so zato leta
1978 obnovili in povečali hlev,
o stanovanjski hiši pa zaenkrat
le še premišljujejo. Radi bi že,
a morala bo počakati. Važnejše
so druge reči. Strojna oprema,
na primer. Stiije kmetje so
skupno ustvarili odlično stroj-
no skupnost, ki premore tudi
silokombajn, sejalnico za ko-
ruzo... »Dobro se obnese, ko
delamo vsi skupaj,« pravi Br-
glezov. Sam pa bi rad kupil še
en traktor. Da bi lahko s sinom
istočasno delala.
Za pridne roke skoraj ni
ovir, pravimo. Narava pa je po-
stavila Brglezovim še eno pre-
grado - zamočvirjeno zemljo.
Na taki zemlji nobeno delo ne
rodi sadu. Zaenkrat je še tako,
kaže pa, da dolgo ne bo več.
Letos spomladi je namreč
Kmetijska zemljiška skupnost
že naredila na tem območju za
kilometer in pol odtočnih jar-
kov za potok Tajno (ali, kot tu-
di rečejo - za Prihovski potok),
prava melioracija pa tudi ni
več tako daleč.
MILENA B. POKLIC
še enkrat: zahvala kmetom za pridelavo zrnja
Iz bolniške postelje v celjski bolniš-
nici se nam je s pismom oglasil kmet
Vladimir Petek iz Strmce 14, Laško.
Napisal nam je daljše pismo, zelo pri-
zadeto, pa ne z namenom, da bi hvalil
svoje delo in svoje dosežke pri pridela-
vi pšeničnega zrnja. Predvsem je želel
opozoriti, da znamo biti pri pohvalah
kmetom zelo skopi v besedah, še pose-
bej javnih ... Takole nam piše:
»Članek v št. 42 Novega Tednika
sem prebral v postelji bolnice Celje,
kjer odležavam že tretji teden poin-
farktnega staža. Ker mi je jasno, da bo
v bodoče moja fizična sposobnost, ka-
tera je kmetu kljub dobri mehanizaciji
še vedno osnovni pogoj za uspešno
kmetovanje, zelo omejena, se bojim,
da je bila letošnja skupna akcija za
pridelavo pšenice v KZ Laško, moja
zadnja priložnost, da se v vseh tridese-
tih letih kooperantstva, vsaj enkrat po-
javim v seznamu tistih, ki jim gre zah-
vala ... Ne gre ravno zato, da bi me
morali naslikati v časopisu, saj mi je
jasno, da za vse ni prostora. Gre bolj za
to, ker se mi to še nikoli ni zgodilo,
vsaj s priimkom.
V setveni akciji sem se s KZ Laško
dogovoril za šest ton pšenice, ob žetvi
pa sem letos oddal osem ton kvalitet-
nega zrnja. Sodim, da ne zgolj zaradi
količine, ki za naše hribovske kmetije
tudi niso majhne, ampak zaradi napo-
rov, ki smo jih vložili v bitki z vreme-
nom, tako v času setve, kot v času
žetve, zaslužimo pozornost. Se pose-
bej, če k tem težavam prištejemo še
pogodbeno neizpolnjevanje organiza-
torja proizvodnje, ki je ob začetku ak-
cije obljubil semena, umetna gnojila v
domači poslovalnici in storitve s kom-
bajni.
Moram reči, da kot zanalašč niti
eden od teh dejavnikov ni bil v celoti
ali pravočasno izpolnjen. Na primer:
Po seme sem moral v Slov. Konjice,
tako da sem zaradi semena in prepoz-
ne usluge s sejalnico sejal z 20-dnevno
zamudo in je to v določenih vremen-
skih razmerah lahko popoln neuspeh.
Prav tako sem bil prav zadnji na vrsti
pri žetvi, čeprav je bilo veliko krivo
tudi vreme. Bil sem pač žrtev slučajno-
sti... Zaradi prepozne žetve sem bil
vsekakor ob 500 kilogramov na hek-
tar ... Pa še pojasnilo, zakaj sem bil s
tehnične strani v tolikšni odvisnosti
od organizatorja proizvodnje:
Na 9 hektarjih kmetije sem že pred
15 leti uvedel popolno preusmeritev v
živinorejo, pred petimi leti še perutni-
narstvo. Razumljivo, da sem zaradi te-
ga organiziral kompletno strojno linijo
za spravilo koruzne in travne silaže.
Tako zadnja leta pitam za zadrugo
okrog 40 bikov (letos zaradi pšenice
nekoliko manj) in od 7.000 do 8.000
brojlerjev ali jarkic.
Očitno je ostalo moje dolgoletno so-
delovanje z zadrugo, kateri je služila
moja kmetija večkrat tudi za posku-
snega kunca od proizvodnje lanu do
rženih rožičkov itd. kot tudi trdo delo
moje družine in prizadevanje nasploh,
neopaženo.
Hvala za pozornost!«
VLADIMIR PETEK
kunčeva domačija v škofji vasi propada
ŽAGA IN MLIN SAMUJETJ
Da bi njegov trud ne bil zaman!
Imovitost Klinčeve doma-
čije, v Škofji vasi pri Celju
kateri še vedno gospodari
FRANC KLINC, star 75 let,
bete žen in bolan, je prete-
klost. Za njega in vse ljudi te
vasi, ki jim je bila znana. Tež-
ki udarci v družini so primo-
gli k temu, da je danes kme-
tija, ki je zaščitena in obsega
tri hektare obdelovalne zem-
lje in enajst hektarov gozda,
zapisana životarjenju.
Gospodar Franc ne zmore
dela, zato od leta 1972 stojita
tudi valjčni mlin in žaga. Ker
ni rok, da bi jim stregle, ker
ni ljudi, da bi žago vsaj pre-
krili ter jo tako rešili pred
propadom. Za vse delo, ki ga
je potrebno postoriti zunaj,
je gospodar sam.
Gospodinji mu hčerka Ve-
rica, ki je invalidka in se gib-
lje samo s pomočjo vozička.
Pri delu ji sicer pomaga
hčerka Bojana, ki je zaposle-
na v cvetličarni v Vojniku,
kljub temu pa je večina bre-
mena na Veri činih ramah.
Negovala je tudi vnuka Ma-
teja, ko se je rodil mladolet
Bojani. Danes šteje Mateji
pomladi in je edini, ki razv
seljuje prostorno hišo ob Hi
dinji.
Ko smo jih obiskali je g
s pod ar Franc potožil, da s
še vedno neobrana koruza
fižol, pa tudi ostala po vrti
na je še v zemlji. Ne dd
delavcev, pa tudi s čim bij
plačal? Pokojnina je majhi
450 dinarjev dobi, iz kmeti
pa tudi ničesar ne iztrži.
Z nostalgijo se ozira na i
go in mlin, zraven pa razrin
lja takole: žito je vedno
dragoceno in k ponovni set
nas silijo. Kdo ga bo pa fl^
če bodo mlini samevali,1
žage ne bodo pele. Vsakdo1
mora znova postaviti na &
je noge, da bo pridelal &
in tudi za druge, če bC
prišli hudi časi. Tudi na V
ne moramo pomisliti in'
krat bi moja osamelca p^
še kako prav. Temu ražtf
ljanju se pridružujemo &
mi, saj naloge ljudske sai"
zaščite teh stvari ne z3*1
marjajo. Treba pa bi bilo 0
sliti nanje že zdaj, doP
mlin in žago pri Klinčevfr
bolj ne začne glodati zob1
sa. Prekriti žago in za del®
nared. Tudi mlin bi veD*
usposobiti, saj bi ga gotf
dar Kline dal v uporabo-
Streljaj od Celja se ^
ponujajo možnosti, sam??
trebno bi jih bilo izkofl^
Hkrati bi rešili še slab g0^
darski položaj kmeta Kl^ \
Ko bi zapela žaga in top0r.
stope bi se mu obraz, ^
prekriva žalost, razlezel ^
smeh. Pa le ni bilo moje
zaman, bi mu odzvanja1
ušesih.
ZDENKA STO*
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
kakšna
glasba je
VŠEČ
celjanom?
Zanimalo me je, kaj po-
ajuš^-mo pri nas, zato sem
jg odpravila po prodaj al-
s ploščami in kaseta-
mi v Celju. Izložbe so za-
live, police kar dobro
požene. Prodajalke sem
povprašala, kakšne plo-
jjie in kasete gredo naj-
bolj v promet.
V	Glasbenem centru so
mi povedali, da dobijo
vsak teden pošiljko, saj
mnoge plošče prodajo ta-
koj. Mladi največ segajo
po domači moderni in še
več po tuji disco glasbi,
jdnogo pa je tudi takih, ki
poslušajo ročk, punk in
heavy metal. Za mnoge
postaja zanimiva spet kla-
sika, kar je pozitivno. Sta-
rejši pa segajo največ po
kasetah narodno-zabav-
nih ansamblov.
V	Melodiji prodajo veli-
ko »hitov«, ki so najprej
popularni v svetu, čez čas
pa pridejo tudi k nam.
Kaže se zanimanje za roc-
k'n'roll ter klasiko v mo-
derni priredbi. Prodajal-
ka je med drugim pove-
dala, da se mnogokrat
zgodi, da kupci prinesejo
plošče ali kasete nazaj,
ker niso zadovoljive kva-
litete.
Povsod pa upajo, da bo
na tržišče prišlo več tuje
zabavne glasbe, saj je
povpraševanje vse večje.
MATEJA KOMEL
naša akcija
TRESLA SE JE GORA...
Oznaka UGODNO, je le za oči!
»Zdaj jih pa bomo,« smo si
mislili in se že na prvem ko-
raku ušteli. Akcija je propad-
la. Tudi to se zgodi, pa nič
hudega, je že tako, da drobne
nepravilnosti ali malomar-
nosti trgovcev kupci zelo do-
bro opazijo in ravno nad tr-
govci največkrat stresajo
svojo jezo nad podražitvami,
slabo založenostjo, neustrez-
no kakovostjo blaga in še bi
lahko naštevali. Kako tudi
ne, če se še tako debela de-
narnica pri blagajni tako hi-
tro izprazni.
Naš namen je bil, da ugo-
tovimo, kaj vse prodajalci v
večjih živilskih trgovinah
ponujajo kupcem pod UGO-
DNO ali UGODEN NAKUP.
Da bi se zavarovali pred ne-
prijetnostmi, smo na akcijo
povabili še tržnega inšpek-
torja.
Najprej smo obiskali
Merxovo samopostrežno tr-
govino na Ljubljanski cesti.
Tisti dan so kupcem pod
UGODNO ponujali dve vrsti
čajev, egiptovski riž in mo-
ške nogavice. Diabetični čaj
v filter vrečicah je bil mesec
dni pred iztekom uporabne-
ga roka, ravno tako kamilič-
ni čaj. Prodajali so ga še po
stari ceni. Nova cena za dia-
betični čaj je višja za štiri di-
narje, za kamilični pa celo za
12 dinarjev. Inšpektor je oce-
nil, da kupcu prodajalec ne
daje nobenih ugodnosti pri
nakupu in je torej oznaka
neupravičena. Ista ocena ve-
lja za egiptovski riž, ki je si-
cer cenejši od domačega vi-
taminiziranega in je iz uvoza.
Moške nogavice makedon-
skega proizvajalca so nižje
kot običajne cene moških
nogavic, toda tudi kvaliteta
je temu primerna. Zato ozna-
ka UGODNO ni upravičena.
V	blagovnici Potrošnik v
Novi vasi, so pod znižano
prodajali po kakovosti manj
vredno blago - melancane.
Cena je bila za polovico nižja
od običajne. Toda inšpektor
je ugotovil, da kljub ustrezni
oznaki blago ni primerno za
prodajo, ker je bilo že neupo-
rabno, plesni vo in gnilo.
Okoli 2 kg melencan so mo-
rali pri priči umakniti iz pro-
daje.
V	marketu na Zgornji Hu-
dinji so pod ugodno prodaja-
li nekatera otroška oblačila,
ženske bluze, moške srajce,
razne puloverje, copate in
ženske natikače. Za vse te
artlike je inšpektor ugotovil
da ne ustrezajo oznaki UGO-
DNO, kajti cena je v skladu s
kvaliteto blaga.
Obiskali smo še dve Cen-
trovi trgovini na Otoku in na
Lavi, tu nisu pod oznako
UGODNO prodajali ničesar.
Iz vsega kar smo videli in
iz pogovora z inšpektorjem
lahko sklepamo le to, da oz-
naka UGODNO v teh kon-
kretnih primerih ni imela
nobenega drugega namena
kot da je opozorila kupca na
nižjo ceno izdelkov, ki pa
ustreza kakovosti izdelka po
eni strani, ali pa gre za pro-
dajo zaloge, ki se ji izteka rok
uporabe in zato ima še staro
ceno, po drugi strani. Pri
vsem tem pa kupec ni nič na
boljšem in mu trgovec pri
nakupu ne nudi prav nobe-
nih UGODNOSTI.
V naši akciji smo pričako-
vali več kršitev in več nepra-
vilnosti. Toda v trgovinah se
trudijo, da ravnajo z blagom
tako kot velevajo predpisi.
Morda je kdaj prej bilo blaga
pod UGODNO in ZNIŽANO
več kot danes. Toda časi so
se spremenili, police v trgo-
vinah se vse prehitro sproti
praznijo. Ljudje, glede na pi-
člo izbiro pokupijo prav vse.
Nismo pa šli preverjat, kako
je z ostalimi artikli v redni
prodaji. Samo za te nepravil-
nosti ne bi mogli obtoževati
trgovcev, ki so danes srečni,
če sploh kaj lahko ponudijo
kupcem. To pa je že druga
tema za katero bi potrebova-
li več kot en dan časa in cel
regiment strokovnjakov.
delavska
univerza celje
VABI K SODELOVANJU
učitelje tujih
jezikov
angleščine, francoščine,
nemščine, italijanščine,
španščine in ruščine,
ki imajo veselje do izobra-
ževanja z odraslimi
Prijave sprejema DELAV-
SKA UNIVERZA CELJE,
Cankarjeva 1 ali po telefo-
nu št. 25-620.
10. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 3. do 10. novembra
slikanje in vezenje-njuna konjička
V krajevni skupnosti Pod
gradom živijo zanimivi lju-
dje. Na razstavi ročnih del, ki
SO jo pripravili za svoj kra-
jevni praznik, sta sodelovala
tudi PVancka Napret in Nan-
de Stegu. Oba sta samouka.
Francka rada veze, Nande pa
ne more brez slikanja. Obi-
skali smo ju na njunih domo-
vih, da sta spregovorila o
svojih konjičkih.
Francki ni videti, da ima že
sedemdeset let. Prijazno se
Nasmehne in nas povabi v
svojo sobo. Pravkar je začela
vezti nov prt. Za hčerko. V
veliki škatli hrani svoje prte,
tistega, ki ga je naredila
* v meščanski šoli, pa do
današnjih. V drugi škatli, ki
^ nič manjša od prve, pa
"fia prejice in šivanke. Ob
Pogledu na prte pomisliš, kje
najde Francka čas, da naredi
toliko stvari. Pa se samo na-
smehne, ko pravi, da ji je ši-
vanje v veliko veselje. Brez
r°žic na svojih prtih ne bi
^ogla živeti. Dopoldne po-
javi, skuha kosilo, popol-
ne pa sedi v senci in veze.
Osnovnih vbodov se je
Jaučila že v osnovni šoli, še
g Pa je šivala v meščanski
kjer so jo naučili, katere
prve morajo biti skupaj, da
'e r°ža na prtu videti kot pra-
Naredila je veliko prtov,
njeno veselje ji je iz dne-
dan ostajalo manj časa.
veste, najprej služba, pa
r^oka in otroci... Dela ji ni
jj^oli zmanjkalo. Ob večer-
jaj urah je pletla otrokom
pačila, platno za prte pa je
v skrinji,
^..^red štirimi leti se je odlo-
da bo ponovno segla po
2rvanki in nitki. Otroci so
jjptli, dela je manj. Bala se
l *ačetka, ker ni več vedela,
jJere barve morajo biti sku-
j?- Štirinajst dni je hodila
v^Vrtu in opazovala rdeče
jpJUce, potem pa začela vez-
^spelo ji je. Sedaj ponov-
iva prte.
Francki je hudo, ko vidi,
da se za ročna dela navdušu-
je vedno manj deklet. Rada
bi svoje znanje podarila dru-
gim, a nima priložnosti.
Dobra je, Napretova
Francka. Svojih prtov ne
prodaja, saj dela ni mogoče
plačati. Ze material sam je
drag, ure in ure vezenja pa ni
mogoče plačati. Prte podari
svojim hčerkam ali prijatelji-
cam.
Ko smo prišli k Stegujeve-
mu Nandetu, je zadovoljno
kadil pipo in puhal predse
oblačke dima. Tudi on se je
naučil držati čopič že v
osnovni šoli, nadaljeval pa je
sam. Vedno je rad slikal po-
krajino in temu motivu ostal
vseskozi zvest. Najprej je
preslikaval slike znanih sli-
karjev, potem pa slikal po
lastnih zamislih.
Med vojno je bila družina
izseljena v Slavonsko Pože-
go, v Sibinj in v Varaždin. Tu
se je Nande še tesneje oprijel
čopiča in slikarske palete,
saj je tako prislužil kakšen
dinar. Prvi kritik je bila nje-
gova žena, učiteljica likovne-
ga pouka. Nande ji še sedaj
zaupa. Po vojni se je družina
preselila v Koper. Prevzele
so ga skromne istrske hiše v
starem delu mesta, modro
morje in sinje nebo. Po dveh
letih so prišli v Celje. Tudi
tukaj ga je okolje privlačilo.
Njegove slike nemo pričajo o
apnenici, o starih hišah, ki
jih že davno ni več, po o ru-
dniku, kjer so rudarji trdo
delali.
Najrajši slika z oljem, v
njegovem stanovanju pa visi
tudi nekaj akvarelov, intarzij
in mozaikov. Mozaike je de-
lal samo včasih, ko še ni bilo
otrok pri hiši in se ni bal, da
bi se kdo s steklenimi drobci
ranil.
Tokrat je prvič razstavil
svoja dela. Skromen je in ne
želi, da bi njegove slike vide-
lo še strokovno oko kritika.
Slike hrani doma, nekatere
pa podari prijateljem in
znancem. Pravi, da bi se mu
zdelo življenje brez čopiča in
barv pusto.
Njegove slike so lahko ob-
čudovali le sosedje, morda bi
bilo dobro, če bi si jih na na-
slednji razstavi ogledalo več
ljudi.
BLANKA DECMAN
srečanje
RADI JO IMAMO
Pavlina Klančnik, polna optimizma
Le kdo bi je ne imel rad,
saj vsakemu ustreže, če le
more! »Tako rada napišem
za vaš časopis in potem ko-
maj čakam na objavo. Tudi
tale članek o meni bom ko-
maj dočakala,« nam je v pri-
jaznem razgovoru in vsesko-
zi nasmejana, dejala PAVLI-
NA KLANČNIK. Ujeli smo
jo pred Domom upokojen-
cev v Celju, ko je ravno hite-
la v mesto, da kupi NOVI
TEDNIK, katerega redna
bralka in tudi dopisovalka
je.
Le kdo bi njeni življenjski
energiji prisodil polnih 74
let! Kar izžareva iz nje, na-
brala pa jo je v letih, ko se je
35 let ubadala z otroki.
Najbrž ste že uganili, da je
upokojena učiteljica, ki je-
sen življenja preživlja v Do-
mu upokojencev v Celju. In
to že osem let, čeprav ni šta-
jerske gore list. Prej je že
osem let živela na Taboru v
Ljubljani, potem pa je bila
nekaj časa družabnica pri
starejši ženski. Brala je o le-
pem domu upokojencev v
Celju in se odločila, da se
preseli na Štajersko. Nikoli ji
ni bilo žal. Tu se dobro poču-
ti, pohvali sedanje vodstvo,
za katero pravi, da je do zdaj
najboljše, kar je ona v domu.
Sicer pa je upokojena uči-
teljica Pavlina (najbrž ne bo
zamerila, če jo kot staro
znanko našega časopisa ime-
nujem kar z imenom), Go-
renjka z Jesenic, kjer se je
tudi rodila. S težavo se je
prebijala pred vojno skozi
učiteljišče, ko pa je leta 1928
napravila maturo, je ostala
brez službe. Eno leto je čaka-
la nanjo, potem pa so se vr-
stila službena mesta, bogu za
hrbtom: Žirovnica, Kamna
gorica, Dovje, Mošnje, vse
dotlej je preizkušala te Blat-
ne dole, dokler ni prišla voj-
na. Uspelo se ji je pritihota-
piti v Ljubljaho, kjer je v uči-
teljiškem domu za begunce
kot begunka in brezposelna
preživela vso vojno. Po njej
se je vrnila v Mošnje, potem
pa je bila premeščena na Do-
lenjsko (Vranja peč, Mulja-
va, Ambrus), svojo stanov-
sko dolžnost in ljubezen pa
je zaključila v Kovinju. vmes
pa je službovala še v Cešnji-
cah pri Kamniku. Učila je
večinoma v enorazrednicah,
kjer pa je s svojo širokogru-
dnostjo znala ukrotiti otro-
čad. »Pa so bili pred vojno
bolj pridni, kot po vojni,«
ocenjuje otroke ter doda, da
je z mirnostjo in smehom pri
njih največ uspela.
Bi bila še kdaj učiteljica,
če bi bila mlada? »To pa ne,
verjetno bi postala računo-
vodkinja, ker nadvse rada ra-
čunam. Tudi včasih sem to
najraje počela, v razredu mi
je bil najljubši predmet ra-
čunstvo.«
Ce bi bolje videla, bi rešila
še več križank, še več bi
kvačkala, še več bi brala. Na-
vadila se je na samoto v sobi,
ki jo dopolnjuje notranje živ-
ljenje, ki smo ga našteli. Ima
sicer sina v Nemčiji, pa je ne
obiskuje. Tudi na to se je na-
vadila, kot na vse slabe in
dobre strani, ki jih prinaša
jesen življenja.
Pavlina Klančnikova je ti-
ste vrste človek, da po klepe-
tu z njim odhajaš od njega
bogatejši za vrsto spoznanj,
zlasti tistih, ki so še pred
nami.
ZDENKA STOPAR
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
Veleblagovnica T
VSE ZA MRZLE ZIMSKE DNI!
Pestra izbira ženske, moške in otroške konfekcije,
perila, pletenin in obutve.
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale -križarska vojska«. Po tlokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrto, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
Palček pa je tudi priliva! olja na ogenj. Spomnil se je
nekaterih Miloševih besed o prevratu in bodril ter lagal
gruntarjem in njihovim sinovom. Vse to mu je šlo bolj
od rok, kot je pričakoval. V nekaterih hišah so ga fantje
gledali kot boga. Veliko so že slišali o njem, o njegovih
»junaštvih«, o tem, kako se je uspeval izogniti vsem
zasedam in pastem. Gruntarski sinovi so ga poslušali in
so mu bili tudi pripravljeni slediti, ko jih je pozival, naj
bi organizirali vojsko, ki bi znova hodila na pohode, o
kakršnih so slišali še pred tedni in v katerih se je sam
proslavil.
Nekaj časa je ta Palčkova aktivnost ostala skrivnost
nekaterih odročnih zaselkov. Ker pa se je fantom sča-
soma druževanje s Palčkom, z enim od vodij križarjev,
imenitno zdelo, in ker so bili vedno bolj silili, naj spet
zagorijo kresovi pred krajevnimi ljudskimi odbori, jim
je to sililo na jezike in ušlo z jezikov.
Kapetan Zdenko je nadaljeval odločno akcijo. Patru-
lje, ki so bile neprekinjeno na terenu, in njegovi obve-
ščevalci, so vse bolj pogosto poročali o tem, kaj se govori
na terenu in približno od kod izvirajo te novice. Obve-
ščevalna mreža, ki se je začela p les ti na tem območju, je
v kratkem ugotovila, kdo so ti novi križarji, ki se pri-
pravljajo na akcije, o Palčku pa ni zvedela nič zaneslji-
vega. Ta je ubiral staro taktiko. Niti po dve uri ni bil na
istem mestu, ali pa se je to zgodilo zelo redko.
»Palčka so videli na robu vasi K..'«
»Palček je bil pri gruntarju A.!«
»Palčka so videli, kako je pretekel cesto in se izgubil v
gozdu!«
»Z vrečo na rami se je spuščal od kmeta. Z. v dolinoJ«
Spal je vedno drugod. Tudi ko se je patrulja približala
zaselku ali vasici, kjer je nameraval prenočiti, jih je
zaslutil toliko prej, da se je izmuznil.
Ko se je obveščevalna mreža kapetana Zdenka zadrg-
nila in so ugotovili, da bodo fantje, Palčkovi vojaki in
posnemala, doma, Palček pa tudi na enem od teh grun-
tov, je ukazal: »Zdaj!«
Miličniki in knojevci so prijeli vse Palčkove križarje.
Sredi noči so vdrli v nekaj gruntarskih hiš in jih polo-
vili kot muhe. Prestrašeni sinovi presenečenih kmetov
so takoj začeli prositi milosti. Nekateri očetje so se spre-
nevedali, da nič ne vedo o tem, s kom so se družili sinovi
in kaj so pripravljali. Ko pa jim je kapetan Zdenko pod
njihovo streho zmetal v obraz, kolikokrat in kako pa
kdaj so pomagali Palčku, so umolknili. Mnogi so, še
preden so jih odpeljali v dolino, na ves glas zatrjevali, da
so bili zapeljani, da so se bali, ker je Palček hudič, da je
nevaren, da jim je grozil in da je maščevalen.
Med presenečenimi in zbeganimi prijetimi križarji
Palčka ni bilo, čeprav je bila akcija nenadna in nagla.
Tisto noč tudi nihče ni slišal o njem, da bi se potikal kje
v bližini.
Potem o njem ni bilo slišati.
Kapetan Zdenko je še nekajkrat organiziral »zadrgnje-
nje mreže«, prečesanje terena in podobne akcije, a o
Palčku ni bilo ne duha ne sluha.
Na teranu je glas o njem skoraj zamrl, slišati je bilo, da
se mu je najbrž posrečilo pobegniti čez mejo. Sčasoma je
tudi kapetan Zdenko, ki je še vedno neprekinjeno tipal
po terenu za njim, prišel do takšnega sklepa.
Palček pa ni pobegnil čez mejo.
Tisto noč, ko so prijeli njegove križarje, se mu ni dalo
spati. Namenil se je prenočiti pri spodnjem gruntarju.
Ta ni imel nobenega sina, ki bi se navduševal zanj, rad
pa ga je sprejel pod streho in ga pogostil. Zato mu je
moral pripovedovati o akcijah in dogodivščinah, ki jih je
doživel, odkar je nosil puško.
Ni pa se hiši približal takoj, temveč se je usedel gori na
bregu v travo in se brez misli sprehajal s pogledom od
zvezde do zvezde, ki so mežikale z neba.
Ko je prestregel šum levo in desno, in tudi spodaj pri
gruntarju je nekaj oživelo, je takoj vedel, kaj to pomeni.
Potuhnil se je. Tiho se je živčno nasmehnil v rokav, nato
pa se jel plaziti še višje v breg. Zajela ga je nekakšna
skrajna živčna napetost, kakršno je občutil zmeraj, ko se
je znašel v podobnem položaju. Vendar je predobro znal
in vedel, kaj mora storiti. Vse to je bilo zanj že ničkoliko-
krat ponovljena vaja.
Ta trenutek sicer ni kaj prida videl okoli sebe, toda
tako kot vselej, ga je vodil instinkt in čez čas se je
priplazil na vrh brega. Ob gostem grmovju je nato pola-
goma vstal. Spodaj pri gruntarju je bilo slišati ostre
glasove in žvenket orožja.
Palček bi najraje zavriskal. Nato ga je pobrala noč.
S kapetanom Zdenkom se je naslednjič srečal šele čez
dobra tri leta.
Vendar, med tem se je s zgodilo še polno drugih reči.
27
Nobena vrata se mu niso več odprla, če se je ravno
upal do njih.	k
Spomnil se je matere v Ponikvi.
,Pa kaj! Najbrž me pričakujejo v vsaki hiši v vasi!'
Počutil se je kot zver, ki se izogiba pasti. Vsaka smre-
čica se mu je zdela vojak s puško in vsaka smer poti, k1
ga pelje naravnost v naročje zasede.
Utrujen in sestradcin seje nekega jutra spomnil svojih
sorodnikov v L.
Vzel je pot pod noge.
Pozno popoldne je bil že pri njih.
Domačija je bila srednje velika. Zdela je tik pod
vrhom položnega pobočja. Na zgornji strani se je kma^
začel gozd; od skednja je bil njegov rob oddaljen kakš-
nih petnajst metrov. Poleg skednja, vzporedno s hišo, je
bil hlev. Ob njem je bil še prizidek - svinjak. Kraj je bv
samoten, a lep. Krog in krog je bilo sadno drevje:
blane, tepke in slive s košatimi krošnjami. Pod eno od
teh, ob skednju, je Palček v koprive potlačil brzostrelko.
bombe in vse drugo.
Večer je bil zelo prijeten.
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
/jjokej na travi ^
ponovno oživel
V nedeljo smo na nogomet-
igrišču v Storah znova
1(jeli na delu hokejiste na
^v). Po dobrih petih letih so
^ igralci pri Partizanu Ga-
^je znova zbrali in se udele-
0 prvega od treh turnirjev
^ republiško prvenstvo. Na
pjfrn so poleg igralcev Ga-
jjerja iz Celja sodelovali še
Ljubljana in Pomurje iz Mur-
^e Sobote.
Turnir v Storah so osvojili
Igralci Pomurja, ki so prema-
gali Gaberje 3:0 in Ljubljano
j O. Celjani pa so bili boljši od
Ljubljane z zmago 2:0. Ostala
^mirja bosta v Ljubljani in
jjurski Soboti.
l.udvik kači k
osmi v
jugoslaviji
Na letošnjem državnem pr-
venstvu v kegljanju za moške
je član Hmezada iz Žalca Lu-
dvik Kačič kot edini pred-
stavnik celjske regije osvojil
osmo mesto in porušil 1878
kegljev. S tem je ponovno po-
trdil svojo kandidaturo za dr-
žavno reprezentanco.
štucl izvrsten v
zagrebu
Mladi šahist Božo Štucl in
Marjan Crepan sta sodelovala
na velikem hitropoteznem
turnirju Hidroelektre v Za-
grebu. Med 114 šahisti iz ce-
lotne Jugoslavije sta dosegla
lep uspeh. Oba sta namreč v
pred tekmovanju zmagala v
svojih skupinah in v finalu v
igri med velemojstri, petimi
mednarodnimi mojstri, več
mojstri in mojstrskimi kandi-
dati osvojila Štucl 15. in Cre-
pan 21. mesto.
J. K.
rokomet
NOV USPEH IN ZMAGA
V soboto proti Borcu v Zagrebu
Rokometaši Aera so še ve-
dno na vrhu lestvice v I. B
zvezni ligi. Niti v 6. kolu jih
ni mogla presenetiti čvrsta
in borbena ekipa Bosna-
montaže iz Prijedora, ki je
imela v Celju tudi lepo šte-
vilo svojih navijačev, ki so
v prvem polčasu, dokler je
bil rezultat še tesen, bili ve-
lika opora igralcem gostu-
jočega moštva.
Aero Celje je tokrat zaigral
izvrstno. Znova je blestel
Vlado Bojovič, ki je sedaj
vsekakor v življenjski formi.
Vse mu je uspevalo. Ob do-
bri igri sodelavcev, brata Mi-
he, Selčana, Ščureka, in po-
sebno Iveziča, je Vlado v kri-
tičnih minutah polnil gol na-
sprotnika kot za šalo. Ko pa
so se Celjani odlepili na pet
zadetkov razlike, so svoj de-
lež pridali še ostali.
Srečanje se je končalo z
zmago Aera 29:21 (15:10).
Strelci za celjsko moštvo:
Vlado Bojovič 12, Ivezič 9,
Ščurek 3, Šelčan in Kleč
(slednji je dobil na dan tek-
me sinka) 2, ter Doberšek 1.
V celjskem moštvu se je
prvič predstavil tudi mladi
Gjurin iz Slovenjgradca. 2e
prvi nastop je pokazal, da je
velik talent, toda ker ni vadil
dobro leto dni, bo moral v
naslednjih mesecih močno
trenirati, da bo zamujeno na-
doknadil. Prave koristi in
svoj delež lahko Gjurin pri-
speva v igro Aera šele po-
tem, ko bo sprejel tudi tre-
ning in delo za vrhunskega
rokometaša. Brez tega pa ne
bo napredka.
Po tekmi je trener Tone
Goršič ocenil prvih šest te-
kem celjskega moštva: »V
zadnjih dveh tekmah je bilo
opaziti nekoliko nervozno
igro našega moštva. To pa
zaradi tega, ker so igralci
prišli do spoznanja, da lahko
že letos posežejo v borbo za
prvo mesto, čeravno sami
načrtujemo prehod v višji
rang za obdobje naslednjih
dveh let. Ce bi fantje igrali
tako kot na treningu, bi gle-
dalci videh še mnogo boljšo
igro. Sicer pa moramo biti
zadovoljni tudi s trenutno
igro in rezultati.
V	soboto imamo težjo
preizkušnjo v Zagrebu proti
Borcu. Ce bi uspeli osvojiti
točki ali vsaj remizirati, po-
tem imamo veliko možnost
za osvojitev naslova jesen-
skega prvaka. Seveda bi po-
tem bilo pomladi ob povrat-
ku Stanka Anderluha in Du-
šana Božiča lažje.
V	I. B zvezni ligi so Velenj-
čanke gostovale v Splitu in
tesno izgubile z vodečo eki-
po 23 proti 22. Največ golov
je deda Špoljarjeva, in sicer 7.
Po 6. kolu je Velenje na de-
vetem mestu s štirimi točka-
mi, v naslednjem kolu pa bo
igralo doma proti Ugledu, ki
je sedmo.
V	II. zvezni ligi so rokome-
taši Šoštanja izgubili v Rib-
nici proti Inlesu 28 proti 21
(najboljši strelec Potušek
10), na lestvici so peti, v 8.
kolu pa bodo gostovali v Ro-
vinju, ki je deveti.
Republiška moška liga:
mlada selekcija Aera Celje je
izgubila v Izoli 28 proti 22
(najboljši strelec Filipčič 9),
Minerva pa je doživela visok
poraz v Krškem 27 proti 19
(Pfeifer in Vogler po štiri za-
detke). Peta je Minerva, Aero
pa deseto. Prihodnje kolo:
Aero - Usnjar (predzadnji) in
Minerva - Sevnica (tretja).
Ženska liga: igralke
Šmartnega so dosegle visok
poraz v Kočevju proti Itasu
36 proti 20 (Šmerc 5), na le-
stvici so predzadnje v 9. kolu
pa igrajo doma proti Radgo-
ni, ki je osma.
JK-TV
žoga je okrogla
V	republiški ligi je bil derbi v Ljubljani med vodečim Slova-
nom in velenjskim Rudarjem. Ta je srečanje izgubil 2 proti 1
(strelec je bil Novak), vendar je kljub porazu ostal na tretjem
mestu. Šmartno je doma visoko premagalo Primorje 4:0,
strelci pa so bili Prašnikar, Baje, Zver in Omladič. S to zmago
se je Šmartno, ki letos igra v izredno spremenljivi formi,
povzpelo na četrto mesto. V prihodnjem, 11. kolu, bo derbi v
Titovem Velenju, med Rudarjem in Šmartnim.
V	vzhodni ligi nič novega! Kladivar je zabeležil sedmo zapo-
redno zmago, saj je doma premagal ptujsko Dravo 3:0 (odlična
gol razlika v osmih kolih 30:7 ob sedmih zmagah in enem
remiju), Elkroj je visoko izgubil v Zagorju s Proletercem 5 2
(kaj je narobe z Elkrojem, nekoč odlično ekipo?), Steklar je
premagal Boč 3:1 in Dravinja Ljutomer 2:1. Novinec Dravinja
je na odličnem 4. mestu. Steklar (vedno boljši) na petem in
Elkroj na osmem. Vodi Kladivar, ki ima enako število točk (15)
kot Ojstrica, derbi pa bo v nedeljo v Celju. Zmagovalec bo prav
gotovo tudi jesenski prvak. Dravinja bo gostovala pri Boču, ki
je sedmi, Steklar v Brežicah, ki so šeste, Elkroj pa bo igral
doma z Aluminijem, ki je tretji. Razburljivo kolo pred zaključ-
kom jesenskega dela tekmovanja!
T. VRABL
hokej na ledu
DOBRA IGRA BREZ TOČK
Stalno igra 20 igralcev
Hokejisti na ledu HDK Cinkar-
na so sicer še vedno brez točk, pa
čeprav je odigrano že 3. kolo dr-
žavnega prvenstva. Muhasti žreb
je odredil, da morajo Celjani odi-
grati v prvih treh kolih kar dve
težki srečanji proti Olimpiji in
Jesenicam. In v teh dveh tekmah
so močno pomlajeni Celjani pre-
senetili. V Ljubljani so izgubili le
0:4, medtem ko so v soboto v
dobri, borbeni in predvsem živa-
hni tekmi izgubili proti Jeseni-
cam 3:5. Poraz je zaslužen, kajti
gostje so le boljši in so nadigrali
domačine le v drsanju. Pozna se
namreč, da so Celjani letos kar 30
dni prepozno stopili na ledeno
ploskev.
Preko 1000 gledalcev je bilo
kljub porazu zadovoljnih. Celja-
ni, ki letos nastopajo s kar 20
igralci, so celo v drugi tretjini pri
rezultatu 2:3 nevarno ogrozili go-
ste. Toda slabša kondicija je
opravila svoje. Brez moči so sre-
di tretje tretjine Jeseničani sebi
priborili prednost 5:2, kar je bilo
dovolj za zmago. Ob koncu sta
Vertovšek in lisjak izkoristila
lep prodor Zupanca in Lesjak je
zmanjšal rezultat na 3:5. Strelci
za Cinkarno so v tem srečanju
bili Zorko, Poljanšek in Lesjak.
Najboljše moči imajo Celjani
seveda v veteranih. To sta v na-
padu Lesjak in Poljanšek ter v
golu izvrstni reprezentant Pru-
snik, ki je branil tudi tokrat
izvrstno in od 52 strelov na gol
izpustil le pet. Njegova obramba
pa daje tudi moč mladim igral-
cem Cinkarne, da dosežejo po-
tem, za ta čas, več kot so spo-
sobni.
Medtem smo izvedeli tudi, da
je tekmovalna komisija v Zagre-
bu precej enostransko registrira-
la prvo srečanje med Cinkarno in
Medveščakom s 5 0 za Zagrebča-
ne. Spomnimo se nazaj, da so Ce-
ljani zaradi pomanjkanja opreme
in ledu prvo srečanje preložili.
Zagrebčani so sicer ponudili svo-
je drsališče Cinkarni, toda kako
naj bi ti nastopili kar na tekmi, če
prej niti enkrat niso stopili na
led. Celjani se bodo pritožili. Si-
cer pa smo že tako vajeni, da TK
v Zagrebu prinaša v zadnji sezo-
ni čudne odločitve. Znano je, da
je tudi rešila Medveščaka lani iz-
pada, ker je našla v registracijski
knjižici tekmovalca Jesenic Ju-
ga, fotografijo, starejšo od pet let.
S takšnimi sklepi so sedaj igralci
Medveščaka na poti, da po slabih
petih letih ponovno posežejo v
borbo za veliki finale, v katerem
bodo igrali štirje najboljši. Cin-
karni pa je ta poraz precej zmanj-
šal to možnost. Ce ne gre na lede-
ni ploskvi, pa si lahko Medve-
ščak pribori mestu med najbolj-
šimi za zeleno mizo. Je že tako.
Celjanom pa ne preostane druge-
ga, da v preostalih tekmah poiz-
kušajo doseči finale. V soboto
Celjani gostujejo v Beogradu
proti Crveni zvezdi.
Trener Cinkarne Tomaž Lepša
pa je na koncu srečanja dejal:
»Tekmo proti Jesenicam smo za-
služeno izgubili. Gostje so boljši
in tu ni potrebno iskati točk. Ve-
sel sem, da so igralci zaigrali do-
bro in da je naš vratar Prusnik v
izvrstni formi. Po daljšem trenin-
gu na ledu bomo prikazali še
boljšo igro in zadovolili celjske
prijatelje hokeja.«
J. KUZMA
NA KRATKO
plavalci ne
počivajo
Čeprav se še ni pričela prava
plavalna zimska sezona, pa naj-
boljši celjski plavalci Neptuna že
sodelujejo v tekmovanju za pla-
valni pokal Slovenije. Tako so
pripravili pregledno tekmovanje
v plavanju na 1500 m za moške,
50 m prsno in 800 m kravi za žen-
ske. Na teh tekmah so nastopili
vsi plavalci Neptuna. Najboljše
rezultate pa so dosegli:
1500 m kravi:
Člani: Vejnovič (Titovo Vele-
nje) 19:54,8; Starejši pionirji:
Skerl 19:18,8, Jašarevič 19:52,8;
mlajši pionirji: Dejan Teševič
21:14,9, Borut Presečnik 22:51,6,
Matjaž Stopinšek 24:44,4; Mlajši
Pionirji »B«: Grega Jurak
21:21,0, Jure Bračun 24:50,2, Aleš
Zupane 25:28,3, Peter Radanovič
26:03,0, Grega Lebič 26:51,8, Mar-
ko Božič 26:58,8, Aleš Jeršič
27:13,0.
50 m prsno:
Mlajše pionirke B: Mojca Ko-
želj 52,4; pionirke »C« Barbara
Mlinarič 0:54,8. Mlajši pionirji
•B«: Dejan Balmazovič 53,4, Ogi
Cvitan 55,0, Uroš Krašivic 1:03,0;
®lajši pionirji »C«: Rok Rudolf
52.0,	Gregor Lah 55,0, Ivan Perič
56.1,	Bojan Božič 56,3;
800 m kravi:
Članice: Sabina Logar 10:25,4,
^arejše pionirke: Ksenja Juše
J]:10,6; mlajše pionirke »A«:
Mojca Toplak 10:20,6, Zana Ra-
^ljac 11:02,5, Saša Lavrič
'132,3, Nataša Lavrič 12:10,4;
"»lajše pionirke »B«: Tanja Fer-
^entin 13:03,7, Mojca Anderle
13:04,0, Tanja Drezgič 13:36,6,
Mateja Cvirn 14:03,0
50 m hrbtno:
Pionirji: Rok Rudolf 50,6, De-
^ Dodig 56,9, Gregor Lah 58,6,
^•»nirke: Mojca Koželj 55,6.
J. K.
jlotohov memorial
^nalu
, ^ zanimivem tekmovanju za
Motohov memorial v ma>-
nogometu, so največ uspeha
j^li nogometaši Penala, ki so v
JJJ^lu premagali Aero 1:0, čerav-
® so imeli Aerovci več možnosti
dosego zadetkov. Zmagoviti
^etek je dosegel Kuder. V bor-
Jj23 tretje mesto je Otok prema-
<Grofijo 10:3.
^ajboljši strelci so bih Naraks
g>k) 7, Štancer (Penal) in Ka-
jJ^uk (Grofija) po 3. Organizator
^Urja je bila nogometna sekci-
ja Grofije, v katere ekipi je nekoč
igral Motoh. Pomagali pa so jim
HDK Cinkarna in prijatelji te
sekcije. Vse razumevanje pa je
pokazala tudi uprava dvorane
Golovec.
rezervne vojaške
starešine
Strelska družina Griže je pri-
pravila tekmovanje za rezervne
vojaške starešine z malokalibr-
sko puško, kjer je nastopilo 28
tekmovalcev. Zmagal je Drago
Grešak pred Slavkom Tamše-
tom, Ivon Vovkom in ostalimi.
DRAGO GRESAK
nov poraz
odbojkarc
Odbojkarice Golovca iz Celja
letos močno oslabljene sodeluje-
jo v republiški odbojkarski ligi.
V drugem srečanju so izgubile
proti Kočevju 1:3. Kljub dobri
igri v prvem in drugem setu so
pozneje popustile v igri na mreži,
kar je bilo dovolj, da so rutinira-
ne gostje zmagale.
odločil en sam
kegelj
V	Celju so končale regijsko
tekmovanje najboljše kegljavke
v igri dvojic. Med štirinajstimi
pari so najboljša mesta osvojile
tekmovalke KK Celja. Naslov pr-
vakinj sta osvojili Tončka Pečov-
nik in Jožica Seško, ki si porušile
en kegelj več kot drugouvrščeni
Meta Lesjak in Tanja Gobec.
Zmagovalki sta porušili v dveh
nastopih 1667 kegljev, drugouvr-
ščeni pa 1666.
Na tretjem mestu je dvojica
Ludvik - Bajde 1607, četrte so
Kranjc - Nežmah 1588. Te bodo
tudi sodelovale na republiškem
prvenstvu.
za republiške
naslove
V	organizaciji KK Tekstilna iz
Prebolda je bilo v soboto repu-
bliško tekmovanje za mladince v
parih. Nastopilo jih je 19 iz 14
klubov SRS. Zmagala sta par
Hočevar in Juvančič iz Gradisa s
1754 podrtimi keglji..., 7. Raz-
potnik, Hočevar (Prebold)
1597..., 10. Tošler in Rošar (Ce-
lje) 1569,..., 14. Jelen in Natek
(Prebold) 1505..., 17. Gmajner in
Lešek (Celje) 1464.
v rokometu 17 ekip
Občinskega sindikalnega tek-
movanja Žalec v rokometu se je
udeležilo 17 ekip. Vrsti red: 1.
SIP Šempeter, 2. VIO Žalec, 3.
TT Prebold itd.
T. T.
sindikalno
strelsko
prvenstvo v
laškem
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo občinsko sindikalno
prvenstvo v streljanju z zračno
puško. Nastopilo je 85 strelcev v
enajstih moških in ženskih eki-
pah. Zmagovalci: med moškimi
ekipno Pivovarna Laško (sledijo
Železniška postaja Zidani most,
Uprava občine Laško, Bor La-
ško, Predilnica Laško itd.), med
posamezniki Toni Kožar (sledijo
Roman Matek, Vinko Lavrinc,
Jože Završnik, Duušan Siljan
itd.), med ženskami ekipno Pivo-
varna Laško (sledijo TIM Laško,
Bor Laško, Zdravstveni dom La-
ško, Zdravilišče Laško itd.), med
posameznicami pa Zora Lavrinc
(sledijo Marina Pokleka, Helena
Videč, Fanika Lapornik, Breda
Vrhove itd.)!
VINKO LAVRINC
klavčnikov
memorial v
šempetru
Na strelišču v Šempetru je bilo
4. tradicionalno nočno tekmova-
nje v streljanju z MK puško v
spomin na dobrega strelca
Klavčnika. Zal so nastopile samo
tri ekipe: zmagala je prva ekipa
Šempetra pred Grižami in drugo
ekipo Šempetra, med posamez-
niki pa so bih najboljši: Darko
Turnšek iz Griž, Jože Kave, An-
ton Plohi, Lojze Klovar (vsi iz
Šempetra), Karel Grešak iz Griž
itd.
zaradi bencina
slaba udeležba
V Braslovčah je bilo občinsko
kontrolno tekmovanje z vojaško
puško, kjer pa je sodelovalo sa-
mo 16 strelcev. Slabo udeležbo
gre v veliki meri pripisati tudi
težavam z bencinom. Osebni av-
tomobili »stojijo«, avtobusne
zveze pa so ob nedeljah žal še
slabše, kot običajno. Zmagal je
Konrad Marčenko iz Braslovč,
sledijo Alojz Klovar, Jože Kave,
Anton Plohi, Rudi Cvikl (vsi
Šempeter) itd.
košarka
START DEKLET
Druga zmaga članov
V soboto se bo pričelo tudi
prvenstvo za celjske košar-
karice Libele, ki bodo nasto-
pile v republiški ligi. Ekipo
je letos zelo dobro pripravil
trener Tomaž Subotič, ki je
zlasti v zadnjih treh mesecih
delal z mladimi igralkami v
kadetskem in mladinskem
moštvu. Igralke teh dveh se-
lekcij so stalno tekmovale in
tako so v nedeljo kadetinje z
zmago nad Mariborom 73:71
ter porazom v finalu turnirja
v Celju proti Kladivarju iz
Zirov dosegle pravico sode-
lovanja v republiškem finalu
med štirimi najboljšimi moš-
tvi Slovenije. To je prvi to-
vrstni uspeh mladih igralk
Libele, ki se pridružujejo
svojim moškim sovrstni-
kom.
In del teh igralk ter mla-
dinke bo okrepilo člansko
žensko vFsto, ki bo v soboto
v predtekmi moške vrste na-
stopila v 1. kolu proti Litiji.
Trener Tomaž Subotič ima
za štart v republiški ligi do-
volj igralk. Na svojo prilož-
nost čakajo:
Alenka Cerjak, ki je kape-
tan ekipe, Marjana Koželj,
Darja Cencelj, Valerija Kri-
čej, Jana Božič, Tanja Jan-
žek, Mira Hajdinjak, Andreja
Jošt, Vida Pibernik, Jana
Ferme, Mojca Bozovičar,
Vlasta Knez, Andreja Alek-
šič, Andreja Jančar, Nataša
Delopst, Darja Bernik, Irena
Franko in kadetinje Zumer,
Jarh, Ravnikar in Polutnik.
Dekleta so pridno vadila v
zadnjih dneh, tudi petkrat na
teden in so pred Startom op-
timistične. V 1. kolu igrajo
proti Litiji, sledi gostovanje
v Novem mestu, potem bo
težko srečanje v Celju proti
Pomurju, v 4. kolu pa gostu-
jejo pri Alpini. Njihova želja
je, da bi osvojile mesto med
najboljšimi petimi moštvi.
Po igri z zadnjega prvenstva
to lahko dosežejo. Ob še eno-
letnem skupnem delu pa
lahko celo kandidirajo za
sam vrh v republiški košar-
kaški ligi.
Košarkarji Libele tudi le-
tos nastopajo v II. zvezni ligi,
kjer so med favoriti za osvo-
jitev prvega mesta ter s tem
za napredovanje v višji rang
tekmovanja. Tudi v 2. kolu
so zmagali! Gostovali so v
Osijeku in premagali novin-
ca v tej ligi 95 proti 89. Naj-
boljši strelec je bil Tovornik,
ki je dal 24 košev. Zanimivo
je, da so Celjani vodili celo z
dvajsetimi točkami predno-
sti! Poročajo, da so igralci Li-
bele na trenutke pokazali vr-
hunsko košarko!
JK-TV
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA
34
Med dvanajstimi svetovnimi prvaki v šahu je bil
samo eden, ki je naslov izgubil, ne da bi bil pri
tem premagan. Kdo?
ALEKSANDER AUEHIN
ROBERT FISHER
ANATOLIJ KARPOV
Pravilni odgovor obkrožite, kupon izrežite in
nalepite na dopisnico ter pošljite v naše ure-
dništvo najkasneje do 10. novembra. Tokrat
nagrajuje METKA Celje.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
ZAKAJ RAZLIKE
Večina ukrepov, ki jih je spre-
jel zvezni izvršni svet, so začeli
veljati takoj.
Škoda, da to ne velja tudi za
tistega, ki predvideva TV pro-
gram le do 22. ure.
POCENITEV
Po vseh številnih podra-
žitvah smo vendarle doča-
kali tudi pocenitev. In to kar
20 odstotno.
Škoda, da se je pocenil
ravno dinar!
ZAPIRANJE
V poslopju, kjer
imajo sedež celjske
občinske in regijske
družbenopolitične or-
ganizacije, imajo zdaj
za vratarja delavca
Varnosti, vrata pa so
zakljenjena.
Oni iz baze pa spra-
šujejo: pa ne, da se s
tem ti forumi spet za-
pirajo!
Zvezni sekretar Jo-
že Florjančič se je s
člani delegacije vrnil,
z zasedanja jugoslo-
vanski-avstrijskega '
komiteja za gospo-
darsko sodelovanje,
ki je bilo v Avstriji, z
vlakom.
S potniškim - ne
tovornim!
JE TO, DA I/ZDRAVNIŠKIH
ČAKALNICAH NI VIDETI NAŠIH
VODILNIH DELAVCEV, ZNAK, DA
SO VSI TI TAKO ZDRAVI, AU
DA IMAJO ORDINACIJE
DVOJNA VRATA!
Po vsem svetu je
energetska kriza; ne-
kateri pa pripominja-
jo, da je videti, da po-
sledice čutimo le pri
nas!
Brez delavčevih sklepov
dobili cel sveženj smo ukrepov!
Delavec pa zdaj razglablja:
se samoupravljanje tako poglablja!?
KAJ Ml NUCA, ČE ZDAJ DINAR NA TUJEM
BOLJE MENJAJO, ČE NE MOREM PREK MEJE.
Žalostink namreč res nihče rad ne uvaža, ker Jih ima vsak sam dovoljI
TEKMOVANJA
V	Ljubljani se je komaj konča-
lo svetovno in evropsko prven-
stvo v dviganju uteži.
V	Zagrebu so se najboljši tek-
movalci sveta pomerili v tekmo-
vanju za svetovni pokal.
Le pravega državnega prven-
stva v dvigu produktivnosti nam
ne uspe izpeljati.
NOVA ODKRITJA
(Lahko si tudi mrmrate pesem Zlati časi, kam
hitite)
»Čujte, ljudje, kaj se tole okno ne da zapreti.
Glejte, kako piha. Saj se bomo vsi prehladih!«
Sopotniki v avtobusu pa so se mu le lahko
nasmehnili, nihče pa mu ni odgovoril.
»Tovariš šofer, kaj je s tem oknom?«
Voznik pa je vozil in se ni zmenil zanj. Mož v
lepi obleki in kravati se je oziral okoli in iskal
pomoč. Tako milo je gledal, da mu je eden izmed
potnikov le rekel:
»Čujte, to je vsak dan tako, ne le danes.« Potem
pa se je umaknil vstran.
Na končni postaji se je možakar spet začel
prerekati.
»Toda poglejte te stopnice. Kako pa naj človek
normalno.izstopi! Saj si bom zlomil nogo. Pa tale
luža pred vrati. Kam pa naj stopim?«
Na srečo so ga drugi potniki pravočasno poti-
snili naprej in je tako moral končati svojo jutranjo
razpravo.
Stopil je prav sredi luže. Mnogi drugi tudi, pa se
niso razburjali, saj so bili tega navajeni.
»Ja, kaj pa je narobe z našim javnim prometom.
Saj taki prevozi so nemogoči. Človek pride že do
službe ves zmečkan, pregneten, prepihan in po-
lomljen. Pa še moker. Tovariši, kako se vi vozite,
ne da bi se razburjali,« je skoraj moledujoče
govoril možakar v lepi obleki in kravati. Pa se mu
je le oglasil eden izmed potnikov:
»Vi se očitno vozite danes prvič. Ko se boste
nekaj časa vozili vsak dan, tako kot mi, potem se
vam bo zdel tale prevoz kar udoben.«
»Res čudno,« je modroval možakar. »Jaz pa
kot delavec na svojem mestu vedno na vseh sejah
in v poročilih pišem, kako dobro urejen mestni
prevoz imamo. Nekaj bo treba spremeniti.«
Če že ne prevoze, pa vsaj poročila!
ZDRAVILNE RASTLINE
brusnica
Brusnica (Vaccinium Vitis ideae L.) je skormna rast-
lina, oziroma nizki, trajno zeleni grm. Raste po visoko-
gorskih pašnikih in travnikih. Drobno, zvito steblo
nosi majhne, ovalne lističe. Cvet je bel ali rožnat in je
zvončaste oblike. Plod je jagoda, rdeče barve in se
razvije pod cvetom. Zanimivo je ime same rastline.
Vitis ideae pomeni trto z gore Ida, ki se vzdiguje na
Kreti. Ime je pesniško, ker brusnica sploh ne raste na
tem otoku.
Nabiramo liste in rdeče plodove. Cveti maja in ju-
nija, zori do prvih dni septembra. Najprej naberemo
plodove, nato pa še liste. V listih je precej zdravilnih
učinkovin kot so arbutin, erikolin, čreslovine, v jago-
dah pa jabolčna, citronska jantarjeva kislina, čreslo-
vine, pektin in vitamini A, B in C.
Listi brusnice so bili nekdaj bolj čislani kot pa so
danes. Prisoten glikozid arbutin je odlično zdravilo za
zdravljenje kroničnega katarja mehurja in vnetja le-
dvičnih čašic. Ker pa gornik (Uvae ursi) vsebuje neko-
liko več arbutina, je spodrinil brusnico s seznama zdra-
vilnih rastlin. Listi brusnice vsebujejo manj čreslovine
kot pa gornikovi listi. Vendar zdravilni učinek bru-
sničnih listov ne zaostaja za zdravilnim učinkom gor-
nikovih listov, temveč ima celo prednost v tem, da ga
lahko uživajo tisti bolniki, ki imajo preobčutljiv želo-
dec in ne prenesejo priskutno trpek okus ursi čaja.
Podobno kot ursi čaj so brusnični listi kot čaj uporabni
Pri zdravljenju ledvičnih obolenj. Pri težavah z ledvič-
nimi kamni in peskom si pripravimo čaj in sicer vza-
memo veliko žlico listov in jih kuhamo v pol litra vode
tako dolgo, da povre na polovico. Dodamo žlico medu
in dobljeni napitek pijemo večkrat na dan. Ta čaj
dobrodejno vpliva tudi na dihalne organe, in ker po-
spešuje znojenje pomaga tudi pri prehladnih boleznih.
Plodovi, vkuhani s sladkorjem, niso samo zelo oku-
sni, temveč učinkujejo osvežujoče, odpravljajo neješč-
nost in so učinkovito zdravilo zoper driske. Jagode
'ahko tudi posušimo in jih raztopljene v vodi ali čaju
bivamo, če imamo vročino, ker gasi žejo. Brusnične
tegode lahko stočimo tudi v sok. Ta pospešuje izloča-
nje seča. Ker vsebuje veliko vitaminov, ga lahko hra-
nimo v sterilizirani obliki za zimski čas, ko je hrana
•"evna na vitaminih.
BORIS JAGODIC
SREDNJA ŠOLA »TONETA GRČARJA«
ZA EKONOMSKO IN DRUŽBOSLOVNO
USMERITEV - CELJE
ŠE VPISUJE
v 1. letnik programa poslovno finančne
dejavnosti - ekonomski tehnik
Prijave sprejema delavska univerza Celje, Cankarjeva
1. Zadnji rok prijave je 10. november 1982.
RECEPT TEDNA
NADEVANI ZELJNATI ZVITEK
Sestavine: ena velika zelj-
nata glava, pol kg korenja,
pol kg špinače ali blitve,
10 dkg pečenic, 30 dkg svinj-
skih jeterc, 10 dkg svinjske-
ga zmletega mesa, 10 dkg
svežih gob, 10 dkg masla,
15 dkg parmezana, sol in po-
per.
Spinačo in korenje očistimo,
ju dobro operemo in vsako
posebej skuhamo v slani vo-
di. Tudi gobe očistimo in zre-
žemo na tenke lističe.
Jetra narežemo na kocke,
jih preprežimo na maslu na
zmernem ognju, dodamo na
koščke zrezano pečenico in
svinjsko zmleto meso in ko
je vse lepo zapečeno odstavi-
mo z ognja in sesekljamo.
Spinačo in korenje odcedi-
mo, drobno sesekljamo, do-
damo gobe, ki smo jih prej
dušili na majhnem ognju,
polovico parmezana in se-
sekljano meso. Vse skupaj
skrbno premešamo, solimo
in popramo.
Zelju odtrgamo posamez-
ne liste, večje razgrnemo na
mizi, porazdelimo nanje na-
dev in liste zvijemo, da dobi-
mo zvitek, podoben debeli
salami. Zavijemo ga v platno
in oba konca zavežemo z vr-
vico. Zvitek položimo v veli-
ko posodo, jo napolnimo z
mrzlo slano vodo in počasi
segrevamo. Vre naj na maj-
hnem ognju 20 minut. Nato
počakamo, da se zvitek ohla-
di v vodi, v kateri smo ga
kuhali. Ohlajenega previdno
odvijemo iz platna in posta-
vimo v omaščeno, ognja var-
no posodo ali glinast pekač,
potresemo s preostalo količi-
no parmezana in s kosmi ma-
sla ter pečemo nekaj minut v
zelo vroči pečici. Nato zvitek
narežemo, zložimo na pla-
denj in takoj postrežemo.
tone - izvleci ribo
Ribiška družina Celje pri-
redi vsako poletje na Šmar-
tinskem jezeru nočni ribo-
lov, ki traja dve uri, ulovi pa
se lahko nadmersko ribo,
medtem ko je podmerske ri-
be treba previdno rešiti
trnka in jih vrniti vodi. Kot
vaba je dovoljena tudi maj-
hna ribica, zato so naredki
prijemi velikih roparic, ki se
pretežno hranijo le ponoči.
V tekmovanju, ki je bilo
organizirano pred štirimi le-
ti, je tekmovalo na najtežjo
ribo 84 tekmovalk in tekmo-
valcev, ki so ob prižganih ba-
klah upali na najboljši pri-
jem. Med njimi so bili tudi
Marija, Tone in Toni Hladin,
vsi trije organizirani športni
ribiči. Zato, ker je Toneta,
Marijinega moža bolela gla-
va, se ni udeležil tekmova-
nja, ampak je sedel v avto-
mobilu, medtem ko je sin
Toni pomagal mami Mariji
pri natikanju mrtve ribice na
trnek.
Prvega smuča je zapela ri-
bičinja Dragica Tihole. Te-
žak je bil samo poldrugi kilo-
gram. Točno ob enaindvajse-
ti uri pa je zaznala močan
prijem Marija Hladin in na-
glo zategnila. Bilo ji je takoj
jasno, da ima na trnku veliko
ribo, zato je, kot to stori než-
ni spol, poslala sina Tonija
po moža oziroma očeta, ki je
sedel v avtomobilu in prega-
njal glavobol. Ko je zvedel za
razburljivo novico, je bil
naenkrat zdrav. Odhitel je na
pomoč in našel svojo boljšo
polovico v boju s težko ribo.
Ugotovil je, da je stanje kri-
tično.
><Ati«, je vzdihovala, »po-
magaj mi ukrotiti velikana.
Nt* morem več, roke me boli-
jo. Prav gotovo je som! Ati,
potegni mi ga ven!« »Kakšna
nežnost«, je bil ponosen mož
Tone. Medtem je Marija nbo
že toliko utrudila, da je bila
le še pol drugi meter od bre-
ga. Pa je Tone Hladin, meni
nič, tebi nič, v soju goreče
bakle, kar skočil v do pasu
globoko vodo, pokril ribo z
veliko podmetalko in jo
spravil na suho.
Som, ki je prizadejal Marij;
toliko muk, je meril v dolži-
no 130 cm. tehtal pa je celih
17 kg. Seveda ji je prinesel
tudi zmago, ter obilo veselja
SANDI UDERMAN
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
OTROŠKI VRTILJAK
Dragi prijatelji!
Ne samo po pisano obarvanem listju v gozdu, tudi po
vaših prispevkih lahko ugotovim, da smo že sredi prave
jeseni. V mnogih pismih mi pionirji pišete, kako pomagate
kmetom pri njihovih opravilih. In čeprav se nekateri tega
veselite predvsem zato, ker ta čas ni treba sedeti v šolski
klopi, verjemite, da te prijetne urice niso izgubljene. Ne-
katerih stvari se pač ne morete naučiti v šoli. In tako
postane vaša pomoč dvakrat koristna. Koristna za vas,
ker spoznavate novo delo in koristna za kmeta, ki sam
pridelka morda ne hi mogel pravočasno spraviti. Skratka
vse pohvale vam in tudi vašim učiteljem.
Danes objavljamo tudi najlepše jesenske pesmice naših
najmlajših pesnikov. Zato pa kar brž k branju, saj ga je
takrat res obilo.
Vaša Nadja
JESEN
Poletje se je poslovilo od nas.
Vsako jutro je bolj hladno. V vi-
nogradih so se oglasili klopotci
in začela se je trgatev. Na njivi
smo že pospravili krompir in ve-
like rumene buče. Največjo bučo
mi je mama dala, da sem si iz nje
naredila sodček. Stara mama je
že pobrala fižol in ga shranila v
velike vreče. Jesen imam rada,
ker lahko skoraj z vsakega dreve-
sa utrgam sladek sadež.
POiX)NCA STRGAR, 4. b
OŠ Dušana Jereba
SLOV. KONJICE
NA TRGATVI
Megla se je dvignila in obetal
se nam je lep sončen dan. Ta dan
smo nameravali k prijateljem na
trgatev.
Pot v Šmarje je bila kar dolga.
V tistem predelu je kar veliko
vinogradov. Pogled na vinograd,
ki se je bleščal v soncu je bil
čudovit. Prvič sem bila na trga-
tvi, zato sem se zanimala za vse
stvari. Kar hitro smo začeli z de-
lom, saj smo morah obrati vse.
Vinograd pa sploh ni bil majhen.
Razdelili smo si škarje in po dva
sta začela obirati svojo vrsto. Ta-
ko smo se zagnali, da sta nas mo-
ža, ki sta nosila brento, komaj
dohajala. Prve dve, tri ure nam je
delo kar teklo od rok. Potem pa
smo si zaželeli malice in počitka.
Takrat sem si prvič lahko ogleda-
la prešo. V kleti pa se je že cedil
mošt. Po malici sva s prijateljico
pomili posodo in se vrnili v vino-
grad. Popoldneva pa nikakor ni
hotelo biti konec. Ves čas nas je
iz sosednjega vinograda sprem-
ljal klopotec. Končno se je dan
nagnil k večeru.
Videla sem, da ni lahko kme-
tom, ki morajo vsak dan od jutra
do mraka trdo delati, saj so mene
že po enem dnevu bolele noge.
Po vsem tem pa sem bila vseeno
vesela, da sem dan preživela na
trgatvi.
DARJA TURNŠEK, 8. d
OŠ Primoža Trubarja
LAŠKO
NAŠLI SMO ZAJČKE
Mi smo spravljali koruzo. Ko-
ruza je bila že trda. Delo je bilo
naporno. Atek jo je nosil v košu,
mi pa smo jo metali vanj. Sredi
njive smo zagledali preplašene
poljske zajčke. Zraven njih je bi-
la zajklja. Ona je zbežala, zajčki
pa so čakali, kaj bo. Nič ni bilo,
pustih smo jih in trgali koruzo
naprej. Mislim, da se je zajklja
vrnila k njim.
JERICA KOVŠE, 4. r
OŠ STRANICE
NA KMETIJI
Ko sem bil pri stari mami,
je bilo veliko dela. Pomagal
sem obirati koruzo. Nato
smo začeli ličkati koruzne
storže. Ker ima stara mama
veliko koz, sem jih nekaj od-
peljal na pašo. Po končanem
delu sem nakrmil še prašiče
in krave. Zvečer pa smo šli
na večerjo. Na kmetiji se
otroci ne igrajo veliko, tako
kot mi, saj imajo veliko dela.
Na kmetiji je zelo lepo, ker je
toliko dela. Zelo rad poma-
gam stari mami.
ALEN IV AN KO VI C, 5. b
COS Fran Roš
CELJE
KOLEBNICE
Mi imamo kolebnice. Ko gre-
mo ven, skačemo čeznje. Enkrat
nam je tovarišica rekla, da mora-
mo vleči vrv dečki proti dekli-
cam. Kolebnica se nam je strgala.
Tovarišica razredničarka se je je-
zila.
ZOLTAN VORGA, 3.c
OŠ ZREČE
MOJI ZAJČKI
Mi imamo zajčke. Tri velike in
16 malih. So bele, sive, rjave in
črne barve. Kadar imam prosti
čas, jih krmim in tudi pobožam.
Mah zajčki so še boječi, zato se
ne pustijo veliko božati in kar
zbežijo v gnezdo. Hranimo jih s
travo, koruzo, korenjem in ja-
bolki.
IRENA OBROVNIK, 2. c
OŠ ZREČE
MOJ ZASELEK
Moj zaselek je Mala gora. Na
Mah gori so le trije kmetje. Ima-
mo svež zrak. Z Male gore se vidi
zelo daleč. Mala gora je visoka.
Tu je veliko srnjadi in drugih
gozdnih živali. V šolo imam zelo
daleč, Zjutraj moram zgodaj
vstati, da pridem pravočasno v
šolo.
MILAN MATAVŠEK, 2.r.
OŠ STRANICE
NARAVNI POSEBNEŽI
MORSKI LIST
Riba morski list je posebnež med živalmi zaradi svojih oči. Obe
očesi ima namreč na isti strani glave, tako da je druga stran
njegovega ploščatega, velikemu listu podobnega telesa, slepa.
Mladi morski listi, ki se zvalijo iz jajčec, imajo oči kot druge
ribe, na levi in na desni strani. Ko pa list odrašča, se začne oko
postopoma premikati čez čelo in tako »pripotuje« na drugo
stran glave. Oči so na tisti strani telesa, ki je obrnjena navzgor,
spodnja stran pa oči skorajda ne potrebuje, saj plava morski
list tik ob morskem dnu, da se lahko vsak hip zakoplje v pesek,
če preži nanj nevarnost.
POMAGALI SMO
•	HELENA LESKOV AR, učenka 7. b in SUZA^a
IRŠlC, učenka 4. a razreda na OŠ Edvard Kardelj^
Slovenskih Konjicah sporočata, da so učenci te §0j
pomagali pri spravilu jesenskih pridelkov:
Učenci drugega in tretjega razreda so pobirali sadje
četrtošolci in sedmošolci pa so obirali koruzo.
•	Z osnovne šole Stranice je prišlo pismo MAR
TINE KODRIN, učenke 3. razreda. Njen razred je Pa
magal pospraviti koruzo stari mami njihovega sošolc^
•	Tudi pionirji OŠ XIV. divizije Dobrna so se izl^
zali. Pri osamljeni kmetici so nabrali zvrhano traktor!
sko prikolico sadja, sedmošolci pa so obirali koruzo
nam je pisala BETI BRECL, članica novinarskega
krožka.
•	Učenci 3. in 4. razreda osnovne šole Gorenje pa sc
pri kmetu na Brezovju ličkali koruzo.
Vsi pa so v svojih pismih pristavili, da bodo
pomagali, če bo treba.
ATKINA ZANKA
Atka se poredno smeji. V besedi je zbrisala dve
vodoravni črtici, tako da je zdaj ni več mogoče pre-
brati. Ali ju znaš znova narisati?
Besedo, ki jo boš prebral, ko boš pravilno vstavil
črtici, napiši na dopisnico in jo pošlji na naš naslov do
torka, 2. novembra 1982. Ne pozabi pripisati tudi svo-
jega naslova in razred, ki ga obiskuješ. Lepa nagrada
AERA čaka srečnega izžrebanca.
V prejšnji številki ste morali prepoznati liste HRA-
STA, LIPE ter PRAVEGA in DIVJEGA KOSTANJA
Nagrado za pravilno rešitev bo tokrat dobil: Tonček
Voršič, Trubarjeva 54, 63000 Celje.
JESENSKA
PESMICA
Tako. Pri koncu smo. Z našo* Jesensko pesmico,
namreč. Veliko lepih in najlepših jesenskih pesmic ste
poslali. Hudo smo se mučili in tuhtali, ko smo jih
prebirali, kajti kljub vsemu smo morali izbrati dve
najlepši. Takole je odločila stroga žirija. Knjižno na-
grado, ki jo poklanja DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVE-
NIJE, bosta dobih ZELJKA BRAJDIC in ANITA KO-
ROŠEC. Vsem ostalim pa bomo v spomin in zahvalo za
sodelovanje poslali značko našega časopisa.
Prišlo je tudi nekaj pesmic brez podpisa. Teh seveda
nismo mogh upoštevati pri ocenjevanju. Škoda, da se
avtor ni upal podpisati, saj so bile pesmice prav pri-
jetne. Prihodnjič torej več poguma. In nova priložnost
bo prav kmalu.
Pisana kita, spletena iz verzov jesenskih pesmic je
torej pred vami.
Ptičke lastovičke
odletele so,
za slovo zapele
so nam pesmico.
Listje že odpada,
grabit ga hitijo
in medvedi stari
v brlog se zavalijo.
ANITA KOROŠEC, 3. r
OŠ STRANICE
Jesen je prišla,
in dežek pada z neba,
dežeTa je meglena vsa.
Kmet dela od zore do mraka,
ker pridelek,
na polju ga čaka.
Listje rumeni
in narava
novo barvo dobi.
NATALIJA ROŠER, 3. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE XONJICE
Jesen je že zdavnaj tu:
ljudje pa juhuhu,
pridelke pospravljajo,
se na zimo pripravljajo.
MARTINA KODRIN, 3. r
OŠ STRANICE
Ptička vse dalje,
vse dalje leti,
da jo sneg ne dobi.
Če pa jo sneg dobi,
nima več moči...
POLONA ŽNIDAR, 4. r
OŠ STRANICE
Takrat, ko grozdje dozori,
je vse lepo.
Listje rumeni,
kostanj že diši.
Ptički v širni svet poleto,
v srcu ti postane hudo.
SABINA ROKOVNIK, 4. a
COŠ Boris Vinter
ZREČE
Letos je prišla z dežjem.
Mračna, tiha in skrivnostna.
Njena jutra so zavita v
belo tančico megle.
Oster piš zavija okrog voglov.
Njen dih je hladen in odbijajoč.
Sadje je še na drevju.
Vode so narasle in hrumeče.
Takih jeseni nimaš rad.
Ko greš v šolo,
hodiš po blatni poti.
Spominjaš se druge jeseni.
Jeseni, ko ljudje pridno
pospravljajo svoje pridelke.
Jeseni, ko se v tihih hostah
ptice poslavljajo od svojih gnezd.
Jeseni, ko veš, da se narava
pripravlja na počitek.
Tako jesen imaš rad.
A morda imaš še rajši
tisto jesen,
ko se rumeno listje pozibava
na starih vejah ob poti in
počasi odpada.
Ko je tvoja pot suha in ravna;
jeseni prepletene z zlatimi
sončnimi nitmi,
ko so drevesa že skoraj gola,
polja pospravljena.
A najbolj jo ljubiš,
ker se vate naselita tiha sreča
in zadovoljstvo,
ker ti narava podari mir.
ZELJKA BRAJDIC, 8. b
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Mračni obrisi hribov...
Majajoče se krošnje dreves...
V ozadju zasnežene gore...
Hladne zgodbe izpod pisateljskih peres...
Opazuješ rjavo travo,
gole veje, sive poti
in ne moreš skriti žalosti,
ki v tebi spi.
Izza hriba posije sonce,
razjasni se ti obraz
ko za trenutek obsije
naš mrzli čas.
MELITA BERZELAK, 8. b
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Rdeča, rumena in rjava.
Taka je jesen v gozdu, na polju in travniku,
deževna na cestah in kolovozih,
bogata v sadovnjaku in v vinogradu.
Tudi drugačna jesen je lahko,
pusta in siva,
žalostna in mrtva.
Taka je mnogokrat jesen življenja.
Ta ne pozna pisanih barv,
niti vonja pečenega kostanja.
Zaprta je vase,
kakor ujetnik v mračnem stanovanju.
Samo malo barv, malo sonca in smeha,
samo kanček topline
in tudi starost je lahko lepa.
NATALIJA HUŠ, 8. b
OŠ bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Jesen je prišla v vas,
v košari jabolka,
hruške, slive ima za nas.
Otroci tecite
in si te dobrote vzemite.
DOROTEJA BRECKO, 3. r
OŠ STRANICE
Na obisk prišla je k nam jesen
in veter nam spustila je v greben.
Vsa gozdna tla nam je pokrila
in kup hrušk nam podarila.
Veliko gozdnih sadežev je natrosila
in obilo sreče nanosila.
BOJANA PODBREGAR. 6. a
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
I Arnold P. iz Vojkove uli-
v Celju se ga je prejšnji
^jek kar dobro nalezel sku-
- s svojimi pivskimi kolegi,
•'pa so ga potem, utrujenega
i rnaliganov, odvlekli iz go-
jne, slekli in položili spat v
jlclenjen osebni avtomobil
,lizu njegovega doma. Tam
' je potem našel lastnik av-
;i[tl0bila, ker pa je smrčal v
Jamovem kostimu, se ga je
j^o ustrašil, da je poklical
piličnike.
0 V noči z nedelje na po-
nedeljek je neznanec preple-
^ ograjo Kovinotehninega
jjjadišča ob Mariborski cesti
v Celju. Sprehodil se je po
^zaklenjenih prostorih in
opiral predal. Ker pa je bil
jjlo izbirčen - iskal je samo
jenar, za vrednostne papirje
ji precej drage izdelke pa se
zmenil - je odnesel samo
jj 50 dinarjev drobiža.
$ Anton T. je v ponedeljek
jopoldan na dokaj grob na-
jin razreševal družinske spo-
g. Ženo je pretepal z obešal-
jjcom, tako da je morala
bičati zdravniško pomoč. An-
ona pa so miličniki ovadili,
j)co da se bo moral zagovar-
jti pred sodniki.
• Žeparja Milenko T. in
Faruk T. sta poskušala žepar-
jko srečo na avtobusni posta-
li v Celju. Očitno pa sta bila
precej nespretna, pa tudi
irtve sta slabo ocenila. Obča-
ni, ki sta jih hotela olajšati za
denarnice, so opazili njune
namere, ju prejeli in predali
miličnikom. Milenko in Fa-
ruk verjetno ne bosta imela
tako kmalu priložnosti, da bi
iivela na račun tujih denar-
nic, zakaj miličniki so ju pri-
prli, ker sumijo, da sta pred
tem izvršila že več žepnih ta-
tvin.
S.S.
S_—'
Z velenjskega sodišča
SODBE ŠE NI
Sojenje se bo še nadaljevalo
Potem ko so pred dnevi opro-
stili štiri funkcionarje velenjske-
ga nogometnega kluba Rudar, se
je pred tem sodiščem nadaljeva-
lo še drugo sojenje, za nepravil-
nosti v tem klubu, v katerem jav-
ni tožilec Draganu Rogiču in Jo-
žetu Suhlju prav tako očita kaz-
nivo dejanje razsipništva na ško-
do družbenega premoženja.
Obadva naj bi namreč kot
predsednika izvršilnega odbora
Rudarja dopuščala oziroma nista
preprečila izvrševanja nekaterih
sklepov tega odbora. Tožilec ji-
ma očita, da so na ta način dobili
velenjski nogometaši v letu 1979
in začetku leta 1980 za več kot
dva milijona dinarjev previsokih
premij za igranje v drugi ligi, ne-
dovoljenih premij za pristop h
klubu, šestim igralcem in trener-
ju so izplačali tudi selitvene stro-
ške, nekateri igralci pa so imeli
odprte račune v hotelu Paka.
Suhelj in Rogič sta v svojo
obrambo zatrjevala, da so igral-
cem izplačevali sredstva po dolo-
čilih klubskega pravilnika, ki je
bil že prej pregledan in sprejet po
samoupravni poti. Za enega
izmed igralcev in njegovo ženo
pa so hotelske storitve plačali po
sklepu izvršilnega odbora in na
predlog stanovanjske komisije.
V hotelu je bival poltretji mesec,
ker mu niso pravočasno poiskali
ustreznega stanovanja.
O selitvenih stroških pa so raz-
pravljali na seji izvršilnega odbo-
ra 28. maja 1979. Za selitve pa so
namenili denar, ki so ga igralcem
odvzeli, ko so jih kaznovali.
Šuhelj je med drugim tudi še
enkrat poudaril, da se ne čuti kri-
vega. Sicer pa financiranje kluba
takrat ni bilo urejeno, o čemer so
se pogovarjali tudi s takratnimi
vodilnimi funkcionarji občinske
skupščine in družbenopolitičnih
organizacij. Pomoči pa niso dobi-
li, ampak so morali le vztrajati
pri tem, da bi klub delal še na-
prej.
V sklepni zadevi je tožilec
predlagal (tako kot na drugi
obravnavi pred dnevi) nepogoj-
no kazen za Jožeta Suhlja in Dra-
gana Rogiča. Menil je, da ne gre
za neznatno družbeno nevarnost,
saj so zapravili oziroma neupra-
vičeno razdelili kar precejšnja
družbena sredstva. Ker pa so
drugoligaški nogometaši amater-
ji, klubski pravilnik zato ne bi
smel predpisati višjih nagrad,
kot jih dovoljuje družbeni dogo-
vor.
Zagovornika obtožencev pa sta
dokazovala, da so v tem primeru
trošili društvena sredstva in ne
družbena, poleg tega pa sta za
razsipništvo potrebna dva storil-
ca (tudi tisti, ki se je s tem kazni-
vim dejanjem okoristil - v tem
primeru nogometaši). Menila sta
tudi, da ne gre za direktni na-
klep, saj sta obtoženca le izvrše-
vala sklepe izvršilnega odbora.
Glede na to, da je bil pravilnik
sprejet že prej, pa bi lahko šlo v
tem primeru, če bi že bilo kazni-
vo dejanje, le za zmoto.
Sicer pa velenjsko sodišče to-
krat kljub zaključnim besedam
strank še ni izreklo sodbe in naj
bi na prihodnji obravnavi ugoto-
vili še ali je bil Dragan Rogič pri-
soten na seji izvršilnega odbora
28. maja 1979, ko so razpravljali o
selitvenih stroških (sam zatrjuje,
da ni bil, čeprav je njegovo ime
omenjeno v zapisniku s seje).
Prav tako naj bi raziskali, kako
so sprejemali klubske akte ob
koncu leta 1978.
SREČKO SROT
PROMETNE
NESREČE
UMRL PO PETIH DNEH
17-letni RAJKO HUDINA,
iz Zg.Gorč se je pripeljal s
kolesom na pomožni motor s
stranske ceste iz Dobrovelj
na regionalno cesto v Letušu
in s tem izsiljeval prednost
vozniku avtobusa JOŽETU
PEČNIKU, iz Primoža. Av-
tobus je kolesarja zbil in ga
potiskal 16 metrov pred se-
boj. Raj ko Hudina je zaradi
hudih poškodb po petih
dneh v celjski bolnišnici
umrl.
NEPREVIDEN
KOLESAR
V Latkovi vasi je voznik
kolesa na pomožni motor,
16-letni B. V. iz Topovelj s
tem, ko je zapeljal na magi-
stralno cesto, izsiljeval pre-
dnost vozniku osebnega av-
tomobila HERMANU PAU-
LINU, 21, iz Logatca. Pri tr-
čenju je kolesar obležal hudo
poškodovan, škode pa je za
okoli 30.000 dinarjev.
LEŽAL NA CESTI
Na stari cesti med Sloven-
skimi Konjicami in SI. Bi-
strico v kraju Tepanje, je le-
žal na cestišču MILAN NA-
POTNIK, 25, iz Tepanij. Mi-
mo je pripeljal z osebnim av-
tomobilom VILI VIDALI,
26, iz SI. Konjic, ki je ležeče-
ga prepozno opazil in ga po-
vozil, tako da je Napotnik na
kraju nesreče umrl. Ugotovi-
li so, da je Vidali vozil pod
vplivom alkohola in brez
vozniškega dovoljenja.
gasilsko društvo rogatec
SKRB MLADIM
Sirene so letos zavijale sedemkrat
Ko je zagorelo v Steklarni Stra-
ža, ki je le streljaj daleč od Rogat-
ca na hrvaški strani, so prihiteli
na pomoč člani Gasilskega dru-
štva iz Rogatca. Ko je zagorelo v
Plastiki, enem od tozdov te to-
varne, so znova prihiteli. Tudi ob
hudem septemberskem neurju
so priskočili na pomoč vsem ti-
stim, ki jim je voda vdirala v sta-
novanja. In tako je bilo sedem-
krat letos, ko je bilo treba poma-
gati. Modra luč na gasilskih avto-
mobilih je zasvetila pravočasno
venomer, ko je bilo to potrebno.
Gasilsko društvo iz Rogatca ima
za seboj častitljivo starost. Usta-
novljeno je bilo že leta 1871, za
tedanje razmere je bilo kar dobro
opremljeno, vanj pa je bilo sprva
včlanjenih 15 ljudi. Vse do prve
vojne je delovalo pod nemškim
poveljništvom, leta 1919 pa je To-
ne Stefanciosa prvič uvedel slo-
vensko poveljevanje v rogaškem
gasilskem društvu. Do druge voj-
ne se je društvo širilo, med dru-
gim pa si je v nekdanji lokalni
elektrarni uredilo gasilski dom,
ki je ostal do današnjih dni. Med
vojno so društvo prevzeli v roke
nemško nastrojeni prebivalci, ki
pa so po vojni pobegnili in s se-
boj odpeljali tudi edini gasilski
avto. Tako je društvo v novi drža-
vi pravzaprav začelo znova.
A ni bilo treba dolgo, da si je
znova opomoglo. Društvo je
prevzel kot predsednik Jože
Ozvaldič, ki je skupaj z mnogimi
zagnanimi člani postavil temelje
društvenemu delu. Danes je v
Gasilsko društvo Rogatec vklju-
čenih 56 članov, društvo pa ima
tudi svojo pionirsko in mladin-
sko desetino. Podmladku velja v
društvu posebna skrb, zato bodo
že letos na osnovni šoli Edvarda
Kardelja v Rogatcu organizirali
gasilski krožek, ki ga bo vodila
učiteljica, ki je tudi prizadevna
članica Gasilskega društva.
Svoje načrte kujejo rogaški ga-
silci dolgoročno. Lani se jim je
izpolnila velika želja in dobili so
nov kombinirani gasilski avto.
Ob ostali zadovoljivi opremi bo
še kako pripomogel k učinkoviti
požarnovarstveni dejavnosti ga-
silcev. Toda problem je v tem. da
za tako lep in nov avto ni ustrez-
ne garaže. Zato člani Gasilskega
društva načrtujejo, da bi z lastni-
mi močmi in iznajdljivostjo zbra-
li potreben denar in v enem pri
hodnjih let zgradili novemu avto
mobilu streho nad glavo.
Dejavnost rogaškega Gasilske
ga društva pa seveda ni zaprta lt
za plotove gasilskega doma. Ra/
predla se je do Huma na Sut
posebej do tovarne Straža, s k
tere gasilsko četo so rogaški
silci pobrateni. Poleg tega p
delo rogaških gasilcev čutiti t
v krajevni skupnosti, kjer p
zaprav ni akcije, v katero se ne
vključili. In nenazadnje je njih
vo delo čutiti tudi v sosedni'
krajih, kot so Stojno selo, Dob
vec in deloma tudi Donačka g
ra, kjer delujejo njihove trojke.
Za pomembno delo, ki so ga
rogaški gasilci opravili, so prejeli
že več priznanj. A največ jim se-
veda pomeni to, da so pred leti
dobili visoko odlikovanje Red
zaslug za narod s srebrno zvezdo.
DAMJANA STAMEJCIC
TRAKTOR ZAPELJAL V
SADOVNJAK
Na lokalni cesti v Zgor-
njem Sečovem je traktorist
ZVONIMIR ZERAK, 29, iz
Strmca pri Rogatcu v bla-
gem levem ovinku zapeljal
na desno bankino in od tam
v sadovnjak ter trčil v drevo.
Zerak se je težje poškodoval,
škode pa je za 20.000 dinar-
jev.
pravniki za bralce
gospodarska kriminaliteta (ii)
O pojmu odgovorne osebe govorimo na raz-
ličnih področjih dela. V nadaljevanju bomo
opisali le tiste odgovorne osebe, ki pridejo
pod udar kazenskega zakona.
Slovenski kazenski zakon določa, da je od-
govorna oseba lahko:
a)	Oseba v organizaciji združenega dela pri
drugi pravni osebi, ki po funkciji ali poseb-
nem pooblastilu odgovarja za določen krog
poslov. Ti posli se nanašajo na izvrševanje
zakona ali zakonitih predpisov, družbenega
dogovora, samoupravnega sporazuma ali sa-
moupravnega splošnega akta, obsegati pa mo-
rajo ugotavljanje družbenih sredstev ali vode-
nje oziroma nadzorovanje proizvajalnega ali
drugega gospodarskega procesa;
b)	to je lahko tudi uradna oseba (funkcio-
narji, družbenopolitičnih skupnosti ali držav-
nega organa, izvoljene ali imenovane osebe,
Pooblaščene osebe v delovni organizaciji s
Posebnimi zakonskimi pooblastili ter druge
osebe z zakonskimi pooblastili itd.), če zakon
določa, da gre za odgovorno osebo.
Iz tega suhoparnega besedišča izhaja, da
morajo naloge odgovorne osebe izhajati iz
°pisa del in nalog v ustreznem samouprav-
nem (ali podobnem aktu), vendar to ni pogoj,
saj je to lahko tudi oseba, ki dejansko opravlja
takšna dela in naloge. Z izrazom »upravlja-
nje« razumemo uporabo in razpolaganje, ven-
dar le z družbenimi sredstvi. Vodenje proizva-
jalnega ali podobnega procesa pa se nasprot-
lahko nanaša tudi na zasebna sredstva.
Tehnično vzeto pomeni to odrejanje procesa,
°dločanje o teku in poteku tega procesa ter
^ključnih delih, dočim nadzorovanje pomeni
opravljanje nadzora nad delom drugih delav-
cev ali izvajalcev.
Ugotovitev, ali gre za lastnost odgovorne
°sebe, ali ne, je edino stvar sodišča, ki po
ledenem postopku razsodi o tem pravnem
vprašanju, ob upoštevanju vseh znakov in
obeležij, ki jih zbere z dokazi tekom sojenja.
pred tednom smo prikazali primer nado-
meščanja vodje prodaje, ker je sodišče zaklju-
čilo, da je šlo za odgovorno osebo. V nadalje-
vanju pa bomo v kratkih stavkih (zbranih po
Vrhovnem sodišču SR Slovenije in Inštitutu
za kriminologijo v Ljubljani za potrebe semi-
narja kazenskih sodnikov prikazali primere,
ki pojasnjujejo praktično stran teh vprašanj.
V teh stavkih gre za pravno prakso sodišč, ki
se je izoblikovala tekom zadnjih let ob pojmu
odgovorne osebe:
-	vratar hotela, ki poleg vratarskega dela
opravlja tudi druga opravila npr. izdajanje sob
gostom, izterjava dajatev - se glede slednjih
poslov šteje za odgovorno osebo;
-	delavec, ki kot pomočnik poslovodje dela
izmenično in pri tem odloča o blagu, izkupič-
kih, prevzema prodajalno brez popisa - je od-
govorna oseba;
-	komercialist predstavništva odkupnega
podjetja je odgovorna oseba;
-	odgovorna oseba je tudi projektant v pro-
jektantski delovni organizaciji, ki je kot tak-
šen pooblaščen za izdelavo določenih projek-
tov in za njihovo overitev;
-	poklicni tajnik krajevne skupnosti je od-
govorna oseba, nima pa teh lastnosti npr. bla-
gajnik vzajemne pomoči, organizirane v okvi-
ru sindikalne organizacije, ali če zbira denar
za nabavo ozimnice - ki v tem primeru odgo-
varja za kaznivo dejanje zatajitve;
-	odgovorna oseba je delavec v banki, ki
opravlja posle likvidatorja, čeprav je še vedno
v položaju pripravnika;
-	sprevodnik prevozniške delovne organi-
zacije za prevoz potnikov je odgovorna oseba.
To je le nekaj konkretnih primerov, ki kaže-
jo stališča sodišč pri tolmačenju zakona.
Iz zbranih podatkov o sojenju kaznivih de-
janj v gospodarstvu pri Temeljnem sodišču in
Višjem sodišču v Celju tekom leta 1918 pa
smo ugotovili širok obseg odgovornih oseb.
Dovolj bo, da naštejemo le nekatere: prodaja-
lec, poslovodja, sprevodnik, inkasant, razna-
šalec časopisov, oddelkovodja, blagajničarka,
skladiščnik, izmenovodja, zobna asistentka,
v. d. direktorja, voljeni funkcionar. Isti podat-
ki kažejo, da so to največkrat storili v kaznivih
dejanjih poneverbe, zlorabe položaja ali pra-
vic odgovorne osebe ter pri kaznivih dejanjih
nevestnega gospodarjenja. \
mag. LUDVIK VIDMAR
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 28. oktober I9a0
$t. 43 - 28. oktober 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
celjani celjanom

Zabavno-glasbena priredi-
tev Celjani Celjanom, ki so jo
prejšnji teden pripravili v
dvorani Golovec celjski mla-
dinci, je bila dobro zamišlje-
na. Z njo naj bi namreč poži-
vili družabnost v kongresnih
dneh, predstavili nekatere
znane glasbenike, gledališke
igralce in športnike, ki so
včasih ali pa še zdaj delajo in
živijo v Celju. Razen tega so
čisti dobiček, nastopajoči so
se namreč odrekli honorar-
jem, namenili za invalidno
mladino Celja. Tak je bil na-
men te prireditve, ki pa je na
koncu precej zvodenela. Več
najavljenih gostov namreč ni
prišlo na prireditev, nekateri
so nastop vzeh precej rutin-
sko in ne nazadnje tudi
obisk ni bil posebno dober.
Kljub vsemu je bilo nasto-
pajočih še vedno veliko in
program je trajal do 10. ure
zvečer. K temu je največ pri-
pomogel znani New swing
quartet, ki je svoj nastop
spremenil propagandni
show, ki pri marsikateremu
obiskovalcu ni naletel na po-
sebno priznanje. Ker je Mi-
lan Ferlež odpovedal svoj
nastop v Celju, kjer naj bi
spremljal Ota Pestnerja, je ta
zapel kar na tako imenovani
»playback«.
Dejvi Hruševar je v Celje
pripeljal skupino Pepel in
kri, ki jo je na odru pojačal še
njen bivši član Janez Goršič.
Celjski plesni orkester Zabe,
ki je spremljal nekatere pev-
ce, zadnje čase vse več nasto-
pa in se tako pripravlja na
svoj koncert ter ples in na
srečanje amaterskih zabav-
nih orkestrov, ki bo v začet-
ku decembra v Celju.
V prvem delu prireditve
sta prijetno presenetila še
Franjo Bobinac, ki je nasto-
pil v vojaški obleki, saj služi
vojaški rok v Umagu, in Maj-
da Petan, ki je zapela črnske
duhovne pesmi. V drugem
delu prireditve sta se pred-
stavila tudi brata Kores in
požela pri obiskovalcih
aplavz za dober nastop.
Celotno prireditev je pove-
zoval Janez Vedenik, ki je
tudi tokrat spretno krmaril s
svojimi vprašanji med glas-
beniki, športniki in družbe-
nopolitičnimi delavci. Šport-
niki Alenka Jager, Tine Srot,
Jože Urankar in Vlado Bojo-
vič so pokazali, da so vseeno
boljši v svojih panogah in tu-
di za mikrofonom kot pa za
risalno polo. Peter Svet pa se
je upodabljanju svoje podo-
be spretno umaknil.
Od družbenopolitičnih de-
lavcev Edija Stepišnika,
Draga Medveda, Vida Mar-
cena in Irene Novak so obi-
skovalci v dvorani Golovec
slišali marsikaj zanimivega,
nekaj pa tudi že starih napot-
kov za dandanašnji dan.
K prijetnemu vzdušju na
prireditvi Celjani Celjanom
so svoj delež prispevali še
Tatjana Dremelj, Hinko
Haas, narodno-zabavna an-
sambla Štajerski fantje in
Ašič ter Plesna skupina
CKD. Zal ni bilo napoveda-
nih gostov: Mojmira Šepeta,
Milana Ferleža, Stanke Ko-
vačič, Volodje Peera, Janeza
Škofa in članov kulturno-
umetniškega društva Zarja
iz Trnovelj.
Celjski mladinci so se po-
trudili in pokazali, da lahko,
ob nekohko širši pomoči, iz-
peljejo tudi zahtevnejše pri-
reditve.
F. P.
Pri ansamblu PEPEL IN KRI je na prireditvi Celjani Ce-
ljanom zapel tudi bivši član Janez Goršič.
PESA TEŽKA 13 kg
Med številne rekordne pridelke, s katerimi je bila leto
narava izredno radodarna, sodi vsekakor tudi tale pesa, kij
v rokah drži Saša Udovč iz Pongraca. Pesa, ki tehta 13'kg!
je dolga okoli 50 cm, je sicer zrasla na kmetiji Fendretovih
Zegarju pri Prevorjah. Pridelovalci so povedali, da to t
edini tako velik primerek ter da imajo v kleti verjetno S
večje.
Družbeno-politični delavci, Drago Medved, Vid Marčen,
Irena Novak in Edi Stepišnik so morali odgovoriti na
vprašanje Janeza Vedenika, kije vodil celotno prireditev.

Takšnih in podobnih »obiskov« je te dni kar precej.
Še tako oddaljeni sorodniki se spomnijo tete ali
strica na deželi. Ko natovorijo svoje jeklene konjičke
z jabolkami, krompirjem, kostanjem, moštom in po-
dobnimi dobrinami njihova »vroča ljubezen« za leto
dni ugasne...

Zakaj imajo vodni bivoli v
njihovem načinu tako vidno
vlogo?
Toradži namreč verujejo,
da duše žrtvovanih belih vo-
dnih bivolov spremljajo du-
šo pokojnega v zgornji svet.
Več je teh bivoljih duš, bolje
se piše njemu pri bogu tam
zgoraj. Rogove Žrtvovanih
belih vodnih bivolov pritrdi-
jo na sprednjo stran svoje hi-
še. To rogovje je simbol
predstavitve premožnosti
družine navzven.
V	bližini svojega bivališča
da družina umrlega zakopati
v zemljo velike kose neobde-
lanih podolgovatih skal, ki
molijo ven kot kakšni spo-
meniki. Ne vem, če imajo te
skale res funkcijo spomeni-
kov. Res pa je, da predstav-
ljajo poznejšim rodovom
premožnost in ugled takrat-
nega družinskega poglavar-
ja. Vsakdo, ki pride mimo, se
ustavi ob teh kamnih in se
zamisli: »Ta pa je bil bogat in
deloven človek. Moral je biti
tudi ugleden ali pa kakšen
vaški voljak.«
Naj še enkrat poudarim,
da si takšnega pogreba ne
more privoščiti vsak smrtnik
v deželi Tani Toradži. Mora
biti vsaj dovolj močan kmet,
če že ne kar plemič. Ostale
ljudi pokopavajo v zemljo,
■podobno kot pri nas. Po-
grebno pojedino prirede v
veliko manjšem obsegu, če
jo sploh. O teh gostijah se
naokrog potem še dolgo go-
vori.
Vračam se iz vasi v Toke-
san, proti Sangali. Lepa je
dežela Tana Toradža. Lepoto
pokrajine izrazito poudarjajo
riževa polja, ki zavzemajo
vso obdelovalno površino v
dolini. Nižja pobočja so rav-
no tako kot na Baliju nako-
pana v terasasta polja.
V	tem delu Celebesa so pa-
davine precej pogoste tudi v
sušnem obdobju. Za vodo ni
problem. Ni je treba črpati
na vrh hriba, da bi se potem
lahko pretakala po terasah
navzdol. Povsod je polno
izvirov.
Ljudje hitijo pospravljat
dobro riževo letino. Letina ni
pravšenj izraz za riž. Tu so
potrebni samo trije do štirje
meseci in riž že dozori. Zlato-
rumena polja so kot ikebana.
Iz riževe slame štrlijo široki
stožčasti slamniki, sklonje-
nih ženic, ki z noži režejo ri-
ževo slamo s klasov. Ne ža-
njejo ga pri tleh, tako kot pri
nas pšenico, temveč odreže-
jo samo kakšne dve, tri pedi
slame poleg klasa. To zveže-
jo v male šope in jih odnaša-
jo v riževe shrambe - rumah.
To so značilne hišice Torad-
že. S svojo lupinasto streho
stojijo postavljene na štirih
stebrih, kakšen meter in pol
od tal, tako da ne pridejo zra-
ven živali.
Med potjo sem se ustavil v
hiši Markosovega očeta, ki
sem ga srečal pred dnevi.
Presenetil me je s svojo an-
gleščino. Povedal je, da je ži-
vel nekaj časa pri ženi v An-
gliji. Menda tam ni mogel
več vzdržati in se je vrnil do-
mov.
Pri njihovi osemnajst član-
ski družini sem doživel pre-
cej prijaznosti in gostoljub-
nosti. Njegov oče ima s prvo
ženo šest otrok, z drugo pa
dvanajst. Večina jih je še ma-
lih, tako da direndaja, pa tu-
di veselja ni manjkalo. S po-
nosom so povedali, da ima
oče deset hektarov riževih
polj v dolini, osem vodnih
bivolov in dva kombija za
prevoz potnikov. Poleg tega
je še v službi policije, enako
kot njegovih ostalih deset
bratov. Njegova rodbina je
torej precej premožna. V hiši
njegove sestre so pri pogreb-
ni slovesnosti zaklali šestde-
set bivolov, kar niti ni tako
malo. Beli vodni bivol stane
približno 1,5 milijonov rupij,
njegov črni sovrstnik pa le
300.000 Rp. (1 USA $ = 750
Rp.)
V Rantepao, glavno mesto
dežele Toradže sem se vrnil
ravno na sejemski dan. Vse-
povsod se je trlo ljudi, če-
prav bi to mesto bilo po za-
hodnih kriterijih samo vas.
Vsak dan je v eni izmed oko-
liških večjih vasi semenj. To-
radži med sabo trgujejo in da
pohvalim, brez navzočnosti
zvitih kitajskih trgovcev.
Teh tu res ni bilo.
Ljudje z bližnjih in daljnih
zaselkov so prinesli prodajat
svoje izdelke in poljščine. Na
ta dan tod prodajajo in kupu-
jejo vole. Prašiči so utesnjeni
med štiri bambusove palice
in povezani s šibami. Poleg
normalne velikosti, so na-
prodaj tudi mali pujski, ki
tudi kot odrasli niso večji od
kakšnih cuckov. So črne
barve in so s svojimi dvajset
centimetrov visokimi nogi-
cami prav posrečeni.
Na spodnjem delu pasar)
(tržnice), na križišču dva
poti, baran ta j o ženske i
otroci za peteline. Tehtaj o ji
in ocenjujejo, koliko so vn
dni. Dragi so, kajti to so pete
lini-borci.
Ženske z velikimi slanvi
ki in pletenimi koši na hrbti
si ogledujejo po stojnicah k
in ono, marsikaj si želijo, p
ni denarja. Dekleta se ustar-
ljajo pri stojnicah s kolonsk
vodo in rdečih.
Zanimivejši je pogled u
čepeča dekleta in žene, 1
prodajajo na kupčke zbrani
ga čilija, to je ostri, krati
feferoni. Porajata se dva ei
strema. Na eni strani okrogI
obrazi in značilne pota
nežnega spola, na drugi stn
ni pa pekoče začimbe.
PIŠE:
STANE ŽILNIK
25
Na sejemske dneve je zelo živo
Domačinke z velikimi stožčastimi slamniki
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zal^'
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. uredni*
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marj®
Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Um"1
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov "
vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je ceI:
dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198-CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-l°J