7. številka. Ljubljana, v petek 10. januvarja. XXIII. leto, 181)0.
Izhaja VBak dan iveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-oge rske dežele za vae leto 1& gld., zn pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom računa ho
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfe frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnifitvo je v Gospodskih nlicah št. 12. Upravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Molčanov o Madjarih.
Potujoči BOtrudnlk Peterburškega lista ,No-voje Vremjau začel je v tem dnevniku priobčevati pisma o notranjih in vnanjih odnošajih avstro-oger-skega cesarstva. Pod naslovom „V Vengriji" pri-občuje svoje opazke o Ogerskej, katere je zajel iz občenja v Pešti s prvaki raznih strank zlasti z Ininvi-jem, Abranvem, Falkom, Vamberiem itd. One opazke bo v mnogih ozirih zanimive, zato hočemo priobčiti ob kratkem njih glavno vsebino.
Oni prvaki so zagotavljali, da ni res, kar je nemško časnikarstvo razglasilo, da Madjari sovražijo Ruse. Mnogi so temu dodali: „Mi sovražimo Bamo Nemce." Hkratu so pa trdili vsi, ne izvzemši Iranv-ja, da odobravajo vnanjo politiko Tisze in da tripedalijauco zmatrajo za koristno za Ogersko. Mej prvo in drugo trditvijo — dobro opomni Molčanov — je očividno nasprotje; pa on jih je zategadel tudi povpraševal, če ne vidijo, da je Ogerska sedaj v službi Nemčije, o katerej trde, da jo sovražijo. Večina hotela je to nasprotje raztolmačiti s samimi frazami. Jedini Irany odgovoril je odkritosrčno: „Rusija hoče pokoriti narode balkanske, a tri pedali janca ima moč, da to zapreci." Molčanov se je na to zasmijal. Abranv pa reče: „Rusija molči, Nemci pa nam govore; Rusija molči in mi ne vemo, kaj hoče, dočim Nemci prihajajo k nam s predlogi." Molčanov je na to opomnil, da je nedavno rekel v saboru jeden najgorečnejših madjarskih politikov Eotvos Tiszi: „Če minister naš plaši, da hoče Rusija nas požreti; perspektiva, da Nemci nas po-zobljejo ni nič vaMjivejša in slajša." Szabo in Vam-be*ry rekala sta Molcanovu, ko bi imeli izbirati, ali naj Madjari postanejo Rusi ali Nemci, gotovo bi se odločili za prvo. Jeden poslancev je rekel: „ Ako želi Rusija, da bode Ogerska na strani njeni, naj ruska vlada izjavi ogerskim Slovanom, da naj se ne protivijo madjarskej oblasti." „Pardon," — segel je Molčanov dobrodušnemu razgovarjalcu v besedo — „Rusiji je težko odločiti se na kaj, kajti mi imamo okolu 120 milijonov prebivalcev." „Cent vingt millions", vprašal je prostodušnež, pa je zopet ponovil: „Cent vingt millions". Sploh je Molčanov opazil, da Madjari jako slabo poznajo Rusijo, mnogo slabše nego drugod.
V drugem pismu priobčil je Molčanov opazke
LISTEK.
Slike litovske.
V palači in dvorci.
(ČeSki napisal E. Je lino k, poal. V. Nevin. (Dalje.)
K Sigmuntovki prav tako.
Na obeh straneh panske poti šumeli sta dve vrsti visokih topolov. Brez njih ni nobenega pravilnega poljskega litovskega kota. Po vejah je polno ptičev ščebetavih in skakajočih.
In ti vrsti ponosnih topolov vlečeta so v pra-vilnej črti skoro v brezkončnost, bližajoči si perspektivno bolj in bolj, a tam daleč nekje stavi se jima kljubovalno na pot bela stena magnatskega dvora, katera je pretrgala nanagloma njijino vele-častno vrsto. Tu iu tam dviga se le še kak topol v modro nebo pred uhodom v park ali k studencu. Ali tudi vsak teh topolov dviga se tako pogumno, kakor bi  dobro vedel,   da je v rodu s temi, ka-
svoje o madjarskem parlamentarizmu. Vprašal je opozicijonalce, zakaj napravljajo take škandale v zbornici; zakaj se ne bojujejo proti Tiszi s parlamentarnim orožjem in pozivljejo poulično druhalj na pomoč? Dobil je odgovor, da upajo le s škandali vreči Tiszo, kajti na parlamentarni način je to nemogoče. Ogerski državni zbor ne predstavlja v resnici naroda madjarskega. Volitve vrše se samovoljno. Celo leto pred volitvami se ne izterjavajo davki, po zakonu pa zgube volilno pravico oni, ki ne plačajo davkov. Dogodi se, da na dan volitve odda svoje glasove le deset vladnih pristašev in ako se v pol ure ne uloži ugovor, izvoljen jo oni, za kogar je desetorica glasovala. Nadalje gode se v ogerskih volilnih okrajih vsakovrstne nezakonitosti in nasilja, da le vlada dobi večino. Če bi se volitve vršile zakonito, zmagala bi opozicija. Po tem takem parlament ni druzega nego vladno orodje, ker vlada zmirom more dobiti večina. Vidite torej, da mej parlamentom in narodom ni nikake zveze.
Tisza je skromen človek, zavistne oči vidijo v njem milijonarja, dočim si dosedaj ni toliko nabral, da bi Bi mogel omisliti ekvipažo, hodi peš ali se pa vozi v fijakerji. Aristokracija mu predbaciva, da je skop, ker ne daje dosti gostarij. Ko je povodom razstave dal banket, dal je na mizo Temiš-varski šampanjec, po obedu pa» .icaodke po 3 krajcarje. Pa Ogerska mu bode javaljne zahvalna, ker vse gre nazaj in se bliža bankerotu. Židovi so jo skoro že izsesali. V tej mali državi so se že namnožili na milijon duš, in v samej Pešti jih je do 100.000. Vlada, katera se ravna, kakor jej svetuje in ukazuje krščen Žid Falk, jih varuje. Židje se popolnem pomadjariju, tako najdete čisto madjarska imena, za katera se skrivajo pornadjarjeui židje. Rozgonyi imenoval se je poprej Jakob, Hunyady pa Mojzes. Strašni pečat židovskega pritiska leži na vsej PeSti. Odpirajo se nove ulice, grade velikanske hiše, pa vender se kaže Pešta kot siromašno po-krajinsko mesto v prestolničnej obleki. Molčanov je povpraševal, od kod jemlje mala poljedelska država denar za tako drago obleko, pa Falk mu je odgovoril, da delajo dolgove. In v istiui so posojila in spekulacije diviza Tiszine politike. Delati hočejo dolgove in spekulovati, dokler ostane poslednji groš, katerega ne vzemo židje narodu madjarskemu. Potem pa pride bankerot in konec bode tudi državnej
tere je z vlastno roko v otroških letih zasadil v okolici Varšavskej junaški  zmagovalec nad Turki.
Po takej poti torej in po takih drevoredih dospel sem v Sigmuntovko. Prostorno poslopje, krito z lepo streho, svedočilo je že po vnanjosti, da tu prestopim imovit litevski prag. Prostor pred „palacikom" je bil posut z žoltim peskom in lepo okrašen z dragocenimi skupinami cvetic.
Vse to je delalo nad mero dober utis. Ali kaj je značila vsa unanja uglednost v primeri s tem, kar naj Te iznenadi v notranjosti! Tam pride potnik gotovo — ako mu je le srečna in ugodna prilika — v samo naročje vaškega razkošja in neiz-kaljenega panskega živenja na Litvi 1
Jedva zavije moj voznik iz topolovega drevoreda in zapelje na žolti pesek, spoznal sem, da v teh mestih danes nisem prvi gost. Na desni strani od poslopja stalu je že lepa vrsta vozov, večinoma dobro zaprašenih in tudi zablačeuih.
Ali nisem se temu čudil.
Saj sem vedel, da sta zavila pod ta krov baš na prvi obed k ženinim roditeljem najsrečnejša no voporočenca na svetu.   Stoprv pred nekoliko dnevi
samostojnosti Ogerske. Njeni židje se bodo zopet prelevili iz Rozgonya v Jakoba, iz Hunyada v Mojzesa, pa se bodo preselili na osigurano mesto na Dunaj ali pa v Pariz
Politični razgled.
IU o i r a nje <ležele.
V Ljubljani, 10. januvarja.
O iicni£kotf*cškili pogajanjih nič gotovega ne zvemo. Toliko se ve, da odposlanci obeh narod nostij kaj prijazno občujejo mej seboj. Banketi vrše se drug za drugim in več čaBa posedajo pri dobro obloženi, nego pri zeleni mizi. Tudi baron Schar-sebmid je bil povabd odposlance na banket. Poljski listi bo izvedeli, da se pogajanja vrše proti vsemu pričakovanju jako ugodno, pa vender konečno še ni pričakovati pravega in trajnega uspeha.
Deželni zbor reski snide 80 baje vzlic Češko-nemškim konferencam v kratko zasedanje. To žele Cehi, ker deželni zbor še ni dovolil sredstev za deželno razstavo, ki bode prihodnje leto. Priprave za razstavo morajo se začeti že letošnje poletje, torej je neizogibno, da se snide deželni zbor, da dovoli potrebne izdatke. Zboroval bode pa najbrž le par dnij, ker zakon o ljudskih šolah za narodne manjšine v krajih z meševitira prebivalstvom v tem zasedanji ne pride več na vrsto.
Skupni državni finančni minister baje namerava poprijeti se inicijative, da se v bo«*eii«kej stolici priredi deželna razstava. Ta razstava naj bi svetu dokazala, koliko sta Bosna in Hercegovina napredovali pod avstrijsko vlado in tako dokazala, da ni res, kar pišejo ruski listi o propadanji ten pokrajin.
1 nanje državo.
Kiimki vojni minister jo zahteval, da se mu dovoli nakrat velik izredni kredit za oboroževanje. Finančni minister Višnjegradski se je temu odločno protivil. Konečno sta se ministra pogodila, da se bode zahtevani kredit razdelil na več let. Za letos se je v ta namen postavilo v bndget 50 milijonov rabljev. Vse vesti, da misli vojni minister Vanov-skij dati demisijo, se oporekajo. — Poslednja leta je Rusija zgradila 954 verst strategično važnih železnic, iu 641 vrst je pa položila druzih tirov iia že obstoječih železnicah. Letos bode gradila zopet več železnic in 1734 verst druzih tirov položila.
Vest, da je Rusija poslala velevlastim okrožnico zastiao bolgarskega posojila, ni povsem istinita. Naročila je le svojim zastopnikom pri ve-veleviasteh, da naj dotičnim vladam sporoče nazore ruske vlade o tej zadevi. Kak UBpeb bode imel ta korak, se sedaj še ne ve.   Zatrjuje se pa sedaj iz
prisegla sta si v starej litevskej cerkvici večno vernost — a takih slavuih trenotkov ne skouča noben šlahtski dvor brez velike množice od daleč in blizu zbranih gostov: tu skličejo vse sorodnike in prijatelje in ne pozabijo nobenega dobrega pana soseda. Dveri odpirajo se do kraja in vsak srčno teši radostnim shodom družinskim.
Odveč bi bilo slikati, kuko po mene vsprejeli ti dobri ljudje — dosti bode, ako omenim, da nazvan po samem gospodarji gostom in da sem zato, prestopivši ta prag, postal bog, kakor ostali. Saj veste, da v Poljakih „gost v hiši — bog v hiši". Razen tega vender ne morem tajiti, da Bem nehote mislil, ogledavši se okolu sebe, po vseh prisotnih panah in pauih vsake starosti, da je v tako števil-nej in šumnej družbi — moja skromna osobica skoro od več. Čutil sem takoj, da jim jemljem prostor, kateri je bil že razven tega majhen, in da bode pri mizi še tesneje. Tudi gospodinji dela tak gost tujec skrbi . . .
Ali to je na Litvi tako. Skličejo si sto osob iu ako jim pade še kdo na pot — pozovejo ga tudi.
Carigrada, da Turčija pripravlja noto v tej zadevi na velevlasti Morda je Rusija hotela s svojim korakom le to doseči, da bi turska nota imela večji uspeh. Nemčija, Avstrija in Italija baje neso več jedine glede bolgarskega vprašan a. Nemčija neče več podpirati avstrijske orijentalne politike in se bolj približuje stališču ruske vlade. To se je poka zalo že s tem, da nemška vlada ni dovolila bolgarskega posojila prodajati na Berolinskej borzi.
Ker Sagasta ni mogel sestaviti nove liberalne vlade na Npaiijskeni, pridejo na krmilo najbrž zopet konservativci. Verojetno je, da bode nov mi-nisterski predsednik Canovas del Castillo. S tem bode pa pokopano nameravano u vedenje občne vo lilne pravice. Nova vlada bode pa tudi težko vladala s Bedanjima zbornicama in ja bode najbrž morala razpustiti.
Nasprotniki Ircev na Angleškem hočejo vsekako uničiti Parnella. Ker ponarejena pisma, katera so bile objavile „Times", neso dosegla Bvojega namena, hočejo se poslužiti druzih sredstev. Dobili bo nekega O. Sheo, da bode baje tožil Parnella za radi prešestovanja, ker je baje imel nedovoljeno znan-stvo Ž njegovo soprogo. Mislijo si, če pride do pravde in ne bode mogel popolnoma dokazati nedolžnost, bode moral odtegniti se javnemu delovanju, naj ga tudi sodišče naravnost ne obsodi. Na ta način so bili o svojem času uničili moralno izbornega politiku Dilkeja.
Po poročilih iz Ria de Janeiro so porotniki z desetimi proti dvema glasovama oprostili Adriana de Valle, ki je dne 15. julija streljal na bra/i lifNkega cesarja dom Piedro. Obravnava bila je že dno 23. novembra, a vest o nje izidu došia je pa še le te dni v Evropo.
Dopisi.
Z Jlurskega polja 8. januvarja. [Izv. dop.] Častnim tržanom so proglasili občinski zastopniki nemške stranke v Ljutomeru g. barona Mac-Nevina, c. kr. okrajnega glavarja, v izredni seji na Silve-strovo, povzdigujoč zasluge omenjenega gospoda, ki si jih je stekel s tem, da je s pomočjo okraja in občine Ljutomer pridobil nam prebivalcem na Murskem polji železnico.  Rekel sem, da samo nemški zastopniki, kojih je osmero, so tega gospoda proglasili častnim tržanom, ker štirje zastopniki slovenske stranke, katera reprezentuje veliko večino Ljutomerskega prebivalstva,  neso se udeležili te izredne seje.   Pravi se, da ho bili z drugimi posli zadržani in jeden je celo na to sejo pozabil. No, bodi si, kakor koli. — A Ljutomerski Slovenci si vso to stvar drugače tolmačijo; od njih namreč ne more vender omenjeni g. baron zahtevati, da bi ga VBprejeli kot častnega uda v svojo sredino, kajti vender še neso pozabili, kako se je ta gospod o njih pri zadnji volitvi v občinski zastop izrazil. — Kako pa bi se to zlagalo z njegovim postopanjem proti Slovencem v Ljutomeru, ako bi tudi ti ska-zali njemu to čast ter ga imenovali častnim tržanom? — S tem bi ga bržčas razžalili. — Ljutomerski Slovenci morajo sicer tudi pripoznavati nekoliko zasluge, ki si jih je stekel za železnico, še večje pa so njegove zasluge za povzdigo uemške stranke v trgu samem, ker brez njega bi bila taista že kdaj premiuola.
Kar železnico zadeva, vemo mi Murskopoljci dobro, da je trebalo veliko truda, veliko moči od nekega druzega moža, katerega bi zdaj nasprotua stranka v Ljutomeru rada pri nas Slov ne h črnila s tem, da je naložil okraju in davkoplačevalcem ve-
In pa . . . rekli bi, kaki različni sorodniki snidejo ae pri takovej priložnosti. Sam Bog ve, odkod se to vse njih zbere: prababica, dedček, otec, dve materi, bratje, sestre, bratranci, aestričini, svaki, Bvalcinje, stričnik, stričnica, strine, tete, ujci, tasti, tašče, unučki in unučke. K temu si mislite še nekoliko panov sosedov z okolnih dvorov in še inih prijateljskih ljudij — imenovati jih ne urnem — in kdo si jih tudi pomni ?
Kjer je tak naval gostov in taka ubranost, tam se more vršiti vzajemno sezueuje le nanagloma. S tem ne bodi rečeno, da bi bilo vzajemno občevanje hladno, nasprotno prava prisrčnost pronika vse, katerikoli sedejo za gospodarjevo mizo.
Ali niče8a še nisem povedal o litevBkih mizah. Ne mislite si, da bo litevBke mize le tako in da ne zaslužijo v mojih skromnih slikah posebne pozornosti. 4
Kdor je bil v samostanu pri častitih očetih reda Pavlanov na Jasnej Gori čenstohovBkej, ta dobiva pojem o litovskih mizah. Tam imajo v ogrom-nej sobani tako ogromno mizo, da je ugajala i Švedom, kateri bo jo hoteli odveBti kot plen v Bvoje kraljestvo.   Ali kako!   Takih miz ni mogoče neBti
liko breme. No, brez moke ni pogače. Vsaka reč ima svoje nasprotnike in prijatelje, tako tudi naša železnica. Čudno pa je to, da slišimo od prijateljev večkrat besede: „Da, g. baron to so mož, spravili so nam železnico"; od nasprotnikov železnice pa:
„Toti p.......Kukovec je temu kriv, da imamo
zdaj takšna bremena".
Da je železnica celoti in vsled tega tudi zasebniku, celo tistemu, ki zdaj na njo godrnja, na hasek, pripozna VBak hladno misleč človek izmej nas. Da bi pa bila železnica izključno samo le delo g. barona, kakor si Ljutomerski nemški občinski zastopniki domišljajo, o tem dvomimo. Gosp. baron kot nemški Anglež ima za nas Slovence le malo občutka ter nas zmatra kot stvari nižje stopinje in se hoče s svojim delovanjem samo popeti kvišku. Naš deželni poslanec g. Kukovec deluje za korist našega in tudi sosednih krajev že četrt .stoletja, za kar ga je celo presvetli cesar odlikoval, vender pa nahaja mej nekaterimi zaslepljenci v okraji nasprotnike. Vprašamo zdaj, odkod to izhaja? — Od ono stranke v Ljutomeru, katera je imenovala g. barona na Silvestrovo častnim tržanom.
Notranjskega G. januarja. [Izv. dop.] Pred nekaj časa čital sem dopis z Gorenjskega v Vašem cenjenem listu, v kojem se je gospod do» pisnik pritoževal, radi nedeljskega počitka. Kakor jaz, tako so tudi vsi moji kolegi, to je trgovski pomočniki z največjim veseljem čitali omenjeni dopis, misleč si, da morebiti ti vender stopimo skupaj, ter se pogovorimo, kako bi vender bilo nam storiti, da bi mi vsaj v nedeljo prosti bili. A do tega nismo prišli, temveč utihnilo je kmalu vse, kakor je tudi sploh pri vsaki drugi priliki navada. Jaz, dragi kolegi, ne morem sam doseči, da bi se to zgodilo, ako pa to hočemo, stopiti moramo na noge, ter skupno storiti potrebne korake in se krepko potegniti, da bi vender ob nedeljah vse prodajalnice vsaj popoludne bile zaprte.
Vsak človek je jedenkrat v tednu rad proBt, tako tudi mi ubogi trgovski pomočniki. Saj imajo skoro vsi drugi stanovi svoje gotove proste ure bodisi višji ali nižji uradniki, učitelji, da celo kmet, koji si celi teden žuli roke, v nedeljo počiva, a kaj pa mi trgovski pomočniki? Pač celi teden delamo in ko pride nedelja, ničesar ne vemo, da je to dan za počitek, nasprotno veliko bolj moramo delati in trpeti, kakor navadne dneve.
Iz Idrije 8 januvarja. [Izv. dop.] Lansko jesen sklenila je rudniška godba pod vodstvom g. nadzornika Oppela  prirejati  koncerte  ob zimskih večerih. Veselili smo se tega koraka, kajti s tem nam je bila obljubljena prijetna zabava, katere se pač vsak za lepo vneti človek z veseljem udeležuje. — Iznenadil nas je že kaj obširni vspored, izvrstna izvršitev vseh točk pa je presegala naše pričakovanje. Godba je bila brez izjeme izborna, in zdelo so nam je, kakor da bi godci sami mej sabo tekmovali. Posebno lepi so bili posamični oddelki, kjer sta igrali po jedno ali dve glasbili s spremljava-njem klavirja.   Občinstvo s pohvali ni bilo skopo, svojo zadovoljnost pokazalo je tudi dejanjski, ker imel je koncert za koncertom več gostov. S kapelo moremo biti brez samohvalja popolnoma zadovoljni, in  ne delala bi,  kakor ne  doma, tudi marsikje drugod nikake sramote.   Vsem  krogom  pa,  ki so
niti skozi dveri, kajti delane so na samem mestu. To niso siromaška stalca nemška, marveč mize iz jednega kosa, narejene sočasno s stenami, katere je obklopajo. No, v Poljskej in na Litvi treba takih miz, katerih ne Bpraviš niti skozi okno niti skozi dveri in dajejo okolu sebe prostor toliko gostom, kolikor jih baš krene pod gostoljubne hiše streho. In tako mizo so imeli tudi v Sigmuntovki — pravi oder mej velikani!
Ali zopet bi imel pristaviti, da najkrasneja miza na Bvetu ni gotovo nič napram tej, za katero sem sedaj. To vsaj ni bil majhen val, ki bo je baš na znamenje laskavega gospodarja valil k tej mizi. Oj, kaki različni obrazi in postave, značaji in poklici! Tu je bil tudi sodnik, bil je i maršal. O ostalih, osobito o krasnih gospeh in devojkah, še ne govorim ne. In Šlo je to sedaj prav tako, kakor to pripoveduje Mickievvicz v „Panu Tadeašu" :
„Ze so natopili gostje, postavili se v vrsto;
zasedel prvo meato jo pan K . . .,
po »Unu, Časti, veku odreči so ne more ;
no vender klanja se mladeničem, damam, starcem".
Da, da. baš tako je bilo to. Za tem starim, že zelo sključenim in aivovlasim panom šli so kora-
pripomogli tako izvrstnemu uspehu, bodi izražena odkritosrčna zahvala.
Razen koncertov imeli smo tudi v Čitalnici dve zabavi, namreč sv. Štefana dan in Silvestrov večer, kjer tudi običnega sukanja nesmo pogrešali.
Omeniti nam je še gledišča. Uprizorili sta se dve krajši igri: „Na mostu" in „Visoka gospoda" prevel (zadnjo) iz nemščine g. V. L. Igralo se je, vrlo dobro, in razen starih diletantov omeniti nain je posebno nekaj mladih močij, katerih vatrajnost iu pridnost moramo pohvaliti. Spoznali smo pa tudi, da ugajajo pri nas le bolj šaljivi prizori. Vašemu „Dramatičnemu društvu" bo to tudi posebna skrb, v dokaz temu bo korak, ki bo čez nekaj časa vse popolnoma zadovoljil.
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka »Tržaški mestni zbor in Slovenci", katerega smo doslovno ponatisnili iz nekontlskovane „Ed i d osti". Proti tej konfiskaciji uložili bodemo ugovor.
— (Shod poslancev slovenskih.) Ker se jo od nekaterih gospodov poslancev izrekla želja, da bi se sklical shod slovenskih poslancev tekom t. m., razgovarjali so se vsled vabila klubovega predsednika o tem vprašanji v Ljubljani bivajoči deželni poslanci in so z ozirom na sedanji politični položaj in na kratek čas do otvorjenja državnega zbora sklenili, da se shod sklice ob Veliki noči.
— (Gospod Ivan Macdk,) c. kr. evidenčni višji nadzornik, ostavil je včeraj Ljubljano in se odpeljal na svoje novo mesto v Trst. Pogrešali bodemo tega gospoda, ki že trideset let biva mej nami, kajti s svojim koncilijantuim občevanjem pridobil si je splošne simpatije in bil odličen kot narodnjak in kot uradnik. Naše najboljše želje spremljajo ga na jadransko obal.
— („S1 o venskega Sveta") prva številka 1. 1. izide v ponedeljek. Priloženo ji bode tudi kazalo lanskemu letniku.
— (Osebna vest.) Gosp. Rud. Ulepič pl. Krainfels, deželnega sodišča svetnik pri okrožnem sodišči v Novemmestu, pozvan je v službovanje k deželnemu nadsodišču v Gradci.
— (Šti ridesetlet nico) svojega službovanja praznoval bode v soboto 11. t. m. gosp. Jakob Zabukovec, računski revident pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. Ob tej priliki kličemo še mladeniško čvrstemu slavljencu iz dna crea: „Mnoga leta!" —
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 12 januvarja t. 1. ponavljala se bode opereta „Pot po nevesto" poleg te igrala se bode prvikrat RoBenova veseloigra »Nič otrok".
— (Nedeljski počitek) Da je mnogo naših zakonov le na papirji, to potrjuje naslednja kratka vest, došla nam iz Velč: Zadnjo nedeljo vozili bo vozniki s kolodvora v Zalogu celi dan premog v to v ar n o n a V e 1 če. V nekaterih oddelkih so tudi delavci delali.
— (Za spomenik Husov) nabrali so Čehi v štirih tednih 27.852 gld. 93 kr. Lep vzgled narodne požrtovalnosti.
koma ostali: pani in dame, starši in mladi. Sam gospodar odkazal je mesto z usmevom, gledajoč zmiraj vidno pazljivo, da bi Šel vsak na svoje. To je tako najlepše: mladi k mladim, stari k starin, svobodni k svobodnim, oženjeni k oženjenim. In :o uvrščeuje se mu je dobro posrečilo: vsak je bil očitno vesel svojega soseda ali sosede. Gledaje na VBe to, mislil sem si ničemerno, kaj pač pride na me, b kakim sosedstvom obda mene milostivo nebo? Ostalo je le še nekoliko Btarejih panov strijcev. Tu mi pomiga gospodar laskavo. Tam! Ah! Zopet prav tako, kakor morete o tem čitati v „Panu Tadeašu". In gotovo ne grešim proti vernosti, ako smelo uporabljam besede velikega pevca. Glejte, kako mi je to igralo:
„. . . k damam milostnega, pana je sesti sinel, kot gostu dana mu je prednost ; inej njimi saj in strijčki bilo jo mesto praiuo, da goste novo bi Se pogostilo . .
Tu gospodar, prislopivši laskavo k meni, nagovoril me je s prisrčnim usmevom, naj bi se blagovolil »odpraviti" k sosedstvu. Tudi tu imajo Ženske prednost in morda mi tudi nihče ne bode ničesar oporekal.
— (Tužna vest.) .Hrvatska" piše: »Dr. Fon, glasoviti naš operateur, žalibože je obolio na umu, te je iz Beča, gdje se je nalazio u liečnićkoj ujezi, predan u stenjevačku ludnicu. Njime gubi naš glavni grad daleko u svietu poznatoga vještaka".
— (V Celji) umri je dne 6. t. m. g Miha Putre, umirovljeni ljudski učitelj, v 82. letu svoje dobe Pokojni Putre učiteljeval je dolgo vrsto let v Idriji in v Ljut/ijani in marsikateri čitatelj se ga bode spominjal, čitajoč te vrstice.   V m. p.!
_ (Družbe sv. Cirila in Metoda) »otroškemu zabavišču" pri s. Jakobu v Trstu je imenoval Tržaško-Koparski ordinarijat svojim nadzornikom č. g. Bernarda Severa; onemu v Rojanu pa č. g. Toma Thalerja.
— (Deželni šolski svet kranjski) o d-) edil je včeraj, kakor se nam javlja, da se \se šole Ljubljanske zaprona nedoločen č a s.
— (Na srednjih šolah Ljubljanskih) je hripa vidno napredovala. Na gimnaziji je bilo včeraj 210, na realki 87 boluih dijakov.
— (Iz Trsta.) Zaradi razširjajoče se hripe zaprli so tukaj in v okolici dne 7. t. m. vse ljudske šole Ker je na tukajšnji c. kr. gimnaziji zadnji čas IGO učencev t. j. dobra tretjina za hripo zbolelo; ustavili so danes tudi na srednjih šolah pouk. Poučuje se samo še na laški mestni gimnaziji in realki.
— (Na Koroškem) tudi hripa razsaja. Deželni šolski svet je predvčeraj sklenil, da se v Ce-lovci vse šole do 19. t, m. zapro. Tudi mej vojaštvom je mnogo slučajev hripe.
— (V Zagrebu) se hripa tudi zelo širi. „Obzor" piše, da je 40% prebivalstva za novo boleznijo zbolelo.
— (Poročil) se je dne 8. t. m. v Metliki g. Artur Kuivvald vlastelin iz Šiinnaca, z gospodično Tinko Havnejevo.
— (Vodstvo drnžbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 8. t. m. svojo XXXII. sejo. Navzočni: Prvoraestnik Tomo Zupan. Odborniki: Matej Močnik, Ivan Muruik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik,) Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). Drugi odborniki službeno zadržani. — Prvo-mestnik naznanja, da je IV. zvezek „Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" „Junaki" I. snopič — izgotovljen in da se bo dobival razun pri vodstvu tudi po vseh knjigarnah a) izvod po 25 kr — Blagajnik omenja, da sklepa račune koucem leta; a za preteklo leto so nekatere podružnice še na dolgu, torej jih vljudno vabi, da čem prej dopoš-Ijejo prispevke, tembolj ker redni troški za osnovane šolske zavode zmir rastejo. — Zapisnikar naznanja, da sta poleg že ustanovljenih podružnic Sv. Lenart v Slovenskih goricah in Cerklje na Gorenjskem v osnovi zopet dve novi, jedna na Kranjskem, druga na Koroškem. — Kako so bile rešene tekoče zadeve, vzame vodstvo na znanje. — Luka Svetec in M. Močnik poročata o prošnjah za podporo, ki so bile uslišane.
— (Za Matico Hrvatsko) je skrajni čas upisati se, da bode imenik članov popoln.
— (Društvo s v. Jeronima v Zagrebu) izdalo je naslednje knjige, ki so prišle te dneve
Uklonil sem se hvaležno — a vedel sem se ondaj plemenito. Imel sem sicer namerjeno na Čarobno gospo Bronko, lepo kakor slikica, katera bi bila gotovo še bolj utrdila moje najboljše mnenje o litevskih panah in devojkah, ali videč jo v zaupljivem razgovoru z nekim mladim pauom, odpovedal sem se dobrovoljno ponujenej volitsi, pohitel sem in se zadovoljil s krajem, kamer mi je namignil sosed. Ogledal sem si človeka, kateremu je po mojem pošteuem računauji bilo veliko na tem, ali sedi poleg mene ali ne. Imenovali so ga splošno „pan Gervazij". Umel je govoriti o vsem, o politiki, o poeziji iu lovu. Bil je baje tudi malo literat in naudušen kuhar, katera okolnost mi je dopomogla pogledati vsaj malo v skrivuosti Iitevake kuhinje. Poleg tega bil je znan iz bližine z vsemi in vsakemu mojemu vprašanju odgovoril je skoro uedosežno natančnostjo. Imeti poleg sebe takega maršala in svetovalca, gotovo je tudi ugoduoat.
Ali . . .
n- • • pak moškim dana vodka, ko so sodli, holoduo litovHki molče so slastno jedli . . ,u
Tako pričelo se je gostovanje.      ; (D t)u pij
udom v roke: 1. Danica. Koledar i ljetopis za 1. 1890. Cena 25 kr. 2. Pripovijedke za puk Lava Nikolajeviea Tolstoga II. zv. Cena 20 kr. 3. Dobro diete. Dobar mladić. Dobar muž. Napisao župnik Cvjetko Gruber. Cena 30 kr. 4. Zbirka koristnih pouka u kućanstvu i gospodarstvu. Cena 35 kr. Društvo je slično naši družbi bv. Mohora. Član plača jedenkrat za vselej 5. gld.
— (Prošnja.) Na drugem shodu kranjskih požarnih bramb naročilo se je odboru deželne zaveze kranjskih požarnih bramb, naj omisli bIo-vensk jednoten naslov za besede »prostovoljna požarna hramba" in istotako primeren požarnobram-bovski pozdrav, kakor je uveden pri nemških po žarnih brambah. Zavezni odbor torej uljudno pozivlje vf»e slovenske gospode jezikoslovce ter naj-uljudneje in nujno prosi, da bi nam zglasili v tem oziru mnenja svoja in dotične soveto izvolili upo-slati načelniku zaveze gospodu Fr. Doberletu v Ljubljani
— (Na Krškem) se odpre obrtno-nada-
1 je val o a šola, katero je dovolilo vis c. in kr. miuister8tvo za bogočastje in pouk z odlokom z dne 16. decembra 1889 št. 19334.
— (Nov notar.) Za Tržič (Monfalcone) imenovan je notarjem dr. Anton Ballaben.
— (Z Reke:) Dr. Celigoj, zdravnik na tukajšnji pomorski akademiji, zadel je pri žrebanji srečk „Rudečega križa" 50.000 gld.
— (A k a d. društvo »Slovenija" na Dunaj i) napravi dne 11. t. m. svojo šesto redno sejo s sledečim dnevnim  redom:   1. Čitanje zapisnika.
2 Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: Knauss Restauration „zum Lothringer" Kohlrnarkt I. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovenski gostje dobro došli. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Narodna čitalnica v Kamniku) ima dne 12. t. m. svoj redni občni zbor s sledečim v8poredom: 1. Nagovor podpredsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev dveh pregledoval-cev računov. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamični predlogi in nasveti.   K obilnej udeležbi vabi
odbor.
— (Odbor Bralnega društva v Dolu) vabi p. n. gg. društveni ko najuljudneje k letnemu rednemu občnemu zboru dne 12. januvarja 1890 ob
4. uri popoludne z naslednjim vsporedom:  1. Nagovor predsednika; 2. poročili tajnika in blagajnika o letnih računih; 3. volitev novega odbora; 4. posamezni predlogi in nasveti, mej drugim o stauo vanji društvenem in o društvenej zabavi
— (Novomeška čitalnica) priredi v nedeljo 12. januvarja 1890. na korist »Podpornemu društvu slov. visokošolcev na Dunaji" gledališko predstavo: Drugikrat: »Deborah". Narodna igra v 4 dejanjih. Spisal dr. S H. Mosenthal, poslovenil Fr. Cegnar. Začetek točno ob polu osmih zvečer. Ustopnina: Sedež po 40 kr., biljete za stoječo po 25 kr., dijaški biljeti po 20 kr. Sedeže prodaja iz prijaznosti g. Krajec v soboto in v nedeljo do opo-ludne. K obilni udeležbi vabi odbor.
— (Pevsko društvo »Zarja") v Rojanu vabi na domačo zabavo, katero napravi v dvorani gostilne gosp. Matije Bole v Rojanu v nedeljo dne 12. januvarja. Uspored zabave: 1. Jenko: »Naprej", orkester. 2. Volarič: »Za dom", poje zbor. 3. Nedved: »Moja rožica", čveterospev. 4.Preširen: »Nuna in kanarček" izvršujeta dve petletni deklici.
5. * * * »Potpouri slov. napevov", orkester. 6. Kocijančič: »Vse to", poje zbor. 7. Gregorčič: »V pepelnični noči", deklamuje gospica I. F. 8. Mašek: »Pri zibelki", čveterospev. 9. Godba. 10. Bleiweis: »Domači prepir", igra, izvršujejo domači diletantje. 11. Lisinski: „Plovi, plovi" osmerospev. Ples in proBta zabava. Začetek ob 5. uri popoludne. Ustopnina 30 kr. za osobo brez izjeme. — Sedeži po 10 kr. Radodarnofiti se ne stavijo meje.
— (Na P tuj i) razpisano je mesto c. kr. notarja.
Telegrami »Slovanskemu Narodu":
Dunaj 8. januarja. V včerajšnji češko-nemški konferenci stavil je Gauč glede šolskega vprašanja predlog, katerega so pa Nemci, kakor tudi Čehi odklonili. Govori se, da se Staro-Čehi nemškim zahtevam nečejo udati, zato se pričakuje, da se bode pri jezikovnem vprašanji konferenca odložila. V današnji seji, ki je pričela ob 121/« i" trajala do 4ya popoludne, zopet ni bilo ne Matuša ne Clama. Prvi ^utegne do jutri ozdraviti, poslednji pa še biva
na Češkem. Nadaljevalo se je danes in končalo posvetovanje o šolskih zadevah, potem pa pričela razprava o deželnem  kulturnem svetu.
Dunaj 8. januvarja. Podmaršal Arlow in polkovnik Einem dobila sta dopust, polkovnik Schreml pridodeljen je vojnega ministerstva prezidijalneinu uradu.
Berolin 8. januvarja. Na javnih in na mnogih zasebnih poslopjih vise črne zastave. Sočutje je splošno in odkritosrčno. Vsled tega žalnega dogodka pa kupčije veliko trpe. Dve zimi že ni bilo na dvoru plesov, sedaj pa zopet odpade dvorna sezona. Tudi veliko zasebnih veselic je že odpovedanih. Dvorna žalost napovedana je na tri mesece, deželna žalost pa na šest tednov.
Madrid 8. januvarja. Govori se, da bode zbornični predsednik Alonzo Martinez dobil naročilo, da sestavi kabinet.
Dunaj 9. januvarja. Nadvojvoda Albreht izročil je županu v podporo obrtnih bolniških blagajnic 4000 gld. Mestni zbor izrekel je svojo udano zahvalo na tem darilu.
Dunaj 9. januarja. V današnji seji generalnega sveta avstro-ogerske banke predložil se je bilančni sklop za 1. 1889. Vsa dividenda znaša 43 gld. 50 kr. (7 74°/0), torej spada na dražega semestra kupon 28 gold. 50 kr. Obe državni upravi sta pri dobičku udeleženi z 232.974 gld. 40 kr.
London 9. januarja »Times" in »Standard" jako ostro kritiku jeta rusko okrožnico glede bolgarskega posojila in trdita, da je popolnoma neopravičena. Bolgarska Berolinske pogodbe v resnici ni rušila. „Times" opažajo, da bi Rusija ne smela ugovarjati proti podpiranju bolgarskega posojila na Dunaji, ker je v Parizu skleneno srbsko posojilo ne lo podpirala, temveč zanj uprav jamčila. „Standard" misli, da bi od strani Rusije bilo brezuspešno, ko bi Bolgarsko ali pa prijatelje Bolgarske pozvala pred evropskega mnenja sodišče. V tega sodišča očeh kriva je Rusija, ne pa Bolgarska.
Madrid 9. januarja. „Epoca" javlja, kralju je mrzlica odjenjala, ko so mu dali kinina.
Madrid 10. januvarja. Po najnovejših poročilih imel kralj od poludneva naprej hujšo mrzlic.*, katera je pozneje odjenjala, vend.r se opaža, da so moči zelo oslabele. Ker se poleg kraljeve utrujenosti opažajo tudi prikazni refleksa, se je bati, da je tudi življenje živcev prizadeto. Ministerski svet je sklenil, postopati tako, kakor da bi kabinet ne bil dal ostavke.
London 10. januvarja. »Standardu" se brzojavlja iz Lizbone: Portugalska dovolila, da se bodo, kakor je Angleška zahtevala, oborožene čete s prepornega ozemlja umaknile.
Bazne vesti.
* (Kralj š panj s k i) je bil zadnje dni močno zbolel za hrpo. Sedaj pa baje ni nobene nevarnosti za malega bolnka. Sicer so pa za hripo zbolele vse knezevske osobe španjskega dvora. Kraljica regentinja in hči njena, iufantinja Terezija, sta tudi oboleli. Ravno tako so za hripo zboleli uadvojvodinja Riiner, in vse dame njenega sprem-Btva. Nadvojvodinja je šla namreč v Madrid pohoditi kraljico.
* (Sloveča Madjarka.) Dae 5. t. m. umrla je v Budimpešti udova Janeza Bohusa v 87. letu. Starka ie igrala veliko ulogo v ogerskili bojih 1848. in 1849. leta. Kot posestnica gradu v Vila-gosu je gostila Gbrgeva. V pričo nje se je Gorgev pogajal z Rusi in sklenil pogodbo. Sedela je pri poslednji večerji mej G6rgeyem in ruskim posredo valcem generalom Solovom. V šestem desetletji sedanjega stoletja si je jako prizadevala, da z lastnimi darovi in z nabiranjem zboljš.i kolikor moč usodo političnih ujetnikov v ogerskih in avstrijskih ječah. Njen sin Sigmund je član gospodske zbornice in upravni odbornik avstroogerske državne železnice, Ladislav pa državni poslauec. Prijateljstvo z Gorgeyem skleneno v Vilagosu |e pa privelo do tega, da je jeden njenih sinov vzel v Celovci rojeno Gbrgevevo hčer Berto Sinovi ujeui nameravajo izdati jako vnžno memoire matere svoje.
* (NaMoldavi se je led udri.) Trgovski akademik Miha Nenadovie iz Belega grada, inedi-cinec Ivan Milić iz Kotora, Oskar Vdvarskv iz Prage in skladatelj Ivan Ivauisovič s Cetinje so se dne 2. t. m. drsali blizu Prage po Moldavi. Led se jim ie udri. Ivanisovič je prišel pod leti in utonil. Pokojnik je dobival podporo od črnogorskega kneza, da je mogel studovati. Drugo so pa dva duinarjn iu  jeden tesar izvlekli iz vode.
Litici dobro začelo. lSletni dijak višje m. se je pa zaklal
se je potopila.) potopila se je na pri Freenansu. Od
* (Ce aar i n starinar.) Znano je, da je bil pokojni nemški o-sar Viljem jako varčen. Pripoveduje se, da ga je sluga nekega jutra, ko se je oblačil, opomnil, da bi že bil čas, da si kupi novo suknjo. Denar je dobro ogledal suknio, potem pa vprašal, koliko bi starinar dal zanjo. „Tn tolarje", odgovori sluga. Cesar hitro izvleče iz žepa tri tolarje in jih da slugi rekli: Tu imaš tri tolarje, iu sedaj bodem vender ainel rukuju še nekaj časa nositi".
* (Več Štrajk o v pričakovati) je v Budimpešti Strojevodje po tiskarnah zahtevajo povišanje plače, l(JOO mizarskih pomočnikov tudi ni zadovoljnih s sedanjo plato.
* (N o v o 1 e t o) so je v Dne .'{. t. m. se je zastrupil realke Oton Flachl, dne 4. t, bančni uradnik Anton Luger.
* ( L a d i j a z m o š t v o m Avstrijska ladija  „l'i ovinenza" potu iz Carigrada v Marseille moštva se ni nobeden rešil.
* (S 9 6 leti v ječo.) 96letul Jakob Hoch reiter iz Beruhardschlaga na Gorenjem Avstrijskem je prišel dne 17. septembra k posestniku Simonu Leitnerju v Goldvvortlui, da od ojfgtt kupi konja. Rekel je, da je se! (pot) iz Obervveissenbacha in da ostaja v gostilni „Stadt Budvveis" v Uifahru. Pogodila sta se za ceno. Gl goldinarjev bode dal za konja. Šest jih da precej, o5 jih pa plača dne 8. oktobra v omenjeni gostilni v Uifahru. Omenjeni dan pa kupca v omenjeno gostilno ni^bilo. Ondu je kmet zvedel, da starec ni sel, in da nič nema, da ga je torej osleparil. Kmet je stvar objavil sodišču in je bil v Linci OOletni starec obsojen v 6 mesečno ječo.
* (Od krznar j a do učitelja.) V Velikem Varadinu je bil učitelj iz Tamasdio Aleksane Sze-hely obsojen v triletno ječo, ker je streljal na župnika, s katerim je bil v vednem prepiru Preiskava je pokazala, da je zločinec bil sprva krznar, da si je pa vedel s ponarejenimi papirji pridobiti učiteljsko službo.
* (Za Silvestrov večer) naročil je nek gospod pri nekem Berolinskem sladščičarji, da naj mu speko torto za pet mark za izvoljeno njegovo in je izročil mali zamotek, katerega naj zapeko v torto. Njegov nalog so je hitro zvršil. Ko je zvečer pohodil izvoljenko, je že imela torto na mizi. Gospodična je bila nevoljna, da je torta tako majhna in je častilca kaj hladno vsprejela Rekla je celo, da torte ne mara. Gospod sedaj vzame nož, proseč gospodično, da kos torte sebi za večerjo odreže. Izreže zamotek iz torte in ga odpre. Pokažejo se lepi iu dragi uliani, kateri so bili namenjeni, da bodo krasili ušesa lepe Marjetce. Gospod je uhane spravil, hladnokrvno 3« priklonil in odšel. Zastonj ga je klicala nazaj, kajti ni je hotel slišati.
* (Roman neke devojke) Pred kacimi tremi leti zaljubila se je mlada devojka j ko bogate rodbine v Brescii Elizabeta Arrivabene v nižjega uradnika tamošu;e preture Ernesta Fenilija. Rodbinska razlika mej bogatim dekletom in ubogim kanclistom bila je prevelika, da bi bili mogli sta-riši njeni kar v zakon privoliti. Nazadnje so stariši le privolili hčeri, da ga vzame, ko se le ni dala pregovoriti, da bi ga poza': = i*.vi ie praznovala jako slovesno. Dhtj•> ;š. mlada dvojica uživala srećo S -;\t dene mrtvoud, ona pa potem rtileri Bece je pa devojka zopet dob. i rw miBli odreči Bvetu in stopiti v MiM
* (Samoumor zaljublje Te dni so našli blizu Dunaja  truj , - . Ijencev, ki sta se ustrelila s samokr«:-setletnega zavarovalničnega  uramika Maksa [/vfta in gospodične Emilije Gruhnert. Ona
časa guvernantka, poslednji čas  pa 1: *-.*«.-.
sta že precej Časa zaročena.    Ker ko m    h up .«
gmotne razmere vedno bolj na slabo obračale i r.
'..t
duo, da bi ■fatbi za->z *.ri me-•. >.^;&; se • T;r.nu.
~ )
bilo upanja, da bi se mogla vzeti, sklenila sta si vkupe končati življenje.
. 7v Vabilo.
r ,;_^vj       Gospodje člani čitalniškega pevskega :> zbora naj izvolijo udeležiti se polnošte-"J       vilno pevske vaje v petek dne 10. t. m. z ozirom na potrebne priprave za postne ^"•V^ besede.        Čitaluiški pevski odbor.
„LJUBLJANSKI IW
/.:» vNf leto {rl«l. 4»60: »a pol letu gld. 9.801 um ćeirt leta gld. 1.1,1.
l.otei-ijiie mrečke 8. januvarja. V Brnu:       19,     59,     79,     72, 86.
8. januvarja.
Pri Nlouu: Kern, Lusatto i/. Trsta.  — Puehir.ger, Plan, Spitzer, baron Firrpiet l Dunaja. — Haller iz Šmihova.
— Jerše iz Dobovca. — Matček ii ttt Vida. — Zupan iz Vipave.
Pri Alnllei: Feistritzer s Trga. — Finger iz Prage.
— Horovitz z Dunaja. — Viesoiibergor iz Kočevja. — Lokatel* ll Veliko Kaniže.
Pri Bavarskem dvora : Stritof iz  Starega Trga.
— Tekavc iz Kranja.
3JuirRi so v Uubljaill:
V dežel n o j bolnici : G. januvarja:  Martin Podlipec,  delavec, 26
jetiko
7. januvarja: Ivan denjeni jeter.
let, za
Longika, krojač, 35 let, za spri-
Meteorologično poročilo.
c p	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-   j Ve-peratura trovi !	Nebo	Mo-krina v tnm.
8. jan.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvećer	751*6 mm. 740-2 inni. 749-4 mm.	—6 8° C brezv. —3 6° C al, zah. —5*6° C ! brezv.	megla d.jas. d. jas.	0 00 mm.
d   7. zjutraj •2,1 2. popol. at \ i*, zvečer i		748-2 mm. 748*6 mm. 748-5 mm.	1 —7-2° 0 ; brezv. —3*2° C brezv. —2*0°0 (brezv. . 1	megla megla megla	0 00 mm.
pod
Srednja temperatura normaloin.
-5*3° in —4 1°, za 2-7° in 1*5«
Izkaz avstro-ogerske banke
7. jaiiuvarja 1889. (Izviren telegram.)
Prejšnji teden
Bankovcev v prometu   430.851.000 gld Zaklad v gotovini .   .   241,595.000 „
Portfelj...... 166,013.000 „
Lombard..... 34,529.000 „
Davka    prosta ban-
kovćna resorva .   . 15,223.000
(— 3,827.000 gld.) (+ 149.000 „ ) (—13.868.000 „ ) (— 2,166.000   „ )
(+ 3,201.000   „ )
ID-cLz^ajslsei "borza,
dne* 9. januvarja t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
. včeraj — dane«
Papirna renta..... gld. 86 75 _ gld. 87*—
Srebrna reuta..... „ 87 40 _ 87*55
Zlata renta...... „ 109 60 _ " 10975
5°/„ marčna renta .... „ 101 65 — " io'r70
Akcije narodu«; banke   .   . „ 928 — — 926*—
Kreditne aketjo..... „ 324 50 — 8ft9*76
[-"»"'Ion........ „ 117 65 - „ U7-70
»rebro........ _■__ _ _._
Nnpoi.-»si«/, - .,.8i
u. kr. cekini......                           n      fv5«i —   B fV56
Nemške marke.....%     s? .".o —   B    57 52«/
4°/0 državno srećke iz 1. 1854      '250 gld. 132 gld. 50 kr.
Državne srečko iz I. 1864             100   „ 173 „   50 n
Ogerska zlata renta 4°/()....... 100 30
Ogerska papirna renta 5°/0...... <18 95
Dunava reg. srećko 5°/0  .      '.   ' pio gld. 122 \   60 l
Zemlj. obć. avBtr. 4V,70 zlati zast. listi .   . 116 „   75 „
Kreditne srećke......100 gld. 181 „   — „
Bndolfove srečke.....                       10 19 75
Akcije anglo-avstr. banko   .   .     1 »20   „ 151 20
Tramiuway-društ. velj. 170 gld. a. v.. _ _ _ J)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Blodne duše.
J. "i O 2TZTL CL ZLI.
Češki spisal Vucslav Ueueš>TfebizMkv. Preložil Ivan Ciurnlk. — Mala 8°, 523 stranij. Cena 7» Ur., po pošti SO kr.
Gostilna v najemi
Od sv. Jurija naprej odda se gostilna pri M£lbertu'» v ]>olcnji Šiški v najem. — Pogoji: pridnost in zmožnost položiti varščino Na-drobneji pogoji pri posestniku
Tosip-ul "Vodnikiu
(20—1) v l>ol. Šišlil.
nvrisici, pošten
trgovski pomočnik
z dobrimi priporočbami in dober  prodajalec vsprejnie se takoj. (17—1)
Jos. L. Jaschke v Trbovljah.
1
so se vselej sijajno osvedočilo pri zabattaujl 01«»-vcšUt'Kit telesa« xlavol»olii, navalu krvi, otrpnenlb 11 lili, Nkaienem *%elo«lei9 po-lnaujkauji slasti <lo jedlj. Jetrnih in obitit-11 i Ii bolezulli in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamnb toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo SI kr., jeden zavoj s 6 škatljicami i iglu. 5 kr.
Prodaja (1038—4)
* lekarna Tmkocz;^ zraven rotovža v Ljubljani. j/3V Razpošilja 3e viak dan ■ prvo pošto.
VIZITNICE
priporoča
v Ljubljani.
Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkoczv ja, deželna lekarna, Sackstrasse.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. Frančišku", (ob jedneui kemična tovarna), V., Hunds-tburnistrasse 113. (1035—4)
Dve hiši na prodaj.
V Slapah pod Ljubljano, blizu papirnice v Vevčah, prodam svoji hiši št. 2 in 17. V hiši št. 2 je stara gostilna in je pripravna tudi za vsako drugo obrt ali kupčijo. Pri obeh hišah je zemljišče, katero se tudi ob jednom proda. — Natančneje pove
Jn/ziez: < jI 1*11111
(13—2) v Slapah št. 17.
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu",
VIII., Josefstiidterstriisse 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „pri ltadec-kijii"1, III-, Itadetzkyplatz 17.
Nepresegljivo za zobe
jo
I. salicilna ustna
voda
aromatična, upliva okrepoeva-joče, zabranjuje gnjilobo zf>b ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II. salicilni zobni
prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajoće terohranuje zobe svetlo bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna Trnk6czy
v Ljubljani
zrefven. rotovža.
&B¥~~ Zunanja naročila so s prvo pošto razpošiljajo.
prodala
PAVEL SEEMANN v LJUBLJANI.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskaru
*L
73