Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien V Gorici, 5. maja 1876. TedaJ „SoSau izhaja vsak fietvrtek in velja 8 poSto prejemaaa ali v Gorici na dom-poSiljana: Vse leto . . . .' . f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 <3etvrt let* -.... » 120 Pri oznanilih in prat tako pri „po-slam'eah" se plaeuje za naradno tristop no vrsto - 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 2 „ Za Teie Lrke po progtoru. Glasil© slovenskega politi&iega dnistva gwilkcga ssa lirambo narodnili pravic Posamezne glevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici bh'zo „treh kron". — v Trstu v tobakarniei „Via della ca-senna 60". NarcCnina in dopisi naj se blago--voljno piSiljnjo pod -naslovom: Viktor DoIaiii'c v Gorici. — Rokopisi fie no vrafajo; dopisi nnj se blngovoljno fran-kujojo. — Delalcein in drugim nepre. mojnim se narocninaaniia, akoge ogla-sc pri urcdni&tvu. Uditeljska pripravnica v Kopru. Mnogokrnt so se ti^e odprll predali naScga Hsta poro&lom razlicncga zadtzaja o Koperskem uciteljiScl Ker js ta zavod tudi za na§o dezelo jako vazen in ker na cui strani obzalujemo, da uam ga je nemila osoda odnesla iz Gorice, na drugi strani se panadc-jamo, da nam ga fcta osoda, skesaua, zopet v naso sredo premesti, vtegue marsikoga in menda cold ve-Lino naSih p. n. Citateljev zanimati, kakosodijo otem uciliSci nasi sosedje v Istri. Tu objavljamo uajmero-dajnejSi glas Istcrski, glas tamoSnjega dezelnega od-bora, kateri je o tej zadevi Goriskemu dezelnemu od-boru pred zacetkom zadnje zborove sessije tako-le piss;l: w „Zalibog moramo kot resnifino potrditi govorico in to, kar je casopisje pozvedelo in objavilo o nepra-vilnostih, ki se gode na c. k. ueiteljski pripravnici v Kopru. Dognano je namreft, da niso italijanski, sloven-ski in ilirski razdelki pravilno tako loct.-ni, da bi bil vsak za so posi-ben paralelen tecaj • posebnimi kvalifikovauinii ucitelji in da bi se na vsakem teh te-cajev predavali vsi predmeti v doticnem naroduem jeziku: eden nedavuo imenovan glavni utitelj in sicer ucitelj kmetijstva. ne zua prav nid italijanskega, pa tudi ucitelji, kateri poducujejo na slovanskih dveh razdelkih, niso vsi sposobni za podufievanje vslovenftkem naretji, v katerem bi moral! predavati. Ce sodimo po fetevila glavnih uOiteljev, kateri podufiujejo na obeh teh razdelkih—in so samo fetirje docenti—pozdeva se, da sta ta dva razdelka Se manje lofiena nied seboj, nego je italijanski od njih. Kekatere predmete pa predavajo v nemSkem je-ziku skupno za dijake vseh treh razdelkov. Tako po-dufievanje se polagoma Siri v vi§ih razredik tako, da m v Cetrtem in zadnjem razredu preparandije ti2e iz-kljueyivo nemSko podufiuje, kar dokazuje nadaljni uC-ni mitt. lijvrievaje te naredbe se s prva niti ozirali niso na dejanske razmere lole in dijakov, to je na to, ko-liko znajo n«m§kega jezika. Se le po dvamesedniin obotavljanji in ko sta dva izmed bolj§ih italijanskih dijakov detrtega leta, tukaj-inja delelana, napovt:dalav da hoCeta izstopiti, kar sta pozneje tudi storila, ker nista bila kos novira, nepri-cakovanim zaviram, kcje jima je stavil hipoma spre-menjen uim jezik, spoznaii so, da treba stvari zasuk- LISTEK. „JugoslaveiiSki Stenograf.** Tako se zove list, kateri izbaja od meseca fe* bruarija t. 1. v Zagrebu; vsak dnigi mesec pride ena §tev. na dan in stane za vse leto gld. 1.40. Do sedaj ste zagledali dve §tevilki beli dan. sSo6aa nij Se o tem listu niL omenila, zato bodi meni dovoljeno, da izpregovorim nekoliko besedij tukaj o njem. Jugoslavenski Stenograf ima nalogo Siriti Jugoslav, stenografijo ali tesnopis mej svet. V ta namen prinasa sestayks, tikajoCe se stenogranje; zajedno ce prinasati tudi biograiije za stenografijo zaslu^enih moz in tudi za dostojeu jjistek* z zabavnim sedrzajem hoCe skrbeti njegov urednik* Urednik BJug. St.a je g. Anton Bezen§ek, filo-20f v Zagrebu in zajedno ucitelj stenogranje na za-grebackej gimnaziji in u&tejjski pripravnici. To je oni Bezenlek, katertga poznamo u^e mi Slovene! po njegovih izvi*stnih novelah in spisih v „Zoria in dru-god; — to je prav tisti domoljuben mladenid, kateri je bil oMvel oWe — dijaSko besedo v Zaki na Sta-jerskem pred dvema letoma in ki je znan slov. svetu po svojih sentimentalaih pesnih, (Boleslav, A. B., Bu-kovski Tone) po svojej „Steuog. Ci^anki" ltd. Pisa-telju teh vrstic, kateremu je Caat, da sme imeaovtia niti, ter so v cetrtem letu vvi'^li, pa le izjemiio in samo za letos, zopet italijansko poduicvanjo. Po novejfti wsti, kntcro je priobCil nek Koperski lokalcn list, pozvedamo, da m j«; ta preiuemba znrad cnakih «zrokov dclotua tudi na ni^e tti italijansko razdelke raztegnila. V istem ucnein naci'tu, kateri se toliko trudi na korist nemSkega jezika, pogreSamo tudi, da bi bilo ka-kor si bodi prcskvbljeno y,a to. kako naj bi se mogli djjaki nauftti tudi drug deiclnf jezik, kar bi posobno uftiteljem kmefkib sol v naj vcfiih kvajih jako tigajalo, Mogofie, da obstoji v ta nainen katem druga, podpi-sunenm odboru neznana naredba, koja zadostujc kako drugaLc ve6 ali matij primeruo in pravilno omeiijcni potrebi, SlednjiC noma uCitcljska pripravnica za ilirski raz-deltsk nobene vadnicc; slovcusko vadnico pa oblskuje-jo, ce 6U10 prav poduCeui, samo trijc Solarji, kateri; He jim je komaj posrecilo nabmti, dva vniestuin ene-ga v okoliei. Ufiiteljsko osebjc je sestavljeno k H oseb so za-0asnim ravnutoljcm in katehetom vied. Po nadrob* no;ii razkuzu drzavuoga pvoraCuna za tekoCe leto, ko* jega ste potrdili obo" drzavni zbornici, li pa morali biti namc^eni na ucitelji^i: en ravnatelj, oscm naduCi-teljev, devet uciteljev za vadbq in trije podueitelji— in po vrhu Se katebet. Po tem lakem jilt nianjka SeJ en nadufitelj in devet nied uftit^ji in poducitelji. Tako osnovana ueiteijska pripravnica se nikakor ne zlaga se zdravimi pedagogieuimi naCeli; ona je v nasprotji s cleni 2. 7. 8. 9. uvoda k pravilom za uei-teljske pripravnice od 2G. maja 1874 stev. 7114 iii tudi s |§. 3. 4. 20. pravil samih; v naroduem oziru ^ali temeljne pravice drzav\janovvprimorskihdc2elali; in slednjic tudi ne zadostuje namenusvoje ustanovitve, kateri je, ali bi moral vsaj biti: da pripravlja bodofe ufiitelje, s posebnim ozirom na naiodne potrebe, 2a ljadsko podufievanje v istih dczelah. Za to se je bati, da ueiteljski kandidati, na tern ueiteljiSei iz§o!ani, tudi ee bi jim morda ne matijkalo znanstvenih in prakticnih znanosti, ne bodo znatf jasno in toCno razlagati svojih misli v jeziku, v kater»;m bodo morali na ljudskih Solab podu^evati, ampak da bodo k Yeceniu v dijalektih jeeljali. Za zdaj je naprosil podpisani odbor Istrske dr-2avne poslance, da napnejo, kedar se zopet na Dunaj povrnejo, vse zlle pri Nj. E. gospodu ministru za javni uk in ce treba tudi v drzavnem zboru, da se g. A, Bezen§eka svojega najiuthnnjega prijatla, je te§ko kritiko pisati 0 „J. Sten.*; zato raji navedem besede, katere sSlovenski UCitelj" pi§e 0 „Jugosla-veuskem Stenografu". „Ucitelj" pravi: nJugoslaveu* skega stenografaa 1. gtevilka dopala se je nam po vsem in cel6 na§e pridnkovanje presegla. G. Bezen-sek, njegov urednik, ume svoj predmet, ume jugo-slovanska narecja, ume vteb narecjih tako razumljivo pisati, kakor je namre5 zdaj pokazal, da je se svo-jim rStenografomu vsem domoljubom, osobito pa pri-jateljem hitropisa jako vstregel, itd. „Jug. Sten." ima nekoje sestavke pisane v lir-vatskem, nekoje pak v slovenskem jezici. Sestavek „Jugoslavenska stenografija" pak, t. j. podueevanje v stenografiji, kateri se bode nadaljeval skoro gotovo po vseh listih, pisan je v hrvatskem i slovenskem jeziku. „Jug. St." je po mojem inenenji list, katerega bi se morali naroCiti ne le oni, ki se foo;;ejo izuriti v stenografiji, tej lepej i koristnej vedi, nego tudi oni, kateri si bote" po lehkem potu prisvojiti hrvascine ili slovenscine. Sestavki so pisani v tako lepem, korekt* nem jezici, kakor zainore pisati le slov. spisovanja tako spretno pe.r6, kakor je BezenSekovo. Urednik „Sten.w, da si §e celo mlad, ureduje list ipaktakoiz-vrstno, da bi tako bilo jedva mogocc veScemu mozu, in ba§ radi tega je vse Jugoslavene se svojini listom prijetno knenadil. Kakor sem uze povedal. zagledala sta do sedaj % lista „St,* beli dan; prvemu listu je sledecl ssder- podcli uciteljski pripravnici v Kopru taka notranj" vredba, kakorfina se bo vjemala s postftvnimi doloft-bitmi in be zadostovala tudi v narodnom o«im dejan skim potrebnin mile deceits Nenriclua se ima po vsakem naLinu vtesniti v nteje obligatnega predmcta, in ker je zelo te^ko in skoro da ncuiogoco, da bi se na enem in istem ufii-Mm dijaki z uspekom pripravljnli za uditelje ljudskih Sol v treh razlicnih jezikih in ker dopuleajo poprej omenjena pravila za ufciteljske pripravnice, da so smejo dijaki samo v dveh jezikih pripravljati, dokrio se ne» obhodna potreba, da se v Gorici ssopot ustanovi mozko ucitelji»Y:e, loieno v italijanski in slovcnski razdelok. Odbor si bo prizadeval, da se v tern zinlslu iz-razi tudi de^elni zbor v prihoduji sessiji. Ako se slavni dei odbor Goti^ki xlaga k mne* njem Istorskega odbora, bi bilo jako ^eleti, da naprosl tudi tainosnjo In tdolko dr^avne poslancu, naj sode-lujojo 'i iBterskimi v dosego isfcega namnna; naj nil* mysu je pa potrebno, da sta oba dezolna zbora po-polnoma slo^na v svojih prihodnjih zahtevah. Zato xeli podpisani odbor pozvodeti ninenje slav-nega odbora 0 tem, kako naj bi se tako slozno po-stopauje zagotovilo; in ker je prevideti, da morda ne dosc2cmo vsega tega, kar bi deielna zbora zahtevala, bo podpisani odbor z radostjo sprejei poro5ilo o tem, kar bo spoznal slavni odbor zapoceti v brambo na-rodnega principa, kojemu preti nevarnost in v inte-ressu ljudskega poduka8. Tako govori Isterskt de^elui odbor in naCeloma mu moramo pritrditi, akopram se nam pozdeva, da tti vse cisto zlato, kar se sveti v njegcvem dOpisu 0 slovanskib razdelkih Koperskega uciteljiSCa; maiiveft sodimo, da mu gre le bolj za obrambo italijanskega na-rodnega principa na tamo§njih Solah in da bi kaj rad izbacnil iz Istre vse slovanske smeti, katere so mu bile do zdaj —r to sklepamo lahko po vseh njegovih do dan danes jasno in nejasno razodetiU name-rail in te^njah — se vedno na potu. Vsakakor pa 2elimo prav iskreno, da se vlada vda sldepu oziroma proSiiji nasega dezelnega zbora 0 tej stvaii in da zopet premesti ucitcljsko pripravnico v prijazno Gorico, katera daja enakim zavodom gotovo uljadnejSe in primernejge zavetje, — nego ji mora dajati katero koli mesto v sosedni Istri. zaj: Nasim p. n. Citateljem (spis brvatski); Franjo Ksaver Gabelsberger (spisal Boieslav Bukovski, spis slov.); Jugoslavenska stenografija (pi§e Ant. BezenSek, spis hrv. in slov.); Stenografija i na§e javno zboro-vanje (Lj. T., spis hrv.); Kimskemu stenografu (pesen, poslovenil A.B.); Knji2evni oglas (A. BezenSek, hrv.); Glasnik (didoma slov., deloma hrv.) Priioga (litografi-rana, 4 str). Drngi list nl. St." ima poleg lit. pri-loge, katero spisnje Bezen§ek, te sestavke: 0 steno-graficnem dra§tvu (spis hrv.); Ignacij Jakob Heger (sp. slov., Boieslav Bukovski); Jugoslavenska stenografija fdalje); Stenograf u parlamentu (spis hrv., Pr. V.); Glasnik (deloma slov,, deloma hrvatsko pisan); Listovnica uredniStva; Objava. V tej „Objaviu naznanja g. Bezen§ek svojim Li-tateljem da odpotuje s I. majem iz Zagreha v Prago in Dra^dane, kjer bode raz§iril svojo znanost v stenografiji. Glede tega piSe on te lepe besede, ki tako lepo kazo njegovo ljubav do jugoslovanske stenogra-fi(Sne umetnosti in navoda. „Odpotujemtt, pravi, „za nekoliko mjeseci u Prag in Dra^dane, da se koliko moguce usavr&im u svom prcdmetu, A to namjeravam postici time, da u Praga sluSam predavanja stenogra-hje na univcrzi, da obdujem sa slavnimi ceSko slaven-skimi stenografi te na taj naCin uaavrfiujein priredjen Gabelsbergov sustav za jugoslavenske jezike, kano Sto je to uemio profile godine srbski stenograf N. Anto-novic, koji je po nalogu srbskega ministarstva tamo boraviQ. Ja pako to Sinim jediuo ljubavju pranw. na^ 1875 Jugoslovaiisko bojisce. Po porocilih, katera dohajajo iz turSkih in turko-filskih krogov in njihovih organov, bili so baje vstaj-niki pri NikSicih raccno tepeni. Koliko da je isline na tern. pcdu&Ja nas bodo porocila iz vstajniSkefca tabora. Muktar pa§a podal se je 20. aprilaz 20000 mo2 iz Gackega, da bi v Presjeku shranjem provijant v NikSice spravil. Na Dugi cakali so ga zopet hrcegov-ski sokoli; bilo jih je samo 5000, ki so se mu na vso inofi v bran postavili. A Muktar je nckda se vso gilo ustaSe napadel, jim vse pozidje vzel, celo vstaSko ceto razprSil in NikSiee se Sivezem dobro prcskrbel. Danes pak citamo vesfi iz vstajniSkega tabora in dru2ib bolj zanesljivih virov, iz katerib pnsuemamo, da Mnktar ny le ne premagal ustaSe, temvec da je bfl on saw mocno tepen, ter da je izgubil nad 3000 wrtvih i ranjenih moi. UstaSi iraajo samo 120 mrt-vib in ranienih. Mej bojini planila je tudi posadka iz NikSicev na nstase, ter posreiilo se je 500 roozom po skrivnih potib i mej najbujem klanji toliko ziveza, kolikor so ga mogli na ramenih nesti iz Pivsjeka v NikSice spraviti Xatancneja poroclla o krvavej bitki, katera je trajala Stiri dni, bodo Se sledila. I razka ,Porttik-att od 28. aprila prinaSa sledece pismo izDal-macije: „Slavnc uredniStvo! Po svojcj darezljivosti obce znani coski narod v&§ je doslej ronogo storil za podporo v Dalmacijo pribeglib Hercegovcev, za olajSanje bolefin stareev in sirot. 6eski narod je s pokazano bratovsko ljubeznijo ustanovil si lep spomenik v srcu mnceniskega narnda. Ali potrebe so velike, Kakor veste, vstanek je v Bos-ni zavzel velike razmere, Ob enem raste od due do dne Stevilo begnncev. Gorke proSnje /a pomoc* priha-jajo od vseh stranij srediSnjemu odboru v Zadni. V tacib okolScinab treba je, da bratje Slovani z novimi zrtvami pritek6 v pomoc bednim ustaSem, ker Turki delajo sedaj poslednji obupni svoj korak, da upotrebivSi vse sile potlac6 kristijane. Vsled tpga vas prosini, da ponovite poziv na ceSke rodoljube, da bi ovi nove prineske na oltar slovan-ske uzajemnosti polozili, ter stemnacinom Ijud-stvu mucenikov pomogli. V Zadru, 18, aprila 1876. Dr. M. Klatf." Mi temu pismu niL ne dostavimo, nego proximo vse rodoljube, da nabirajo zopet milodare za ubogo rajo ter je poSiljajo naSemu urednistvu ili direktno srcdisnjemu odbciu v Zadru. Dopisi. Iz St. Mavra, 25. aprila. (Izv. dop.). Imeli smo toraj Brici obcni zbor pri g. Lenardieu v Stverjani. Drngega za zdaj nocem javiti, kakor, da je bila tre-Ija ura slabo zbrana in ravno tisti,vki jo je nasveto-val, priSel je sele—0 peti z enini Slverjancem. On-daj so bili toraj Stverjanski udje, kteri so zahtevali, da bi imeli ohdni sbor doma, Ce bi bil jaz kedaj prikakej cdborovej seji, bi hotel nasvetovati, da naj se prihodnje ima ob&ii zbor pri vsakemu Stverjanskeniu letnine nikdar vplacajo-temvi udn posebej ravno mej popoldanskem blagosio-vom i da n&j iz Gorice se pripeijavsi udje i drugi oddaljeni cakajo vsaj tri ure v kr<5mi ali, ic jim lju-bo, tudi na dezji, da se nsmilita Stverjanec in eden gornji Brie, ter prideta pomagat neudom zabavljati zboruikom, ter izrazevati veselje, Ce bi neudje imeli v zboru besedo, zugajotfi zadaviti kakega uda. 6oj jngoslavenskoj stenografidnej umjetnosti potaknut, jerbo victim, da je to Siva potreba, i da samo pntem osobnega obdevanja sa napomenutimi gg. vjestaci i sa najsavrsnijimi njemaikimi strakovnjaei v Drazdanih mogu doci do toga, da ne samo u svom listu, nego i v stenografiCaih knjigah, koje namjeravam izdati, 1 kod svojih javnih predavanja stenografije udarim onim pravcem. koji je tako liepe 1 koristne umjetnosti do-stojan. Ja hocu ovo vreme upotrebiti, €im bolje mogu, ja nedu Stediti ni dusevnih ni materijalnih skromnih svojih sila, samo da svoj duj postigr.em, te da onda mogn pridobljeno si znanje na korist miloga na§ega naroda upotreb^evati itd. Siovenci, in vsi vi, kim je kaj mari podpirati jugoslavensko stenografijo in za narod trude6e se ljndi, naroclte se v obilem stevilu 11a Jugoslavenskega Ste-nografal Osobito g. dijafcom bodi gorko priporoCen ta list. Od 1. maja do konca junija je naslavljati naro&Ina pisma: „Anton BezenSek, sada nniversitet, Frag11 pepretefienem tem casipak: „Ant. Bezensek, fi-lozof, Zagreb (Agram), Nikolifieva idica br. 480*. V Kopra 23, aprila 1876. JANKO LEBAN, uclt. kand. Zarad snrovosti neadov in zarad strahu pred njimi moral je obeni zbor nagloma skleniti zboroya-nje ter jo po drugih vratah hitro pobrisati v Gorico in St. Maver misled si: nikoli vefi noLerao priti k zbo> rovanju v Stverjau. Na tak nacin mislite Brici nftpredovati? Zdaj pa vidim, da drugi ne sodijo trivo Bricev.—Vi Gornji Brici mislijo osnovati lastno dru§tvo, ter se odcepiti od dolenjih; imajo v2e neki 20 udov za-gotovljenih -—? X temu ne pristavljam za danas dru-gega, kakor: Ah! sloga, kje si doma? i znan izrek, da sloga jaci in nesloga tlaci. Dobio bi bilo7 ce bi kdo zabiljezil fct dogodek v brisko kroniko, da bodo tudi potomci vedeli, koliko so morali prestajati oni predniki, Uoteri povzdiguiti brisko sadje- in vinorejo na vsSo stopnjo. Pa brez za-mere, te tadi resnica oci kolje. __________A. F., kmet. Iz Kobarida, 2, imjmka. iU\. dop). Zadnji odstavek mojega dopisa zadel je v srSenovo gujezdo. V Tolminu tolmafijo hi one besede na razlieen nafin. Lni trdijo, da merijo na hodnijs-ke os-ebe, drugi pa nti-nijo, da bicajo vse one, kateri nevednost nezave de» Veselilo me bode nei/merno, ako se ti prodrugacijo, ker oni ne skodujejo samo nevednim kmetoni, ampak, in to je najveti zio, oni nam pokvarjajo mladiuo. Kako pri-hodujost more imeti narod, kojega mladina boleha na sreu, duhu in telesu, uci nas dovelj jasno zgodovina. Neljubo mi je, da moram daues zopet pisati o prepovedauih igrah. Ta kuzna bolezen ie prav v na-sej bikini Se v najlcp&em cvetu. Nedavno so nekteri komaj pete odaesli, drugace bi bili prisli v kazensko preiskavo. Med temi bii je tudi mlad gospod, kojega ime se neki tako glasi, kakor jed, ktero si wise ljud-stvo ob sejmih prav rado privoSci. V njem se je men-da tacas vest uzbudila, ocitaje mu, da se njemu ne pristoja pecati se s takimi ljudmi, v takem kraji in ob takej uri v takej igri, kajti ebtedel je ubozec, kakor da bi mu smrtua nevarnost pre:ila. A ne le samo ta slabost mu je lastna, ima jih tadi druzih dovelj. Iz mej teh naj samo to-Ie omenjam, da se rad se svojo fizicno mocjo in to ne ravno redkokrat po-baha. Dokazuje jo navadno na ta-ie nacin, da s ka-zaicem prav trde orehe razdroblja. Go&pod! to nij le-po. Ce ste zdravi in nioCni, nij vaSa zasluga. Poka-iite nam raji va§e duSevno moci, s temi se ponasajte fie se hocete izobrazenim ljudem pristevati. Kratko-dasite se raji s prebiranjem i:odu61jivih in sree obla-zujocih knjig in to sejajte potem ined ljudstvo. Vi bo-dete potem zadovoljni, a ljudstvo bode vam hvalezno. Ali §e nekaj imam vam povedati. Vi mislite, da clo-vek tacas najlepsi in naj bolj obcutljivo poje, ko vse svoje registre odpre, jaz pa mislim, da ciovek takrat naj bolje prepeva, ko v petj:. tudi svoj notranji fiut izraluje. Jako bi nas veselilo, kc bi nas SlavCek goriski v kratkem se svojim pobodom pocastil, to je da bi se tudi pri nas konceit ili kaka beseda aranzirala. Tega koncerta bi se moreda tudi nasa dva bovska slavca udeleziia. Prav radi bi ju goriski okolici pri-voScili, ker vemo, da vam jih pomanjknje^—a ne slav-cfcv ptifiev, ampak onih, kateri visoki c poj6. Slavec obudil bi, nastopiv&i v enem na§ih krajev, nase ljudstvo in posebno nase pevce, kateri imajo krepke in lepo donece glasove, ki pa ziLvj pri^edsi iz tujiue tako nemarno zmes pojejo, da jih nij mogoLe poslusati. Iz Sezanskega okraja, 2. maja. (izv. dop.) Kdor je bil uze na javnih drazbah v mestih, ko je slo za kako zapocetje, za kako javno delo, videl je go-tovo kako ponudbeniki in seSkarji glave vkup sti-kajc in kako se temu ali onemit skrivaj kaj izpod palca zmuzne v roke druzega — kar imenujejo v mestih mandola. Kdor hoce, da mu ponudba obvelja, mora navadno palec dobro namazati, da mu mandolje gladkeje izpod njega teko. Tako se godi v mestih. Zalibog se mestna demoralizacija siri tudi po dezeli in cel-j na naS star posten Kras je zafiela stezati svoje umazane roke. Tega smo se prepricali dne 18. aprila v Dutovjlah, kose jeneko cestnodelo oddajalo najavni drazbi. V §kodo in sicervpomenljivo Skodo cestnemu za-logu in dosiedno, seve da, tudi tiacenemu posestvn, ka-tero mora denar za ceste skladati, —je nek ponudbenik druge ne skrivaj, ampak malo da ne prav oCitno podku-paval — in Ie ni bil predsednik drazbeae komissije na obeh oceh slep, moral je zapaziti, kaj se pri drazbi godi. A hudobiu jeziki pravijo, da je bil v driigbi s ponud-benikom podkupovalcem nekdo, kateri je s predscd-nikom v bliznjem sorodu, kar bi tako slepoto kolikor toliko opravicilo. Mahdole, dasiravno drobne, so imele za2eljeni uspeh in ze se delo izvi-Suje. Bomo videli, ali se v tem sluCaji vresuifi izrek, daokopravice Cuje nad nami! Jaz govoriin danes le sploSno, da posvarhn go-spode, sedece v cestnem odboru, naj bolje pazijo na obem interes okraja, katerega so poklicani zastopati in naj nikakor ne pripuste, da se sopiri umazana la-komnost na Skodo davkopla^evalccm. Ce bo pa treba, razloznn stvar tudi jasneje in postre^em z imeni, kajti kar vera, to vem positivno in se nikakor ne bojint. da bi mi mogel kedo dokazati, da ni res. A. L. VTrstll, 24. aprila. (Izv. dop.). „Legge Trie-stina — dura dalla sera alia mattina." Tako pise „Tricster Zeitung" v svojcj 02 stevilki in omenja Sa-Ijivo, kaj da nameravajo preskrbni mestni ofietje Se vse izpeljati, predenj uehajo njih dekreti. Znano je, da bodo tudi v Trstu prihodigo jesen nove volitve v mestui zbor. Voljeni za mestni zbor so ob enem tudi poslanei dezehiega zbora trzaSkega. Poslu§ajmo no, kaj bodo v kratkun prctrosovali iu obravnavali. Oilstranjenjt! uenioralifiniiga instiluta tocaric v restau-racijah; vpeljava enaku mere v kremah in enake va-ge v prodajalnicab; v produjaluicph salamov, sale in petrolija prenehati mora prodaja tobaku; fiistile se bodo prasne ceste, t. j. pametno mobile zdaj po leti; strogo se bd prepovedalo od ptujeev tje in tarn po mesta blago kupovati in jih pred mestom na vse ju-tro cakati ter potem od njih kupljeno blago na trg nositi; odslej naprej se bodo vizitirale sobe krCem in pivarnic; drastvo za brambo mufienja iivalij „Thier-schutzverein" se bo prosilo, naj izpoluuje svoje dolz-nosti, ker to se mestni zbor ne spolnuje; tofina izpe-ljava obligatoriCnega obiskovanja Sol, da so ne bodo frzaSki ttco Fransele4 zatlej na Traimvajavc vagono obcsali; prepoved vriskanja in pctja v ozkej uliei za roagistratovo palaio med sejami, ker s tem se gg. sve* tovalce moti in prav tako porocevalce journalov, ker vcasih je Skoda za vsako besedo, ne da se jo slisi, ampak ko bi se je ne moglo sliSati; vpeljava varuhov blaga in jezdefiih policajev; nastavljeuje portirjev in varuhov his tudi takih, ki druge jezike poleg itali-janskega n. p. morda tudi slovenskega znajo. Pretrc-ceno leto je imelo mesto Trst 3.38U285 for. in57kr. dohodkov. stroskov pa 3,732,218 f. 51) kr., toraj so en deficit od 342.932 for. 72 kr. Ni kaj reel, znajo §c precej ^sparati", bi rekel okolifian, ali sparati, ce gre za okolico, za Trst pa nij nic skoda denarjev in nikoli prevefc, ali fiem reci dovelj, zato so pa vasi sv. Ivan, sv. Jemej, Skedenj, Rojan in sveto Ano k me* stu prifliknili, da bodo en malo veC davkov na leto dobivali. Ker so hi§e imenovanih vasij sedaj mestnc, pridejo \ vecji red davkov in za waienje vin v te vasi bode se odslej za naprej davek placeval in to bo znasalo gotovo ve6 tisucev na leto, za katere se bode lehko Se kak npalazzo budello" zidal in be kak zid pital. V Rojani ee bode eopet Sola razSirila in Se 1 razred U j. 4. pridjal. Gotovo bo laski, g, komisar —uC'itelj Bonin pa posttne vodja. Cestiti gg. duhov-ni okolttm naj pa vedo ali vsaj tisti, ki si teU ka-kc posebne milosti od magistral, da se Bonin-u pri-porofie, ker on, kakor seni iz gotovega vii*a izvedei, ima neko potestas ali vpliv tudi cez nje, ali vsaj ne-sramnost, da se tudi v njih afere v tika in jih mest-nim go3podom svetovalcem priporofievat hodi. Prosit! V Barkl pri Divafii, 23. aprila. (izv. dop.). Pred treiai leti uze nas je zapustil iupnik g» Janez Rekar. Sest let je med nami bival in nam naSo mla* ditto izvrstno poduceval v Citanji, pisanji inraiunstvu. Posebne zasluge pa si je pridobil stem, da je nas od-rasle k napredku v poljedelstvu uzbujal, a ne le po privatnem potu, ampak tudi javno iz lece, kajti mi Barcani pomagati si moremo le z zivonorejo, da pre-velike davke placamo. A le njemu se imamo zahvali-ti tudi za naLe plemenite in zlahtne vinske trte, koje nam je iz vec krajev narofieval in pripravljal in katere nam sedaj prav izvrstno kapl jico rodijo, posebno Burgunderja, s kojim si veCkrat skrbi i tezave iz glave izbijemo in prav poStcno domafie veselje napra-vimo. Naj bode mi tedaj dovoljeno tukaj javno v ime-nu ve5 druzih enakomislefiih srenjCanov njemu iskre-no zahvvilo iziaziti; Bog ga zivi Se mnogo let! Za njim nameS^en je bil pri nas g. Karol Mausk. ki je pa 26, svecana umrl. Bil je sicer postenjak skoz in skoz, a zalibog zavirala ga je neusmiljena susica, da pri vsej svojej dobrej volji nij mogel svojih dolznostij opravljati; nij mogel ni sebi pomagati, temmauj naso uka2eljno ndadino poducevati. katera je zdaj celo Cisto br« vsacega podoka. Drzneui se toraj v svojem in y imenu vec" druzih obcmarjev ve-leslavni trzaSki Skofijski ordinarjat ponizno naprositi, da bi po smrti g. Karla Mausk-a izpraznjeno aiesto v Barki kakor hitro mogofie drugemu duhovniku pode-lil in nam i nasej deci skrbnega pastirja in ucitelja En posestnik v imenu veL druzih. iz Kerikega okraja. (izv. dop.) Mnogo se je uze pisarilo po casopisih o nemSkem uradovanji po c. k. uradnijah, ter na papirji zahtevala vpeljava slo-venskega jezika. Za Boga, kako morete zahtevati od c. kr. uradnikov, pod sedajnim vladnim sisteinom, da bi slovensko poslcvali, ce zupanstva, ki so vendar v uradovanji neodvisna, nemskutarijo, ter kleceplazijo okoli okr. glavarja, katerega je sicer slovenska mati dojila, pa se brani maternega jezika menda le za to, da bi inu skoro zabliskal zlati krizec ua zlato-obrob-ljeni suknji. Vse kar temu renegatu v slovenScmi dojde je — turSko. V naSein okraju uradujejo izmej 19 Bupaustev v slovenskem jeziku, cujte 3 zupanstva: KerSko, Dvor in BoStanj; posebno zadnje poslujeze vec let iz-kljucljivo slovensko. Tedaj 16 slovenskih zupanstcv, za slovenskega kineta uraduje neinski; all uy to za-lostno? I'a kakosna uem5cma vain je to evo dokaza pismo slovenskega zupaua: An das Leblihe GutsVerwaltung in N. Auf wcr-tes schreiben Xon 22. Merz. 1. J. erwidert die Gefer-tigte Gemeindeamt j,)gende der betroi'ene Kneht N. N. must tnir genau angcbeu, dcr sol zu dem dortigcn Gemeiudeamte geen und dortcn wird di Peson beschei-bung Vorgenomen Genau Geburtz ortht Geburtz Jalir und die Gauze genau Peson, bescheibuug dan Arbeit.' bihel kostet 20 kr. ein stempel l.r> kr. Suma 35 kr. die Gemeiudeaint uah N. am k. k, Bezirk bauptmon-schaft senden, dau komt schou sicher und wird der Arbaitz bisel ansgestelt Gemeindeamt X. am 7. April 1876. N. N. Burgermeister. Komentara nij treba. Iu doticni zupan je nilad dovck, slovcnstine zmozeu, vsaj Be iz dopisa vidi, da je slovensko mislil a ferderbano itemttiuo pisal in to deia v bvojih uradnih pismih, da se prihtiui viSiin u-radora. Kako tedaj hofete zahtevati slovensko urado-vanje od c. k. uradnije, ce sami svoj jezik tain zame-tnjete, kjer so vam, po postavi svoboduo razvezaue roke. In to bode Se dolgo trajalo, da se nasi zupanje poboljsajo. Dokler ae odvriemo starokopitneze, kateri uie leta in leta pasavajo prav po turski, in na iijih mesto volijo nilade pa narodne nioci, mo26, kateri se bodo znali potezati za uaS mili narod za naso sveto rec. Da dospcmo do zazeljenega cilja, pa najlaze in najuspesnej&e pomagajo duhovniki in ucitelji. A ti vsi so na Dolenjskem sploh premlacni posebno u&telji. Poznam vet uciteljev, ki so bill prcj na-rodni a sedaj jim je narod deveta briga; boji. se ti z narodnjakoin obcevati, da ne bi ga kdo zatozil pri glavarji ali pa pri uemcurskem Solskem svetu. Da, nekateri se dajo celo rabiti kot sraiuotuo orozje proti avojemu lastneinu narodu i bojeci se bezijo, Le slisijo slovensko petje, slovensko zabavo. Sicer so pa tudi izjeme; inej cestito duhovScino in uOite-ji se nahajajo postonjaki in za narod vneti mozje, ki mnogo za-uj zrtvujejo. Vse hvalevredtn je Dvorski iupnik, kateri vedno svoje farane za naso svcto re( navdusuje ter zupaua spodbuja, naj neusttaSljivo sioven^ko uraduje, mej tern ko poznamo tudi take, koji slovenskim i'au-tom in dekletom slovensko petje prepovedujejo iu jih b praznim strahom plasije. V bliznjem Studeneu imamo tudi novega zupana Matija Selaka, narodnega pa poStenega moza. Prvi syetovalec je pa Franjo Kapler, brat narodnega Ivan Kaplerja iz Sv. Duha, kateri je v resnici rodoljub pa inteligenten moz; drugisvetovalci so: Tone Rot, Toue Hoievar, Matija Jaklic, Ivan Lakner pa Joze Fane. Xadejati se je od teh moz, da bodo pokazali sosednim znpansivom, da jim je slovenski jezik svet in ne bodo dovolili, da bi zupan se sloveuskiin kmetom nemSku-teril, kakor je prejSuji. Ali nij boije, da se nam slovensko dopisuje, kar razumimo, ne pa v ferderbani nem§cini tako, da moramo letati od poncija do, pilata, da nam za par grosev pove, kaj je v doticnem pismu. V izgled naj Vam bode Bostanjski zupan, kateri je bil se svojim narodnim tajnikom iz zaCetka s a m v slovenskem uradovanji ter se neustraSijivo branil vseh nemCurskih napadov. Torej gg. Supanje, popustite staro, narodu jako Skodljivo navado, ter pokazite, da ste na slovenskih tleh in zaCnite uradovati slovensko, s tern prisilite tudi c. k. urade, da nam bodo po postavi pravicni in g. glavar ne bode vec svoj materni jezik turski jezik zval t govorice, da nij mogo6e nobenega porazuma in da morata pasti obe ministerstvi. llesnifino so bile liude razpertije, a vsegamogocni Andrassy je vse pomiril; on je namrec v zadnji koufe-renci risal velike nevarnosti, ki bi utegnile na-stati vsled krize in zmesnjav v dr^avi. Avstrija bi zgubila s tern ves upliv na zunanje zadeve in na jutrovo pitanje, ki prav zdaj potrebuje od strani Avstrije najvceo pazljivost. Andrassijevo strasilo je nekda imelo dober uspeh in pomirili so se ustavoverci in Madjari. Ogri nekda dobe vsled te poravnave en oddelek narodne banke v Pesto, ki bode kolikor toliko neodviscn od svoje dunajske matere in gled6 povra&ia u^itnine so nasi ministri tudi nekoliko vdali se Ogroin. Vse drugo ostane menda pri starem. Treba je pa zdaj videti, kaj bosta rekla oba parlamenta, ke-dar bosta debatirala ob nagodbi /, Ogri. Ogerska nagodba ostane pri vsej poravnavi Ahillova peta Avstrije, kajti nenaravna drfcavna oblika, kakor-§en je dualizem, nc daja dr^avi uobene solidnosti in sigurnosti. Nemski in ruski cesar se suideta te dni v Tesehen-u na NeiuHkem, z njima bosta priSla tudi oba njihova kancelarja Bismark in Uorcakof in sliSise, da je tudi na& Andrassy povabljcn tija in da bodo tain koufcrirali vsi trije ministri o nacinu re^enja jutrovega pitanju. Po odliodu ruskega cava bode Gorcakof se ostal /. Bismurkom, da ona dva odloeita zadnje. Nasi mnenje je, da bodo niorali diplomatje raCuniti z dogodki in misliti na koneeno uravnavo, kajti Andrassijeve note nc bodo ugasnile ognja na balkanu. Turki in njih zavezniki so se sopet enkrat prav neusmiljeno blamirali; po vseh vetrovih so raztrobili, da je Muktar-pa^i ustasu pri NikSi^u popolnoma vnicil in Niksic preskrbel se /ivezem; a zduj je gotovo, da so bili Turki strasno to-peni, da so zgubili v krvavi stiridnevni bitki 3000 iiiq2, mnogo konj, ^iveza in streljiva in da Muktur-pasa se videl nij Niksica. Iz tega se torej razvidi, koliko je verjeti turskim in usta-vuveruim 6asnikom. Tacega klanja, kakor zad-njic" pri Presjeki nij se bilo ves Cas ustaje, tako pise celo neniski „Tagblattu. V tirbiji je ministerska kriza, knez Jioce da stopi Hibtic v ministerstvo. Srbi so pripravijeni ua boj in slisi se, da bode knez napovedal vojsko v uek-terih dneli. V Bosni se bode ustanek kmalo razsiril 6ez vso dezelo; ustaske krdela operirajo popolnoma pravilno, pravijo, da jih vodi Srbija. Omladina na visoki soli v Belgradu je vojncga ministra prosila, naj jim da orozja, da se pri-pravlja za boj in da osnuje dijasko legijo za vse jugoslovanske dijake. Tajno je vsem voj-nikom vkazauo, da morajo vsak hip pripravijeni biti. Avstrija se nekda tudi napravlja za boj; en oddelek annade je uze popolnoma pripravijeu za vojsko iu tako tudi nasa iiota. Bismark vekda Avstrijo nagovarja, naj posede Hercego-viuo in Bosno. Nekaj se kuha pri nas, to se nidi iz vseh priprav. Iz Carigrada pa se javlja, da Ignatief Sultana pregovarja. naj odstopiHer-cegovino Srbiji. Ruski list! mocno udrihajo po nemsko-turskill listih in zahtevajo naj se ubcgi raji pomaga ter jo resi turskega jarma. Ruska, pravijo, ne more odre& svoje pomofii Slovanom. Politicni pregled. V Gorici 4. maja 1876. Kakor smo uie v zadnjem listu prorokovali, prislo je mej nasimi in ogerskemi ministri do porazuma. Poravnava je dognana red vkljub temu, da so bile zadrge dni raztresene razue Razne vesti. Duhovske spremembe. C. g. Marko Vales, vikar v Stverjauuv je prestavljen ua uov vika-rijat v Oseku. — C» g« A ji t o n C e r v, prov. kurat v Rocah, gie zacasno v pokoj. — C. g. Janez K. Komar, kai)lau v Flamicelu, je dobil prvi beneficij Cecotti v fan Mereanski. —- Unirl je c. g. Jozef Pavlin, duhoveu v pokoju. II. I. P. Vrem3 v Gorici imamo jako Cudno. Po dne je §e nekaj prijazno, a po noCi nagnnadijo se oblaei, ter treska in grnii, kakor bi imel biti sodnji dan. Tudi toCa je uze veCkrat padala, meada pa nij nikjer Skode uapravila. Vinska rasstava in koncert v Dorn-bergu. Sopet so pokazali Doraber^ani, da so jako vneti za vsakovrstni niipredek. Viuska razstava je bila prav dobro vredjena in po njej so Dornberzani pokazali, da so napredovali od lamskega leta sem; razstavili so mnogo xet in dosti boljSih vin, nego lansko leto. Mej vsemi vini dopadala se & najbolj kaj zlahtno vino „Malvasija" in mej razstavijavci od-hkovali so se nekateri veei posestniki iz Dornberga. Ker pa nam nij tako lehko, pozvedeti mnenje in raz-' sodbo gg. presojevalcev, ne moremo tudi porofiati o tej razstavi popolnoma meritorifino in se nadejamo, da bo to storil kak gospod iz Dornberga v interessu Dornberzauov samih. Samo neko misel hofieino tukaj izraziti. Itazstava sama na sebi je uze prav lepa reC, vendar pa je treba gledati, da ima taka razstava tudi prakticen uspeh. Po naSem mnenju bi bilo dobro, ko bi se ob priliki razstave povabili strokovnjaki iz vseh krajev, da bi svojo povedali o kakovosti na&ih vin; taka razstava naj bi bila zmerom zdru^ena z vino-rejskem kongressom, katerega naj bi se udeleftli vi-norejei in strokovnjaki od blizo in Ce rnogoee tudi od daleC. Tak kongres naj bi razpravljal povzdigi vino-reje potrebna vpraSanja, kakor na priliko: Kako bi se morala napra\ljati vina, da bi ustvezala okusu tlstih krajev, kder se vvaza maogo viuskih pridelkov, kako bi se morala napravljati vina, da bi lehko prestala svo-tovno konkureucijo, kaka sredstva bi se morala upo-trcbovati, da bi se svet seznanil z goriSkimi vinskiml pridelki itd. llazstava zdrujfcna s takim kongresom imela bi pravi pomen v znanstvenem in praktlftnem obziru, zatoroj pa ufte lotos opozorujemo vrle Dora-burjiane, ki so xaLetniki vinorejskega uapredka na Priiuoitikeni, da v bodotio vinsko vaxgtavo tako vred6, da postaue zaiiimiva iii poducljiva za mnogo kroge iu ob imkmu popolnoma praktiCna za vinorejee na GoriSkimi. .Se enkrat pa moramo povdarjati, da so obis-kovalci nusBtavo iinnli priliko prepricati se, da imamo v Donibergn in sploh na (iori^kem mnogo takili vin, ki bi zamogli?. pridobEU si veliko ve^avo v svetovni trgovini. „ Utile emu dulci lrt toga nacola so se dr-zali tudi vrli Dornberzani, kajti dulali so na to, da je na dan rassstave tudi ,jSlavectt nutopil v Dornbovgu. Trditi sinemo, da je drustvo nSlavec" pri dru-gom nastopu sopet poknzalo, koliko vredna je pevska solidarnost, pevska bmtovScina; tfez 70 pevcov \% ra/uih krajev na GoriAkcm (posebno mocno ssastopan, so luli; Doinberg, llihenberg, Ajdovsciua, Goricai Solkan, Nabre^ina, OpaPjesclo) je ni^topilo v Dorn-bcrgu in \i»selje je bilo videti, s kakim navdufienjeni so peli mlajsi fantje in mo^je. Beseda zufiela je ob 71/2 ui-i; obiskovaU;ev je bila polna dvorana, torej gotovo ioz 200. Mej pevskimi to6kami so jo dopadala Hribarjeva kantato, v spomin prihoda Nj. Veli-caiibtvu v (ioiieo, katcro so pevci prav toCno in dobro peli. „Mlati6i" so se morali ponavljati. „Vei5er na Saviu je lepa in tezka kompozicija Zajceva; mi se nijsiuo nadejali, da bo 6la tako gladko. Zbor nUbOJ,u kateri je (asu primeren in katerega vsak pevec na GoriSkem z najvecem navduSenjem in z veliko prc-ciznostjo poje je pevce in posluSalce kar elektrizoval, ploskanja in ^ivioklicev nij bilo nikoli konec; ta sedajnim casom piimerni zbor dela v resnici furore, nrj je bescde na GoriSkem, kder ne bi ga peli. Drustvo »Slavecl< je sopet pokazalo, kako nebs* memo koristi narodni reel, kajti domaGe dobro pe^e in taka velika pevska zveza je najtrdnejsi kit za bratsko vzajemnost in edinost nasega naroda. Omenid moramo Se govora profesorja PovSeta 0 vinski razstavi. Ta gospod, ki je uze poznan kot izvrstni gc-voruik, razlagal je prav gladko pomen in va&iost raz-stav in pohvalil Dornberzane, da so pridrugi razstavi uze pokazali nekoliko uapredka glede* pravilnejsega napravljanja vin. Igra „Gluh mora biti" je ob6iustvo jako kratkucasila, smeha je. bilo dovolj in koueCno tudi ploskanja. Gospod Perozzi, g. postar dornberski ill gospodicua Iiojceva so prav dobro igraii in zasluiijo vse priznanje. DornberSka beseda dne 30. aprila ostala bode vsim navzo6nim v prav lepem sporainu. Grajati bi se sicer morala neka nepazljivost in prezlvo Sepetanje nekaterih poslusalcev mej besedo, pa kaj hocemo to grajati, saj vemo, da je bila temu kriva prevelika navduSenost. Po besedi so ostali mnogi gostje v dvorani pri vecerji, pevci so prepevali domace pesni in vrstile so se napitnice. Prvo napitnico je napravil g. Dolenec. Spominjal se je v njej velike vseslovanske slavnosti v I?ragi, omenil je kako so vsi slovanski rodovi fiestitali oi'etu Ceskega naroda, Palackemu, kar je dokazalo, da slovanska solidarnost od leta do leta veca postaja in v priznanje tega pozval je r.avzoftne, da vstanejo in zakliCejo velikemu wo^u 3kratni „4iviott. Ziviokhci sc odiuevajo po dvorani iu vsi navzocni navduseno stoj6 pojejo „Hej Slovani4'. Sklenilo se je ob enem Palackemu njemu nap^avljeno ovacijo telegrafifinO na-zuaniti. Drugi govor veljal je spominu ranjeega Lav-rica, na katerega so navzogai odgovorili sc ftSlava LavriCevemu spominu 1" G. KerSovani pa je porabil to priliko, da je mej gosti nabral 15 gld. za Lavricev spominek. V tretji napitnici razlagal je g. Stibil, bivsi fiastnik pri ustaSih pomen ustaje in spodbujal Slovence, naj sc pokaiejo vredni juna§kih bratov, ki se bojujejo za slovansko svobodo. Ta napitnica bila je sprejeta z velikim navduSenjem, katero je Se bojj zrastlo, ko so pevci zaceli peti zbor „U boj 1* Cetrto uapitnico je napravil g\ Premrov yriemu f&jsivstru dornberSkemu t g. Kramarju kot podpiratelju vsako-" aw " Bilo je §e ve6 dragih manj pomenljivib napitnic in drnStvo se je §e le po polnofii raz§lo jako zado-voljno z izidom prekrasne in pomenljive veselice. Belgradski „Istok" piSe: nMi sino uze dovolj-no naglasali, da Srbija ne more veL nazaj i ti. Vojska je pripravljena za vojno, generalni Stab je na meji, priprave so gotove, orozje je priSlo—vnanji li-sti te§ko da se varajo, ko wislijo, da bode za koji dan sledovala i oficijalna objava rata (vojne). Ali veC-ja ali nobena Srbija! „Ili kraljevina Hi da nas i ne- j ina." Tako je prav! | Banka „Slovenija" ima f». jimija obiiii zbor. Itebiferji. ki se ga bote udeleievati, morajo svojc akcije do 24. maja v bankino blagajnico vloziti. ObSni abor polit druStvo „SlogaM bode v Setrtek, U. maja 1876 v goriSkej fitalnici totao oh 1 uri popoludne. Bnevni red: 1. Porofilo zafoisnega odbora. 2. Volitev slalnegi odbora. 8. Predlogi odbornikov. Zatasni odbor mub-ja se obilne vdeleaitve. 6eSki zgodovinopisec in polittfni yodja Pa-lacky se zahvaljuje v Seskih novinah za slavje, ki so mu ga napravili rojaki in drugi Slovanje ob 23. apri- | la. On pravi: „lzpoznam, da bi mi na koncu svojih | let nifc veselejSega ne moglo pripetiti st% nego da sem se preprtfai, da je skupnost, solidamost Slovanov tako narasla, da se nam nij vefi bati not in dan pozivS-nosti naSih protivnikov, kar je tern veL vredno, ker Slovan po naturi svojej ne trpi, da bi nui se krivica delala, a i on sam nikomur krivice nehfc delati. Iz Krasa vsaki dan sc kaj novega sliSi. Protean* Setrtek bUa je zbirka (rekratacija) novincev v vojake pri c. kr. okr. glavarstvu v Sezani, v kojo se je mnogo evretih i krepkih junakov potrdilo. A zali-bog kakor vedno, tako tudi isti dan nij minul bezi tepeza. Znani m glasn lokavski i §tor§ki krvoloki, so se kaj sp retuo pozdravili s koli, tako da so ¦ˇ rndeci barvi svoja obMila domu nesli. 2alostni na-sledkit Kain boiuo pri§li? Vedni tepe^, vedni uboji.... Da ipak mojega mnenjanezabim, dostavim, eesarsem v sreu Krasa sliSal. „V SeJani je eden megleni po!z\ kateri je botel svojo sraco poskuaiti na daljnem potu; tedaj se je napotil na eden drev, na kterega je celih sedem let BmarSiralu, Le§, da pride do cilj in konca. A bila mu je sreca nemita (?), po sederaletnem „au-zirEnju* ozrevSi se nazaj, pade. — O joj, ti uboga Mvadl Kaj bi rekla ti mehknzna Sola, ki ponietas z dolgo jadro belo cesto, komu tide jednako ?" Prostoljub.. Vabilo k besedi 7. maja t. 1. v goriSkej Li-talnici. Program: 1. Yefer na SaviT zbor Zajfiev; 2. a) sSaj davi stev §e reklifc, b) Slovenska deklica; 3. Na strazi, zbor Subertov; 4. Igra Pike, Saloigra v I dejanji, posl. M. Vilhar; 5. Mlatifii, zbor; 6. Fan-tazija, vglasbO Goria; T. Spomladanski stopaj, zbor. Zaietek ob 7l/2 nri zveCer. Po besedi domaca zabava. Neudi smejo priti k besedi le z vstopnico. ODBOB. Vabilo k veselici, ktero napravi narodna Li-talnica v Ka^ali v Segalovej dvoraui dne 7. maja ob 7. uri zvecer. Vesclica bo obsegala: Godbo, petje, deklamacije in veselo igro: „Ravni pot - najboljSi pot" Po veselici pies. Vstopnina 20 si. — Otroci 10 si. Vstopnina k pksu se odrajta posebej. Svirala bode petorica vojaskega pespolka st. 22 iz Gorice. Pregled najvaznejsih dolo^eb zadevajofiih neka-tere spremenbe postave o kolkih in percentualnih davs-cin. S pnim inajem bodo veljale sledefie dolocbe gle-de kolekov: Kolek od menjice (Scala I) je znizan in bode zna§al za svote do 75 gld. 5 soldov; od 75 do 150 gld. 10 soldov; od 150 do 300 gld. 20 soldov; od 300 do 450 gld. 30 sold., od 450 do 600 gl. 40 sold; od 600 do 750, 50 sold.; od 750 do 900, 60 soldov; od 900do 1050, 70 sold; od 1050 do 1200, 80 sold; od 1200 do 1350, 90 sold; od 1350 do 1500, 1 gld. in po tem za vsakih 1500 gld po 1 gld. vefc — Menjice, ki zapadejo po 6 mesecih in ki so v-knjizene, intabulirane) se morajo kolekovati po tarifu zajavnapisma (Scala II.) Kolki se morajo t)0 novi po-stavi drugace rabiti, nego dozdaj, namrefi ne sme se ve6 cez kolek pisati svojega imena ali pa datum. Da bo kolekovanje veljavno je treba kupiti uze kolekova-no blanketo, ali pa se morajo koleki prilepiti na drugo, cisto stran menjice, v katerem slucaju morajo biti koleki uradno timbriiani se predno se meujico zafine pisati. Ce je kolek visi od 25 gld se sme do-ticno svoto tudi placati direktno pri^davkariji, katera to potrdi na Cist blanket. Ce se kedo lekaj pregre-§i proti tej postavi bode moral plaiati 50 krat povik^ sano kolekovino, ce menjica spada pod scala I in 10 krat, ee spada pod scala II. — Samo ce posestnik menjice sam naznani pregreSek finandnemu uradu se mu bode odmenila znizana kazen. V vseh drugih slu-fiajib ne pomaga ne prosnja, ne rekurz. liacuni od trgovcev, note, racuniski pregledi, ie so saldirani ali ne, so, ce ne presezajo 10 gld., kol-ka prosti, racuni ki ne zuaSajo cez 50 gld. morajo imeti kolek za 1 sold, racuui pa ki so visiod 50 gld. morajo biti prevideni s kolekom 5 sold. Podpis na takih ra«5unih nij potreben; kaznovan botisti, pri ka-teretnu se najde nekolekovan ali nepravilno kolekovan racim. — Racuni gostilnicarjev in sploh vseh stanov brez i::jcme nijso izvzeti pri tej dolocln. Tudi pri ractinih, ki nijso postavno in pravilno kolekovaniT je kazen to-likaT kakor pri monjicahT namrpc, ce s^e> pri komu najde racun od GO gld., ki nijina krdtka od 5 soldov. mora placati kazui 2 gld. 50 kr. in to prec«»jt ker ne ve-Ija nobena prosuja ii> nobon rekurz. — Sploh se mora odslej v vseh 'tinancnih zadevah rekurirati v 8 dueh in se ne sme vec cakati, kokor dozdaj. — Ta jwsta-va je stroga in zapomniti si jo mora vsakdo, fe nou 1 V 1 mofiek proti zagerljeuosti, notranjem kataru, prs- nem preblajciiji, dribki, atane samo 40 soldov, 9 i ^ Zdravitni fluid fit [i za konji (Restitntionsflttid^ Ta lek ima lastnost, J da izdrinje konje dolgo casa pri moCi, 1 ti Ena stekleuica stano i 1.20 z navodom vred. I Pagliano Sirup 1 pravi iz Florence. * 6aj Willielm in Kollor > II 1 I Mi © > za ^iscenje krvi. 3 *m 1 Hofmanova Odontina CI I proti bolesti zobov. Najhujsa in ueprcjcnljha bo- lecina jenja precej, ce se eno kapljo tega leka a vlije tia botnbaz in dene v votel zob.* 1 tm Edina saloga vsakovrstnih mintrat- skih voda in sledecih posebnih lekov: ¦i Absent Montovanov iz Benetek.—Prava Mag- « nezija anglezka Henry-Krogljice Blancard in Val \m let .—Zobna zmes Piefferniauova. Popp, Suin de BttOteraart.— Arabska Revalenta v prahu iu testu — Prah za olaj§anje prebavanja dr Gcilis-ov.— Pastilje Vicliy Bilin, George. Milo iz zelisfi Bor-chard-ovo. Glicerina Hoffman.— Mesni ekstrakt Liebigor in vsakovratna homeopaticca zdravila. Na Tmvniku prva lekwm sent od skojije. JL !!Od leta 1767!! Svetiuja za napredek I Svetinja za zasluge ALBERT SAM AS S A c. kr. dvorni zvonar izdeljavec strojev in raznoterega orodja pri gasenju ogna v I^jubljani, priporoca p. n. cerkmvdm predstojmk&m in obemskim zastopom: "VTfcHpana ar^onHa z vso potrebsdino, kakor jarmi? ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov te^e? zamore en mo2 zvo-niti; dalje priporoca vse vrste brizgalnic? orodja za ga§enje, vodnjake, cerkvene svefinike iz me-denine, ventile, sravbe itd. itd. Obcinam in gasiinlm drustvom, da si zvonove in gasiino orodje lahko omislijo, privolim piacevanje v obrokih.________________ Diploma pripoznanja Diploma pripoznanja !!14 svetinj!! Lastoik, izdavatelj in urednik; VIETOE DOliENEC. — Tiskar: MAILING ? Garici.