• a ,t •»        i: ... • i..
243. Številk«.
t  : - .t^V ..... i.      *!•     .. »-...., 1   ... i
Ljubljana, v torek 25. oktobra.
XX, leto, 1887.
i-     'i 1      ,      ■   :,'       " ' 1 :' -:-:- -
tafraja vsak dan tvef«r, izimfti nedelje m praznike, t* r Volja po posti prejeman za r\ v s t r i j s k o - o g e r a k «* dežele /rt vse leto Ui gld., z& pol leta 8 (dd., za 'čet rt leta 4 gld., za i«-ton mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto IV gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., ka jcsdea mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom radona se po
"' 10 ur! ta mesec, po so kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša
Za o z na n i I a plačuje te od čctiristapne petit-vrfcte po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi' se ne vračajo.   Uredništvo inupraVniftvo je v Rndolfa Kirbifta hiSi, r Gledališka stolba". DpraviiiStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. r,   uljjji 03   uf tfaim. .U-.h: >r>r-r{,mmit ■ IJloifiiiN   .   I" :."♦*<■*        " i' ,.>f     i!:J., .. I f  . :-!n»t( BffioV  .jMfKt  >i ■
Govor državnega poslanca dr. Gregorca
v drž. zbora dne 2 0. oktobra 1 887. {Po stenogratskem zapisniku).
10« t- •»- , 'i (Dali*,)' I      *»......■ • - i j» •
Ni tesko dokazati, da je ta ukaz prottpostaven. On " nasprotuje sedaj ' veljavnim šolskim zakonom, zlasti pa državnim osnovnim zakonom. S tem, da proglaša vse slovenske ljudske šole »a učilnice jezikovne nemške jemlje nam tudi slovensko ljudsko Šolo jednorazredntcd. Zaukazuje nadalje, da se z nemščino prerano začeti mora, že v 8. otairoma 7. leti letu starosti, in sicer v drugem, oziroma v prvem šolskem letu četverorazrednic. Zatem odmerja za nemščino preveliko ur na teden.- Vsled tega učil nega smotra, kakor je v §. 1:-šolskega zakona nastavljen, slovenska šolska mladež na Štajerskem nikakor ne more dosezati. (Poslanec' dr. Gregr: ger manizacijal). Ta smoter more n» štajerskem d ose zati samo nemška šolska mladež, kuterej se ni treba učiti druzega deželskega jezika. (Jako resnično! na desni).    •••        '       •••••• •»' •
Za ljudsko šole na Štajerskem veljajo naučni nacrti vsled ukaza deželnega selškega stota-* z dne 8. oktobra 1874. Po njih se imajo učitelji ravnati. Sedaj se vpraša, odkod alt kje morejo učitelji toliko ur vzeti, kolikor bo sedaj treba za nemščino, katerim predmetom bode število ur krčili-? Dozdeva se mi, da bode segali po urah, odmerjenim za učni materinski jezik (Tako je! na desni). To- pa po-menfja toliko, kakor krčiti pravice in zatirati slovensko materinščino, čemur nasprotuje §. 51. na-učnega in šolskega reda z dne 20. avgusta 1870 in državni osnovni zakon z dne 21. decembra-'1867 (poslanec dr.-Gregr: in človeštvo), kjer se razločno navaja, da ima vsak narod, torej tudi slovenski na Štajerskem, nedotakljivo pravico, varovati in gojiti svojo narodnost in jezik. (Tako je! Čujte! na desni).
Prav pošastno pa je, da »a ukaz slovenskim ljudskim šolam na Štajerskem usiluje nemščino kot obligaten predmet (Čujte*, čujte! na desni) in še naposled nemščino upeljuje kot poučni jezik. (Poslanec Vašaty: Največje nasilstvo!). To pa' vender nasprotuje členu XIX. osnovnih državljanskih zakonov, kjer se izrecno veli ? tretjem odstavku: „v deželah, kjer prebiva več narodov, morajo javne,
učilnice biti tako urejene, da zadobi sleherni narod potrebnih sredstev za izomiko v svojem jeziku, ne da bi koga silili učiti se druzega deželskega jezika ! Toda baš to, kar tu zakon zaukazuje, sedaj na Štajerskem' ni mogoče vsled ukaza deželnega šolskega sveta. Kajti po §. 20 šolskega zakona so stariši primorani svoje otroke v šolo pošiljati in vsled tega so slovenski otroci prisiljeni učiti se drugega, to je nemškega jezika. iui • <.»
j- Morebiti sklicuje bo deželni Šolski svet na §.6. Šolskega zakona ki veli, da ima poučni jezik it poučevanje v drugem deželskem jeziku določevati deželni šolski svet zaslišavši tiste, ki šolo vzdržujejo. Slednje storil je res štajerski deželni šolski svet vprašavši jih, kako hočejo z nemščino imeti v svojih ljudskih šolah.
Nemško-liberalni okrajni in krajni šolski sveti izjavili so se res v zmislu ukaza, ki ga je izdal deželni Šolski svet. Toda baš ti krajni in okrajni šolski sveti z deželnim Šolskim svetom vred ueso se držali zakona. Kajti zakon ima še pristavek, kateri veli, da smejo poučni jezik in učenje drugega šolskega jezika določevati le držeč se mej, po zakonu odkazanih. No, in baš teh mej se ueso držali ne okrajni in krajni Šolski sveti nemško-liberalni, pa tudi deželni šolski svet ne.
Vender tudi z ukazom deželnega sveta ueso bili zadovoljni' vsi krajni in okrajni šolski sveti spodnještajerski. Marveč, slovenski okrajni in krajni šolski sveti izjavili so se nasprotno.
Prosim pa, visoka zbornica, naj na znanje vzame, da ovi slovenski šolski sveti ne zame tuje jo nemščine v slovenskih ljudskih šolah spodnještajerskih!
Izjavili so željo, naj bi nemščina bila poučni predmet v slovenskih ljudskih šolah na spodnjem Štajerskem , ker je znanje nemščine koristno, potrebno, toda uči naj se le toliko ur, da je po pametnih pedagogičnih načelih mogoče odobriti, zlasti pa ne prerano, k večjemu v 4. ali 5. šolskem letu. (Tako je! na desnici.)
Nadalje izjavili so se, da hočejo, naj velja nemščina kot neobligaten poučni predmet, nikakor pa ne kot obligaten predmet in še1 najmanje kot poučni jezik, ker bi to nasprotovalo XIX. členu osnovnih državljanskih pravic, ki so ondi slovenskemu narodu zajamčene. Ta člen XIX. ie paladij
ali zaštitba narodne svobode v Avstriji in te si Slovenci ne dajo vzeti, tudi. ne po ukazu deželnega šolskega sveta. (Bravo! na desni )
Ni resnično, kar nekateri listi pišejo, da bi Slovenci sploh ne trpeli nemščine v slovenskih ljudskih šolah. Toda Želimo, da se nemščina uči na pameten način v naših šolah. Ko so torej slovenski okraju« in krajni šolski sveti izvedeli vsebino ukaza deželnega šolskega sveta, uložili so ugovor ali pritožbo zoper nja (zlasti Šmarije, Leskovec, Majšberg sv. Janž na Dravskem polji, VVurmberg, sv. Vrban, sv. Lovrenc, sv. Marjeta, sv. Marko, sv. Andraž) pri c. kr. namestuiji v Gradci i do naučnega ministra, naj bi ta razveljavil oni ukaz, ker je proti-postaven.
Osoda teh pritožeb je čudna. Uložene bile so pred bolje nego pol letom, pa še sedaj neso rešene.
Tukaj je le jedno izmej dveh mogoče. Ali jih neče c. kr. namestnija v Gradci dalje poslati, ali pa kje v naučneui ministerstvu leže, ker jih tukaj rešiti nečejo ali ne utegnejo. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje d«*/«-!«*.
1>M V Ljubljani 25. oktobra. i
Kakor se kaže, bodo v kratkem konservativci predlagali v državnem %horit konfesijonalno Šolo. 'Ministri Pražak, Dunajevski, Falkenhavn in Welserheimb nemajo nič proti koiifeBijonalui šoli. Drugi ministri pa hočejo, da se še obdrže državni šolski nadzorniki, v ostalem so pa tudi pripravljeni ustreči željam nemških konservativcev. Vlada sama ne bode storila nobene inicijative v tej zadevi, a če bodo nemški konservativci sami konfesijonalno šolo predlagali, bode jo vlada podpirala, če se bode le njej pustilo šolsko nadzorstvo. Poslanec dr. Fux je že izdelal načrt zakona za uvedenje konfesijonalno šole.
- Staročehi so baje že pripravljeni precej odjenjati vladi. Eieger je že poudarjal v klubu, da so se Čehi predaleč upali, da se torej morajo nekoliko umakniti. Vse po stari navadi. Na shodih volilcev poslanci obirajo vlado, ko pa pridejo v dtžavui zbor, jej pa zopet v vsem prikimujrjo.
IMeubuclier je popolnem prestopil k libe ralcem. To se je pokazalo pri letošnjih volitvah v delegacijo. S Soluogradskega so v državuem zboru 3 konservativni in 2 liberalna poslanca. V prejšnjej dobi državnega zbora je bil vselej voljen v delegacijo Lienbacher s tremi glasovi, njega namestnikom
LISTEK.
Začetek romana.
(Obrazek a SlovaSkega.   Češki spisala Gabrijela Preissova.) ■ iDalje.)
Poluša je ustala in storila po materini volji, vender se je pregibala brez mislij kakor stroj. Ko se je vrnila pripravila je za večerjo in postala pri peči. Mati zlila je v skledo polivko, sedla k mizi in prekrižavši se jela sta z možem jesti.
„Ali ne greš jest?" silila je hčer.
„Nisem lačna."
„A polivka bo hladna, opomnil je oče."
„Ne morem večerjati; nobenega pr>željenja nemam do jedi."
Ko sta se roditelja najedla, pospravila je Poluša z mize ter odnesla in p > mila na ognjišči na-mizje. Oče ugasnil je petrolejevo svetilnico, da bi se zastonj ne kurilo, ker že uobenega dela* ni. Nato začel je z ženo1 moliti rožni venec, kateremu je Poluša slabo odgovarjala. P> navadni nedeljski molitvi govorilo se je o' ičajn precej časa, dokler ni spanec prevladal.   Daueb pa je omenila Poluša s pro
sečim glasom, da bi rada legla. Vošila je starišem lahko noč in odšla v vežo, kjer je stala njena postelja. Slekši se postljala si je in pokleknila k postelji, da bi pred spanjem še nekoliko pomolila. A mestu molitve vračala se jej je misel o sestanku z baronom, čarovala si je razne podobe in čudne želje. — Čez dolgo časa šla se je mati odhajajo k počitku prepričat, je-li Poluša zaprla dveri z zapahom, in ker ni tega storila, zapnhnila jih je sama tiho jezeč se.
„Poluša, ali spiš?" izpregovoriht je glasneje.
„Še ne, molila sem," odgovorila je devojka hitro legajoč v posteljo.
„ Pozabila-si zapreti; da moram vedno za taboj gledati! Torej ■ lahko noč 1"
»Lahko noč, mamica !"
Poluša ui mogla zaupati. Zunaj ujasnilo se je mej' tem nebo, zvezde so se prikazale, in mesec pošiljal je skozi dve mali okenci nad vratmi jasno ždlte trakove v vežo, da je Poluša' dobro razločevala- ondi razstavljeue stvari. Skuhala je zaspati, a ker to nikakor hi šlo, sedla je na postelji in motrila skozi okenci nad vratmi knžoči se košček neba. Spomnila se je Tončka in srce jelo jej je boječo
biti. A zopet domislila se je bližnjega jutra, in tako je šlo neprenehoma, dokler neso pobledele zvezde in ni nastala temota mej nočjo in novim dnevom. Kmalu začeli so nekje psi lajati, in petelin je zapel. Poluša pazila je, kedaj bo bila ura v sobi; naposled se je čula — Štiri. Sicer na jesen ni ustajala tako rano, danes pa je Že skočila iz postelje, oblekla si kikljo in jopico in kakor je vedela postljala. Pokleknivši izpregovorila je hitro in nepazljivo nekaj molitvic.
Ko je bila gotova, bila je četrt na pet. „Kako počasi mineva čas," mislila je.
Odmaknila je tiho zapah pri vratih in pogle dala vun. Narajal se je lep dan. Potem otipala je v veži skledo z vodo, v dolbini našla je milo in tako se je na pragu skrbno umila. Zdaj bilo je treba iti po greben v sobo — Poluša je trenotek premišljevala, potem pa je tiho odprla dveri.
Mati jo je vender čula.
„Ali si že ustala?" rekla je iz postelje.
„Da, mamica, nič več nesem mogla spati," odgovorila je Poluša. „Na peto uro gre in zato mislim, da bi lahko skuhala za vas zajutrak. Potem poj de m v gozd  po iveri,"  dostavila je s strahom,
pa kak drug konservativec tudi s tremi glasovi. Odkar je pa začel Lienhacher se približevati libe ralcem, ga pa volita tudi liberalca, je torej jednoglasno voljen. Za namestnika je pa do letos bil voljen konservativec s tremi glasi. Letos je pa Lienbacber sam pri volitvi namestnika dal glas liberalnemu kandidatu in voljena sta Lienhacher jednoglasno in liberalec Wegscheider s tremi glasi. Lienhacher je torej popolnem popustil svoje konservativne tovariše Morda se nadeja, da kmalu pridejo liberalci na krmilo in mu iz hvaležnosti prepuste kak ministerski sedež.
Neka visoka osoba je malo pred začetkom zborovanja državnega zbora imela pogovor z nekim dostojanstvenikom o notranjem položaji Dotični pogovor je priobčila Regnerjeva »Oester. Kevue". Dostojanstvenik se je izjavil, da se bodeta levica in desnica zastonj prizadevali vreči Taaffe-ja. Kak levičar morda še pride v ministerstvo, a Taafte ostane, ker ga vzdržuje neka višja moč. Naloga Taafle-jeva je ohraniti sedanji provizorij, dokl>jr ne nastopijo vnanji dogodki, za katere se država sedaj pripravlja. Vojna je neizogibljiva, kajti notranje in vnanje zadeve silijo k temu. Vojna bode stala dosti žrtev in se ne ve, kako se bode končala, a vsekako bode njen upliv dobrodejen, ker bode z jednim udarcem pomela sedanjo politično in narodnostno razcepljenost. Glavna naloga vlade je, zboljšavati vojsko. Poslednja leta se je mnogo storilo v tem oziru vsled požrtovalnosti desnice, o čemer se je vladar prepričal pri poslednjih manevrih. TaafVe mora vkupe držati razne elemente do vojne, ki se še ne ve, kdaj bode, a najbrž poprej, kakor si kdo misli. Vojna bode pa vse razmere temeljito predru-gačila. — Koliko je v tem resnice, ne moremo uganiti, a velike vojaške priprave poslednjih let dokazujejo, da ta pogovor, Če je le res bil, ni prazen.
(■al ški deželni zbor se bode baje že sklical v začetku novembra. Potemtakem bi zboroval hkratu z delegacijama. Nam se to ne zdi prav verojetno, ker je nekaj deželnih poslancev v delegaciji in bi torej nekateri okraji v deželnem zboru ne bili zastopani.
V 8» a sije države.
Itol^arska vlada je baje izvedela, da so bolgarski emigrantje Bagčevanov, Babaljau, Iladkov in Kosarev in več druzih v srbskih selih blizu meje in si prizadevajo v Bolgariji napraviti kako ustajo. Vlaua se je že zaradi tega pritožila v Belemgradu, a ni dobila nobenega odgovora. Poslednji čas baje bolgarski emigrantje zelo odhajajo iz Rnmunije v Srbijo. — Več osob, katere so bili zaprli tisto noč pred volitvami, namerava te krivice v posebne] peticiji pojasniti knezu. Vlada pa hoče to zabraniti, Radoslavov je zategadel pisal knezu in mu pojasnil nezakonito postopanje vlade. — Sobranje se snide pojutršnjem. Ker se opozicija zborovanja ne bode udeležila, bode zasedanje najbrž precej mirno.
Srbska skupščina snide se najbrž že v začetku novembru. Njena glavna naloga je urejenje srbskih financ. V zbornici se bode jasno razsvetlilo slabo gospodarstvo prejšnje vlade. Vlada bode skupščini predložila še zakone o premeni davčne sisteme o vojnej organizaciji, zboljšanj pravosodja in pouka. Zborovala bode v Niši, kakor je že navadno.
\«'mei sedaj čutijo, da so se jako motili, ko so si bogvedi kake dobrote obetali od zjedinjene Nemčije. Nekatere države bi se že rade odtrgale od Nemčije, ko bi bilo to lahko mogoče. To se je videlo pri posvetovanji o vojnem budgetu v bavar skej zbornici. Budget se je res dovolil, a le zate-del, ker je pa Versaillskej pogodbi Bavarska zave zana skrbeti za toliko vojakov, kolikor jih pripada na njo po številu prebivalstva in prezenčnem številu vojakov cele nemške države.   Samo to pravico
da bi baš danes ne prišlo materi na misel, da hi treba . . .
„Ali ne dežuje?" vprašala ie mati.
„Ne, le včeraj je malo pršelo."
Mati ni več vprašala. Obrnila se je, da bi še malo zadremala. Poluša pobrala je svotilnico, žve-pleuke, greben in zrcalo, odšla v vežo in zaprla dveri za seboj. Prižgala je luč, postavila svetiluico in zrcalo na polico in se začela česati. Sicer česala se je samo jedeukrat na teden v nedeljo — ta pa je bila včeraj.
Na to vrnila se je zopet v sobo in izvlekla srečno iz skrinje praznično obleko, vse, kar je imela najboljšega. Oblekla se je skoro kakor za cerkev; vrhom oblekla je vsakdanje krilce in čez telovnik in rokavee natakuila je pouošeno jopico, katero je s težavo zapela. Pripravila si je še na postelji ro-žasto, tibetovo ruto za na glavo, da bi jo še-le za vasjo zamenjala s staro.
Konočuo hitela je zakuriti. Predno je mati ustala, bil je zajutrak že kuhan, a Poluše že ni bilo doma. — Hitela je tako zlo v gozd, da je bila vsa vroča. Ko je prišla mej drevje, obstala je V tem času se je že danilo; po nebu pluli so beli oblački, a na zemlji delila se je senca od svetlobe. Nastajal je prijeten, jesensk dan. (DlUj0 pri|,.)
ima Bavarska, da se ne steka v nemško državno marveč v bavarsko državno blagajnico, kar se pri štedi pri vojnej upravi, kar se pa lahko spravi, ker se navadno pri vojski nič ne prištedi. Več govornikov s.- je pritoževalo, kako hitro narašča vojni bud get. Leta 1870. je stala Bavarsko vojska 16 milijonov bavarskih goldinarjev Ko se je tedaj zbornica posvetovala o Versaillskej pogodbi, so nekateri govorniki prorokovali, da se bode vojni budget kmalu podvojil. Vojni in finančni minister sta tedaj temu odločno oporekala. Letos se pa že vidi, kako so oni črnogledi imeli prav, kajti potrebščina za vojsko že znaša 58 milijonov mark. Bavarska se pa nič pomagati ne more, ker število vojakov dovoljuje nemški državni zbor, v katerem pa imajo ve« čino mameluki, ki dovolijo vse, kar Bismarck želi. Nekaj govornikov se je pritoževalo, kako mučijo surovi pruski podčastniki vojake. Navajali so se konkretni slučaji. Vojni minister temu ni mogel oporekati, pa tudi ne potrditi, da bi se bili krivci kaznovali. Pa še več drugih pritožeb se je slišalo v zbornici, ki pa seveda nič ne pomagajo Ker pa bode nezadovoljnost gotovo še naraščala, utegne usodepolna postati, ko bi se Nemčija zamotala v kako veliko vojno. Zbornica je sklenila povišati plačo vojaškim duhovnikom. — Komisija za naselje vanje Nemcev na Poznanjskem je doseda) nakupila 48 veleposestev, razen tega pa še 17 občinskih posestev. Izdala je že nad 15 milijonov mark. Dose-daj je že razdelila 5 kupljenih posestev na sto nemških rodbin. Iz tega se vidi, da komisija hitro deluje in da bode pomoč, katero nameravajo dati avstrijski Poljaki svojim pruskim rojakom, prepozno prišla.
Oblastva v Afganistanu imajo velik strah pred Eyubom hanom in njegovimi pristaši. Storili so že obširne naredbe, da zabrani]o kako ustajo. Več posadk se je pomnožilo, mnogo osob so zapili, ker jih dolže, da so Evubovi pristaši. Afganom je prepovedano iz Kandabara ali Ghazna potovati proti Heratu, ker se boje, da bi se kje ne zbrali ustaši. Govori se, da je Evub han ubežal v Belud-žistan, vender je tudi mogoče, da je še v Afganistanu.
Dopisi.
Iz celjftlcega okraja 23 oktobra. [Izv. dop. j Danes prilepili so se v Celji oklici mestnega župana dr. Nekermana, s katerimi pozivlje vse Celjane, da okrasijo svoje hiše, razobesijo zastave, ter tako skažejo dostojno svojo ljubezen in u danost do prestolonaslednikov Rudolfa in Štefanije, katera bodeta počastila C lje s svojim visokim pohodom, v četrtek dne 27. t. m.
Rekli smo, da pozi v J je k temu vse Celjske prebivalce, torej ne le Nemce, nemško misleče in čuteče ljudstvo in naše nasprotuike, temveč izvestuo tudi Slovence. Vsak, komur so Celjske razmere dobro znune, ve, da prebiva v tem mestu velika večina slovenskega ljudstva, kar je popolnoma naravno, in kljubu temu, da so Nemci in nemškutarji pri zadnjem ljudskem štetji silno pritiskali na priprosto ljudstvo, posebno na vse služabnike, dninarje in posle in je bil terorizem v tem oziru nezaslišan in brezmejen, imelo je vender okolu 2000 (dva tisoč) prebivalcev pogum, pripoznati-slovenščino svojim občevalnim jezikom.
Brez pritiska in terorizma bi se bilo za Slovence zglasilo sigurno kakih 300 prebivalcev. Celjskemu županu bi torej moralo biti in mu je gotovo dobro znano, da prebiva v Celji ne le veliko Slovencev, temveč, da je večina prebivalstva slovenska. Kljubu temu sestavljen je omenjeni oklic le v nemškem jeziku. To brezozirno postopanje mora vsakega poštenjaka močno žaliti, tembolj pa v tem posebno važnem slučaji. Ako pomislimo, kako cesar sam iu prestolonaslednik srčno ljubita vse avstrijske narode, ter se strogo držita jednakopravnosti, moramo strmeti uad predrznostjo, s katero se prezira slovenski narod in jezik.
Nadejamo se, da bodo porabili v četrtek, dne 27. t. m. Celjski rodoljubi priliko, opozoriti prevzvi-šena prestolonaslednika na to, kake pravice in jednakopravnosti uživajo  tamošnji  Slovenci pri Celj skem magistratu in županu.   Naj bi se pa tudi ne pozabilo omeniti, da so se taki oklici in oznanila priobČevala in razglašala pod Auerspergovo vlado do leta 1879 tudi v Celji v obeh deželnih jezikih ; od tistihnial pa Celjski Slovenci pod Taaffejevo vlado ueso več deležni te sreče, kljubu temu, da razgla-sujejo vse druge oblastuije in društva svoje pozive in oklice povsod in tudi v Celji v obeh deželnih jezikih. Kot dokaz navedemo tu oklic c. kr. graške namestnije za volitve v obrtno in trgovinsko zbornico in naznanilo ravnateljstva štajerskega ko-njerejskega društva o pregledovanji in premiranji konj 27. t. m. v Celji o navzočnosti prevzvišenih
prestolonaslednikov, katera oba oklica sta sestavljena v slovenščini. i* l O
Tu imajo štajerski voditelji Slovencev najlepšo priliko prepričati visoka gosta, kake krivice se godijo Slovencem o katerih se slovenski državni poslanci v Beči pri vladi vedno pa skoro zaman pritožujejo.
Iz Zagorja ob Savi 23 oktobra. [Izv. dop.J — „Oj, kako smo mi srečni!" ponašajo in radujejo se nekaj časa naši Zagorci. Pa kako opravičeno ! Ker previdni Gauč zabranjuje duševni proletarijat na Slovenskem — z nenaobraženimi se ložje pometa, — zato pa skrbe naši Pan- Nemci, nemškutarji in čifuti, da se povzdigne mladi zarod Zagorski do možno visoke stopnje švabske olike. Ne zadostuje, da se marljivi Piha k v potu svojega švabsko-premenjenega obraza peha, da bi ubil v glavo šolskim učencem sladke švabščine natlačeno mero, tudi otročiči, ki so jedva govoriti pričeli, naj zanemarjajo jezik materinski in se uče jezika tujega naroda, ki je slovanstvu, kar Turek krščanstvu ! —
„Kiodergarten" — otročji vrt otvoril se je to jesen in, kakor čujem, praznovala se bo danes v to ime slovesnost, pri kateri se bodo naši zagrizeni nasprotniki drug drugega kadili, drug drugemu čestitali. Lenko si čestitajo, vsaj so dosegli več, kot so se nadejati mogli. Naravno je, da nemške in nemčurBke družine pošiljajo svoje otroke v „Kiuder-garten"; v Zagorji pa pošiljajo — slovenski stariši svojo deco v šulferajnski vrt! — Srečni oče! švabske pošasti skrbe za tvoje dete; srečna mati 1 ves dan lehko delaš, otrok te ne nadleguje . ...I Kaj pa naši narodnjaki? Roke križem drže in gledajo, „kake cvetke bodo vzrastle na tem vrtuM? Ne, stvar je resna, resna tako, da ni umestno več molčati. Mogočnjaki pri naših tovarnah in rudokopih so večinoma naši narodni nasprotniki, od teh-le odvisni so pa vsi delavci, vse družine, ki služijo tem tovarnam. Kakor gospodje hočejo, tako se mora goditi, in ker pri nos ni nobenega gibanja od narodne strani, zato imajo naši Švabi pri svojem germanizovanji jako proste roke, jako plodovito delovanje . . .
Zatorej rodoljubi, proč z narodno mrzloto, proč z indiferentizmom. Alea est jactal Bili smo dolgo mirni, a ker je predrznost nasprotnikov prevelika, naj imajo boj! Ljudstvu treba pripomoči do narodne zavesti, namene nasprotnikov razodeti, starišem svetovati, naj raje sami tako lepo, kakor znajo, uče svoje otroke, kar jim bo gotovo več koristilo, kot vse švabske „manire", kojim se bodo privadili v — strupenem vrtu! Ustanovimo podružnico sv. Cirila iu Metoda! — Nikarte slepim biti, ali |slepiti se pustiti. Ako eeješ plevel, ne boš žel pšenice; če sadiš trnje, prirastlo ti bo trnje. In na šulferanjn-skeni vrtu prirastel bo osat v znanih barvah: v rudečih, črnih, žoltih . . .! Na delo torej, ne plašimo , se truda, ker
Urez dola, truda, bratje ni uspeha, Slovanskega se iznebimo greha!
Z Voli iiijske^a 22. oktobra. (Jesenski list.) (Konec.) Pa čemu se truditi zaman, saj temu zlu bode kmalu odpomagano. Tu ni treba ni okrajne, ni deželne, ni državne — nobene pomoči. Pomoglo nam bode v tej važnej zadevi Tržaško mesto samo. Ali ni to velikodušnost, kakeršnej se ne najde jednaka — saj v novejšej zgodovini ne ! — ! Mesto Trst hoče vsled te velikodušnosti ime-
novano vodo tako regulovati, da jo bodo že pri izvirku zajezilo ter jo potem dalje po železnih cevih pod zemljo napeljevalo — naravnost v Trst. Tako I je prav, greh treba že v kali — v začetku zatreti, potem je uspeh poboljšanja gotov. Taka je tudi tukaj. Vodo Bistrico-Reko treba pri izvirku zamašiti ter jo celo pod zemljo napeljati, da bode, kakor sramovaje se, v podzemski tmini in tihoti šum-Ijala v ^italijanski" Trst. Potem se nam ne bode več bati prouzroče vanj a škode po njej, ker obsojena bode reva v večno tmino.
Iu tako bode potem ta nedolžna obsojenka tekla v grla Tržaškega prebivalstva ter gonila vsake baze stroje. Zbog tega vlada pa že zdaj marsikje večje veselje nego v Trstu samem. So ljudje, katerim so slabi časi zaradi babje razkošnosti pojedli njihovo lepe imetje, vsled česar težje pričakujejo rešitve iz teh časnih vic, nego oni starega zakona izpred pekla. So tudi ljudje, kateri si želijo na ta način poboljšati pičle dohodke, saj ni neznano, da žage donašajo le pičel dohodek, mlini pa skoro nobenega ne.
Nadalje so tudi   ljudje, trdi   knutjp, kater menijo, da bodo tudi kakovo odškodnino dobili ter si tako poplačali stare.dolgove. Vzlasti so zadovoljni z oddajo vode tiili, kojrjimajo poleg nje zemljišča,
ker bi jim za tla, Jkoder bi polagali cevi, plačali primerno odškodnino. Se ve, da so to le posameznikov želje; večina {ljudstva v tej zadevi drugače misli. S prvimi tudi naš gosp. okrajni glavar v Po-stojini jednako misli, dočim je v tej zadevi |z ve-Čino lju Istva v nasprotji. Pa kaj njemu to. On veli: voda bode šla v Trst in jaz bodem vzetje te vode dovolil ter se pri tem držal^ samo postave, vse drugo šlo bode mi skozi ušesa/
Poudarjanja: „se bodem držal postave" fnli: „Be držim v postave u|so Blovenska fušesa že zdavnaj navajena, in jednaki prigovori (zdeti se morajofjže slehernemu nekako| prisiljeni, saj postava spoštu-jočega in isto spolnujočega uradnika nam mora njegovo dejanje kazati. Ali kakor se do sedaj kaže, smo v poprej navedeni vodni zadevi prizadeti, Se vedno brezpravni. Zato nas pa gosp. okrajni glavar tolaži, da se dajo mlini narediti na veter in sopar. Blagor nam, sedaj vemo za jedno gospodarsko dobroto več, katere poprej nesrao znali ceniti. Vender bodi nam vrhu vsega dovoljeno naslednje prašanje: Dotična vodna postava veli v nekem paragrafu, da je vodu (kakeršna je Bistrica-Reka) občno dobro, katerega sme se vsakdo posluževati brez škode za tiste, kateri so najprvi intereBOvani pri njej. Ali ravno v tem slučaji se ta deželna postava prejodno-stransko tolmači.
Tolmači se celo postava z gloso: „občno dobro" vsled česar morala bi voda Bistrica-Reka na vsaki način teči v Trst. Torej, kakor se kaže, bode se to postavno „obf.no dobro" izpremenilo v dejansko občno slabo".
Kdo bode pa branil ubogo ljudstvo pod pretečo mu krivico,  kdo se potegnil zanj? — Kje je mož, kojemu bije srce za zatirani narod in kojemu ono krvavi o pogledu na krivice, koje se mu ho čejo na novo činiti J Ne najdemo gal —
Toda, da nesmo v sodbi preostri, recimo, da bi se takov mož dobil — ali bode pa našel v zastopnikih ljudstva dovoljno moralično podporo? —
Na to še. misliti ni treba. Mesto tega podpirati znajo ti zastopniki ljudstva za njegovo blagost unete može le s frazami: „ne vemo še, kaj bi k temu naši občinski odbori rekli; izrecimo gospodu zahvalo za dosedanji njihov trud; naj nas tudi v prihodnje še tako podpirajo kot dosedaj itd."
Temu naj se pa nihče ne čudi. Zadnja držav-nozborska volitev nas je dovolj poučila o barvi in lastnostih nekaterih takovih zastopnikov ljudstva. In jednaka politika nadaljuje se še vedno. V zvezde se kujejo vladni možje, in malo, da se ne telefonira njihova slava v širni svet, zaradi več nego skromne zasluge, ako je kateri okrajni glavar razdelil mej uboge pogorelce nekoliko denarjev, katere so zložili drugi. Kam uas utegne jednako večno klaujanje in poniževanje dovesti, niti omenjati ni treba.
Še nekaj. Naša slovenska šolska družba, družba sv. C;rila in Metoda, postavila si je lepo, a težavno nalogo, napravljati šole in otroške vrtove, kjer je to treba proti grozečemu ponemčevanju in pola ščevanju naše slovenske dece.
Ali kaj bode nam hasnil ves naš napor, ako nam b.ido podirali to isti, katerih prva skrb bi mora biti — vzlasti na meji slovenstva — podpirati stvar, za kojo delamo. Ali ravno od tam širijo se mej narod ideje, kakeršne bi se ne smele.
V glasilu „Edinost" zagovarja se upeljava nemščine v ljudsko šolo v Rojanu s tem, da se bode z nemščino odrinila italijanščina. Oj kratkovidnost !
Mi prosimo, terjamo, sami si pomagamo za slovenske šole, potem pa pride jeden nebodigatreba s celo vrsto lamentacij, zakaj da se želi nemški jezik v domačo šolo. Bode se mari italijanska šola z nemškim jezikom poslovenila? — Se li bere grozdje s trnja in smokve z osata? — Družba sv. Cirila in Metoda naj odpira slovenske šole in otročje vrtove; ravno ondi naj pa slovenski sinovi sami prosijo za upeljavo nemščiue v domače ljudske šole__
— kakov sad bode rodilo tako nasprotno delovanje v tako imenitnem — životuem narodnem vprašanji ?
Res, ne dostaje nam besed za dostojno ožigo-sanje take brezpametnosti.
Vsled jednakih pojavov utegne se nam še vlada smejati, ter zavrniti nas kot nezrel narod, kateri ne ve, kaj hoče.   Želimo, da bi se jednaki ne-
zreli in slovenskoj stvari povsem škodljivi politični plodovi v slovenskem Časopisji nikdar več ne prikazali.
Kakor čitamo nekje, je goriški strah dr Mah-nič zopet začel strašiti. Znabiti, da se vica, saj pravijo, da se duše ranjcih o gotovem času prikazujejo.
Goriška je v novejšem Času postala v nekaterih za devah res neka posebnost. Doli se marsikaj znajde, kar se potem pošlje v Ljubljano preparirati.
Tako hočejo nam po nekem ceciljanskem zboru, kateri se je pred nedavnim nekje tam vršil, kar šiloma uriniti latinsko petje v cerkve. Kako bi bolje zagovarjali svoje neopravičeno dejanje, sami ne vedo, in tako se pripeti, da se zagovarjajo namesto dobro, prav slabo. Jedenkrat trdijo, da oni latinskega petja v cerkve ne urivajo, drugič pa, da jim nobeden nič za to ne more, kajti cerkev tako veli. In vender, s kakovo slastjo se jednaki nelogični produkti v Ljub Ijani tam blizu škofije preparirajo, ter potem ubogemu narodu slovenskemu za pravo narodno blago prodajajo.
Prepričani bodimo pa, da se bode tudi v cerkvenem oziru narodu pravica dala, naj stavijo temu nasproti nekateri še tako mogočno svoj: ne.
Sklepam pa z željo, da bi prihodnje leto osoj-rej slovenskemu narodu mogel napisati veselejši esenski list, nego je pričujoči — letošnji.
Domače stvari.
Ulit«*   .'"kflltl  B\   OJtMitf    (1 X      ^ %
— (Cesa r j e vi č Rudo 1 f i n cesaričinja Štefanija) pripeljala sta se včeraj dopoludne ob 11. uri v MUrzzuschlag, kjer je bil prvi pozdrav. Ob 12. uri 46 minut dospela sta v Gradec, kjer sta bila naudušeno pozdravljena. Ob 3. uri popo-ludne obiskala sta Eggenberg. Zvečer bilo je mesto sijajno razsvetljeno, na gorah goreli so kresovi. Ob 8. uri zvečer bil je obed, h kateremu so bili povabljeni razni dostojanstveniki, ob 9. uri pa krasna baklada meščanske garde. Danes je JJogleduvanje raznih znamenitostij in zavodov, ob 4. uri popolu-dne koncert, zvečer ob V« 9. uri sijajna predstava v gledališči, ob 1/a 10 uri pa serenada Graškega moškega pevskega zbora. Gradec je jako bogato okrašen in storilo se je vse za dostojni vsprejem visokih gostov.   Tujcev došlo je toliko, da so vsi
/hoteli polni. 1
— (Deželni zbori) sklicali se bodo nekda takoj po delegacijah, torej okolu 25. novembra.
— (Slavno poštno ravna teljstvo)začelo je v zadnji čas razpošiljati poštnim uradom samo nemške napise iu pečate, u. pr. „ Ilaselbach in Krain", „Schischka" itd. Pri starejih uradih oziralo se je še na ravnopravnost, pri novejših pa ne več, kakor na Hrvatskem, kjer bodo skoro že sami madžarski napisi. Proti temu preziranju jednako-pravnosti moramo tem odločneje protestovati, ker nikakor ne gre. da bi baš poštni uradi, odmenjeni splošnemu prometu, širili germanizacijo.
— (Gospod Jurij Šubić) prišel je te dni zopet iz Pariza v svojo domovino. Kakor smo poročali svoj čas, dobil je namreč genijalni naš slikar od prestolonaslednika Rudolfa svojeročno podpisani nalog, da ilustruje za znano delo „Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild" po profesorji Huhadu spisani sestavek o slovenskem Štajerji V ta namen odpotoval je g. Jurij Šubič na Dolenje Štajersko in sicer v ptujski, ormožki in ljutomerski okraj, da ondi posname nekatere važnejše prizore iz narodno-kulturnega žitja štajerskih Slovencev.
— (Umrla) je včeraj v Ljubljani v 8G. letu svoje dobe gospa Ivana Ahaci č, rojena Polak, mati tukajšnjega odvetnika gospoda dr. Karola Aha-čiča.   R. I. P.!
— (Novo izvoljeni odbor „Glasbeno Matice") se je sledeče konstituiral: Podpredsednic g. dr. Bleivveiss, tajnik g. Paternoster, blagajnik dr. H u d n i k , šolski nadzornik V e n c a j z, knjižničar J u v a n e c. Zvunanji skladatelji blagovolo naj torej svoja pisma adresirati na knjižničarja gospoda Juvanca. — Po posredovanji gospoda vladnega svetnika in profesorja Dunajskega konservato-rija A. Zellnerja posrečilo se je „ Glasbeni Matici" pridobiti ši za učitelja gospoda Wagnerja, absolviranega konservatorista, ki je kot goslar in pianist po vsem izvrsten. Zaradi tega tudi omenjenega učitelja vsem narodnim rodovmam za poučevanje otrok na domu prav toplo priporočamo.
— („Rogača") izšla je danes 20. številka. Ker je poslednja številka bila zaplenjena, ima ta številka štiri strani priloge, torej obilo šaljivega gradiva.
— (Sneg) presenetil nas je danes zjutraj. Par prstov na debelo ga je naletelo, po malem pa še vedno sneži. Po ulicah nastalo je tisto neprijetno vreme, ki mu Ljubljančani pravijo „plundra".
— (Meteor), ki se je v nedeljo popoludne pri jasnem nebu opazoval v Ljubljani, opazovali so istodobno tudi v Trstu in v Zagrebu. Meteor je torej imel jako dolgo progo.
— (Resnica ali roman?) S prisilnim potnim listom prijavil se je v soboto pri mestnem magistratu Josip Glavić, „Jesusovac", porojen v Ar-miši v okraji kninskem, star 36 let. Povprašan, kako to, da je takim načinom odpravljen v domovino, pripovedoval je v hrvatskem jeziku nastopne dogodke svojega življenja:   Spodnjo gimnazijo pohajal je v Zadru, višjo pa v Rimu, kjer je tudi zvršil bogoslovske študije.   Po dovršenih študijah odločil se je s 27 vrstniki za misij on na Japonsko in v Pekingu ga je škof Kurobinis Don Juvari v mašnika posvetil.   Dne 29. decembra 1881. odpra vili so se 4 škofi v spremstvu 28 misijonarjev bir-movat. To so izvedele divje tolpe in je napale. Tamošnji misijonarji so za svojo osobno varnost sicer oboroženi z revolverji, a prevelikej sili so se morali udati.   Roparji zajeli so  vse, mladih 28 skopih, škofe pa z neko tekočino polili in zažgali. Izmej vseh 28 skopljencev preživel je jedini Glavić grozne muke, ostali rodom Italijani, Francozi in Nemci so pomrli.   Načelnik roparjev poslal je Glavića v dar sultanu (?), ki ga je namestil mej evnuhe v harem, kjer je bil nad 5 let. Govoril je že takrat hrvatski, latinski, italijanski, grški, francoski in japonski, v haremu naučil da se je še arabski. Na sv. Jurija dan letos posrečilo se mu je ubežati. V Sofiji so ga prijeli, ker ni imel nobenih izkaznic in zaprli za dva meseca.   Pozneje se je avstrijski konzul potegnil zanj  in dognalo se je, da je Glavić sin posestnikov, da mu mati  v Zadru  še živi   in da je njegova   izpoved   glede   študij  v  Rim resnična. Konzul  odpravil   ga je  potem domov  in  mu v ta namen izročil 20 gold.   Pri mestnem magistratu Ljubljanskem zglasil se je s prisilnim potnim listom, izdanim v Oseku štev. 194 — 1887. 1.   Na životu pod srcem užgano ima znamenje evnuha. Prenočil je v magistratnem poslopji in podarila se mu je zimska suknja iu obutev. Včeraj odpotoval je proti domu, da obišče svojo mater, potem bode pa krenil v Rim, da se dožene, da je vse istina, kar je pripovedoval.   Možno, da bodemo kdaj še čuli, koliko je na tej čudoviti pripovedki resnice, koliko pa domišljije.
— (Odbor za Dolenčev spomenik v Trstu) imel je pretekli petek prvo sejo, v kateri je predsednik naznanil, da je namestništvo prepovedalo javno nabirati denar v to s vrh o. Zatorej prosi odbor vse one gospode, ki so v zadnji čas kaj darovali ,naj potrpe glede izkaza njih doneskov, dokler odbor ne stori potrebnih korakov, da se ta velečudna in samo v Trstu možna prepoved odplavi. — V isti seji bilo je posvetovanje zaradi spomenika. Odbor naprosil je slavnega kiparja g. Ren d i ća, da napravi načrt spomeniku, kar je rečeni umetnik tudi obljubil.
— (Z Vidma pri Krškem) piše se nam danes ob četrt na 9. uro dopoludne : Mej tem, ko naletava prav pošteno sneg, vidi se na obzorji južno zapadne strani blisk in sliši grom. Tudi spomina vreden dogodek!
— (Iz Litijske okolice) 24. oktobra se nam piše: Prošlo soboto udrlo se je zopet skalovje mej Zagorjem in Savo ter posulo železnico na 1 km. na dolgo, da gta oba tira zaprta bila. Trije v'aki morali so čakati na progi, da se je odstranila zapreka. Bilo je to nekako ob »5. uri zjutraj, ko se je zvršila katastrofa, .leden tir otvoril seje nekako ob 8. uri zjutraj, a do Vu12. ure vozili so potem vlaki le po tem jedinem. Potem izročil *e je i drugi prometu. Bog nas varuj, kaj bo, ko se že sedaj, tako rano jeseni, vedno luščijo skale, — kako bode, ko nastane Še neugodne je vreme!
— (Akad. društvo „Slovenija") napravi v sredo 20. t. m. svojo 4. rodno sejo, z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo o dijaškem shodu. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Gostje dobro došli! Lokal: I. Maria Theresienstrasse Nr. 4. Hotel de France. Začetek ob 8. uri zvečer.
Telegrami „Slovenskomu Narodu";
Bruselj 24. oktobra. Senzacijo je vzbudil nemške vlade odlok, ki prepoveduje, da bi
se izpeljala že dovoljena telefonska zveza Bruselj - Aachen - Kolon j. Nemška vlada se nekda boji, da bi se po tej progi utegnilo poročati preko Bruslja v Pariz o gibanji nemških čet. ": Pariz 24. oktobra. Pogodbi o nevtra-lizovanji Sueškega prekopa in glede Hebrid-skih otokov podpisala sta danes Flourens in tajnik angleškega veleposlaništva, Kgerton., mi
»LJUBLJANSKI ZVON"
-   ■ ■ '   mtoji (192—1«0)
za vse leto gld. 4.60; za pbl leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Tli)Cl :
24. oktobru. .i . ,,
-r      Fn tloMi Sauš, N*gy, Freglor, Sinder % Dunaj«.
— Goldberg z Wamsdorfa. — Mllller iz Liberce. — Dr. pl. Wurzbach iz Berchtesgadona. — Grunwald iz Szalouaka.
— Dr. Jnrtula iz Ptuja. — Kome iz Čemšenika. —<■ Schrcy z Bleda. — Elsner, Trappmann iz Trsta.
Pri ei t UHerich, Oesterreicher,'Gnttaaann, Fel-
ber, Sebrank, tkhiaitzlcr, Schmidt, Sebweigbofer, Popper z Dunaja. — Faber iz Kočevja. — Pepe Iz Castelamarlja.
Pri avstrijskem «esi«r|l:  SehroM iz Budimpešte.
— Monettf is Storču. —- Nii*ć iz Starega trganj
Umrli so v IJiiolJani :
23. oktobra: Albina Jcbačin, slikarjev* hči, 3 leta, Ko*ne ulito št. 5, za osepnicami
24. oktobra: Josip Janša, paznikov sin, 1*/« leta. Hrenove utiee At. 11, za jetiko. — Jovana AhaČič, posest-nica, 85 let, Frančiškanske ulice št. 8. za utrpnenjem pljuč-
— Fran Marjetic, delavčev sin, 2</i leta, Udce na Grad it. 10, za bozjastjo po katara v firevih. — Urša Jager, mesarjeva- Sena, 65 let, Hradeoksga vas Štev. 26r plućnim edemom.
Meteorologično poročil*.
	Caa opazovanja	Stanje  j T v mm. r l	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
24. okt	7. zjutraj 2. pop. 9. sveder	740- 15a*. —3«" C 735 17 u.     64 C 729-79 as.     5 0° C ...... ... 1............	ti. sva. sl.jjzh. z. vzh.	megla obl. dež.	dežja in snega.
Srednja, temperatura 2 6°, za 7'4° pod normalom,
XD\xixst3©ic3f borza dne 25. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.) > , včeraj —
Papirna renta.....gld. 8130    -- gld
Srebrna renta.....„    82'40    — „
Zlata renta.......lil 80    — „
5°/4 marčna renta ....     „    9t>,20    — „
Akcije narodne banke   .   .     „  886*—
Kreditne akcije......28120    — „
London........„   125 30     — „
Srebro........„ —■*—     — ,
Napol.  . :t ...... „      9-92«/, - ,
C kr. cekini....... 593     - „
Nemške marke .....     ,    61-*&'/, — .
4°/r. driavoe srečke Iz I. 1854   25" gld. 129 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 100   „ 168
OgerBka zlati« renta 4%......99
Ogerska papirna renta .V , ...... 86
5.°/0 Itajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104
Dunava reg. srečke 5°/0  .   .     100 g!d. 119
Zemlj. obč. avatr. 4 V/« slati *»at. liari . 126 Prior, oblig, Elizabetine zapad, železnice —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100
Kreditni: srečke.....10O gld. 178
Budolfove srečke .....     10 19
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 110
Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. 229
dane«.
81-40
82- 44) 11180
96-20 875 — 28040 125 30
9 92'/, 593 61-45 75 fcr.
60 .
50 86
20
25 25 7o
Nj
iva
prav "blizu Ljubljane ležeča, se takoj proda.
Natančneje se poizve pri upravuižtvu „Slovenskega Naroda". f779—3)
Solidne osobe iščemo za prodajo zakonito dovoljenih premijskih srečk in damo visoko provizijo, oziroma stalno plačo. (778—3)
Hauptstadtische VVechselstuben - Gesellschaft. Adler & Co., Budimpešta.
t
♦ •
t
Pristne, ukusne in jedino iz prašičjega mesa
-iia*   -., *«i ■  m *WJS»e „ mm * m
kranjske klobase,
>    i . . i.   .    kakor tudi. . ....
Frankobrodske (Frankfurtarice) in vsako^ vrstne tuje kiobasice, suhljad (šunken) in najrazličnejše mesne izdelke
priporoča znana tvrdka (784—1)
s tremi gobami, kletjo, shrambo iu kuhinjo *
v  pritličji; — s štirimi sobami, kuhinjo  in ♦
shrambo (takozvano kaSčo) v prvem  nadstropji; J
— ž dveuia stajama iu vrti«*em +
da se takoj na Hribu št. 17 pri Vrhniki 5
za več let v najem. *
Kaj ve« pove lastnik Ignacij Javornlk na
Hribu pri Vrhniki. <762—-2) *
v Ljubljani, Kongresni trg.
Naročila na deželo izvršujejo se točno in najhitreje.
Sodrug (kompagnon)
se W*c ** povečanje male tovarne, katera dobro stoji. Zeli se premoženja blizu 8000 gl«l. % Bodelovanje proBto. — Več o tem se zve pri upravnistvn ^Slovenskega Naroda". (780— 2}
7 elflt'blZ.
će Orolloh-ova obrazna orčma (Creme Orolich) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: pe#, o«rc, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo ht<le iu mladin, skd čistu. ,— Ni nikako barvilo (Schminlcu). — Ona 60 kr. — Glavno razpoSilialnico ima J. Orolioh v Brnu (Aoravsko). — V ZJnblJani ima zalogo k< Ed. laahr, parfumi"!-.        . .^74L— i>.
NAZNANILO.
Jemljem si ćast naznanjati častitemu občinstvu, da bodem nadaljevala od dena&njcga dne,naprej svojo že toliko let obstoječo
stao tegOTiSi@
' '      v svoji novi prodajalnlci
na Mestnem tr^n št. 3, tik lekarne Trnkoczy.
Usojam si pri tej priliki omeniti, da sem se z najnovefslm blagom, spadajočiin k modistnej stroki, najbo^se oskrbela, tako, da se nahajam v prijetnem položaji, nuditi častitemu občinstvu na izber :
KJobnke vsake.vrste za dame in otroke, lepo okinčane, forme, evrt-Uee, peresa, a^rafe, svilnate iu baršnnaase trakove,, pllie, svilnato blago asa kinč, Nvilnate, bnržuaaste in modne trakove, naprske (modrce) vsake velikosti od najcenejših do najfinejših, svilnate, koučene in suknene rokovice, najnovejše riše, vratnike, mansete, prejo sa plete* nje, belo in barvano i. t. d. i. t. d.
Zabvaljevaje se za do sedaj izkazano mi zaupanje, prosim čestito občinstvo, svojo naklonjenost i nadalje mi ohraniti in me z obilimi naročili počastiti, ter se priporočam z najodličmjšim spoštovanjem
!F*a,vliija> JE*ftbi?Qii&9E*
.(786)
.•s di)   /<   > i
VELIKA
'M #  f'••   i.i It
»a katero zakonito Jamči visoka vlaila v HA JU BURO D.
Najnovejša velika, od visoke državne vlado v HAMBURUU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 93.00O srečk, od katerih se izžreba 46.5O0 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znana
- ■ in : . 11 r • ■• .   t  11' t    i ■    1 . j» -v j ' kot največji dobitek v uajsre-uc-|em slučaji ponuja velika od Ham-burdke driave zajamčena demirua loteri|a.
Specijelno pa: 1 prem. a mark «J000.00 1 dobit, a mark 200000
d dobit, k mark 100000
1 dobit. 4 mark 80000 1 dobit, k mark 70,0,00
£ dobit, a mark 60000
1 dobit. A mark 55.000
i
1
1 1
5 26 56 106 256 512
739
dobit, a mark dobit. 4 mark dobit. 4 mark dobit, a mark dobit. 4 mark dobit. 4 mark dobit, a mark dobit. 4 mark
dobit. 4 mark dobit. 4 mark
28800 dobit 4 mark 15989 dobit. 4 mark
150, 124, 100, 9+, 67, 40, 20.
50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 00 14 5 300,200,
31. oktobrom 1887
nam direktno doposlati.
(774—8)
•4t>-
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft,
tih 4$ I --^H^T^m-B-^-^^S&T-r
8,902.050 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 46.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na So.OuO, v1 tretjem na 60.000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 160.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi te velike denarne loterije. i
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Xa žrebanje prvega razreda velja
1 celit originalna srećka av. v. gld. 3.50.
1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 Četrtina originalne srečke av. v. gld.—.90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in | ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse' natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točnu po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzuti in dotično vsoto povrniti. Na Željo se madni načrti žrebanja 'naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor, mogoče hitro, vsekako pa pred
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne4