ZDRUZENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE	SLOVENIA ESPERANTO-LIGO
INFORMACIJE	INFORMOJ
Leto / jaro 19, št. / n-ro 3	julij / julio 2014
Uvodnik
Ta številka našega biltena bo izšla v počitniškem obdobju, pa bo vseeno ponudila veliko zanimivega branja. Skušali smo zabeležiti poročila in prispevke z vseh torišč dejavnosti društev in posameznih esperantistov. Še veliko več gradiv in dogodkov se da zaslediti in spremljati na svetovnem spletu in v elektronskem dopisovanju. Zato pozivamo tudi tiste naše bralce, ki redko uporabljajo računalnik, naj le občasno odprejo spletne strani domačih in tujih esperantskih organizacij, čeprav s pomočjo bolj izurjenih uporabnikov te tehnologije. V ta namen objavljamo tudi poznane naslove spletnih strani slovenskih esperantistov. IO ZES
Iz dejavnosti ZES
Arango de alia trilanda renkonto
Janez Zadravec lancis ideon kaj faris la unuajn pasojn por establi trilandajn renkontojn de esperantistoj sur la limtuso de tri najbaraj statoj - Aüstrujo, Hungarujo kaj Slovenujo. Jen du liaj retmesagoj:
Saluton al ciuj !
Kiel vi vidas, jam dum kelkaj jaroj internacia renkonto en tiu triangulo ne okazas. Tamen mi proponas, ke ni organizu viziton kaj ekkonu la lokon. Kaj sekvontjare ni partoprenu plej amasan surlokan renkonton! Mi proponas: sabaton la 31-an de majo (se la vetero taugos), kolektigo inter la 9-10 horo en Kuzma, piediro gis la triangulo (cirkaü 2 horoj) - reveno, tagmango laü deziro. Pli detale ni ankoraü povas interkonsenti. Do, resendu vian opinion aü proponon. Gis- Janez, Ana
Saluton geamikoj !
Pro urga laboro en Ljutomer ni bedaürinde ne sukcesis partopreni la renkonton en Triesto. Poste ni tamen deci-dis viziti la trilandan punkton. Kelkaj inter vi pri tio kontaktis nin, kaj tial ni nun sendas al vi informon. Do, en aldona mapo vi vidas, ke ni lasis la aütomobilon ce la malnova "karavlo", kaj poste piediris gis la triangulo. La distanco estas cirkaü 4 km, tre bona vojo kaj plene arbara en ombro. La triangulo estas bone ordigita loko kun interesaj informoj kaj monumentoj. Ekzistas ankau kvarlingva surskribajo (g, h, s kaj a), sed mankas esperanto. Ni vidis, ke tiu loko estas tre vizitata kaj evidente
havas signifon por najbaraj landanoj. Tial estus vere utile, se ni sekvontjare partoprenus unu inter tiaj plej amasaj arangoj. Sincerajn salutojn al ciuj - Ana, Janez.
Ana surloke la 31-an de majo 2014
Na tem mestu objavljamo skrajšano poročilo o udeležbi slovenske delegacije na kongresu EEU na Reki. Referat predstavnika ZES v EEU Antona Miheliča je objavljen v rubriki EEU v esperantu, zaradi pomanjkanja prostora so izločene slike, ker so bile v Informacijah / Informoj večinoma že predhodno objavljene v prispevkih o dejavnosti KEP. O.K.
Slovenska delegacija na kongresu EEU
V	času od 6. do 12. julija 2014 je na Reki (Hrvaška) potekal jubilejni 10. kongres Evropske esperantske zveze (EEU). Kongresa pod naslovom "Pravična Evropa - pravična jezikovna rešitev v EU - poceni demokratična komunikacija" se je udeležilo približno 120 delegatov iz 20 držav.
V	petek, 11. julija, so se kongresa udeležili tudi Anton in Reneja Mihelič iz Kluba esperantistov Posavja (KEP) ter Davorin Jurač iz Prevalj na Koroškem.
Anton Mihelič je na kongresu predstavil svoj referat z naslovom Esperantsko gibanje na lokalnem nivoju kot primer dobre prakse. V veliki dvorani Hrvaškega kulturnega doma na Reki je Miheličev referat, ki je bil hkrati tudi uvod v javno razpravo o možnih lokalnih esperantskih aktivnostih v sedanjem času, spremljalo približno 50 udeležencev iz okoli 8 držav.
Referenta in namen njegovega prispevka je najprej okvirno predstavil Zlatko Tišljar, sekretar EEU. Predstavitev referata, ki je sledila, je v celoti potekala v esperantu in sicer v obliki kratkih in jedrnatih avtorjevih komentarjev posebej za to pripravljenih elektronskih prosojnic.
V	svoji razlagi je Mihelič izpostavil tri osnovne opredelitve začetkov esperantskega gibanja v Posavju. Pri prvi se je osredinil na organizacijo in značilnosti prvega študijskega krožka esperanta v Posavju »Esperantska klepetalnica«, ki je potekal na avtorjevo pobudo na Ljudski univerzi Krško, v jesensko-zimskem času 2012-2013, v skupnem trajanju 30 pedagoških ur. Pri tem je poudaril izjemen elan, sodelovalnost, enakopravnost, medsebojno pomoč in visok motivacijski naboj vseh udeležencev krožka. Za krožek je bila značilna multimedijska oblika dela, ko so udeleženci uporabljali tako klasične kot tudi sodobne učne pripomočke, pisali, brali, prevajali, izdelovali domače naloge in celo peli krajše, v esperanto prevedene slovenske ljudske pesmi. Sešili so tudi esperantsko zastavo in izdelali grafično podobo za emblem poznejšega esperantskega kluba in za posebno priponko »Mi parolas Esperanton«. Tako emblem, kot tudi priponko, nosijo člani sedanjega KEP na svojih oblačilih pri vseh svojih javnih nastopih. V času krožka so udeleženci gostili nekatere pomembne slovenske esperantiste, pripravili manjšo priložnostno razstavo in svoje delo predstavili na »Festivalu študijskih krožkov v Krškem« in na vseslovenski »Karavani študijskih krožkov« v Črnomlju. O svojem delu so
pripravili številne članke v klasičnih in elektronskih, predvsem lokalnih medijih obveščanja, pa tudi v biltenu ZES Informacije / Informoj ter v glasilu Andra-goškega centra Slovenije E-novičke. Krožek je uspešno zaključilo 7 udeležencev.
V drugem delu svojega prispevka je Mihelič na kratko predstavil preoblikovanje krožka in ustanovitev KEP. Zamisel o tem je dozorela že v času krožka, klub pa je bil ustanovljen na uvodnem sestanku večine krožkarjev 14. februarja 2013.
Da bi poenostavili uradni postopek ustanovitve, se je klub, zahvaljujoč krožkaricama Ivani Vatovec in Špeli Ravnikar ter krožkarju Rudiju Mlinarju, ki so prihajali iz Literarne sekcije »Beseda« (LS), pri Kulturnem društvu »Franc Bogovič« Dobova (KD), pripojil navedeni sekciji in tako postal njen sestavni del. Uradna potrditev pripojitve je bila »požegnana« s sklepom letnega zbora KU 1. marca 2013. Pozneje, 15. marca istega leta, pa je KD s KEP postalo kolektivni član ZES. Specifičnost ustanovitvenega postopka je dragocena organizacijska posebnost v slovenskem esperant-skem gibanju.
Osrednji del Miheličevega referata pa je bila dejavnost KEP in njegova pomembna vloga pri širjenju idej esperanta v posavski regiji.
Kot posebnost dobre prakse je referent izpostavil tudi primer Esperantskega društva Maribor, ki je na eni od svojih prireditev za neesperantsko javnost izvedlo kratko preverjanje mimoidočih v poznavanju esperanta pod naslovom »Esperanto za 10 minut.« Posebej je pohvalil tudi njihovo spletno stran, kjer na pregleden način objavljajo zanimive dogodke na področju esperantskega gibanja.
Mihelič je svoj prispevek na kongresu zaključil s poudarkom na nujnosti posodobitve esperantske učne infrastrukture za ponovno oživljanje esperantstva na Slovenskem in z željo, da se esperanto vrne v šole, torej med mlade, in da postane eden od enakopravnih delovnih jezikov sleherne mednarodne prireditve pri nas in v svetu.
Posebej je izpostavil pomen nevsiljivega in prijaznega vključevanja esperanta na prireditvah za neespe-rantsko javnost, intenzivno individualno učenje esperanta in množično objavljanje člankov o esperantskih aktivnostih v medijih obveščanja.
Na koncu se je Mihelič zahvalil udeležencem v dvorani in jih povabil k diskusiji na uvodoma opredeljeno temo predzadnjega dne kongresa.
Diskusija je bila namenjena predvsem problematiki pritegnitve mladih v esperantsko gibanje. Referent se je še posebej zahvalil vodstvu, organizatorjem in gostiteljem kongresa in čestital predstavnikom EEU za jubilej v organizaciji tako pomembnih srečanj evropskih espe-rantistov.
Na prošnjo nekaterih udeležencev kongresa je Mi-helič postregel tudi z naslovoma lastne spletne strani,
kjer med drugim V kotičku za esperanto objavlja zanimivosti iz esperantskega gibanja, in svoje spletne pošte. Mihelič objavlja tudi na svojem FB-profilu. A.M.
Iz dejavnosti ETD
Maja kunsido de la Plenumkomitato
La 6-an de majo 2014 estis la fonda kunsido de la Plenumkomitato de ETS Ljubljana en nova formacio. Ni salutis novan membron s-ron Milan Škrlj. Aliaj ceestantoj estis Ana Ferrer, Nika Rožej, Ostoj Kristan kaj Janez Jug.
La plej grava temo de tagordo estis la laborplano, kiun ni akceptis dum la jarkunveno en marto cijare. Skriban materialon, pli precizan laborplanon - aver-tilon, preparis Ostoj Kristan.
Unu el urgaj taskoj estos ankaü renovigo de organiza regularo de nia societo. Gi estis en formo Word sendita al membroj de la komitato ke ili preparu proponojn kaj aldonojn al la regularo. Pri ili ni diskutos dum unu de venontaj kunsidoj. N. R.
Vespera parolado en esperanto
Laü la jarprogramo la membroj de ETS Ljubljana realigis kvaronjaran kluban paroladon en esperanto. La programo komencis jaude la 22-an de majo en la sidejo de SIEL Štefanova 9 kaj gvidis gin Ana Ferrer. Parto-prenis Nika Rožej, Meta Duhovnik, Milan Škrlj, Janez Jug kaj Ostoj Kristan.
Ni traktis la tradukon de fabeleto Kiel makulo trovis feličon de aütorino Lucija Žitnik. Ni provis esprimi kelkajn frazojn en esperanto kaj komparis gin kun la slovena originalo. Će tio ni sercis adekvatajn esprimojn kaj komparis gramatikan korektecon. Će tio multe helpis la scio de Janez Jug kaj lia Plena Vortaro. Ni konstatis, ke guste fabeloj estas malfacilaj, se oni ne konas espriman intencon de aütoro. Tial tradukado nepre postulas kunlaboron de la aütoro, kaj tio validas ankaü por aliaj lingvoj. Por la unua vespero tiu tasko estis por ni vere postulema. A.F.Z.
Iz dejavnosti KEP
V stalni rubriki, posvečeni dejavnosti našega kolektivnega člana Kluba esperantistov Posavja, so prispevki, ki so jih pripravili člani kluba, ali pa urednikovi povzetki iz raznih dokumentov, poročil, zanimivosti itn. v zvezi z aktivnostmi sam intenzivno in sprotno obvešča
KEP. KEP sicer
esperantsko srenjo in svoje lokalno, pa tudi širše okolje o svojem delu.
Uspešno zaključen začetni tečaj "Srečanja z esperantom"
Klub esperantistov Posavja (KEP) je v sodelovanju s Knjižnico Brežice organiziral 30-urni brezplačni začetni tečaj osnov esperanta z naslovom »Srečanja z esperantom«, kar v esperantskem jeziku pomeni »Renkon-tigoj kun Esperanto«.
Prisotne je najprej pozdravil mentor Anton Mihelič
Zaključek tečaja je bil v četrtek, 17. aprila 2014, v prijetnem ambientu brežiške Knjižnice.
Tečaj je uspešno zaključilo 6 udeležencev, vodil pa ga je mentor Anton Mihelič, ki je tudi predsednik KEP. Način dela na tečaju je bil multimedijski, kar pomeni, da so udeleženci uporabljali več virov in načinov osvajanja temeljev esperanta. Šlo je torej za klasične in elektronske vire in načine dela.
Osnovni učbenik je bil »Esperanto - učbenik mednarodnega jezika (zagrebška metoda, 3. izdaja)«, avtorja Zlatka Tišljarja. Tečajniki so poleg tega uporabljali še nekatere dele učbenika Rudolfa Rakuše »Esperanto za šole in tečaje«, spletni tečaj na e-portalu »Lernu« -Bildoj kaj demandoj (Slike in vprašanja), učno gradivo, objavljeno na Miheličevi spletni strani, kjer je med drugim tudi »Kotiček za esperanto«, in različne tekste iz druge razpoložljive literature, s katero razpolaga interna knjižnica KEP.
Tečajniki so se ob sadju in napitkih pogovarjali v esperantu in v slovenščini
Učno gradivo so sestavljali tudi številni teksti, ki jih je iz različnih dodatnih virov posredoval vodja tečaja.
Tečajnik Peter Simonišek, ki je tudi lani že obiskoval krožek
esperanta, je od Bemkočeve in Miheliča prejel potrdilo.
Tečajniki so spoznali osnove značilnosti esperanta, kot npr.: abeceda, »piši kot govoriš in obratno«, naglas na predzadnjem zlogu, skupna korenska osnova za več besednih izpeljank, glagol, samostalnik, pridevnik, osebni zaimki, prislovi, ednina, množina, skloni, vpra-šalnice po tkim. »korelacijski tabeli«, uporaba različnih predpon, pripon, člena »la« ipd.
Edi Zanut je tečaj obiskoval prvič...
Precej časa je bilo namenjenega glasnemu branju in prevajanju različnih slovenskih in esperantskih tekstov, pogovoru v esperantu in precejšnjemu številu nalog za delo doma. Domače delo so tečajniki analizirali na samih srečanjih, pri tem pa preučevali in popravljali storjene napake.
Tako so se udeleženci tečaja naučili samostojnega sestavljanja lažjih in krajših tekstov, manjših pisem prijateljem in sorodnikom, e-komuniciranja v »klepe-talniku« že omenjenega portala Lernu, osnovnega osebnega predstavljanja (ime in priimek, mesto bivanja, rojstni datum, ipd.). Naučili so se uporabljati uro, števila, dneve v tednu, mesece, letne čase, dobe dneva, barve, naročiti hrano in pijačo, pozdravljanja, pa tudi zapeti so se naučili nekaterih krajših, v esperanto prevedenih slovenskih ljudskih pesmi. Spoznali so tudi osnovne ideje in simboliko esperanta.
Drugič tečajnik Rudi Mlinar, pisatelj (v sredini), je začetnikoma Alenki in Ediju, novima članoma KEP, podaril svoj roman.
Mentor je udeležence tečaja sproti seznanjal s pomembnejšimi novostmi s področja esperantskega gibanja v Sloveniji in drugod po svetu.
Tečajniki so tudi zapeli.
Trije udeleženci tečaja so dopolnili število članov KEP in tudi že pridno sodelovali na nekaterih klubskih aktivnostih, tako, da se je ponovno pokazala koristnost tečaja tudi z vidika pridobivanja članstva.
Igor Rama (prvi z leve) je bil gost zaključnega dogodka, čeprav je sprva nameraval obiskovati tečaj
Tako za potek tečaja, kot tudi za njegov zaključek so bili značilni: zagnanost in resnost dela udeležencev, tovariška medsebojna pomoč, sproščenost dela in veselo druženje. Na zaključku tečaja je udeležence najprej v obeh jezikih pozdravil vodja tečaja in izzval tečajnike, da so izvedli krajši pogovor v esperantu in vse skupaj
sproti prevedli v slovenščino. Tako tečajniki, kot mentor so v pogovoru oz. v zaključnem nagovoru poudarili, da so solidno osvojili osnove esperanta, da lahko vzpostavijo osnovno komunikacijo z esperantisti po svetu in da bodo širili ideje esperanta v svojih delovnih in bivalnih okoljih.
Mentor se je posebej zahvalil mag. Tei Bemkoč, direktorici Knjižnice Brežice in Maji Frigelj, strokovni delavki za stike z javnostmi, za res odlično gostoljubje in vzorno tehnično podporo pri izvedbi tečaja.
Tečajniki in direktorica Knjižnice so mentorju izročili priložnostni darili, mentorjevi ženi Reneji pa so kolegice in kolegi v znak zahvale za pomoč v času tečaja podarili posebno »velikonočno darilo«.
Mentor Mihelič je od direktorice Knjižnice prejel potrdilo, da je vodil tečaj
Udeleženci zaključnega dogodka so ob sadju in napitkih spletli sproščen pogovor še o mnogih drugih temah in na koncu zapeli še tisto znano »Prav luštno je res na deželi«, prevedeno v esperanto kot »Gojigas min vivo kampara.«
»Gasilska« z leve: Rudi Mlinar, Edi Zanut, Alenka Gerič
Rama, Anton Mihelič (mentor), Ana Mamilović, Tea Bemkoč (direktorica), Maja Frigelj (strokovna delavka), Peter Simonišek, Ivana Vatovec (gostja) in Reneja Mihelič
Direktorica Knjižnice, gospa Bemkočeva in mentor Mihelič sta tečajnikom podelila potrdila o obiskovanju tečaja, vsi skupaj pa so se nato razšli z željo, da naj KEP, skupaj s Knjižnico, v naslednji izobraževalni sezoni organizira še kakšen esperantski tečaj.
Potrdila o obiskovanju tečaja so bila lično izdelana
Tako se je uspešno zaključila še ena izjemno pomembna aktivnost, tako za KEP, kot tudi za Knjižnico Brežice, kar pomeni za lokalno esperantsko gibanje velik prispevek k širjenju idej esperanta. A.M. Foto: Maja Frigelj
Esperanto na prvomajski proslavi
Vreme je bilo kot nalašč za sprehode v naravo. Rodil se je prelep praznični dan, budnice in možnarji pa so že zjutraj naznanili slovesne dogodke ob mednarodnem prazniku dela. Eden takih dogodkov je bila tudi lepa prvomajska proslava na gozdni jasi, pri cerkvici Sv. Vida, nad Čatežem ob Savi. Tudi letošnjo sta organizirala Prostovoljno gasilsko društvo iz Sobenje vasi in Občina Brežice.
Na Šentvid, kot domačini običajno imenujejo omenjeni kraj, je prišlo lepo število pohodnikov -prijateljev Šentvida in mnogih drugih.
Špela in Tone sta sporočala......
Med prej omenjenimi prijatelji, ki so nastopili na šentviški proslavi, je bila tudi skupinica članov Kluba esperantistov Posavja (KEP). Namreč v Klubu, ki
deluje v okviru Literarne sekcije »Beseda« pri Kulturnem društvu »Franc Bogovič« Dobova, smo več kot mesec dni pred proslavo prišli na idejo, da mednarodni naravnanosti, tako esperantskega jezika, kot prvomajskega praznika dela, nekako povežemo v skupno sporočilo slavja na Šentvidu. Pobudo smo posredovali odgovornim za proslavo na Občini Brežice. Tam so jo, z županom Ivanom Molanom na čelu, z navdušenjem sprejeli. S prijazno vodjo protokola in neposredno odgovorno za izvedbo proslave, gospo Lavro Kreačič, smo se nato dogovorili o vseh podrobnostih našega nastopa na proslavi. Sodelovanje je bilo vzorno, zato se člani KEP na tem mestu omenjenima predstavnikoma Občine iskreno zahvaljujemo.
Kompletna postava z leve: Špela, Tone, Ivana in Reneja
Program proslave so s slovensko himno »zagnali« izjemni godbeniki, člani Gasilskega pihalnega orkestra iz Loč pri Dobovi. Sledil je kratek in lep priložnostni govor župana Molana, ki je poudaril pomen praznovanja in sproščenega druženja na Šentvidu. Nadaljevali so zopet godbeniki, katerim se je s kvalitetno nastopno točko pridružila skupina brhkih deklet - mažoretk. Nato so z izvrstnim igranjem nastopili harmonikarji iz Kulturno umetniškega društva »Ivan Kobal« Krška vas. Slednji so že pred uradnim pri četkom proslave nekajkrat zaigrali in tako prispevali k veselemu vzdušju, ki ga je bilo tudi sicer čutiti med udeleženci dogodka.
Na koncu smo nastopili esperantisti. Skupaj s kolegico iz Kluba, vedno pripravljeno za sodelovanje, gospodično Špelo Ravnikar, sva v esperantu in v slovenskem jeziku sporočila naslednje želje KEP:
•	»da bi bila za znanje in pošteno delo delavcev vsega sveta zagotovljena pošteno plačilo in spoštovanje,
•	da bi esperantski jezik postal široka vrata v svetovno komuniciranje,
•	da bi esperanto resnično postal motor svetovne jezikovne demokracije,
•	da bi mir, svoboda, ljubezen, prijateljstvo, poštenost, resnica in iskrenost postali najpomembnejše vrednote vseh ljudi na svetu,
• da bi se čim več interesentov vključilo v prihodnje tečaje esperanta!«
Nastop sva zaključila z besedami: »Naj živi esperanto - resnično mednarodni jezik! / Vivu Esperanto - vere internacia lingvo! Naj živijo kvalitetno znanje in marljivi delavci s poštenim plačilom! / Vivu kvalita scio kaj diligentaj laboristoj kun justa salajro! Naj živi 1. maj -mednarodni praznik dela! / Vivu la 1-a de majo -internacia festo de laboro!«
»Živela esperanto in 1. maj!«
Najin nastop sta domiselno izpopolnili esperantistki Ivana Vatovec in Reneja Mihelič z razpeto esperantsko zastavo. Program proslave je odlično povezovala gospa Vesna Kržan.
Tako je minil uradni del proslave, mnogi udeleženci pa so se prešerno razpoloženi ob poskočni glasbi in dobri postrežbi organizatorjev še kar nekaj časa družili v prijetni gozdni senci Šentvida, trdno odločeni, da na taka srečanja pridejo še v bodoče. A.M. Foto: Rudi Mlinar
Brežičani na "Noči knjige"
Literarna sekcija »Beseda« pri KD »Franc Bogovič« Dobova in Ljudska univerza Krško (LUK) sta v noči s 23. na 24. april 2014, organizirala »Noč knjige«, v Kavarni Brežice. Nastopili so mnogi domači literati s predstavitvami svojih proznih in pesniških del. Organiziran je bil tudi bogat knjižni bazar. Za popestritev večera so poskrbeli odlični »Dobovski ljudski pevci«. Posebno točko večera je predstavljal nastop nekaterih članov KEP, ki deluje v okviru že omenjene literarne sekcije »Beseda«.
Predstavili so pojem, pomen in simboliko esperanta v mednarodnem komuniciranju, največ pozornosti pa so namenili znanemu esperantistu Tonetu Logarju in njegovemu prevodu Prešernovega Sonetnega venca v esperanto. Omenjeno predstavitev in dvojezični bralni recital Sonetnega venca so nastopajoči člani KEP izvedli v treh delih. V ta namen je bil pripravljen poseben scenarij.
Reneja in Anton Mihelič ter Alenka Gerjevič Rama, nova članica KEP, med recitalom
Pri predstavitvi esperanta, njegove simbolike in pomena Logarjevega prevoda Sonetnega venca je bilo iz knjižice »Krono de l' sonetoj«, ki sta jo leta 2009 izdali ETD Ljubljana in ZES, povzeto nekaj odstavkov o lastnostih jezika, njegovem nastanku, o življenju L. L. Zamenhofa ter o delu Antona Logarja. Recitiran je bil tudi prevod 7. kitice Prešernove Zdravljice v esperanto.
Edi Zanut, nov član KEP
Reneja in Anton Mihelič z esperantsko zastavo Simboliko esperanta predstavljajo predvsem:
esperantska himna La Espero, ki jo je ubesedil že L. L. Zamenhov; za potrebe lanskega študijskega krožka »Esperantska klepetalnica« pri LUK jo je v slovenščino prevedla tudi Reneja Mihelič, esperantska zastava zelene barve - barve upanja in z belim poljem v levem gornjem vogalu in zeleno peterokrako zvezdo, kar pomeni esperanto na vseh petih kontinentih sveta; klubsko zastavo je izdelala Ivana Vatovec v že omenjenem študijskem krožku esperanta, člani KEP pa jo uporabljajo na vseh prireditvah, kjer nastopajo,
znak esperanta: dva spojena »e-ja«, zelene barve, ki predstavljata »esperanto za cel svet«.
Nekaj nastopajočih, med katerimi so bili tudi nekateri esperantisti, je vztrajalo do konca
Prireditev in nastop članov KEP pomeni pomemben prispevek k širjenju ideje esperanta v tem lokalnem okolju. A.M. Foto: Rudi Mlinar
Iz dejavnosti EDM
Л
ESPERANTSKO DRUŠTVO
E SP FRANTO-S O Cl ETO
MARIBOR
Stojnica EDM na Paradi učenja 14. maja
Parada učenja - dnevi učečih se skupnosti, je novost in obogatitev projekta Teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki jo je omogočil projekt Uresničevanje prenovljenega Evropskega programa za učenje odraslih
(EPUO) 2012-2014 v Sloveniji. Gre za zaporedje enodnevnih festivalskih in strokovnih dogodkov, izpeljanih v okviru TVU 2013 in 2014, vsakič v sedmih slovenskih krajih. V Mariboru je sodelovalo tudi esperantsko društvo EDM s svojo stojnico, kjer so predstavili zlasti knjižne izdaje v zvezi z esperantom in jezikovno enakopravnostjo. Več o dogodku si lahko ogledate na spletni strani http://esperanto-maribor.si pri novicah. O.K.
Stojnica EDM je bila res atraktivna...
Predavanje Zlatka Tišljarja na TVU
Teden vseživljenjskega učenja (TVU), poteka od 12. do 18. maja (širše od 1. maja do 30. junija) 2014, je najvidnejša promocijska kampanja na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji. Projekt usklajujejo na Andragoškem centru Slovenije in ga prirejajo v sodelovanju s stotinami ustanov, skupin in posameznikov po vsej državi pa tudi onkraj naših meja. Z njim opozarjajo na vseprisotnost pa tudi pomembnost učenja - v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema. Vsi, ki soustvarjajo projekt, bodisi v vlogi izvajalcev prireditev bodisi kot udeleženci, prispevajo k udejanjanju slogana 'Slovenija, učeča se dežela'. TVU je član mednarodnega gibanja festivalov učenja.
V sklopu TVU je društvo EDM v sredo 21. maja 2014 organiziralo predavanje Zlatka Tišljarja: "Ali smo jezikovno enakopravni v EU?" Kratek opis zelo zanimivega in aktualnega predavanja povzemamo s spletne strani EDM:
»V organih EU je jezikovni režim urejen s t.i. uradnimi in delovnimi jeziki. Uradnih
jezikov je 24 (glavni jezik vsake države) med katerimi je tudi slovenščina. Edina inštitucija v kateri velja pravilo, da lahko uporabljamo kateri koli uradni jezik, je Evropski parlament, kjer imajo na razpolago prevajalce za vse jezike. V vseh drugih organih, komisijah, telesih uporabljajo določeno število delovnih jezikov. Koliko bo delovnih jezikov je odvisno od denarja, ki ga določeno upravno telo ima na razpolago za prevajanje in, ker v zadnjih časih tudi pri prevajanju varčujejo, se to število nenehno zmanjšuje. Včasih so imeli tudi pet ali več delovnih jezikov na posameznih sejah, danes pa je najbolj pogosto, da sta samo dva (angleščina in francoščina), vse bolj pogosto pa imajo samo enega (angleščino). To praktično pomeni, da normalni državljani, ki imajo kakršen koli opravek z Evropsko unijo, sodelujejo na razpisih, na sestankih ipd., ne smejo uporabljati svojih jezikov, če to niso angleščina ali francoščina.
Kot primer navajam da sem redno vabljen na veliko evropsko ekonomsko srečanje Ekonomski forum v Krynici na Poljskem. Tam imajo 3 delovne jezike: angleščino, poljščino in ruščino. Kaj mi na tem Forumu pomaga, da govorim dobro tri uradne evropske jezike (nemščino, slovenščino in hrvaščino)? Ne smem se oglasiti, ne smem sodelovati. Najnovejši razpisi v velikem programu Erasmus plus so objavljeni samo v angleščini. Kako naj dobim denar za projekt, če ne obvladam tega jezika?
V zadnjem času slišimo vse bolj pogosto proteste tudi od pripadnikov velikih jezikov: Nemcev, Špancev, Italijanov, Poljakov, ker imajo isti problem kot mi Slovenci.
Kje smo enakopravni? Če pisno zahtevamo nekaj pri organih EU lahko to naredimo v slovenščini in moramo dobiti odgovor v slovenščini, vendar pa ne vemo, koliko časa bomo čakali na ta odgovor. In bi naj (četudi to sploh ni več res za vse) vsi sprejeti zakoni in predpisi morali biti objavljeni v vseh jezikih. Ko pa se pripravlja nov zakon ali predpis, ko se morajo naši strokovnjaki ali politiki boriti za svoje predloge in stališča, takrat morate obvladati angleščino, jezik naroda, ki je evro-fobičen in načrtuje izhod iz EU.«
Glasilo EDM Espero
Izšlo je elektronsko glasilo EDM Espero z datumom junij 2014. Na 20 straneh prinaša pregled dogodkov iz dejavnosti EDM in še razne zanimive vsebine. Izvod v formatu pdf si lahko naložite v svoj računalnik ali tablico neposredno s spletne strani http://esperanto-maribor.si/wp-content/uploads/2014/06/Espero-junij -2014-06-201.pdf ali z obiskom spletišča EDM in sledite navodilom ob novici Espero junij 2014. O.K.
Iz dejavnosti ŽED
Noč knjige v Lendavi
Predstavitev dvojezične pesmarice Srečka Kosovela - dve srečni naključji
Vabila predsednika našega društva (Železničarsko esperantsko društvo, ŽED) gospoda Mirkoviča, da se 23. aprila udeležim literarnega dogodka, sem se najprej razveselil. Ko pa me je dva dni pred dogodkom prosil, da bi ob predstavitvi zbirke Kosovelovih pesmi V zlatem čolnu - En la ora boato iz knjige predstavil kakšno pesem, sem v to podvomil, ker tega pač nisem vešč. Vendar sem knjigo vzel s police in jo naključno odprl na strani 56 s pesmijo:
Vozil sem se
Vozil sem se z zlatim čolnom, ...
Pomislil sem, kakšno srečno naključje, našla me je naslovna pesem te knjige! Dvomi so se takoj razpršili in pričel sem z vajo za nastop. Izvod knjige nam je poklonil gospod Mario Vetrih, predsednik Esperant-skega društva Maribor - februarja, na njihovem letnem zboru članov, ki sem se ga udeležil kot predstavnik ŽED.
Vožnja po pomurskem delu avtoceste je vedno zanimiva in prijetna. Moji sorodnici, Zlatka in Ida, sta se raje prepustili prijetnemu kopanju v Termah Lendava -hotel Lipa, sam pa sem z g. Mirkovičem zavil proti Knjižnici Lendava, kjer je pred vhodom ansambel godcev s prijetno glasbo vabil na dogodek. Čitalnica je bila že pred 18. uro polna udeležencev. Po zanimivih prvih dveh predstavitvah in odmoru s kozarčkom in piškotkom, ko so se tudi godci z glasbo pridružili notri, je moderator napovedal našo točko.
Mirkovič je ob predstavitvi pesmarice, esperanta in ŽED opravičil gospoda Vinka Ošlaka, ki je pesmi izbral in prevedel, se pa dogodka ni mogel udeležiti. Zato so med udeležence razdelili njegovo natisnjeno spremno besedo. Izvod knjige je naše društvo podarilo knjižnemu fondu Knjižnice. In prišel je trenutek, ko me je naš predsednik povabil pred publiko. Po prvih prebranih vrsticah je pesem stekla - v slovenščini in esperantu. Požel sem aplavz in kljub slabemu sluhu iz publike razumel željo: se! 'Prav,' sem dejal 'čeprav nisem vadil, bom poskusil predstaviti še dve pesmi, saj bi naj bile dobre stvari vsaj tri'. Drugo srečno naključje: knjiga se je odprla na strani 40 in blago zveneči pesmi Moja pesem in Opolnoči sem tudi kar gladko predstavil. Aplavz, zahvala, nazaj med publiko. Kmalu potem sem zapustil prijetno dogajanje, saj kopališče v Termah Lendava ob 20. uri zaprejo. K.K.
Jovan Mirkovič z dvojezično izdajo Kosovela
Nokto de la libro en Lendava
Prezento de dulingva poemaro de Srečko Kosovel -felicaj du hazardoj
La invito de nia prezidanto de la Societo (Fervojista Esperanto Societo) sinjoro Mirkovič, ke mi la 23-an de aprilo partoprenu la literaturan eventon, unue min gojigis. Sed kiam li du tagojn antaü la okazajo petis min el la poemaro En la ora boato prezenti iun poe-mon, mi tuj pridubis, car mi ja ne spertas pri tio. Tamen mi prenis la libron de la librobreto kaj mi hazarde gin malfermis sur pago 56 per la poemo:
Veturis mi
Veturis mi per la ora boato, ...
Kia felica hazardo, mi pripensis, min trovis ja la titola poemo de la libro! La duboj tuj forpeligis kaj mi ko-mencis per ekzerco por la prezento. La libron donacis al ni sinjoro Mario Vetrih, la prezidanto de la Esperanto Societo Maribor - februare, dum ilia jarkunveno de la anaro, kiun mi partoprenis kiel FES reprezentanto.
La veturo laü la ce-Mura aütostrado estas ciam interesa kaj agrabla. Miaj parencinoj Zlatka kaj Ida preferis banadon en Termoj Lendava - Hotel Lipa, mi kun s-ro Mirkovič do deviis al la Biblioteko Lendava, kie antaü la eniro ensemblo per agrabla muziko invitis al la evento. Legejo estis jam antaü la 18-a horo plena de partoprenantoj. Post la unuaj du interesaj prezenta-doj kaj paüzo kun glaseto kaj biskoto, kiam ankaü la muzikantoj per muziko aligis ene, estis anoncita nia prezento.
S-ro Mirkovič dum la prezentado de la poemaro, de Esperanto kaj de la societo FES senkulpigis sinjoron Vinko Ošlak, kiu la poemojn elektis kaj tradukis, sed la eventon ne povis partopreni. Pro tio al la publiko oni disdividis lian presitan akompantekston de la poemaro. Ekzemplon de la poemaro nia Societo donacis por la libra stoko de la Biblioteko. Kaj venis la momento, kiam nia prezidanto invitis min antaü la publikon. Post
la unuaj tralegitaj versoj, la prezento ekfluis - slovene kaj esperante. Sekvis aplaüdo kaj malgraü la malbona aüdigo, el la publiko mi komprenis: ankoraü!. 'Bone,' mi diris 'kvankam mi ne preparis min, provos mi prezenti al vi ankoraü du poemojn, car ja ciuj bonaj ajoj devus esti tri'. Tiam okazis la dua bonsanca hazardo: la libro malfermigis sur la pago 40 kaj la milde sonantajn poemojn Mia poemo kaj Noktomeze mi ankaü flue prezentis. Aplaüdo, danko, reiro inter la publikon. Baldaü post tio mi forlasis la agrablan arangon, car la banejon en Terme Lendava je la 20a horo oni fermis. Karlo Kovač
Jovan Mirkovič kun la poemaro En la ora boato
Izid učbenika
Z veseljem sporočamo, da sta 16. junija predsednik in tajnik ŽED Maribor g. Mirković in g. Kovač v Železniški tiskarni v Zalogu pri Ljubljani prevzela 500 izvodov učbenika "Mednarodni jezik Esperanto za železničarje in druge".
Prevzem naklade v Železniški tiskarni
Učbenik ima 190 strani in trde kartonske barvne platnice. Notranji tisk je črno-bel na težkem belem brezles-
nem papirju. Knjigo so predstavili tudi na skupščini društva v Mariboru, v soboto 21. junija. ŽED bo določil tudi ceno knjige in pogoje za brezplačno distribucijo upravičenim. Prva izjava na vprašanje o ceni učbenika je bila: »Najlaže dobite novi učbenik, če se prijavite na tečaj jezika pri ŽED Maribor!«
Novi učbenik, ki je prenovljen in razširjen na osnovi učbenika Gvozdena Sredića iz leta 1986 (prevod Mira Lipičar, lektura Sonja Tavčar), ima dva dela. V prvem je 24 lekcij za učenje jezika (uredil Karl Kovač, lektura Vinko Ošlak), v drugem pa tematski esperantsko-slovenski slovar (uredil Jovan Mirkovič, lektura Franc Širec).
Kolegom iz ŽED in njihovim sotrudnikom iskrene čestitke! O.K.
Obisk na upravi Slovenskih železnic
Slovenske železnice so pomemben podpornik ŽED
Sredi 29. koledarskega tedna sva s predsednikom ŽED g. Mirkovičem bila na razgovoru pri članici uprave Slovenskih železnic (SŽ) ge. Jelki Šinkovec Funduk. Zahvalila sva se ji za pomoč SŽ pri izdaji prenovljenega učbenika Esperanto za železničarje in za možnost postavitve naše pravkar potekajoče razstave Hirošima v njihovi galeriji. V imenu društva sva ji podarila sliko z japonskim hitrim vlakom pred njihovo
najvišjo goro Fuji (glej fotografijo). Pogovarjali smo se o možnostih širjenja esperanta med zaposlenimi na železnici, tudi včlanjevanju v naše društvo in zlasti o tečajih za začetnike, kar nam omogoča novi učbenik. K.K.
v
Redni letni občni zbor ZED
Redni letni Občni zbor društva je bil dne 21. junija 2014 v Mariboru v prostorih Mestne četrti Center, s pričetkom ob 11. uri, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pozdrav in pregled sklepov zadnjega Občnega zbora
2.	Poročilo predsednika o delu v letu 2011
3.	Poročilo blagajničarke
4.	Razprava po poročilih
5.	Plan dela v prihodnj e
6.	Tekoče zadeve in razno:
-	Prikaz kratkih filmov iz sveta železnic
-	Predstavitev učbenika Esperanto za železničarje, II. izdaja.
Prisotni: Jovan Mirković, Karlo Kovač, Nika Rožej, Ana Ferrer, Janez Zadravec, Vinko Ošlak, Mario Vetrih, Matilda Grosek, Olga Jančar in Sandi Heršman.
Razprava Vinka Ošlaka o vzrokih krize v esperantskem gibanju in družbi nasploh
Uvodoma je predsednik društva Mirkovič pozdravil navzoče z željo po uspešnem delu, se jim zahvalil za udeležbo in jim prenesel opravičilo članice Mire Lipi-čar, da se zbora ne more udeležiti. Mariu Vetrihu, predsedniku ED Maribor, se je zahvalil za posredovanje pri pridobitvi prostora za ta občni zbor.
Sledil je pregled sklepov zadnjega občnega zbora:
-	Prenovljena 2. izdaja učbenika Mednarodni jezik esperanto za železničarje je realizirana,
-	-Izpopolnitev spletne strani društva (www.fes.si) z zgodovino je realiziran delno (k sodelovanju bi naj bila povabljena Mira Lipičar)._
Predsednik Jovan Mirkovič je poročal o aktivnostih društva in podal načrt dela društva za naslednje letno obdobje. Poročilo in načrt dela sta v pisni obliki priložena. Finančno poročilo za preteklo leto je podala društvena blagajničarka Matilda Grosek.
Razprava po poročilih, predlogi:
-	Mirkovič je izpostavil problem arhiva društva, ki je sedaj pri njem doma.
-	Včlanitev društva v ZES, večina prisotnih se strinja, Mirkovič in Kovač se naj pogovorita z vodstvom ZES.
-	Srečanje na tromeji (Kuzma): Janez Zadravec poročal o obisku kraja sedaj v juniju in prisotni sprejemamo njegov predlog, da se po možnosti udeležimo najbolj množične prireditve, o čemer nas bo obveščal.
Predstavitev posodobljenega učbenika Esperanto za železničarje in druge, 2. izdaja, je bila pospremljena s podelitvijo nekaj knjig sodelavcem pri nastajanju te knjige, članom društva in gostom.
Razno - Vinko Ošlak je podal svoje poglede in idejne predloge:
-	spomnil je na prvi slovenski učbenik esperanta L. Koserja in rokopis/prepis le tega v Sl. Graškem muzeju in na idejo o spominski izdaji le tega,
-	danes je 1. poletni dan-simbolika tega, kako bi esperantisti morali postati bolj razmišljajoči,
-	Zamenhofov izraz 'samideano' je po njegovem zavajajoč, češ združuje nas samo jezik, tu gre za jezikovno pravičnost, torej ali bomo ljudje za skupen jezik ali se bomo učili vseh jezikov na svetu. Gre torej za pravičnost in poštenost, je poudaril.
Sestanek je trajal od 11. do 13. ure. Predsednik je povabil člane in goste iz oddaljenejših krajev na skupno kosilo. K.K.
Občnega zbora ŽED so se udeležili tudi vidni predstavniki drugih esperantskih organizacij v Sloveniji
Mag. Vinko Ošlak je svojo razpravo na občnem zboru ŽED dopolnil ter dal na razpolago za preučitev in komentiranje. Ker je njegov zapis diskusijskega posega po spominu z njegovimi dopolnili po občnem zboru precej obsežen, obsega namreč 13 gosto tipkanih strani, ga v Informacijah / Informoj ne moremo v celoti natisniti, vsako povzemanje in krajšanje pa bi bilo neprimerno, bo zainteresiranim bralcem zapis kmalu dosegljiv na spletnih straneh slovenskih espe-rantistov odnosno njihovih organizacij: esperanto.si, esperanto-maribor.si ali antonmihelic.com. O.K.
Poročilo o delu ŽED
Spoštovani člani društva in prijatelji esperanta!
Leto je spet naokrog in smo veseli ponovnega srečanja z vami. Žal se nekaj članov ne udeležuje Občnih zborov - predvsem zaradi zdravstvenih razlogov in starosti. Velika ovira je tudi oddaljenost saj naši člani bivajo po celi Sloveniji. V bodoče bomo morali razmisliti o spremembi datuma in kraja srečanja.
Vodstvo društva je tudi v minulem obdobju dobro delalo in nanizalo veliko uspehov. Pa povejmo nekaj več o tem:
Poleti sem imel obiske iz Nemčije, Češke in Tajske. Vsekakor je bil najbolj zanimiv obisk t.i. »zdravniki brez meja«, ki so potovali na krizna območja Srednje Azije.
Letos pa se je že oglasil Češki kolesar na poti v Turčijo in Bolgarijo. Ob povratku bo ostal nekaj dni v Lendavi.
Lani poleti smo dobro sodelovali z Brazilskimi esperantisti. Preko skajpa in interneta smo bili v pogostem stiku. Za njihovo »Ligo dobre volje« smo posneli film o Lendavi in okolici. Prevedli so ga in podnaslovili v portugalščini ter predvajali na lokalnih TV kanalih.
Pozimi smo hoteli posneti za njih film o »Zlati lisici« in snegu, vendar žal te letos ni bilo v Mariboru.
Med odmevnimi dogodki, pri katerih smo sodelovali je bil »Bogračfest«. ZKD Lendava je plačala pristojbino za nas. Na prireditvi je sodelovalo 93 ekip. Organizator nam je ponudil izbiro prostora. V kuharski ekipi so sodelovali tudi esperantisti iz Trsta. Ta mednarodnost ekipe je vzbudila pozornost medijev. V Nedeljskem dnevniku je izšla celostranska reportaža o Esperantu in naši mednarodni sestavi ekipe. Prav tako v Pomurskem Vestniku. Tudi nekaj e- besed so napisali v teh člankih. Prostor smo temu primerno aranžirali z esimboli, zastavami, delili smo informacije o jeziku in društvu. Hrano in pijačo smo delili brezplačno. Tako so bili vsi zadovoljni. Vino je prispeval naš član Alfred
Kiralj. Nekateri so nas obiskovali po večkrat. To je bil znak, da smo imeli boljše vino kot drugi. Namreč organizator je vsaki ekipi podaril pet litrov vina. Za letošnjo sestavo ekipe prosim za vaše predloge. Letos bo prireditev 30. avgusta in vabimo vse naše člane na izlet in brezplačno degustacijo bograča. Za predhodno najavljene obiskovalce bo lahko bolje poskrbljeno.
V	Lendavi smo sodelovali pri delu in predstavitvi ZKD, tako da smo tam dobro zapisani. Tudi obiski tujih esperantistov temu pripomorejo, saj jih v malem mestu prej opazijo.
Sodelovali smo v Terminološki komisiji IFEF-a. To delo se nam je pozneje obrestovalo. Že v jeseni 2013 smo začeli s pripravami na izdajo učbenika Esperanto za železničarje, ki vam ga danes tudi predstavljamo.
V	začetku septembra sem imel predavanje Brazilija skozi moja očala v knjižnici Brežice. Prišlo je skoraj 40 poslušalcev. Tudi lokalna TV je snemala. Direktorici knjižnice sem podaril knjigo Alfreda Nobela Nemesa. Knjiga je v esperantu in švedskem jeziku.
Januarja in februarja je potekalo vsakoletno sodelovanje z japonskimi esperantisti iz Hirošime. Za njihovo praznovanje Dneva žena s pomočjo esperanta zbirajo poslanice in pisma podpore iz celega sveta. Naj povem še to, da bomo v soboto 28. junija 2014 postavili razstavo v stavbi Direkcije SŽ. Tam bo ostala do konca avgusta. To je kar velik dosežek za društvo, saj so nas začeli resno upoštevati.
V	prvi polovici leta smo usmerili vse svoje moči v pripravo knjige Esperanto za železničarje,: Za vsestransko pomoč se še enkrat zahvaljujem gg. Vinku Ošlaku, Francu Širecu in Andrei Schneider, Karlu Kovaču in drugim.
Spomladi smo sodelovali pri mnogih prireditvah, predstavljenih v sklopu prireditev TVU (teden vseživ-ljenjskega učenja) in Parade Učenja, ki se lepo ujema z esperantskim sloganom Parado de lernado. Tako smo imeli 5. maja predstavitev e- literature v Lendavi. 14 maja predstavitev Kosovelove zbirke En la ora boato v Knjižnici Lendava v prireditvi Noč knjige.
23. maja sva s Karlom predstavila Esperanto in e-literaturo v Murski Soboti na prireditvi Teden učenja. Zanimanje je bilo izredno. Imel sem daljši intervju za TV AS. Zadnjič sta me »občasna soseda« opozorila, da je to bilo predvajano. Veliko sta vedela o esperantu, tako da je bilo koristno. Posebej je razveseljivo, da so za esperanto pokazali zanimanje ljudje, ki so na Andra-goškem zavodu zadolženi za izobraževanje odraslih. Obstaja verjetnost organiziranja tečaja, odločitev pričakujemo kmalu.
O nalogah za prihodnje bi omenil nekaj nujnih opravil:
-	Rad bi čim prej prepustil funkcijo predsednika mlajši osebi. Zaradi statuta IFEF bi naj ta oseba bila aktiven oz. upokojen železničar.
-	Spletna stran društva (www.fes.si) se je dobro prijela. Potrebno je pridobiti skrbnika spletne strani, ki naj bi bil mlajša oseba.
-	Pridobitev lastnega prostora je ena od starih želja društva. Novi zakon o nepremičninah to željo postavlja na stranski tir. Potrebno je najti prostor za arhiviranje gradiva društva in urejanje arhiva. Vaši nasveti so dobrodošli.
-	Pripraviti spet (po možnosti) mednarodno ekipo za Bogračfest 30. 8. 2014. Že zdaj vsi vabljeni. V tem času pričakujemo obisk častnega člana društva, g. Andrea Rjazanceva z družino. Žena je Japonka, profesorica na Univerzi Murmansk, sam je programer v ladjedelnici Murmansk. Torej upajmo, da bo obisk v času prireditve.
-	Potrebno se je dogovoriti glede IFEF - članarine in dobivanja biltena Internacia fervojisto. Stroški pošiljanja so veliki in se jih ne pokriva s članarino. Zato predlog: v primeru elektronske inačice biltena bi članarina ostala ko do sedaj, za tiskano pa bi dvignili na 15 € letno. Prosim za vaše mnenje.
-	Nujno je pridobiti nove člane, kar bomo z učbenikom lažje dosegli. V mislih imamo dopisni tečaj z občasnimi govorilnimi urami v okviru podjetja in/ali zunaj njega.
-	Obstaja ideja, da bi se nadaljevalo delo na razširitvi učbenika z berilom in slovensko-esperantskim slovarjem. Vendar je ovira terminologija v slovenskem jeziku, ki še ni usklajena in je pod ključem UIC-a (Mednarodne Železniške Unije).
To bi bile v glavnem pereče zadeve o katerih bi želeli slišati vaša mnenja in predloge. Najlepša hvala in lep dan.
Maribor, 21. 6 2014 Jovan Mirkovič, predsednik
Anton Mihelič:
Esperanta movado sur la loka nivelo
(La ekzemplo de bona praktiko)
10-a kongreso de EEU, Rijeka, Kroatujo, de la 6-a gis la 12-a julio 2014, reviziis: Vinko Ošlak.
Resumo
La aütoro de la artikolo montras la transiron el Esperanta studrondo en la fondon de la Esperantista klubo, kaj tio en la plej eleganta kaj simpla maniero, kunli-
gante la klubon al la jam fondita literatura sekcio en la kadro de la loka kultura societo.
En daürigo estas en la artikolo prezentita la bunta paletro de agadoj de la klubo, publicitaj en diversaj amaskomunikiloj, estante tiel grava kontribuo al la disvastigo de la ideo de Esperanto.
En la finaj pensoj la aütoro de la kontribuo kritike atentigas al la neceso inkludi Esperanton en lernejojn kaj aliajn organizajojn, precipe de junuloj, kaj en ciujn pli gravajn publikajn eventojn, sur ciuj niveloj de la socia agado.
La kontribuo estas pliricigita per fotoj, kiuj la leganton aldone konvinkas pri la diverseco kaj larga orienti-go en la laboro de la loka Esperanto-klubo kaj pri la entuziasmo de giaj membroj.
1.	Enkonduko
La celo de ci tiu kontribuo estas prezenti unu el eblaj ekzemploj de bona praktiko, kiel "ekbruligi kaj eksciti la fajron" de la esperanta ideo per nealtrudaj, bone preparitaj formoj de edukado kaj esperantaj kulturaj eventoj. Tio estas la Esperanto-Klubo Posavje (EKP), regiono en la sudoriento de Slovenujo. Ći tie inter-plektigas tiel egalrajto de kunlaborantoj, sufica moti-viga-cela orientigo, fleksebleco kaj agrabla societu-mado de lernantoj de Esperanto, kiel ankaü escepta preteco kaj meminiciato ce la membroj de la klubo por efektivigi sufice allogajn kaj diversajn formojn de agado. Tiu faro povus havi tiel fortan pusforton, ke la membroj de la Esperanto-klubo/societo meminiciate diversmaniere popularigas la ideojn de Esperanto kaj generas ideojn por novaj kaj novaj formoj de Esperan-to-edukado kaj konsciigado de la logantaro pri tiu ideo en la loka kaj pli larga medioj. Ći tie estas necese aldoni, ke la menciita agado devas farigi daüra kaj publika, car nur tiamaniere gi havas eblecon atingi kontentigan nivelon de "esperanta konsciigado " de la logantaro en unuopaj medioj.
Establante la germojn de la Esperanto-movado, kiu estas la temo de ci tiu kontribuo, oni nepre bezonas bonan mezuron da toleremo kaj persisto, tiel la aütoro de tiu ci artikolo, kiel ciuj aliaj agantoj, kiuj diversmaniere estas inkluzivitaj en la procesoj de disvastiado de la esperanta ideo.
2.	Transiro de la studrondo en la klubon de esperantistoj
La studrondo sub la nomo "Esperanta babilejo", iniciatite de la aütoro de ci tiu kontribuo, estis efekti-vigita enkadre de la Popola Universitato Krško, en la tempo de la 4-a de oktobro 2012 gis la 24-a de januaro 2013, en Ekonomia kaj komerca mezlernejo Brežice, entute 30 instruhoroj.
La studrondo karakterizigis antaü cio laü la escepta elano de siaj partoprenantoj kaj laü la diverseco de sia laboro, observante la plurkomunikan alpason (klasika laborformo, uzo de elektronike ekipitaj kursoj, legado, tradukado, skribado, kantado el la tradukita stoko de slovenaj popolkantoj, eta ekspozicio pri la laboro de la kursanoj ktp.). La kursanoj diligente laboris ankaü hejme, ja ilia mentoro per elektronika posto insiste dissendadis novajn kaj novajn hejmtaskojn. Kelkaj uzis ankaü la klacejon sur la elektronika portalo Lernu kaj tiel jam konvinkigis pri la escepta uzebleco de Esperanto en la internacia komunikado.
La kursanoj sian lingvoscion goje prezentis al la gvidantaro de la Slovena Ligo por Esperanto kaj de la Popola universitato kaj al la konata esperantisto kaj publicisto Vinko Ošlak. La menciitaj personoj ja kun gojo reagis al la invito de la kursanoj por ilin viziti. Je tiuj kazoj ekaüdigis babilado en Esperanto, kie la helpo de la spertitaj esperantistaj gastoj bone utilis, same iliaj utilaj informoj pri la eblecoj de la individua kaj same de la kolektiva lernado de Esperanto.
Inter alio la kursanoj kudris esperantan flagon kaj produktis grafikan bazon por posta emblemo de Espe-ranto-klubo Posavje kaj alkroca signo »Mi parolas Esperanton«, kiun la anoj fiere portas sur siaj vestoj je diversaj okazoj.
La kursanoj tre sukcese sin prezentis enkadre de aparta »Festivalo de studrondoj«, organizite de Popola universitato Krško en majo 2013 en Krško kaj enkadre de la tutslovena »Karavano de studrondoj« organizite fare de Andragogia centro Ljubljana kaj Instituto por edukado kaj kulturo de la municipo Črnomelj, en junio 2013, en Črnomelj. Okaze de ambaü eventoj la anoj de la kurso rakontis pri si kaj pri sia sindedico al la esperanta ideo. Ili kantis unu el slovenaj popolkantoj, tradu-kitaj en Esperanton.
La studrondon finis sep esperantistoj-komencantoj, kio signifis por la unua fojo elstaran sukceson.
Jam dum la daüro de la kurso naskigis ideo fondi Klubon de esperantistoj Posavje. Tio efektivigis 14-an de februaro 2013, kiam okazis la fondkunveno de la plimulto da kursanoj. Per aparta decido la Klubo la 1-an de marto samjare aligis al Literatura sekcio »Vorto«, kiu aktivas enkadre de la Kultura societo »Franc Bogovič« Dobova. La uzita maniero esence simpligis la procedon por fondi la klubon.
En marto samjare Esperanto-klubo Posavje farigis kolektiva membro de Slovenia Esperanto-Ligo.
3. Rolo de EKP por loka disvastigo de esperanta ideo
Fondinte la Klubon kaj per pluraj publikaj arangoj, ce kiuj partoprenis la anoj de EKP kaj per rica publicado
de artikoloj pri la agado de la esperantistoj en Posavje la Esperanto-movado en la regiono de Posavje kaj ankaü pli large akiris distingecon.
La gisnuna aktivado de EKP atingis enviindan dimension. Indas mencii antaü cio sekvajn aktivadojn:
-	Kunlaboro ce literaturaj vesperoj kaj aliaj arangoj, proponitaj de la literatura sekcio, al kiu la Klubo apartenas (ekz.: honore al la slovena kulturfesto-tago, literaturaj vesperoj omage al pli gravaj slove-naj literaturistoj, prezento de komikajo »Esperanto en Dobova«, omago al la Tago de la tero kaj Tago de Eüropo, omago al la tago de Zamenhofo, antaü-vidita salutalparolo en Esperanto okaze de la ci-jara festo de 1-a de majo sur la monteto de Šentvid super Čatež ob Savi ktp.). Tiucele la prezentantoj legas tekstojn, konvenaj por la okazo kaj poeziajojn en Esperanto, kantas kantojn, tradukitajn en Esperanton - kaj tion ili klopodas arangi tiel, ke ne esti-gas sento, ke Esperanto estas altrudata, kaj samtem-pe la arango por la publiko estu laüeble afabla kaj ankaü iomete distra.
-	La kunarangado de la interkonsiligo de la slovenaj esperantistoj en Čatež ob Savi, kune kun SlEL, kie la partoprenantoj interkonsentis pri gravaj pluraj iniciatoj por disvastigi Esperanton en Slovenujo.
-	La partopreno ce la Internacia konferenco de esperantistoj Alpoj-Adrio en Izola kaj okaze de la Tago de Zamenhof en Maribor, kie estis emfazita ankaü la aktivado de EKP.
-	La arango de la vojagpriskriba prelego de la gastan-ta esperantisto pri sia vizito en Brazilo, en la Biblioteko de Brežice, kio siamaniere atentigis pri la ekzisto de la Esperanto-movado en la regiono.
-	La deklaro fare de la prezidanto de la Literatura sekcio, la slovena verkisto kaj esperantisto Rudi Mlinar, pri sia persona aparteno kaj pri la klopodoj de EKP por disvastigi Esperanto-ideon, en la pro-gramero de la radiostacio Klagenfurt.
-	La regulaj societumaj kaj klerigaj renkontigoj por la anoj de EKP okaze de iliaj kunvenoj en la kafejo en Brežice »Kafejkunvenaj vesperoj kun Esperanto« kaj ec kunvenoj en privataj logejoj de la anoj.
-	EKP en la pasinta tempo tre klopodis organizi diversajn formojn de Esperanto-lernado en lokoj, kie trovigas precipe pli junaj homoj (provo realigi lernadon kaj komencan kurson por la Studenta Klubo en unu el altaj lernejoj en Novo mesto, por la lernantoj de unu el junularaj centroj, propono prelegi pri Esperanto por mezaj kaj elementaj
lernejoj, provo starti novan studrondon de Esperanto enkadre de unu el Popoluniversitatoj ktp.). Tiuj menciitaj klopodoj estis sensukcesaj, tamen oni devas emfazi, ke EKP ankaü tiamaniere bone informis la largan publikon pri la fakto, ke en la regiono Posavje trovigas homoj, kiuj sentas valora doni al Esperanto tian pozicion en la internacia komunikado, kia al gi kiel la plej justa kaj demo-kratia lingvo en la mondo, konvenas. Aparte grava por la Esperanto-movado en Posavje estas la sukcesa realigo de la 30-hora senpaga kurso por komencantoj pri la bazaj konoj de Esperanto »Renkontigoj kun Esperanto«, urganizite fare de EKP kaj Biblioteko Brežice, kun partopreno de naü partoprenantoj, kio estas grava bazo por plia kresko de EKP kun novaj membroj. La esperantistoj de Posavje estas tre agemaj rilate komunikadon inter la esperantistoj ene de Slove-nujo kaj en la mondo (e-posto, vizitoj ktp.). Tre grava estas la individua lernado de Esperanto el la disponigebla literaturo, aüd-vidaj rimedoj kaj e-portaloj de esperantaj organizajoj kaj e-kursoj. Provizita estas regula akompanado de informoj pri eventoj kaj agadoj en la kampo de Esperanto: Google, www.edukado.net,www.lernu.net, www.esperanto.si, eldonitaj de la Universala Esperanto-Asocio (UEA), Eüropa Esperanto-Unio (EEU), Tutmonda Esperantista Junulara Organizo (TEJO), ktp .
EKP kompletigas sian internan bibliotekon (donacis kaj acetis librojn, audio-vidaj helpiloj, ktp.), kaj enhavon de gi taüge evidentas. La biblioteko reprezentas ege gravan fonton por lernado kaj aldonado de la scio de Esperanto. Pri lia laboro EKP publikigas multajn artikolojn, ricigitaj per fotoj, en kelkaj elektronikaj kaj klasikaj, precipe lokaj amaskomunikiloj, sur la retpago de prezidanto kaj sur lia profilo de Face-book. Escepte gravaj estas multnombraj eldonajoj en la Bulteno de SIEL - »Informoj«. Kelkaj arti-koloj afisis reta jurnalo de Slovenia Adolteduka Centro »La retnovajetoj".
Estonte EKP daürigos antaü cio per tiuj agadoj, per kiuj oni klopodos laüeble elegante kaj antaü cio senaltrude influi la publikan opinion por promovigi Esperanto-ideon kiel »motoron de la tutmonda lingva demokratio«. Tiusence aparte gravas porti la signojn, indikantaj Esperanton, kiel ekzemple la alkrocsigno »Mi parolas Esperanton« surveste de la
anoj de EKP, kursanoj kaj simpatiantoj de Esperanto; algluaj slipoj kun surskribo »Esperanto« por aütomobiloj; kaj bontakta inkluzivado de la enhavaj punktoj, rilatantaj al Esperanto, al la programoj de diversaj publikaj arangoj sur la loka nivelo kaj pli vaste; propono instrui Esperanton en la formo de lernlaborejoj, studrondoj kaj kursoj, ktp.
Escepte grava estos kontinua provado informi junu-lojn pri Esperanto-ideo: lernejoj, junularaj centroj ktp.
Oni klopodos ankaü starigi minimuman nombron da anoncpaneloj, sur kiuj EKP informos la logantaron pri ciuj siaj gravaj aktivadoj kaj invitos la eventualajn novajn membrojn kaj Esperanto-simpatiantojn.
La Klubo preparas kelkajn infanfabelojn kaj aliajn konvenajn tekstojn por ilin traduki en Esperanton por tiel akiri materialon por disvastigi la internacian lingvon ce infanoj kaj junuloj.
4. Konkludaj pensoj
Esperanto povas vivi, tiam kiam oni uzas gin en diversaj formoj de komunikoj kun esperantistoj en la tuta mondo, alie gi estas morta. Će tio devas partopreni ciuj kompetentaj faktoroj, kiuj povas influi kreadon de konvenaj cirkonstancoj por internaciigi Esperanton. Pri tio ni devas aparte akcenti, ke estas nepra starigo de moderna infrastrukturo por instrui Esperanton en Slo-venujo (kvalifikitaj instruistoj en lernejoj, kursgvidan-toj por junularo kaj plenkreskuloj, modernaj lernolibroj, vortaroj, interretaj programoj, alloga literaturo ktp.).
Fine ni povas pri graveco de priskribita ekzemplo resumi en la sekvaj kvar punktoj:
-	granda entuziasmo, persisteco kaj kapableco altiri aliajn homojn,
-	nova formo de kunlaboro kun neesperantaj institucioj en malgrandaj urboj kaj enkorpigado en diversaj agadoj de la loko, kie nin rimarkas multaj. Do, malfermeco al socio generale,
-	uzado de pli modernaj nomoj por diversaj formoj de lernado de Esperanto (ekz.: »esperanta babilo«, »Ekkonu Esperanton!«, ktp.), ke la homoj havas senton de moderna lernado kaj agrabla kunigado;
-	anoncado pri nia farado en lokaj amaskomunikiloj : vivtenado de publika opinio, ke Esperanto vivas kaj la publiko akceptas nin kiel aktivan partneron por kunlaboro kaj kunigado.
Fontoj: Laboraj kaj arkivaj materialoj de Esperanta Klubo Posavje
Obvestila in vabila
Spletne strani slovenskih esperantistov
Nekateri naši bralci le redko ali nikoli ne obiščejo svetovnega spleta in niso vešči raziskovanja njegovih bogatih vsebin. Pozivamo jih, naj si zadevo le kdaj ogledajo in si ustvarijo lastno mnenje o tem. To lahko storijo tudi s pomočjo bolj veščih sorodnikov ali prijateljev na katerem koli računalniku doma, na obisku ali v lokalu. Zato jim v pomoč za začetek navajamo znane naslove spletnih strani slovenskih esperantskih organizacij:
ZES: http://www.esperanto.si/ spletišče je začelo
delovati na novi platformi in je v temeljiti vsebinski
prenovi
EDM: http://esperanto-maribor.si/
ŽED Maribor: http://www.fes.si/
Klub esperantistov Posavje:
http://www.antonmihelic.com
Na teh straneh bodo našli povezave še na druge esperantske spletne strani, knjigarne, tečaje, slovarje, radijske in televizijske postaje, klepetalnice in vrsto zadev za vsak okus. O.K.
Dogodki v bližnji prihodnosti
V letošnjem letu bo v Sloveniji ali bližnji okolici še nekaj prireditev in dogodkov, zanimivih za esperantiste, ki bi jih bilo škoda zamuditi:

razstava Hirosima-Nagasaki v Ljubljani, Kolodvorska 11 - do konca avgusta,
-	bogračijada v Lendavi - 30. avgusta,
-	tromeja Peč - 14. septembra,
-	večeri pogovorov v esperantu ETD - septembra,
-	jesenski Kraški dnevi v Trstu - oktober, november,
-	Zamenhofov dan v Ljubljani - 13. decembra.
Sporočite nam, če želite opozoriti še na druge dogodke in termine, ki naj si jih naši bralci zapomnijo in zanje načrtujejo svojo udeležbo. O.K.
Članarine ZES in ETD
Članarina ZES je ostala nespremenjena, na zadnji skupščini je bila le opredeljena dodatna postavka članarine za predstavnike kolektivnih članov. Letna članarina za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ter prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri NLB št. SI56-0201-5001 -2704-490 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »othr« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo 99, ostalo pa pustite prazno.
Letna članarina ETD Ljubljana znaša 6 € za zaposlene, 3 € pa za brezposelne, upokojence in študente. Za mlajše od 18 let je članstvo brezplačno. Članarino ter prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ETD pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku.
Esperantiste in podpornike esperanta pozivamo, naj redno plačujejo članarino v naših organizacijah, vsak vsaj v eni od njih. To je namreč pomembno za evidentiranje članstva, kar nam daje legitimnost pred oblastnimi organi in v mednarodnih organizacijah. O.K.
Kaj bo v naslednji številki?
Za prihodnjo številko Informacij / Informoj, ki bo izšla jeseni, je predvideno že nekaj poročil in dokumentov:
-	Poročila o aktualnih dogodkih,
-	Popravki Priske Haas,
-	Loterijska srečka za esperanto,
-	Tematski esperantski pojmovnik - EU,
-	Branje e-knjige na dopustu,
-	Propagandni letak za esperanto,
-	Novosti na spletišču ZES,
-	Popis strokovne knjižnice.
Priporočamo se za prispevke o vaši dejavnosti, predloge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnila zanimati tudi druge. O.K.
INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenio. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 5058384. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 0201 5001 2704 490 pri / ce Nova Ljubljanska banka d.d.. (Swift-kodo: LJBASI2X). Uredil / redaktis mag. Ostoj Kristan.