Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Ameri LZSZ-IOZZZ VA NOLONriHV OIZ.T lLcJv oh asnoRinnoo ioei ^ 660200 VfNVAVHX NVTEW SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER E ^0 American Home newspaper 100 Years of Service Joe Zelle Was English Editor Editor, When Mike Kolar’s arti-cle appeared in the American Worne he neglected to men-tion my contribution to the English Page. After Ray Grdina left, there was no English page in the American Home for s°me time. A mimeographed Holy Name News was started with the founding of the Holy Name Society at St. ^itus church after the new edifice was constructed at E. St. and Glass Ave. The ^rst editor was Lawrence t^ndi. Other associate edi-t0rs included Mike Kolar Joseph Zelle. Sports editor was Joseph L. Modic, he art editors were Matt "Ninar and Ed Baznik. ^arty E. Svete was business Manager (we accepted advising). Ernie Ogrinc was advenising manager. When Lawrence left for seminary in Colorado, I 'Qherited the job of editing. Then Mike Kolar asked 11,6 to see Mr. Jaka Debevec, editor of Ameriška Domov-There 1 was given the" chance to have an English jVkly column called Holy oitie News. Gradually the , nglish Page” grew and I Vme its editor. We ex-jVed to a full page and to c ,Pages eventually. I re-e’Ve June 16, was on “Inter-national Women’s Issues” Theresa Loar, Director The President’s Inter-a8ency Council on Women. II her prepared remarks she c°vered a variety of issues of c°ncern to the State Depart-^nt, among them being the ^gative treatment of women III countries like Afghanistan, International criminal activ-^ involving the use of °ttien from a number of the 0rnier Soviet republics in institution rings, female ^nital mutilation, and a host others. It was surprising to . e to learn how extensive an |nv°lvement the U.S. has in ^'ttg to mobilize efforts to > 0r at least curtail such Vs. ^After a mid-morning coffee ^eak, we returned to the Loy -person Conference Room ^ 'sten to Karl F. Inderfurth, 1^' Secretary for South l^'an Affairs, discuss prob-s in that region. Because ,0f the recent Pakistani and fo-that c^’an nuclear tests, he primarily on r^*r- Inderfurth said that as a of the tests both India tL “ahistan were less secure u before, and that the iL e region was in greater American policy is u ^ed to halting any further ^ and to get the two tries to adhere to inter- l°nal test-ban treaties, our m c|„d tnoming sessions con-be e<* with Lula Rodriguez, Vi) Assistant Secretary il ttbj ic Affairs, who spoke p^^T'culnr about the De-ent’s efforts to reach 2 . American public in >et jS> „ llfQi>^escr'bed a number of O' °f ways to foster foreign affairs. '1 tvatTls the Department has resPect, from sending 6re to organizations country, S,he Xat ® to requests for in “ latioi vChSlžed th 'n> etc. She also em- Cry j ""*ine Department was S. erested in suggestions °w it could do a bet- ter job in this respect. As had Mr. Rubin earlier, Ms. Rodriguez noted these efforts were strongly supported by Secretary Albright who is, Ms. Rodriguez added, a real workaholic and this approach has filtered down to the staff as well. We had an hour for lunch. While some participants went outside to a local restaurant, I decided to try the State Department Cafeteria and was pleasantly surprised. It seemed markedly improved from visits in the 1980s. There are stations offering a wide selection of foods, from entrees to health-food choices, pizza, sandwiches, salads, etc., all quite reasonably priced. Our afternoon session on the 16th began with Susan Rice, Assistant Secretary for African Affairs, who was rather optimistic about the direction nearly all the African countries were taking in recent years. There were movements toward democratic government and an abandonment on the whole of planned, socialist-style economies in favor of market-oriented, private enterprise initiatives. A couple of weeks ago, by the way, Susan Rice was one of the top U.S. officials who were meeting with a leading Nigerian dissident, Mr. Abio-la, when the latter had a heart attack and died. After her presentation, I had the chance to ask Secretary Rice a question, a two-part question. Summarizing from the transcript, I asked her about the matter of many of the African countries coming out of their colonial period with borders that did not correspond to tribal boundaries. Since I had the impression some of the conflicts that go on in Africa are related to tribal animosities, I asked if there had every been any effort to rectify those borders. The second question was about the role that religious conflicts might play in some of the conflicts of the region, and I mentioned Nigeria as a possible example. In some areas there were in addition to the traditional tribal religions the activities of Christian and Muslim missionaries. The transcript records Secretary Rice’s response as follows: “Both deep questions. Let me begin with the first one and say that the Africans themselves made a decision early after independence as to how to deal with these borders; and they’re very determined to stick to that decision. The decision was one they came to reluctantly but by necessity; and that is to accept the colonial borders, however crazy or irrational they may be, as inviolable, and not to mess with the borders because as soon as you start messing with them, you open Pandora’s box and then there is no rational way for putting all the pieces back in the box. “So that principle was enshrined in the OAU charter. (OAU = Organization for African Unity, ed. note) I can tell you that it’s held very dear by all African countries, because they recognize the fragility of this structure. And short of another conference of Vienna, which nobody seems eager to revisit, there’s no mechanism for agreeing on what the borders ought to be. Therefore, to answer your question briefly, I think most African governments are resigned to the necessity of facing the democratic challenge in the context of existing borders. “One of the interesting things in my recent weeks working on the Ethiopia-Eri-trea issue has been to find from the OAU, whose heads of state met last week, to Ethiopia and Eritrea themselves, there is a strong consensus that the colonial boundaries and the colonial treaties need to be at the heart of any final dispensation of the border. “To get to your second question about religious rivalries, I think to a remarkable extent, despite the religious diversity in Africa, religion has not been a point of tension and fissure, except in a couple of selective places, that it might be expected to be. You mentioned Nigeria. Nigeria has actually done a remarkable job of balancing many, many different religions, ethnic groups, linguistic groups and formed what has been a surprisingly durable national identity, despite some serious adversity and a difficult history. “So the broad experience, in my judgment, in Africa, has been one of tolerance and acceptance of religious differences. The big, glaring exception to that is Sudan, where you have a radical, fundamentalist government which has decided to impose, through force, Islam on a country that is diverse. It is Christian, it is Animist, it is Islamic. That has been at the root cause, among others, of the very protracted conflict there. “But with the exception of Sudan, as a sort of worst case scenario thus far, I think there is more reason to be hopeful that this will be one of the potential cleavages that is less significant than some others.” I cited Secretary Rice’s extensive response to indicate that the officials with whom we met did take these meetings very seriously and gave serious, considered answers to the questions posed. Next week: our session with Secretary of State Madeleine Albright. (To be continued) St. Vitus Slovenian 5 School Picnic On Sunday, July 26, the St. Vitus Slovenian Language School will hold its annual picnic at Slovenska Pristava. Mass will begin at 12:30 p.m., followed by a dinner of pork roast or spaghetti and meatballs for the children. Cost is $10 for adults and $5 for children. Swimming pool is available all afternoon. Parking is free. Kres Dancers Kick Up Heels at Pristava Dinner and Dance Get ready to have some fun and put your dancing shoes on because the Folklorna Skupina Kres is hosting a veselica/dance-a-thon at Slovenska Pristava on the evening of Saturday, August 1st. Dinner will feature both breaded pork chops and chicken served between 6 and 8 p.m. Ticket price for dinner is $10 adult and $5 child which can be obtained through Mark Tome at (216) 731-3669 or any Kres member. Immediately following the tasty dinner, the Kres dancers will perform some of the dances they have learned. Then the fun really begins when you can dance the night away to a continuous variety of music being played live. The dance-a-thon will be going on simultaneously as people are dancing so nothing will interrupt your desire to dance. Also, if you are interested in supporting Kres by participating in the dance-a-thon or pledging someone who is dancing contact Mojca Gabrič at (216) 261-7115. Hope to see you there so you won’t have to hear about all the fun you missed. ALPINE MEMORIES Oktoberfest Tour Slovenia ♦ Germany ♦ Austria 15 da Sept. ayEurt Oct. 10, 1998 day European Tour Featuring: munici KITZBUHL, INNSBRUCK, LAKE BLED, LJUBLJANA, PORTOROŽ, OKTOBERFEST Hosted by IOE & NANCY NOVAK 30 Tour members already! Includes airfare, meals, sightseeing, 1st class hotels, Wine Tasting Parties, Polka dancing, Ferry Boat Ride, alpine excursions, the fun of Oktoberfest!! 5. Hollander World Travel 971 E. 185th St. ♦ Cleveland, OH 44119 (216)692-1000 (800)800-5981 HAPPY BIRTHDAY. AMERICAN HOME! ^cdudri & B Sea World * Day In Mexico * Disneyland * Hollywood * Golden Gate Bridge * Alcatraz Island •B And More!! Tour includes: Superior First Class Hotels, Breakfasts and Dinners, All entrance fees, and more! n From Cleveland with air: $1,855. Land tour price: $1,625. CALL TODA Y TO RESERVE YOUR PLACE ON THIS JOURNEY! Call mike cerar at TRAVELMAX, Inc. (800) 677-1313 or (216) 692-1700 911 East 185th Street Cleveland, Ohio 44119 Coming Events a Friday, July 24 Ballroom Dance at West Park Slovene Home, 4583 W. 130 St., Cleveland, 7:30 to 11:30 p.m. Music by Tony Fortuna. Friday, July 24 Club of Associations, Slovenian National Home, 6409 St. Clair Ave., Cleveland. Dinner in Clubroom from 5 to 8 p.m. Music. Saturday, July 25 AMLA Newburgh Lodges Picnic at AMLA Recreation Center. Sunday, July 26 St. Anne’s Lodge No. 150 KSKJ Annual Feast Day Celebration with 10 a.m. Mass in St. Lawrence Church followed by dinner at Sterle’s Restaurant at 12 noon. Sunday, July 26 St. Vitus Slovenian School Picnic at Slovenska Pristava. 12:30 Mass. Pork roast dinner $ 10/adult; $5/child. Contact Dana Leonard at (216) 481-2985 for tickets. Saturday, Aug. 1 Kres evening at Slovenska Pristava featuring breaded pork chops and chicken dinners from 6 to 8 p.m. Tickets $10 from (216) 731-3669. Dance and dance-a-thon follows. Sunday, Aug. 2 Slovenian Pensioners Picnic at Slovenska Pristava. Wednesday, Aug. 19 Federation of American Slovenian Senior Citizens Picnic at SNPJ Farm, Heath Rd., Kirtland. Dinner 1 p.m.; music & dancing 3 to 6. Tickets from members or call 1-216-731-9569, or 1-216-732-9231. Sunday, Aug. 23 St. Mary’s (Collinwood) Parish Picnic at Slovenska Pristava. (Veseli Godci, Kres) Mass at 12:15 followed by chicken/roast beef dinner. Sunday, Aug. 23 2°d Picnic sponsored by Slovenian Cultural Society Triglav, held in Triglav Park, Wind Lake, Wis. Sunday, August 30 Primorskega Kluba picnic at Slovenska Pristava. Saturday, Sept. 5 Slovenian Mass honoring Bishop Frederick Baraga, 6:30 p.m. in St. Vitus Church, Cleveland. Social will follow in auditorium. Sunday, Sept. 6 Mass honoring Bishop Frederic Baraga in St. John Cathedral in downtown Cleveland at 2 p.m., fol* lowed by banquet and annual Bishop Baraga Association meeting in Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave., Cleveland. Banquet tickets are SOLD OUT. Sunday, Sept. 13 St. Vitus Altar Society Annual Dinner in St. Vitus Hall. For information call J-Smole at 391-6547. Sunday, Sept. 13 Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Ave., Cleveland, music fest honoring Joey Tomsick at 5 p ni' Sunday, Sept. 20 Slovenska Pristava Vinska Trgatev (Veseli godci). Sunday, Sept. 20 Wine Festival sponsored by Slovenian Cultural Society Triglav, held in Triglav Park, Wind Lake, Wis. Saturday, Oct. 3 Fantje na Vasi Concert, Slovenian National Home, St. Clair. i f s ( c 1 l f s h J !\ a n Ji H P ir d, SI A fr hi C( se July 27. 1998 marks a landmark 30th anniversary for the Fireplace Restaurant owned by Mr. and Mrs. Harry Nolidis. The Fireplace Restaurant at 29506 Lakeshore Blvd., in Willowick is one of the old standbys in the Shoregate Shopping Center and, it has been an integral part of continued growth and prosperity in Lake County. The Fireplace Restaurant has been serving quality food for the past 30 years and has always valued their responsibility to their customers. Owners Harry and Dorothy Nolidis have developed a fine reputation for their homestyle cooking using only the finest top quality foods and ingredients available and all at moderate prices! The portions are always large and nutritious and meet the healthful lifestyle customers have asked for. The menu is quite extensive! There is an adequate choice of wines and a bartender on duty to mix your favorite drinks. Making an entrde choice is not an easy task from a wide selection of tempting foods that include homemade soups, specials, and mouthwatering desserts made fresh daily. Long time favorites include Black Angus Prime Rib and Steaks, Spare Ribs, Pork Chops, Meatloaf, Chicken Paprikash with Dumplings, Veal Parmigiana and Spaghetti, Brisket of Beef, Roast Turkey, Roast Chicken. And Corned Beef and Cabbage. The seafood selection is excellent with many fresh daily choices like Swordfish, Scrod, Orange Roughy, and Scallops. You will find the fish dishes as fresh and tasty as any of the major seafood places in town. Without a doubt, no meal is ever complete at the Fireplace without indulging yourself in of their famous homemade cream pies, fruit pies, or rice pudding. It is no wonder why the Fireplace Restaurant has been a favorite dining experience for 30 years. It has been voted the "Cleanest" Restaurant in Lake County and it has been awarded The News Herald "TG1F Favorite Meal". It has been recognized by The Cleveland Plain Dealer for its Spare Ribs and voted by Cleveland Magazine as the "BEST" Corned Beef Dinner in town. Come join Harry and Dorothy Nolidis, the original owners in celebrating 30 years of great service. They take pride in their fine reputation and friendly service. you 're Cordially Invited to sfiare in our 30tH Anniversary Celebration yeaturii Place 29506 Lakeshore Blvd. • Willowick The Fireplace Restaura^ 94 Monday, July 27- 11 am.- 2 pm. "A Walk Down Memory Lane* The first original Flrepl** with original prices (reproduced from 1968). Free Anniversary Cake will be cut and served at 2pm. (first come flfit serve Monday, July 27- July 30e- Receive FREE Dessert with your lunch and dinnerenU*^ Friday, July 31*- Saturday, Aug. 1*- Receive a FREE 5^*** HowSC wine with ! and dinner entrie. Death Notices JOHN F. KOVACIC John F. Kovacic, 91, was a Cleveland city councilman from 1953 to 1961. He served in the Slovenian (St. Clair) neighborhood of the old Ward 23 In 1961 President John F. Kennedy appointed Kovacic U-S. customs collector for four mid-west states. That same year he resigned from his City Council post. Mr. Kovacic died Friday, July 10, 1998 at his home in Mentor, Ohio. He was bom in Cleveland and attended St. Vitus Ele-mentary School, Willson Junior High School and John Huntington Institute. In 1930 and 1931, he Played professional baseball ln the minor leagues. Mr. Kovacic was president of the Norwood Men’s Shop Inc., 6217 St. Clair ^ve. He ran the men’s store from 1948 to 1962. In 1975 he retired from 's post as U.S. customs c°Hector after 14 years of service. Mr. Kovacic was a for-*jler member of the National Association of Retired Fed-®ra* Employees and the merican Association of etired Persons, founder of e Perry Home Association, a member of the St. a,r Business Association. e was a charter member ^d director of the former dependent Savings Bank. His wife, Vera “Mickey” dledinl993. bv^F Kovacic is survived s°ns, Edward P. of phester Township and John j Hi of Piketon, Ohio; . ughter, Patricia Walton of M, 22 ®nt°r; 12 grandchildren; (L ^feat-grandchildren; and great-great-grand- ^ervices were at noon on 15 at St. Cl" vianney Catholic l0^nesday, July Vianney 7575 Bellflower V’ Mentor. Interment All °u's Cemetery k Hclonan and Sons Fu-d|M Home of Euclid han-^frmer cral arrangements. -NAGY 1$<23 Waterloo Rd. 4*1-2237 th' Comm; ommunity.’ Louis (Lojze) Bajc Dies in Slovenia We have received word of the death last Monday of Louis (Lojze) Bajc, who was well known to many of our readers. Mr. Bajc had suffered from a serious illness in recent years, but wanted to make one last trip to his homeland, Slovenia. He became ill soon after his arrival and died in the hospital in Št. Peter pri Gorici. We understand his remains will be returned to Cleveland and the funeral will be Saturday, August 1, from the Zele Funeral Home on E. 152 St. We expect to have a full notice in our next issue. Our sincere condolences to Mr. Bajc’s family. He was a frequent contributor to the Slovenian section and one of the few who wrote poems for publication in that section. We will miss him, for he was also an especially kind and friendly man. In Memory A big Thanks to Mary Clemence of Euclid, Ohio renewed her subscription plus enclosed an additional $20.00 in memory of Joseph and Mary Brodnik. Ist Year Anniversary In Loving Memory of Marion (Roy) Rebol Died June 26,1998 Loving husband, faithful father, How we miss your presence. Home and world for all Your cherished memories Are darkened since your passing, dear. Wife - Marge Daughter - Margie Son - Mike Daughter-in-law - Marianne Grandsons - Matt, Panny Brothers - Joe, Rev. Anthony, Rev. Francis, Brother-in-law - Elfie Uncle - Rodney, Eileen ar*amen*om> oblečen v blagu iz navadne konoplje, in zahteva ustavitev Postopkov proti njemu ter ukrepe zoper tiste, ki so ga doslej preganjali. Piknik Slovenske šole— To nedeljo ste vabljeni na Slovensko pristavo na piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu. Ob 12.30 bo sv. maša, sledilo bo kosilo ($10 za odrasle, $5 za otroke). Ves dan bo odprt bazen. Pridite. Vrtna veselica— Folklorna skupina Kres vabi na vrtno veselico, ki bo v soboto, 1. avgusta, na Slovenski pristavi. Večerja bo servirana od 6. do 8. zv., nastopili bodo Kresovi plesalci. Za več informacij in nakaznice za večerjo sta na voljo Mark Tomc (216-731-369) oz. Nadia Doman-ko (440-944-9780). Poroka— Jutri, 24. julija, se bosta v cerkvi sv. Vida poročila Debbie Ann Pildner in Ivan Cugel. Želimo jima na novi skupni življenjski poti božjega blagoslova in Marija jima stoj ob strani vedno -želi Ivanova mama z vso družino, starši od neveste, in prijatelji in znanci, pridružujemo pa se vsi pri Ameriški domovini! Novi grobovi Frank Dremel Dne 19. julija je v Kanadi umrl Frank Dremel iz Euclida, vdovec po Ann, roj. Doig, oče Gail, Franka in Garryja, 5-krat stari oče, 4-krat prastari oče, brat Mary Jevnikar, sestra Virginia je že pok., zaposlen kot strojnik pri Addessograph Multigraph do svoje upokojitve, član Kluba upokojencev na Holmes Ave. in v Euclidu, ustanovni član Polka Hall of Fame in Euclid Button Box Players. Pogreb bo jutri, v petek, iz Želeto-vega zavoda dop. ob lOh na pokopališče Vernih duš. Ure kropljenja bodo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Josephine Mam Dne 19. julija je v Euclid Meridia bolničnici umrla Josephine Marn, rojena Kosec, žena Alberta, mati Dale-a in Cheryl Buday, 5-krat stara mati, sestra Vere Primožič in Franka (oba že pok.). Pogreb je bil 22. julija v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Marije Vnebovzete in pokopom na Vernih duš pokopališču. Dairy an K. Kreže Dne 16. julija je na svojem domu v Euclidu za srčno boleznijo umrl 67 let stari Damjan K. Kreže, mož (dalje na str. 16) Lojze Bajc preminul— V ponedeljek je v Sloveniji, kjer je bil na obisku, umrl Lojze Bajc, znani društveni delavec in tajnik Kluba upokojencev Slovenske pristave. Pogreb bo 1. avgusta iz Želetovega zavoda. Več v članku o pristavskih upokojencih na str. 10. Romanje v Lemont— Skupno romanje Zveze oltarnih društev in Slomškovega krožka bo 8. in 9. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 6.30 zj. iz parkališča pri Sv. Kristini. Avtomobile lahko tam parkirate, a ste na-prošeni, župnik pa želi imeti številko tablice vašega vozila in tel. št., to če bi bilo slučajno z vami priti v stik. Avtobus se bo ustavil ob 7h nasproti Baragovega doma na St. Clairju. Bodite, prosijo, točni, da ne bo zamude. Vrnitev bo v nedeljo, 9. avg., od 11. do 12. zvečer. Na obisku— Iz Medvod sta prispeli Anica s hčerko Metko Benet. Nahajata se pri sestri Mimici in Franku Vegel na Seven Hillsu, O. Vsi sorodniki in prijatelji jima želijo vesele in prijetne dni po Ameriki! Zahvaljuje se— Ga. Marie Dular sporoča, da je srečno prestala resno operacijo in se sedaj zdravi doma. Prisrčno se zahvaljuje domačim, prijateljem in znancem za vse molitve, obiske, darila in kartice, posebno pa še g. Janezu Kumšetu za bodrilne obiske v bolnici in doma. Bog vsem obilo povrni! Po sestanku MZA— V ponedeljek je bil letni sestanek Misijonske Znam-karske Akcije. Dosedanji odbor je bil v celoti ponovno izvoljen. Na žrebanju je prvi dobitek $150 zadela Sheligova trgovina na St. Clairju, drugi, $50, Frances Hočevar, tretji Richie Celestina, četrti g. Zadnikar, peti ga. Ivana Hirschegger, šesti pa g.ga. Frank Dejak. MZA se iskreno zahvaljuje vsem, ki so srečke prodajali ali jih pokupili! Nevburški piknik— To soboto ste vabljeni na piknik Nevburških društev ADZ na njih letovišče na Kniffen Rd. v Leroyu. Piknik bo od 1. pop. do 8. zv. Ob 4. pop. bo daroval polka sv. mašo škof Edward Pevec. Vstopnina je le $2 na osebo, ves dan bosta odprta dobro založena kuhinja in bar. Pridite tudi Vi! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A ve, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev Msgr Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $ 1 60 letno SUBSCRIPTION RA TES Uniied Slates and Canada: USA.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $ 1 60 per year airmail to Slovenia AMERICAN HOME (ISSN 01 64-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44 1 03-1 692 Periodicals postage paid ai Cleveland, OH POSTMASTER: Send address changes lo AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 28 Thursday, July 23, 1998 Za mednarodni sporazum Cerkev še vedno ostaja zelo občutljiva točka slovenske politike in javnega mnenja. Strah pred njo pa tudi. Ta pojav bi bilo potrebno podrobneje razčleniti in odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče, da Slovenija v tej točki nedvomno izstopa med svojimi sosedami in celo v širšem srednjeevropskem okolju. To med drugim potrjujejo nekatera znana dejstva. Slovenija je edina med srednjeevropskimi državami, ki v šoli nima verskega pouka nobene vrste, kar pa predvideva, bo povsem zunaj pristojnosti Cerkva, kar je tudi edinstveno za naše širše evropsko okolje. Slovenija je edina nekdanja komunistična država, ki se s Svetim sedežem o položaju katoliške Cerkve še niti dogovarjati ni začela. Češka in Slovaška sicer tudi še nista sklenili nobenega sporazuma, vendar pogajanja vsaj tečejo, Hrvaška, Madžarska in Poljska pa so bolj ali manj obsežne mednarodne sporazume že sklenile. Slovenija prav tako nima urejenega dušnega pastirstva v takih ustanovah, kot so zapori ali vojska. To ima celo Francija, ki je ločitev Cerkve in države prva izvedla že davnega leta 1905 in je tista država v Evropi, kjer je bila ločitev države in Cerkve izpeljana izjemno korenito, je med tem časom ločitev že v marsičem omilila, nenazadnje tudi na področju davčnih olajšav, ki jih uživajo tisti, ki podprejo Cerkev ali katero njenih dejavnosti. Končno ne smemo prezreti, da 20% francoskih osnovnošolcev in dijakov obiskuje cerkvene šole, medtem ko v Sloveniji to število ne dosega niti 1% dijakov, cerkvene osnovne šole pa ni nobene. Sedanja slovenska oblast ima do Cerkve trdo in neprijazno stališče. Ker iste sile obvladujejo najpomembnejša javna glasila, nas ne sme presenetiti, če bodo le-ta v glavnem nasprotovala sklepanju kakega mednarodnega sporazuma med Slovenijo in Apostolskim sedežem v Rimu, hkrati bodo pritiskala na vlado, naj česa takega ne začne. Znana novinarska peresa se bodo začela zaganjati proti sporazumu in hujskati javno mnenje tudi z lažmi, če bo potrebno. Iz arhivov bodo potegnili - oziroma so že - preverjene “ugledne strokovnjake”, ki bodo kljub članstvu v SAZU dajali izjave, ki bi se jih s strokovnega pravnega vidika sramoval vsak pravni samouk. Vse to smo že videli, ko je šlo za denacionalizacijo, obstajajo pa že pokazatelji, da se bo ponovilo sedaj, ko sta komisiji, ki se pogajata o ureditvi položaja katoliške Cerkve, sklenili vladi preložiti, naj svojo komisijo pooblasti za pripravo izhodišč o pogajanjih med Apostolskim sedežem in našo državo. Cerkvena komisija namreč tako pooblastilo že ima in si za to že ves čas prizadeva. . Poleg navadnega sovraštva do Cerkve botruje odporu do enega ali več mednarodnih sporazumov med Apostolskim sedežem in Republiko Slovenijo predvsem strah, da bi s tem katoliška Cerkev v slovenski javnosti dobila preveč mesta in ugleda, s tem pa tudi vpliva. Tako stališče je ideološko in nedemokratično. Slovenska družba mora Pristavski upokojenci poročajo... CLEVELAND, O. - Vsej slovenski skupnosti sporočamo žalostno novico, da je ob obisku Slovenije umrl tajnik našega kluba, g. Lojze Bajc. Že dolgo je bolehal, a je še enkrat želel obiskati svoj dom in tako ljubljeno Slovenijo. Umrl je v bolnišnici v Št.Petru pri Gorici. Pogreb pokojnega bo v soboto, 1. avgusta, iz Želetove-ga pogrebnega zavoda na E. 152 cesti v cerkev Marije Vnebovzete in nato na pokopališče Vernih duš. Upokojenci se bomo od njega poslovili v pogrebnem zavodu v petek, 31. julija, pop. ob 2.30, z molitvijo rožnega venca. Tako je v načrtu ob tem poročanju, če le ne bo kakšnih nepredvidenih zaprek pri prevozu pokojnikovega trupla iz Slovenije. Lojze ni bil samo tajnik našega kluba, bil je prijatelj vseh članov, vedno nasmejan, vsakemu pripravljen pomagati, posebno še našim onemoglim članom. Solze mi tečejo na papir, ko to pišem. Rad sem ga imel kot svojega brata, vsi smo ga imeli radi. Kako ga bomo pogrešali. Ženi Mariji in družini pokojnega izražamo iskreno sožalje. Ker bo dan po pogrebu, to je v nedeljo, 2. avgusta, na Slovenski pristavi piknik upokojencev Slovenske pristave, ki se bo začel s sv. mašo ob 12.30 popoldan, bo ta sv. maša darovana za Lojzeta in za vse naše pokojne člane. Zato res vabimo vse člane našega kluba in širšo slovensko skupnost, da pri tej maši počastimo spomin našega dragega Lojzeta. Več o njem bodo gotovo še drugi pisali. Lojze, vemo, da se že veseliš pri Bogu in pri Mariji Pomagaj s tvojimi pokojnimi prijatelji. Izprosi tudi nam srečno smrt in nasvidenje nad zvezdami. Frank Urankar Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee Prvi piknik na Triglavskem parku Nedelja, 28. junija - Vročina in nevihte so nam pri-zdele kar precej skrbi. Še zjutraj je lilo kot iz škafa. V dežju so kuharice “zakurile” štedilnik in pristavile krompir. Fanjte pa so s skrbjo gledali v nebo, kaj bo - le kako bodo pekli piške! No, nebo se je zjasnilo, sonce se je prikazalo in vsi obrazi so bili nasmejani. Veter je potegnil gori od jezera, debele kaplje so padale z dreves: dobro znamenje, lepo bo! Počasi so prihajali avtomobili in ko je “vkpp pozvonilo” za k maši, smo se že veselili lepega dneva. Kot vedno je opravil sveto daritev naš duhovni vodja dr. Gole in, tudi kot vedno, nam je v pridigi dal lepe nauke iz evangelija: “Pustite vsakdanje skrbi in hodite za menoj.” Med mašo je pel Triglavski zbor, ki pa se žal od leta do leta krči. Kosilo je bilo okusno in skrbno pripravljeno. Vsa zahvala gre Helenci in njenim pomočnicam, in seveda tistim, ki so se tako urno sukali pri ražnju. Še preden smo se vsi o- 1*K * ! II 1 v'.- . 11? Najmlajši član SKD Triglav pri delu v kuhinji za prvi piknik letošnje sezone, 28. junija. postati odprta in svobodna, kjer naj ima vsakdo toliko ugleda in moči, kot si ga zmore ustvariti po strogo demokratični poti. Demokratična država si ne prisvaja pravice, da bi nekoga, ki pristaja na demokratična pravila igre, vnaprej onemogočila. Toda sedanja slovenska oblast ravno to s Cerkvijo dela. Glavno orodje v boju proti mednarodnemu sporazumu bo za njegove nasprotnike ustavno določilo, da so v Sloveniji vse verske skupnosti enakopravne. Namen snovalcev tega ustavnega določila je bil jasen: izenačiti katoliško Cerkev z bolj obrobnimi in manj pomembnimi skupinami drugače verujočih ter s tem katoliško Cerkev potisniti na rob in jo narediti za nepomembno. (dalje na str. 12) ki krepčali, so se že vrteli prvi pari, več starejših kot pa mladih. Plesna muzika Barbare & Karousels je zelo priljubljena. Moški so zelo nepotrpežljivo hodili gledat, če je balinišče že dovolj suho. pet minut, še pet minut... jih je tolažil Franjo. In ko je tistih prečudno dolgih pet minut minilo, je bilo tam gori zares živahno. Srečelov je vedno velika zabava. Brez tega ni pikri" ka. Marička s svojimi dekleti prodaja “tikce”, in ko se kličejo številke je vedno združeno s humorjem, *iu' dem v zabavo. Potem se starejši pari zopet zavrte, mlajši rod Pa drži kuhinjo in baro pokofl' cu do zadnjega - dokler se proti večeru druščina ne razide in gre naš prvi piknik v zgodovino. Žal ni Parkovo življenj6 večni piknik. Ravno na dal pred piknikom smo i®6*1 pogreb našega člana Kari8 Majerle. V velikem števil0 smo se poslovili od njega pri pogrebni maši in §a spremili na pokopališče. ^ počiva v miru! Imamo, žal, tudi nek3) bolnikov: v bolnišnici je bil3 Zofka Rifelj in pa Jože B°" tinar; obema želimo skoraj' šnjega okrevanja. Enako ®' di Ivanu Kunovarju in lva' nu Yakošu. Naslednje “slavje” Parku je bilo 4. julija, ki i6 bil nekak športni dan. Pte' teklo nedeljo je bil toca Misijonski piknik na triglav skem Parku. (Op. ur. $ , Dopis sicer nosi datum ^ junij, zato o teh zadnj1 prireditvah ni podatkov.) Za TrigW, Popis slovenske dediščine v ZD^ G. Zupan in M. FereflC popisovala slovenske objekte, za katere naj p skrbele ZDA la*1' Ljubljana - Slovensko turno ministrstvo je v s du s sporazumom o va® nju kulturne dediščine, sta ga pred poldrugi® torn podpisala premier ^ nez Drnovšek in a®efl podpredsednik Al Gore> jaka de' slalo v ZDA strokovni Uprave RS za kulturn0 diščino, ki v teh dneh P gledujeta in popisujeta ■ bi v P kte, za katere naj hodnje skrbela ameriška • o..-.—direk1 vi3' ^ 'a K>. so $fet h Ki iiie da. Svetovalca u,*~ jg-Uprave RS za kulturn0 diščino Gojko Zupan ® tja Ferenc sta preglet*° 5|0-začela v New York0^.^, venski cerkvi svetega Pobuda za sodelovanjI , področju kulturne med državama je -e prišla z ameriške, tocn K' strani ameriških ju 0 S10’ so si želeli sodelovanj ^ venske države pri 0 (dalje na sir- 2^ f0b novi Habjanovi knjigi Mejniki slovenske zgodovine Zgodovina kot cedilo Ivo Žajdela februarja letos je Društvo 2000 izdalo knjigo Mejniki 5 0venske zgodovine, ki jo je Opisal Vlado Habjan. Knji-®a je nekakšen zgodovinski ^ej’ v katerem cel čas sle-11110 Habjanovim drznim *ezam in svojevrstnim pogledom na večino dogajanja v s ovenski zgodovini. Habja-J0Ve trditve prav gotovo ne °do deležne ugodnih odzi- v zgodovinopisni stroki, SaJ niti na tistih mestih, r na dolgo in široko raz-Jablja, kako bi lahko bilo 1 kako bi moralo biti, ni Mist. e ^am se bom omejil le na ,n odlomek v Habjanovi seh^i’ k' 1Z cel°te sicer po-eJ ne izstopa, saj je vse- l^sko podobno spornih od- ^ov v knjigi zelo veliko. , a°j se omejujem zato, ker jaatiko, ki se je dotika, Ceroma dobro poznam, la?ebej pa me je prizadel y,ln’ s katerim je hotel % ° ^ab)Jan obračunati z „ Franjo v slovenskem dr ratlieni spopadu med 8° svetovno vojno. Če bi sD . Polemizirati z vsemi tv.rnitn* Habjanovimi trdi- tCj knjigi’ bi m°rali ^.. atl vsaj tako debelo Pa*?0’ kot Je njegova. Ker >o ° ne bl bilo produktiv-’ °aj se sam omejim le a odlomek. Jan napisal kratki odsta-katerim je hotel na so °’ toda učinkovito očr-domobranstvo. Takšni Je8°vi stavki: % ed, desetinami grozodej-bo navedeno le eno. , So zagrešili združeni Jolci partizanov v zad- k Sli nefnškega vojaštva so K ^a strani 173 je Vlado %i timi Trnovskem gozdu. atn tudi domobranci iz '% U>lenovanega bataljona \ n Upnika (sin generala 'i' TUpnilVskem gozdu, južno \Tje) so zaieli 22 ran' Vi (iZ Tartizanske bolnice StišJlfl P°klali in vr%li v %r 2. nekateri so zgoreli ' Je ZlVe plamenice... To s0ZSodil° T aprila 1945, ^4in^ek tudl dvajsetletno 2 da nas ne prekrijejo * " staro in novo? Poskusi so se obnesli, ?tevzeli smo oboje. Multi- ^urnost je to dovoljevala, *« k temu prispevala. v^edla nas je na lastne je e> kot bi šlo za razin’ ne za naravne človeško pr°cese. l°čanje ^ajpn ej smo se zanašali šolstvo. Večja skupina iz H aJ so se vznemirili za-starši, nevede kako e^a naraščaja je opravila *aHetlsk° šolanje 1. 1984 z i^oljivim uspehom. , Tedaj jMjeni pte ei" Ali se naj mladina Pustiv ulici, ki ji ni mar li ^nione kvalitete? Pritrdi-Hei . tej negotovosti tudi Xdani odraščenci rekoč: etiijr rjavimo; dajmo že \ af Začeti z neko obno- He .1CCr ne bomo ne eno bdrugo.” a0videbato Je zaokrožil daljne,, n! Andrej Remec: sa, „ ne izgubljajmo ča- ie.’> nas stane, kar ho- ^bre ta*° Je lo truda in k ne,V°*ie- ••• Zaneslo me pQldnp'lC^a uodeljskega po- Utleva samostansko ^tisk^’ brCZ hlajenja in S VC razsvetljave; in glej, L^tui k°tU sedi Andrej s kfei0 0sniimi mladeniči; sti» .n odstavek o “vztrajno- Iq, vsalfa obnavljaj° ustme- f°Pravir P° sv°ji moči; on Uje.. ‘l... doPolnjuje, razli- k naJ vedno išče- mo nove motive, odstavke, na slepo, po naključju? Nandi je, kot poprečna delavka, povprašala svoje vrstnice in razdelile so si delo: otroški vrtec in proslave (Božiča, Materinskega dne, Miklavža in Kurenta) nudijo dovolj skrbi za go. Kristo Arko, Faniko Goršič, Lojzko Schuck ter za Staneta Simrajha in še druge. Na odru smo jih videli ob praznovanju Slovenskega dne. A odrasli? G. Jože Rus je bil pripravljen pomagati pri vsaki deklamaciji, priskrbeti besedila in postaviti kulise; oder je bil torej u-stvarljiv; priravili so božično predstavo za Muzej, poskusili z dramo in/ali komedijo ter s predavanji ob skioptič-nih slikah. In glej go. Cori-nne Leskovar, kako je poskrbela za folkloro, v narodnih nošah, in zaposlila vse mladeniče na odru, dočim je Suzana Rigler vdano i-grala “kolo” z otročički. Jelo je zmanjkovati snovi, da se ne bi preveč ponavljala iz leta v leto. Ali ne bi poskrbeli za širšo tematiko, za program vnaprej, za trajne potrebe pri izobraževanju odraslih? Da jim ne zamrejo spomini... Da. tudi Andreju je sčasoma pošla vsa vaba, morali smo stabilizirati smerice. Česa rabijo odrasli in do-raščajoča mladina? Vživeti se v identiteto slovenstva, spoznati pismenost in njene glavne junake, posebnosti slovenske meje, naše zaslužene može, ljudske šege in navade, slovensko pesem in zgodovino posameznih pokrajin, ki so sestavile Slovenijo v eno deželo. Tudi opozoriti na nekatere izjeme, ki jo navidez rušijo, a v resnici gradijo demokratičnost na toleriranju multikulturnosti. Prekmurje, Koroška (delno), Štajerska in Primorska so se izluščile iz sosednjih držav. Vsaka izmed njih je vključila v novo deželo nekaj svojega, posebnega, in tako je nastal slovenski “Commonwealth”... In ko nam je smrt nepričakovano pobrala nekaj stebrov, smo se odločili vključiti v svoje delo še zdravstvene teme, dosegljive, tj. vsaj preventivo, ki močno zmanjšuje smrtnost pri u-strezni prehrani in smotrnem razgibavanju. Tuje branje tukaj obilno streže, ko donaša neverjetno veliko novih olajšav in naravnost porogljivo zavrača neugnano zmešnjavo modemih diet, stradanj in brezumnih umikov v pretirana hujšanja. Kaka sreča, da gre za tolike preventivne pridobitve prav v našem času in nam je dostopna obsežna, popularna literatura v ta namen. Brali jo bomo in jo posredovali slušateljem v obliki referatov. Sprejete teme Še pred naglim razvojem osamostalitve stare domovine smo prilagodili svoj spored v prid naraščajočem zanimanju za sledeče teme: Razvoj slovenske pismenosti od začetka (prvi spomeniki). Oživljanje prvih literarnih moči: Trubar, Krelj, Dalmatin, Bohorič, Hren, oba Ktlzmiča. Barok: Kastelec, Svetokriški, Rogerij, Hi-polit, Badar. Nato Pohlinov zamah (in utihnitev), Japelj, Zois, Linhart, Vodnik, Kopitar in njegov visoki pomen, Ravnikar, Metelko, Dajnko, Primic, Jarnik in Drabosnjak (izraziti buhov-nik). Sledili so mojstri romantike: nagli vzpon Prešerna (ob Čopu), pomen Bleiwei-sa, čbelice in Novic. Razvoj pesniških vrst, ter proze in drame. Utrditev črkopisa in slovnice. Vraz, Cigler in Koseski. Slomšek kot verski in domoljubni velikan. Prehod v realizem. Odprava “zasanjanosti” in domiš-lije: Trdina, Valjavec, Levstik, Jenko, Eijavec, Mencinger, Stritar, Jurčič, Gregorčič, Kersnik, Aškerc, Tavčar, Govekar. . Ta sled smo prekinili zaradi nagle preorientacije na ugodne politične spremembe: neodvisnost Slovenije je dosežena, spoznajmo jo čimbolj, iz zgodovinskih virov in zemljepisa. Razčlenili smo jo v skladu z zgodovinskim razvojem in poudarili posebnosti vsake posamezne pokrajine, da se bo vedelo za vzročnost raznih nihajev med prebivalstvom; posebnost Prekmurja, Bele krajine in Koroške; velika pridobitev Primorske z Istro; nevarnost iredente. Predavanja so shranjena v arhivu Kulturne sekcije Nova zbirka Nove revije Usodna privlačnost Amerike Pri založbi Nova revija imajo novo zbirko Korenine, namenjeno zgodovinskim temam Ljubljana - Prva knjiga v zbirki Korenine z naslovom Usodna privlačnost Amerike zgodovinarja in arhivista Marjana Drnovška je ooprta na bogato pričevanjsko in zgodovinsko gradivo iz časa množičnega izseljevanja Slovencev v ZDA do leta 1924. Marjan Drnovšek, ki se že desetletje ukvarja z raziskovanjem slovenskega izseljenstva v 19. in 20. stoletju, se je v knjigi oprl na osebna pričevanja, potopise, pisma in dnevnike “običajnih” izseljencev, ki so se podali v “Ameriko”; pojem se je iz označevanja dveh ameriških celin zožil le na ZDA, poleg geografske in državne oznake pa je dobival simbolni pomen, povezan s hrepenenjem po bogastvu, sreči, svobodi in drugačnem življenju. Avtor je na predstavitvi 2. julija v Klubu Nove revije pripomnil, da je v Sloveniji o izseljenstvu malo izvirnega gradiva in da je tudi sicer pozornost usmerjena k pričevanjem “pomembnih ljudi, manj pa h gradivu, ki razkriva vsakdan izseljencev, njihov prvi stik z “novim svetom” in po besedah zgodovinarja Petra Vodopivca civilizacijski šok, ki so ga preprosti, pretežno kmečki slovenski ljudje hitro premagali. Drnovšek je izpostavil zlasti “korajžo” slovenskih, ki so sredi prejšnjega stoletja odrinili v neznani svet, ter dodal, da je Amerika za mnoge še danes privlačna dežela. Vodopivec je v orisu knjige opozoril na odnos izseljencev do domovine in njihovo domotožje, ki ga ni mogoče povezovati toliko s pojmom države in (slovenskim) narodom, kolikor z domačijo in družinskim okoljem. Marjan Drnovšek pa trenutno že proučuje izseljevanja Slovencev v zahodnoevropske države, kot so Belgija, Francija in Nemčija. STA Delo, 3. julija 1998 (predsednik je Andrej Remec, tajnica je Nandi Puc). Za požitivtev kulturne predstave so vsakikrat bile vključene značilne glasbene znamenitosti naših pokrajin, odpete pred referatom, navadno ob godbeni spremljavi (klavir, flavta). Za predstavitev pesnika Stritarja je organiziran mladinski (otroški!) nastop v vlogi “Mladih vojakov”, s pesmijo in spremljavo (flavta in klarinet), prav slikovito, mikavno in spodbudno za mlajši rod. O Beli krajini se je pokazalo, da je zadržala folkloro “hrvaškega" tipa, kar je vidno ostalo v narodnih pesmih. Prikazana je tudi močna slovenska emigracija v Argentini, o priliki gostovanja izredne tamkajšnje aktivistke Veronike Tekavec. Ker za njimi vsi drugi po svetu zaostajamo, nam je ostala Argentina kot zgleden, ali nedosegljiv model. Zapeli smo jim njihovo himno! (Feb. 1994) Zgodovinske teme smo vključevali po naključju, da bi zmanjšali enoličnost ritma: Celjski grofje, Kmečki upori, Turki na Slovenskem, Koroški plebiscit (v resnici), funkcija Miklošiča in Zagotovitev Prekmurja. To so doslej neobjavljene finese, ki so jih režimi prikrivali našim ljudem, a bile so močno pomembne, včasih odločilne. Vsaka od teh tem je imela svoj poučen značaj, primeren za debato. Umetnost Na svetoštefanskem področju smo čutili potrebo za spoznavanje upodabljajoče, glasbene in odrske umetnosti. V prvo spadajo: Bara Remec, Erika Bajuk in Frank Markošek. Vsi trije so obdelani, osebno, ali z referati, o čemer smo redno obveščali in naglašali pomen razvoja, ker negira liberalni krik po “svobodi”, kadar se kritizira podla obscenska sa-mopašnost. Razložene so metode opazovanja in ocenjevanja Bajukinih in Rem-činih umetnin, ter sproščenost “naivne” smeri in barv Franka Markoška. Glasbena veja je zabeležila saom napredek Martina Puca in Millie Magajne (na trobenti), Erika in Kristine Nyberg pri klavirju, Helene in Kristine Puc na orglah in poseben napredek Millie na orglah. Obžalujemo umik nadarjene (ali zveste) Mojce Magajne. Opažen je tudi glasbeni uk v družini dr. Janeza Vidmarja. Oder je veliko nudil (Mi-klavževanja, četrt stoletja slov. Pasijona, domobranske predstave in pogostne recitacije v slovstvenih urah). Močno se pogreša skrbno vodilo g. J. Rusa, ki mu zdravje omejuje aktivnosti. Vendar je on ostal priročen in zanesljiv mentor. Neizkoriščeni so ostali talenti izrednega Boštjana Bucika, Branka Magajne in Nandi Puc, ter Olge Goršič in Barbare Remec pri deklamacijah. Sem spadajo tudi božične predstave v Muzeju, ko je odpovedal Slov,-ameriški radio klub. Plesna skupina je lepo u- (dalje na str. 14) Govor Lojzeta Gregoriča na Spominski proslavi Kulturne ure pri Sv. Stefanu v Chicagu (nadaljevanje s str. 12) pošten slovenski narod proglasili za narod izdajalcev. KP ni šlo za osvoboditev slovenske domovine, ne za kakšno obnovitev Jugoslavije, ne za kakšno pomoč zahodnim zaveznikom, kot je to trdila njena propaganda. Namen KP je bil ustanoviti boljševiško balkansko zvezo in jo dati v naročje velikemu Stalinu. Vodilni komunisti (Kidrič, Kardelj, Polič, Fajfar, Popi-voda) so stalno poudarjali, da imajo v borbi v Sloveniji vedno pred očmi samo korist Sovjetske zveze, komin-terna, Stalina! Vse delo OF-KP je izzvenelo v geslu: Slovenija svobodna, sovjetska bodeš ti! In pesem slovenskih partizanov pravi: “Na klic kominterne združite se v čete, v boj za sovjete, rdeče smo fronte bojevniki mi, ker naše je geslo: Sovjeti smo vsi!” Slovenska partizanska vojska je bila torej vojska sov-jetov-kominterne. Glavni namen je bil uničiti tisti del slovenskega naroda, ki je bil glavni branilec slovenske zemlje in glavni nasprotnik tako komunizma kot fašizma ali nacizma. Uničiti so hoteli torej slovenskega kmeta in izobraženca, zlasti duhovnike in laike, ki so imeli kakršenkoli vpliv na narodno zavedne Slovence. OF-partizani niso bili narodna vojska, bili so razredna vojska. Komunistom je bil namreč več vreden tujec, njihov simpatizer, kakor pa lasten rojak, ki ni bil komunist. KP je učila smrtno sovraštvo do lastnih ljudi, ne pa do tujcev. S tujci, to je okupatorjem - v Ljubljanski pokrajini so bili to Italijani - so v resnici bili v dogovoru in sodelovanju; med vojno smo to samo sumili, zdaj pa vemo, da se je to v resnici godilo in obstojalo. Po drugi strani pa je OF le izzivala Italijane le toliko, da so izzvali represalije nad nedolžnim ljudstvom. Po ljubljanskih ulicah in cestah so padale prve žrtve revolucije pod streli vosovcev: Fa-nuš Emmer, Avgust Praprotnik, Fortunat M. Majdič, dr. Lambert Ehrlich, Viktor Rojic, Franček Žu-pec, Jaroslav Kikelj. Po deželi pa je bilo drugače. Izbirali so si ljudje, ki so imeli kaj vpliva po vaseh na vaščane, ki niso simpatizirali s komunističnimi idejami: župani, duhovniki, sodniki, ugledni kmetje, učitelji, staro in mlado, matere, žene in dekleta. Vsi so bili pobiti brez usmiljenja s krampi, lopatami, sekirami, pretepeni in zmaličeni, u-streljeni ali z noži razrezani. Teh žrtev je bilo preko tisoč, 1500. Ti ljudje niso bili vojaki; bili okupatorji. A morili so jih, ker se niso hoteli ukloniti idejam KP, ker so mislili drugače, in to je bilo dovolj, da so jih pobijali brez kakršnihkoli dokazov ali sodbe. Po celi deželi sta vladala strah in groza. Nihče ni vedel, če bo še dočakal jutrišnji dan. Ljudje so se skrivali, niso si upali več spati po domačih hišah. Po nekaterih krajih, kot je bilo pri Sv. Joštu, v Loškem potoku in v nekaterih vaseh v Loški dolini, so se začeli zbirati mladi fantje po gmajnah in gozdovih, da bi si tako ohranili življenja. Pa ni bilo zadostnega orožja, da bi lahko branili sebe, svoje ljudi in svoje vasi. Tako so se nazadnje odločili, da gredo k Italijanom prosit, da jim oni dajo puške in jim tako omogočijo, da lahko varujejo svoje in svoje vasi. Končno so jim Italijani le dali nekaj zastarelih pušk in nejak nabojev. Tako so po raznih krajih počasi nastajale vaške straže. To so bile postojanke obrambnega značaja. Samo branili so se, če so bili napadeni. Veliko ljudi je hodilo spat v tiste vasi, kjer so bile vaške straže, tudi živino so gnali tja s seboj. Teh postojank vaških straž je bilo na ozemlju Ljubljanske pokrajine približno 90, s skupnim številom 7500 mož. Od začetka OF junija 1941 pa do ustanovitve vaških straž julija 1942, je bilo zverinsko pomorjenih tisoče nedolžnih žrtev. Po ustanovitvi vaških straž pa si niso več upali gospodariti in ustrahovati po deželi, kot so to delali preje. Napadali so se tu in tam postojanke, navadno so za te napade združili več njihovih brigad. Tudi italijanskih represalij ni bilo več, kot so to delali vse do julija 1941, ko se je končala njihova t.i. ofenziva. Italijani so sicer dali orožje v roke vaškim stražam, pa jim v resnici niso prav nič zaupali. Niso dopustili, da bi se vaške straže združevale v večje enote ali da bi bili bolje oboroženi. Niso niti dovolili, da bi zasledovali partizane po gozdovih. To so morali delati samo ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, torej na skrivaj. Prebivalstvo po deželi je imelo za tiste čase še dovolj miru. Tako stanje je trajalo vse do italijanskega propada 8. septembra 1943, ko so nekatere enote VS dobile povelje, da se združijo v večje enote. Najbolj je bila organizirana skupina z okolice Novega mesta, ki jo je vodil kap. Vule Rupnik. Skupine z okolice Ljubljane, gornje Dolenjske, ribniške doline in Dobrega polja pa se je utrdil v vasi Grčarice, kjer so pričakovali prihod 300 srbskih četnikov iz Like. Teh pa seveda ni bilo. Na Turjak pa niso prišle posadke iz Polhograjskih dolomitov in iz cele Notranjske, posadke iz doline Mirne, iz Bele krajine in seveda novomeške ne. Vse notranjske posadke niso dobile nobenega povelja ali nasveta, kaj naj naredijo v slučaju pričakovanega italijanskega propada. Vsi so pričakovali konec vojske, prihod, izkrcanje zahodnih Zaveznikov. Z eno besedo, bili so brez cilja in brez kakega enotnega vodstva ter prepuščeni samim sebi. Posamezne posadke so se nekaj časa borile, potem pa, ko so videli, da se ne morejo boriti proti tankom in težkemu orožju samo s puško, so se na lažnjive partizanske obljube enostavno predali ena postojanka za drugo. Toda takoj so ločili vodilne in vplivnejše iz vrst VS in jih likvidirali kar na mestu ali pa jih odpeljali na kraj ceste in jih po strašnem pretepanju pokončali na najbolj zverinske načine.. Drugo polovico posadke pa so naložili na tovornjake in jih odpeljali v Ribnico in Kočevje. Prav tako se je zgodilo s četniškim odredom v Grčaricah. Šercerjeva in Tomšičeva brigada sta jih obkolili in ko so drugi dan borbe pripeljali še italijansko topništvo in je bila vas že v razvalinah, so se na lepe obljube partizanov končno predali. Odvlekli so jih do Dolenje vasi, potem pa v Kočevje. Isto tako se je zgodilo na Turjaku. Borili so se do nedelje, 19. septembra 1943, ko so bile stene starodavnega gradu porušene s topovi težkega kalibra, ki so jih opravljali fašistični vojaki, in še posebno tankov, ki so bili prav tako v rokah Italijanov. Ves teden je prišlo do raznih dogovorov s partizani, ki so zahtevali brezpogojno predajo. Tako se je borba vlekla do 19. sept., ko so se končno predali. (nadaljevanje s str. 13) spevala s kadri ge. Corinne Leskovar. To je odkrilo njen talent za folkloro, ki nas je seznani z nekimi etničnimi značilnostmi Slovenije (Prekmurje, Bela krajina, kajkavsko področje) v pogledu ljudskih običajev in prvin. Žal so pogoji za obstoj folklore ustrezali le v prekinjenih obdobjih (do leta 1985), ko smo videli na o-dru zaokrožene plesne predstave v parih. Današnjo improvizacijo predstavlja odrasli klub “Veselje”, kakršen se je pojavil ob tej 100-let-nici. Zdravstvena preventiva je imela dva namena: 1) navajanje rojakov na branje razvite literature o predbole-zenski zaščiti, ko ni nujen zdravnik (in farmacevt), in 2) iskoriščanje bogatih virov zdravja v rastlinstvu, se pravi v vsakdanji hrani, ki naj bo pretežno v karbohidratih, cenenih in zanesljivih za vse starosti. Vse, ki so se predali, so zunaj gradu zvezali z žico po dva skupaj. Bilo jih je okrog 300 zvezanih parov. Ranjenih je bilo 34 borcev. Vsi so bili ustreljeni pri hiši pod gradom. Devet oficirjev in vodilnih so ustrelili pred gostilno v Velikih Laščah. Drugi dan so izbrali 60 novih žrtev, jih zvezali in ustrelili v gozdu nad postajo, druge so pa zvezali in jih po 40 natrpali v vagone ter odpeljali v Kočevje. Nekaj kar jih je še ostalo, pa so vtaknili v delavske bataljone; ti zadnji so se kasneje vsi rešili, povečini. Rad bi navedel par vzro- so se zbrale na Turjaku, - Zapotoku; Četniški. odred, kov za turjaško trage. Na gradu je manjkal pod-polk. Peterin, ki je bil komandant VS. Njega bi poslušali sigurno vsi poveljniki. Ti poveljniki so bili v resnici prepričani, da bodo lahko pri Turjaku zaustavili partizane. To je bil vzrok, da niso hoteli napraviti iz- pad. Niso računali, da imajo partizani italijanske vojake s tanki in topovi. VS so bile defenzivne, ne ofenzivne. Vse protikomunistične sile niso imele tedaj niti enega udarnega bataljona. Ta bi bil kos vsaki partizanski brigadi. KP je potem uprizorila t.i. Kočevski proces, pravo komedijo, kjer je nahujskana drhal kričala, pljuvala in psovala izbrane, zvezane obtožence. Obsojene so pobili v Mozlju. Potem so pa kar vozili jetnike po 100, po 60, kar en transport za drugim pobijat v Mozelj. Iz ribniških zaporov so jih pa vozili v Jelendol 329 žrtev. Zadnjih 18 jetnikov iz Kočevskega gradu so z žico zvezane prepeljali s tovornjaki v Grčarice. Tu so partizani prignali še jetnike iz Ribnice in čez dva dni pobili 21, zadnjih 54 pa so odpeljali v gozd na Medvedjeku v delavski bataljon, pozneje pa so partijci večino njih likvidirali, nekaj jih je pobegnilo. Tako se je končala prva postaja križevega pota slovenskega naroda. Velikanske žrtve. Stotine in stotine mladih življenj! Zato je prav, da se letos ob 55. obletnici spomnimo teh naših prvih protirevolu-cioharjev! Naj nam vedno ostanejo v spominu junaki-mučenci Turjaka,. Grčaric, Vel. Osolnika, Mozljh, Je- Uvodno zdravniško predavanje je podala dr. Marija Bernik, a nadaljni referati pomenijo izvlečke iz novejše, zelo zanimive in praktične literature (osnove živil, vitamni/minerali, pojačana hrana, telesno razgibavanje po novejših učinkovitih metodah). Vključena je popularna razlaga teh novitet. Sklepne misli Uporaba slovenščine je v 80-ih letih na našem odru jela pojemati. Oktobrski Slo venski dnevi so že imeli ve čino besedil v angleščini Izolacija organizatorjev je temu stregla, a oponenti takšne “vdaje” so protestira li na najbolj tih način, osta' jali so doma. Na današnjih prireditvah ni več tega pomanjkanja. Otroški oder zadošča svoji minimali. Matere prispevajo k pouku; zato Miklavževa-nja, Materinski dnevi in deklamacije na kulturnih urah pričajo o pozornosti staršev, ki se upirajo opustitvi slovenščine: ni dovolj, če samo v svoji notranjosti čutimo slovenstvo! Navadno se popuščanje pričenja pri starših, ne pri otrokih. Zato delujejo Kulturne ure na odrasle, kot logično nadaljevanje njihove etnične izobrazbe. Pri starših deluje še ponos na lastno omiko, ki prehaja na mladino le polagoma, iz vsakodnevnih domačih pogovorov. Domovi so torej primarni “zavodi”, ki niso * * * * v ZDA nikdar za to kakorkoli prizadeti. Multikulturnost v demokraciji zmaguje nad kulturnim enoumjem; mestoma tudi vzbuja ugled. Zato je Kulturnim uram bil namen navajati rojake k branju razpoložljivega tiska in ga razlagati v lepi materinščini svojim ljudem, da bi pridobili na času in Čim manj bili prikrajšani v razvoju. To je ena od primarnih nalog. Ker je nedavno zgrajen temu namenjeni Slovensk* dom v Lemontu, so se odprle perspektive za tako u' činkovito in obenem najcenejšo pot do dopolnilo6’ splošno koristne izobrazbe v prid boljšemu življenjskem6 standardu. Ta smela doom6 va se je že izkazala vsaj področju preventive. ža*° podprimo svoje skupno d° med’ movje in bomo srkali ki nam ga čebele znai šajd od vseh strani; danes so gostje, a jutri ga pripravim sami iz svojih lastnih Čeb6 njakov. Štefanovi privrženci n zapravljali časa, niti čuta vzgojne potrebe našega r^vU du, ki snuje in se , na vsekakor prijaznih *n .-c dovitnih tujih tleh, čeda bolj .domačih... Chicago, Priporočajte A tnerP + RUDOLF SMERSU Rudolf Smersu je bil eden izmed že redkih javnih delavcev in narodnih voditeljev izpred druge svetovne vojne, ki je imel zadoščenje, da je dočakal to, za kar je vse življenje delal: za svobodno in samostojno Slovenijo. Buenos Aires, Ar. - Rudolf Smersu se je rodil 19. oktobra 1905 v Ljubljani. Doštudiral je na pravni fakulteti in tudi diplomiral. Prvo službeno mesto je nastopil na otoku Rabu v Dalmaciji kot Politično-upravni uradnik. L. 1931 se je poročil z Josipi-no Klančar; rodili so se ji-ma štirje otroci: Miha, Jurij, Maijeta in Alenka. Njegovo javno delovanje Je tako obsežno in raznoliko, da ga je potrebno raz-členiti na razna obdobja in Področja. V času pred drugo svetovno vojno je deloval v mladinskih katoliških organi-^eijah, najprej v dijaških (Razor, Slovenska dijaška ZVeza, Marijanska kongrega-c‘ia pri jezuitih in drugih), aato v akademskem Orlu in , arji- Kot odličen telovadec ln telovadni učitelj je prepotoval vso Slovenijo. Kas-neJe je posvečal veliko dela organizaciji mladine in pre-aval na številnih političnih Ostankih in tečajih. Sodelo-Val je v Slovenski katoliški ^mji in bil odbornik v pr-vem Narodnem odboru KA. Sindikalno delo ga je ve-dno zanimalo. Leta 1931 je Postal pravni referent okro-nega urada za zavarovanje Bavcev v Ljubljani. Ko se le Jugoslovanska strokovna \'eza začela vedno bolj na-anjati na komunistično artijo, je bil med ustanovili’ nove Zveze združenih t)e avcev, ki jo je postavil • a trdne katohške temelje Ij v njej vodil odločno bor- Proti komunizmu. 1 Politiki je postal viden t a 1933, ko je v času dik-st 1fe kralja Aleksandra po-va član štirinajstorice, ki je vodila Slovensko farski stranko (SLS). Zase-razna mesta v stran-strukturi, dokler ni $]aii*ceta 1938 izvoljen za po- za ljubljansko okoli-^ beograjskem parla-se je ukvarjal zlasti niiv. *aVsk° zakonodajo in •jPy*0)’ pravicami. Ha P° napadu Nemčije Hlen raljevino Jugoslavijo, =0. ^ntu delavsko* v°jno in okupacijo je bil določen, da postane voditelj Slovenske zaveze, ilegalne organizacije SLS, ki se je pripravljala na oborožen odpor. To mesto je zasedal do leta 1943, ko ga je nadomestil major Marko Bitenc. Sodeloval je pri ustanovitvi vaških straž ter Slovenske legije. Dne 3. maja 1945 se je na Taboru v Ljubljani udeležil seje slovenskega parlamenta, na katerem je bila oklicana narodna država v okviru federativne Jugoslavije. Po koncu vojne in po zmagi komunistične revolucije se je najprej umaknil na Koroško, potem pa v Italijo, kjer ga najdemo v taboriščih Monigo, Servigliano, Senigallia in Barletta. V zadnjih dveh je bil tudi predsednik taboriščnega odbora. Pred petdesetimi leti je z vso družino emigriral v Argentino, kjer si je kruh služil najprej kot tovarniški delavec, nato pa kot uradnik ministrstva za javna dela in ministrstva za pravosodje vse do upokojitve. Njegovo delo v Argentini Če je njegovo delo v Sloveniji deloval na raznih poljih, se je v Argentini njegov delokrog še bolj razširil. V prvih letih se je posvečal organizacijskim problemom, največ skrbi pa posvetil Družabni pravdi, ki je v prvih letih družila strokovno katoliško delavstvo v emigraciji, izdajala istoimenski list in razne strokovne knjige ter pripravljala Socialne dneve. Veliko let je bil odbornik Društva Slovencev, predhodnika današnjega društva Zedinjena Slovenija. Veliko je predaval po raznih društvih, Domovih in mladinskih sestankih. Ko so se po Velikem Buenos Airesu začeli ustanavljati naši skupni Domovi, je seveda takoj sodeloval pri organizaciji Slovenskega doma v San Martinu. V tem okraju je tudi poiskal dom za svojo družino. Politično delo je tudi nadaljeval. V SLS je ves čas Dr. Zenon A. Klos E. 185,h Area 531-7700 — Emergencies -j. Dental Insurance Accepted 0ratory on Premises - Same Day Denture Repair SQMpletf dental care facility 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) sodeloval, bil član načelstva. Zaradi poznanja strankarskega dela in dobre zveze z ostalimi demokratskimi strankami je po smrti predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta bil imenovan za njegovega naslednika. Delo je opravljal z vsem trudom in uspehom vse dotlej, ko je Slovenija postala samostojna in svobodna in je v njej spet zavladala demokracija. Takrat se je Slovenski narodni odbor, ki je predstavljal na volišču izvoljeno vodstvo, razpustil in vrnil ljudski mandat slovenskemu narodu, saj je ta spet lahko demokratično volil svoje predstavnike. Svoje poglede na dogodke, ki so pretresali slovenski narod, tako v matični domovini kot med nami po svetu, je objavljal v našem tedniku (tj. Svobodna Slovenija, op. ur. AD), v raznih Zbornikih Svobodne Slovenije, v Vestniku Društva slovenskih protikomunističnih borcev, Ameriški domovini in drugih listih v emigraciji. Njegovi jasni odgovori na anketo v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1966 so veren izraz zavzetosti za svobodo slovenskega naroda. Več let je bil odbornik Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča in tako o-troci šolske kolonije kot drugi počitnikarji so ga kar nekaj sezon srečevali kot skrbnega administratorja doma v Doloresu. To je le skromen našte-vek neutrudnega dela v dolgih desetletjih. Društvo Zedinjena Slovenija mu je na praznovanju slovenske države leta 1995 izdalo priznanje za vse neumorno delo na tej strani Atlantika, kot skromen izraz hvaležnosti vseh, ki uživamo sadove njegovega dela. Pod težo let se mu je zdravje krhalo. Svoja zadnja leta je preživel v Domu sv. Vincencija v Slovenski vasi, kjer je preteklega 27. junija odšel po zasluženo plačilo. Nepodpisano Svobodna Slovenija, 9.7.1998 i j PrijatePs Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! BITI ZDRAV IN ZDRAV OSTATI Ledvični kamni Kadar človeka pri najboljšem zdravju nenadoma napadejo močne bolečine v ledjih ter izžarevajo proti sečnemu mehurju in k spolnim organom, ima ledvične kamne. Tak napad hudih bolečin imenujemo ledvične kolike. Spremljajo jih pogosto mrazenje, vročina, bruhanje, bljuvanje, bledica. Mnogo bolnikov ima ledvične kamne, ne da bi za to vedeli. Kamne začutimo šele takrat, ko se iz ledvic premaknejo v sečovod, se tam ukleščijo in ne morejo ne naprej ne nazaj. Ledvični kamni nastajajo v ledvicah, od koder potujejo po sečevodu v sečni mehur in se skozi sečnico izločijo iz telesa. Vzrok nastanka ledvičnih kamnov še dandanes ni popolnoma pojasnjen. Ta bolezen je pogostna in narašča po tridesetem letu starosti. Moški dva do štirikrat pogosteje zbolevajo kot ženske. Bolezen se ponavlja v 75%. Ledvični kamni nastanejo zaradi kristalizirane snovi okoli trdih delcev, ki nastajajo pri vnetju v mokrilih. Na nastanek ledvičnih kamnov vplivajo: dednost, bolezni ščitnice, obščitnice, prirojene nepravilnosti sečil, presnovne motnje, ponavljajoča se vnetja sečil. Kadar so delci veliki kot droben pesek, govorimo o ledvičnem pesku. Pri ultrazvočni preiskavi sečil ga ne vidimo. Po sestavi ločimo kalcijeve, urične in cistinske ledvične kamne. Običajno najdemo kamne v obeh ledvicah. Kamni so lahko veliki kot grah ali pa znatno večji. Navadno so v ledvičnem mehu in potujejo v sečevod in sečni mehur. Kamen poškoduje pri potovanju sečevoda in mehurja, tako ranjena sluznica zakrvavi in bolnik opazi kri v seču. ZDRAVLJENJE Ledvične kamne naj vedno zdravi zdravnik. Med napadi bolečin naj bolnik vzame zdravila proti bolečinam in naj si pripravi vročo kopel (previdnost, srčni bolniki!). Kopel mora trajati pol ure. Večje kamne moremo odstraniti le s kirurškim posegom. Pri zdravljenju manjših ledvičnih kamnov se uporabljajo posebne naprave za lomljenje ali drobljenje ledvičnih kamnov. Ta način zdravljenja imenujemo zunanje telesno drobljenje kamnov. Danes je to glavna metoda zdravljenja ledvičnih kamnov. Energija, ki je potrebna za drobljenje kamnov, prehaja iz instrumenta ter potuje skozi kožo in druga tkiva do kamna. Ta energija je vrsta zvočnega delovanja, ki povzroči rušenje kristalne strukture kamna in ta se začne drobiti. Skrbeti moramo, da se ne prehladimo in se varujemo pred mrazom in utrujenostjo. Pomembni sta topla obleka in obutev. Bolniki naj redno uživajo korenčkov sok ali solato iz svežega korenja. Na dan je treba popiti dva in pol litra tekočine. Bolnik lahko sproži napad ledvičnih kamnov z močnimi telesnimi pretresi: tek po strmini, jahanje, vožnja z motorji itd. Izločene ledvične kamne ali pesek ujamemo in shranimo za ugotovitev kemične sestave kamnov. Zdravnik bo priporočal, katere hrane ali pijače naj se bolnik izogiba. Pri kamnih iz kalcijevega oksalata prepovemo špinačo, zmanjšamo količino mleka, priporočamo pa več stročnic in žitnih izdelkov. Pri uratnih in cistinskih kamnih je temelj diete mešana hrana z 2,5 1 tekočine na dan. Dr. med. IRENA GRECS, spec. spl. medicine in akupunkturistka DRUŽINA, 14. junij 1998 Drive in - or Walk In BRONKOS Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44119 531-8844 Imported and Domestic Beer and Wine Soft Drinks - Milk - Ice - Snacks Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water - => We have all Ohio Lottery Games <= Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer Misijonska srečanja in pomenki 1240. Finančno poročilo piknika MZA Cleveland na Slovenski pristavi 12. julija 1998. Iz piknika danes podajam finančno poročilo. Predno pa napišem veliko imen in številk, je prav, da omenim, da je med nami par, ki leto za letom nabira aluminijaste kanglice in izkupiček za vse to delo prinašata za misijone. Tako sta letos oba prva dobitka njuna zasluga. Hvala vama! Vseh dohodkov na pikniku je $15,168, izdatkov je $1,082, tako, da je čistega $14,086 bilo odneseno na banko. Dohodki piknika, tj. samo piknika: hrana in pijača $2505.50; pecivo $454.50; rože $178; ročna dela $80; raffle tickets $305; nabirka pri sv. maši $190, kar je skupno $3,713. Izdatki piknika: kuhinja in pijača $507; najemina za SP $450; čiščenje Pristave $100; pristavska izkaznica $25, kar je skupno $1,082. Čistega od piknika samega je torej $2,631. Ostali dohodki ob priliki piknika: srečolov $1,000; darovi $5,625; bogoslovska akcija $3,450; za sv. maše $1,200; za mesečnik Ognjišče $180. Skupaj znese vse to $11,455, od piknika zgoraj naštevanih $2,631, tako je vsega skupaj $14,086. Darovi na pikniku: Francka Hočevar (za najbolj potrebne) $100; Marija Marolt $50; Rudi in Vika Kolarič $400; . Ivanka Kete (za s. Marjeto Mrhar) $50; Frank in Tončka Urankar $50; Pepca Tominc (za lačne o-troke) $70; Ivanka Košir $40; Marija Cugelj $20; Benjamin Košir $5; Matilda Tavčar $30; Ivan in Pavla Hauptman $100, g. in ga. Albin Lipold $200; Štefanija Vidmar $20; Joe Stariha (v spomin na ženo Frances) $30; Mary Kocjan $10. Dalje: Franc Rupnik (za zdravje žene) $50; Miha in Kati Sršen (za Rev. Mavriča) $100; Ivanka Kodrič $15; Rev. Victor Tomc $50; Francka Merela $50; Lovrenc in Ivanka Rozman $500; Vida Jakomin $20; Rev. Pavle Krajnik (za Rev. Jožeta Cukale) $500; Mary Križman (za lačne otroke) $50; Mary Vavpotič $20; Vinko in Mary Vrhovnik $100; Mari Celestina (Kar-mel-Sora $50, Loyola $50, Rev. Lovro Tomazin $50, za vse $50) skupaj $200. Dalje: Olga Kalar (v spomin moža Ludvika) $20; neimenovana $200; neimenovana $10; Fani Omahen (v zahvalo Mariji) $20; Marija Žakelj (za najbolj potrebne) $50; Tone in Anica Berko-pec $50; Barbie Berkopec $10; Ivanka Povirk $5; Anton Žakelj $3; Tone in Martina Štepec $20; Vid Sleme $50; neimenovana $5; Lojze in Angelka Hribar $50; Mary Koren $25; Vili in Rela Zadnikar $100. Dalje: Feliks in Helena Gaser $100; Franc Šega $20; neimenovana $15; Frank in Jelka Kuhel $50; France Kosem (za Rev. Peter Opeka) $100, za Rev. Lovrota Tomažin $100, za vse $100) skupaj $300; Zofi Kosem (za ljubljansko semenišče $100, za Karmeličanke na Sori $100, za vse $500) skupaj $700; dr. Milan Pavlovčič $25; neimenovana (za s. Kristino Knez) $100; Rudi in Anica Knez $100; Rudi Knez ml. $100, Polde in Ivanka Pretnar (za Madagaskar $50, za Zambijo $50) skupaj $100. In še: Štefan Marolt $100; Valentin in Helena Ribič $50; neimenovana $30; Francka Androjna (za najbolj potrebne) $20; neimenovani $20; neimenovana (za Karmeličanke na Sori) A Name For All Seasons. FURNACES - BOILERS AIR CONDITIONERS - HEAT POMPS GEO-TUERMAL SYSTEMS RADIANT FLOOR BEATING AIR CLEANERS • HUMIDIFIERS (£) AMERICAN Wr jp*standard Built TbAHigber Standard ■ m .n a. pin ■ HEAT AND COOt 1 1 1 1 I mmmmSm Nadškof Curtiss obiskal Slovenijo V Sloveniji se je od 15. do 21. junija mudil ameriški nadškof in metropolit Elden Francis Curtiss. Je slovenskega rodu, vodi pa nadškofijo Omaha v ameriški zvezni državi Nebraska. V Sloveniji je bil že večkrat, saj mu je pri nas zelo všeč. Rad obiskuje sorodnike, se srečuje s slovenskimi duhovniki, občuduje slovenske naravne lepote, se povzpne na katerega od slovenskih vrhov. Tokrat je prišel, da bi spoznal novega ljubljanskega nadškof a - fotografija je s sprejema pri njem - poglobil stare prijateljske in sorodstvene vezi (nedavno mu je v Ameriki umrla mama Minka Čadež), pa tudi pustil kakšen dar za potrebe Cerkve na Slovenskem, do katere je zelo odprtih rok in srca. V Ljubljani je 18. junija po srečanju z nadškofom Rodetom obiskal pomožnega škofa Jožefa Kvasa, srečal pa seje tudi z apostolskim nuncijem nadškofom Edmondom Farhatom in nadšktrfom dr. Alojzijem Šuštarjem; poleg teh pa im^l še vrsto drugih obiskov in srečanj. V pogovoru s škofom Kvasom je obudil spomin na svojega strica, nekdanjega mekinjskega župnika Viktorja Čadeža in druge, predvsem starejše slovenske duhovnike ter na nekdanje dogodke in srečanja v Sloveniji. O tem, kako doživlja našo deželo in za kaj si prizadeva v svoji nadškofiji, pa v prihodnji številki Družine. J. P. $100; Anton in Marica Lav-riša $50; Nežka Tomc $20; Viktor in Nežka Tominec (za vse $100, za sestre Loyola $50) skupaj $150. V skupnem znesku $5,625 je darovalo 61 dobrotnikov. Bogoslovska akcija: Danica Šenk (za štiri leta) $1,200; Anton in Marica Lavriša $150; Francka Hočevar $400; Štefka Jarem (Janez Mrak) $400; Zofi Kosem (Robert Rolih) $300; Mary Ann Mlinar (za Janeza Žakelj in Simona Vendramin) $1,000. Skupna vsota je $3,450. . Za sv. maše: Rudi in Viki Kolarič (+ Janez Jeglič) $100; Tone in Martina Štepec (+ Frančiška Gazvoda) $100; Mary in Donald Zimperman (+ Mary in + Joseph Štrancar ter + Anna in Edvard Zimperman) $1,000. Skupna vsota je $1,200. Za Radio Ognjišče: Francka Hočevar $60; Mary Ann Mlinar $60; Lojze Jarem $60, kar je v skupnem znesku $180. V imenu vseh, ki bodo deležni Vaše dobrote, prav iskreni: Bog povrni! Naj Vas vse spremlja božji blagoslov, iskreno želi Marica Lavriša 1004 Dillewood Road Cleveland, OH 44119 BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE: PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! NOVI GROBOVI (nadaljevanje s str. 9» Carmen, oče Štefanije in Franca, sedem bratov in sestra živi v Sloveniji, lastnik Mural Art Gallery na E. 64 St. in St. Clair Ave., znani umetnik in restavrator umetniških del, je pokojni sodeloval pri obnovi velike zavese v SND na St. Clairju, v cerkvi sv. Vida in v SND samem. Ena njegovih slik visi tudi v veleposlaništvu Slovenije v Washingtonu, D.C. Pogreb je bil 20. julija v oskrbi Zak zavoda na 6016 St. Clair Ave. s sv. mašo v cerkvi sv. Vida. Mary Kastelic Umrla je Mary Kastelic, rojena Fabian, vdova po Franku, mati Roberta in Judith Geiger, 4-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Jennie Ribarič, Margaret Munley, Julie Fabian, Ray-a ter že pok. Sophie Papesh, Frances Dernyar in Tillie Kurtinaitis. Pogreb je danes, 23. julija, v oskrbi Fortunovega zavoda s sv. mašo v cerkvi Sv. Družine na York Rd. in pokopom na Kalvarije pokopališču. Victor Petrovič Dne 16. julija je umrl 82 let stari Victor Petrovič, vdovec po Mildred Aramba-sick, oče Patricije Matko in Victorja, 4-krat stari oče, 1-krat prastari oče, brat Mary Hočevar, Frances Mavko, MARK PETRIČ Certified Master Technician Petrie's Automotive Service Foreign & Domestic General Auto Repair (216) 942-5130 33430 Lakeland Blvd., Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN REAR Johna Peters, Franka, Lovi' sa in Jenny. Pogreb je bi 20. julija s sv. mašo v cerkvi sv. Kristine in pokopov1 na Vernih duš pokopališču- Emily Jarc Umrla je 79 let stara Emily Jarc, rojena Murg6' žena Arthurja st., mati Al thurja ml. in že pok. R° berta, sestra Vere, Caroliv6 Fink, Lillian Ciancibelli ter že pok. Johna, Emila, St6 phanie Miller in Emme J6 ric, 2-krat stara mati. W greb bo jutri, v petek, oskrbi Zak zavoda na 60 St. Clair Ave., dop- 9.30, v cerkev sv. Vida 0 10., od tam pa na pokop3 lišče Vernih duš. Ure kroPj ljenja bodo danes pop- 0 2. do 4. in zv. od 6. do Eileen L. Logar Dne 30. junija je ^ 79 let stara Eileen L-gar iz Loraina, žena J pha, mati Leonarda, ma, Virginie Dorenkott, Ann Shelter in Mary ^ England, 18-krat stara 5-krat prastara mati, z ,ja. žalujejo tudi dve sestri, ^ niča Oltarnega društva jj sv. Cirila in Metoda i*1 fft) Ženske lige pri fari. v je bil 3. julija s sv. 013 ,g, cerkvi sv. Cirila in Met° Frances Ošaben pl«3' Dne 3. julija je v sant View Health Carc ^ tru v Barbertonu 11 let stara Frances rojena 23. feb. Slovenija, od k<^[ 1922 1 K3’ Blokah je v ZDA prišla *• * živela v Barbertonu V' 70 let, vdova po 1- 1 7,^1 mrlem možu Antonu, ^ pl1 teta, zaposlena 25 d3 Diamond Match svoje upokojitve *• H, članica društva Maj" \\[ 28 ADZ, sv. Jožefa ADZ, sv. KSKJ ter faranka Sv. Srca.