Slev 126.
TIMM v sotllllo On' 3JnHa 1922.
Leto L
Naročnina " ■ ■ ■» za državo SHS: n oelo leto naprej dlu. 120-— ■a pol leta „ ». , «0-— sa četrt leta m .. „ 30-— n en mesee „ .. „ 10*—
za inozemstvo:
oeloletno.....Din. 2i8-—
mesečne . f « , . „ 18*—
s Sobotna izdaja: =
v jugoslaviji. . . din. 15-— t inozemstvo ... ,, 35-—
Posomno Slev. 75 par.
s Cene lnseratom:si
Enostolpna petltna vrsta malt oglasi po K 4 — In K 8 —J veliki oglasi nad 45 mm rt* line po K 8 —, poslana pe K 12 -.
Pri večjem naročila popatfK^
Izhaja vsak dan lzvzemft
ponedeljka in dneva po praz« nlkn ob 5. mi zjutraj.
Mesečaa prilega: festalk SKSt
8HT Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. B/Ul Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemsjo. Uredn. telet štv. 50, uprava, štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava |e v Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino in št 349 sa oglase, sagreb 38 011, sarajev. 7583, praSke ln dana). 24.787
M. K.1
Pomen evharističnega Kongresa v Rimu.
Rim, 31. maja.
i. Sv. oče govori med svojimi verniki.
Ravnokar minuli 26. evh. kongres se more po pravici imenovati Pijev kongres. Papež Pij XI. je določil program in izvršil najvažnejše funkcije sam v sredini svojih vernikov. Imel je pozdravni govor, je daroval slovesno sv. mašo na praznik Vnebo-hoda, je opravljal nočno adoracijo v noči Od 26. maja do 27. maja, pri kateri je daroval tiho sv. mašo in obhajal nad eno uro vernike skupno z 8 škofi iz različnih delov sveta (tudi en zamorski škof je delil sv. obhajilo) ter je imel sklepni Te Deum 29. maja. Pozdravni govor je govoril prosto (brez besedila v roki) kot izvrsten govornik z močnim, daleč se razlegajočim glasom z lepo umerjenimi govorniškimi akcijami. Tako kot pridigar med tisoči in tisoči vernikov že dolgo ni govoril noben papež. Njegov prisrčen ton je navdušil ogromne množice v belvederskem dvoru, nad katerim so lastovke pele hvalno pesem. Rekel je n. pr.: »Dobrodošli torej v hiši očetovi, v hiši miru.. « Z ozirom na to, da je malo prej sprejel »mednarodno katoliško žensko zvezo«, je pri pozdravnem govoru katoliško ženstvo odlikoval s sledečimi besedami: »Sempre prime le donne christia-ne, cosi ali sepolcro come alla Croce« (Vedno prve so krščanske žene, tako pri grobu kakor pri križu). S posebnim poudarkom je govoril sv. oče o tem, da bo Kristus zopet zavzel v javnosti mesto, ki mu gre, mesto, kamor ga kliče glas njegovih vernikov.
2. Krščanstvo vstaja iz katakomb.
Popoldan na praznik Kristusovega Vnebohoda je bilo zborovanje nad Kalisto-vimi katakombami, potem pa je šla procesija z Najsvetejšim od katakomb v cerkev sv. Pavla. Tam, kjer so se morali nekdaj prvi kristjani skrivati pred preganjalci, tam je opravil Kristus javno svojo zmagoslavno pot v spremstvu škofov, raznih društev iz Rima in Italije. Posebno pozornost je vzbujala milanska katoliška mladeniška zveza z majhno belo zastavico, na kateri so črne črke v napisu: » O Cristo o morte«, Kristus ali smrt. Še veliko bolj mogočna in slovesna je bila evharistična procesija 28. maja, v nedeljo popoldne. Takega Kristusovega triumfa nihče ni pričakoval. Procesija od lateranske cerkve mimo eskvilin-ske Marijine cerkve (Maria Maggiore) mimo koloseja skoz Konštantinov slavolok nazaj v lateransko cerkev je bila sijajna manifestacija krščanstva, kakršne še Rim ni videl po 1. 1870. Od tega časa namreč v Rimu ni bilo več javnih procesij. V marcu so napravili v Rimu začetek s procesijo, pri kateri se je za obletnico nosila krsta sv. Filipa Nerija po rimskih ulicah. Sploh se opaža v italijan. politiki, da so začeli »prihajati iz katakomb« tudi italijanski katoličani. Po zavzetju Rima 1. 1870. se katoličani do najnovejšega časa niso udeleževali aktivne italijanske politike. Veljal je papežev »Non expedit«, tako da katoličani niso kandidirali pri volitvah za državni zbor. Zdaj pa ima italijanska ljudska stranka (partito popolare = pipi) s katoliškim programom že precej zastopnikov v parlamentu in v vladi. »Non expedit« še velja za katoliške duhovnike v Italiji; ti ne smejo kandidirati, drugim katoličanom pa ne brani sv. stolica, da ne bi smeli nastopiti kot kandidati. Edini duhovnik v italijanskem parlamentu pa je g. Virgilij Šček iz Trsta, pri katerem se na to ne gleda, ker je iz nove province. Evharistično procesijo v Rimu bi italijanska vlada celo lahko prepovedala. V Italiji se namreč v tem času morijo fašisti in komunisti tako, da skoro vsak dan zaznamuje kako žrtev. Dne 29. maja, t. j. ravno zadnji kongresni dan je vlada prepovedala vse javne shode in pohode radi nemirov med fašisti in komunisti. To propoved bi lahko izdala en dan prej in vsa sijajna evharistična procesija bi morala izostati. Toda vlada lega ni storiia, ker so v njej tudi ministri ljudske stranke, ki bi radi te prepovedi izzvali vladno krizo in s tem pomnožili težavo, ki jo ima vlada
s laSisti, kf ogrožajo državno avtoriteto. V naši domovini je seveda drugače. Samostojni govorijo na shodih, da niso zoper vero, kot ministri pa dovoljujejo, da se izdajajo protiverske Pribičevičeve naredbe. Ravnotako so Radičevi seljaki krivi proti-verskih naredb, ker jih s svojo abstinenco omogočajo, dočim se na shodih pozdravljajo s krščanskim pozdravom. Ta njihova pasivnost je največje zlo. Masaryk je rekel v Pragi katoličanom, da bodo imeli v republiki toliko pravic, kolikor si jih bodo izvo-jevali. To velja tudi za Jugoslavijo. Čehi so se že začeli močno gibati v katoliškem smislu, imajo vse polno krščanskih delavskih organizacij in bodo gotovo šli tudi preko »narodne češke cerkve«. V Jugoslaviji pa Radičevizem podpira s svojo pasivnostjo protikrščanske struje.
3. Jugoslovani pri kongresu.
Jugoslavija je bila pri evh. kongresu častno zastopana. Bilo je 7 škofov, na čelu jim zagrebški nadškof dr. Bauer ter okoli 10G drugih kongreganistov. Največ je bilo Hrvatov. Slovencev je bilo le 15. Jugoslovani so tudi nastopili pri glavnih zborovanjih. kakor drugi narodi: Francozi, Španci, Portugalci itd. Poleg češkoslova-šega naroda, v čigar imenu je govoril praški kanonik H a n u š , in poljskega naroda, ki je imel svojega govornika v osebi škofa P e I č a r j a iz Premysla, je nastopil kol govornik šibeniški škof Milleta. Češki in poljski govornik je govoril najprej v svojem narodnem jeziku, potem v francoščini, škof Milleta pa hrvatski in italijanski. Med hrvatskim govorom mu je občinstvo ploskalo, ko je razumelo ime Jugoslavija, med italijanskim govorom pa burno za vsakim stavkom.
Kakor drugi narodi so imeli tudi Jugoslovani posebno avdienco pri papežu, pri kateri so bili vsi udeleženci očarani nad prisrčnostjo sv. očeta. Ko je slišal pozdravne klice: »Živio«, je sam papež zaklical »živio« vsem, in ko je zagledal novega nuncija za Belgrad, msgr. Pellegrinettija, je še temu zaklical: »živio!« Ko je papežu sprem-jevalec rekel italijanski, da so tu »Croati«, pri drugih Slovenci, je papež sam dejal: »A, Hrvati!« Papež je navzoče redovnice vprašal nemški, odkod so, in koliko hiš in redovnic imajo. Rekel je, da ima za vse, ki se trudijo za mladino, prav poseben blagoslov (specialissimas benedictiones). Nazadnje je vprašal, če ga razumejo, ako govori nemški, na kar je v nemščini izrazil veselje in želje, da blagoslovi navzoče, vse njih sorodnike in prijatelje. Nuncij P e 1 -1 e g r i n e 11 i, ki se je v Varšavi kot papežev auiiitor naučil poljski, zna zdaj tudi že hrvatski in srbski čitati in govoriti.
4. Evh. kongres in italijanska javnost.
Vsi listi v Rimu brez razlike svetovnega na/.iranja so pisali simpatično o kongresu. Še list, ki je prinesel poročilo, da je imel papež ob sklepu sv. mašo, dočim je imel le »Te Deum«, torej list, ki še tega prav ne razločuje, kaj je sv. maša, je pisal simpatično o kongresu in o procesijah ter o sv. maši v kolegiju s sv. obhajilom otrok. Skoro vsi liberalni listi so prinašali foto-grafične slike o kongresu. Kaj takega pri naših jugosl. malenkostnih razmerah sploh ni pričakovati. V takem slučaju bi naši liberalni listi kongres samo smešili in uganjali blasfemije. Rimsko ljudstvo vobče pa se je udeležilo s prisrčno pobožnostjo procesije. Šteje se, da je bilo 300.000 do 500 tisoč navzočih pri procesiji. Komaj so čakali, da dobijo blagoslov, pozdravljali so burno kongreganiste med procesijo, zlasti mladeniško zvezo in katoliške akademike, katerih je bilo na stotine. Vsi skupaj so peli svete pesmi ter so pozdravljali Jezusa z vzkliki: »Živel Jezus v najsv. Zakramentu«. Za red je skrbelo vzorno vladno vojaštvo, ki je dobilo na dan procesije boljšo menažo. Tako je skrbela italijanska država, ki ni v diplomatični zvezi s sv. stolico, za to, da se lepo izvrše cerkveni obhodi. Zadnji večer po procesiji pa je žarelo večno mesto v čarobni razsvetljavi. Iluminaci-ja sv. Petra in stebrovja pred baziliko je bila nad vse divna. A tudi najmanjše ulice in hiše so tekmovale med seboj, brez lnčic je ostalo le malo hiš. Kaj takega ni bilo mogoče na Dunaju, a tudi Ljubljana bi zevala v takem slučaju v egiptovski temi. Sv. oče, ki je ostal med vzklikanjein množice
v cerkvi sv. Petra dostojanstveno miren in mirno ganjen, dočim so se rosile oči ginje-nih vernikov ob pogledu na dostojanstvo Kristusovega namestnika na zemlji, je moral trikrat prekiniti govor, ko je sprejel ob sklepu odbor evh. kongresa, ker so mu
solze hvaležnosti do Boga silile v oči. —! Predsednik škof Heylen iz Namurja je izjavil, da je rimski kongres prekosil vse dosedanje, tudi dunajskega in madridskega. Bil je v resnici triumf Kristusov v njegovem mestu!
Sto jan Protič o hrvatsko - srbskem sporu.
Zagreb, 2, junija. (Izv,) »Slobodna Tribuna« prinaša intervievv svojega belgraj-skega poročevalca s poslancem Stojanom Protičcm. G. Protič je izjavil, da se je mudil v Zagrebu v zasebnih zadevah, da si preskrbi nekaj podatkov, ki jih potrebuje v aferi Pribičevič-Hercigonja. On je zelo zadovoljen, ker je našel dragoceno gradivo za ta proces. Ker je politik, je poslanec Protič naravno govoril tudi o politiki, V Zagrebu se je sestal z dr. Lorkovičem, Marjanovičem, dr. Poličem, dr. Pelešem, dr. Dežmanom, dr. Manojlovičem in Stje-panom Radičem. Iz porazgovorov s temi politiki je dobil vtis, da je razpoloženje za sporazum veliko bolj ugodno, kakor se je dalo sklepati iz zagrebških in belgrajskih listov. Sporazum bi se dal takoj doseči, ka-
kor hitro se preneha z dosedanjo napačno politiko. Protič je uverje/n, da bi razdelitev države na oblasti, kakor jo želi sedanja vlada, ustvarila nepremostljiv prepad med Hrvati in Srbi, in zaradi tega se ta razdelitev absolutno ne bo izvedla. — Stojan Protič je odgovoril na vprašanje, kaj namerava sedaj začeti, da odvisi njegovo nadaljnje delovanje od končne odločitve ra-dikalske stranke, H koncu je dejal, da je predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič povodom svojega bivanja v Zagrebu nameraval stopiti v stik s hrvatskim blokom, da pa je to opustil, ker je minister Pribičevic to namero preprečil s tem, da je Davidoviču stavil ultimat. — »Slobodna Tribuna« pravi, da bo jutri objavila ta in-terview obširneje.
Sporazum z Stalijo.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Včeraj popoldne se je sestal ministrski svet, kateremu je prisostvovalo 6 ministrov. Na tej seji je poročal minister dr. Krstelj, ki se je povrnil iz Rima, o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo. Minister dr. Krstelj je v splošnem ponovil ono, kar je že izjavil novinarjem in je tudi prečital besedilo sporazuma, ki sta ga parafirala po en jugoslovanski in italijanski delegat. Definitivna odločitev na tej seji ni padla. Vendar pa so nekateri ministri ugotovili, da pomenja ta sporazum čisto navadno revizijo rapallske pogodbe, da?i se je z uradne strani ponovno zatrjevalo, da ne more biti govora o kaki reviziji. Ugotovili so tudi, da naša država ni popustila samo v vprašanju Zadra, ki dobi preveliko interesno sfero, ampak tudi glede baroške luke, ker je ves sporazum popolnoma nejasen, posebno kar se tiče Baroša. — Zunanji minister dr. Ninčič se je snoči odpeljal v kopališče Ilidže pri Sa-rajevem in se povrne najbrže že pojutrišnjem z ministrskim predsednikom Paši-čem v Belgrad. Potem se bo ministrski svet ponovno bavil s to zadevo in bo skrbel za končno rešitev cele stvari.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Javnost se zelo bavi s sporazumom med našo državo in Italijo in ga razno komentirajo. V splošnem prevladuje naziranje, da je za našo državo zelo nepovoljen in da pomenja zo-petno popuščanje napram Italiji. V političnih krogih se govori, da je naša država sprejela take obveznosti, da se mora smatrati sporazum kot dovršeno dejstvo in da se kljub vsemu vpitju in časopisnim vestem o tem ne da več dvomiti, Jasno je, da se je ves sporazum izdelal izključno le vi prid Italiji. Zatrjujejo celo, da bo razočaranje še večje, ko bo javnost zaznala za defi-nitivno besedilo sporazuma. — Zanimivo je, da demokrati že sedaj poizkušajo vso krivdo zvaliti na radikalce, in sicer v prvi vrsti radi tega, ker so na Primorju zelo interesirani. Radikalci pa s svoje strani trdijo, da je sporazum delo demokratov. Vsakdo mora dobiti vtis, ma je zunan. minister dr. Ninčič pravočasno izginil iz Genove in da je prepustil ministru Krstelju parafiranje sporazuma. Zdi se, da bo ministrski predsednik Pašic zavlačeval odločitev, dokler bo to šlo.
Meščanska vojna v Italiji.
Rim, 2. junija. V Bologni in ostali emi-lijanski pokrajini se težki fašistovski izgredi nadaljujejo in poostrujejo. V Bologni in neštetih drugih krajih so fašisti porušili in požgali vse delavske domove in zadruge. Napadajo in požiga jo tudi zasebne hiše. socialističnih poslancev in voditeljev. Uničili so vse brzojavne in telegrafske zveze. V Bologno dohajajo vedno nove čete fašistov, katerih moč cenijo nad 10.000 mož. Fašisti tabore čisto vojaško in imaio lastne kuhinje. Njih srd se obrača posebno proti prefektu, kateremu prirejajo viharne demonstracije. Prefekturo stražijo močne vojaške čete. V Bologno so prispeli fašistovski poslanci in senator Vigliani.
V	Turinu so fašisti uničili celo dnevno izdajo »Stampe« in vozove, ki so list peljali na pošto, prevrnili v reko Pad. S tem so se-maščevali nad listom, ker je bil prejšnji dan obsodil fašistovsko početje.
V	tukajšnjih političnih krogih se govori, da je polovica vlade za to, da se fašistom ugodi in bolognski prefekt odstavi, ministri ljudske stranke in nittijanci so pa odločno proti temu. Zato se napoveduje možnost vladne krize.
Rim, 2. junija. (Izv.) Italijanski ministrski predsednik De Facta je podal ministrskemu svetu poročilo o položaju v Bologni. Izjavil je, da namerava vlada razsodno postopati, toda varovati hoče avtoriteto vlade zoper vsako nasilje. Ministrski svet je odobril stališče ministrskega predsednika.
KOVINARSKI ŠTRAJK V L03IBARDIJI.
Milan, 2. Pogajanja med delavci in podjetniki kovinske industrije so se razbila ter se je nad celo Lombardijo proglasil kovinarski gtrajk.
NOV PAPEŽEV NUNCIJ V BELGRADU.
Rim, 2. junija. (Izv.) Msgr. Pellegri-netti je bil imenovan za papeževega nuncija v Belgradu.
RAZPRAVA O V0LIVNEM ZAKONU.
Belgrad, 2. junija. (Izv.) Danes so radikalci in demokrati ločeno nadaljevali razpravo o načrtu volivnega zakona. Demokratski poslanci in nekateri člani glavnega odbora rtranke so se sestali v kabinetu ministra za notranje stvari dr. Marinkoviča, ki jim je poročal o tem vprašanju. Nekateri poslanci so se izjavili proti stališču, ki je bilo sprejeto na konferenci poslancev večinskih strank. Posebno ostro so kritizirali predlog radikalcev, po katerem okrajni kandidat ne sme kandidirati v okrožju. Sprejeta sta bila predlog ministra Pribi-čeviča o količniku in ministra dr. Marinkoviča o onih volivnih listah, ki ne dosežejo količnika. — Radikalci so se danes bavili z vprašanjem količnika. Tudi oni so sprejeli predloga ministrov Pribičeviča in dr. Marinkoviča in s tem opustili čisti količnik. Vprašanje nosilca liste se danes ni obravnavalo. — Konference se bodo utri nadaljevale in bodo poslanci zopet razpravljali o volivnem zakonu. Najbrže se bo naziranje konference jutri redigiralo in pride potem pred klube.
ZAKONSKI NAČRT ZA LJUDSKE ŠOLE.
Belgrad, 2. (Izv.) Zakonski načrt za ljudske šolo je predložen ministrskemu svetu v pretres, nato pride pred narodno skupščino, kjer bo razprava, kakor se napoveduje, siino burna.
KAM JE ŠLO NOTRANJE POSOJILO?
Belgrad, 2. (Izv.) V opozicionalnih krogih vlada veliko ogorčenje, ker je vlada pol milijarde dinarjev notranjega posojla
porabila za druge namene, kakor je bilo določeno ob razpisu posojila. To posojilo je bilo prvotno namenjeno za prometne investicije. Finančni minister dr. Kumanudi in prometni minister Stanič sta kriva, da se posojilo ni porabilo za določene namene.
DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA IRSKEM.
London, 2. junija. (Izv.) Že od včeraj divja v Belfastu, kakor poročajo listi, srdit boj. Množica je zapalila več hiš. Doslej je blo 23 mrtvih.
Pariz, 2. junija. (Izv.) »Petit Journal« javlja iz Belfasta: V srditem včerajšnjem boju je bilo ubitih 50 oseb, a ranjenih več stotin.
London, 2. junija. (Izv.) Kakor poročajo >Daily News« iz Belfasta, se je vnela pri Mugolu bitka med sinfajnovci in Ulstrovci. Angleške čete so bile odposlane na bojišče.
London, 2. junija. (Izv.) Danes dopoldne se je vršia pod predsedstvom Lloyda Georgea kabinetna seja, katere se je razen državnega tajnika za vojno udeležil tudi načelnik generalnega štaba, ki je poročal o položaju v Ulstru.
MEDNARODNA TRGOVINSKA KONFERENCA.
Pariz, 2. junija. (Izv.) Mednarodna trgovinska konferenca je imela danes svojo prvo sejo. Med drugim se je bavila s problemom meničnih tečajev in je zahtevala, naj se ustavi izdajanje papirnatega denarja, da se na ta način omeji naraščanje javnih bremen. Glede trgovinske politike je izrekla konferenca željo, da bi se rada orientirala v zmislu stalnega carinskega režima in sklepanja trgovinskih pogodb na dolge roke. Titre, ki se izdajo na podlagi reparacijskih dolgov, naj se vržejo v čim večjem številu na trg. Konferenca je nastopila za svobodno plovbo po mednarodnih rekah, zlasti po Donavi, in je izrazila željo, naj bi bili finančni ministri različnih vlad zastopani na bodoči konferenci, ki se sestane v Londonu.
ČEŠKO INVESTICIJSKO POSOJILO.
Praga, 2. junija. (Izvirno.) Minister Haberman je napovedal v parlamentu, da se bo v kratkem zaključilo novo investicijsko posojilo.
PRIMANJKLA.T ČEŠKOSLOVAŠKE.
Praga, 2. junija. (Izvirno.) Češkoslovaški državni proračun izkazuje za letos 238 milijonov kron deficita.
STAVKE V KARPATSKI RUSIJI.
Užgorod, 2. junija. (Izv.) Delavci skoro vseh strokovnih skupin v Karpatski Rusiji so proglasili 24 urno protestno stavko radi brezposelnosti in ker so jim delodajalci zmanjšali mezde.
ODDAJA POLJSKIH ŽELEZNIC V ZAKUP.
Varšava, 2. junija. (Izv.) Poljski finančni minister Mihalski je napovedal, da bo vlada predložila zakonski predlog o oddaji poljskih državnih železnic radi naraščajočega deficita vsled uradniških zahtev.
Protifašistovski pokret na Hrvatskem.
V Vrliki na Hrvatskem se je vršil 28. maja zaupniški shod katoliških Hrvatov. Na sestanku, ki je bil prav dobro obiskan, so zaupniki soglasno sklenili sledečo resolucijo:
Videči, kako tf naši državi skupina nekulturnih ljudi, ki se nazivajo fašiste, sistematično in da bi bili kaznovani, terorizirajo mirne državljane; videči, kako ti ljudje povzročajo žalostne in krvave do-
Frederik van Eeden — katoličan
Holandska stoji pod globokim vtisom dogodka, ki gotovo ne bo ostal brez vpliva na širše kroge. Znani zdravnik in znameniti pisatelj dr. Frederik van Eeden, ki do nedavna — kakor mnogi drugi Ho-landci — ni bil član nobene veroizpovedi, je pred kratkim postal strog katoličan.
Frederik van Eeden je bil rojen leta 1860 v Harlemu kot sin znanega botanika enakega imena. Študiral je v Amsterdamu medicino in postal zdravnik. Od 1888 do 1895. je vodil psihoterapevtični zavod v Amsterdamu. Polagoma ga je pa osvojila literatura ter je postal pisatelj. Kot tak je dobro znan tudi v inozemstvu. Posebno slavo mu je prinesla knjiga »Mali Janez«, krasna pravljica iz živalstva, ki je bila prevedena v osem jezikov. Dolo jc nekako nadaljevanje »Tujega otroka« E. T. A. Hoff-manna. Tudi kot pesnik in dramatik se je proslavil; njegove pesmi »Ellen«, »Johan-nes Viator« (1892) so imele velik uspeh.
Kasneje se je van Eeden posvetil pro-učavanju socialnih vprašanj in je v Bussu-mu ustanovil celo produktivno družbo, ki naj bi se na zadružni podlagi pečala s poljedelstvom. Urejeval je tudi časopis za domačo kolonizacijo »Pionir«, toda v obeh podjetjih ni imel sreče. Po teh razočara-
godke v Splitu, Dubrovniku, Vodicah, Sin-ju, Ljubljani; kako na svojem sestanku proglašajo eno celo stranko protidržavno, a so pri tem pravzaprav sami največji sovražniki države; kako samo sebi pripisujejo ljubezen do ljudstva in države, vsakemu, ki se z njimi ne strinja, pa pretijo s silo, mi katoliški Hrvati iz Vrlike
1.	najodločneje protestiramo proti tem pojavom ki postavljajo našo mlado državo na nivo najbolj nekulturnih držav na svetu;
2.	odločno pozivamo vlado, naj takoj nastopi proti nabrzdani bandi, ker bi se sicer med ljudstvom ukoreninilo mišljenje, da sama vlada podpira in naroča nerede, ki ogrožajo celo obstoj naše države;
Sinoči se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« ob mnogoštevilni udeležbi ljubljanskih volilcev protestni shod proti razpustu ljubljanskega občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske. Shod je otvoril bivši občinski svetnik O r e h e k v imenu ko-aliranih strank v občinskem svetu, ki je uvodoma omenjal, da je mnogoštevilna udeležba na shodu priča, da hoče delovno ljudstvo iti skupno v volilni boj ter pridobiti novo zmago pri volitvah v ljubljanski občinski svet. Za predsednika shoda je predlagal bivšega župana dr. P e r ič a , kar so zborovalci sprejeli z burnim in dolgotrajnim odobravanjem. Ovacije bivšemu županu so trajale ob tej priliki več minut in so se le polagoma polegle. Nato je predsednik dr. P e r i č predlagal za I. podpredsednika shodu g. O r e h k a , za drugega podpredsednika pa g. A m b r o ž i č a.
Bivši župan dr. P e r i č je v svojih otvoritvenih besedah poudarjal, da ni mestni magistrat ljubljanski na tse vloge glede prehrane in stanovanjskega vprašanja na vlado dobil nikakega odgovora. Zaman se tudi vprašujemo, zakaj so razpustili občinski svet. Edin odgovor je, da živimo v brezpravni državi, pod absolutističnim režimom, kar je vlada že dokazala takrat, ko je razveljavila komunistične mandate.
Nato je predsednik dr. Perič dal besedo bivšemu občinskemu svetniku
Rnpnikn (NSS),
ki je naglašal v svojem govoru, da živimo v dobi kapitalistične diktature, samovolje in krivice. Ugotovil je, da je pokrajinski namestnik Ivan Hribar, ki je ob svojem prihodu zagotavljal, da hoče ščititi pravo in pravico, dal na razpolago svojo moč krivici in samovolji. Do reakcije je došlo že z razveljavljenjem komunističnih mandatov. S tem pa, da je bila bivša večina potisnjena na magistratu po 39 letih neomejenega gospodstva v manjšino, so se pričele intrige, s katerimi so hoteli zanesti v koalicijo razdor samo, da bi dobili župana. Ker se jim to ni posrečilo, so se poslužili nasilja. Onemogočali so sklepe večine, s katerimi je hotela napraviti iz Ljubljane moderno mesto. Pisali so, da zapravlja koalicija denar, ko pa jim vse intrige niso pomagale, so uveljavili nov volilni red, s katerim pa so izročili Maribor in Ptuj zopet Nemcem v roke samo zato, da bi prišli v Ljubljani sami lo gospodstva. To željo je izdal tudi »Slov. Narod«, ki je pisal, da bi JDS kot relativno najmočnejša stranka morala dobiti župana, podžupana pa SLS kot druga najmočnejša stranka. JDS je prva zanesla v občinski svet politiko, medtem ko je hotela koalicija samo uveljaviti svoj socialni in gospodarski program, izpolniti obljube, ki jih je dala ob volitvah. Zato je prišlo do razpusta. Z razpustom je vlada dokumentirala, da ji ni za pravico, temveč da je pristašinja krivice in kršitve zakonov. (Odobravanje.) — Ko je koalicija prišla na magistrat, je naletela na težke razmere. Prednja liberalna večina ji razpustila mestni aprovizačni urad, ki ga je
njih je šel v Ameriko in Nemčijo, a se kma- ' iu zopet vrnil na Holandsko. Nato se je zo- ( pet posvetil pisateljevanju in spisal več gledaliških iger, med katerimi sta najbolj znani >Minnestraal« in »De Idealisten of het beloofte land«. Končno je ta nepokojni duh našel mir v pozitivni katoliški veri.
Umevno je, da je van Eedenov vstop v katoliško cerkev vzbudil v celi holandski javnosti največjo pozornost. Listi so pisali o tem in ugibali vse mogoče. Da vsem domnevam napravi konec, je van Eeden za 29. aprila tekočega leta napovedal javno predavanje »O veri«, katerem je hotel pojasniti, zakaj izpoveduje katoliško vero. Prednvalna dvorana je bila nabito polna, celo na odru je bilo polno poslušalcev. Navzoč je bil tudi holandki minister za umetnost in znanost de Visser.
Van Eeden je najprej izjavil, da pojmuje vero kot zavest resnice, ki ne potrebuje nobenega dokaza in tudi ne vpraša po njem. Nato je pojasnil razmerje med vero in čustvom in naglasil, kako človeškega hrepenenja po trajnem veselju ne morejo zadovoljiti ne poželjenje ne znanost in umetnost, marveč edino le zveza z Najvišjim bitjem. Zato je moral materalizem doživeti neuspeh, ki ga je dejansko doživel, dočim doživlja katoliška cerkev nov čudoviti razvoj. On sam je stal dolgo izven vsa-
3. napojnjeni verskega, državljanskega in narodnega ponosa javno in izrečno povdarjamo, da ne bomo nikdar in nikomur dopustili, da bi blatil hrvatsko ime, ki mora biti v državi SHS ravno tako spoštovano kakor ostali dve; da bi napadal našo osebno svobodo, naše premoženje ali vero; pripravljeni smo braniti se z vsemi sredstvi, ki nam jih daje pravica samoobrambe in če vsled tega nastane potreba, da se pobije sila s silo, ne jemljemo na se nobene odgovornosti za posledice, temveč povdarjamo samo svojo nezlomljivo voljo, da hočemo biti svobodni v vsoji hiši.
Ni je sile, ki bi ta soglasen sklep omajala!
vzdrževala s podporo bivše avstrijske vlade, medtem ko ni jugoslovanska vlada niti vinarja dala v te svrhe samo radi tega, ker je rekel minister dr. Žerjav županu dr. P e r i č u , da Ljubljana ničesar ne dobi, dokler bo imela socialnodemokratskega župana. Večina je hotela zgraditi moderno klavnico s hladilnimi napravami, kar bi bilo velikega pomena za aprovizacijo, vlada je ta sklep sistirala in ni dovolila kredita. Po mnenju strokovnjakov bi se denar, naložen v novi mestni klavnici, obrestoval po 10%, kar bi bilo po mnenju demokratov zapravljanje, medtem ko se denar Mestne hranilnice obrestuje v Ljubljanski kreditni banki samo po 4%. Vnovčevalnico je prodala vlada par liberalnim kapitalistom za poldrug milijon pred konstituiranjem občinskega sveta, dasi so bile njene naprave med brati vredne 4 milijone, ter je tako oropala mestno občino za javno napravo, ki je ustanovljena z javnimi sredstvi. Vlada je v 24 urah vsilila občini stanovanjski urad, naprtila tak'o občini ogromne stroške, za rešitev stanovanjskega vprašanja pa ni sama ničesar storila ter zvalila vso odgovornost na občino. Večina je sklenila, naj občina zida dve uradniški hiši, dve delavski hiši in uradno posslopje na Vodnikovem trgu. Vlada je prepovedala zgradbo delavskih hiš in uradnega poslopja in tako pokazala, da nima zmisla za omiijenje stanovanjske bede in draginje. Onemogočila je tudi zidavo nove ljudske šole v Kotnikovi ulici, dasi je znano, da jeseni ne bomo imeli dovolj učnih prostorov za šolsko mladino. Mestnim uslužbencem je večina popravila neštete krivice, storjene za časa liberalnega gospodarstva na magistratu, povišala jim plače in pripravila novo službeno pragmatiko, ki je padla vsled razpusta občinskega sveta v vodo. Za mestne delavce je napravila službeni red ter jim povišala plače, kolikor je bilo v danih razmerah mogoče. Hotela je zgraditi elektrarno na Savi, da bi pritegnila v mestno občino tudi industrijo. Izvršeni so bili načrti za zgradbo cestne železnice itd., vse te sklepe pa je vlada onemogočila. Večina je storila svojo dolžnost, umakni.a se je z magistrata nasilju, pri tem pa s poštenimi rokami. Glavni vzrok za razpust občinskega sveta pa je bil ta, da hočejo imeti demokrati v svojih rokah sestavo volilnih imenikov, Volilno pravico hočejo dati tudi 800 Wranglovcem. (Burni protesti.) Vedo, da so v manjšini, zato si hočejo pomagati s tujimi pri-tepenci. Koalirane stranke gredo v volilni boj za pravo in pravico, s solidarnim nastopom vsega delovnega ljudstva proti reakciji, ki je zavladala v Jugoslaviji. (Burno odobravanje.)
Nato je govoril bivši občinski svetnik g. Kremžar (SLS), ki je izvajal:
Živimo v državi, kjer vlada »neomejena demokracija« Če beremo demokratsko glasilo »Jutro«, čujemo, da imamo pri nas svobode na debelo. Pri nas vlada Kantova demokracija po geslu, da so državljani dvojne vrste, prvi morajo vladati, drugi pa ubogati. To je tako-zvana kapital, demokracija, ki vlada in je vla-
ke sekte in njegov duh je bil obrnjen proti Franciji (dr. van Eeden je intimen prijatelj Romaina Rollanda). Toda čutil je lakoto in žejo po verskem življenju in bila je edino katoliška cerkev, ki je mogla utešiti hrepenenje njegove duše. V katoliškem samostanu je našel pokoj, ki mu je postal neobhodno potreben. Mnogi mislijo, da je redovnik sebičen lenuh. Kakšna zmota! Redovnik je morda najkoristnejši izmed vseh ljudi, ker dela za prospeh najvišjega cilja v življenju človeštva. Kontemplativni redovnik, prost svetnih skrbi, biva v nadnaravnem življenju in zbira duhovne moči, ki jih organizira in izžareva v svet. »Kot berač sem prišel v cerkev in sprejela me je 7 odprtimi rokami kot ljubega, davno pričakovanega prijatelja. Ljudem, ki me vprašujejo, zakaj sem postal katoličan, odgovarjam: Ako bi bili vi izkusili, kar sem izkusil jaz, bi bili še mnogo preje postali katoličani.«
Končno se je van Eeden dotaknil mističnih zakonov, ki vladajo svet. Zmagoslavje, ki ga žanje relativitetna teorija, smatra kot nehoteno priznanje znanosti, da še ni izrekla zadnje besede. Ako se svet ukloni veri, kar se po njegovem mnenju gotovo zgodi, potem ni treba pesimizma zaradi bodočnosti. Svet koraka naprej, kvišku proti polnemu spoznaniu resnice.
dala pred vojsko r Nemčiji, na Mažarskem in v pomnoženi izdaji tudi pri nas. To )e demokracija tistega izvoljenega ljudstva, ki kleči pred zlatim teletom. Tisti, ki kaj reprezentira, ima pravico, da vlada, oni, ki nič nimajo, imajo samo dolžnost, da ubogajo. Država j« po naravnih zakonih zgrajena zato, da druži vse družine, najmanjše drobce družbe, in občine, temeljne avtonomne skupine v družbi, z namenom, da prinaša ljudstvu srečno, zadovoljno in pošteno življenje. V tem je obsežena svoboda delovnega ljudstva v svojih avtonomnih skupinah. Danes protestiramo zato, ker se nam je kršila tisočletna avtonomija ljubljanskega mesta, ki je pogažena in na kateri stoji zmagoslavno z barjakom v roki eksponent balkanskih manir. Boj za avtonomijo, ki ga bojujemo, protestni shod proti razpustu obč. sveta je boj za svobodo našega poštenega slovenskega naroda. V tem boju stoji vsak slovenski delavec, zadnji slovenski kmet, ker se nam hoče svobode. Ako je ne dobimo, nas bo konec. Pravijo, gospodje, ki vladajo, da je podlaga države armada. Ako je to res, zakaj te podlage boljše ne oblečejo (Smeh.) Gospodje, ki to mislijo, delajo sami sebi krivico, ker to podlago zanemarjajo tako, da je ta »podlaga« že zunaj v svetu, ne samo pri nas, v spodtiko. Prava podlaga države pa ie zadovoljstvo ljudstva, ki dela, trpi in se trudi brez provizij.
Pri nas se menjajo zakoni in uredbe kakor srajce. Taka odredba, ki ima nalogo, da ugodi samo slučajnim osebnim interesom gotovih ljudi, je razpust ljubljanskega obč. sveta, ki se je izvršil brez vsake podlage v zakonu samo, da dosežejo gotovi ljudje svoje namene. Kakšni pa so ti nameni? Prvi vzrok je pač ta, da je večina razpuščenega obč. sveta sploh eksisti-rala. Toda zadnji povod za razpust je bil odgovor župana Periča v javnosti na izjavo dr. Žerjava, ker se je ž njim pregrešil nad eno »ekscelenco«. Drug povod je, da se bližajo razne volitve. Treba je sestaviti volivne imenike tako, da bodo v njih vsi ljubljanski prebivalci in še nekaj povrh, da bodo dobili demokrati večino. Saj pravijo sami, da imajo pripravljenih 800 Wranglovcev. (Burni prostesti.) Globokejši vzrok za razpust pa je bil denar Mestne hranilnice. O tem pa je že govoril moi predgovornik.
Ali je morda bil obč. svet razpuščen zato, ker smo poskrbeli, da mestni reveži v ubožni-cah ne dobivajo na smrtni postelji samo kislega zelja in fižola, temveč tudi juho in meso? Mnogo ljudi, ki so igrali v ljubljanski družbi veliko vlogo, išče zaščite v mestnih ubožoi-cah, in zato naj oni, ki so proti izdatkom zanje, vedio, da tudi njih same lahko zadene nemila usoda. Saj mestna ubožnica čaka ne le zapuščene žene kakega liberalnega velmoža (viharni medklici), temveč morda tudi koga teh velmož samega. Kajti nobena slava na svetu ni bolj minljiva ko slava zlata. (Viharno odobravanje.) Ali je bil vzrok razpusta morebiti sklep o zgradbi električne centrale na Savi, zgradbi cestne železnice, razširjenju vodovoda? Ali je vzrok razpusta predlog o zgraditvi ljudske kohinje za 2000 ljudi? Ta sklep so preprečili demokrati in zato ni mogel biti glavni vzrok. Mogoče je bil vzrok ta, da smo hoteli najeti v Ameriki dolarsko posojilo. Ali ga smejo morebiti samo ministri najemati? Ljubljana bi ga danes lahko že imela brez provizije, država pa ga še sedaj nima. (Viharno odobravanje.) Ali smo morebiti zato razpušče-nI, ker smo napravili uradniško pragmatiko, zboljšali delavcem in uradnikom plače? Ali nam belgrajska vlada to zameri? Zakaj pa vlada ne skrbi za svoje uslužbence? Od stotin milijonov, ki jih plačujemo mi vsi, smemo zahtevati vsaj to, da bodo naši drž. nameščenci, uradniki in delavci, od vlade vsaj pošteno plačani! Radi dobrega vzgleda, ki smo ga vladi dali, nismo mogli biti razpuščeni. RazpuSče-ni smo bili zato, ker sploh eksistiramo, ker smo zastopniki delovnega ljudstva, ker to ne prija demokratskim bankirjem. Ti stoje na načelu, da so oni državljani prve vrste, ld naj vladajo; mi pa naj le ubogamo.
Pričakovati moramo, da nam bodo hoteli preprečiti tud s silo dosego pravic našemu delovnemu ljudstvu. Tukaj smo zbrani v imenu svobode delovnega ljudstva, vendar pa smo le majhen del tiste velike armade, ki stoji pripravljena v vsej Sloveniji na boj za svobodo, ko pride čas zato. Ko pride čas, bodo na eni strani zbrani vsi ljudje, ki žele živeti v svobodi, na drugi strani pa bodo ostali hlapet. Armada svobode bo zmagala, hlapci pa bodo poraženi!
Govoru bivšega obč. svetnika g. Kremžar-ja je sledilo burno in dolgotrajno odobravanje.
Nato je govoril soc. demokrat g. Bernot, ki se je zavzemal za enoten nastop vseh delavskih strank proti demokratski stranki, ker je treba na vsak način pogaziti demokratsko nasilje. Delovno ljudstvo mora iti brez ozira na stranke v boj pri prihodnjih občinskih volitvah. Treba je postaviti skupno enotno vo-livno listo proli demokratski. V Ljubljani smejo nastopiti samo dve stranki, na eni strani delovno ljudstvo: socialni demokrati, narodni socialisti in krščanski socialci, na drugi strani p a demokrati. Končno je priporočil naj koalirane stranke Izvedejo zasebne volitve, d preizkusijo svojo moč in da morejo pravično porazdeliti mandate.
Predsednik dr. Perič je nato v svojem zaključnem govoru povdarjal potrebo, da sc pri prihodnjih volitvah pošljejo tudi v narodno skupščino ljudje, ki bodo znali izpremeniti
Protestni shod proti razpustu ljubljanskega
občinskega sveta.
Sedanje nenaravno stanje, ki se je rodilo v naši državi, zakaj delo v občinskem svetu samem se ne more vršiti uspešno, ako se ne izpreme-ni tudi celotni režim v državi. Kar se tiče Wranglovcev ne more verjeti, da bi se upali ti ljudje nastopiti proti onemu ljudstvu, ki si je odtrgalo od svejih ust košček kruha, da ga je odstopilo njim samim.
Pu burnih ovacijah bivšemu županu dr. Periču se je krasno uspeli shod zaključil.
-f Dr. Žerjavova čast je rešena. Po vzgledu svojega velikega mojstia in patro-na demokratske stranke, Pribičeviča, je dr. žerjav segel po najdemokratičnejšem sredstvu, da se opere, po zaupnicah. V sredo so zaupniki liubljanrkih političnih društev
—	po »Jutrovem« poročilu seveda — izrekli ministru dr. Žerjavu svoje neomajano zaupanje. V četrtek je storilo isto načelstvo JDS, po »Jutrovem« poročilu seveda soglasno. Zanesljivi viri pa vedo poročati, da je bila ta soglasnost samo v »Jutrovih« kolonah, ne pa v načel stvu JDS. Kar ima v JDS še čuta za politično moralo, se buni proti naročenim zaupnicam, predno izreče sodišče svojo sodbo. Kakor čujemo, so stari voditelji stranke edini v tem, da je treba stranko očistiti takozvane Žerjavščine. Le dr. Triller, ki ima veliko zmisla za denarne kupčije, je vskočil v mladoliberalni tabor.
+ Položaj vlade in afera Jadranske banke. »Obzor« piše: »Položaj je vlade uzdrman i otkričem Jadranske banke o uejenama dra Žeraya i Antuna Kristana. Radikalski i opozicionalni zastupnici po-krenuti če to pitanje u parlamentu i tra-žiti, da se dr. Žerjav i A. Kristan predadu sudu. Izgleda, da se poslije kraljeve svatbe spremajo dogadiaji, koji če izazvati novu križu u radikalsko-demokratskoj koaliciji.«
—	Pričakujemo, da bo sedaj dr. Žerjav^od državnega pravdnika zahteval, da začne »Obzor« »preganjati«.
+ »Radikali v Sloveniji.« — Pod tem naslovom je objavila »Samouprava« uvodni članek, kjer pravi: »Idealnemu boju radikalne stranke v Sloveniji želimo vse uspehe, ki jih zasluži in do katerih bo gotovo došlo.«. — Ali bo g. namestnik Hribar vesel, ko bo to bral!
-j- Nova korupcijska afera. V Belgradu se povsod govori, da se bo o Radi Pa-šiču vnela nova debata zaradi korupcije, ki jo uganjajo njegovi prijatelji pod njegovim vodstvom zaradi zaključitve ameriškega posojila. Rade Pašič se je namreč nehal pečati z vdovskimi kupčijami in se je vrgel na dolarje. Ministra Puclja to pot ni pritegnil v svoje društvo, ker se Pucelj spozna samo na vole.
-f- Parlamentarna anketna komisija, ki ima nalog, da dožene, kdo je zakrivil, da je toliko rekrutov pomrlo, je v Sarajevu svoje delo dovršila in odpotovala v Mostar.
V	komisiji so poslanci dr. Šimrak, dr. Momčilo Ivanič, Jankovič, Jeremija Jeremič in Etbin Kristan.
-h Odlikovanje. General Vrangel je odlikoval z »ordeaom« sv. Stanislava III. stepena g. Vaso Lazareviča, načelnika oddelka za javno varnost v ministrstvu notranjih zadev. S tem odlikovanjem so dokazane intimne zveze med Vranglom in našimi državniki.
'+ Kaj pravi g. Krsta Gicvarič? On pravi: Najbolje bi bilo, če bi šs dalo bolj-seviško vlado uničiti »manu militr,ri«, t. j. z vojsko. — Boljševiki bodo pa zopet rekli, da bi bilo najbolje, čc bi se dalo Cicvari-cevo pamet ozdraviti s hladno vodo.
r+ Živina iz Mažarske. Po mirovni pogodbi bodo Mažari izročili zaveznikom 15. junija prvi kontingent živina, ki jo morajo izročiti na račun odškodnine. Posebna komisija našo države bc odpotovala takrat na Mažarsko, da pregleda vole. Minister Pucelj odpotuje istega dne z istim namenom
V	Slovenijo.
"4- Poslaništvo kraljevine SHS v Varšavi uraduje v neki mali sobici v »Hotel de 1' Europec. Ima pa cela dva uradnika! Poslanik stanuje in uraduje v nekoliko boljših prostorih. Čehi imajo pa za sedež poslaništva lepo reprezentativno palačo, nebroj uradništva in celo vrsto konzulatov. —j Tako dela eden in tako dela drugi. Mi delamo mnogo cenejše, Čehi pa rentabil-nejše.
-f Otroci te',ne. Pogodba, ki jo je sklenil Vatikan z rusko vlado glede katoliških pomožnih misij za gladujoče ozemlje^ je pristaše reakcionarnega pravoslavja silno razburila. »Glavni odbor svešteničkog udruženja« v Belgradu je v tej zadevi celo izročil patriarhu Dimitriju spomenico, v kateri zahteva sklicanja vesoljnega cerkvenega zbora pravoslavnih cerkva zaradi te zadeve! Hujših skrbi ti svešteniki nimajo. Silno se hudujejo, da so »boljševiki dali papstvu in jezuitizmu neomejeno pravo za razširjanje rimokatolicizma v Rusiji.« Tega ne sme biti, pravijo svešteniki. V Rusiji ne sme zavladati »gnjili zapadnk katolicizem, temveč so ima svetiti i nadalje »vzhodni Hris-tos«. Svešteniki kličejo na pomoč »Veliko cerkev«, to je najbrže carigrajskega patriarha. Če svešteniki take spomenice sklepajo in patriarhu Dimitriju izročajo, naj jim bo veselje; samo objavljati jih ni troba,
da se jim ne bo ves civilizirani svet smejal. Poznamo tisto »vzhodno« krščanstvo; ni vredno o njem izgubljati niti ene besede. Toliko pa že moramo reči gospodom sveštenikom, da bi bil ruski narod čez eno stoletje popolnoma zgnil v nevednosti, praznoverju in zlih nagnjenjih, če bi se ne bil iznebil caristične pobjedonoscevske pravoslavne cerkve, ki je ideal gospodov sveštenikov. To sploh ni bila cerkev, ampak vzgojilnica brezverstva in je odgovorna za to, da je ruski narod zapadel ateizmu. Niso boljševiki izpridili mužika, ampak stara pravoslavna absolutizmu udinja-na hlapčevska cerkev, ki je kriva vsega moralnega gorja, katero je prišlo 1917. leta na Rusijo. Ruski narod pa bo le vesel, če ga pridejo učit in tolažit katoliški misijonarji in se bo za belgrajskega in carigrajskega patriarha toliko zmenil kakor za lanski sneg. Tisti časi so minuli, ko se je mu-žik bal arhiereja tako kakor žandarja ali »policmajstra«. Gospodje svešteniki naj rajši prosijo g. Ninčiča, da jim preskrbi potne liste za Rusijo, da tam pomagajo svojim lačnim pravoslavnim bratom in tekmujejo z jezuiti, če so vstanu. Patriarh Dimitrije je zadosti bogat in lahko pošlje v Rusijo par vagonov žita iz svojega velepo-sestva. To bo veliko boljše nego take smešne spomenice kakor jih sestavljajo njegovi svešteniki. Oni še večino mislijo, da v Pe-trogradu upravlja cerkvena dela kakšen »oberštalmajster« njegovega veličanstva carja ali pa »bogu-ugodni« starec Rasputin.
-f Posvetovalna komisija za nove italijanske pokrajine je sklicana na zasedanje v Rim dne 7. t. m. Na dnevnem redu bo predvsem ureditev uradniškega vprašanja, tičočega se uradnikov prejšnjega režima, potem razširjenje raznih zakonov na nove pokrajine, proračun itd.
-f- Don Sturzo se sestane z D'Annun-ziem. Iz Florence poročajo, da se sredi junija vrši tamkaj sestanek med D'Anmm-ziem in don Slurzom. Sestanku je pripravil pot neki prijatelj obeh mož.
-f Ravnatelj bodočega reške-baroške-ga pristaniškega konzorcija Italijanski listi poročajo, da bo v bodoči reško-baroški pristaniški konzorcij, ki bo sestavljen iz treh Italijanov in treh Jugoslovanov, imenovan komendator Gullini, generalni ravnatelj italijanske trgovinske mornarice. Gullini bo po vsej priliki izvoljen za ravnatelja konzorcija.
Dudskl fefior m
Na Limbarski gori pri Moravčah bo Binkoštni pondeliek po 10. sv. maši velik ljudski tabor. Govorita gg. načelnik Jug. kluba dr. Korošec in načelnik J. K. Z. J. Brodar. Pridite, da slišimo svoje voditelje!
•SIT?®
«5 l-Vi
K S®	a
—	Tržič. Slovensko izobraževalno društvo sv. Jožefa praznuje prvo, nedeljo v juliju, to je 2. VIL na slovesen način 251et-nico. Obenem praznuje isti dan Orel svojo
15 letnico. Pri tej priliki bo blagoslovljena nova zastava Orla. Natančnejši spored slavnost! bomo objavili pravočasno. Z ozirom na to, da se je društvo sv. Jožefa udeležilo tekom 25 let skoro vseh večjih prireditev
po raznih krajih naše domovine, prosimo bratska društva, osobito po Gorenjskem, da nas blagovolijo posetiti na naš praznik. Prav tako opozarjamo orlovske in orliške odseke.
—	Iz Cerkclj na Dolenjskem. Dan 30. maja ostane za nas zgodovinski dan. Tega dne so namreč pričeli zabijati pilote za nov hrastov most čez Krko. Nestrpno pričakuje ljudstvo tega mostu že leta in leta. Tekom dveh dobrih mesecev bomo lahko vozili čez most, kakor nam je obljubil podjetnik in prevzemnik g. Steiner iz Ljubljane. Bog daj, da bi bilo res tako! — Letina bi ne bila slaba, a že grozi zopet suša. Lanska suša se pozna občutno. — Vina imajo tu še dovolj naprodaj, a ni kupcev. Vino je izvrstno in ne predrago!
—	Občna obrtna in strokovna mizarska nadaljevalna šola v Št. Vidu uad Ljubljano priredi na binkoštno nedeljo in ponedeljek v šolski risalnici razstavo risarskih izdelkov. Vsi, ki se zanimajo za napredek obrtnega šolstva, iskreno povabljeni na ogled.
—	Posebni vlak za udeleženca pri porotnih svečanostih. Obr. ravn. j. žel. nam sporoča: Za one, ki potujejo o priliki kraljeve poroke v Belgrad, se priklopi 7. t. m v Mariboru k vlaku št. 43 (odhod 520) 1 voz in v Ljubljani k vlaku št. 42 (odhod ob 5<0) 2 voza; v Zidanem mostu se Be-stavi iz tc'i voz poseben vlak ki dospe v Zagreb drž. k. ob 11. uri in v Belgrad 8. t. m. ob 1®° zjutraj. Iz Belgrada se vračajo izletniki istega dne ob
20M in se pripeljejo v Zagreb ob 11'°, nakar se (z vlakom št. 510) odpeljejo ob 12,° z juž. kolodvora domov. Udeleženci imajo pravico do polovično vožnjo, če se izkažejo s tozadevnimi objavami, potrjenimi od policije, odn. okrajnega glavarstva.
—	Domžalska godba priredi na binkoštni ponedeljek izlet v Sotesko k Zajcu.
—	Dobrotnikom Fenolnega Savezal Želeli bi natisniti in javiti svojim članom naslove
vseh, ki bi bili pripravljeni prenočiti (ali po
možnosti nahraniti) onega člana-ferialca, ki bi se potujoč po domovini obrnil s to prošnjo na dobrotnika. Prosimo vse one, ki bi hoteli postati naši dobrotniki, naj javijo svoje naslove in svoje obljube Ferialnemu Savezu, Belgrad, II. muška gimnazija.
—	Iz »Uradnega lista«. V 58. štev. »Uradnega lista« z dne 2. junija ie izšel zakon o zaščiti industrijske svoiine. Ustanavlja se »uprava za zaščito industrijske svojine« kot samostojen državni urad s sedežem v Belgradu, ki odloča o zaščiti patentov in v vseh zadevah, ki so v zvezi z zaščito industrijske svojine.
—	Gradbeno podjetje in tehniško pisarno sta otvorila ing. Alojz Hrovat in ing. Albin Čeme, avtorizirana civilna inženjerja v Ljubljani, Krekov trg 10-1. 2149
—	Pokojnine bivših avstro-ogrskih častnikov. Finančna delegacija objavlja, da morajo v našo vojsko nesprejeti oficirji bivše avstro-ogrske vojske predložiti gospodu ministru vojne in mornarico z dokumenti obloženo prošnjo za upokojitev s kraljevim ukazom. Oficirji, ki bodo po predlogu gospoda ministra vojne in mornarice tako upokojeni, bodo od vojnega ministrstva prejeli predpisano »uverenje«. Na podlagi tega uverenja naj potem predlože gospodu ministru financ prošnje za priznanje in odmero pokojnine, in sicer in d u p 1 o ter prilože izvirni prošnji izvirno »uverenje«, prepisu prošnje pa prepis »uverenja«. Te prošnje pošlje gospod finančni minister dotični pokrajinski upravi, oddelku za socialno politiko, da ugotovi pravico do pokojnine in nje višino. Po izvršenih poizvedbah bo potem gospod finančni minister izdal nalog za izplačevanje pokojnine potom pristojne delegacije ministrstva financ. Ravno tako bo izključno gospod finančni minister priznaval vdovnine in sirotnine takih oficirjev in pa pokojnine že prej vpokojenih oficirjev bivše avstro-ogr-ske vojske, ki so naši državljani.
—	Odboru za pomoč gladujočim v Rusiji so nadalje prispeli naslednji denarni prispevki: Fr. Tomšič, Polhovgradec, 2 Din; Zof. Tomšič, Polhov-gradec, 2 Din; Anton Škof, ^izeljsko, 5 Din; J. Kolerič, Mala nedelja 5 Din; Marija Horbi, Mala Nedelja, 1 Din; Tovarna kemičnih izdelkov, Hrastnik, 50 Din; Šolsko vodstvo, Hotič, 92.45 Din; Županstvo Litija, 100 Din; Šolsko vodstvo Brusnice, 117.25 Din; Milan Plut, Maribor, 10 Din; Župni urad Rovte, 50 Din; Iv. Skerlec, Sv. Tomaž, 1 Din; Poštni urad Studenci, 37.50 Din; Župni urad Bočna, 727 Din; Župni urad Sv. Trojica, 50 Din; Jos. Ko-larič, Bolfenk, 250 Din; Verona Kolarič, Bolfenk, 200 Din; Šolsko vodstvo Dolsko, 150 Din; za Litijo Ažman-Borštnar, 1125 Din; And. Hauptmann, Rovte, 10 Din; Občina Št. Vid nad Cerknico, 590 Din; Fr. Koser, Juršinci, 1 Din; Fr. Koser, Juršinci, 1 Din; Mara Blažina, Ljubljana, 205.25 Din; Župni urad Sele, p. Slovenjigradec, 20 Din; JuL Gabrov-šek, Dole, 25 Din; Štefka Koser, Juršinci, 1 Din; Zinka Visenjak, Sv. Barbara, 17 Din; Ivan Deršek, Gaberje, 5 Din; Okrajni pomožni odbor, Kranj, 1358 Din; Društvo jugoslov. dobrovolicev v Sloveniji, Ljubljana 200 Din; skupaj 5403.45 Din. Dosedaj jc nabrano skupaj 30.CC9 Din 63 par. — Vsem darovalcem in nabiralcem iskrena hvala!
—	Strašna nesreča. Železniški čuvaj Anton Jenko je našel na progi med Logatcem in Planino 24, majnika ponoči mrtvega 22 let starega oženjc-nega železniškega delavca Filipa Bogataja, ki je šel po progi iz Dol. Logatca precej vinjen v Poa-brst domov. Bogataja je dohitel vlak in ga povozil. Obe nogi sta bili nad kolenom odrezani, vlak je vlekel Bogatajevo truplo 30 metrov daleč; glava je bila popolnoma razbita. Mrliča so prepeljali v mrtvašnico v Dol. Logatcu.
—	Spor med državno in železniško policijo v Zagrebu. V Zagrebu je nastal med državno in železniško policijo zanimiv spor. Vsakega detektiva državne policije, ki se je prikazal na peron, so železniški policaji takoj odpeljali v njihovo pisarno in ga potem odgnali s kolodvora, češ, da tam nima ničesar iskati. Vsled tega se je vodstvo državne policije pritožilo na ministrstvo za notranje zadeve, ki še ni izreklo svojega mnenja.
—	Velik vlom v Zagrebu. Vlomilci so vlomili v prostore trgovskega prometnega društva v Zagrebu in odnesli raznega blaga v vrednosti 73.400 kron.
—	Pretep na sokolski veselici. Dne 25. majnika so imeli Sokoli na vrtu gostilničarja
i Valentina Lovšeta v Zg. Ribčah priVeliki vasi i veselico, na kateri so se gostje sprli med seboj i in stepli. Najhujši je bil France Ustar iz Velike vasi, ki je z nožem dvakrat ubodel v lavo roko Emilijo Kovič in je smrtnonevarno z nožem ranil železniškega delavca Antona Cistra iz Verneka, ki je Kovičevo branil. Ustarja so zaprli.
g Žitni trg. Tendenca na žitnem trgu je trajno čvrsta. V Vojvodini so cene sledeče: pšenica 16.00 kron, ječmen 12.00 K, oves 12.00 K, koruza 12.60 kron, pšenična moka 22.00 K.
g Cene kožam v Vojvodini. V Novem Sadu se plačuje surova in osoljena koža po 38—40 K kg.
g Anketa o novih davkih. Dne 6. t. m. bi imela posebna konferenca strokovnjakov razpravljati načrt novega davčnega zakona. Vsled poročnih svečanosti jo konferenca odgodena na 10. junij.
g Lokalna železnica Ljubljana—Vrhnika. — 1. junija so bile izžrebane sledeče zadolžnico 4% prioritetnega posojila del. družbo lok. žel. Ljubljana—Vrhnika iz leta 1898: štev. 37, 57, 102, 131, 244, 259, 383 in 396. Vrnitev gotovine se vrši izza dne 1. avgusta 1922. Razun navedenih številk 6e bodo izplpoale 1. avgusta 1922 tudi leta 1919 izžrebane številke 65, 117 In 269.
g Kednj je treba, škropili vinograde? Pri škropljenju vinogradov jc najvažnejše, da so vrši o pravem času. Osobito velja to o prvem in drugem škropljenju. Prvo škropljenje je treba izvršili poprej nego okuži peromppora trto po svojem poletnem semenu (trosih). Učenjaki,
ki se pečajo z biologijo (življenjepisom) peronospore
so dognali, da gre prva okužba od zemlje potom pomladnih trosov. Prvi izdatni in topli dež v drugi polovici majnika vrže klice (pomladne trose) peronospore na najspodnejše liste trte, kjer se razvijejo in razmnože tekom 10 do 12 dni. To je inkubacijska (valilna) doba peronospore v tem času. Ako pade proti koncu te dobe zopet dež, razvije peronospora na spodnji strani okuženih listov poletne trose in ti so šele novarni splošni okužbi vinogradov. Predno ti poletni trosi okužijo trte, morajo biti trte proti njim zavarovane, to je poškopljene s strupeno bakreno soljo (galico, bosnoeasto, itd.) ki jim ne da izrasti. Kakorhitro izkale, jih strupena bakrena sol uniči. Dobro poškropljena trta je pred njimi varna, škropljenje učinkuje toraj le preventivno (zabranjeval-no), ne pa kurativno (zdravilno). Letos je padel prvi izdatni dež 27. inaja. Ako bode po preteku 10—12 dni zopet deževalo, je pričakovati okrog 6. do 8. junija prve, poletne trose peronospore na liajspodnejSih listih trte, ki so vidni na spodnji strani listov v obliki rahlih belih lis. Ti trosi okužijo vse trte v vinogradu in ko pade zopet dež, trosi izkale ter se zaraslcjo v notranjščino vseh zelenih trtnih delov (listov, grozdov). Do takrat mora biti trta poškropljena. Vinogradniki, poškropite tedaj vse trte vsaj do 8. junija. Le če vlada suho vreme, čakate lahko tudi dlje, a ne čez 10. junij. Drugo škropljenje sledi 14 dni za prvim, tretje pa tri tedne za drugim. Trikratno škropljenje zadostuje v narmalnih letih popolnoma. V mokrem poletju škropimo pa v krajših presledkih žtirikrat na leto. — B. Skalickjr.
g Dolenjske železnice. 1. junija 1922 so bile izžrebane sledeče zadolžnice 47» prioritetnega posojila del. družbe Dolenjskih železnic iz leta 1892: štev. 23, 276, 301, 598, 729, 1145, 1161, 1295, 1316 1345. Vrnitev gotovine se vrel izza dne 1. dec. 1922.
g Pomanjkanje sladkorja v Budimpešti. Ker se nameravajo sladkorne cene povišati, zato je pričelo v Budimpešti zadnje dni primanjkovati sladkorja. Vlada namerava odpraviti uvozno carin-, na inozemski sladkor, da odpomore pomanjkanju.
g Stanje papirnatega denarja v Avstriji se je zadnje dni zopet zvišalo za 14.6 miljard n. a. kron in je doseglo višino 366.1 miljard n. a. kron. Nem-ško-avstrijska krona «opet pada.
s Kovinarska stavka na Češkem. Zadnji ponedeljek se jc vršilo glasovanje v Skodovili zavodih. Pravico glasovanja je imelo 12078 kovinarjev, glasovalo jih je pa 19 C672, t. j. 79.^5 odstotkov, za 8—10 odstotno zmanjšanje mezd je glasovalo 3970 Of>eb, t. j. 40 odstotkov, za nadaljevanje v stavki 5394, kar je 54.75 odstotkov. Neveljavnih glasovnic jo bilo 30S. Končni izid glasovanja stavkujočih kovinarjev je naslednji: Za stavko je glasovalo 62.8 odstotkov kovinarjev, drugi so glasovali proti stavki ali pa so glasovanja sploh niso udeležili.
g Vinski trg. V F ranči j i so cene vinu stalne. V Burdeauxu so plačujo za črno vino 1150 do 1200 frankov. Letina obota biti dobra. V N e 111-eiji vlada zadnje dni v vinski trgovini stagnacija. V A v s t r i j i so cene vinu čvrste, toda trgovina jo precej slaba, ker vsled slabe valute vinogradniki nočejo razprodavati svojih zalog. Vina letnika 1918 in 1919 6—7 odstotno, so prodajajo po 500—600 n. 1. K liter, letošnje pa 1000—1200 n. a. K liter. Vinogradi kažejo dobro. Na Ogrskem se je živahnost v trgovini z vinom zadnje dni nekoliko polegla. Največ se eksportira vina v Avstrijo, Švico, Češkoslovaško in Nemčijo. Nekoliko tudi v Italijo in Francijo. Vilanjec 12—14 odstolni se plačuje po 45.50—55 o. K liter. Letina obeta biti dobra. — V Rumuniji je trgovina z vinom slaba. Boljših vin ni. Vina 3—9 odstotna se prodajajo po 5 lejev liler.
g Papirnat denar po 10.000 mark. NcaiNka ilržavua banka bo izdala prihodnje dni novčanice po 10.000 mark. — To je posledica notranje devalvacije marke.
g Druga »Internacijnnalna vzhodna razstava in semenj* se bo vršila v Lwowu, Poljska, od 5. do 15. septembra 1922. Pod zaščito poljske vlade in s pomočjo mestne uprave, trgovske in industrijske zbornice in vsoh gospodarskih organizacij, bo »V/hodna razstava in semenj« obiskana po kupo-valcih iz vseh dežela, posebno iz ceniralne in vzhodno Evrope. Leta 1921 so se dosegli sijajni uspehi: Na preko 25.000 štirjaških metrov obsegajočem prostoru je razstavilo preko 1.500 razslavljalcov. Sejm je posetilo skoro pol milijona obiskovalcev, ki so nakupili za 20 miljard poljskih mark blaga Izmenjava produktov severovzhodnih dežel z produkti Jugoslavije se z vsakim letom veča ter je dokaz, da so vzhodni sojmi za jugoslovanske pro-ducente in kupovalce izredne važnosti. Popolna pojasnila se dobivajo pri »Targi vzehodniet v L\vo-wu in pri tržnem zastopniku Aloma Company, v Ljubljani, Kongresni trg 3.
g Češka eskomptna banka je imela 29. maja občni zbor Iz zadevnega letnega poročila je razvidno, da ie imela eskomptna banka minulo poslovno leto silno lep uspeh, zakaj čisti njen dobiček zftaša 24,477.381 čK. Delničarjem se bo izplačala 14 odstotna dividenda, t. j. 28 čK na delnico. — Tako se v današnji socialno bolehni dobi na eni strani kopičijo milijoni, na drugi pa raste siromaštvo in beda.
BORZA.
Zagreb. 2. tuniia. (Izv.l Devize: Berlin 26.25—28, Bukarešta 48—49. Milan 371 25— 372.50, NewVork (čeki 70—71. Pariz 640—645. London 320—321. Praga 138—139. Švica 1333 —1360, Dunai 0.62—0.64, Budimpešta 8.70— 8.75 — Valule: Ameriški dolarii 69—70.25. nemške marke 27—28, italijanske lire 365— 368.
Belgrad, 2. iuniia. (Izv.) Devize: Berlin 26.50. Dunai 0.64, London 315. Pariz 647. Milan 372, Praga 137.50. — Valule Ameriški dolarii 69, romunski leii 50.
Curih. 2. jun. (Izv.l Berlin 1-95. Newvork 523.50. London 23.33, Pariz 47.70. Milan 27 25. Praga 1$.125. Budimpešta 0,64. Zagreb 186.
Bukarešta 3.975. Varšava 0.14. Dunai 0.0475, avstrijske krone 0.04875.
Berlin, 2. iuniia. (Izv.) Dunai 2.355, Budimpešta 32.50, Milan 1418.20, Praga 525.80, Pariz 2496.85, London 1213.45, Newvork 271.41, Curih 5233.45.
Praga, 2. junija. (Izvirno.1 Dunai 0.355, Berlin 19.025. Rim 269.25, Budimpešta 6.09, Pariz 470.50, London 229.125, Nevvvork 51.35, Curih 986, avstrijske krone 0.38. italijanske lire 266.25.
Dunaj. 2. junija. (Izvirno.) Zagreb 41.345— 41.405, Belgrad 165.38—165.62. Berlin 43.825 —43.925. Budimrešta 14.17—14.23. London 52.575—52.625, Milan 614.70—615.30. Newvork 11.794—11.806, Pariz 1074.50—1075 50. Praga 229.40—229.60, Sofiia 87.45-87 55. Curih 2253.75—2256.25. — Valute: Ameriški dolarji 11.719—11.731, bolgarski levi 86.45—86.55, nemške marke 43.90—44. angleški funti 52.375 —52.425, francoski franki 1069.50—1070.50, italiainske lire 610.70—611.30, jugoslovanski dinarii 165.38—165.62, romunski leii 78.44— 78.56, švicarski franki 2243.75—2246.25, češkoslovaške krone 229.40—229.60. madžarske krone 14.195—14.255.
Ss
š Wrangla skušajo utajiU. Naši vladi se je žele zdaj zazdelo primerno, zanimati se za Wran-glove obiske na naši meji. Po uradnih sporočilih iz Maribora Wrangel sploh ni prišel ne v Strnišče in še manj v Maribor. Bolj sumljivo kot uradna poročila pa je utajitev Wranglovih prijateljev, ki so izprva sami veselo raznašali vest, da pride Wran-gel dne 17. maja popoldne v Strnišče in da je bil tisti večer s svojim štabom v neki kavarni ob Mariboru. Zdaj izjavljajo, da se je za Strnišče res sam prijavil z ukazom, naj ga tam pričakujejo, da so ga res čakali 3 dni, pa ga ni bilo. Čemu skušajo Wranlovci svojega »carja« zdaj naenkrat utajiti?
š Otvoritev poštne nabiralnice Sv. Andraž pri Velenju. Dne 16. junija 1922 se otvori v Sv. Andražu pri Velenju poštna nabiralnica z uradnim nazivom Sv, Andraž pri Velenju. Nabiralnica spada v okraj poštnega urada Velenje, kateremu je tudi podrejena. Zvezo bo imela vsak dan razen nedelje po selskem pismonoši urada Velenje. — V okoliš nabiralnica spadajo ti-le kraji in selišča: Sv. Andraž, Brezovec, Jajce, Kotunje, Loče, Sevčnik, To-•polovec, Dobrič. Grebenca in Tajna.
š Velike tatvine na železnici. Med Poljča-nami in Teznom se je te dni izvršilo pri tovornih vlakih več drznih tatvin. Pokradli so iz vagonov jestvine, žganje itd. Na delu morajo biti tri različne tatinske skupine. Glavni osumljenec Otmar Lotgar je ušel, drugim so na sledu.
š Nove tržne cene v Mariboru. Novi tržni cenik z dne 1. junija izkazuje zopetno zvišanje cen v vseh predmetih razen pri moki, ki je zadnja dva dni padla na: 00 25 K. 0 24 K, prva krušna 23, druga 21 K. Peki, ki so svojčas hiteli s podraženjem moke tudi s podraženjem peciva, se zdaj nič ne ganejo.
Maribor, 1, junija. Nocoj so V/ranglovci izvršili bestialnost, nad katero se zgraža prebivalstvo od meje do Maribora. Sinoči (v noči od 31. maja na 1. ju-.nija) je poskusilo več tihotapcev prestopiti mejo pri Svečini. Posebej sta šla zakonska Franc in Marija Keršler iz Zagreba. Žena se je mudila že nekaj dni pri svojih sorodnikih v Gradcu, v torek jo je prišel iskat njen mož. Ali sta imela tudi tihotapske namene, to ob tem času še ni ugotovljeno. Gotovo je le, da sta se podala na pot brez potnih dokumentov. Kmalu ko sta prekoračila mejo, ju zagrabi obmejna patrulja. Dala sta se mirno prijeti in šla s patruljo po stezi proti Plaču. Poveljnik patrulje je gnal še enega Zagrebčana naprej, drugi vojak je gnal oba Keršlova. Keršel, po poklicu polir, stanujoč v Zagrebu, Slovenska ulica 11, je že tri leta bolehal na lahki kili. Ker ja šel prepočasi, je vojak kričal nanj, ga rotil in mu grozil. Kar se Keršler spotakne in pade. Vojaka je to ujezilo, planil je proti njemu, ga sunil s puškinim kopitom v spodnji del telesa, in ker Keršler seveda ni mogel vstati, ga je sunil še z nogo. Tedaj je Keršler strašno zavpil: »Joj, ubil me je!« Vojak je surovo za-režal ter izustil vpričo prestrašene žene nesramne izraze. Ker Keršler ni mogel naprej, ga je vojak zagrabil ter vlekel z rokami po tleh. Spotom je patrulja dobila ojačenje, Keršler je v strašnih bolečinah vpil in ni mogel naprej. Wranglovci so rekli, da se namenoma zatajuje, Eden je oddal strel, hoteč ž njim ostrašiti Keršlerja in zagrozil ženi, da jo takoj ustreli, čim se gane. Toda Keršler se ni zmenil za strel, obležal je in še prosil je, naj ga ustreli, da bo konec trpljenju. Vojak ga je vlekel po tleh zopet naprej. Tako so prišli proti jutru na postajo na Plaču, Tu se je vendar med temi surovinami našel človek, poveljnik, ki je uvi-del nesrečno poškodbo ter dovolil ženi, da je na stražnici pokladala možu obkladke. Obnašal se je tudi sicer vljudno in obzirno. Pre-skrbel je voz Ln sam je naprej hitel v Zg. Sv. Kungoto po zdravnika. Zdravnik je prišel nasproti, a je poškodovanca kar med vožnjo površno pregledal in rekel, da ni njič, samo mala kila, da pravzaprav niti voza ni treba, ker lahko gre peš. Bolnik je medtem že bljuval blato iz ust; uvidel je celo voznik, da gre tu za nevarno bolezen in peljal je bolnika med vpitjem naprej. Ko je bolnik bljuval, so se Wranglovci norčevali, češ da si je bolnik dal nalašč dva prsta v usta, da markira. Dospevši v Sv, Kungoto na glavno kontrolno postajo, je bil poveljnik kapetan že po zdravniku obveščen, da ni nič. Vendar je tudi kapetan sam bolj kot zdravnik uvidel, da gre tu za življenje. Resnici na ljubo moramo konstatirati, da se je kapetan to pot obnašal povsem človeško. Ker voznik ni mogel dalje voziti, drugega voza pa ni bilo dobiti, je ukazal, da ga neso na nosil-nici do Maribora. Storil pa je napako, da je dal med nosilce tudi povzročitelja. Ta je med transportom ▼ Maribor straSno trpečega i«
suval, kakor ga je le mogel, tako da so se drugi zgražali. A vsled nošnje so si bili v tem vsi edini, da drugič kaj takega ne napravijo več, nego da bodo vsakega, ki se pokaže preko meje, kar na mestu ustrelili, To so prisegali Rusi in Srbi,
Tako je prišel transport ob pol 3. uri popoldne do Lajteršperga. Tu jih sreča izvošček št. 21, katerega je Keršlova žena naprosila, da ga prevzame na voz, kar je izvošček tudi storil. Ob 3. je transport dospel do okrajnega glavarstva. \Vranglovec namesto da bi že z umirajočim odšel hitro v bolnico, ga je pustil čakati na cesti, ženo in druge pa je odpeljal na okrajno glavarstvo k zaslišanju (namesto k finančnemu ravnateljstvu). Tu seveda se je pričelo dolgotrajno zasliševanje. Medtem se je okoli voza spodaj nabralo polno ljudi, umirajoči je kričal, prosil vode in — umiral. To je trpelo ravno dve uri. Birokratizem se je malo zganil po razburjenosti ulice, telefon je zapel po stražnika. Stražnik je šele uvidel nevarnost, klical na vse strani po telefonu zdravnika, klical, klical... a mož je spodaj umrl sredi množice, pred poslopjem okrajnega glavarstva, kjer se je žena po vseh predpisih mirno zasliševala. Ljudje niti vedeli niso, kdaj je umrl. Po zadnjem požirku vode je namreč utihnil, množica je rekla: Zdaj mu je bolje. Držal je odprta usta, gledal kakor prej. Tedaj pristopi neki gospod, ga prime za roko ... ta je že zdavno mrtev... Kam ž njim? Nihče ni vedel. Izvošček ga je hotel imeti z voza, češ da mrtveca ne sme imeti na vozu. Šele ^daj prihiti žena dol k mrtvemu možu. Med plaka-njem je pripovedovala to strašno dogodbo. Navzočih se je lotil gnev, padale so ostre besede vpričo na vozu sedečega mrtveca. Čakali so na zdravnika. Telefoni so peli do vsem mestu, kjer je 40 zdravnikov, a tukaj sem ni dobiti nobenega ob 5. popoldne. Šele po smrti na cesti je službujoči uradnik preskrbel od mestnega pogrebnega zavoda mrtvaški voz, in šele ob tričetrt na 7. zvečer je prišel zdravnik dr. Jurečko, ki seveda ni mogel drugega konstatirati nego smrt. Obdukcija šele bo dokazala pravi vzrok takega žalostnega konca.
Ne vemo, kje se je zgodil večji škandal, ali tam na meji med zvermi v človeški podobi, ki so v temni noči končno le lahko mislile, da gre tu za nevarnega tihotapca, ali je bil večji škandal v Mariboru med civiliziranimi ljudmi, pred očmi državne oblasti, ki bi bila morala v umirajočem videti samo še človeka. — Videti pa je na vsak način, da preti našemu ljudstvu usoda krimskih Tatarov, katere so Wranglovci drli žive iz kože in vreli v kotlih za čaj. Res, lepe razmere!
Ljubljanske novice,
lj Akademski dan PDJA. Ponovno opozarjamo javnost, da priredi »Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani«, ki prehranjuje v svoji menzi brezplačno ali pa jx) znižani ceni 450 akademikov brez razlike strank, v dneh 10. in 11. junija pod pokroviteljstvom »Kola jugosl. sester« veliko nabiralno akcijo po celi Sloveniji. Kjer pa vsled lokalnih razmer akcija ne bo mogoča na ta dva dneva, se preloži na pozneje. V korist PDJA se bodo vršili cvetlični dnevi, prodajali se bodo znaki, prirejale veselice, kino-predstave, tombola itd. Vso našo javnost prosimo, da kar najbolje podpre našo akcijo, ker bi njen neuspeh imel za posledico ukinitev menze, kar bi večini naših akademikov onemogočilo nadaljevanje študij. — Odbor za akademski dan PDJA.
lj H kraljevi poroki se je odpeljalo dne 2. junija 30 detektivov iz Slovenije v Belgrad pod poveljstvom g. okrajnega policijskega nadzornika Toplikarja.
lj Izlet na Limbarsko goro priredi Prosveta
frančiškanske župnije prihodnjo nedeljo, dne 11. junija. Priglasi se sprejemajo v trgovini Vehovec ua Kongresnem trgu in pri portirju franč. samostana. Vsi prijatelji in člani društva se vljudno vabijo, da se tega izleta v čim večjem številu udeleže.
lj Narodna noša za bodočo kraljico. Danes je razstavljena v Jugoslovanski tiskarni I. nadstropje, narodna noša — poročni dar naših ženskih društev bodoči kraljici.
lj Vstopnice za koneort Muzike Dravske di-vizijsko oblasti se prodajajo danes v soboto od 10—12. ure in od 3—5. ure; na 1 'nkoštno nedeljo in ponedeljek se vstopnice ne prodajajo. Od torka 6. t. m. naprej pa se dobe vsak dan od 9—12. ure in od 3—5. ure v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1.
lj Stavka uslužbencev cestne električne železnice, ki je bila napovedana za binkoštno soboto opoldne, odpade, ker je obratuo vodstvo podjetja ugodilo glavni zahtevi uslužbencev in povišek za mesec april po 300 K že izplačalo. Ostale zahteve sicer še niso rešene, a uslužbenci zaradi teh le z oziorm na občinstvo za enkrat ne bodo stavkali. Šport,
lj Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim p. n. članom, da se vrši v petek 16. junija t. 1. v sejni dvorani mestnega magistrata izredni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Prememba društvenih pravil v smislu zakona o zavarovanju delavcev z dno 14. maja 1922. 2. Slučajnosti. Z ozirom na važnost dnevnega reda vabimo gg. člane k mnogobrojni udeležbi.
lj Pobiranje pisem v Ljubljani. Kakor smo iz-deli, se bodo pobirala pisma iz postnih nabiralnikov še nadalje trikrat na dan, in sicer oh 8, uri, ob 13. in ob 19. uri. Ob 8. in 18. uri bodo poštni uslužbenci pobirali peš, ob 19. pa z navadnim zbiralnim vozom. Toliko občinstvu v blagohotuo obvestila
lj Kolesarji pozor! Policijska direkcija je odredila, da morajo nositi vsi kolesarji vedno, kadar se vozijo s kolesom, s seboj tisto legitimacijo, katero so dobili pri policijski direkciji. Tatvine koles se tako množe, da je policja prisiljena energično nastopiti in bodo kolesarje policijski <;rgani na cesti primerjali, če se vozijo kolesarji s svojimi kolesi. Na la način upa policijska direkcija tatvine koles v Ljubljani vsaj omejiti.
li V Št. Vidu okradeni Ljubljančan. Livar Anton Kern je prišel 29. majnika v Babnikovo gostilno v Št. Vidu. kjer se je družba na dvorišču vsedla za mizo. Kernu je postalo vroče in je zato slekel svoj suknjič, ga obesil na stol in šel balinat. Ko se je Kern po končani igri vrnil, ni dobil več suknjiča, v katerem je imel 4200 kron denarja in nekaj razglednic. Orožniki so že 30. majnika dobili tatu, nekega pijančka, ki je pri Babniku 29. majnika zapil 557 kron. Našli so tudi ukradeni suknjič, toda denarja ni bilo več.
lj Policijska kronika. 71 letno Uršulo Brlan ie na Dolenjski cesti neznani kolesar podrl na tla. Starka je bila_ močno poškodovana. — Dne 1. junija med 10. in 12. uro je neznan tat ukradel par čevljev delavcu Tomcu Francu. — Na Bleivveisovi cesti je bilo v četrtek ukradeno kolo. Tat s e je odpeljal proti Viču, toda ni imel sreče, ker je prijel za kolo detektiv Cankar. Tat je sicer ušel, toda kolo se )e vrnilo lastniku in tudi tatu bo policija aretirala. — Uradniku Josipu Bratovžu je bilo ukradeno 9000 K vredno kolo.
lj Prima telečje meso se prodaja binkoštno soboto, nedeljo, pondeljek in torek po znižani ceni K 50 — K 52 za kg pri mesarju Alojz Kocijanu na stojnici v Šolskem drevoredu.
lj Zgubilo se je 2. t. m. 2800 K od pošte Moste čez Kovačevo dvorišče do Palmanove prodajalne, Pošten najditelj se prosi, naj to vsoto vrne, ker je isto izgubila vdova s šestimi otroci.
Cerkvena vestnik.
EVHARISTIČNI SHOD ZA DUHOVNIKE.
Binkoštni torek, 6. junija, bo v Ljubljani evharistični shod za duhovnike. Vršil se bo po tem sporedu: Dopoldne ob 10. uri bodo v dvorani škofijske palače sledeči govori in predavanja: 1. Sv. evharistija — vir mističnega edinstva (univ. prof. dr. Ivan Fabijan). — 2. Sv. evharistija in če-ščenje sv. Duha (dr. Ivan Gnidovec iz misijonske družbe). — 3. Sv. evharistija in posvetitev družinskega življenja (kanonik-dekan Ivan Lavrenčič). — 4. Sv. evharistija in šola (spiritual dr. Ciril Potočnik).
—	5. Zvestoba evharističnemu Zveličarju (duhovnik iz družbe Jezusove). — Popoldne ob pol 4 bo v uršulinski Gerkvi govor »Poklonitev presv. Zakramentu« (prior P. Valerijan Učak), potem ura molitve, pete litanije presv. Srca Jezusovega in blagoslov. — Vabimo vse čč. duhovnike, da se
—	če jim je le mogoče — udeleže evhari-stičnega shoda, saj je evharistična pobož-nost kraljica, sredisče vseh drugih bogo-ljubnih opravil in od nje dobivajo svoje posvečenje vse druge pobožnosti. K popoldanski evharistični slovesnosti, ki bo ob pol 4 v uršulinski cerkvi, vabimo poleg duhovnikov tudi drugo občinstvo.
c Red službe božje iu birinovanja v ljubljanski stolnici o binkoštnih praznikih, a) Binkoštno nedelja. 1. Predpoldan: Ob poldeseti uri slovesna škofova maša. Po končani sv. maši, krog polenajstih se prične delitev sv. birme. Zadnji blagoslov sv. birme se bo podelil ta predpoldan dvakrat, prvič krog poldvanajstih, drugič k sklepu.
—	2. Popoldan: Ob poltreh slovesne večer-nice. Ob treh začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme samo ob sklepu. Po sv. birmi slovesne litanije. — b) Binkoštni ponedeljek. Ob deseti uri slovesna sv. maša, po sv. maši, krog enajste ure, začetek birmovanja. Zadnji blagoslov k sklepu sv. birme. — Znamenje za zadnji blagoslov se bo dalo z zakristijskim zvonom.
Puccinijeva noviteta v operi. V soboto, dne 3. t. m. se vprizori v opernem gledališču prvikrat najnovejše Puccinijevo operno delo 2.Triptychonc, sestoječe iz treh enodejank in sicer »Plašče, »Sestra Angelika« in iGianni Schicchi«. V glavnih vlogah nastopijo skoro vse naše najboljše operne moči. Dirigent in režiser je g. Friderik Rukavina.
Drama.
Sobota, 3. junija: Liliom. C. Nedelja, 4. junija: .Peterčkove poslednje sanje. Otroška predstava. Začetek ob treh popoldne.
Ponedeljek, 5. junija: Liliom. Izven. Torek, 6. junija: Zaprto.
Opera,
Sobota, 3. junija: Triptychon. B in D.
Nedelja, 4. junija: Trovatoro. Izven.
Ponedeljek, 5. junija: Fauat, gostovanje g. Ser-
geja Nikolajeviča iz Novega Sada. Izven. Torok, 6. junija: Pevski in baletni večer kubanskih koznkov. Izven.
pr »Naš Dom«, glasilo slovenske mladine. Izhaja v Celju mesečno. Vsebina 2. štev.: M. K, Katoliški shodi. — Minka K.: Našemu Domu. — Justin: Društveni domovi. — Savinjka: Srca mlada. — A. P.: Značaina vzgoja. — I. Dornik: šolmašter Aleš, — Fr. Hr.: Bil jc lep večer. — Pod vaško lipo. — Dekliški vrtec. — Društveni glasnik.
pr Kvartet »Zifriur, ke je sedaj na turneji v Nemčiji, žanje tara veliko uspehe. Nemci so vsi navdušeni od slovanske glazbe, ki tvori povsod glavni del programa. Zlasti užge povsod, kjer nastopijo, Smetanov kvartet »Iz mojega življenja« In Viteslava Novaka G-dur kvarlet op. 22. V >Haye-risehe Arb.-Zeitung< piše glasbeni zgodovinar in kritik dr. Drescher nekako takole: »Kvartet Zika 1 zavzema za starim češkim kvartetom prvo mesto,
nadkriljuje pa nemški Rheinliindisehes, Miinchener in Gevandhaus- kvartet. Gotovo pa ne ume noben izmed nemških kvartetov interpretirali na tak dovršen način slovanskih skladb. Pa tudi pri Mozartu naj se gredo učit domači kvarteti marsičesa, predvsem stroge ritmiko in čiste intonacije; taka ritmika je lastna pač sami.. Slovanom.< Zanimivo je, da Zagreb ni razumel Novaka, medtem ko je Smetanov gori imenovani kvartet tudi v Jugoslaviji povsod bil ona točka programa, ki je poslušalce najbolj navdušila.
pr Koncert pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano, ki ga je priredil pevski odsek izobraževalnega društva pod vodstvom g. R upre ta, je jako dobro uspel. Zboru se pač pozna, da je še mlad, toda pokazal je toliko volje in vztrajnosti — peli so nad dvajset pesmi — pokazal tudi toliko toplote, da nas je kar ogrel. Marsikatera pesem — v mešanem in moškem zboru — je lopo zazvenela, dosegli so ruarsikak lep višek, marši kak izrazit poudarek. Kar je še nedostatkov, bodo pod požrtvovalnim pevovodjem drug za drugim sami po sebi izginili. Zbor sam je primeroma močan —-krog 30 pevcev — če smo prav šteli. Basi so tudi v nižavi izdatni, tenori voljni, alti dokaj mehki, najbolj krhki — dasi tudi živi — so soprani. Splošni vtis je bil prav dober; čo ostane zbor tako delaven, kot se je pokazal to pot, bo še velike uspehe učakal. Poljci — se zdi — se v celoti niti ne zavedajo ne, kaj v tem zbora imajo. —	K.
pr č?. Primožič v naši operi. Nastopil je v Rigoletu in Toski, občinstvo mu je izražalo burno pohvalo. Najizrazitejša njegova stran je temperamentna plastičnost v igri. Očividno igrQ sproti doživlja, zato tudi tako neposredno učinkuje. Tako je bil n. pr. v II. dejanju Toske naravnost vzoren. Poje kar moči čuvstveno, vendar pa ga njegova čuvstvenost — se zdi — dovaja v preširoko potre-savanje, tako da se včasih občutno zmaščuje nad njim čistost intonacije. Glas ima jako obsežen, v vseh legah izdaten, doneč, tudi mehak, prožen lep, kadar se mu neovirano, brez — recimo — čuvstve-nega pritiska mota iz gibkega grla. Če njegov pevec dohiti igravca, postane prvovrstna umetniška moč. In menimo, da bi to ne bilo prida težko, saj smo ga tudi poslušali z užitkom.	K.
pr Na svečanem koncertu Muzike Dravske di-vizijske oblasti, ki se vrši dne 9. t. m. v Unionski dvorani, se bo izvajala med drugim tudi mogočna sinfonična skladba Smetanova: Vltava. V njej nam skladatelj na prekrasen način riše tek te najmogočnejše češko-nacijonalne reke. Skladba je pro-gramnega značaja ter ima sledečo vsebino: Dva vrelca izvirata v senčnatem Češkem Lesu; eden gorak in žuboreč, drugi hladen in miren. Potoka tečeta v peščeni strugi, združita svoje valčke, ki krasno odsevajo v žarkih jutranjega solnca. Brzi potok postane reka Vltava, ki narasle na svoji poti po češki zemlji v mogočno reko. Teče skozi goste gozdove, v katerih se vrši ravnokar vesel lov, nato med ravninami in vasmi, kjer obhajajo ravno že-nitovanje s petjem in plesom. Po noči se igrajo pri luninem svitu z njenimi srebrnimi valovi vodne vile, dočim odsevajo v njih mnogoštevilni gradovi, priče nekdanje moči in slave. Reka drvi svoje valove po kataraktih sv. Janeza in si s silo dela pot skozi soteske v nadaljno široko strugo. Po tej teče nato dalje proti Pragi. Pozdravlja častitljivi Više-grad, nato pa se zgubi pred očmi skladatelja.
Zakon o obči upravi. — Zakon o oblastni in sreski samoupravi. Zbirka zakona III. snopič. V Ljubljani 1922. Založila Tiskovna zadruga. Str. 78 + 10. Cena 5 Din., po pošti 35 para več.
Dijaški vestnik.
d Za kongreganiste dijake pri oo. jezuitih
je shod kongregacij v ponedeljek v Unionu obvezen. Voditelj.
Turistika šn šport.
S. P. D. naznanja, da se otvori koča na Veliki planini nad Kamnikom na Binlcoštno nedeljo. Preskrbljena bo z dobro pijačo in z vsemi potrebnimi jestvinami. Oskrbnica bo gostom kar najbolje postregla. Ker se vzbuja flora, se ta lahka tura priporoča vsem, ki se žele razvedriti v lepi planinski okolici in razsežneni razgledu.
T. u. sv. Munchen v. 1860—Ilirija. Nogometni tekmi med Ilirijo in T. u. SV. Munchen v, 1860 na binkoštno nedeljo in na binkoštni ponedeljek se pričneta ob pol 18 uri. Predigre: v nedeljo ob 16. uri prvenstvena tekma Ja-dran — Ilirija rez., v ponedeljek ob 16. uri prvenstvena tekma Slovan — Ilirija rez. — Predprodaja vstopnic v cvetličarni Wider, Šelenburgova ulica. — Monakovsko moštvo dospe v Ljubljano danes ob 22. uri. (K)
Izšla je 9. številka »Športa«. Prinaša izredno zanimivo vsebino, posebno opozarjamo na poročilo o zborovanju mednarodnega kon-gresa za cestni promet.
Poslano.4, . ■ .r
Kot zastopnik gospoda Avgusta Praprot n i k a Vas prav lepo prosim, da blago-: volite v svojem cenjenem listu priobčiti to-le izjavo:
Gosp. Čiro Kamenaroviču, ki je na občnem zboru Jadranske banke očital gospodu Praprotniku prevare in goljufije pri kupčijah s svincem, sledili so s ponavljanjem teh očitkov tudi časopisi. Ne razmotrivam tukaj dejstva, zakaj ni Jadranska banka, ki je bila po zatrdilu g. Kamenaroviča tudi oškodovana za milijone, sama direktno nastopila bodisi pri civilnem, bodisi pri kazenskem sodišču proti g, Praprotniku, da mu dokaže kot tožitelj ali zasebni udeleženec njegovo krivdo in svojo škodo. Prepustila je apel na sodišče sedaj gospodu Praprotniku, ki ie seveda že vložil potrebne
Predloge pred kazenskim sodiščem. Gospod raprotnik ima sam največji interes na tem, da_ se zadeva sedaj pred sodiščem razčisti; z ozirom na to pa opusti vsako polemiziranje s časopisi in opusti za sedaj odgovore v časopisu, ker se s stvarjo bavi sodišče. Na tek preiskave s časopisnimi obrambami ne bo vplival, svojo obrambo bo točno in jasno podal pred sodnikom in si tamkaj poiskal zadoščenje za nečuvene oddolžitve goljufij na škodo koroškega ali tehniškega fonda ali pa Jadranske banke.
Ljubljana, dne 2. junija 1922.
Z odličnim spoštovanjem __Dr. Fran Novak.
* Uredništvo za spise pod tem naslovom nI odgovorno.
Antiseptično, čisteče, osvežujoče, oživljajoče in krepilno deluje lekarn. Feller-ja prijetno dišeči j »Elsafluiu«. Ju mnogo močnejši in boljši kot Franc, žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, tudi kot kosmetikum za negovanje kože, las in ust, priljubljen že 25 let. 3 dvojn. stekl. ali 1 špecij. stekL z zamotom in poštnino pošlje za 72 K: Eugen V. Feller, Stubica donja, Eleatrg 134, Hrvatsko.
lAIlAIIAIIAILAILAJlAHAIIAlLAJlAILAJLAl
Dr. Josip Hubad Mira Hubad roj. Slane
POROČENA
Konjice	Litija
1. junija 1922" MtacapgmiamcMoaoaiacicaa
Zahvala.
Podpisana zadruga se tem potom Javno zahvaljuje požarnim hrambam Trebnje, Ponikve, Mirnapeč, Velika Loka in Mirna za njihovo nadvse požrtvovalno pomoč o priliki požara na žagi v Trebnjem.
Ljubljana, 1. junija 1922.
Gospodarska zveza r. z. z o. z. v Ljubljani.
Iščemo spretnega zastopnika
lesne stroke za Jugoslavijo.
Ponudbe pod S. A. M. (Societa Anonima Materiali) — Zastopstvo TRST, VIA FERRIERA 20.
Več dobro izurjenih
čevljarskih pomočnikov
za fino šivana dela in
pripravljača
sprejme IG. POTOČNIK, Ljubljana, Selenburgova nlica it. 4, II. dvorišče.
Išče se kompanjon za mešano trgovino
li, kjer (e pripravljena hiša nalalč za trgovino; ali se pa	odda cela hiSa
v najem. Kje in pogoje pove: FRANC LESKOVŠEK v Kozjem.	1964
Občina MOSTE pri Ljubljani rabi enega
£ TLAKOVALCEV
ki so dobro Izvežbani v tlakovanju s kamnom, za napravo cestnih muld. — Plača po dogovoru.	2115
PrnrlliallfO v Specerijl, manuiak-r I UUaJdlUd turi ln železnlni dobro izurjena, se sprejme takoj ▼ večjo trgovino na deželi. Reflektira se na starejšo, strogo zanesljivo moč. Istotam se sprejme tudi nčenka. Ponudbe je poslati na tvrdko JOSIP RUDMAN, Krška vas- - Brežice.
Elektroinženjerje in trgovske uradnike
išče velika delniška dražba za strojarsko in elektrotehnično industrijo v Jugoslaviji. Obširne ponudbe na upravništvo »Slovenca« _pod St. 12.345/2110.
Spretne delavce za l7delovanifi cementnih cevi
sprejme Jos. Cihlaf, betonska ivornica, Ljubljana.
Lovci pozor!
lOVSkih PSOV l^pa" mtvlak d^
v Linhartovi ulici št. 30, Ljubljana.
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
A. & E. SKABERNE
Ljnbljana, Mestni trg 10.
Išče se več izvežbanih
iagariev
(gateristov).
Ponudba pod »Saga 2096« na upravništvo »SLOVENCA« z navedbo pogojev.
Blago za vozne in vagonske plahte
se dobi v vsaki izbiri pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani.
Stolpu	0 (turnske) ure
popravlja IVAN SELIŠKAR,	
urar	v Ljubljani,
Zadružna ulica štev. 10.	
LED p v m	io 3 krone 1 kg esnici Jager,
! ■ Neka] s!
od 400 m' naprej, čc mogoče v frančiškanski župniji ali vsaj blizu iste, takoj kupim. — Cenj. podrobne ponudbe pod
»Stavbena parcela št. 2191« na upravništvo »Slovenca«.
Manjšo HIŠO

najraje v kapucinskem predmestju ali vsaj blizu tod, takoj kupim. Podrobne ponudbe se prosi pod »Manjša hiša 2192« na upravništvo »Slovenca«.
Manjše stanovanje
2 do 3 sobe s pritiklinami, mogoče v kaki novi stavbi, iSčem za takoj ali vsaj kmalu. Visokost najemnine postranska stvar. Visoka nagrada ali oskrba s premogom in drvmi, dokler traja najemnina. Cenj ponudbe pod »Manjše stanovanje 2193« na upravništvo »Slovenca«.
Naprodaj so lepo izdelani
^ kameniti podboji ^
za velika vežna vrata. MATIJA KEŠE, Linhartova ulica St. 5, Ljubljana.
Samostojen trgovec iSče udobno
mefolovano mesečno sobo
za tr ko j pri primerni stranki. Ponudbe pod: »SAMEC« na Anončno in reklamno družbo Aloma Companv v Ljubljani, Kongresni trg št. 3.	2166
PEROTNIMO
vsak dan svežo, na Irancoski način klano in čiščeno, nudi
tvrdka KMET & LUBŠINA trgovina s perotnino in divjačino Ljubljana VII, Slovenska cesta 290
Ugodno za hotele in letovišča. SVEŽA JAJCA VEDNO V ZALOGI!
Pen® firintavec, grad Preddvor.
Krasna solnčna lega. Na vznožju Alp. Izvrstna oskrba. — Cena :: 40 Din za hrano in sobo. ::
0
Cena samo 30 Din za hrano fn sobo. — Priglasitev na Penzijo Grintovec, pošta Tupaliče pri Kranju.
izborno in tečno ter po nizki ceni
nudi vsakemu gostilna pri »KORI.NU« (prej PETAN); toči tudi vedno pristna vina.
Josipina Cigier
Gosposvetska cesta 66, poleg SK Ilirija v Ljubljani.
2140
Zahvala.
Ob priliki težke izgube, ki nas jc zadela s smrtjo naše ljubljene žene, matere, odnosno stare mateihe, gospe
Josipine llinssr
smo prejeli toliko dokazov in izrazov Iskrenega sočuvstvovanja, da nam je nemogoče zahvaliti se primerno vsem posameznikom posebej. Sprejmite zalo vsi prijatelji in znanci, vsa druStva in zastopstva naSo najtoplejšo zahvalo za vse izraze sočutja. V Ljubljani, dne 1. junija 1922.
Josip Vidmar, soprog. Dr. ing. MIlan Vidmar t rodbino, Stane Vidmar z rodbino,
Joža Vidmar t rodbino, Ciril Vidmar, sinovi. Mila Fuvaj roj. Vidmar z rodbino, Ivana SkrbinSek roj. Vidmar x rodbino, Metoda Vidmar, hčere.
Prima
se prodaja binkoštno soboto, nedeljo, pondeljek in torek po znižani ceni
K 50 — 52 za kg
pri mesarju
Alojz Kočijami
na stojnici v Šolskem drevoredu.
avtomobili, deli in oprema
pnevmatika najceneje
na drobno na debelo
Hipa, Oo^posvetsks cesta M 41.
Lastne garaže in dclavnice.
gradbeno podtetge
m sukic isi urno
LJiiiilj&na, Bohoričeva ulica 20.
se priporoča za vsa v to stroko spada,oča dela.
otročke oblekce v vseh velikostih, bluze; športne in promenadne( damski in otroSki predpasniki, perilo za gospode in dame lastnega izdelka v vseh kvalitetah kupite po jako nizkih cenah
v modni in manufakturni trgovini
F. in I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29.
1 do 3 sobe in kuhinjo, meblovano ali prazno, v Ljubljani, eventuelno tudi izven Ljubljane ob železniški postaji i S č e
»Češki inženir« pri »Prometu« Ljubljana, Miklošičeva cesta 4.
prodam ali zamenjam za seno. Vzamem tudi košnjo 4—5 oralov trave. Žabjak, Poljanska cesta 55, Ljubljana.
j®?-jar-
AUTOMOBIL in več MOTORJEV
na prodaj na Rimski cesti 11, Ljubljana.
N* cfrirfnioa (Drehbank), ako-prodaj Oll U£.llll#a raj nova, zelo
Komplicirana, z 80 cm širjave, pripravna za vodovode, podjetnike in mehanike, za ceno 14.000 K. — Kje, pove upravniitvo -.Slovenca« pod Stev. 2100.
Krasna vila
ležeča v najlepšem kraja mesta Ljnb-ljane, v brezhibnem stanju, električna razsvetljava in plinova napeljava, vodovod, centralna kurjava, najmoderneje opremljene kopalnice in umivalnice, iz kuhinje vspenjača v jedilno in spalno | sobo, velik senčnat vrt z najplemenitej-Sim sadjem in krasnim cvetličnim grmovjem, posebni vrt za zelenjavo, opremljeni« z razkošnim komlortom,
TAKOJ NA PRODAJ I -»C
Vprašanja pod: »B. B. 2127« na upravništvo »Slovenca«. — Samo pismeno!
Dr. ing. MIROSLAV KASAL
Oblastveno poverjeni stavbeni Inž. In mestni stavbenik
LJUBLJANA, a .AD SČS 13.
Stavbeno podjetje In tehniška pisarna za betonske, železobe-
tonske in vodne zgrndbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.
i r. z. z o. z.
i posojilni hi
(poleg nunska cerkva).
Hranilne vloge se obrestujejo s
4°/o
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poStnOček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu i. t d.
Prostovoljna javna dražba.
V sredo, dno 7. junija 1922 ob 9. uri dopoldne prodaja
trgovinske oprave, dalje sodi, baloni, nekaj hišne oprave, obleke in več drugih predmetov
Pred igriščem št. 1, poleg gostilne Rus v Ljubljani.
Pruourstno specijelno angleško in češko sukno, modne ■
in športne obleke, pelerine, pouršnike, raglane, dežne Z
plašče, perilo i. t. d. priporoča turdka	J
■I
Drago 5chmab,	:
[preje Schmab B Bizjak], Ljubljana,	Z
m1
Duorni trg šteu. 3. — Pod narodno kanarno.	2
Zaloga klavirjev
in pianinov najboljših tovarn Bosendorfer, Ehrbar, Czapka, « Holzl, Schweighofcr, Stingl itd. — Tudi na obroke.
Jerica Hubad, roj. Dolcnc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi
Metalokemika d. d.
Zagreb, Strossmagerova ul. 6.
Zahtevajte ponudbe I
Izvrševanje ksilolitnih ta! in asfaltovanja prevzema
in ima vedno v zalogi
Karbolinel. katran, lesni cement, strešno lepenko, Ruberoid (Anduro). strešni lak, asfalt, Watproof,
Cereslt i. t. d.
Ljubljanska komercijalna družba
Ljubljana :: Bleivveisova cesta štev. 18.
♦ f f ♦
mastni tatarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica St. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
: ♦
t
ZA PLESKARSKA IN LICARSKA DELA
SE NAJTOPLEJE^MI^^Cfl^SJjflVh^VVU OBČINSTVU JN
00 TONE MALGAJ 00
PLESKAR IN LIČAR n LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6
r.
Semiška vina.

J^Caprodal je več sto hektolitrov tabornega namiznega vina. Jtatančen zapisnik Je vedno razpoložen v prodajalni konsnmnega društva v Semiču.
J
■iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiii
IIIIIIIIHIlllHIIIIHIlItlMIlMIllllHIIHIICIIIIIIIIIIIIIII
le najboljše.
Prva mapibopsho tovarna mila,
preje C. Bros, Maribor.
Glavno zastopstvo za Slovenijo ln zaloga:
R. mm m DRUG
CELJE — LJUBLJANA — MARIBOR.
Na Gosposvetski cesti 4, poleg kavarne Evrope je
fotografski atelje
Zlatorog
*f
kjer se izdelujejo slike najlineje in najceneje, na kar se opozarjajo p. n. boterce in boterčki!
OTOK
TRSTU
Najlepše obrežje ob fldriji. — Otroški raj. Preizkušeno zdravilišče za neurastenijo, ženske bolezni, otroške bolezni, zdravljenje ran in kirur. operacij. — Pojasnila:
Zdraviliška komisija, GRADO.
Pokrajinska Monopolska Direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 3. julija t. L
ofertalno dražbo
za 13 ram debele deske raznih širin in
drugega lesa
za Tobačno tovarno v Ljubljani.
Natančni pogoji za ofertalno dražbo so na razpolago v ekonomiji Tobačne tovarne v Ljubljani.
TVRDKA ZAJEC
Ljubljana, Sv. Florijana ulica 23
priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode, orodja, kovanja in drugih potrebščin.
Prua
stovensha fuorafca ialnzli
lesnaindustri j ska družba z o. z.
Ljubliana, Dunajska cesta 66
izdeluje vsakovrstne ža-luzije in sprejema vsa v to stroko spadajoča po« pravila.
Brzojavke: Weissbucher Ljubljana. Telefon 114.
Cenj. občiustvu priporočam svetovno
znane šivnlne stroje
GfOTZNER
v v=eh opremab za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posa:nezne dele, olje, igle
za vse sisteme. Edino le pri
JOStP PETELIN C,
IitJUBIiJfl^H. Stf. Petra nasip 7.
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevijarje, sedlarje, gumb', žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Gene najnižje.
Prvovrstna Puch kolesa
pnevmatiko in drooe potrebščine Kupile najceneje pri tvrdki
IGN. VOH,
Lfubljjana, Sodna ulica štev. 7.
Jadranska Banka a. d. v Beogradu naznanja, da izplačuje vsled sklepa občnega zbora z dne 27. maja 1922 za leto 1921.
v znesku Din 12'— za delniški kupon št. 16.
Kupone unovčujejo pričenši z dnem 10. junija 1922 Jadranska Banka v Beogradu in njene podružnice v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Herceg-novome, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Sibeniku in Zagrebu; Jadranska Banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju, v Opatiji in Zadru; Banka i Stediona za Primorje na Sušaku in njene podružnice na Reki in v Bakru.
Ljubljana, 31. maja 1922.
Ravnateljstvo.
Redka prilika!
Redka prilika!
V Belokrajini, občina Podzemelj je poceni na prodaj
pp lepo posestvo
obstoječe iz nove enonadstropne hiše s hlevom in kletjo v njej, podom ter z okrog 7 oralov zemlje (okoli hiše), zasajene deloma s sadnim drevjem, dalje 3 obdelane njive in 3 stelniki. Hiša se nahaja 300 m od Kolpe in tri četrt ure od postaje Gradac ter je sposobna za vsako obrt. — Kupci se naj radi posprave prve košnje čim prej javijo
pri:
Iv. Malešiču mi., trgovcu v Metliki.
kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah
tvrdka Vtfeissbacher
lesna industrija, parna žaga in :-:	tovarna žaluzij.	:-:
Ljubljana Dunajska cesta št. 66
Glavno zastopstvo:
O- Žužek
Ljubljana, Sodna ulica štev. U
Telefon interurb. 461
nudi od najmanjše 4-cilindrske 6|15 HP do 12-cilindrske 60 HP tipe svetovnoznane osebne avtomobile.
Tovorni avtomobili istih znamk od 1—5 ton.
V nakupu kot obratu najcenejši!

ESJ
m
si.
minsinuia
EKSPORT
EKSPORT.
Veletrgovina haloških vin.
a	Vinko Stoklas,
H	Sv. Andral v Halozah, ielez. poslala Ptu|
ffl	priporoča svojo bogato zalogo namiznega, kara	kor sortiranega vina, iz haloških in ljutomer-W	skih goric, posebno pa garantirano pristna mali	Sna vina. Solidna dobava po ugodnih cenah. V ;H1	sredini vinogradov. — Cene brezkonkurenčne.
II d m
n
m
□□□
Najboljši škrilj jugoslovanskega proizvoda
„SALONIT"
izdelan iz znanega cementa znamke SALONA od tvrdke SPLIT, dion. društvo za cement portland. — Najboljše in najcenejše sredstvo za pokrivanje streh.
Glavna zaloga: OBNOVA gradbena družba z o. z. v Ljubljani.

d. d. d LJUBLJHHI
remeini zatsod m premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenfski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog
ii zavod za premen l j. v Ljubljani Miklošičeva cesta 151
Naslov:
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškere y Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani.