CEUE CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 27. OKTOBRA 1993 ŠT. 37, 38, LETO XXVII GOL PRED LOV NA DOLGA ROKA SODNICO_______ ŠTUDENTSKE DUŠE SVETNIKA COMET NA SKD NAS HOČE UNIVERZAM SLOVENSKEM PRODATI KVALITETNE NEBU HRVATOM KADRE HITROST UBIJA VOZI PREVIDNO •to: LucaS ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA NA UNIVERZI OZIROMA NJENA VLADA HOČE UZAKONITI SVOJ MONOPOL. ČE JI TO USPE, BO SLOVENIJA DOBILA ŠE ENO, TOKRAT KOMEDIJANTSKO VLADO. Lovci na študentske duše so predlagali Zakon o Skupnosti študentov, po katerem naj bi se SOU prelevil v Skupnost študentov in po tem zakonu postal edina študentska organizacija in oblast, ki naj bi kontrolirala vso študentsko populacijo v vseh krajih Slovenije. O študentskih vladarjih in podložnikih. V proceduri slovenskega parlamenta se je pojavil »Predlog zakona o skupnosti študentov (Poročevalec DZ št. 29 z dne 16. 9.1993) in bil na prvi obravnavi v državnem zboru sprejet kot predlog brez pripomb. V njem so predlagane same lepe ideje in na prvi pogled gre za globalno ureditev študentskega vprašanja. A samo na prvi pogled, saj je kot ponavadi »hudič v podrobnostih«. Preden si jih ogledamo, je potrebno videti dejansko stanje na tem področju. V okviru obeh univerz obstajata tako imenovani študentski organizaciji univerze - ŠOU, ki sta po svoji ustavi univerzalno usmerjeni in se deklarirata kot predstavnici vseh študentov na podlagi instituta avtomatičnega članstva. ŠOU deluje in se obnaša, kot država v državi, saj ima svojo vlado in parlament. Kot argument za takšno zasnovo služijo neposredne in tajne volitve študentskih predstavnikov v navedeni parlament, ki pa se jih udeleži največ deset odstotkov vseh študentov. Na podlagi teh dveh kriterijev si ŠOU lasti vso pravico in monopol edinega predstavnika študentskih interesov. Delovanje ŠOU ni sporno, dokler je le ena od študentskih organizacij. Popolnoma nekaj drugega je poizkus te organizacije, vzpostaviti monopol nad študentskimi zad-vami. Takšnemu uzakonjenemu, prisilnemu in oblastnemu ŠOU bo nasprotovalo vedno več študentov, saj gre za samozvano organizacijo, ki nima niti enega člana. Študenti bodo pač vedno razmišljali s svojo glavo. O akademski svobodi Poleg ŠOU obstajajo tudi druge študentske organizacije, ki ne silijo v ospredje in parcialno izvajajo interesne dejavnosti na področju športa, kulture ter ostalih aktivnosti. Obstajajo tudi študentske organizacije, ki povezujejo študente v lokalnih skupnostih. Vse te delujejo na principu svobode združevanja, kar pomeni, da se študenti prostovoljno in samoiniciativno včlanjujejo vanje. Jutri pa se bodo na podlagi famoznega 5. člena predlaganega zakona, vse študentske organizacije preko noči znašle podrejene ŠOU. Zbogom akademska svoboda. Tako so se na eni strani znašli tisti, ki se ne ukvarjajo samo z politiko ampak z interesnimi dejavnostmi, ki jih ne vsiljujejo nikomer. Po 6. členu predlaganega zakona jim bo ŠOU določil kaj naj sploh delajo. Na drugi strani pa je številčno manjši a zato glasnejši del študentske populacije, ki ima svoj vrh v študentski vladi ŠOU. Ta želi na vsak način vladati vsem študentom. Ker tega ne more doseči preko svobodnega združevanja študentov, namerava to doseči z zakonom, ki naj bi jo ustoličil. S tem bo vsem študentom jasno povedala: »Vi ste naši podložniki in mi smo gospodarji vaših duš.« Tipično za zasnovo tega zakona je, da se prične zgodovinam letom 1951. Resnici na ljubo se je zgodovina študentskega organiziranja na naših tleh pričela z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani. Takratna organiziranost morda ni bila tako nakičena z raznimi študentskimi vladami, vendar je bila kljub vsemu demokratična. Obstajale so študentske organizacije, organizirane kot društva, ki so med seboj sodelovale in tekmovale na volitvah, v predstavniško telo študentov na univerzi. Društva so bila organizirana na podlagi prostovoljnega včlanjevanja študentov. Na svobodnih in tajnih volitvah so študenti izmed študentskih organizacij volili tiste, ki so jim najbolj zaupali. S tem je bil vzpostavljen demokratičen način za zastopanje študentskih interesov, v katerem ni bila nobena študentska organizacija diskriminirana, zato je bil odprt prostor za demokratičen razvoj. rrmmmn j erT m IM J»1 filllll Vrnitev v socializem Z obdobje po letu 1947 je velika demagogija trditev, ki so si jo privoščili sestavljale! zakona o enakopravnem partnerstvu študentov, saj so bile vse povojne oblike organiziranja študentov pod absolutno kontrolo partije za katero so kontrolirale študentsko populacijo. Tedanja skupnost študentov je bila samo podaljšana roka partije, ki je bdela nad uresničevanjem partijskega programa v študentskih vrstah. Vsa zgodovina študentskega organiziranja po drugi svetovni vojni pri nas dokazuje samo totalitarnost te organiziranosti. Nacionalna nesreča je, da se takšen totalitarizem predvideva tudi z vzpostavitvijo nove študentske skupnosti. Predlagatelji zakona so v poglavju »obstoječe stanje« obšli vse ostale prostovoljne oblike združevanja študentov, se osredotočili na dejavnosti ŠOU in istočasno stlačili vso študentsko populacijo vanj. Cilji, ki so navedeni v tem poglavju vsekakor niso sporni, še kako sporen pa je predlagani način. Pri tem je potrebno opozoriti predvsem na naslednje. Lov na študentske organizacije Zastavlja se vprašanje ali se predlagatelji in slovenski parlament sploh zavedajo, kaj je temeljni cilj tega zakona. Verjetno ne, saj si je težko zamisliti, da so predlagali takšen zakon, ki bi preprečil delovanje (pod pogojem da bi bil sprejet) vseh ostalih študentskih organizacij. Cilj zakona je v uzakonitvi ŠOU s čimer bi dejansko in pravno onemogočili delovanje ostalim študentskim organizacijam, ki že delujejo ter tudi tistim, ki bi se v prihodnosti še ustanovile. Zaradi preprostega dejstva, ker je samo Skupnost študentov definira- NOVf Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA i „ Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure 107,8 Mhz ixi3QBA Wrž: Najstarejši zasebni in nadstrankarski slovenski politično- informativni časopis Lastnik in glavni urednik Janez Sever Urejujejo: Franc Furland, Vasja Ocvirk, Ksenija Lekič in LucaS Celostna podoba: mag. Jože Domjan Oblikovanje: mag. Mojca Cerjak Računalniška predloga: dr. Borut Jereb Tajnica v uredništvu: Cveta Mastnak Izdaja PREŠE d.o.o., Aškerčeva 15, 63000 Celje Trženje: SOK d. o. o., Aškerčeva 15, 63000 Celje, in agencije Tiska družbeno podjetje DELO - TISK ČASOPISOV IN REVIJ p.o. Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel.: 063/441-606 in 441-215, faks 063/ 25-849 in 26-903 Žiro račun pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455 Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenju Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov Čez poletje izhaja vsako drugo sredo Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 240 DIN, Avstrija 42 AST Nemčija 5 DEM, Švica 5 SRF, ZDA in Kanada 5 USA, Švedska 20 SEK, Avstralija 6 AUD, Italija 1.200 LIT na, kot študentska organizacija. S sprejemom takšnega zakona, ki ne pozna besede pluralizem, bo v prvi vrsti prizadeta velika večina študentov, po drugi strani pa bo s takšno organizacijo, ki bo pokrivala praktično vso Slovenijo izredno lahko manipulirati. Zato ni odveč opozoriti nacionalne mladinske organizacije in podmladke političnih strank, da se bo ŠOU lahko tudi njim vmešaval v delovanje, saj je v 5. členu predloga navedenega zakona določeno: »Z akti študentske organizacije se določi organiziranost in delovanje študentov na visokošolskih zavodih oziroma na univerzi ali skupnosti visokošolskih zavodov in delovanje teritorialnih oblik povezovanja študentov ter drugih oblik interesnega povezovanja študentov.« To je potrebno razumeti v povezavi z avtomatičnim članstvom vseh študentov v ŠPU. Samo kot zanimivost; celo državljanstvu se je možno odpovedati, članstvu v ŠOU pa ne. Nočemo biti društvo, hočemo biti oblast Statusna opredelitev študentske organizacije ni problematična, saj lahko že deset študentov brez problema ustanovi društvo, če se zato prostovoljno odločijo. Več študentskih organizacij se lahko prav tako prostovoljno poveže v zvezo društev, če se zato prostovoljno odločijo. Več študentskih organizacij se laho prav tako prostovoljno poveže v zvezo društev, s čimer je problem na formalnem nivoju rešen. Takšna organizacija bi bila primerna tudi za ŠOU, ki pa nanjo ne pristaja kajti za društvo je potrebno imeti člane, ki jih ŠOU nima in se zato ne more registrirati. Študentske organizacije, ki temeljijo na konceptu svobodnega včlanjevanja študentov lahko zastopajo samo svoje člane, ne morejo pa zastopati vseh študentov. Posledica je v tem, da je demagogija razkrita, saj se izkaže resnica, ki odseva v številu članov. V tem primeru je študentska skupnost možna samo kot skupna asociacija različnih študentskih organizacij. Naslednji problem je v protiustavnosti predlaganega zakona. Skupnost študentov bo imela monopol nad študenti, na podlagi tega zakona, ki bo posredno omogočil avtomatično članstvo. Ali se predlagatelji zavedajo, da bo s tem vsak študent prisilno postal član skupnosti, in da je to relikt pretekle dobe, ki ga je pri nas uvedel sistem socialističnega samoupravljanja, saj sta takšno članstvo poznali SZDL in ZSMS. Ustava RS je v svojem 42. členu jasna, ko pravi: »Vsak ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi«. Gre za to, da te nobena organizacija ne more šteti za svojega člana, če ji sam prostovoljno ne pristopiš. Če kakšna organizacija šteje za svojega člana, kogar koli na podlagi določenega statusa, ko to počne ŠOU, krši njegovo pravico do svobodnega združevanja in je zato protiustavna. Skladno s tem je tudi zakon, ki omogoča kršitev te pravice, protiustavne. Zbogom Evropa, stara častitljiva gospa, ki ve in zna. V listini pravic mladine, ki so jo sprejeli organi Evropske skupnosti so v 14. členu določene, posebne pravice mladih, ki si sami izbirajo lastno obliko organiziranja, ustvarjajo mesta, kjer se lahko izražajo in učijo o demokraciji ter sodelujejo na osnovi enakopravnosti pri razvoju politike, ki jih zadeva... Te pravice se lahko uresničujejo preko mladinskih organizacij, kamor sodijo tudi študentske, in za vse te organizacije je temeljna predpostavka, da so utemeljene na pravici do svobode združevanja mladih. Poleg tega je samo po sebi umevno, da obstaja več organizacij, vendar tega nihče ni zapisal, saj mu še na pamet ni prišlo, da obstaja kje v Evropi kakšna »demokratična« država v kateri hočejo vse študente prisilno včlaniti v eno organizacijo. Janez Vodnar BREZ DLAKE NA JEZIKU BRANKO PAVLINA, DIPL. ING. STROJNIŠTVA, ROJEN 1950 V CELJU. PO KONČANEM ŠTUDIJU SE JE ZAPOSLIL V KONUSU. NAJPREJ V RAZVOJNEM ODDELKU, ZATEM V KOMERCIALI TEHNIČNIH IZDELKOV. PO DEVETIH LETIH, 1985 JE MENJAL SLUŽBO IN SE ZAPOSLIL V COMETU. ZDAJ JE DIREKTOR HOLDINGA. NA VISOKI EKONOMSKI ŠOLI UNIVERZE V MARIBORU ZAKLJUČUJE PODIPLOMSKI ŠTUDIJ IN PRIPRAVLJA MAGISTERIJ. LETOS JE BIL PROMOVIRAN V »MENEDŽERJA LETA«. ŽIVI V KONJICAH IN JE OČE DVEH OTROK. HČERKA ŠTUDIRA EKONOMIJO, SIN JE DIJAK SREDNJE ŠOLE ZA RAČUNALNIŠTVO. BRANKO PAVLINA, MENEDŽER LETA: SLOVENIJI PRIMANJKUJE IDEJ, KAJTI ZA DOBRO IDEJO IN PROGRAM SE NA KONCU VEDNO NAJDE DENAR. PREMALO SMO IZOBRAZILI IN VZGOJILI STROKOVNJAKE, DA BI TEŽJE PROBLEME ZNALI REŠEVATI NA VIŠJI RAVNI, KOT JIH REŠUJEMO DANES. ŽIVETI ČEZ MOŽNOSTI JE SILA VPRAŠLJIVO. NA GLAVO PREBIVALCA NAJ BI PRIPADLO OKROG 6.000 DOLARJEV DOHODKA, ŽELELI PA BI ŽIVETI IN SE SPOGLEDOVATI Z DRŽAVAMI, KJER IMAJO 15 IN VEČ TISOČ DOLARJEV NARODNEGA DOHODKA, IMETI ENAKE PRAVICE, ENAKO ZDRAVSTVO, ENAKO ŠOLSTVO IN JAVNO PORABO. DOLGO SEM BIL PREPRIČAN, KAKO JE VSAK IZMED SLOVENCEV TOLIKO MATEMATIKA, DA BI UVIDEL, KAKO SE TA RAČUN NE IZIDE... Inženir Branko Pavlin nedvomno sodi v tisto generacijo strokovnjakov, ki je v neverjetno kratkem času in težkih gospodarskih razmerah uspela v Konjice vgraditi sodobno industrijo, izšolati delavce in Konjice po narodnem dohodku potisniti v sam slovenski vrh. Začetni uspehi peščice oblikovalcev gospodarskega razvoja Slovenskih Konjic so bili tedaj tako osupljivi, da so se državi In republiki risali na meji verjetnega. Morebiti je bil prav to vzrok, da je tedanja oblast po sili razmer izziv sprejela za svoj in na tamkajšnje dogodke gledata s praznično naklonjenostjo ... »Ne,« zanika gospod B. Pavlin. »Konjicam ni bilo nič podarjenega, niti ni bila oblast v državi ali republiki nam v Slovenskih Konjicah bolj naklonjena. Šlo je enostavno za to, da se je v Konjicah okrog Konusa in Kostro-ja, v Zrečah pa v Uniorju in Cometu na pravem mestu znašla skupina strokovnjakov, ki je s pametnim kadrovanjem in predvsem oblikovanjem razvojnih programov vnesla nov veter v tedanje razmere.« Pogoji so bili vendar vnaprej določeni in uokvirjeni v tedaj zacementirane »perspektivne razvojne programe«... »Znano je, da smo Slovenci po svoje krojili naš razvoj in položaj v državi, regije v republiki in občine v regijah. Država potrebuje spodbude in tovrstne primere. Razlago je iskati v spletu okoliščin, da se je v Konjicah oblikovalo več centrov in vsled tega naraščal tekmovalni duh in ob istem času tudi v Zrečah. Šlo je torej za neke vrste tekmovanje sposobnosti in stroke znotraj posameznih delovnih organizacij in njihovem boju za trg, med delovnimi organizacijami kraja in delovnimi organizacijami dveh krajev. V našem primeru med Konjicami in Zrečami.Ta zdrav tekmovalni duh je oba kraja vlekel naprej...« Žal so poznejši dogodki pokazali, da vsi programi razvoja niso bili za vsakdanjo rabo, dasiravno so bili ovešeni z najvišjim državnim bliščem... »Verjetno imate v mislih ali namigujete na državna in druga priznanja? Trdno sem prepričan, da so bila vsa priznanja upravičena, celo trikrat preverjana in argumentirana. Ne gre pozabiti, da so bila tovrstna priznanja podeljevana na osnovi večletnega in nenehnega napredka. Po mojem mnenju je bilo priznanj celo premalo, kajti narejenega je bilo veliko, nagajanj tudi, delalo se je z maksimalnimi napori, če hočete tudi udarniško... Ne, po moje je bila napaka v tem, da so nekateri neomajno zaupali in svoje potenciale gradili samo za jugoslovanski trg. In ko se je ta sesul, se je sesula tudi njihova ekonomija.« Zanimivo je, da to ni primer Zreč. »To ni naključje, temveč je vzrok v tem, da sta tako Unior kot Comet v svojem razvoju že zdavnaj prej prerasla potrebe države, torej sta si morala poiskati zunanja tržišča. S pametno politiko sta se odločila za trd boj na zahodnem, zahtevnejšem trgu.« In tako so danes Zreče edini kraj v državi, katerega industrija zaposluje več ljudi, kot je prebivalcev. »Da. In med redkimi industrijskimi kraji, katerih gospodarstvo ni v bankrotu. Torej kraj, kjer narodni do- hodek predstavlja raven, ki je mnogo višja od slovenskega povprečja.« Biti menedžer ali pogrebnik Če ostanemo v Zrečah, je po svoje zanimivo, da Comet ni bil nikoli v svoji zgodovini medijsko toliko zanimiv kot sosed... »To je odvisno od osebnosti, načina vodenja. Comet je bil skozi vso zgodovino voden zelo preudarno, s pametno poslovno politiko, kar je vzrok za sedanje stanje, ki je relativno ugodno. Če se primerjamo z drugimi, poslujemo dobro, če pa z Evropo, ti rezultati niso več tolikšni, da bi bili izjemni.« Unior se je odločal za velike projekte... »Comet ni nikoli vlagal izven svojih zmožnosti, temveč se razvijal le na osnovi in s pomočjo novih programov in novih tržišč. Zato je danes naša zadolžitev relativno nizka, kar nam omogoča, da poslujemo brez izgube, brez tistih težav, ki so botrovale drugim, ker so se zaradi nerealne cene kreditov zadolževali preko vseh razumnih mej.« Vedno ste trdili, da sta dve tovarni z isto proizvodnjo že za območje nekdanje Jugoslavije preveč, kaj šele za potrebe Slovenije... »Zato naš proizvodni program obsega izredno široko in pestro npaleto izdelkov, ki se uporabljajo v vseh fazah obdelave materialov v industriji in široki porabi. V primerjavi z drugimi, ki so živeli le s proizvodnjo industrijske opreme in še to na račun jugoslovanskih potreb, smo po razpadu tega trga ostali na nogah. Mi smo bili že na tujem trgu in že pred sprejetjem Zakona o podjetjih poslovali na osnovi profitnih centrov.« Nekoč ste rekli, da mora sodobno podjetje imeti poleg vseh drugih lastnosti tudi vizijo... »To ni želja, temveč nuja in poslovodni delavec poseben čut ter sposobnost, da predvidi, kaj lahko pričakuje, čeprav gradi lastni razvoj...« Slovenija ima zdaj zaradi tega težave. »Nas kot državo pesti več težav, ena je prav gotovo v tem, da prepočasi sprejemamo potrebno zakonodajo. V tej fazi bi morali razviti, če nam v resnici želijo pomagati, več vlagati v Slovenijo. K nam prenesti različne programe, ki bi pospešili gospodarski razvoj. Ta rešitev je seveda kratkoročna in za nas ne preveč darežljiva. Toda voz bi se premaknil in potegnil za sabo tudi tiste, ki že nekaj časa stojijo na mrtvi točki ali celo počasi drsijo navzdol.« Vi ste bili v teh Izjemno težkih gospodarskih razmerah promovirani v »menedžerja leta«. To je veliko priznanje in spodbuda... »Po moje gre za priznanje, da smo na pravi poti, da se uspevamo kosati z bolj razvitimi in onimi, ki niso v takšnih težavah, kot smo jim priča v naši državi. Vendar ponavljam, mi smo že dolgo na tujih tržiščih, v tujini imamo celo vrsto podjetij. Od trgovskih do proizvodnih, tako na Vzhodu kot na Zahodu. Danes imaš samo dve možnosti: ali si menedžer ali grobar...« Brez pomoči države no bo šlo Kolikšna je dejanska pomoč države v teh kritičnih časih? »Trdim, da preveč govorimo le o težavah, se prepiramo in zapravljamo čas ter energijo. Če se Slovenci ne zedinimo o tem, kako in kam v gospodarstvu in razvojnem smislu naprej, nas nihče več ne bo rešil. Nekaj razbremenitev našega osiromašenega gospodarstva je zaznati, vendar je vprašanje, ali je to dovolj, kar je država doslej vložila. Po drugi strani je iluzija, da bi samo majhna podjetja lahko pognala nov ciklus razvoja. Povezava majhnih v kapitalsko povezane družine podjetij, v katerih bi prišlo do koncentracije kapitala in decentralizacijo upravljanja in vodenja, na čelu teh sistemov pa ljudje z jasno predstavo razvoja, so se v svetu potrdila. Podjetja, ki so danes še nad vodo, ne bodo dolgo več zmogla bremen, če jim ne bo ostal ali dan kapital za zahtevnejše tehnologije, za sodobno opremo...« Oprostite, slišati je, da nameravate del proizvodnje preseliti v tujino, kjer je delo cenejše, medtem ko Slovenija doživlja pomoč v obliki priseljevanja tujih starih programov, ker je naš delavec po usposobljenosti najcenejša delovna sila v Evropi... »Drži, mi imamo proizvodnjo tudi v tujini in točne podatke o tem, kolikšna je cena dela. V svetu je recesija, zato se tudi razviti povezujejo, imamo Evropsko skupnost, Severnoameriško zvezo, zvezo okrog Japonske, vsi želijo zaščititi svojo industrijo. Kje je potem naša možnost? Po moje samo v povezovanju na ekonomskih osnovah. Če nekdo oznanja, da se začenjajo boljši časi, pada pa nam proizvodnja, pada izvoz, uvoz je večji od izvoza, narašča nezaposlenost, novi lastniki podjetij bodo zahtevali plemenitenje kapitala, pozitivno poslovanje in dobiček, torej nov val nezaposlenih, je to zamegljevanje resnice. Po moje bi morali zadeve točno opredeliti, priti z jasno sliko in konceptom ter lepo povedati, kako in kaj - do kdaj. Žal si tega ne upamo ali ne vemo.« Kako vidite možnost uspešnega vodenja podjetja oziroma družine podjetij? »Za to je potreben dober kader, ki mora imeti prirojeno sposobnost, znanje in pridobivati znanja skozi daljša obdobja, ne samo v šolo ter mu dati priložnost, da se dokaže. V Sloveniji imajo dosti mladih, talentiranih kadrov, ki jim je treba dati samo določene izkušnje skozi prakso in prenosom znanja na konkretnih primerih, jih postaviti pred odgovornost, Človeški potencial je danes največje bogastvo, ki ga Slovenija premore.« Janez Sever Foto: LucaS ZA HUMANISTIČNO MISLECE LJUDI REDNI LETNI KONVENT SVETEGA FORTUNATA V ROGAŠKI SLATINI Minulo soboto so v Zdravilišču Rogaška Slatina pripravili redni letni konvent in svečanost slovenskega reda Svetega Fortunata, ki je nadnacionalno, rasno, versko in politično nevtralno združenje humanistično mislečih ljudi. Red nadaljuje idejno zapuščino Venantiusa Honori-usa Clementianusa Fortuna-tusa (rojen 555 pri Trevisu v Italiji, umrl leta 600 v Poiti-ersu v Franciji), ki je od leta 567 do 600 živel v Poitiersu, deloval kot škof in vodil redovniško skupnost. Bogato duhovno izročilo njegovega delovanja nadaljuje Red Sv. Fortunata, ki je bil sicer nekaj desetletij pozabljen, ga je ponovno leta 1901 oživil arhitekt in pisatelj Prosper Montagne. Od leta 1979 je Red Sv. Fortunata mednarodno registrirano društvo s sedežem v Mainzu (Nemčija) z vsemi pravnimi sposobnostmi in domicilom. Red deluje s svojimi šestimi provincami v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Sloveniji, na Madžarskem in na Hrvaškem, poleg tega pa še v šestindvajsetih evropskih in izvenevropskih državah. Deluje tudi kot posvetovalni član Ekonomsko socialnega sveta Združenih narodov (ECOSOB). Glavni namen in cilj delovanja Reda Sv. Fortunata sta IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA LJUDI. Pred tremi leti je Red Sv. Fortunata priznanje Maison de Oualite podelil tudi Zdravilišču Rogaška Slatina, tokrat pa je priznanje Recherc-he de la Oualite podelil akademiku prof. dr. Francetu Berniku, predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Svečanosti se je udeležil tudi predsednik države Republike Slovenije Milan Kučan z ženo Štefko. FOTO ATELJE ZORIN SLIKE: JOŽE HANŽEL DR. LUDVIK TOPLAK, NOVI REKTOR MARIBORSKE UNIVERZE: »KVALITETA IZOBRAŽEVANJA NA MARIBORSKI UNIVERZI JE POSEBNEGA POMENA ZA RAZVOJ CELOTNEGA ŠTAJERSKEGA GOSPODARSTVA« Dr. Ludvika Toplaka poznamo v zadnjem času predvsem po številnih pobudah, ki jih je kot poslanec SLS predstavljal v skupščini. Poznamo pa ga tudi kot enega izmed najbolj zaslužnih za nadaljevanje gradnje za Štajersko vitalne avtoceste. Napisal je zakon o izgradnji avtoceste Koper - Lendava, ki je bil v skupščini tudi sprejet. Po novem pa ga bomo srečevali predvsem kot rektorja Univerze v Mariboru. V kakšnem stanju se nahaja visokošolsko izobraževanje v trenutku, ko nastopate kot rektor? »Organizacijsko gledano je Univerza še vedno urejena po Zakonu o usmerjenem izobraževanju, ki je bil izvedbeni zakon k Zakonu o združenem delu. Tako imenovan koncept integralnega samoupravljanja je poskušal na področju izobraževanja in Univerze vzpostaviti poseben sistem, kot v gospodarstvu. Torej, po načelu: temeljne organizacije se združujejo v delovne organizacije, te pa v sestavljeno organizacijo. Na področju visokega šolstva je imela univerza status sozda, fakulteta status delovne organizacije, oddelek na fakulteti pa status tozda. Medtem ko je na področju gospodarstva in javnih zavodov takšna ureditev že preteklost, smo na področju visokošolskega izobraževanja še vedno vpeti v sistem usmerjenega izobraževanja, ki seveda predstavlja preživeli izobraževalni model.« Kaj je vzrok temu? »Razlogov je več. Verjetno je vzrok tudi v tem, da gre na univerzi za zelo zapleten sistem ureditve. Osnovno vprašanje, ki ostaja, pa je: Ali je Univerza kot sozd asociacija, v katero se združujejo delovne organizacije in tozdi, oziroma fakultete z njihovimi oddelki, ali pa je Univerza institucija, ki se deli na fakultete. Gre za vprašanje, ali je Univerza najvišja znanstvena in pedagoška institucija, ki se deli na fakultete ali pa se, obratno, fakultete združujejo v Univerzo. V Evropi prevladuje prvi model, pri nas pa se le s težavo uveljavlja.« Koliko časa bo zahtevala reorganizacija? »V predlogu Zakona o združenem delu so ti problemi več ali manj urejeni. Pričakujem, da bo zakon sprejet v roku enega meseca, ustrezna prilagoditev pa bo terjala šest mesecev.« Del vzhodnonemških šolnikov se po združitvi Nemčij in preobrazbi šolskega sistema pritožuje nad preveliko ohlapnostjo visokošolskih programov In s tem tudi zmanjšano kakovostjo izobraževanja. Ali obstaja nevarnost, da se kaj podobnega zgodi tudi pri nas? »Tega podatka sicer ne poznam, menim pa, da za kaj takšnega pri nas ni nikakršnih pogojev. Možno je, da se v bivši vzhodni Nemčiji profesorji pritožujejo. Vemo, da so bile tehnične vede v NDR dokaj razvite, kot primer lah- ko vzamemo znano in cenjeno vzhodnonemško optiko, na področju družbenih ved pa niso bili ravno uspešni. Tako je možno, da ta trditev za eno področje velja, za drugo pa ne. Pri nas ni bojazni, saj striktno delamo na tem, da obdržimo kontinuiteto razvoja in hkrati zaostrimo kvaliteto. V vzhodni Nemčiji je zaradi izrazite politične angažiranosti in sodelovanja z obveščevalno službo veliko univerzitetnih profesorjev izgubilo službo. Zato je možno, da je na posameznih področjih čutiti pomanjkanje kadrov.« Študij in socialne razmere Spričo upadanja življenjske ravni si danes visoko- imeti vzajemno evropsko priznane habilitacije, študentje pa seveda morajo obvladati vsaj enega izmed svetovnih jezikov.« Univerza je pomembna za razvoj Štajerske Govorite o Ljubljani In Mariboru. Bi nemara lahko pojasnili še vlogo mariborske univerze v razvoju Štajerske? »Osebno sem se vedno zavzemal za konkurenco na vseh področjih. Menim, da ni pomembna velikost fakultete, temveč tekmovalni duh. Zato je prav, da imamo dve univerzi, ki tekmujeta med sabo. Mariborska univerza pa ima poseben pomen za razvoj celotnega štajerskega gospodarstva. Zavzemali smo se tudi za policentrizem, zato smo organizirali razne študijske centre izven Maribora, še zlasti za študij ob delu. Zdaj je treba gledati zlasti na kvaliteto in mislim, da lahko mariborska univerza veliko prispeva k razvoju gospodarstva na štajerskem. Vnaprej se bomo še bolj trudili za večjo povezavo med, kot temu rečemo, teorijo in prakso, točneje, za prenos znanja iz univerz in inštitutov v gospodarstvo s pomočjo razvojno aplikativnih programov.« Ko govorimo o Štajerski, ne moremo mimo štajerskega foruma. »Osebno sem mnenja, daje Štajerski forum lahko koristen regionalni lobi. Toda lobi ni politična stranka, temveč združenje ljudi iz različnih političnih strank, ki imajo nek skupen interes. Eden izmed takšnih skupnih interesov je tudi pomen izgradnje avtoceste.« Kaj pa menite o političnem povezovanju na regionalni osnovi? Recimo, da se pojavi stranka, ki bi politično orientacijo iskala v pripadnosti štajerskim Interesom? »Mislim, da je to umetno navržen fenomen, z namenom, da bi se Slovenijo politično razbilo. Razumem regionalne lobije, ki so nestrankarski in imajo konkretne cilje, večinoma gospodarske, ekološke... cilj je lahko tudi razvoj univerze, gradnja bolnišnice. Ne more pa imeti za cilj uveljavitev neke politične stranke ali političnega prepričanja.« Kako pa ste zadovoljni z razvojem gradnje avtoceste? »Pred dvema letoma sem napisal predlog zakona o gradnji avtoceste Koper - Lendava, pred letom in pol pa je bil v parlamentu izglasovan. Dejal bi, da vlada zakon v veliki meri akceptira, razen enega inštrumentarija, ki sem ga v predlogu zahteval- nadzorni mehanizem v izvedbeni fazi, namreč. V zahodnih državah so največje finančne afere povezane prav z gradnjo avtocest. Tu se obračajo veliki denarji, praviloma pa gre za Ad hoc projekte. V našem primeru je vgrajeno premalo kontrolnega inštrumentarija, saj gre za trošenje javnega denarja, ki mora torej biti pod javnim nadzorom.« Če se vrneva na vašo zdajšnjo zadolžitev: Kakšni so vaši cilji v času rektor-stva? »Najprej si bom prizadeval za kontinuiteto razvoja obstoječih institucij in programov. Kot drugo si bom prizadeval dvigniti ugled in ime Univerze v prostoru. Ugled in dobro ime je v interesu tako profesorjev kot študentov, ki se bodo kasneje z večjim ali manjšim ponosom izkazovali v praksi. Da bomo to dosegli, moramo skrbeti za kvaliteten kader sposobnih in delavolj-nih študentov ter za strokovno usposobljen, znanstveno dokazan in pedagoško razgledan profesorski kader. Študente je treba tudi v čim večji meri vključevati v raziskovalno delo, še zlasti na aplikativnem področju.* Vasja Ocvirk šolskega študija ne more več privoščiti vsak. Kaj storiti, da bi lahko omogočili študij, recimo, otroku revnega kmeta s Kozjanskega ali delavca v Železarni štore? »To je dobro vprašanje. Spominjam se, da smo še kot študentje na višji šoli v Mariboru zapisali v list Katedra tale stavek: 'Življenjski stroški študenta v Mariboru znašajo 16.000 dinarjev. Kako naj to zmore navaden delavec ali kmet?’ Kot posledica tega je nastopila velika politična diskusija, v kateri je prišlo tudi do vprašanja, ali v socializmu sploh smemo uporabljati pojme delavec in kmet ter ali sploh smemo delati ankete socialnega porekla študentov. Vidite, torej, da gre že za staro vprašanje. V kasnejših anketah smo ugotavljali permanenten primanjkljaj študentov iz delavskih in kmečkih družin. Še posebej pa je to aktualno v zadnjem letu, predvsem zaradi umetno in nekorektno prepotenciranega t. i. katastrskega dohodka kmetov, zaradi katerega je mnogo kmečkih otrok izgubilo štipendije.« Svojevrsten paradoks, torej. Nadarjen učenec ostane po srednji šoli brez Izobrazbe... »Menim, da sta za študij na univerzi potrebna nadarjenost in pridnost hkrati. Zato se bomo še naprej zavzemali, da se zagotovijo štipendije vsem nadarjenim in študija voljnim. Potrebno bo tudi urediti ugodnosti glede prevoza študentov iz odročnih krajev. Predvsem pa bo potrebno dvigniti kakovost izobraževanja in zaostriti merila, tako za profesorje kot tudi za študente. Našim študentom želimo tudi omogočiti prehod iz ene univerze na drugo. Tako bo lahko študent končal eno leto v Mariboru, drugo v Ljubljani, tretje pa nekje v Nemčiji in imel vse izpite priznane. Zato moramo imeti usklajene študijske programe, profesorji morajo LB Splošna banka Celje V komisijski prodaji na novo ponujamo: ZAKLADNE MENICE IN ZAKLADNE ZAPISE REPUBLIKE SLOVENIJE Pogoji zakladnih menic so: - letna obrestna mera 8,5% - rok dospelosti: 17. marec 1994 - nominirane v SIT ali v ECU po apoenih 100.000 SIT oz. 1.000 ECU Pogoji zakladnih zapisov so: - letna obrestna mera 10%, obresti se izplačujejo vsakega 20.3. in 20. 9. v letih od 1994 do vključno 1996 - rok dospelosti: tri leta - nominirane v ECU po apoenih 1.000 ECU in 10.000 ECU Zakladne zapiše lahko kupite na blagajniških okencih ekspoziture Celje, Vodnikova 2. Ponujamo tudi enomesečne blagajniške zapise LB Splošne banke Celje z valutno klavzulo in dvodelne blagajniške zapise banke Slovenije - "dvojček". Pričakujemo vaš obisk. Z veseljem vam bomo odgovorili na vaša vprašanja v zvezi z naložbo v vrednostne papirje. tradicija, Huadiitta in zuzitoša tVTO CELJE IN FIATOVA DRUŽINA 27. oktobra STRAN 6 45-letnico največjega avtomobilskega servisa v celjski regiji AVTO CELJE d.o. je 278-članski kolektiv proslavil s še tesnejšo vezjo s FIA-T-vo družino. Na Ipavčevi v Celju so odprli nov servis in salon. Po besedah direktorja gospoda Viljema Kregarja gre za enega izmed stebrov nove programske usmeritve na osnovi izredno dobrih odnosov s partnerjem iz Italije. Otvoritve novega prodajnega salona z avtomobili iz FIAT-ove družine (lancia in alfa-romeo) so se udeležili tudi predstavniki iz Italije, občine, gospodarstva in poslovni partnerji. »Naložba nas je veljala 26 milijonov tolarjev, če ne šte- jemo stroškov za usposabljanje naših delavcev v Italiji. Z ureditvijo novega prodajnega salona (na LucaSovih posnetkih so tudi manekenke), prodajalne rezervnih delov in servisnih delavnic z vsem specialnim orodjem ter napravami prevzema AVTO CELJE obvezo, da bo kvalitetno zadovoljil potrebe celotne celjske regije in širše. ' široka paleta in visoka kvaliteta avtomobilov FIAT AUTO TORINO, ki združuje tudi LANCIO in ALFA-ROMEO, ter strokovna sposobnost naših delavcev, ki so se usposabljali v Italiji, so garant za zaupanje,« je poudaril direktor gospod Viljem Kregar. POGOVOR Z ZMAGOM JELINČIČEM, PREDSEDNIKOM SLOVENSKE NACIONALNE STRANKE Za nekatere politik, za druge blefer, predsednik stranke z zavidljivo podporo volivcev, poslanec državnega zbora, ki ga je veliko slišati tako v skupščinski dvorani kakor tudi na tiskovnih konferencah, Zmago Jelinčič, po tistem, ko so ga »odstavili« s predsedniške funkcije skupščinskega odbora za obrambo, še naprej dela »v korist slovenskega naroda«, kot pravi sam. Kako se počuti kot odstavljeni predsednik skupščinskega odbora za obrambo, nas je zanimalo najprej. med demokrati fašizma vendarle ne zagovarjajo, medtem ko drugi zelo.« Kaj se trenutno dogaja s poslanci, ki so zapustili vaš klub? »Begunci, skupina šank-politikov, so ljudje, ki so ob prihodu v parlament mislili, da so predstavniki boga na zemlji, odgovorni samim sebi. Ne gre jim za nič drugega kot prigrabiti čimveč denarja. Zagotovo še niso nikoli prejemali tako visokih plač kot jih danes. Poslanec Stanič in poslanka Logarjeva sta na primer v nasprotju z zakonom opravljala svoji funkciji v občini Ljubljana šiška, ko sta že bila v parlamentu. Ker se je v slovenski skupščini že marsikaj protizakonitega toleriralo in naredilo, se tudi »Čisto v redu. Moja razrešitev ne pomeni, da na tem področju ne bom delal naprej. Obramba Slovenije namreč ni zgolj zadolžitev predsednika odbora za obrambo, temveč dolžnost vsakega Slovenca. Danes bomo dali v javnost spisek častnikov iz Brežic, ki jih je znatno več, kot jih je bilo na prvem, in magnetogram pogovora z nekim častnikom JA, Hrvatom, iz Novega mesta, ki govori o početju svojih kolegov. To kaseto s pogovorom je imelo notranje ministrstvo več kot štiri mesece, pa ni čisto nič ukrenilo. Gospodje: Bizjak, šter in ostali se očitno držijo tistega, kar želi krščanska demokracija. Da bi se Slovenci konfederalno povezali s Hrvati.« Da ni to vendarle malce smela trditev? »Nikakor. SKD se močno povezuje s HDZ in poskuša napeljati Slovenijo v zvezo s Hrvaško kot nekakšno vojno krajino pred navalom muslimanstva in pravoslavja. Slednje podpira tudi Vatikan, če smo razumeli vatikanskega zunanjega ministra.« Zakaj ste bili resnično odstavljeni s funkcije predsednika za obrambo? »Janša me je odstavil predvsem zaradi tega, ker sem zahteval, naj se obravnava pismo častnikov v Brežicah. Pri tej zadevi je slovenska obveščevalna služba trdila, da so imeli častniki dovoljenje za prestopanje meje od ministrstva za notranje zadeve in za obrambo, s tem, da so lahko s seboj nosili osebno orožje.« Novi predsednik odbora za obrambo Jože Kopše, član SNS, je pod vašim poveljstvom? »Ne gre za poveljevanje, ampak za to, da je usmeritev vseh članov - poslancev, ki smo ostali v stranki, enaka. Poslanci, ki so odšli, so resnično na drugi strani. To se je najlepše pokazalo, ko so se pred kratkim socialdemokrati, krščanski demokrati, SLS in samostojna poslanska skupina odločili za podporo belogardizmu in s tem posredno nacifašistične koalicije Hitlerja in Musolinija.« Zakaj so ob vašem »napadu« na tovrstno početje Iz skupščinske dvorane odšli demokrati In zeleni? »Ne vem. Bralci naj si sami naredijo zaključek. Vseeno sem prepričan, da nekateri poslancema ni nič zgodilo. V našem parlamentu vendarle gre v veliki meri za pritlehne kupčije v škodo slovenskega naroda. Podobniku, ki se ima za velikega demokrata, gre vendarle samo za denar. Ljudje ga lovijo z vseh koncev in krajev, ker jim je dolžan ogromno denarja. Na primer, še zdaj ni plačal tistega pršuta, ki so ga pred volitvami jedli v skupščini.« Kaj menite o novi organizaciji veteranov? »Vsaka čast tistim borcem, ki so se resnično borili. Vendar mi gre blazno na smeh ob številu le teh. V časopisu Slovenska vojska je nekdo zapisal, da je bilo v desetdnevni vojni čez trideset tisoč borcev. Takšnih idiotizmov ni mogoče požreti, toliko najbrž ni bilo niti slovenskih partizanov koncem leta 1944. Prišli smo pač do tega, da je med veterani polno majskih hroščev. Borcev, ki smo se resnično borili, je bilo morda v celi Sloveniji okrog osemsto.« Čemu naj bi služila preimenovana Zveza slovenskih častnikov? »Takšne strokovne zveze imajo povsod po svetu. V primeru vojne se lahko iz nje črpajo strokovni kadri. To je sila pomembno, saj vemo, koliko častnikov lahko pade v prvem navalu. Tega pri nas ne upoštevajo in nočejo uporabljati. Doslej so bili v Zvezi častnikov Slovenije ljudje, ki niso na Janševi strani. Mogoče zato, ker so trenutno v Janševi vojski strojni ključavničarji s činom polkovnika.« Zakaj ste proti dvojnemu državljanstvu? »SNS je prva vložila predlog zakona o dvojnem državljanstvu. Ker je SKD zavohala, da bi jim lahko takšen zakon prinesel politične pike, so se povezali s SLS z namenom, da bodo oni to uredili. Minister za notranje zadeve se je nato začel pogovarjati samo s predstavniki SLS. Po tistem, ko so nam ukradli idejo in ko smo jih prehiteli z vložitvijo zakona, so naredili vse, da so nas na zasedanju sesuli. Na prvi prihodnji seji bo v razpravi že predlog zakona SLS, ki ni bistveno drugačen od našega. Zanimivo, da se ga oklepajo tudi vsi tisti poslanci, ki so za časa Peterletove vlade glasovali za štirideseti člen. Takrat se je Bavčar zahvalil poslancem, da so glasovali za zakon, ki je prinesel Sloveniji nekaj sto tisoč čez noč rojenih Slovencev. Kljub temu, da so prvič glasovali proti našemu zakonu, bomo zakon podprli. Želimo, da se stvar uredi, ne glede na to, katera stranka bo pobrala točke.« Zakaj ao vam porisali hišo z Davidovimi zvezdami? »Na hišo in stanovanje so mi narisali zvezde z enakim sprejem, kot je bil tisti na židovskem pokopališču. Najbrž so me risarji hoteli spomniti, da moj sin študira v Izraelu. Ludvik Klavs je na primer po novomeškem radiu govoril, da je potrebno vse Žide spraviti iz Slovenije. Andrej Jamnik je bil v nekem pismu bralcev podobnega mnenja. Policija, seveda, ne ukrepa.« Franc Furland Feroda Proizvodnja, obnova, demontaža, montaža zavornih in skiopnih elementov za vsa osebna in tovorna vozila, kmetijske in industrijske stroje. Delovni čas od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure. PAVČNIK, Zg. Hudinja 46, telMs (063) 33-710 Trenutno imamo v proizvodnem programu za osebna vozila preko dvesto različnih tipov zavornih ploščic. Vsi materiali, ki jih uporabljamo za zavore in sklopke, so brez azbesta. Kot novost pa smo uvedli brsiplotao montažo pri nas kupljenih zavornih ploščic za vse tipe osebnih vozil. Srečno vožnjo -Soroda Coljo! SKB BANKA D.D. V deželi, kjer domuje tolar, spoštujemo kovance. »Varčevanje se začne pri kovancih. Ker smo bili nekaj let brez njih, je prav, da ohranimo vrednoto in ne le vrednosti, ki jo predstavljajo. V SKB banki bomo s praznovanjem oktobrskega praznika denarja storili prvi korak k razvoju običaja spoštovanja kovancev,« ob tej akciji SKB banke poudarja vodja sektorja zaposlovanje v SKB banki Bojan Kardelj. . Kultura v svojem prvotnem namenu pomeni sajenje in negovanje dobrega. Bančne strokovnjake tudi na tem področju čaka še obilo dela. Odnos do varčevanja naj postane skupni cilj, saj samo »imeti« brez »biti« kaže duhovno mlahavost in preveliko nagnjenost k zadovoljevanju hipnih potreb. Kultura varčevanja pa pomeni preudarnost danes za vlaganje v vrednote prihodnosti. V tednu varčevanja bo torej SKB banka zopet pokazala praznično podobo. V petek, 29. oktobra, bodo poleg ličnih hranilnikov pripravili za najmlajše, bodoče stranke tudi prireditev »Lutke v Tolarjih«. Zgodba bo pripovedovala o varčevanju od nastanka zemlje do sedanjih časov. Nastopale bodo vse najbolj priljubljene lutke: Martin Krpan, Zvezdica Zaspanka, kozel Lisec, Gal, Ceferin in dinozavri. Prireditev bo potekala med 10. in 12. uro, pričela pa se bo z vožnjo starega gasilskega avtomobila od Lutkovnega gledališča do SKB banke. Dodatne informacije: Irena MU Svoljiak, SKB banka d. d., telefon: 0611 313-140. BANKE NIMAJO POSLUHA ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA, TUDI DRŽAVA, KI SE UKVARJA ZGOLJ Z REŠEVANJEM VELIKIH TEŽAV, NE VIDI PERSPEKTIV, KI SE SKRIVAJO V MANJŠIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH - VENDAR V VELENJSKEM VEPLASU KLJUB TEMU VZTRAJAJO * NA SVOJI POTI RAZVOJA CO IM Veplas Velenje, v širši javnosti znan predvsem kot proizvajalec kvalitetnih motorističnih čelad, smelo načrtuje tudi svoj nadaljnji razvoj. Z ameriškimi partnerji se dogovarjajo o proizvodnji plaščev za kolesa iz poliure-tana, s katerimi bi razširili svojo že tako precejšnjo paleto proizvodov. O načrtih in težavah, s katerimi se srečujejo pri njihovem uresničevanju, smo se pogovarjali z generalnim direktorjem dipl. ing. Francem Vedenikom, ki nam je podrobneje predstavil tudi celoten Ve-plasov proizvodni program. Čelade za vojake in motoriste »Prvi program, po katerem je Veplas v širši javnosti tudi najbolj znan, je proizvodnja čelad. Ta program se je razvil iz sodelovanja s firmo Nolan v Italiji, ki se je pričelo že leta 1976. To nam je dalo osnovo za nadaljevanje programa ne le kot kooperacijskega odno- sa z Molanom, ampak je bil naš cilj vzpostavitev lastnega razvoja in proizvodnje. To smo dosegli z razvojem kom-pozitne čelade. S temi vrhunskimi čeladami iz kompozit-nih materialov smo opremili slovensko vojsko in smo sedaj njen ekskluzivni dobavitelj,« pripoveduje Veplasov generalni direktor dipl. ing. Franc Vedenik. »Poleg tega smo razvili gasilsko čelado za slovenske gasilce, ki so jo, kot svoje osebno zaščitno sredstvo sprejeli tudi njihovi hrvaški kolegi. V svojem asortimanu imamo seveda še razne druge čelade, od npr. alpinističnih itd. V nadaljevanju želimo ta program razširiti v program celotne zaščite človeka.« »Drug naš pomemben program, s katerim segamo v svetovni vrh, so jambori za jadralne deske. Z njimi smo nekje na drugem do tretjem mestu svetovnih proizvajalcev. Vsi izdelani jambori gredo v izvoz, v celotno zahodno Evropo, največji kupec je Francija, izvažali pa smo tudi že celo v Avstralijo. Na trgu smo se obdržali le z ostro konkurenčno bitko, kajti za obstanek na svetovnih trgih je potreben stalen razvoj in konstantna prisotnost z novimi izdelki. V okviru tega programa izdelujemo tudi druge izdelke, tekaške palice, profile cevastih oblik in podobno. Naš tretji program je program kompozitov. Znotraj njih se odpira več smeri. Eno je avtomobilska industrija, kjer proizvajamo predvsem avtomobilske dele za TAM Maribor ter nadgradnjo za pick ub za Škodo. Za razne tuje partnerje izdelujemo tudi več tipov avtomobilskih spojlerjev, ki se potem dodatno vgrajujejo na vozila. Naslednje pomembno področje je hidroterapija. V proizvodnem programu obvladujemo predvsem kadi za razne podvodne masaže, ki so v pretežni meri namenjene za izvoz. Smo tudi kooperacijsko povezani z nemškim podjetjem Bekka, poleg tega zastopamo švedsko podjetje Arjo. To sta dve večji podjetji s tega področja. Zavoljo omenjenega sodelovanja smo usposobljeni za izpeljavo inženiringa poslov, kjer lahko poleg naših kadi ponudimo tudi razne pripomočke in aparate, ki sodijo v hidroterapijo. Tako smo na primer opremili Terme v Zrečah. Ukvarjamo se tudi s tako imenovanimi vodnimi programi. To so predvsem vodni tobogani. Letos je bil v Medijskih toplicah postavljen tobogan, ki je v Sloveniji in tudi v Srednji Evropi eden največjih, saj je dolg kar 108 metrov. V okvir vodnega programa sodijo še vodne kabine, ki jih uporabljajo predvsem pri obnovi sanitarij starih hotelov. Vsi naši programi so namenjeni predvsem izvozu, saj ta dosega v celotni naši proizvodnji najmanj 70 odstotkov. Domači trg je za nas dokaj nepomemben, kajti za naše proizvode je premajhen porabnik.« Kakšne cenovne razrede dosegate pri izvozu svojih izdelkov na zahodnem trgu? »Zelo različno. Z nekaterimi smo v zgornjem delu srednjega cenovnega razreda, to so jambori, kadi za hidroterapijo, čelade, ki so v samem svetovnem vrhu — ravno sedaj tečejo dogovori z ameriškim podjetjem, največjim proizvajalcem čelad na svetu — Gentex. Njihovi predstavniki so konec leta že najavili svoj obisk pri nas, želijo se pogovarjati o kooperaciji pri proizvodnji čelad. V avtomobilski industriji se spopadamo z veliko vzhodno konkurenco in zato s temi programi dosegamo dokaj nizke cene.« Razvoj novih programov »Intenzivno delamo na razvoju novih programov. V tem trenutku imamo zelo dober program s tujim partnerjem in sicer gre za proizvodnjo plaščev za kolesa iz poliure-tana. Tu bi uporabljali tehnologijo, ki je v Evropi še neznana. Prišla bi iz ZDA, tuji partner bi vložil 48 odstotkov kapitala, zagotovljen je tudi trg. Težava je v tem, da moramo zagotoviti približno 4 milijone dolarjev sredstev za investicijo, kar nam kot majhnemu podjetju predstavlja precejšen problem. Zato iščemo potencialne sovlagatelje, ki bi bili pripravljeni investirati v to vsekakor perspektivno proizvodnjo. Predinvesticijska študija predvideva zelo dobre efekte tega programa, ki bi zaposloval 48 delavcev. Tretje leto, ko bi proizvodnja polno stekla, uvajala naj bi se fazno, bi dosegli približno milijon in pol dolarjev mesečne realizacije. Tako, da bi to postal Veplasov nosilni program.« Banke niso imele posluha za ta projekt? »Banke se obnašajo še vse preveč ziheraško in dejansko sem prišel do spoznanja, da lahko majhno podjetje prinese zelo dober in perspektiven program, a vendar ni nikakršnih možnosti za razumevanje in podporo bank. Banka hoče imeti zadaj zavarovanje, hipoteko. Za štiri milijone dolarjev kredita zahteva dva in polkratno hipoteko. Toliko pa celoten Veplas ni vreden. Iskali smo razne možnosti, tudi državne garancije, vendar na ministrstvu ni posluha. Država se ubada z velikimi sistemi in si na ta način kupuje socialni mir, za mala podjetja pa se ne zanima kaj dosti. Vlada sicer veliko govori o izvozu, a zanj ne omogoča ustreznih pogojev. Zunaj je izredno težko delati, kajti mi po svetovnih kriterijih še, vedno spadamo med zelo rizične države. Smo popolnoma na repu. Madžari, Poljaki, Čehi — vsi so nas že prehiteli. Zato za vse naložbe pri nas tujci zahtevajo posebna zavarovanja, posebne garancije. Vse to pa stane in nam seveda znižuje ceno. Država bi nekako morala zagotoviti vsaj kolikor toliko normalne pogoje za nastop na tujem trgu. Tega pa, moram reči, do sedaj še ni. Janez Vodnar EVROPSKI KONCERN ZEPTER INTERNATIONAL, KI JE POSTAVIL NOVE STANDARDE V IZDELAVI POSODE, JE ŽE SKORAJ TRI LETA PRISOTEN TUDI V SLOVENIJI - HITER RAZVOJ TE TRGOVSKE DEJAVNOSTI PRINAŠA V SLOVENIJO TUDI ZAČETEK PROIZVODNJE ČISTIL ZA POTREBE CELOTNEGA KONCERNA V Sloveniji v zadnjih letih srečujemo vse več tujih družb, koncernov, holdingov, ki z drugačnim pristopom k poslovanju vnašajo v dostikrat prezatohlo dolino šentflorjansko drugačen, lahko bi zapisali, evropski način poslovanja. K tem mladim, tržno prodornim podjetjem, lahko mirno prištejemo tudi Zepter Slo-venica d. o. o. Njihovo poslovno filozofijo, dosedanje dosežke in obširne načrte za prihodnost, nam je v pogovoru predstavil pomočnik generalnega direktorja dipl. ing. Andrej Horvat. Gospod Horvat bi nam najprej na kratko predstavili podjetje Zepter International? »Zepter International je koncern, ki ima svojih 24 podjetij v večini evropskih držav. Sedež holdinga je v Švici, njegov operativni Head Office pa v Linzu v Avstriji. Zepter je v tem trenutku nedvomno najmočnejši evropski proizvajalec kuhinjske posode vrhunske kvalitete, tako za individualna gospodinjstva kot za profesionalno uporabo v gostinstvu. Kvaliteta izdelkov, njihova visoka funkcionalnost in vedno sodoben design ter širok asor-timan so značilnosti, ki so Zepterju vztrajno in vedno bolj na široko odpirale tržišče. Zepter Slovenica d. o. o. je torej del tega velikega koncerna in ni mešano podjetje, ampak je v celoti last Zepter Holdinga.« Kako dolgo je vaše podjetje prisotno v Sloveniji In kaj ste v tem času dosegli? »Zepter je ustanovil svoje podjetje v Sloveniji konec leta 1990. V teh slabih treh letih smo ogromno dosegli. Odprli smo lastne prodajno - razstavne prostore v Ljubljani in v Celju, v kratkem jih bomo tudi v Mariboru. Naša glavna aktivnost je prodaja Zepterjevega proizvodnega programa, ki obsega posodo in ostale proizvode iz plemenitega jekla za potrebe gospodinjstev. Del tega prodajamo v naših prodajalnah, večji del pa izključno v sistemu direktne prodaje z našimi zastopniki, ki jih imamo sedaj približno 150. Pri tem bi omenil, da smo mi že preden je to zahteval novi zakon o trgovini zadostili evropskim standardom takšnega načina prodaje. Ukvarjamo se tudi z nekaterimi dejavnostmi, ki niso neposredno povezane z Zep-terjevim proizvodnim programom. Omenil bi zastopanje tujih firm za potrebe brezcarinskih prodajaln. Naši partnerji na tem področju so podjetja Rothmans, Ma-britab, Nestle, International Diamond Center. Vendar za svoj naj večji dosežek štejemo ogromno število zadovoljnih kupcev naših proizvodov.« Omenili ste evropske standarde za prodajo od vrat do vrat. Verjetno bi naše bralce zanimalo več o tem, glede na to, da je ta način prodaje pri nas zelo razširjen. »Pri nas je na področju prodaje od vrat do vrat vladal velik nered, ki je sedaj, vsaj formalno, z zakonom o trgovini odpravljen. V praksi pa še vedno ni vse tako, kot bi moralo biti. Kot sem že dejal, smo mi že pred sprejetjem tega zakona, v skladu z Zep-terjevo strategijo prodaje, našo prodajo uredili po evropskih standardih. Bistvo le teh bi lahko strnil v nekaj točk. Zepterjevi zastopniki lahko pridejo na dom le na podlagi predhodnega povabila. S seboj morajo imeti identifikacijsko kartico, ki jim jo za tekoče leto izdaja podjetje in jo morajo kupcu obvezno pokazati. Gostitelju, ki je omogočil predstavitev, se podjetje oddolži z darilom, ki mu ga izroči zastopnik. Zastopniki tudi v nobenem primeru ne smejo sprejemati gotovine, tako da gre vse naše poslovanje preko žiro računa pri SDK. Ob koncu bi še dodal, da pogodba, ki jo kupec sklene z našim podjetjem, daje kupcu rok, v katerem jo lahko brez vsakih obveznosti prekine.« Kako pa se srečujete z vse večjo konkurenco na tržišču? »Na konkurenco ne gledamo kot na nekaj negativnega. Nasprotno. Samo v pogojih močne konkurence se lahko pokaže, kdo je slab ali dober in kdo je najboljši. Za nas je konkurenca samo izziv, da še izboljšamo svoje poslovanje. Samozavesten vstop v ta boj na trgu nam omogočata visoka kvaliteta in širok asortiman naših izdelkov ter dejstvo, da kupcu omogočamo kompletno uslugo, od svetovanja do zagotovitve servisiranja v našem lastnem servisu.« Glede na doseženo so verjetno tudi načrti za naprej veliki? »Seveda. Pravkar smo pričeli s prodajo našega programa za profesionalno upo- rabo v gostinstvu. Pripravljamo se tudi na prodajo novih programov pod blagovno znamko Zepter. Pri tem bi omenil kozmetiko. Del poslovne politike Zepterja pa je tudi, da del proizvodnje naših programov poteka v vsaki od držav, v katerih ima Zepter svoja podjetja. V Sloveniji bomo tako v kratkem pričeli s proizvodnjo čistilnih sredstev za potrebe celotnega koncerna.« In za konec, kako bi ocenili vlogo države v gospodarstvu? Menite, da v tem trenutku omogoča ustrezne pogoje gospodarjenja? »Tega za zdaj še ne morem reči. Seveda si želimo in pričakujemo, tako kot vsi ostali, normalne pogoje za poslovanje. Smo predvsem trgovsko podjetje in občutimo težave, s katerimi se srečujejo prebivalci v naši državi. V našem interesu je, da vlada čimprej uredi gospodarske razmere, tako da bo prišlo do gospodarske rasti in s tem tudi povišanja standarda. Predvsem pa si želimo vzpostavitve pravnega reda na tržišču, ker ga zlasti na področju trgovin zdaj še ni, saj je v praksi veliko črne trgovine, ki posluje mimo vseh predpisov in brez plačevanja slehernih dajatev.« Janez Vodnar CETIS CEDE JE ZALOŽIL, STISKAL IN SPONZORIRAL KNJIGO RRANKA GOMBAČA SKOZI ŽIVLJENJE Zelo odmevno in v prisotnosti številnih obiskovalcev je celjsko grafično podjetje Cetis le nekaj dni pred začetkom osrednje slovenske gledališke prireditve - Borštnikovega srečanja - v avli Slovenskega ljudskega gledališča v Celju pripravilo promocijo knjige Branka Gombača Skozi življenje, zajetne knjige, ki na svojih straneh na živ in topel način opisuje več desetletij slovenskega gleda- lišča — široko fresko ljudi in usod, ki so krojili slovensko gledališko ustvarjalnost. SUHA LETA KULTURE Tudi na nedavni okrogli mizi, ki jo je v Celju pripravila Združena lista, je znal kulturni minister Sergij Pelhan lepo pripovedovati, kolikšen pomen in vlogo pripisujejo kulturi v razvitem svetu in kako donosne so lahko vrhunske kulturne prireditve. Ko pa je prešel na domače razmere, je sicer govoril o ciljih, perspektivah, nacionalnem kulturnem programu, v isti sapi pa moral dodati, da v prvotnem besedilu memoranduma, ki ga je dobila v roke slovenska vlada, kulturna ni bila omenjena niti z besedico. Dosegel je nekaj lepotnih korektur, pri odmerjanju denarja pa se njegovi kolegi v vladi niso dali omajati. Sredstva v slovenskem narodnem prihodku so za kulturne potrebe vsako leto manjša, minister očitno brez moči, opozarja lahko le na neskladja med centralizacijo denarja, siromašenjem »slovenskega podeželja«, o nedorečeni razmejitvi skrbi za posamezne kulturne vrednote. Ob osamosvajanju je bilo govora, da bo poslej, ko ne bo več treba tolikšnih denarjev pošiljati v Beograd, več ostalo doma, za kulturo, izobraževanje, znanost, za civilizacijske vrednote, brez katerih ne more biti razvoja. Zgodilo pa se je prav nasprotno. V letu 1990 smo v Sloveniji za kulturo odmerjali odstotek družbenega prihodka, kar je bilo le nekaj desetin manj kot v državah, po katerih se tako radi zgledujemo. V svobodni samostojni Sloveniji je znesek padel na 0,6 odstotka, apetiti drugih resornih ministrstev so ga torej domala razpolovili in nas s tem postavili na prav sramotno mesto. Lepo in prav je, da so se v ministrstvu potrudili in sestavili nekakšen nacionalni program, v njem lepo napisali, da bodo usklajeno skrbeli za oba segmenta, za varovanje naravne in kulturne dediščine na eni in za ustvarjalno in poustvarjalno kulturo na drugi strani, zasnovali so več skladov, sklad za knjige, za filmsko umetnost, za ljubiteljsko dejavnost, v pripravi je zakon o kulturi, narejeni sta gledališka in muzejska mreža, knjižničarstvo dobiva ne glede na to, ali je knjižnica v Ljubljani ali v kakšni manjši občini, v vsakem primeru nacionalni pomen... Niso pa še uspeli razčistiti, ali je kultura stvar države ali je kultura tudi stvar lokalne samouprave in seveda tega, kako si izboriti zadostne novce za njeno preživetje. Kot kaže sedaj, je težko verjeti ministru Pelhanu, da bodo on in njegovi nasledniki uspeli do leta 2000 podvojiti proračunski denar za kulturo. E. š. MATEJ ANDRAŽ VOGRINČIČ, ŠTUDENT FILOZOFSKE FAKULTETE, JE POSEGEL V SIVINO LJUBLJANE Z ATRAKTIVNIM PROJEKTOM - OBLEKEL JE HIŠO KROJAČ ZA HIŠE Sprehod po Galusovem nabrežju po zaslugi Mateja A. V. ni več pust in enoličen, saj naenkrat zažari pred vami hiša, na kateri so obleke; pisane, velike, male - hlače, srajce, obleke, čevlji... Kaj to pomeni, je bilo vprašanje mimoidočih ob nastajanju umetnine: »a se bo odprla nova trgovina«, »sušijo stvari«, »kradejo cunje po stari Ljubljani in Jih tu sušijo«... Ne, to je preprosto projekt mladega študenta polnega idej, kako oživiti hišo? Hišo, ki je lepa, ki jo lahko ljubiš, s katero lahko živiš. A ta hiša sameva, propada. Hočeš ji vdihniti novo življenje. Matej je tako lani okrog Novega leta pričel prositi pri Občini Ljubljana Center in pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine za dovoljenje, da hišo »oživi« - obleče. Na vse prošnje je bil na začetku odgovor negativen. Potem je bila tu še denacionalizacija in iskanje lastnika hiše. Končno je po pritožbah okoli 6. avgusta dobil dovoljenje, da lahko upravlja s fasado do 31. 9. 1993. Tu se pričenja njegovo krojenje - poiskal je sponzorje, kot so: Mura, Gradis, Šou, Mreža za Metelkovo, galerija Škuc, Color Medvode. Postavili so oder, na hišo pritrdili deske in njegovo delo se je pričelo. Zbral je obla- čila po podstrešjih in kleteh svojcev, prispevali so jih prijatelji, 'med njimi tudi kakšni iz medijskih krogov. Obleke je nato eno za drugo pritrdil z žeblji na fasado. Na hiši torej lahko najdemo (če je verjeti vabilu): 67 čevljev, 205 spodnjic, 114 pižam, 92 nogavic, 205 nedrčkov, 34 kravat, 8 najlonk, 22 oblek, 9 pelerin 53 hlač... Okna in vrata so pobarvana z oljnato barvo - rdečo, rumeno in zeleno; ob tem dobimo občutek, kot da nas gledajo velike žareče oči, kar čutimo, kako se kopičijo v nas prijetni občutki. Tudi ko se spusti tema, hiša ne potone v mrak, osvetljena kot žarek sredi sivine stoji na nabrežju Ljubljanice. Zaradi nočnih nepridipravov pa pazijo nanjo in prav je tako, saj je pravi užitek zagledati življenje in svežino ob pustoti deževnih dni. Saša Leben IZ UMETNIKOVEGA ATELJEJA MISTIKA PROSTORA Nocoj ob 19. uri bo v Informacijskem centru Moderne galerije v okviru prireditev pod skupnim imenom »Iz umetnikovega ateljeja«, z njimi javnosti in ljubiteljem umetnosti predstavljajo novosti slovenskih likovnih umetnikov, predstavitev najnovejše slike Dušana Fišerja z naslovom (De)mi-stifikacija prostora, nastale v letošnjem letu. LAŠKI DVOREC SLIKE SAMA PERPARJA V teh dneh je v prostorih razstavišča Laški dvorec v Laškem na ogled razstava slik akademskega slikarja Sama Perparja, Ljubljančana srednje generacije, ki se je doslej v preteklih desetih letih predstavil že po številnih razstaviščih v državi in v drugih republikah bivše Jugoslavije. ŽALEC KAČA IN JAGUAR Tisti iz okolice Celja, ki so zamudili zanimivo predavanje velikega svetovnega popotnika v Osrednji knjižnici v Celju, bodo to lahko nadomestili, saj predstavitev knjige Kača in Jaguar dr. Boruta Koruna, znanega pisatelja in potopisca, pripravljajo tudi v njegovem rodnem mestu. Avtor bo o svojih poteh, o azteških in majevskih božanstvih spregovoril 4. novembra ob 18. uri v Občinski matični knjižnici v Žalcu. Pogovor z njim bo vodil potopisec in domačin Mare Cestnik. KNJIGE ZA VAS! Ni vsaka knjiga DOBRA. DOBRA je tista, ki vam ostane v spominu. In mi vam ponujamo DOBRO knjigo - še več: PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Raket sestavljajo knjige: Peter Božič Rudi Čačinovič ZDAJ, KO JE NOVA MED DVEMA OBLAST CERKVAMA On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. PmSoKl IZDAJ, KO JE NOVA OBLAST Si I i Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantlh in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno Sest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mimo«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, In šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mimo kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz 1.1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s svojimi Ideološkimi prisilnimi jopiči. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico. Poskusi retorm so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobite pri Č2P Enotnost. Ljubljana. Dalmatinova 4. telelon 321-255,110-033. faks 311-956, Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Umret/ s Straj*vom Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bik) že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov In koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihovel« Matej Bor JERNOV ROKOPIS AU MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jemovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. f Si | i I j Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Pslhotoclalnl portratl aodobnlkov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni trustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Knjiga bo izšla v začetku oktobra 1993. POSEBNI POPUSTI! Vrednost vseh petih knjig je 9.040 SIT, vendsr vam jih nudimo za 5.900 SIT. če naročite štiri, jih prejmete za 4.900 SIT, če naročite tri, jih dobite za 3.500 SIT, če naročite dve knjigi, pa prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno. Naročite lahko tudi samo eno knjigo, vendar po polni ceni. NAROČILNICA PriČZPEnotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) --------------- izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST naročam(o) --------------- izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA naročam(o) --------------- izvod(ov) knjige OLASNIK PEKLA naročam(o) _______________ izvod(ov) knjige JERNOV ROKOPIS AU MARTINOVA SENCA naročam(o) --------------- izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov:------------------------------------------------------------------- Ulica, poštna št., kraj:_______________________________________________________________________ Ime In priimek podpisnika:--------------------------------------------------------------------- 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju. Dne:__________________________________ __________ ________________________„____________________ Žig Podpis naročnika BORŠTNIKOVO SREČANJE 93: SLOVENSKO GLEDALIŠČE SE JE PRESELILO V MESTO POD POHORJEM TEATER ZA DANAŠNJI ČAS Maribor se je v teh dneh spremenil v središče slovenskega gledališkega dogajanja in čeprav so in še bodo zaradi scenskih težav nekatere predstave odigrali po drugih odrih po državi, je tam prostor polemik, ocenjevanje in preverjanja teatra za današnji čas, o katerem je v svojem uvodnem nagovoru na otvoritveni slovesnosti s precej nezaupanja spregovoril predsednik sveta Borštnikovega srečanja Rudi Šeligo. Število predstav v letošnjem programu te osrednje slovenske gledališke prireditve so bili organizatorji zaradi finančnih zagat, s kakršnimi se zadnja leta praviloma srečujejo vsi prireditelji tradicionalnih manifestacij, prisiljeni omejiti, na drugi strani pa so tekmovalnemu delu dodali zanimiv in raznolik izbor takšnih in drugačnih dogodkov, od razstav in koncertov do predstav na ulicah in celo modnih revij. Srečanje, ki se je pričelo 20. oktobra, bodo sklenili 30. oktobra z I. Borštnikovim gledališkim plesom v Kazinski dvorani. Nekaj grenkobe v slavje in blišč, v kakršna Mariborčani vselej radi odevajo svoje Borštnikovo srečanje, so vnesle misli Rudija Šelige, ki je razmišljal o razpotju, do katerega je prišla prireditev, o tem, kakšno je in kakšno bi moralo biti slovensko gledališče danes. »Očitno je, da je bilo v osemdesetih letih naše gledališče trdno razraščeno po političnem okrožju ter je širilo politična obzorja v docela pragmatične razsežnosti vse od človekovih pravic do notranjega ustroja politične družbe in državne oblike. Skupno prizorišče slovenskega gledališča je bilo takrat kot grška agora in ne (dionizovo) svetišče... Še celo slovenska dramatika onega, napol minulega časa, v katerega zgolj postludiju danes živimo, in ne le čutno prepričljivi spektakel gledališča, je pridelala resnico, da je politika naša usoda,« je med drugim poudaril Rudi Šeligo. Po njegovem mnenju tudi letošnje Borštnikovo srečanje daje dovolj otipljivih dokazov za ugotovitev, da je danes neuravnoteženost obeh prvin uprizarjanja usodnega človeškega sveta v prid »okrasa«, hrupa in ata-ke na čutila skoraj nič več začudenega gledalca vprašljivo plodna ali kar že jalova. »Ali je slovensko gledališče že prestopilo mejno črto, prag nove sinestezije dramskega pesništva in spektakla. Ali je zmožno v skladu z duhom časa, ki prihaja in ne po več samo postmoderni, postsocialistični in postindustrijski čas, umestiti, preseliti svoje prizorišče iz politične agore v izvorno posvečeni prostor? Ali že ima moč vrniti besedi, pesništvu veljavnosti in enakovrednost z gromom in bliskom spektakla? Ali si je že nabralo kondicije za uprizarjanje strašne tišine besede za njeno gledališko vibracijo? In končno, ali nekako ve, da je sicer avtonomno, estetsko samooblikovanje k samosvoji podobi mogoče samo ob in na izvirni, slovenski dramski literaturi?« Tako se je spraševal Rudi Šeligo kot smeli razsodnik sodobnega slovenskega teatra in okrcal povrhu tudi samo prireditev rekoč: »Ali res z vso pravico nosi ime vseobsegajočega gledališkega praznika, če ceni in ocenjuje slovensko dramatiko zgolj kot samoumevno sestavijo vihrajočih festivalskih zastav?« Tudi v poročilu selektorske komisije (Predan, Foretič in J. Novak) v almanahu ob letošnjem srečanju ni prav mnogo pohvalnih besed, namenjenih gledališki produkciji slovenskih profesionalnih teatrov. Komisija si je ogledala preko petdeset predstav in na koncu ugotovila, »da je bila gledališka sezona 1992/93 povprečna, brez vrhunskih dosežkov in izenačena v tem smislu, da so dramska gledališča praviloma ustvarila po eno predstavo, ki jo glede na visoko raven slovenske gledališke ustvarjalnosti lahko ovrednotimo kot kvalitetno«. Izven dramskih gledališč pa po mnenju komisije tudi ni nastalo nič posebej izvirnega in novega. Ne glede na kritično popotnico se kolesje Borštnikovega srečanja vrti in vsak dan ljubiteljem teatra prinese nekaj novega.. Prireditev se je že dodobra prevesila v drugo polovico. Nocoj bo na velikem odru mariborskega gledališča predstava Drame SNG Ljubljana Samorog Gregorja Strniše v režiji Mete Hočevar. V Kazinski dvorani bo promocija Renaldo de Monte, na Malem odru uprizoritev H. Mullerja Hamlet- ORIANA FALLACI BIJE BITKO Z RAKOM ZDRAVJE PRODALA ZA KNJIGO Italijanska novinarka, vojna poročevalka, priznana pisateljica Oriana Fallaci je morala zapustiti vojna žarišča In se spustiti v povsem drugačno bitko - bitko z zahrbtno rakotvorno boleznijo, ki usodno načenja zdravje odločne 63-letne književnlce. »Vselej sem iskala avanture in tako tudi na svojo bolezen gledam kot na pustolovščino. Napovedala sem vojno rakastim celicam in odločena sem, da jih bom premagala,« pravi Oriana Fallaci, ki živi v New Vorku, pred kratkim pa je dopotovala v Antibes na francosko riviero, kjer prejema visoko literarno priznanje, nagrado mestnega sveta, kakršno je prvič leta 1989 prejel Law-rence Durell. Nagrada je namenjena avtorjem, ki so dogajanje v svojih delih umestili v Mediteran. Njen najnovejši roman In Sh’allah, objavljen leta 1990, se ukvarja z nasprotji v Libanonu, kakor jih vidi izmišljeni italijanski vojak v sestavu mirovnih sil v Bejrutu. To je monumentalna freska vojnih grozot, zajema vse, kar je najboljšega in najslabšega zmožen napraviti človek. Žirija v mestu Antibes je roman proglasila za moderno III-jado. Napisala je več imenitnih knjig, med njimi Pisma nerojenemu otroku, roman, ki ga je posvetila hrabrosti svoje- ga prijatelja Alekosa Pana-goulisa, grškega oporečnika, ki ga je Hunta v zgodnjih sedemdesetih letih zaprla, mučila in na koncu ubila. Med svojimi knjigami, pravi Oriana Fallaci, ima najraje roman In Sh allah, ki mu je posvetila šest let življenja in mu žrtvovala tudi svoje zdravje. V želji po dogodivščinah je Oriana Fallaci kot ženska postala ena prvih poročevalcev z vojnih prizorišč v Vietnamu, Libanonu, v Latinski Ameriki, pred kratkim je poročala iz Zaliva. Njena vzornika sta Jack London in Ernest Hemingway in nikoli ni pomislila, da zaradi tega, ker je ženska, ne bi mogla napraviti vsega, kar je naredila. Lani so zdravniki pri njej odkrili raka na dojki. In zaradi bolezni ni več mogla na pot, kajti, kot pravi, poleg po-, guma je prva stvar na prizoriščih vojnih spopadov trdno zdravje. Če si bo opomogla, premagala bolezen, namerava spet tja, kjer ljudje z orožjem obračunavajo med seboj. Oriana Fallaci je majhna, elegantna in čeprav nekoliko utrujena zelo odločna ženska, ki je dostikrat sedela nasproti svetovnim voditeljem, politikom, možem, ki krojijo usodo sveta. Spomnimo se pokojnega iranskega anato-laha Homeinija, ki je bil pogosto v zadregi pred njenimi spretnimi in neposrednimi vprašanji. A vendar ti razgovori niso najpomembnejši, niso osnovni interes njenega dela. Ni namreč novinarka, ki bi se lotevala tudi pisanja, pač pa pisateljica, ki se je predala novinarstvu. Pa vendar ji je žal, ker ni mogla intervjuvati nekaterih osebnosti. Na primer Stalina ali Hitlerja, da bi odkrila, kakšna človeka sta bila. Ali, denimo, kako sijajno bi bilo, če bi se lahko pogovarjala z Jezusom Kristusom. Na vprašanje, ali se je kakšnega razgovora bala, ali je imela tremo, Oriana Fallaci odvrne, da ljudje zanjo nikoli niso bili na prvem mestu, raje ima živali in rastline, pravzaprav pa so se sogovorniki bali nje. So pa nekateri, s katerimi nikoli ne bi želela delati intervjuja, takšna sta na primer Ernest Hemingway ali Pablo Picasso, pa ne zaradi bojazni, pač pa spoštovanja. Oriana Fallaci pripravlja novo knjigo, ki je v njej zorela dve desetletji in o kateri vnaprej noče govoriti. Upa le, da bo živela dovolj dolgo in jo zmogla končati. maschine v izvedbi Teatra & TD Zagreb. V četrtek, 28. oktobra, se bo občinstvo Borštnikovega srečanje selilo v dvorano Slovenskega ljudskega gledališča v Celje, kjer bo uprizoritev Odrske utvare Pierra Corneilla v režiji Bojana Ja-blanovca. V Mariboru v tamkajšnji Minoritski cerkvi bo Slovensko mladinsko gledališče zaigralo Herberta Asch-ternbuscha Suns v režiji Edvarda Milerja, Cabarei v Na- rodnem domu pa bo prizorišče Cabaresa Z. A. Sokolovi-ča. Ob 18. uri pripravljajo v Kazinski dvorani strokovni posvet slovenskih režiserjev pod naslovom Noč režiserjev in podnaslovom Slovenska režija med ideologijo in ima-gologijo. V petek, 29. oktobra, prihaja na veliki oder Nora Henrika Ibsna Prešernovega gledališča iz Kranja v režiji Dušana Mlakarja in tega dne bo še nekaj spremljevalnih prireditev, na malem odru bo Lutkovno gledališče Maribor predstavilo Malo čarovnico J. Synkove, v Minoritski cerkvi napovedujejo predstavo Jermanovo seme avtorja M. Vezoviška v izvedbi Muzikalnega in dramatičnega društva Bratje Marx in pozno ponoči na malem odru še av- torski projekt Svetlane Makarovič Namesto rož. Sobota je dan razglasitve slovenskega igralca. Po dopoldanskem simpoziju Vzgoja igralca, strokovnem simpoziju Združenja dramskih umetnikov Slovenije v Kazi v ski dvorani, bo tamkaj zver sklepno dejanje letošnje pr •reditve, katerega višek h slavnostna podelitev Bon nikovih nagrad. Tedaj bo tu di priložnost za kritiške presoje o vitalnosti slovenske gledališke ustvarjalnosti in o tem, ali v Mariboru res samo plapolajo festivalske zastave ali pa se tam vendarle dogaja tudi teater, ki ni le lupina s kostumografskim in scenografskim bliščem. Vsaj v času Borštnikovega srečanja. Enči šibila OB BORŠTNIKOVEM SREČANJU TEMNE PLATI SLOVENSKEGA KULTURNIŠTVA Roko, na srce, Sloveniji ne manjka kulturnih prireditev. Vsaj zdi se tako. Če namreč pogledate napovednike v slovenskem časopisju, boste odkrili obilo dogodkov - kulturnih z veliko začetnico, malo manj kulturnih in kulturnih kar tako. Gledališke predstave, koncerti, obletnice, festivali, razstave, performace-i, happeningi, video instalacije in kar je še tega. Pa kljub temu nekaj ni v redu. Veste kaj? Mladinske kulture ni nikjer. Ne enosmerne, potrošniške, te je dovolj, temveč ustvarjalne. Neodvisna kultura, s katero smo se v osemdesetih tako radi pohvalili, je danes zredčena na dva ekstrema - brezobzirno profiterstvo na eni in radikalno cukrarnarstvo na drugi strani. Mladi in tudi tisti manj mladi, ki si želijo delovati na področju popularne kulture se slej ko prej znajdejo pred ograjo, za katero na drevesu novokompo-niranega kapitalizma rasejo omamno sladki sadeži uradne, legitimne kulture. Pop kultura in vse njene podzvrsti, od mainstream rocka do hiper - hermetičnega undergrounda, če se tokrat omejimo le na glasbo, so v državi Sloveniji še zmeraj izenačene z zaslužkarstvom in se temu primerno tudi razvijajo. V deželi, kjer so razlike med družbeno, državno in zasebno lastnino še zmeraj najbolj odvisne od trenutnih političnih razmer ni tak pojav nič posebnega. Kultura ni bila v tem prostoru nikoli pretirano daleč od politike. Zato je izjavo mariborskega Iniciativnega odbora za rock klub ob otvoritvi Borštnikovega srečanja kaj lahko razumeti kot politično dejanje, čeprav je vse prej kot to. Sicer pa je precej ne-pomebno, kakšne narave so prizadevanja Iniciativnega odbora. V izjavi, je namreč moč zaznati jezo, kakršna preveva večino današnje aktivne mladinske populacije. Gre za nemoč vsled medijsko kulturne kolonializacije z zahoda in tihim pristankom tukajšnje kulturne javnosti. Hvala bogu, da se še sploh najdejo takšni, ki si želijo kaj storiti proti temu, bi lahko rekli. Slovenska legitimna kultura ima svojo identiteto, še najmanj, kar lahko rečemo je, da so njeni akterji v to prepričani. Identiteta slovenske popularne, množične kulture pa ni bila še nikoli tako ogrožena, kot je danes. Legitimna kulturna srenja se tega lahko zaveda ali pa tudi ne - kar je konec koncev vseeno. Tisto, kar je pomeb-no je dejstvo, da si popularna in z njo neodvisna kultura zaslužita svoje mesto pod uradnim kulturniškim son- cem. Pa ne iz usmiljenja. Predvsem zato, da ne bomo že čez pet let ugotovili, da smo postali nepovratno odvisni od držav, ki so se tega pravočasno zavedle. Vasja Ocvirk VI POTREBUJETE TO, KAR Ml ZAHTEVAMO APATIČNOST, ki navdaja ljudi v času gospodarske in politične krize, je na višku. Posamezniku je pomembno vsakodnevno preživetje, duhovne vrednote pa so na zadnjem mestu. To stanje apatije najbolj prizadeva tiste, ki vstopajo v sistem preživetja - mladino. Če ni videnja prihodnosti, se energija preliva v sfero kriminala, nasilja in golega praznjenja ali pa se gasi z omamnimi sredstvi - drogami in samouničenjem. Ob tej priložnosti bi vas radi spomnili na število samomorov med mladostniki v Sloveniji. Ne razumemo odpora mestnih oblasti do rock kulture in t. i. alternativne kulture, da o civilnih gibanjih ne govorimo. Civilna družba je varnostni filter vsake demokracije. Nova kulturna snovanja in underground rock kultura pa je novi ustvarjalni naboj kulture, nenazadnje naroda. Prav tako ta opravlja funkcijo oplajanja moderne, medijske ali, če hočete, množične kulture. Brez te pa v komunikacijski družbi Evrope, v katero si vsi želimo, ni mogoče preživeti kot avtonomna skupnost. Mi, ki vas na otvoritvi Borštnikovega srečanja opozarjamo na to, da nimamo kaj izgubiti, ko zahtevamo svoj prostor v družbi, pa smo s svojim dosedanjim delom vzpostavili lasten sistem vrednot o družbi in o popularni kulturi. Tako vas, če niste o našem delu dovolj informirani, še enkrat spomnimo, da smo ustvarili lastno kulturno sceno, ki bi brezglavo kopiranje zahodnih vzorcev aktualne popularne kulture, temveč ima vse značilnosti lokalne skupnosti (Slovenije) in je v svoji izraznosti avtonomna. S svojimi produkti se uspešno predstavljamo na zahodu. Ta zahod kolonialistično zavzema preko satelitskih medijev kulturno tržišče in prostor v glavah ljudi bivših komunističnih držav. Zato dajemo poudarek svoji avtonomni novokul-turni sceni. Mi ponujamo sebi in drugim ustvarjalno kanaliziranje energij. Le te bomo realizirali, če bomo imeli osnovo. To je fizični prostor. Fizičnega prostora pa ne bo prej, ko ne bo nastal realni prostor drugačnosti. Ne zahtevamo, da spremenite mišljenje in vaše poglede na kulturo, civilno družbo, demokracijo, do preživetja avtonomne skupnosti v moderni komunikacijski družbi, lahko pa vas pozovemo k tolerantnosti do drugačnih. Ker do sedaj pri vas osnov tolerance nismo zasledili: PROTESTIRAMO, ker imajo eni vse, drugi nič. PROTESTIRAMO, ker je Maribor kulturno popularen samo po Veseli jeseni in Borštnikovem srečanju. PROTESTIRAMO, ker je za eno otvoritev porabljenega več denarja, kot bi ga drugi (npr. MARŠ) porabil v večmesečnem oddajanju. PROTESTIRAMO, ker en vaš banket stane več kot zagon underground rock kluba. PROTESTIRAMO, ker Zveza prijateljev mladine dobesedno meče na cesto tiste rock glasbenike, ki so že dokazali svojo ustvarjalnost. PROTESTIRAMO, ker množica rockovskih skupin v Mariboru nima možnosti nastopati. PROTESTIRAMO, ker množica rockovskih skupin nima prostora za vaje. PROTESTIRAMO, ker ne doumete, da smo vam potrebni kot vaša slaba vest za vzdrževanje vašega blišča. INICIATIVNI ODBOR ZA ROCK KLUB PET POLICISTOV SE JE V ŠOŠTANJU ODPRAVILO PO ZASEBNEGA DETEKTIVA ŽIVKA DEBELJAKA - PO PRERIVANJU, SUVANJU, GRIZENJU IN PLJUVANJU NAJ BI POLICIJA ODPELJALA BRATA ROMANA - KDO JE DOBIL IN KDO DELIL BATINE, MORA ZDAJ RAZSODITI SODIŠČE - OSUMLJENEGA SO POLICAJI GOLEGA PREPELJALI V CELJSKI PREISKOVALNI ZAPOR - EK-SLUZIVNI POSNETKI DOGAJANJ V ŠOŠTANJU o cs »Bil le gol, da bolj gol ni mogel biti. Kot od »Poglejte moje roke, ki eo še zdaj krvave od matere rojen, na policiji eo vrgli čez Hale. In to razdejanje. Kar vdrli eo noter In el njega neko rjuho In ga tepli po nleo dali nič dopovedati...« podplatih...« Neločljiva dvojčka Debeljak Četrtkovo zaspano in de-ženo jutro se je v trenutku spremenilo v Šoštanju na Cankarjevi cesti 17, ko je policist potrkal na vrata bratov dvojčkov Debeljak, ki imata registrirano detektivsko agencijo. Sodišče v Ljubljani je velenjskim policistom odredilo, da naj tega dne pred to sodišče pripelje 25-letnega Živka Debeljaka, ki je osumljen goljufije in se na pozive sodišča ne odziva. »Pred začetkom privedbe so policisti zbrali potrebna obvestila o navedenem, saj jim je bilo znano, da ima brata dvojčka in ju je težko ločiti, razpoznavna sta le po materinem znamenju na obrazu. Ob 7.55 je po Živka odšlo intervencijsko vozilo, v katerem je bilo pet policistov. Do stanovanja so odšli trije policisti, dva pa sta počakala pri vozilu. Ob prihodu do stanovanja je policist seznanil Živka, ki ga je spoznal na podlagi prej ugotovljenih značilnosti, z odredbo sodišča in mu izvod odredbe o privedbi tudi izročil,« je bilo pozneje zapisano v policijsko poročilo, ki so ga v Celju razdelili novinarjem. »Živko je odločno odvrnil, da ne bo nikamor šel, zaradi česar ga je policist opozoril tudi na uporabo prisilnih sredstev... K Živku je pristo- pil tudi brat Roman in oba sta odločno pokazala, da Živko ne bo odšel s policisti prostovoljno. Zaradi tega so policisti tudi vstopili v stanovanje, še prej pa so Živka nekajkrat opozorili, naj upošteva njihova navodila. Ko so policisti vstopili tudi v stanovanje, so hoteli brata razdru-žiti, (vseh pet policistov), pri tem pa je prišlo do fizičnega upiranja, saj sta navedena pri tem policiste udarjala in celo grizla...« (Citati iz policijskega poročila) Koga so policisti prijeli »To sploh ni res,« se zaklinja zaročenka Silva Napotnik, ki je v devetem mesecu nosečnosti. »Spali smo še, ko je nekdo potrkal, Roman je šel pogledat in odprl, noter so planili policaji in ga zagrabili. Potem je skočil Živko, planili so še nadenj, eden od policajev me je sunil, da sem padla na hrbet in potem so se prerivali in tepli ter mi hodili po rokah...« »Sploh niso prijeli Živka, jaz sem Živkol Odpeljali so Romana in to v samih gatah. Pustili so ga golega stati na dežju, pozneje mi je povedal, da so ga tepli na policiji, mu strgali gate in ga golega odpeljali v Stari pisker. Vklenili so ga v najine lisice in ključ pustili tu, potem pa se izgovarjali, da mu lisic ne morejo sneti, ker nimajo ključa in je bil nekaj ur vklenjen kot največji razbojnik. Gol, pretepen in vklenjen kot žival...« »Med prerivanjem in upiranjem sta brata drug drugemu govorila »Živko, pomiri se« ali »Roman, pomiri se,« s tem, da sta imena spreminjala. Tudi ženska, ki je bila noseča in je dogajanje opazovala, ju je prepričevala, da se pomirita, s tem, da je tudi ona spreminjala imena. Ženske se pri obvladovanju obeh bratov ni dotaknil noben policist. Eden od policistov je nato s strokovnim prijemom Živka odstranil od brata, katerega so obvladali ostali policisti. Ker sta se navedena ves čas fizično upirala, udarjala okoli sebe in grozila policistom, da jih bosta pobila, so policisti oba vklenili. Živko je bil v spodnjih hlačah in kljub temu, da so ga hoteli policisti prepričati, da se obleče, na to ni pristal. Zaradi tega so policisti takšnega odpeljali v intervencijsko vozilo, bratu Romanu pa sneli sredstva za vklepanje - lisice. Ko so mu sneli lisice, je navedeni enega policista prijel za roko, tako da se je moral iztrgati, prej pa je druge-a policista dvakrat pljunil, ivko si je v intervencijskem vozlu na poti do policijske postaje slekel še spodnje hlače, tako da je bil na policijsko postajo Velenje priveden dejansko gol. Potrebno je poudariti, da nihče od policistov ni uporabil strokovnega udarca, ampak izključno strokovne prijeme... (Prepis iz policijskega poročila.) Jani Sova »Mislila sam, da bom rodila kar tam, na tleh. Kaj takega ne vidi* niti v filmih. Zdaj sta oba v priporu, to pa Je bil tudi njihov namen...« KAKO JE ŽENA MOŽU ZARADI NENEHNEGA SPOLNEGA NASILJA ODREZALA PENIS IN KAKO SO GA ZDRAVNIKI PRIŠILI NAZAJ DESETURNA OPERACIJA ZA MOŠKOST Pred nekaj meseci so domala vse svetovne tiskovne agencije prenesle vest o tragičnem razpletu neurejenih seksualnih razmerij med nekima ameriškima zakoncema. Žena, naveličana stalnega spolnega nadlegovanja, je neke noči svojemu partnerju ohromila orožje njegovih napadov tako, da mu je gladko odrezala penis, sedla v avto In ga odvrgla na nekem križišču. Tedaj zdravniki, ki so mu po deseturni operaciji vrnili njegov moški ponos, niso želeli razkriti podrobnosti o operativnem posegu, pred kratkim pa so tudi zato, ker se bliža sodna obravnava, nazadnje le spregovorili. Bila je noč v Manassa-su (Virginia). Rešilec je S prižganimi lučmi in sireno pripeljal v bolnišnico moškega z okrvavljeno roko. Zdravnik ga je pobaral, kaj se mu je z roko zgodilo, nakar je ranjenec, ki je bil povsem pri sebi in umirjen, odvrnil, da so mu odrezali penis. Zdravnik je dvignil rjuho in pogledal: spodaj sredi strjene krvi je bila rdeča luknja. Zdravniku, ki je pomislil na svojega, se je obrnil želodec. Moral je bruhati. Tako se spominja dogodkov letošnjega poletja dežurni urolog Jim Sehn. Ponoči se je Lorena Babbit odločila za vselej 'prekiniti nenehne in grobe spolne napade svojega moža Johna Wayna Babbita. Segla je po nožu in opravila. Možak je potlej imel več kot srečo. Z največjo naglico so ga prepeljali v lokalno bolnišnico, tam je naletel na dva imenitna zdravnika, miličniki pa so napeli vse sile, da bi po moško pomagali nesrečnežu. Za zadevo so seveda takoj izvedeli novinarji in iz dogodka napravili medijsko senzacijo številka ena, Američani so se zgrozili, kaj vse se dogaja v Ameriki in kar bi se prav lahko od ženske roke dogodilo njim. Zgroženi zdravniki Kakor so reagirali ameriški moški, so reagirali tudi zdravniki. Jim Sehn pravi, da je v svojem življenju videl že na stotine ranjencev, a nič ni bilo tako grozno, kot zreti v tisto nič na spodnjem delu pacientovega trebuha. Ta je milo prosil, naj mu ga pri-šijejo nazaj, a zdravniki tedaj niso imeli kaj šivati. Držali so robček pred usti in se borili s slabostjo. Ni minilo pol ure, kar so policaji pridrveli v bolnišnico. Prečesali so vso okolico in našli odrezani ud na robu ceste, kamor ga je v besu zalučala jezna soproga. Previdno in nežno so ga dvignili in ga položili v sterilno plastično vrečko. Spotoma so naleteli na hladilnik, v katerem so ga prepeljali v bolnišnico. Jim Sehn in David Be-hrman, ki je medtem prihitel v bolnišnico, sta ga drhteča in razburjena opazovala. Kot zdravnika sta že tisočkrat imela v rokah moški spolni organ, a nikoli tako. Medicinsko osebje se je grozno počutilo. Po dezinfekciji se je pričela operacija šivanja. Doslej so v svetu opravili kakšnih deset takšnih operacij, omenjena zdravnika pa sta se posega lotila prvikrat. Ne glede na dobro poznavanje anatomije in kirurške tehnike je penis izredno kočljiv človeški organ, pri katerem je najtežje ohraniti pretočnost velike zadnič-ne vene, skozi katero kri odteka iz penisa. V kolikor ne bi uspeli usposobiti te občutljive žile, so bili pripravljeno zoper strjevanje krvi uporabiti tudi pijavke, vendar ni bilo potrebno. Da ne bi pomešali žilic in živcev, so uporabljali raznobarvne sukance. To občutljivo tkanje je trajalo deset ur. Okrevanec ne občuti užitka Na koncu niso bili prepričani, ali so uspeli. Ko se je prišiti ud obarval, jim je poskočilo srce v prsih, vedeli so, da so ohranili prekrvavitev. Pacient je dva tedna po operaciji moral preležati na hrbtu, njega pa so mu s pomočjo plastičnih sponk nenehno ohranjali v erekciji, da bi tako preprečili za-stajanje krvi. Urinarne funkcije so se kmalu vrnile, kaj bo z drugimi, pa je še težko reči. Bolnik sicer lahko doživi erekcijo, vendar pri tem nič ne občuti. Moža in ženo čakata dva sodna procesa, Lorene toži moža zaradi spolnega mučenja in posiljevanja, John pa soprogo zaradi težkih telesnih poškodb. A po odsluženi kazni je prav mogoče, da se bosta spet našla in še naprej vztrajala v zakonu. John se baje sploh ne jezi na ženo, menda je ugotovil, da ga bo takšnega, kot je, hotela le ona, ona pa se njega ne boji več, kajti Johna Wayna je razorožila. DOBRNA: DELAVCI REŠILI ZDRAVILIŠČE, OBČINA PA GA TIŠČI DRŽAVI - PREJŠNJI DIREK- TOR NAMESTO PRED SODNIKE ZA SVETNIKA MINISTRU -ČUDNE IGRE CELJSKE VLADE - KDO BI RAD SPRAVIL ZDRAVILIŠČE V SVOJ ŽEP - KAJ TRDI NOVI DIREKTOR CO cs N »Na vas kot predstavnike sedme sile se obračam v zvezi z dogajanjem ob statusnem preoblikovanju Zdravilišča Dobrna. V času mojega izvrševanja funkcije direktorja Zdravilišča Dobrna sem se prepričal, da temelji pravne države na lokalnem nivoju občine Celje ne delujejo. Do takšnega zaključka sem prišel po temeljitem pregledu dokumentacije v zvezi s skoraj tri leta trajajočim postopkom preoblikovanja Zdravilišča Dobrna v ustrezno statusno obliko,« pravi Darko Urbanci, ki je od letošnjega avgusta direktor Zdravilišča Dobrna. Zdravilišče Dobrna je registrirano a polnim Imenom SOZD MERX - DO ZDRAVILIŠČE DOBRNA ZDRAVSTVENI ZAVOD, p. o. oziroma s skrajšanim imenom SOZD MERX - DO ZDRAVILIŠČE DOBRNA, p. o., pri čemer je zaradi blokade vloženih sprememb v register v imenu ohranjen SOZD MERX. »Delovna organizacija Zdravilišče posluje zakonito in to skladno z registracijo, kot vsaka pravna oseba. V takšni formalni obliki je zatekel Zdravilišče Dobrna Zakon o zavodih. Ob tem je poudariti, da Zdravilišče Dobrna tudi ob nastopu veljavnosti Zakona o zavodih ni bilo dotirano ali financirano po principih zavoda, pač pa je samo ustvarjalo prihodek po tržnih zakonitostih. Registracija je bila že v preteklosti neskladna z dejanskim stanjem, s tem mislim na ustvarjanje pretežnega dela celotnega prihodka iz naslova gospodarske dejavnosti, to je gostinsko-turistične in manjšega dela celotnega prihodka iz naslova zdravstvenih dejavnosti.« Ob upoštevanju formalne registracije, ki je dejansko sporna, je pripadla občinski skupščini Celje kot pravnemu nasledniku Okrajnega ljudskega odbora pravica in dolžnost ustanovitelja? »Pri vsem navedenem ne gre zanemariti tudi resorne zakonodaje s področja zdravstva, ki zdravilišča ne uvršča v okvir primarne zdravstvene dejavnosti in torej ne gredo pod ingerenco občine. Nikakor ni predpisana zakonska oblika statusne organizacije, saj se delo, pridobivanje dohodka in razvoj zdraviliške dejavnosti ne uvrščajo v zakonsko regula-tivo s področja zdravstva, niti se ne zagotavlja zadosten obseg dela in sredstev v tem okviru za obstoj šestnajstih zdravilišč v Sloveniji. Torej ni predvidena v zakonski regu-lativi zavodska oblika za zdravilišča, pač pa nasprotno tržni pristop in podjetniška organiziranost. Zakon o zavodih je namenjen neprofitnim organizacijam in dejavnostim, ki jih je nujno zagotavljati v takšni organizacijski obliki in jih opravljati ne glede na finančne rezultate oziroma jih je potrebno financirati iz proračuna. Takšna pa zdraviliška dejavnost prav gotovo ni, kar potrjuje tudi to, da so vsa zdravilišča v Sloveniji oblikovana kot podjetniške oblike, Celjski večeri in plačila Iz žepa v žep razen Zdravilišča Laško. V Zakonu o zavodih je vgrajeno varovalo nesmortnega preoblikovanja v zavodsko obliko za vse obstoječe delovne organizacije, ki ustvarjajo pretežni del celotnega prihodka, to je več kot polovico, na trgu, z II. odstavkom 63. člena, ki napotuje na izdajo soglasja ustanovitelja Darko Urbanci, direktor Zdravilišča Dobrna, ki mu občinska vlada očita nezakonitost: poto?« » Komu sem zdaj še jaz v na- 9 k preoblikovanju ško obliko.« v podjetni- NMTRSTVO ZA NOTIMNJC ZAOCVE UPRAVA ZA NOTRANJI ZAOtVIOUl «o»i otua. it m*" IM »e*i. »s •« 22/3- 25.gl 103-4/39»-*i Presto m . m M e,. p* n. v> .«• ?-2Mht CARINARNICA CCLJC ZADEVA• ZDRAVILIACC DO—IA - POROČILO O CARINSKE* PREKRŠKU Takšen sklep je Skupščina občine Celje dne 12. junija 1992 tudi soglasno sprejela, ob tem pa naložila Izvršnemu svetu, naj ugotovi kapitalske vložke občine Celje, ki jih je treba kot ustanovitveni občinski delež upoštevati v novi delniški družbi. »Izvršni svet zadolžitve skupščine še do danes ni realiziral kljub temu, da mu je Zdravilišče Dobrna že septembra 1992 posredovalo akte. Pač pa s svojim delova- njem vztrajno blokira postopek in si jemlje pristojnosti, ki jih nima, kakor si prisvaja pravico zavajati poslance in sodišče.« Zanimivo je, da sodna veja oblasti, ki bi dejansko morala biti neodvisna, Izdaja odločbe na osnovi sugestij Izvršnega sveta občine Celje, le te pa so diametralno nasprotne dejanskim odločitvam Skupščine občine Celje. »Jasen primer tega je že prej omenjena odločitev Skupščine občine Celje in sodba odločba z dne 28. 9. 1993, ki sicer še ni pravnomočna in zoper katero je vložena pritožba, žal pa se kljub temu lahko zlorablja in služi za zavajanje poslancev, ki je nasprotna sklepu skupščine.« Zakaj po vaše gre? »Zdravilišče Dobrna je danes ena redkih uspešnih firm v celjski regiji. Res je tudi, da še v lanskem letu stanje ni bilo takšno, čemur pa nista botrovala trg ali slabo delo, pač pa gospodarski kriminal, ki so ga ugotovile SDK, policija In carina. Kontrola je bila opravljena za leta 1989, 1990 in 1991 in o navedenem obstajajo zapisniki ter odločbe prej navedenih organov. Vložena je zoper Staneta Bizjaka tudi ovadba na javnem tožilstvu v Celju, kjer pa zadeve stojijo. Sprašujem se, če tudi tukaj deluje blokada? Zaradi navedenega je Delavski svet Zdravilišča Dobrna v začetku letošnjega leta ob poteku mandata gospodu Stanetu Bizjaku imenoval gospo Vanjo Strniša za v. d. direktorico in to za čas do izbire direktorja. Sam sem bil imenovan junija 1993, funkcijo sem nastopil avgusta, torej tri mesece po imenovanju in tedaj imenovanju nihče na občini ni oporekal. Sedaj pa je izvršni svet brez pristojnosti posegel v sodni spor, ki ga je sprožil eden od sokandida-tov na izbiro, s podajo mnenja in ocene, da sta bila razpis in imenovanje nezakonita.« Menite, da Ima pri tem svoje prste vmes bivši direktor Stane Bizjak z dobrimi prijatelji na občini, kajti precej nenavadno je, da je tisti začasni ukrep o njegovi šestmesečni vrnitvi na vodilno delovno mesto podpisal isti sodnik, kot je sedaj razsojal o nezakonitosti vašega Imenovanja, to je sam predsednik sodišča združenega dela Ivan Robnik? »Blokada vseh postopkov, tako registracijskih, statusnih kot razpisnega postopka za imenovanje direktorja se prične s tistim trenutkom, ko je bilo Izvršnemu svetu občine Celje jasno, da stari direktor ne bo ponovno imenovan. Skrb Izvršnega sveta se začne z nastopom dela v. d. direktorice in sicer, ko ona prekine s staro tradicijo -oziroma načinom poslovanja. Zdaj, ko je očiten dobiček, so se začele ponavljati ocene in mnenja izvršnega sveta o nezakonitem direktorju, nezakonitem delavskem svetu, skratka, vse, kar se počne v Zdravilišču Dobrna zdaj, je po mnenju izvršnega sveta nezakonito. Takšne ocene sugerirajo tudi sodniku in ta jih kljub nasprotnim odločitvam enostransko upošteva pri svojih odločitvah.« VI trdite, da gre za lastninske interese? »Edini logični sklep je, da želijo posamezniki v izvršnem svetu pri statusnem preoblikovanju Zdravilišča Dobrna uveljaviti osebne lastninske interese. Seveda ne gre zanemariti vprašanja lastninjenja Zdravilišča Dobrna in s tem povezane kontrolne funkcije nad temi postopki, ki pa je dejansko izgubljeno s predhodno zavodsko obliko. Z lastninjenjem družbenega premoženja . skladno z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij pa je nadzor nemogoče obiti in torej ni možno kakršnokoli izpolnjevanje osebnih lastninskih interesov.« Adriano Ferrari Pri iblranju obvestil po 151. Slonu Zakon* O kAionskoo postopku v Zdravilišču Dobrna, soo prisil do podatkov, ki kaiojo na to, da so nekatera odgovorne osebe organlilrale sa potrebe idravlUSča Ilegalen uvoi ras ličnega pot roSnega eaterlala In osnovnih sredstev Is tujine. Pri tee so se Isognlll plačilu carinskih dajatev v korist drtave Slovenije In storili prekrSek po carinski sakonodajl. OBRAZLOŽITEV V Zdravilišču Dobrna so te pred leti ugotovili, da bi lahko potroSnl Material In osnovna sredstva, ki ga na doeačea trgu prlaanjkuje ali Je bistveno dratjl kot v tujini, uvoslll s avtobusi, ki v sdraviliSče vosljo gosto potovalne agencije Killer Nelson Is NomčIJo. Dogovorili so se, da bo te nakupe v Noočlji opravljala vodička potovalne agencijo Ruller Nelson gospa Katarina IP», roJ. 13.3.1427, stanuje Heisonneg 1A,_S540 KhmABACH Neočija. V ta naaen Je Katarina ZEME pri Hy po bank v Hunchen - u odprla bančni račun Številka 2031474102 pod Šifro Nelsekonto. Kot neoSka drtavlJanka Jo Katarina ZIME upravljala s bančni« računa« več let.~RačUA SB financirali na dva načina in sicer tako, da del sunanjetrgovlnskega pro«eta, ki ga Je sdraviliSče realislralo preko agencije Huller Nelson niso knjlilll na liro račun sdravlUSČa, te«vač so ga sadriall v Ne«čijl. ZEME -Jeva Je ta sredstav prenakasal* na Nelsekonto. Drug način financiranja pa Je potekal tako, da Je ZEME - Jeva nekatero goste.pripeljala v sdraviliSče «l«o agencije, vplačila letovanj pa Je v celoti nakasala na Nelsekonto. V Zdravilišču Dobrna sta ustanovitev In koriščenje fonda neposredno organizirala In o njem odločala direktor Stanislav Bizjak, rojen 24. 5. 1939, stanuje Trubarjeva št. 44, Celje, In vodja finančno računovodskega sektorja Jelka Samec Hotko, rojena 31. 1. 1956, stanuje Polže št. 1, Strmec pri Vojniku Prodajno servisni center - . za BMW AG HOTKO 63212 VOJNIK Tel. & fax: 063/772-009 PRODAJA, SERVISIRANJE IN POPRAVILA VOZIL BMW MUZIKA JE BIZNIS Rockovski dogodek leta, tako smo ga napovedovali, je mimo. Iggy Pop je v nabito polni mali dvorani Hale Tivoli odigral vroč koncert za hladno občinstvo. Nova spremljevalna skupina, ki si jo je omislil lggy, je sestavljena iz treh mladcev, ki so očitno večino rosnih let preživeli ob njegovih ploščah. Odličen show, torej, morda tudi zato, ker se je Veliki Iguana vsaj poskušal izogniti najbolj sladkobnih pesmi. Ker smo ga pri koncert, z boljšim zvokom kot na njegovem zadnjem gostovanju. Ste utrujeni? Se vam zdi, da življenje nima več nobenega smisla? Ste brez energije? Pojdite na koncert lggy Popa. Odleglo vam bo. PLOŠČE DEMOLITION GROUP PLA-YS GASTRBAJTRS, EP CD, Kif Kif Drugi letošnji izdelek iz rockodelske delavnice v Cerkljah prinaša, kot že pove naslov CD-ja, nostalgičen pogled na tiste zlate ča- NOVI ALBUM BOBA DVLANA SVET JE SKRENIL V NAPAČNO SMER nas videli že drugič, zdaj že vemo, da je začetek koncerta običajno skompiliran iz najboljših Stooges pesmi. Dobra pogruntavščina, ki se je izplača držati. Stoodstotna, polnokrvna in legendarna klasika. Sicer pa se mi zdi, da slovensko občinstvo bolj malo pozna njegove zgodnje pesmi - vsaj tako se je vedlo. Po pričakovanjih in napovedih je največ navdušenja požel s Passengerjem, ob Wild America pa je bilo v dvorani bolj hladno. Izgloda, da si American Caesar še ni utrl poti do src slovenskih rockerjev, ali kako se jim že pač reče. To, da smo v dodatku pričakovali kakšno Bregovičevo poskočnico, je povsem opravičljivo, saj sta gospoda sodelovala v zadnjem Kusturičinem filmu. Hajdemo v planine sicer nismo dobili, je pa bila Death Gard tudi čisto dobra. Dober se slovenske alternatvine produkcije, ko so bili možje še pravi možje, ženske prave ženske in ko je bila godba na teh prostorih še intrigantna, zanimiva in inovativna. Pomemben del takratnega dogajanja so bili nedvomno po krivici zapostavljeni Gastr-bajtrs, poleg Marcus 5 najboljši beli funkerji v republiki Sloveniji. Njihova prva plošča, »Ni življenja brez ljubezni«, velja za prvo pravo neodvisno ploščo v deželi pod Alpami in hkrati za čisto klasiko slovenskega alter-popa. Gastrbajtrs so tistikrat! iz Ljubljane dobili toliko polen po noge, da bi lahko na novo zakoličili Benetke, njihova transformacija v Demolition Group pa je pomenila edino možno izbiro, čeprav na Pig-bag in Jamesa VVhitea niso nikoli pozabili. Na resnično priznanje avtoritet slovenske alter scene pa so morali po- čakati celo desetletje. Tako, ob deseti obletnici izida so Gastrbajtrs/Demoliti-on group v Ljubljani znova nagazili na novorockovsko mino, ki pa se je kasneje izkazala produktivnejša od prejšnjih, saj so se mučke Radia študent izkazale kot zelo obrobna zadeva. Na CD-ju zdaj namesto Coca Cola piše Jim Beam, kar ljubitelji »tažlehtnega« seveda mnogo bolj cenimo. Tako smo na tudi sicer vzorno pripravljeni promociji namesto »kofeininhaltige limonade« tankali žlahten bourbon, EP-—je pa so obiskovalci dobili kot bonus k vstopnici. Tako se to dela. Na EP so Gastrbajtrs Group uvrstili pet pesmi, dve s prvega, dve z drugega, po imenu »Pot v Raj« in eno še neizdano. Precej posrečen izbor z odlično orkestracijo pihalne sekcije, ki so jo posodili Krčani Kut Gas, pridružila pa sta se jim še bivša člana, dr. Ivan Pipič in dipl. ing. Robert Ceglar. Vse pesmi si zaslužijo oceno odlično, razen priredbe legendarnega hita Japanci rade za nas, ki je s preveč rockov-skim aranžmajem izgubil tisto plesnost, zaradi katere smo pred leti na njihovih koncertih skakali do stropa. Plošča za tiste, ki se Gastrbajtrs še spomnijo in še posebej za tiste, ki se jih ne, a so prepričani, da je Demolition Group najboljše, kar lahko pride iz Cerkelj. RES NULLIUS, »No One Can Like The Drummer Man«, CD/LP, Stiskama Records/ NIKA Če je bilo v zadnjem času moč nazorno opazovati razvoj neke rock skupine pri nas, so bili to nedvomno Res Nullius. Skupina je namreč rasla pred očmi in ušesi poslušalcev - od precej dezori-entiranega začetniškega benda, preko obetavne, a še ne dovolj artikulirane roc-kovske zasedbe, do stilno povsem izgrajenih post Stooges manijakov. Res Nullius se lahko danes pohvalijo z verna stvarema: da so v zelo kratkem času naredili ogromen kvaliteni preskok in da so naredili dober album. Sicer pa se na tej plošči znajde trinajst posnetkov, od katerih sta dva direktno naslovljena na gospoda boga pri živem telesu, točneje lggy Popa, razmerje med angleškimi in slovenskimi besedili pa je nekako pol - pol. Produkcijo na plošči je razen pri eni pesmi izgotovil Janez Križaj ob pomoči benda samega, ploščo pa so posneli v Studiu Tivoli. Bodite pozorni na skladbe Money's Tal-king, lggy part 1 in Zadnji val. Pa tudi ostale si poslušajte. Za punkerje devetdesetih. KONCERTI V sredo, 27.10. bodo na Metelkovi nastopili riješki HIP-HOP klošarji UGLY LE-ADERS in rockerji PERSO-NA Dl CAPUCCHINO. V četrtek, 28. 10. se bo na Metelkovi v Ljubljani končal ANTI-NAZI festival, ki se je pričel 9. oktobra z odvoritvijo razstave avtorjev Borisa ba-člča, Koko Art, Mizz in Strip Core-a, projekcijami filmov Brisa, Marka Kovačiča, V. S. Videa in nastopom glasbenih skupin 2227 in LOLITA. Četrtkov sklepni večer bodo ob 20.30 zaključili poljski hardcoreovs APATIA s predstavitvijo svoje nove kasete Fasyzm, ki jo je izdala poljska neodvisna založba Nikt Nic Nie Wie. Dan kasneje bodo APATIA nastopili še v MKNŽ v Ilirski Bistrici, 30. 10. pa v By Night v Kopru. V soboto, 30.10. bodo v MKC Koper nastopili BUTCHERS BILL. Dan kasneje bodo ob metalcih ARI-SE nastopili še v Lokvi. Istega dne bo na Metelkovi nastopila DUMA (ex SEDMINA). V nedeljo, 31.10. bo na Metelkovi nastopil POLKA BAND. Prvega novembra bodo v MKNŽ v Ilirski Bistrici nastopili odlični Nizozemci Dl-STRACT VIBES, v klubu K4 v Ljubljani pa bo koncert instrumentalistov VALHALA. »Svet je skrenil v napačno smer« je najnovejši album Boba Dylana, strastna solo izvedba desetih imenitnih, slabo poznanih pesmi ruralnega bluesa in balad, na katerih tradiciji se je oblikovala kariera znamenitega kantav-torja, ki je svojčas tako širokopotezno navdušil glasbeno občinstvo. Pesmi z albuma World Gone Wrong niso skupek nekih zastarelih skladb, ki bi jih avtor spravil skupaj iz dokumentarnih, zgodovinskih razlogov. Gre za nadvse aktualne stvari, razlaga Bob Dy-lan ob zaključku svoje koncertne turneje po Združenih državah Amerike. Vse to so osebne pesmi, intimne in hkrati univerzalne, celo katoliško obarvane, ki se nanašajo na življenje in nehanje na našem planetu. To so, meni Dylan, pravzaprav duhovne pesmi. V njih se intenzivno ukvarja z moralnimi vprašaji, te pesmi niso več romantične zgodbe o kockarji, o morilcih in drugih odpadnikih, s kakršnimi se je proslavil. To so pesmi za ljudi, ki so kritiki družbe kot avtor sam, za ljudi, ki morajo v današnjem svetu poslušati vse preveč slabe glasbe in se soočati z vse preveč dvomljivimi TREND Velika Britanije (MM) - neodvisni singli 1. SABRES OF PARADISE - Smokebelch 2. SENSER - The Key/No Comply 3. POP WILL EAT ITSELF - RSVP 4. TEENAGE FANCLUB - Norman 3 5. STEREOLAB - Lo Boob Oscillator 6. SMASHING PUMPKINS - Today 7. CREDIT TO THE NATION/ CHUMBAVVAMBA - Enough 8. MADDER ROSE - Swim 9. DEPECHE MODE - Con-demnation EP 10. DROP NINETEENS - Limp Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi 1. BUFFALO TOM - Big Red Letter Day 2. TEENAGE FANCLUB - Thirteen 3. SVVERVEDRIVER - Mez-cal Head 4. AFGHAN VVHIGS - Gent-lemen 5. THE BREEDERS - The Last Splash 6. REVOLTING COCKS - Linger Ficken’ Good 7. BJORK - Debut 8. SMASHING PUMPKINS - Siamese Dream 9. CHAPTERHOUSE - Blo-od Musič 10. THE LEVELLERS - Le-vellers Velika Britanija (MM) - albumi 1. MEAT LOAF - Bat Out Of Hell II - back Into Hell 2. PET SHOP BOYS - Very 3. THE VVONDER STUFF - Construction For The Modem Idiot 4. JAMES - Laid 5. MIKE OLDFIELD - Ele-ments - The Best Of... 6. BEVERLV CRAVEN - Love Scenes 7. NIRVANA - In Utero 8. PET SHOP BOYS - Very Relentless 9. PRINCE - The Hits 1 10.PRINCE - The Hits 2 vrednostnimi merili. Pesmi naj bi mladim, ki želijo prisluhniti, govorile resnico o prostoru in času. Dylan zavrača idejo romantičnega junaka onstran zakona. Danes ljudje potrebujejo identiteto, identiteta pa se oblikuje skozi akcijo. Dylan verjame v Boga in je srečen, da obstaja nekaj, v kar človek lahko še verjame. Človek, ki verjame le sam vase, je uničen. Človek brez vere je po avtorjevem prepričanju kot korakajoče truplo. Danes se je treba boriti za to, da se vera vrne v ljudi. Lahko se je boriti proti dvoličnosti, če imaš temelj, na katerem trdno stojiš, če opore ni, skreneš kamorkoli, kar se danes dogaja. Ljudje so izgubljeni, kjer ne znajo v nič več verovati, razmišlja v svojih pesmih Bob Dylan. HOLLYWOOD RESTAVRACIJA ZA MOTORISTE Popivanje kot trening za smučarsko sezono. ZDA (Billboard) - albumi 1. GARTH BROOKS - In Pi-eces 2. NIRVANA - In Utero 3. MEAT LOAF - Bat out Of Hell II - Back Into Hell 4. MARIAH CAREY - Musič Box 5. GEORGE STRAIT - Easy Come, Easy Go 6. BILLY JOEL - River Of Dreams 7. JANET JACKSON - Janet 8. REBA McENTIRE - Gre-atest Hits II 9. BUND MELON - Blind Melon 10. ŠPICE 1 - 187 He Wrote Najbolj nenavadne domislice, kjer ena norost prehiteva drugo, so v Hollywoodu vsakdanja stvar. Sedaj so odprli zares ekskluzivno restavracijo Roadhouse Thunder, ob kateri se nahaja trgovina z motorji in butik z značilnimi oblačili in ostalimi obveznimi rekviziti, ki pričarajo občutek odprte ceste. Solastnik restavracije country pevec Dvvight Voakama je na gala otvoritev povabil dva heroja Harley - Davisona Denissa Hopperja in Petra Fondo, ki sta na teh slavnih motorjih zaigrala v kultnem, romantično uporniškem filmu iz leta 1969 z naslovom Easy Rider. Na spisku gostov so bili še pevec Bob Dylan, igralci Charlie Sheen, Harry Dean Stanton in rock zvezdnih Billy Idol, ki si je šele pred kratkim opomogel po prometni nesreči z motorjem. Pred vhodom v restavracijo piše: »Brez mopedov, prosim!« Vselej na motorju: Dennis Hopper in Peter Fonda Božo Bork FOTO ATELJE 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 VRHUNSKE MANEKENKE NA ZNIŽANJE ZVEZDE PADAJO ZNEDA MODA V PRETEKLOSTI KRETSKA KULTURA Modni kreatorji, so jih povzdignili med zvezde, sedaj pa jih želijo sklatiti z neba, seveda gre za vodilne manekenke, ki vsakodnevno krasijo naslovnice svetovnih revij in brez katerih bi bil modni svet dolgočasen. Njihove cene so prav vrtoglave, pred kratkim je Linda Evangelista vznemirila javnost z izjavo, da ne vstane iz postelje za manj kot 15 tisoč dolarjev. Glede na današnjo situacijo pa bi lahko ona in še nekatere druge prespale tudi pozno popoldne - če ne pristanejo na nižje honorarje. Znana šesterica (Naomi Campbell, Christy Turling-ton, Linda Evangelista, Cla-udia Schiffer, Cindy Craw- Christy Turlington: 30 tisoč dolarjev dnevno ford in Tatjana Patitz), je vse pogosteje na udaru modnih kreatorjev in lastnikov modnih agencij, ker jim ne želijo več plačevati tako kot doslej. Naomi je postala nepriljubljena ne samo zaradi previsokih honorarjev (do 35 tisoč dolarje), temveč tudi zaradi razvajenega obnašanja. »Z njo je nemogoče delati, ni denarja in prestiža, ki bi lahko nadomestil teror, kateremu so podvržene naše stranke, ko delajo z njo,« je izjavil direktor njujorške agencije »Elite« John Casablancas. Na nedavnem, tako rekoč tajnem sestanku modnih gurujev, ki so se ga udeležili Calvin Klein, Dona Karan in Ralph Lauren, so dločili, da morajo pred prihodnjimi njujorškimi revijami doseči nižje cene znanih manekenk. Kreatorji so bili enotnega mnenja, da je 350 dolarjev na uro vendarle preveč, četudi so omenjene manekenke fantastični modeli, a zakaj bi jim konec koncev morali plačevati tako visoke honorarje. Na pariških revijah je Naomi Cambell postavila Carlu Lagerfeldu pogoj: Tayra ali jaz. Tayra je nov manekenski obraz, Naomi je zelo podobna, s tem da je njena cena dosti nižja. Kreator ni popustil in to je bil za Naomi prvi poraz. Tudi na drugi strani ceana so se pojavile podobne težnje, Casablancas je odločen: »Povrniti moramo profesionalnost. Nihče se ne more obnašati skrajno razvajeno in pri tem služiti po več deset tisoč dolarjev dnevno.« Očitno postaja, da bo nju-jorški reviji uspelo znižati cene velikim manekenkam, prva v vrsti, ki bo morala pristati na realnih tleh, bo Linda Evangelista, ki je ob neki priložnosti prejela za snemanje trideset sekundnega video spota dva milijona dolarjev. Slišati je, da je tudi Linda postavljala posebne pogoje: vztrajala je na določeni hrani, do fotografov se je obnašala zelo neslano. Najmanj pritožb si je prislužila Tatjana Patitz, ki dnevno zasluži do 20 tisoč dolarjev, modni uredniki znani revij pa jo opisujejo kot popolno profesionalko. Christy Turlington zasluži dnevno do 30 tisoč, Claudia Schiffer včasih tudi več. Vsote, ki zavrtijo pamet. A ob tem še pojasnilo: ne gre za zaslužke, ki bi jih prejemale vsak dan, njihov dnevni zaslužek je izračunan tako, da skupni letni dohodek delijo s številom delovnih dni, s tem da povprečje zelo dvigajo ekskluzivne pogodbe, vredne več milijonov dolarjev. »Revlon« je bil gotovo najizdatnejši, ker je v svoje vrste privabil Claudio Schiffer, Cindy Cravvford, Heleno Christiansen in Veronico Webb, medtem ko je Christy Turlington posebno priljubljena pri proizvajalcih šamponov in barv za lase. Kakorkoli že, kreatorji so odločeni: vrhunske manekenke morajo pristati na znižanje. Cindy Cravvford: 25 tisoč dolarjev dnevno ali drugače imenovana Minoika kultura, po kralju Mlnosu. (Traja nekako med leti 2000 in 1800 pr. n. št.) Skoraj do leta 1900 n. št. nismo o Kreti vedeli tako rekoč ničesar, šele z letom 1920 In z letom 1951. S Schliemannom in Arthurjem Evan-som Izvemo za legendarna odkritja Troje, Mlken in Mlnosove palače v Knososu na Kreti. Raziskovanja teh dveh mož sta nam odkrila velikost in visoko razvitost do tedaj neznane kulture. Njihov način življenja je bil nekaj posebnega. Živeli so v hišah z atriji s sobami polnimi svetlobe in fresk. Na katerih so živobarvno upodabljali podvodni svet in morske živali. Uporabljali so različico linearne pisave, ki je še vedno nerazvozljana in zatorej velika skrivnost. Podobno je z njihovo družbeno ureditvijo, vsekakor pa je zanimivo, da ni bilo nikjer v upodobitvah najdenih niti drobca vojaških dejavnosti, torej lahko sklepamo, da so bili zelo miroljubna skupnost. Da so se ukvarjali z ribolovom in trgovino, je dokaj očitno. V njihovi kulturi je opaziti sledove egipčanske umetnosti. Bili so mojstri v izdelovanju posodja in nakita. Ker so živeli zelo sproščeno, so zatorej njihova oblačila temu primerna. Moško oblačilo se ne razlikuje dosti od egipčanskega. Prav tako nosijo šenti, le da je bil drugače oblikovan in obdelan. Prednji del je bil daljši in dopolnjevala ga je mreža pošita z biseri. Prepasali so ga s širokim pasom, ki je poudarjal linijo bokov, za dodaten efekt pa so boke celo odkrivali. Poleg šentija so nosili moški še ogrinjala ali plašče. Zanimivejše in jasen dokaz njihovega živobarvnega življenja pa je žensko oblačilo, sestavljeno iz bluze in krila v zvonasti obliki, s premnogimi živopisnimi volani. Posebnost je bluza, ki se sestoji le iz hrbtnega dela in rokavov, prsi pa so odkrite. Obliko jim daje nadvišan pas krila ali pa samostojni del kot pri moških. Pričeska obeh spolov so dolgi rahlo kodrani lasje. Veliko pozornost dajejo ličenju. Nakit se pojavlja na telesu, obleki in laseh. Lepo je orna-mentiran In obdelan s poldragim kamenjem. R ŠESTDESETA LETA, LETA BARV, CVETJA IN LJUBEZNI IZ MAMINE OMARE Šestdeseta leta, leta barv, cvetja In ljubezni. Leta, kjer sta se mladost in brezskrbnost kazala na vsakem koraku in kjer ni bilo časa za razmišljanje. Vse je oživelo, staro je novo in starega ni več. Zatorej kot predukrep: pobrskajte po omarah vaših mam In babic In kmalu boste ugotovili, da ste zelo modno napravljeni In to le s kančkom domišljije in Iznajdljivosti, če še ne veste, kako je vse to videti, sl pustite svetovati s krajšim namigom. Zopet so zaživele živahne barve s pisanimi vzorci, klo-šarski klobuki, nikakršen imič, z dolgimi brezrokavniki, ki se spreminjajo in navsezadnje spremenijo v obleko, ki je od vrha pa do roba popolhjena z gumbki, v pre-nekaterih primerih le delno zapetimi. Torej, oblecite hlače na zvonec in kdo pod milim nebom ne bi prepoznal Ihot pantsl, podkrepljenih z velikim pasom na veliko sponko tam nekje na bokih. Ja, tudi te so zelo modne. Bodite bolj drzne in se odenite v oprijeta daljša krila ali pa krajša, nikjer ni meja, zatorej se nikar ne omejujte. Krila na zvonec brez zadržkov. Vedeti pa tudi .morate nekaj o nakitu, ki se od šestdesetih takrat pa do šestdesetih danes ni bogve kako spremenil. Steklene kroglice, dolge vrvice, raznovrstni obeski na golih vratovih v preizrezanih bluzicah. Materiali: Kot takrat se tudi zdaj ni treba obremenjevati. Zelo prav pridejo jerseyi, ki služijo kot blago za obleke, še bolj pa pri puloverjih, ki so vedno oprijeti po telesu, v rokavih pa dopuščamo kompromise. Pletenine so zelo prisotne, zlasti kot plašči in jope se pojavljajo ves čas. Pa črtasto s črnim in vzorčasto v barvah, pisanih hlačah. Navsezadnje je menda že dovolj, vse že veste in najbolje je, da presodite, pobrskateln izberete nekaj zase. Urša ŠTIRIDESET MILIJONOV DOLARJEV ZA ŽIVLJENJE Z VVHOOPI GOLDBERG ZAREČENI KRUH KOMEDIJANTKE Zveni kot iala, pa vendar se je zgodilo: VVhoopi Goldberg je osvojila srce Teda Dansona. S snemanja filAia »Made In America« so prihajale vesti, da sta glavna Igralca prenesla filmsko romanco tudi v zasebnost, čemur pa nihče ni verjel v prepričanju, da gre za zvijačno reklamno potezo, ki naj bi podkrepila uspeh komedije. Kaže, da gre zares. VVhoopi Goldberg: Tudi sama sem postajala prepričana, da nisem privlačna, dokler nisem spoznala Teda Dansona. Odlični VVhoopi Goldberg se je v omenjeni komediji uresničila dolgoletna želja, da bi nastopila v ljubezenskem prizoru z belcem. A pripetilo se je še več kot to, kajti igralec Ted Danson je zaradi nje zapustil svojo soprogo Casey, s katero je bil poročen petnajst let, imata tudi dve hčerki, Kate in Alexis. VVhoopi je tako v veliki meri spremenila podobo, ki si jo je v dolgoletnem delu uspela ustvariti v javnosti. Kajti kot zapeljivko jo je filmska publi- šiilHIHHHSBHMlill! Ločitev po petnajstih letih: Ted Danson s soprogo Casey in hčerkama Kate in Alexis. ka doživljala le v komedijah. Če izjavi, da bi želela igrati Bondovo dekle, je to odlična šala. Ko izreče, da ji Hollywo-od ne bo nikoli ponudil zapeljivega »morilca«, kakršen je Michael Douglas, mnogim tudi to deluje kot vesela smešnica. VVhoopi pa razmišlja takole: »V očeh večine v filmskem poslu sem najprej in predvsem črnka. Pravzaprav sem tudi ženska iz sanj, a ne iz sanj tistih, ki delajo filme.« Zaveda se svoje določenosti z barvo kože, obnaša se in živi, kot pravi, kot osebnost z masko. Pravo ime črnolase sedemintridesetletnice, ki ima lase spletene v drobne kitke in pogosto nosi modre kontaktne leče, je Caryn Johnson: »V javnosti sem VVhoopi Goldberg, v zasebnem življenju Caryn Johnson, le v zunanjem svetu uporabljam masko, ki kaže, kako je vse lepo in prav, brez panike, naglice, bez stresov. Doma pa se prelevim v stvarno osebnost, ki se ukvarja s plačevanjem računov, krizami v družini, pomanjkanje tega in onega. V moji hiši VVhoopi Goldberg nima sobe. VVhoopi je sicer odprta, pametna intelektualka, deloma zato ker ji je to všeč, deloma ker je to njen posel in naloga. Sama nisem takšna. Kadar sem doma, svoje vloge potiskam v ozadje, kadar me srečate na ulici, ne morete predvidevati, kakšno je moje zasebno življenje.« Goldbergovo so precej časa označevali kot veliko upanje Hollywooda in uspelo ji je, da se je počasi, a z gotovostjo iz velikega upanja povzpela v velik hit, kar ji je uspelo predvsem s filmom »Duh« leta 1990, ko ji je pripadel oscar za najboljšo stransko vlogo. Kot mati samohranilka se je iz Nevv Torka preselila v Sant Diego, kjer je svojo hčer vzdrževala s pomočjo socialnega varstva in z opravljanjem različnih del, tudi umivanjem trupel v mrtvašnici. Potem je pričela sodelovati z lokalnimi igralskimi skupinami, ime Caryn je spremenila v VVhoopi. Leta 1984 se je vrnila v Nevv York, in ko jo je na Broadwayu opazil režiser Mike Nichols, jo je pri priči izenačil z ženskim Lennyjem Bruceom. In potem velika prelomnica, glavna vloga v Spielbergovem filmu »Barva škrlata« in nominacija za najboljšo žensko vlogo. Njena kariera se je pričela vzpenjati. S komedijo »Nune pojejo« so samo v Ameriki iztržili v rekordnem roku 250 milijonov dolarjev, a ravno ob ta film sodijo nekatera nestrinjanja. VVhoopi ne mara neprofesionalnosti, zato jo je izjemno motilo, ker je Disneyevo podjetje pričelo s snemanjem filma brez scenarija, potem so se menjavali še producenti in sledili so prepiri. VVhoopi se je konec koncev sporazumela s šefom Jeffreyem Katzenbergom in film se uspešno dokončali. Zaradi uspeha komedije bo sledilo tudi nadaljevanje, drugi del že snemajo in njeno plačilo vloge bo znašalo okoli sedem milijonov dolarjev. Nastopa v popularnem televizijskem shovvu, film »Made In America« pa ji je prinesel ob milijonih dolarjev še nove filmske ponudbe. Igralka, ki ni nikoli lahkomiselno sprejemala svojih vlog, je še zmeraj zelo previdna in nikamor se ji ne mudi, saj ni v položaju, da bi morala sprejemati hitre odločitve. Na vprašanje, kaj je spremenilo njeno življenje, odgovarja: »Ko dojamete, da je malokaj enkratno, morate odrasti. Sedemintrideseto leto se mi je vedno zdelo nekako oddaljeno, a sedaj sem ga že dopolnila, imam tudi vnukinjo, ki se je rodila na moj rojstni dan in mi v veliki meri spremenila življenje. Moji hčerki je devetnajst let, in ko ju opazujem, kako odraščata, dojemam, da se nekatere stvari zame nepovratno spreminjajo.« Iskreno priznava, da na zgodnje materinstvo ni bila pripravljena in da ji ni bilo lahko vzgajati otroka, še posebno ne po navodilih drugih, saj je to nemogoče. Ppročila se je dvakrat, a neuspešno, zato je rada poudarjala, da se ponovno »za vekomaj« ne želi vezati: »Trenutno uživam v svojem statusu, poleg tega pa je moje delo tisto, ki marsikaj zaplete. Če hočem, moram biti z močnim moškim, ki bo pripravljen, da ga bodo zamenjevali za gospoda Godlber-ga, ki ga ne bodo motili gledalci, ki ob mirnem večeru v restavraciji želijo moj avtogram. Ne želim pa se opravičevati zaradi slave in ker zaslužim več denarja. Sicer pa še nisem srečala takšnega, s katerim bi želela preživeti veliko časa.« Tako je govorila pred snemanjem »Made In America«, ko razmerje z Dansonom še ni zacvetelo. Ljubezni pa kmalu nista mogla prikrivati pred javnostjo. On je zapustil ženo in hčerki, soproga je odkrila pisma, ki mu jih je VVhoopi pošiljala, in zahtevala ločitev, za odškodnino pa štirideset milijonov dolarjev, kar ni malo niti za hollywo-odske razmere. Ted pravi le, da ima VVhoopi zelo zdrav pogled na življenje, zato se ji splača slediti. In vloga javnosti? Internacionalnemu razmerju so se uprli črnci, ki so Whoopi razglasili za izmeček, na drugi strani pa rasisti in Ku-Klux-Klan, ki ne trpijo združevanja bele in črne rase. VVhoopi prejema številna grozilna pisma, ki jih je na začetku odnašala na policijo, potem pa se je odločila, da jih ignorira. Enostavno komentira, da sodijo ob velike honorarje tudi velike žalitve. Ted Danson vsekakor ni v položaju anonimneža, ki bi ga lahko poimenovali gospod Goldberg, tudi manj denarja ne zasluži. Ne enemu ne drugemu ni treba pojasnjevati priljubljenosti. Če bosta imela dovolj za ohranitev zveze ali pa gre le še za eno izmed mnogih minljiivih hollywoodskih romanc, preslikanih v zasebnost, bo pokazal čas. DENAR ZA OTROKA Ni še tako dolgo tega, kar je Nastassja Kinski prekipevala od sreče s svojim novim soprogom Quincyjem Jonnesom, pevcem in glasbenim producentom, tudi očetom njene hčerkice. A njuna ljubezen je bila kratkotrajna. Nastassja namreč zahteva, da ji izplača 30 milijonov dolarjev kot povračilo za skupne trenutke in skrb za njunega otroka. NEUMNO, A DONOSNO Paulini Porizkovi, fotomodelu v zgodnjih tridesetih, je v življenju precej pomagal sloves lepotice »za železno zaveso«. Po rodu je Čehinja, ki je pričela svojo kariero pred osmimi leti in od takrat je njen obraz stalen gost naslovnic znanih revij, predvsem zaradi njene ekskluzivne pogodbe s podjetjem Estee Lauder. Preizkusila se je tudi kot igralka, a ne preveč uspešno, sicer pa trdi, da je delo fotomodela zelo neumno, čeprav je to ne ovira v dnevnem zaslužku, ki znaša tri tisoč dolarjev. Glede na to, da mora izpolniti petdeset delovnih dni letno, najbrž nima razlogov za nezadovoljstvo. Njeno zelo vitko linijo pa bo za nekaj časa skazilo materinstvo, saj pričakuje otroka. ZAHODNA OBOROŽEVALNA INDUSTRIJA SE BOJI NA TRG w RUSIJA POSPEŠUJE IZVOZ OROŽJA Doug Schultz je strasten pilot. Poklicno pilotira uslužbenec potniško letalo za ameriško letalsko družbo Delta Boeing, privatno pa sovjetsko bojno letalo MIG - 17. Vzorčna sovjetska reaktivna letala dobiš v ZDA že za 25000 do 50000 dolarjev. Več kot 20 so jih do sedaj registrirali, večino kot šolska letala ali kot razstavna In muzejska letala. Niso samo ljubitelji kot Schultz, 45, ki v Rusiji naročajo vojaške polete. In v ponudbi niso samo dotrajana letala. Vlada v Moskvi prodaja tudi v inozemstvo, ponudba pa sega vse od najmodernejših bojnih letal tipa MIG-29 ali 31 preko tankov in raket do pušk In municije. Od politične in gospodarske krize pretresena država potrebuje nujno devize. Toda industrija je propadla, njeni izdelki pa na mednarodnem trgu, z izjemo bojne tehnike, niso konkurenčni. Če ne upoštevamo olja in plina, je orožje za Rusijo edino resnični prinašalec deviz, pravi Siegfried Fischer z berlinske Akademije za varnost in sodelovanje v Evropi. »Orožja imajo dovolj in kar ponujajo, je relativno dobro«. Vlada v Moskvi je njenim oboroževalnim podjetjem odobrila v začetku preteklega leta pogodbe za izvoz orožja v vrednosti dveh milijard dolarjev, kar je v primerjavi z dobavami stare Sovjetske Zveze, ki je samo leta 1987 izvozila skoraj za osemnajst milijard dolarjev, relativno malo. Vojska lahko celo čisto uradno proda presežke bojne tehnike in s tem zagotovi oskrbo in nastani- tev njenih oficirjev. »Rusija je na mednarodnem trgu zopet postala aktivna,« pravi Inštitut za mirovne raziskave in varnostno politiko iz Hamburga. Novi ponudnik skrbi za to, da na do sedaj trdnem oboroževalnem trgu povzroča občuten nemir. Prejšnja SZ za mednarodne prodajalce orožja ni predstavljala nobene konkurence; v prijateljske države so izvažali orožje predvsem iz političnih vzrokov, za orožje pa pogosto niso potrebovale niti plačati. Današnja Rusija je z njenimi štiristotimi oboroževalnimi podjetji in vojaškimi raziskovalnimi postajami popolnoma zavila na kapitalistični trg. Skoraj vsaka država lahko dobi bojna letala ali rakete, ki jih plača s trdo valuto. Uradna ruska podjetja, pa tudi prodajalci na črno, tako ponujajo orožje iz Rusije po vsem Globusu. Oboroževalni koncerni v Ameriki in Evropi se tako bojijo za njihove trge. Trgovina z orožjem cveti Z dampinškimi cenami Rusov ne morejo v korak. »Kdor razpolaga s trdo valuto, lahko pri Rusih sklene fantastične pogodbe,« pravi mened- žer ameriškega podjetja Bell Helicopter, Textron Inc. Za ceno ameriškega letala F-18 lahko dobi kupec dve bojni letali MIG- 29. Tanki iz Rusije pa so za dve tretjini cenejši od ameriških. Takšne cene privabljajo celo kupce iz držav nekdanjih sovražnikov. Na jezo zahodnih podjetij za gradnjo letal, je kupila NATO država Turčije pri Rusih za petinsedemdeset milijonov dolarjev vojaških helikopterjev in druge bojne tehnike. Konec preteklega leta so podpisali pogodbo o dobavi orožja s Kitajsko. Indija, ki pomeni Jelcinu »kolosalen oboroževalni trg«, pa naj bi dobila vojaških naprav, med njimi raketnih pogonov, v vrednosti 650 milijonov. Podmornice bodo dobavili v Iran, tanki T-72 pa so predvideni za Sirijo. Tudi Združeni Arabski Emirati se nenehno zanimajo za rusko orožje. Za pospešenim izvozom orožja tiči nov politični kurz. Če je sovjetski predsednik Mihail Gorbačov še načrtoval prehod mogočne vojaške industrije v proizvodnjo civilnih izdelkov, pa vidi njegov naslednik zadevo bolj pragmatično. Čeprav je pomembno, kot poudarja predsednik, preiti na proizvodnjo novih izdelkov, pa razum ukazuje, »da pri trgovini z orožjem ne smemo dopustiti vakuuma«. Vpliv vojaško - industrijskega kompleksa je slej ko prej silno močan. Od proizvodnje sredno živi petintrideset milijonov ljudi. Kdor prodaja orožje, mu ni potrebno prosjačiti za milijarde. To je najenostavnejše sporočilo stare sovjetske garde. Pritisk na vlado narašča, ker se upi hitre preusmeritve tovarn orožja v proizvodnjo civilnega blaga, kot so hladilniki in mikro valovne pečice, niso uresničili. Večina podjetij želi še naprej proizvajati tisto, kar najbolje zna. To je graditi orožje. »Nujnost konverzije ne dojemajo in je ne sprejemajo,« pravi strokovnjak za Rusijo, Fischer. Poleg tega pa so izkušnje s konverzijo slabe. Menedžerji nekdanjih tovarn z orožjem bodo v revni Rusiji težko našli kupce za pralne stroje, ure ali televizorje. Za izvoz na Zahod pa kvaliteta teh izdelkov ne zadošča. Preusmeritev ogromne ruske oboroževalne industrije na civilno proizvodnjo bi Rusijo stala najmanj stopetdeset milijard in nihče ne ve, od kod bi naj ta denar dobili,» meni Michael Malej, predsedniški svetovalec za konverzijo. Podjetja z oboroževalno dejavnostjo tako pritiskajo na vlado, da jim omogoči nove posle v podedovanih dejavnostih. Nujno potrebujejo nove odjemalce, ker so lastne oboroževalne sile njihova naročila drastično zmanjšale. Oskrba Rdeče armade je v preteklem letu upadla za sedemdeset odstotkov. Moskovski politik Pjotr Aven je pred nekaj meseci že občutil moč lobija z orožjem. Minister za zunanje gospodarske odnose je moral odstopiti s položaja, ker se mu ni posrečilo, da bi izvoz orožja povečal, kot je zastopnikom militaristično - industrijskega kompleksa to predstavil. Tako se politiki na dnevnem redu pritožujejo, da donosnemu ruskemu izvozu orožja nič ni bolj v napoto, kot upoštevanje strogega embarga na orožje v Libijo, Irak ali na ozemlje nekdanje Jugoslavije. Komunistična Pravda očita vladi, da to zadrževanje nasprotuje ruskim interesom. S tem se je državi izmuznila prodaja orožja v vrednosti šestnajst do osemnajst milijard dolarjev. Anatolij Sobt-čak, nadžupan oboroževalnega centra v Petrogradu, je zahteval od Moskve, da opusti to zaorževanje. »S tem samo dajemo posle v roke našim tekmovalcem v ZDA in v Nemčiji,« pravi nadžupan razsrjeno. Tudi mnogi politiki bi radi odvečni inventar spravili v denar. Po končani hladni vojni v Rusiji ne uporabljajo več preko tisoč šesto bojnih letal. Približno dvajset tisoč tanKov in še več artilje-riskih sistemov stoji povsem neuporabnih povsod naokoli. Skoraj šestino stare sovjetske mornarice bi lahko prodali pod ceno. Ponudba je naletela na močno skrčen trg. Konec konflikta Vzhod - Zahod je posle širom po svetu petih največjih izvoznikov bojne tehnike, med katerimi prednjači na tržišču ZDA, samo v letu 1991 zmanjšal za štirideset odstotkov. Z diskontnimi cenami pa imajo Rusi vendarle ugodno priliko. Predvsem v Perzijskem zalivu izrabljajo mogočniki ugodno priložnost, da bi se založili z orožjem in tako nabrali prednostne kondicije. Obrambni eksperti računajo s tem, da bo šest arabskih držav do konca te dekade namenilo oboroževanju vsako leto deset milijard dolarjev. Vrhu tega pa je tu še azijsko - pacifiški oborožitveni trg, na katerem bodo po mnenju strokovnjakov v prihodnjem desetletju lahko iztržili dobrih sto milijard dolarjev. Seveda pa za vojaške dobrine Rusi ne dobijo vedno plačila v trdi valuti. Tako imajo Filipini velike interese po ruskih patruljnih čolnih in podmornicah. Govorice, da želijo Filipini zanje plačati z bananami, pa je neki visoki funkcionar ruskega obrambnega ministrstva zavrnil kot »novinarsko iznajdbo«. Dejstvo pa je, da želi otoška republika ladje nadomestiti z »rižem, zelenjavo in sadjem«. Po reviji Der Spiegel pripravila Nina Mom EVROPA JE V VVASHINGTONU SINONIM ZOPRNE PRETEKLOSTI, AZIJA PA SINONIM OBETAVNE PRIHODNOSTI AMERIŠKI PREOBRAT NA ZAHOD Obstaja nekaj, kot je nova ameriška zunanja politika. Strokovnjaki, ki so se v Roc-ky Mountains zbrali na pobudo Aspen instituta, da bi izmenjali mnenja o prihodnjih pogojih mednarodne varnosti, so se prepirali o vsem mogočem, le o nečem se niso. Glavna ameriška pozornost ni več usmerjena v Rusijo ali nekoč tesnega partnerja Evropo, marveč velja vse bolj lastni deželi in Aziji. Evropa pa bi storila prav v tem, da bi ta zasuk končno nesentimentalno sprejela. Nikogar ne more presenečati, da se je ameriški strateški interes po koncu hladne vojne razlil na Evropo. Bolj čudno pa je to, da Clintonova vlada še vedno hoče zadržati sto tisoč ameriških vojakov v Evropi, pa čeprav le kot intervencijsko rezervo za krize zunaj Evrope. Grozeča Sovjetska zveza je nekoč povzročila, da je Zahodna Evropa postala nujen zaveznik Združenih držav. To je zdaj mimo. Sicer je Amerika še naprej pripravljena vztrajati pri zvezi, toda le pod pogojem, da bodo Evropejci sami skrbeli za stabilnost njihovih lastnih regij in ne kot na Balkanu, kjer so lastno nezmožnost ukrepanja naprtili manjkajočemu angažmanu Amerike. Prav tako pa ne preseneča dejstvo, da se hočejo Združene države po mednarod- nem angažmanu desetletnega hiranja končno lotiti svojih problemov. V interesu vseh pa je, da bi se jim to posrečilo. Kajti od kriz pretresena Amerika bi bila najslabša obremenitev, nasprotno pa bi bila socialno stabilna in gospodarsko okrepljena Amerika najboljša predpostavka za funkcioniranje mednarodnega reda. Zakaj potem Azija tako privlači Američane? Gospodarska uspešnost in ne več vojaška moč Za Billa Clintona in njegov team je mednarodna gospodarska konkurenčnost hkrati pogoj tako za notranje ozdravljenje kot za zunanji vpliv Amerike. Odslej bo merilo moči gospodarska uspešnost in ne več vojaška moč. Kdor bo hotel dokazati svojo konkurenčnost, bo moral to storiti nasproti najtršim konkurentom, ki so zdaj v Aziji in ne v Evropi. Azija cveti. To velja ta trenutek nekoliko manj za Japonsko, ki še ni našla poti iz svoje recesije, toda za Kitajsko in Južno Azijo velja zagotovo. Seveda pa enostaven izračun stopnje rasti teh narodnih gospodarstev pogosto učinkuje naivno. Kdo pa lahko resno verjame, da bodo dvomestno številčno rast projicirali za desetletja naprej, in kdo sodi, da bodo ti avtokratski režimi lahko pre- šli gospodarsko eksplozijo brez političnih pretresov. Poleg tega pa se azijski otroci novega gospodarskega čudeža ne bodo pridno podredili ameriškim željam, tem- več bodo določali lastne prednosti in razvili tudi novo vojaško moč. Kitajska bi lahko postala regionalni moti-telj in pri naraščajočih potrebah po energiji nastopila z zahodom tekmo za olje in vpliv v zalivu. Azijski vzpon za Ameriko zagotovo ne bo brez težav. Zato pa je ameriški interes, da se pravočasno pripravi na mednarodni pre- mik moči, toliko močnejši. Clinton in njegovi zunanje politični svetovalci se prav zaradi tega bojijo vrtinca balkanske nesreče, ker bi jih lahko, kot je zapisal komentator v VVashington Post, odvrnil od njihovega cilja. Ta pa je, da postane gospodarska varnost jedro ameriške zunanje politike in pridobi v novem pomenu Azije. Če bo Evropa nasprotovala temu miselnemu toku, apeli »(atlantskim vrednotam« ne bodo zadostovali, tako kot niso zadostovala Kasandrina svarila pred nadaljnjimi nestabilnostmi na prelomnih točkah evropske zgodovine. To bi v Ameriki občutili kot trpeč beg pred odgovornostjo. Evropa si mora to, da bo zopet v interesu Amerike, na novo zaslužiti. Sem pa sodi tako sposobnost angažiranja za krize v Evropi in okoli nje, kot tudi spoznanje, da zunanja politika ne more biti več domena zunanjih ministrstev. To končno terja evropsko pripravljenost, da se z azijskim izzivom, tako političnim kot gospodarskim, tudi sama sooči. Sicer se lahko v glavah dobronamernih Američanov utrdi vtis, da je Evropa sinonim za zoprno preteklost, Azija pa za investicije obetavna prihodnost. Po Dle Zeit, prevedla Nina Mom STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Pri vašem delu lahko nastopijo zastoji, predvsem kar zadeva fi-nančno plat, ki vam povzroča manjše težave že dalj časa. V ljubezni pa bo vaše razmerje narekoval partner, vas bo znal podpreti ali vas bo razočaral, v to se boste še prepričali. Srečne številke: 2, 5, 8, 19, 26. Bik 21. 4.-20. 5. k-^3 Planeti vam ne bodo najbolj na-UMa klonjeni, zato bodite previdni: pazite na zdravje, izogibajte se konfliktnih situacij v službi, ne jemljite si k srcu številnih obveznosti in nerazrešenih odnosov. V ljubezni se bo nekoliko zapletlo, odločitev bo težka. Srečne številke: 1, 6, 8, 14, 28. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Dvoičli EH Ljubezensko polje še vedno cveti, trajna razmerja se krepijo, nevezani dvojčki pa lahko doživijo prijetno in obetavno srečanje. Delovne obveznosti se pričenjajo kopičiti, zato jih ne zanemarjajte. Potrebujete spremembo, odločite se za premor. Srečne številke: 3, 6, 9, 10, 23. Rak 22. 6.-22. 7. Še vedno se ne morete sprijaz- ------ niti s svojimi odločitvami, ali ste bili prenagli in nepremišljeni ali pa niste sposobni sprejeti posledic lastnega ravnanja. A glavo pokonci, največkrat so vsi problemi zelo enostavno rešljivi. Pazite na zdravje. Srečne številke: 1, 2, 8, 11, 25. Lev 23. 7.-23. 8. Večjih težav nimate, manjše pa se sčasoma kopičijo, tako v službi kot doma. Na delovnem mestu boste imeli občutek, da vas zelo omejujejo in odrejajo vaš delovni ritem, morda tudi zavirajo vaše sposobnosti. Domačim pokažite večjo mero dobre volje. Srečne številkew4, 5, 7,13,22. Devica 24. 8.-23. 9. KM Kar dobro vam gre, a brez manj-ših težav vendarle ne, zato računajte na občasno nezadovoljstvo na delovnem mestu ter na vsakodnevne obveznosti, brez katerih pač ne gre. Obeta se vam dober zaslužek, zato odkrijte in izkoristite ponujene možnosti. Srečne številke: 2, 5, 8, 14, 20. Tehtnica 24. 9.-23. 10. | Manjka vam veselje, zato ne zamudite možnosti za razvedrilo, prijetne večerje, običajne klepete in spoznavanja novih ljudi. Pri delu se boste ukvarjali z manjšimi finančnimi težavami, kar pa boste konec koncev znali obrniti v svoj prid. Odkrijte priložnost. Srečne številke: 1, 6, 7, 15,27. Škorpijon 24. 10.—22. 11. Želite si aktivnosti in bolj revolu-■BtlB cionarnega življenja, ker vas utruja vsakdanja monotonost. A treba je živeti za trenutek in potem lahko postane navaden dan zelo lep. Ne izpustite iz nadzora svojega obnašanja, da ne boste prizadeli ne sebe ne drugih. Srečne številke: 4, 7, 9, 11, 26. Strelec 23. 11.-21. 12. Živite precej intenzivno in že se sprašujete, kako dolgo boste še vzdržali, kajti tudi delo, ki vas najprej zadovoljuje in izpolnjuje, lahko postane zelo utrujajoče. Sicer pa boste pri delu uspešni in s seboj zadovoljni. Bodite čim manj sami. Srečne številke: 4, 7, 9,19, 25. Kozorog 22. 12.-20. 1. Pazite, da ne postanete žrtev okoliščin, s tem da bi zadeve, ki jih razumete kot rešene in neproblematične, postale vaše razočaranje. Odnosi s prijatelji bodo lahko nekoliko prenapeti, še posebno, če je vpleten denar. Previdno in trezno torej. Srečne številke: 2, 6, 9, 17, 29. Vodnar 21. 1.-19. 2. Če je pred vami kaj pomembnega, službeno ali zasebno, to opravite čimprej, saj vam okoliščine v naslednjem tednu ne bodo najbolj naklonjene. Problemi ne minejo sami od sebe, a tudi rešitve zanje niso tako skrite, da jih ne bi mogli zagledati. Srečne številke: 5, 6, 9, 18, 22. Ribi 20. 2.-20. 3. Se pripravljate na pomembne spremembe, poslovne projekte, osebne odločitve? V tem primeru pazite, da vam ne spodrsne zaradi lastne negotovosti, tudi skoraj dosežen uspeh se vam lahko na hitro izmuzne. Pozorno spremljajte dogajanje okoli vas. Srečne številke: 1, 3, 9, 18,27. ustaljeno politiko izvršenih dejstev zopet dokazala, da imamo na svoji južni meji državo, ki vse bolj in bolj deluje po principih Balkana. Tokrat je Hrvaška izvedla kar vojaško akcijo nad lastnino (družbeno, ki je v fazi lastninjenja) številnih slovenskih podjetij. Hrvaške oblasti so v stilu »to se nikogar ne tiče« izvedle zasedbo počitniških domov v zahodni Istri (Novi-grad, Umag) celo brez vednosti lokalnih predstavnikov, ki so sicer izražali proteste pred enormnim številom beguncev, ki bodo demografsko totalno spremenili podobo teh kraiev. Tudjmanova Hrvaška je znova dokazala, da še dolgo ne bo videla »vrat« številnih evropskih institucij in tudi nedavni famozni kongres vladajoče HDZ, ki je dajala stavnik kakšne tuje stranke, načelu uvedla vrsto učinko-medtem ko je Tudjman dajal vitih ukrepov proti Hrvaški in soglasje za nasilno zavzetje sicer: strožji nadzor hrvaških slovenskih počitniških kapa- državljanov na meji (v končni citet. Dejstvo je, da na Hrva- fazi zapora meje za Hrvate), škem vlada despod Tudjman takojšnja prekinitev dobave in da se brez njegove vedno- električne energije iz JE Krsti še »pes ne poščije«. ško, prepoved transporta hr-. vaških prevoznikov po naših Vendar pa bi želel v nada- cestah, blokada (fazna) hrva-Ijevanju opozoriti na ravna- $i