■o Im Ir- ico ¡in ic"> "o CELJE: Kako naivne so ribe v Savinji? LAŠKO: Čistilna naprava, zaradi katere vre! HTM' 90,6 95,1 95,9 100,3 \m i : VSAKT0R EK IN PETEK Št. 37/Leto 66/Celje, 13. maj 2011/Cena 1,30 EUR □ JELOVICA HIŠE OKNA VARATA t S JHŠfiniRIffl JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549 trgovina.celje@jelovica.si Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic Of)nemanje in fotografiranje porok -770 Sonex - 041 941 833 www.timmedia.com Naše evropske vasi Če želimo živeti skupaj, se moramo najprej dobro spoznati. To je tudi ključno poslanstvo projekta Evropska vas. Kdo je zamočil? G RCIJA Na sodišče prisilno privedli celjska policista. Je vzrok komunikacijski šum? Smrt v Žalcu še vedno odmeva ¡19 m Zrcalo mladih WA Mercator Center Celje Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 Sobota. 14. maj, ob 10. uri Kosilo za vsak žep Vabljeni v Mercatorjevo šolo kuhanja. CPDCBCDDOJ I m BiDDOCLl ^rn V Vojnik, 19. 6. 2011 od 14. ure vst0T Učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice so nas popeljali v staro Grčijo. Ko vaš lepotec zarjavi Hvaležni bosanski otroci BISERKA POVSE TAŠIC UVODNIK Vse naše evropske vasi Če peša zgodovinski spomin, narodi pač ponavljajo svojo zgodovino. In tega se očitno zaveda tudi ostarela in na trenutke okorna dama Evropa, ki se iz dneva v dan bolj peha, da bi ujela korak s tekmeci z drugih celin. Ko smo se odločali za pridružitev Evropski uniji, mi je eden od nekoč vidnih slovenskih politikov dejal, češ, saj je vseeno, ali se reče in misli Evropski svet ali Svet Evrope, pomembno je, da »pridemo noter«. In po tej logiki smo, vsaj moja in malce starejša generacija izbirali boljšo, evropsko pot in postali del bolj razvite družine Evropejcev. Stare vrednote smo v slovenski družbi v večini zavrgli, nekatere namenoma in druge slučajno. Zdaj ugotavljamo, da nam brez vrednot in nematerialnih vezi, ki predstavljajo nepogrešljiv cement soobstoja in skupnega življenja vasi, mesta, države... živeti ni. Se učimo novih ali pa, če hočete, nekaterih starih v novi preobleki. Nekdanje tovarištvo ali »kameradstvo« - v naših koncih ga pridno izvajajo rudarji - smo zamenjali s prostovoljstvom. Žal smo tudi mnoge stereotipe o tem, kako nekdanji južni bratje prisegajo na krilatico »nema problema«, pa čeprav gre potem marsikaj narobe, le zamenjali z novimi. Tako mi je znanec ognjevito razlagal, da so Grki ubogi, ker samo trošijo, pa še mi jim posojamo. Predlagal je, da jim pomagamo tako, da namesto šilčka domačega žganja vsako jutro srknemo »uozo« pa bo odplaknilo vse hujšo krizo, ki je »one na jugu« spet privabila na ulice. Toliko o ponavljanju zgodovine... Lokalni oblastniki evropsko vas ali družino, če hočete, doživljajo precej realistično v duhu prenekatere županske izjave, češ, tole bomo gradili, če bomo dobili denar iz Evrope. In tako ta stari vse bolj merimo evropsko domovino po evrski kvadraturi kroga. Mladi pa... ja, vcepljamo jim eno ključnih vrednot: živeti skupaj v raznolikosti. Meni se zdi to nujno potrebno iz enega samega razloga, ki se glasi: »Če hočemo, da ta evropska vas, katere del smo, vzdrži in preživi, mora imeti trden temelj. To je želja vseh članic, da želimo živeti skupaj. Pogoj za to je, da se čim bolj dobro spoznamo in poznamo!« »Ajnfah ko pasulj,« bi rekli na nekdanjem jugu. Spomnim se, da smo nekoč v klubih OZN spremljali vsak po eno državo. Moja je bila Španija in tako do potankosti sem jo raziskovala, da je postala v študentskih letih tudi moja prva turistična destinacija, kamor sem se odpravila z nahrbtnikom in okušala ter doživljala vse tisto, o čemer sem lahko leta le poslušala in brala. Na začetku novinarske poti sem spoznavala tudi Makedonijo in se marsikdaj prenehala čuditi, da v nekdanji Jugoslavji nismo zdržali skupaj. Počasi sem se razlik navadila - tudi tega, da smo se v Prespanskem jezeru namakali skupaj z lubenicami in kakšno kravo vmes ... Da ne bo razumljeno narobe: spoznala sem tudi, kako »fejst« ljudje so Makedonci, se seznanila z njihovo poezijo, prozo, zgodovino in se v problem makedonskega imena in države poglobila vsaj s treh koncev: makedonskega, bolgarskega in grškega. Prej o tej nekdaj najjužnejši republiki nisem vedela kaj dosti, dokler po spletu okoliščin v njej nisem preživela nekaj let - potem ko ni bila več del skupne države, temveč že samostojna država. Zato se mi zdi prav, da se današnja mladina uči spoznavati vse pridružene članice še kako drugače, ne le pred katedrom. Morda bo tako manj podlegala predsodkom, ki so plod neznanja, nevednosti in pretirane zaverovanosti vase. In bo bolj prepričana v to, da znotraj združene Evrope konec koncev obstaja le en sam vlak: če gre slabo Grku, potem se tudi nam ne piše dobro. Tako daleč pa tale evropski talilni lonec v naših razmišljanjih še ni segel, kajne? No, morda pa je, takrat ko se z evropskimi prišleki soočamo na lastnih tleh. Srednješolka Klara v tokratni mnenjski rubriki ugotavlja, da ne smemo dopustiti, da bi nas nadvladali. Medtem ko je kakšno leto mlajša Samantha prepričana, da moramo izbrati vključevanje namesto izključevanja priseljencev. In vsaka na svoj način imata prav. Evropa v malem - sredi Celja Evropa - moja domovina Evropska vas v opomin, kakšna je vizija Evropske unije - Mladi so se poklonili multikulturnosti V časih, ko gredo politikom in gospodarstvenikom ob omembi Evrope lasje pokonci in ko se prepirajo, ali bomo »kupili« vozovnico za irsko, portugalsko ali nemško-fran-cosko smer, so nas mladi opomnili na bolj prijetno plat združitve v Evropsko unijo. Na njeno osnovno idejo, ki je iz izključno na ekonomskih interesih oblikovane povezave prerasla v vizijo multikulturne, strpne in enotne evropske združbe. V Celju je na Glavnem trgu v vsej svoji pestrosti v torek šesto leto zapored zaživela Evropska vas. Maj je bil nekoč, v nekdanji državi, mesec mladosti, a v znamenju mladostne ener- gije utripa tudi dandanes, v Evropski uniji. Pogled na ulice knežjega mesta je v torek dajal vtis, kot da smo se vrnili v stare čase zlate dobe celjskih grofov, ko je Celje ravno na njihov račun imelo status krepko vplivnega mesta v takrat še precej drugačni Evropi. Kot bi na obisk prišli gospoda in vitezi s pisanimi praporji in zastavami ter v vsem svojem blišču. Le da so pisan mozaik zastav, kulinarike, ljudskih noš in znamenitih stavb iz držav članic Evropske unije ZAPELJIVI LIZING Z MALO SREČE VAM PODARIMO BON QLANDIA C A A EUR V VREDNOSTI ^UU sestavili učenci in dijaki šol s Celjskega. Letošnje leto je postreglo z rekordno udeležbo, saj so svoje stojnice v središču mesta postavili mladi in mentorji iz 24 osnovnih in 7 srednjih šol, nabor pa je dopolnila stojnica Celjskega mladinskega centra. Vsaka od sodelujočih šol je izžrebala »svojo« državo, ki jo je bolj ali manj podrobno spoznavala vse šolsko leto. Evropska vas sredi Celja pa je nekakšen končni preizkus, kaj so se o kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitostih iz bogate zakladnice Evrope tudi naučili. V pripravo stojnice nekateri vložijo več, nekateri manj truda, a končni učinek v vizualnem in zvočnem smislu običajno ne izostane. Pa smo šli pogledat! SODELUJTE V NAGRADNI IGRI ZA KIA PRO_CEE'D IN DRUGE PRIVLAČNE NAGRADE! Sklenitev pogodbe ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. Več na ® OB 425 7310 ali www.zapeljivihypo.si. Osnovna ideja projekta Evropska vas je spoznavanje in razumevanje evropskega družbenega, socialnega in kulturnozgodovinskega okolja ter spodbujanje medkulturnega sodelovanja. Projekt v sodelovanju s slovenskimi šolami vodi šola za ravnatelje, organizira ga Evropska hiša Maribor, v celjski regiji pa ga je letos koordinirala IV. osnovna šola Celje. V celjski regiji je v okviru Evropske vasi v vseh aktivnostih v obdobju 2005-2011 sodelovalo 28.540 učencev in dijakov, ki jih je usmerjalo 1.982 mentorjev. S Piko in smrkci k Akropoli, potem pa na potico! Brez stereotipov očitno ne gre. To se je brž pokazalo pri obhodu slovenske stojnice. Ne, ni je bilo treba kaj dosti iskati, samo sledili smo ušesom. Harmoniko so »nažigali«, kaj drugega, na »štantu pa se je bohotila kraljica potica. Hja, ljubezen gre skozi želodec tudi v primeru Evrope, kar je v praksi dokazala množica mimoidočih, ki je najprej »naskočila« lokalne dobrote. Gneča je bila takšna, da se ne spominjam več, ali sem sir glodala pri Ho-landcih ali Francozih, glede pice pa tudi nisem najbolj prepričana. Sem skoraj prepričana, da sem pri Italijanih hotela zlesti na stolp, ampak je ta bil nagnjen, poleg tega pa moje teže verjetno ne bi zdržal. Pri Švedih so pričakovano kraljevale rdečelase deklice s čopki, pri Belgijcih pa legendarni modri možici, Smrkci. Kot vsako leto je pozornost zbujal ravnatelj III. OŠ Celje Ivan Domitrovič, ki si je tokrat na kravati omislil samo Smrketo. Sem se pa rahlo nostalgično zgrozila, ker šolarček ni videl niti ene epi- zode Smrkcev. Šmrc! Hitro sem se potolažila; če že letos poleti ne bom mogla v Grčijo, sem se lahko mimo mladcev v togah, ovenčenih z oljčnimi vejicami, sprehodila vsaj med stebri Akropole. Še dobro, kajti v Hradčane me stražarja sploh nista spustila, saj sta stražo kraljice in kralja vzela silno resno. Za skok v finsko savno je bilo odločno prevroče. Kako je šele bilo vroče obilnemu medvedku, ki mi je ušel, preden sem uspela izvedeti, ali je prišel na obisk iz Rusije, ali pa me ni slišal, ker so folkloristi na odru še posebej živahno plesali, mislim, da nek poljski ljudski ples. Z osrednjega odra se je vsakih nekaj minut razlegala pesem v drugem jeziku. Nekako se še vedno najbolj zanesem na dobro staro angleščino, zato sem se podala še do stojnice Združenega kraljestva. »Kje sta pa William in Kate?« sem vprašala šolarko v ogromnem klobuku v barvah zastave, a me je hitro podučila, da je še vedno tam glavna kraljica, ampak se nekako ni utegnila odzvati vabilu na čaj. Tudi prav, saj smo se imeli brez nje čisto lepo. Vsaj za en dan, ko je Celje zajela prava multikul-turna vročica. Zgodi se tudi v najboljših družinah Zgodovina se ponavlja. Eno ideologij o nadomesti druga in najlažje jo je vcepiti v mlade dojemljive glave. Nekoč smo risali zastavice in barvali grbe nekdanjih bratskih južnih republik in se učili plesati kolo. Ni se veliko spremenilo, še barve na zastavah so enake, le kombinacije so drugačne, kolo pa so zamenjali drugi plesi in otroške izštevanke v drugačnih, večinoma manj razumljivih jezikih. Starejši vam bodo dandanes rekli, da se ni veliko spremenilo. Včasih je denar šel v Beograd, danes gre v Bruselj in Evrope ne poznate, če niste poskusili kulinaričnih dobrot posameznih držav. za kredite potapljajoči se Grčiji. Novo domovino, Evropsko unijo, za katero smo se odločili, moramo pač sprejeti z vsemi dobrimi stranmi in pomanjkljivostmi. Mladi, ki so se sredi Celja veselili predvsem prvih, njenega bogastva raznolikosti, se verjetno ne obremenjujejo, da so nekatere prijateljske države nove domovine šele pred kratkim sprostile trg delovne sile tudi za naše delavce, gotovo jih tudi ne skrbijo prebežniki, ki trkajo na naša vrata v Lam-pedusi. Generacije šolarjev in dijakov so »zrasle na ideji«, da je Evropska unija svet priložnosti, kjer so meje padle. Mnogi so že spoznali svoje vrstnike iz ostalih evropskih držav v okviru mednarodnih projektov in izmenjav. »Evropa je velika. Mislim, da je večja od Amerike,« je Pazite se Čehov in stražarjev njihovega gradu! Nagrade Evrope v šoli Prav tako v torek, 10. maja, so bile v Mariboru podeljene nagrade natečaja Evropa v šoli, ki ga je Evropska komisija letos posvetila prostovoljstvu. Ob evropskem letu prosto-voljstva so osnovnošolci razmišljali na temo Prostovoljstvo - voljan pomagati. V okviru video natečaja sta prvo mesto osvojili Sarah Tkalec in Marija Plavčak iz OŠ Lava Celje, ki sta projekt Brez mladosti pripravili pod mentorstvom Urha Kodreta. Drugo mesto na natečaju raziskovalnih in projektnih nalog so osvojile Petra Zorko, Klara Podergajs in Rebeka Vrečer iz OŠ Vojnik, učenec vojniške šole Miha Čakš pa je osvojil tretje mesto na literarnem natečaju. čelo grbančil mladi nadobu-dnež sredi celjske Evropske vasi. Ko sem se spraševala, ali je že prestopil prag osnov- PEIEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK 0 A a ti/eT / ■/.'■V.' S dE 11 m 12 ■B m m ne šole, sem osuplo ugotovila, da je v tem primeru tako rekoč že rojen Evropejec. Saj še pomnite, pisalo se je leto 2004, ko je Slovenija tudi uradno vstopila v veliko evropsko družino. Ob sedanjih kriznih razmerah, ko je unija na preizkušnji in prelomnici, lahko rečemo - zgodi se tudi v najboljših družinah, kajne? POLONA MASTNAK Foto: TimE CITYCENTER VABI SE NEUVELJAVLJENE GLASBENE SKUPINE! Celje ■ : ............... ..........•«••• ................ ........""ji? JHti'*''* BilllU" ' 1 'i f* » MIH glasbeni natečaj iyj .ti , T • fc"'" i'/4 h-:,r -V V SKLOPU CITYBAND 2011 NUDIMO MOŽNOST VSEM ŠE NEUVELJAVLJENIM GLASBENIM SKUPINAM, DA SI PREKO TEGA RAZPISA ZAGOTOVITE JAVNI NASTOP IN SE PREDSTAVITE PRED PUBLIKO, TER OSVOJITE PRIVLAČNO GLAVNO NAGRADO - NASTOP NA VELIKEM GLASBENEM DOGODKU OB KONCU ŠOLE , Q NA PARKIRIŠČU CITYCENTRA CELJE IN DVA SNEMALNA DNEVA. PRIJAVE POŠLJITE NAJKASNEJE DO 25.5.2011. INFO: WWW.CITY-CENTER.SI IN FACEBOOK STRANI CITYCENTRA CELJE. 4 KMETIJSTVO / GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK H V vi g Vi| v Za zaščito »naših« čebel Po prepovedi uporabe tretiranega semena koruze težave tudi na Celjskem V zadnjem času lahko spremljamo zastrašujoče novice o pomoru čebel v Pomurju. Čebelarji in seveda tudi drugi so upravičeno zaskrbljeni, da se takšna morija lahko pojavi kjerkoli v Sloveniji, čeprav v drugih krajih, tudi na Celjskem, niso zabeležili večjega števila umrlih čebel. Seveda so mnogi s prstom pokazali na kmete oziroma uporabo fitofarmacevtskih sredstev. »Kmetje zagotovo niso odgovorni za >padanje< čebel, saj se zavedajo, da pomeni čebelarstvo za kmetijstvo enako kot krvodajalstvo za zdravstvo,« je pred dnevi zagotovil direktor KGZS Igor Hrovatič. Zaradi pomora je ministrstvo za gospodarstvo konec aprila prepovedalo uporabo tretiranega, torej razkuženega semena koruze, kar po oceni Mitje Dimca iz celjskega kmetijsko-gozdarske-ga zavoda na našem območju spoštuje večina kmetov. »V grobem ocenjujemo, da pred 29. aprilom, torej pred prepovedjo uporabe, na območju celjske enote ni bilo posejanih približno še 130 hektarjev. Ker je bil ravno čas setve, je nekaj kmetov pohitelo, mnogi pa so polja zasejali z dovoljenimi semeni koruze ali pa se odločili za kolobar,« je omenil Dimec. Do prepovedi uporabe tretiranih semen koruze je prišlo potem, ko so z analizami odvzetih vzorcev čebeljih mrtvic, cvetnega prahu in cvetov oljne ogrščice ugotovili, da je ključni razlog za pomor čebel aktivna snov klotianidin, ki jo vsebuje in-sekticid poncho, s katerim razkužijo seme koruze, da uniči koruznega hrošča. Uporaba čebelam nevarnih insekticidov poncho in cruiser naj bi bila krivec za pomore že v letu 2008, zaradi česar je ministrstvo njihovo uporabo začasno prepovedalo, leto dni kasneje pa spet dovolilo. Marsikdo v Sloveniji si prizadeva, da bi odkrili vzrok za pomor čebel. Računi za odškodnino Kljub številnim analizam tudi letos še vedno ni povsem jasno, katera rastlina je glavni krivec za pomore čebel. Res je, da na ministrstvu navajajo, da bi lahko klotianidin, tako kot pred tremi leti, v čebele prišel prek semena koruze, vendar so hkrati ugotovili, da so bila semena pravilno treti-rana in uporabljena, da pa če- bele umirajo po paši na oljni ogrščici. Tako mnogi ugibajo, da je morebiti kaj narobe s semenom oljne ogrščice ali pa da so pridelovalci to rastlino v času, ko cveti in ko se na njej pasejo čebele, škropili s smrtonosnimi pesticidi. Kakorkoli, vse analize še niso Po ocenah KGZS je v Sloveniji ostalo neposejanih še dobrih 6.500 od skupno 64 tisoč hektarjev koruze. Od tega naj bi kmetje posejali še okrog 4 tisoč hektarjev s tretiranim semenom. Zaradi »padca« čebel v Pomurju je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz načela previdnosti izdal Odredbo o prepovedi prometa in uporabe določenih fito-farmacevtskih sredstev na ozemlju RS, ki je stopila v veljavo v petek, 29. 4. 2011. Na podlagi te odredbe je med drugim prepovedana raba semena koruze, ki je dodelana s fitofarmacevt-skimi sredstvi na osnovi klotianidina, tiametoksa-ma in imidakloprida. opravljene. Le upamo lahko, da se bo uresničila napoved ministra Dejana Židana: »Naš cilj je jasen - odkriti vzrok in krivca za pomore čebel ter ga kaznovati.« Dotlej velja, da naj kmetje do nedelje kmetijskim svetovalcem sporočijo količine neporabljenega tretiranega semena koruze, ki so ga nabavili in niso posejali pred 29. aprilom. Prav tako naj vreče tretiranega semena s priloženimi računi o nakupu hranijo doma in počakajo na nadaljnja navodila. Zbornica namreč precej glasno opozarja ministrstvo, da je treba oškodovanim kmetom povrniti nastale stroške zaradi nakupa tretiranega semena in da bodo zaradi prepovedi uporabe nastale škode zaradi koruznega hrošča oziroma ostalih talnih škodljivcev, enako tudi zaradi zmanjšanja pridelka zaradi zakasnele setve. US, foto: SHERPA Seveda so se predstavniki koncerna BSH zahvalili slovenski vladi, v Nazarjah pa se zavedajo, da finančna spodbuda pomeni nadaljnji razvoj. BSH širi znanje Ministrica za gospodarstvo Darja Radie je s predstavniki koncerna BSH in nazarskega podjetja Hišni aparati podpisala pogodbo o dodelitvi skoraj 8 milijonov evrov finančne spodbude za investicijski projekt v Nazarjah. Uradno se projekt imenuje Razširitev in diverzifikacija proizvodnje malih gospodinjskih aparatov, prijavila pa ga je avstrijska podružnica nemškega koncerna BSH Bosch and Siemens Home Appliances Group. Koncern je v Sloveniji prisoten že od leta 1993. Takrat je od Gorenja, ki je v Nazarjah leta 1970 postavilo obrat za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, odkupil vsa sredstva in ustanovil podjetje BSH Hišni aparati. To je lani ustvarilo 271 milijonov evrov prihodkov, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Skladno s projektom bodo v Nazarjah do leta 2014 uvedli proizvodnjo novih izdelkov v segmentu malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon ter razširili in okrepili segment aparatov za pripravo kave in kavnih napitkov. V ta namen bodo v projektnem podjetju razvili in začeli izdelovati pet novih aparatov za pripravo hrane (dva palična mešalni-ka, ročni mešalnik, sekljalnik in kuhinjski aparat), štiri nove kavne avtomate ter nov aparat za pripravo napitkov. V okviru naložbe bodo dogradili nove poslovne prostore oziroma obstoječe kapacitete razširili za približno 1.300 kvadratov, ki bodo namenjeni predvsem konstrukciji, laboratorijem in spremljajočim službam. Vrednost naložbe ocenjujejo na 26,3 milijona evrov, prinesla pa naj bi 51 dodatnih zaposlitev. Ob tem v Nazarjah opozarjajo, da je pravočasna realizacija razvojnih projektov pogojena s kadrovsko okrepitvijo posameznih služb, še posebej razvojne enote. »Zaradi neugodne lokacije podjetja z vidika zaposlovanja ustreznih tehničnih strokovnjakov bomo organizirali dislocirano razvojno enoto v Ljubljani,« so omenili v Hišnih aparatih. Nova delovna mesta morajo ostati v regiji najmanj pet let po prvi zasedenosti, proizvodnja novih izdelkov pa bo seveda prinesla dodatne zaposlitve tudi na ostalih področjih. »Glede na to, da bo med dobavitelji več kot polovica slovenskih, ki morajo seveda biti konkurenčni, bo ta investicija imela pozitiven vpliv tudi na podjetja, ki proizvajajo materiale in polizdelke v elektroindustriji. Poleg tega bo sodelovanje s Fakulteto za strojništvo in z Inštitutom Jožef Stefan omogočilo širjenje znanja, ki ne bo omejeno zgolj na prejemnika spodbude,« je poudarila ministrica Radiceva, generalni direktor nazarskega BSH Rudolf Klotscher pa je omenil, da gre tudi za naložbo v razvoj in znanje zaposlenih, kar pomeni višjo dodano vrednost tako za podjetje kot tudi za državo. US Dr. Ralf Fuchs, direktor enega od področij v koncernu BSH: »Nadaljnja vlaganja, možna tudi zaradi te finančne spodbude, bodo izboljšala in okrepila položaj podjetja znotraj skupine ter skupino samo. To je tudi znamenje gotovosti, vizije in spodbude tako za zaposlene v BSH Hišni aparati kot za širšo družbenogospodarsko lokalno in nacionalno skupnost.« KREDITI ZA OSEBNO POTROŠNJO S kreditom za osebno potrošnjo boste hitreje uresničili svoje želje po brezskrbnih počitnicah. Prepričajte se o ugodni ponudbi v najbližji poslovalnici Banke Celje. Več na www.banka-celje.si NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 Vemont in Vegrad sta pisala podobni zgodbi. Celjsko okrožno sodišče je izjemno hitro že v sredo v popoldanskih urah začelo stečajni postopek v velenjskem Vemontu. Hitro je bilo samo sodišče, pogajanja za začetek stečaja pa so bila bolj mučna in negotova, k stečaju pa je precej glasno pripomoglo tudi 128 delavcev. V začetku tedna je sicer nova direktorica Vemonta Olga Vukovac vložila predlog za začetek stečajnega postopka, vendar pa bi, ker še ni vpisana v sodni register, morala priložiti še notarsko overjeno potrdilo, da je nova zastopnica podjetja. Poleg tega dokumenta je manjkalo potrdilo o plačilu sodnih stroškov, saj je Vukovčeva zaprosila za brezpravno pomoč. To je med delavci povzročilo pravo ogorčenje, tako da so se v torek spet zbrali pred Vemontovo zgradbo. In spet smo bili priča zgodbam ogorčenih, ponižanih in razčlovečenih posameznikov, ki nimajo denarja. Končno stečaj »Le od kod, ko smo letos dobili samo 450 evrov? Kako naj plačam sobo, kako naj kupim hrano?« je bilo slišati med delavci, ki so sicer že od prejšnjega tedna na čakanju. Najhuje je bilo, ker so se vsi zavedali, da takšna in podobna dejanja stečaj samo zavlačujejo, saj IZJAVA TEDNA »Če ne bi bilo >cajtng< in drugih medijev, bi se lahko delavci še naprej slikali po dvorišču.« Sindikalist Srečko Čater o sedmi sili podjetje ni imelo dela. Zato so mnogi opozarjali, da so želeli lastniki Vemonta v bistvu samo zavlačevati. Menda zato, ker so si želeli prilastiti sredstva, ki bi se še natekla na žiro račun in odprodati čim več opreme. Vemont je namreč prek družbe poobla-ščenke Vegrad Naložbe v lasti nekdanjih vodilnih v Vegradu, med njimi seveda tudi Hilde Tovšak. Ob vsem tem se primerjava oziroma vzporednice z lanskim dogajanjem v Vegra-du vlečejo same po sebi. Sicer je Tovšakova zanikala, da bi bila vpletena v dogajanje okrog Vemonta. Pritrdil ji je nekdanji direktor Dragan Stojakovic, ki je trdil, da se posli med Vemontom in Ve-gradom niso prenašali. Pa vendar je bila ravno Tovšako-va tista, ki je v torek sindikalistu Srečku Čatru obljubila, da bodo v podjetju uredili vse potrebno za začetek stečajnega postopka. »Tovšakova Zadnji dan za prijavo je 11. avgust. Denarja ne bo takoj Zaposleni v Vemontu so zadnjo »pošteno« plačo prejeli januarja lani. Od takrat je kapljalo: enkrat 100, drugič 400, različno. Letos so vsega skupaj prejeli 450 evrov akontacije. Tako jim Vemont poleg zaostalih plač dolguje del lanskega in letošnji regres, materialne stroške, povezane z delom, kljub drugačnemu zagotavljanju nekdanjega direktorja Stojakovica pa tudi prispevki niso plačani že od lanskega avgusta. Neodva-janje sindikalne članarine je skoraj obrobnega pomena. Vseeno bo minilo kar nekaj časa, da bodo nekdanji »vemontovci« prejeli redne prihodke. Najprej jim mora stečajni upravitelj vročiti odpovedi, nato mora miniti 15-dnevni odpovedni rok, šele nato pa se lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje. Torej se bodo lahko prijavljali konec maja, in prva nakazila iz zavoda lahko pričakujejo šele 15. julija. »Zaradi tega upamo, da bodo vsaj iz jamstvenega sklada prejeli kakšno akontacijo, da bodo sploh lahko preživeli,« je poudaril Čater. Kot kažejo izračuni, so vsi delavci upravičeni do maksimalnega zneska iz tega sklada, torej do nakazila v višini 2.900 evrov, seveda pa je vprašanje, kdaj bodo ta denar prejeli. Razliko med zneskom in dolgom Ve-monta bodo delavci prijavili v stečajno maso. US Vemont: konec dober še ne pomeni vse dobro Od srede je velenjski Vemont končno v stečaju - Delavcem denar šele sredi julija se je maksimalno angažirala, da so dobili denar,« je omenil Čater. Denar za poplačilo sodnih stroškov, gre za nekaj več kot 3.700 evrov, naj bi v sredo dobili od enega izmed Vemontovih dolžnikov. Tako so lastniki klonili. Mogoče tudi zato, ker bi z nadaljnjim obstojem podjetja ustvarjali 200 tisoč evrov mesečne izgube. Potrebno dokumentacijo je v sredo dopoldne na sodišče dostavil kar Čater, ki je upal, da bodo vsaj v treh dneh uvedli stečajni postopek. No, oklic je o stečaju je bil na spletnih straneh objavljen v sredo popoldne. Sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Tomaža Kosa, upnike pa pozvalo, naj v treh mesecih prijavo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice. 1 Vi URŠKA SELISNIK KOMENTAR Nikoli končana učna ura Ko je po umiranju na obroke umrl Vegrad, je ministrica za gospodarstvo Darja Radie poudarjala, da je bilo dogajanje v tem velenjskem gradbenem gigantu »učna ura za Slovenijo, ki se ne sme več ponoviti.« Sedem mesecev po stečaju Vegrada smo bili v tem tednu v nekdanjem Vegradovem hčerinskem podjetju Vemontu priča novi učni uri. Zasnova zgodbe je skorajda enaka kot v Vegradu, še glavni igralci so praktično isti, spremenili so se le statisti. Delavci. Zgarani, postarani, nejeverni, da se lahko vse to dogaja. Pa vseeno so bili skoraj leto in pol tiho, čeprav so prejeli samo dvesto evrov namesto prave plače. Čeprav so vedeli, da tako ne bo šlo. Glasu niso dvignili, ker so upali in verjeli, da bo jutri bolje. Da bo delo in da bodo dobili plačo. Zato so molčali. »Kaj naj bi drugega? Samo ta šiht mi ostane. Kam naj grem? Kam bom šel?« Negotovost je bilo, kot lani med Vegradovimi, tudi med Vemontovimi delavci skoraj moč prijeti. Potem, ko so izgubili zadnje upanje, so stavkali. Za tisto, kar bi jim moralo v normalni državi pripadati že pred časom. Težko je opisati, kaj so doživljali delavci, ki so se ves teden zbirali pred svojim podjetjem. Ker pač ni bilo drugega izhoda, so si želeli vsaj konec agonije. Na koncu so zelo odločno in glasno zahtevali stečaj. Ker so v končnem ugotovili, da si nekateri pravico in resnico pač režejo po svoje. Zagotovo je tudi na Celjskem še kar nekaj »vegradovcev« in »vemontovcev«. Ki so tiho, čeprav niso dobili plač. Na svoje stroške hodijo na delo in upajo. Iz dneva v dan. Država s svojimi inštitucijami, ki bi morale ukrepati, pa se še kar uči... Čigava bo steklarna? V javnosti so se pojavili namigi o prodaji Steklarne Rogaška. Znano je, da je lastnik steklarne, ki je posredno tudi precej pomagal pri njenem preživetju, Holding Zvon ena v prisilni poravnavi. Njegove delnice so zastavljene pri bankah in ljubljanski nadškofiji, ki naj bi se tudi odločila za prodajo steklarne. Za nakup proizvajalca kristala iz Rogaške Slatine naj bi se zanimal ameriški sklad zasebnega kapitala, ki je lastnik največjega kupca, irske družbe Waterford. Glede prodaje steklarne je mogoče pričakovati, da bo ameriški sklad, a tudi drugi morebitni zainteresirani za nakup, čakal na stečaj Zvona ena, saj bi bila potem kupnina za steklarno verjetno nižja. V steklarni s prodajo, vsaj uradno, menda niso seznanjeni. Povedali so le, da so lani ustvarili 31 milijonov evrov prihodkov ter da so po dolgih letih minusa leto zaključili s pol milijona evrov dobička. Tudi za letos jim kaže zelo dobro, proizvodnje linije imajo zasedene, zato načrtujejo, da bodo ustvarili 34 milijonov evrov prihodkov. Bolje, a vseeno minus Pred časom smo poročali o zelo slabih finančnih rezultatih, ki jih je celjsko podjetja SGP Nova v prisilni poravnavi doseglo marca. Zdaj so na spletnih straneh celjskega okrožnega sodišča objavljeni popravljeni rezultati, saj so v SPG Nova v poročilo o poslovanju napačno uvrstili stroške nekaterih storitev, poleg tega so po pripravi poročila prejeli nekaj dobropisov. Tako so marca ustvarili malo več kot 152 tisoč evrov minusa, po prvotnih izkazih pa je izguba dosegala skoraj 500 tisoč evrov. US 6 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Odvisni od uspehov na razpisih Občino Vransko pestijo plazovi, ropi in toga državna birokracija - Kljub temu dovolj razlogov za slavje VRANSKO - Jutri, 14. maja občina praznuje, in sicer v spomin na leto 1868, ko je cesar 7. aprila dotedanji kraj Vransko v vojvodini Štajerski povišal v deželno-knežji trg, 14. maja pa je sledilo vsesplošno praznovanje Vranšanov s slovesno mašo, z razstavo živine in veliko ljudsko veselico. Skoraj tako slovesno kot tedaj bo na Vranskem tudi ta konec tedna (praznično bo še ves maj). Med napovedanimi prireditvami tokrat sicer nismo zasledili razstave živine, časi lepih in debelih krav so pač mimo, vseeno pa se bodo občani ob prazniku razveselili nekaterih novih pridobitev. »Glede na zaostreno finančno situacijo izvajamo samo tiste projekte, s katerimi uspemo na razpisih in ki so izdatno sofinancirani z evropskimi ali državnimi sredstvi,« pravi vranski župan Franc Sušnik, ki župansko funkcijo opravlja že četrti mandat, vse od ustanovitve občine. S katerimi pridobitvami boste proslavili letošnji občinski praznik? Izpostavil bi zaključek del pri obnovi ceste Vransko-Prapreče-Tešova ter park za rolanje, ki smo ga zgra- dili pri športni dvorani. Za obnovo ceste smo pridobili sredstva službe vlade za regionalni razvoj, gradnjo parka pa je sofinancirala fundacija za šport. S tem želimo dopolniti športno-rekrea-cijsko ponudbo v športnem parku in mlade odtegniti od računalnikov ter jih usmeriti h koristnemu preživljanju prostega časa. Začela se je tudi obnova najbolj dotrajanih odsekov lokalnih cest v občini. Danes bomo namenu predali cestni odsek Vransko-Prapreče-Tešova. Gre za prvo fazo obnove ceste z izgradnjo pločnika, javne razsvetljave, kanalizacije in napeljavo toplovoda. Letos in v prihodnjem letu se bo nadaljevala rekonstrukcija ceste v smeri proti Praprečam in Tešovi. Največja naložba, ki se izvaja, pa je gradnja kanalizacije in čistilne naprave za vzhodni del občine Vransko. Vrednost del znaša približno 500 tisoč evrov in mislim, da se bo kmalu začelo šestmesečno poskusno obratovanje čistilne naprave. S to naložbo tudi zaokrožujemo poudarjeno skrb za okolje, tako da bomo imeli vsa večja naselja urejena z vidika zbiranja in čiščenja odpadnih voda. Kot člani Cera smo uspešno zaključili tudi vse naložbe v zvezi z zbiranjem in odlaganjem komunalnih odpadkov. Občina Vransko je med prvimi v državi v letu 2008 sprejela občinski prostorski načrt. Je s tem dokumen- VELIKA NAGRADNA IGRA Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sred® ob«1* : na Radiu Celje . Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. "n. _ KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička tus Ime in priimek:. Naslov:_ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Št. Tuš klub kartice: □□□□cocDcnzD Davčna številka:_ Telefon:_Podpis:_ Župan Občine Vransko Franc Sušnik tom vse v redu ali so tudi v vašem primeru, kot na primer v Braslovčah, odkrili kakšne napake? Na OPN v zakonitem roku ni bilo nobenih pritožb in tudi kasneje ni bilo nobene pobude za ustavno presojo akta. Menim, da za to tudi ni bilo razloga, saj smo v fazi sprejemanja upoštevali vse pripombe pristojnih glede spreminjanja kmetijskih zemljišč v stavbna. Mislim, da smo naredili velik razvojni korak, s tem ko smo pohiteli pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta. Zdaj je v pripravi in izdelavi več občinskih podrobnejših prostorskih načrtov. Pri tem se srečujemo z nerazumljivimi administrativnimi ovirami, predvsem kar se tiče soglasij, ki bi jih morali dobiti od Agencije RS za okolje. Recenzije so dolgotrajne in postopke izdelave OPPN nerazumljivo zavlečejo, kar je v času trenutne krize in ob tem, da bi bila vsaka naložba še kako dobrodošla, popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo. To je odraz nesposobnosti upravljanja s prostorom, nesposobnosti aktualnega ministra za okolje in vlade. S takšnim načinom ne moremo računati na gospodarsko rast ali na razvojni preboj. In tudi nekateri postopki izdaje gradbenih dovoljenj so do onemoglosti zapleteni in ne moremo govoriti o prijaznem okolju za investitorje in spodbujanju investicij s tega vidika. Trenutno sprejemamo kar nekaj OPPN za stanovanjsko gradnjo - v Stopniku, Če-pljah, na Vranskem ... Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s slavnostno sejo in podelitvijo občinskih priznanj bo jutri, v soboto. Grb občine bo prejel Emil Jelen za dolgoletno delo na področju lokalne samouprave. S plaketo bosta nagrajena Franc Remic za dolgoletno skrb in vzdrževanje Marijine cerkve na Čreti in Frančiška Mavrič za dolgoletno delovanje v Planinskem društvu Vransko. Priznanja pa bo župan Franc Sušnik izročil Janezu Šoštarju in Ivanu Mihevcu za njun prispevek pri ureditvi rekreacijskih prostorov in letnega vrta Društva upokojencev Vransko, Športno-rekreativnemu društvu Ločica pri Vranskem za gradnjo športnega igrišča na Ločici in promocijo športnega načina življenja ter Frančišku Brišniku za dolgoletno uspešno delo na področju kmetijstva. V občini imate tudi veliko težav s plazovi. Kakšen posluh ima država za njihovo sanacijo? Odziv pristojnih služb po zadnjem obilnem deževju seprembra lani je katastrofalen oziroma ga dejansko sploh ni. V občini imamo štiri ceste zaprte za tovorni promet. Ocenjena vrednost potrebnih vlaganj za ureditev plazov na teh cestah (ob zadnjem neurju je bilo sproženih 12 plazov, od tega so štirje kritični) je okoli 270 tisoč evrov. Pri čemer ni na vidiku še nobenih intervencijskih sredstev. V celoti ni realiziran še niti sanacijski program za odpravo posledic neurja iz septembra 2007, ki ga je vlada sprejela marca 2008. Tudi iz tega naslova nam ministrstvo dolguje še okoli 250 tisoč evrov. Vransko se je v zadnjem času pogosto znašlo na straneh črne kronike. Še vedno odmevajo trije ropi (dveh bank in trgovine) v središču kraja, ki so se zgo- dili v samo nekaj dneh in še niso raziskani. Kako to vpliva na občutek varnosti občanov? Do omenjenih dogodkov je bila splošna varnostna ocena v kraju dobra. Nismo beležili nekih ekce-snih dejanj. Po vsem, kar se je zgodilo letos, pa se je občutek ogroženosti občanov bistveno povečal. Da je varnost na Vranskem v zadnjem času problematična, je ocenil tudi sosvet za varnost občanov, ki se je sestal po teh dogodkih. Razlog za naraščanje kaznivih dejanj v kraju je po mojem tudi v oddaljenosti policijske postaje in posledično daljši odzivnosti policije. Najbližja policijska postaja je namreč v Žalcu in je od Vranskega oddaljena kar 20 kilometrov. Zato smo dali pobudo, da se poveča prisotnost policije na terenu oziroma da se v kraju ponovno ustanovi policijski oddelek. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Šaleško zdravstvo z v. d. oziroma brez VELENJE - Na sredini seji sveta Zdravstvenega doma Velenje so novi člani dosedanjega direktorja Jožeta Zupančiča imenovali za vršilca dolžnosti direktorja, dokler ne bodo opravljeni še nekateri postopki. Tako naj bi med drugim člani sveta zavoda v osmih dneh prejeli vsa poročila o opravljenih nadzorih v velenjskem zdravstvenem domu, med drugim tudi mnenje protikorup-cijske komisije in poročilo o delu reševalne službe. Hkrati zahtevajo predstavitev obeh kandidatov, nato pa naj bi odločili o novem direktorju oziroma direktorici velenjskega zdravstvenega doma. Seja sveta zavoda naj bi bila sklicana najkasneje v desetih dneh. Prav tako se o novem direktorju niso odločili v Bolnišnici Topolšica. Dosedanji direktor Damjan Justinek, čigar imenovanje je pred leti povzročilo kar nekaj razburjenja, se ni odločil za ponovno kandidaturo. Za dva prijavljena kandidata so v svetu zavoda ocenili, da ne izpolnjujeta pogojev. Zato bodo razpis za direktorja Bolnišnice Topolšica ponovili. US NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Odpovedali smo se projektu, ne denarju Vprašanje, če je bila odločitev prava, še vedno buri strasti DOBJE - Kot smo v Novem tedniku že poročali, je občinski svet zavrnil projekt obnove stare šole, v kateri naj bi zgradili kulturni center s spominsko sobo Nika Kureta, z upravnimi prostori in s podobnim. Projekt je bil ocenjen na milijon evrov, od tega pa je bil prvi del sredstev od evropskih 450 tisoč evrov že nakazan. Župan Franc Leskovšek, ki ima na svoji strani samo dva od petih svetnikov, je ves čas namigoval, da bodo sredstva zaradi neodgovornosti nekaterih članov verjetno splavala po Gračnici. Seja, na kateri so odločitev sprejeli, pa je bila celo digitalno dokumentirana z vseh zornih kotov. Opozicija vztraja, da mora občina ta sredstva porabiti za kaj bolj smotrnega. Predviden projekt pa naj bi bil negospodaren. Poleg dobrega pol milijona evrov lastnega vložka - šlo bi tudi na račun drugih investicij v občini - bi morala občina vsaj naslednjih pet let financirati dve zaposlitvi. Na drugi strani si Dobjani že 30 let prizadevajo zgraditi povezovalno cesto Repuš-Jezer-ce, ki bi za večino občanov pomenila bistveno krajšo in varnejšo pot do glavne prometnice Šentjur-Planina. Kot je v svojem govoru na zadnji seji poudaril Edi Kovačič, je ta cesta bistveno preveč pomembna, da je ne bi zgradili zdaj. »Brez EU sredstev je namreč v tem stoletju še ne bo.« Direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec je povedal, da so od 37 projektov v tem sklopu odstopili od dveh. Sredstva se tako vračajo v kvoto za šesti javni razpis. »Mi bomo naredili vse, da se ta denar ne bo izgubil, da bo kvota ostala v enakem obsegu na šestem javnem razpisu. Odločitev, da bodo ta sredstva lahko koristile prvotno upravičene občine, je s sklepom potrdil tudi svet regije. Tudi na ravni države smo se pogovarjali in zagotovili so nam, da sredstva bodo ostala.« O možnostih, da bi na naslednji razpis lahko prijavili tako želeno cesto, pa Jazbec ni več tako prepričan. »Bruselj je določil kvote, ki jih lahko porabimo Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije Savinjske regije Umazani računi V Laškem še vedno vre zaradi odločitve Stalne arbitraže LAŠKO - Občina je zgrožena nad odločitvijo Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kot smo že poročali, je ta v sporu med občino in nemškim podjetjem WTE odločila, da mora občina plačati 1,1 milijona evrov računov z zamudnimi obrestmi. Občina namreč podjetju ni plačevala celotnih računov, saj trdi, da storitve sploh niso bile opravljene. Podjetju očita izdajo lažnih računov, opozarja pa tudi na sum korupcije. Občina Laško je pred desetimi leti z nemškim podjetjem WTE sklenila koncesijsko pogodbo za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave. Kasneje je WTE k tej koncesiji pridružil svoje projektno podjetje Storitveno podjetje Laško. Koncesi-onarja sta zgradila čistilno napravo in 3,5 kilometra povezovalnega kolektorja od Laškega do čistilne naprave. Računi, ki so prihajali na občino, so vsebovali odvajanje in čiščenje odpadnih voda, česar občina ni hotela pla- Čistilna naprava, ki jo je zgradil WTE, je prevelika. Zgrajena je namreč za 38 tisoč enot, od tega jih 28 tisoč uporablja pivovarna. Od gospodinjstev je pri-klopljenih le 2.000 enot. Neizkoriščenih je tako vsaj 8.000 enot. Enota je približno ena oseba. za posamezne namene. In že dolgo nas opozarja, da smo delež za prometno infrastrukturo že porabili. Cesto bi lahko prijavili v smislu povezovalne turistične infrastrukture, vendar mora vsaj to biti del razpisnih pogojev. Kaj bo predmet razpisa, bi morali zvedeti že v maju, a zaenkrat tega podatka še nimamo.« V skrajnem primeru bi lahko na naslednji razpis Dobjani znova prijavili projekt stare šole. Nekoliko prilagojen in z malo večjim evropskih vložkom, ki bo po kvoti takrat pripadal občini. Glede na občinske zmožnosti priprave novega projekta so nekateri opozicijski svetniki prepričani, da je to edina realna možnost. Spet drugi krajani za kaj takega niti slišati nočejo. »Tega ne bomo nikoli več dovolili. Mar pri tako velikem in vedno praznem kulturnem domu potrebujemo še en prostor za druženje?« se je vprašal eden. Če odgovorimo kar z besedami Jazbeca: »To pa je njihova domača naloga. Razvrstiti prednosti in se odločiti. Vsekakor pa so razprtije in dodatno zapenjanje za razvoj kraja vse prej kot dobro.« StO Foto: GrupA (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041669 362 (do 14. ure) V skladu z 8. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D in 105/08 - odločba US) ter 32. členom Odloka o oglaševanju v Mestni občini Celje (Uradni lis RS, št. 56/08), MESTNA OBčiNA CELJE objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CELJE ZA NAMENE TREH REFERENDUMOV: O ZAKONU O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO, O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA TER ARHIVIH IN O ZAKONU O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Mestna občina Celje bo zagotovila vsakemu organizatorju referendumske kampanje: 1. eno (1) brezplačno plakatno mesto velikega formata (t. i. jumbo pano) in 2. deset (10) brezplačnih plakatnih mest dimenzije največ 100 x 70 cm (t. i. drobno plakatiranje). Organizator referendumske kampanje se lahko za morebitna dodatna plakatna mesta pod komercialnimi pogoji dogovori s podjetji Premena, d. o. o., Celje, Prešernova 23a, Celje, Europlakat, d. o. o., Koprska ulica 98, 1000 Ljubljana ali Reklama, d. o. o., Ul. XIV. divizije 6, Celje, ki so izvajalci oglaševanja v Mestni občini Celje z ustreznim dovoljenjem za opravljanje te dejavnosti. Postavljanje novih oglasnih površin ni dovoljeno. Pogoj za pridobitev pravice do uporabe brezplačnih plakatnih mest na podlagi te objave bo izpolnil organizator referendumske kampanje s pisno prijavo na naslov: Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, najkasneje do 17.5.2011. Prijavi mora do navedenega datuma priložiti tudi potrdilo o odprtju TRR za potrebe referendumske kampanje, kot določa 16. člen zgoraj navedenega zakona. Bojan Šrot župan Mestne občine Celje čati. Razlog? Odpadnih voda niso odvajali, ker kanalizacijsko omrežje sploh ni bilo zgrajeno. Kaj je torej čistila oziroma čistilna naprava še čisti? V Laškem trdijo, da ima čistilna naprava največ dela z navadno meteorno vodo in deževnico. Izmišljeni računi? Drugače, kot da je v obračun čiščenja odpadnih voda zajeta tudi meteorna voda, si v Laškem ne znajo razložiti višine računov. Kot je pojasnil laški župan Franc Zdolšek, so računi za čiščenje več kot dvakrat presegli vso porabo vode v Laškem. Zaenkrat še vedno vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor Tomaž Novak je bil še bolj slikovit: »Če bi bili vsi občani priklopljeni na kanalizacijo in s tem čistilno napravo, bi bil mesečni izračun stroškov manjši, kot pa so bili ti računi, ko je na čistilno napravo priklopljenih slabih trideset odstotkov občanov.« Da je bilo z računi nekaj narobe, je Občina Laško dokazovala tudi v arbitraži. Na občini ne razumejo, da Stalna arbitraža ni ugodila njihovi zahtevi po izvedencu, ki bi strokovno lahko pojasnil, ali je bilo pri računih in zaračunavanjih storitev, ki jih dejansko ni bilo, kaj narobe. Še več, arbitraža je odločila, da mora občina koncesionarju plačati vse, čeprav ni zgradil kanalizacijskega omrežja, kot je bilo predvideno po pogodbi. Za razveljavitev arbitraže Občina je že napovedala, da bo preko sodišča skušala doseči razveljavitev arbitraže. To je sicer možno le glede samega postopka, ne pa tudi glede vsebine arbitraže. Kot so nam pojasnili na Stalni arbitraži, lahko občina doseže razveljavitev, če dokaže, da je bilo kaj narobe s sestavo arbitražnega senata, da stranki nista bili enakovredni, če ni bilo soglasja arbitrov, da je imela torej arbitraža napako. Odkar imamo v Sloveniji arbitražo, to je dvajset let, še nikomur ni uspelo doseči razveljavitve arbitraže. Njeno razsodbo je poskušal doseči le eden, toda brez uspeha. Občina Laško je kanalizacijo, potem ko WTE ni nič naredil, začela graditi sama. Še vedno pa na kanalizacijo ni prikloplje-nega več kot pol Laškega, pa tudi Rimske Toplice ne. Čiščenje odpadnih voda bodo začeli zaračunavati takrat, ko bodo ljudje pri-klopljeni in bodo storitev tudi koristili. Kljub temu na občini ostajajo optimisti. Sicer ima občina pol leta časa, da znesek poravna. Če sodišče ne bi odločilo o razveljavitvi arbitraže, občina pa še vedno ne bi plačala, bi se lahko podjetje WTE odločilo tudi za izvršbo. Vendar o tem v Laškem ne razmišljajo. Razmišljajo pa, da bi podjetje WTE prijavili protikorupcij-ski komisiji oziroma policiji. Med arbitražo naj bi namreč uslužbenci podjetja povedali, da so sodelovali pri pripravi dokumentacije za razpis za koncesionarja. ŠPELA KURALT Za pojasnila glede arbitraže oziroma gradnje kanalizacije in čistilne naprave smo prosili tudi podjetje WTE. Na vprašanje, zakaj niso dokončali kanalizacijskega omrežja, direktor Siegmund Andreas odgovarja, da zato ker »občina ni zagotovila v pogodbi določenega lastnega deleža niti ni dovolila, da bi ta delež zagotovil koncesionar, ki bi za to najel kredit«. Zato so projekt, kot dodaja, izvedli v obsegu zagotovljenih sredstev, pri čemer so se v soglasju z občino najprej lotili čistilne naprave. S tem ko je občina leta 2009 »z odobravanjem« sprejela predlog koncesionarja o delni odpovedi koncesijske pogodbe, se je po besedah Andrea-sa tudi odločila, da bo »sama brez koncesionarja sistem dogradila do konca«. Glede spornih računov Andreas pojasnjuje, da so Občini Laško zaračunavali obratovalne stroške, ki nastajajo pri čiščenju odpadnih voda v občini Laško, ter poplačilo vloženih sredstev v skladu s koncesijsko pogodbo. Za nekorektne označuje tudi trditve občine, češ da se v čistilni napravi »čistijo« tudi meteorne vode in deževnica, saj naj bi tamkajšnja količina vode več kot dvakrat presegla vso porabo vode v Laškem. »Dotočne količine odpadnih voda na ČN Laško se dnevno elektronsko merijo in beležijo, tako v sušnem obdobju kot tudi v obdobju padavin. Iz analize teh podatkov je popolnoma jasno, da so trditve občine nekorektne. Obenem meteorne vode, ki se čistijo v ČN, nimajo bistvenega vpliva na ceno čiščenja in odvajanja odpadnih voda v občini Laško,« navaja Siegmund Andreas, ki pa je priznal, da so nekateri uslužbenci podjetja WTE sodelovali pri pripravljanju dokumentacije za razpis za koncesionarja. »Na prošnjo Občine Laško smo jim tedaj kot strokovnjaki iz javnega podjetja pomagali (tako kot veliko drugim občinam v Sloveniji) z izkušnjami in informacijami, ki so jih potem lahko uporabili pri pripravi razpisa za koncesijo.« BA 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Bodite zraven na dogodku Mladi smo V soboto, 28. maja, bo v Celju velika prireditev Mladi smo, ki jo pripravljajo mladi za mlade. Začela se bo ob 14. uri in končala okoli 1. ure zjutraj. Pestro dogajanje bo sklenila legenda slovenskega rocka, skupina Big Foot Mama. Dogodek bo na parkirišču pri fakulteti za logistiko. Celjani to parkirišče poznajo po imenu »na Vrun-čevi«. Dogodek, ki ga pripravlja Klub študentov občine Celje, se imenuje po portalu mladi-smo.si. Ugotovili bomo, kdo smo mladi, ter dokazali, da smo mladi v Celju za »žur«, »firbčni«, delavni, gibčni, lačni, brez strehe, izobraženi, zdravi in lepi. Dogodek Mladi smo je zastavljen širše in ponuja mladim ne samo še en koncert, ampak priložnost za druženje, spoznavanje novih vsebin ter predstavitev mladinske dejavnosti. Obiskovalci prireditve bodo v popoldanskem delu raziskovali športni kotiček, kjer se bodo predstavila športna društva, stojnice študentskih klubov iz regije, izobraževanje bodo predstavile srednje šole ter fakultete iz Celja. Prisotne bomo pozvali, da predstavijo svoj klub, šolo ali društvo z različnimi točkami - pa naj gre za plesno, glasbeno ali akrobacijsko sposobnost. Organizirali bomo tudi pester športno-animacijski program. Od 14. ure boste lahko mladi in mladi po srcu tekmovali v »giant footballu« ali »streetballu«, krotili namišljene valove na simulatorju surfa, skočili v nebo s »fly jumpersi«, preizkusili svoje akcijske veščine na »paint-ball« poligonu ali pa si ogledali kakšne vragolije v skate parku. Večerni del se bo začel ob 18. uri. Na koncertu se bo predstavilo sedem glasbenih skupin. Nepozaben dogodek se bo končal z legendarno skupino Big Foot Mama, pred katero se bodo na odru zvrstili še Burn Fuse, Tolar Band, Heretic, Kronika, Zablujena generacija in Kingston. Za dodatne informacije obiščite naš portal www. mladismo.si ali spletno stran organizatorja dogodka www.klub-soc.si. In ne pozabite si zabeležiti na koledarčku 28. maja in dogodka Mladi smo. Bodite zraven! Če niste iz Celja in se sprašujete, kako priti na dogodek Mladi smo, se lahko pripeljete z glasbenim vlakom. Glasbena vlaka bosta peljala iz Maribora (odhod ob 17.15, prihod ob 18.21) ter iz Ljubljane (odhod ob 17.23, prihod ob 18.48). Konec tedna z vlakom potujete 30 odstotkov ceneje. MEDIJSKI POKROVITELJ RADIO CELJE IN NOVI TEDNIK S Hrvati in z Makedonci KOZJE - Jutri, 14. maja bo v Kozjem osrednji dan petega mednarodnega folklornega festivala. Festival Kozje 2011 pripravlja Folklorna skupina Kozje, ki je povabila folklorni skupini iz bližnje Hrvaške ter iz Makedonije. Na festivalu nastopata folklorna skupina Vera Jocik iz Makedonske Kamenice, ki so jo Koz-jani spoznali na festivalu v Bolgariji, ter skupina KUD Preporod iz Dugega sela pri Zagrebu, s katero so navezali stike s pomočjo svetovnega spleta. Na jutrišnji osrednji prireditvi bo ob 17. uri začetek zbiranja skupin, pol ure kasneje bo povorka skozi Kozje ter ob 18. uri festival folklornih skupin, kjer bodo iz Kozjega nastopile članska, mladinska in otroška skupina. Festival se je začel včeraj, ko je bil spoznavni večer, danes ob 17. uri bodo plesne delavnice, kjer se bodo skupine učile plesov drugih narodov, naučeno pa bodo ob 20. uri javno predstavile. BJ Jurjevo po makedonsko CELJE - Pri lovski koči na Gozdniku nad Zabukovico so se v soboto zbrali člani Makedonskega kulturnega društva Vatroslava Oblaka iz Celja, in sicer na tradicionalnem, že 19. srečanju ob makedonskem narodnem prazniku »Durdevden« - jurijevem, ki ga po starem pravoslavnem koledarju proslavljajo na začetku maja. Na letošnjem srečanju se je zbralo okoli sto članov društva, njihovih svojcev in prijateljev, ki so si dan popestrili z nastopom Pevskega zbora Makedonija, ki deluje v Makedonskem kulturnem društvu iz Ljubljane, njihovih dveh glasbenikov z izvirno makedonsko glasbo, z najmlajšimi pa so pripravili tudi likovno kolonijo, ki jo je vodil njihov član, slikar samouk Alimpije Košaroski iz Šoštanja. Srečanje sta z obiskom počastila tudi predsednik Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije Blagoje Nasteski ter predstavnik veleposlaništva Republike Makedonije. BŽ Skupna pesem ob jubileju DOBRNA - Leto 2011 je za Dobrno in tamkajšnjo osnovno šolo jubilejno. V tem šolskem letu namreč praznujejo 180-letnico izvajanja pouka v kraju, mineva pa tudi 150 let, odkar so na Dobrni zgradili prvo šolsko poslopje, in 50 let, odkar je pouk v sedanji, lani temeljito prenovljeni šolski zgradbi. Zaradi dotrajanosti šolskih prostorov so se v šolskem letu 2008/09 na Dobrni lotili celovite preureditve in prenove obstoječe stavbe, ki je dobila tudi 500 kvadratnih metrov velik prizidek. Oba dela sta povezana v funkcionalno celoto, vse etaže so dostopne z dvigalom. Novo opremo, preurejene kabinete in učilnice, novo šolsko knjižnico in spremljajoče prostore ter zunanjo ureditev OŠ Dobrna, ki jo obiskuje 200 učencev, so lani maja ob slovesnem odprtju šolarji pozdravili z besedami: »Stari so ostali samo telovadnica in naši učitelji.« Slovesno akademijo ob jubileju šole in šolstva v kraju bodo pripravili prihodnji petek, že minulo soboto pa so na šolskem igrišču pripravili medgeneracijsko športno druženje. Na Dobrni bo zanimivo tudi ta konec tedna, saj bodo jutri dopoldne v kulturnem domu pripravili generalko pred slovesno akademijo. Za to priložnost so namreč na Dobrni ustanovili medgeneracijski pevski zbor, v katerem pod vodstvom zborovodkinje Milene U. Rogl skupaj s sedanjimi mladimi pevci prepevajo tudi tisti, ki so v šolskem pevskem zboru sodelovali pred leti oziroma desetletji. IS SOCIETE GENERALE GROUP Katero banko izbrati in zakaj? Kaj nam ponujate v banki SKB, da bi izbrali prav vas? SKB je univerzalna, sodobna banka, ki je osredotočena na osebni pristop z usposobljenimi in s prijaznimi zaposlenimi. Razvija kakovostne in inovativne bančne produkte in storitve, s katerimi želi svojim strankam pomagati uresničiti osebne in poslovne cilje. Je varna in zanesljiva banka z močnim kapitalskim zaledje. Najboljši poslovni rezultat med bankami na slovenskem trgu v preteklem letu še dodatno Igor Bošnjak, direktor poslovne enote SKB Celje potrjuje pravilno usmeritev in strategijo banke, ki temelji na dolgoročnem odnosu s strankami. Kakšne ugodnosti ponujate novim strankam? V SKB imamo za nove stranke pripravljene različne ponudbe, kot so ugodnosti pri zamenjavi banke oziroma paket dobrodošlice, privlačne kreditne in depozitne ponudbe ter akcija »Priporočite nas«. S to akcijo želimo naše zelo zadovoljne stranke spodbuditi, da priporočijo SKB svojim prijateljem, znancem, sorodnikom, saj sta pri tem sta obe stranki deležni posebnih ugodnosti. V SKB ima vsaka stranka svojega bančnika, ki ji svetuje in zanjo ureja bančne posle. Kako se da dogovoriti za sestanek? Stranka se lahko za sestanek v poslovalnici dogovori neposredno po telefonu s svojim osebnim bančnikom, prek SKB TEL-a (01) 471 55 55 ali prek spletne strani www.skb.si. Dostop do informacij o svojih računih lahko imamo od koderkoli in kadarkoli? Tako prek interneta kot tudi prek mobilnega telefona ... Res je. V SKB svojim strankam ponujamo spletno banko SKB NET, telefonsko banko SKB TEL, mobilno banko M SKB NET in SKB TEL avtomatski odzivnik. Prek sodobnih bančnih poti lahko uporabnik udobno in preprosto opravi celo paleto storitev, brez obiska poslovalnice. Res lahko v SKB uredimo kredit tudi v eni uri? V SKB se trudimo, da s svojo celovito ponudbo kreditov kreditojemalcem omogočimo čim enostavnejšo in seveda čim hitrejšo izpolnitev njihovih želja. Večino gotovinskih kreditov prav zares odobrimo že v eni sami uri. V maju in juniju ponujate tudi zanimivo obliko varčevanja, kot sta naložbeni depozit ND5 in ND6. Kakšne so lastnosti in prednosti takšnega varčevanja? dvig s£ poiog i gOtO' vine plačilo položnic (takajlíiie plBÍilo) Poslovalnica na Opekarniški cesti z večfunkcijskim bankomatom, ki deluje 24 ur na dan. V maju in juniju nudimo dva varna in donosna naložbena depozita, ki temeljita na dveh različnih osnovnih instrumentih. Gre za denarna depozita s 100-odstotnim jamstvom izplačila glavnice ob zapadlosti, ki poleg varnosti omogočata tudi možnost doseganja potencialno višjih donosov v primerjavi z običajnim vezanim depozitom. SKB naložbeni depozit 5 je namenjen vsem, ki želijo varno naložiti denar v dolgoročno in umirjeno varčevanje. Naložbeni depozit omogoča potencialno večji donos od običajnega vezanega depozita zaradi naložbe, vezane na osnovni instrument ki ga predstavlja košarica 18 delnic uveljavljenih podjetij z območja Evrope in ZDA. Ročnost depozita je 6 let, z obdobjem vezave od 1. 7. 2011 do 10. 7. 201 7 in zajamčeno obrestno mero. Višina obrestne mere je minimalno 0 %, maksimalno pa 8,5 %. SKB naložbeni depozit 6 pa je namenjen vsem, ki jih depoziti, ki zagotavljajo le omejen donos, ne zanimajo. Zagotavlja potencialno večji donos kot običajni vezani depozit zaradi naložbe, vezane na osnovni instrument, ki ga predstavlja indeks SGI Market Momentum Europe Index 5 %. Ročnost depozita je 3,5 leta, z obdobjem vezave od 1. 7. 2011 do 9. 1. 2015. Obrestna mera SKB naložbenega depozita 6 navzgor ni omejena in je odvisna od povprečja polletnih donosov osnovnega instrumenta. Oba naložbena depozita sta brez vstopnih stroškov in provizij. Obdobje sklepanja novih naložbenih depozitov traja samo od 9. maja do 24. junija 2011, najmanjši vloženi znesek pri obeh pa je omejen na 500 evrov. Kje vas najdemo? Kot poslovna enota Celje smo prisotni v Celju, Žalcu, Mozirju, Velenju, Slovenj Gradcu in Rogaški Slatini. Na Opekarniški cesti 2 v trgovskem centru IN-POS imate poslovalnico z večfunkcijskim bankomatom, ki deluje 24 ur na dan. Kaj omogoča večfunkcijski bankomat? Večfunkcijski bankomati SKB so na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu, bistvena prednost pa je, da poleg dviga in pologa gotovine omogočajo tudi takojšnje in cenejše plačilo posebnih položnic. AKCIJA HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE Stresu se ne moremo izogniti Iz dneva v dan, v različnih situacijah, smo izpostavljeni stresu. Na nas lahko vpliva negativno, nas zavira ali nam pozitivno obrne dan. Ne moremo se mu izogniti, kot tudi ne moremo izbirati le pozitivnega stresa. Bolj smiselno in predvsem pomembno je, da se naučimo živeti z njim, ga obvladovati in spremeniti v pozitivnega. Z iskanjem tistega nekaj, kaj nam koristi, se v stresni situaciji naše razpoloženje in počutje spremenita od napetega k bolj sproščenemu. In sproščeni nismo pod stresom, smo se tokrat naučili na torkovi delavnici, ki jo je vodil mag. Drago Tacol, specialist klinične psihologije. S podajanjem znanja o tehnikah sproščanja, ki ga je ekipa akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje tudi sproti uporabljala, je čas minil v nekem posebnem stanju. Prav vsi smo domov odšli zadovoljni in pomirjeni. Sprejem na začetku je našim hujšarjem tokrat pripravila Marjeta Peperko iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ki je s tehtnico poskrbela za statistiko, arhiv in radovednost udeležencev akcije. Dnevi do zaključne prireditve, 21. junija, kar letijo in z močno voljo tudi kilogrami. Pogum, ki so ga potrebovali za prijavo, bo takrat zamenjala samozavest ob trdo prigaranih rezultatih. S kakšnim veseljem bodo šli po nakupih poletne garderobe, je skoraj odveč pisati, a bo to, pošteno povedano, za ženske kot prva nagrada. Tehnik sproščanja se naučimo tudi s poslušanjem in z opazovanjem. Na delavnici, ki jo je vodil mag. Drago Tacol, je bilo dobro tudi soočenje s pogosto reakcijo na stres, ki jim je še predobro znana. Žalost, jezo ali razočaranje »nahranimo« najpogosteje s čim sladkim, vsekakor pa kaloričnim. Pomiritev s hrano vodi do nabiranja kilogramov, ti k slabši samozavesti, zato je težko krmariti med stresom, slabo voljo in potešitvijo s hrano. Prav zato je bilo spoznavanje tehnik sproščanja dobrodošlo za vse. Ko smo umirjeni, smo sproščeni in ne iščemo ihtavo instant rešitev in potešitve. Ob ležanju na plaži nikoli ne rešujemo vseh težav, ampak preprosto odklopimo. Umirjeni navznoter delujemo mirno navzven in stresne situacije obrnemo v pozitivno učenje v vseh življenjskih situacijah. NASVETI ZA ZDRAVJE Sproščeni smo lažje kos izzivom, z zgledom kaže Drago Tacol. Naučimo se ga obvladovati Z zavedanjem, da je stres naš vsakdanji spremljevalec, ki nam lahko poleg duševnega poruši tudi fizično zdravje, se z njim lažje spoprimemo. Umirjeni in sproščeni smo bolj pripravljeni na vse izzive, meni mag. Drago Tacol. Tehnik, ki nas pripeljejo do takšnega stanja, je veliko in vsak zase lahko preizkusimo in ugotovimo, kaj nas najbolj umiri. Upoštevajmo le, da se je vsake tehnike treba dobro naučiti, kar storimo z vajami in ravno ponovitve in redna vadba nam dolgoročno koristijo. Vadimo lahko skoraj kjerkoli in kadarkoli; ko na primer čakamo pri zdravniku, ko bi se radi prepirali, ko je pred nami težak preizkus, si vzemimo nekaj minut in poiščimo mir v sebi. Drago Tacol je kot uporabne tehnike predstavil globoko, trebušno dihanje, progresivno mišično relaksacijo in sproščanje z domišljijo. Z vajami čuječnosti je poudaril pomen trenutka brez razsojanja in vrednotenja. To lahko znova ponazorimo na primeru hrane. Če bomo jedli z užitkom, počasi, zaznavali vse okuse, barve in vonje, bomo to vajo osvojili. Plitvo in hitro dihanje, kadar se bojimo, nas lahko pripelje do izgube zavesti. S takšnim dihanjem se nam začne vrteti in globok vdih je več kot dober nasvet. Da se naučimo tako dihati, si vzamemo vsaj tri minute za vajo, seveda večkrat na dan. Dokler nam ne preide v kri, vadimo tako, da roko položimo na trebuh, palec naj prekriva popek. S tem vidimo, kako se ob dihanju roka premika in obenem preverjamo, da res dihamo pravilno. Vdihnemo skozi nos in počasi izdihnemo skozi rahlo razprta usta ter ob vdihu in izdihu počasi v mislih štejemo do štiri. S progresivno mišično relaksacijo je Drago Tacol prikazal, kako sprostimo mišice. Gre za napenjanje in nato sproščanje posameznih mišic. Deset sekund držimo posamezne mišice napete, petnajst sekund jih sproščamo. Napenjamo lahko mišice roke, nadlakti, vratu, obraza, noge. Kadar napenjamo okončine, napnemo in sprostimo najprej vsako posebej in kasneje še obe hkrati. Vsako napenjanje in sproščanje se izvaja v dvakratni ponovitvi. Z vsakodnevno vadbo bomo spoznali svoje telo in se naučili prepoznavati, kje smo bolj napeti. Športniki si z vizualizacijo predstavljajo izziv, ki je pred njimi. Svoje sposobnosti vizualizacije lahko sami preizkusimo s pomočjo verižice z obeskom. Z zaprtimi očmi in verižico v roki si v mislih slikamo podobo nihanja naprej-nazaj. Ko čez čas odpremo oči, se verižica giba v smeri, ki smo si jo predstavljali. To je le ena od možnosti sproščanja z domišljijo. Ta nam pomaga, da se prestavimo v prostor ali kraj, ki nas umiri, nam prikliče lepe spomine in na nas dobro vpliva. Z letošnjo akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje vabimo k sodelovanju vse, ki imate vprašanja, povezana z odvečnimi kilogrami, s telesno pripravljenostjo, z rekreacijo in s prehrano. Pošljite jih na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali na Prešernova ulica 19, Celje, s pripisom Nasveti za zdravje. S strokovnjaki, ki sooblikujejo akcijo, bomo poiskali odgovore. NENA LUŽAR, foto: GrupA St. 37 - 13. maj 2011 V velenjskem centru avto razgradijo in dobijo več kot 20 različnih uporabnih odpadkov. Pokopališče uporabne rje Do konca junija vam brezplačno odpeljejo odslužen avto in ga razgradijo - Dobijo vsaj 20 različnih odpadkov, ki jih lahko predelajo Vas zanima, kje je zadnje počivališče vašega jeklenega konjička? Eni končajo v bližnjem gozdu, drugi troh-nijo na kakšnem parkirišču, tretji se po pravilih znajdejo v velenjskem centru za njihovo razgradnjo, kjer jih razstavijo na prafaktorje in iz njih nato nastane kaj novega, uporabnega. Letno je v Sloveniji kar 60 tisoč vozil za odpis in razgradnjo, vendar jih večina konča kdo ve kje. In to kljub temu, da je oddaja vozila za zadnjega lastnika obvezna in brezplačna. Franci Lenart, direktor podjetja Karbon iz Velenja, ki je eno od štirih slovenskih koncesionarjev za zbiranje in razgradnjo motornih vozil, ugotavlja, da jim v sedmih letih, odkar opravljajo to javno gospodarsko službo, nikoli ni uspelo zbrati več kot deset odstotkov odpisanih štiriko-lesnikov. To pomeni, da so vsi koncesionarji skupaj lani razgradili le 5.500 vozil. Za 20 tisoč ostalih ocenjujejo, da jih lastniki prodajo v tujino, zlasti v države bivše Jugoslavije, 30 tisoč pa jih nelegalno razgradijo pri nas Za zapuščeno vozilo je odgovoren lastnik zemljišča in ga je dolžan odstraniti, medtem ko se sledljivost lastnikov avta s številnimi preprodajami večkrat zabriše. Podjetje Karbon pokriva območje Savinjske regije, Posavja, dela Zasavja in Koroško do Maribora. Na tem območju ima 19 zbirnih mest, kamor lahko zadnji lastnik brezplačno preda svoje vozilo. Noben lastnik ni več kot 50 km oddaljen do prevzemnega mesta, kjer mu izdajo potrdilo o razgradnji, s katerim lahko na upravni enoti vozilo odjavi. čile škodo v okolju, in akumulator. Nato na deponiji čaka na razgradnjo. Razgradijo ga na kovine, plastiko, steklo, tekstil, peno, gume, odbijače, ki se ločijo na tiste za predelavo ali ne ... Nastane 20 vrst odpadkov, ki jih zlagajo v kesone. Ko so polni, jih pooblaščeni predelovalci odpeljejo. Nevarne snovi pa shranijo v posebno skladišče. Ostane samo še karoserija avta, ki jo stisnejo in odpeljejo. na raznih avtoodpadih, pri preprodajalcih, ki potrebujejo rezervne dele ... Če vemo, da so v vsakem avtu nevarne tekočine - liter olja onesnaži deset tisoč litrov podtalnice - je presenetljivo, da se tega problema država ne loti s strožjimi ukrepi. Tako se koncesionarji sami trudijo zbrati čim več vozil tudi zato, ker je njihov prihodek odvisen od prodaje razgrajenih materialov, medtem ko se taksa, ki jo plača kupec Franci Lenart ob nakupu novega vozila, steka v skupno proračunsko malho brez dna. Vsako pomlad se zato v Karbonu lotijo posebne akcije, s katero občine pozove-jo, da jim sporočajo, kje so odslužena vozila, ki jih nato zberejo in razgradijo. Leta 2004 so tako našli 750 vozil, kasneje se je to število zmanjšalo in letos so jih dobili le še 50. Do konca junija pa še imate čas, da se brezplačno znebite svojega odsluženega vozila, ki ga bodo iz Karbona prišli zastonj iskati k vam na dom! Namesto lepotca le še kup odpadkov In kaj se zgodi z utrujenim vozilom, ko ga pripeljejo v Velenje? Tehnični vodja Peter Sever nam je razkazal center razgradnje, ki je v bistvu veliko zagrajeno dvorišče, polno zabojnikov z avtomobilskimi deli in z dvema prostoroma, kjer vozila razstavijo. Najprej je vsakega treba stehtati, popisati in označiti. Nato ga v 24 urah osušijo, to pomeni, da mu odvzamejo vse nevarne tekočine, ki bi lahko povzro- Peter Sever Ko je avto razgrajen, je treba dokazovati, da je bil predelan do 85-odstotno. Ta delež se bo v prihodnje z direktivo EU povišal na 95 odstotkov, kar ne bo enostavno, saj so v avtu tudi materiali, ki se težje predelajo. Skrb za razgradnjo pa bo država od marca prihodnje leto preložila na proizvajalce in uvoznike in ne bo več podeljevala koncesij, kar pa v Karbonu ne vidijo kot posebne ovire, da ne bi mogli tudi v prihodnje opravljati svoje dejavnosti, ki je deloma vezana tudi na premogovnik, za katerega ločeno zbirajo odpadke. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Pred leti so po številu zapuščenih vozil prednjačile občine Bistrica ob Sotli, Mozirje, Nazarje, Šentjur in Velenje, letos izstopajo Kamnik, Gornji Grad, Ravne in Slovenj Gradec. Nazadnje ostanejo samo še karoserije ... 3-21-START Sobota, 14. maj, uri ŠPORTNI CENTER gpstro dogajanje b za odrasle in otroke. Brez vstopnin! "fiirti»jein zi'cjo\/ " ' ■omagB ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 3 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-2aieC.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net NOVI TEDNIK PREŽIVELI SMO DAN MED »MAHAČI« 11 Kako naivne so ribe iz Savinje? »Mahači« z umetnimi muhami spet v Savinjo - Ob koncu lova v vodi več rib kot na začetku Če ste se v nedeljo ob pogledu na brežine Savinje spraševali, zakaj množica možakarjev vneto brodi po vodi, naj vas za začetek podučimo. Spet so imeli svoje zborovanje »mahači«. Vzdevek so si nadeli sami, v prevodu pa gre za ribiče, ki prisegajo na posebno vrsto ribolova, na muharjenje. Celje je gostilo državno prvenstvo v lovu rib z umetno muho in glede na udeležbo bi se, če bi bila riba, raje skrila. Do rib, priznam, nimam posebnega odnosa. Razen če se pred menoj pojavijo na krožniku, po možnosti že obglavljene, odišavljene in primerno termično obdelane. Kar se tiče poznavanja še plavajočega ribjega življa, bi ga osebno omejila na bližnje srečanje s posebej velikim somom v Sliv-niškem jezeru, ko sem postavila tudi osebni rekord v hitrostnem plavanju na breg v mešanem slogu. Koncept ribolova mi ni ravno blizu, so pa ribiči gotovo »fejst« fantje. Menda se odlično obnesejo kot življenjski partnerji v kasnejših obdobjih, ko zakonsko idilo uspešno vzdržujejo tako, da jih ni kaj dosti doma in so predvsem »za vodo«. Kako navijajo ribiči? Šalo na stran, ribolov je pri nas silno priljubljen šport (bi rekla, da v teh stresnih časih tudi blagodejno vpliva na počutje) in državno prvenstvo ni kar tako. Organizator, Ribiška družina Celje, je v knežjem mestu napovedoval kar 80 »maha-čev« iz vse Slovenije in ni pretiraval. Menda je bilo ob Savinji vse od Špice do izliva Voglajne silno živahno že na Kakšna gneča. Koliko ribičev je to na eno ribo? Brez skrbi, predhodno je v Savinjo romalo 250 kg postrvi. predvečer tekmovanja, ko so si ribiči delili »revir« oziroma rezervirali svoj »plac«. Lani so nam na prvem tovrstnem državnem tekmovanju v Celju zmago odnesli v Kranj, zato sem presodila, da bodo naši fantje potrebovali vso razpoložljivo podporo s tribun, oprostite, bregov, da lovoriko vrnejo v Celje. Ampak kako se navija na takšni tekmi? Tako kot na »fuzbalu«? Hmmm. Nič čudnega, da so nekateri ribiči mnenja, da ženske pri tem športu nimamo kaj početi zraven. Glede na vodostaj Savinje v nedeljo bi rekla, da bi »ma- Na muho se lovi predvsem postrvi in lipana, lahko pa tudi druge ribe. Na nedeljski tekmi so ribiči lovili predvsem ša-renko, ulovili pa tudi nekaj vse bolj redkih domačih potočnih postrvi. Opazili so tudi 90 cm in 10 kg težkega sulca. V Savinji so številčno najbolj prisotni podusti, mrene in kleni, ki jih je zaradi čistejše vode dovolj. Ponekod so ribe ogrožene zaradi pomanjkanja življenjskega prostora in zavetij, kamor bi se lahko skrile pred naravnimi sovražniki čapljami ter visoko vodo, ki dere skozi Celje ob nalivih. Savinja je v Celju visoka le do kolena in tam se ribe ne zadržujejo. Problem so tudi kormorani, ki so se na novo pojavili v našem okolju in jedo ribe, ki nimajo zavetja. Večje ribe, ki jih ne morejo pojesti, le ranijo, tako da te poginejo. Rešitev bi bili le jezovi in skale, kjer bi se ribe lahko skrile; dober primer je kajak kanu proga, slaba denimo gumijasti jezi in betonske plošče za jezi. jih »mahači« kot za stavo vlekli iz vode, le razveselil. Če smo se desetletja nazaj Savinji izogibali v širokem loku, ker je njena struga bolj kot čemu drugemu služila odtoku industrijskih odplak in podobne umazanije, zdaj kaže čisto drugačno podobo. V njo se je vrnilo in se še vrača življenje, čistilne naprave so naredile svoje. Seveda pa gre največja zasluga ribičem, ki skrbno spremljajo stanje; število rib, ki ga tudi uravnavajo, kakovost vode in še marsikaj. Čistost Savinje in voda nasploh po njihovih besedah najbolje testira občutljivi sulec. Kadar se ta v vodi dobro počuti, je to pozitiven znak. Izjav tistih, ki so jih v torek vložili v Savinjo, kar 40, sicer nismo dobili, so pa menda veselo odplavali v podvodno kraljestvo. Nakup sulcev je »častila« Emo Orodjarna, ki je posrbela tudi za organizacijski vidik nedeljske tekme. Zagotoviti je bilo treba kar 25 sodnikov, potapljače in zdravnika ter poskrbeti, da se je tekma nemoteno odvijala. In kako je šlo »našim«? »Mahačem« navijanje očitno ni preveč pomagalo; s Celjskega se je med posamezniki najvišje uvrstil Mozirjan Aleš Žunter, ki je zasedel šesto mesto, od Celjanov pa je najvišje, na 14. mestu, pristal Miroslav Žaberl. Ekipna zmaga je po nedeljski muharski tekmi šla na Koroško, Mozirjani so pristali na tretjem, Celjani na osmem mestu. Morda si morajo »naši« omisliti kakšne bolj atraktivne muhe? Ali bolj naivne ribe? POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Uboge ribe! V Savinji so jih z naperjenimi palicami čakali »mahači« iz vse Slovenije. hači« prej opravili svoje, če bi ribe kar z rokami pobirali iz vode. Kam se ribe v tako nizki vodi skrijejo? Res je, da so iz tolmunov in ovinkov, ki jih Savinja ustvarja na poti v Laško, že vlekli tudi metrske »pošasti«, ampak sredi Celja? Pa še kar velika gneča je vladala v vodi, saj so za potrebe tekme v Savinjo vložili kar 250 kg postrvi. To bi pa bilo za en pošten piknik! Ampak ne, ribiči so ubrali težjo pot. V skrivnosti muharjenja vas je lani že posvetila kolegica, če pa na hitro obnovimo, povejmo, da gre za umetne muhe. Meni je načeloma vseeno, ali fantje lovijo na črve, kruh, koruzo ali čričke. »Mahači« pa so naravnost »usekani« na dekoracije iz perja in krzna, s katerimi okrasijo palice. Menda naj bi to ribe spominjalo na razne primerke žužkov, ki jih sicer najdemo v naravi. Z njimi želijo ribe ukaniti; v praksi gre za čisto navaden »nateg«, saj nič hudega slutečo ribo, obetajočo si slastnega priboljška, potegnejo od tam, kjer ji je bog (ali narava) namenil živeti. Potem se ji obeta huronsko veselje ribiča, razkazovanje kolegom, merjenje, lovljenje sape in spust nazaj v vodo. Po vsej tej muki ribiči uplen namreč vrnejo tja, kjer so ga našli. Kakšna potrata! Sicer pa, prav jim je, po vsem tem času bi ribe že lahko »naštu-dirale« ta umazani trik. Vendar mahači pravijo, da so kar prebrisane, še posebej ko gre za kakšne plemenite vrste, kot sta postrv ali lipan. Sulci se v Savinji dobro počutijo Kot sem že priznala, se na vrste rib ne spoznam. Vem pa, da so indikator čistosti vode. Zato je Celjane lahko pogled na v soncu bleščeče se luske primerkov, ki so Narod naš dokaze hrani. Da ne bo kdo rekel, da je merila pol metra. Med očmi ... IA ŠOL/ lomikcw trg 10, Čelne, it»! ■ 03/491 57 JO. www glisbefu-Hria-celjje! si vabi k VPISU oz. opravljanju sprejemnih preizkusov za vpis v osnovno stopnjo glasbene šole Šolsko leto 2011/2012 Četrtek, 26. 5. 201T M9.DB atllJO rnod M.M do II» Petek, 27. 5. 2011 od I« do 11.50 mod liOCdolf.OO ftrahodiu rmVViJ« |mvu ni irrv.ll, 57 30 Vpjiujcrno v nasJedn|e programe: J J J 'J J. J J • Predšolska gEasbena vzgoja: SIHIM utar3 ■ Glasbena pripravnica t in mri uimi. ■ Clasba (Instrumentalni pouk) v i mmi .nitr„n*nuinrii,i pout., tamo vpikovrtli T Ih uut uten«, r" nujo ptflinml ufener. ki va p* hi ft spek-takularnega< zgodilo, smo jo neposredni udeleženci doživljali drugače. Pomislite le, kaj bi bilo v primeru napadov na objekte, ki smo jih varovali. Na Teš, na primer, ki je v tistem času zagotavljal polovico potreb za oskrbo Slovenije z električno energijo,« je povedal predstavnik Veteranskega združenja Sever Aleksander Cvar. Božidar Sevšek iz združenja veteranov vojne za Slovenijo pa je še enkrat spomnil na neponovljivo enotnost naroda in na pomen delovanja teritori-alcev, za katere se je »vojna« začela že leto dni prej, ko so začeli po domovih in drugod skrivati orožje, ko so se pripravljali na varovanje strateških objektov in na dogodke med vojno samo, ko so zlasti z zavzetjem vojaških skladišč in blokado celjske vojašnice tudi aktivno dodali kamenček v mozaik osamosvojitvene vojne. Razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje je spomin, njen drugi del tudi opomin. Na ogled bo do konca septembra. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Ob razstavi je v tisoč izvodih izšel tudi obsežen katalog, prav tako razdeljen v dva dela - čas osamosvojitve in 20 let pozneje. Ljubezen do zapisane besede Celjsko literarno društvo proslavilo deset let obstoja in dela Prizor iz predstave Knapi slikarji. Na sliki (z leve) so Aleš Čeh, Bojan Umek, Blaž Setnikar, Renato Jenček in Tarek Rashid. Ko »knapi« slikajo Za konec sezone danes v SLG Celje pre-mierno igra Knapi slikarji Celjsko literarno društvo deluje že deset let. Jubilej so s skromno, a prisrčno, literarno in glasbeno obarvano slovesnostjo počastili v ponedeljek, ko so se ob članih društva občinstvu predstavili še glasbeniki in recitatorji I. gimnazije v Celju in člani Ljubiteljskega gledališča Teharje - Celje. Društvo je nastalo na pobudo Ane Marije Justin ob knjižnem sejmu v enem od trgovskih središč pred desetimi leti, ko je pobudnica ugotovila, da v Celju litera-tov in zaljubljencev v domačo pisano besedo le ni tako malo. »Ker ni bilo društva, ki bi pisce združevalo, sem se odločila, da ob pomoči celjske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti in občine ustanovim društvo.« Koliko vas danes deluje v društvu? Redno nas deluje okoli 45, med člane pa štejemo tudi tiste, ki nastopajo na naših prireditvah, zlasti dijaki z gimnazije in iz drugih šol. Ne plačujejo članarine, a jih imamo za člane. Redno pripravljate društvena srečanja. Kaj se tam dogaja? V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju je te dni na ogled razstava del akademskega kiparja Stojana Batiča z naslovom Rudarji. Razstava ima tudi pred-zgodbo. V prvi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja so namreč rudarji v velenjskem premogovniku za Stojana Batiča od-kopali večje kose lignita in iz njih so nastale imenitne skulpture. Po dolgih letih se trboveljski kipar s svojimi tematskimi skulpturami (za ciklus Rudarji je prejel tudi Prešernovo nagrado) vrača v Velenje. Ob skulpturah iz lignita so na ogled tudi skulpture rudarjev iz brona. Razstavo so pripravili Ana Marija Justin Na teh srečanjih člani predstavljamo nastala dela, skrbimo tudi za izobraževanje in v teh desetih letih smo se res veliko naučili in se usposobili. Udeležujemo se tudi različnih predstavitev literarnih del. Obiskali smo takšne prireditve v ljubljanski Vodnikovi domačiji, Mariboru in še kje. Literatura je zelo intimno področje delovanja. Je smiselno to početi v društvu, skupaj z drugimi? Mislim, da je, saj tudi tako ohranjamo naš lep slovenski jezik. Veliko ljudi bere in tega se ne da zanikati. Veliko nas tudi piše. Naše delovanje je odgovor tistim nesojenim sojenicam, ki so nam ob »rojstvu« govorile, da je to neka združba žensk, ki ponoči ne morejo spati in zato pišejo. Danes vidimo, da ni tako. V društvu imamo Franca Štol-fo, ki je napisal 21 knjig, objavil več kot tisoč člankov ... Imamo Zvonko Zupanič Slavec, ki piše o Celjskih knezih in je ves čas naša članica . Rada bi, da bi se nam priključili tudi tisti, ki se imajo morda za nekaj več od nas, ki menijo, da smo zgolj ljubiteljska kulturna združba. Tako bi dobili v Celju res pravo literarno društvo. Veliko vlogo pri delovanju društva ima dolgoletni mentor Zoran Pevec ... Res je. Veliko smo se naučili od njega. Še danes ureja naš časopis Vsesledje. Veseli smo, da ga imamo. Dal nam je veliko, razumemo pa, da ima zdaj druge preokupacije. BRST Foto: GrupA Prijazno slovesnost so sklenili s podelitvijo priznanj, ki so jih prejeli mag. Zoran Pevec, Ana Marija Justin in Franc Štolfa. Knapi slikarji - tak je naslov dela, ki ga bodo kot sklepno premiero te sezone v Slovenskem ljudskem gledališču Celje uprizorili nocoj. Gre za dramo, ki je nastala po resničnih dogodkih, postala pa je uspešnica tako v Angliji kot v ZDA oziroma na Broadwayu. Igra spremlja dogodke v tako imenovani Ashington-ski skupini, ki je nastala iz želje rudarjev po dodatnem izobraževanju. Namesto ekonomista so za predavatelja dobili umetnostnega zgodovinarja in ker njegovih predavanj o visoki umetnosti niso razumeli, so začeli ustvarjati sami. Nastala je izjemna serija slik in Ashingtonska skupina je med leti 1934 in 1947 doživela silen uspeh in umetniški preboj. Po teh dogodkih je nastala drama Leeja Halla, ki po besedah upravnice gledališča Tine Kosi sicer pomeni izjemo v letošnji jubilejni sezoni, ki so jo zaznamovale predvsem uprizoritve svetovnih klasik. »Toda besedilo je za Celje zanimivo zato, ker je dogajanje postavljeno med rudarje, pri čemer jih je še danes v teh krajih veliko, enako tudi njihovih potomcev, ki so celo življenje delali pod zemljo. Hkrati gre za zanimivo, bravurozno in duhovito napisano temo o tem, kako lahko navadni ljudje dojemajo umetnost in kulturo nasploh.« »Gre za skupino rudarjev, ki se je bolj za šalo kot zares V predstavi, ki jo režira Samo M. Strelec, igrajo Renato Jenček, Tarek Rashid, David Čeh, Blaž Setnikar, Bojan Umek, Branko Zavr-šan, Nina Rakovec, Lučka Počkaj, Rastko Krošl in Igor Sancin. odločila, da bi se spoznala z umetnostjo. Pri srečanju s profesorjem, ki ga je najelo rudarsko društvo za izobraževanje, gre za trk dveh svetov. Diapozitivi svetovnih umetnin namreč rudarjem ne pomenijo prav nič. Iz te točke pride do ideje, da naj začnejo slikati sami. Začnejo se resno ukvarjati z umetnostjo in dosežejo svetovni uspeh. Ta skupina je sociološki in svetovni fenomen. A to je le okvir duhovito napisanega dela, ki je zgodba o umetnosti, kaj ta lahko daje, v kakšne svetove odpira vrata, pa tudi zgodba o tem, kako lahko umetnost poveže posameznike v čvrsto skupino, je zgodba o prijateljstvu in zavezništvu. Zgodba o trku dveh svetov - tistega s popolnoma zdravo človeško pametjo in onega, kjer so v umetniškem svetu stvari drugačne,« je predstavo opisala dramaturginja Tatjana Doma. Še eno zanimivost je razkril igralec David Čeh. »V predstavi smo izstopili iz utečene, knjižne oblike jezika. Vsi govorimo v svojem narečju. A ne z namenom, da bi zadeve karikirali. Ker smo z vseh koncev Slovenije, tako govorimo mariborsko, celjsko, postojnsko, ljubljansko, primorsko . Upam, da bo občinstvu to všeč. Nismo iskali >knapovskega< jezika. Bili smo drzni in si dovolili eksperiment, ki se ga ne bojim, saj v igri to dobro funkcionira.« BRST Foto: UROŠ HOČEVAR Člani Ljubiteljskega gledališča Teharje - Celje so predstavili del svojega recitala Tagorejeve poezije. Batičevi rudarji v sodelovanju z Zasavskim muzejem Trbovlje, od koder je večina skulptur, in družino Batič, na ogled pa bo do 24. junija. BS, foto: STOJAN ŠPEGEL Arije za slovo od Z odličnim koncertom opernih arij se je v torek iztekla letošnja sezona Koncertnega abonmaja Zavoda Celeia Celje, ki je v mesto prinesel pet odličnih glasbenih dogodkov, od tega kar tri z večjimi zasedbami. Na tokratnem večeru so ob spremljavi orkestra ljubljanske opere pod vodstvom diri- genta Lorisa Voltolinija zazvenele nekatere odlične arije iz znanih oper iz večih stilnih obdobij. Zapeli so jih sopranistki Martina Za-dro in Rebeka Radovan, mezzosopranistka Elena Dobravec, tenorista Branko Robinšak in Dejan Vrbančič ter baritonisti Marko Ko-bal, Jože Vidic in Rober Vrčon. BS, foto: GrupA Z duetom sta se predstavila tudi Elena Dobravec in Jože Vidic. Št. 37 - 13. maj 2011 - Mladim Celjankam »preti« naslov! Bravo, Matea! Košarkarice Athletea popolnoma nadigrale Kranjsko Goro in izsilile peto tekmo Celjskim košarkaricam je uspelo odločitev o novih državnih pr- vakinjah prestaviti na petek trinajstega, peti obračun bo nocoj v Kranjski Gori. V ponedeljek so izgubile v gosteh z 80:65, v sredo pa so bile izvrstne v svoji dvorani. Zmagale so kar s 94:68 in izid v zmagah izenačile na 2:2, potem ko so prvič slavile v svoji dvorani proti Gorenjkam v tej sezoni. Izjemno zrelo in učinkovito je igrala 17-le-tna Črnogorka Ana Turčinovic, ki je dosegla 28 točk: »Ni še konec, vse se začenja znova. Upam, da bomo psihološko zdržale.« Tjaša Gortnar je dala 16 točk, v zgolj 15 minutah pa Rebeka Abramovič 13, toliko kot kapetanka Nika Ba-rič: »V Kranjski Gori, na tretjem dvoboju, smo bile katastrofalne, tokrat je bila slika povsem drugačna. Moramo ostati sproščene. Utrujene smo tako me kot one. Odločila bo zbranost v obrambi.« Trener Damir Grgič ni odnehal in je iz svojih mladih varovank iztisnil eno najboljših predstav v tej sezoni: »Taktično smo jih nadigra-li. Obenem je kapetanka prevzela odgovornost in vse je bilo drugače. V Kranjski Gori smo zmagali pred desetimi dnevi, ne vidim razloga, zakaj ne bi še nocoj!« Pri gostjah je bila najbolj učinkovita Celjanka Eva Komplet z 22 točkami, gleženj pa si je poškodovala članica prve peterke Martina Oster-man. Nocoj se bo vroč obračun v dvorani Vitranc začel ob 19.00, sodili bodo Roman Kolar, Andrej Lovšin (oba Ljubljana) in Boris Krejič (Kranj). Celjanke so bile že sedemkrat prvakinje, osma zvezdica pa bi svetila tako kot prva ... DEAN ŠUSTER Tehtnico je morda prevesila tudi Matea Tavic z desetimi točkami, ki je odigrala šele drugo tekmo v tej sezoni! Osemnajstletna košarkarica iz Bosne in Hercegovine vselej skrbi za dobro voljo, še posebej pa v tej sezoni, saj jo je večino presedela na klopi zaradi poškodbe. V Celje se je preselila pred tremi leti. A le za pol leta, saj je v Zenici zbolel oče. Celjski klub mu je pomagal in operiran je bil v Sloveniji. Nato ste se vrnili v Celje, toda po letu dni je oče umrl ... Zame je to bil precejšen šok. Dolgo sem potrebovala, da sem prišla k sebi. Nova nesreča vas je doletela pred to sezono, kje ste se poškodovali? Na začetku priprav pred sezono sem na treningu nerodno stopila. Niti pomislila nisem, da gre za poškodbo. Po magnetni resonanci so ugotovili, da imam natrgane kolenske vezi in počen meniskus. Po operaciji je rehabilitacija dobro uspela, toda dolgo je trajala. Tega si nikoli več ne želim. V ekipo ste se vrnili v finalni seriji in zelo dobro zaigrali že na svoji drugi tekmi. Na koleno nisem niti pomislila, kaj šele, da bi pazila nanj. Upam, da sem prispevala dovolj za zmago. Zakaj ste tako prepričljivo ugnale tekmice? Po visokem porazu v Kranjski Gori smo se dobro zamislile. Našle smo dodaten motiv in se »metale« za vsako žogo. Niste primerno pripravljeni in boste najbrž danes še vedno utrujeni? Morda, kajti šele tri tedne treniram z ekipo. Pa vseeno upam, da se bom dobro spočila in igrala kot v sredo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Matea Tavic je na svoji prvi letošnji tekmi dosegla pet točk, na drugi deset. Cirila Kolešnika nasledil Vlado Močnik »Izbira je bila drugačna ...« Med kandidati za Požunovega naslednika je bil tudi Stanko Anderluh Levo je prejšnji predsednik Ciril Kolešnik, desno pa njegov naslednik Vlado Močnik. Sezono so zaključili celjski rokometaši v 1. B slovenski ligi. Ekipa B Celja Pivovarne Laško je osvojila sedmo mesto med dvanajstimi klubi. V soboto je v dvorani Zlatorog gostila Grosuplje, zaključilo se je neodločeno, 29:29. Nejc Žmavc je dosegel 8 golov, Jaka Špiljak 7, Jure Gorenjak 5, Luka Anderluh 4, Miha Senič 3, po enega Blaž Sendelbach in Matic Grušovnik. Trener ekipe je Stanko Anderluh, v srcih gorečih pristašev še vedno eden izmed najbolj priljubljenih celjskih rokometa-šev, ki je bil s 16 leti prava senzacija v 1. jugoslovanski ligi, tedaj najmočnejši na svetu. Nekoč neusmiljeni »bombarder« svoje znanje že vrsto let preliva na mlajše celjske rodove. Ocenil je minulo sezono: »Moram biti zadovoljen, kajti osnovni cilj, se pravi obstanek v ligi, smo izpolnili. Uspelo nam je še nekaj. V drugem delu sezone so v naši ekipi ostali zelo mladi igralci, ki so pridobivali dragocene izkušnje. O tem zgovorno priča tudi zadnja tekma. Vodili smo za pet golov, nato celotno prednost zapravili in gostom celo prepustili naskok, pa vendar smo uspeli izenačiti. Gre pač za ceno, ki jo moraš plačati na rovaš napredka mladih posameznikov.« Stanko Anderluh Bo celjski klub še imel B-ekipo v 1. B slovenski ligi? Pomislekov med sezono je bilo precej . Prejšnji teden smo imeli trenerji kluba sestanek z vodstvom kluba, ki je obelodanilo, da bo vse ostalo v isti obliki. Potem ko Edi Kokšarov ni dobil konkretnih odgovorov glede sestave ekipe za naslednjo sezono, se je odločil za odhod, klub pa je začel iskati rešitve za naslednika Mira Požuna. Ste bili tudi vi »v igri«? Bil sem v širšem izboru. Glede tega sva se pogovar- jala z direktorjem Romanom Pungartnikom. Predstavil sem svoj program, ki sem si ga zamislil, če bi postal trener članskega moštva. Izbira je bila drugačna . Celjsko ekipo bo v 1. ligi vodil Vladan Matic. Boste ostali na čelu B-moštva? Trenutno tega ne vem, si pa želim še naprej voditi mlade fante. V tem mesecu bodo stekli pogovori vodstva kluba z vsemi trenerji in potem bo vse določeno ter znano. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Predsednik Medobčinske nogometne zveze Celje je v ponedeljek postal Vlado Močnik, ki ga je predlagal NK Mons Claudius. Glede programa v štiriletnem mandatu je dejal: »Znana mi je problematika v klubih, saj sem bil poldrugo leto vodja tekmovanj v zvezi. S pomlajeno ekipo smo krenili na skupno pot, z ljudmi, ki niso obremenjeni s preteklostjo. Z dobrim sodelovanjem s klubi želimo nadaljevati uspešno delo medobčinske zveze.« Kaj pa najbolj tare MNZ Celje? »Nenehna nesoglasja imamo s sodniško organizacijo. Moj prvi cilj je, da bi se sestali in uskladili.« Je bil Močnik presenečen nad prepričljivo zmago? »Ja, bil sem, predvsem glede na konkurenco, zato se zahvaljujem volivkam in volivcem.« Dobil je 30 glasov, Marjan Vengust (predlagatelj NK CM Celje) 18, Zdravko Golob (KMN Nazarje) dva. Podpredsednika sta Viki Hrast (NK Rudar) in Bojan Podkrajšek (ND Dravinja), predsednik nadzornega odbora zveze pa je Herman Arlič (ŠD Škale). V izvršni odbor zveze je bilo izbranih šest članov: Aleksander Janžovnik (ND Mozirje), Damjan Flis (NK Zreče), Marko Šonc (NK Krško), Miran Krajnc (NK Žalec), Franc Čander (ND Dravinja) in Primož Kaluža (ŠD Kovinar Štore). Očitno je bilo, da so se mnogi klubi dogovorili glede volitev predsednika. Marjan Vengust je poudaril, da ni razočaran: »Celo vesel sem, da mi ne bo treba tro-šiti dodatne energije in časa. Mislim pa, da je vse skupaj škoda za klube v prihodnje. Tisti, ki že dlje časa vodimo klube, člane MNZ Celje, imamo veliko izkušenj. Ni malih ali velikih klubov, so klubi, ki tekmujejo v nižjih rangih in tisti, ki v višjih. Naš klub, CM Celje, in velenjski Rudar, sta želela storiti korak naprej. Še vedno trdim, da je maska v nekaterih klubih lepša, kot je njihova notranjost. Kot je bilo izpostavljeno tudi na skupščini: veliko klubov spreminja svoje naslove in tekmuje pod drugimi imeni. To za nogomet ni dobro in tudi ni prav. Želel sem ponuditi svoje izkušnje, lobiranje v povezavi z NZS in preko ministrstev. Da bi se načrtno sprejemale od- ločitve, kako gospodariti z nogometno infrastrukturo, kako zagotavljati preko ministrstva za šolstvo in šport kadre, ki bodo načrtno delali v nogometu, in seveda kako pridobiti finančna sredstva, da bodo klubi lažje premagovali bremena, ki jih zahteva pravzaprav birokracija v Medobčinski nogometni zvezi in Nogometni zvezi Slovenije. Dražijo se tekmovanja, sodniški stroški, kazni, po drugi strani pa je vse manj sponzorjev. Mislim, da bo gospodarska in vsesplošna kriza v Sloveniji pokazala zobe in bo veliko klubov šlo po poti tistih med leti 1980 in 1990.« Čez štiri leta bomo potegnili črto pod storjenim in ugotovili, kdo je imel prav. DEAN ŠUSTER Foto: GOJKO KUSIC Drugič zapored dva izključena pri CM Celju! Na vseh štirih tekmah brez gola proti Mariboru, tokrat edina točka - Pet minut z igralcem več Zoran Pavlovič je s strelom s 40 metrov zadel prečko. PANORAMA Štajerski derbi se je končal brez golov, celjski nogometaši so šele v četrtem poskusu osvojili točko proti Mariboru v tej sezoni. Morda bi bil izplen v tekmi 33. kroga 1. SNL večji, če bi Ivan Firer v sedmi minuti zadel vrata, potem ko je odvzel žogo branilcu Vidoviču in se sam znašel pred vratarjem, poslal žogo čezenj, a za las mimo vratnice. Kasneje je potisnil žogo med nogama Tavaresu in razveselil celjske pristaše med 1.800 gledalci. Tratnjek kot toreador: štirje rdeči kartoni Vzdihe je vzbudil projektil Sebastjana Gobca, ki ga je vratar Radan komaj ukrotil, Marko Krajcer se je žoge z glavo le dotaknil pred golom, na začetku 2. dela je Zoran Pavlovič zadel prečko gostujočih vrat. Potem so se zvrstile le še priložnosti vijoličastih. V 71. minuti so upravičeno ostali z igralcem manj. Številčno prednost so imeli gostitelji zgolj pet minut, drug rumen karton je dobil tudi Roman Bezjak, ko se je hotel sicer izogniti nasprotniku, toda Aleš Majer je s teatralnim padcem pretental sodnika. V finišu je Košarkarji Zlatoroga so po zmagi s Hopsi razblinili vse dvome o uvrstitvi v Jadransko ligo. Pred zadnjimi tremi krogi so si tudi teoretično že zagotovili polfinale končnice. Elektra je ugnala Maribor. »Meča nad glavo ni več« Polzelani so pred domačimi gledalci morali priznati premoč Laščanov, ki so slavili z 61:54 in vseskozi nadzorovali potek tekme, vendar so jim gostitelji vse do zadnjih minut uspešno sledili. V zadnjih dveh minutah je odločila kvaliteta varovancev Aleša Pipana. Sedmič so zmagali v ligi za prvaka, slavje je bilo bučno, še dolgo se je nadaljevalo ... Pri domačih je Dmitrij Sviridov vknjižil 21 točk, toliko kot na drugi strani Vladimir Panic, Alen Omic jih je dodal 11. Trenerja Aleša Pipana so navijači pozdravili z vzkliki, dejal je: »Čestitke mojim fantom, ki so se pokazali v pravi luči. Tekma ni bila lahka. Polze-lani so kvalitetni in so nam dihali za ovratnik. Kljub temu smo od prve do zadnje minute nadzorovali tekmo. Andrej Tratnjek iz Murske Sobote pokazal rdeča kartona še dvema igralcema. Željko Filipovic je odrival Sebastjana Gobca, mu prislonil čelo na glavo, igrišče pa sta morala zapustiti oba! Bržčas je bilo prisotnega kaj jezikanja, toda rdeč karton! Neverjetno ... Celjani po porazu Primorja zadnji več ne morejo biti; pred devetim Triglavom imajo zdaj štiri točke prednosti, pred Nafto, Igrali smo zrelo, pametno, nismo divjali, zadevali pa smo takrat, ko je bilo treba.« O uvrstitvi v Jadransko ligo je pripomnil: »Fantje se zasluženo veselijo, saj smo s to zmago rešili vso teorijo. Nismo še rekli zadnje besede, sedaj nam meč ne visi več nad glavo, zato bomo lahko igrali sproščeno. Sledi tekma z Olimpijo, zagotovo se bo želela maščevati za poraz v Tivoliju, a mi igramo v domačih Treh lilijah. Želimo si številčnejšega obiska in večje podpore.« Razočaran je bil strateg Hopsov Tonči Mašina: »Poraz je bil posledica velikega števila napak v obrambi. Tudi nekaterih čistih metov nismo zadeli, zato je potem težko igrati. Zaostajali smo tudi že za deset točk, a smo se uspeli vrniti, vendar do konca ni steklo tako, kot smo si želeli in Zlatorog je zasluženo slavil.« Kapetan Zlatoroga Miha Čmer je poudaril: »Pohvalil bi vse soigralce in strokovni štab, saj smo po fantastičnem prvem delu prvenstva uspešno nadaljevali tudi v ligi za prvaka. V njej se je pokazal pravi karakter vseh igralcev. Jadransko ligo smo si izje- pri kateri bodo gostovali jutri, pa tri. »Predaleč je šlo« Trener CM Celja Damijan Romih bo danes izvedel, če je uspešno zagovarjal diplomo za PRO-licenco. V torek je čestital svojim fantom za osvojeno točko: »Krvavo smo jo potrebovali v boju za obstanek. V protinapadih bi lahko bolje zaključevali akcije, predvsem pa bi Firer mno želeli. Ne bomo kalku-lirali glede tekmeca v polfina-lu končnice. Tako Krka kot Olimpija sta favoritinji proti nam. Upam, da bomo dober nasprotnik in da bomo dostojno zastopali naše barve v polfinalu.« Center Slobodan Božovic v zadnjih krogih igra izvrstno: »V Laškem se počutim odlično. Ekipa je mlada in res smo prava >klapa<. Vesel sem, da ne bomo trepetali v zadnjih treh krogih glede mednarodne regionalne lige. Vendarle pa si želimo vpisati še kakšno zmago, saj je to za mlade igralce zelo pomembno.« Zlatorog bo jutri gostil Union Olimpijo (17). Elektra do druge zmage Šoštanjčani so pred domačimi gledalci slavili po dramatični končnici. Še četrtič v tej sezoni so premagali Mariborčane, v zadnjih sekundah po trojki Borisa Jeršina (80:79). Najboljši strelec v moštvu Dušana Hauptmana je bil s 16 točkami Marjan Vi-dovič, 15 sta jih dodala Salih Nuhanovič in Miloš Miljko-vic. Elektra bo jutri gostovala pri Slovanu. MITJA KNEZ lahko kaznoval napako njihove obrambe. Gostje so nas stisnili v finišu, sodniškega kriterija pa podobno kot v Stožicah ne bom komentiral.« Strateg vodilnega Maribora Darko Milanič je žaloval za preostalima dvema točkama: »V drugem delu nam je uspel velik pritisk. Res je, da si nismo ustvarili mnogo priložnosti, zato pa nekaj zelo lepih. Tekma je bila živčna po nerazumljivih odločitvah sodnika.« Bolj konkreten je bil Marko Krajcer: »Sodniških krivic sicer ne bi opisoval, toda čas je, da se nehajo. Vse skupaj je šlo predaleč. In to pred ključno tekmo za nas v Lendavi.« Tam ne bo igral Seba-stjan Gobec: »Ko je sodnik pokazal rdeč karton, me je šokiral. Nasprotni igralec je prišel do mene in mi naslonil glavo na obraz. Predvideval sem možnost kartona, zato sem se odmikal. Rinil je še naprej vame, potem so naju ločili. Oba sva dobila rdeč karton. Brez razloga.« Strinjal se je Danijel Brezič: »Salomonsko odločitev si je privoščil sodnik, potem ko je bil >Gobi< napaden.« Ivan Firer je zadel proti Olimpiji, proti Mariboru mu je spodletelo za malenkost: »Hja, spomin na to priložnost ni Rudar (4-1-3-2): Savič - Jeseničnik, Novakovič, Berko, Dedič - Tolimir - Korun, Trifkovič, Roj - Čadikovski, Bratanovič. Igrali so še Grbič, Klinar, Kelenc. CM Celje (4-3-1-2): Mujčinovič - Gobec, Krajcer, Kapič, Radulovič - Popovič, Brezič, Ber-šnjak - Pavlovič - Firer, Bezjak. Igral je še Zajc. prav lep. Nemudoma sem reagiral in >lobal< vratarja, a zadel nisem.« Celjski klub je po tekmi z Olimpijo poslal sodniški organizaciji (in javnosti) pismo, v katerem si želi odgovorov. Ni jih še dobil. Ali pa je bila morebiti Tratnjekova predstava >od-govorhvala za to, kaj takega še nismo doživeli<, vidiš njihovo skromnost, hvaležnost in to, da znajo ceniti majhne stvari. Potem spoznaš, da je trud poplačan,« je še dodala. Od Starega gradu se v petek otroci kar nekako niso mogli posloviti, samo za našo novinarsko ekipo so na gradu tudi brezhibno recitirali pesmi, nam zaupali, da so se naučili tudi nekaj slovenskih besed. »Prosim. Punčka. To sem se naučil,« nam je dejal fantič, ki je v isti sapi še povedal, da v Sloveniji ni veliko mačk. »Pri nas jih je pa ogromno ...« Po obisku Starega gradu so se otroci odpravili še na bo-vling, kar je bilo zanje nekaj čisto novega, saj večina sploh ni vedela, kaj je to, v petek so si ogledali še laško pivovarno, jezdili konje na Ranču Veniše, v soboto pa so jih peljali še v Mozirski gaj, na Bled in v Bohinj. Pogledi teh otrok so te dni marsikoga naučili skromnosti in hvaležnosti. Zdaj so že doma. Pri njih ni samoumevno, da zvečer ležejo v mehko posteljo, da imajo dnevno tri obroke, doma ogromno igrač, niti ni samoumevno, da jih mama poljubi pred spanjem, ker je morda ni ... In kljub temu ti otroci premorejo ogromno ljubezni, kot nam je recitiralo dekle z iskricami v očeh: »Samo da je v srcu prostor za vse ljudi .« SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA »Humci so vas v bližini Tuzle. Po vojni v 90. letih so to območje zapuščali predvsem mladi, medtem ko so doma ostali le vojni invalidi in starejši. Humce naj bi po nekaterih podatkih zapustilo približno 50 odstotkov vseh družin, trenutno vas šteje le okoli 1500 stanovalcev. Tamkajšnja šola je v zelo slabem stanju, toda učitelji se trudijo, da bi otrokom nudili čim več zanimivih aktivnosti. Otroci tam nimajo veliko priložnosti,« pravi Bašic Obrezova. Njihova šola je bila zgrajena daljnega leta 1946. Objekt ni moderniziran, manjka predvsem finančnih sredstev, da bi mladim omogočili delo z računalniki, s projektorji in sodobnimi napravami, ki so slovenskim učencem že povsem običajni spremljevalec v življenju. Prizor, ki jih je navdušil in ki bi ga še kdaj radi videli ... - Št. 37 - 13. maj 2011 — Vsak ni za reševalca Delo rudarjev je bilo od nekdaj nekaj posebnega. Težko, umazano, pod zemljo ... Verjetno ga je tudi zaradi tega spremljala posebna zavest, vkoreninjena tako med rudarji, njihovimi družinami kot tudi v okolici. Sploh v Velenju, ki je dobesedno zraslo na premogu, na praznik rudarjev, 3. julija, mesto dobesedno zacveti od ponosa. Rudarski »srečno« je še danes pozdrav, ki ga v mestu ob Paki zagotovo ne boste zgrešili. In da je srečno res srečno, skrbijo tudi v Jamski reševalni četi Premogovnika Velenje. V Sloveniji je sicer bolj malo aktivnih rudnikov in premogovnikov, s tem pa tudi jamskih reševalcev. Prav zato je še toliko bolj pomembno in smiselno, da reševalne službe in reševalci sodelujejo, ohranjajo usposobljenost in pripravljenost za reševanje, kajti do nesreč lahko prihaja tako v aktivnih rudnikih kot v tistih »v zapiranju«. Poleg tega lahko usposobljeni jamski reševalci posredujejo tudi v nesrečah izven rudarstva. »Še danes je v jami, kljub mehanizaciji in najsodobnejši opremi, s tem pa tudi ob večji varnosti, težko delo,« je povedal eden do gospodarjev oziroma vodij odkopa Jože Virbnik. Pred tremi leti so ga v rudarskih vrstah izbrali za naj sodelavca. Zagotovo je k temu pripomoglo tudi to, da je že dolgo član jamske reševalne čete, ki daje rudarjem poseben občutek varnosti. Očitno se dandanes na jamske škrate oziroma »berk-mandelce«, ki so po evropskem pripovednem izročilu pomagali rudarjem iskati ležišča rude in premoga ter preprečevali katastrofe, pač ne gre zanašati. Res je, da se je tehnološki napredek v več kot 135 letih delovanja Premogovnika Ve- JI Smrekaijeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetlka-ce.sl v jamo, se manj za S pomočjo Jožeta Virbnika, rudarja in jamskega reševalca v Premogovniku Velenje, smo pokukali pod zemljo lenje zelo spremenil, moderniziral delo in varnost rudarjev. Še vedno pa so pri delu pod zemljo zelo pomembni tudi dobri medsebojni odnosi, tovarištvo, zaupanje in spoštovanje. Vsi v jami se zavedajo, da je na površini nekdo, ki bo v primeru nevarnih razmer pomagal. Dodaten občutek varnosti in skrbi za sotovariša pa rudarjem dajejo dobro usposobljeni in opremljeni jamski reševalci, ki so člani vsakega moštva v vseh delovnih izmenah. V jamo Delovni dan Virbnika je podoben dnem drugih rudarjev. Malo pred šesto je v beli garderobi, kjer se rudarji slečejo, v črni pa preoblečejo v delovna oblačila, ki visijo na »auscugih«. »Nato dvignem aparat za merjenje plinov in vzamem jamsko svetilko. Pri nadzorniku, ki vpiše >šihte<, se pozanimam, kakšen delovni ciklus nas čaka, kaj je naredila prejšnja izmena ... Vzamemo še malico (ni vedno klobasa, se nasmejiva), potem pa se odpravimo proti jašku. Sledi pregled samore-ševalnega aparata, ki ga prejme vsak rudar, potem pa v >lift< in v jamo.« Rudarje čaka še vožnja s sedežnico, ki jih približa delovišču, seveda pa je treba del poti tudi prehoditi. »Kot vodja odkopa pregledam delovišče, razporedim skupino, ponavadi 15 do 20 fantov, in delo se začne.« Skupine so zdaj manjše, kot so bile pred leti, ko je rudarje čakalo več ročnega dela. »Čeprav je velenjski rudnik poln sodobnih strojev, fantje občasno poprimejo tudi za lopato,« se je nasmejal Virbnik. »Rudarski poklic je težak. Smo eden najbolj modernih premogovnikov, v jami se počutimo varno, seveda pa se zavedamo, da ima narava svojo moč. Vdor vode ali mulja, izbruh plina, kakšen samovžig premoga, Kot je želel Jože Virbnik, je v ozadju Termoelektrarna Šoštanj. Vsi rudarji vedo, kaj pomeni blok 6 za nadaljevanje »knapovske« tradicije. Jamska reševalna četa je operativna enota, ki izvaja reševalne akcije po navodilih vodstva reševanja. Takoj priskoči na pomoč delavcem v jami, ki so v primeru vdora plina, vode ali mulja, jamskega požara, eksplozije in drugih nesreč v jamskih prostorih utrpeli posledice ali so v nevarnosti, rešuje premoženje in izvaja dela v nevarni atmosferi, nudi prvo pomoč delavcem, ki so se poškodovali pri nesreči ali so oboleli na delovnem mestu. Povezana je tudi v sistem zaščite in reševanja Republike Slovenije. s plinom in toploto eksplozija premogovega prahu ... Umakniti se moramo tudi ob izpadu elektrike, ker ne delajo ventilatorji, skratka, splošnih nevarnosti je kar nekaj. Najhuje je, ker se večine pojavov ne da predvideti. Če in ko se zgodijo, je treba čimbolj trezno in umirjeno reagirati, saj je pomembna vsaka sekunda.« Vžig ali »ogrev« v nedrjih zemlje za rudarje skoraj ni nič nenavadnega, sanira pa ga protipožarna ekipa. Reševalna četa nastopi, kadar se zgodi kaj hujšega. »Reševalci nosimo izolacijske aparate, ki nas za štiri ure popolnoma izolirajo od okolja. Imamo moderne aparate, ki jim zaupamo. Res je tudi, da se reševalci pogosto urimo za podobne situacije. Urimo se v zavedanju, kaj vse se lahko zgodi, vedno pa si želimo, da bi se srečevali samo na vajah, ne v resnih situacijah. Lahko pa rečem, da je v jami relativno mirno, razen ob kakšnem izrivu plina.« Najboljši Vedeti je treba, da jamski reševalec ne more biti vsak rudar. Reševalna četa je sestavljena iz najboljših in najbolj sposobnih, ki so tudi ustrezno usposobljeni. Reševalce najprej čaka zahteven zdravniški pregled, opraviti morajo psihoteste. V reševalnih službah pač moraš biti dovolj psihično močan: »Nekdo, ki si ne more nadeti aparata, še sebe ne more reševati, kako bi šele druge. Takšen človek ne more biti reševalec.« Temu sledi enotedensko uvajanje, med katerim izvedo vse o plinih, prvi pomoči in še marsičem. Izjemno pomembna je fizična kondicija, saj morajo prestati tudi določene obremenitve. »V premogovniku imamo posebno komoro, v kateri se preverja fizična vzdržljivost. Hodiš po traku in lestvi, dviguješ uteži ... Čaka nas tudi zadimljen labirint, v bistvu simulacija nesreče, kjer se podobno, kot bi se v jami, plaziš po kolenih, plezaš po lestvah in še marsikaj. To vajo izvajamo dvakrat letno, na rednih vajah pa se srečujemo vsak mesec. Na mesečnih srečanjih največkrat preigravamo simulacijo nezgode, ko mo- ramo poiskati ponesrečence, jih oskrbeti in poskrbeti za prevoz iz jame.« Za reševalce zdaj ni več starostne omejitve. Pred leti je kot zgornja meja veljala 45 let, zdaj pa leta niso več ovira. Seveda vse dokler reševalci brez težav opravijo zdravniški pregled ter svojo sposobnost dokažejo na kolesu ali traku. V vsakem trenutku V premogovniku je približno sto reševalcev, ki so razporejeni na delovnih mestih in izmenah tako, da je v jami vedno ekipa posameznikov, ki bi lahko ob morebitnih nesrečah reagirali v trenutku. »Tisti, ki so v jami, pač lahko najhitreje posredujejo in ukrepajo. Kot sem že rekel, pomembna je vsaka sekunda.« Tu je Virbnik spregovoril tudi o »tisti nesreči«. Zaradi izriva nevarnih jamskih plinov, metana in ogljikovega dioksida sta leta 2003 v premogovniku umrla dva rudarja, ki sta se zadušila z jamskimi plini, nekaj rudarjev je bilo huje poškodovanih. »Takrat Jože Virbnik je po izobrazbi rudar, njegova odlika je športno udejstvova-nje. Reševalec je 14 let, v premogovniku je zaposlen 21 let, vodja odkopa pa je zadnjih devet let. Njegovi fantje, s katerimi se dobro razume, trenutno kopljejo v južnem krilu jame Pre-loge, kota -130A. Doma, v Plešivcu, ga vsak dan pričakuje družina, 15-letni sin in 13-letna hči, z ženo pa se že veselita 1. septembra, ko pričakujeta naraščaj. je bilo res hudo. Nesreča se je zgodila eno >smeno< pred nami, tako da smo pomagali. Hudo in težko je bilo vsem.« Po tej nesreči, ki še danes ni pozabljena, so na vseh odkopih, tudi na pripravskih deloviščih, uvedli dihalnike, ki so kar precej pripomogli k dodatni varnosti. »V bistvu si lahko z njim sam pomagaš, da lahko nekajkrat vdihneš, nato si v miru namestiš reševalni aparat.« Virbnik je o delu v rudniku pripovedoval z zanosom. Takšnim, s katerim znajo o svojem delu govoriti samo pravi »knapi«. »Veste, rudarji smo pravi >kamerati<. Znamo držati skupaj, skrbeti drug za drugega, se reševati in se tudi žrtvovati, če se kaj zgodi. Jama je le jama, nikoli ne veš, kaj bo. Seveda se pri delu dogajajo tudi manjše nesreče. Pogosto, pravzaprav nenehno opozarjamo na varno delo, a vseeno pride do kakšne udarnine ali česa podobnega, ki jih velikokrat oskrbi-mo kar reševalci, ker smo pač bolj navajeni. Tudi zato ne morem reči, da bi bil en >šiht< enak kot drugi - razmere se nenehno spreminjajo in delo v jami zagotovo ni dolgočasno.« Skupaj z drugimi deli tudi ponos na rudarski stan. »To je poklic, ki je z naše strani od nekdaj cenjen. Veste, rudar je bil oče, pa strici, od nekdaj sem živel v tem >kna-povskem< duhu. In zato boli, ker v zadnjem času nekateri politiki tako omalovažujejo naše delo in vrednote, ki jih cenimo,« je nekoliko z grenkobo zaključil Virbnik. URŠKA SELIŠNIK 1«_KRONIKA_NOVI TEDNIK Kakšna sramota: na sodišče prisilno privedli celjska policista Kdo je zamočil? - Razjarjeni policisti in izredni nadzor na PP Celje »Šlo je za pravilno vabljenje dveh prič, ki po oceni sodnice svojega izostanka nista opravičili. Zato je sodnica odredila njun prisilni privod, saj gre za nujno priporno zadevo, ki je po oceni sodnice, brez zaslišanja navedenih dveh prič, ni moč zaključiti. Na vaše vprašanje o pogostosti odreditve prisilnih privodov policistov vam žal ne morem odgovoriti, ker tovrstnih podatkov ne vodimo,« so nam sporočili iz Okrožnega sodišča Celje. Aleksander Bašič in Janez Pavlič. Izjav ne dajeta. Je pa zanju zelo dobro znano, da sta za »celjske barabe« strah in trepet. V sredo se je zgodila nekoliko nenavadna poli-cijsko-sodniška situacija, na trenutke celo komična. Na celjsko okrožno sodišče sta namreč policista kar s policijsko marico prisilno privedla (toda ne vklenjena) svoja dva kolega - oba kar v policijski uniformi. Ponavadi smo namreč vajeni, da na sodišče prisilno privedejo obtožence, ki se izmikajo obravnavi, ne pa policiste ... In kaj je razlog za takšno sramoto? Policista sta bila v sredo na obveznem strelskem usposabljanju na območju Slovenske Bistrice. Med vajo naj bi ju prišla iskat uniformirana kolega, saj sta imela odredbo celjskega okrožnega sodišča o prisilnem privodu na sodno obravnavo. Tam bi namreč morala pričati v sojenju proti neki Romunki, ki so jo lani ujeli z drogo na počivališču Lopata, policista pa sta takrat sodelovala v preiskavi. Takšna pričanja policistov in kriminalistov seveda niso nič nenavadnega, so pravzaprav pogosta in nujna, nenavadno pa je to - če že ne sramota v primerjavi z ostalimi primeri, kjer se obtoženci spretno izmikajo sojenjem- za policista, da so ju na tak način »pospremili« na obravnavo. Vse še bolj bode v oči, ker naj bi se dan pred tem za izostanek tudi opravičila. Nato naj bi po naših podatkih med policijo, sodiščem in policistoma nastal komunikacijski šum. S policije naj ne bi ustrezno sporočili sodišču odsotnost policistov, spet drugi podatki kažejo, da naj bi policistoma kljub strelskem usposabljanju bil omogočen odhod na sodišče ... Skratka, tako majhen dogodek je povzročil kar velik kaos. Policista sta morala iz Slovenske Bistrice v Celje, na policiji naj bi izročila svoje službeno orožje, nato so ju pripeljali na sodišče. Med policisti je zavrelo, večina tak način »vabljenja« na sodišče dojema kot totalno ponižanje svojih dveh kolegov. Tudi policista sta bila včeraj negativno presenečena, tudi užaljena, saj veljata za marljiva, na vabila na pričanje sta se do zdaj vedno odzivala. Takšen zaplet je na noge dvignil oba policijska sin- dikata. Policijski sindikat Slovenije je o tem včeraj razpravljal na sestanku, tudi v Sindikatu policistov označujejo tak dogodek za nedopusten. SPS je angažiral pravno pomoč, odvetniki bodo namreč zdaj preučili, kdo natančno je v tem kratkem komunikacijskem stiku »povzročil tako ponižanje«. Govori se že o tožbi. »Na ulicah je toliko barab, ki se načrtno izogibajo sojenjem, tudi pričanju, v Celju pa prisilno privajajo policiste. Kakšen škandal,« so razjarjeni njuni kolegi. Čeprav vsem v tej zgodbi ni ravno po godu, da je prišla vsa zadeva v javnost, bomo o razpletu še poročali ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Za uradni odgovor smo prosili tudi PU Celje. Kot so nam povedali, želijo primer raziskati, zato je direktor celjske policije Karol Turk že takoj v sredo odredil izredni notranji nadzor, s katerim bodo razjasnili, kaj se je zgodilo. Več informacij o tem policija ne daje. Branka Gabrijel in Hilda Tovšak. Hilde ni bilo Sodna preiskava za Hildo Tovšak in Branko Gabrijel Na okrožnem sodišču v Celju bi v sodni preiskavi morali včeraj zaslišali nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak in nekdanjo direktorico za kadrovsko področje v Vegradu Branko Gabrijel. Kriminalisti so ju ovadili lani zaradi neupravičene porabe denarja, ki je bil namenjen družinama v nesrečah umrlih delavcev. Denar so zbirali na posebnem računu tako imenovane blagajne za vzajemno pomoč. Delavcem so zneske v višini najmanj 10 evrov odtegnili od plač, vodstvo pa naj bi šlo tako daleč, da je denar porabilo za poslovanje Vegrada. Za družino delavca, ki je umrl v delovni nesreči, so kolegi zbrali nekaj več kot 21 tisoč evrov. Družina tega denarja do začetka stečajnega postopka Vegrada ni prejela. V drugem primeru se je za družino delavca, ki je predlani umrl v prometni nesreči, zbralo okoli 11 tisoč evrov. Družina je denar prejela šele avgusta lani, ko je vsa zadeva prišla v javnost. Domnevno zaradi bolezni odvetnika Tovšakove je ta zaprosila za prestavitev svojega prihoda na sodišče, čemur so tudi ugodili in zaslišanje prestavili za nedoločen čas. Se je pa na sodišče oglasila Gabrijelova, a je bila kaj hitro konec, zato je domnevati, da se v preiskavi ni zagovarjala. SŠol Foto: SHERPA Ni smel prižgati cigarete na sodišču! Bojan Poplaz: »Ali teroristi v Sloveniji uporabljajo takšne ročne bombe?« Bojan Poplaz, ki mu sodijo zaradi ogrožanja varnosti, ker naj bi lani na kljuko vhodnih vrat v Vegradovo stavbo obesil eksplozivno napravo, je zagotovo eden najzanimivejših obtožencev na celjskem okrožnem sodišču. Ali pa le pripornik, ki je trdno odločen, da bo dokazal svoj prav, saj - kot pravi - ima dovolj, da je »vklenjen v verige kot žival in da je njegovo ime za vse življenje onesnaženo«. Ne zgodi se namreč pogosto, da obtoženi v priporu preštudira številne zakone, predpise, odločbe in člene na način, kot to počne on. Še več. Te dni je v priporu v Celju izvajal tudi fizikalne poskuse. Bomba, ki so jo našli na Vegradovi kljuki, je bila »eksplozivna zažigalna tempirana teroristična naprava«. Tako jo je že pred časom poimenoval izvedenec za eksploziv Franc Sabljič. Eksplodirala ni, ker cigareti, ki sta bili nameščeni na napravo, nista dogoreli. Če bi, bi s tem pregorel tudi laks in bomba bi se sprožila. Poplaz zdaj želi dokazati, da cigareti po fizikalnih zakonih sploh ne bi dogoreli in bomba se ne bi nikoli aktivirala. Tako je v priporu »pokuril« celo škatlo cigaret, da bi se pripravil na poskus v sodni dvorani, a ga sodnica ni dovolila. Zavrnila je celo predlog Poplazovega odvetnika po zaslišanju izvedencev za fiziko, kemijo in termodinamiko. Ti naj bi namreč s svojimi mnenji podkrepili izsledke Poplazovega eksperimenta. Sta pa pričala bombna tehnika, torej policijska delavca, ki sta bombo odstranila s kljuke in jo odpeljala v Ljubljano na forenzične preiskave. »Najprej sva bombo na kljuki z varnostne razdalje fotografirala, nato sem jo sam v varovalni obleki odstranil, položil na tla in pregledal, ali gre za pravo bombo,« je razlagal Tomaž Škerget. Bombe se ni dotikal z golimi rokami, je dejal na vprašanje, ki je sicer pomembno, saj so na lepilnem traku na napravi našli Popla-zovo biološko sled in sled še ene osebe, ki je zaenkrat neznana. Kdo bi to lahko bil in kako se je DNK neznanca/-ke znašla na eksplozivni napravi, bo morda odgovorila izvedenka Irena Zupanič Pajnič z Inštituta za sodno medicino, ki bo dele naprave pregledala in mnenje izdelala do 31. maja, ko naj bi jo zaslišali. Škerget je moral odgovarjati še na odvetnikova vprašanja o tem, kako je vedel, da je v bombi res eksploziv in kako je ta sploh videti. Da so takšna vprašanja policistu že malo presedala, kaže njegov odgovor, da pač vidiš, da je stvar res eksploziv, »da ga vržeš na tla in vidiš, ali bo počilo ...«. Vprašanje glede dveh kozarcev, v katerih je bila bomba, je za policista imel tudi Poplaz, a mu je bombni tehnik odvrnil, da se spozna na bombe, ne pa na kozarce ... Brez odgovora je ostal tudi, ko je poskušal izvedeti, ali »teroristi v Sloveniji tudi drugače uporabljajo takšne ročne bombe .«. Poplaz bi moral ta mesec na Inštitut za sodno medicino, kjer bi mu odvzeli vzorec za DNK, vendar je temu odločno ugovarjal. »Spremlja me osem pravosodnih policistov v popolni bojni opremi. Moje slike so na spletu, lahko me spremljajo povsod po svetu! Ne želim biti več objekt javnosti. DNK pa je tako ali tako že v policijski evidenci,« je dejal sodnici. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Bojan Poplaz. Ali bo dokazal svojo nedolžnost? Poplazov odvetnik poskuša dokazati, da je bilo snemanje v Vegradovem objektu nedovoljeno, kar bi pomenilo, da je video posnetek storilca nezakonit in bi ga verjetno morali izločiti iz dokaznega gradiva. Prosignal je sodišču že odgovoril, da so kamere namestili na objekt, medtem ko snemanja niso izvajali. Odgovor še čaka iz Sintala. Zaradi požara na žalski tržnici se je spet začela razprava o problemu droge v tej občini. Smrt v Žalcu še vedno odmeva Govorice o požigu tržnice ne potihnejo ... Problema drog v Žalcu se zaveda tudi župan Janko Kos, ki pravi, da tej problematiki posvečajo veliko pozornosti in bodo naredili vse, da se stanje izboljša. »Prepričan sem, da Društvo za pomoč in samopomoč Želva - Eureka dobro deluje v okviru svojih zmožnosti. Je pa res, da so prostorsko utesnjeni in zato potrebujejo druge prostore. Na občini nadaljujemo z iskanjem novih prostorov za prestavitev njihove dejavnosti. Verjamem, da bomo te prostore do konca junija našli. Mislim, da se tudi varovanci sami zavedajo, da obstoječa lokacija zanje ni primerna, da tam, kjer so, niso dobrodošli.« Kje ima občina izbrano lokacijo za prestavitev dejavnosti društva v celoti, znotraj katerega torej deluje tudi center za odvisnike, župan še ni želel povedati, dejal je le, da bo center ostal v žalski občini in da ga nameravajo preseliti iz mesta, kjer bo dovolj oddaljen od strnjenega naselja in parkov, kjer se zadržujejo mladi in otroci. »Ne predstavljam si, da bi center preselili v neko strnjeno naselje ali v center mesta, kjer je zdaj. Prav tako ne nameravamo centra ograditi z visoko ograjo, kajti teh ljudi ne moreš izolirati. Ne smeš narediti geta,« poudarja Kos. Kot dodaja, problematika drog v Žalcu večkrat obravnavajo. Občina je glede tega v stiku s centrom za socialno delo, z vodjo centra za odvisnike, s policijo ... Občane tudi opozarjajo, naj bodo previdni na odvržene uporabljene igle. »Menim, da je bilo v preteklosti stanje že slabše, nato se je malo umirilo, zdaj so se težave spet pojavile. Pri čemer je dejstvo, da drog nikoli ne bomo izkoreninili. Ampak s temi ljudmi je treba ravnati na primeren način, tudi oni so člani te družbe. Če bi imel čarobno paličico, s katero bi lahko rešil problem drog, bi to že zdavnaj storil in to rešitev prodal tudi drugim in bil cenjen strokovnjak. Seveda pa bomo storili, kar je v naših močeh in upam, da bomo uspeli izboljšati trenutno razmere.« BA Čeprav so rezultati sodne obdukcije Jureta V., čigar truplo so v noči na četrtek našli na pogorišču žalske tržnice, pokazali, da znakov nasilja na truplu ni bilo, govorice o sumljivi smrti moškega ne potihnejo. Nekateri še vedno menijo, da je šlo za požig. Toda na policiji naj bi možnost požiga v tem primeru zanesljivo izključili. Moški, ki je bil dolga leta odvisnik od trde droge, naj bi umrl - na policiji so pretekli teden potrdili naše podatke - ker naj bi zagorelo zaradi sveče, s katero naj bi se ponoči grel. Ves Žalec sicer ve, kdo je v požaru umrl, toda uradne potrditve identitete žrtve še ni, saj je bilo truplo povsem zoglenelo, zato prepoznavanje ni mogoče, ampak gre za druge načine ugotavljanja identitete, ki trajajo dlje časa. Naj spomnimo, da je požar izbruhnil v zgornjem delu objekta tržnice. Nesrečna tržnica je bila že nekaj časa zatočišče predvsem odvisnikov in kar je najbolj zakr-bljujoče - takšni požari so v zapuščenih objektih izredno pogosti. Po naših podatkih naj bi dostop v zgornje prostore tržnice že pred časom celo onemogočili, saj naj bi vrata in odprtine, skozi katere je bilo možno priti tja, zaprli z deskami, vendar s tem problema zatekanja odvisnikov tja niso rešili. Je pa v Žalcu to, da je tam včasih spalo po pet ali šest odvisnikov, že javna zgodba, kot pa je že standard pri nas, se je morala zgoditi tragedija, da se bo problem začel reševati hitreje. In učinkoviteje. Moški naj bi bil nekaj časa tudi uporabnik žalskega zavetišča za brezdomce, česar nam sicer v zavetišču niso Predsednica društva za pomoč in samopomoč Želva-Eureka, univ. dipl. psihologinja Natalija Zupančič potrdili zaradi varstva osebnih podatkov. Tak odgovor delno potrjuje naše navedbe, saj bi v nasprotnem primeru vodstvo zavetišča zagotovo takšno informacijo takoj zanikalo ... Jure V. naj bi se - kot smo že pisali - v zadnjem obdo- bju zdravil z metadonom, droge naj ne bi več jemal, bil pa je močno zasvojen z alkoholom ter tu in tam je zakrivil tudi kakšno tatvino. V drogo so ga pahnile slabe družinske razmere, prizadela naj bi ga predvsem smrt matere pred leti. Od takrat je bila njegov dom predvsem ulica. Tudi Žalčani naj bi ga dobro poznali, saj je večkrat prosil za denar. Preveč droge Ni skrivnost, da naj bi bil Žalec skorajda na prvem mestu - če že ne na prvem - kar se tiče preprodaje in jemanja drog v Sloveniji. To je podatek, ki ga morda uradno v Žalcu ne bodo priznali, čeprav o tem govorijo že skoraj vsi. Dnevni center za mladostnike, ki uživajo drogo, in njihove svojce Želva je že dolga leta rešitev za odvisnike na eni strani, na drugi pa trn v peti nekaterih ljudem. Čeprav vodja Želve Natalija Zupančič pravi, da ima veliko podporo občine pri svojem delu, so morda težko razumljive besede nekaterih svetnikov na zadnji občinski seji, da Želva kot dnevni center za pomoč odvisnikom od drog »daje odvisnikom le potuho«. Trenutno naj bi v Želvi iskalo pomoč več kot dvesto odvisnikov, ki prihajajo iz več občin. Ravno to, da je Želva namenjena odvisnikom tudi od drugod, marsikomu v Žalcu požene kri po žilah, saj to pomeni, da je dnevno v žalskem parku - ki je tako ali tako zaradi tega zgodba zase - še več odvisnikov. Povprečna starost uporabnikov žalskega dnevnega centra Želva je 31 let. Največ jih ima srednješolsko izobrazbo, kar nekaj jih je tudi visoko izobraženih. Večina jih je brezposelnih. »Takšni ljudje težje dobijo možnost tudi za pridobitev socialnih stanovanj, čeprav se tudi to zgodi,« nam je dejala vodja centra Natalija Zupančič. Ravno zato odvisniki bivajo tudi v zavetišču. Zupančičeva ob tem še dodaja, da ne opaža, da bi se število odvisnikov v Žalcu povišalo, saj se pri njih ukvarjajo predvsem s tistimi, ki so odvisniki že več let. To nakazuje na to, da ni veliko tistih, ki po drogi posegajo že v mladosti. Na naše vprašanje, ali je res, da prihaja v Želvi do sporov in tudi pretepov med uporabniki in ali policija tam pogosto posreduje, nam je dejala, da so uporabniki zelo dobro seznanjeni s tem, da je v prostorih centra strogo prepovedano nasilje, tudi verbalno. »V vsakem primeru kličemo policijo, pravzaprav jo kličemo že prevečkrat! Nikoli se ni zgodilo, da ne bi odre-agirali, če se je kaj zgodilo. Več kot z odvisniki od drog je problemov s tistimi, ki so odvisni od alkohola, kjer pride hitreje do prepirov!« pojasnjuje Zupančičeva. SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE, SHERPA V Žalcu naj bi iskali tudi novo lokacijo za objekt v katerem deluje, kot se mu uradno reče, Društvo za pomoč in samopomoč Želva-Eureka. Znotraj tega društva pa se izvajajo trije programi, in sicer: dnevni center za mladostnike, ki uživajo droge in njihove svojce z imenom Želva, dnevni center za ljudi s težavami v duševnem razvoju z imenom Eureka ter zavetišče za brezdomce prav tako z imenom Želva. Čeprav razdeljena dejavnost pa do prepletanja vendarle prihaja. Prav v zavetišču za brezdomce naj bi bilo tako kar nekaj odvisnikov. Javnosti novih možnih lokacij za premestitev dejavnosti društva v celoti doslej niso razkrili. Res je, da se o tem govori že kar nekaj časa, konkretnih korakov v smeri selitve pa še ni. Sta bila zdravnika malomarna ali ne? To naj bi bilo znano do konca junija V Celju se še vedno ni končalo sojenje dvema zdravnikoma, ki jima očitajo povzročitev smrti iz malomarnosti. Pred šestimi leti je zaradi tako imenovane koloidne ciste na možganih umrl njun pacient, 36-letni Konjičan Franjo Pintarič. 64-letni mariborski specialist radiolog Samo Slokan naj bi cisto na možganih spregledal, medtem ko 42-le-tni specialist nevrologije Marko Grasselli ni - tako piše v obtožnici - pravilno odredil preiskave, ko je bil Pintarič že na bolnišničnem oddelku. Tokrat so ponovno zaslišali predstojnika nevrološkega oddelka celjske bolnišnice Marka Zupana. Ta je Pintariča pregledal že leta 2002, predlagal tudi magnetno resonanco, ki pa so jo izvedli šele dve leti zatem. Pojasnil je, da je bil Marko Grasselli kot dežurni zdravnik usodnega dne resnično zelo obremenjen. Tako se zagovarja tudi Grasselli, ki je večkrat poudaril, da je imel v dežurni ambulanti tisti dan in tudi v času, ko naj bi ga klicali z nevrološkega oddelka, izredno težke primere pacientov v dežurni ambulanti. Na sodišče so prišle v sredo tri medicinske sestre, saj so bile na oddelku ravno v času poslabšanja Pintaričevega zdravstvenega stanja. Sodni senat poskuša z njihovim zaslišanjem pojasniti okoliščine klicev z oddelka v dežurno ambulanto. Sestre naj bi zdravnika namreč klicale, ker se Pintarič ni počutil dobro. Toda veliko niso mogle povedati, ker se primera več ne spominjajo, so pa vse potrdile navedbe, ki so zapisane v negovalnem listu. Tam je namreč zapisano tako, kot se je zgodilo, saj morajo sestre na ta list vnašati vse podatke, povezane s pacienti. Se pa zagotovo bliža izrek oprostilne ali obsodilne sodbe. Obravnava naj bi se nadaljevala 20. junija, ko bodo zaslišali še izvedenca radiologije, ki bo še dodatno obrazložil, ali koloidne ciste na sliki glave res ni bilo mogoče opaziti. Je pa za Slokana dokaj obremenjujoča izjava radiologa Jerneja Knifica, ki so ga na obravnavi že zaslišali. Ta je na patološki konferenci, ki je bila nekaj časa po pacientovi smrti in na kateri so strokovnjaki govorili ravno o tem primeru, dejal, da je cisto na MR-sliki opazil. Ko so ga vprašali, kako si razlaga, da je on cisto videl, je odgovoril: »To bi znal razložiti le s tem, da jo je Slokan spregledal.« Bolj bo moral svojo izjavo razložiti tudi izvedenec nevrologije Anton Grad. Kot smo že poročali, je ta pred meseci dejal, da bi pacienta lahko rešili le v idealnih razmerah. Te pa bi bile, če bi ga takoj prepeljali v Ljubljano ali Maribor. Toda stanje v zdravstvu je pač takšno, da nevrokirurgov primanjkuje . SŠol Foto: SHERPA Specialist nevrologije Marko Grasselli v sodni dvorani. V sredo se je sojenje nadaljevalo, kljub temu, da je bil radiolog Samo Slokan odsoten. 20 PISMA BRALCEV - AKCIJA NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Zanemarjanje kulturne dediščine Apel EU za negovanje kulturne dediščine, ki je v Šentjurju bogata, je šel mimo avantgardnih oblastnikov Šentjurja, saj se uporablja samo kot osebno spome-ničarstvo, ne koristi pa se za motivacijo za turistično gospodarno ponudbo prebivalcev Šentjurja. Dokaz za to je v času gospodarske krize veličasten projekt o novem kulturnem centru, pri čemer bi porušili starega, še ne izrabljenega in postavili novega, ki bi se z dopolnitvijo starega lahko ustrezno posodobil. (Obstoja že tak projekt uglednega celjskega arhitekta). Trenutna kulturno duhovna zavest Šentjurčanov še ne opravičuje veličastne novogradnje z rušenjem spomeniškega kulturnega doma in opuščanjem začete gradnje Zgornjega trga in popolnim zanemarjanjem Rifniškega gradu. Obe postopni gradbeni obnovi oz. dopolnitvi bi lahko oživili tudi zavest o bogati kulturni dediščini, ki bi jo z ustreznimi turističnimi projekti in ponudbo lahko pretvorili v dodano tržno rednost. Toda to ne sme biti izvajano na do zdaj uveljavljen birokratski način, mimo ljudi, ampak s sodelovanjem z njimi Pozornost do kulturne dediščine in postopno pretvarjanje v turistično ponudbo omogoča novitednik ESBMl www.novitednik.com zdrav razvoj in zadovoljstvo prebivalcev, ki s sodelovanjem omogočajo boljše in kvalitetnejše življenje vsem prebivalcem. To naj bi bila naloga oblastnih ustanov, saj bo samo s sodelovanjem ljudi možen izhod iz krize in zastavljen kvaliteten trajnostni razvoj mesta in občine brez pretiranega obremenjevanja ali nepotrebnega zadolževanja proračuna na dolgi rok. Leta 1989 sem v nagovoru za vzpodbudo demokratizacije kot glas vpijočega v puščavi nagovoril ljudi z Vodnikovim Dramilom, ki je danes ob 20-letnici samostojne države še bolj aktualen, saj se opuščena pravična dejanja in zavest, da »stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi!« kažejo kot »strgan rokav, palca beraška, prazen bokal«. Tu je vzrok in izhod iz krize v lepše in zadovoljno življenje vseh državljanov in tudi meščanov Šentjurja. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur ZAHVALA Uspešno postavili mlaj Ob petem tradicionalnem postavljanju mlaja na ročni način se zahvaljujem Borisu Čavšu za pobudo ohranjanja starega običaja podiranja smreke. Iskrena hvala gasilskima društvoma Sveti Štefan in Loka pri Žusmu, pobratenemu GD Študo iz Ljubljane in prijateljskemu GD Makole, ki so pomagali podirati, voziti in postavljati mlaj. Hvala prizadevnemu Konjeniškemu društvu Sveti Štefan, folklornemu društvu, Vinogradniškemu društvu Štefan Sveti Štefan, športnemu, kulturnemu društvu, pevcem Štefanski fantje, učiteljicam in otrokom osnovne šole Sveti Štefan ter krajevnemu odboru Rdečega križa. Hvala tudi Novemu tedniku in Radiu Celje, Rogaškim novicam, Radiu Rogla ter Štajerskemu valu za obveščanje o prireditvi. Še enkrat hvala vsem društvom v KS Sveti Štefan, predvsem pa gospodinjam, ki nam pomagajo pri vseh prireditvah. JAKOB ROMIH, predsednik KS Sveti Štefan Zahvala za pomoč pri pohodu Ob 18. pohodu Turistične osmice se zahvaljujem vsem sponzorjem: Ahacu Šentjur, pekarni Jager Šentjur, pekarni Duh Celje, Zlatarstvu Gaj-šek Šentjur, sobopleskarstvu Vlado Povalej, s. p., Sveti Štefan, okrepčevalnici Lizika Sveti Štefan, gostinstvu Haler Olimje in Kmetijski zadrugi Šmarje pri Jelšah. Posebna hvala članom vinogradniškega društva Štefan, športnemu in gasilskemu društvu ter Krajevni skupnosti Sveti Štefan za vso pomoč pri izvedbi pohoda. KATARINA ČOKLC, predsednica vinogradniškega društva Štefan V SPOMIN Silva Železnik Einfalt Rodila se je 1934. leta v Slovenskih Konjicah kot najmlajši otrok številne in skromne obrtniško-delavske družine. Še pred koncem šolanja na nižji gimnaziji ji je umrla mati, leto za tem še oče. Skrb za preživetje ji je onemogočila želeni študij glasbe in igralske umetnosti. Dekliške sanje je uresničevala na amaterskem področju vse do poroke 1955. leta oziroma leta 1960, ko se je z družino preselila v Celje. Leta 1957 se je rodil sin Matjaž, dve leti kasneje sin Gorazd. Zaradi skrbi za družino je potisnila v ozadje umetniško nadarjenost. Izrazit igralski talent, ki jo je v dekliški dobi potrjeval, je podredila potrebi po izrednem šolanju v srednji ekonomski šoli. Topel, žameten alt, ki je v preteklosti navduševal na številnih koncertih, akademijah, je uporabljala le še kot napovedovalka na Radiu Celje, kjer je sodelovala več kot 28 let. Njena jasna misel, izražena s prefinjeno tan-kočutnostjo novinarskega poslanstva, je še danes v spominih številnih poslušalcev Radia Celje. Živela je dostojno in odgovorno. V svetu svoje tišine ter po dolgotrajnem zdravljenju ji je neusahljiva ljubezen do otrok ponovno osmislila življenje. Z izrednim študijem v višji pravni šoli je pridobila mesto izobraževalca na delavski univerzi v Celju, kjer je delala 13 let. In dočakala pogoje za upokojitev. Smeh, pesem, ljubeznivost in srčnost je prejela kot doto od zgodaj umrle matere, nenehno iskanje lepega in dobrega pa ji je omogočilo pokončnost skozi življenje. Kot avtorica številnih pesmi je našla smisel življenja, ki ga je dopolnjevala in nadgrajevala z iskreno krščansko vero. Spomin nanjo bo nam, ki smo jo poznali ali bili njeni sopotniki, ostal vselej čist. Hvala za toploto srca ter prijaznost, draga gospa Silva Železnik. LENART HORVATIČ DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA Zaradi akcije srečna kot še nikoli v življenju »Srečna kot še nikoli v življenju sem, bolje je biti izbran pozno kot nikoli,« je dejala Hermina Lamot iz Vitanja, potem ko sta jo Simona Brglez in Mitja Tatarevič izžrebala z zelo obložene mize s kuponi, ki ste jih izrezali iz torkove in petkove številke Novega tednika in pošiljali na naš naslov. Hermina si je že ob prvem poslanem kuponu pripravila nakupovalni listič in vsak torek zvečer postavila na mesto blizu telefona, če bi slučajno izžrebali ravno njo. To sredo sta z možem zlagala drva, nato je Hermina rekla: »Zdaj je pa ura 12 in moram v stanovanje, da slišim, kdo bo tokratni srečnež v akciji Do polnega vozička brez mošnjička.« Vsakič je bila z nami in upala, čeprav si je, kot mnogi drugi, razlagala, da je to kot poiskati iglo v senu. A nekdo jo najde! Pred začetkom je še dejala, da je bolje vrabec v roki kot golob na strehi in da nikoli ne smemo obupati, čeprav ji je mož že kdaj rekel, kaj sploh piše, saj ne bo izžrebana. Pa je bila. Hermina je začela nakupovati in naročila Saši, naj v voziček najprej položi olje, belo, bučno in olivno. Potem smo voziček peljali proti mesu in ga napolnili z govedino, s svinjino, z vampi, mletim in s puranjim mesom ter pečenko. Pri suhomesnatih izdelkih smo z dobro založenih Tuševih polic vzeli pršut, suho salamo, panceto, kraški zašinek in savinjski želodec, nato so v voziček romale še hamburška slanina, mortadela, tirolska in hmeljarska klobasa, šunka-rica, hrenovke in še nekatere mesne dobrote. Kmalu so se iztekle tri minute, vsi pa smo bili zadovoljni, saj smo že vedeli, da smo tokrat »postavili« rekord. Če ne pri znesku, pa vsaj pri količini mesnih izdelkov. Prihodnjič bomo rekord »postavljali« morda ravno zaradi vašega narekovanja Saši, kaj naj kupi namesto vas. Brezplačno seveda. Ste že poslali kupon? SP Hermina Lamot iz Vitanja (na sliki s sinom Edvardom) je nakupila za 171,50 evra. (Foto: SHERPA) - Št. 37 - 13. maj 2011 - NASVETI FRESER Lrtuu* RESTAVRACIJA TAVERNA T$üms4*.mm "Vedno na Ub£) strani" NE ZAMUDITE! m^Umfins fest Za vse tiste, ki ste FEjST1 17. in 18. junij 2011 verdi verdi I Z Z E R I A ■fel" 1 % «G® T 25 03/571g^fïr 3392 Griže V sLuxbL dôbreyfrèiaistu SiSKLUZJVNAOSVEŽnFV VINO@FRESER.si . VINOGRADNIŠTVO FREŠER freservladk0,kalse19 2315 Šmartno na pohorju t SlflVENUA vudko freser 040 753137 matjaž freser 031577980 LEDENO VINO prudentia TEL:02803421S ftŠL" Bohorč " DOMAČA KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA, AlA CARD CETElUHGt Sprejemamo mrtrflh zj, večje sključene *uibe gohor£ """i1"1 C^™ KVedra 44, 3930 Šentjur pri Celju Tel.: ++336 (0)3 746 H 30, MobUe: ++386 (0)41 666 726 MIRAN Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038 www.gostiscemiran.si ^erfceráteín Kojič Milan s.p. I KULINARIKA | PRENOČIŠČA | POROKE STI/ PR1Z Vila Herberstein Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T:+386(0)3 8961400 F:+386(0)3 8961414 e-pošta: vila.herberstein@siol.net Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si AHACU • Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine Radi dobro jemo ... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... PEKA BREZ SKRBI Za kosilo, ki ima juho, glavno jed, prilogo, solato in še sladico, si moramo kar vzeti čas. In za prihranek tega smo v oddaji Kuhajmo skupaj poiskali nekaj idej, kako se vsaj meso speče kar samo, brez gledanja v pečico in nenehnega preverjanja, če je vse v redu. Piščančje belo meso izberemo, ko želimo jesti manj mastno, bedrca so za cvrtje, perutničke za žar in ostalo za juhico. Tako bi razrezati piščanca, mi pa smo se odločili, da za kosilo spečemo kar celega. Pravzaprav se peče sam, preračunamo si le čas za peko. To pomeni en kilogram ena ura, medtem ko tisto, kar je več kot kilogram, pretvorimo v minute. Za lažjo predstavo - če piščanec tehta 1,25 kilograma, ga bomo pekli uro in petnajst minut. Veselo na delo in dober tek! NL " Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi, ne greši, kdor ne greši, pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga v nebesa!" (William Shakespeare) PISCANEC NA PLOČEVINKI Sestavine: 1 piščanec, 1 žlica gorčice, česen, paprika v prahu, mešanica začimb, malo olja, pločevinka piva Priprava: Očiščenega piščanca namažemo z mešanico, ki jo pripravimo iz vseh naštetih sestavin. S količino olja uravnavamo, da je namaz mazav; ne sme biti pretekoč, da se lepo oprime piščanca. Pečico ogrejemo na 170 do 180°C. Pripravimo si nižjo ognjevarno posodo ali manjši pekač in na sredino postavimo pločevinko, ki jo odpremo. Na pločevinko posadimo piščanca in ga tako postavimo v pečico. Med peko pivo izhaja iz pločevinke in dodatno zaliva piščanca. Alkohol tako izpareva, seveda pa se lahko že predhodno odločimo za brezalkoholno pivo, nikakor pa kakšnega z okusi. Pečemo, dokler skorja ni hrustljavo zapečena. Malo drugače: piščanca lahko tako spečemo tudi na steklenici piva. Predhodno seveda odstranimo etikete in steklenico prav tako odpremo. Ker so steklenice različno velike, je dobro, da pred peko naredimo »suhi trening« in damo piščanca na steklenici s posodo, ki služi kot podstavek, v hladno pečico. Če je vse skupaj previsoko, vzamemo nižjo steklenico ali pločevinko. PISCANEC NA SOLI Sestavine: 1 piščanec, 1 kg soli Priprava: Pripravimo si ognjevarno posodo ali manjši pekač in po dnu posujemo sol. Očiščenega piščanca položimo na sol in pečemo pri 170° C vsaj uro in pol oziroma glede na težo. Piščanca pri tem načinu peke ni treba začiniti, saj sol naredi vse. Če se nam zdi, da začimbe vseeno manjkajo, se za začinjanje držimo tega, da s suhimi, mletimi začimbami natremo piščanca od zunaj, sveže začimbe pa položimo v trebušno votlino. Malo drugače: Sol lahko zmešamo z enim beljakom in po potrebi z malo vode, da nastane gosta masa. Z njo oblečemo piščanca, ga damo v posodo ali pekač in spečemo, kot je napisano. Po peki razbijemo oklep, razkosamo piščanca in postrežemo. NL JIpri AHACU m Šentjurska kisla juha s čemaževimi žličniki Jurjevanje Šentjur 2011 Sestavine za 4 osebe: 0,5 kg svinjskega plečeta, 0,20 kg čebule, strok česna, 2 dl belega vina, 0,5 dl domačega jabolčnega kisa, lovor, svež majaron, svež timijan, svež peteršilj, sol, poper, voda, moka, olje Sestavine za čemaževe žličnike: sveži listi čemaža, jajce, kisla smetana, ščepec soli, moka Kuhanje: V kotličku najprej popraži sesekljano čebulo, dodaj na koščke narezano meso, začimbe, sesekljan česen in duši nekaj časa v lastnem soku. Nato dolij belo vino. Ko nekoliko izpari, dolij vročo vodo. Ko je meso že skoraj dovolj mehko, pripravi maso za čemaževe žličnike in jih zakuhaj v kislo juho. Ko so žličniki kuhani, juho nekoliko zgosti s podmetom. Malo pred serviranjem juho okisaj z domačim jabolčnim kisom. Upam, da vam bo uspelo, če ne, veste, kje se lahko odlično najeste! ^Avtor^eoi^raml^ostiln^r včasih pa v naših najljubših lokalih 22 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 14. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 15. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Marjan Prelog, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 16. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Marjan Prelog, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 17. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA, 18. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 20. maj Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox) Iz »letečega kozolca« preko »modre ptice« v helikopter Letos mineva 80 let od ustanovitve organiziranega reševanja v gorah na območju širše celjske regije. V tem času so opravili več kot 460 posredovanj od hrvaške meje do Okrešlja, na območju Pohorja in Zasavskih hribov. Izmenjalo se je nekaj generacij, ki so delovale v Gorski reševalni službi postaje Celje ter s svojim delom in znanjem zagotavljale reševalno službo in varnost v gorah. Ob tej častitljivi obletnici prostovoljnega dela in prihajajoči sezoni odhodov v gore je o življenju in delu s štiri desetletja dolgim »stažem« gorskega reševalca spregovoril Marjan Prelog - Jaka. Ob koncu aktivne poti bi še enkrat stopal po enakih brezpotjih, nad enakimi previsi in premagoval enako strme stene. Z njim se bo to nedeljo v oddaji Znanci pred mikrofonom pogovarjala Mateja Jazbec. mmiiovitediicom Marjan Prelog - Jaka Zeleni val na izlet, Katrca na piknik Oddaji Zeleni val in Katrca se tudi letos ne bosta izneverili tradiciji in bosta pred počitnicami sezono končali s posebno »nagrado« za svoje zveste poslušalce. Voditeljica Zelenega vala Mateja Podjed napoveduje, da bo izlet s spoznavanjem zdravilnih rož pripravila 18. junija. Prijave bo zbirala s kuponi, ki bodo objavljeni v Novem tedniku, udeležence izleta pa bo zbrala z žrebom. Isti konec tedna, vendar v nedeljo, 19. junija, bo že peti piknik Katrce. Druženje poslušalcev Radia Celje in bralcev Novega tednika z znanimi slovenskimi glasbeniki se bo na šolskem igrišču v Vojniku začelo ob 14. uri. Prihod je že napovedalo več kot 20 glasbenih gostov, med katerimi bodo ansambli Klavžar, Alpski kvintet, Slovenski zvoki, Vesele Šta- jerke, ansambel Francija Zemeta, Donačka, Unikat, Modrijani, pa Atomik harmonik, Domen Kumer, Werner, Saša Lendero, Foxy teens, Bilbi, Marjan in Majda Petan ... Na željo poslušalk in poslušalcev bo tudi tokratni piknik Katrce zaključila Tanja Žagar. Ob petem rojstnem dnevu piknika Katrce bomo razrezali torto velikanko, v njej se bo skrival zlat prstan. Na prireditvi bomo izžrebali tudi nekoga, ki bo dobil teden dni brezplačnega dopusta na Braču. Kupone najdete od danes naprej v Novem tedniku, v javnem žrebu boste sodelovali tudi vsi, ki se boste do 19. junija v turistični agenciji Relax prijavili za izlet z nami. Prav tako bo poseben kotiček čakal SNOP-ovce, pripravili bomo še številna druga presenečenja, a vam vsega za zdaj še ne izdamo. Za lažjo odločitev - takole je bilo na pikniku Katrce lani, ko smo razrezali tudi veliko torto ob 65-letnici Novega tednika. (Foto: NATAŠA MÜLLER) 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. JILTED LOVERS AND BROKEN HEARTS - BRANDON FLOWERS (5) 2. IF YOU EVER COME BACK - THE SCRIPT (4) 3. THE FLOOD - CHERYL COLE (5) 4. HEART AND I ROBBIE WILLIAMS FEAT. GARY BARLOW (6) 5. PUT A SMILE ON YOUR FACE FLUMY (3) 6. MORE (REDONE JIMMY JOKER REMIX) USHER (1) 7. I DO - COLBIE CAILLAT (2) 8. COMING HOME GWYNET PALTROW (3) 9. RUN THE WORLD (GIRLS) BEYONCE (2) 10. THIS IS WHY WE FIGHT - THE DECEMBERISTS (1) DOMAČA LESTVICA 1. KJE SI LUBI MANOUCHE (3) 2. CIAO CIAO - KATARINA MALA (2) 3. LJUBIMEC BREZ IMENA PANDA (5) 4. MAGIČNO - DAN D (4) 5. LUNANAJ - B R O feat. TRKAJ (3) 6. V AORTO ELEVATORS (6) 7. KAJ PA TI BILBI (4) 8. EN, DVA, TRI BEJBE (1) 9. PREBUDI ME - BOŠTJAN BRAČIČ (2) 10. TRENUTEK BREZTEŽNOSTI LOMBARDO (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO SET FIRE TO THE RAIN - ADELE CINNAMON GIRL - DUNKEL- BUNT FEAT. BOBAN I MARKO MARKOVIČ ORKESTAR PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO ZUNAJ SE SONCE SMEJE - DARE KAURIČ & THE BIKINI DETECTORS ONA SANJA O LJUBLJANI - JAN PLESTENJAK Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. CVETJE V POLETJU - KVINTET DORI IN OTO PESTNER 2. KOPRIVA ZA PLOTOM NAVIHANKE 3. MOJI DRAGI ANS. PETKA 4. LEPA JE MLADOST ISKRICE 5. HIŠNI RED - ZAKA' PA NE PREDLOG ZA LESTVICO VEM, DA NISEM SAMA -DONAČKA SLOVENSKIH 5 PLUS 1. FANT ŠTEVILKA TRI NAVEZA 2. TI PRESNETO OGLEDALO -ANS. BRATOV GAŠPERIČ 3. LUČ ZA MOJIM OKNOM ERAZEM 4. PARIŠKE SANJE - SLOVENSKI MUZIKANTJE 5. SLIKAR - EURO KVINTET (3) (5) (4) (1) (2) (2) (5) (3) (4) (1) PREDLOG ZA LESTVICO POSLOVNI OGLAS - GADI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com. radioce www.radiocelje.com NOVI TEDNIK MNENJA IN RAZPRAVE 23 Mladi nam nastavljajo zrcalo V rubriki Mnenja in razprave tokrat srednješolki De-batnega kluba Gimnazije Celje Center - Klara Kotnik in Samantha Rajh - razmišljata o prihodnosti slovenskega naroda. Prihodnjič nam bosta Tanja Černoša in Anita Amon predstavili razmišljanje o mladi generaciji. Zrcalo, ki nam ga nastavljajo mladi, bomo zaokrožili 27. maja z mnenjem o šolstvu. Foto: SHERPA Vpliv prišlekov na prihodnost Slovencev Slovenci smo na trenutnem ozemlju, odkar so se sem priselili naši predniki. Kljub krčenju našega ozemlja in germanskim pritiskom smo uspeli ohraniti svojo kulturo in preživeti. A vendar se zgodba o boju za obstanek našega naroda in kulture še ni končala. Raznolikost, strpnost in kulturna drugačnost so sicer pojmi, ki so, vsaj zame, a tudi za trenutne globali-zacijske trende, popolnoma sprejemljivi, vendar je bistveno, da znamo razlikovati med odobravanjem le-teh in med popolnim podrejanjem tem trendom. Trenutno stanje (sodeč po Sursovih podatkih) je takšno, da je rodnost Slovencev zelo nizka, hkrati pa smo večinoma precej dobro izobraženi. Gra za pomembni dejstvi, ki sprožita celo verigo posledic. Ravno zaradi povprečno dobre izobrazbe večina Slovencev ne želi opravljati težkih in slabo plačanih del (kot so npr. v gradbeništvu), naši kapi- talisti pa zaradi pomanjkanja delovne sile zaposlujejo veliko tujcev, predvsem iz postjugoslovanskih držav, ki imajo v povprečju nižjo izobrazbo. Ti ljudje, ki se k nam priseljujejo v čedalje večjem številu, v veliko primerih pripeljejo s sabo še svoje družine in celo sorodnike. Pri vsem skupaj me ne bi motilo, če bi slovenska rodnost še konkurirala »neslovenski«, če kultura priseljencev ne bi bila agresivna, kot je, če bi Slovenci sploh imeli še kaj narodne zavesti in če se ne bi kar sami »potujčevali«. Pri tem bi rada dodala, da Slovenci čedalje bolj prevzemamo besedišče priseljencev. V zadnjem času je predvsem med mladimi zelo popularen osebni stil t. i. »čefurske subkulture«. Hkrati v nebo vpijoče pomanjkanje narodne zavesti razumem kot posledico razočaranja državljanov nad mačehovskim odnosom domovine do lastnega ljudstva. Ta odnos se kaže na primer v kaznovanju slovenskih državljanov v primeru črne gradnje, medtem ko se Neslovence za isto črno gradnjo, po možnosti na ozemlju v lasti Slovenca, »nagradi« celo s podarjeno hišo, nad katero se lahko novi lastniki celo javno zmrdujejo. Prav nič nimam proti Ne-slovencem, ki živijo v moji domovini, če ti sprejemajo našo kulturo in način življenja. Popolnoma nesprejemljivo pa se mi zdi, da v Sloveniji, ki je Neslovencem ponudila dostojno življenje in streho nad glavo, ljudje, kot sta Ilija Dimitrievski in Hasan Bašic, v imenu prišlekov želijo še manjšinske pravice (čeprav sploh niso naša manjšina, kot so na primer Madžari ali Italijani), svoj jezik v slovenskem šolstvu in hkrati še poudarjajo, da se v našo družbo, kamor so prišli, ne želijo asimilirati. Prepričana sem, da Slovenci kot narod nimamo prihodnosti, če se bodo stvari odvijale naprej tako, kot je to dandanes. Prvo, kar bi morali izterjati od svoje domovine, je, da Slovencem ponudi pogoje, v katerih bi se naša rodnost zvišala, da bi imeli ustrezen standard in človeškemu dostojanstvu primerne plače za opravljeno delo! Želimo bolj materinski odnos domovine do svojih otrok in posledično ohranjanje narodne zavesti. Slovenci bi morali biti bolj ponosni na svojo deželo ter na sebe, hkrati pa ne bi smeli dopuščati, da nam Neslovenci postavljajo svoje pogoje, z nami manipulirajo in nas številčno nadvladajo ter ubijajo našo kulturo s svojo agresijo. Narod je namreč mrtev, ko sta mrtva njegova kultura in jezik. Če hočemo preživeti, kot nam je to uspelo v zgodovinsko bolj nenaklonjenih okoliščinah, ne smemo dopustiti, da nas nadvladajo prišleki ... KLARA KOTNIK, 4.letnik Priseljencev se nam ni bati Mnenja gostujočih piscev izražajo stališča vabljenih avtorjev in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni (ali študirajo) ali uredništva Novega tednika. Pouk v 2. razredu osnovne šole. Učiteljica piše v dnevnik, učenci se obmetavajo s papirnatimi letali. Lukec riše s kredo po tabli, Eva in Silvija si izmenjujeta nalepke, Tomaž postavlja grad iz legokock. Vsak nekaj počne, le Helena sedi sama v kotu. Deklica temnejše polti, črnih las in velikih, iskrivih oči. Pogled nanjo je mil, a hkrati tudi žalosten, saj na njenem obrazu ni izraza veselja, temveč neka mešanice jeze, strahu in manjvrednosti ... Helena Beranja prihaja iz romske družine. Njena mati je nezaposlena, skrbi za štiri otroke, njen oče dela le začasno, saj nikjer ne dobi stalne zaposlitve. Skupaj živijo v manjši hiši, skromno, a vendar ljubeče. Kljub temu, da nimajo igrač, televizije, računalnika ter ostalih pridobitev moderne družbe, je njeno življenje normalno. No, skoraj normalno, če odštejemo vsakodnevne žaljivke s črnuhinjo, z umazanko, s smrdljivko, ciganko ... Pa četudi se vsak dan umiva in poskrbi, da ima lase skrbno počesane v čop, in čeprav ni nikoli nesramna ter žaljiva do drugih. Čemu torej takšne besede, zmerljivke in predsodki? Zakaj učiteljica nič ne ukrene? Gre samo za to, da prihaja iz romske družine in ni Slovenka? Gre za predsodke, ki jih generacije prenašajo na otroke, brate, sestre, sodelavce? Kako naj bi ti ljudje sprejeli našo kulturo in jezik, če jih mi sami zavestno odrivamo na sam rob in se zgražamo nad njimi. Nenazadnje smo »pod kožo« vsi enaki, ne glede na rasno ali nacionalno pripadnost! Glede na podatke Eurosta-ta v današnjem času predstavljajo priseljenci v Sloveniji 3,4 odstotka celotne populacije. Med njimi prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, sledijo Srbi in Makedonci. Poleg tega v Sloveniji živijo pripadniki narodov iz republik nekdanje Jugoslavije, ki so se v Slovenijo priselili že pred desetletji. Skupaj s sedanjimi priseljenci ne predstavljajo več kot 15 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. Naraščanja števila priseljencev se nam ni treba bati, enako je nepotreben tudi negativen odnos do njih, saj realno gledano pripomorejo k obstoju in delovanju naše države. Brez njih ne moremo preživeti ... Opravljajo dela, ki jih Slovenci ne želimo opravljati, oziroma dela, za katera v Sloveniji ni dovolj izobraženih ljudi. Ne smemo pozabiti tudi na to, da slovenska rodnost upada, da se vse bolj povečuje delež ostarelih, ki jih bodo lahko preživele le mlade, čeprav priseljene generacije. Stereotipi o določenih kulturah in narodih so večen problem zgodovine. Ukoreninjena sovražnost ne bi smela biti merilo za to, s kom se bomo družili, igrali, sobivali . Vsekakor se strinjam, da so nekateri posamezniki ali skupine ljudi, ki so se preselile v našo državo, nepripravljeni na kakršno koli sobivanje s Slovenci in popolnoma odklanjajo našo kulturo in jezik. Vendar rešitev ni v izgonu in diskriminaciji! Najbolj žalostno pa je to, če se navežem na uvodni primer, da pri vsem omenjenem najbolj trpijo otroci, ki še ne razumejo, za kaj sploh gre. Primeri diskriminacije se pojavljajo vsakodnevno, vsepovsod in kot demokratičen narod s srcem (res upam, da ga imamo) dolgujemo slehernemu pripadniku drugih narodov spoštovanje in upoštevanje njihovega dostojanstva. Obenem bi morali aktivno sodelovati v procesu vključitve v našo družbo ter jim ponuditi možnost, da kar se da dobro spoznajo in sprejmejo naše kulturne vrednote ter način življenja. V tem primeru bo morebiti uspelo preživeti tudi nam. Če pa bosta naš cilj zgolj popolna in brezpogojna asimilacija in odrivanje priseljencev iz skupnosti, se bodo težave in konflikti le še povečevali. Svet se vse hitreje spreminja in tudi sami kot narod lahko hitro postanemo žrtve teh sprememb, zlasti če bomo vztrajali pri preživelih nacionalističnih normah ter idealih. Izbrati moramo vključevanje namesto izključevanja in v tem primeru je strah za našo skupno prihodnost odveč. SAMANTHA RAJH, 2. letnik INFORMACIJE Prednosti strešnikov iz gline Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč. Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno. Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri. Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici. Knjigovodski servis MDC MANUEL JEKL K.D. Zadobrova 34a 3211 Skofja vas Tel.: 03/490 44 00; GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, 130, Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju en&ga leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzelju, v elektronski banki ali z moneto. Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22 LJUBITELJU psov podarim 8 tednov starega kužka črne barve, male pasme, do 7 kg. Telefon 031 5 5 4-763 ali (03) 5708-106, zvečer. 1770 ČISTOKRVNO psico - novofundlandko, staro 6 let, podarim. Telefon 031 705-771. Š 183 KUPIM PRODAM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223. Š 832 SUHE in debele krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 191 BIKCA simentalca, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š 192 TELICI simentalki, stari 7. in 9. mesecev, kupim. Telefon 041 951-092. 1885 BIKCE, mesni tip, težke od 120-200 kg, kupimo. Kupimo tudi telice za zakol. Telefon 031 832-520. 1877 Drva, »cepana«, bukova, brezova in ostala, ugodno prodam. Razrežem po želji. Telefon 041 375-282. Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold BAZEN za mleko 320 l in molzni stroj Westfalija, prodam. Telefon 5739-033. 1834 5 HEKTAROV sladke košnje, vse v ravnini, prodam. Telefon 031 679-802. 1821 TV Sony, računalnik s skenerjem in 19-inčnim monitorjem ter glasbeni stolp Nokia, prodam. Telefon 070 287-493 ali 041 439-467. 1872 DESKE, debele 2 cm, ugodno prodam. Telefon 040 160-691. 1868 BUKOVA drva in jabolčnik prodam. Telefon 041 743-658. 1888 PRODAM BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735. p VINO, rdeče in belo, prodam. Cena od 0,60 EUR naprej. Telefon 041 720499. 1860 700 KG suhe koruze in vino, modro fran-kinjo in belo, prodam. Telefon 5822533. 1864 BELO vino iz cepljenih sort in domačo slivovko prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 509-687. 1850 SENO prodam. Telefon 041 766-214. 1844 VINO souvignon, chardonay, laški rizling in mešano belo prodam. Telefon 031 572-314. 1866 VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon 031 221-243. Š 197 25-LETNA, zelo simpatična mamica, želi spoznati prijatelja do 37 let. Pridem k tebi ali ti k meni. Agencija Alan Celje. Telefon 041 248-647. 1839 UREJEN moški, vdovec, želim spoznati resno žensko, staro od 50 do 58 let. Telefon 051 240-122. 1852 ZA družbo iščem prijateljico srednjih let. Telefon 041 267-481. 1845 IŠČEM neodvisnega, vitalnega prijatelja do 65 let za občasna dela na kmetiji. Telefon 031 594-991. l 153 ZAPOSLITEV IŠČEMO poslovodjo za izdajo gradbenega materiala. Informacije po telefonu 031 337-365. Roman Pešec, s. p., Hojnik, Leskovec 15, 3202 Ljubečna. 1846 SENO in otavo v kockah kupim. Telefon 070 718-623. 1876 OSTALO BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA, metrska drva, ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 051 614316. S 190 vodjo gradbišča za nizke gradnje Zahtevana izobrazba gradbeni tehnik, 5 let delovnih izkušenj, natančnost in vestnost, zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Informacije 041-627-921 (GAAL Gradnje, Podčetrtek). GAAL Albin Leskovšek s.p., Sela 1, 3254 Podčetrtek Kmetijska zadruga Šentjur, z. o. o. Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur objavlja razpis za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin Najugodnejšemu ponudniku prodamo: 1. stavbišče s hišo 225 m2, dvorišče 244 m2, travnik 720 m2, parc. št. 631 in 632 k.o. Šentjur 2. poslovne prostore v stavbi Ponikva 24D primerne tudi za stanovanje, z identifikacijskimi št. 2E v 2. etaži v izmeri 98 m2, 3E v 3. etaži v izmeri 72 m2, 5E v 3. etaži v izmeri 15 m2 in 6E v 2. in 3. etaži v izmeri 37 m2, k.o. Ponikva Nepremičnine so naprodaj po načelu »videno-kupljeno«. Pri dajanju ponudb lahko sodelujejo domače in tuje fizične ter pravne osebe, skladno z veljavno slovensko zakonodajo. Ponudba mora vsebovati ponujeno ceno in plačilne pogoje. Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi. Odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko. Lastnik nepremičnin ni dolžan z nobenim od ponudnikov skleniti prodajne pogodbe. Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na naslov prodajalca s pripisom »zbiranje ponudb«. Dodatne informacije dobite po telefonu 03 57-43-186. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. V SPOMIN Minilo je 10 let, kar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš ales dobersek (25. 10. 1970 - 10. 5. 2001) iz Bukovja v Babni Gori Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Njegovi najdražji POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZDELUJEMO strojne omete, tlake kvarc, vse vrste fasad. Telefon 031 598-355. Omes gradbenišvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica. 1184 VINSKA klet Furlan, Šempeter. Vrhunska kraška vina, ugodne cene! 1358 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. V maju popust na izdelke. Aplenc Anton, s.p., Prekorje 29 a, Škofja vas. Telefon 5415-011, 041 531-976. 1788 Povsod, kjer si bil, je ostala praznina, a v naših srcih globoka bolečina. ZAHVALA Zapustil nas je konrad polsak iz Blatnega Vrha (18. 6. 1943 - 28. 4. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala za darovano cvetje in svete maše ter vsa izrečena sožalja. Hvala dr. Marku Zupanu in vsemu osebju Nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih dneh življenja. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Vengustu za lepo opravljen obred. Hvala tudi cerkvenemu ter moškemu pevskemu zboru iz Jurkloštra. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali in bili z nami v tem težkem trenutku še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi NUDIMO fasaderstvo, slikopleskarstvo in suhomontažne sisteme Knauf. Telefon 041 710-857, 041 721-057. Andrej Ma-rot, s. p., Mar zaključna dela v gradbeništvu, Reka 27 a, Laško. l 118 PREMOG. Zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik. OPOZARJAM Jasno Podlogar iz Stanetove ulice 10 v Velenju, naj preneha z žalitvami, lažmi in nadlegovanji zoper mene, sicer jo bom predal sodišču. Franc iz Celja. IŠČEMO izvajalca za gradnjo nizko energijske hiše Ytong, lokacija okolica Celja. Več informacij: karmence@gmail.com. 1699 Celje Poročila sta se: Irena OBERŽAN in Gregor RIBIČ, oba iz Stor. Šentjur pri Celju Poročili so se: Simona PUNGERŠEK iz Šentjurja in Jaka CUNK iz Grosupljega, Ana GALJOT iz Loke pri Mengšu in Borut ANŽIČ iz Zagorja ob Savi. Mozirje Poročili so se: Barbara FORŠTNER in Sebastjan OŠEP, oba iz Smartnega ob Dreti, Bojana SLAPNIK in Tadej KOLENC, oba iz Vologa, Melita TRAVNIK iz Socke in Dražen PRSKALO iz Celja. Velenje Poročili so se: Mateja JAN iz Velenja in Uroš BEUC iz Mislinje, Sabina ŠEBJANIČ in Peter BRICMAN, oba iz Šoštanja, Vlasta OCEPEK iz Velenja in Tahi GLOBAČNIK iz Šoštanja, Renata BRAČIČ in Andrej RUPREHT, oba iz Velenja. Celje Umrli so: Ivan ŠROT iz Loč, 74 let, Amalija UZAR iz Nazarij, 77 let, Marija LEBAN iz Celja, 97 let, Ljudmila LEBAN iz Vojnika, 79 let, Štefanija KLINAR iz Lahomška, 85 let, Dragica ŠKODNIK iz Celja, 82 let, Leopoldina JELEN iz Tabora, 87 let, Karl MARGUČ iz Celja, 88 let, Ivana BRINOVŠEK iz Celja, 89 let, Vili MATKO iz Braslovč, 67 let, Ana GREGORIN iz Velenja, 76 let, Jerica KELC iz Celja, 94 let, Konrad POLŠAK iz Blatnega Vrha, 68 let, Romana JEŽOVNIK iz Gavc, 85 let, Jožef KOVAČIČ iz Celja, 94 let, Štefica KAVČIČ iz Velenja, 72 let. Laško Umrli so: Alojz BREČKO iz Spodnje Rečice, 88 let, Pavla ŠMID iz Strmce, 88 let, Milena UDUČ iz Belovega, 74 let, Boža MIRT iz Marija Gradca, 56 let, Franc GORIŠEK iz Marija Gradca, 57 let. n NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Leto dni na grobu svečke ti gorijo. Ni res, da si odšla! Nikoli ne boš! Ujeta v naša srca z lepimi spomini, vsak naš korak spremljaš v tišini. V SPOMIN rozaliji buser (14. 8. 1954 - 9. 5. 2010) Iz srca hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu. Njeni najdražji V spomin na tvojo dobroto, nesebičnost in nasmeh, ki mi bo za vedno ostal v spominu. ZAHVALA Ob izgubi drage žene ruze hojnik se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v zadnjih trenutkih njenega življenja nudili pomoč in sočustvovali z mano. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem tudi za izrečena sožalja. Žalujoči mož Mirko V mesecu maju se je prižgala in ugasnila lučka vašega življenja. Ljuba mama, neizmerno vas pogrešamo. V SPOMIN ANTONIJI HRASTNIK (20. 5. 1920 - 10. 5. 2010) Hvala vsem za spomin in prižgane svečke. Vsi njeni Šentjur pri Celju Umrli so: Pavla MLAKER iz Ponikve, 93 let, Antonija GOSTINČAR iz Ljubljane, 95 let, Marija VEBER iz Male Pi-rešice, 89 let, Josipina VREN-KO iz Štor, 84 let. Mozirje Umrli so: Marija OSOLNIK iz Nove Štifte, 88 let, Marija STRNIŠNIK iz Dobrovelj pri Mozirju, 85 let, Neža POLIČ-NIK iz Logarske Doline, 82 let, Jože VRŠNIK iz Homca, 68 let. Velenje Umrli so: Mladen GREGO-RIČ iz Celja, 41 let, Gizela PETAUER iz Velenja, 77 let, Janez HOLC iz Črne na Koroškem, 84 let, Ivana KARO iz Žalca, 80 let, Anton RUS iz Slovenj Gradca, 64 let, Marija POK iz Ljubljane, 75 let, Jožefa DREV iz Šoštanja, 91 let, Pavla REMENIH iz Velenja, 77 let, Frančiška KOVAČIČ iz Šentilja, 84 let, Ignacij OPERČKAL iz Zreče, 87 let, Branko DOŠLIČ iz Velenja, 63 let, Angela NOVAK iz Žalca, 80 let. S Teboj smo doživeli zemeljski raj, zdaj bomo ob Tebi na poti do drugega. In spet se najdemo tam, nekoč in za vedno. In za vedno nam bo ostal Tvoj OPTIMIZEM. ZAHVALA Ob smrti našega najljubšega jakoba hrastnika (9. 7. 1924 - 19. 4. 2011) se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih slovesa, kakor tudi v vseh preteklih letih, ko ga je bolezen neusmiljeno obiskovala. Prijatelji, pevci, znanci, sorodniki, medicinsko osebje in zdravniki, vsem zares hvala za skrb in za pozitiven odnos - zelo nam je bil hvaležen in vedel je, da ga imamo radi. Pogrešali Te bomo povsod, Tvoji najljubši: Marica, Nuška z Gunterjem in Lukasom, Rado z Roswito in Saro, Rok in Simona, Marija in Marjan Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo ostal. ZAHVALA V 85. letu je sklenila svojo življenjsko pot draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča ŠTEFANIJA KLINAR iz Lahomška 20 v Laškem (16. 12. 1926 - 24. 4. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Hvala za vsa izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. S spoštovanjem se zahvaljujemo Zinki Peganc, Mariji Zemljič, Martinu Rozmanu, Petru Ojsteršku, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780 www.primozic.si V SPOMIN vinko čanZek (19. 7. 1923 - 12. 5. 2001) marko čanZek (27. 4. 1965 - 6. 8. 2004) Neizjokana bolečina in prezgodnje slovo ostalo za nas je najhujše zlo, ker spoznali smo, da vaju nazaj več ne bo. Čeprav že deset in sedem let v grobu spita, v naših srcih kakor prej živita. Vajini najdražji Hvala znancem in prijateljem za lepo misel in prižgano svečko. Odšla si tja, od koder ni vrnitve, odšla si tja, kjer ni trpljenja, odšla si tja, kjer veselijo se vstajenja, na kraj miru, kraj večnega življenja. ZAHVALA V večnost je odšla naša draga mama in babica milka leban roj. Oprčkal iz Vojnika (29. 7. 1932 - 25. 4. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh teh težkih trenutkih čutili in sočustvovali z nami, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše ali dar za cerkev ter drago mamo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala članom PGD Vojnik in ostalim gasilcem, gospe Mileni za lepe besede slovesa in gospe Marti za vsestransko pomoč. Sin Milan s Heleno, hčerka Danica s Štefanom ter vnuki Tanja, Metka, Bogdan, Damjan in Boštjan. Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica, sestra in teta pavla šmid iz Strmce pri Laškem (23. 5. 1923 - 5. 5. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili pisna in ustna sožalja, sosedoma Štefanu Vogi in Romanu Poglavcu za vso nudeno pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Niku Boriču in patronažni sestri Tanji Novak za lajšanje težav v času njene bolezni. Hvala tudi kaplanu gospodu Klemnu Jagru za lepo opravljen cerkveni obred, govornici Lidiji Poglavc, pevcem za odpete žalostinke ter Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerki Nada in Olga z družinama ter ostalo sorodstvo Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, ome in prababice JERICE KELC - GRETI iz Ceste na grad 54 a, Celje (11. 3. 1917 - 28. 4. 2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala predstavnici KS Aljažev hrib za govor ob slovesu. Hvala g. župniku Planinšku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala pevcem sv. Jožefa za pesmi v slovo njej, ki je bila dolgoletna pevka tega zbora. Hvala osebni zdravnici dr. Smole in bolnišnici Celje za zdravljenje. Hvala Domu sv. Jožefa za varstvo in nego zadnji mesec. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se poklonili njenemu spominu. Sin Zvone in hči Milica z družinama 1633 1912 P L 155 L 156 L 154 1882 1873 KINO PLANET TUŠ Spored od 13. 5. do 16. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Rio - animirana družinska komedija, sinh. 3D 10.55, 11.50, 15.05, 16.30, 17.15 Rio - animirana družinska komedija, sinh. 11.40, 14.00, 16.15, 18.25 Hitri in drzni 5 - akcija 10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10, 23.50 Vitez in sitnež - avanturistična družinska komedija 12.25, 14.35, 16.45, 18.55, 21.05, 23.15 Svetovna invazija: Bitka LA - znanstvenofantastična akcija 13.00, 16.05, 21.05, 23.35 Thor 3D - fantazijska avanturistična akcija 14.05, (19.00, 21.20 petek, sobota, nedelja), 23.45 Duhovnik - akcijski znanstveno-fanta-stični triler 3D 19.25, 21.25, 23.25 Duhovnik - akcijski znanstveno-fanta-stični triler 20.40, 22.40 Rdeča kapica - domišljijski romantični triler 12.00, 16.25, 18.40, 20.50, 23.00 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - komična akcijska pustolovščina 3D 19.00 ponedeljek Dekliščina - komedija 12.10, 15.40, 18.20, 21.00, 23.40 Cena resnice - triler 13.00, 15.30, 18.00, 20.30, 23.05 LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota znnmm PETEKin NEDELJA 19.00 Technotise - Edit in jaz - animirana ZF pustolovščina SOBOTA 19.00 in 21.00 Technotise - Edit in jaz - animirana ZF pustolovščina PETEK 18.00 Hop - ameriška družinska komedija, sinh NEDELJA 10.00 in 18.00 Hop - ameriška družinska komedija, sinh ROGAŠKA SLATINA 19.00 Sex v mestu 2 - romantična komedija (pred filmsko predstavo bo modna revija priznane oblikovalke iz Gradca) PETEK 18.00 Hop - igrano-animirana družinska komedija 18.30 Obred - grozljivka 20.15 Jaz sem četrti - ZF akcija SOBOTA 18.00 Hop - igrano-animirana družinska komedija 20.00 Dekle, ki se je igralo z ognjem - misteriozni triler 20.15 Obred - grozljivka NEDELJA 16.00 Hop - igrano-animirana družinska komedija 18.00 Dekle, ki se je igralo z ognjem - misteriozni triler 19.00 Jaz sem četrti - ZF akcija 20.15 Obred - grozljivka PETEK, 13. 5. 11.30 Mestni park Celje Kreativno v parku animacija: nogomet, odbojka, risanje grafitov, informativna stojnica... 11.30 Mestni park Celje Prireditve ob tednu Evrope EU Kvizkoteka 14.00 Mestni kino Metropol Etno oblačila in folklorni plesi mojega ljudstva odprtje razstave nagrajenih, likovnih del in podelitev priznanj nagrajencem 14.30 Terme Olimia V. mednarodni folklorni festival nastop folklornih skupin iz Makedonije in Hrvaške 18.00 Mladinski center Šentjur Fotografiraj, snemaj, obdelaj multimedijski študijski krožek 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga pogovor vodi Andreja Kac 19.00 Jakijeva hiša - galerija Nazarje Milena Gregorčič odprtje razstave slik in grafik akademske slikarke in grafičarke specialistke 19.00 Kavarna Lucifer Velenje Dixie land koncert 19.00 Ljudska univerza Šentjur Potovanje od Lizbone do Gibraltarja predava Sebastjan Jug 19.19 Knjižnica Velenje Kosmati smrčki predstavitev psov terapevtov 19.30 SLG Celje_ Lee Hall: Knapi slikarji Abonma Premiera in izven 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica drama M. Alujeviča v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje 20.00 Likovni salon Celje Ignacio Uriarte odprtje razstave španskega umetnika 20.00 Dom Svobode Griže ŽePZ KUD Griže in MePZ MDI Žalec koncert 20.00 Kulturni dom Šentjur Vokalna skupina Grič majski koncert 20.00 Atrij Velenjskega gradu Dnevi mladih in kulture štafeta modrosti, koncert zasedbe Jazz Station kvartet 20.00 Dvorana gostilne Plazl Graška Gora Naš Ruda projekcija filma 21.00 eMCe plac Velenje_ GOA & D'n B' klubski večer 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Srečna mladina koncert 22.30 Mestni kino Metropol Fajercajg (Sl) koncert SOBOTA, 14. 5. 9.00 Center starejših Hiša generacij Laško Papirnati filigran - quilling ustvarjalna delavnica 10.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo 10.00 Velenjski grad_ Igriva arhitektura: Lesni rubikon delavnico bosta vodila arhitekta Urban Novak in Bojan Pavšek 10.00 Športni center Žalec Razpnimo jadra 10.30 Dom kulture Velenje Sapramiška 2 - Sapramišja sreča igrana predstava za otroke 15.00 Ribnik Vrbje_ Gusarji zasedejo Vrbje in skrbijo za čistočo ponirkova otroška delavnica 16.30 Pokrajinski muzej Celje Mali vojščaki rimske Celeie delavnica za otroke od 5. do 12. leta 18.00 Kulturni dom Šentjur Etno večer - ljudska glasba po moderno izvajajo mladi glasbeniki v organizaciji Mladinskega centra Šentjur 18.00 Pred gasilskim domom Kozje Festival folklornih skupin sodelujeta skupini s Hrvaške, Makedonije ter domače: otroška, mladinska in članska skupina FS Kozje 19.30 SLG Celje_ Lee Hall: Knapi slikarji Abonma Sobota večerni in izven 19.30 Narodni dom Celje APZ Celje slavnostni koncert ob 30-letnici zbora 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica drama M. Alujeviča v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje 19.30 Kulturni dom Vojnik Čenče komedija v izvedbi dramske sekcije Kulturnega društva Bratov Dobrotinšek Škofja vas 20.00 Cerkev device Marije na Pesku Majski koncert Marijinih pesmi nastopa cerkveni mešani zbor Zvon Podčetrtek 20.00 Zadružni dom Ponikva Pesem v maju 20.00 Velenjski grad_ Rock koncert na gradu Karma com, Shyam, Zmelkoov, Psihomodo pop, The fugitives 22.30 Mestni kino Metropol DJ Sobrio plesni večer NEDELJA, 15. 5. 10.00 do 18.00 Pokrajinski muzej Celje Ogled vseh stalnih in občasnih razstav za družine ogled brezplačen 10.00 do 18.00 Muzej usnjarstva Šoštanj Mednarodni dan družin dan odprtih vrat za družine 13.00 eMCe plac Velenje_ Čil out - barvanje terase in družabne igre Festival Dnevi mladih in kulture 15.00 Ribnik Vrbje_ Gusarji zasedejo Vrbje in skrbijo za čistočo ponirkova otroška delavnica 16.00 Dom sv. Jožef Celje Revija cerkvenih otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini Čenče komedija v izvedbi dramske sekcije Kulturnega društva Bratov Dobrotinšek Škofja vas 17.00 Kulturni dom Zreče Praznik petja - Zreče pojejo koncert zreških pevskih zborov, ljudskih pevcev, solistov in malih pevskih skupin 18.00 Muzej Rifnik Šentjur_ Poletna muzejska noč 19.00 eMCe plac Velenje_ Bela noč gledališka predstava dijakov Šole za storitvene dejavnosti Velenje 20.00 Kulturni dom Šentjur 5moških.com komedija v izvedbi Špas teatra 21.00 Mestni kino Metropol The Crookes (VB) this Fire koncert PONEDELJEK, 16. 5. 12.00 Osrednja knjižnica Celje Čebelice odprtje razstave krožka ročnih del Univerze za III. življenjsko obdobje 17.00 Hospic Celje_ Žareti upanje pogovor z Manco Košir o njeni novi knjigi 17.00 Osrednja knjižnica Celje V knjižnici pripoveduje pravljičarka Milena 17.00 Ljudska univerza Žalec Imago delavnica za kakovostne odnose in osebnostno rast s psihologinjo Elen Uršič 17.00 Knjižnica Velenje Ustvarjalnice sveta: Mehika delavnico vodi Janja Gril 17.00 Vila Mojca Velenje Otroci so naše največje bogastvo šola za starše 17.30 Osrednja knjižnica Celje Skandinavija - V kraljestvu losov in severnih jelenov potopisno predavanje Tanje Znidarčič v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Center starejših Hiša generacij Laško Cvetje ujeto v nogavice odprtje razstave Sobota, 14. maj, ob 10.00, Celje - Šmar-tinsko jezero: 3. KŠOC-ev tek; brezplačna športna rekreacija in druženje Košarka: telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje, petek med 17.00 in 18.30, brezplačna rekreacija za člane KŠOC Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 in sreda med 19.30 in 20.30; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene, do 19. januarja lahko kupijo mesečno karto za 15 evrov Uradne ure: ponedeljek in torek: 11.00 do 14.00 sreda: 9.00 do 16.00 četrtek in petek: 17.00 do 19.00 sobota: 10.00 do 12.00 INFO TOČKA SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE vsako sredo od 11.00 do 15.00 RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: Katarina Zdjelar - Stepping in - out, do 29. 5. Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10. Likovni salon Celje: Ignacio Uriarte, razstava berlinskega umetnika, do 12. 6. Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9. Galerija Plevnik - Kronkowska: Fokus v prerezu - fotografska razstava, do 14. 5. Fotosalon Celje: fotografije Barbare Jakše Jeršič in Staneta Jeršiča: Plečnik - Razkriti pogled, do 19. 5. Osrednja knjižnica Celje: likovna razstava izdelkov članic likovnega krožka univerze za III. življensko obdobje, do 31. 5. Dom sv. Jožef Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica Fakulteta za management Celje: Ustvarjanje v svinčniku, razstava risb Dolores Ponoš, do 31. 5. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: razstava slikarskih del Zore Poznič Polh, do 30. 6. Dom II. slovenskega tabora Žalec - avla: likovna dela Andreja Mratinko-vica, do 31. 5. Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava fotografij Mirana Orožima, do 31. 5. Anina galerija Rogaška Slatina: likovna razstava Pravljica, akademske slikarke Maje Černe, do 5. 6. Grad Podsreda: razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja Okna, ki jih odpremo, da vidimo vrtove, do 19. 6. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9. Jakijeva galerija Nazarje: Milena Gregorčič, slike in grafike, do 17. 6. celjski mladinski centei gfMnr «ti taib'4* Petek, 13. maj, med 11.30 in 15.30, Mestni park Celje: Kreativno v parku; kreativne delavnice, športne in družabne igre, risanje grafitov, informativna stojnica, nagradne igre Sobota, 14. maj, med 10.00 in 13.00, atrij MCC: Sobotnice - otroške kreativne delavnice, izdelovanje nakita in poslikava telesa PRIREDITVE OB TEDNU EVROPE (organizira Europe Direct Savinjska) Petek, 13. maj, ob 11.30, Mestni park Celje: EU kvizkoteka Sobota, 14. maj, ob 10.00, atrij MCC: Otroška kreativna animacija in pripovedi E PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi v soboto, 14. maja na Hohe veitsch, Vidova gora (1981m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti se z naročenim avtobusom odpeljemo ob 5.00 uri zjutraj. Prijavimo se v Društveni pisarni. Prispevek za prevoz znaša 25 EUR. iiiniifw.novitednik.com Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka AVTOR: GREGA RIHTAR NEKDANJI INDIJSKI POLITIK ŠASTRI SLAVILNA PESEM, HVALNICA POSODA ZA GOJENJE MANJŠIH ŽIVALI UP, UPANJE IZBOKLINA ORGANA IZPUŠČAJ V USTIH DOJENČKA TANJA RIBIČ 15 26 ROGER VADIM PESNICA JERAJ METULJ Z OČESCI NA KKHJH HOLANDSKA JADRNICA 28 OMAR NABER RDEČILO ZA USTNICE PRISTANIŠČE NA SEVERU IZRAELA EMA (LJUBKOVALNO) NASPROTNA TRDITEV, PROTEST 10 FR. FILMSKI KOMIK (JACQUES) PESNIK TOMAN EVGEN JURIČ KANT-AVTOR SMOLAR 27 13 PREBIVALEC DANSKE 17 20 POVRTMNA, KI JO UŽIVA. MO ItADNO RUS. SLIKAR (IVAN) KRAJ PRI LJUBLJANI VLAČILEC DUMASOV MUŠKETIR SPALNA BOLEZEN IZRAELSKI GENERAL (MOŠE) 11 TRPEŽNI OMET ZA FASADE OKENSKI OKVIR OJDIPOV OČE DUHOVNIK, KI VODI MISUON V ŽUPNIJI 18 14 22 IGRALKA VWNSLET MADŽAR. VIOLINIST (VD.MOS) ATLETSKA DISCIPLINA NAŠ PISATELJ (VITAN) DEL TENIŠKE KATJA TRATNIK KRILO RIMSKE LEGIIE AZIJSKI POLOSEL ŠEGA, OBIČAJ KATICA ILEŠ 23 ERAZEM LORBEK AMERIŠKA PEVKA (BRITNEY) VELIK GORSKI VRH SOSEDA ZAKONČEV IRANA OČE 25 IZRAEL- 0MRTVI. S™ S"' KIMHI ŽIVALIH OTTO LOEVH GR.FILOZ. IZELEJE SL. ZGODOVINAR (ALOJZU) 19 ŠAREČ VERONIKA HOKEJSKI PLOŠČEK, PUCK DELOVNA SKUPINA STAREJŠI LATINSKI PESNIK PTICA UJEDA GLAVNO MESTO GANE DESNI PRITOK MOZELE V NEMČIJI PAS PRI KIMONU NEKO. ORGANIZACIJA OASOVCEV JUŽNO- .ucničin AMERIŠKA *S™JF ORJAŠKA KRASTAČA BEATTY 24 PISANA IN BOGATO SCENSKO OPREMLJENA GLASBENA RAZVEDRILNA ODDAJA, SHOW ŠTEFKA KUČAN ŽENSKA, KI UVEDE KAJ NOVEGA 12 ŠPANSKI BAROČNI SLIKAR (JUSEPE DE) 16 21 BARVILO KANA NEKDANJI SRBSKI NOGOMET. VRATAR (RATKO) POMOČ: NADA-up, upanje, NOVATORKA-ženska, ki uvede kaj novega, PLOVNOST-sposobnost vodnih poti za plovbo, TANATOZA-omrtvičenje pri živalih Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov in brisača NT&RC 2. nagrada: darilni kozmetični paket 3.-5. nagrada: brisača NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 19. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 35 Vodoravno: REŠITEV: BAS, ONA, RAM, DNO, EKS, LAT, SRK, KATE, MRK, LP, LAV, IKER, RUSKIN, ILIADA, ERI-STIKA, OKSID, SKEN, EAST, NO, SLAK, ACRE, EHO, ERIS, WALTER, LORETO, KLIN, ENI, LINO, LILI, RAP, VIGONJKA, LATIN, IZAK, INDRI, RETA, TEN, UMA, JASTREB, OMO, HIP, AMBA, ME Geslo: Poroka na britanskem kraljevem dvoru Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov in brisačo NT&RC, prejme: Tadeja Filipič, Milčinskega 14, Celje. 2. nagrado, darilni kozmetični paket, prejme: Miha Preglej, Studence 55f, Žalec. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Ime in priimek: Naslov: Ona: Se vedno vam ne bo uspelo pozabiti stare simpatije, saj vam bo že samo ob pogledu nanj zatrepetalo srce. Toda ali lahko z gotovostjo trdite, da so tudi njegovi nameni vsaj v osnovi podobni vašim? On: Resnica je resda večkrat nekoliko neprijetna, vendar z vztrajnim zapiranjem oči pred očitnimi dejstvi ne boste ničesar dosegli. Poskusite z malce diplomacije in opazili boste, da so se odprla marsikatera doslej zaprta vrata. Ona: Spoznali boste, kako velika in nepremagljiva je lahko ljubezen, prav tako pa si boste utrdili svoje zaupanje v partnerjevo zvestobo. Tako se vam obeta zelo prijeten konec tedna, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. On: Morali boste pokazati malce več razumevanja za težave drugih, drugače se vam lahko zgodi, da boste izgubili vse prijatelje. Zavedajte se, da se lahko tudi vi kaj hitro znajdete v težavah, torej ne bodite takšen egoist! TEHTNICA fl Ona: Spoprijeli se boste s poslovnim izzivom, ki vam bo prinesel tako uspeh na poslovnem področju kot tudi nepričakovano poznanstvo, ki se bo sčasoma prelevilo v ljubezen. Teden je vaš - izkoristite ga. On: Sodelavec vam bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki vam lahko zagotovi bolj stabilno finančno prihodnost. Seveda pa bodo za to potrebna določena odrekanja, ki bodo posegla tudi na vaše zasebno področje. Ona: Mnogim se sicer zdite precej domišljavi in vzvišeni, vendar pa je to le maska, ki prikriva vaše resnične namene. Prijatelj bo zahteval popolno predanost in zanesljivost, od vas pa je odvisno, ali mu boste ustregli. Toda pazite se! On: S svojimi očitki bodite bolj prizanesljivi in natančno premislite, kaj boste storili. Vaša sreča je odvisna tudi od sreče drugih, zato jim nikar ne kopljite jame, v katero bi lahko na koncu padli vi sami. DVOJČKA I STRELEC ^ Ona: Pojavila se bo priložnost, da osvojite srce prijatelja, ki vas je do sedaj kar nekajkrat zavrnil, vendar pa bo tokrat povsem drugače. Očarajte ga s svojim humorjem in iznajdljivosti, pa vam enostavno ne more spodleteti. On: Partnerkina reakcija na vašo odločitev bo docela spremenilo njeno podobo v vaših očeh. In to vam bo všeč, saj bodo spremembe predvsem pozitivne. Torej samo brez skrbi - možnosti so neomejene! Ona: Zavedajte se, da če boste storili ta korak, poti nazaj ne bo, pa čeprav bi si je še tako močno želeli. Zato pamet v roke, preden se boste spustili v karkoli tveganega. In popazite malo na svojega partnerja... On: Oseba, na katero bi radi naredili dober vtis, vas preveč dobro pozna, zato se preveč ne trudite. Pustite času, da bo povedal svoje. Vsekakor imate veliko boljše možnosti, kot pa si morda mislite . Ona: Nepričakovan obisk vam bo docela spremenil vaše načrte, vendar pa bo prinesel tudi dobre novice, ki ste jih na nek način že slutili. Ob prijetnem pomenku se boste spomnili starih časov, ki jih malce pogrešate. On: Prijeten konec tedna vam bo prinesel dolgo želeni duševni mir, pa tudi prav prijetno prijateljico, ki lahko postane tudi kaj več. Znanec vam bo prinesel pozabljene stvari, ki vas bodo spravile v precejšnjo zadrego. KOZOROG ^ Ona: Odločili se boste za popestritev svojega ljubezenskega življenja, ki vas zadnje čase ne zadovoljuje v pravi meri. Vsekakor vam bo ta uspelo do popolnosti, mogoče pa celo bolj, kot ste nameravali vi sami. On: Če že imate možnost izbirati, je še najbolje, da izberete najprej prvo, nato pa še drugo alternativo. In nikar se ne zmenite za hudobne govorice. Ljudje so polni zavisti, še posebej, če je nekdo srečen. 3.-5. nagrado, brisačo NT&RC, prejmejo: Silva Horjak, Sotensko 4d, Šentjur, Stana Simič, Tomšičeva 31, Velenje in Danica Maček, Svetina 23a, Štore. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Ona: Uspelo vam bo preprečiti namero vašega poslovnega konkurenta in tako si boste pridobili kar precej časa, da uredite svoje zadeve na način, kot si to želite. Finančno boste sicer še malce v zaostanku, vendar pa so na vidiku veliko boljši časi. On: Na poslovnem področju se vam bo odprla možnost napredovanja, zato se nikar ne obirajte, ampak zagrabite ponujeno. Prav tako pa se bo proti koncu tedna pojavil prijatelj z zanimivo poslovno idejo. DEVICA ^ Ona: So dnevi, ko lahko mislite tudi na sebe. Izprezite in si vzemite vsaj nekaj dni počitka. To vam bo izboljšalo tako fizične kot tudi psihične sposobnosti. Vse skupaj pa se bo prav gotovo odrazilo tudi v ljubezni. On: Se vedno se boste sukali okoli prijateljice, ki vam je pred kratkim namignila, da bi lahko prijateljstvo preraslo tudi v kaj več. Od začetka boste sicer nekoliko nerodni, vendar pa se vam vsekakor obeta uspeh. VODNAR Ona: Ob vsem, kar doživljate, boste morali prevzeti del odgovornosti tudi nase. Prijatelj vam bo sicer pomagal, a to pač ne bo dovolj, torej se potrudite in čim prej končajte zoprno zadevo. Včasih je potrebno opraviti tudi neprijetne stvari. On: Na delovnem mestu vam bodo ponujali neke vrste napredovanje, a bo s tem prišlo tudi precej več dela. Energije za to vam v tem trenutku resnično ne primanjkuje, zato se nikar ne ustrašite nove odgovornosti. Ona: S partnerjem se boste podali na dokaj neraziskana ljubezenska področja, ki pa so več kot mamljiva. In dlje kot boste šli - lepše vam bo ... Toda vseeno bo treba paziti, da vas vse skupaj preveč ne zanese. On: Se vedno boste nihali med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zato lahko zamudite lepo priložnost pri osebi, ki vam sicer vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli niste upali pomisliti na karkoli več. Velenjčani dobijo Janšo Potem ko smo mnogi ugibali, da bo prvak opozicijske SDS Janez Janša postal Celjan, se je sedaj le razvedelo, da se je raje odločil za okolico Velenja. Torej za konce, kjer je bila rojena žena Urška, sicer priljubljena zdravnica. Tako je bilo Janšo že moč videti v Velenju po opravkih, saj si zakonca Janša, ki avgusta pričakujeta naraščaj, urejata dom poleg Ba-čovnikovih v Krajevni skupnosti Šentilj. Seveda napovedana selitev v »rdeče« Velenje zbuja kar nekaj pomenljivih pogledov in dvigov obrvi. Ampak Janši ni treba skrbeti. Domačini se namreč še živo spominjajo časov, ko je bil Janša predsednik vlade in osvajal Urško. Takrat, tako je bilo slišati, mu ni bilo težko pri Bačovnikovih pomagati pri domačih opravilih, med drugim tudi pri pobiranju jabolk. Varnostniki so menda dogajanje spremljali v primerni razdalji. No, kako naj bi bilo z vodenjem vlade v prihodnje, je nekako jasno, kaj pa bo Janša počel z »jabkami«, pa še ne vemo. Foto: GrupA Zgledi vlečejo Preštevata prvošolčke »Polona, povej, koliko oddelkov prvošolcev bomo imeli v naslednjem šolskem letu,« je verjetno pri vodji celjskega občinskega oddelka za družbene dejavnosti Poloni Ocvirk (levo) preverjala ravnateljica OŠ Lava Marjana Kolenko. »Ni strahu, da bi jih bilo premalo. Glede na to, koliko otrok imamo vpisanih v vrtec, boste verjetno v prihodnje morali širiti šolo,« ji je najbrž odgovorila Ocvirkova, ki ima v tem času vse celjske malčke že skrbno preštete. Foto: TimE Direktor Simbia Marko Zidanšek v teh mesecih gospodinjstva na širšem Celjskem opremlja z rjavimi zabojniki. Seveda pa je treba ljudi tudi primerno informirati o tem, kaj sodi v rjave zabojnike. In ker dobri zgledi vlečejo, je Zidanšek pravilno odlaganje prikazal tudi s praktičnim primerom. Torej, v rjave zabojnike sodijo biološki odpadki, v njegovem primeru ogrizek ... Škoda, da Zidanška ne morejo klonirati in ga prav tako dostaviti vsem gospodinjstvom. Foto: TimE Ata Smrk in Smrketa Janez Domitrovič (levo), ravnatelj III. OŠ Celje, se vsako leto zelo vživi v dogajanje v Evropski vasi. Vselej se opremi s kravato, ki ima katerega od simbolov države, ki jo predstavlja njegova šola. Tokrat je imel na kravati Smrketo, saj je šola predstavljala Belgijo. Učitelj angleščine in nemščine Aleksander Verhovšek pa se bo verjetno primerno opremil, ko bo izbrana kakšna njemu ljubša država. Foto: TimE Pisani kot »pušeljc« Kot pomladni šopek so bili člani Okteta 9 na zadnjem koncertu, ki so ga pripravili pod okriljem Rotaract kluba Celje v dobrodelne namene. Pri tem so jim družbo delali člani vokalne zasedbe A-Kamela, ki so poskrbeli še za barvno uravnoteženost. Oktetovci so prepevali slovenske, evropske in ameriške popevke 50., 60. in 70. let, ki so jih zasnovali v stilu bližajoče se poletne turneje, ki bo zasedbo popeljala po vzhodni obali Združenih držav Amerike. Zato bodo verj etno morali pripraviti še kak koncert, s katerim bodo zbirali denar za svojo pot. Tokrat je namreč del izkupička s koncerta dobila družina Osetič iz Vinske Gorice, ki je v požaru pred časom izgubila dom, o čemer smo pisali tudi v Novem tedniku. Foto: GrupA Dva s prakso Kjer so prireditve, tam je Živko Beškovnik in z njim eden od snemalcev TV Celje. Če gre za veterana Harija Flisa, je prispevek pripravljen, kot bi trenil. Foto: GrupA